PoAtnina p humana v gotovini. Leto LXVm„ št. 26 januarja Cena Din i.- SLOVENSKI iznaja vsait dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike - inaerau do SO petit vrst a Din 2.- do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrat a Din S.- većji inaeratJ petit vrst* Din 4.- Popust po dogovoru mseratni davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRA VNlfiTVO L/TBLIANA Rnafljeva ulica *tev. * Telefon: 3122. 3123 3124. 3125 m 312« Podružnice: MARIBOR. Smetanova 44/1 — NOVO MESTO Ljubljanska cesta telefon st 26 — CELJE celisko uredništvo Strossmayerjeva ulica 1 telefon Si 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2 telefon St 190 — JESENICE Ob kolodvoru 101. Račur pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št 10.351. Strahotno priznanje Tybora Eckhardta: Madžarska ie zavestno izzivala volno svojih osebnih sporov z vlado je Eckhardt izdal skrite namene in cilje Gombosovega režima — Vsa madžarska javnost je zaprepascena nad pustolovsko politiko magnatskih vlastodržcev Budimpešta, 31. januarja, r. Pred zunanje političnima odboroma obeh zbornic je sinoči podal zunanji minister daljši ekspoze o zunanje političnem položaju Madžarske. V svojih izvajanjih je v prvi vrati omenil konflikt z Jugoslavijo zaradi marsejskega zločina ter izrazil svoje zadovoljstvo, da je vladi uspelo izogniti se najhujšim posledicam. V Ženevi je bila sprejeta kompromisna rešitev, tako da se bo konflikt poravnal brez nadaljnje javne razprave pred svetom Društva narodov z diplomatsko korespondenco. Madžarska vlada zato pomirjena gleda na nadaljnji razvoj te zadeve in upa na skorajšnjo likvidacijo nastalega spora. General Gombbs predsednik madžarske vlade V drugem delu svojega ekapozeja je Kanya omenil francosko italijanski sporazum. Dasi je Madžarska zaenkrat glede predlaganih paktov še rezervirana, je vendar že danee očividno, da ta sporazum ne bo vplival na politiko Madžarske, ki bo slej ko prej zastopala svojo zahtevo po mirni reviziji mirovnih pogodb Prepričan je, da ta politika ne bo naletela več na tolike težkoče kakor dosedaj, ker je pravilnost te politike z rimskim sporazumom priznala tudi Francija, ki je bila doslej glavni nasprotnik revizionizma. Madžarska vlada zato z zadoščenjem sprejema pobude obeh latinskih narodov v prepričanju, da bo to doprineslo k učvrstitvi miru Madžarska je pripravljena sodelovati z vsemi svojimi sosedi pod pogojem, da bodo pokazali -rav toliko razumevanja, kakor eta ga pokazala Laval in Musolini. Budimpešta, SO. januarja, r. Zastopnik Madžarske pri Društvu narodo?, narodni poslanec Tvbor Eckhardt je imel v Miškolcu na nekem shodu govor, v katerem se je dotaknil tudi svojega delovanja v Ženevi in med drugim dokaj bolj odkritosrčno razkril tendence madžarske vlade, kakor pa je to storil zunanji minister pred zunanje političnim odborom. Tvbor Eckhardt je med drugim izjavil: V Ženevi je decembra nastala za nas taka situacija, da smo morali izbirati med naslednjimi tremi možnostmi: pristati na ponižanje madžarskega naroda, se za bodočnost odreči vsem našim eiljem ali pa riskirati vojno. Niti za trenu-tek nismo mislili na sprejetje prvih dveh možnosti ter smo raje nosili riziko nove vojne, do katere p.t po srečnem naključju ni prišlo. Ta izjava Eckhardta je izzvala v vsej madžaVski javnosti pravo konsternacijo, ker jasno kaže. kako cinično je bila madžarska vlada pripravljena iz same mržnje do Jugoslavije in češko slovaške pognati madžarski narod v novo vn'nn '-'lin.ie in izzvati morda nov svetovni požar. V madžarskih političnih krogih so skrajno vznemirjeni. Tudi miroljubnej 5e iz; zunanjega ministra niso mo- gle odstraniti bojazni, ki je zajela široke ljudske sloje zaradi možnosti posle-Ml avanturistične politike sedanjega režima Vlada, ki je prišla zaradi teh razkritij Eckhardta v silno mučen položaj, se mu je revanžirala 8 tem, da ga je odstavila kot delegata pri Drpštvu narodov. Seveda tudi Eckhardt ni zaradi tega zaprl ust ter je nastopil tudi v notranji politiki ofenzivo proti GftmbCsu Včeraj je imel na zborovanju svoje stranke v okolici Budimpešte govor, v katerem je strahovito napadel vlado in jo o. ičil za režim izmozgovaloev madžarskega ljudstva Zlasti je kritiziral gospodarsko politiko vlade in na koncu izjavil, da no<*e sodelovati s tako vlado. Ta izjava je izzvala v toliko večjo senzacijo, ker se je ves čas govorilo, da bo njegova stranka vstopila v vlado in podprla G6mb5sovo večino, ki se zaradi «pora z grofom Bethlenom nevarno krha. Vse kaže. da se bodo v kratkem pokazala tudi v notranji politiki posledice lahkomiselne politiko sedanjega režima, ki je celo s teroristi in atentatorji hotel povečati čast in slavo madžar skog* naroda jo izdala najstrožje ukrepe in odredila strogo pripravljenost policije in vojaštva. V najopasnejše kraje so bila poslana velika ojačenja heimwehrovskih 6eL Rooseveltov jubilej VVaohingtoti, 31. januarja AA- Danes slavi vsa Amerika rojstni dan predsednika Roosevelta. Bela hiša spominja danes po količini aprejt-tih brzojavk, pisem in daril na poštni urad pred božičem. V vsej Ameriki so danee velike prireditve Rooseveltu na čast in povsod slave današnji dan kakor državni praznik Predsednik Roosevelt sam pa zaradi obilnosti svojih poslov ne bo zapustil bele tuše, temveč bo tudi danes kakor vsako leto proslavil svoj rojtsni dan v ožjem krogu svojih starih prijateljev. Današnji Rooseveltov rojstni dan je obenem tudi jubilej njegove politične karijere. Pred 25 leti jo je namreč g. Roosevelt začel kot senator newyorSke države. Tybor Eckhardt zastopnik Madžarske pri DN Madžarsko gospodarstvo pa propada . .. Rimski protokoli pomenijo za Madžarsko gospodarski pogin — Gospodarska rešitev samo v sodelovanju z Malo antanto Po anketi o najvažnejših socijalnih vprašanjih Budimpešta, 31. januarja, r. Dočim ae spušča vlada v tako nevarne avanture, pa madžarsko narodno gospodarstvo propada. Kmečko prebivalstvo je se bolj udarjeno, kakor v drugrih agrarnih državah, propada pa tudi industrija in trgovina, ker se vlada briga zgolj za politične intrige in konspiracije, za obravnavo resnih gospodarskih problemov pa ne najde časa. Včeraj se je vršilo v Budimpešti zborovanie zastopnikov gospodarskih zbornic. Na tem zborovanju je imel znani madžarski jro-spodarski «*trokovuiak Emeler Hao+o«z velik govor, v katerem je nodrobno obrazložil težavno stanie madžarskega gospodarstva. Ouozoril je zlasti na ra-pidno padanje madžarskega izvoza. Toliko poveličevani rimski protokoli so za Madžarsko naravnost pogubni. Trgovinska bilanca je baš z državami, ki »o podpisale te protokole, to sta Avstrija in Italija, popolnoma pasivna. Italijanski uvoz na Madžarsko se je na pod Ljubljana, 31. januarja PTed dnevi je bila v beograjski delavski zbornici anketa, ki bi morala vzbuditi mnogo močnejši odmev kot ga je. Ne le zato, da je anketa bila. temveč zaradi vprašanj, ki so o njih razpravljali in sklepali; kajti gre za zadeve, ki jih ne moremo označiti le za delavska vprašanja sama ua sebi, temveč za vprašanja, ki posegajo v bistvo »ociialnega (družbenega, splošnega) ter gospodarskega življenja Zdi se. da dandanes ue vemo več ločiti važnega od ae-vainega, kar nam neposredno dokazuje tudi beograjska anketa Centralno tajništvo delavskih zbornic je namreč povabilo na njo razen zastopnikov delavskih zbornic, delojemaiskih. delodajalskih organizacij in ministrstev, tudi večje občine, zlasti mestne Toda zastopnike so poslala le sledeča mesta: Ljubljana (zastopnik Drago Kosem), Maribor (Brandtnerl. Bamaluka in Beograd Torej niti Zagreb ne Anketo je otvori) 19 t in. glavni tajnik delavskih zbornic Z Topalović. Prvi referent je bil B Krekič. ki je ua podlagi stvarnih, statističnih ugotovitev utemeljeval potrebo zakona o minimalnih mezdah Krekič je lani spiral zelo važno obsežno socijalno studijo o delavskih mezdah kot o go- lagi teh pogodb skoro dvakrat povečal, spodarskein, socijalnem in kulturnem čini izvoz Madžarske v Italio pa je padel za 10 milijonov pongov. To je dokaz, da se rimski protokoli za Madžarsko v nobenem pogledu niso bnesli in da so za njo naravnost škodljivi. Kljub temn pa vlada nore nič slišati o tem. da bi jih odpovedala ali vsaj dosegi a primerno revizijo. Koristi od rimskih poarodb imata samo Italija in Avstrija, za Ma telju Ugotovitve v tej brošuri nam kažejo tu in tam položaj našega delavstva