The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Mediunn
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Na;s+are|šl slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
Volume xx. — leto xx.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (P0NDELJ2R) JANUARY 11, 1937.
ŠTE\aLKA (NUMBER) 8
AVntt UNIIA JE PODALA MIROV NE POGOJE
^orporacija General Mo-*ors mora priznati unijo jamčiti, da se ne bo Poslužila umazanih trikov proti delavcem.
pEJTRoiT. — Predsednik u-Je avtnih delavcev (U. A. W.) gj°'^er Martin je v soboto na-^ pismo na michiganskega overnerja Franka Murphyja, v ^ fem je sporočil, pod kakšni-je unija pripravljena
korp(
mirovno konferenco s
Poracijo General Motors, ob-pa je naložil odgovornost skUea:
Ameriška Slovenija od dneva do dneva
Kratka poročila o rojstvih, porokah, raznih prireditvah, novih grobovih in drugih zanimivostih iz življenja naših ljudi po širni Ameriki.
MILWAUKEE. — V splošni kraju pa dva sinova, hčer in okrajni bolnišnici je umrl Jo-1 brata.
seph Janich, po imenu sodeč CALGARY, Alberta, Kanada. Jugoslovan in star 51 let, o ka- — Pred kratkim se je obesil v terem ni drugih podatkov, ka- hlevu hrvaški rojak John Ma-kor da je prej živel v Carroll- rič, star 42 let. Zakaj je šel villu, Wis. Oblasti sedaj iščejo, prostovoljno v smrt, ni znano, sorodnike. — Že dalj časa se V Kanado je prišel 1. 1923. V nahajata v bolniški postelji Mrs. < stari domovini zapušča ženo in Josephina Tramte, bivša pred- otroka.
sednica društva št. 6 JPZS in BUENOS AIOES, Argentina. Anton Dobnik. — S strehe je|—Tu sta se poročila Franc Tri-padel pri delu ter si zlomil obe' bušon in Dora Mervič, oba iz nogi A. Šmalc. — 671etni Jos. Ozeljana pri Gorici.
Novak je bil te dni lažje poško-	-
dovan pri avtomobilski nesreči, i m j i	'# , *
— Osemletni sin Joe Remshaka TedCIl KrVaVlh DOjeV
Boj avtnih delat^^v v Clevelandut
Sinočnji shod avtnih delavcev je bil sijajno obiskan. Jutri se bo vršila sčja u-nije v SDD v CoUinwoo-du.
Hinavci očitajo iskrenim ljudem hi-navščino!
'Ameriška Domovina" je vse-
Francija grozi z zasedbo Španskega Maroka
Sinočnji shod avtnih dela v-cev je bil sijajno obiskan. Jutri I se bo vršila seja unije v S. D ^ D. v Collinwoodu.	'
Jutri zvečer ob 7. se bo vrši-j la seja vseh delavcev pri Fisher' Body uniji, Lokal 54. Na to se- j jo so vsi dobrodošli, zlasti Slo-: venci in Hrvati. Sejc% se vrši v Slovenskem delavskem dfmiu na' Waterloo Rd.
lej zelo huda, ako ji povemo, da Sto tisoc moz mociia fraiicoska armada v
se ne zna pošteno boriti; toda , . .	. ... , .
vedno znova prinaša nove doka- AiriRl JC pHpraVljena laKOl StOpitl V akCl-
ze, da imamo prav. Zdaj se tru-	. , v,	. v,	v .
di to dokazati (ponovno) z o JO. AiiglesRa vojaska pomoč je
bregovanjem ob akcijo za po-j moč branilcem španske demokracije, katero so začeli ame-	-
riški delavci, slovenski socija- Francija je trdno odločena preprečiti, da bi se Nemci
listi so jo pa razširili v svojem	vgnezdili v Maroku.
področju, pri čemei zopet in zopet ponavlja bedasto zlobnost,:
zagotovljena.
PARIZ, ,11. jan. -— Iz fran-*~
da bo šel denar, ki se zbira v	vojaških krogov je prišlo BOLNIŠKI ODDELEK ZA
namen (s pridržkom gg. Pirca ^^^otovilo, da ima francoski	ŠPANIJO
in Debevca: "... če bo sploh,pripravljene na-
. kam poslan", toi-ej če ga ne bm
inje konference na go-
verner;
da so se izjalovili vsi 'fUsi za mirovno konferenco trmoglavosti korporacije, poudarja, da je bila unija ve-o pripravljena pogajati se s ^Panijo o vseh spornih vpra-3in, dočim je kompanija da-yazumeti, da noče slišati o po-se stavkujoči s^Vci ne umaknejo iz vseh nje-tovarn. Unija je pristala na pod pogojem, da kompanija j^fantira, da ne bo skušala de-izigrati in da se takoj jg v pogajati. Toda kompanija zmerom ugovarjala neka-^ zahtevam unije, ki jih je '^odlficirala, da so njeni glase;
J. je pripravljena odredi-"sedeči stavkarji" zapu-tovarne General Motors, a-pripravljena takoj ®ti pogajanja z unijo ter i-® priznati; General Motors
zaprte, da jih ne bo skuša-...... obratovati,
za Madrid
Joe je resno zbolel in se nahaja
v	oskrbi špecijalista. — Žrtve
'ja in korporacijo. Pismo i gripe ali "flu" so postali: Joe	~ .
Marn in njegova žena, Mrs. MADRID. Divje maroške Louise Stariha, ki je srečno pre- i fašistične redne čete so sino-stala pljučnico in se nahaja na'^^ začele novo krvavo ofenzivo potu k okrevanju, in žena An-! P^oti Madridu, katerega je ge-tona Frangesha. — Poročila'»eral Franco obdal s polkrogom sta se Margareta Lustig in ogenj in razdejanje bruhajočih Frank Russ, katerega starši ži- topov. Nova fašistične ofenziva ve v Hibbingu, Minn. — V petek je višek sedemdnevnin nepresta-je bila otvorjena v Tamšetovi i^ih krvavih bojev in kaže, da so dvorani III. redna konvencija: rebeli napeli vse svoje moči, da Zveze Sloga, bratske podporne zavzamejo glavno mesto špan-organizacije, ki posluje v drža- ske republike, ob katerem si že
vi	Wisconsin in ki ima sedež v; tako dolgo zaman razbijajo gla-Milwaukeeju.	ve. Fašistična komanda je opustila svoio dosedanjo taktiko ter
SHEBOYGAN. Dne 22. načela s sistematičnim obkolje-doc je umrl Frank Turek star	da ga čim bolj
05 let m eden	najstarej-	strani, naka.- bi
š.h tuka,njin na«rir.i»(^K.-Za.t---odredila
pusca dve hceri m enega sina. i, ° . ,, ... .	__
^	^ , končni odločilni napad na me-
— Dne 26. dec. pa je umrl hr- j
vaški rojak Anton Piškur, star ® ^ nretekleea tedna so na 56 let in član JPZS. V She-	preteklega tedna so na
, . .. ,	nn 1 4. - . obeh straneh zahtevah velike
boyganu je zivel	32 let m je ,, „ . , r, t i
v. , .J v :	T • človeške žrtve. Poveljnik ma-
zivel pri družini Cecilije Juri-....., , ,	,
^	•' dndskih obrambnih cet general
Jose Miaja pravi, da je v teh GIRARD, O. — Po večletni i bojih padlo najbrž nad štiri ti-bolezni je umrl Anton Brajer,'soč mož. Posebno težke izgube najstarejši rojak v naselbini, ki so utrpeli Nemci, to pa zato, ker je bil rojen 17. okt. 1856 v So- so napadali v strnjenih vrstah, strem pri Sv. Lenartu pod Ljub-; Miaja je izdal poziv na vladne Ijano, po domače Potokarjev. V miličnike, naj krepko drže svo-Ameriko je prišel pred 40 leti | je pozicije ter jim povedal, da so I in je ves čas živel v Girardu oz.: fašisti po radiju priznali, da ni-I v bližnji okolici. Zapušča že-; go pričakovali tako trdnega od-no Frances, eno samsko in štiri poj-a od strani vladnih čet.
poročene hčere in sicer Fran-	_
ces Gorenc v Sharonu, Pa., Marijo Završek v Šmarju v stari domovini, Helen Woodsworth v
Garland Ashcraft, predsed- do slovenski socijalisti sami po-nik časnikarske unije, ..jznanja,
da je eksekutivni odbor v New.
Yorku dal $250 za stavka rje v:
tovarnah General Motors.
črte za okupacijo španskega NEW YORK. Organizacija Maroka, ako rebelni general ne; Ameriški prijatelji španske do-
bo
zahtevi francoske ^okracije je naznanila, da bo v
pregnal iz Španskega' soboto poslala v Španijo bolniš-iz- Maroka Hitlerjeve vOjake in in- 1" oddelek, ki sestoja iz pet-ženerje, ki so na delu, da ustva- ^^ajst kirurgov, zdravnikov, bol-rijo tam nemško vojaško opo- ™ških strežnic in ambulančnih
Pred veliko množico, ki je bila zbrana sinoči na shodu avtomobilskih delavcev v Public Mu-i sic Hallu, je Leo Krzicky, pod-' predsednik unije objfačilnih de-; lavcev, kritiziral kogipanijo, ki hoče potom pisem privabiti nazaj delavce. Izrazil se jc, da mora imeti to samo ei^ posledico — da se poveča pikefirf^e pred; tovarno. Unija avjLomobilskih ■ delavcev sestoji iz njladih energičnih mož in to je »rava opora: za celotno ameriškp delavstvo. Še nikoli prej ni bila Itako močna piketna straža pred tovarno; Fishfer Body kit ■' .j >T2 odru' dvorane je bil velik kup kart, ki jih je razposlala kompanija na delavce, ki so jih pa delavci pri- i nesli v unijski urad.
