SEJA OBČINSKEGA SVETA VSI SMO NA KRIŽEVEM POTU V četrtek, 24. marca bo 20. redna seja piranskega občinskega sveta. Na predlaganem dnevnem redu je devet točk, med njimi odlok o spremembi zazidalnega načrta Lucija 1 (pobuda Marine o podkle-titvi načrtovanih apartmajskih objektov v južnem delu marine, kjer bi radi uredili parkirna mesta), poročilo o delu Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zlorabe drog (LAS), poročilo o izvajanju programa CRPOV v zadnjih treh letih, bogata pa je tudi točka Premoženjsko pravne zadeve, kjer občina načrtuje več menjav nepremičnin ter odprodaj zemljišč. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH Društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija in Župnija Piran sta pripravila razstavo Križev pot po piranskih cerkvah. Do 3. aprila bodo v cerkvah sv. Roka, sv. Petra, sv. Štefana, Marije Tolažnice, v Križnem hodniku ter v lapidariju Župnijskega muzeja sv. Jurija na ogled likovna dela Karla Vouka. immobiliari immobilien real estate Obala 16, Krajevna skupnost Portorož Tel.: O5/674 10 30 Piransko društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija je letos že četrtič pripravilo likovno razstavo Križev pot po piranskih cerkvah. Tokrat so na ogled slike Karla Vouka iz Pliberka na Koroškem. Velikonočne misli, zapisane v zloženki razstave, dajo misliti prav vsakomur. 1. PILAT OBSODI JEZUSA NA SMRT Tudi mi smo večkrat podobni Pilatu. Namesto, da bi se odkrito pogovorili, v svojem srcu drug drugega obtožujemo, mu pripisujemo slabe namene, očitamo napake. Svoja dejanja in besede opravičujemo in se imamo za boljše od drugih. 2. JEZUSU NALOŽIJO KRIŽ Večkrat pravimo ali si mislimo: »Kakšen križ je z njim, je z njo!« Je to morda zato, ker ne znamo drugega sprejeti takšnega, kot je? Večkrat bi namreč želeli, da bi bili vsi takšni, kot smo mi, da bi enako mislili, kot mi, bili dobre ali slabe volje takrat kot mi, imeli enake navade, enake želje in potrebe. 3. JEZUS PADE PRVIČ POD KRIŽEM Tudi med nami je že kdo padel. Pa ne zaradi grehov drugih, kot ti, ampak zaradi svoje slabosti. Nepoštenost pri pridobivanju imetja, slabo opravljeno poklicno delo, obrekovanje, nezvestoba, neiskrenost, pomanjkanje časa za druge - vsemu temu smo večkrat popustili, ne da bi se zavedali, da so bili to padci v blato, v greh. 4. JEZUS SREČA SVOJO MATER Tako redko najdemo čas drug za drugega, čas da bi si pogledali v obraz in si odprli srce. Otroci gredo svojo pot in si zaman želijo, da bi našli skupen jezik s starši. Starši se otepamo s skrbmi za vsakdanji tniku Vouku. etod Ririh in čič - Župa) ČISTILNA AKCIJA »POMLAD 2005« Med svetovnim dnevom voda (22. marec) in svetovnim dnevom zemlje (22. april) piranska občina pripravlja zdaj že tradicionalno splošno čistilno akcijo. V njej bodo s pomočjo Javnega podjetja Okolje sodelovala turistična društva, krajevne skupnosti in druge organizacije, pridružijo pa se ji lahko vsi ostali občani. Glavna čistilna akcija bo v soboto, 9. aprila. Leta 1999 restavrirana Da Vincijeva slika Zadnja večerja. kruh in pozabljamo, da otroci ne živijo samo od kruha, ampak predvsem od dobre besede. Namesto da bi kot družina šli z roko v roki, hodimo drug mimo drugega. 5. SIMON POMAGA JEZUSU NOSITI KRIŽ Drug drugega potrebujemo, a kljub temu preveč mislimo le vsak nase. Čeprav vemo, da si drugi želi prijazno besedo, topel pogled, stisk roke, da hrepeni po naši nežnosti in razumevanju, po naši pozornosti in pomoči, pa vendar čakamo, da nas bo za to prosil. Naše srce je večkrat preveč hladno in trdo. 6. VERONIKA OBRIŠE JEZUSU TRPEČI OBRAZ Tako malo smo storili za to, da bi drug drugega bolje spoznali. Tako nam je prava podoba bližnjega tuja; ne poznamo niti sposobnosti svojih najbližjih niti njihovih želja ter potreb. S seboj nosimo podobe ljudi, ki jih dejansko ni in smo zato večkrat razočarani in tudi pripravljamo razočaranja drugim. 7. JEZUS PADE DRUGIČ POD KRIŽEM Vsak od nas je le slaboten človek. Vedno znova se nam dogaja, da popustimo svojim slabim nagnjenjem in padamo pod težo mv svojih napak. Ne samo, da padamo sami, večkrat potegnemo za seboj tudi druge, celo svoje najbližje. Kar pa je pri tem najbolj žalostno, je to, da se ob vsem tem ne čutimo krive, ne zavedamo svoje odgovornosti do bližnjega. 8. JEZUS NAGOVORI JERUZALEMSKE ŽENE Kolikokrat smo že šli drug mimo drugega, ne da bi opazili bolečino, ki se je zrcalila na obrazu, ali strah in negotovost, ki so ju izdajale oči. Prezrli smo nemo prošnjo človeka, s katerim živimo pod isto streho, preslišali smo njegovo vprašanje ali pozdrav. Preveč smo namreč zagledani sami vase. 9. JEZUS PADE TRETJIČ POD KRIŽEM Čeprav se imamo radi, včasih drug drugega žalostimo. Ne znamo potrpeti z napakami svojih bližnjih in se ne odpovedati svoji sebičnosti. Čeprav nas žalost bližnjega prizadene, mu ne pokažemo sočutja in ne izrečemo niti besede upanja. Prosimo te, odpusti nam. 10. JEZUSA SLEČEJO IN MU PONUDIJO GRENKO PIJAČO Kako smo večkrat kruti. Pred drugimi skrivamo svoja najgloblja doživetja, čustva, svoje misli in želje, hkrati pa pričakujemo ali celo zahtevamo, da se nam bližnji povsem odpre. Ne razumemo, da ima vsak od nas pravico do svojega notranjega sveta, da nimamo nikoli pravice biti vsiljivi. 11. JEZUSA PRIBIJEJO NA KRIŽ Priznavamo, da smo s svojimi besedami in s prezirljivim pogledom večkrat tudi koga iz naše družine pribili na križ. Nismo opazili, da je njegovo srce krvavelo, da mu je naše ravnanje povzročalo veliko trpljenje. Nismo se zavedali, da smo z njim pribijali tudi tebe, da je bila v njegovi bolečini prisotna tudi tvoja. 12. JEZUS UMRJE NA KRIŽU Tvoja smrt nas ni posebej prizadela. Ob njej ostaja naše srce hladno, brez sočutja do tebe in tistih, ki so žalovali za teboj. Niti ne vemo, ali je v nas še vera, da s smrtjo ni vsega konec. Bo tako tudi takrat, ko bo kdo iz naše družine za vedno zatisnil oči? 13. JEZUSA SNAMEJO S KRIŽA Lažje je človeka pribiti na križ kot ga sneti z njega, zato ni čudno, da se tako redko potrudimo, da bi rešili svojega bližnjega s križa. Pravzaprav smo se navadili na križe, na katerih so pribiti tudi naši domači. Bolezen, osamljenost, preobremenjenost, pomanjkanje zaupanja in veselja do življenja - ali niso to dovolj veliki križi, na katerih visijo? Bomo kdaj našli dovolj poguma in bomo pomagali vsaj svojim domačim, da bodo rešeni križa? 14. JEZUSA POLOŽIJO V GROB Pred očmi imamo dan, ko smo položili v grob člana naše družine. Skrbi okrog pogreba so nas tako prevzele, da smo bili slepi za bolečino svojih najbližjih. Cvetje, žalostinke, množica pogrebcev, izrečena sožalja - vse to je naredilo na nas večji vtis kot besedila pogrebnega obreda. Obiski znancev in prijateljev so se nam zdeli pomembnejši od molitve za pokojnega. In zdaj se sprašujemo: Kje je naš pokojnik? Vemo, da je njegovo telo v grobu, a on...? 15. JEZUS VSTANE OD MRTVIH Priznavamo, da je v naši družini vera v tvoje vstajenje še zelo šibka. Premalo smo se trudili, da bi jo poglobili in da bi drug drugega v njej utrjevali. Prosimo te, pomagaj nam, da bo naša družina v prihodnje priča tvojega vstajenja. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. * Kar imenujemo naključje, nI in ne more biti drugega kot neznan vzrok znanega učinka. (Voltaire) JAVNA OBRAVNAVA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA HOTEL PALACE V PORTOROŽU Javna obravnava osnutka lokacijskega načrta Hotel Palace v portoroškem Avditoriju letošnjega 2. marca se je po vsem, kar se je dogajalo zadnjih osem mesecev - dobro Izšla. Krajevna skupnost Portorož se je trudila in tvorno delovala pri oblikovanju novega načrta. Pripomogla je, da je načrt boljši od prvotnega, da v večji meri upošteva dobro krajanov, občine in tudi vlagatelja. Vendar to ne pomeni, da je že optimalen. Javna razprava je pokazala, da je bil storjen velik korak naprej, da sta investitor in občina prisluhnila krajanom in strokovne javnosti. Stališča krajanov so na kratko sledeča: obnova hotela Palace naj se začne takoj, soglaša se s prizidkom, za katerega pa se predlaga, naj bo manjši in potisnjen nazaj; načrt ne rešuje problemov kot so prometna ureditev, obremenitev naravnega okolja, slabšanje bivalnih pogojev, zaščita hotela Palace in njegovega parka; prevladuje podrejanje splošnega družbenega razvoja ekonomski logiki. Načrt ni usklajen z deklaracijo o zeleni občini. Javne obravnave v Avditoriju se je udeležilo okrog 300 ljudi. (Foto: Ivan Zupančič - Župa) Smisel in cilj javne obravnave ni, da bi kdo izšel kot poraženec ali zmagovalec, temveč da bi v medsebojnem demokratičnem dialogu, izmenjavi mnenj in stališč, pridobili vsi. Dialog se ni izpel, nasprotno, zavezuje k nadaljnjemu tvornemu sodelovanju. Le korekten odnos vseh sodelujočih strani lahko pripelje do cilja, ki bo zadovoljil vse ali vsaj večino. Vlagatelj ima ekonomski kapital, Portorožani imajo socialni kapital, le oboje skupaj lahko rodi novo, višjo kvaliteto. Predstavnikom krajanov so nasprotovali tisti, ki so ideološko usmerjeni in tisti, ki niso dojemljivi za pogled z drugega zornega kota - nesprejemljivi za strpni enakopravni dialog vseh sodelujočih - a ovire je mogoče premagati in okrepiti sodelovanje. Krajevna skupnost ni element, ki bi bil v napoto občinskim službam, ampak jim je v pomoč. Krajevna skupnost in njena komisija za prostor sta vezni člen med občino, investitorji in krajani. Pot ni lahka, kar so predstavniki krajanov okusili na lastni koži. Na javni obravnavi je bilo več predstavnikov investitorja in občine ter njim naklonjenih ljudi. Preglasili so pomisleke strokovnjakov in dileme najbolj neposredno prizadetih krajanov ter predstavnike krajevne skupnosti, s čemer so v tej bitki zmagali, vendar le formalno, ne pa tudi vsebinsko. Proces vsebinske demokratizacije se v naši občini sc se zdaleč ni končal. Javna obravnava tudi ni jamstvo, da se bo v največji možni meri dejansko uresničila korist za vse - javna obravnava je bila le korak k uresničitvi deklariranega. Vsi si prizadevamo za uspeh: govori se o nujnosti kompromisa, torej o popuščanju, o rezultatu, ki pomeni odpovedovanje. Predstavniki krajanov in komisija za prostor pa razvijata novo kulturo dialoga - kontrapunkt, to je sodelovanje, ki privede do nove kakovosti, ki bo v večji meri pogodu vsem stranem. V dobro celotne lokalne skupnosti pričakujejo, da bojo tudi sogovorniki dojeli takšen način sodelovanja in ga sprejeli kot najboljšo obliko dialoga. Nada Kozina 4 Beseda strokovnjaka: HOTEL PALACE JE KLJUČNA ARHITEKTURNA VREDNOTA Hotel Palace je ključna arhitekturna vrednota, ne samo Portoroža in Slovenskega Primorja temveč cele Istre. Že osnovni koncept s pridihom neokolonijalne mediteranske arhitekture iz 19. stoletja, ki je bil zgrajen 1910. leta kot zadnji odmev mogočnosti Ogrskega imperija na predvečer balkanskih vojn in prve svetovne vojne, kaže na razkorak med želeno veličino in dejansko staromodnostjo »svetega rimskega cesarstva« tik pred zatonom. Ne gre za nek rutinski izdelek, kakršne so v svojo slavo postavljali močnejši imperiji, temveč za historično arhitekturo na prehodu, pravi biser, ki ga je cesarstvo iztisnilo iz školjke lastnega trpljenja tik pred svojim zadnjim izdihom. Zato je danes v 21. stoletju po padcu modernizma in postmodemizma celovita prenova hotela, ki v največji možni meri spoštuje originalno historično strukturo toliko bolj pomembna. Hotel Palace, ki daleč naokoli nima para, je dolgo veljal za najlepši hotel na Jadranu in s pravim pristopom k prenovi ima zaenkrat še vse pogoje, da to spet postane. Dve ključni pripombi na predlog lokacijskega načrta Prizidek na vzhodu. Kljub temu, da je razgrnjena različica na vzhodnem prizidku pomaknjena 18 m nazaj ter nižja za dve nadstropji, bi še vedno, če bi zapolnila ves