v kaj temni luči Referent je razgrnil oa anketi Številke, ki govore tudi gluhim ušesom. Tudi naš OUZD. ki je začel nedavno objavljati statistična poročila o mezdah svojih zavarovancev, ugotavlja, da mezde še vedno padajo Po Kreki«vevem poročilu pa dobimo celoten pregled o položaju delavstva v državi Nekateri podatki se sicer na- .. i . . našajo na I 1933 roda 'ani se ni v bistvu dzarsko pa pomenijo gospodarski po- 0Drnjjo v nobenein pogledu na boliše. pač gin. Ob koncu Svojega govora je Han- pa se je še marsikaj poslabšalo. tosz zahteval, da se urede odnosa ji in gospodarsko sodelovanje z vsemi sosednimi državami, zlasti pa z državami Male antante, kajti samo to more rešiti madžarsko gospodarstvo. Avstrija na pragu novih nemirov? Za obletnico februarske revolucije napovedujejo velike demonstracije, ki lahko Izzovejo nove nemire Dunaj, 31. januarja, r. Izgleda, da je Avstrija zopet na pragu novih nemirov. Bliža se obletnica lanske februarske revolucije. Položaj se je od takrat na zunaj sicer v veliki meri iz-premenil. ker je od takrat zlasti pa po julijskih dogodkih vse avstrijsko javno mnenje uniformirano, tako da izve javnost samo to. kar je vladi všeč. Toda v bistvu so se razmere še poostrile in treba je le najmanjše iskre, da znova vzplamti krvava državlianska vojna. Dejstvo je, da se sedaniemu režimu ni posrečilo pridobiti za svoio politiko in svoie načrte širokih ljudskih množic. Nasilno poklerikaljenje vsega javnega življenja na eni, poostrena gospodarska 'riza na drugi strani zbujata vedno večje nezadovoljstvo, ki samo zaradi politike bajonetov ne pride do izraza. Z naraščajočo nervozu ostjo pa gledajo v vladnih krogih na bližajočo se obletnico februarske revolucije. Med socialističnim delavstvom se opaža v zadniem času živahno, nič dobrega obe taioče gibanic, na drngi strani pa tudi Mtlerievei vedno boli d vi ga »o srlave. Zadnje dni se vedno bolj nnomo širilo vesti, da pripravljajo narodni socialisti m socialni demokrati, podprti od komunistov za obletnico februarske revolucije velike demonstracije po vsej Avstriji, zlasti pa na Dunaju. Vladi so dale te vesti povod za obsežno akcijo. Ze dva dni vrši policija, ojačana z oddelki »šuckora« po vsej državi hišne preiskave pri socialističnih in hitlerjev-skih voditeljih. Rezultati teb preiskav dajo naslutiti, da vesti o pripravah za dem ol s traci je velikega obsega niso brez podlage. Odkrili so ogromne zaloge pripravljenega propagandnega gradiva. Zaplenili so velikanske množine letakov, v katerih se poziva delavstvo, naj se upre na obletnico februarskih dogodkov sedanjemu uzurpatora k emu režimu in maščuje svoje tovariše, ki so padli v borbi državljanskih svoboščin. V nekaterih krajih, kakor v Gradcu. Leobnn in VViener Neostadto je prišlo že o priliki teh hišnih preiskav do spopadov med policijo in socialisti, ki so se uprli. Danes so se razširile na Dunain ve«ti. da sn imeli «ocinlisti preteklo ned'Po v nekem kraiu na Gor-niem Avstrijskem tabio zborovanie za nopikov. na katere** so določili ves nroeram za februarsko obletnico. Vlada v Beogradu O tretjem perecom vprašanju. L. 1933 |e znašala povprečna dnevna delavska mezda 23.22 Din Število zaposle nih žen narašča, pač zato, ker se mezde delavk mnogo nižje .. Da mezde padajo, nam dokazuje statistika: Zavarovana delavska mezda je znašala pri SUZOR-u povprečno za vso državo novembra 1930 27.76 Din. 1951. vse leto 26.19 1932. 24.56, 1933. 23.22 In lani maja 22.19 Din. Mezde p« občutno padaio tudi v rudarstvu in v vseh panogah, ne le delavstva ki je zavarovano pri SUZOR-u kar je referent dokazal a podrobnimi statističnimi podatki Na anketi poverjeništva delavske zbornice v Subotici lani so ugotovili, da zasluži delavka pri Čiščenju perja 3—8 Din dnevno, v in da so v teh podjetjih zaposleni otroci izpod 14 leta po 12—14 ar na dan Nešteto nedoletnib otrok dela sa S Din na dan Poljedelski, sezonski delavci zaslužijo po 8—15 Dio oa Amn Trgovski nametčend zaslužijo v mnogih primerih le do 300 Din mesečno. Padajo tudi mezde uslužbencev pri drugih podjet'ih- ne le pri zasebnih Zedinje-na zveza železničarjev je ugotovila, da so padle mezde v zadnjih 5 letih progovne-ga osobja za 50 delavniškega za 38 •/•, vsega drugega pa za 35 Po najnovejši statistiki socijalnoga zavarovanja je razvidno, da je prejemalo Izpod 8 Din mezde na dan v starosti od 19 do 22 leta 11927 delavcev, od 2» -27 leta 2J&77 delavcev, od 28—92 leta 1076 delavcev itd Tako sramotno so plačani nekateri delavci tudi te nad 52 let stari Najslabše to delavci plačani v tekstilni industriji Tako je n. pr v Čakovcu v tekstilnih tovarnah zaposlenih okrog 3000 delavcev, ki so plačani po 8—12 Din dnevno Nič boljše ni v Beogradu, kjer je neka delavka stkala v 55 urah 234 m blaga ter prejela za ves teden dela 27 Din 75 par čistega.. Krekič je tudi dokazoval, da delavske mezde znižujejo neupravičeno tudi v tem pogledu, češ. da so padle cene pridelkov ter živil Od I 1930 do l 1934 so mezde padle za 24 28 *V življenske potrebščine •o se pa pocenile za 1861 •/•. Drugi referent je Ml tajnik sarajevske delavske zbornice I Jakšič Govoril )e o omiljen ju nezaposlenosti ter v glavnem zagovarjal oklepe m očrtal ter podprl smernice, ki so jih sprejeli ie na lanski anketi o davčni obremenitvi delavskih mezd, je poročal tajnik ljubljanske delavske zbornice F. Uratnik Pred 2 leti je bila uvedena samoupravna obdavčba. Po zakonu je bil predviden banovinski uslužbeuski davek kot doklada oa državni uslužbenski davek v najslabšem primeru na 115 •/* ako je mezda znašala najmanj 720 Din na mesec. Toda k temu ie treba še prišteti 115 •/« občinsko doklado. Razen tega so bile višje mezde mnogo manj obdavčene. Lani so delavske mezde zopet obremenili po čl. 14 finančnega zakona. Davek bi se zvišal po drž. proračunu* povprečno za 86 °/o—40 •/•. dočim izredne do-klade za vse druge davčne oblike znašajo le 10 °/« na skupno vsoto neposrednih davkov Delavec s 700—800 Din mezde na mesec (z dvema otrokoma) bi plačal 100 davka _ ker je skala uslužbenskega davka progresivna, dodatnega davka pa kostantoa — dočim hi drugi z 2.5* 0 Din plače na mesec plača! le 25 Zakonodavna oblast je oprostila plačevanja tega davka davčne zavezance z manjšimi dohodki, a davčna uprava je računala s tem davkom, ki ja morajo plačevati vsi davčni zavezanci Delavstvo mora tudi protestirati, da so uvedeni v posameznih banovinah in mestih davki za socijalne namene tako, da ]ih mora plačevati samo delavstvo in industrija ter da so delavske mezde v razmerju z dohodki previsoko obremenjene; razec ' ~~ se pa uporabljajo sredstva te davščine *a podpiranje pripadnikov vseh drugih razredov. Vse to vodi v praksi do zvišanja neposrednih davkov na mezde, ki bi po zakonu o nepred davkih sploh ne smele biti obremenjene z nobeno samoupravno davščino. Doklade v posameznih primerih znašajo 200 •/« in še več! Delavske mezde so na prvi pogled nizko obdavčene, ko pa upoštevamo še, da mora delavec plačati kot konzument carino in trošarino življenskih potrebščin itd., se nam pokaže povsem druga slika. Tako o. pr. plača delavska družina s 12.000 Din plače na leto: 200 uslužbenskega davka, zgra-darine 260. carine in trošarine življenskih potrebščin 550 Din, monopolskih dajatev 480 Din, davka na poslovni promet 180 Din in carine na obleke in obutev 100 Din, skupno torej 1770 Din ali 15.5 */• zaslužka. Po poročilih so bile izvoljene komisije za vsa tri vprašanja Podrobno so pa razpravljali o referatih naslednji dan. Izmed zastopnikov naše banovine je zelo tehtno opredelil vprašanje min mezd. D Kosem. Posebno pozornost je zbudil tudi njegov referat o pobijanju nezaposlenosti fn o izvedbi javnih del NaglašujoČ. da je vprašanje ureditve minimalnih mezd splošno socijalnega ter gospodarskega značaja je dejal, da spada v okvir komunalne politike Iz s>ocijalnih razlogov je občina zainteresirana na določitvi minimalnih mezd. ker pada tem večje br#»-me socijalnega skrbstva na njo. čim slabši je položaj delavstva. Ne le. da se delavci tem bolj zatekajo na OUZD. ker hiraio zaradi prenizkih mezd temveč padajo pred vsem v breme občin, zlasti mestnih In ne le, da morajo občine podpirati uajbednejše, nezaposlene, temveč morajo češče tudi pomagati bednim delavskim družinam, saj nešteti družinski redniki zaslužijo le po ne-kai 100 Din na mesec Prav tako iščejo železničarji - številnimi družinami in nizko mezdo podpore pri občinah, torej tudi državni nameščenci Iz gospodarskih razlogov pa morajo občine zagovarjati uvedbo zakona o minimalnih mezdah zato ker se i nizkimi mezda mi slabi konzumna moč delavstva ter se le tem bolj omejuje splošna ^os(>odar«ka delavnost Razen tega pod*»žel«ka podjetja konkurirajo mestnim na račun delavskih mezd in obrt in industriia se selita iz mesta Nekatere občine med njimi tudi ljubljanska, so hotele varovati minimalna del. mezde vsaj v svojih licitacijah del Primer oddaje regulacije Ljubljanice to kaže HH tarifa je bila rrikra* razvili*vllena ko nia« mogli več pri nečemer varčevati na delav ske mezde pa tndi nl«o mogli pritekati saj vendar ne more priti tako daleč, da bi tudi pn nas delavci delali za dinar na nrn Stran 2. »SLOVENSKI RiBODc, ike JI jamarja 1935 Stov 26 DANES DANES SENZACIONALNA PREMIERA DANES To je pravo filmsko čudo. Posnetki pod morsko gladino prvikrat v filmu. Scene, kakršnih še niste videli. rei. zi-24 ELITNI KINO MATICA tol 21-24 Rezervirajte vstopnice v predprodaji. Predstave ob 4., 7J.5 in 9J.5 uri. Naša industrija in novi banovinski proračun Iz okrožnice Zveze industrljcev za dravsko banovino — Proti obremenitvi pogonskih sredstev LJubljana. 