O
vršili španski socijalisti (po mnenju "A. D." je socijalist vsak Španec, ki ni fašist). Sploh piše ta protifašistični listič v tonu, kakor da španski republikanski borci ne delajo drugega,
kakor noč in dan "rušijo cerkve in samostane, streljajo v razpela, pribijajo na križ duhovnike , .	.
in skrunijo nune", dočim Fran-M«'
covi fašisti. Maji, nacijski rja-|^^ ygak hip stopiti'v akdjo ter vzel ta oddelek s seboj, vključu vosrajcmki m Mussolinijevi cr-	r r	j	-
nosrajčmki pobožno molijo	^ar bi ji vzelo dobrih 36, "jsko sobo, zdravniške in dia-
prosijo oga, a ji	pr	kakor računa francoski ge- gnostične aparate, zdravila, an-
rdecimi tolovaji . Tako gorečih . . ... j ,. . - i^invlia- titoksine in 75 bolniških postelj.
pristašev Franco najbrž niti	krogi izjavlja	_
. . .... ,	v JO. da je Anglija pripravljena
sami Spaniji nima! Mi se cudi-Z •" ,..5 1..: ,
mo, da ti ljudje odkrito ne kpo- P" nudit. Francu, ^polno
vedo svojih fašističnih simpa-	'»■|el»vanj2
. , , . „ 1 ___i angleške bojne mornarice.
tij irf dajo francovim morilcem ^
rišče. Francija smatra, da je g voznikov. V četrtek se bo vrši-tem nevarno ogrožan njen kolo- poslovilna zabava. Odpotova-nijalni imperij v Afriki, zato je!bodo s parnikom francoske li-odločena iti do skrajnosti, da "Ue Paris. Naznanilo pravi, da prepreči vsidranje Nemcev v 3® medikalni odbor te organiza-Španskem Maroku. Francija i- pretekli teden prejel nad
20 tisoč dolarjev prostovoljnih
močno armado, ki je pripravlje-; prispevkov. Oprema, ki jo bo
vzel ta oddelek s sebi
izvršiti zasedbo Španskega Ma- 3® kompletno opremo za opera-,
(Če bi se Hitlerju dovolilo, (l;t
Povečanje mestne elektrarne
Cflevelandski
javnonapravm
delavskih žena in	bi s^uti^dU v Španskem Maroku, M^'^^^tor Wallene je pretekli te-
ga b agoslova. Vse drugo so ze . ^ bila ogrožena samo prinesel iz Washingtona stonli.	'	—----------' , ,
...	, v , ____• 1 francoska kolonijalna posest v
A. D. skuša dalje napravi-,bogatejša■	povečanje cleve-
ti vtis, da so za zbiranje denar- ,	ameriška Californija, tem-1	mestne elektrarne, ki
ja za španske ljudske sile od-. ^ ^udi angleška trgovska bliž- b« stalo dva milijona dolarjev. govorm- Zorko,Molekm Jon-I	^	katero imenuje - i Zvezna vlada bo prispevala iz
tez. Ta budal^t pa2 »e zasluzi^ .j	britiškega im.!=klada PWA 900 tisoč dolarjev.
komentarja In da se zbiratelju	Ogrožena bi bila nazad- "^^^to pa bo s svoje strani fi-
sknvajo pod knnko boja za de-	potem,"^^^iralo povečanje s 500 tisoč
mokracijo: kdo pa potem \8pay	^ zaprta v Sredozem-i^olarjev gotovine in bondno iz-
niji brani demokracijo, «e nel^K	^
r^P"bbkanci vMjucivsisocijah.|	\ Božič
Francovi fašisti, Mavri m '	_ ^ , rokojm tsozic
Hi-: gledati nove Hitlerjeve dr z- Kakor smo poročali, je v
I »osti.)	mestni bolnišnici umrl John Bo-
in ------- V ^----- """ 7---------- žič, star 51 let. V bolnišnici se
ne; akcije, pa je pričakovati, da bo; nahajal eno leto in pol. V
zapušča
vest, da so zvezni uradniki odo-
mo-
Jamčiti, da bodo tovarne o-
(joj^^'^o^tirati ali
se ne doseže splošnega (Dalje na 2. str.)
. Žalostna vest
Logar, 1031 E. 71 St., y žalostno vest, da mu je A Bostenje preminula mati Logar v starosti 70 hiši se po domače pravi sih '^'^'^^Gjcevih. Tukaj zapušča Antona in. Josepha na Syl-Ha ^ stari domovini pa si-J ^Udeta in Poldeta in hčeri ^ ^no in Micko, kakor tudi mo-^ iH Več drugih sorodnikov. V Yorku zapušča eno sestro Coloradu eno, več sorodni-pa v Wisconsinu. Ranjka je prT ^°3ena v Knežaku na Pivki , Sent Petru na Notranjskem, Zapušča brata Jožeta in
^»■anka.
Žalostna vest
H	Bast 66 St.,
I ®bil iz stare domovine ža-. ^0 Vest, da mu je umrl v Ra-vasi pri Št. Petru na ^0	Joe Adam v starosti
J, Bil jg bivši premogar v ^^ylvaniji in bivši član S. N. • Tukaj zapušča sina Jose-stari domovini pa tri hče-
t^Tlorro
Danes ob 5. uri popoldne bo i seja vseh piketov v stavkar-: skem uradu na 14705 St. Clair; Ave.
Jutri ob 2. popoldne bo seja j vseh delavcev, ki delajo v "lay-i out, tool in die" oddelkih Fisher i Body. Seja se bo vršila v uradu i na 14705 St. Clair Ave.
V sredo 13. januarja bo seja i tin shop oddelka, v uradu na i 14705 St. Clair Ave.
enega sina.
j^l^aiies zjutraj je preminul j> ® ^ittes, 6411 Pelham Drive,
Nov grob
Deček ustrelil sestrico
V St. Luke's bolnišnici se na-! Girardu in Antonijo Brajer, tu-' baja v kritičnem stanju petletna di v Girardu. Sin John mu je Pearl Palutta, ki jo je njen se-j umrl pred osmimi leti.	' demletni bratec Eugen sinoči 1
MANOR, Pa. — Dolgotrajna nevarno ranil s strelom iz oče-bolezen je naposled položila v, tovega samokresa. Deček je sti-grob člana SNPJ Ignaca Rošar- kal po predalih za svojo pištolo ja, ki je bil zadnjih 13 let ne- kapsule, pri tem pa je našel pretrgano predsednik društva! očetov revolver, ^ ki ga je nato št. 78 SNPJ. Zapustil je bol- sprožil, da vidi, če enako delu-no ženo in deset otrok.	i Je" kot njegova pištoUca. Kro-
TOLEDO, O. — Težki opera-' gla je zadela dekletce v trebuh, ciji se je morala podvreči čla-- (Ta nesreča je nov opomin star-nica SNPJ Annie Iskra in njeu ■ šem, da ni varno imeti pri hiši sin Edward ji je dal svojo kri; strelnega orožja niti kupovati pri transfuziji. Nahaja se v; dečkom igrače, ki sličijo takemu bolnišnici za ženske in otroke i orožju, ker vzbujajo radovedna Summit st.	nost, ki lahko rodi tragične po-
GOWANDA, N. Y. — Leo; sledice.)
Stavanja je prejel žalostno vest	» i • •
od sestre v Meadow Landsu, Pa.,	Judež
da je v Na ran jem selu pri št. Na nagloma je preminul ro-Petru na Krasu umrla njegova jak Jakob Judež, stanujoč pri mati Ivana Stavanja, stara 73 družini Mainiger, 15617 Sara-let. V Ameriki zapušča dva si-jnac Rd., je bil doma iz Preserja nova in hčer, v starem kraju pa pri Kamniku, kjer zapušča več
Danes ob 6 zvečer bo govoril na postaji WHK Mr. Reisinger. V sredo ob 6. zvečer bo govoril i na isti postaji Paul Mauri, ki jej prvi pozval na stavko pri Fisher: Body.
ste?
tujska legija, Mussolini in tier? Ne bodite vendar tako
smešni! In "mešanje
Preden bo prišlo do direktnimi s vere	^	^
delavskega vprašanja": kaj
operiralo baš fašisti pod krinko j
nhranifpv krača n- rektno protestirala pn ^ancu kateri živi nekje v Minnesoti.
pošiljanju Bji jg vdovec. Za pogreb poskr
le bratranca.
John Prusnick je nabral v Slovenskem domu na Holmes i Ave. $9 za stavka rje pri Fisher j Body.
boia za ohranitev krscan- .	_
T- • -u • 11 m	v Berlinu proti
stva' ? Kai ne riban v kalnem	. t, . . v . -	- -
, »A T) " pod to krinko?	vojaštva m inzenjei-,bi njegov prijatelj Martin Stru-
po pravici	(Dalje na 2. str.)	kel. Pokojni je bil doma iz Št.
Vida pri Zatični na Dolenjskem,
kjer zapušča več sorodnikov.
v Pogreb se vrši danes popoldne
Preden boste smeli komu drugemu očitati ribarenje v kalnem, boste morali najprej
..................., moža, ki je pred leti tudi živel sorodnikov. Pogreb se bo vršil
,^^a, o. Pogreb ima v oskrbi v Ameriki, največ v Zapadni! v torek zjutraj ob 8:30 iz Žele
^^Hov zavod .
Za plin in elektriko
M je zadnji dan, ko lahko vaš račun za plin. Pobi-® tudi za vodo in elektriko.
h jpoma iz bolnišnice
Syetkovo ambulanco je bU iz Glenville bolnišni-Rudish, 841 E. 154 St.
Virginiji, in sina in hčer. — tovega pogrebnega doma, 452 Antonija Stavanja pa je prejela i E. 152 St.
vest, da ji je skoro istočasno	Direktorska seia
umrl v Hrastju pri Št. Petru g
na Ki-aau oče Mihael Frank, i Jutri zvečer se.bo*vrSila redr
star 74 let. V mladih letih je delal pri železnici v §t. Petru in je bil vedno naprednjak in dober gospodar. V Ameriki zapušča hčer in zeta, v stai-em
na seja direktorija Slovenskega Narodnega doma na St. Clairju., Začela se bo ob osmih zvečer. Vsi direktorji so preceni, da se je udeleže. — Tajnik.
Ob službo zaradi pijan- j čevanja
Clevelandski varnostni direktor Ness je zopet odpustil dva ] mestna ognjegasca zaradi pi- j jančevanja. Od začetku decem-1 bra 1936 je Ness odpustil iz j službe zaradi pijančevanja že 23 policajev in 17 ognjegascev.
Brutalen ropar
Roparski napaai v Clevelandu; so postali zelo številni in ropar- j ji postajajo na moč brutalni.; Tako je včeraj neki nepoznan, ropar ustavil neko 79 letno že-| nico, ko je čakala na ulično na zapadni strani in ko ni dobil pri j nji nobegena denarja, ji je s sa- ■ mokresom prizadejal poškodbe na glavi, da je morala iskati zdravniško pomoč v bolnišnici.
Za špansjfo demokracijo
y :Tqny Valenčič je rtabfal aa boritelje za španiko demokracijo svoto $3.15 ter izročil zastopniku Franku Ludviku.