predvideni volumen, zaprla vzhodno fasado, in s tem uničila najlepši pogled na park in hotel s strani Lucije. »Najlepši hotel na Jadranu« kakor so ga poimenovali takoj po dograditvi 1909, bi tako izgubil najbolj bistveno prostorsko razsežnost, globino, ki je nikakor ne moremo pogrešiti, če skozi celovito prenovo zares hočemo spet dobiti original ne pa ceneni ponaredek. Prizidek, ki sega do venca starega hotela, loči ne samo vizualno, temveč tudi dejansko stari Palce od parka, kar je v nasprotju tudi s konzervatorskimi smernicami. Večina arhitekturnih preizkusov (Ravnikar, Omnia in Podreka) čeprav so bili preobremenjeni s prerobsežnim programom (230 sob), kar se je že izkazalo, kljub temu išče prostor za dozidavo predvsem zadaj. Razen projekta iz biroja Sadar Vuge, ni nihče zapiral jugovzhodnega vogala stavbe. Obstoječi volumenski gabarit, še vedno preveč spominja na koncept, ki naj bi bil, kakor so nam povedali, zavrnjen. Stara cesta na severu. Če bo cesta za hotelom izvedena tako kot je narisana (v tekstu odloka piše, da se cesta lahko deviira, ni pa nujno), se najstarejša portoroška cesta iz Belega Križa spremeni zgolj v servisni dovoz hotela. S tem pa ni prizadet samo Portorož, ker se prekine najkrajša in najbolj logična vez med bodočim središčem kraja, novim in edinim pravim trgom naselja ter njegovim naravnim zaledjem. Taka rešitev bi bila resna napaka na urbanističnem nivoju, ker bi onemogočila naravni razvoj kraja. Oškodovan bi bil tudi hotel sam, saj ne bi imel pravega reprezentančnega dostopa. Krožni promet (drop off) pred vhodom v recepcijo povečuje gole asfaltne površine, in spominja bolj na funkcionalno rešitev prometa v bolnišnici, kakor na vhod v hotel najvišje kategorije. Merilo vrhunskega turizma je predvsem človek, ne pa stroj, pa čeprav gre za avto, ki je bil še pred kratkim statusni simbol. Mihevčev koncept, ki z avenijo med hoteli in morjem zavestno posnema mondene turistične centre z Azurne obale iz srede 20. stoletja, daje prednost avtomobilom. Če hočemo dvigniti kategorijo hotela Palace, ne smemo ponoviti tega vzorca še zadaj. Predlagana prometna rešitev zgošča promet pred vrati in onemogoča razbremenitev obalne ceste, kar mm шШШШишт Kdaj spet biser nad biseri? (foto: AŽ) je tudi v nasprotju z enim od ključnih interesov hotela. Prenova historične strukture Hotel naj se prenovi v skladu z načeli celovite prenove, tako da maksimalno ohranja historično strukturo. Glede na to, da gre za reprezentančni hotel z izrazito simetrično strukturo predlagamo, da se tudi vstop v sam hotel namesti v pritličje na samo os simetrije. Uvoz iz Stare ceste naj bo čim manjši, primeren za osebne avtomobile in avtobuse brez obračališča kot pri elitnih hotelih v središčih mest. Vsa dograjena arhitektura naj bo nameščena predvsem na zadnji strani hotela, oblikovana naj bo sodobno in enovito, da v kontrastu s historično strukturo, le ta pride bolj do izraza. Severni prizidek naj se v svojem osnovnem volumnu podaljšuje proti vzhodu in zahodu, ne pa ovije okoli hotela. Vzhodni prizidek Kakor smo že večkrat poudarili je treba prizidek na vzhodni strani hotela razgraditi do take mere, da bo vzhodna fasada hotela vidna tudi iz smeri Lucije. Predlagamo, da se v nivoju parka na južni strani prizidka postavi odprti bazen. V prvem najnižjem delu prizidka pa zaprti bazen. Prizidek naj bo oblikovan tako, da se terasasto vzpenja. Na prvih dveh terasah, zgrajenih na različnih enakomerno dvigajočih se ravneh, naj bosta dva posebna bazena odprta za vse kopalce. Dve naslednji višinsko zamak-'Mnjeni terasi z bazenom nad njimi naj bosta odprti za goste več sob (od 6 do 10 sob), nadstropja nad pritličjem. Dve nadaljnjih nadstropij pa naj ima vsaka soba svoj bazen, na robu terase, da ni potrebna ograja, ki bi dodatno zapirala horizont. Sodobno oblikovana terasasta struktura z bujnim zelenjem naj predstavlja abstrahirano strukturo z najbolj značilnimi elementi Šavrinske Istre. Terase z vodo in aromatičnim mediteranskim rastlinjem naj bodo oblikovane kot »viseči vrtovi«, sredozemska prispodoba raja. Kamen, zemlja, voda in svetloba naj bodo osnovni elementi, ki se harmonično prepletajo, ter ustvarjajo arhetip primorske narave in kulture. Stara cesta Stara cesta za hotelom naj se ne deviira, temveč spelje mimo hotela v ravni črti do koprske vpadnice. Priključki nanjo naj bodo umeščeni in oblikovani tako, da se kasneje ta cesta lahko spelje pod ravnim delom med dvema ovinkoma koprske vpadnice naravnost do novega trga Portoroža. Janko Rožič SEMANTIKA PORTOROŽA Ob predavanju o spregledanih vrednotah Portoroža in okolice arhitekta Janka Rožiča, iskalca arhitekturne semantike (bilo je zadnji teden letošnjega februarja v stavbi portoroške krajevne skupnosti), sem se začela tudi sama spraševati o pomenu nastanka posameznih krajev Ljudje so nekoč svoje naselbine gradili na stičiščih poti, na vzpetinah, ob vodi: bodisi ob jezerih, rekah (denimo Ljubljana ob reki, ki menda kar sedemkrat ponikne in se potem spet pojavi pod drugim imenom), ali ob morju kot naš Portorož. Nastal je kot zdraviliško letovišče v zavetrnem zalivu pod položnimi zelenimi griči in prav tu velja iskati njegovo semantiko, pomenljivost, ali - če hočete - vrednote. Zavetrni zaliv - pogoj mile mikroklime - in zelenje so temeljne vrednote, na katerih se je porajalo portoroško letovišče s svojimi med zelenjem skritimi opečnatimi ali kamnitimi vilami. Samo ob izteku nekdanje glavne dostopne poti, sedanje Stare ceste, ki se strmo spušča za hoteli tja k hrbtu stavbe starega Palacea, so ljudje zgradili strnjeno naselje, ki mu danes pravimo Mirni kot. Stisnjen za pleči starega Palacea predstavlja Mirni kot, s svojimi ozkimi, ipegastimi uličicami, drugi obraz, alter ego, hrupnega poletnega Portoroža. Skriti kotiček, na kakršne vsaj malo zvedavi sprehajalec lahko naleti še kje po Portorožu: kot denimo park Rastelli, ali Kosmačeva hiša preproste istrske arhitekture, dolina Vojkovega doma, predor do Strunjana, bivša pot Ob progi (sedanja Senčna pot) - nekdanja železniška proga Porečanke, vila San Marco s svojim parkom... Najbrž ni botrovalo zgolj naključje, da je v tem očem skritem, Mirnem kotu (samo spomnimo se romana in potem filma Howardov kot) v času veri nasprotnega režima, zrasla cerkev, še zmeraj za vse sinonim duhovnosti in težnje, da bi presegli človeško minljivost. (L.S.Z.) Dclavci Cestnega podjetja Koper so sklenili popravilo in asfaltiranje pločnika pri poslovalnici Banke Koper, ki so ga nagubale korenine. V prihodnjih dneh se naj bi lotili se obnove pločnika na drugi strani ceste. Vsekakor lepa poteza piranske občine, ki bo za obnovo pločnikov pošteno razvezala svojo mosnio Vseeno ne bo odveč priporočilo poznavalca stroke, ki meni. da obstaia bolj praktičen način obnove pločnikov. Asfalt je namreč zaradi hitre rasti in izstopanja korenin neprijazen do pešcev Predlaga, da bi pločnike tlakovali s kamnitimi ploščami, ki jih bi položili na peščeno osnovo Plosce bi potem vsaki dve leti odmaknili ter porezali korenine NEVZDRŽEN HRUP OB SKLADIŠČIH SOLI Stanovalci Obale 15 pri skladiščih soli se že vrsto pritožujejo nad nevzdržnim hrupom, ki ga povzročajo ladje in tovornjaki med prevažanjem soli. Najhuje je v obdobju med decembrom in marcem, ko velikokrat ni miru niti ponoči. »Cesta je bila zgrajena že dolgo tega in sploh ne za današnji promet. Tako se zlasti pri vožnji tovornjakov, natovorjenih s soljo, zaradi premalo utrjene in neprimerno zgrajene ceste, trese cela stanovanjska hiša, kot bi šlo za potres. Zaradi vibracij so začeli pokati zidovi, bojimo se, da bo prišlo še do hujših posledic. Ogroženo je tudi naše zdravje in posledično življenja,« je pripovedovala ogorčena stanovalka. Stanovalci so se v vseh teh letih obrnili na številne občinske in državne naslove, pristojne za to problematiko, vendar brez ustreznega učinka. Sprašujejo se, kdaj bodo odgovorni spoznali, da ta dejavnost ne sodi na to območje in da bi jo nujno morali preseliti. ZAKAJ V PORTOROŽU NI GOLF IGRIŠČA? Naše uredništvo je obiskala gospa Ana - Marija Pinter Dilger, Mariborčanka, ki živi v Nemčiji, ima pa tudi hišo v Portorožu. V našem kraju zaradi ugodnega podnebja preživi kar lep kos leta. Z žalostjo pa ugotavlja, da je tukaj zelo slabo poskrbljeno za kakovostno zabavo in druge oblike sprostitve. »Kot navdušena golfistka pogrešam predvsem golf igrišče. Dobro poznam turistične razmere v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Franciji Povsod se igrišča množijo, saj gre za vse bolj popularen šport. Imam veliko prijateljev in znancev, ki pa ne marajo Portoroža, ker se tukaj tako malo dogaja. Hoteli m restavracije so vrhunsko urejene, ponujalo veliko, na drugi strani pa so gost/e velikokrat na tako nizki ravni, da ima clovck obcutck. kot bi za/trkoval na avtobusni postaji. Take stvari zahtevnejše goste odbijajo,- je pripovedovala živahna Stajerka. Dodala je. da ima Portorož tako ugodne klimatsko in druge pogoje, da bi se ob obogateni turistični ponudbi domačini lahko dobesedno kopali v denarju (až) DRUŠTVO OBZORJE PIRAN Nudi svetovanje vsem ljudem v duševni stiski. Na osebni pogovor se lahko prijavite vsak delavnik od 10. do 14 ure Tel ■ 041/ 954-769. Flota portoroškega ladjarja zdaj šteje 19 ladij DVE NOVI PRIDOBITVI SPLOŠNE PLOVBE V začetku februarja je Splošna plovba (SP) odkupila 50-odstotni delež družbe Argoventura Limited s sedežem na otoku Isle of Man, ki ima v lasti ladjo Antuco. S tem je posredno postala polovični lastnik te ladje. Ladja Antuco, ki naj bi jo predvidoma konec maja preimenovali v Glen Mooar, je z nosilnostjo 46.570 ton zdaj največja in najmlajša ladja v floti. Ladja je bila zgrajena leta 1998 na Japonskem. Namenjena je prevozu razsutih tovorov. Dolga je 183 metrov, široka 31 metrov, v petih tovornih skladiščih je 56.341 kubičnih metrov prostora, opremljena je s štirimi krovnimi dvigali s po 25 tonami nosilnosti in štirimi elektro-hidrav-ličnimi grabili. Poganja jo Sulzerjev dieselski motor z 10.180 konjskimi močmi, ki pri hitrosti 13 vozlov dnevno porabi 22 ton težkega goriva. Vpisana je v liberijski vpisnik ladij, njeno tehnično brezhibnost pa preverja ameriški klasifikacijski zavod American Bureau of Shipping. Upravlja jo 21 - članska posadka, delovala bo v prosti plovbi, predvidoma od oktobra dalje pa jo bo skupina Splošna plovba tudi tehnično in kadrovsko upravljala. V kitajskem pristanišču Quingdao pa je SP v lastništvo prevzela ladjo za prevoz razsutih tovorov in hlodovine, ki so jo po prevzemu preimenovali v motorno ladjo Koper. Zgrajena je leta 1993 na Japonskem. Njena nosilnost je 22.150 ton, dolga je 157,5 metrov, široka 25 metrov, poganja jo dieselski motor z močjo 7.200 konjskih moči, ki pri servisni hitrosti 14 vozlov porabi 18,5 ton težkega goriva dnevno. Opremljena je s štirimi krov- nimi dvigali za pretovarjanje, vsako ima 30 ton nosilnosti. Vije liberijsko zastavo, njeno tehnično brezhibnost nadzira britanski klasifikacijski zavod Lloyd's register of Shipping. Tudi Koper upravlja 21-članska posadka. Ladja bo leto dni zaposlena v prosti plovbi, kasneje pa bo predvidoma vključena v azijsko linijo. "Z nakupoma ladij Koper in Antuco je skupina Splošna plovba zaokrožila prvi del načrta posodabljanja in pomlajevanja flote. Obsežen in ambiciozen projekt se je pričel septembra 2003 z nakupom ladje Sea Miror in z odprodajo ladje Kanin ter nadaljeval z nakupi ladij Lucija, Izola in Star Sea Bird, ki je bila pred kratkim preimenovana v Ljubljano. Flota Splošne plovbe zdaj šteje 19 ladij, skupna nosilnost pa je 633.839 ton. Od septembra 2003 se je skupna nosilnost flote povečala za 196.807 ton oziroma za 45 odstotkov." je povedal Egon Bandelj, predsednik uprave družbe. (až) USPEŠNO POSLOVANJE SPLOŠNE