31. januarja. Zveza in-dus-trijcev za dravsko banovino obravnava v svoji včerajšnji okrožnici predlog banovinske ga proračuna za leto 1935-36. V torek sta posetila predsednik Zveze industrijcev gosp. Anton K rejci in glavni tajnik gosp. inž. Milan Sukl je namestnika bana g. dr. Pir km a-jerja, ki jima je pojasnil položaj banovine in njeno potrebo po denarnih sredstvih. Splošno mnenje je, da banska uprava skrbno gospodari in s pridom uporablja svoja dokaj skromna sredstva. Industrijo, pa tudi ostale gospodarske sloje največ in neposredno interesira jo proračunska dohodki: doklade, trošarine in takse. Po lanskem proračunu se je pobirala banovinska doklada po 35%, nadomestna cestna doklada po 25% in — v okoliših združenih zdravstvenih občin — zdravstvena doklada po 10%, skupaj torej 70%. Po prelij ni ni rani davčni osnovi približno 70.000.000 je bil donos teh dokiad proraćunan na 48,000.000. Po novem predlogu bi znašala banovinska doklada 50% in nadomestna cestna doklada 5%, skupaj 55%. Davčna osnova je preiiminirana na 80,000.000 in donos banovinskih dokiad (55%) na. 39 milijonov. Vsota teh dokiad se torej zniža od 70 na 55%. tedaj za 15%. To pa velja samo za področja združenih zdravstvenih občin, dočim se za one kraje, ki tvorijo samostojne zdravstvene občine, zniža vsota dokiad le od 60 na 55\. , torej za 5%. Ker je spričo znatno povišane davčne odmere na pridobnini m družbenem davim računati s tem, da bo znašala celotna davčna osnova dokaj več, nego je bila preiiminirana lani, se lahko pričakuje dckaj večji donos banovinskih dokiad. nego je predviden v prediogoi. tako da bi bila v tej postavki dana izvestna rezerva. Kaže, da se banovina letos ne namerava poslužiti pooblastila za pobiranje zdravstvene doklade. Dosedanje trošarine na alkoholne tekočine, ogljikovo kislino in brezalkoholne pijače na mineralne vode in na ocetno kislino ostanejo v dosedanji izmeri in so preliminirane enako kakor lani. Trošarina na kvas se poveča, tako da naj znaša 2,500.000 napram lanskemu preliminaru po 1,000.000. Ta trošarina se izenači z novo v savski banovini, tako da ne bo več tihotapstva iz ene banovine v drugo. Trošarina na pnevmatiko odpade, zato pa se poveča donos trošarine na bencin, in sicer od 3.2 na 4.8 milijona. Trošarina na premog ostane v dosedanji izmeri, nasprotno pa naj se poviša trošarina na električno energijo, in sicer s podvojitvijo stopnje za pogonsko energijo. Povišanje trošarine na elektriko se iitemeljuje s tem. da je donos znatno zaostal za preliminarom. Banska uprava je očividno prezrla, da je bil donos nižji zato. ker so se plačilni pozivi prekasno izdali. V mnogih primerih ta trošarina še do danes ni obračunana. Na novo se uvede trošarina na kavo, čaj, kakao in čokolado, ki naj bi vrgla 750.000 Din. Donos tak3 naj se podvoji od 12.15 na 23.74 milijonov. Od dosedanjih taks odpade taksa na motorna vozila, ki se nadomesti, kakor tudi trošarina na pnevmatiko, s povišanjem trošarine na bencin. Na novo se uvedejo številne takse, med njimi na ukoriščanje vodnih sil (1.5 milij.), na prošnje za zaposlitev inozemcev (0.24 milij.), na stacijonarne motorje in parne kotle (1.5 milij.). Vrhu tega se po vzorcu savske banovine na novo uvajajo banovinske I dodatne takse) v iznosu 50% k naslednjim po-statkam državne taksne tarife Z. t.: 1, 2, 5, 6, 8, 10, 14, 24, 30, 33, 34, 36, 37, 55, 56, 84, 116, 167, 225, 229. 257, 259 a, 262 do 264, 275 do 278. Bed n ost ni sklad naj ostane po dosedanjem ustroju, pri čemer se donos izredne davščine delojemalcev m službo-jemalcev preliminira na 5.8 milij. (napram lanskoletnermi preliminaru 5.5 milij.). Ako se banovinski proračun uveljavi tak kot je predlagan, se bo poslovanje pridobitnih podjetij občutno obremenilo z novimi dajatvami. Tudi bo delo še vse bolj komplicirano. Najobčut-nejše bo industrija prizadeta zato, ker se še znatno povečajo obremenitve najvažnejših pogonskih sredstev. Na novo bi se obdavčila ali višje obdavčila naslednja pogonska sredstva: vodne sile, stacijonarni motorji in parni kotli ter električna energija (podvojitev!). Vpraša se, kako se more pod takimi pogoji vzdržati konkurenčna sposobnost naših podjetij napram podjetjem v drugih delih države. Izvoz naših industrijskih izdelkov bo postal sploh nemogoč, če se ne bo politika vlade in banovin spreobrnila. Taka spreobrnitev je potrebna in nujna. Tem mijnejša, ker se druge države, tudi zavezniške, zapirajo z raznimi ukrepi, zlasti s kontingentiranjem, dočim smotreno favorizirajo izvoz svojih industrijskih izdelkov. Naše meje so tujemu uvozu široko odprte, namesto pospeševanja uvoza pa dobivajo še nove davščine celo na primarna pogonska sredstva. V razgovoru s predstavnikoma Zveze industrijcev je namestnik bana naglasil stremljenje banske uprave, da se dovede višina občinskih dokiad k državnim neposrednim davkom na vnosno izmero. Dočim je imelo pred dvema letoma še 60% naših občin do* klade nad 100%, ima take doklade se* daj samo še 30<% občin. Banovina bo ^odpirala one občine, ki brez visokih dokiad ne bi mo^Ie izhajati, tako da izmera dokiad k neposrednim dav* kom ne bo nikjer presegala 125%. Stremi se za tem, da se občinske do* klade izenačijo. Po istem načelu se de* luje glede sreskih (cestnih) dokiad. Te so variirane med 0 m 63%. lani je bila najvišja izmera 25%, letos naj iz* mera ne presega 13—20%. Industrija se mora protiviti obre* menitvi pogonskih sredstev po samo* upravnih davščinah in zahteva, da se vodne sile, električna energija m pre* mog ne obdavčijo. V tem smislu se mora protiviti predlagani še povišani trošarini na elektriko za pogon, taksi na vodne sile in taksi na stacionarne motorje in parne kotle Spričo obup* nega položaja našega izvoza lesa naj bi se banovina odrekla 2% taksi na sečnjo. Slovenci v \ \\ alsenburgu, država Colorado, se je nedavno smrtuo ponesreči? Janez Jerman. Peljal se je s prijatelji na izlet, med divjo vožnjo se jim je pa avtomobil prevrnil, pri čemur je bil Jerman ubit, dva prijatelja pa težko poškodovana. Pokojni je zapustil pet nepreskrbljenih otrok, ki so ostali sirote. 