Smrtna kosa
■ • Ac sami na i- Danes zjutraj je preminul	sc mts.
j„ -jg ti ; mestni bolnišnici Raymond Jer-jg^ 2. iz pogrebnega zavoda Jos.
star 8 let. Zapušča starš)!^,!, in %ovi &02 St. Clair
sta "vera m bsto	Louisa in Mary, brata Louisa in i^ve.
stvo , ki JU imate a o po^ sestri Rose in Marie. Družina ži-i
na jeziku, samo krmka, pod	yg? E. 159 St. Bil je član	Seja direktorija
tero skrivate svojo umazano j	"Kras", št, 8 SDZ in dru- Jutri zvečer se bo vršila seja
nagoto!	,štva sv. Jožefa, 169 KSKJ. Podirektorija Slovenskega društ-
Nas ni sram niti strah pove-: grebna maša se bo brala jutri: venega doma na Recher Ave., dati, da simpatiziramo s špan- ob 9:15 zjutraj v cerkvi Marije namesto v sredo, kakor je bilo sko ljudsko fronto, njeno po- Vnebovzete, potem se pa vrši: prvotno določeno. Vsi direktor-stavno vlado in njenim težkim! pogreb iz Angust F. Svetkova-j Ji stari in novi, so prošeni, da ae bojem proti fašistom, ki hoče-' ga zavoda. Pogreb bo privaten 13® udeleže, ker bo zelo važno in jo španski narod še bolj zasuž-1 zaradi nalezljive bolezni.	I bodo predloženi načrti za novi
njiti. Bodite še vi pri "A. D." Tožba proti mestu	~~
toUko možati in pošteni in pri- g^nka Cleveland Trust Co. je:	Smrtna kosa
znajte, brez skrivanja za pla-, naperila tožbo proti mestu, dii | Danes zjutraj je preminul
ščem "vere", da simpatizirate s j prepreči razširjenje ulic Pearl svojem domu Frank Knaus,
fašisti, da želite zmago Francu, state, češ, da sta ti ulici nje- j 3926 St. Clair Ave. Vnetje v o-
Mussoliniju in Hitlerju, ker so posest, vsled česar se ne mo-! česu je bilo vzrok s.;mrti. Pogreb
vam pač bližji po značaju kot razširiti brez njenega do-1 bo vodil Grdinov pogrebni za-
pošteni ljudje, ki bi radi videli, I ^oljenja.	vod.
da bi ljudstvom sveta zasijala	,
, J ,	Prometna statistika
prava svoboda!
Pokojni Skapura
__V soboto in nedeljo je bilo ši- Joseph Skapura, ki je naglo
.	rom Združenih držav v promet- umrl star šele 46 let, je bil ro-
'nih nesrečah ubitih nad sto lju-idom Slovak, a je bil dobro po-Danes zvečer je vaja za Can- di. Mnogo avtnih nesreč je pri-,znan med Slovenci. Tukaj za-karjevo predstavo. Potrebno je,; pihati slabemu zimskemu vre- pušča žalujočo soprogo in dt uge
da pridete vsi in gotovo 6b 7:30 i menu, ki je pokrilo ceste s sne-zvečer. Pred to vaj6 pa je vaja jgom in ledom. Samo v Ohiju so ti burko "Mož - gospodinja", prometne nesreče zahtevale v katero vprizori Cankar v nede- teh dveh dneh nad dvajset smrt-Ijo za S. N. Dom.	' nih človeških žrtev.
sorodnike, v Brie, Pa., pa bviita in sestro. Truplo bo propel j$: no v Erie, Pa., danes popoldne. Pogreb oskrbuje letov pogrebni zavod.
STOAN 2.
ENAKOPRAVTSIOST
11. januarja, 1937.
"ENAKOPRAVNOST"
Ownec*. and Published by TIIK AAIEBICAN JUGOSLAV FTQ. & PUB CO.
VATRO J. GRILL. President
IVAN JONTEZ, Editor (i231 ST. GLAIK AVE. ^HEncle:son 5311 - 5312 IsRued Every Day Except Sund.iys and Hollaay*
Po raznašakii v Cievelandu, za celo leio ..........$5.50
ca 6 mesecev .......$3.00; za 3 »msecc ..........$1.50
Po pošti v Cievelu.:ciu v Kanadi in Mexici
ea celo leto ........................................$6.00
ea 6 mesecev ........$3.^5: za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50
:a 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........S1.50
Za Evropo, Južno Ameriko In druye inozemske države Ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
UREDNIKOVA POŠTA:
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104
UREDNIKOV PRIVATNI KOTIČEK
FRANK KERŽE je pretekli teden objavil članek o "naši sedanjosti in bodočnosti," v katei-em najprej ugotavlja ne-veselo dejstvo, da Ameriška Slovenija odhaja v preteklost, kajti starejši rod na glo izumila, mladi rod je pa čisto ameriški, nato pa preidi^ k našemu medsebojnemu trenju, ki se izraža zlasti v bojih med našim časopisjem. Tu nastopi Kerže zopet v vlogi "narodnega koala-eionista" in njegov nasvet je; Ti boji ne prinašajo nobenih koristi ne tebi niti meni, temveč obema škodujejo, zato bo v najino skupno korist, da se nehava bosti in grizti, da se pobotava in skušava složno doseči najin skupni cilj. Ta cilj je najin obstanek — prizadevanje, da se ohraniva pri življenju čim dalj mogoče. Vero, politiko, znanost in druga vprašanja moiava pi'i tem pozabiti. Kaj bi tudi s to šaro? Ti misli in veruj, kar hočeš, jaz pa tudi, oba pa drživa svoje misli in prepričanje zat-e. Najvažnejše je namreč, da se ohraniva pri življenju oba. Vse drugo je nevažno. Baive naj se gredo solit! Kar potrebujeva midva, niso boji, ki jih je dovolj brez naših, temveč idiličen topel kotiček, v katerega ne bodo mugli prihi'umeti viharji iz sveta in v katerem bova na stara leta !ahk(j zadovoljno kadila pipico t-T kramljala o lepih staiih časih, !co so bili ljudje še zadovoljni, da so v enem dne\ u lahko
piepotovali deset ali dvajset milj . . .
* * *
LEPE SANJE, ki pa s:' ne hudo ui'e.^-ničile za nas, ker pač ne prebr>. amo sami na našem planetu, tem\ eč smo le kaplja v človeškem morju, iz česar nujno sledi, da tudi mi ne moremo mirno čepeti v zavetju, kadar se to morje iazgiblje in razburka, kakor se je v našem času. Boji, ki pretresajo svet, ne morejo iti mimo nas, ne da bi med nami odjeknili. Jn ker je svet danes v glavnem v dveh taborih: v taboru zagovornikov starega, okostenelega in impotentr.ega gospodarskega, socialnega, etičnega, moralnega in filozofskega sistema, in v taboru zagovornikov novega sistema, ki bo bolj zadovoljil nove potrebe, kateie je prinest 1 čas z razvojem, se moramo tudi mi odločiti za enega izmed teh dveh taborov. Temu ne moremo uiti. Vsak tak poskus je poskus bega pred samim seboj, pred realnostjo, pred neizogibnim. Kerže bi to moral vedeti in nehati sanjati o umiku v izolirano zavetje, katerega sploh ni.
* v v
TUDI TRDITEV, da nam ta medsebojni boj ni prineW nobene koristi, je zgrešena. Boji izvirajo iz tekmovanja in pomenijo trenje, kristaliziranje, brušenje; in brez tekmovanja ni življenja. Vzemimo samo naše podporne organizacije: če bi bila ostala, KSKJ na tem polju sama. brez tekmeca, bi imeli ameri-ški Slovenci danes samo eno podporno organizacijo, ki bi morda imela 20 do 30 tisoč članov, drugače pa bi bila mrtva, sterilna organizacija. Toda KSKJ je dobila tekmeca, nastala je tekma ali boj, prišli so nadaljni tekmeci in posledica je, da smo danes na tem polju izredno močni. Enake koristi nam je pi-inesid ta boj na vseh drugih poljih, ker je po\ zro-čil splošno razgibanost, živahnost, delavnost in tekmovanje, ki je na obeh strani rodilo mnogo sadov. Voda se mora gibati, da se ne usmrdi! Res je le, da (Dnije v 6. koloni)

OredniitTo "Enakopravnosti" ■ Te-■eljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z Izjavami aH trditvami dopisnilcov. UrednUtvo pove svoje mnenje o vsem na dmgem me^tn. v prvi vrsti v uredniški koloni.
• Kdkopisuv se ne vrača.

T« I . r I /•■ II« 1	i". . . Za socialiste zbirate, pa
Tiskovni fond C.. U. in drugo	inic drugega in %a boj proti ka-
Clevelancl, O. preprost delavec bolj dovzeten | količanom, za požiganje cerkva,
.p.,,.., r"! • za našo akcijo, kakor pa oni < streljanje duhovnikov, redovni-
Pretekli teden je Cankarjeva	^	, ■	'kov in redovnic"
nasi intplioAnti Ui «f> npnre-	icuu\xiii^.
•inteligenti'
ki se nepre-
na-
stano trkajo na prsi ter doka- Vpiašam vas fasistične podponM društva a prošnjo,	uLm, kolik, so vdahnjcce. Ali je to krščansko,
ustanova razposlala pisma na podporna društva s prošnjo, da
prispevajo v tiskovni fond. Ne-	delali in se žrtvovali:Bogu dopadljivo, da cerkev la-
kakra društva so sklemla,	delavsko kulturo etc., etc.. to.|stuje ogromna posestva, na ka-
podprejo ta fond, se p redno so	i. ..	.....
ŠKRAT
Za smeh
m
poapr^o aiiona. se pnmno so ^gcjajoamne nuirejopoma- brib marajo garaU k^aUaki po pnjela vabila, za kar jim gre	..g^tvova- da^iki, brez vsake svobodo u
vse priznanje, m upati je, da se bodo tudi ostala povoljno odzvala.
Morda bo kdo rekel, da smo neprenehoma nad društvi za denar, toda drugače ne more biti,
če hočemo imeti nekaj dobrega. če hočemo postaviti močan steber slovenski delavski kulturi v Ameriki.	,
ranco in delom! Da, delo naj
Z akcijo smo pričeli z navdu- i govori in vsa čast onim, ki res-
Družba izletnikov se je ustavila v nekem kraju. Eden iz-1 . ' : v	. , , med njih je vprašal domačina:
li", ker so zdelani, ker — itd.,' pi'^vice kot suznji. Kaj je reke. | "Povejte mi, ali je vaš kraj itd..., in ker se jim je grdi pe-^^^tus? Ali ste ga zatajili, zelo zdrav?"
simizem zažrl v srce! Nekato-jj® to krščansko, daj	gg kako! Ko so hoteli
rim pa je samo do moči, in če je: aristokratskih ciruzm lastu- biggogigviti novo pokopališče, nimajo, so pripravljeni podre-1 J® skoro tri province, živijo ne-1 morali najprej enega ubiti, ti celo stvar. —	moralno in razkošno, ljudstvo gmo sploh mogli napraviti
Upajmo, da je teh malo, upaj -,gara in strada? Ali je to kr-'pogreb."
mo, da se vsi zavedamo, da bo- j ščansko in Bogu dopadljivo, da ^	* * *
mo prišli do cilja edinole s toie- i® "^aš ljubljenec fašistični vod-^	- i • ui ■ , <
ja Franco organiziral divje mo-1 ^ boljšo ljubljansko restav-
hamedanske Maročane, da po-;racijo pride Matevž Frnikula,
sen jem, kakor, da se bi odkrito-1 nično delajo za Cankarjev glas- i Zijajo katoliške može, žene in o- pi srčno zavedali potrebe po izo-jnik, posebno pa onim društvom,} kroke samo zato, ker se borijo vnvnSa &A nin-brazbi in javno priznali svojo ki so se priključila Cankarjevi svobodo in pravico do pošt-, ______ , . . _____.vv_
kulturno nezrelost, zato moramo v tem duhu tudi nadaljevati, če nam je res kaj do delavske
ustanovi in se zavezala prispevati v tiskovni fond!