PLOVBE Skupina Splošna plovba je lansko poslovno leto zaključila zelo uspešno. Po nerevidiranih računovodskih izkazih je ustvarila 21,9 miljarde tolarjev prihodkov in 3,05 miljarde tolarjev čistega dobička. V letu 2003 je znašal skupni prihodek 14,6 milijarde in čisti dobiček 145 milijonov tolarjev. V letošnjem letu pričakujejo še boljše poslovne rezultate od lanskih. PORTOROŽANU NAGRADA OB 15-LETNICI Občina Piran je našemu glasilu ob 15-letnici izhajanja dodelila pol milijona tolarjev proračunskih sredstev. Iskreno se zahvaljujemo za to pozornost! BLIŽA SE HITRA CESTA Februarja so si piranski svetniki in predstavniki krajevnih skupnosti ogledali traso nove hitre ceste in navezovalne ceste. Ko bo izdelan državni lokacijski načrt, bodo predstavniki države in investitorja, to sta DARS - Družba za avtoceste RS in MOP - Ministrstvo za okolje in prostor, pripravili uradni ogled in predstavili predlagane trase cest na piranskem ozemlju. Sedaj je še vedno možno, da se trasa vsaj delno spremeni ali premakne. (nk) Vse o slovenskem morju na enem mestu NAMIG ZA VELIKONOČNI IZLET Že koncem devetnajstega stoletja, še posebno pa med obema vojnama, je bila velikonočna nedelja za meščane uradni začetek spomladanskih sprehodov in izletov. Mesta so bila sicer manjša in še zdaleč ne tako hrupna kot so danes, toda v meščanskih hišah je vso zimo smrdelo po premogovem prahu in vlagi, ki se je oprijemala težkih volnenih oblačil, zato so obrtniki, delavci, uslužbenci v raznih ustanovah ter gospodinje komaj čakali pomladnih nedelj in praznikov, ko so lahko pobegnili iz zimske zatohlosti mračnih vež in hodnikov. Po velikonočni nedeljski maši so jo torej meščani, pražnje oblečeni, mahnili na dolg sprehod v predmestje, do prvih njiv in senožeti. Nekateri so se odpravili samo v mestni park, do otroških igrišč in zabavišč na prostem. Lokalni vlaki in mestni tramvaji so bili polni izletnikov, ki so izkoristili dela prost velikonočni ponedeljek in se z družino podali kam dlje. Če le ni bilo slabega vremena, je na predmestnih obrobjih mrgolelo družin, ki so si v košarah prinesle običajne velikonočne jedi ter malicale ob potokih, ki so bili takrat še bistri. Kajpada so imeli tisti dan tudi oštirji polne roke dela. Po drugi svetovni vojni se je datum množičnega izletništva preselil na 1. maj. Prosta sta bila dva dneva, včasih tudi več. Velika noč je postala družinski praznik vernih, saj so ljudje precej let bolj neradi javno kazali svoje prepričanje. Ko se je v šestdesetih letih začelo vse večje nakupovanje osebnih vozil, je velikonočna nedelja spet dobila prizvok začetka pomladi in bega iz mest, saj so se zdaj meščani udobno usedli v svoje avtomobile ter se odpeljali do sorodnikov na podeželju, kjer so si, varni pred pogledi sosedov in znancev, v miru privoščili pirhe, potice in slastno gnjat. Danes Slovenec svoje izlete nerazdružljivo povezuje z avtomobilom: z njim izlet - __ začne in zaključi. Ceste sicer _ _ ___ _ T9 r postajajo vse boljše, parki- — — «—H rišča pa vse bolj natrpana in gneča na mestnih vpadnicah nevzrdžna. Včasih se izlet sprevrže v živčno iskanje prostih mest in vdihavanje izpušnih plinov v kolonah vozil. Ali si torej na letošnjo velikonočno nedeljo ne bi privoščili izleta, ki bi bil malo drugačen? Kaj, ko bi si omislili nekaj preprostega, nekoliko nostalgičnega7 Kaj, ko bi pustili avtomobil na dvorišču in jo s svojo družino mahnili peš na otroško igrišče, v predmestje? Kako bi bilo, ako bi po dolgem času vzeli košaro z doma pripravljeno malico, stopili na vlak ali avtobus in se zapeljali nekaj kilometrov iz mesta, ne da bi nas pri tem skrbelo, kje borno parkirali in če bomo našli prosto mizo v prenatrpani gostilni9 Lahko pa se tudi preprosto sprehodimo po okolici, skozi katero hitimo vsak dan in si je nimamo časa ogledati, jo spoznati Presenečeni bomo ugotovili, da |e grmovie na zelenicah vzbrstelo in da je mestna vrtnarija posadila nekai mladih dreves. Po dolgem času bomo naleteli na nekdanjega sodelavca in pokramljali o starih časih. Srečali bomo soseda, pobožali njegovega psa in rekli dve besedi o vremenu Počasi se bomo vrnili domov in ugotovili, da smo mirni in verJn kot že dolgo ne Sonja Požar LIKOVNI IZDELKI IZ KREATIVNE DELAVNICE SKUPNOSTI ŠENTMAR KOPER V izolski knjižnici ta mesec svoje likovne izdelke razstavljajo člani skupnosti Šentmar. Šentmar Koper je podružnica Šenta, društva za duševno zdravje Slovenije. Program Šenta je namenjen osebam s težavami v duševnem zdravju. Taki ljudje imajo navadno tudi težave pri iskanju zaposlitve, pri vzpostavljanju ustreznih odnosov na delovnem mestu in pri ohranitvi delovnega mesta. V Kopru deluje dnevni center, kamor nekateri uporabniki (tudi iz naše občine) prihajajo prostovoljno. Tisti, ki so vključeni v program za usposabljanje, pa se v dnevnem centru ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. V likovnih delavnicah v glavnem rišejo, oblikujejo glino, izdelujejo mozaike in vitraže, barvajo steklo in svilene rute, oblikujejo les, izdelujejo okrasne peščene steklenice. V drugih delavnicah se učijo angleško ali italijansko, trenirajo socialne veščine in vadijo v kreativnem komuniciranju. Učijo se lahko tudi uporabljati računalnik. Zjutraj posvetijo nekaj časa jutranjemu razgibavanju. Društvo Šent pa svojim uporabnikom nudi tudi individualne razgovore in svetovanje. Občasno organizirajo kak izlet ali piknik, planinske pohode, obiske slikarskih razstav in muzejev ali predavanja. V stari bukvami si lahko izposodijo knjige, nekaj pa jih tudi prodajo (ljubiteljem knjig naj povemo, da v bukvami Šentmara stane kilogram knjig le 500 tolarjev). V vitrini Mestne knjižnice Izola so se člani skupnosti predstavili s keramičnimi izdelki, svilenimi rutkami, peščenimi steklenicami in lesenimi izdelki. Keramični izdelki so večinoma skupinsko delo. Vsak nekaj prispeva k njihovemu nastanku. Nekdo da idejo, nekdo oblikuje, drugi brusi, nekdo spet na glinen predmet nekaj nariše. Od glinenih izdelkov naredijo največ oljenk in nakita, predvsem obeskov. V skupnosti imajo tudi peč za žganje keramike, ki so jo dobili na posodo. Vsi uporabni predmeti so glazirani z glazuro, ki ne škoduje zdravju in se jih lahko uporablja za pitje ali za postrežbo jedi. Člani skupnosti imajo veliko volje do dela in velike težave s prodajo izdelkov. Občasno dobijo kakšno naročilo, kar je vzpodbuda za vse, ki so vključeni v delavnice. Bili bi zelo veseli novih naročil ali povabila, naj svoje izdelke razstavijo. Vabljeni ste, da jih obiščete v prostorih društva, ki so v pritličju hiše na Vergerijevem trgu številka 3 v Kopru. Tam lahko izdelke, narejene v likovnih delavnicah, tudi kupite ali si jih le ogledate. _(Š. P.) OLJČNE VEJICE NA CELINO Lucijski župljani so tudi letos pripravili oljčno akcijo. Porezane oljčne vejice, ki bi jih lastniki okoliških nasadov sicer zavrgli, zbirajo in iz njih delajo šopke. Okrog 20.000 vejic so razvozili v mariborske župnije, 800 šopkov in 400 večjih vej pa je slo za dunajske župnije. Kot je tradicija, se dobrotniki v teh župnijah odzovejo s prostovoljnimi prispevki. V zadnjih letih gre ves tako zbran denar za gradnjo nove cerkve v Luciji. TRNOVA JE (BIROKRATSKA) POT 00 STANOVANJA Na naše krajše poročilo v prejšnji številki Portorožana o novi še nenaseljeni stanovanjski hiši na Kosmačevi ulici v Luciji, katero naj bi naselili upravičenci do neprofitnih stanovanj, izbrani po objavi javnega razpisa, je v naše uredništvo poklicala ena od na razpis prijavljenih, ki je bila sprva uvrščena na t.i. prednostno listo, s katere pa je v končnem precejanju izpadla. V našem prispevku je namreč prebrala, da naj bi se v kratkem v novi objekt vselilo šest upravičencev, zato se je upravičeno začela spraševati, zakaj je sama z že omenjene prednostne liste izpadla. Bralki smo zagotovili, da bomo pri lastniku lansko jesen dokončanega stanovanjskega objekta, Občini Piran, poiskali natančnejša pojasnila bodisi o številu stanovanj kot tudi o upravičenih do njihovega najema. Občinska strokovna služba nam je na vprašanja v zvezi z razpisom in izborom upravičencev do najema neprofitnih stanovanj poslala pojasnilo, katerega bistvo v nadaljevanju povzemamo. Od petih stanovanj v novem objektu na lucijski Kosmačevi ulici jih je občina troje namenila oddaji za neprofitno najemnino, dvoje pa za službena stanovanja. Predmet javnega razpisa (objavljen je bil lanskega 28. septembra v Primorskih novicah, na občinski oglasni deski ter na spletni strani Občine Piran: www.piran.si) so bila sicer štiri neprofitna stanovanja, vendar bo četrto zagotovljeno s prenovo enega od stanovanj iz obstoječega fonda občinskih stanovanj. Na razpis, ki je na podlagi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, predvideval tudi plačilo varščine, se je prijavilo sedemnajst občanov, od katerih jih je le šest izpolnjevalo razpisne pogoje (pravilnik je med drugim določal tudi najnižji znesek dohodka na gospodinjstvo, ki bi (še) omogočal plačilo najemnine za neprofitno stanovanje). Preprosto rečeno, prosilci so morali dokazovati, da bodo zmogli plačevanje najemnine. Po objavi prednostne liste šestih, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, je bila vsem prosilcem izdana odločba, s katero so bili seznanjeni o svoji uvrstitvi ali neuvrstitvi na listo. Nekateri prosilci so vložili pritožbe in šele po rešitvi vseh je bil objavljen dokončen seznam štirih upravičenih, ki jim bodo zagotovljena stanovanja za neprofitno najemnino. S prednostne liste šestih sta tako odpadla zadnja dva, z na podlagi pravilnika najmanj zbranimi točkami. Hkrati z razpisom za dodelitev neprofitnih stanovanj je občina objavila še enega in sicer za dodelitev dveh službenih stanovanj (postopki so potekali skladno z občinskim odlokom o dodeljevanju službenih stanovanj). Tudi v tem primeru je bila menda oblikovana prednostna lista, na podlagi katere sta bili preostali stanovanjski enoti na Kosmačevi ulici dodeljeni - prva zdravniku iz Zdravstvenega doma Piran, druga pa učiteljici flavte na piranski podružnici Glasbene šole Koper. In kaj po vsem tem preostane zadnje uvrščenima na prednostno listo upravičencev do nedobičkonosnih stanovanj, ki sta se nazadnje morala za stanovanje obrisati pod nosom? Čakati na nov razpis! Kajti piranska občina na koncu svojega pismenega pojasnila napoveduje, da bo na sečoveljski Košti, s sodelovanjem republiškega stanovanjskega sklada, kmalu začela graditi nov objekt, v katerem naj bi bilo kar dvaindvajset stanovanj. Kaj pa stanovanja na Kosmačevi? Do zaključka redakcije so še naprej brez svojih novih stanovalcev. L.S.Z. POSLANSKA PISARNA DR. MARKA PAVLIHE Poslanec LDS in podpredsednik državnega zbora dr. Marko Pavliha je v Luciji, na Liminjanski 96 v obrtni coni, odprl svojo poslansko pisarno. Podrobne informacije, kdaj poslanec, izvoljen v naši občini, sprejema občane, dobite po telefonu: 01/ 478-94-49 ali po e-pošti: marko. pavliha@dz-rs. si. PRIREDITVE V APRILU TARTINIJEVO GLEDALIŠČE PIRAN: * 1. april ob 17.00 uri: lutkovne predstave: Sneguljčica in sedem palčkov, Zeleni fantek, Čarovnica Mica in severna zvezda; * 7. april ob 17.00 uri: otroška gledališka predstava ZVEZDICA ZASPANKA; * 7. april ob 20.00 uri: gledališka predstava za odrasle JUŽIĆ IN JUĆA. AVDITORIJ PORTOROŽ: * 12. april ob 18,00 uri: OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN; * 19. april ob 18,00 uri: PLESNI UTRINKI - Območno srečanje plesnih skupin; * 21. april ob 18,00 uri: NAŠA POMLAD - Revija otroških in mladinskih pevskih zborov. I© » Več kot čistilnica « • kemična čistilnica • šiviljska popravila • vse za šivanje • nogavice in MURA okrasni trakovi bordure modni gumbi nogavice Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05/677-97-90 ISTRABENZ HOTELI