2. novembra je brez sledu izginila z doma v Cleveiandu Friderika Vidmarjeva. Vse poizvedovanje za njo je ostalo zaman in šele 5. januarja sta nasla dva dečka njeno truplo zamrznjeno v ledu. Ker ni bilo na truplu nobenih znakov nasilja, je najbolj verjetno, da si je pokojna končala življenje. Nedavno je bila dvakrat operirana, kljub temu se pa njeno stanje ui zbolj-salo in zdravniki so ji pevedali, da so ji ure Štete. To jo je tako potrlo. da je sta prostovoljno v smrt Pokojna je bila stara 96 let, zapustila je moža in starše. V rudniku Pittsburjjh Coal se je 27. decembra smrtno ponesrečil France Cvetan. Pokojni je bil rojen leta 1876 v vasi Celje fars Prem. Notranjsko. Za njim žalujejo štirje bratje, med temi eden v stari domovini. — Enaka usoda je doletela 2. januarja i Spring Canvoon, država GUh. 51 letnega . Micka Kulaja. V rovu ga je zasula debela j plast zemlje in je bil takoj mrtev. Pokojni je bil doma od ^vete Nedelje na Gorjancih. Po dolgi bolezni je umrl 5. januarja v Forest Citvju 00 letni Anton Podboj, doma iz borovnice; bil je eden najstarejših tamošnjih naseljencev. — 5. januarja je umrl v Cievelandu 58 letni Tomaž Zele. Pokojni je bil rojen v Radohovi vasi. Zapustil je ženo in več sorodnikov. — V bolnici v Cievelandu je po daljšem trpljenju umrla Amalija iuštaršič, rojena Strmole, stara 42 let in doma od St. Vida pri Stični, odkoder je prišla v Ameriko pred 31 leti. V isti bolnici je umrla tudi :34 letna Marija Ore-hovec, rojena Breznik. Zapustila je moža in tri otroke Hokojna je bila doma iz Gornjega Tuhinja, v Ameriki je prebivala 14 let _ Na svojem domu v Milwaukeeju je nedavno umrla Roza GrašiČ, stara 57 let. Pokojna ie bila doma od Sv. Florijana pri Sp. Doliču in je bivala v Ameriki 21 let. — V Milwaukeeju je umrl 79 letni Janez Ko-šak — V Saukvilleju. država VVisconsin, je umrl 43 letni Oto Rak. v Elvju pa Matija Mibvič. star 76 let. — 22. decembra so v Denverju, država Colorado. pokopali Antona Debelaka Pokojni je bil doma iz Velikih Lašč. Jugoslavija na FIS tekmah I^nMJaa*, 31. januarja. Od 13. do 17. februarja bodo v Visokih Tat ran smučarske tekme FTS za evropsko prvenstvo, ki se jih udeleži tudi Jugoslavija. Zadnji rok prijav Je bil do 25. t. m Marsikateri državi je bilo selo težko prijaviti svoje zastopnike, ker zaradi pomanjkanja snega nI bilo skoro nikjer tekem. JZSS je imel sinoči sejo in je upravni odbor sklenil, da se udeleži evropskega prvenstva s čim večjim številom tekmovalcev, to pa zato, ker so tekme na Pokljuki pokazale, da so naši tekmovalci kljub pomanjkanju treninga v prav dobri formi. Udeležili se bomo vseh razpisanih panog štafete, teka, norveške kombinacije in skokov. Drugi del FTS tekem bo v Švici v Nurrenu, kjer je na sporedu alpska kombinacija, v tej panogi smo najboljši in zato JZSS zastopa stališče, da moramo v Švico poslati čim številnejšo tekmovalno vrsto. Sklep je tu, so pa težkoče, ki jih bo treba šele premostiti, ako bomo hoteli poslati v boj kompletno moštvo. Kakor pri vseh takih prilikah, se je tudi to pot pojavila senčna stran — denarno vprašanje. Končna odločitev, kdo nas bo zastopal v Visokih Tat ran in v Ntlrrenu, bo padla dre vi, ko se bo sestal finančni odbor JZSS. Minister za telesno vzgojo naroda dr. Auer je na Pokljuki obljubil savezu največjo pomoč z zatrdilom, da bo izp osi oval denarno podporo, ki naj bi omogočila, da bo Jugoslavija na evropskem prvenstvu zastopana tako, kakor se spodobi. Preveč optimistični ne smemo biti, upajmo pa. da bodo na merodajnih mestih uvideli, da je zadela nujna in velikega pomena za ves naš smučarski sport. Po poročilih čeških listov so se priglasile naslednje države: Estonska 3 tekmovalce. Finska 9 tekmovalcev z oficijelnim zastopnikom Palm rosom, članom direktorija FTS in Caloniusom, Francija 6 tekmovalcev, član direktorija FTS dr. L#acq in dr. Minelle, Italija 6 tekmovalcev tn dva ofic. zastopnika. Jugoslavija 6 do 8 tekmovalcev in ofic. zastopnik.. Lotiska 5 do 6 tekmovalcev. Madžarska 10 tekmovalcev in 2 ofic. zast., Nemčija 11 tekmovalcev in 3 ofic. zast.. Norveška 10 tekmovalcev in 6 ofic. zast., med njimi naš stari znanec inž. Hansen, Poljska 15 do 20 tekmovalcev in ofic. zast., Avstrija 15 tekmovalcev in 3 ofic. zast., Rumunija 5 tekmovalcev in of. zast., Španija 3 do 5 tekmovalcev, Švedska 8 tekmovalcev in zastopnika, Švica 10 tekmovalcev in zastopnika, dočim postavi češkoslovaška 200 tekmovalcev, HDW (nemški savez na Češkem) pa 26 tekmovalcev. Poleg navedenih bodo pri tekmah navzoči tudi oficijelni zastopniki Amerike. Avstralije, Kanade in Bolgarije, ki jo bo zastopal predsednik saveza minister čapraSIkov. O naših ptičkih Litija, 29. januarja. Predavalnica v litijski osnovn; "M je bila pri drugem večeru že n to polna, toliko je prišlo vnetih poslušalcev. Naša ljudska tm i verza postaja važna vzgojna ustanova, kakor jc omenil ob otvoritvi dr. Grašičevega predavanja predsednik g. učitelj Jože Župančič. Po pozdravu občinstva in predavatelja je napovedal prihod* nje predavanje za drevi ob 20., ko bo razmotrival prosvetar šmarskega So* kola d. učitelj Vidic Franjo o sokolstvu. Notar dr. Ivan Grašič je pri* kazal v zvezi s stoletnico rojstva na* šega najodličnejšega prirodopisca Frana Erjavca njegovo življenje. Prav tako je omenil slovečega Alfreda Brehma, ki je umrl pred pol stoletjem. Naša Ljudska univerza je počastila spomin pred 10 dnevi umrlega slove* Čega ornitologa dr. Janka Ponebška. ki je naš ožji rojak iz naselja Dob je pri Libergi v litijski okolici. Zasluga našega Ponebška je ustanovitev orni* tološkega zavoda v Ljubljani, ki mu je bil rudi prvi predstojnik. V svojem predavanju je dr. Grašič povedel poslušalce v zanimivo kralje* srvo ptičkov, ki jih pozna znanost že 20.000 različnih vrst. V Litiji je mno* go prijateljev drobnih pevcev. Zanimi* vo je. da v našem okolišu ni ne slav; škov, ne škrjančkov. Prvi se začno okrog Krškega, drugi pa na Ljubi j an* skem barju. Morebiti so se izselili od nas zaradi strupenih plinov nekdanje topilnice. Pravi ptičji paradiž pa je na hribu Tičarica. ki se pričenja nad Šmartnim in se vije mimo Grmač. Najhujši sovražniki naših pevčic so vrane, šoje, srake in srakoperji Dr. Grašič ima točno v evidenci vse svo* jc male prijateljice Tz njegovega pre* davanja posnemamo, da uniči skobec do 10.000 ptičic letno. Mnogo jih uni= čijo s parniki sredi morja. Ti so na* lašč za tako morijo prirejeni. Utruje* ne ptičice posedejo na razpletene žice. nato pa spuste električni tok in ptičice se zvrnejo ubite. Potem jih pripravijo za delikateso Lahom in Špancem. ZaL da se že tudi v naših krajih hranijo s ptiČicami. Vzrok: kriza... Pevke pa preganjamo najbolj, če izsekavamo grmovje in odstranjujemo razpadajo* ča drevesa. Zatorej sadjarji: gojite žive meje in ne sekajte votlih dreves! Kdor hoče imeti dovolj sadja, naj skr* bi za ptice, ki Dokončujejo škodljiv mrčec. Govornik je navedel zanimiv pri* mer iz Kolovrata v našem s rezu. Tam so pregnali že skoro vse ptičice. Neki tamkajšnji kmet. ki se zanima za na* predno gospodarstvo, pa že nekaj let nasipi ie pticam po zimi hrane prav ta= ko kakor kokošim Tn uspeh: edino on pridela največ sadja. Tako znajo biti hvaležne ptičke Saj so učenjaki izra* čunali. da bodo izginili s sveta 7 let potem tudi vsi ljudje in živali, čim bo poginila zadnja ptička Med najhujši mi sovražniki ptičkov pa je trdosrčni človek V splošno ogorčenje je nave* del početje nekaterih fantalinov, ki ptičke pobarvajo. Zadnjič je letala v našem okolišu rdeča ptička: sinička, v Kresnicah pa so izletniki, ki so šli na Sv. Goro, lazili za veliko rumeno ptico. Menili so, da je to kak redek eksem* plar, ki se je zatekel k nam bogve od kod. Pa je prišlo na dan, da je ta redkost le pobarvan kos ... Za svoje tople besede je predava* teij žel zasluženo odobravanje. Naša ljudska univerza bo ob pomembnih dogodkih letošnje predavateljske se* zone posvetila posebna, kratka uvodna predavanja temam iz nacijonalnega koledarja in s tem gojila in budila državljansko in narodno zavest. Drevi bo litijska učiteljica gospa Ljudmila Vizjakova spregovorila o na» rodnem prosvetitelju sv. Savi, katere* ga 700 letnico praznujemo prav te dni. Naše "ledališče Drama. Začetek ob 20 uri. četrtek. 31. februarja; Vihar v kozarcu Red B. Petek 1. februarja: Postržek. Red C. Sobota 2. februarja ob 15. uri: Snegulčica. Otroška predstava. Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20.uri: Matiček se ženi. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja 3. februarja ob 13. uri: Vihar v kozarcu. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol Ob 20. uri: Postržek. Izven. Ponedeljek 4. februarja: zaprto. Opera. Začetek ob 20. uri. Četrtek 31. januarja: Dorica plese. Premiera. Red Četrtek. Petek 1. febfisarja: zaprto. Sobota 2. februarja ob 15. uri: Rigoletto. Izven. Znižane cene od 30 Diu navzdol. Ob 20. uri: Netopir. Premiera. Izven. Nedelja 3. februarja ob 15. uri: Ples v Sa-voju. Izven. Znižane cene od 96 Din navzdol. Ob 20. uri: Netopir. Izven. Ponedeljek 4. februarja: zaprto. Za dramsko premiero >Postx»ek< (Srampolo) vlada veliko zanimanje. Prvič bo nastopila na odru ljubljanske drame mlada, simpatična odrska pojava, s?