Zaključujem z željo, da se bo-
kulture, o kateri tako radi go- do cdzvaki za tiskovni fond vsa
vorimo.
društva, ki so prejela pisma.
Fakt je, da smo Slovenci v A- i še nekaj: 14. februarja bo i-1 ^-^ki napadi na nas
meriki zelo malo potiošili za izobrazbo in čas je, da se tega
Kdor mene pozna ve, da se ne
Ameriška Domovina laze in po+varja
' ekstrcm, ter so se pričeli tajno organizirati >;a strmoglav-Ijenje legalno izvoljene vlade- in
talnosti in krvoprelitja v šj^ini ji-
_' nerala Franc i. S pomočjo Hit-
lerja, Mubfoiinija. z divjimi Maročani in armado je mislil,
špansko ljudstvo je v večini da fco v p ir dneh vposta'il fa- . ., ....... . .
katoliško po mišljuiju. Cerkev Cistično dikLaburo. SpcdletUo "ibhstavkarjcv.kernjintmjje
. ni delavske unije.	j
Mi apeliramo na splošno slo- j vensko javnost, da stoji na stra-1
"Karel Neumni!"
in aristokratska buržuazija je rnu pa je, ker ni lučinvl na tako boj, toiej je vaša dolžnost,	tukajšnji okrajni bolniš-
1«1_ ___1*1«	1 «	ri o Tlrv\ TI 1 1^ o T o ts t-tl T1 iHl	/%_	»/ o	**
nici so pretekli teden rešili življenje še nerojenemu otroku, ko s cezarejsko operacijo
bila v veliki večini lastnik zemlj-; odpornost španukcpn delavstva jim tukaj daste tudi vi o-in naravnega bogarrtva. Kmeta in kmetov.	,^tali slicno moralicno oporo.
v pravem smislu besede ni bilo.! špansko ljudstvo, željno svo-'.	se apelira na ostala dru-
Delavci na prerijah in plantažah bode. zemlje in boljšega življe-	fitcrijo enako, ker tudi :^	»^kaj minut
so bili izkoriščani po obhsti:nja se bori in umira, brez razli- P" y=T.	'."Ipred nasilno smrtjo njegove
cerkve, aristokratske buržuazi- ke če jc socialist, komunist ali »edaj bijejo boj za zboljšanje,Mater, 19-letno Elsie je in veleposestnikih bolj kot:katoličan. Fašistični poveljni-	delavskih razmer. Tukaj^^^^^^^^ ^jen 21-letni mož
3užni ali tlačani n. Kranjskem, ki so računali, da bo višja du-	Ray Randall ustrelil v glavo in
Da bo slika bolj j,.ana; Provin- hovščina z boljševiškim straši-	od strani gotovih h-	pripeljali v bolnišnico,
ce Andaluzia, Esu'omadura in lom dobila katoliške delavce na	namigujejo, da je ^ umirala. Umorjena žena in
del Coetile Bo bile LmLovane od svojo fasistieno stran. Tudi v	=tev:lo ddavc^ »loven-
par aristokratskih buržoaznih; tem se je vračunala. Provinca »^ih, katen spadajo k tej umji.	Poročila sta se šele
družin. Industrijski delavec je Basque ji najbolj katoliška v to dokaz je dovolj jasen, da petimi meseci. Njen otrok bil najbolj izkoriščan ni naj-! celi paniji in je v ogromi^e veči- ustanovUi svoj stavkarski moškega spola in živi.
slabše plačan, imel je najnižji ui na strani lojalistične-social- izključno za Slovence in__
standard življenja. livztt je ki- istične vlade. Katoliški možje, v S. D. D., kateri bodo kot	pnnPI<;AMA
tajski kulij.	žene, fantje in dekleta se skup- ^^ki tudi dajali svoja poročila iz	ruL»riaAixA
Da se te neznosne razmere od-1 no s socialisti, komunisti in dru- stavke. Takim listom ni do j - WASHINGTON. — Predsed-pravi. se je fonnirala ljudska gimi ljubiteljimi demokracije ^ega koliko boste vi dosegli, ker Roosevelt je v petek podpi-fronta radikalnih in liberalnih borijo in umirajo proti fašizmu	danes kct jutri sprejeli g^j resolucijo, ki je bila spreje-
strank, kateia je z veliko veči- za |.ravo ir resnično dcinokraci-	K^oše za oglase.	ta v kongresu in ki prepovedu-
tio zmagala pri volitvah in pi e- jo, katera je edino mogoča v. so- Torej slovenska javnost, ato-jj^	orcžja in vojnih po-
vzel:' vlado zadnji ga februarja ciflistični družbi. In tem bo- Jite na strani tim borcem, ka- trebščin ža Španijo pod kaznijo 1. 1. LiberahiLi vlad:i je pričela z l iteljtm in njih družinam mi bij^io boj tudi za vas. Tudi	ali petih let zapo-
1'efoim nii, da izboljša življei- pošiljamo v pomoč prispovani vi slovenski trgovci, je tudi va-	obojega za vsako kršitev
aki standard španskemu ljud- denar od društev in postuliezijih ^a dolžnost, da stojite moralič- te resolucije, ki je s predsedni-etvo in razdeli zemljo med tiste, Slovencev—ljubiti 1 jev pravice in "o na strani tih slav kar jev. kovim podpisom postala zakon, ki su jo obdelovali —med bivše ■nravv- den'-okraciu'.	' Za pripomnit je tudi, da v ta Prenovpd bn v veliavi dokler bo
sninjckmct. To je višjo d,.; Nesramni fašiltično navdah-	v prlZik^mZaL l obsloj"'
hovščino, aristokratsko Ijiužu-j jeni urednik Ameriške Domovi- tjgkovni sklad teh stavkarjev. jo razmere, ki so opisane v tej
nega življenja?	.čilnega, kjejestranisce.
Vsv. pismu stoji, daje sv.l "Pojdite naravnost po hodni-Pavel rekel: "Kdor ne dela naj.^"'" ^^čne ta pripovedovane je." Di to je. kar mi socijali-'ti' "potem pa zavijte na desno
,. , v .	... 111 opazili boste vrata, na kate-
sti hočemo, in ravno i aai tega	. ,	. ,
rih je zapisano za gospode.
I Toda, to naj vas ne moti, kar
niela Cankarjeva ustanova svo-j	r—......vstopite!'
J« prvo prirfditev v S. N. D. na ! vtikam v versko prepričanje po-j	...
zavedamo in popravimo, kar jSt: Clairju. Ob tej priliki bo ^fo-jSameznika. Med iskrenimi ka to-j
smo dosedaj zamudili!	voril o pisatelju Ivanu Cankar-{hčani imam mnogo prijateljev, i Pri izpitu iz piirodopisja po-
Na agitaciji za "Cankarjev 'ju sam Etbin Kristan!	ihinav-cev pa ne maram. Pri različ kaže profesor dijaku rep neke
glasnik" sem opazil, da je naši	M. Medvešek ta j. nih organizacijah, kjer sem ak- ptice in ga v^praša:
tiven, delamo skupaj in imajo' "Katera ptica pa je to?" me radi. Svojega socialističnega j Študent ogleduje rep, toda prepričanja ne skrivam pred ni- ptice ne more uganiti.
komur, ker sem ponosen nanj.! Profesor vzame drugo ptico
, postavdtov fašistične diktature, j ^ko mi ravno gmotno škoduje in spet pokaže dijaku samo rep: Nisem piičakoval poštenega Obrnil so se za infoimacije in,-daje mnogo dela in truda.| "Katera ptica pa je to?' odgovora od A. D., na moje pomoč na fašistična diktatorja ^ g^	za siromašne druži-1 "Ne v-em!"
vprašanje v Enakopravnosti, Hitlerja in ivlussolinija, katei a j	j-jjgg niogle dobiti relifa | "Vi pa res prav nič ne ve-
kei' toliko nisem naiven. Ni- sta pvojim španskim bratcem z Lami, nisem vprašal kakšne ve-, ste," pravi profesor. "Slab red sem pa vedel, da je že zveza po-i^^^^U^'"	Fašistični P'-l ^ .j- političnega prepričanja je vam bom dal. Kako se pišete?"
stavljena med fašističnem bru-'^ral Franco je or-:!!.,. ■ - <^1 sem ž%ijimi in boril se: Cijak se obrne, pokaže pro-talnežem Francom in Šentkler-|niaiočanc, in p. le ^	da so dobih podporo. Hi- ^'^sorju hrbet in mu reče:
jem. V sobotni številki A. D.'^plogen fašističen	' j,} pgjo svwe življenje! "Pa vi mene spoznajte po re-
zagleda beli dan uredniški čla- špansko ljudstvo in	o na to, da obdržijo svoje P"'"
nek, ki je posvečen mojemu j ^lado. Španska vlacL^	,	v lepi obliki na račun j	" *
vprašanju. Tudi španski fa- i'a no. v _ a, v njej ni ""Oj	pa me od časa do časa t Pri izpitu vpraša profesor
šistični general Franco ne bi;enega socialista m ne komu-,napadajo. Mislil sem, kandidata:
mogel bolj hinavsko, lažnjivo	vseeno so jo -'isisti	srečala pamet in čuv-l "Recite mi, kandidat, kateri
in provokativno odgovarjati. I k-ei ikalci^ progiasah za bolse-|^^^^ ][{er se to ni zgodilo, zato češki kralj je izdal tako ime-kot je to storil uiodnik A. D. ^'^ko. la vlada je hotela ob-'komentar. Če bo potreba,'novano zlato bulo?"
Da ne bi šel rdeči Sirah r.ocia- ^^'^^'^ demokratičen kapitalis-	pridem.	L. Zorko' Kandidat molči.
lizma mimo njegovili čitateljev,' tičen sistem, kot ga imamo v	__j "]^o, ka. . .Ka. . ."
je bilo treba dodeti tudi ured-|Upeljati jo hotela^ ^	i .u	. I "Karel!" se je spomnil kan-
nika Enakopravnoeiti in Pros ve- ^^tovc refoime za izboljšanje DrustvO "V DOj DOCl- didat.
te. Kar se njijo tiče, bosta	kegstandarda špan-j	• i |	I "Kateri Karel?"
sama odgovarjala, če se bo nji-,^kjga ljudstva na račun aristo-.	PITCI StOVKO	j Kandidat snet molči
ma ljubilo. Odgovarjati iju!ki.lske bui.^^^^^^^ velepcJ Navčerajšnjisejidruštvav| Drugi prolSL član izpitne dem. kot sta urednika A. D., ki ^^^n^o.. k.l^r tudi na racim^boj, št. 53 SNPJ je bU storjen komisije, ki je bil že v letih in nimata trohice čut, do pošte- mdusti ijc.ih ka#anov. Le bi gkiep, da stoji društvo stood-' plešast, mu je hotel pomagati, nja hi resnice, je into kol bi bob ^ '""T laaikaina Di od- gmotno na strani stavkujočih jn ga spomniti na kralja Karla v steno metal.	slovila m napravla neškodljive	pri Fisher Body Co., plešastega. Zato je dvignil ro-
Moj komentar (1:; i mislim go/'^ona^histurne m austo.tKiiske	tudi veliko članov, kate- ko in potrkal s prstom na svo-
komentarji drugih) je name- š^erale. K.r tega m storil.	stavkarji. Tudi je da- ji pleši.
njen tistim, ki niso če popolno- osemaeset procentov armade-	y ta namen .$15.00 za pr-{ Kandidat je to opazil in hi-
ma na jesnem: Kdo je kriv bru-! '	lasis I'-nega ge- podporo, na prošnjo od stra- ti o vzkliknil:
TRAGIČNO ROJSTVO
OAKLAND, Cal. — Zdrav-
a.zijo in vele poseBtiiike pognalo | ne pa zapiše in ni(W|ga ni sram:
Dr. V boj. «t. 53 SNPI resoluciji
Minerali je v hrani
Piše Dr. John L. Rice, ;tdravstveni komisar
mesta New York.