PORTOROŽ razp is ujejo natečaj Zbudimo Palace Kdo lahko sodeluje? Na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki hranijo zanimiva pričevanja in fotografske ali druge slikovne zapise. Pogoji sodelovanja Sodelovati je mogoče v obeh kategorijah, prvo nagrado je mogoče prejeti le v eni kategoriji. En avtor lahko sodeluje z več različnimi deli Rok za predložitev del Pričevanja in fotografske ali druge slikovne zapise je treba poslati na spodnji naslov po priporočeni pošti ali po elektronski pošti najkasneje do 15. aprila 2005. Zadnji veljavni datum na kuverti ali odposlani elektronski posti je 15. april 2005. Dela naj bodo opremljena s polnim imenom, naslovom in telefonsko številko pošiljatelja Razglasitev Vsa pravočasno prispela dela ho ocenila posebna knmisija Glavno meriln pri izboru zmagovalcev ho dokumentarna vrednost prispelih del Razglasitev zmagovalnih del ho 25 aprila 2005 Namen natečaja Zbrati želimo zanimiva pričevanja in fotografske ali druge slikovne zapise o nekdanjem življenju za pročeljem starega hotela Palace, v času od nastanka do zaprtja hotela. Kategorije: 1.) pričevanja 2.) fotografski material ali drugi slikovni zapisi Pričevanja in fotografski material ali drugi slikovni zapisi naj se nanašajo na: • zanimive dogodke • zanimive osebnosti • hotelsko osebje Vsa dela naj bodo opremljena z letnico dogajanja in s čim več podatki o osebah, ki so vpletene v dogajanje. Nagrade 1. nagrada: vikend paket za dve osebi v Grand Hotelu Adriatic v Opatiji 2. nagrada: Thalasso program za eno osebo v Termah Palace 3. nagrada: večerja Palace 1912 za dve osebi v restavraciji Mediteran v Grand Hotelu Palace Avtorja oz. lastnika zmagovalnih del bosta predstavljena na slavnostni podelitvi nagrade, ki bo 13. maja 2005 v Hotelu Slovenija v Portorožu. Na prireditev bodo povabljeni vsi sodelujoči, na njej pa bodo razstavljena vsa pričevanja m fotografije. Informacije in prijava Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o. Obala 55 6320 Portorož Za vse dodatne informacije ali pojasnila vam je vsak delovni dan od R 00 do 16 00 na voljo ga Neda Grča, 05/671-72-92, email mfrwib hoteli si www istrabenz si/zhudimopalace PIRANSKI VANDALIZEM V Piranu vandalizma ne manjka. Po uradnih in neuradnih podatkih so prestopniki vedno isti, povrhu še mladoletni. Policija in sodstvo storita premalo, da bi se razmere izboljšale, prav tako starši, skrbniki in socialna služba. Ali bomo tudi v Piranu počakali na posilstvo, umor, ali poskus teh najhujših dejanj, da bodo poklicani spregledali? Močna železna konstrukcija z razstavljenimi fotografijami na Tartinijevem trgu je bila v slabem mesecu dni, kar je postavljena, dobesedno demolirana. Ali naše institucije varujejo samo sebe ali bodo pravočasno zavarovale tudi prebivalce, zaradi katerih opravljajo svoje delo? (Besedilo in slika: Ivan Zupančič - Župa) NOVO VODSTVO ZLSD PIRAN Na volilni konferenci Območne organizacije ZLSD Piran so izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal Patrik Vlačič, podpredsednika pa sta postala Barbara Kožar in Alen Radojkovič. V devetčlanskem predsedstvu odbora so: Peter Bossman, Janez de Reggi, Tatjana Kosovel, Loma Lovrečič, Marjan Maslo, Atilio Radojkovič, Darjo Reščič, Mojca Švonja in Vojka Štular. Tajniške naloge bo še naprej opravljala Dragica Mekiš. UREJANJE JAVNIH PROSTOROV Urejanje javnega prostora je naloga urbanistov, razvojnikov predvsem pa politikov. Bistveno je močno partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem ter lokalno skupnostjo. Če ni sodelovanja, vdira v prazen prostor zanemarjenost, vanj pa curljajo antisocialne dejavnosti. Okoljsko nasilje se odraža v plakatiranju, grafitih, odpadkih, nezakonitem oglaševanju pa tudi prosjačenju in drugih oblikah nadlegovanja na ulici. Javni prostor naj bo urejen po pravilu »manj je več«. Ulice in trgi prenesejo le opremo, ki koristno služi določeni rabi ali estetsko dopolnjuje prostor. Dobro oblikovanje zmanjšuje nered na javnih prostorih, spoštuje lokalni značaj ulic in trgov, ohranja in izboljšuje obstoječe ureditve, historične tlake in ulično opremo (stoli, mize, svetilke, smetnjaki, senčniki...). (vir: Matevž Čelik: Preporod za trge in ulice, spletna stran TRAJEKT) Restavracija Barka, Obala 2, 6320 Portorož ZAKAJ NA POSTAJI NI VOZNEGA REDA? Pirančanka je potožila, da na tablah na glavni piranski avtobusni postaji že nekaj let ni voznih redov, ne za lokalne ne za medkrajevne linije. Že nekaj mesecev pa je zaprta tudi avtobusna agencija. Sama se vozi na delo v Izolo in je kar malce ljubosumna na tamkajšnje urejene razmere. »V Izoli lepo vstopiš v turistično agencijo Bele skale, kjer lahko kupiš avtobusno karto, uslužbenka pa ti ljubeznivo natrosi informacije, za katere jo zaprosiš. Če želiš, ti celo posodijo vozni red, da si ga greš fotokopirati. Piran bi lahko že s takšnimi drobnarijami naredili veliko prijetnejšega kot je,« je pripovedovala. KNJIŽNICA BOGATEJŠA ZA RAČUNALNIŠKO OPREMO Družba Engrotuš je Mestni knjižnici Piran podarila dva kompleta računalniške opreme. Knjižnica je bila namreč zaradi kakovostnega programa za vzpodbujanje računalniškega opismenjevanja, širjenje bralne kulture in kreativnega preživljanja prostega časa najmlajših, ki jih bo izvajala preko celega leta, izbrana na javnem razpisu Tuševi bistri kotički. Na občnem zboru so člani Turističnega društva Fiesa-Pacug dorekli letošnji program. Največ truda bodo vložili v obnovo pešpoti na Beli križ, radi pa bi našli tudi rešitev za nadaljnje delovanje kioska ob jezeru. Načrtujejo tudi vrsto prireditev in akcij. Tako se bodo vključili v tradicionalno spomladansko čistilno akcijo piranske občine, sredi maja bodo organizirali hortikulturno prodajno razstavo Cvetje v Fiesi, zadnji vikend v juliju pa že tradicionalno Fieško noč. Ob piranskem občinskem prazniku,15. oktobra, bodo v Piranu postavili informacijske stojnice. Veliko pozornosti bodo posvetili tudi turistično - informacijski dejavnosti. V sodelovanju z lokalnimi dejavniki nameravajo izdati novo različico zloženke o Fiesi in Pacugu, ter postaviti spletni portal z naslovom kjer bi objavljali tekoče informacije ter katalog ponudnikov turističnih zmogljivosti v kraju. Naslov portala je: www.drustvo-fiesa-pacug.si. TRSEK Istrsko podeželje je bilo nekdaj vrt Trsta in istrskih mest. Tokovi so tekli v obe smeri. Tudi Portorož je bil vključen v istrski življenjski krog. Istrsko podeželje je oskrbovalo mesta s poljskimi pridelki (vino, olje, povrtnina, sadje, žito), gozdnimi sadeži, mesom domačih in divjih živali, z zdravilnimi zelišči, s kamnom, apnom in lesom. Istrani niso imela le delovnih rok ampak tudi izkušnje in znanje. V večjih mestih so se udinjali pri različnih obrtnikih, opravljali raznovrstna dela in pridobljene veščine prinašali domov. Klesali so kamen, zidali, ribarili, obdelovali les, gradili barke, trgovali, prevažali tovor, vzgajali otroke svojih gospodarjev, bili so tudi uradniki in učitelji, nekateri so se se povzpeli med podjetnike in dajali kruh sokrajanom. Mesta so bila okna v svet, podeželanom so nudila možnost izobrazbe, dela in prodaje, v mestih je bila upravna in sodna oblast... Danes še komaj vemo za te tesne povezave, življenjsko pomembne tako za podeželje kot za mesta. Vezi so se pretrgale. Ekonomska logika množične proizvodne je izpljunila vasi iz kroga. Cenenost in masovnost sta premagala pristnost, naravnost, svežino in posebnost. Gost v portoroškem hotelu dobi na mizo španski paradižnik, nizozemski česen, izraelske pomaranče, afriške banane, japonske lignje in madžarsko meso. Uvožena je tudi hotelska oprema. Da je v Istri, mu ne pove niti ime hotela. Gost odide iz Portoroža, ne da bi okusil istrske fige, žižole, kakije ali drnulje, pa fritole, motanice, fritaje ali supe. Kaj bi naštevali, še za domačine so ti sadeži in jedi skorajda preteklost. Ena od vasi sredi Šavrinskega gričevja je Trsek. Majhna po številu prebivalcev a velika po njihovi ljubezni do domače vasi. Napisali so si monografijo, tako, zase, da vedo, kaj so in kje živijo. Prešteli so hiše in prebivalce, obudili svoje spomine, popisali svojo kulturo. Trsek je štel nekdaj skoraj dvesto ljudi, imel je dva vodna mlina, torklo, šolo enorazrednico, več izvirov vode, pralnico, pokopališče in cerkev sv. Bride. Trsečani so imeli svoje zgodbe in pregovore, po svoje so govorili, svatovali in verovali. Na delo so hodili v Koper in Trst. Doma so obdelovali njive in vinograde. Preštete imajo vse kažete, puče in vodnjake. Vedo na primer, da je ena od štern na Žarvici, eden od pučev na Križiščici, ena od kažet na Kožjači. Obnovljen je Mazurinov mlin in puč Jesika. Fabio Jerman ima v kleti dober refošk. Nona Nela živi v črni kuhinji. Hiše popravljajo. Tudi vaški dom je obnovljen. Turistično društvo je postavilo informativno tablo, izdalo zloženko in monografijo o Trseku. Mladi Trsečani dvigajo glavo. Nekateri prihajajo iz mest, kamor je naplavilo njihove starše in jih izpilo. Njihove korenine na vasi jih povezujejo z davno preteklostjo in jim dajejo moči, da poženejo visoko v nebo. Nada Kozina PIRANSKE MISLI ,p/WEL R > I I I ■ i| m>- * фп. ■■ nm mi trni tret пш i н озг - skratka kot vrednota. Temu ozaveščanju so namenjeni tudi Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), ko ljudje praznujemo skupno evropsko dediščino. Za Slovence ima to praznovanje še en pomen in sicer, da smo spet postali del evropske duhovne dediščine. Društvo Anbot se že pripravlja na prireditev Dnevi evropske kulture so bili lansko zgodnjo jesen velik praznik tudi za Piran, ves - od vegastih hiš do monumentalnih palač, cerkva, tlakovanih uličic do trgov - ena sama kulturna dediščina. Največ zaslug, da je mesto praznovalo, da so se ljudje zavedli, kako dragoceno da je, ima društvo Anbot (kdor je preslišal ali pozabil, naj ponovimo, da po istrsko pomeni nekoč, nekdaj), ki že nekaj let, pod vodstvom že vsem znane Natalije Planine, združuje ljubitelje ohranjanja kulturne dediščine. Lanska prireditev z obsežnim in bogatim programom je pritegnila toliko ljudi in je imela tolikšen odmev v množičnih občilih - skratka, bila je tako uspešna, da bo ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine osrednja prireditev v državi potekala prav v Piranu. Člani Anbota so že začeli priprave na to pomembno in odmevno prireditev, katere otvoritev bo 24. septembra, hkrati s proslavo ob stoti obletnici delovanja Turistične zveze Slovenije, kot že rečeno, v Piranu. Tako so konec februarja v Luciji sklicali delovni sestanek, na katerem je znani slovenski etnolog, dr. Janez Bogataj, več kot sedemdesetim udeležencem predstavil temo letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine in sicer nesnovno dediščino. Za nami ne ostaja zgolj materialna dediščina, enako ali še pomembnejše je tisto nesnovno, kar ostaja za nami v kolektivnem spominu: šege in navade (življenjske, letne, delovne, festivali in praznovanja), verovanja (denimo vraže in prazne vere), jezik kot način sporazumevanja in izražanja (imena, narečja), besedna umetnost (na primer pregovori, reki, pripovedi, legende, bukovniki), bralna, pevska, plesna kultura, prosti čas in zabava, zdravilstvo in tehnična znanja... Posebni del nesnovne kulturne dediščine je dediščina avtohtonih etičnih skupin, pri nas italijanske ter Slovencev v zamejstvu. Spomin na vse to in še več naj bi (ponovno) obujali in oživili med 24. septembrom in 1. oktobrom v Piranu. Pri piranskem društvu Anbot, nosilcu prireditve, pa že zbirajo predloge za sodelovanje. Livija Sikur Zorman KULTURA PROSTORA KOT POGOJ USPEŠNE DRUŽBE Lanskega septembra je na Brdu pri Kranju potekal svetovni slovenski kongres na temo »Prostor - ogledalo ekonomskega razvoja«. V uvodni besedi je predsednik RS dr. Janez Drnovšek izjavil: »Ohranjenost in urejenost krajine, izgled javnega prostora naselij in kakovostno oblikovanje vseh vrst objektov so nedvomno ogledalo stopnje ekonomskega razvoja in tudi kulturne ravni dežele.