nt OTRA.VOTBTVO: UfĐBUAZfA, KltAJUBVA. sr. fc- tECKMOR PTTBBTJtTTA RAUAKA S. MILAHO LIMONE Pl dal Regno (Titana e dmrcstero • LJC9C1A RAI2ANA 8. A^ MILANO Zmagovite operacije pri Sollumu Silen letalski napad na sovražne vojne ladje — Matična ladja za letala, dve križarfd, en rnšilec in Štiri druge ladje kodo poškodovane Glavni Stan {talijanskih Oboroženih Sil |e 28. maja objavil naslednje 357. vojno poročilo: V noči na 28. maj so skupine naših letal bombardirale oporišča na Malti. V severni Afriki so italijanske in nemške Čete v zmagoviti operaciji na fronti pri Sollumu, v kateri so zavzele važno sovražno postojanko, ujele večje število ljudi ter zaplenile 9 topov in 7 tankov. Dne 26. so skupine italijanskih in nemških letal bombardirale večje število ladij približno 100 milj vzhodno od Derne. Za- BerTln, 29. maja. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na otoku Kreti dobro napredujejo operacije v tesnem sodelovanju z gorskimi lovci, padalci in iz krmnimi Četami na kopnem. Včeraj so štrli nemški lovci kljub težavnim terenskim razmeram trdovraten odpor angleških čet in tolp insurgentov. V drznem napadu so vrgli sovražnika z njegovih postojank, zavzeli glavno mesto Ranijo in zasledujejo poražene sovražne oddelke južno od zaliva Sude. Med Številnimi ta jetniki je tudi grški mornariški poveljnik na Kreti. Oddelki bojnih letal in rušilnih letal so v valovitih napadih posegli v boje na zemlji, razkropili zbrane sovražnikove čete, onesposobili baterije za boj in prizadeli umikajočemu se sovražniku hude izgube. Strm o glavna letala so preprečila poskus Angležev, da bi se umaknili preko morja. Potopila so razen tega v zalivu Sudi štiri trgovske ladje s skupno 5.400 tonami in poškodovala dve nadaljnji trgovski ladji hudo. Oddelki za prevoz čet so podpirali boje na otoku s tem, da so neprenehoma dovažall nove sile, Južno od Krete so ustavila nemška bojna letala angleški mornariški oddelek za borbo, dosegla bombne zadetke v polno na nesd težki krfžarkl in enem rušilen ter sažgaln paralk za prevoz goriva. Atene, 29. maja. s. Izredna važnost operacij, ki so v teku na Kreti, duši zadnja angiofflska upanja. Kljub temu se poslužuje sovražnik sredstev, ki so v polnem nasprotki s temeljnimi načeli mednarodnega prava, ki pa ne bodo mogla preprečiti zmagovitega napredovanja osi v vzhodnem Sredozemlju. Grški ministrski predsednik Je po radiu sporočil prebivalstvu na Kreti, naj se spoštljivo obnaša nasproti Junaškemu nasprotniku. Javno mnenje v Atenah smatra zasedbo Krete kot konec vojaških operacij v Grčiji. Po zasedbi se bodo splošni življenjski pogoji zboljsali zlasti glede na aprovizacijo in promet. Atene, 29. maja. s. Po zadnjih vesteh Iz dobro poučenega vira so nemške čete na Kreti zlomile oster odpor sovražnika. Nemške čete zasledujejo bežeče Angleže in Grke. Zajetih Je bilo mnogo ujetnikov, med katerimi Je tudi poveljnik grških pomorskih sil na otoku. Atene, 29. maja. rs. Neki manjši nemški napadalni oddelek Je z odličnim uspehom napadel sovražne topniške postojanke na Kreti. Razdeljen v več patrol se je vrgel na sovražne baterije ter Je uničil štiri na nekem letališču. Njegove operacije je krepko podpiralo težko pehotno topništvo in strojnice. Angleži niso mogli vzdržati silnega pritiska ter so kmalu izobesili belo zastavo in se predali. Sofija, 29. maja. s. »Utro« obširno piše o letalskih jn pomorskih operacijah v vzhodnem Sredozemlju ter podčrtava, da Je vojna pobuda na nebu in na morju na strani sS osi. »Utro« nadalje posebno opozarja na močan delež pomorskih in letalskih Italije v teh bojnih operacijah. Italijanski letalci in mornarji se Junaško bore v to-varfškl svezi z nemškimi vojaki in njih dejanja so vredna občudovanja ter kažejo vrednost in neukrotljiv duh požrtvovalnosti italijanske vojske ki povzroča sovražniku čimdalje hujše izgube. Berlin, 29. maja. d. Kakor je bilo snoČi na merodajnem mestu sporočeno novinarjem, Je prejelo vrhovno poveljstvo nemške vojske podatke o mnogih primerih protipravnega postopanja z nemškimi padalci na Kreti s strani Angležev. Z me-rodajnega mesta bo v kratkem o teh dogodkih objavljeno uradno nemško stališče. Angleži priznavajo resnost položaja Amsterdam. 29. maja. rs. Angleška poročevalska služba Je včeraj v poročilu iz Kaira priznala, da Je položaj na Kreti zelo resen in da se v dolinah razvijajo ostre borbe. Angleži priznavajo svoj poraz Amsterdam, 29. maja. d. Včerajšnji komunike poveljstva angleških oboroženih sil na Bližnjem vzhodu javlja, da so Nemci na Kreti izkrcali nove močne oddelke vojske ter močno bombardirali in napadli angleške postojanke na zapadnem delo otoka. Angleške čete so bile prisiljene, da se umaknejo na povoljnejše položaje. Tudi v drugih delih otoka Je, kakor pravi angleško poročilo, položaj za Angleže neobičajno težak. Nemci so na več krajih dobili ojačenja ter so nave- dete so bile neka matična ladja za letala, neka križarka, neki rnšilec in štiri drage ladje. Na neki dragi križarki, ki so Jo prav tako zadele težke bombe, Je bila opažena silna eksplozija. Droga letala so bombardirala naprave in ladje v loki Tobruk. T vzhodni Afriki so bili povsod odbiti sovražni napadi na severni fronti Gale in Sidama. V borbah zadnjih dni Je v pokrajini jezer na čela svojih bataljonov Junaško padel polkovnik De Cicco. V Am-haji je naša posadka v Uolhefitu, ki Je že Hude izgube Angležev Madrid, 29. maja. s. V Gibraltar je dospela neka angleška matična ladja za letala, močno poškodovana na poveljniškem mostu. V luko so pripluli tudi ena križarka in dva lovca s hudimi poškodbami. Z ladij so izkrcali večje število ranjencev. Moštvo je pripovedovalo, da so eksplozije bomb z osnih letal usmrtile številne mornarje in da so njih trupla bila vržena v morje. Angleški mornarji so z občudovanjem govorili o nemških padalcih. Izjavili so. da so padalci naravnost zatemnili nebo, ko so se spuščali iz letal. Angleške izgube v prvih dveh dneh bojev na Kreti so znašale 4200 mož. V Gibraltarja sta zasidrani dve ladji, na katere se vkrcavajo zadnji civilisti. Rim, 29. maja. s. Angleška aorniraliteta je sporočila, da se angleška podmornica »USK« doslej še ni vrnila, čeprav bi morala po določenem času že dospeti na svoje oporišče ter se jo mora zaradi tega smatrati za izgubljeno. Od zmage na Kreti je odvisna usoda Sredozemlja New York, 29. maja. s. Ameriški listi pišejo o uspehih osi na Kreti. »Washington Post« pravi, da se boji na otoku razvijajo v korist nemških čet in ugotavlja odsotnost angleških letal. Izgledi za Anglijo, pravi list, so temni. »Baltimore Sun« piše, da Je od rezultata bojev na Kreti odvisna usoda vzhodnega Sredozemlja. »Herald Tribune« piše v uvodniku, da je sodeč po poročilih o velikih uspehih italijansko-nemških oboroženih sil nad angleško sredozemsko mornarico mogoča velika sprememba v pomorski vojni. List pravi, da je silno značilen molk Anglije. Monakovo, 29. maja. s. Glavni predmet razprav nemškega tiska je bitka za Atlantik. Listi poudarjajo silovitost borbe in odločnost Nemčije, ki se bo borila do zmagovitega konca. >Munchener Neueste Nachrichten« pišejo, da je angleška mornarica po hudih udarcih v območju islandskega morja napela vse sile, da dohiti oklopnico »Bis-maik« in da so vse angleške edinice od Gibraltarja do Islanda dobile nalog, da se morajo udeležiti divjega preganjanja. Mlada nemška vojna mornarica, ki je s svojimi dejanji v sedanji vojni že dosegla občudovanje vsega sveta, je utrpela s potopitvijo s-Bismarka« grenko izgubo. Ni Nemca, ki bi ne bil prežet istega duha kakor moštvo »Bismarka«, ki je potopilo mno^o močnejšo sovražno ladjo. Ta duh je najboljše jamstvo za končno zmago. Nemški narod, piše >Volkischer Beob-achter«, ni nikoli podcenjeval pomorske sile Velike Britanije in ve, da je sovražnik neizprosen in vztrajen. Toda nemški narod je prav tako prepričan, da bo sovražnik premagan kljub vsej pomoči in podpori. Bitka pri Islandu je pokazala ofenzivnost nemške vojne mornarice, ki je sprejela boj s številno močnejšim nasprotnikom. Churchillov molk o angleških izgubah dokazuje, da angleški narod ne more več izvedeti resnice, nemški narod pa zna prenesti tudi izgube, ker se je že od vsega začetka zavedal, da sedanja vojna ne bo lahka. Madrid, 29. maja. s. Španski listi pišejo o junaškem koncu »Bismarka« in pravijo, da s to potopitvijo Anglije ni popravila škode, ki jo je morala utrpeti z izgubo »Hooda« in z izgtmami v Sredozemskem morju. »Pueblo« sodi, da pomeni potopitev »Hoodac silno težak udarec za Anglijo, ki je izfcljučno tuji umska država, medtem ko je izguba »Bisrnarka« samo žalostna epizoda v ogromni brffld. ki jo bije Nemčija kot bistveno letalska država. nekaj časa obkoljena, znova odbila psskisi sovražnika, da bi jo pripravil k predaji. Berlin, 29. maja. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: V severni Afriki so zavzele nemftko-ita-lijanske čete prelaz Halfavo, jugovzhodno od Solluma. Pri tem so zaplenile 9 topov, 7 oklopnih voz, več drugih oklopnih vozil in mnogo materiala. Sovražnik Je imel bode krvave izgube in Je izgubil itevfme ujetnike. Lastne izgube so neznatne. Rušilna letala so napadala taborišča čet in zbirališča motornih vozil okrog Solmma. Kako je bil izveden prvi napad Berlin, 29. maja. s. »Lokal Anzeiger« opisuje v posebnem vojnem poročila akcijo nemških padalcev rano v jutro 20. maja v K and i ji, Dopisnik se najprvo pohvalno izraža o tem mladem nemškem orožja, ki je že doživelo svoj ognjeni krst, nakar opisuje, kako so v jutro 20. maja, na dan, ki je bil že prej določen, skupine Junkerso-vil letal preletel več okrajev na velikem otoku, ki je oddaljen 250 km od Grčije. Prišel Je trenutek akcije in odgovornost Je bila izredno velika. Piloti so se približali zemlji in močno zmanjšali brzino letal. 2e čez nekaj minut je bilo nebo kljub ostri sovražni reakciji polno padalcev, ki so se spustili na tla, se naglo zbrali v skupine in zavzeli položaje. Po ostrih bojih s sovražnikom je dobilo še isto jutro vrhovno nemško poveljstvo poročilo, da se operacije razvijajo po določenem načrta. Potem so ves dan sledili padalci, ki so prinašali prejšnjim orožje in municijo vseh vrat. Letala so neprestano podpirala z uspešnimi akcijami subozemne operacije. Boji so se razvijali z vso ostrostjo in z vsemi vrsta ml orožja. Slednjič se je posrečilo ui v umu velikemu transportnemu letalu, da je pristal pri Kan d i ji, kjer je izkrcalo večje število vojakov z orožjem in strelivom. V popoldanskih urah so dospele z letali alpinske čete, zvečer dragega dne pa je moglo poveljstvo vojujočih se oddelkov sporočiti, da se sovražnik umika. Dopisnik pristavlja, da nemške čete niso samo zavzele in obdržale svoje postojanke, ki jih je sovražnik močno branil, temveč so prešle celo v protiofenzivo. Potopljen angleški parnik Berlin, 29. maja. s. V vrsti napadov, Ki jih je izvršilo nemško letalstvo v vodah okoli Anglije, je neka bomba hudo poškodovala lOOOtonski trgovinski parnik vzhodno od Great Yarmoutha. Parnik se je najbrže potopil. New York, 29. maja. s. Iz popolnoma zanesljivega vira se izve, da je bila angleška matična ladja »Illustrious«, ki so jo bile zadele bombe, zadnje tedne v nekem ameriškem pristanišču za silo popravljena, da pa bo ostala tam še najmanj osem mesecev zaradi silno velikih poškodb. V Bostonu so v popravilu tudi tri angleške vojne ladje. Izvedelo se je, da so italijanski bombniki težko zadeli križarko »Glas-gow«. Letalski napad na angleško brodovje Berlin, 29. maja. d. Nemška bojna letala so včeraj dopoldne napadla zapadno od severne irske obale močno skupino angleške vojne mornarice. Ob tej priliki je bil en rušilec s polnim zadetkom bombe potopljen. Težka bomba je pogodila tudi neko križarko, ki je s tem močno izgubila na svoje sposobnosti za borbo. Nad južnim delom Severnega morja