(Uendcnili v	kiji (»i "Človo.ško to-
lo" poudarja, da Jo v leleMi človeka, ki telita luO funtov, sedem in pol funtov mi nora 1-nili soli. 'Po vključujejo apno (Calcium), železo, fosfor, sodo, žveplo, baker in jod in pravilno ravnotežna hrana preskrbljnje telo z vsemi temi snovmi, flvana pa jo tudi e-diiii pravilni način, ]jo katerem dobivamo to snovi, razun po nasvetu in vodstvu zdravnika. Telo no more vporabljati mineralne soli v njihovi pi-votni obliki. Ko pa jih jemljemo v hrani, so spreminjajo v snovi, ki jih more želodec prebavljati in jih more telo najboljše abso r bi ra t i.
Za. rast kosti in zob potrebuje telo prod vsem apno in fosfor. Radi to^a je važno, da ima noseča ženska v svoji hrani tako jedi. ki vključujejo ajmo in fosfor, ako hoče, da začne dote svojo življenje z močnimi kostmi in dobrimi zobmi. Iz istega razloga se ra.sto-čim otrokom priporoča, da jedo jedi, ki imajo te minerale. Obilo mleka in obilo sadja in zelenjave preskrbuje s temi minerali.
Vloga, ki jo železo igra v našem telesu, je trojo vrste. Železo jo bistveni element <>-nega dela krvi, ki se zove hemoglobin, katera »nov ].)rinaša kisik v telesne stanice in omogočuje njihovo delovanje; zdi se, da v neki uKM'i kontrolira najvažnejša delovanj:) znotraj stanic.
Našlo se je, da telo potrebuje maionko-stJie količino bakra, da more vporabljati železo, ki jo v jedi. Jod mora biti prisoten v telesu, ako naj deluje normalno. Ravno tako žveplo.
Ali v>e te minerale si moramo preskrbovati od mlekarne, grooerije, mesar ne in prodajalne sadja in zolenjav — no pa od lekarno. Ako gospodinja pazi na dobro in j'avno-toženo ])i'ehraiio za svojo diaižino, ji ni treba biti v skrbeh, da njena družina no dol)iva vseh teh. minoi'alov. kakor tudi vilaminow Ijotrebnili za zdra\'je.
Najbolj običajni hranilni viri za železo so jajčni rumenjak, jetra, obisti, spinača in sadje. Žveplo dajejo ])rotejinske jedi, kot jajca in mleko. Jetra Jiam dajejo ]jotrebiii ])aker. Mleko v.sel;ujo potrebno apno in fosfor. Jod nam dajejo morsko jedi.
Da imamo pra \ iino prehrano, ki nas preskrbuje z minerali in drugimi važnimi snovmi, bi morali jesti jajca vsaj po trikr;i1 na teden, listnate zelenjavo vsak dan, meso vsak dan, ribo vsaj po en k; at na teden. Vsi. ndadi in stari, bi morali vporabljati po en kvart mleka vsak dan. Morali bi jesti tntli sadje, sveže in skuhano, vsak dan in jetr;i ali obisti po enkrat na teden.
(Dalje iz 1. kolone)
bi ta boj lahko bil lepši, dostojnejši ii^ treznejši. Ba ni, je krivo pomanjkanje notranje kultuie in treznosti pri premnogih ljudeh, ki so se vsilili ljudstvu za voditelje, dočim so slabo kvalificirani celo za kozje pastirje. Midva s Kerže-tom bi se na primer lahko lepo pomenila o čemerkoli: on bi povedal svoje, jaz svoje, nato pa bi se brez strupenega uje-danja lepo podvrgla sodbi ljudstva, ki je naposled in vedno najvišja, odločilna in končnoveljavna. Tega pa se ne more reči o vseh ljudeh in da je takih ljudi, ki se najrajši zatekajo k nepoštenim in neetičnim načinom bojevanja, dosti veČ v nasprotnem taboru, je Keržetu le predobro znano.
V *
ŠE NEKAJ. Kerže tudi piše; "Vsak medsebojen boj je slab, ker ga ljudstvo ne pojmi tako, kakor tisti, ki ga pišejo. Ti namreč čisto dobro vedo, da so to prazne fraze." Kerže je s temi besedami liote ali nehote označil vse naše časni-kai-je in polemičarje za navadne hinavce! Izvzel ni niti sebe, dasi se nedvomno smatra za častno izjemo! S tem je storil kiivico vsem. če bi bil hotel biti pravi čen, bi bil moral povedati, da so nedvomno na obeh straneh tudi neiskreni ljudje, ki mislijo drugače, kakor pišejo ali govore, kar delajo iz oportunizma, zraven njih pa tudi iskreni ljudje, ki pošteno zapišejo ali povedo kar in kakor mit^' lijo, da jo prav, tudi če morajo zaradi tega iti skozi marsikakšno neugodnost, ki bi se je drugače lahko izognili! Kdoi" hoče veljati za poštenega in nepristranskega sodnika, se mora najprej naučiti pravično in nepristransko soditi! Vsakemu, kar niu gre!
januarja, 193?.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
GERTY KELEMEN:
Hendrik Torne se je vrnil
Vsako jutro, ko je prišla In-grid na vrt, jo je Hendrik ča-,	ji smehljal. Da je pri-
sel v Borge, kjer je star ovala npid g starši, je moral Hen-ik hoditi tri ure. Vsak dan je na vse zgodaj odšel iz Suet-jelme in korakal po prebujeni pokrajini. Skozi goste bukove gozdove je stopal in pozdrav-Jal drevesa, ki so stala ob po-!' bi bili samo dobri to-arisi, ki poznajo njegovo sre-^°-^V teh zgodnjih jutrnjih u-je le tu in tam motil pri-3e ne gozdne sence pramen ki je skakljal med list-'^ežno, boječe, kakor bi pel 6 lepe pesmi starih pevcev je imel Hendrik tako ze-
kor^^"	niso imele ni-
' žalostnega konca, nikoli TSKlega, zato zvenele
so tako v Hendriku.
dolgo
ure nato je prišel Hen-
Pol
travnik, ki je bil poln
vsod^«	je že solnce po-
V žarelo. Potem se ie zna-sei Mp , ,	•'
bil R S"ča in spodaj je gg . čudoviti dvorec, ki iiih"'^ svetlikal sredi šir-tih'	travnikov in zla-
je	po^. Kadar ga
pogledal, se mu je zd /	misel, da je prav
^,^,]e ingrid odprla v postelji-globoke sive oči, po-ši ], l^se, ki so bili svetlej-jjj .^kor žitno klasje na polju ./^'"^Snila svoje vitko telo.
Hendrik kmalu pri-, "O mislila in skočila s!, . In
Nih
ko je Hendrik v
spešil
prišel tako daleč, je po-
Drobna, bela knjiga in v zlatih črkah bo na njej zapisano: "Za Ingrid."	j
Ingridine oči so se zasvetile.' "In potem, Hendrik?"	1
"Potem? Ko bom glaven mož, ko bom hodil po cestah in bodo ljudje šepetali drug drugemu: "Poglejte, to je Hendrik Torne;" ko bom čisto slučajno prišel v kakšno mesto in videl na odru ljudi, ki bodo moji ljudje, ki bodo govorili moje besede — takrat, Ingrid, sc vrnem po tebe in te vzamem, i Potem bodo ljudje skrivaj kazali tudi nate in šepetali drug drugemu: "To je Ingrid, žena Hendrika Tor na, pesnika."
Potem je prišel večer in Hendrik je šel skozi pšenitJna polja, tja v senčico mraku. Ingrid je stala ob vrtnih vratih in gledala za njim. On pa se ni obrnil, dokler ni prišel do vi^ha griča, toda takrat je bilo že tako temno, da ni mogel več razločiti Ingridinega obraza, le njena bela obleka je bil ozek, svetel pramen v senci.
* :::
Leta so minila. Ingrid je bila zelo lepa, toda mnogim se je zdelo, da je njen obraz trd in njene oči mrzle. Toda to je bilo le zato, ker je morala zaklepati vase toliko misli in želja in sanj. Naposled je bila že v ena in dvajsetem letu. Vse njene prijateljice so se pomožile in šle v tujino. Njo pa je začel Jenes Oernkolsvik, ki je imel dosti oralov zemlje, in nekega dne jo je prosil za roko. Toda Ingrid ga je odklo
I bil Erik Sodrham. Rad jo je i
pa je šel Hendrik po-1	takrat, ko so se še igrali
skdnjig
id (j„, "
31 ip roko, je čutila, kako gg upal odkriti svoje skriv
Borge. Ko mu je In-1 roparje in vojake. Nikoli prej
je
^^'"Inosti, L^aj je vedel, da je dt čila'i ^ ^ govorila, je tla-	drugemu. Zdaj pa je i
teža. Ko je Ingrid še le- j.gj.
je v mislih toliko pri-j
^daj pa ni mogla, | "Hendrika ni, Ingiid. Meyta • Kakor bi bile vse ti-i tam daleč so ga pogoltnila. Tam
ni in
"l^edo
§t'iei_
izginile
med polji'2'^' toliko lepih, duhovitih že-! na, v zapeljivih oblekah— tudi
%
sta
i jaz sem bil nekoč v Parizu..."
"Saj ne moreš biti večno brez moža," so tožili starši. "A-li misliš ostati stara devica, da se bodo vaški pobalini iz tebe norčevali. Poglej Petra Oelan-da. Inženir je in v Kristianiji živi. Pameten je, dobrega srca sedemnajstem, le- in ljubi te.
niti	po cvetočih, pšenič-
sta pa se še za roko ni-Hejj	Ingrid je odtrgala
je ^'^orjotic, toda kmalu jih na tla in tam so de kakor padle, bele zvez-
h' ^%rid!
i??',
je naposled dsjai "Ali me boš čaka-
liki, <1
V.