« Po mnenju slovenskega arhitekta in oblikovalca Saše Möechtiga vodi pot "arhikul-ture" kot sedmega področja znanosti preko več novih znanj, tudi s področja psihologije, sociologije in komuniciranja. Znanje iz zgodovine umetnosti in arhitekture lahko oplemeniti moderno arhitekturo in je tudi vodilo velike slovenske arhitekte. Arhitektka Maja Simoneti je prostorsko kulturo opredelila kot odnos do prostora in odnosov v prostoru. V Sloveniji bo boljša šele takrat, ko bodo o urejanju prostora in kvaliteti arhitekture podobno kot strokovnjaki razmišljali politiki, investitorji in vsakodnevni uporabniki prostora. (nk) ETIČNI KODEKS ZAVODA ZA VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE Piranska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine je izdelala smernice za varovanje, obnovo in prezentacijo spomenika hotela Palace. Konservatorji bi morali pri tem spoštovali stanovski etični kodeks, ki so ga leta 2Q02 sprejeli člani Slovenskega konservator-skega društva. Smernice temeljijo na znanju in zakonu o varstvu kulturne dediščine. Investitorju ne dajejo natančnih navodil. Kako jih bo razumel in jih spoštoval, je odvisno od njegove osveščenosti, od njegove lestvice vrednot, od volje, da postavi splošni interes nad lastniškega. Smernice so okvirne in puščajo široke možnosti razumevanja. Projektant je lahko prepričan, da deluje v okviru smernic. Krajan lahko ob istih smernicah trdi nasprotno. Pred začetkom gradbenih del bo Zavod izdal soglasje, če bo ugotovil, da se je investitor ravnal smernic. Soglasje bo odvisno od vesti in strokovnosti konservatorja. Naša zakonodaja ni tista opora, ki bi zagotavljala spoštljivo ravnanje s kulturno dediščino, zato je tembolj pomembna ozaveščenost investitorja. Japonci, denimo, imajo kratko ustavo in malo zakonov. Pa jim zadoščajo. Njihova zavest, odnos do kulture in ljubezen do domovine jim pomagajo pri odločanju. Japonec se ne vpraša, kako naj naredi po svoje, da bo še vedno zakonito. Vpraša se, kako naj naredi, da bo prav. Etični kodeks Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije med drugim narekuje, da mora biti konservator navzoč pri vseh dejanjih, ki se kakorkoli dotikajo varstva kulturne dediščine, vendar v popolni distanci z obstoječim političnim ali drugim vplivajočim slojem. Osnovno vodilo konservatorja je strokovna in poklicna poštenost in popolna odgovornost do dela, ki mu je zaupana. Vse strokovne smernice in dokumente preverja le stroka sama. Smernice morajo biti v skladu z družbenimi pravili in v svetu priznanimi merili varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Kodeks zahteva od konservatorja, da po svojih zmožnostih poskuša na vseh ravneh kulturne zavesti človeka odkrivati in osmiš-Ijevati vrednost kulturne dediščine za človeka in njegov humani razvoj v skladu z okoljem. Konservator naj izkoristi vsa sredstva in metode, ki so mu na razpolago, da zadosti osnovnemu konservatorskemu načelu ustrezne in pravilne ohranitve in prezentacije. V ta namen se je dolžan povezati z drugimi sorodnimi strokami in pri svojem delu neprestano gojiti motiv interdisciplinarnega strokovnega udejstvo-vanja. Konservator je strokovno povsem odgovoren za svoje delo na kulturni dediščini oziroma spomeniku. Zato mora biti za poseg ustrezno pripravljen, bodisi, da gre za primarno zaščito, običajna vzdrževalna dela, ohranitev spomenika ali osmišljeno predstavitev. Konservator je dolžan, da vsakemu članu družbe na vprašanja o varstvu določenega spomenika tudi primerno odgovori. V svoji okolici mora biti stalno navzoč kot dejavna, vendar strokovno neoporečna oseba. Kot javni kulturni delavec si mora neprenehno utrjevati ugled in zaupanje okolice - pri tem naj mu stoji ob strani tudi država. Valter Pikel Marec 2005 portorožan št. 3 17J GLI ALUNNI HANNO ADOTTATO PIAZZA I MAGGIO II 14 febbraio, accidentalmente nella giornata di san Valentino, una delegazione di alunni della scuola elementare "Vincenzo de Castro" di Pirano ha fatto visita al Comune di Pirano. La delegazione e stata accolta dal sindaco, signora Vojka Štular in persona, e dalla responsabile dell'Ufficio comunale per le attivita sociali, signora Milica Maslo. II motivo di questa visita era la Piazza I maggio di Pirano che la scuola elementare piranese ha adottato due anni fa, nell'ambito del progetto UNESCO - IL PATRIMONIO NELLE MANI DEI GIOVANI -1 GIOVANI ADOTTANO UN MONUMENTO. L incontro con il sindaco La spinta ad adottarla e' stato il fatto che ai giovani la piazza era parsa trascurata e in uno stato di degrado. Pur essendo molto bella e di grande valore artistico e culturale, specie grazie alia cisterna dell'acqua, un gioiello dell'epoca barocca, la piazza appariva loro trascurata e in stato di degrado. Per realizzare questo progetto i ragazzi si sono posti i seguenti obiettivi: conoscere meglio la nostra citta e il patrimonio storico-culturale della nostra regi-one, sensibilizzare loro stessi ed i loro genitori, gli abitanti e i turisti che visitano Pirano. Inoltre hanno voluto essere creativi con la parola, con i disegni, con la macchina foto-grafica e con altri mezzi, nonche collaborare con alcune istituzioni cittadine e con le scuole, in particolare con il ginnasio "Antonio Sema" di Portorose. L incontro con il sindaco invece lo desideravano per avere ulteriori informazioni sulla tutela del monumento e per chiedere al comune di salvaguardare con maggior cura e attenzione la bellissima Piazza I maggio. II sindaco, signora Vojka Štular ha mostrato molto interesse per le attivita con cui i giovani si impegnano nella salvaguardia dei monu- Piazza 1° maggio: un giorno dell'epoca barocca menti: ultimamente, infatti molti atti vandalici danneggiano quello che dovrebbe essere un orgoglio per la nostra citta. II sindaco ha poi gentilmente fornito risposte esaurienti alle numerose domande dei giovani visitatori su come vengono salvaguardati i monumenti storici di Pirano, primo di tutti il "loro" monumento - Piazza l° maggio - per il quale hanno constatato che negli Ultimi due anni e' stato oggetto di cure. II sindaco ha spiegato che sono state eseguite alcune pulizie esterne tra le quali la rimozione dei graffiti e una pulizia delle statue. Le colonne con i putti sono state saldate e pulite. Purtroppo si e trattato di lavori superficiali perche il trattamento completo della cisterna richiede-rebbe un intervento piu complesso e costoso, data la delicatezza e lo stato di conservazione delle pietre. Centro di restauri della Repubblica di Slovenia ha elaborato il progetto restauri in base all'ordinazione del Comune di Pirano. Per quello e per altri lavori sono stati spesi 4 milioni di talleri. I ragazzi erano incuriositi sui costo di una pulizia delle statue. "Bisognerebbe avere a disposizione tanti mezzi per un lungo periodo di tempo neces-sario al restauro totale degli esterni, degli interni e per le pulizie, senza interrompere i lavori in corso. Questo tipo di trattamento verrebbe a costare circa 3 milioni di talleri per le pulizie e i piccoli interventi, e 60 milioni per il restauro totale," ha risposto il sindaco. Alia domanda dei ragazzi:"Perche al bar nelle immediate vicinanze e1 permesso di tenere i tavoli e le sedie sopra la cisterna" il sindaco spiego : "La cisterna e stabile, all'interno e sostenuta da tre arcate sottostanti che sono in grado di reggere pesi maggiori, basta che non si provochino danni di alcun tipo alle pietre. Bisogna vivere insieme ai monumenti rispettandoli, se no, la citta potrebbe sem-brare solo un museo senza vita." Ai ragazzi, come a parecchi, piaccerbbe vedere 1'interno della cisterna, pero' cio , come ha loro spiegato il sindaco, non e possibile: "Circa due anni fa sono stati aperti i due pozzi. Sono scesi i sommozzatori dei vigili del fuoco piranesi e hanno effettuato accertamenti c analisi. All'interno dei due pozzi c c sempre dell'acqua. Al pubblico l'accesso non e' possibile perche puo avve-mre solo attraverso i due pozzi. Le chiavi sono custodite dalla ditta comunale Okolje di Pirano." Riassunto dello scritto degli alunni: Mateja Flego, Aleksandar Spremo, Sarah Vuk, Christian Poletti Naložba v vzajemne sklade družbe NLB Skladi vam omogoča preprosto varčevanje z izborom med različnimi varčevalnimi načrti in visoko likvidnost naloženih sredstev. Nudimo vam strokovno pomoč pri izboru vrste naložbe glede na tveganje in pričakovano donosnost naložbe. NLB Skladi - Svetovni sklad delnic NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic NLB Skladi - Kombinirani sklad NLB Skladi - Sklad obveznic Najmanjše začetno vplačilo v posamezen vzajemni sklad, v primeru enkratnega vplačila znaša 240.000,00 SIT, v primeru postopnega varčevanja prek varčevalnega načrta pa znaša začetni polog najmanj vsoto dogovorjenih vplačil v vzajemni sklad v prvem letu varčevanja (možnost najmanjših periodičnih vložkov od 10.000,00 SIT naprej, odvisno od izbrane predvidene periode vplačevanja). K vzajemnim skladom družbe NLB Skladi lahko pristopite tudi v vseh večjih poslovalnicah Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, ki so opredeljene kot vpisna mesta Pooblaščeno vpisno mesto je tudi Poslovalnica Lucija, Obala 112, 6320 Portorož (od ponedeljka do petka od 8.30 do 13. ure in od 15.30 do 17. ure). Pri Novi Ljubljanski banki vaš denar ne bo počival, medtem ko vi delate. Opozorilo Vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic. NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic. NLB Skladi - Sklad obveznic m NLB Skladi - Kombiniram sklad upravlja družba NlB Skladi, upravljanje prc-rnoženja. doo Podrobnejši podatki in informacije so vsebovani v izvlečkih prospekta m prospektih vzajemnih skladov z vključenimi pravili upravljanja Prc-d pristopom k pravilom upravljanja morata družba za upravljanje NLB Skladi ali Nova Ljubljanska banka, ki je pooblaščena za sprejemanje pristopnih izjav, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta Vlagatelj lahko izvleček prospekta brezplačno pridobi na sedežu družbe NlB Skladi m na vseh pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke (seznam vseh pooblaščenih vpisnih mest je razviden iz prospektov vzajemnih skladov) v okviru delovnega časa teh vpisnih mest Družba NLB Skladi mora viagatel|u na svojem sedežu m na vseh pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke v okviru delovnega časa teh vpisnih mest na zahtevo vlagatelja pred pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada brezplačno izročiti prospekt z vključenimi pravili upraVjania. zadnje revidirano letno m polletno poročilo vzajemnega sklada Na sedežu oziroma poslovnem naslovu družbe za upravljanje NLB Skladi, upravljanje premoženja, d o o na Čopovi uho 3 v Ljubljani '.o vlagateljem aostopna vsa gradiva vsak delovni dan med 10 m 12 uro. Vzajemni skladi niso bančni produkt m niso vključeni v sistem zajamcenh vleg Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjtv in valut obstaja možnost, da vlagatelj v obdobju varčevanja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone vzajemnega si lada www.nlb.si O ijubfjar Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Zaposlite svoj denar Marec 2005 portorožan št* 3 NIČESAR SE ČLOVEK NE BOJI BOLJ, KOT DOTIKA NEZNANEGA Množica in moč (Elias Canetti) Priznam, strah me je teme, ki spada med žalostne zgodbe naših ljudi. Kako pisati o izgubi smisla, ne da bi nehote dregnili v tuje nezavedno? Ko je Goethe objavil Trpljenje mladega Wertherja, je s tem sprožil val posnemovalcev, ki so po vzoru glavnega junaka prostovoljno drveli v smrt. Na Slovenskem že desetletja okoli 6Q0 ljudi raje izbere smrt, kot da bi še naprej z bojem in ustvarjalnostjo osmišljali svoje življenje. Vsakdo iz svoje ožje ali širše socialne sredine pozna nekoga, ki nosi rane prostovoljnega odhoda bližnjega. Spominjam se, ko je pred dvajsetimi leti k meni prišel prijatelj, ves skrušen in potrt. S punco sta se sprla in kot že tolikokrat razšla, ona pa je naredila samomor. Še sedaj ga vidim, strtega od občutka krivde, kako se mu je v trenutku porušil svet. Še dolga leta kasneje se je spraševal, kaj bi moral narediti, da bi jo ohranil pri življenju. Za nekom, ki je prostovoljno odšel, ostajajo sorodniki, ljubimci in prijatelji z večno neodgovorjenim vprašanjem. Nekateri pravijo, da je potrebno za samomor trenirati že od malega. A kako potem razložiti neverjetno voljo ljudi, ki so v najhujših trenutkih koncentracijskih taborišč kljubovali temačni usodi in se v trenutkih najnujnejšega ponižanja, lakote in degradacije vsega človeškega, dvignili do neslutenih etičnih višin. (Beri Franklovo pričevanje o Psihologu v taborišču smrti). Smrt je v sodobni družbi tabu tema. V krasnem novem svetu, kjer smo vsi lepi srečni in bogati je greh biti osamljen, grd in nesrečen. Vsi samci in brezdomci se bojimo praznikov, ko mediji vseskozi veselo trobijo, da je edino normalno preživeti praznike v krogu svojih najdražjih, obdani s pozornostjo, ljubeznijo in darili. Vsi naj bi bili uspešni, zdravi in zaposleni, kapitalistični trak nenehne vzhičenosti pa pozablja, da sam ustvarja tempo, ki mu določen odstotek ljudi ne more ali noče slediti. Vsi smo na tem sanjskem drvečem vlaku v svetlo bodočnost, toda, kaj če iz veleloterije izpademo7 Pride trenutek, ko je človek čisto sam s sabo, iluzije kulis in sreče odpadejo, naenkrat se v ogledalu uzremo osamljeni in strti, brez socialne mreže na kateri bi lahko izjokali svoj mizerere. Bomo vzdržali ta trenutek, ko se stikalo med življenjem in smrtjo nevarno zamaie7 V poplavi rumenega TV poročanja sem na privatni televiziji zasledil intervju znane igralke, ki je prijetno kramljala s predstojnikom psihiatrično klinike Cisti pro- sežek v iskrenosti! Naenkrat je stekla beseda o zdrsljivi temi. Gospod je z drthečim glasom priznal, da se je ob samomoru sina počutil nemočnega, da je odpovedal kot oče in strokovnjak. Voditeljica je opisala svojo bolečo izkušnjo, v šestem letu starosti je namreč na isti način izgubila očeta. Ob iskrenih besedah je neznosna tema dobila človeški obraz, prostor je zasijal v zagrobni svetlobi in upanju. Kdor je poslušal pogovor, je začutil, da sta sočutje in človeška ljubezen brezmejna, samo odpreti se moramo in spregovoriti o mrtvaških časih, ko nam tesnoba in strah zastirata pogled na blagoslov življenja. Najhujša veriga je neizgo-vorjena beseda, ki se zavleče v podzavest in kot strup notranjih ran hromi voljo do življenja. Povprečen slovenski mož, kmet v poznih srednjih letih se po nekaj desetletjih nezdravega življenja in popivanja, odloči, da ima vsega dovolj in gre na gavge. Za sabo pusti opustelo kmetijo in žalostne sorodnike. Mu znamo pomagati? Kaj lahko naredimo, ko vidimo, da ljudje okoli nas osebnostno propadajo? Res problemi izginejo, če se obrnemo in zamižimo ob dejstvu, da imajo naši najbližji avtodestruktiven način življenja? Se lažje sprostimo ob litru rujnega, ko hitimo, pritiskajoč na plin, svoji žalostni usodi naproti. Veliko naših znancev in prijateljev umira pred našimi očmi, mogoče tudi mi, a se tega ne zavedamo. Počasi in brez patetike zamirajo talenti, telesna moč in hitrost uma. Je podatek, da 28 milijonov Američanov jemlje antidepresorje in prozak, mlade, neposlušne učence pa veselo pitajo z ritalinom. Naša bodoča cena za uspeh? Res je, življenje imamo vsak zase, toda nikoli ne vemo, kdaj bomo padli v temno noč duha, zato je preventivno odpreti srce in oko..! Igor Bizjan, raziskovalec ml 4(0)0@ Trgovina, izvajanje in proizvodnja l \adi m X 6 3 33 .SV čo v/jc šlsKTRO, RAZSVETLJAVA, VGĐGVGĐNih', OCRS VANJA, FimSKiH, ELEKTRO VODOVOD OGREVANJE Li mi nj art ska 111, 6320 Lucija Tel.: 05/Б77-2а-В2 ( V obrtni coni ) H fUulo VSTALA PRIMORSKA To je naslov neuradne primorske narodno-buditeljske himne pa tudi nove revije Zveze primorskih klubov z vse Primorske. »Bliža se konec študija, na vrsti je delo« razmišlja mladi avtor. Zdi se mu modro misliti na zaposlitev že v času študija. Bolj ko visoke ocene na izpitih je pomembno iskanje primerne zaposlitve. Škoda je časa za skladiščna in druga ročna dela. Bolje je že v času študija poiskati delodajalca, pri katerem bo lahko s svoje šolsko znanje obogatil s prakso in si zagotovil zaposlitev. Problem zaposlo- двшшивд цдмшд KNJIGA KULTURNI DAN OS LUCIJA Z NASLOVOM »NAŠA ISTRA« vanja marsikateremu študentu pokvari užitke študentskega življenja. V gimnaziji ti pred vpisom govorijo: »Izberi tisto, kar te veseli!«. Potem pa končaš študij in ugotoviš, da za tisto, kar te veseli, ni razpisanega delovnega mesta in tako postaneš breme sebi in staršem. Bolonjska reforma, ki uvaja enotno evropsko visoko šolstvo, skrajšuje študij in povezuje fakultete s trgom dela. Nad predolgim študijem in neizkušenostjo študentov se pritožuje tudi gospodarstvo. Si predstavljate človeka, ki pri 28 letih diplomira in nima dneva delovnih izkušenj, ki jih zahtevajo Arhitekturo določa njena čitljivost, zgodovina, funkcionalnost, pristnost ali kombinacija vsega skupaj. Okolje, v katerem živimo, ima edinstvene značilnosti, kot so materili za gradnjo, klima, zgodovina itd. Vloga arhitekta je, da te značilnosti najde, razume in na koncu izrabi tako, kot so to počeli naši predniki na tem območju. Toda vsekakor v dialogu z današnjim načinom življenja in napredkom v tehnologiji. Korenin posameznega območja se danes pogosto ne upošteva dovolj. To nam potrjujejo tipi arhitekture, ki jih lahko vstavimo v katerokoli okolje v Sloveniji ali celo po svetu in ki jim ne moremo prebrati bistva, saj ga pogosto nimajo. Prav to nas vključuje v neko povprečje, iz katerega težko izstopamo. Vir: Maša Cotič: kamnita knjiga slovenske obale, Vstala Primorska razpisi delovnih mest. Po novem naj bi študentje bolj samostojno delali in se tako pripravili na službene dolžnosti in obveznosti. Vedno več je takih delovnih mest, kjer je potrebno veliko samoiniciative in organizacijskih sposobnosti. Današnjim študentom se godi predobro, njihove organizacije so usmerjene v prirejanje žurov, študij postaja obstranska dejavnost. Študentje niso več uporniki, pa bi morali biti. Upreti bi se morali mestom oblasti, a tam ni nobenega pravega gospodarja. Oblastniki so si nadeli masko dobrega gospodarja, ki daruje študentom vse, kar potrebujejo za življenje in še več: tudi vse nepotrebno, vse tisto, kar naredi življenje odvisno od drugega življenja. Študent se boji stopiti na svojo pot, da ne izgubi podeljenega. A le nekaj je, kar je še bolj strašno od tega, da nekaj izgubi, in to je: da izgubi samega sebe. LAURA PAUSINI V KOPRU Razveseljiva novica za ljubitelje zabavne glasbe. V četrtek, 1. aprila naj bi v koprski Bonifiki nastopila priljubljena pevka Laura Pausini. Letošnji kulturni dan osnovne šole Lucija je zaznamovala Istra. Organizirane so bile številne delavnice, v katerih so učenci istrske značilnosti »obdelali« likovno, etnološko, kulinarično, glasbeno, športno. Hodili so na sprehode, spoznali dvojezičnost, risali istrskega vola in osla, izdelovali kozo, kot simbol Istre, spregovorili so o pomenu turizma, pisali pregovore, poslušali anekdote, si ogledali igro pandolo, medse vabili zanimive goste. Številne izdelke, nastale v delavnicah, so razstavili v hodniku na vhodu šole. »Učenci so spoznali ljudi, posebnosti, bogastvo tega koščka Slovenije. Živimo v Istri, koliko jo poznamo, je posebno vprašanje. Vesela sem bila, ko smo od otrok slišali: »Ma, tega sploh nisem vedel! Pa živimo tukaj!« Taki dnevi so priložnost, da razširimo svoja obzorja in pridobljeno znanje ponesemo v svoje družine in med prijatelje,« je povedala učiteljica slovenščine na šoli Dragica Kocjančič. PIRANSKI GIMNAZIJCI OBELEŽIL117. MAREC - EVROPSKI POMLADNI DAN Ob Evropskemi pomladnem dnevu, 17. marca, je v Tartinijevem gledališču italijanska Fondacija za šolstvo družbe San Paolo v okviru projekta Europa Club in v sodelovanju z Gimnazijo Piran, Gimnazijo A. Sema in Licejem G. Galilei iz Trsta ter pod pokroviteljstvom Občine Piran pripravila predavanje na temo Prihodnost Evrope, od ustave in razširitve na poti k skupni evropski vladi. Osrednja govornika sta bila Grazia Borgna iz Fondacije za šolstvo in dr. Bojko Bučar s Katedre za mednarodne odnose ljubljanske FDV, udeležence pa so pozdravili tudi sekretar Fondacije za šolstvo Giorgio Inaudi, piranska županja Vojka Štular, ravnatelji Daniela Paliaga, Gianfranco Hofer in Borut Antonič ter nekdanji piranski dijak Marko Javoršek, danes predsednik JEF Slovenije (Mladi evropski federalisti Slovenije). Srečanje je bila lepa priložnost za podrobnejše informanje o ustanovah in delovanju Ell pa tudi za izmenjavo pogledov na prihodnost Evrope. Piranskima šolama se je tako ponudila priložnost, da se priključita dejavnostim projekta Evropa Club, ki podpira mlade in šolske zavode pri vzgoji evropskega državljanstva. 17. marec je bil za Evropski pomladni dan izbran na predlog Evropske komisije, njegov namen pa je, da mladi Evropejci razmišljajo in medsebojno razpravljajo o prihodnosti Evropske Unije. Lorena Štemberger ŠPORTNI KOTIČEK TEJA ČERNE ŠPORTNICA PIRANA 2004 V začetku marca je bila v Tartinijevem gledališču tradicionalna prireditev »Športnik občine Piran«. Športni center Piran, vzorni organizator prireditve, je podelil nagrade in priznanja športnikom, športnicam, športnim ekipam ter športnim delavcem, ki so s svojimi lanskimi rezultati oziroma opravljenim delom posebej izstopali, nagradili pa so tudi kolektive, ki so podpirali šport v naši občini. Športnica Pirana za leto 2004 je postala jadralka JK Pirat Teja Černe, ki si je priznanje zaslužila za doseženo 17. mesto na Ol v Atenah ter 14. mesto v Svetovnem pokalu. Za najboljšo ekipo med individualnimi športi sta med moškimi proglašena jadralca Tomaž Čopi in Davor Glavina med ženskami pa jadralki Vesna Dekleva in Klara Maučec. Posebno priznanje za športni dosežek v neolimpijski panogi je prejel vrhunski tekmovalec v tajskem boksu Jasmin Bečirovič, ambasadorja športa pa sta postala Matej Mavrič (nogometaš, ki nastopa v tujini) in Sašo Ožbolt (košarkar, član ljubljanske Olimpije). Naziv zaslužnih športnih delavcev sta si prislužila Zvonimir Birsa (jadranje) in Milenko Railič (karate). Podelili so tudi nagrade za najbolj obetavne mlade športnike. Prejeli so jih: Nikola Đorđević, Dany Stanišič, Luka Domjan, Jure Mrakič, Nik Pletikos, Tina Mrak, David Moro, Andrej Pistotnik, Tilen Vodlan in Valentina Budak. Nagrade so prejeli vsi državni prvaki: Katja Povše, Špela Vasic Stepančič, Janez Peterlin (vsi akrobatika), Sara Herceg, Urška Jakin, Dijana Stanišič (vse športna gimnastika), Kim Pletikos (jadranje), Aljoša Tomšič (športni ribič), Mladen Railič (karate). Za najodmevnejše športne prireditve so priznanje prejeli: Strelsko društvo Portorož (Zlata roža Portoroža), Šahovsko društvo Piran (DP v hitropoteznem šahu) in Marina Portorož (teniški Federation cup), za naklonjenost športu pa naslednji kolektivi: Casino Portorož, Banka Koper, Kava bar Domen Lucija, Adriatic Koper, Droga Izola, Marina Portorož, Avto Triglav Ljubljana. (až) MNOŽICA TEKAČEV NA TEKU IN POHODU »POVEŽIMO SOLINE« V soboto, 19. marca so portoroško društvo Jaz sem najboljši, Športni center Piran in Judo klub Portorož organizirali tek in pohod z naslovom »Povežimo soline«. Na osem kilometrov dolgo progo med sečoveljskimi in strunjanskimi