đčna Levarjeva, ki ie Ljubljančanom poznana s Šentjakobskega odra. >Postržeki je kakor nalašč pisan za njo in ta glavna vloga ji daje dovolj prilike, da pokaže vse svoje talente. Režija je E. Kraljeva. Zasedbo ostalih vlog smo že navedli. Premiera je v petek 1. februarja za red C. Opera Današnji premieri »Doriea plese« v operi bo prisostvoval avtor, znani zagrebški skladatelj g Krsto Odak. Nova opera prinaša na oder pravo, živo narodovo življenje, kakor ga vidimo v Medžimurju, kjer se odigrava pred vojno to dejanje. 9^1° delo je prepleteno s prelepimi in značilnimi medžimurskimi narodnimi pesmimi, zato je izredno pestro, melodijozno in polno užitka. Veliko in važno vloco ima zato na5 zbor. ki je pri tej predstavi pomnožen. Glavno vlogo Dorice poje gdčna Zupev-Čeva. Danes je v ZVOČNEM KINU FDEAL DAN SMEHA Feliks Breasart, Fi. A. Roberta in Adela San d ročk v filmu Nežni sorodnik! Predstave ob 4-, 7. in 9.15 uri zvečer Požar Maribor, SI. januarja Danes okrog polnoči je pričelo goreti gospodarsko poslopje mesarja Valentina Smodeja na Pobrežju, ki Je bilo mahoma v plamenih. Pob reški gasilci so takoj pri hiteli na pomoč, kljub njihovemu požrtvo valnem gašenju in čeprav so popolnoma ispraznih' tri vodnjake, je gospodarsko poslopje pogorelo, uničena je bila tudi klavnica in sušilnica za meso Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno. Gorelo je do 7. zjutraj in znaša škoda okrog 160.000 Din, je pa krita z zavarovalnino. SOKOL _ Sokolska Masarvkova proslava. V proslavo 851etnice rojstva največjega Slovana, prezjdenta bratske češkoslovaška republike, priredi Sokolska župa Ljubljana na predvečer njegovega rojstnega dne Masarvkov večer v veliki dvorani Sokol skega doma na Taboru. Sokolska proslava naj pokaže, da cenimo velike jubilantove zasluge n/? samo za češkoslovaški narod, marveč tudi za nas Jugoslovene, zlasti pa za slovansko sokolstvo. Spored proslave bo naslednji: sokolski pevci zapojo Pasča nov »Sokolski pozdrav«, nakar bo imel po zdravui nagovor starosta br. dr. Josip Pi-penbacher; sledila bo češkoslovaška in ju goslovenska himna. Predavanje o jubilantovem življenju bo imel župni prosveta: br. Janez Poharc, za zaključek pa zapojo vsi udeleženci slovansko himno »Hej Slo vani«. Proslava se bo vršila 6. marca ter se je morajo po sklepu župne uprave udeležiti vsa ljubljanska sokolska društva ter sokolska društva Zg Slaka, St. Vid. Moste, štepanja vas. Vič in Ježrtca Vsa dni štva prineso s seboj sokolske prapore, članstvo in naraščaj pa se udeležita slavnostnega večera v civilni obleki s sokol-akim znakom. Opozarjamo na to sveča nost vso sokolsko in ostalo javnost, da pohiti 6. marca na Tabor. Zdravo! 2upn' prosvetni odbor. — Okrožne prosvetne konference. 2upni prosvetni odbor Je sklenil na svoj; zadnji seji prirediti pred glavno župno skupščino prosvetne konference po okrož jih. na katerih se bo pregledalo dosedanje prosvetno delo in določile smernice za bodočo sezono. Prosvetne konfere-nce bodo 10 februarja za dolenjsko okrožje v Rib niči. za ljubljansko v LJubljani na Taboru, 17 februarja za kamniško okrožje v Dom Žalah in za obmejno na Rakeku. Opozarjamo na te konference že dane« vse okrožne edintce. da se Zanesljivo ndefete teh važnih kv-n terene. Sestanek prosvetar je v žup dravske banovine bo 24. februarja v župni pisarni na Taboru, seja zbora društvenih prosvetarjev pa D. marcu v mal' dvorani na Taboru. Točna navodila bode prejela v kratkem vsa društva in čet«. — Zdravo! 4PO. KOLEDAR Dane*: Četrtek. SI. januarja, katoličani Julij. Divna. Današnje prireditve Kino Matica. Podmorski pekel. Kino Ideal: Nežni sorodniki. *in0 PTor: kivnost modre sobe. Kino Šiška. loge in milijoni. Prirodoslovno društvo v Ljubljani občni zbor ob 17.45 v balkonski dvorani univerze. Ljudska univerza: predavanje prof. d>. Kropivnika ob 19.15 na trgovski akademiji. Danes. Mr. Leustek, Resljeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Aktovka s 17.000 Din izginila Ljubljana, Hi. januarja. Ni se minilo teden dni. odkar je bila izvršena senzacionalna tatvina pn g. Karlu Cešnovarju na Dolenjski cesti, že je bila davi policiji prijavljena nova: na glavni pošti je prebrisan tat izmaknil trgovskemu potniku aktovko s 17.101) Din. Davi okrog 8. je prišel trgovski potnik Adolf Lesjak. stanujoč v (iajevi uliti, v telefonsko govorilnico glavne pošte v Prešernovi ulici. Tam je naročil dva interur banska pogovora, in sicer Zagreb ter Som-bor. Ko ga je zvonec pozval k telefonu, je stopil v celico popreje je pa položil aktovko z denarjem na polico pred oknom urada. Najprej ga je klical Zagreb in ko je končal svoj govor, je videl, da je aktovka Se na svojem mestu. Ko je pa ponovno stopil v celico ter frovoril s Somhorom. je po končanem govoru presenečen ugotovil, da jo aktovka z denarjem vred izginila. Presenečeni Lesjak }e naglo pohitel na policijo in prijavil tatvino. V Času. ko je telefoniral, so bile v telefonskem oddelku še Štiri osebe, za katerimi poizveduje policija. Vremensko noročiln JZSS Ljubljana, 31. januarja. JZSS je davi sptejel naslednja vremenska f>oročila po stanju 30- t. m. Pokljuka: —4, oblačno mirno, na j>omuka zelo dobra. Krvavec; —10. solnčno. lahki sever, 60 em prliča na BO cm zmrznjene podla smuka zelo dobra Boh. Bistrica: —10, mirno. 00 cm saega smuka dobra, skakalnica uporabna. Vršič: _7, na 1 m podlage zapadlo 7f- cm suhega snega, smuka zelo dobra. Dom v Kamniški Bl*trk-i: -7, 30 cm snega, smuka dobra. Sodražlca: —7, jasno, veter «OV«f vashodnik, na stan podlagi 15 cm pršiča. smuka dobra na Travni gori na stari pod lagi 20 cm snega, smuka dobra. Tržič: — 3. jasno, mirno. 5 cm snega. Zelenica: —9, na stari podlagi 60 cm pršiča, smuka prav dobra. Kofee: —7, mirno, 75 cm sreza, smuka dobra. Koča na Krenuarje\ena vrhu: —10, 30 cm novega snega na podlagi 20 cm, pršič smuka izborna. Celjsku koča: —7, jasno, mirno, na podlagi 20 cm zapadlo 10 cm snega, smuka dobra. Telefonično poročilo po današnjem stanju Kranjska gora- —9. pooblačeno, mirno, barometer stoji mirno. 70 cm pršiča. na Vršiču in Krnici 150 cm pršiča. smuka prav dobra. Rateče-Planica: —8, pooblačeno. mirno, barometer stoji mirno. 70 cm pršiča, v Tamarju 150 cm pršiča, smuka prav dobra. Boh. Bistrica: —9. pooblačeno, mirna, 50 cm pršiča, smuka dobra. Bled-jezero: —9. pooblačeno, mirno. 41 cm osrenca. Rakitna: —O, 30 cm suhega 8nega bre podMage. jasno, smuka ugodna. Pohorje: Mariborska koča: —9. poobla čeno. sever. 25 cm pršiča na stari podlagi, smuka prav dobra. Klopni vrh: —1, pooblačeno. sever. 60 cm pršiča na stari pod lagi. smuka prav dobra Seniorjev dom: —10. oblači sc. sever, na podlago 30 cm zapadlo 50 cm pršiča. smuka idealna — Rimski vrelec: —12 jasno .mirno, na pod lago 50 cm zapadlo 28 cm prSiča, smukri idealna. Vremenska napoved Dunajska opoldansk vremenska napoved za petek: Porast oblačnosti in noož-r.ost padsvtn Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. D«vize( všteval premijo 28.5 odštet). Amsterdam 2971.43 — 2986.03, Berlin 17f>8.0g — 1769.95, Bruselj 1024.56—1029.«3. Curih 14201 — 1428.08. London'214.89 — 216.94, Newyork 4387.47 — 4423 79. Pariz 289 60 — 291.03. Praga 183.42 — 184.52. Trst 374.46 377.54 Avstrijski SiMng v privatnem kllrineu 8.10—8.20. INOZEMSKE RORZE. Curlh. 31 jannnrla. Beograd 7.02, Pa riz 20.38, London 15 1*. N<»^*york 31125. Bruselj 72.10. MHan 26.395. Madrid 46-22.V Amsterdam 20G.10. Berlin 124.05. Dunaj 57.56. P—o 12.31£, Varšava 58.36. P*ika Stev. 26 iSLOVllfSKl 11 ARO D«, dne SL JMmjt 193* Stran 3. PREDE VELEF1LM PEER GYNT po Ibsenovih motivih — Epopeja Norveške DNEVNE VESTI — Naročnike izven Ljubljane opozarjamo, da amo današnji številki priložiti položnice in prosimo, naj nam naročnino čimprej poravnajo, zlasti naj poravnajo zaostanke tudi vsi oni, ki za delj časa dolgujejo naročnico, da jim ne bo treba lista ustaviti. — Nova telefonska tarifa. Prometno ministrstvo, oddelek za pošto in brzojav je pripravil novo telefonsko tarifo, ki bo za gospodarske kroge mnogo ugodnejša od dosedanje. Znatno bo znižana instalacijska pristojbina, še bolj pa za gospodarske kro ge letna telefonska naročnina, ki se bo plačevala četrtletno in ne več polletno. Tudi taksa za telefonske pogovore bo nekoliko znižana, za nočne pogovore pa še bolj. — Občni zbor Županske zveze. Na svetnico bo v Ljubljani občni zbor Županske zveze. Prične se ob 16. v dvorani Trgovskega doma nasproti banske uprave. Dnevni red: 1.) Poročilo predsedstva in preglednika. 2.) Volitev načelnika. 2 podnačel-nikov. 24 odbornikov in 12 namestnikov ter 5 članov nadzorstva. 3. Položaj naših oborn po združitvi, 4.) Finančne zadeve na-Hh občin. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih. da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Fran/. Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih tnrovinah. — Promet izletniških vlakov Ljubljana —Bistrica Boh. jezero in Rateče — Planica. V soboto 2. februarja in v nedeljo 3. februarja bo vozil na progi Ljubljana gl. kol. — C:strica Boh. jezero odnosno Rate če — Planica izletniški vlak. Odhod iz Ljubljane gl. kolodvor točno ob 6. uri, prihod v Bistrico Boh. jezero ob 8. uri 45 minut odnosno v Rateče — Planico ob i*, uri Povratek iz Bistrice Boh. jezero ob 18. uri odnosno iz Rateč — Planice ob lt>. ari 20 min., prihod v Ljubljano gl. kol okrog 21. ure. Postanki na vseh postajah in postajališčih kakor normalno pri izletniškem vlaku. — Za oba dneva veljajo pr: teh izletniških vlakih izletniške karte s 5< odstotnim popustom od normalnih vozmih cen. Otroci od 4. do 10. leta starosti plačajo četrtinsko vozno ceno. Z vozno karto, kupljeno za izletniški vlak, se potniki lahko vračajo eamo z izletniškim vlakom tne z rednimi vlaki), vračajo pa se lahko z izletniško karto, ki jo bodo kupili 2. februarja, tudi z večernim izletniškim vla kom, ki bo vozil 3. februarja r Ljubljano. — Zlatko Balokovič v Rusiji. Znani naš violinski virtuoz Zlatko Balokovič nastopa zdaj v Moskvi in Leningradu. Pod okriljem moskovske in leningrajske Filharmonije je priredil zadnje dni pet koncertov, ki jih je sprejela ruska glasbena javnost z redkim navdušenjem. — Zagrebško gledališče se lahko zadolži Finančni minister je izdal uredbo o izpre-membi uredbe o načinu pobiranja in porabe takse, ki se pobira v korist narodnega gledališča Po tej uredbi se sme zagrebško gledališče pri Državni hipotekami banki zadolžiti za l.835.0-0 Din. _ Strelska družina ftt Vid uad Ljubljano V nedeljo 27. t. ui. dopoldne je imela strelska družina v St. Vidu nad Ljubljano svoj redni občni zbor in sicer ob precej večji udeležbi kot prejšnja leta. Predsednik družine g. Koniac Anton ie otvoril skupščino ter v glavnih obrisih poročal o delu družine v preteklem letu. ki je bilo jako živahno in plodonosno. Družina si je v prošleni letu uredila strelišče, ki ga prej ni imela. Iz poročila tajnika g. IsteniČa Maksa je razvidno, da je odbor v prošle m letu deloval d polno paro, imel tekom leta 11 sej, 1 članski sestanek, žalno komemoracijo za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom, »n več sestankov ua novem strelišču, katero je bilo izročeno svojemu namenu dne 6. septembra prostega leta. Družina šteje .-^edaj 53 članov. Iz poročila strelskega vodje žand komandirja g. Sadjak Jožeta smo zvedeli, da je imela družina 25 sobnih strelskih vaj z 1315 oddanimi streli in 16 ostrih strelskih vaj z 3225 oddanimi streli. Ker kaže tudi mladina med 14 in 18 letom zanimanje za sobno streljanje, bi bilo potrebno ustanoviti tudi strelski naraščaj. Blagajnik g Brovč Franc nam je v izčrpnem poiocilu podal imovinsko stanje družine. Iz poročila je razvidno, da je družižua imela v prosiem posiovnem letu 8157.50 Dm dohodkov iu bOiS.iJo izdatkov. Dolga strelska družina nima nobenega. Po poročilih se je obravnaval pro gram za tekoče leto. višina članarine in druge važne zadeve, ker je podpredsednik g. Magister France stavil nekaj prav umestnih predlouov, nakar so sledile volitve nove uprave Občni zbor je soglasno izvolil staro upravo povečano še s štirimi člani in sicer: gg. >molej Anton. Dolničar Karol. Srnajdek Tone in Cuderman Jože. Tolike skupnosti in >olidarnosti med upravo in ostalim članstvom že dolgo nismo opazili, saj je občni zbor potekH tako kakor mora biti zbrana skupaj res prava in dobra družina. Nas veseli, da ie strelska družina v St. Vidu stonia velik korak naprej. — Delo dobe. Javna borza dela v Ljub ljani sprejme za takoj sekirnega kovača. Žagarja za vodno žago. strojnika za opekarno, brusača nožev, pohištvenega risar-|a arb'tekta (tehnika), čevljarja modelir- ja, kovača za kose in srp« um kovača aa splošno poljsko orodje. — Homec Podruinica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Homcu priredi na svečnico ob 16. ari sadjarsko predavanj«. Predaval bo g. Lenard Frtdo o temi: Pravilna saditev in pravilna oskrba saduegu drevja po saditvi. Predavanje bodo Spremljale številn« skioptične slike. Vabljeni vb i sadjarji. — Smuka v Mojstrani. Smučarski klub Dovje—'Mojstrama javlja: Končno smo vendar dobili težko pričakovani sneg v takd obilici, da smo lahko zadovoljni in ponosni. M ras ga je p reso šil in naprav'1 ■muko prav idealno. Motne so večje ture brez vsake nevarnosti pred pJasovi, tako na pr. v Krmo, Kot, Vrata mimo zamrznjenega Pericnika. na Možakljo, na Rožco, Babo Itd., v Triglavsko pogorje pa le z vodnikom. Po petdnevnem bivanju v Moj strani se s kupljenim v osnim listkom, s katerim si se pripeljal m ga na postaji pri izhodu nisi oddal, zastonj vrneš domov. — V reme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, zmerno mrzlo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 4, v Mariboru, Rogaški Slatini in Zagrebu 2. v Ljubljani 1.4, v Sarajevu —1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.5, temperatura je znašala —5.4. — Nesreča nemškega potniškega letala. Potniško letalo nemške Lufthanse je padlo včeraj na beograjskem letališču na tla in se razbilo. Od Aten do Beograda je letalo letelo v slabem vremenu, da se je moralo dvigniti 3.000 m visoko. Pilotiral je eden najboljših nemških pilotov Walter Bayer. Start v Beogradu je bil na snegu nesrečen. Letalo ni doseglo potrebne višine in je padlo nazaj na letališče, kjer se je razbilo. Človeških žrtev k sreči ni bilo, ker so potniki pred startom izstopili. _ Smrt pod vlakom. Na progi Beograd-Zemun so našli v torek zvečer razmesarjeno truplo neznanega moškega, ki so v njem spoznali beograjskega trgovca z mlekom Josipa Pavlica. Pri njem so našli 200 Din in dve poslovilni pismi, ki pričata, da je šel Pavlic prostovoljno v 9mrt. — Zagrebčani občudujejo morskega volka. Zloglasnega morskega volka, ki ga bi bila morala dobiti Ljubljana, pa so ga ji Zagrebčani odpeljali tako rekoč izpred nosa, so v Zagrebu preparirali in ga imajo zdaj v muzeju, kjer vzbuja splošno pokornost. Ljudje morajo seveda plačati posebno vstopnino, če ga hočejo videti, in tako ima muzej tudi lepe dohodke od morske pošasti, ki jo je poklonila kraljeviška občina Zagrebu. Iz Ljubljane —lj Poslovilni večer zdravstvenemu inšpektorju dr. Avramovicu. SnoČi so priredili policijski nameščenci svojemu priljubljenemu dolgoletnemu zdravniku, zdravstvenemu inšpektorju dr. Pavlu Avramovicu, ki je premeščen k banski upravi, poslovilni večer v Bankovi gostilni na Smartinski cesti. Vsi so se prav prisrčno poslovili od njega in mu v spomin izročili lepo srebrno dozo. za kar se je dr. Avramovič vidno vzradoščen in gin jen zahvalil. —lj Vse po starem. Cešče so rbijali v glavo gospodinjam, da nI higijenično stresati prahu na ulice, pa tudi za otresanje posteljnine niso ulice namenjene. S tem se seveda gospodin V f^nljo snago v stanovanjih, nočejo sprijazniti. Kaže. da bo treba zopet prirediti racijo na grešn^ ce, ki nas zasipavajo vsako jutro s prahom Nafborj korajlne so na Ljubljanlči-nlh nabrežjih, kjer je sicer manj živahen Beseda 50 par, davek 2 Din JNajmanjši znesek 7 Din ZAKONSKI PAR brez otrok išče dvosobno stanovanje za 15. februar ne predaleč izven mesta. — Ponudbe z navedbo cene pod > Točen plačnik 534«. DOPISOV/ME Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din MIRKO! Dvignite pismo pod šifro »Mlrkoc v upravo »Slovenskega Naroda«. 536 MARIJA V petek ne morem priti. Dvignite pismo v upravi pod >Marija 540«. MALI OGLASI V v šefi malin oglasih ,-eija oeseda .*XJ para. davek Lhn 2.—. Najmanjfti znesek za nali oglas Din 5-—. davek Din 2.— Mah oglasi se plačujejo takoj pn naročilu, tanko rudi v znam-Kah. — Za pismene odgovore glede maUt) oglasov je treba ->Hioz1ti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo KAVARNA STRITAR vsak večer koncert Kavarna do 4. zjutraj odprta. 5/L Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din VL02NICE VSEH BANK nakup, prodaja in zaloga posojil — »Financier«, Zagrreb, niča br. 9. NEMŠKI OVČARSKI PES z rodovnikom, dve leti star, 75 cm visok, močan, izredno lepih oblik, premiran naprodaj: Ljubljana-Streliška unca 8 524 SVEŽE VLOŽEN STROCJI FIŽOL je zdrav, tečen, poceni, za samski čas posebnost. Samo en poskus zadostuje in ne boste ga mogli pogrešati v vasi kuhinji Kilogram Din 3.