novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UEB. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 800 lir št. 3 (410) • Čedad, četrtek 21. januarja 1988 POSVET CGIL AN UIL Gorje nam, če zgubmo še tel zadnji vlak Ni duga ko 15,4 kilometru pa vse-glih ima železnica (ferrovia) med Čedadom an Vidmom velik pomien za potnike, za študente, sudate an za vse druge ljudi, ki jo nucajo. Še guorš pomien an vlogo bi imiela tudi za ekonomske operaterje, ki bi jo lahko nucal za prevažbat blagua, če bi se jo lieuš organizalo, v prvi vrsti pa modernizalo. Kaka pomembna žila za promet bi bla, so viedel že na začetku telega stuoletja, ko so dol na Provinci v Vidmu guoril o tem, da bi bluo trieba jo zdujšat, takuo de pride do Nediških dolin an de se poveže z drugimi železnicami čez konfin. Tel načrt je podperju med drugimi tudi msgr. Ivan Trinko, ki je biu ten-čas konsilier na Provinci. Od tistega ni nič ratalo. Donas je tala železnica v krizi, je pasala od družbe Società autovie venete pod vladnega komisarja an se na vie, kaj jo čaka. V načrtu Dežele za prevoze se jo samuo omenja. Vse muči, pravijo sindikati CGIL an UIL, ki so v petak organizal v Čedadu no konferenco na temo železnice Čedad-Videm. Poviedal so kako je stanje donas, ko tala prometna žila umiera, dal so tudi nekatere predloge. Pa pogledmo nomalo podatku, številk: narvič jo nucajo potniki, Pogled na čedajsko železnico povprečno (in media) se pelje s telem vlakom vsaki krat 14 ljudi; pa z bla-gam kuo gre? Lieta 1984 so prevozil 35.630 tonelat blaga s 1930 vagonu. Lieta 1985 se je tel promet zmanjšu na 29.586 tonelat an 1615 vagonu, lieta 19$£ na 26.590 tonelat an 1320 vagonu. Lan jih je bluo pa 24.100 tonelat an 1300 vagonu. Že tele številke same guorjo. So pa še drugi problemi, takuo ki je poviedu Gianfranco Riccato od CGIL, ki je imel na čedajski konferenci relacion. Ta- CIVtOALE Vlak je paršu na postajo kua, ki je bluo že rečeno, pa so dali sindikati tudi nekatere predloge: napraviti je trieba an načrt, kjer se promet na ciesti an na železnici dopuneta takua, de bo lieuš organizan prevoz za ljudi, pa tudi speža za vso družbo bo majš; trieba je pregledat urnike, takuo de bojo buj odgovarjal potrie-bam; pregledat cene pa tud kvaliteto prevoza. Potle pa je, po mislih sindikata an ne samuo njega, velikega pomiena tudi prevažbanje blaga, ki pomaga ekonomskim operaterjem, jim rieši an velik problem, pa tud pomaga razvoju an rasti čedajske industrijske cone. Zatuo pa je trieba železnico modernizat an potenciat, pa tud jo povezat z državno železnico. Za de se tel promet razvije je pa trieba ne samuo zbuojšat usluge (servizi), zmanjšat cajte prevozov, pa tudi pregledat cene. Problem je občuten, takuo ki seje videlo na čedajski konferenci, kjer je bluo prisotnih dost ljudi, političnih predstavnikov an dost od njih so tudi vzel besiedo. Zdielo seje tudi, takuo ki so vabil sindikati, de je volja njek pozitivnega narest. Sada pa bojo muorle besiedam sledit dejanja, posebno tistih organov, ki imajo duž-nuost s konkretnimi akti kiek nardit: tu pridejo v poštev vse krajevne uprave, gorska skupnost, kamuni, pokrajina an dežela. Trieba je še doluožt, takuo ki je marskajšan jau, de je trieba problem pametno rešit: parvič, de naša cona, Čedad pa posebno Nediške doline ne ostanejo spet odriezane uon tudi glede prevozu, zak če pride do telega je kaka guorit o razvoju Benečije. Zdi pa se de Dežela v nje programu namerava vič investirati za prevoze v nizki Furlaniji an pruoti Tarbižu, takuo de naši kraji ostanejo odzad. Drugo rieč, ki je trieba imiet pred očmi je tudi lieto 1992, ko na bo vič tistih meji v Evropi, ko se targ odpre. Takrat bojo rasli an bogatiel tisti kraji, ki bojo tudi s potriebnimi strukturami parpravjeni. Se muormo parpravt, za de na zgubmo an telega vlaka. Laška glasnost Nie dugo cajta od tegà: so se zbral tau Špietre kajšnih trideset nuncu poslušat onorevolja Skovakrikki. Zanf! Hitro ta na Meša-gere so napravli an liep artikol na štier - pet kolon an, nomalo dni potlé, še dvie lepe fotografije od avenimenta. Glih: onorevol je raprežentant italijanske republike, an je glih, de giornali pišejo vse kar pravi an vse kar misne. An če bi pisal’ še ki pije an ki je, šele buojš bi bluo: glasnost. Kar pa se zberejo du Čedade kajšnih štier-petstuo Slovienju za praznovat Dan emigranta, eko Rožca, Mešagero na piše vič. Off limits. A ja, porčetd, zak nie bluo obednega onorevolja: nje muo-rejo mass-media seguit. Kuo nie bluo obednega onorevolja? Pač: tu sai je biu an senator, Spetič an še adan onorevol, Renzulli. Pustimo Spetiča: tudi on je Slovienj. Vzamimo Renzulli: nie de ta na Mešagere so mu pruot. Anzi, ga imajo in simpatia an vsako besiedo ki povije, tak!, mu jo publikajo. Nie tiste. Tel krat Renzulli je biu “off-side”, je paršu med Slo-vienje. Tuole ne, ki na more an na muore ratat notizia. Antà, še du Čedade! Kamù more interešat, de pride Slovienjan pravit an par besied? Antadà muoremo še daržat ratingo, de du Čedade notizij ijh na manka. Al je šindak Paškolin (liep mož, nie ki), ki daje roko kajšnemu kolonelu ki pride, al jo daje kajšnemu ki gre. A ja ben nu: public relations. Brez glasnosti Paškolin na puojde naprij. Sa je lepuo, de Čedajci vedo, ki diela njih šindak. Ki bi bla glasnost, če bi ga na pokazu Mešagero tu fotografijah, kar daje roko kolonelan? An kako bi bluo če bi na čedajci an vsi Furlani viedel, kuo je šu du Čedade torneo ob briskole militari-civili, ki ga je organizu tenente kolonel Francesco Costagli. Simpatik, ka ne, Rožca? Tala je ta zdrava laška glasnost! Mjuta Povasnica Študijski center Nediža prireja v Špetru v soboto 6. februarja DAN SLOVENSKE KULTURE V Beneški galeriji otvoritev razstave Rika Debenjaka v občinski dvorani koncert dua Šiškovič Vsi vabljeni! legge quadro per le lingue minori L’on. Bertoli la pensa così In una recente riunione con altri esponenti della DC friulana, l’on. Danilo Bertoli ha detto la sua sulla legge quadro per le minoranze linguistiche. Intanto ha proposto di procedere alla Camera in modo da rendere più celere l’iter della legge trasformando il proprio testo in una serie di emendamenti da sottoporre al voto dell’aula. Bertoli ha confermato l’adesione a quanto fatto dalla commissione affari costituzionali su diversi punti importanti (toponomastica, cognomi, uso della lingua nei consigli, al finanziamento della radio, della televisione e dei giornali, ecc.) Particolare rilievo Bertoli ha dato alla scuola. Premesso che dovrà essere il presidente della regione a stabilire l’elenco dei comuni delle Pro- vince di Gorizia, Pordenone e Udine dove avrà vigore la legge per il friulano, Fon. Bertoli ha precisato che nelle scuole materne e nelle elementari la lingua e la cultura locale sono importanti per la formazione dei ragazzi e per l’apprendimento dell’italiano. Per la scuola media, secondo il parlamentare friulano, l’insegnamento della lingua locale va impartito a tutti gli studenti, salvo rinuncia. In questo modo il friulano ci sembra assumere la dignità di materia curricolare, la quale non va richiesta da parte delle famiglie, pur rendendo loro possibile non accettarla se non la vogliono. È quindi un atteggiamento individuale garantito, vista anche la numerosa presenza di famiglie di «forestieri» all’interno delle comunità minoritarie. ŠTUDIJSKI SEMINAR ZA SINOVE IZSELJENCEV Silvia, Graziella trije Slovenci Silvia Molaro, Graziella Subiaz in Fabio Crainich, ki imajo svoje korenine prva v Bardu, druga v Čeneboli in tretji v Dreki, vsi trije pa so se rodili v Argentini, so od 7. januarja ta-korekoč doma. Udeležujejo se enomesečnega študijskega seminarja, ki ga prireja Pokrajina Videm, finančno omogoča pa Dežela Furlanija-Juljiska krajina. Skupaj z enaindvajsetimi prijatelji furlanskega porekla, ki prav tako prihajajo iz Argentine, bodo obiskovali tečaje italijanščine, obenem pa se seznanjali z italijansko in furlansko oziroma s slovensko kulturo, ki živijo ena ob drugi na tem področju. Ob sobotah in nedeljah bo za tri Slovence prirejala Zveza slovenskih izseljencev specifične pobude. Uradna otvoritev študijskega letovanja, ki se bo zaključilo 7. februar- ja, je bila prejšnji torek v pokrajinski palači v Vidmu, kjer so poudarili pomen prireditve predsednik Pokrajine Venier, deželni odbornik Turello in pokrajinski odbornik Lepre. Slednja dva in še posebej odbornik Turello sta podčrtala pomen kulture za vsak narod in še posebej za furlanskega in slovenskega. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki dveh izseljeniških organizacij, ki sta sodelovali pri organizacij pobude in sicer Ente Friuli nel mondo in Zveza slovenskih izseljencev Furlanije-Juljiske krajine. Prvo sta zastopala direktor Ottorino Burelli in podpredsednik Valentino Vitale, za Zvezo slovenskih izseljencev so bili prisotni pa direktor Ferruccio Clavora, tajnik Renzo Mattelig in predsednik federacije Zveze za Južno Ameriko Graziano Subiaz. Orzano počastil žrtve fašizma V nedeljo 17. januarja seje ponovila že tradicionalna letna svečanost v vasi Orzano (občina Remanzacco), v spomin vaščanov, ki so umrli v nemških lagerjih, kamor so bili deportirani. Na hišnem zidu, blizu farne cerkve, so 1982. leta postavili spominsko ploščo z imeni žrtev. Od takrat se jih spomnijo vsako leto s pomembno svečanostjo. Letošnjo manifestacijo sta organizirala občinska uprava v Remanzaccu in pokrajinski odbor Anpi. Po sveti maši je pred spominskim obeležjem prvi spregovoril predsednik deželnega odbora Anpi, Federico Vincenti, ki je prebrau komunike vsedržavnega odbora Anpi. Nanaša se na polemiko, ki se razvija v zadnjem času v Italiji o fašizmu in antifašizmu, saj se zavzemajo nekateri za to, da bi se opustil antifašizem, češ, da je ostarela stvar. “Svoboda in diktatura nimata nič skupnega, tako kot ni fašizma brez diktatorske vlade. Pot, po kateri se hoče in mora razvijati italijanska republika, je pot, ki sta jo črtali osvobodilna vojna in ustava, v njih pa ni prostora za ideologijo, metode in cilje fašističnega in nacističnega kova” tako pravi med drugim dokument VZPI-ANPI. Za Vincentijem je prisotne pozdravil župan občine Remanzacco, gospod Redino Borghetto. Slavnostni govornik pa je bil deželni svetovalec Piero Zanfagnini. Vmes so trije otroci recitirali ganljive poezije proti vojni, za mir. Častno stražo (picchetto d’onore) je delala skupina vojakov bataljona Lancieri. Deželo je zastopal tudi svetovalec Romano Speco-gna. Ob prisotnosti bivših partizanov, domačega prebivalstva ter civilnih in vojaških oblasti in ob zvokih domače godbe se je zaključila važna manifestacija, ki nas je opomnila, da ne smemo pozabiti na grozote vojne. PCI, PSI E MF SULLA CASA DI RIPOSO INCONTRO DI SETTE SEZIONI DI EX-MINATORI Costa 4 miliardi, ma funziona? La casa per anziani di Cividale funziona? No, dicono le minoranze consiliari del comune di Cividale e precisamente PCI, PSI e MF che in questi giorni hanno tappezzato la città di manifesti. Sono carenti, dicono, l’organizzazione del servizio, del personale, ma anche la gestione economica che incide per oltre un terzo sulla normale spesa corrente del comune: 4 miliardi circa. Ma PCI, PSI e MF muovono anche delle accuse pesanti alla DC che da sola gestisce questa struttura. Il servizio sociale per anziani della zona dicono, è stato trasformato in clinica privata per persone non autosufficienti, alla quale si può accedere arbitrariamente anche da fuori regione. Ciò provoca tra l’altro