Y ga je pogledala z ve-' jasnimi očmi in molčala, bom napravil, da se mi stifj Piej posrečilo. Jaz sem lie th dvajset. V Suetjelmi večno ostati. Svet si StU 'Ogledati, kako jc v me-' tujih deželah. Pisal bom;
Zato se jc Ingrid dostikrat pogovarjala s Petrom Oelandom in videla je, da ima res gorke in zveste oči in glas,, ki je topel. Potem pa jc zagledala Hendrikov obraz z visokim vedrim čelom, zasanjanimi rjavimi očmi... Ingrid je bila inženirju hvaležna, toda njegova žena ni mogla postati.
in ill vseh ljudeh, ki živel iz	o meni. Tudi pesmi
s	in Suetjelma vzamem
da jih izdam v knjigi.
Naposled je preteklo deset let, in nekega jutra, ko je stopila Ingrid na vrt, je stal Hendrik Torne v senci hrasta k a-
kor nekoč. Ingridi je izginila Vsa kri 2 obraza. Poč&ši mu je stopila nasproti, on pa je stopil v solnce in prijel njene roke. Toda tedaj se je Ingridi zazdelo, da ni še nikoli čutila teh rok, ker so bili prsti trdi in jo je njihov dotik skoraj bolel.
Nemo mu je pogledala v o-braz in čeprav se ji je zdelo, da gleda črte, ki jih že pozna, ji je bil vendar tujec. Strah in groza sta stisnila Ingridino srce.
"Vrnil sem se, Ingrid." je dejal Hendrik. "Kakor sem obljubil. Ali si me počakala?"
"Sem...," je prikimala.
"Dosti dalje je bilo treba, kakor sem slutil. In vse je postalo drugače. Tako drugače, da sem skoraj pozabil, kaj sem hotel, ko sem odhajal iz Suet-jelme. Šele ko sem davi hodil po gozdu in prišel do gričkov pred Borgom, — kakor pred desetimi leti, je spet vse oživelo . . ."
Šla sta kakor nekoč po poljih in Ingridini prsti so mečkali rdeče makovo cvetje. Ko ji je govoril, ga je osuplo gledala. Hendrik je bil močan, živa življenska moč. Toda ta, ki je zdaj stopal zraven nje, je bil slaboten. In njegov obraz — ogenj v očeh je ugasnil. Nos je imel debel. Usta so izdajala za-grenjenost in razočaranje. Počasi je padal rdeči mak na tla. Kakor kaplje krvi, si je mislila Ingrid.
"Da, je pravil Hendrik, spomnil sem se, da sem hotel postati pesnik in mislil stm, da sem imel v srcu tisto iskro. Nočem ti praviti, kako je prišlo drugače. Ko ni bilo uspeha, se mi je zdelo, da je iskra v meni ugasnila. In denarja sem potreboval.
Vse sem poizkusil. Potem nisem bil spet nič. Stradati sem moral. Zato sem delal v nekem drugem mestu vse, kar mi je prišlo pod roke. Ko sem naposled dobil nekaj denarja, sem postal solastnik tovarne. Toda čez leto dni je vse propadlo, kur sem imel ...
Zdaj imam trgovino v Londonu in dovolj denarja. In zmeraj nosim tebe v sebi, Ingrid. Kjerkoli sem bil, je sijal tvoj obraz v moje življenje. Zdaj sem se vrnil, da te vzamem. Ali hočeš iti z menoj?"
Ingrid je dolgo strmela predse. Mislila je na Hendrika, ki ga je ljubila, na vroče poletje, ki ga deset let ni moglo zatem-niti. In potem na neizmerno dolgo pusto življenje, ko je bila sama, tako sama, da bi časih jokala v bolečinah in bežala sama pred sabo. In na tiste, ki jih ni marala, ker je čakala Hendrika. Toda ta, ki stoji ob njej, tudi ni Hendrik. Vendar, vendar . . . Hendrik se ni vrnil. Zdaj je vedela, da ni nikogar več na svetu, ki bi ji mogel vrniti Hendrika. Hendrik Torne je mrtev. Zdaj noče več ostati sama. Stran, stran, da začne novo življenje!
Društveni
JANUARY 1937
14.	januarja četrtek — Delniška konferenca SND v» Avditoriju SND
16.	jan. sobota — Sam. Pev zb. "Zarja" ples v avditoriju S. N. Doma.
17.	januarja nedelja — Društvo "Mir" št. 142 SNPJ priredi veselico mladinskega oddelka v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
17. januarja, nedelja — Obletnica Slov. N. Doma proslava v Avditoriju SND.
15.	Jan. sobota — International Auto Workers Union local 32 Ples v Avditoriju S. N. D.
23. januarja, sobota. — Maš-keradna veselica in ples Soc. Kluba št. 28 v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave.
23.	januarja, sobota. — Maška-radno veselico priredijo v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave., Progresivne Slovenke, krožek št. 3.
24.	jan. nedelja — Workmen's Sick Benefit Society. Koncert v avditoriju SND.
24. januarja, nedelja — Modern Crusaders SDZ prireditev v SDD.
28. jan. četrtek — Dr. Clair-woods št. 40 SDZ. Ples v avditoriju S. N. D.
30. januarja, sobota. — Društvo "Cleveland", št. 126, S. N. P. J. obletnica, ples v S. N. D., na St. Clair Ave.
30. januarja, sobota. — Veselico priredi društvo "Soča", št. 26 S. D. Z. v zgornji in spodnji dvorani Sachsenheim, 7001 Denison Ave.
30.	jan. sobota — Društvo Cleveland št. 126 SNPJ Proslava 25-letnice v avd 'yiju S. N. Doma.
31.	januarja, nedelja — "Carni-ola Tent" 1288 Maccabees, — Proslava 25-letnice v avditoriju Slov. Nar. Doma.
FEBRUAB
(j. februarja, sobota — Društvo "France Prešeren" 17 SDZ. Plesna veselica v Avditoriju Slo\. Nar. Doma.
(i. februarja, sobota. — (Jo-spo-dinjski Kdub Slovenskega Doma priredi Maškeradno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
6.	februarja, sobota. — Slov. Nar. Dom v Maple Heights bo imel družabni večer z večerjo ob 8. zvečer v S. N. Domu na East 80th St.
7.	februarja nedelja — Dramsko društvo "Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND.
13.	februarja sobota — Ženski odsek SND. Plesna veselica v avditoriju S. N. D.
14.	februarja nedelja — Can-
karjeva Ustanova, plesna veselica in prireditev v avditoriju SND.
14. februarja, nedelja. — Klub Zapadnih Slovenskih Društev priredi veselico z programom v Sachsenheim dvorani, na 7001 Denison Ave.
20.	februarja, sobota — Članska zabava Soc. pev. zbora "Zarja" v Sokolski dvorani SND na St. Clair Ave.
21.	februarja, nedelja — Slovenski Sokol, javna telovadba v avditoriju SND.
28. februarja^ nedelja — Dramsko društvo "Abraševie", — predstava v avditoriju SND
MARC
7. marca nedeljo — Louis Belle, Koncert v avditoriju SND.
21 marca, nedelja — Jugoslovanski Pasionski Klub, pasi-jonska .predstava v avditoriju Slov. Nar. Doma.
38. marca nedelja — Prosvetni ni klub SND Mladinska predstava v Avditoriju SND.
APRIL
3. aprila sobota — 23rd Ward Democratic Club, Ples v avditoriju SND.
3.	aprila, sobota. — Plesno veselico priredi društvo "Brooklyn", št. 135, SNPJ v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave.
4.	aprila, nedelja, — koncert "Škrjančkov" v Društvenem Domu na Recher Ave.
4. aprila, nedelja — "Carni-"Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND.
17. aprila, sobota — Plesna veselica društva "Velebit" št. 544 SNPJ v Sachsenheim, na 7001 Denison Ave.
MAY	I
I
2. maja, nedelja — Koncert in| shod Soc. pev. zbora "Zarja" j in kluba št. 27 v avditoriju S. i
I N. Doma.
i 9. maja, nedelja — Materinska
1 proslava škrjančkov v Društ-
; venem Domu na Recher ave.
23. maja, nedelja. — Piknik Soc. kluba št. 28 pri Zornu, na Bradley Road.
JUNE
13. junija, nedelja. — Piknik , društva "Na Jutrovem", št. 477 SNPJ pri Zornu.
13. jimija, nedelja. — društvo "Združeni bratje", št. 26, S. S. P. Z. piknik na Stuškovi farmi.
20. junija, nedelja. — Piknik društva "Clevelandski Slovenci", št. 14, S. D. Z. na Stuškovi farmi.
20. junija, nedelja — Skupni piknik Soc. kluba št. 27 in pev. zbora "Zarja" na Pintarjevih farmah.
27. junija, nedelja, —Piknik priredi društvo "Prijatelj" št. 215, S. S. P. Z. na Stuškovi farmi.
JULY
11. julija, nedelja. — Piknik društva " "Kristusa Kralja", še. 226, K. S. K. J. na Stuškovi farmi.
Help Kidneys
Don't Take Drastic Drug*
four Kidneys contain 9 million tiny tubes or Alters which may be endangered by neglect or drastic, irritating drugs. Be careful. If functional Kidney or Bladder disorders make you HUlfer from Getting Up Nights, Nfrvousneps, Loss of Pep, L' g Pains, Rheumatic Pains, Dizziness, Circles Under Eyes, Neuralgia, Acidity, Burning, Smnrting or Itching, you don't need to take chances. All druggists now havo the most modern advanced treat-ment for these troubles—a Doctor's pro«-rrlption called Oystcx (Siss-Tex). Work« fast—safe and surf. Tn hours It must bring new vitality and is guaranteed to make you feel 10 years younger In ona week or money back on return of empty package. Cystex costs only 3c a dose at druggists and Ihe guarantee protects you.
AVGUST
39. aii^usta, nedelja — Piknik \ Soc. kluba št. 28, JSZ pri Zor-^lu na Bradley rd.
HOW OFTEN CAN YOU KISS AND MAKE UP?
Few husbands cgji understand why n wife should turn from a pleasant companion into a shrew for one T\ holG wuuk in every month.
You can say "I'm sorry" and kiss and make up easier before marriage than after. Bcwij?o. Ifyoii want to hold yoiu* husband, you won't bo a tliree-quarter wife.
F or tiirec generations one woman has told anoiiuT how to go "smiling through" with l.ydia E. Pink-ham's Vegetable C?omi>oimd. It helps Nature loue up tlu» system,, thus lesscninx the discomforts from the f'unclioual disorders wliicb women must endure in tho tliree ordeals of lil'o: 1. Turnhig from girlhood to womanhood. U. l*re-paring for motherhood. 3. Approaching "middle age."
Don't be a threo-ouarter wiJr;, take J.VDIA JC. PINKHAAl'« VEGETABLE COMPOUKD and Go "SmiiiJig Through."
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
OLD PEOPLE find jW^tokeepbreatii wholesome
Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant
Kithor because of plomach dlsturbanco-i, food fermentation, or tlio wearing ot falso teeth, old people fri'quonUy have huUtoHis (bud breath). X^D wond6r others cunsldtT liiem u nui.^nce.
