Veider Ivan Vaš novi prijateljček — Ceglarjev Jožko. K^ 4. Vedno ubogljivi in hvaležni sinko. ^w Nekaj nenavadnega in iz- Bfledncgu je bila Jožkova ubog- ^Hprvost. Zdi se, da mu je bila Hla čednost kar prirojena. Ni- I kdar ni bilo treba staršem ka- W ke stvari Jožku dvakrat uka- T zati. Vedno je na prvo besedu P ubogal. Zato je mogel tnami v bolezni večkrat govoriti: »Kajne mama, da sem te vedno nbogal.« Ker je bil sam vedno poslušen, ni mogel trpeti, <-e niso ubogali tudi drugi. Skrbno je pazil v tem oziru tudi na svoja mlajša bratca. Hnd je bil, če nista dosti hitro ubogala staršev. Tudi kaznoval jih je včasih za-radi tega prestopka. Večkrat je poudarjal, kako rad ima ubogljive otroke. — Nekaj dni pred smrtjo je po-klical k sebi bratca Ivka in mu napravil tole lepo pri-digo: ^Glej, Ivko, da boš ubogal ata in mamo. Jaz sem jti vedno rad utogal. Zato sem vcdno lahko živel in imam še danes mirno vest. Tudi ti boš srečen le, če I">Š rad ubogal.« Občudovanja vredna je bila Jožkova ljubezen in hvaležnost do starsev. Atek mu je bU prvi za Bogom. Kako prisrčno se je vselej poslovil od njega, kadar je ndliajal v službo, kako težko ga je čakal, da se je vrnil. Mamica,« je dejal večkrat, »saj veš, da te imam rad, pa ne morem pomagati, Če imam ateka še rajši.« Ven-dar smemo reci, da mu je bila mamica res vse na zemlji. Zadnje tedne se skoraj ni ločila od njegove postelje. Ko zadnje dni ni mogel ničesar več zavžiti, je prosil ma-niico: >Mama, ostani pri meni, saj drugega mi itak ne raoreš več dati. Drugim boš mogla še mnogo dati.« Dobro se je zavedal, kaj vse mamica zanj žrtvuje. Go-voril ji je večkrat: »Mamica, kdaj ti bom mogel vse povrniti? Dobro vem, kaj vse si že zame storila. Ku-pila sta mi z atekom vse, za kar sem prosil. Ko sem bil majhen, sta mi kupila igrače. Prosil sem smuČke,. 73 žogo za nogomet. Dobil sem vse, kar sem želel. Oskrbela ei mi vedno tako lepo obleko, da noben deček na Ra-keku ni bil lepse oblecen.c Seve ponižni Jožko ni pri tem pomislil, da tudi nihče ni na obleko tako pazil, kot on. Spet je pripovedoval mami: >Mamica, nikdar ne bom pozabil, kako si ti zame skrbela, da bi bil priden v cerkvi in da lepo molim. Naj v šoK pazljivo posluŠam pouk in naj lepo pisem. Vem, koliko sta z atekom v bolezni zame žrtvovala. Vse sta storila za moje ozdrav-ljenje. In koliko ti mamtca zame prestaneš, ko me pre-obvezuješ, tudi dobro vem. Mamica, jaz nisem vsega tega vreden.t Ginjena mu je mama odvroila, da pač nic posebnega zanj ne stori. Jožko pa je odgovoril: >O saj vem. Ni ti treba govoriii o tem. Na zemlji ti pač iie bom mogel poplačati. Iz nebes doli se ti bom ska-zoval hvaležuega s tem, da bom zate prosii pri Bogu.t Ob takih in podobnih pogovorih je bolni dceek vedno držal mamico za roko. In že v tej drži se je izražala vsa njegova ljubezen do mamice. Dobro se je zavedal, kako kmalu jo bo moral zapustiti. — Nekaj edinstve-nega je bilo razmerje med mamico in 10-letnim sinčkom. Tako sta se razumcla, da ga mamica ni imela le za sina, teinveč tudi za zaupnika in najboljsega prijatelja. Kadar je bila mama žalostna, jo je znal mali deček potolažiti tako, da bi je nihČe odraslih ne znal lepie. Mamica mu je mogla prav vse potožiti in on jo je Tselej razumel. Zato mu je potožila in zaupala tudi take stvari, ki jih nobenemu drugemu ni. In kako jo je Jožko znal potolažiti, a vedno ]e z verskimi tolažbami. Ne bomo se torej čudili, da ji je pred smrtjo večkrat rekel: »Mamica, ti se mi smiliš, ko boš ostala tako sama na svetu. Kdo te bo tolažil, ko mene več ne bo. Pa Tedi, da ti bora iz nebes doli posiljal tolažbe.« Še ena čudovita poteza v Jožkovem znacaju nam kaže njegovo veliko, skoraj bi mogli reči nadnaravno ljubezen do domačih. Ničesar se dobri deček ni bolj bal, kot tcga, da bi s kom izmed njih ne bil skapaj v nebeaih. Zato jih je v bolezni večkrat opominjal, naj bogoljubno živijo, da bodo v nebesih združeni. V t«aa smisla nam je razumeti njegovo veliko besedo, ki jo je zaklical svojemu odetu neko noč malo pred smrtjo: 74 >.Uck, tvojo duso mi daj!« — »Saj bi ti jo dal, če bi mogel,« je odgovoril oce s solzami v očeh. Veliko hvaleznost je kazal tudi do vseh drugUi, ki «o mu stali ob strani. Kako nežen je bil do dobre tetke Marijanice, ki mu je neprestano stregla s pravo sama-ritansko ljubeznijo. In da je bil meni z vso hvaležnostjo vdan, mi ni treba posebej poudarjati. (Daije.)