solinami, ki je tekla tudi skozi Portorož, se je podalo kar 90 tekačev in več kot 150 pohodnikov iz vse Slovenije. Tekaško tekmovanje je imelo tudi tekmovalni značaj. Najboljša tekačica v konkurenci nad 30 let je bila Sabina Jovan, do 30 let pa Vera Kovačič, najboljši tekač v najmnožičnejši konkurenci nad 30 let (sodelovalo je kar 45 tekačev) je bil Igor Lešnik, najboljši v konkurenci do 30 let pa Peter Letnar. Tekmovanje je štelo tudi kot prvi tek letošnjega Obalnega tekaškega pokala. V moški konkurenci vodi Letner pred Lešnikom in Urošem Vodopivcem, v ženski konkurenci pa Sabina Jovan pred Natašo Kenk in Dragico Dolgan. (až, foto: Župa) PIRANSKI NOGOMETAŠI ZAČELI S PORAZOM Nogometaši tretje slovenske lige - zahod so pričeli s spomladanskim delom prvenstva. Igralci NK Portorož - Pirana so gostovali v Dobu in visoko izgubili (0-4). Pirančani niso igrali slabo, vendar jih je, kot že nekajkrat v jesenskem delu, povsem zapustila športna sreča. V vodstvu kluba so nam povedali, da je cilj Pirančanov obstanek v ligi. Trenutno med 14 ekipami zasedajo 11. mesto. Domače nogometne predstave igrajo Pirančani ob sobotah popoldne. Publika je vabljena k ogledu v čim večjem številu. CRUISE a FERRY CENTER TURISTIČNA AGENCIJA Specialisti za križarjenja in vse vrste prevozov: Trajektni, letalski in železniški. Počitnice in hoteli po vsem svetu. Ekskluzivno zastopamo naslednje družbe: Costa Cronere. MSC Crociere. Louis Cruises. Royal Caribbean & Celebrity Cruises. Carnival. Princess. Cunarcl. Minoan Linus. Superfast & BSK GSiA. Anek. ( )NV. Corsica <4: Sardinia f erries. Moby Lines. -Jadrolinija. Tirrenia, SNAV. S KM. P&O. Vikinrj. Trenitalia. Britrail. Amtrak. Lmnrail. ... Cruise & F erry Center. Obrtna con,» - Liminjanska (Hb. Lucija Pričakujemo vas od H) 00 IK 00 ure Pokličite- (05) 67 10 777 www.cruise-ferry-center.com LOKALNA KRONIKA VLOM V LUCIJSKI KIOSK V sredo, 15. marca nekaj pred 6. uro zjutraj so neznanci vlomili v kiosk pri Mercatorjevi »sedmici« v Luciji. Inventura, ki so jo zaposleni opravljali skoraj ves dan, je pokazala, da so nepridiprave zamikale zlasti cigarete. Škoda je ocenjena na približno 70.000 tolarjev. V času našega poročanja, policija storilcem še ni prišla na sled. Pred dnevi je sprehajalko iz Lucije na prehodu za pešce pri Kompasu podrl kolesar. Očividci zatrjujejo, da je ponesrečenka več kot pol ure čakala na rešilca. (foto: Andrej Susman) PARKIRAJO VSEVPREK Prebivalci Fizin že nekaj časa opozarjajo na neurejen mirujoči promet v okolici policijske postaje ter bencinskega servisa. Zatrjujejo, da vozniki - med njimi so menda celo policisti - parkirajo tam, kjer se jim zljubi. »V teh dneh, ko so ob policijski postaji zarisali štiri parkirna mesta, se je kaos še povečal, saj vozila še bolj ovirajo pretočnost prometa. V neposredni okolici policijske postaje in bencinskega servisa ter v ulici Fizine parkiranje preprosto ne bi smelo biti dovoljeno. Nedaleč od tod je vsaj pet parkirišč, kjer bi vozniki lahko puščali svoje avtomobile. Prekipelo nam je! Prisiljeni bomo pričeti postopek za zamenjavo odgovornih oseb, ki so ali bi morale biti seznanjene s to problematiko - od ministra do županje, od direktorja slovenske policije do predstojnika občinskega urada za redarsvo. Tako namreč ne gre več naprej,« nam je pojasnjeval razjarjeni stanovalec. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, tasta in nonota ANTUNA-TONETA VERNOTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. - Žena Slavica, sin Srečko z Matejo in vnukinjo Dino. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za Portorožana so darovali: Ivo in Sonja DROŽINA 2.000 tolarjev, Sonja KNEZ 5.000 SIT, Tatjana PERGAR 5.000 SIT, družina MAGLICA 1.000 SIT, Marija MALLY 3.000 SIT, Sonja MOČNIK CUJNIK 2.000 SIT in Gordon SLUGA 20.000 tolarjev. Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu krajevne skupnosti Portorož (Obala 16, I. nadstr.) ali po položnici na transakcijski račun KS Portorož pri UJP - Urad Koper, št. 012906450836431, s pripisom »Za Portorožana«. Zahvaljujemo se vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana. DVE ISKRICI Čim globlje požene drevo korenine, više se pne v nebo. Ne proti prizidku, borimo se za boljšo družbo. Nada Kozina Stanovalci Fizin zatrjujejo, da je prometna zmeda v okolici policije in bencinskega servisa prešla vse meje. иНННИРГ Internetna zgodba ob 21. marcu, svetovnem dnevu strpnosti PIŠKOTI Dekle je na velikem letališču čakalo na polet. Ker se je čakanje zavleklo, si je kupila knjigo, da bi ji čas hitreje minil. Kupila si je tudi vrečko piškotov. Sedla je v čakalnico, poleg moškega, ki je bral revijo. Tudi sama je odprla svojo ter si postregla s piškotom. Kmalu je tudi sosed vzel enega. Nejevoljno je pogledala, vendar ni rekla ničesar. Pomislila je: »Kako si nesramen! Če bi bila bolj odločna, bi ti tako prisolila, da bi si me zapomnil!« Vsakič, ko je vzela piškot, je tudi on vzel svojega. Bila je ogorčena. Ko je v vrečki ostal zadnji piškot, je pomislila: »Kaj boš pa zdaj, ti brezobzirnež!« Mož pa je prelomil piškot na dva dela in ji z nasmehom ponudil drugo polovico. To je bilo preveč! Začela je pihati od jeze. Zaprla je knjigo, pograbila stvari in odšla v prostor za vkrcanje. Ko se je v letalu, že pomirjena, udobno namestila na svojem sedežu, je odprla torbo in z začudenjem zagledala še zaprto vrečko piškotov. Postalo jo je pošteno sram, ko je doumela svojo zmoto. Pozabila je, da je piškote položila v torbo. Medtem, ko je bila sama vsa iz sebe, ker je mislila, da jesta njene piškote, je moški z njo brez nejevolje razdelil zadnji piškot. Nauk: Kolikokrat v življenju jemo piškote drugih, pa se tega ne zavedamo. Preden si oblikujemo mnenje in obsodimo druge, je bolje nekoliko premisliti. Morda stvari niso čisto take, kot si jih predstavljamo. V življenju je nekaj stvari za vselej nespremenljivih: - dejanje, ki smo ga storili; - dejanje, ki ga nismo storili; - beseda, ki smo jo izrekli; - priložnost, ki smo jo zapravili; - čas, ki je potekel. Naj bodo dejanja v življenju prava, besede modre in dobrodušne! Ne zamudi nobene priložnosti, ne zapravljaj časa... NEGA NOG NA DOMU NIMATE ČASA ALI PREVOZA? (medicinska pedikura, striženje nohtov, otiščanci, kurja očesa, trda koža, vraščeni nohti, boleče noge.) primerno za diabetike in nepokrefne osebe STROKOVNO OSKRBIMO NA VASEM DOMU Vinčec Karim s p. zdr. tehnik pediker TEL. 031/ 851-242 Ljubezensko življenje mačk STERILIZACIJA IN KASTRACIJA MAČK Mačke - samci in samice - uprizarjajo v času parjenja prave ljubezenske scene. Druga, vzporedna nevšečnost je, da prav v tem času praskajo po stanovanju in urinirajo-marki-rajo po vratih, vogalih, po pohištvu itd. Predvsem samci so nagnjeni k temu. Ko samci urinirajo, zavzamejo značilen položaj: zadnje noge vzravnajo, rep dvignejo pokonci, ga zatresejo in vijugajo s konico repa. Curek urina je močan in vodoravno usmerjen nazaj. Takšno uriniranje ima dvojni pomen: živali privabljajo na ta način nasprotni spol ter hkrati označujejo svoj teritorij. To počnejo tudi divje mačke v gozdu. Če imamo samca, se tem nevšečnostim izognemo tako, da spustimo žival nekaj časa na potep. Vrnila se bo shujšana, opraskana, včasih ranjena, lahko pa postane žrtev prometa, psa ali koga drugega. Prav tako se bo maček vrnil okužen s kakšno nalezljivo boleznijo (mačja kuga, mikrosporija, mačji imuno-supresivni virus RIV) ali poln zajedalcev. Najbolj zanesljiv in varen način, da se izognemo vsem paritvenim nevšečnostim je torej, da mačke, ki jih ne nameravamo imeti za razplod, kastriramo oz. steriliziramo. Kastrirani mački pridobijo na teži, postanejo lepši, bolj umirjeni, potepanje jih ne zanima več in tudi nimajo neprijetnega vonja. O humanosti in moralnosti kastracije in sterilizacije večkrat teče beseda. Nekateri menijo, da je to dejanje nehumano. Običajno so to nedorečene misli oseb. Ki raje mislijo »z usti« kot z glavo. Operacija je brez bolečin in skoraj stoodstotna. Kastrirane ali sterilizirane mačke živijo brez skrbi in lahko v največji meri izkoristijo svojo sposobnost, da uživajo lepe strani mirnega življenja. Plodne mačke večkrat letno doživijo paritveni stres, ki je sicer biološki pojav, vendar žival precej izčrpa. Res sta sterilizacijain kastracija nenaravni. Še bolj nenaravno pa je mučno, z naravnimi zakoni nekontrolirano razmnoževanje živali. Če jim ne preprečimo paritve, dobimo leglo mladičev, ki jih največkrat ne moremo obdržati. Zato jih prepuščamo potepuškemu življenju ali kar je še bolj nehumano - jih pobijamo. VELIKONOČNA PESEM Veliki brat me opazuje. Pravi, da sem zaklad, veliki brat. Pribija me na križ in moja duša leti, smeji se v megli. Ne vidi je veliki brat. NK Vsakršno nasprotovanje sterilizaciji in kastraciji je torej popolnoma nesmiselno in povezano s tisto človekovo miselnostjo, ki zaradi nezmožnosti kontroliranja svoje naraščajoče številčnosti vodi svet na rob demografske nasičenosti. Kastrirane in sterilizirane mačke imajo poleg naštetih še nekaj prednosti: počasneje se starajo, mirneje živijo, ne morejo se okužiti z urogenitalnimi boleznimi. Kastracija in sterilizacija ne vplivata na inteligenco ali igrivost mačke, niti ne povzročata degerativnih procesov. Nekatere živali se lahko zredijo, to pa preprečimo z dajanjem nizkokalorične hrane. Veterinarska ambulanta opravlja posege kastracije in sterilizacije mačk in psov od novembra do januarja z 20% popustom na storitve. Mag. Barbara Strmole, Veterinarska ambulanta Koper 15 let Portorožana VEČ KOT STO ČLANOV NA OBČNEM ZBORU DRUŠTVA INVALIDOV V soboto, 3. marca je imelo Društvo invalidov občine Piran na Bernardinu občni zbor, ki se ga je udeležilo več kot sto članov. Iz poročil, ki so ga podali posamezni odbori, je razvidno, da je za člani v minulem letu ogromno volonterskega dela. V zadnjem letu so po bolnišnicah, domovih ostarelih ter na domovih obiskali več kot 200 članov, pri letovanju so podprli 63 članov, enkratna socialna pomoč je bila dodeljena petim članom, ob osebnih življenjskih jubilejih so razposlali številne čestitke in pakete, z izrečenimi sožalji in drugimi pozornostmi pa so stali ob strani tudi svojcem umrlih članov. Razveseljivo je razvejano športno udejstvovanje članov. Poleg celoletnih rekreacijskih treningov, so se udeleževali tekmovanj v petih športnih disciplinah in bili pri tem zelo uspešni. V društvu organizirajo tudi delavnice ročnih spretnosti, v katerih sodeluje lepo število invalidk. Del teh izdelkov je bil prikazan na razstavi po občnem zboru, ko so v počastitev dneva žena pripravili prisrčen kulturni program. Zbora so se udeležili tudi predstavniki drugih društev invalidov. Predstavnica številnih invalidskih organizacij Valerija Macarol je v imenu Zveze delovnih invalidov Ljubljana v nagovoru navzočim predstavila prizadevanja zveze ter društev za uveljavitev boljših pogojev in pravic za invalide. V preteklem letu je prišlo do spremembe 14. člena slovenske ustave, ki določa, da je invalidnost človekova pravica, kar prinaša odločujoč vpliv na delo in življenje invalidov ter jim omogoča vključevanje v proces družbenega dogajanja. (H.V.) Filatelija ZNOVA 100 LET Ženske so s svojimi spretnimi rokami, novimi idejami in dobro voljo ustvarile lepo število unikatnih izdelkov: razno cvetje, čestitke, izdelke iz usnja, pirhe, punčke iz cunj, slikanje na svilo, kvačkanje ipd. Letošnje leto je za slovenski turizem jubilejno. Turistična zveza Slovenije (TZS) praznuje stoletnico delovanja, hkrati pa zaznamujemo jubilej organiziranega turizma na tem območju. Po nepopolnih podatkih so s sodelovanjem društev na takratnem kranjskem območju 24. junija 1905 v Ljubljani ustanovili Deželno zvezo za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. Poštna znamka, ki je ob tem izšla, je, kot je zapisano v predstavitvenem bloku Pošte Slovenije pod imenom Turizem - Slovenska mesta na starih razglednicah, »izraz dobrega sodelovanja, ki poudarja pomen poštnih storitev za razvoj turizma«. Četrtino prostora zavzema pogled s pomola proti hotelu Palace. Vse lepo in prav, če ob tem pošta ne bi naredila kar nekaj napak. Predvidevamo, da pod vplivom Turistične zveze Slovenije, ki načrtuje osrednjo svečano prireditev v soboto 24. septembra v Avditoriju. Dvajset let po praznovanju stoletnice portoroškega turizma, praznujemo stoletnico turizma na Kranjskem. In to v Portorožu! To je po našem mnenju prva napaka, ki sta jo zagrešili TZS in Pošta Slovenije. Portorož je bil namreč v tistem času del kronske dežele Istre in ne Kranjske. Druga napaka je uporaba motiva hotela Palace, ki so ga zgradili šele leta 1910, torej pet let pozneje. Tretja napaka pa je uporaba priložnostnega poštnega žiga v kraju brez enega samega hotela; poštna številka 6320 je številka lucijske pošte, številka portoroške pošte je 6322 in bi jo bilo zato ustrezneje objaviti na izdanem žigu. Mitja Jančar i i - - N' 1! f$ 28-11%\ 1 (1 1985 31 17 H 5/ 5i h" J I ■A i-* > PROSTOVOLJCI DVIGAJO KVALITETO BIVALNEGA OKOLJA Konec novembra je bila v Rotterdamu knferenca o sodelovanju prebivalcev pri prenovi mest. Vse več je namreč prostovoljcev, ki si prizadevajo za dvig varnosti, čistoče in socialne sprejemljivosti bivalnega okolja. Posebno toplo so bili vabljeni prostovoljci iz novih članic, torej tudi iz Slovenije. Organizator je posameznikom, ki na svojo pobudo ali v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi dejavno posegajo v vsakdanjo podobo in vsebino življenja v svojih soseskah, ponudil brezplačno udeležbo na konferenci. Portoroški komisiji za prostor ni do izleta v Rotterdam. Le okolje naj njeno dejavnost prepozna kot družbeno in okoljsko koristno. (nk) TAKSI, PROSIM, BUSKA (SPET) NI! Z vzpostavljanjem prometnega reda, predvsem discipline pri mirujočem prometu, torej parkiranju, je v naši občini pravi križ. Če se občinska oblast problema loti z mehkimi prijemi, se vsi požvižgamo nanje, če uporabi tršo roko, pa začnemo kričati o policijski občini in vse povsod prisotnih lokalnih šerifih, ki da s preočitnim kazanjem svojih mišic - bolj kot za red - skrbijo za odganjanje pre-potrebnih turistov. V visoko razvitih deželah, kjer so se s prometnim kaosom soočali že pred nami, poskušajo na zmanjšanje prometa (in njegovih škodljivih posledic, denimo izpušnih plinov, hrupa itd.) vplivati tudi z uvajanjem sodobno organiziranega in kolikor mogoče poceni javnega prometa. Ne moremo zanikati, da se naša občina ne bi bila dovolj preizkušala v trenju tega trdega oreha. Tako se je pred leti preko javnega natečaja odločila koncesijo za javni avtobusni prevoz podeliti koprskemu podjetju l&l. Ne bomo pogrevali, da je koncesionar kmalu začel jamrati o nerentabilnosti nekaterih avtobusnih prog (tako je brezplačni avtobusni prevoz od Fornač do starega piranskega mestnega jedra, ki je nekaj časa potekal pod okriljem novega koncesionarja, spet prešel v roke javnega podjetja Okolje Piran), visokih obratovalnih stroških ipd., s čemer je od piranske občine dosegel dodelitev nezanemarljive letne subvencije. Ob strani bomo pustili tudi občasne križarske vojne proti taksistom, ki da uradnemu prevozniku odžirajo potnike. Kajti pri vsem tem so pomembni prav ti - potniki, ki bi si želeli predvsem čim bolj kakovosten javni prevoz. To pa v praksi pomeni: čimbolj pogosti odhodi/prihodi avtobusov, lokacija postajališč čim bližje njihovim ciljem (dom, služba, šola, ambulanta ...), ekonomska cena prevoza (beri: poceni ali, še bolje, zastonj), in - ne nazadnje - da bi se prevoznik držal svojega voznega reda! Prav s tem zadnjim pa je koncesinar l&l kar prevečkrat skregan. Tako sem že nemalokrat zaman čakala avtobus ob uri, objavljeni na postajališkem voznem redu (v povprečju naj bi vozili vsakih 20 minut). Če sem imela srečo, me je nazadnje iz zagate rešil kateri od mimo vozečih taksistov ali znancev. Nazadnje me je takšno jalovo čakanje ponovno doletelo letošnjega hladnega 10. februarja na lucijskem glavnem postajališču (ki ni nikoli zaživelo kot osrednja avtobusna postaja, a to je že druga zgodba). Ko buska že kakšnih 10 minut po napovedani uri odhoda ni bilo, sem povprašala v bližnjem postajališkem uradu. In izvedela, da naj bi ga zamudila, ker da je že odpeljal - in to po urniku! (?) Ker sem bila na postajališču vsaj 15 minut pred napovedanem odhodu, je bilo to nemogoče (razen če je bus, po kakšnem neverjetnem zakonu fizike, enostavno izpuhtel)! Prevoznik očitno, s »preskočitvijo« kakšne vožnje, »špara« na plečih potnikov. Od podeljevalca koncesije, Občine Piran, pa bi bilo upravičeno pričakovati vsaj kanček več nadzora nad kakovostjo storitev javnega potniškega prevoza, saj je (tudi) od njega odvisna stopnja prometnega reda, ki pri nas vselej šepa. L.S.Z. * Življenje sestavljajo iluzije. Med temi iluzijami nekatere uspejo. In to so stvarnost. (Jacques Audiberti) Glösa DELO, PRIMORSKE NOVICE, NA KAR ŠE PRIMORSKI TRIP?! Več kot dvajset let spremljam dnevno časopisje, ki izhaja na obali in moram reči, da je končno napočil čas za kratek obračun, te revščine, nekritičnosti in populizma. V Primorskih novicah dvajset let nisem prebral kritičnega članka raziskovalnega novinarja, še najboljše, kar zadnje čase je, so osmrtnice in epp sporočila. Če leta nazaj ni bilo ne duha ne sluha o vsaj realnem poročanju, je zdaj časopis zašel v čisto komercialo. Popkultura (le kaj je to?!) kot najvišji dosežek navaja vaje pevskih zborov in koncerte bebcev tipa Fredi Miler. Svoje čase, ko je bil urednik Drago Mislej - Mef, se je tu in tam še našel kakšen zanimiv člančič, zdaj pa sama rumena kronika razno raznih boržujev, ki popivajo, se bašejo na sprejemih in veseljačijo v tri krasne. Niti v sanjah, da bi na svoje strani recimo povabili Marjana Tomšiča, Iztoka Gai-stra, Slavka Gaberca ... Ne, oni le Dragice, Jožice, Pikote in Mikote! Čestitamo, iz super režimskega cajtenga v rumeno komercialo in foto-lepljenke kvazi materialistično malomeščanske elite. Enako Delo, žal moram ugotoviti, da g. novinar Boris Šuligoj komaj kdaj napiše socialno kritičen članek, vse lahko preštejem v teh letih na prst obeh rok, ja, dva prsta ene roke! On vedno brani razno razne Kosmine, Koreliče, velepod-jetnike, manegarje, zasebnike, ki imajo kaj pod palcem, da bi pa napisal kaj o stiskah malih ljudi, to pa ne. Seveda so tu informacije iz prve roke iz bolnišnice Izola, kar je moralno več kot vprašljivo. On je novinar te elite, ki že tako paradira in gospodari leta in leta na tem prostoru. Kar se tiče njegovega poročanja o kulturi: tam je, ker se dobro je, povabil sem ga na deset predstavitev knjig na obali, mu jih podaril, pa ga nikdar ni bilo, še zahvalil se ni, kaj šele, da bi poročal o prireditvah, ki so tako ali tako zelo redke. Češ, ti pisunček, norca pa se je delal v Škarpeni, ko me je deset let Adriatic preganjal po sodniji. Ta rubrika je sploh neduhovita, večkrat žaljiva, namigovanja na seksualnost neokusna, pa tako dobro pozna Jurija in podobne, pa ni ne on ne Gluhak napisal kakšen člančič. Škarpena in njegova vsega siti avtor se spravljata na reveže in siromake, ki so mu drugače tako oddaljeni in tuji. Res, da je nekoč zapisal par stavkov v Sobotni prilogi o meni, a bolj v bran g. Hočevarja, ki me je označil, da leta 1994 paktiram s Finijem Čestitamo, čeprav smo žalostni! O Primorskem Tripu le to, na) bo srečna družinica bogata in vesela, roka roko umije, samo. lizanjc riti je posebna umetnost, zato brez nadal|nih komentarjev in čestitk! Franjo Frančič 26 VI SPRASUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA Če smem verjeti govoricam, je zdaj vsa vesoljna piranska javnost naklonjena lokacijskemu načrtu za obnovo starega hotela Palace. Ali to pomeni, da bodo vsak čas začeli z obnovo in da bomo naslednje leto že silvestrovali v nekdanjih dvoranah? Naslednje leto ravno ne, zagotovo pa enkrat koncem naslednjega desetletja... Evropski standardi uvrščajo hrup med onesnaževalce okolja in ga preganjajo z zakonskimi predpisi. Kaj pa pri nas? Pri nas je hrup sredstvo, ki animira občane, da začnejo komunicirati s povzročitelji hrupa in z lokalnimi oblastmi; zakaj bi se torej borili proti nečemu, kar ohranja medsebojne odnose? Smo slišali, da so občinske službe v Piranu na Tartinijevem trgu namestile videokamere, da bi tako preprečile preprodajo mamil in razne oblike vandalizma. Ali menite, da bo kaj pomagalo? Bo - dokler jih tisti, katerim so namenjene, ne bodo ukradli ali onesposobili. Menda je začel delovati Mladinski svet Občine Piran za interese mladih, katerega naloga je iskanje novih delovnih mest, stanovanj in pomoč pri odpiranju centrov, kjer bi se izvajale razne dejavnosti. Ali verjamete, da jim bo uspelo storiti kaj za mlade? Glede na hitrost reševanja podobnih vprašanj pri nas (da o drugih razmerah ne govorimo!) verjamemo, da se bodo - še predno jim bo kaj uspelo - že krepko postarali. V okviru projekta "Piran - otrokom prijazno Unicefovo mesto" je občina že 1.2. namenila 50.0Q0 sit za materiale, s katerimi bi - ob pomoči in usmerjanju posebne delavno operativne skupine - pridne šivilje (zlasti v vrtcih) sešile punčke iz cunj in izkupiček od prodaje namenile Unicefu. Toda zdaj je že konec marca, denarja pa še niso nakazali in projekt šepa. Kaj pa vi mislite o tem? Občina vam vendar dela uslugo! Po veliki noči bodo razprodaje blaga in boste za tisti denar lahko kupili več kot bi danes! Nedolgo tega je dr. Janez Drnovšek izjavil, da Slovenci preveč živčno reagiramo na razna izzivanja svojih sosedov in da se o tem v javnosti preveč polemizira. Kako komentirate to izjavo? No, pa smo le dočakali, da je Drnovšek opazil Slovence in zaslišal slovensko javnost! Zakaj so se pravzaprav "občinarji" letos maškarali za pusta? Da bi jim ljudje nehali očitati, da nikoli ne snamejo krink... Kaj imajo skupnega kanal Fazan v Luciji in občinska sredstva, namenjena gradnji otroških igrišč? Oboji so letos zamrznili... Kaj imajo skupnega stavba sodišča v Piranu in navadni svinčniki? Grafite. Sonja Požar *Resnica je kot sonce. Zaradi nje vse vidimo, ne moremo pa je gledati. (Victor Hugo) * Človek je tam, kjer so njegove misli in ne tam, kjer je njegovo telo. (MarceIlo Mastroianni) POBOŽNA MISEL OB VELIKI NOČI Trije dokazi, da Bog ni Slovenec: - če bi bil Bog Slovenec, sedmi dan ne bi počival, ampak bi imel nedeljski urnik; - če bi bil Bog Slovenec, ne bi ustvaril najprej Adama in Eve ampak Adama, Janeza in šank; - če bi bil Bog Slovenec, ne bi Adama in Eve izgnal iz raja zaradi ušivega prepovedanega sadeža ampak bi ju zanj krepko obdavčil. Sonja Požar PLAZA PASJI POLIGON? Ljudje se po portoroški plaži radi sprehajajo ali rekreirajo. A vse pogostejši so očitki na nevšečnosti, ki jih tam čakajo. Najglasneje se pritožujejo nad povečanim številom štirinožcev (velikokrat odvezanih) in njihovih iztrebkov, ki ležijo vsepovsod, da človek nikoli ne ve, kdaj bo stopil na mehko. Drugi očitek pa je nerazsvetljenost plaže, ki v nočnem času, ko si mnogi najraje pretegnejo kosti, ljubitelje teka odvrača od vsakdanje rekreacije. Na plaži je namreč toliko »pasti«, da mimogrede v kaj butneš ali se ob kaj spotakneš. Občinski redarji in elektrikarji bi skratka na plaži imeli kar nekaj dela. (až) d m n liters Teni d.o.o. Portorož n Liminjanska 96 | tel: 05/6778-300 £ fax: 05/6773-225 | n amis.net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/ A QUESTO NUMERO HANNO C0LLAB0RAT0: Sonja POŽAR, Špela PAHOR, Valentina KLEMŠE, Ana HAFNER, Franjo FRANČIČ, Igor BIZJAN, Ivan ZUPANČIČ - Župa, Janko ROŽIČ, Valter PIKEL, Slavko GABERC in še kdo