so nemška lovska letala včeraj sestrelila en angleški bombnik tipa Bristol-Blenheim. Angleški letalski napadi aa Nemčijo Berlin, 29. maja. rs. V noči na sredo Je oddelek angleških letal preletel zapadno Nemčijo, kjer je vrgel na več krajev eksplozivne m zažigal ne bombe. Skoda je bila povzročena samo v stanovanjskih delih. Med drugim je bila zadeta neka bolnica in neka cerkev. Bilo je tudi nekaj mrtvih in ranjenih. Skupno evropsko gospodarstvo Sofija, 29. maja. rs. Na sofijskem vse-iiHlišcn je govoril llpski univerzitetni profesor Berad o »bolgarskem poljedelstvu v leči novega evropskega reda«. Predavatelj Je razpravljal o položaju prehrane v Evropi ter je dejal, da bodo morale v bodoče vse evropske države s skupnimi močmi ustvariti skupno goopodtH ni vo. Japonska vojaška misija v Italiji Trst, 29. maja. s. Iz Benetk je semkaj prispela japonska vojaška mornariška misija, ki jo vodi kontraadmiral Mito Jo-shiko. Spremlja jo zastopstvo višjih oficirjev italijanske vojske in mornarice. Goste so ob prihodu pozdravili zastopniki oblasti, hierarhije, drugI zastopniki kakor tudi japonski konzul v Trstu. Misija si je ogledala industrijske naprave v mestu in v pokrajini, kjer ji je prebivalstvo povsod izkazalo svoje simpatije. Zvečer so gostje zapustili Trst ter se napotili proti Genovi. Washington, 29. maja. Predsednik Zedi-njenih držav Roosevelt je imel včeraj svoj že dolgo napovedani, a večkrat odloženi govor. Splošno se je pričakovalo, da bo toterat proglasil vstop Amerike v vojno. Na splošno presenečenje pa se to ni zgodilo. Roosevelt se je omejil zgolj ne proglasitev nekake »pripravljenosti« ter je govorH samo o potrebi obrambe Amerike pred domnevnim napadom in o invaziji preko Oceana. V svojem govoru je tudi priznal hude izgube, ki jih je imela Anglija zlasti v zadnjem času na morju. Govor je napravil v ameriški javnosti vtis hujskanja, ni pa naletel na pričakovani odmev, marveč je le še povečal odpor proti vstopu Amerike v vojno. Berlin, 29. maja. s. O Rooseveltovem govoru je na kratko poročala »Politično-diplomatska korespondenca«, ki piše. da je ta govor nova etapa v čimdalje bolj očiti pomoči, katero hoče predsednik nuditi Angliji. Obrazloženi argumenti niso preveč originalni, kajti v svojem zadnjem govoru Roosevelt ni povedal v bistvu nič novega. Običajno zastraševanje neke domnevne nevarnosti, ki grozi zapadni polobli, je bilo pač poudarjeno, da bi se zdelo važnejše in da bi ganilo občutljive poslušalce. Fraze so bile naslovljene posebno na južne Američane, na katere se je skušalo vplivati, kajti v Južni Ameriki so številni zaupniki, ki so zasužnjeni interesom severo-ameriškega kapitalizma in ki se boje neke domnevne pete kolone m neke še bolj domnevne invazije. Ostalo, o čemer je Roosevelt še govoril, naj bi zanimalo posebno južne Američane, ki padajo čimdalje bolj pod tiranstvo Zedinjenih držav. S takimi sredstvi, zaključuje poročilo, je skušal Roosevelt pridobiti za svoje načrte o podaljšanju vojne narode, ki bi lahko mirno stali ob strani. Ti narodi niso samo gospodarsko popolnoma na koncu, temveč so tudi v popolni politični odvisnosti imperializma Yankeejev. New York, 29. maja. rs. V reprezentančni zbornici je vprašal republikanski poslanec Keefe. kaj je z govoricami, da je večji del ameriške pacifiške mornarice plul skozi Panamski prekop proti zapadu. Poslanec je vprašal Roosevelta, ali bo ameriška vojna mornarica spremljala konvoje, toda doslej še ni prejel odgovora. Roosevelt si je prilastil diktatorska pooblastila New York, 29. maja. s. Med pooblastili, ki sd jih je Roosevelt prilastil, so tudi taka, ki mu dovoljujejo, da sme zapreti in zapleniti radijske postaje, da sme dati prednost prevozu čet in vojnega materiala, prepovedati trgovanje z vrednostnimi papirji in da sme odločati o vsem, kar je v zvezi s proizvodnjo vojnega materiala ln municije. Roosevelt je pooblaščen, da sme z navadnim proglasom, ki ga sam podpise, storiti vse, kar hoče. Samo v primeru, če bo hotel vojno, bo moral kongres odobriti njegov sklep. Roosevelt sme tudi prepovedati transakcije s tujimi valutami. Sme zapleniti ladje, odrediti carinske -takse na proizvode, ki so nujno potrebni ter sme poklicati v aktivno vojaško službo člane nacionalne garde URADNI RAZGLAS Podaljšanje tokov srn prijavo dinarskih terjatev in dolgov ter vrednostnih papirjev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi svoje naredbe št. 26 z dne 17. maja 1941-XIX ln ker smatra za potrebno, da se podaljšata roka, določena v tej naredbi za prijavo terjatev in dolgov ter državnih in zasebnih vrednostnih papirjev, glasečih se na dinarje, odreja: Člen 1. Rok iz člena 2. naredbe z dne 17. maja 1941-XTX, Št. 26. za prijavo terjatev in dolgov, glasečih se na dinarje, se podaljšuje do 31. maja 1941-XIX. Rok iz člena 3. omenjene naredbe za prijavo državnih in zasebnih vrednostnih po-pirjev se podaljšuje do 7. junija 1941-XTX. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 24. maja 1941-XDC Visoki komisar Emilio Grazioli vVa»hington, 29. maja. s. Reprezentančna zbornica je vzlic močni republikanski opoziciji podaljšala zakon, ki dovoljuje Rooseveltu, da sme določati tečaj dolajsja, S tem je bilo pooblastilo predsedniku glede na valuto avtomatično podaljšano do konca junija 1943. Ameriška javnost proti Rooseveltovi politiki .New Y«rk, 29. maja. s. Kakor kaze rezultat najnovejšega glasovanja GaUuppo-vega instituta za ugotavljanje javnega mnenja v Zedinjenih drža vali, se je 80 •/• glasovalcev izrazilo proti vstopu Zedinjenih držav v vojno. Za vstop v vojno je glasovalo samo 20 % Roosevelt preklicu je VVaSbiorton, 39. maja. s. Na nekem zborovanju zastopnikov tiska, na katerem je Roosevelt pojasnjeval neke točke svojega govora, je predsednik Zedinjenih držav jasno izjavil, da nima namena zahtevati popolnega razveljavi jenja zakona o nevtralnosti ter ne zahteva niti revizije tega zakona. Roosevett je nadalje izjavil, da ne namerava sedaj uveljaviti odredbe, s katerimi bi bilo proglašeno stanje »izrednega neomejenega položaja«. ftfd tm razlaga Monroeove doktrine Budimpešta, 29. maja. a »Magvar Orszag« piše, da je Roosevelt v svojem govoru opozoril zlasti na nevarnost, kateri je bOa izpostavljena vzhodna polobla, Vzhodno poloblo sta tvoriti najprvo severna in južna Amerika, potem pa se je ta rasEširjevala do Filipinov in Aljaske ter >e dosegla otoke Nizozemske Indija Kasneje se je arne-riSci vpliv pokazal tudi v generalnem štabu generala Cangkajška, najprvo v obliki nasvetov, potem pa v najbolj stvarni obtoki vojnega sodelovanja Vzhodne meje vzhodne poloble so se končno raztegnile čez Gronladijo in Islandsko ter so segle tudi do Dafcarja. Vse to je po mnenju lista prav čudna razlaga Mcciroeove doktrine. Wlnattt pozvan v Wash3ngton New Tork 29. maja. a V vladnih krogih rxrtrjujejo vest, da bo ameriški poslanik v Londonu Winant konec tqga tedna dospel v Washirjgton, kjer se bo posvetoval z via-do. To je prvi"Winantov obisk po njegovem imenovanju za poslenika pri angleški vladi. Razočaranje na Kitajskem New Tork, 29. maja. s. Nekateri dnevniki so objavili vest o učinku Roosevel-tovega govora po svetu. Dopisniki iz Cun-kinga poročajo, da so bili CangkajSkn bližnji krogi zelo razočarani spričo tona in nedoločnih izrazov predsednikovega govora, kajti Cangkajšek in njegovi sled-niki so pričakovali stvarno in takojšnjo pomoč. Angleški napad na francosko loko v Tunisu Vicbv, 29. maja. d. Kakor Javlja agencija OFI, so angleška letala napadla včeraj francosko pristanišče Sfaz v Tunisu. Zadeta Je bila s bombami tovorna ladja »Rablais« hudo poškodovane pa so bile tudi tovarne fosfata. Bled prebivalstvom Je bilo nekaj oseb ranjenih. V francoskih krogih Je ta angleški letalski napad povzročil nega vojaškega pomena. Angleži 1 zagrešili novo sramotno dejanje, no svoječasnemu napada na Behmtt 29. maja. s. Neko angleška Je včeraj dopoldne boinbardirala Nerap pri Alepu v Siriji. letala so angleški bombnik letala Je mrtva. Napad » a tem podob- letalo Sabotaža v Palestini Jeruzalem, 29. maja. s. Skupina upornih Arabcev je izvršila v severni Palestini sa-botazna dejanja v angleških skladiščih petroleja. Več skladišč je bilo zažganih. Angleži so od prebivalstva Terseghive, kjer se Je to pripetilo, zahtevali, da aa krivci najdejo v treh dneh, sicer bo mesto razdejano z dinamitom. Grčija in Italija Atene, 29. maja. rs. Predstavnik italijanske vlade v Grčiji je imel razgovor z grškim predsednikom generalom Zoiakoglom. Razgovora se je udeležil tudi prvi pod-I predsednik vlade Ix>gotretopulos, Predmet razgovora so bila glavna vprašanja, ki se tičejo ozemlja, ki so ga zasedle Italijanske čete. Grški ministrski predsednic Je nosial upravnim, sodnim m policijskim ofa^ažnico. v kateri odreja v eno- M *-1 Hjanske vlade, da morajo vsa upravna, sodna in varnostna oblastva na ozemlju, ki ga je zasedla italijanska vojska, ostati na svojih mestih in nadaljevati svoje dolžnosti po grških zakonih v tesnem in iskrenem sodelovanju z italijanskimi vojaškimi oblastvi. Francija nima več diplomatskih zastopnikov v Angliji Rim, 29. maja. rs. Podtajnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da sedaj ni nikakega angleškega predstavnika v Franciji, prav tako pa ni tudi nobenega francoskega zastopnika v Angliji. Samo iz razlogov oportuni tete je bilo dovoljeno, da smejo nekateri francoski konzuli ostati na svojih mescih, ki pa nimajo nikakfh dipta-rnntakih pravic ter se ne Srdite borbe na Kreti Po zlomu trdovratnega odpora so nemške čete zavzele glavno mesto zapadne Krete ujele poveljnika grške mornarice — Angležem je preprečen umik na morju — Štirje niki potopljeni, več drugih hudo poškodovanih Roosevelt je razočaral Proti splošnemu pričakovanju ni objavil vstopa Amerike ▼ vojno, marveč je govoril samo o »nevarnosti napada in potrebi obrambe" Bitka za Atlantik je dokaz in jamstvo za končno zmago Stran S >SXOTENSEI KAKOD«, Oetrtek. m. ornim. 1ML Vsak kot Sredozemlja v dosegi napadov Angleži nikjer vež varni in moralo najvažnejše postojanke prepuščati zmagovitim silam osi Odmevi poslednjih angleških porazov Inozemski Usti o katastrofi „Hooda" in bitki na Kreti Radio in njegovo občinstvo Nedavno Je v niku »Gorrlere della Sera« IsJel zanimiv članek Italijanskega publicista TJga Ojet-tija, ki v njem obravnava predvsem razmere v italijanski radiofoniji. Ta članek pa vsebuje tudi veliko splošnih nasvetov, ki zaslužijo, da jih objavimo vsaj v kratkem izvlečku. TJgo O j etri pravi med drugim: »Pred menoj je lep zvezek E.I.A.R.a (italijanske radiofooske organizacije), rdeče vezan, ki zavzema dober del površine moje pisalne mize. V njem so objavljena vprašanja, ki so bila namenjena vsem italijanskim radijskim naročnikom. 