-. — Sever A Komp.. Ljubljana. 11/L NAS ZNANI VSAKOLETNI POVRŠNIKE *b*eke. perilo itd... dobre m cenene — kupite najbolje pri PREvSKEfUl . Ljubljana, St. Petra cesta 14 4/L POHIŠTVO! spalne is kuhinjske oprave dobite najceneje na obroke in hranilne knjižice pri — Mizarstvu »SAVA«, Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva cesta 6. — Telefon Št. 2780. 70/T SPALNICE moderne, iz orehove korenine, ter ples kane v najnovejši orehovi imitaciji in kuhinjske oprave dobite najceneje pri — Andlovfc, Kamenske pa ulica 34 6/L OGLAŠUJTE V malin oglasih v »Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda >0 para, davek Din SL- Naj manjši znesek za mali ogla* Din 5.-, davek Din Mau oglasi se plačujejo takoj: p< ; * oš ti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov tretu-orilofiti znamko *e začne 31* januarja 1935« Letos prodajamo veliko množino čevljev, rokavic, nogavic, pletenin, porcelana, stekla, kithinjske posode itd. po izredno nizkih cenah Oglejte si naš sejem v trgovini, nikdo Vas ne bo vprašal, ali kupite kaj ali ne. Zabaval išče in kino-predstave za otroke v spremstvu. ANT. KRISPER LJUBLJANA Stritarjeva alica 1-8 Mestni trg 26 mm Zdaj imate priložnost! Beseda 50 par, davek 2 Din , Najmanjši znesek 7 Din AVTOBUS prodam. — Dopise pod »Ekonomičen« na upravo »Slov. Naroda«. SLUŽBE Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din VTNICABJA sprejme Novak, Zagreb, Maksi-mirska 64. KUPIM Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din ŽALNE ZNAMKE rabljene, Kupi Pirchan. Maribor, Gregorčičeva ulica. osebni promet, vendar jo čeeoe izkupi kakšen pešec, čas čišćenja je med 8. in 9. uro, ko se čutijo čistiike bolj varne. Toda tudi tedaj je dovolj ljudi na ulicah, da bi se morale ozirati vsaj toliko na nje, da bi ne opletale s posteljnino baš nad njimi. — Pravi sejam za sveče je leto« na ži-vilskem trgu. Prodajajo jih na Nabrežju 20. septembra in na trgu samem Prejšnja leta so jih prodajali ob frančiškanski cerkvi, kar je še bil ostanek srednjeveške trgovine ob cerkvah. Zdaj je tudi ta trgovina, čeprav je prigodna, predvsem trgovskega značaje in ne več cerkvenega, zato je tudj precej huda konkurenca med prodajale: Vendar gredo sveče precej ▼ denar, kajti tudi ta tradicija je se živa med ljudmi —lj Jutranja higijena na ulicah. Ze večkrat smo opozarjali merodajne činitelje, naj se končno uredi pobiranje smeti po ljubljanskih ulicah, toda zaman. Tako smo davi zopet požirali oblake prahu in pepela v Gradišču. Pobiralec smeti je visoko zavihtel zaboj s pepelom in drugimi odpadki, ga zagnal na voz. da so se dvipali oblaki prahu naravnost v obraz mimoidočim Mladina, ki obiskuje srednjo tehnično šolo. mora požirati vso to nesnago, kar mislimo, da ni ba§ v skladu s higijeno. Ponovno apeliramo na mestno občino, da uredi pobiranje smeti tako. da ne bomo v jutranjih urah. ko je največji promet, požirali prahu. Naj bi se za to zanimal tudi mestni fizikat. Kavarna Nebotičnik nudi od danes naprej svojim cenjenim gostom DNEVNI ZAJTRK belo kavo z medom ali maslom ali jajcem in pecivom za Din 6.—. Gostom je na razpolago velika izbira tu- in inozemskih časopisov in ilustracij. —lj Okrajna organizacija JNS za Kra-kovo in Trnovo vao* svoje članstvo na redni letni občni zbor z običajnim dnev nun redom, ki bo v soboto 2. februarja ob 9.30 v prostorih* gostilne pri Sokliču pred Konjušnico St. 2. Poročal bo tudi lj ubijan ski narodni poslanec g. minister dr. Al ber: K rame r in predstavniki sreske organizacije. Udeležba obvezua za vse člane. —lj Predavanje o Himalaji. Alpinisti m prijatelji narave pa tudi vsi oni. ki jih zanima tajinstvena Himalaja m njeno okolje, naj ne zamude obiskati v torek 5 februarja nad vse zanimivega sk iopt lenega predavanja g. Hansa Ertla o me-lnarodni ekspediciji na Himalajo, ki je dosegla v avgustu 1934 svoj najvišji cilj Koliko življenj in to najbolja»*ij sinov raznih narodov je že zahtevala strast doseči najvišjo točko sveta, a doslej zaman Najvišji vrh, ki ga je do danes dosegel člo vek in s katerega se je vrnil tudi živ. je zavzel Hana Ertl, a vendar je ta točka še vedno 1000 m nižja od najvišje sore M Everesta. To dokazuje, s kolikimi težavami se morajo boriti ekspedicije v teh višinah. MnoKo zanlmlveza bomo o tem zvedeli v torek ob 20 url v velik' dvoran' hotela Uniona. Vstopnice za predavanje, ki ga prireja TK Skala, so numerirane ter se dobe v predprodaji pri t.t Alpina na Tvršpvt oe^tl. NAJVEČJA SENZACIJA! Danes film poln tajinstvenosti SKRIVNOST MODRE SOBF ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27.30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečei Vstopnina Din 4.50 in 6.50 —lj Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba našega dolgoletnega člana, gostilničarja g. Kažem Antona. Pogreb blagopokojnika bo v petek dne L februarja ob 2. uri popoldne. Zabjak 3. —ij Davčna upr^. ij mesto Ljubljana ponovno opozarja vse delodajalce, ki po čl. 100 zakona o neposrednih davkih pla čujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, da predložijo davčne knjižice nemudoma v pregled, najpozneje pa tekom 14 dni. Proti službodajalcem, ki ne predlože knjižic do 15. februarja 193". ^e bo posto palo po določilih čl. 139 ozir v primerih davčnih ntajb po čl. 142 zakona o neposrednih davkih —lj Sočan i! Danee ob 8.30 zvečer predava v bratskem društvu »Tabor« v predavalnici na realki naš rojak g. dr Branko Vrčon »o borbi Dodekaneza za svobodo«. Vabimo Vas, da se tega aktualnega predavanja po možnosti udeležite —lj čeden album. V kriminalni razvidnih ljubljanske policijske uprave so sčasoma zbrali lepo število slik raznih domačih in inozemskih zločincev. Ljubljanska policijska uprava razpolaga zdaj že z albumom 7634 zločincev. —lj O Dodekanezu bo predaval priznani predavatelj g. dr. Branko Vrčon drevi ob 3.30 na realki (Vegova ulica). Iskreno vabi drnštvo »Tabor«. —lj Tf moj sveti Anton, vseh zaljubljenih patron, kako ti rad nagajaš onim, ki se res radi imajo! Tvoje največje veselja je nagajati, a vendar si tako dober, da imaš rad vse zaljubljene, zaljubljeni pa Tebe Kako znaš vezati pravo 'jubezen io srca, nam bo pokazala prelepa češka opereta, ki jo bo predvajala ZKD že v petek v Elitnem kinu Matici. Predstava bo ob pol 15. Vstopnina 3.50. 4.50, 5.50 tn 6.50 Din. —lj Za Matajevega Matijo, izredno zabavno veseloigro, ki jo ponove šentjakob-čani na svečnico in v nedeljo ob 20.15. bodo vstopnice na razpolago od sobote dopoldne dalje Kdor se hoče ob pristnem Murnikovem humorju dodobra nasmejati, naj poseti predstavo. Da ne bo navala pri večerni blagajni, prosimo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, kajti zanimanje za predstavi je ogromno Rezervirane vstopnice je dvigniti najkasneje do 20. ure. —lj »Podmorski pekel« med Dračem in Tarentom nam pokaže, kakšna bo bodoča vojna na morju To delo pa n: samo podoba vojne, je tudi slika življenja v mornarici. Kdor se hoče nasmejati, naj ne pozabi, da v tem filmu sodeluje znani komik Durante. Ta bo zabaval vsakega Premiera filma danes ob 13. —lj »Peer Gynt« je velefilm. ki ga bo te dn: predvajal Elitni kino Matica. To je največja filmska drama, kar smo jih do sedaj videli v LJubljani. Zagreb, ki ni bas navdušen za drame, je predvajal to delo preko 14 dni, kar je pač rekord za filmsko dramo. Povsod, kjer se je to delo predvajalo, je želo ogrt>men uspeh. —lj Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi vse člane na redni občni zbor, ki K vrši v četrtek 31 januarja t. 1. ob 17.4T, v balkonski dvorani univerze Odbor —lj Vlom v Mostah. V noči na jonede-Ijek je nekdo vlomil v skladišče gustilni-čarke Marije Erbežnikove na Zaloški re-ti 57 v Mostah in ji odnesel 50 mesenih klobas, 8 1. Špirita, pletenko s 15 1 žganja. 4 posode čiste svinjske masti v teži 00 k<_j, nekaj gnjati v skupni vrednosti 2-10 l>in. Gnila jajca so dobrodošla demvii strantom! Toda pri nas dobite samo prvo vrstna, presvetljena štajerska jajca ln sicer 40 komadov za 14 dinarjev. P<«lružni-Ca Ldwy. Kolodvorska ulica IS Telefon 07 •>= — lj Skupinske izlete priredi STO v Ljubljani v soboto in nedeljo in sicer: a.) v soboto dne 2. II. ti.: Na Veliko Planino__ odhod glavni kolodvor Ljubljana ob T>.