l’esaurimento di posti per gli anziani residenti. La gestione del personale, continuano nella loro requisitoria i tre partiti, paternalistica e clientelare determina malcontento tra i dipendenti assumendo un atteggiamento discriminatorio ed antisindacale, appesantendo ulteriormente le condizioni di lavoro. La lievitazione delle rette, proseguono, è conseguenza di scelte di gestione poco attente alla ristrutturazione del servizio ed all’eliminazione degli sprechi. I Gruppi consiliari di PCI, PSI e MF concludono la loro denuncia con un appello ad una conduzione democratica, trasparente ed efficace del servizio di assistenza agli anziani. Propongono una gestione delegata ad una commissione consiliare e non ad una sola persona, come avviene ora; propongono inoltre un’organizzazione del lavoro rispettosa dell’utente e dei diritti dei lavoratori, la ristrutturazione del servizio e la riqualificazione del personale. Tutto ciò in funzione di una moderna ed ef-ficente assistenza socio-sanitaria che consenta l’eliminazione degli sprechi e determini rette più eque ed economiche. L 'unione fa Sabato 9 gennaio si sono riuniti a Tricesimo presso il Ristorante Oasi i rappresentanti di ex-minatori delle varie zone del Friuli, con il responsabile del Patronato I.N.A.C. di Cividale Ado Cont. Erano presenti tra gli altri: Qualizza Elio sezione di Cividale, Cirpian Ugo di Latisana, Peresani Enore di Spilimbergo-Forgaria, Bertolutti Zanone di Fae-dis, Sattolo Romano di Pavia di Udine-Lauzacco, Fabbro Alvarino di Pozzuolo del Friuli, Rocutto Mario di S. Michele al Tagliamento. Durante l’incontro sono stati discussi ed esaminati vari problemi riguardanti la categoria e soprattutto su quanto accaduto nel mese di ottobre 1987 (pagamento delle pensioni in Dollari). Apprezzato il tempestivo intervento del Patronato I.N.A.C. di Cividale e della Centrale Syndicale des Mi-neurs F.G.T.B. di Liegi, indifesa dei diritti degli ex-minatori e delle loro vedove, chedendo all’ufficio delle Azienda di Soggiorno e Comune: l’imperativo è «collaborazione»! Pensioni di Bruxelles l’immediata sospensione del negativo esperimento. Ado Cont ha inoltre informato che c’è la possibilità tramite il Sindacato F.G.T.B. di recuperare la differenza delle somme perdute col cambio dei dollari ed ha invitato a recarsi al più presto presso l’uffico del Patronato I.N.A.C. di Cividale per informazioni a riguardo. È stato anche proposto di invitare la Centrale Syndicale des Mineurs F.G.T.B. per un incontro informativo entro il mese di aprile 1988 per illustrare l’attuale situazione economica belga della quale dipendono gli interessi degli ex minatori. La serata è poi proseguita con la magica fisarmonica di Ezio Qualizza. A.C. Nell’ambito dei buoni e fattivi rapporti che intercorrono tra l’Amministrazione Comunale e l’Azienda Autonoma di Soggiorno e Turismo di Cividale e delle Valli del Natisone si è stabilito, in un incontro tra il presidente dell’A.A.S.T. cav. Giuseppe Paussa e l’assessore comunale alla cultura Claudio Zanutto, di unire forze e materiale legato al settore audiovisivo per presentare al meglio ed al massimo l’immagine e le caratteristiche peculiari storico-artistico-culturali del Cividalese e delle tradi- zioni, folclore e itinerari panoramico-paesaggistici delle Valli del Natisone al fine di incrementare un non indifferente benetico ritiesso economico. In tale incontro e come primo atto di questo proposito il presidente Paussa, ha fatto dono a Zanutto di una videocassetta cne l’Azienda di Soggiorno ha realizzato sul territorio perchè entri a far parte della dotazione del Consorzio bibliotecario di cui è presidente Zanutto che ha per titolo «Cividale e le Valli del Natisone: una storia a cuore aperto». GIORNALISTI IN ERBA Anche io sono stato ■Ut? Tjfin 1 -2' JU fi vdLcr