But n'lvr, Sncncn has found thr rc^jlur use of Ligterino will often overcome oflonsive mouth odors duo lo tho itrmwiUlton of liny bits of food on mouth, icclb, or dental platv surfaces.
This safe antiseptic and f|uick deorlaraut Tporks quickly. It cleanst's mouth, teeth, and tT-iru surfaces. Halts formonlation and putrefaction, a major cause of odortJ, and then jomiteracts the odorj themselves.
Try using Listerine every two or tnree days. Sec how much nior<^ wholesome it leaves your mouth. How it sweeUais your breath, Lambert Pbarmacal Co., i^t. Louis, Mo.
Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE
Millions prefer It to' mayonnaise-
r
% Miracle Wliip is tiifferenl—Cdi' cious! The lime-hoiiorod ingredients of mayonnaise and old-fashioned Iwiled dressing are combined in a new, skillful way. CJiven the long, tliorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip bcatpr that's exclusive with Kraft. ^
Knjige...
^ Rasi tiskarni imamo v zalogi še sledeče knjige:
LUCIFER
TARZANOVE ŽIVALI TARZAN, SIN OPICE TARZAN IN SVET GOSPODARICA SVETA ZLOČIN V ORCIVALU
se da priliko si nabaviti to knjigu po iz-nizki ceni, se je znižalo ceno istim in se prodaja po lOc dokler traja zaloga.
^ i^služite se te prilike in jih kupite sedaj. I'^'ejenuuno tudi naročila po pošti. Za poštni-pridajati lOc za vsako knjigo. Ne prezrite ® Pouudbe.
UPRAVA blNAKOPKAVNOSTl.
"Da — Hendrik," mu je rekla zvečer. "S tabo pojdem."
Potem je gledala za njim, ko je kakor nekoč stopal čez polja in travnike proti pričem proti Gordon:. Tako utrujen jc bil korak, nevajen hoje po zemlji. "S tabo pojdem. Hendrika ne bo več . . je žalostno šepnila
Ingrid.	!
* * » j
In ko je tema noči požirala i moža, ki je odhajal, je ostal j tam visoko nad njim, na vrhu griča privid Hendrika, kakršen je bil pred desetimi leti, mlad, lep, poln nad. In gledal, iskal jo je z zavzetimi očmi. Toda ko je Ingrid še strmela v prikazen, se je žar njegovih oči skalil in trepalnice so se pobesile kakor v slovo.
Vsa prestrašena je hotela obdržati sliko, ki je vsa ta dolga leta živela v njej, da bi ostala vsaj še nekaj trenutkov, z vso silo svojega hrepenenja jo je hotela zgrabiti, toda zameglila se je. Počasi se jc razlezla in za zmeraj
(IM



Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v dornači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
(i23T St Oair Ave., HEnderson 5311 - 5312
Zavarovalnino
proti
OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6401 Superior Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718 HEnderson 1218
J
Fini Priscilla Ware
LONCI po samo 29c
(Držijo 'I kvurtti)
Ti lonci so vredni 50c, ]>ri nas jih pa dobite sedaj po znižani ceni — 29c.
Obiščite našo trgovino in prepričali sc boste, da ie naša zaloga popolna in vse blago prvovrstno.
SUPERIOR HOME SUPPLY CO.
6401 Superior Ave.
Sew; II Forward
OR
Backward /
Mak«« tb« sam« perfect Singer atltch Ineltherdlrec-F tion. Little',
lever change« j direction in-'
stantly, and regulate« exact numhvr of stitches per inch. I>ains, embroider« like niaijl.'"-Wind« bobbin as you Large capacity round hob-bin. Light running. Ni'w model stand and cubiiiiit. Surprisingly low in price. Easy terms.
O

SlNmE#
:g«ipwTc
Erasmus Gorshe
1030 East 66th Place
Corber St. Clair
HEndo 424S
STRA
JI
rap.

Xl.	ji*, -i.
4
Sedaj se je pokaz^a njegova j zabit je'/da je carici'Katarini de-j FRANCIJA GKOZl Z ZASED-j afriških kolonij. Da bi bil pri-1 dajalci z ozirom na vprašanje j maščevalna narava. Zaprl je jal marsikaj, česar se ji ni nik- BO ŠPANSKEGA MAROKA i pravljen sedaj riskirati vojno, j kolektivnega pogajanja. Tp do-
diplomati ne verjamejo. Njiho-' ločbe se je dozdaj preziralo.
f IJilLJC S /• StTflfl-tJ
vrata Katarinine sobe in šel
Zgodovinski roman
—	Lahko je biti zvest, če človek nima v sebi tistega, kar je predpogoj ljubezni! Prav posebno pa še tedaj, če človek nima priložnosti, da bi se izneveril.
Subov se zdrzne.
Te besede so zadele Subova kakor sunek z bodalom. S tem mu je carica Katarina dovolj razločno povedala, da se Subov ni zdel drugim ženam vreden poželenja.
—	Vi boste torej jutri odpotovali na eno od svojih posestev, .— nadaljuje carica Katarina zapovedujoče, — in sicer na tisto, ki je od Petrograda najbolj oddaljeno.
—	Pošljite me rajše takoj v samostan, kakor ste to storili z Aleksandrom Potemkinom!
—	Vaših nasvetov prav nič ne potrebujem, storila bom, kar bom sama hotela, — reče carica ponosno. — Ce bi hotela kaznovati vašo predrznost tako, kako: ste si to zaslužili, bi vas morala takoj poslati v Petro-pav-lovsko trdnjavo, ne pa na vaše posestvo!
Subov prebledi.
Spoznal je grozote Petro-pa-vlovske trdnjave in radi tega ga ni mikalo, da bi sedel v tistih celicah.
Spomnil se je na blaznega Pu-gačeva in na nemega Gianettina — na sliki, ki mu nikdar nista dali miru.
Mar preži nanj ista usoda?
Sedaj je moral biti zelo previden!
proti svojim sobam, med potjo pa je premišljeval, kako bi se ji j maščeval.
' Ne, Katarina ne sme sama I potovati!	Y * '
j In četudi ga noče vzeti#e-Počasi je vstal s tal in se spla- }boj, si bo Subov že izmisHl pii-zil k vratom kakor deček, kate-jmeren način, da jo bo kljub te-rega so zalotili pri kakšnem gre- \ mu spremljal, da bo pazil na sle-hu.
Katarina pogleda zmagoslavno za njim
dar upal reči noben smrtnik.
hemi njen korak in jo nadziral Sklenil je, da se bo v odločilnem trenutku nenadoma pojavil in
Njene ustnice pa so se nara- stopil med njo in med tistega.
Na tihem je sklenil, da Katarine ne bo pustil same potovati, vendar pa se je na videz uklonil njenim željam.
Opazil je, da želi Katarina napraviti konec njunemu razmerju, hotela se je z njim spre-ti. Subov pa je sklenil, da ji ne bo nudil prilike za to.
Pokleknil je h Katarininim nogam in obupno zaihtel.
—	Veličanstvo, — zašepeče Platon Subov med solzami, — nekoč ste me napravili za najsrečnejšega človeka na tem svetu, današnji dan pa me je spremenil v najnesrečnejše bitje! — S čim sem si zaslužil to nemilost, v imenu božjem?
—	Vi jočete? — reče carica Katarina prezirljivo. — Mar ne veste, da ni ničesar, kar bi se mi bolj studilo, kakor če vidim, da moški pretaka solze? Ne jokajte več, sicer me boste prisilili, da bom odšla iz te sobe!
—	Ne, ne bom več jokal, Katarina, — vzklikne Platon Subov, — toda recite mi vsaj, da ste mi oprostili!
—	Odpuščam vam, — reče Katarina mirno, — toda vaš jok in vaša bolest sta mi najboljše dokazala, da je potrebno, da si pomirite svoje živce, zato pa vam bosta samota in mir na oddaljenem posestvu dobro došla.
Pojdite, Subov, pustite me sedaj! Vaša družba mi ni več potrebna, sedaj sem lahko sama!
To je bilo dovolj razločno!
Subov se je lahko smatral za premaganega!
hlo premikale in šepetale:
—	Sedaj sem se maščevala zate, Aleksander Potemkin. Sedaj je ta človek, ki je sokriv tvojega padca, ki je komaj pričakal dneva, ko se je naselil v teh sobah, prav tako beden kakor si ti ali pa morda še bednejši!
Kajti ti veš, da v svojem življenju nisi nikdar ničesar storil, da bi si zaslužil moje preziranje, ta človek pa odhaja iz moje bližine z zavestjo, da je izrabil svoj položaj.
Katarini seveda tudi ni ušlo, da prodaja Platon Subov časti in službe, da ga morajo bogato plačati za vsako besedo, s katero je koga carici priporočil.
Carica Katarina je vedela, da posluje ta Subov ves dan v svoji palači in da izbira bogastvo na ručun drugih ljudi, da izrablja vsakogar, ki se je enkrat za tekel k njemu po denarno pomoč in da je baš on tisti, ki goji korupcijo med uradništvom.
Ko je Subov prispel do vrat, se je še enkrat obrnil, potem pa je prihitel k njej in jo prijel za roko.
—	Kaj želite še od mene, Su bov? — ga vpraša carica Kata rina. — Mar vam nisem dovolj jasno povedala, da sem lahko brez vas? Mar me niste razumeli?
—	Hočem — želim samo, — o, Katarina, dovoli mi, naj samo še enkrat poljubim tvojo roko!
—	Čemu? — odvrne canca Katarina in hitro skrije svojo roko. — Prepričana sem o vaši omikanosti, ne potrebujem dokazov!
Se enkrat vam pravim — odi-dite, Subov! V moje sobe ne smete stopiti prej, dokler vas ne bom poklicala!
—	To se ne bo zgodilo nikdar! — vzklikne Subov.
—	Saj vas res še ni zapustila razsodnost, — se ironično nasmehne Katarina. — Res je, kar pravite, Platon Subov, teh sob svoje carice ne boste več tako kmalu videli!
Platon Subov vstane in žalostno pogleda carico. Še vedno ni mogel verjeti, da je zares vse končano.
Potem pa se priklone in odide iz sobe.
Bil je divji v svoji jezi.
Ha, če bi mogel sedaj storiti Katarini kaj žalega, bi si niti ti malo ne pomišljal!
Saj Subov ni nikdar ljubil te žene, toda sedaj — sedaj bi ji lahko popolnoma mimo in ravnodušno porinil bodalo v srce ali pa bi ji pomešal hrano s strupom.
katerega, si je izbrala
AJi pa morda sploh ni nobenega novega človeka?
Pa ni Katarina morda--?
Ha, ta misel je malega Subova raztogotila — sam ni vedel, kako in zakaj — spomnil se je na Potemkina.
Kaj pa če Katarina še vedno ljubi Potemkina?