1,200.000 odgovorov je, očitno pa je, da je to Število v praksi dvojno. V anketi, ki o njej govorim, je bilo 20 vprašanj, ki je nanja odgovorilo 75% italijanskih radijskih naročnikov. To je bilo za E.I.A.R. pravo zmagoslavje, zlasti pa dokaz, kako važno vlogo ima radiofonija v vsakdanjem življenju. Ali je bil po izumu tiska sploh se kakšen izum, ki bi bil v tako kratkem času postal človeštvu neobhodno potreben? Poslušati je prav za prav celo laže kakor brati in je tedaj pomen izuma radiofonije celo večji kakor pomen izuma tiska. Sodobnega človeka si dandanes brez knjig in listov sploh ae moremo več zamišljati, prav tako pa si ga ne moremo predstavljati brez radijskega sprejemnika, ki mu ponoči in podnevi ne daje samo prijetno glasbo in razvedrilo, ampak tudi nešteto važnih poročil in navodil. Zadošča, da obrnemo gumb na svojem radijskem sprejemniku, prižgemo v njem žarnice in že se zgodi čudež. Čudež, ki nas spravlja v zvezo z vsem svetom. Tega čudeža smo zdaj že vajeni. Vsakdanji je postal. Z enako ravnodušnost jo obračamo gumbe na radijskem sprejemniku, kakor zapenjamo gumbe na svojem telovniku. Vse, kar nas zanima, poslušamo: poročila, predavanja s področij kulture in tehnike, zabavo, — pogosto pa zahtevamo od radiofonije celo tisto, česar nam sploh ne more dati... So ljudje, ki se potom radia uče modroslovja, sprejemajo nauke o veri, kmetijstvu, umetnosti, ribištvu, lovu, planinstvu in kdo ve še o čem, ki se potom radia uče tujih jezikov... Poznam precej ljudi iz vodstva italijanske radiofonije in vem, s kakšno uvidevnostjo in prizadevnostjo poizkušajo ustreči ogromnemu številu svojih radijskih naročnikov. Ne govorim samo o radijskih naročnikih, ki so v seznamih italijanskih pošt vpisani kot imetniki radijskih sprejemnikov, ampak o vseh radijskih poslušalcih, ki jih je v Italiji skromno ocenjeno najmanj 6 milijonov. Razmišljal sem o anketi E.I.A.R.a in prišel do zaključka, da je imelo veliko ljudi dan za dnem kose preglavic, — vse samo v želji, da bi ta novi čudež sodobne tehnike Čim bolj približali občinstvu ... Prepričan sem, da nobeden izmed naših radijskih dirigentov ne misli na to, da bi dobre koncerte in resno glasbo izločil iz radijskega programa, Čeravno se je veliko Število radijskih poslušalcev odločno izreklo proti simfoničnim koncertom in komorni glasbi. Ustanova, ki je v službi javnosti, kakor je radiofonija, ne sme skrbeti zgolj za duše, ampak mora sama tudi ustvarjati In imeti dober okus. Večina častnikov in podčastnikov, študentov in gospodinj posluša rajši operete kakor simfonično glasbo. Tem ljudem je nujno potrebno svetovati, da ne čakajo le ure, ko oddajajo radijske postaje glasbo, ki jim je všeč, ampak naj potrpežljivo poslušajo tudi druge točke programa. Kar jim izprva ni bilo všeč, se jim bo sčasoma morda priljubilo in spoznali bodo, da ima tudi simfonična glasba pravico do življenja in uveljavljanja pred mikrofonom. Precej je bilo tudi radijskih poslušalcev, ki so še v odgovorih na anketna vprašanja izjavili proti recitacijam, mrogo jih je bilo, ki so recitacije odločno zahtevali. Priznati moramo, da kljub težavnim časom, ki jih preživljamo, stihi Petrarca ali Ariosta, Tasa ali Leopardija pred mikrofonom nikakor ne morejo biti odveč. V anketi Je bilo tudi veliko glasov proti vojaški glasbi. Te glasove so po večini oddali častniki, ki jim moramo odgovoriti, da bi se s enako pravico lahko tudi duhovniki uprli verski glasbi — pač oddajam, ki jih spominjajo na njihovo vsakdanje življenje in delo. Misliti moramo na to, da med radijskimi poslušalci niso samo častniki, podčastniki in duhovniki, ampak tudi ljudje drugih poklicev, ki jih verska ali vojaška glasba zanimata. Vodstvu ELA.R.a so nekateri poslušalci tudi očitali, da prevečkrat uvršča v svoj program pisatelje, ko bi bilo vendar prijetneje, če bi namestu teh oddaj oddajale radijske postaje plesno glasbo! Kdo bi vsem ustregel ? Vodstvo E.I.A.R.a je zelo diskretno in ne objavlja imen poslušalcev, ki so sporočili nemogoče želje oziroma smešne pripombe, na katere vemo en sam odgovor: Radiofonija ni v službi enega samega človeka ali skupine ljudi, ki imajo podobne ali celo čisto enake želje, ampak mora služiti vsem, ker je bolj, kakor katerakoli druga ustanova, v službi naroda in ne posameznih ljudi! Kar se tiče dnevnih poročil o najnovejših dogodkih po svetu in poročil sploh, so se radijski poslušalci iz vseh italijanskih pokrajin izjavili pritrdilno: čim več poročil! Dobra radijska poročevalska služba je ogledalo dandanašnje dobe. Znano je, da milijoni ljudi poslušajo radijske vesti in poročila in da ti milijoni radijska poročila potem premlevajo in povedo o njih šs drugim. Zlasti v teh težavnih vojnih časih vsi ljudje najbolj žele, da bi čim prej izvedeli novice, izvedeli sploh vse . . . Radiofonija izpolnjuje to njihovo željo z največjo točnostjo In natančnostjo, ki mora zadovoljiti vsakogar. Pogosto si tudi želimo, da bi, ko poslušamo poročila o najnovejših dogodkih po svetu, videli človeka, ki nam jih govori, da bi videli, kakšen izraz ima, ali njegov obraz kaže zaskrbljenost ali veselje. Ko bo glas radijskega sprejemnika izpopolnjen tudi s televizijskimi slikami v barvah, bo ta naša Želja Izpolnjena: poročil ne bomo več poslušali samo z našimi ušesi, ampak bomo poročevalca tudi lahko opazovali in si tako o njegovih poročilih ustvarili še točnejšo sodbo. Takrat bo radiofonija dobila še pomembnejšo vlogo in Število njenih poslušalcev se bo povečalo do ogromnosti.. .< TJgo Ojetti je s tem svojim člankom poudaril predvsem eno: Radijske oddajne postaje nikakor ne morejo In niti ne smejo ustreči željam vseh svojih polusalcev, ampak morajo ubirati zmerom srednjo pot in skrbeti, da bodo oddaje zmerom v prid celote, ne pa posameznika. Radio je namenjen vsemu narodu in vsem njegovim potrebam, ne pa marsikdaj muhastim željam posameznikov! Iz Trebnjega — Za nase revne. Občini naj se prijavijo vse one družine, katerih življenje je ogroženo zaradi pomanjkanja hrane in denarnih sredstev. V poštev pridejo samo naj bedne jšt občani. — Občina objavlja: Kdor koli hrani in oskrbuje tujo Živino, ki jo je vzel v oskrbo po razpadu bivše jugoslovanske vojske, se mu od 15. t. m. naprej ne pripozna nikaka odškodnina. Kdor živine ne more brezplačno hraniti, naj jo z vednostjo občine odda tistemu, ki je pripravljen živino hraniti samo za njeno delo. — Za invalide. Vojni invalidi in druge vojne žrtve naj se čimprej javijo na občini. S seboj naj vsakdo prinese tudi odlok vrhovnega invalidskega sodišča in dokazilo, da prejema še vedno invalidnino. — Kmetijska družba, skladišče v Novem mestu, sporoča, da je dobila semensko drobno koruzo (činkvantin), ki jo bo oddajala kmetovalcem proti obvezi, da bodo Rim, 29. maja. & Vojna se nadaljuje neizprosno povsod in od časa do časa eksplodira v značilnih epizodah, ki imajo najrazličnejšo širino. Vendar je v tem trenutku središče in izhodišče borbe Sredozemlje. To je področje, v katerem se razvija vojna brez odmora in kjer se kaže v vseh oblikah in vseh odsekih široke šahovnice. Borba poteka na kopnem, na morju in v zraku na afriških obalah, na morju in na otokih, ki so skrajne točke obale, na strminah, s katerih se lahko nadzoruje velik del okolišnih voda. Gre za najbolj važno križiščno točko sveta, katero je imela v preteklosti Anglija trdno v svojih rokah, katero pa zdaj napadajo sile osi in jo osvajajo s svojim neizprosnim pritiskom, uničujoč drugega za drugim močne položaje sovražnika. Na kopnem področju fronte v Cirenaiki je prišlo do pomembnih operacij, ki kažejo na važnost in občutljivost te točke. V To-bruku oblegani Angleži so spet skušali izsiliti izhod z vzhodne strani trdnjave ob pomoči oklopnih vozil. Akcija se je ponesrečila že takoj ob začetku, zaradi takojšnje intervencije obrambe in zaradi močnega in natančnega streljanja našega topništva. Sovražnik se je moral hitro umakniti v svoja pribežališča. V odseku Soli uma nam je spretno pripravljena in z odločnostjo vodena operacija vrgla zelo važen položaj. Po zopetni osvojitvi v aprilu in po zadnjih valovanjih sredi maja je sovražnik obdržal nadzorstvo prelaza pri Halfai, eni izmed točk, ki dopušča sovražniku prehod preko preizkušenega pasu pri Sollumu. ki se razširja proti jugu in vzhodu. Naše čete so držale robove prelaza in so od tu budno pazile na sovražnika, toda položaj je ostal kočljiv in je zahteval radikalno rešitev, ki je bila dosežena 26. t m. Popoldne tega dne so italijanske in nemške sile z obsežnim in hitrim manevrom prepodile sovražnika. Zajeli smo nekaj desetin angleških vojakov, nove topove, ki so bili določeni za obrambo prelaza in sedem tankov. Rim, 28. maja. s. Mednarodni tisk se še obširno bavi z obema silnima udarcema, ki so jo prizadele vojne sile osi Angležem s potopitvijo bajne ladje »Hood« in z bitko na Kreti. V svojih komentarjih naglasa na eni strani pozornost, s katero ves svet zasleduje borbe italijanske in nemške vojske, na drugi strani pa vedno večjo konsternacijo, si so jo vesti o porazih povzročile v Angliji in Zedinjenih državah. Poleg bitke na Atlantiku, v kateri je Anglija izgubila eno izmed svojih najmočnejših oklopnic, ki je bila potopljena že v prvih petih minutah borbe skoraj z vso svojo posadko 1340 mož, pomeni zmagoviti razvoj bitke za Kreto, da se razblinja, druga velika iluzija Angležev. španski listi opozarjajo na nesmisel argumentov, po katerih je morala angleška propaganda poseči, da bi vsaj prvi trenutek vzdržala pritisk silnega vala pesimizma, ki je zajel vso anglosaško javnost. O Izgubi >Hooda«, beležijo, se je reklo, da je bil nesrečen primer, ki se lahko zgodi bojni ladji le v enem izmed tisoč primerov, kakor da njen silni oklep ni bil Izdelan za to, da se tudi taki primeri preprečijo. Hhr se tiče Krete, pa so Angleži posegli po vseh najneverjetnejših argumentih in tudi po vseh najnižjih lažeh, da bi le zmanjšali pomen osne zmage Londonski radio js bil prisiljen priznati stvarno stanje. Patetično je navajal, da je položaj zelo resen, toda vedno znova je dodal, da je Hitler pri izvajanju svojih načrtov naletel in da bo še naletel na nad vse velike ovire, kajti Kreta bi morala, kakor so omenili v Londonu, po nemških načrtih in računih pasti že v 48 urah, upoštevati pa je treba, da se Angleži lahko upirajo Nemcem na področju okrog 380 kvadratnih kilometrov. Ker niso bili premagani v pričakovanem času, pomeni to Iz Iraka Teheran, 29. maja. ir. Po informacijah iz Bagdada so angleške Čete na letališču Habania sedaj zaradi močnih poplav popolnoma izolirane. Iraška letala so napadla letališče v Anamu v Transjordaniji ter so povzročila veliko škodo. Uporniki v Palestini so pri Perziri zažgali angleška bencinska skladišča. Pomanjkanje petroleja v Transjordaniji Bejrut, 29. maja. rs. Arabska agencija poroča iz Amana, da povzroča pomanjkanje petroleja zaradi vojnih dogodkov v Iraku veliko paniko v Transjordaniji. Obla stv a skušajo pomiriti prebivalstvo z obljubami, da bo kmalu dovolj petroleja iz Irana. Nizozemske Indije in Amerike. Upokojen francoski general Vichy, 29. maja. rs. Ker je poveljnik francoskih čet v Orientu general Fougere dosegel starostno mejo. je bil upokojen. Na njegovo mesto je imenovan general Ver-veilhac. ki je bil doslej Član generalnega štaba pri visokem komisariatu generala Dentza. Vesti iz Hrvatske — Hrvati se selijo iz Srbije. Oddelek za železniški promet pri hrvatskem domobranskem ministrstvu je vsem Hrvatom, ki se žele iz Srbije preseliti nazaj na Hrvatsko, dovolil brezplačen prevoz pohištva in družin. • _ RomanJe k Mariji kraljici Hrvatov. Letošnje romanje k Mariji kraljici Hrvatov, ki bo 31. maja. bo vodil zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac osebno. Slav-nosti bodo opravljene v Marijinem svetišču v Zvonimirovi ulici. _______,___ Vsi ti našteti dogodki dokazujejo resničnost v začetku naštetih dejstev, kajti vsak kot Sredozemlja je oblegan od naših sil, ki preganjajo povsod sovražnika ln nadzorujejo ter otežkočajo čedalje bolj njegovo gibanje. Toda tudi v oddaljeni Vzhodni Afriki se nadaljuje vojna z isto srditostjo Čeprav z drugačno srečo. Ponovni napadi so bili odbiti in nove Izgube povzročene napadalcu, *ed tem ko se nove epizode junaštva in vztrajnosti ter temeljitega žrvvovanja pridružujejo vsak dan onim, ki jih je že zabeležila slavna kronika imperija. Na morju smo dosegli nove uspehe pri lovu na pomorske formacije, ki so bile napadene od našega letalstva v zvezi z nemškim letalstvom. Se druga križarka od tistih, ki so spremljale nosilko letal, je bila ponovno zadeta z velikimi bombami, ki so povzročile strašne eksplozije na krovu. Istočasno so bili zadeti razen v vojnih poročilih zadnjih dni našteti še štirje par-niki in ena izmed torpedovk, Id jih je spremljala. S tem je bila znatno povečana izguba sovražnikove tonaže v zadnjih dneh. Na Kreti in v okolici otoka se nadaljuje naše tesno sodelovanje na morju in v zraku z nemškimi silami, podpirajoč uspešno operacije. Na Malti so bili obnovljeni zdaj že dnevni napadi naših letal, ki z neizprosno metodo uničujejo vse za vojno koristne naprave na otoku. To delo sili sovražnika k neprestanemu delu popravljanja in grajenja in mu onemogočuje izkoriščanje vseh možnosti za vojevanje, ki jih nudi otok. To delo preprečuje sovražnikovo aktivnost in onemogoča uporabljanje pomorskih in letalskih oporišč, katerih Ima Malta precej. Vsaka bomba, ki pade na Malto, je koristno uporabljena in vsak ponoven napad na isti objekt je bolj upravičen In ima večji uspeh. zanje po navedbah britanske propagande poraz. Ne glede na povsem pasivno re-signacijo, ki izhaja iz takih argumentov, pomeni prav ta njihova trditev, da so Angleži na tem, da izgube enega svojih najbolj neuralgičnih centrov. Angleži si tudi prizadevajo, dopovedati svetu, da so nemške oborožene sile tokrat prišle z usodno zamudo. Nemški tisk in se posebej >Volkischer Eeobachterc, »Lokal-Anzeiger« ter »12-TJhr Blatt« se naravnost zabavajo s temi manevri londonske propagande in opozarjajo med drugim, kako so v Londonu te dni pompozno razglasili, da se je tudi četa angleških padalcev, ki naj bi bili tehnično in moralno še prav posebej na višku, spustila na Kreto. Toda prav to dokazuje, pravi nemški tisk, da je London tudi tokrat, kakor zmerom, prepozno prišel in da si sedaj prav tako zaman prizadeva, da bi znova dvignil moralo svoje javnosti. Zgolj ta namen tudi more imeti pripovedka, da razpolaga tudi angleška vojska in nele nemška z izkušenimi padalci, ki so pripravljeni ponoviti, kakor tisk sarkastično pripominja, herojska dejanja, ki so jih poskušali svoj čas s tolikim uspehom v južni Italiji. >anskl listi, ki beležijo Izgube angleško vojne mornarice, ugotavljajo, da je bila bilanca angleških trgovinskih mornariških izgub v času od 19. do 25. maja naravnost katastrofalna. Na podlagi podatkov, ki so bili objavljeni v nemških službenih poročilih, je bilo v tem tednu potopljenih najmanj 174.000 ton ladjevja, ki je pripadalo Angliji ali pa je bilo v njeni službi. K tej tonaži je treba dodati še izgube angleške bojne mornarice na vzhodnem Sredozemskem morju, ki so tolikšne, da London še ni našel besede, da bi jih v kakršnikoli obliki objavil. — Vseučilišcnlki in vojaška predizobraz- ba. Po odredbi, ki smo o njej že poročali, je vsak vseučiliščnik v Zagrebu obvezen odslužiti >delovno službo«, odnosno si pred njo pridobiti posebno vojaško pred izobrazbo. 2e prve dni po objavi omenjene odredbe se je v Zagrebu za vojaško predizobraz-bo prijavilo okoli 3000 vseučiliščnikov, ki pa je bilo med njimi samo 1800 Hrvatov. Hrvatom so dovolili predvojaško izobrazbo, 2idje in Srbi pa k njej niso bUi pripuščeni, temveč bodo morali počakati, da bo vojaška predizobrazba Hrvatov zaključena, nakar se bodo tudi ti lahko uvrstili v obvezno >delovno službo«. Voieslav Mole: Umetnost, njeno obličje in izraz Ljubljana, 29. maja V izdaji Slovenske Matice je izšlo pomembno delo univ. prof. dr. Vojeslava Moleta o umetnosti. V predgovoru pisatelj pojasnjuje, kako je delo nastalo in kaj hoče z njim doseči Namesto razlaganja tujih misli in nazorov se je odločil podati lastno pojmovanje osnovnih problemov umetnostne zgodovine ter jih predstaviti v treh esejih o umetnosti, ki sestavljajo knjigo. Iztodišce vseh razmišljanj je bUa morfologija umetnosti. Umetnost pa ni nekaj, kar obstoja zase, temveč je vsestransko spojena z življenjem. Avtor je poskušal kolikor mogoče malo teoretizirati. Zato je lahko razkrival zve« med umetnino in življenjem. Knjiga podaja sliko glavnih momentov umetnostnega razvoja v Evropi kot izrazne zgodovine psihe evropskega Človeka. Bibliografske opombe so seznam del, ki so bile avtorju pri pisanju knjige v por sebno pomoč. V seznamu knjig sta našteti 102 sliki. V prvem delu knjige obravnava pisec obliko in stiL v drugem prernembe in menjave, v tretjem pa odnos med umetnostjo in življenjem. O delu, ki je dragocen prinos k slovenskim Študijam o bistvu umetnosti in njeni živi j enaki funkciji, bomo še obširneje poročati Valentin Katajev: Velika noč Predsednik mestnega odbora Kukujev je peljal goste k razkošno pokriti mizi in vzkliknil: — Prosim vas, prijatelji, najlepše prosim! Hristos voskrese, kakor pravijo !< — >Voistinu voskrese, so poželjivo odvrnili gostje, si mek roke in se pričeli približevati mizi. — Sedite, državljani, sedite, je hitel Kukujev, lepo vas prosim. Pal Vasiljevič, kaj je z vami, očka ? Nalijte si, Z ah ar ZahariČ. In vi, Sof ja Naumovna, naložite si preprečen ca. Gospoda, priporočam vam posvečeni kolaček ... Domači izdelek. In ti, Mitja, kaj sediš in nič ne ješ, kakor kak ženin? Jej, Mitja! Ali mogoče kdo hoče piruhov? Evo, ta tu je zelen, oni tam pa rdeč? Z Mar j o Vano sva jih sama nosila v cerkev.. Hristos voskr___c V tem trenutku se je v predsobju začul zvonec in že je prihitela v jedilnico preplašena domača hčerka: — Papa, nekdo bi rad govoril s teboj! — Kdo naj bi to bil? se je začudil Kukujev. — Zdi se mi, da so vsi naši zbrani. Hm... Oprostite, državljani, takoj se vrnem. In Kukujev je odšel v predsob je ter oka-menel. Pred zrcalom je slačil povrfciik Sam tovariš Merinosov. — Glej, prijatelj, je veselo dejal. — Prišel sem ti čestitat k prvemu maju! Kako lepo vreme je. Sonce, ptički, solidarnost. Vračam se z demonstracije in al mislim, kaj ko bi sel pogledat k staremu Kukuje-vu. Morda je bolan. Mi bos postregel m čajem? — Jaz bi ti prav rad postregel z oetovo kislino, je mračno pomislil Kukujev, glasno pa je dejal: — Bom, kajpak da bom. Me prav veseli! Čestitam k prvemu maju! Prvi maj, prva sreča. HI... — Nu, bratec, pokati malo svoj brlog. — Ves, ni se vse... Kako bi dejal... pospravljeno še ni vse... — Neumnost! Predsodek! Kar pel jI me, brat!... m Merinosov Je odprl vrsta v jedilnico ter osupnil. — Hm... je dejal m se grozno namršil. — Kaj pa imaš tu, prijatelj? Velikonočno gostijo? Verski predsodek? Mitandtftn- skl gostje? Aj-aj-aj! Tega nisem pričakoval od tebe, čeprav si brezpartijni.. . — Kaj pa mislite, tovariš, oprostite! ? je ves bled hitel Kukujev. — To da je religiozna velikonočna gostija? In malomeščanski gostje? Kar divim se tem vašim besedam! ... — Kaj pa je potlej to? — To? Samo majhen prvomajski ... Mm ... miting ... Krožek, lahko rečem. — Krožek? — Da, vprav krožek. Krožek, ki ima nalogo proučiti kvaliteto produkcije .. . He, he.. . In evo, tovariš Merinosov, to so eks-kurzanti... Kukujev se Je udaril po bedrih ln radostno vzkliknil: — Da, da. Vprav prvomajski krožek . . zaradi proučavanja kvalitete produkcije. Merinosov je nejeverno stopil k mizi in mračno vprašal: — čemu so pa tu razstavljeni kolački: — Dovolite, tovariš Merinosov, kakšni kolački so neki to? To niso kolački, ampak obrazci slaščičarske produkcije Mos-selproma. Zaradi proučavanja... — Tako torej ? Toda Čemu je na tej produkciji napisano >H. V. motar, Vič, Tržaška cesta 48. SPORT — Z. S. K. Hermes, lahkoatletska sekcUa poziva vse članice in člane, da se udeleže važnega članskega sestanka, v četrtek dne 29. t. m. ob 19. na štadionu. V slučaju slabega vremena je isti ob istem času v sobi gostilne Kržič, poleg štadiona. Posojeno opremo in orodje naj prinese vsak nazaj. Legitimacije za vstop na igrišče se dobe m ure pred sestankom pri vhodu štadiona. — Načelnik. vaše zdravje! Za »Gospodarski Preporod«! — Voistinu Preporod! — Gosp . . . Tovariši! Zakaj ste prenehali z analizo ? Nu, tovariš Merinosov, kakšna se vam zdi jerebička? — NI alaba. — Vzemite še sol jenih gobic. To je izborna stvar. In košček selsko gospodarskega prašička. — Ne. dajte mi rajši malo teh konzerviranih ribic. — Meni pa dajte, prosim, obrazec produkcije državnega trusta za alkohol. Nalijte retortico . . . Na vaše zdr ... — Državljani! Analizirajte prašička s hrenom! — Slišite! Kaj imate pa tule na pladnu? Piruhe ? Opij ? Predsodki ? — Dovolite, so mar jajca predsodek? — Toda. čemu so raznobarvna . .. rdeča... višnjeva ... rumena ... in ... zelena? — To so obrazci produkcije Anilintrusta. — Tako. tako! Dajte mi no tale vijoličasti obrazec. Hvala! Tudi jerebike bi bilo dobro analizirati še eno retortico. Kar zdi se mir da je to. . . ne . . . nekam čudna produkcija. Na vaše zdravje! In zakaj je ta trava? Kakor kaka gora. Predsodek? — Vzorec dobre trave, tovariš Merinosov. Detelja. — Rad bi preiskal se to travo. — Oprostite, kdo vendar analizira travo? Saj ni klobasa. Rajši analizirajte košček teletine. Priporočam. Izredna kakovost. — Produkcije? — Produkcije. — No, naj bo, analizirajmo Se to. — Glej, Vasja, dovolj si se že na analiziral. — Neumnost! Hristos voskr . .. Voistinu voskrese ... Vozroždenije ... S prvim majem ... Ko je pozno zvečer odhajal od Kuku-jeva, se je tovariš Merinosov dolgo držal v predsobju za obešalnik ln govoril: — Takoj sem te spoznal, Kukujev. Vidim te skoz in skoz. Praviš to___v resnici ... je pa... to. Uredil si si ekspert... mo... mentalni kabinet. Zaslužiti hočeš. Potrudi se, bratec. Nam so potrebni specialisti ... Nu . .. Nekje v daljavi so zvonili prvomajski zvonovi Ster. 122 HRrOTXK8KI FIRW«, MHMt, m maja mL fltlMt Od Ljubljane do Podgrada LJubljana, 29. maja. Ljubljana se je razprostrla sredi dveh velikih poljan: Barja in Ljubljanskega polja- Barje šele dobiva svoj pomen kot naša bodoča, žitnica, Ljubljansko polje je pa bilo že zdavnaj — polje v pravem pomenu besede. Vendar mnogi meščani ne vedo, da valovi na severovzhodu mesta toliko žita. To je naš Banat v miniaturi. Razprostira se do šmarne gore, Save in Zaloga. Plast rodovitne zemlje na savskem produ, gramozu, je sicer le nekaj decimetrov debela, vendar dobro rodi. Zemlja je obdelana mnogo bolj skrbno, kakor marsikje na deželi, a obdelane je tudi mnogo več kakor drugje v ljubljanski okolici — travnikov je malo. Odkar meščani sami nekoliko bolj obdelujejo zemljo, se tudi mnogo bolj zanimajo za njive in poljska dela. Spoznali so, da mora znoj orositi zemljo, Če naj rodi. Toda tudi kmet posveča zdaj zemlji še posebno ljubezen, ker se dobro zaveda, kako pomembno je njegovo delo zanj in za vse, ki morajo jesti. MESTO SE ZArTEDA V POLJE Ljubljana se je doslej širila predvsem na škodo Ljubijanskega polja. Ni še tako dolgo, ko so se vrstili kozolci na severni strani celo do Figovca. V Šiški so ohranjena imena mnogih kmetov v imenih ulic. V Mostah je pa še precej kmetov. Vendar se kmetije čedalje bolj umikajo pred mestom na sever in vzhod. Devica Marija v Polju postaja že značilno predmestje in ima številne novejše hiše meščanskega sloga. Ob cestah, ki drže iz mesta na polje, je od leta do leta več mestnih stanovanjskih hiš in od polja ostajajo vrtički. Na nesrečo je prav tu, kjer je dobra zemlja za žito in krompir, tudi najboljši teren za zidanje. Tako Ljubljana uničuje svojo žitni-co, TTJDI INDUSTRIJA SILI NA POLJE Razen tega je ljubljanska industrijska četrt, ki se sestoji v glavnem iz Most in Zelene jame, na vzhodni strani mesta, na Ljubljanskem polju. Okrog tovarn se razvijajo gosto naseljene delavske naselbine. Moste so bile pred svetovno vojno Še kmečke in vzdolž Zaloške ceste skoraj do Studenca je še mnogo starih kmečkih hiš, a pravih kmetov je tu že malo doma. Zunaj strnjenega naselja se začno takoj vrstiti lepo obdelana polja in na njih zeleni mnogo več žita kakor na jugu in na zahodu Ljubljane. Tu so si kmetje v glavnem sami pridelovali dovolj žita za kruh in nekateri so ga še prodajali. Tradicija, da sejejo žito in da ne dajejo prednosti drugim pridelkom, ki gredo sicer zelo v denar v Ljubljani, je še ostala. Se bolj se je mesto zagrizlo vzdolž ceste, ki drži na letališče. Hiše čedalje bolj obkrožajo pokopališče, ki se je zdelo pred desetletjem še tako daleč oddaljeno od mesta. Predmestje sega skoraj do samega letališča. Tu na prosti zemlji pridelujejo predvsem krompir in druge okopanine. Polje ima pravi kmečki značaj šele v Hrastju, na severni strani D. M. v Polju. ŽALOSTNA ZAP T' S ČINA NA LETALIŠČU Letališča v pravem pomenu besede ni več, odkar sta na veliki petek pogorela hangarja. Pisali smo že. da ni bilo mogoče ugotoviti, kdo ju je zažgal in oropal. Od obeh hangarjev sta ostala dva končna, napol podrta zidova, ki edina oznanjata od daleč, kje je bilo prejšnje čase letališče. Na letališču samem je tu in tam že zrasla precej visoka trava. Tako se je letališče začelo spreminjati v nekdanji travnik. PREBIVALCI SO SE ODDAHNILI... Prebivalci v soseščini letališča so prestali precej strahu, ko se je začelo na cvetno nedeljo Opazovalna letala so tisto nedeljo zjutraj krožila nad letališčem in za-regtjale so strojnice. Marsikdo je pričakoval, da bodo začele padati tudi bombe. Prvi strah je pa bil prestan brez hujšega grmenja. Toda ljudje so se še vedno bali naslednje dni, da bodo letala še priletela. Do petka pa ni bilo nobenega posebne dogodka. V petek zjutraj se je začelo močno kaditi iz hangarjev, da smo dim opazovali tudi iz mesta. Ob 9. je bila bombardirana radijska postaja v Domžalah, zato so nekateri mislili, da so letalci obiskali tudi letališče. Toda letališče ni bilo bombardirano niti ob tej priliki. Prebivalci so si od- STRAŠNA NOČ Ves ta strah, ki so ga ljudje prestali zaradi letališča, pa ni bil nič v primeri z srrmenjem na veliki petek zvečer in ponoči. Nekdo je zažgal municijska skladišča v gozdu pri D. M. v Polju. Zvečer je začelo silovito pokati in ljudje so v strahu zapustili hiše, nekateri tako prestrašeni in zmedeni, da se niso niti dovolj oblekli. Pokalo je skoraj vso noč, da ni v vsem kraju nih- če spal, nekateri so pa bili vso noč na prostem. V hiše se niso upali vrniti, ker so se bali, da jih bo zasulo. Pokalo je, kakor ▼ najbolj srditi bitki, da so bili v hudem strahu tudi številni meščani, ki si niso mogli razložiti, kaj se godi. NASKOK NA POGORIŠČE Komaj se je dobro zdanilo, že so se začeli zbirati najbolj pogumni in plena željni ljudje, mnoge je pa tudi prignala radovednost. Pogorišče je nudilo sliko pravega bojnega polja. Zemlja je bila ožgana in razr-vana, požganih in poškodovanih je pa bilo tudi precej dreves. Drobce granat in drugega streliva je razmetalo v velikem krogu. Posebno mnogo je bilo patron za puške. Na vozove je bilo raztresenih kosov kovin, železa in medenine. Vmes je pa bilo tu in tam še nekaj streliva, ki ni eksplodiralo. Marsikomu so se začele svetiti oči. Najprej so si začeli ljudje polniti žepe s kovinami, a »žetev« je bila prebogata, da bi se zadovoljili le s tem. Zato so mnogi začeli prihajati z vozovi in vrečami. Nabi-e zahtevalo seveda tudi nekaj žrtev. Ljudje so bili tako neprevidni ter nespametni, da so pripuščali k temu nevarnemu poslu tudi otroke. Kovino so pozneje naglo prodajali. Nekateri so celo sami topili medenino na svojih domovih s pomočjo koksa, da bi jo laže prodali. Ko končno ni bilo ničesar več, kar bi bilo še vredno pobrati, so posamezniki pograbili sekire ter začeli masakrirati gozd. V VEVČAH DELAJO Zdaj so pa tisti čudni dnevi, ko so se med ljudmi razplamtele nizke strasti, že skoro pozabljeni. Ljudje so se pomirili, življenje teče po starem tiru. Vse sicer ni tako kakor je bilo, mnoge spremembe so zapustile globoke sledove. Devica Marija ▼ — Važna naloga varuhov, skrbnikov itd. Po naredbi Visokega Komisarja za ljubljansko pokrajino z dne 17. maja 1941 o prijavi obveznosti za terjatve in dolgove ter državne in zasebne vrednostne papirje, glaseče se na dinarje, morajo vse javne ustanove in zasebniki, ki so pristojni ali stalno bivajo v Ljubljanski pokrajini, prijaviti pri Hranilnici dravske banovine vse terjatve in dolgove proti javnim ustanovam ali zasebnikom, ki imajo ali so imele pred 12. aprilom 1941 svoj sedež itd. ali stalno bivališče na ozemlju bivše jugoslovanske države zunaj Ljubljanske pokraj me ali v drugih državah izvzemši Italijo. Ta prijavna dolžnost zadeva torej terjatve in obveznosti vsake vrste, vknji-žene ali nevknjižene tako tudi terjatve varovancev in skrbljencev n. pr. na preživninah, pologih pri hranilnicah, dednih deležih itd. — Te terjatve so dolžni prijaviti varuhi oziroma skrbniki upravičenih varovancev sami in sicer na način, predpisan v navedeni naredbi. Zato Je njihova dolžnost, da prijavo nemudoma izvršijo. — Nočna nevihta z grmenjem, čudnega vremena v letošnji pomladi menda še ne bo konec, človek kar verjeti ne more, da se bliža že začetek poletja, vreme je pa. še vedno kakor v marcu in aprilu. Včeraj dopoldne se je še nekam držalo, popoldne je pa že zopet deževalo. Zvečer se je tu pa tam nebo nekoliko zjasnilo, da se je videlo nekaj zvezd. Kmalu se je pa zopet pooblačilo in ponoči smo dobili precej hudo nevihto, med katero je večkrat zagrmelo. Vihar je divjal tako, da so oknice po mestu pošteno ropotale. Bilo je tudi več hudih nalivov, a ko smo se davi zbudili, je bilo nebo čisto. Ze smo mislili, da bomo imeli lep pomladni dan. Nekaj časa je sonce res sijalo, a kmalu so se pripodlli od jugozapada deževni oblaki in zdaj spet kaže, da bo še dezevc-lo. — Nesreče. I91etni posestnikov sin France Kastigar iz Doberniča na Dolenjskem je doma na posestvu razstreljeval včeraj kamenje. Ko je nasul smodnika in zažgal vrvico, pa se je smodnik predčasno vnel in je naboj bušil fantu v obraz in mu poškodoval tudi obe roki. — Iz Višnje gore so prepeljali v bolnico 301etnega posestnika Alojza Zupanca, ki je padel s kolesa in se hudo potolkel po glavi. — Prav tako nesrečo je doživela 551etna delavka Marija Golmajer iz Radomelj, ki je padla s kolesa in si zlomila levo roko. — Popravek. Včeraj smo pomotoma zabeležili, da je predsednik Zveze trgovskih združenj Albin Smerkolj. Predsednik Zveze trgovskih združenj je Stane Vidmar, Albin Smerkolj je pa predsednik trgovskega odseka Zbornice za TOI. — Za uboge ižanske pogoreloe sta darovala po 100 din dr. R. K. in odvetnik dr. Viktor Maček. Iskrena hvala! Pot ju in Vevče sta delavski vasi, a tudi v sosednem Zalogu je mnogo delavstva; prebivalstvo je v veliki meri navezano na zaslužek v tovarnah — predvsem v vevški papirnici — ln na železnici, številni so pa bili zaposleni tudi v Ljubljani pri raznih delih. Sicer tudi tu ljudje marljivo obdelujejo zemljo vendar večine sama zemlja ne more prehraniti. Največ ljudi je doslej preživljala papirnica. Prejšnje mesece je imela mnogo dela. Papirnica je obratovala se do bele nedelje. Tedaj so pa nastale razne težave, da so morali začasno odpustiti večino delavstva. Mnogi so bili v hudi stiski, ker ne morejo čakati delj časa brez zaslužka. Niso mogli zvedeti, kdaj se bo delo zopet obnovilo. Precej delavcev je navezanih na kraj ,ker imajo hišice in koščke zemlje, tako da bi si težko iskali zaslužek drugje, četudi bi bilo upanje, da bi ga dobili. Upanje na izboljšanje je pa zaživelo zopet, ker so v ponedeljek začeli vsaj delno zaposlovati delavstvo v papirnice. Delavce so razdelili v dve skupini, tako da vsaka dela po 3 dni na teden. Delavstvo pričakuje, da bo papirnica postopno zopet obnovila redno obratovanje. MED ZALOGOM IN LAZAMI Na zaloški postaji je Ml prejšnje čase precej živahen promet. Na slepih tirih so se tu ustavljali številni vagoni, saj je bila to pomožna ljubljanska postaja, ki je čedalje bolj zavzemala značaj velikega ransirnega kolodvora. Zdaj so pa seveda začasno nastale precejšnje spremembe v prometu, vendar Zalog ni izgubil svojega pomena. V nekem pogledu je njegov pomen še večji. Tu je že pripravljenih mnogo vagonov za obnovitev živahnega tovornega prometa. Do Zaloga vozi več lokalnih potniških vlakov, VESTI Iz LJubljane — lj Zanimiv koncert. V soboto 31. t. m. ob 19.30 priredi znani tenorist Slavko Lukman v frančiškanski dvorani koncert s sodelovanjem pianistke gdč. Erike Spe-cove. G. Lukman bo zapel skladbe poznanih komponistov: Puccinija, Verdija, Leoncavalla, Schuberta, Maverbera, Preglja, Percia, Stritofa, Fleishmana, gdč. Erika Specova pa bo zaigrala tri solo točke na klavirju in sicer od skladateljev Mozarta ter Griega. Opozarjamo cenjeno občinstvo, naj si pravočasno priskrbi vstopnice! —lj Nova pot pod Rožnikom preko železniškega prelaza mimo mestne vrtnarije do znane gostilne pri čadu bo kmalu gotova. Odkopaii so precej hriba in tako znatno razširili cestišče. Uredili so tudi kanalizacijo, deloma pa Še polagajo velike betonske cevi, tako da bo zagotovljen pravilen odtok vode. Cesta napravi že sedaj ugoden vtis, saj je speljana pod zelenim hribom in se vije ob robu vrtov lepih vil ter travnikov. Regulirajo pa tudi gornje poti. ki vodijo do čada. Prvi del poti od ribnika do prvega večjega klanca mimo starih hrastov so sploh preložili niže, tako da se ne bo več čutil klanec. V parku ob ribniku zasipavajo niže ležeče travnike, na gornjem koncu pa kopljejo jamo za otroški bazen, ker je ta del parka določen za otroško igrišče sploh. Stari ribnik bodo v doglednem času menda sploh zasuli, s čimer bo mestna vrtnarija pridobila lep kos plodne zemlje. —lj Doslej so še vedno sadili krompir. D očim kmetje že zdaj okopavajo krompir — tu in tam so ga začeli že celo osipa-vati — so ga meščani doslej šele sadili. Obdelovanje ledin je bilo počasno in utrudljivo, a delo je zadrževalo tudi slabo vreme. Mnogi meščani so se odločili za obdelovanje zemlje tudi zelo pozno, a marsikdo je šele zadnje tedne našel zemljo. Sajenje krompirja je zdaj končano, mnogo LDUBLDANSkl KINEMATOGRAFI Zanimiva in zabavna ljubavna zgodba LEPA SUZT Gilbert Gil, Michele Morgan, Georges Lannes. (Sslovenskimi napisi.) KINO MATICA, telefon 22-41. Predstave ob 1C, 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-30 Ob 16.. 19. in 31. uri. MADAME BL'TERFLY Film klasične muzike in v srce segajoče vsebine. — Maria Cebotari. Fosco Giachetti, Lucia Englisch, Luigi Almirante Predstave ob 16., 19. in 21. uri! Film globoke in ganljive vsebine ZA OTROKOVO SREČO Film je opremljen s hrvaškim besedilom Kino Union Tel. 22-21 pa ljudje še vedno sade fižola. Zadnje čase sade tudi mnogo zelja in kumar. Zelo pozno so sadiU krompir tudi na Barju, kjer so pa že zdavnaj preizkusili, da se tudi pozno sajenje večkrat dobro obnese. Na Barju je aprila zemlja navadno Se pre-mokra za obdelovanje, tako da večino krompirja posade skoraj vsako leto šele maja. — Najbolj zgodaj pa začno vsako leto obdelovati zemljo Trnovčani. Zelenja-darji se dobro zavedajo, da gredo zgodnji pridelki najbolj v denar. Zdaj v Trnovem že cvete grah in kmalu bodo Trnovčanke začele zalagati trg z raznimi novostmi. Vendar bo letošnja letina precej pozna in še ne bo tako kmalu naprodaj domačega novega krompirja, kumar in stročjega fi-ola, — lj Preurejen vrt ▼ Zvezdi. Zaradi preureditve Zvezde je izginil tudi nekdanji kavarniški vrt v vogalu pod nekdanjimi kostanji, sedaj pa so se potrudili in uredili tam spet nov vrt Ze prej so tam razkopali zemljo okrog paviljona in jo posejali z žlahtno travo, ki je že lepo zelena. Ob levem robu paviljona so zemljo utrdili in jo posuli z dobrim, belim peskom, nato pa prostor ogradili z lično belo leseno ograjo. V to ograjo so pred dnevi že postavili več kavarniških mizic, ki pa so morale zaradi deževnega vremena izginiti, pa bodo spet postavljene pod palmami in pisanimi solnčniki, čim se vreme zboljša. —lj Manj prometnih nesreč. V zadnjem času ni bilo ne v mestu in ne v okolici avtomobilskih ali motociklističnih nesreč. V mestu je bila uvedena večja prometna disciplina in se je vsak vozač naučil izpolnjevati prometne dolžnosti. Zdaj ni več brezobzirnih kolesarjev, ki so prirejali na klancu Miklošičeve ceste od hotela Uniona proti Marijinemu trgu prave dirke in tudi še potem drveli okrog kroga, v katerem je stal prometni stražnik. Sedaj vozijo zaradi novega reda previdnejše, tako da tudi pešec lahko z manjšo skrbjo prekorači cesto. Kolesarji, vsaj nekateri, pa bi bili potrebni še nadaljnjega pouka, namreč, da bi na cestah zvonili, ne pa da samo zažvižgajo ah' zavpijejo in že švignejo mimo pešca. —lj Zanemarjena TrstenJakova ulica. Sedaj, ko se je pričelo z večjo vnemo skrbeti za urejevanje cest in ulic, je prišel tudi čas, da se končno vendarle že uredi, očisti ln olepša Trst en Jakova ulica pod Tyr-ševo cesto. V tej ulici, ki je bolj podobna zanemarjenemu dvorišču sredi med lepimi vilami z lepo negovanimi vrtovi, raste trava, med njo je nekaj peska, vse naokrog leže smeti, stare škatle, zarjavelo železo itd. Stanovalci hiš v Trstenjakovi ulici nujno žele, da se tudi tam v bližnji bodočnosti pojavijo delavci, ki naj bi cestišče primerno nasuli, ga očistili nesnage in sploh ulico uredili, kakor se spodobi. —lj Krstna predstava najnovejše Mrakove tragedije »Sinovi Starega Rimljana« bo v kratkem v frančiškanski dvorani. Igrali bodo člani »Mrakovega gledališča«. Kot vsa svoja dela je tudi to najnovejše, zrežiral avtor aam, ki obeuem nastopi vsnft glavnih vlog. —lj puvalflki tečaji sa ieisko ml ■rim* Ljubljanska plavalna šola na kopališču SK Ilirije priredi v letošnjem poletju plavalne tečaje za šolsko mladino. Vpisovanje v junijski tečaj bo od 3. do 7. junija na kopališču SK Ilirije v dopoldanskih urah, Pričetek junijskega tečaja je v ponedeljek 9 junija. Tečajniki marajo k vpisu prinesti dovoljenje staršev, nakar bodo šele po predhodnem pregledu šolskih zdravnikov pripušteni v tečaj. Vpisnina v en tečaj znaša 20 din za osebo, vsakokratna vstopnina na kopališče 1 din. —lj Vrtne Jagode, Poleg črešenj, ki so še vedno precej drage, so se pojavile na trgu tudi prve vrtne jagode. Prodajajo jih po 48 din kg. Lepe so res. saj je ze njihova barva lepa, okusne gotovo tudi, samo dostopne so težko. Kdor zmore denar za nje, si jih seveda privošči, kdor pa ne, jih mora pač samo gledati in požirati sline. Nekaj časa bo treba še počakati, da bo na trgu dovolj vrtnih in gozdnih jagod ter borovnic, potem se bodo gotovo tudi cene vsaj toliko znižale, da bo ta pomladna poslastica ljudem dostopna. —lj Stavbna dela na periferiji. Največ stavbnih del je zdaj na periferiji. Delajo skoraj na vseh stavbah, ki so jih spravili lani pod streho. Nadaljujejo pa lahko le dela, pri katerih ne pogrešajo cementa. Na periferiji naletimo tudi na več stavbišč, kjer je pripravljeno ze vse na začetek del, navožena je opeka, čakajo kupi gramoza, izkopani so temelji, samo cementa še ni, zato ne morejo začeti. —-lj Lastniki koles naj se zglase! Na policijsko upravo je bilo v zadnjem času pripeljanih več najdenih koles. Kolesa so po večini brez evidenčnih številk, imajo pa tovarniške številke. Med zaplenjenimi kolesi je okrog 1000 din vredno, črno pleska-no kolo znamke >Bismark«, ki je bilo pretekli teden najdeno na Tržaški cesti. Kolo ima tov. št. 40.873. V Kotnikov! ulici je bilo najdeno črno ples kano kolo znamke »Diirkopp«, na Sv. Petra cesti pa kolo znamke > S image. Razen navedenih je na policiji še nekaj zaplenjenih koles, katerih lastniki se pozivajo, da se zglase na kriminalnem oddelku na policijski upravi. Obnovite naročnino! Jannings v Rimu Znani nemški filmski igralec Emil Jannings, ki ga je šteti med najmočnejše ustvarjalce med nemškimi filmskimi umetniki, je odpotoval v Rim, kjer bodo predvajan velik zgodovinski film o KrUgerju, burskem junaku. Jannings igra vlogo Kril-gerja, režiral pa je film nemški režiser Haas Steinhoff. Jannings je bil tudi umetniški vodja pri izdelovanju tega filma. Slavnostna otvoritvena predstava »Ohma Krugerja, burskega junaka«, bo 6. junija. Danci in Holandci ljubijo telefon Iz Curiha poročajo italijanski listi, da so ameriški statistiki izračunali, v kateri državi je telefon najbolj priljubljen in najbolj uporabljan, tako glede števila pogovorov kakor glede trajanja posameznih telefonskih pogovorov. Ugotovili so, da sta glede tega na prvem mestu Danska ln Ho-landska. Morda zaradi svoje flegmatičnosti se Danci in Holandci najrajši pogovarjajo s prijatelji in znanci po telefonu in ob telefonskem aparatu zapravljajo većino svojega prostega časa. Tako se izognejo osebnemu stiku, ki bi bil potreben pri ustnih razgovorih, in tudi dolgim pismom, ki bi jih sicer morali pisati. NOBENA UMETNOST — V varieteju sem videl včeraj čarodeja, ki je izprementl stodlnarski bankovec v klobuk. — To vendar ni nobena umetnost. Moja žena že dolga leta izpremtnja sto take v klobuke. MALI OGLASI Beseda 50 par, daven posebej Preklici, izjave beseda din L— davek posebej. Sa pismene odgovore glede malin oglasov je creos priložit) mamico — Popustov ca mate oglase ae priznamo PLANINCI ae pijejo spotoma žganja in vin, pač pa le krepilno ln svežilno »AMBROŽEVO MEDICO« Iz >MEDARNE«, Ljubljana — Židovska ulica 6. 26. T Preskrbite si pravočasno POTREBNO KURrVO BUKOVA DRVA dobavlja takoj samo vagonske pošiljke — tvrdka: »Exportlesc, Ljubljana, Tvrševa cesta 15. 911 POUK Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od 6. ure ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. — Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 2. junija. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod. Domobranska 15, telefon 43-82. 786 OGLAŠUJ v. »Slov. Narodu« DNEVNE KLIŠEJE ENO ■JUGOGRAPIKA SV>tt&ANASII73 Osip Dimov: Valovi življenja Pred leti je napadla Ameriko posebna epidemija, ki je morila izključno otroke. Medicini je bila nenavadna, grozovita bolezen znana. Imenovali so jo »Infant pa-raHse« (otroška mrtvoudnost). Nastopala je nepričakovano, brez vsakega vidnega vzroka in se je lotevala razneženih otrok bogatinov ravno tako, kakor najbolj zanemarjenih pob ali nov ubogega proletarijata. Pojavljala se ni kot posledica kakšnega prehlada, ker je nastopila sredi najlepših dni julija in izginila jeseni. Ali jojc povzročila prehrana? Ali voda? Ali zrak? Otrok je začel tožiti, da ga boli glava, dobil je hudo vročino, stresal ga je mraz. Pogosto se je pojavila neobčutljivost mišic na obrazu. Nato mrtvoud ene ali obeh nog. V posebno resnih primerih — smrt v treh dneh. Se danes lahko srečaš v Ameriki odrasle ljudi, ki vlačijo za seboj, posušeno, kakor zobotrebec tanko nego ali pa krevljajo na obeh, tako pehar. 1 jenih nogah po ulicah in cestah. To so sledovi tiste strašne epidemije, ki je približno pred tridesetimi leti razsajala po Združenih državah. Panika se je polastila vseh. Ker ni nihče vedel, kaj naj stori in kakšnih varnostnih naredb se naj posluži, so se borili s kvgo na srednjeveški način. Otroke so popolnoma izolirali, dasi se ni nikdar pojasnilo, ali je bilo to potrebno. Odrasli, ki so se mudili pri takih otrocih, so si naložili prostovoljno domači zapor. Nikamor niso hodili, samo da bi kuge ne prinesli domov. Ako pa so zapustili stanovanje, se niso več vrrili. Na cestah, ki so vezale mesto z mestom, kraj s krajem, so bile kakor v vojni, postavljene prostovoljne patrulje. Kontrolirale so potnike, niso pustile skozi nobenega tujca, zaustavljale so živino in vozove v zelenjavo in jih prisilile, da so se morali vračati, od koder so bili prišli. A kljub temu se je epidemija širila in naraščala, objemala svoje žrtve, prinašala žaiost in solze v domove. A v dveh mesecih je ugasnila ravnotako brez »vzroka« krkor je bila vzplamtela ... Uro daleč od okuženega New Torka je sturovala v svoji prijazni vili, tričlanska družina. Zdravnik dr. E., njegova žena ln šestletni sinček ... »mali gentleman«, kakor ga je mati klicala. Tudi ona je bila zdravnik. Na zunaj se ji to se ve ni poznalo. Visoka, vitka svetlolaska lepih po-t*z v obrazu, negovanih rok, skrbno, ele-gatno oblečena, je delala preje vtis svetske dame, kakor pa zveste Eskulapove hčeike. Mcžu, človeku štiridesetih let, znanemu nadarjenemu kirurgu je bila izborna pomočnica. Bila sta priljubljena, njuno ime je bilo znano, imela sta bogato prakso in uspehe. Družina je bila srečna. Kc so prišla prva poročila o kugi, je bil »malt gentlemane izoliran in najskrbnejše čuvan. Vendar — je zbolel. BO je prva ln ecVna žrtev v tej četrti. Tpetjega dne Je umrl, dan pozneje je bil pokopan. Duša doma je odletela. Prijatelji m znanci so se I bali obiskati nesrečne starše, kakor t časih srednjeveških kug. Klicali so ju, pisali jima tolažilna pisma — Mati pa je zložila vse stvari svojega sinka v kovčeg: medveda, slona, trombo, oblekce in čeveljčke, perilo, šop njegovih plitvih las, ki mu jih je na dan pogreba odrezala... Hišnik je zanesel kovčeg pod streho. Teden dni pozneje se ni več javil nihče ~«. zvonenje telefona. Vila je onemela; zdravnik in njegova žena sta izginila... Kam ? ... Na obali veletoka Niagare, blizu slapa, stoji cela vrsta elegantnih hotelov, priljubljeni kot bivališča novoporočencev. Tukaj je bogastvo mladine, veselje, brez-skibna sreča. Lepota narave je v soglasju z lepoto človeškega življenja. Teče, Sumi, pada mogočen veletok. In neizčrpno, nepremagljivo valove valovi mladosti, utonejo za tega ali onega, kakor slap, naraščajo za prihodnjega, novega sledečega, visoko... Godba igra, pari plavajo v lahnem, nepretrganem plesu. Ure beže v divjem tempu, neobremenjene... Neovirano se uživa sreča. Sijajne obleke, blesteče lepotica, žareče oči, ljubkost gest, ljubezenski pomenki. nežnost brez sramu, zmagujoča ljubezen, vrhunec sreče ... Svet lepih iluzij, kupljenih z računi, ki za nje ni ne časa, ne volje, da bi jih kdo pregledal. Država milih žen, ki so prvič prestopile prag ljubezni, pobratimstvo mladih mož, ponosnih na svojo moč, na svojo ljubezen in na svoje Žene. Ples In zopet ples, godba ln vino in okusna jedila in srečen, nemiren in grešen spanec... Med temi brezskrbnimi pari je bil eden še brezskrbnejši, nežnejši in srečnejši od drugih. On — okrog Štiridesetih, ona — nekaj čez trideset, vitka blondinka lepih potez v obrazu in negovanih rok. Plesala sta največ, smejala se glasnejše od vseh, se udeleževala Izletov z avtomobili, maškara«!, piknikov in razposajenih pustolovščin. Njima navzočnost sredi tega veletoka sve- Ž3 mladosti je vzbujala začudenje. Njegova pleša je bila pogosto cilj razposajenih šli — on se je smejal prvi. žena zopet, s svojim zrelim telesom, umnimi, preveč umnimi očmi, je bila, kakor da je prvič spoznala skrivnost ljubezni in se ji je predata z vsem ognjem sedemnajstietnice — akoravno brez njene sramežljivosti. Sicer pa. saj so navse zadnje tudi na svetu pozni zakoni, stare device in skisani start samci. Zato toliko bolje, ako sta se ta dva tu Se pravočasno spametovala. »He, doktor! Ali se nam hočete pridružiti? Peljemo se k slapu! Prosim, milo-sUva, sedite! Kaj? Tudi vi ste zdravnica? Pravi, resničen doktor medicine? Potem to sploh med vama ni zakon, nego pravi konzilij! ... Ha, ha! ... živo, žtvo, prosimo! Drugače nam se Niagara posuši ... Pcgcj! Nihče se med potjo ne sme ozirati na levo ali desno!' Vsak samo na svojo lsfetno pest... Ne prehladi se vam pleša, gospod doktor! Ha ha...! Ali Niagarski slap nI usahnil. Kakor ne bo nikdar usahnil drugi, mnogi večji, mnogo mogočnejši veletok človeških teles, mož in žena... Ta mogočni tok, ki ustvarja iz svoje neizmerne globine vedno novo vaJovje, živo naraščajoče, padajoče valovje mož ln žena ... mož ln žena ... m m m Na jesen se je vrnil dr. E. s svojo ženo v New York. Strašna epidemija je bila izginila in je bila že tudi pozabljena. Spominjali so se je le tisti, ki jih je bila 'obiskala, življenje je bučalo z amerikanskim tempom naprej, ne da bo se oziralo nazaj. Zima je minila, napočila je pomlad. Zopet je zapel telefon v zdravnikovi hiši. — Kako je vaši soprogi? — Smem čestitati? — Vse dobro? — Kakšno ime boste dali fantku? Fantek je dobil pri krstu enako ime, kakor ga je Imel prvi, umrli. In že vnaprej mu je bil dan priimek: — Mladi gentleman. Ko je bil v šestem mesecu, je dala mati prinesti kovčeg, ki ga je bila spravila poleti na podstrešje. Skrivaj je gledala otroške igrače drugo za drugo... slona, trombo. čeveljčke, perilo... in mislila na svojega prvega sina, na njegovo tako kratko življenje. In šele tedaj al je vzela pravico, objokovati ga* Aerologija in jadralno letalstvo Ka| m termične stntfe in kakino vlogo igrajo v jadralnem letalstvu — Najideal- 11 velivolo a vela »Condor II« col quale Heini Dittmar consegui, nel Brasile, U record dt 4350 m di altezza. — Jadralno letalo »Condor II«, a katerim je Heini Dittmar dosegel v Braziliji svetovni rekord 4350 m. Kako vefflc Je napredek jadralnega letal, pri nas to v tujini, je razvidno iz mnoga člankov, ki se dan za dnem vrste v časopisju. Vel uspehi in napredek, dosežen na tem Športnem področju, so pa odvisni od treh zelo važnih činiteljev, namreč od razvoja in izpopolnitve sredstev za letenje, sposobnosti pilotov m meteorološke službe? ki ima nalogo jadralcem čim točneje označiti potrebne zračne struje. Jadralci so izkoristili vse možnosti jadranja ob pobočju; pilotska hrabrost je vodila jadralna letala pred nevihte, v oblake, omogočila je to, da se z njimi lahko preleti sto in sto kilometrov daleč in več tisoč metrov visoko. Poizkusi, pa še prav posebno poizkusi najboljših meteorologov, so odkrili nove možnosti jadranja, in sicer termičnega jadranja, (Termika je plast zraka, ki se ob sončnih dneh segreje nad skalnatim ali peščenim ozemljem in ki se zaradi zmanjšanja svoje teže v celoti prične dvigati.) Ta vrsta jadranja je toliko ideal-nejša, ker ni več vezana na pobočje, oblake ali pa nevihto. Osnovno vprašanje tega načina jadranja je pač jakost termike v atmosferi. Velika razlika v temperaturi med vročimi kraji ob zemeljskem ekvatorju in med polarnimi kraji povzroča podobnost zemeljske atmosfere z nekakšnim ogromnim strojem. Neprestano menjavanje toplih in mrzlih zračnih plasti od ekvatorja proti tečajema in obratno povzroča stalno obratovanje tega stroja. Od tega zračnega valovanja jadralci nimajo nobenih praktičnih koristi. Dvigame ali gonilne termične struje nastajajo povsem drugače. Poizkusi so pokazaJi, da je sicer močna dvigaJtna struja v resnici v vsakem primera za dobro polovico manjša od termične stroje. Nastanek dvigajočih se zračnih strtrj Je različen; približna tabela bi bila: 1. ) Tako imenovana sončna termika nastaja pri segrevanju spodnjih zračnih plasti v lepih poletnih dneh. (Predvsem nad rjee^enimit skalnatimi ali žitnimi predeli) 2. ) Z izhlapevanjem vode nastaja velika količina toplega, in zelo vlažnega zraka. Pri navpičnem dviganju se v določeni višini vlaga kondenzira v oblak (kumulus). Pod njhn, v njem in nad njim se tedaj pojavijo močne gonilne struje, ki gredo še kakih 1000 m nad oblak. To vrsto termike imenujejo jadralci oblačna termika, 3. ) Nastaja pa tudi z ohlajevanjem v višinah. Prav tako, kakor povzroči pregrevanje spodnjih zračnih plasti labilnost zraka nad eegretim predelom, tako postaja tudi pri ohlajevanju zraka v višinah zrak zelo nemiren, kar povzroči dvigajoče struje v bližini. V tem primeru govorimo o tako imenovani visoki termi ki, ki je tako rekoč neodvisna od toplote zraka na zemlji, nastaja torej popolnoma brez zemeljskih činiteljev. Visoka termika je torej nezavisna tudi od sončnega segrevanja, pa tudi od dobe, v kateri 3e pojavlja. Kot taka omogoča jadranje ponoči in pozimi, česar druge vrste zračnih struj v atmosferi ne morejo nuditi. 4. ) Nastaja pa včasih tudi — večerna termika, ki deluje po sončnem zahodu. Navadno nastopa v kombinaciji močnega dviganja izpod oblaka in vetra. Kot taka služi za daljinske polete. Nastaja pa tudi nad morjem po sončnem zahodu, ko se voda nem Mael: Blodna ljubezen Roman Brž sta zajutrkovala in Romain je naročal kočijo. Ali bi hoteli določiti cilj najinega izleta? — je vprašal. — Ker mi prepuščate izbiro, priznam, da sem že izbrala kraj, kamor bi se rada odpeljala z vami. — Kateri kraj je to, Jeanne? Meni je vseeno, odločajte sami. — No, če je tako, se pa odpel ji va v Larmor. Čez četrt ure je drdrala kočija po cesti proti obali. Jeanne je molčala. Zdelo se ji je, kakor da zbira misli. Tudi Romain je molčal. V tem molku sta imela oba zakonca občutek, ki se ni dal pojasniti, ki je pa bil vendar blagodejen in poln sladke utehe. Vsa sta se prepustila svoji opojnosti. Vožnja je bila kratka. Čez pol ure sta bila že ▼ vasi in ko se je kočij až obrnil na kozlu in vprašal, kje naj se najprej ustavi, se je Jearme zdelo, kakor da se je prebudila iz sanj. In živahno je vzkliknila: Kočij až jo je torej odpeljal k pragu skromne kapelice. Preden je mlada gospa vstopila, je za hip obstala in ošinila s pogledom morje, Čigar valovi so butali ob nizko obalo. — Potem je pa prestopila prag kapelice, pomočila prste v blagoslovljeno poda, prekrižala z njimi Se moževo čelo in odšla prične ohlajati m jzhlapevati svojo toploto, ki jo je čez dan prejela od sonca. Na gibanje zračnih plasti pa delujejo še mnogi drugi činitelji, kakor različno visoki grebeni, planine in globoke alpske doline. Zrak nikdar ne miruje, zato naleti na pobočje, kjer se njegova hitrost zmanjša in se obrne navzgor. Na tem mestu se deloma ogreje, kar tudi povzroča nekakšno termično dviganje. Nemška organizacija, katere dlj je jad-ralstvo izpopolniti do viška, je napravila mnogo poizkusov z jadranjem v vseh teh variantah dvigajočih se zračnih struj. Zelo poučni so zaključki teh raziskovanj, ki trdijo, da je termična struja vedno večja pred grebenom kakor pa nad njim. Raziskavanja dvigalnih struj pred nevihto so dovedla do novih spoznanj. Prvi poleti v nevihtni fronti (jadralni izraz!) so bili izvršeni na podlagi teorije, ki pravi, da nastaja dvigalna struja pred nevihto zaradi teže hladnega zraka, ki izpodrine pred nevihtnimi oblaki hiteči topli zrak. Ta topli zrak se potemtakem mora dvigniti ter tako ustvari dvigajočo strujo, ki obdrži jedrilico v zraku. Ponovni poizkusi pa so pokazali povsem drugačen vzrok nastjuiita. močnih termičnih struj pred nevihto. Na vrhu vsake nevihtne fronte je plast hladnega zraka, ki se skupno z nevihto pomika dalje. Pri tem postanejo zračne plasti med mrzlim slojem na vrhu in med zemljo razgibane in labilne, kar omogoči pritisk hladnega zraka na eni in dvig toplega zraka na drugi strani. Torej za nevihtno fronto nastaja vdor hladnega zraka, pred nevihto pa se zaradi njenega horizontalnega gibanja prične termično premikanje zraka navzgor. Na podlagi prej omenjenih grebenov, ki vplivajo na nastanek termičnih struj, moremo trditi, da nastaja večerna termika predvsem nad grebeni, ob katerih drsi zrak do predelov, kjer je zrak bolj labilen in ga zaradi tega more Izpodriniti, tako da se mora dvigati visoko pod nebo. S pomočjo te vrste termične struje so nemški jadralci že večkrat dosegli odlične uspehe. Se do nedavnega se Je jadranje omejevalo predvsem na dnevno letenje in v poletja tako, da so izkoriščali predvsem sončno termiko. Prej omenjena organizacija v Nemčrji je tudi prva pričela s poizkusi jadranja v velikih višinah, na termiki, nastali po načinu, opisanem v točki 3. Pri teh poletih so v visnil kakih 5000 m večkrat zasledili dviganje 3 do 5 m v sekundi, kar je že zelo naglo dviganje, ki ga. nudi sončna termika. Tako dviganje je bilo celo v zgodnjih jutru jih urah, ko je atmosfera teoretično najhladnejša. S pomočjo kombinacije feerastcnfe struj in vetra so bili omogočeni poleti na večje daljave. Letalo je pri tem dobilo povečano hitrost in je tako v času, dokler je termično dviganje obstojalo, moglo preletetl ogromne daljave Dočirn pri drugih termičnih struj ah ni vidnejših znakov, »e pri tej vrsti lepo vidijo majhni oblački, razporejeni v dolgi črti v obliki nekakšne »oblačne ceste«. Ta oblačna proga pomeni za jadralca polet v daljino, ne da bi pri tem stalno računal na izgubo prepotrebne višine. Jadranje v ostalih vrstah termičnih struj je v tem pogledu različno od jadranja s pomočjo oblakov v ravni črti. Pri prvem so višinske razlike poleta zelo velike, pri zadnjem pa neznatne. Zračne plasti prinašajo s seboj često tudi toploto tropskih predelov, ki se v severnejših delih zemlje pretvarja v močne termične struje, ki so najboljša poslastica hrabrim in izvežbanim jadralcem. Na podlagi tropskih zračnih struj je tudi Nemec Hedne Dittmar dosegel v Braziliji svetovni višinski rekord za brezmotorna letala, ki velja Še danes. (6403 m). Kot najidealnejše dežele za termično daljinsko jadranje smatrajo jadralski strokovnjaki Brazilijo, Severne ameriške države, južni ki vzhodni del Azije. Prednjo Indijo in Kitajsko. V teh deželah že morejo vnaprej določiti vremenoslovci, kdaj pride val termičnih struj, ki bi jih mogli jadranja žejni jadralci uspešno izrabiti. Dočim so omenjene dežele kot ustvarjene da se nad njimi vrši gigantska borba Človeka z zračnimi višavami, je pri nas skorajda višek sreče, če najdeš res pravo U t* tov dvignila visoko nad zemlja Dejstvo je. da bi se v predelih ob zemeljskem ekvatorju dali doseči daljinski rekordi, kakršni so dosedaj jadralcem le še večni sen. Tu je dovolj prilike za izrabljanje termičnih struj, so pa tudi mnoge ovire, ki otežkočajo take drzne polete. Pogoji za nastanek terrničnih struj nad vodnimi predeli, stako zvana oceanska termika, so mnogo lažji, kakor nad suhimi deli zemlje. Glavno vprašanje se seveda spet suče okrog toplote, ki je, kakor vidimo, pri tem najvažnejši činitelj. Dočim so mnoge vrste termičnega premikanja zraka že popolnoma preiskane in nam zanje govore neizpodbitna dejstva, je oceanska termika še vedno predmet, ki zanima vremenoslovce in jadralne letalce vsega sveta. Prav tako si meteorologi še vedno niso na jasnem, kako je z močno in visoko termiko. Taki poizkusi so pač zamudna in dolgotrajna reč. pa tudi z gmotnega stališča gledano povzročajo težke skrbi tistim, ki so jih kot težko breme prevzeli na svoja ramena. Med jadralci pa živi upanje, da bodo tudi te tajne kmalu pojasnjene, tedaj pa bodo jadralci ponovno praznovali zmago nad atmosfero. Bivši vojaški kolodvor v Dravljah 2e dve vojni vihri sta mu prinesli enako usodo Ljubljana, 29. maja Tako zvani vojaški kolodvor v Dravljah je v dobrih dvajsetih letih dvakrat zaporedoma doživel enako usodo. Med svetovno vojno so položili poseben tir od glavne železniške proge za kolodvorom čez polje in Tvrševo cesto do gorenjske proge, ob tej progi v E>ravljah pa je erar kupil od kmečkih posestnikov veliko zemljišče, kjer so položili več vzporednih kratkih tirov. Tu je nastal vojaški kolodvor, ki je bil ves čas vojne strogo zastražen in kjer se je v vagonih zbiralo ogromno dragocenega vojnega materiala, ki so ga sproti odpošiljali zlasti na južno fronto. Prišel pa je čas poloma L 1918 in vojaške straže so izginile, materijal so pa ljudje razgrabili. Ljudje od blizu in daleč so kar drli na kolodvor v Dravljah, odkoder so odvažali na svoje domove vse mogoče stroje, drago žico, različno orodje, razne izdelke, živila, vojaško obleko itd. Prihajali so z vozički, vprežniml vozovi, avtomobili In vdirali so v vagone, blaga pa m zmanjkalo ves mesec in še kasneje je veliko preostalega blaga zaplenila nova vojaška oblast. Kasneje so odstranili železniške tračnice in deloma izravnali zemljo. Trava je polagoma prerasla ves ta prostor. Po dobrih dvajsetih letih, ko je znova prihrumela vojna vihra, so na istem mestu spet položni železniške tire, na istem kraju so zrasli Iz tal vojaški objekti, spet se je P* > jel tam kupičiti dragocen vojaški materijal: avtomobili, železni vagončki, loko-mobile, celi kupi telefonskih in električnih potrebščin, skladovnice sodov z bencinom in drugo. Vojna vihra je šla samo nekaj dni čez pokrajino, sledilo je razsulo in spet se je na draveljskem kolodvoru pokazal rdeči petelin. Ze pred Veliko nočjo so pogorele barake, ravno tako zidano upravno poslopje. V poslopjih in okrog njih pa je zgorel tudi ves vojaški material ali bil sicer poškodovan. Spet je izginila vojaška straža in spet so planili po preostalem še ohranjenem materijalu ljudje, ki so odnesli, kar je bilo še uporabnega, a večina materijala je ostala na mestu tako pokvarjena, da ni bilo vredno spravljati ga v kraj. Draveljski kolodvor nudi sedaj žalostno sliko razdejanja in pogorišča. V zrak štrlita samo še dve steni prejšnjih zidanih objektov, velikih skladišč, in tam stoji tudi še obžgano zidano upravno poslopje brez strehe. Na prostoru nekdanjih barak leži še mnogo preostankov električnega materijala, nekaj razbitih vagonov stoji na tirih, tam je tudi obžgana lokomobila In posamezni kosi vojaških avtomobilov ter že za-ujaveli vagončki. Na pogorišču pa se zbirajo gruče delavcev iz predmestij, ki pre-kopavajo zemljo in iščejo kose bakrene žice, preostanke strelovodne napeljave. Na mnogih mestih so se pojavili tudi železniški uslužbenci, ki so vzeli od železniške uprave v najem zemljišče, da ga obdelajo. etje odločajo o kmečkih vprašanjih sodišča po nemškem pravu o dednih po-Kmetje kot mirovni sodniki sestvih — Nemški zakon o dednih posestvih omejuje svobodno razpolaganje kmeta s svojo dedno lastnino v gotovi meri, da bi se ta posestva očuvssa pred zadolževanjem, razpadanjem ta sploh pred gospodarstvu škodljivimi vplivi. Najvažnejše razpolaganje s posestvom, kakor oporočno razpolaganje, prodaja, zakup, obremenitev s hipotekami itd., je odvisno od sodnega dovoljenja. Sodno dovoljenje daje dedno sodišče (dedno-sodna oblast pel vsakem sodišču prve instance). Bazen tega odločuje dedno sorflftfta (Anerbengericht) v vseh ostalih važnih vprašanjih pravnega znača-ja o dednih posestvih, kakor so n. pr. konstatacija svojstva dednega posestva ali o posebnih sposobnostih kmeta, nadalje odreja odločujoče ukrepe proti kmetom, ki slabo gospodarijo ali proti takim, ki so izgubili čast ali zlonamerno ne plačujejo svojih dolgov. Skratka, dedno sodišče je kompetentno za urejevanje vseh važnih kmečkih vprašanj, ki so posebno važna za očuvanje posestev In kmečke družine. Dedno sodišče obstoji te enega poklicnega sodnik« kot predsednika m dveh kmetov iz dotičnega kraja kot prisednikov. Kmečka prisedrdka imata iste sodne funkcije, kakor poklicni sodnik. Njun glas ve- lja pri sodišču prav tako kakor njegov. Z uvedbo kmečkih sodišč je ugodeno stari zahtevi kmečkega stanu, da po pravu sami odločajo o lastnih poslih življenjskih odnosov. Morda se to komu zdi čudno, da se kmetje postali sodniki brez pravniške izobrazbe, toda ti ugovori takoj odpadejo, če pogledamo formo in vsebino nemškega zakona o dednih posestvih, ki se v vsakem pogledu razlikujejo od ostalih zakonov. Dočim je prejšnja zakonodaja prinašala zakone, ki so na tako širokem področju, kakršno je pravo o dednih posestvih, pred-•videvalo točno ureditev vseh mogočih odnosov, postopa sedaj nemški zakon o dednih posestvih drugače. Ta zakon postavlja samo nekaj osnovnih pravnih načel, ki odrejajo cilj in smer novega kmečkega prava. Jasno je, da mora biti uporaba prava drugačna, kadar se njegova struktura toliko razlikuje od prejšnjega prava. Pri prejšnjih zakonih, kd so hoteli prinesti ureditev vseh mogočih življenjskih odnosov, mora vsak sodnik posamezne primere spraviti v zvezo z nizom paragrafov in videti, kako zakon odločuje v takem primeru. Tukaj je neobhodno potreben izobražen sodnik z obširnim znanjem zakonov in pravne znanosti. pri f*™*1" za dedna posestva. To sodišre je vezano samo na majhno število juridič-nih načel v pravu dednih posestev, ki mm samo kažejo smer, dočim je v svojem delovanju svobodno. Upoštevati mora samo, da njegove odločitve odgovarjajo kmečki mentaliteti in kmečkim življenjskim dolžnostim. Tako se upoštevajo v širokem obsegu kmečki običaji v pravu o dednih posestvih, a za presojanje tega so kmetje kot člani sodišča neobhodno potrebni Ce mora na pr. sodišče za dedna posestva odobriti pri predaji posestva »preužitek« (oskrbnino starega kmeta), potem odreja pozitivno pravo samo to, da dedno posestvo ob tej priliki ne sme biti obremenjeno preko svojih možnosti. Odrejanje preužitka je prepuščeno odločitvi sodišča, ki se pa mora ravnati po življenjskih običajih kmetov svojega okraja. To pa lahko presojajo najbolje kmetje sami, kajti oni najbolje vedo, kako so se od pamti veka reševala taka vprašanja- Ze ta edini primer dokazuje, kako velikega pomena je sodelovanje kmečkih sodnikov v pravu o dednih posestvih in kako lahko na temelju poznavanja prastarih običajev odločno vplivajo na kmečko življenje. Poklicni sodnik kot predsednik sodišča za dedna posestva je odgovoren za pravni tek postopka, pri stvarnih odločitvah sodeluje v isti meri skupaj s svojima prisednikoma. Tako se prinašajo v pravu o dednih posestvih pravne odločitve, ki odgovarjajo življenjskim prilikam in ki jih kmetje dobro razumejo, ker so te odločitve odraz njihovih nazorov. Uspešno delovanje sodišč za dedno posestvo v prvih sedmih letih praktične uporabe zakona o dednih posestvih je najboljši dokaz za resničnost te trditve. Pravo o dednih posestvih se uporablja na način, s katerim je sporazumen vsak kmet, ker se je v njem dvignila zavest popolne sigurnosti njegovega posestva, s tem pa mu Je dana možnost, da na pravilen način skrbi za svojo rodbino. Sodelovanje posebno izbranih kmetov za sodnike o dednih posestvih je edinstven primer v nemškem pravnem razvoju, ki se je sijajno izkazal. Kmečki sodniki so se pokazali v vsakem pogledu dorasli svoji veliki nalogi, a njih sodelovanje jamči tudi v bodoče za pravilno uporabo prava o dednih posestvih. Kakor sodišču za dedna posestva, tako sta tudi višjim sodiščem, višjemu dednemu sodišču (Erbhofgericht) in dednemu sodišču dodeljena po dva kmeta kot pri-sednika, ki izražata svoj kmečki pravni čut pri pravnih razsodbah višjih sodišč. Kmečki sodniki so določeni za tri leta in sodelujejo pri sejah sodišča, da bi tako mogli sodelovati pri sodbah. Pripravljalna dela kakor tudi končna odločitev pripada poklicnim sodnikom. Potem takem sodišča za dedna posestva niso sodišča v navadnem smislu besede, ki sodijo samo o sporih, temveč so obenem pomočniki in svetovalci, kakor tudi poverjeniki kmečkega stanu. Nase gledališč DRAMA Začetek ob 19.30 uri Četrtek, 29. maja: ob 19.30: Učenjak. Red četrtek- Petek, 30. maja: ob 15.: Šesto nadstropje. Izven. Ljudska predstava. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 31. maja: ob 19.30: Bog s vami, mlada leta! Premiera. Red premierski. »Šesto nadstropje« kot ljudska predstava* Jutri v petek 30. t. m. ob 15. bodo uprizorili Gehrijevo igro >6esto nadstropje< ki ima tri dejanja, 9 siik. To delo spada med posebno uspele predstave v letošnji sezoni, zavzema eno izmed najvidnejših mest, pri kateri ge občinstvo odlično zabava. V igri se druži življenjska resnoba s tragikomlko vsakdanjega živi^nJaL V glavnih vlogah Simčlceva*, Jan, Milčinskl. Gabri jelčičeva, Lipah tn Sever. Režiser dr. Kreft. Življenje, veselje in Žalost ter ljubezen mladega študenta in njegovega prijateljskega kroga, je podana v veseloigri >Bog s vami, mlada letac, ki sta Jo napisala Ca-masio in Ox11ia. Zelo prikupno dek> oč^o-je italijansko lahkotnost tn prožnost, veliko prisrčnost in tehnično tztfe&anoaL OPERA Začetek ob 19-30 ari Četrtek:, 29. maja: zaprto. Petek, 30. maja: ob 19 » .: RusaOca, Ljudska predstava po Izredno nih cenah. Opera pripravlja v režiji Roberta Primožič A Massenetovo opero vDon Klhofc*. premiera bo prihodnji teden. Peti bodo: naslovno partijo Primožič. Sancha - Betetto, Dulcinejo izmenoma Kogejeva tn Španova, dalje bodo sodelovali Potajnarjeva, Ivan*. čičeva, M. in B. Sanon, Anžtovar. Dirigent D. zebre. Inseriraj v „Slov. Naroda44 60 z njim k oltarja. Tam je poMekmla na stopnico in naslonila glavo na rob oltarja. Romain je globoko ganjen sledil, toda ostareli se je dva koraka za njo. Opazoval jo je, kako se Je sklonjena zatopila v svojo molitev in videl je, da so ji solze zarile oči Njeno sloko, mikavno telo je zdaj pa zdaj pretreslo ihtenje. Kakšno milost si je hotela izprositi s toliko vnemo? Nebeško kraljestvo prinaša nasilja pravi Evangelist Te svete besede so prišle Ro-mainu zopet na misel in mu omehčale srce. Tudi on je molil, skoraj nevede, kajti zavest in globoko obžalovanje je tudi neke vrsta molitve. Ko je Jeanne zopet vstala je Romain videt, da ima vse objokane oči. Toda tega niti z besedico ni omenil. Notranji glas mu je govoril, da so brk* to solze prelite zanj in za nikogar drugega. Spoštoval je tajno tega globokega ganetja. m se enkrat se je ustavila Jearme n« pragu, ozrla se je na morje in na ozek vhod v pristanišče. In naenkrat je vzkliknila: Velika ladja je zapuščala pristanišče in s polno paro je vozila proti cerkvici. Cerkovnik je potegnil za vrv zvona, da bi odzdravil odhajajočim, Kar se je dvignil bel oblaček iz boka kriiarke, topovski strel je zadonel nad širnim morjem tja do obale, a nad glavami mladih zakoncev je zapel zvon. Mlada gospa je prijela svojega moža za roko, on je pa začutil, kako krepko mu jo je stisnila. In njeno lepo čelo se je nawlnnik> na njegovo mo. — Kdo pa odhaja? — je vprašala komaj slišno. Romain je bil prav tako ganjen kakor ona. Lovil je nekaj časa sapo, preden je mogel izprego-voriti: — Saj res, pozabil sem vam to povedati. To je »Galeb«, ki vozi naše ljudi v vojno na afriško obalo. — Ubogi ljudje, — je vzdihnila Jearme. — Zapustiti so morali svoje žene in otroke. In z neizrečeno bolestjo je pripomnila: — Tako ste odpotovali tudi vi pred tremi leti Romain in me pustili tu samo. Romain je molčal Ker je pa počivala roka mlade žene v njegovi, jo je pri vil k sebi. se je nagibal k večeru. Na vzhodu se je mračilo, bližala se je noč. Zadnji žarki večerne zarje so na zapadu še označevali kraj, kjer je bilo zatomio. Tisti dan je bD zelo pomemben. Velika množica ljudi je spremila Hermino v cerkev. In ko se je od razburjenja nekoliko bledo čarobno dekle pojavilo v beH nevestini obleki, podobno zlatemu cvetu sredi cerkve, so se od vseh strani začule besede občudovanja. V zakristiji je bila gospa Mejan vsa dražestna. Za vsakega je imela prijetno besedo in vsem se je toplo zahvalila za iskreno mišljene čestitke. Rene je bil tako ganjen, da je komaj govoril. Ko je prišla na vrsto Jeanne, da bi čestitala svoji sestrični m jo objela, kajti hotela je biti zadnja, je Hermina opazila, da komaj zadržuje solze. Glas se ji je tresel in malo je manjkalo, da ni zaplakala. — Pazi nase — jo je svarila tiho. Mnoge oči se ozirajo po tebi, draga moja. A Jeanne je zadržala solze. Zlobnim jezikom okrog stoječih radovednežev ni hotela dati prilike, da bi jo obrekovali. Prelivala je pa iskrene solze, ko jo je Hermina tik pred svojim odhodom še zadnjič odvedla v svojo sobo. Jeanne jo je krepko držala v svojem objemu. — O, draga moja, — je dejala z drhtečim glasom, kako je mogoče, da plačem v trenutku, ki ti prinaša toliko sreče in blaženosti. Kako je mogoče, da odhajaš, da te izgubim, tebe, ki si mi bila več kakor prijateljica, moja vroče ljubljena Her-mina. Zadala sem ti skelečo rano, ti si mi vse odpustila. Glej, kako vihravo je moje ubogo srce. Zdi se mi, da ga sovražim, tega moža, ki te kmalu odpelje, ki je kriv, da se morava ločiti. Hermina je poskusila tolažiti jo. Uganila je bila pravi vzrok njenega obupa. Skoraj kakor mati je poljubila svojo sestrično na čelo in s toplimi besedami jo je tolažila. Mila moja Jeanne, saj dobro veš, da se bova zopet kmalu videli... To sva sklenili, saj smeva domnevati, da moj in tvoj mož najinemu sklepu ne bosta nasprotovala. Zaenkrat pa v polni meri zaupaj Romainu... saj dobro veš, da te ljubi, da te obožuje, da je njegova najbolj vroča želja, dokazati ti ljubezen. Po mojem odhodu bo edino on tvoj tolažnik.