(^8, prehrana in prenočišče v koči na Veliki Planini za čia'ie Din 80, za nečlane Din 96, povratek v nedeljo zvečer. Na Vršič — odhod s prvim jutranjim vlakom proti Kranj-sk» gori. prebrana in prenočišče v Erjavčevi koči. povratek v nedeljo zvečer. K Zlatorogu ob ftoh. jezeru — odhod iz Ljubljane s prvim vlakom do Boh. Bistrice, prehrana in prenočišče v hotelu Zlatorog, povratek v nedelje, b.) odhod v nedeljo: Na Krvavec — z avtobusom ob 5.30 do Cerkelj. povratek v nedelio ob 18.30 ■ avtobusom iz Cerkelj. obed v Domu ns Krvavcu. V Kamniško Bistrico — odhod glavni kolodvor Ljubiiana S.52, iz Kamnika z avtobusom do KopiSa. kosilo v Domu v Kamniški Bistrici, povratek v nedeljo z večernim vlakom Udeleženci se morajo prijaviti najdalje do petka opoldne, ker m bodo "»kupin^ki izleti vršili samo ob zadostni udeležbi. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova ce^ta i., vhod !x pasaže. — ll Zabavni veecr s plesom priredi na Svečnico. dne 2. februarja ob 18. v dvorani SoknNkega doma v Otepanji vasi Pevske društvo >SAVAc s pestrim sporedom. Prijatelji pevske družbe in dobre Kregarjeve kapljice vabljeni. Tudi plesalci bodo prišli na svoj račun, plesalke pa Se posebno ker bomo volili .kraljico srcr, plesalka, ki no imela največ src prejme b»po darilo. ESto na Svečnico vsi v Sokolski dom. Iz Maribora — Važni sklepi s proračunske seje. Na proračunski seji, ki se je vršila v torek zvečer v mestni posvetovalnici, je bilo zo-lo zanimivo poročilo finančnega odsok«. Predvsem bodo zanima u javnost mani skiepi. Tako je bilo sklenjeno, da M v bodoče ne bodo oddajala stanovanja in lokah v Kradu brezplačno v najem, marveč proti normalni najemnini. Sprejet je Ml tudi predlog, da dot) Mariborska Klas bena Matica subvencijo Preuredil se bo mariborski grau, za kar je odobril mestni svet 100.000 D;n Takso za tombole je mestni svet zvišal od 100 na 200 Din. Prav tako je bilo sklenjeno, da morajo plačevati potujoči umetniki in prireditelji za svoje predstave, cirkuse, vrtiljake itd normalne veselične takse in sicer dnevno po 100 l>in. Vodariua se bo odslej v okoliških občinah pobirala enotno in sicer po 7 odstot. kosmatega najemnikovega donosa oziroma najemninske vrednosti hiš. Računala pa se bo normalna poraba vode za 1 kub m po 2 Din. večja poraba pa za 1 kub. m po 3 Din — V soooto premiera »Zdravnika na razpotju«. Ta komedija je ena najboljših del slavnega angleškega dramatika Hha-wa. Idejno in problemsko je ta komedija prav zanimiva in zeio duhovita s tipično avtorjevo satirično ostjo. Godi se v zdravniških krogih; osrednja figura je zdravnik sir Ridgeon, ki ga igra Skrbinšek Režiser in inscenator je inž arh. Bojan Stupica. Sodelujejo Severjeva, DragutinovicVva, Starčeva, Skrbinšek, Furijan, Grom. oiu-pica, Gorinšek, P. Kovic, Nakrst, Blaž in Verdonlk. Pri premieri, ki bo v soboto 2. fobruarja, veljajo bloki. — Ker so mu svinje požrle bučnice. Zanimivo Je ozadje, ki Je spravilo SO letnega delavca Alojza žumbarja iz Prvencev pri Ptuju na zatožno klop Državni tožiUh* je dvignil zoper njega obtožbo, da je lam 14. oktobra z nožem zabodel brata Franca in Martina Kajnčiča, posestnika v Prvencih Ko sta usodnega dne brata Krajn-čič delala na polju, je pridrvel k njima ves besen obtoženi 2umbar in začel preklinjati ter ju psovati, češ. da so mu njuni prašiči požrli vse bučnice, ki jih je sušil pred hišo Takoj nato pa je obtoženec navalil aa triletnega Franca m ga z nožem zabodel v roko, v naslednjem trenutku pa jc začutil tudi Martin silno bolečino v hrbtu, kamor mu je razjarjeni žumbar porinil doz. Obtoženec je bil obsojen na 6 mescev stro gega zapora — Tudi v Mariboru filmi ZKD. Mariborski kinopodjelnik g. Guštin je kulant-ao ugodil prošnji zveze kulturnih društev v Mariboru in j: odstopil razkošno kino dvorano v svoji novi palači na Grajskem trgu za predvajanje kulturnih filmov. Predstave bodo poučnega, veselega in kulturnega značaja ter se bodo vršile vsako soboto in na dan pred praznikom ob 14. uri. ob nedeljah in praznikih pa dopoldne ob 9.30 in 11. uri Cene k filmskim predstavam ZKD bodo zelo nizke — Ob zvokih radia in rujnem vincu je postal 201etni Ivan Gamz tz Klcarjev prav razlerane volje Fanta so Snebergerjevi povabili, da bi prišel poslušat radio, ki so si ga pravkar nabavili Zbrana Je bila tam precejšnja družba in tudi mladih deklet ni manjkalo Vince in pa ubrani akordi, ki so prihajali iz zvočnika, so razvneli Gam zf mlado kri Malo preveč je obje! brhko dekle in pozabil, da so tud! druei nazvoč ni Zato so prevnetega fanta postavil! pod kap. To pa je btlo preveč In njegov po nos je terjal maščevani*1 Zato «ap Je Gam-za skril fn v temn* noč: čakal na irtev. Re« o fantje kmalu prišli ns cesto, bo teč k sosedu. Takrat pa je iz zasede planil Gamza ln zabodel Alojza Snebergerja z nožem v hrbet Toda dejanja je bil Gam za obtožen ter f> V prodajo dajemo ogromne količine belega blaga« Jamčimo za brezhibno kakovost. Blago, ki ne izpolnjuje opravičenih želj strank« zamenjamo na svoje stroške ali vrnemo denar. Komor je do cenene nabave brezhibnega blaga« na} naroči Se danes potrebno blago iz naslednjega pregleda: R4 Sifon za perilo, reklamna vrata, meter Din 5.— i H/45 ! rilo. Sifon za pe-boliSa vrsta. meter Din F/550 Sifon z močnimi nitkami. Sir 75 cm, meter Din 7.— H/400 Sifon za perilo, dobra vrsta, širine 72 cm. meter Din 8.— N/ll Sifon za posteljnino, močna vrsta. Širine 80 cm, meter Din 9.— J/l 2 Sifon s tenkimi nitkami za žensko pei-ilo. Sir. 90 cm. meter Din 9.— JAD/10 Sifon za perilo srednje debele nitke presku-šena vrsta. Sir 76-78 cm. meter Din 10.— MJ'13 Sifon s tanj-Simi nitkami dobre kakovosti primeren za vsako svrho Sir 80 cm, meter Din 10.50 RfL sifon, zelo dobra vrsta za posteljnino, Sir. 80 cm meter Din 12.— J/I filfon srednje debelosti, zelo dobra kakovost, za A/l Sifon, lepa tanka nitka, za žensko perilo. Sir. 80 perilo, šir. 80 cm, cm, meter Din IS. meter Din 12-— * M/2 sifon, specijalna vrsta, za posteljnino, Sir. 80 cm meter Din 13— F/3 Sifon, močna vrsta za posteljnino, Šir. 90 cm. meter Din 14-— B/5 domače platno, I S/6 Sifon, zelo fina močna debela nit- i vrsta za žensko ka. Širina 78 cm, meter Din 14.— perilo, šir. 80 cm, meter Din 15.— C/7 batist-Stfon, za žensko perilo, dobra vrsta, širina 78 cm. meter Din 13.— FB>8 batist-Sifon za žensko perilo. Šir. 80 cm, meter Din 16*50 , t> gradi za moške spod. hlače, srednja vrsta, meter Din 9-50 G/14 gradi za moške spodnje hlače, dobra močna vrsta meter Din llv— R.Gr/15 Rave-gradl za moške spod. hlače, speeial. vrsta, meter Din 12.— B/16 bombaž, platno za rjuhe, dobra vrsta, šir. 146 cm, meter Din 15-— H/17 bombaž, plat-ao za rjuhe, boljša vrsta, šir. 148 cm. meter Din 17.— B/18 bombaž, piat- I qo za rjuhe, močna vrsta, šir. 148 cm, meter Din 19-— C/19 bombaž plat- no za rjuhe, debele nitke, šir 148 cm, meter Din 22. G/21 platno za prevleke, navad vrsta §ir. 170 cm. meter Din 22-— KO/21 platno za prevleke, reklamna vrsta, širina 180 cm, meter Din 24-— V/22 molino (žolti-ca). tanka nitka, meter Din 4-— M 23 molino (žoi-tica), močna nitka, meter Din 6> n/24 molino (žoi-tica) za rjuhe, sred. vrsta, meter Din 12— 111/25 molino <žoj-tica) za rjuhe, boljša vrsta, širina 146 cm, meter Din 14.— rv/26 molino (žol tica) za rjuhe, močna vrsta. Sir 148 cm, meter Din 16-— V/27 molino (žol-ticat za rjuhe zelo dobra vrsta. Sir. 148 cm. meter Din 18.— AG/28 gradi za šir. 80 cm Din progasti blazine meter L /29 tniet za oia-zine v roae barvi sir. 80 cm. meter Din j T/30 mlet za pernice v noža barvi šir 120 cm meter Din 18— FL31 brisače po metru, bele m z borduro. meter Din 6,— R. 32 orisače po metru, boljša vrsta z borduro. meter Din 8.— K<33 onsače po metru, zelo dobra vrsta. bele tn z borduro. meter Din 10-— ST'34 namizni prt po metru. belo kockasto tkivo šir. 120 cm. meter Din 18-— ST/35 namizni prt, bel karo vzorec, vel 120 * 120 cm, komad Din 24.— Blago razpošiljamo po povzetja« Za pošiljke Iz tega pregleda v vrednosti od Din 250.— naprej plačamo poštnino mi, pošljemo torej franko. Za cene« kakovost in količine se obvezujemo samo« dokler traja zaloga, za čas „Belega tedna44. Blag s prodajamo na lastni riziko, stranke so torej sigurne, da za svoj dober denar dobe dobro blago. Zagreb, s Največjo trgovsko bi odpremna tvrdUa v Jugoslaviji Urejuje Josip fcupanćift. — Za »Narobe tiskamo« Pran Jezerte*. - Za opravo ID inaerauu cel l*t* Oton Chrtelot. - V« ? Ljubljani.