Ce še vedno ni pozabila na svojega bivšega Ijubiihca? Ha, kakšno spoznanje! — Morda pa namerava Katarina potovati k Potemkinu v tisti samostan svetega Nikolaja v ar-hangelski gubemiji, morda ga namerava ništva in ga zopet pripeljati v
Proda se
Dobroidoča gostilna, zraven je tudi slaščičarna. Proda se radi slabega zdravja. — Vpraša se v uradu tega lista ali pokličite HEnderson 5311.
Otrp«! hrbet? Dobit« do-brodoHo In bltro odporno* m par Tdrgnen#.
PAIN-EXPELLER
J« bil uiipeino rabljem leta leta ttl7.
Ko je obstal sam v svoji spalnici, se ga je lotila nepopisna jeza. Podoben je bil igralcu, ki je propadel pji svojem prvem nastopa -4- nafeest:o da bi doživel . I J I
Oh, najrajše bi se bil vrgel na dragoceno pohištvo in ga začel razbijati. Toda Subov se premaga.
Sklenil je, da bo naslednjega dne samo na videz odpotoval na svoje posestvo, v resnici pa se bo skril v Petrogradu, da bo zvedel, kdaj bo carica odpotovala.
Na dvoru je imel dobre zveze, imel je svoje zaupnike, ki mu bodo poročali o vsakem cariči-nem koraku. Sedaj je bil sicer samo nekdanji caričin miljenec, vendar pa je imel dovolj denarja^ da bi lahko podkupil uradnike' in 'dvoirjapike. Periat p% je d^egel vse.
jev v Španski Maroko. Berlin seveda zanika, da pošilja vojake in vojaške inženjerje v Afriko. Franko ni še odgovoril na prvi protest francoske vlade, ki mu je bil izročen pretekli teden.
Če bo prišlo do direktne francoske vojaške akcije, se bo to zgodilo v imenu maroškega sultana, ki bi v tem slučaju pozval Francijo, da nastopi v obrambo njegove države, kakor določa pogodba med njim in Francijo. Francija pa bi v tem slučaju poklicala pod orožje vojaške rezerve, ojačila posadke na nemški meji ter se pripravila proti zračnim napadom — "za vsak slučaj." Splošne mobilizacije bi zaenkrat ne bilo pričakovati.
V Parizu so dokaj pesemistič-ni in ne verjamejo, da bo Franco pregnal Nemce iz španske zo-
vo mnenje je, da hoče "fuehrer" j Pismo se zaključuje z samo skaliti politične vode, da dami:
beae-
bi v kalnem lažje ribaril. Hitler bi tudi rad trgovskih in industrijskih koncesij v Maroku. Toda bolj malo je verjetno, da bodo naciji dosegli svoje cilje na ta način.
; — Sled# ji bom kakor njena, senca;
I ne v Maroku, že zaradi tega,
"J-"" y	nemške pomoči
—je prefaiisljeval Platon^ , .;. v ^ -i	, izgubljen. Toda, ce tega ne
Subov, —T kamorkoli .bo sla, bom.	' TL ,
r	,	I storil, nntem mora nnnaknv
Šel jai ttrdi! — Ha, dobro sem
storil, ko sem štedil in si kopičil
premoženj mojl.mHljom mi bo-
I prebolel, če sploh. In Francija To noč Platon Subov ni zatis-,^	^ ^ ... j
niti slekel ■ ^ pogledu odločena iti do "skrajnosti, da žavaruje svoj ko-
bo
storil,^ potem mora pričakovati, da bo francoska armada zasedla ta teritorij, kar bo za njega u|-dareč, ki ga takisto ne bo zlepa
Avtna unija je podala mirovne pogoje
(Dalje s 1. strani) sporazuma med njo in unijo; General Motors se mora obenem obvezati, da se bo takoj ustavilo cirkuliranje peticij, organiziranje vigilantskih aktivnosti, in strahovanje delavcev.
Pismo pravi, da imajo avtni delavci slabe skušnje z meglenimi ustnimi obljubami kompani-je, vsled česar zdaj zahtevajo garancije, da se jih ne bo spet skušalo grdo izigrati. Dalje poudarja da zakon zahteva več kot meglene obljube spotovanja zakona in da vsebuje definitivne določbe, dolžnosti imajo delo-
bo fc več, prosila';!^'
Otuwia, pa, wvr ^	t, --- K. , . ,	1, vjočitku	'
ga bo odpuščanja —.Katarina ^ ° ^ .. '. , . .. lonijalni imperij v Afriki. V tem b	r J I	Sedel le pn svoji pisalni mizi; ^ ^ ^ i . .	.
. , . .	I pogledu se strinjajo vse tran-
se ne straši naporov dolgega potovanja in baš s tem mu bo dokazala, da brez njega ne more več živeti!
Še enkrat je pogledal proti vratom, potem pa je pospešil korake, ker ni hotel, da bi ga
in urejeval papirje.	i
■ • Požgal je vse listine, ki bi ga j niogle kompromitirati. Potem pa j6 pobral vse, kar se je nahajalo vi njegovih sobah 'in kar je bilo npegova last. Z dragocenostmi
je napolnil svoje kovčege, ob pe-	suriek" od strani Ve
coske str&nke, levičarske in desničarske, ki so v tej krizi prvič odkar je na vladi socijalist Leon Blum nastopile složno z isto zahtevo. Pariški dnevnik Petit Parisien izjavlja, da čaka Nem-
kdo srečal in morda prečital na	. . ,
njegovem obrazu hudobne mi-j	rv!»	i^^ke Britanije in Francije, "ako
bo blazno nadaljevala svojo ne-
skoval.
Proda se
Mlekarija v slovenski naselbini na 1368 EJast 53rd Street. Je v najboljšem stanju in ima dober promet. 2kmenja se tudi za posestvo. — Kdor želi, naj si pride (gledat.
Kad bi dobil
Prostorno in svetlo sobo pri mirnih ljudeh v Collinwoodu. — Sporočite naslov Enakopravnosti, 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 in 5312.
ALI VAM PIJAČA ŠKODUJE?
Zakaj ne bi piU dobro kapljico v miru in zadovoljstvu kakor dhiši? Ako vam je po pijači slabo in ste bolni vzemite TUM-AID, ki vas gotovo pozdravi. Dobite ga po vseh lfJc»ni»h, Ce ne pa pri
MANDEL DRUC CO.
15702 WATERLOO BOAD
Njegove misli pa so bile zares črne, črne kakor noč, črne kakor obleka boginje maščevanja.
— Katarina gre k Potemkinu, — pomisli Platon Subov, ko se je vrnil v svoje sobe.
Katarina potuje na polotok Kola, da bi pripeljala svojega ljubljenca nazaj v Petrograd.
Tja gre in nikamor drugam! Pa ga ne bo več našla! Jaz jo bom prehitel! Našla bo samo še njegov grob, potem pa ga naj objokuje, če hoče! — Aleksandra Potemkina bo za vedno izgubila!
Mali Platon Subov stopi v svoje sobe, kjer bo nocoj zadnjikrat v svojem življenju spal.
Kajti jutri — in to je že vedel — se bo moral za vedno posloviti od teh sob, za vedno se bo moral ločiti od tega sijaja in razkošja, ki ga je doslej obdajal, nikdar več ne bo smel prekoračiti praga teh sob, v katerih mu je tako ugajalo!
Bil je prepričan, da piše sedaj Katarina nalog, ki ga bo izgnal iz tega raja.
Srečen bo še lahko, če ga ne bo vrgla v ječo, če ga ne bo seznanila s strašnimi celicami Pe-tro-pavlovske trdnjave, kajti po-,
n^j naroči kočijo, da bo odpotoval.
"Zavedajoč se v polni men delavskih pravic v skladu z javnimi smernicami Združenih držav moramo poudariti, da je mednarodna unija United Automobile Workers of America odločena nadaljevati to borbo z vsemi zakonitimi sredstvi, ki so nam na razpolago, dokler se ne prizna vsem delavcem korpora-cije General Motors pravice do pristnega in uspešnega kolektivnega pogajanja. Mi se ne bomo zadovoljili z nadon(iestili, sencami ali izogibanjem, temveč bomo vztrajali, da se nam garantira zahtevana stvar jasno in definitivno."
V pismu je bila izpuščena beseda "edino", da se zahteva glede priznanja unije glasi, da unija zahteva, da jo korporacija prizna, dočim se je prej glasila, da zahteva, da se jo prizna kot "edino zastopnico delavcev pn General Motors."
Potem pa je zopet sedel k pisalni mizi in napisal Katarini pismo, v katerem ji sporoča, da
potuj Vf T
Uč df
—"oje posestvo.
varno igro.
Podtajnik francoskega zunanjega urada, socijalist Francois De Tessan, je včeraj na nekem shodu izjavil, da bo Francija e-nergično nastopila proti vsakemu indirektnemu ogrožanju nje-s' šeea Ve-lnih kolonijalnih interesov V
pastjo.	j Diplomati so medtem mnenja,
njil;)	I da je Hitler uprizoril to nevar-
' --i no igro z namenom, da omehča
--	I Anglijo in Francijo, da bi mu bi-
OalosoifO V —-	' li pripravljeni dovoliti koloni-I .I jalne koncesije v Afriki. Hitler
CnOKOprOVnOSil	jmisU s tem prisiliti London in
Pariz k vrnitvi bivših nemških i

DELNIŠKA KONFERENCA
SUVENSKEM MODNEGI DWM
NA ST. CLAIR AVE.
Tem potom se naznanja vsem delničarjem Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave., da se bo vršila redna letna delniška seja delničarjev SND v četrtek, dne 14. januarja 1937 v avditoriju SND, Pričetek ob 7:30 zvečer.
Delničarji so vabljeni, da se te letne konference vdeležijo polnoštevilno.
DIREKTORIJ SND.



SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM
ravnosti'

Želodoio zdravflo iskreno priporoom
Pn vseh ilrustistili
Chicago, IIL — "Uživam Trinerjero grenko vino, kadarh* trpim na želodčnih ali n^rebavnih nerednostih, in pripor^ čam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlns.
' Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvu Umivajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtja, plin«^ slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobMO težkočam.
i — — — -Pišite po brezplačni vzorec— _ — ' i
Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Well# St. Chicago, DL
I Send me a free semple.	j
I Address —.............................................|
AMERICA'S BEST

PRECITAJTE in /Ž
TAKOJ SPOROČITE
svoje ime, naslov, poklic in tel. štev.
DA TUDI VAŠE IME
UVRSTI KLA J FICIRANI
I6CEJO SE POVERJENCI za nabiitnje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zane sljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!

[^T-OVENCr
ik
Uredni
FiftK Ave
WNK,
ciste, svetle, zdrave KRASNE OCI
«0 čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv Knjigo Eye Care all Eye Beauty posiljemo brezplačno nc zahtevo
MurtM Co.» Dpt. H. S., 9 E. Ohio Sc., Chkago
LIFE'S BYWAYS
JPlJ? tr E.yjER HATfTM lb Vou
TumK
TAMisnrp
JLouij.

10
Tore-/AW mumns hcmmo: