ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA t SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXVII.—LETO XXXVH.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 28, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 249
md atcbcjpi
PREDSEDNIK INDIJSKE VLADE NEHRU SNUJE NOV BLOK
Predsednik indijske vlade Nehru se nahaja na političnih potovanjih po državah južno-vzhodne Azije. Nahajal se je v Burmi, odkoder je odšel v Indonezijo, kjer je sklicana skupna konferenca južno-azijskih držav.
Gre za konferenco, katere se*'
HELEN SEETCH
Nagloma je umrla, zadeta od srčne kapi, Helen Seetch, rojena Schmidt, stara 34 let. Stanovala je na 17902 Hillgrove Ave. Rojena je bila v Kiskur v Jugoslaviji.
Tukaj zapušča soproga Jacob, starše David in Christine, sestro Mrs. Theresa Schaefer in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1.30 uri iz luteranske cerkve sv. Janeza na E. 176 St. in Lake Shore Blvd., na Lake View pokopališče. Truplo bo ležalo v pogrebnem zavodu Joseh Žele in sinovi, 458
E. 152 St., do 12. ure v četrtek.
+
JOHN BIATNIK
Po daljšem bolehanju je umrl na svojemu domu John Blatnik, star 77 let, stanujoč na 1110 E. 67 St. Rojen je bil v Avstriji.
Tukaj zapušča soprogo Josephine, tri sinove: John ml., Joseph in Fred, šest hčera: Mrs. Josephine Sidak, Mrs. Marie Sprenger, Mrs. Anna Holm, Mrs. Helen Zele, Mrs. Agnes Gulan in Mrs. Gertrude Erne, 26 vnukov, enega pravnuka, sestre: Mrs. Josephine Savodnik, Mrs. Louise Oswald in Mrs. Rose Fink v Connecticutu. Sestra Mrs. Frances Hoegler je umrla pred tremi leti. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Frančiška ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
+
FRANCES KOŠIR
Po samo enodnevni nenadni bolezni je umrla včeraj popoldne v Euclid-Glenville bolnišnici Frances Košir, rojena Petrov-čič, stara 72 let. Stanovala je na 21060 Miller Ave., dolgo let pa na 1092 Addison Rd., odkoder se je družina presehla pred sedmimi leti in pol. Rojena je bila v vasi Sobačevo, fara Borovnica, odkoder je prišla v Ameriko pred 51 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 S.D.Z., društva Srca Marije staro in podr. št. 25 S.Ž.Z.
Tukaj zapušča soproga Franka, otroke: John, Aloysius, Joseph, Mrs. Mary Koch in Godfrey, sestre; Mrs, Mary Germek, Mrs. Marijana Hlabše, Mrs. Ivana Turk in Mrs. Uršula Le-gan, šest vnukov in dva pravnu-ka. Sin Frank je umrl pred nekaj leti, ravno tako brata John in Frank. Pogreb se vrši v četrtek iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
■f
MATTHEW SORC ST.
Danes zjutraj je umrl po 10 let trajajoči bolezni v bolnišnici v Cambridge, O., Matthew Sore St., ki je, predno je zbolel, stanoval pri hčeri Mrs. Antonia Kajan-der na 15814 Arcade Ave. Star je bil 74 let. Žena Agnes, rojena Ponikvar, je umrla leta 1934.
Tukaj zapušča poleg hčere Mrs. Kajander tudi tri sinove Matthew ml.. Frank in Jack ter hčer Mrs. Jean Hoffer, sedem vnukov in nečaka John Sorz na Lucknow Ave. Pogreb se vrši v petek iz pogrebnega zavoda Jo-
bodo udeležili poleg Nehruja tudi zastopniki Burme, muslimanskega Pakistana, Indonezije, bivše nizozemske kolonije, ki ima kakih 80.milijonov ljudi, pa tudi angleškega dominijona Ceylona. Konferenca je sklicana v mestu Jakarta v Indoneziji.
Nehru je naglasil, da bo imela ta konferenca splošno azijsko-afriški značaj. Razpravljali bi o vseh vprašanjih držav v teh deželah, ki niso članice nobenega od obstoječih blokov. Nehru je celo za to, da se na to konferenco ali pa na bodočo, ki bo zopet sklicana v kratkem, povabijo zastopniki komunistične Kitajske in oni iz Afrike. Naj se zganete tako Azija, kakor Afrika, da omilite sedanjo svetovno napetost.
Dulles in komunisti v Aziji
Ameriški državni tajnik ni zadovoljen s položajem kot se razvija v južno-vzhodnih krajih Azije. Napetost ni pojenjala. Krivdo za to vali na komunistično agitacijo in pravi v svojem poročilu odboru za zunanie-politične zadeve v senatu:
V	severnem Vietnamu, ki ga upravljajo komunisti, so ti podvojili svojo vojaško moč, odkar se je vršila konferenca v Ženevi.
V	pokrajini Laos, ki je sestavni del Indokine, sta dva okraja popolnoma pod komunističnim vplivom. Ti komunisti se ne zmenijo za vlado Laosa.
Na Kitajskem obstoja posebni revolucionarni odbor, ki naj nadomesti sedanjo vlado v državi Thailand. To je treba namreč odstraniti.
Na Malajskem polotoku razvijajo komunisti veliko politično in vojaško delavnost med Kitajci,
ki tvorijo na tem polotoku velik odstotek prebivalstva.
Kitajci se na celini stalno obo-rožujejo, pomnožujejo svojo vojsko, kar pomeni nevarnost napada na Formozo.
Kaj pravi Kitajec En Lai
. .Ko gre za prihod glavnega tajnika Združenih narodov Daga Hammarskjolda, ki naj se v Pekingu pogaja s kitajsko vlado o' in se ubil.
obsojenih in zaprtih Amerikan-cih, se je oglasil k besedi tudi predsednik kitajske vlade En Lai, ki je zopet ostro napadel Združene države. Združene države En Lai dolži, da pripravljajo oboroženi napad na razne kraje zemeljske oble. Pogodba med njimi in Čiang Kajšekom na Formo-zi je izrazita vojna provokacija. Amerikanci, ki so bili kot špijoni obsojeni na Kita^"' so bili obsojeni po zp^-	nerika je zvabila Zd .arode, da so ti sprejeli Г' ^iucijo, po kateri se Kitajska obsoja. Toda s tem nastopom Amerika le širi nezadovoljstvo in povzroča politično napetost kjer le T.iOre.
To so sicer važne politične izjave šefa kitajske vlade, ki imajo lahko čisto gotovo politično ozadje. Če bi bile stvarne in bi kazale resnično razpoloženje kitajske vlade, potem ima misija glavnega tajnika ZN Hammarskjolda malo upanja na uspeh.
Mitchell naj molči...
WASHINGTON, 27. decembra —O delu federalne vlade v letu 1954 se je moral izjaviti tudi tajnik za delo James Mitchell. Naenkrat se je postavil na stališče, da je vprašanje delavske zakonodaje, najnižje mezde, sploh razmerja med delodajalci in delavci polje posameznih držav, ne pa ameriške republike kot take. Delavstvo zastopa obratno stališče in nedavno tega ga je zastopal tudi Mitchell, namreč, da so vprašanja na polju delavske zakonodaje, ki bi morala biti urejena federalno.
MESTO REKORDA—
SMRT
Francoski letalec Charles Ad-ger je postavil leta 1952 francoski rekord, da je vzdržal v zraku v letalu 56 ur brez prestanka in odmora. Rekord je hotel pobiti Bertrand Dauvin, ki je bil v zraku 44 ur, verjetno za volanom zaspal, pa z njim vred treščil na tla
AZIJCI LAHKO PREPLAVIJO EVROPO
MANILA, 26. decembra — Predsednik vlade angleškega dominijona Ceylon, južno od Indije, John Kotelawala se nahaja na svetovnem potovanju. Bil je tudi v Združenih državah. Iz Filipinov ga nese pot nazaj na Ceylon.
Predsednik Kotelawala pravi, da gleda na svetovni položaj s temile očmi:
Če bi vstali vsi Azijci in bili prepričani v komunizem, potem bi lahko pregazili v najkrajšem času ves zapadni svet. Zoper ta ljudstva bi bila vsaka vojaška
seph žele in sinovi, 458 E. 152 St.
*
V zadnje slovo
članice društva Srca Marije staro in društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. so proaene, da pridejo nocoj* v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Frances Košir.
sila brez moči. Pomoč, ki bi bila v reznici uspešna, je samo gospodarska. Dvignite standard življenja azijskih ljudskih mas in dobili boste bitko zoper komunizem. Rešitev Azije je samo v tem, da se ji gospodarsko pomaga, da se gospodarsko razvije, naravno da s tujo pomočjo.
O komunistični Ki'iujski je Kotelawala trdil, da se je notranje tako hitro razvila, da je ta razvoj napravil na mnoge azijske države mogočen vtis in te države gledajo sedaj na Kitajsko kot na svojo voditeljico.
Povprečni človek v Aziji ne dela razlike med raznimi političnimi sistemi. Ni mu znano, kakšna je razlika med komunizmom, demokracijo ali kakim drugim sistemom. Za kar se briga, je vprašanje sitega ali lačnega želodca. Tem ljudem naj se v praksi pokaže, kaj gospodarsko pomeni politična demokracija.
SKROMNOST, KI JE ZASE AMERIŠKI REKORD
Govorimo o tehničnem napredku, pa se, kalior je pač "reklama," pečamo tudi z osebnostmi, ki k temu napredku pripomorejo. Neka-katerini ni za reklamo. Včasih morajo le z njo na dan.
Znanstvenik Irene du Pont poučuje na tehniki države Massachusetts. Ob njegovi 80-letnici so ga le prisilili, da je dal nekaj podatkov o svojem življenju. O sebi pravi, da se drži konservativne poti življenja. Svoj avtomobil še vedno popravlja tako, kakor pred leti; nima televizije; s svojo ženo se še ni razporočil, čeprav živita že 54 let sku-, Paj.
Morda je prekmalu dozorel. Ko mu je bilo nekaj mesecev in še ni bil rojen, se je z materjo že udeležil svetovne razstave v Phila-delphlji. Morda pokaže na nekaj, kar bi značilo ameriški rekord. V zakonu se mu je rodilo deset otrok. Ti so dali svoje potomstvo in tako gleda du Pont na 34 atiu-kov, dva pravnuka, na raz-re zete in snahe, pa se sprašuje. Ali nisem vsaj v nekem pogledu dal, Ameriki dovolj ?
Pred-inventarska razprodaja
Mr. John Sušnik sporoča, da je v teku v njegovi trgovini Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave. velika pred-inventarska razprodaja na pralnih strojih, hladilnicah, štedilnikih in sploh na vsej hišni opremi in električnih pripomočkih. Prihranili si boste denar, obenem pa si preskrbeli predmete najboljše kakovosti. Obiščite trgovino in si oglejte zalogo.
V Florido
Mr. in Mrs. Louis Hoffert iz Rockefeller Rd. sta se podala na tri-mesečni oddih v New Smyrna Beach, Fla. Mr. Hoffert pravi, da mu je pred tremi leti, ko se je tamkaj nahajal na ribolovu, ušla neka velika riba, katero namerava na sedanjem obisku zajeti. Vsekakor jima želimo obilo razvedrila!
Nesreča na ledu
Mrs. Mary Hrovat iz Thompson, Ohio, je prošli teden padla na ledu in si zlomila nogo. Prepeljana je bila v bolnišnico v Geneva, O., kjer se je nahajala par dni, sedaj pa se zdravi na domu pod zdravniško oskrbo. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa žehmo skorajšnjega okrevanja.
0(1 SVETA, TUDI IZ WASHINGIONA UPRTE V PARIZ, KO GRE ZA VLADO MENDES-FRANCEA
SILNA DIPLOMATSKA BITKA V VSEH PRESIOLICAH
Za nas je glavno, kako gleda na dogodke v Parizu Bela hiša in ameriško državno tajništvo, ki praktično vodi ameriško zunanjo politiko. Predsednik Eisenhower se nahaja v Augusti v državi Georgia. Tam je hotel ostati do Novega leta. Ne toliko radi dopusta, kolikor radi miru, da v miru pripravi svoje poslanice, ki naj jih prve dni januarja predloži kongresu. Predsednik Eisenhower je bil te dni v stalnih telefonskih zvezah z državnim tajništvom v Washingtonu in osebno z John Foster Dullesom. Preko šefa svojega tiskovnega urada Jamesa Haggertya je dal javiti, da se bo vrnil v Washington, če bo položaj to zahteval.
Ta objava je važna. Spomenice,'*-
na razvoj dogodkov. Tajnik Dulles je preklical tiskovno konferenco, ki bi jo moral imeti danes. Če bi glasovanje v Parizu izpadlo engativno, bosta Churchill in njegov zunanji minister Eden zopet gosta Washingtona.
jnra-a-fl в"ачпппп8"1пг"8~а утппппппгтсј
Vile rojenice
Tetica štorklja se je oglasila pri Mr. in Mrs. Mike in Elsie Turk na 3839 E. 93 St. in jima pustila zalo hčerko-prvorojen-ko. Mati in dete se dobro poču tita. Tako sta zopet postala stari oče in stara mama poznana Mr. in Mrs. Joseph in Caroline Zadnik, ki vodita gostilno Square Bar na E. 93 St. Česti tamo!
ki naj se predložijo kongresu, so ameriško važne. Mednarodni dogodki, ki zadevajo tudi Ameriko, se tičejo vsega sveta. Eden od teh dogodkov je trenotna politična debata v Parizu, kjer gre za politično glavo nove francoske politične zvezde Pierre Men-des-Francea. Pierre Mendes-France ima tudi notranji strogo francoski politični program. Nas zanima v prvi vrsti njegova zunanja politika. Ali bo spravil s sveta, vsaj foi^malno francosko-nemški spor, ali pa ne. Če ne, potem bo padel tudi v svojem no-tranje-političnem programu.
Za zapadni blok z Ameriko na čelu je važno še drugo vprašanje: ali je francoskim poslancem ravno osebnost Mendesa-Francea nepriljubljena in so je siti. V tem slučaju bi šlo le za spremembo vlade, torej osebnosti, ne pa zu-nanje-političnega programa. Če pa je človek Mendes-France predstavnik tudi programa in naj padeta oba skupaj, potem nastane usodno zunanje-politično vprašanje—kaj in kam sedaj ?
Danes zjutraj so bili glasni tisti politični komentatorji v Parizu, ki so trdili, da znamo priti do nove svetovne napetosti, ki bo šla preko meja sedanje mrzle vojne.
Šlo bo za Francijo in njeno soudeležbo v enem taboru. Ali v zapadnem, ali v komunističnem. Zopet ali bo ta prehod tudi za Francoze tako miren ?
Mrzlična delavnost \ prestolicah
Razpoloženje v Washingtonu smo že opisali. V Londonu, če pade Mendes-France, pride lahko do važne spremembe političnega mišljenja, da Velika Britanija odpokliče svoje čete, ki so nastanjene po zapadni Evropi. Ne takoj. Dalje, da prekliče svojo obveznost, da jih bo dražla tam še za dobo nadaljnih 50 let. Velika Britanija se lahko skupno z Amerikanci politično orientira tako, da bo dovolila Zapadni Nemčiji kljub in proti volji Francozov njeno predvideno oborožitev. Ali je s tem Francija Veliki Britaniji odtujena? Tista Francija, kateri je predlagal Winston Churchill v smrtni agoniji obeh držav v zadnji svetovni vojni, ko je šlo obema v resnici za biti ali ne biti, celo združenje v eno državo....
V prestolici Zapadne Nemčije v Bonnu je šef vlade kancler Konrad Adenauer v stalnih posvetovanjih s svojimi zunanjepolitičnimi strokovnjaki. Če bo francoska zbornica dokončno odklonila ponovno nemško oborožitev, kaj naj se ukrene ? Moskovski radio je začel s sr-
riški načrt o ponovni oborožitvi Zapadne Nemčije. Francoze svari, da če bodo dovolili to oborožitev, naj se zavedajo, da so se vrata za pogajanja med komunističnim in zapadnim blokom zaloputnila.
Zadnji napori Mendesa-Francea
Predsednik francoske vlade Pierre Mendes France se kot tak zaveda, da gre za notranje in zu-nanje-politični program njegove vlade, ko gre za končno vprašanje zaupnice ali nezaupnice njegovi vladi. Poslancem v spodnji zbornici, ki nftstopajo zoper njega, hoče ugoditi, ko gre za notranji francoski program. Eno od teh vprašanj je tudi vprašanje družinskih doklad za francoske družine. Francoska družina dobiva posebne rodbinske doklade za otroke, ta lestvica pa je različna in se giblje v okviru števila otrok. Mendes-France je obljubil na splošno, da bo te doklade zvišal za deset odstotkov.
Mendes-France je imel in ima stalne političrfe konference s prvaki francoskih političnih skupin in strank. V Parizu so napovedali tudi sledečo možnost: Pierre Mendes France bo v usodnem momentu, kakor si ga bo sam zbral, seveda pi-ed končnim glasovanjem nastopil še enkrat in razvil svoj celotni program. Od tega nastopa bo končno odvisno vse. Ameriške mlekarlco v zadregi
Pierre Mendes-France je pristaš pitja mleka. Ameriški farmarji, ki se pečajo s produkcijo mleka, so mu hvaležni. Eleanor Maley, doma iz Rochester, Minn., 18 let staro dekle je določena, da gre v Pariz, s seboj pa nese 48 kvartov mleka, katerega bi poklonila predsedniku francoske vlade Pierre Mendes-Franceu.
48 kvartov mleka pomeni simbolično darilo 48 ameriških držav. Pa če pred njenim prihodom v Pariz Mendes-France odstopi? Pokopan bi bil tudi njegov "mlečni program" in kam z 48 kvarti mleka? . . .
#
POLOŽAJ ŠE VEDNO NEGOTOV
Snoči je francoska poslanska zbornica z 289 proti 251 glasovi sklenila, da se Zapadna Nemčija pripusti v Severno atlantsko zvezo, toda ni pa odločila ali bo ta Nemčija oborožena ali ne. To bo glavno vprašanje in glasovanje C tem jutri, v sredo.
V Washingtonu so molčeči. Predsednik Eisenhower je sicer izrazil svoje zadovoljstvo nad prvim uspehom Mendesa Franceja. Državno tajništvo ni dalo nobe-
Zadnje vesti
Celi daii bo deževalo. Bo gorko z najvišjo temperaturo dneva 53 stopinj, najnižjo 44 stopinj. Sneg je napovedan za Cleveland in okolico šele morda jutri, pripominja pa se, da v območju Velikih jezer močno sneži, posebno v Michiganu.
Za oba praznika smo postavili dva ameriška rekorda. Na cestah je bilo v resnici pobitih 391, napovedano le 370 žrtev. Z drugimi nesrečami, kot da so utonili, da so ljudje postali žrtve ognja in z prometnimi nesrečami smo postavili rekord 514 smrtnih žrtev.
V	Berea, Ohio, to je v predmestju Clevelanda so imeli smrtno prometno nesrečo in je število žrtev cestno prometnih nesreč v območju Velikega Clevelanda naraslo Wos na 93.
Podjetje R.C.A. je danes najavilo največje znižanje cen gramofonskim ploščam. Znašalo bo 40 odstotkov, stopi pa v veljavo 3. januarja 1955.
V	Jugoslaviji imajo delno čistko v komunistični stranki. Edvard Kardelj, ki vrši ;x)sle odsotnega predsednika Tita, je ostro napadel dva bivša ideologa stranke in prijatelja Tita, Djilasa in Dedjier ja, češ, da sta kot brez-značajna na razpolago vsakomur in jima vsaJt značajni člo-л ек lahko pljune v obraz.
Gospodarsko vzeto je bU važen predlog stavljen v jugoslovanski skupščini, da naj se vrši konferenca držav, kateripi je Jugoslavija dolžna. Jugoslavija dolguje kakih 40 milijonov dolarjev tem državam. V ui>oštev pridejo Amerika, Velika Britanija, Francija, Zapadna Nemčija in judovska država Izrael v Palestini. Dolg je razmeroma visok, če se vzame v poštev, da celotni jugoslovanski državni proračun ne dosega v dolarski valuti niti 800 milijonov dolarjev. Ti dolgovi so kratkoročni. Jugoslavija predlaga, da se spremenijo v dolgoročne. Popre je jih pač ne more plačati. Velika krivda pa j«^ v tem, ker so v Jugoslaviji letine že trikrat zaporedoma odpovedale.
Mesto Fullerton blizu Los An-gelesa v Californiji je po večini postalo žrtev ognja, ki je nastal v nekem industrijskem skladišču. Ogenj se je širil z neverjetno naglico in izgleda predvsem okolica tega skladišča le S<^ kot kup pepela. Škoda je na milijone, nekaj gasilcev je tudi bilo ranjenih.
ditimi napadi na londonski in pa- nega pojasnila in je treba čakati
Zaroka
Na božični dan sta se zaročila Miss Mary Ann Zagorc, hčerka Mr. in Mrs. Louis Zagorc iz 1042 E. 72 St., in Pvt. Leonard Smith, sin Mr. in Mrs. George Smith iz 7717 Aberdeen Ave. Pvt. Smith se nahaja v vojaški službi in je nastanjen v Ft. Knox, Ку. Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST''
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAlfoćNINI) By.Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
__$10.00
6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). JFor One Year—(Za eno leto)_____
For Six Months—(Za 3e3t mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 _ 7.0C _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.

SIMBOL BOŽIČA
Skromnost, potrpežljivost, ponižnost so nadvse lepe čednosti. A vendar kolikokrat smo že slišale star pregovor, da je naprimer potrpežljivost božja mast in da je revež, kdor se z njo maže. Navidezno in na prvi pogled je res tako. Toda poglejmo malo globlje in bomo spoznale, da so v ožjem ali širšem delokrogu bili podlaga vsem doseženim uspehom v prvi vrsti ljudje, ki se niso šopirili in trkali na prsa, koliko in kaj so že vse storili, pač pa osebe, ki so rabile njih talente za ustvarjanje in imele pri tem zadoščenje in veselje, da je njih delo uspelo.
V preteklem letu ste brale v naši prilogi članke o glavnih, t. j. eksekutivnih odbornicah Progresivnih Slovenk Amerike. In bilo nam je v prijetno presenečenje pronajti, da večina izmed njih sploh ni hotela govoriti o svojih delih in prispevkih k naši skupnosti. Največ tozadevnih podatkov smo dobile od prijateljic, oziroma sodelavk. To dejstvo in ta karakteristika skromnosti se nam zdi značilna in je v velik kredit naši organizaciji. Sploh so nam bili dani podatki šele potem, ko smo prizadete zatrdile, da pišemo te članke ob naši dvajseletnici^ kot del naše zgodovine za poznejši čas. Res morda izgleda, kot da so tiste organizacije ali tisti posamezniki, ki se ošabno in bahato petehnijo, materij alno ali številično bolj uspešne, toda iz resnega in zgodovinskega vidika pa to ni nikoli in tudi danes ne drži.
To poj mimo in čutimo še posebno sedaj o Božiču, simbolu ljubezni, toplote in skromnosti. Saj izvira pravzaprav vse naše stremljenje po spopolnitvi po večji meri pravičnosti, sploh po pravi kulturi, ravno iz tega božičnega simbolizma. Brez tega idealizma, brez tega hrepenenja, ki nam je bilo vcepljeno v srca v rani mladosti, bi bilo naše življenje še vse bolj grobo, pusto in prazno, kakor je. Edino na kar nas lepi božični prazniki močno opominjajo je to, da to naše hrepenenje, to naše hotenje ni bilježilo tistega napredka in razmaha, izza detinskih let kot naše hotenje in naše hlastanje po otipljivih, vidnih stvareh. Odtod tak velikanski prepad med materij alnim in miselnim in čustvenim napredkom.
Ce smo torej danes, o Božiču leta 1954 v skrbeh radi bodočnosti, kdaj izbruhnejo sovražnosti, oziroma atomska vojna, imamo to pripisati edino temu, da se ljudje na splošno umsko in čustveno še nismo dovolj spopolnili. Znanstvenim genijem smo dovolili delati preiskušnje, jim dali na razpolago ogromne svote in laboratorije, da so ustvarili to o čemer so sanjali. A ravno tem ljudem, кГ so intelektualno visoko nad povprečnim Zemljanom, pa kakor hitro gotovo stvar izumijo, iznajdbo s hlastno sebičnostjo izpulimo iz rok nakar jo izrabljamo—gnani po naših še primitivnih in barbarskih instinktih. Genijem, mislecem, čijih socijalni čut in odgovornost do sočloveka krili visoko nad nami, pa zavežemo roke, oziroma zamašimo usta, češ vi razumete vašo znanost, ste pa sanj a vi in nepraktični v našem realnem svetu. Vaše iznajdbe so naše, le mi smo zmožni praktičnega gospodarstva!
Nekako tako si lahko predstavljamo, da se je godilo tudi za časa rojstva nosilca največje in najlepše ideje na svetu, za časa rojstva deteta, ki je bilo rojeno skoro dva tisoč let nazaj v skromnem betlehemskem hlevcu. Njegovega rojstva se niso veselili bogati, ugledni trgovci in meščani tedanjega dne. Njim to rojstvo sploh ni bilo mar. Sploh so bili tako oholi in prevzetni, da niso imeli strehe za revno dvojico, ki je pri njih zaman iskala prenočišča. Kakor vsaka velika in lepa ideja, tako je tudi ideja vesoljnega bratstva, ideja miru in dobre volje, našla streho in zavetje, odziv in oboževanje zgolj v rajskih višavah angeljskih bitij in pa med revnimi in pohlevnimi pastirci. Ko pa je postala ideja popularna so si jo osvojili taisti sebični, moči in oblasti željni ljudje.
Ah se je izza tistih davnih dni svet kaj spremenil, kaj naučil? Kot smo že zgoraj povdarile—ne! Se vedno sili trmasto po svojih starih potih, plemenite ljudi, može in žene pa potiska na stran, če jih celo ne preganja in ne zapira. Kdor si prizadeva približati človeški rod času vesolj-
(Dalje na 3. strani)
URADNA PRILOGA PROGRESmOH SLOVENK
rmiUUli
Naš Progresivni čebelnjak
Poročila o delu, načrtih in uspehih naših krožkov
(Vsi prispevki morajo bili v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch. R.F.D. 1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.)
Glas krožka št. 9 P. S.
Dvorana je bila nabito polna članic dne 3 decembra vkljub temu, da ima vsaka članica dovolj dela pred prazniki.
Poročano je bilo, da je dobil krožek lepo nagrado od Stanley Products. Kdaj bodo oddane v promet bo že še poročano.
Volitve odbora: vse po starem. Saj si res ne moremo misliti boljšega, kajti delajo roka v roki za korist krožka. Čestitamo! Smo res vse članice ponosne na vas!
Maškaradna veselica se bo vršila dne 22 januarja, 1955 v Co-op Hall na 27th in Pulaski rd. Godba—Omerza. Vstopnina 75c to je vse. Čisti dobiček bo darovan Delavskemu Centru za nabavo kuhinjske opreme. Vsega bo dovolj za jesti in piti.
Rojaki posctite nas, kajti veseli bodete med nami. Naše mladenke si belijo glave, kaj vse bi storile, da bo veselica bolj veselega značaja in zabavna kot vedno.
Imele smo Bozičnico. Miklavž nas je posetil v osebi Mary Kuk-man. Ugibale smo, ali je Miklavž punca ali fant ali uhani so jo izdali, da je punca. Mlade deklice so okrasile dolgo mizo v božičnem duhu. Tako so pripomogle, da je bil večer se bolj praznično vesel. Hvala vsem za vaš trud.
Godove so imele: Jennie Flor, Johana Klančnik, mati Mary Vertnik in nova članica, Ella May Kovačič. Happy Birthday— in iskrena hvala za sladki prigri-zck in kapljico! Stotera hvala članicam, ki so priskočile na pomoč v kuhinji z delom vkljub temu, da ni bil njih god. Mogoče ima katera nova članica god pa ;ii omenjena. Naj se priglasi in popravilo se bo,
Tončka Urbanz je prejela pismo od Ane Krasne. Citala nam ga je. Z veseljem smo prejele poro-Mlo, da je prevzela časopis Glas Naroda. Chikaški krožek čestita Ani za ta veliki korak. Želimo j; mnogo uspeha v njenem delu.
V Trojarjevi in Muhatovi družini so dobili za praznike mali pun k el če k—malo deklico, čestitamo Lojzki Muha kot pra-stari mamici in Trojarjevima, staremu očetu in stari mamici. Tudi mlademu očetu in mamici naše čestitke. Želimo jima sieče in zdravja!
Otožno vest poročam. V starem kraju na Hrušici je podlegel irčni kapi Lojze Muha, brat Franka Muha. Naše globoko so-žalje vama, Frank in Lojzka. Čudno naključje—srečna sta bila, videla sta ga še, ko sta bila tam na obisku.
"Veselo in srečno novo leto!" kličemo članicam po širni Ameriki kakor tudi prijateljem in znancem krožka.
Angela Mezner
STOTAK ZA NAŠ AJC!
Zboriino tudi stutak za Adamičevo ustanovo!
EUCLID, Ohio — Zadnja mesečna seja Prog. Slovenk krožka št. 3 je bila lepo obiskana. Sejo jo otvorila naša preds., Mary Kobal, j ki se je vrnila iz Californije nazaj v naš ljubljeni Euclid, Ohio. Kako se je imela, je že zadnjič sama popisala. Vse članice smo vesele njenega povratka in da bo šo naprej vodila seje pri našemu ki'ožku št. 3 ker izvoljene so bile še za naprej vse prejšnje uradnice, katere so tako vestno j in pridno delale in skrbele, da
smo pri krožku moralno in finan- [ čno napredovale.	|
Že več naših članic me je vprašalo, zakaj nisem nič poročala o naši novemberski seji, zato moram povedat, da jaz sem popisala kot vsak prejšnji mesec skozi celo leto in voščila našim članicam in sploh vsem Progresivnim Slovenkam vesele božične praznike, pa moje poročilo je nekje zaostalo ali se izgubilo. Zato izrekam sedaj sezonska voščila članicam, kakor želim tudi listu Enakopravnosti mnogo naročnikov.
Danes imam za poročati dosti važnih stvari. Kakor vam je že znano je naš bazar dobro uspel. V imenu našega krožka prav lepa hvala vsem, ki ste kaj delale in pomagale. Tukaj vam podajam imena darovalk, ki so šivale in darovale v blagu; Anna Jakos, Frances Zgonc, Josephine Simon, Angela Adam, Mary Weber, Frances Malovašič, Jennie Gerl. Mary Nosse, Frances Vehar, Augusta Slejko, Anna Zivkovich, Vera Potočnik, Louise Derdich, Helen Kuševich, Mary Korošec, Olga Matjašič, Elizabeth Matko, Mary Kobal, Mary Lokar, Josephine Mihelčič, Josephine Henik-nian, Mary Starina, Mary Žig-man, Josephine Skabar, Albina Vesel, Frances Drenik, Frances Miskerich, Gertrude Skubic, Jennie Možina, Paula Miklaučič in ena članica pa je darovala en par prevlak za vzglavne blazine (pillow cases), pa je pozabila, pustiti svoje ime. Torej prav prisrčna hvala vsem!
Pecivo pa so spekle in darovale: Mary Lustik, Frances Gor-janc, Gusti Slejko, Mary Starman, Mary Dolenc, Paula Dur-java, Mary Vodicar, Jennie Šile in Lojzka Derdich. Tudi njim prav lepa hvala!
V blagajno so pa darovale: Georgia Rupnik, Louise Simon-čič, Paula Durjava, Frances Martin, Mary Weber, Rose Rotar, Mary Segulin, Jennie Wick in Jennie Srebot. To je bilo darovano v novembru. Na decemberski seji pa so darovale v krožkovo blagajno: Mary Kobal $5.00, Lojzka Derdich in Frances Zajec pa vsaka po $1.00. Vsem skupaj najlepša hvala!
Na zadnji seji smo sklenile, da darujemo našemu A.J.C. $100.00 in smo prav vesele, da to svoto lahko darujemo ker lahko z veseljem in ponosom rečemo — naš A. J .C. (Ameriški Jugoslovanski Center)!
Nekaterim že dolgo bolnim članicam smo tudi darovale iz blagajne po $5.00 in jim želimo skorajšnjega popolnega okrevanja in lepe praznike in sreče in zdravja v letu 1955 .
Za Slovanov koncert, ki se je \ršil 5. decembra, v AJC, smo kupile iz krožkove blagajne 10 vstopnic in jih razdelile med članice. Bile so prav vesele ker pri Slovanu so vsi dobri pevci in za-pojo tako lepo, da jih je veselje poslušati. Pa tudi oni na nas nikoli ne pozabijo kadar kaj priredimo.
Iz glavnega urada smo dobile pismo, oz. prošnjo, v katerem apelirajo na naše članice, da bi se zavzele in zbrale (vsak krožek) po $100.00 za Louis Adamičevo Ustanovo, oziroma za poklonitev njegove knjižnice Princeton univerzi.
Na nedeljo, 13. februarja, 1955 bomo zopet pinredile "Valentine ples" v AJC na Recher Ave. Le pripravite se za ta dan!
Članice ste prošene, da pridete
na prihodnjo sejo 5. januarja v \elikem številu ker po seji bomo imele takozvan "Brush party." Ob zaključku še enkrat vsem in tudi naši urednici in soprogu prisrčna sezonska voščila.
Vera Potochnik, poročevalka.
Ketlno mesečno poročilo kr. št. 1 Velikodušna darila
$50 za Adamičevo ustanovo $80 za bolezensko sklade
Kot običajno se vrši naša letna seja v decembru. Na dnevnem redu so razna darila za dobrodelne namene, volitve novega odbora, itd.
Vse smo po vrsti prerešetale. Za Adamičevo ustanovo smo darovale $50; za raziskovanje raka $20; za polio sklad $20; za raziskovanje srčne bolezni $20; in za "muscular distrophy" enako $20. Tudi naših treh bolnic v Warrensville bolnici smo se spomnile.
Torej vidite, denar pride in gre pri naši organizaciji. Dostikrat se sliši, da samo "fehtamo." Saj moramo, ako hočemo nadaljevati naše delo. Zato smo bile organizirane, da pomagamo, kjer je pomoč potrebna.
Izvolile smo si tudi nov odbor in sicer; Predsednica; Anna Grill; podpredsednica; Mary Kramar; tajnico in blagajni-čarko bomo volile na, januarski seji; zapisnikarica; Theresa Gor-janc. Nadzorni odbor: Frances t rancel, Ivanka Kapel in Rozi Pavlin. Prosvetni odbor: Jennie Skerl, Darinka Zavrl, Angela Zavrl in Zofi Jager. Poročevalki; Theresa Gorjanc in Eva Coff.
Z odborom smo zadovoljne, nekaj mlajših, nekaj starejših. Skoda pa se nam zdi, da smo izgubile našo Rezko za tajnico. Zdi so mi, da tako marljive, delavne tajnice naš krožek se menda ni imel in jo bo tudi težko nadomestiti. Vse priznanje, Rezka, pogrešale te bomo. Vsak pa seveda ve zase, kaj zmore in kaj ne. Da bi se pa vsled preobilega dela zdravje kvarila, pa zopet ne želimo.
Morda si bo kdo mislil, da smo se kaj sprle, ker smo izvolile nov odbor. Povem vam, da smo zadnje leto delale tako složno ena z drugo, da že dolgo ne tako. Niti najmanjšega prepira med od-bornicami, imamo pa vsaka svoje nadloge doma, bolezen, preobilo dela, oh—enostavno stare smo postale in rabimo več počitka, pa "dacol"!
Da bi se nam le priglasila na prihodnji seji še ena mlada, dobra moč za tajnico, pa bo vse O. K. Obljubljamo vam, da vam bomo pomagale kar bo v naši moči, samo da nas vprašate. Saj so naše članice dobre in skromne. Ko sem jih opazovala pri našem zadnjem bazarju, sem si mislila, "dober banč" imamo! Stare, mlade, vse so nosile skupaj darila kot čebelice, vsaka po svoji zmožnosti. Imen ne bom pri-občevala ker jih je preveč, zapisane pa ste v knjigi, katera so bo hranila v arhivu P. S. kr. št. 1. Kličem vam vsem: tisočera hvala ! Doprinesle ste toliko, da smo napravile čez $700 čistega preostanka. Za en par rjuh in prevlak ste pokupile toliko listkov, da je prineslo $171. Ako bi se ne zanimale za našo organizacijo, bi gotovo ne žrtvovale toliko. Moram se zahvaliti tudi vsem po-setnikom. Zdi se mi, da ste upoštevali kar sem zadnjic omenila, da rabimo "cvenka." Hvala, ali (Dalje na 3. strani)
f

SLItKE NAŠIH VODILNIH 2EN
(Z današnjo izdajo zaključujemo serijo člankov o članicah eksekutivnega odbora Progresivnih Slovenk Amerike—Uredništvo)
pri ženskemu odseku in on pri odboru za olepšave in druge zboljšave.
Ravno tedaj pa se je pričela med nami velika aktivnost za pomoč Jugoslaviji. Theresa se je takoj oprijela z vso vnemo dela pri raznih organizacijah. Za SANSovo podružnico v Collin-woodu je zbirala prostovoljne prispevke kot čebelica. Prav tako je vedno pomagala na njih priredbah, obenem pa tudi sama poslala mnogo paketov v domovino.
In akcija za Kulturni dom v Trstu? Tudi tam je bila takoj zraven, nesebično delala in prevzela urad zapisnikarice.
Pri ženskemu društvu "Svoboda" 748 SNPJ je Gorjančeva ena izmed odbomic že izza ustanovitve. Pred par leti je bila hkrati zapisnikarica pri nič manj, kot petih organizacijah.
No, in pri Progresivnih je delala toliko, da se sploh ne da popisati. če bi hotele naprimer dognati, katera je ravno pri letošnjem bazarju kr. št. 1 največ prispevala na katerikoli način, bi bila najbrže to ona. Prispevala je v šivanju, pecivu, prodajala božične karte, vodila račune, itd. (Dobiček $700) Na vsako sejo je komaj prinesla razne stvari po stopnicah—težke stvari, katere je skušala spraviti v promet in s tem ojačiti blagajno. Kadar so prejele prošnje za dobrodelne ali kulturne namene je vedno gledala, da so darovale po njih možnosti. Za prigrizek po sejah je vse sama napekla in uredila. Računa ni bilo. Vse je prispevala iz lastnega žepa.
In njena skrb in vestnost za obdržavanje in pridobivanje članic pa je poglavje samo zase. Bile so članice, ki so zaostale s članarino po 2 do 3 leta. Z lepo besedo in eno kartico jih je ona letos mnogo dobila nazaj. Njeno tajniško plačo je brez dvoma znosila nazaj v blagajno, ne da bi kdo vedel. Theresa ni ena tistih, ki bi zahtevala ali iskala hvale ah časti ker je z dušo in telesom res prava Progresivna Slovenka. Nič za njo ne zaostaja njen mož Andy. Nikdar ji ne odreče ako je treba, da jo kam popelje z avtom. V CoUinwoodu in sploh povsod vsled tega oba zelo spoštujejo.
Theresa Gorjanc je bila rojena v Rakulku pri Postojni. Letošnjega septembra je obhajala 49. rojstni dan. Lastnost pridnosti in dobrotljivosti je očividno podedovala po njeni materi, ki je bila po pripovedovanju tistih, ki so jo poznali, zelo dobra in blaga žena. Za časa zadnje vojne je storila zelo mnogo za partizane in najbrže radi tega več ali manj pred časom legla v grob.
Kako skromna je Theresa nam živo dokazuje naslednje: Nekoč so ji prijatelji napravili presenečenje—"surprise party" pa se je ujezila in jim ušla.
S soprogom vedno posečata kulturne priredbe v CoUinwoodu, Euclidu in na St. Clairju. Vedno rada prispevata za vse kar je med nami dobrega in naprednega. Marsikak petak ali desetak sta že prispevala. Zdražbarija in prerekanje jima je tuje, odporno. Oba sta se tudi vedno zanimala za Slovensko Zadrugo in bila odjemalca. Sploh prevladuje mnenje, da bi se težko našel kdo, ki bi mogel povedati o Rezki kaj slabega. Da bi imele med nami več takšnih, pa bi beležile Prog. Slovenke, sploh napredni Slovenci še vse večje uspehe nego jih. Do njene zadnje bolezni, ozi-(Dalje na 3. strani)
Theresa Gorjanc Zapisnikarica P. S.
Če bi imela žena, kateri so posvečena naslednje vrstice njeno pot, tedaj bi ta-le članek nikoli ne zagledal belega dne. Kakor skoro večina drugih, mi je tudi ona zabičala, da o njej sploh ne smem pisati. Obvestila me je, da se ji zdi, da ni naredila prav ničesar, s čemer bi kaj takega zaslužila. Vendar, kakor drugim tudi njej nisem mogla ustreči. Fakt je, da kar sem zabeležila o naših izvršnih odbornicah v našem jubilejnem letu, nisem storila zgolj radi tega, da napolnimo kolone naših strani. Storila sem to zato, da bo ohranjenih vsaj nekaj podatkov o ženah na čijih ramah je slonela glavna odgovornost naše organizacije v tem jubilejnem letu. In taka odgovornost v teh važnih in resnih časih ni nikaka malenkost. Orati ledino, držati se svojih načel in prepričanja na polju napredne, liberalne misli poleg vsega ogromnega pomožnega in dobrodelnega dela je težka in velika naloga. Zato smo in moramo biti njim in vsem (^rugim članicam in odbor-nicam, ki so jim bile v pomoč in oporo iz dna srca hvaležne. Vse besede pohvale torej obledijo vspričo tolikega in tako požrtvovalnega dela.
Theresa Gorjanc, naša gl. zapisnikarica izza zadnje konvencijo, je naša članica skoro izza ustanovitve. Če se ne motim je pisala ob naši 20-letnici, da jo je povabila za pristop naša prva glavna tajnica, Mary Durnova. To je bilo še takrat, ko smo imele v Clevelandu šele eno samo skupino in smo zborovale v čitalnici SNDoma. Kasneje, ko smo se razdelile po krožkih, je bila njena aktivnost pri krožku št. 1, v glavnem odboru pa jo najdemo leta 1948 v prosvetnem odboru. Leta; 1952 pa je sprejela in bila izvoljena za glavno zapisnikari-co.
Podatke za vse, kar sledi so mi poslale, oziroma prispevale njene prijateljice in dolgoletne sodelavke v naši napredni javnosti, Mary Durn, Eva Coff in Rose Slejko.
Se spominjate SNPJ farme pred kakimi 15 leti? Kako lepo je bil prostor držan. Oskrbnika sta bila Theresa in Andy Gorjanc. Veselilo ju je to delo. In Theresa je, kot tipična Slovenka, ki ljubi cvetje okrog doma, gledala, da so krasile trato okrog letovišča, lepe cvetlične grede. Njene pridne roke so tudi skrbele za vzorno držan zelenjavni vrt na hribčku za hišo. Tudi posetnike sta vedno lepo postregla.
Nekako pred drugo vojno, pa sta se preselila nazaj v Cleveland. Vožnja na delo k Fisher Body v Clevelandu ^e bila za Mr. Gorjanca prenaporna, posebno v zimskem času. A farma jima je še vedno pri srcu. Oba sta kar naprej aktivna pri odboru, Theresa

ENAKOPRAVNOST
BTBANa
Official Page Progressive Slovene Women of America
Santa Helped at Circle 7 Yearly Meeting!
We had a perfect attendance at our Dec. meeting and elected new officers for the coming year. They are as follows: PRESIDENT — Pauline Krall; VICE PRESIDENT — Emily Glazer; RECORDING SECRETARY — Marianne Tolar! SECRETARY-TREASURER — Millie Bradač; REPORTER — Elsie Rudman; AUDITORS — Emma Strancar, Mary Zagar, Edith Zele; ENTERTAINMENT COMMITTEE —Mary Vukcevic, Alice Strancar, Joyce Plemel and Dorothy Schlarb; SUNSHINE COMMITTEE—Emily Glazar, Elsie Rudman and Pauline Krall were unanimously reelected.
Keep up the good work, girls!
A great deal of credit for being successful in our activities this past year goes to our officers for they led the rest of us.
Good luck for the coming year!
Oh, what fun! What an enjoyable Christmas party! Thanks to the girls on the entertainment committee! The tables were full of "potica," ham, apple "štrudel" chips, pretzels and many other tasties. They were decorated just beautifully with all the gay holiday trimings. We had two guests seated with us at the tables to partake in all this beauty and goodness. The first was Mr. Santa, who left Mrs. Santa at home. —Naughty, naughty! I believe he wanted to whoop it up a little. He certainly keeps tab on us, how else could he know that our circle consists of about three dozen active, fun loving and attractive young women?!
Justyne Pretnar was our Santa and photographer. The party would not be complete if our barmaids, Irene Strancar, Emma Strancar, Sophie Subel, my sister, Edith Zele and myself had
not helped in getting the girls to feel a little jolly by mixing them some very fancy drinks.
The second guest was Mrs. Ann Cernich, Marianne Tolar's aunt. Hope you enjoyed yourself Ann and let's see you among us as a member.
What? No music? Oh, yes! My brother-in-law, Joseph Zele furnished us with some very good Hi-Fi music which ended a most perfect and enjoyable evening. Thank you, Jože! We'll caU again.
With all the fun and gaiety I regret to report that Jean Prya-tel and Elsie Rudman, two of our active members, could riot be with us. They were both convalescing at the Euclid-Glenville hospital. They have both returned home on Thursday, Dec. 9th and are doing very well. We hope to see them both at our next meeting on January 12th, 1955. Happy holidays, girls!
In closing I wish you all a very merry Christmas and a happy New Year. May I wish my three very best "boys" Vic and sons, Arthur and Kenneth the very best Xmas and a very happy New Year. The same goes for my relatives, especially one — little Harry J. Cernelich for it took about seven years for him to be spending Christmas with us. Seven times his parents asked Santa for a baby—son and finally he answered them by sending Mr. Bunny to deliver his gift on March 1st, 1954. A very happy birthday, grandpa Cernelich!
Substituting for our reporter Elsie Rudman
Sylvia Schneller Circle No. 7.
P. S.: Victor Schneller, my husband, wishes to thank the Utopians for the pretty tie that was given him.
MICA MODRUJE
SIKKE HASIH VODIINIH 2EN
(Nadaljevanje s 2. strani) roma operacije preteklo pomlad, je delala po nekaj dni izven doma in imela postranski zaslužek, katerega je pa domala razdala za razne akcije med nami.—Dve leti nazaj se ji je izpolnila srčna želja videti domači kraj in domače. S soprogom sta obiskala Jugoslavijo, za katero imata oba tople občutke. In te počitnice sta oba pošteno zaslužila.
Ponosna sta na sina edinca, Henrya, ki je električni inžinir, graduant Swarthmore kolegija. Poročen je dve leti. Sedaj študira pravo in obiskuje John Marshall Law School. Obema Gorjančevi-ma je v veliko veselje mala vnukinja, Mary Margaret, stara eno leto. Odgojila sta pa tudi nečaka in nečakinjo, katerima je umrla mati, ko sta bila še otroka. Theresa jima je bila kakor mati. Sedaj sta že oba poročena, a se jo s hvaležnostjo spominjata in jo prideta rada obiskati. V Floridi ima Theresa brata poznanega John Gorjanca.
+
Ob zaključku te serije člankov naj povdarim sledeče. Veliko je bilo dela, veliko žrtev, tudi težav, nesporazumov, itd. tekom 20 let obstoja P. S. toda, ko gledamo ob zaključku našega jubilejnega leta nazaj, smemo biti zadovoljne in srečne, da smo bile v stanu toliko izvršiti. Oklenimo se še z večjo ljubeznijo in povezanostjo ter čutom ena za drugo in za P. S. pa bomo v stanu zgraditi še večjo in idealnejšo napredno organizacijo med nami. To bodi naš cilj v katerega imejmo uprte naše oči! Pri tem nam bodo pomagale žene kot Gorjančeva in druge, o kate-Hh ste čitale zadnje mesece, in pa
neštete enako plemenite in zaslužne članice in odbornice.
M. I.
Novoletno voščilo!
Vsem Progresivnim Slovenkam želim prav vesele in sreče-polno Novo leto. Da bomo uspešne kot dosedaj v vseh ozirih, bomo pa kar lepo zopet poskrbele in se potrudile, da bo zadovoljstvo vsepovsod.
Ker smo se preselili—je nova telefonska številka MUlberry 1-7169.
Ivanka Shiffrer 524 Eddy Rd., Cleveland 8, Ohio.
A happy and prosperous New Year to all our members and friends all over the U. S.!
*
Srečno, uspešno in predvsem zdravo Novo leto! želimo vsem dragim članicam in prijateljem sifbm Združenih držav.
Celotni Glavni Odbor
Progresivnih Slovenk Amerike Glavni stan; Cleveland, Ohio.
Josie Zakrajsek, gl., tajnica
4332 W. 52 St.
Cleveland, Ohio.
Ko sem bila majhna so me klicali v moravški šoli Marija, doma pa Micka. Pa smo se preselili iz moravške doline v Ljubljano, kjer je obiskoval brat gimnazijo in so me prekrstili domači in Rav-niharjevi, kjer sem služila njih kuharici Ivanki za nekakega "dinstmana" v Minko. Tako je šlo nekako dve leti. Pa smo odraj-žali leta 1913 v Ameriko. Tu sem postala iz uradne Marije—Mary, domači pa so menili, da sem dorasla iz Minke v Mino in me tako tudi klicali. Do tega časa meni sami ni bilo dosti mar, ali sem bila Micka, Minka, Mina ali Mary. A čez nekaj časa se mi je "Mina" haenkrat uprla. Hotela sem postati Amerikanka na celi črti, doma in y šoli in enostavno zahtevala, da me tudi domači kličejo za Mary in zmagala. Pozneje bi bila postala rada zopet Mina, zazdelo se mi je naenkrat lepo in poetično ime, a nisem imela korajže zahtevati še ene spremembe. Tako sem ostala skozi dolga leta in
sem še danes vsepovsodi—Mary.
#
Vendar pa postane menda človek na starost nečimuren, delno pa tudi otročji pa si zopet želi spremembe. Tako so me ponesle misli v tisto mojo dobo v starem kraju, ko so me klicali za Micko, ko sem iskala naslova za tole kolono. Menila sem sama pri sebi, kako bi bilo, če bi se svetilo na vrhu tega-le pisanja, "Micka modruje?"—Nak, pa mi ni ugajalo. Micka bi bilo dobro za kako lahkomiselno in vrtoglavo pisanje, moje pa hoče biti "modro" in "učeno" in torej kolona zasluži ime, ki bo to mojo "učeno filozofiranje" predstavljalo v vsej slovesnosti, veličini in dostojanstvu. Kolono sem torej krstila—"Mica modruje!"
Pod to "glavo" vam bom skušala servirati modrosti in neumnosti, novic in komentarjev, kot mi bodo momentalno prišle na misel. Če vam bodo včasih v zabavo, prav—če vas bodo včasih malo pogrele, tudi prav in če vam bodo dale včasih malo misliti, še bolj prav. Moj namen je, nekoliko obdelati in zrahljati lastne možgane, če se pa pri tem tudi vam kdaj kaj posveti v zgornjem "štuku," je to vaša zadeva. Meni namreč ne bo dosti mar, če se boste nad produkti te kolone smejali, jezili ali za ušesi praskali, briga in zanima me le to, da jo boste brali.
Slučaj Sheppard umora v Cle-velandu je vse skozi tako senza-cijonalno oglašan po časopisju in radiju, da človeku že kar preseda. Tu pri nas so delili enega cievelandskih časopisov skozi cel teden sedaj, ko je zadeva na kriminalni sodniji, popolnoma zastonj. Potem pa je prišel zastopnik in vprašal, če bi list naročili. Rekla sem mu, da ne in to zato ker ne verujem v tak senzacijo-nalizem, ko se s takim pisanjem zadošča in obenem še pospešuje že itak dobro razvito človeško slabost, da se ljudje radi pasemo na tragediji in nesreči bližnjega. —Potem se pa jočemo, kakšna je mladina. Kakšna naj pa bo, če ji ne serviramo skoro drugega, kot umore, poboje in razvratnost vseh vrst in baš in to na papirju in po zraku?!
Ravno ko tO'le klop jem, slišim po radiju kako si tam v tisti sončni Calif orniji belijo glave zaradi tistega slavnega "smo-ga." Seveda bi radi nekateri predstavili ta '•'smog," kot navadno meglo, toda ni res. "Smog" je strupen zrak od refajnerij, kjer čistijo petrolej. Vsled gotovih zračnih razmer in megle, ki tišči ali pritiska te strupene pli-
ne k zemlji, je ta zrak tako gost, da se je primerilo dosedaj že na tisoče avtnih nezgod, nemalo smrtnih. Ta zrak, oziroma "smog" je zelo strupen ter posebno škoduje dojenčkom in starim ljudem, ki imajo bolj šibka pljuča. Nastaja bojazen, da napoči lahko kar čez noč katastrofa, ki bi umorila mnogo ljudi. Ve-ščaki študirajo, koliko tega strupa mora biti v zraku predno je Usoden za povprečnega človeka, a pravijo, da bo vzelo najmanj tri leta predno doženejo.—Toda kaj naj store ljudje med tem časom? Položaj je posebno zelo pereč okrog Los Angelesa. Iz tega raz-vidim, da je povsod kaj takega kar ni prijetno in koristno. Ce ni snega in zime, je pa dež, potres in "smog." Torej kaj pomaga, če se tako sonce sije, če ga pa "smog" zakrije in če je povrhu tega še nevarnost, da se radi tega "smoga" enega lepega jutra zbudiš v Abrahovem naročju! Ker nam je naš dopisovalec, Frank Kerže napisal že mnogo lepega in zanimivega o Californi-ji v okolici Los Angelesa, bomo gotovo radi slišali tudi, kako ima on to stvar pogruntano. Po mojem je ravno "smog" en majhen vzorec slabih posledic industri-jalne dobe!
Predno grem naprej, naj še enkrat naglasim, da kar jaz pišem pod "Mica modruje" ne serviram, kot golo istino, ampak samo kot moje filozofiranje, katero lahko vzamete ali pustite. Rečem pa, da je z vso znanostjo in napredkom ravno tako, kot z alkoholom ali mamili. Rabljeno po pameti ali od strani zdravniške stroke — blagoslov, zlorabljeno—prekletstvo.
So ljudje, ki trdijo, da bo tehnika rešila vse človeške probleme. A jaz pravim, da je vse odvisno, kakšni bodo ljudje, ki bodo imeli stvar v rokah. Na papirju, V teoriji je marsikaj sijajno, se zdi tako enostavno in lahko izvedljivo, toda, ko imate opraviti z živimi ljudmi, ko ima vsak svoj prav, vsak svojo osebnost in nagnjenja, pa stvar ni tako lahka.
#
Ljudje smo svobodna bitja in če govorimo o svobodi mora biti vsakemu dano misliti po lastni volji in nagibih, seveda v mejah gotovih splošnih moralnih Zakonov. To je ravno kar dela čloVe-ka, kar dela življenje zanimivo in vredno življenja. Nevarnost pretirane dobe tehnike in stroja je v tem, da postanemo polagoma lahko mi sami neke vrste avtomati. Saj vidimo na večih krajih pojave, da se zatre v človeku na-daljno miselno in duševno raziskovanje in eksperimentiranje— skratka, da se mu vzame svobodo.
*
Nekateri ljudje bi bili že morda zadovoljni živeti nekako tako kot umetne cvetice pod steklom ali umetno gojene kokoši v ko-košnjaku. Toda ne vsi! In tudi, kako dolgo bi bili srečni in zado voljni, kako dolgo bi ostali trdni in zdravi? To je tisto veliko vprašanje ! Za nekaj rodov bi mogoče nekam šlo, potem bi se pa znašli v krizi, ene ali druge vrste. Ker tudi za umetno gojenp cvetje, ze lenjavo ali perutnino, morajo ve-ščaki vedno posegati za križanje v rezervar naravno gojenih in od sonca in naravnih elenlentov utrjenih rastlin in živali.
Zadnjič sem bila nekje na obisku, pa je prišla k dotičnim ljudem istotako na obisk mlada mati z dojenčkom v naročju. Domače dekle , ki ima silno rada otroke, je brž prinesla punčki takozvan ''sucker" na palčki. Deklica je
NAŠ PROGRESIVNI ČEBELNJAK
(Nadaljevanje s 2. strani)
kakor bi rekla bolj po domače— •'bohlonej" vsem za vse!
Naše narodne noše in "dečve" £0 napravile na naše posetnike dober utis. Vse je bilo veselo in živahno, kot že dolgo ne. Delavke so vsaka delala na svojem mestu. Kuharice so kuhale in cvrle "bobe ali krofe" celi dan. Vse je šlo v promet sproti.
Jaz sem pa pasla moje oči vsepovsodi, da ja ne bi kaj zamudila. Enkrat me je ena vprašala: "Kaj pa ti delaš danes?" "Nič," sem ji odgovorila, "Firbec pasem, da bom imela kaj za poročati v časopis." "Oh, ti mrha, delat pejd, delat, lenoba!" A nič nismo zamerile ena drugi. Res, kar Ippo je bilo!
( O ja, pa še nekaj—Fani Henik-man je spekla velik hleb kruha. Finega! Tisti hleb smo pa kar "šenkale." Okrog je šel po dvorani in vsak gost ga je dobil svoj kos. In ali veste, da so bili poset-niki zelo hvaležni za kos kruha —zastonj ?!
Fani, le pripravi se za prihodnjič. Ga mi je zmanjkalo—ga bo treba več. M—m—m—m kako je biv dober!
Zdaj pa preidimo na drugo. Rjuhe je dobila Mary Furlan. Mr. Henikman je snemal premikajoče slike na bazarju. So že gotove in jih bo predvajal na naši januarski seji. Pridite!
Bolne so sledeče: Mrs. Kumše in naša Anna Cergol, ki je bila ponovno operirana in je na potu okrevanja. Obema želimo, da se hitro pozdravita in—pridita na našo prihodnjo sejo.
Zdaj pa preidemo na bolj žalostne novice. Naša kuharica, Mrs. Košir, katera je ves dan na bazarju cvrla krofe in kuhala, je popolnoma nepričakovano izgubila soproga. Ljubljeni življenjski drug ji je preminul par dni po bazarju. Zadela ga je srčna kap. Zelo nam je žal, da je kruta smrt posegla med družino. Umrl jp tudi mož naše članice, Mrs. Makarovič. Obema izrekam v imenu vseh članic globoko soža-Ije. Hudo je za vaju, pa kaj hočemo, udati se moramo usodi.
Da ne pozabim, h koncu se moramo najlepše zahvaliti Mr. Henikmanu za vso požrtvovalnost ker nam je toliko pomagal in snemal slike in tudi Mr. Jera-ju, ki je bil glavni natakar.
Končno pa prosim: pridite na našo prihodnjo sejo, da si voščimo zadovoljno leto 1955.
Drugim našim prijateljem, znancem, posetnikom in vsem krožkom P. S. po celi Ameriki pa želim v imenu krožka št. 1 v Clevelandu, O., mnogo zaposlenosti, zdravja in sreče v letu 1955!
Zdravo!
Eva Coff, poročevalka.

Make your reports concise and interesting. All contributions are to be in editor's office by the 15th of each month.
Address:
MARY IVANUSCH.
R.F.D. 1, Chardon, Ohio
SIMBOL BOŽIČA
(Nadaljevanje s 2. strani)
nega bratstva in miru je še vedno britko razočaran. Ošab-nost in pohlep po moči in bogastvu ima še vedno prvo besedo ter idealne ljudi z eno ali drugo zvijačo ali z brutalno silo zatre in ugonobi. A vzlic vsemu, velike misli, velikih sanj ali lahko rečemo, večnega človekovega hrepenenja po nečem lepšem, plemenitejšem in bolj vzvišenem, kot je grobnost povprečnega vsakdanjega življenja ne morejo zatre ti.
Res je, človek meni in mu je prirojeno, da je prisiljen po krutih naravnih zakonih v prvi vrsti skrbeti zase. Četudi vidi, da vsled tega marsikdaj trpi njegov bližnji, njegov brat ali sestra, ali naj po teh zakonih samoohrane molči? Ali naj zanika opomine socijalnega čuta do svojih bližnjih, do svoje okolice, le da se njemu dobro godi?
To so vprašanja, na katero iščemo v teh praznikih odgovora, a na splošno moramo priznati, da še nismo našle odgovora. Vedno dalje blodimo takorekoč pogubi nasproti, ne meneč se za opomine mislecev in prerokov, ki vidijo in slutijo pozno uro, a so takorekoč brez moči, da preprečijo katastrofo.
Vprašujemo se tudi, je li še čas, je li v človeku dovolj dobrega čuta in zdravega razuma, da v teh poslednjih Božičih dvajsetega stoletja preokrene svojo pot zmede in mizerije proti cilju pravega bratstva, resnične vere—torej človečanstva, čigar simbol—prelepi Božič ga že toliko stoletij opominja na to njegovo poslanstvo?
Danes praznujemo ta praznik zelo slovesno in bučno. Ce bi ves ta šum, blesk, sijaj in pomp uplivalo na človeka kot bi moralo, tedaj bi ne bilo skrbi za bodočnost. Mesto groženj z atomskimi bombami, bi bili ljudje na svetu srečni in zadovoljni. Po bratsko bi delili med seboj dobrine, katere nam nudijo izumi velikih in blagih mož, mesto da se motrimo s sumljivimi očmi, očitajoč eden drugemu grde in zahrbtne namene.
Lepota je v preprostih, nenašemljenih stvareh. Lepota je v Božiču. Vse pa kar je izumetničenega in ponarejenega tira človeka v pogubo, razkroj, paganstvo in posuro-velost.
Namen vere, namen Božiča je vlivati v človekovo dušo plemenitost in bratski čut do vseh ljudi. In takih občutkov so zmožni le preprosti, skromni ljudje—skratka ljudje čijih notranjost je čista in neomadeževana od strupov sovraštva, hinavščine, oholosti in grabežljivosti.
Ce nas bo strah pred uničenjem v atomskem peklu v stanu prekvasiti v taka bitja, tedaj je upanje za bodočnost, ako ne, bo pa ostal Božič le prazna pena—klic v nebo upi-jočega v puščavi.
slaščico nekaj časa lizala potem pa jo vrgla na tla, oziroma preprogo. Čez čas jo je zopet pobrala in hotela z njo v usta, toda domačo dekle ji ga je brž vzelo iz rokce in ga šla splaknit v kuhinjo. Na moje presenečenje pa se jo mlada mati nasmejala in rekla, da ona no veruje v pretira-nost v tem pogledu. Dejala je, da smo Američani že po celem svetu na glasu, da je naš mladi rod tako omehkužen in protektiran, da že nima nobene odpornosti proti boleznim.—In je bila v pravem, saj je še ne dolgo tega prejel neki pisatelj, ime sem pozabila, Nobelovo nagrado za knjigo, v katei'i je obširno razložil in ugotovil resničnost te teorije.
Sončni kotiček
Ovinkarjeva:
BOŽIČNA
Vse se rine, vse se drenja ob izložbah raznoličnih daril lepih, prav božičnih. Vse možgane si napenja, kaj kupiti, kaj izbrati, da veseli mož bradati bi v bisagi živo rdeči o Božiču vam prinesel pod zeleno jelko stresel.
Jaz pa gledam to vrvenje, vse nesmiselno to trenje na račun pardnevne sreče, ki Miklavž jo strese 'z vreče. In na misel pride mi kako po svetu še trpi na milijone rev, sirot, ki tvorijo človeški rod.
Naenkrat se mi zdi pagansko to praznovanje, radovahje— prav nič se mi ne zdi krščansko.
Simbol zelo se zdi mi lep.— A zanj je človek gluh in slep. Površno le hlasta, uživa pod skorjo pa barbar še sniva.
Ugibljem ino premišljujem, v srcu nado, up si snujem, da ni daleč tisti čas,
ko bo človek se prebudil kakor Kralj Matjaž iz spanja— Konec bo sovraštva, klanja ker iz revnih in ponižnih dobe nove kal poganja.
Vprežena atomska sila od Adamov bo prekvasila iz okornega barbara v lik lepote ino čara,
ki mu tuja bo prevara. Meč prekalil bo v plug-—
prost odslej bo rev in ,tu^.
IZREKI
Modrost ni nič drugega kot resnica.
Najtanjši las meče svojo senco.
Vsakemu ostane še toliko sile, da izvrši to, o čemer je prepričan, da je dobro.
Mlinar misli, da pšenica samo za tć raste, da niu mlin teče.
Kdor tujih jezikov ne pozna, o svojem nič ne ve.
Ogenj, potres in vihar razde-re hišo, a le žena lahko razdere dom.
Ljubezen je slepa, ljubosumnost pa vidi strahove.
Vedeti, kako svetovati, je globočina in umetnost učenja.
Duša brez vere je srce brez življenja.
Da postaneš pošten in dober človek, je treba mnogo samo-vzgoje.
Ne samo. da znamo resnico povedati, ampak da znamo resnico tudi prenesti, to je poštenost.
' POZOR, ČLANICE!
Ali imate članarino pri vašemu krožku plačano za ta mesec?
Ako ne. vas prosimo, da to storite na prihodnji «#ii. boyte deležne vseh ugodnosti, katere jamči naša organizacija.
Imejmo potrpljenje z vsakim, a najprvo je treba imeti potrpljenje s samim seboj.
Iskati gapake na drugih je igrača. Delati popolno je težje.
Kdor ni pošten in iskren sam s seboj, tudi ne bo iskren in pošten s svojimi prijatelji.
Redkokdaj govorimo p čednostih in vrlinah, ki jih imamo, tem večkrat pa o tistih, ki jih nimamo.
STRAN €
ENAKOPRAVNOST
THE SEASON'S GREETINGS Chicago, Illinois
SEASON'S GREETINGS FRANK SEDLAK SONS
MASON & GENERAL
CONTRACTORS 6816 RIVERSIDE DR. Berwyn, 111. GUnderson 4-3530
SEASONS GREETINGS to All My Friends and Customers MARSHALL BERLAND PAINT STORE 3644 WEST 26th STREET LAwndale 2-1710
SEASON'S GREETINGS DR. OrrO ZEMAN
CHIROPRACTOR NERVES — SPINE EYES — X-RAY Hours: 1 to 4 p.m. & 6 to 8 p.m. 3909 W. 26ih — LAwndale 1-1728
SEASON'S GREETINGS With Our Best Wishes To All
White Star Laundry
1113-1119 MADISON STREET
Gary, Indiana GAry 2-2084
For Wonderful Pizza and Sandwichs come to
Eddie's Inn
2551 WEST 59th STREET
Wishing All Our Friends and Customers the Very Best of Season's Greetings
"YOU CAN DEPEND ON"
Trovers Pharmacy
Prescriptions Our Specialty!
Lowest Prices on Prescriptions,
Vitamins, Drugs •
SEASON'S GREETINGS #
3732 CHICAGO AVE. Phone Albany 2-6242
SEASON'S GREETINGS
Suzann's Thrift Shop
Will serve as your agent. Bargains, fine slightly used clothing for men, women and children, some new sport jackets in suede leather and gabardine for men and boys; also new snowsuits for the tiny tots at very low prices; also see cut glass, china, antiques, bric-a-brac, toys and other gift items. ESsex 5-4672 7451 EXCHANGE AVE.
tiMiiiiiiiDiiiiiiimiiniimiiiiiiiniiimiiimciiiiiiiiiitiiniiimiiimciiiiiimiiiiHiiiiiiiMiiiEjiiiiiiMminiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiitJiiiiiiiiiiiii:«;« S	=
1	MICHEL ZEVACO	1
KRALJEVI VITEZ
j	ZGODOVINSKI ROMAN	j
i i . ..........................................................................................................................................
(Nadaljevanje)
"Poldne!" je planil vitez in se udaril po čelu. "Danes opoldne me čaka pri 'Treh vladarjih' mladi gizdalin, markiz de Cinq-Mars. Mislil bo, da mudim iz strahopet-nosti! Mordieu! Corbacque! Moj rapir, Cogolin! Mojega konja."
Lačni Cogolin je globoko zavzdihnil, toda ubogal je. In Cape-stang se je silno zavzel, ko ga je videl sedlati za Bliskom še drugega konja, šarca krepke in žilave rasti.
"Kaj vraga delaš?" je vprašal osuplo.
"Svojega konja sedlam, gospod, da pojašem z vami," je dejal sluga s prenedolžnim smehljajem.
"Svojega konja! Odklej ga imaš?"
"Uro še ni tega, gospod. Postavil sem se bil pred vrata, kakor ste dovolili, ter žvižgal, kolikokrat je kdo pri jahal mimo. Ali, naj sem poizkušal še tako lepe melodije in se napenjal še tako, nobeno kljuse ni maralo vreči jezdeca s sedla in priti k meni, da bi ga poljubil med nosnice. Ves razočaran sem se hotel že vrniti v gostilno, ko zagledam tegale šarca ter poizkusim zadnjikrat. In res! V moje neizmerno veselje se šareč ustavi, a žalibog ne iz lastnega nagiba, marveč po volji svojega jahača. Mož, namesto da bi se dal otresti, je skočil sam na tla, pograbil gorjačo in me začel pretepati, češ da mu žvižgam v posmeh. Na koncu me je vprašal, kaj me je zapeljalo, da sem ga sramotil. Povedal se mu po pravici. On se je grohotal na vse grlo in mi zatrdil nato, da
HAPPY NEW YEAR to Our Customers and Friends from
24 HOUR SHOPPING CENTER
Groceries - Liquors - Meats We deliver 2946 W. MADISON SAcramento 2-3376
A. J. HORAN & CO.
(General Insurance) 134 N. LaSALLE CEnlral 6-9300
Extends SEASON'S GREETINGS to All Our Friends
Celebrate the Holidays at CICERO CELLAR
Serving the Finest Wines - Beer - Liquors We carry a complete line of packaged goods Watch T.V. nightly 2418 LARAMIE, CICERO, ILL. TO 3-9156
M. R. LOME & COMPANY
233 W. Lake Street — RA 6-0123
We Buy, Sell, Exchange and Rent New and Used Office Furniture of Every Description
SEASON'S GREETINGS to Our Many Friends and Customers
HOLIDAY GREETINGS BEST WISHES TO ALL OUR FRIENDS
MARY'S FINER FOODS
3209 IRVING PARK ROAD	KEystone 9-8038
SEASON'S GREETINGS TO ALL OUR MANY PATRONS AND FRIENDS AND WE LOOK FORWARD TO YOUR 1955 BUSINESS
SEARS ROEBUCK « CO.
79th STREET STORE
CHICAGO, ILLINOIS
SEASON'S GREETINGS
AND BEST WISHES TO ALL OUR FRIENDS AND CUSTOMERS
SUMMIT SAVINGS 0 LOAN ASS'N
7600 WEST 63rd STREET
ALBERT BONA •
SUMMIT, ILLINOIS
Executive Secretary
se šareč ne bo obotavljal priti k meni, ako mu požvižgam tako, kakor me on nauči. Pripomnil je, da bo konj potem moja last, ne da bi me stal beliča. Ves vesel sem ga prosil toliko časa, dokler me ni res naučil žvižgati. Zažvižgal sem, šareč, je pritekel k meni in peljal sem ga v hlev; njegov prejšnji gospodar—Lureau pravi, da je častivreden konjski kupec iz Vaugirarda—pa je krenil peš domov. Pozabil sem omeniti, da me lopov nikakor ni hotel naučiti žvižga, dokler mu nisem odštel nekaj zlatnikov, ki sem jih vzel iz vaše mošnje."
"In koliko jih je bilo?" se je ustrašil vitez.
"Petnajst, vaša svetlost, be-raških petnajst zlatnikov. Slepa cena za takšno skrivnost."
Capestang si je vešče ogledal konja in zamrmral;
"To ni predrago. Prav imaš, Cogolin, brez konja ne moreš biti. In dedec te ni opeharil! A koliko ti še ostane v mošnji?"
"Devet ptičkov, gospod, devet zlatih pištol, še vedno ste bogati."
"Krstiva jih po devetih modricah," je rekel vitez in se zavihtil na Bliska, ves vesel, da premore devet pištol.
V drncu je prejahal Toumon-sko ulico brez vsake bogsigavedi kakšne opreznosti; samo klobuk si je potisnil na oči: To je bilo vsekako predrzno izzivanje. Toda Capestang si je rekel, da se najbolje skrije tisti, kdor se sploh ne skriva. In vrhatega so bili Concinijevi ljudje prepričani, da je mrtev. Pa tudi če ne bi bili, se je zdela že misel, da naj bi se ognil nevarnosti, njegovi hrabri naturi neznosna. Brez najmanjše nezgode je dospel k 'Trem vladarjem.'
"Bravo!" je vzkliknil mladi markiz. "Vaša točnost je res kraljevska!"
"Ali ste mogoče mislili, da ne bo?" se je vzrepenčil Capestang občutljivo.
"Bog ne daj! Ako vam je drago, se domeniva takoj o pogojih najinega dvoboja. Vidim namreč, da vaša vljudnost ne bi prenesla dolgega čakanja."
"Corbacque!" je zagodel Capestang. "Edina pametna vljudnost, ki jo dvoboj pozna, je ta, da izdereš meč brez mnogih besedi."
"Prav, prav. Kakšno orožje?"
"Kakršno hočete!" je rekel vitez.
"Rapir in bodalo?"
"Izvolite! Vsako orožje je dobro, ki gre do živega."
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS EOUIPMENT
LOOK REAL BUY — Dental Equipment - American Cabinets Laboratory Bench - Instruments and Supplies. Cheap.
BRiargate 4-5084
"In čas? Danes popoldne ob treh?"
"Imenitno!" je dejal Capestang.
"Za vrtovi vojvode Luksem-burškega?"
"Prekrasno!"
Mlada moža sta se poklonila drug drugemu do pasu ter se spogledala z odkritim občudovanjem. Ko je krenil Capestang proti vratom, je vzkliknil markiz:
"Ker se pobijeva šele ob treh gospod vitez, mi pač izkažete čast in zažvijete z mano skromni obed, ki sem ga velel pripraviti v pričakovanju vašega obiska?"
Nasprotnika sta stopila v sosednjo sobo, kjer je čakala bogato obložena miza. Obed je bil izvrsten, vina žlahtna, razgovor prijeten, da nikoli tega. Cinq-Mars je pripovedoval o svojih ljubicah, vitez o svojih bojih. Toda čuval se je omeniti, da je prisostvoval zarotniškemu zborovanju pri 'Tatinski sraki' in ga je spustil nanje baš markiz. Povedal je, da je prišel v Pariz iskat sreče, in markiz mu je zatrdil, da mu hoče, ako oba preživita današnji dvoboji, pomagati pri tem z vsem vplivom, ki ga utegne imeti kmalu, zlasti pa še, kadar se poroči.
"Zakaj," je dodal nekam žalostno, "volja očetova in pa razne politične kombinacije me silijo, da se oženim . . . Moja zaročenka je baje zelo lepa, toda jaz je doslej ne poznam in tudi želim, da je ne bi še dolgo."
Z eno besedo, že okrog dveh popoldne sta se gledala nasprotnika z odkrito simpatijo.
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
LODI MANDEL,
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
se želi zahvalili vsem za . naklo njenost skozi vsa ta leta. Zato bo podaril vsakomur, kdor bo prišel v lekarno Mandelnove Multivita min pilule, dovolj za enotedensko rabo — vredne $1,50, popolna zastonj.
Dobijo jih samo odrasli. Te tablete so jamčene, da bodo vas pozi vile. So izbor ne za trudne ljudi — stari ljudje se po užitju teh tablet zopet počutijo kot mladi.
DELO DOBIJO MOŠKI
MOŠKI DOBI
DELO VOZNIKA TRUKA ZA ČISTILNICO.
POLNI ALI DELNI ČAS.
Vpraša se na 15210 SARANAC RD.
HIŠE NAPRODAJ
DOMESTIC HELP
Good Home needs COMPETENT WOMAN for housekeeper, cooking, full charge of 2 little children. Own room. Good salary. References required.
GLadstone 3-9052
HOUSEHOLD HELP — Child care and light work. Pleasant home. Stay.
SUnnyside 4-1167
BUNGALOW z utilitetnim stanovanjem
Proda se dve leti star bungalow z 2 spalnicami; kopalnica na 1. nadstropju; preproge vključene; utilitetno stanovanje na drugemu nadstropju, s kuhinjo, spalnico in Stranj iščem, kompletno z Hot Point pečjo in ledenico.
Cena $17,500.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
SE MORA PRODATI
Hiša za dve družini, po 6 in 6 sob; 6 cementiranih garaž. Lota 47x180. Blizu St. Clair Ave. in E. 74 St. Nad $100 dohodkov na mesec, polega vašega prostega stanovanja. Predvplačila je treba povprečno $5,000, ostalo vsoto na lahke bančne obroke. Eno stanovanje . je prazno. Vidi se lahko samo po dogovoru.
Za ceno in druge podrobnosti pokličite
A . J E L A R C I C
REALTOR
VU 3-2239 ali BR 1-4339
kadarkoli	i
"Kolika škoda," je premišljal Cinq-Mars, "da hodi ta izvrstni človek baš za mojo drago Marion-ko!"
"Zarotnik je, pristaš vojvode Angoulenskega," si je govoril naš vitez, "in potemtakem sovražnik maršala d'Ancre. Ako si pridr-žim zaslugo, posvariti Angoule-ma, in hranim zase, kar sem zvedel v Concinijevem kabinetu, mu vendar lehko povem o svojem boju z maršalovimi ljudmi . . . Bogme, dragi markiz," je povzel nato, "malo je manjkalo, da me sploh ne bi bilo na najin sestanek ! Ob tejle uri bi moral biti jaz mrtev, vi pa rešeni truda, ki ga I boste imeli z mojim pokončava-njem."
In Capestang, v čigar glavi se je zlival dim slave z vinskimi hlapovi, je začel z donečim glasom in živimi gestami ssvojo nezaslišano povest. Cinq-Mars ga je poslušal z navdušenim občudovanjem.
"To je sijajno!" je vzkliknil nazadnje, ko je Capestang končal, prijel za kozarec in si ga izlil s široko kretnjo v osušena usta.
"čudovito! Ah, vitez, zakaj morava biti sovražnika! Zakaj se morava klati, namesto da bi se ljubila!"
"Pa res, markiz, počemu se bi-jeva? Hudič naj me vzame, če vem, zakaj!"
Cinq-Mars je presunljivo pogledal nasprotnika in dejal;
"Jaz, za svojo osebo, moram obžalovati najin današnji dvoboj tem bolj, ker imam drevi sestanek ; ne vem, kaj bi storil od nesreče, ako bi bil ranjen in ne bi mogel nanj. Razumeli me boste," je dodal s tehtnim poudarkom.
"ako vam povem, da me pričakuje gospodična Delorme."
Cinq-Mars je lagal; hotel je le izvabiti Capestangu resnico, prepričati se o svoji nesreči in slišati iz nasprotnikovih lastnih ust, da mu je Marionka nezvesta. Z eno besedo, hotel je razkačiti Cape-stanga. Toda vitez je odgovoril prepokojno;
"Tako? Krasotica, ki sem jo srečal v Longjumeauju ?"
(Dalje prihorrnjie?
MICHEL'S RESTAURANT
3963 ST. CLAIR AVENUE
RESTAVRACIJA, KJER DOBITE FINE OBEDE VSAKI DAN. Odprto ob 6. zj. do 9. zvečer — zaprto ob nedeljah. Se priporočamo v obisk.
PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
IVanhoe
Road
STORE KOliiRS:: .MdndciY,'	P.M. •'
TuQsday-Spturday:^ Д.Кјо	Ifoon

Va
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da so umrli naša dobra mati in stara mati
1Ш
1954
Mary Stanonik
ki so prevideni s svetimi zakramenti zaspali v Gospodu dne 26. novembra 1954.
Naša dobra mati so bili rojeni dne 16. februarja 1884 v Osilnici ob Kolpi, odkoder so prišli v Ameriko.
Pogreb se je vršil dne 30. novembra iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek in sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Louis B. Baznik ob asistenci Msg r. Matija Škrbca in Rev. J os. Varga. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu, ki je mater previdel s svetimi zakramenti ter jih tako pripravil za vstop v srečno večnost. Naj mu dobri Bog za to obilo poplača.
Dalje se prav iskreno zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno sveto mašo zadušnico in ker je spremil truplo naših mater na pokopališče, vse do njih groba. Bog mu plačaj.	;
Dalje se iskreno zahvalimo Msgr. Matiji Škrbcu za asistenco pri sveti maši in prav tako Rev. Jos. Vargi. Obema čč. gospodoma na tem mestu iskrena hvala.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili ob materini krsti toliko lepih vencev ter jih tako ozaljšali, ko so počivali na mrtvaškem odru.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njihove duše. Bog povrni.
Naša zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Lepa hvala vsem, ki so prišli mater kropit, ko so počivali na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njihove duše; posebej pa še tistim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne svete maše ter spremili mater vse do njihovega groba.
Dalje zahvala društvu sv. Marije Magdalene št. 162 K.S.K.J., društvu Carniola Hive št. 493 T.M., dalje društvu Srca Marije (staro), podružnici št. 25 S.Z.Z., ter Materinskem klubu župnije sv. Vida, ker so članice molile sv. rožni venec.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili ob smrti naše drage matere.
Dalje zahvala za izraze sožalje bodisi ustmeno ali pismeno ter za vso pomoč.
Zahvala pogrebnemu zavodu Fr. Zakrajšek in sinovi za tako vzorno vodr stvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali.
In končno vsem še enkrat naš iskreni Bog plačaj.
A Vi, ljubljena mati in stara mati, počivajte v zemlji ameriški in lahka naj Vam bo gruda te Vaše nove domovine; duši Vaši pa večni mir, ki Vam ga iz vsega srca želimo. Bog Vam plačaj vso Vašo ljubezen, trpljenje in skrbi, ki ste jih imeli z nami in naj Vas nagradi z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Dotlej pa z Bogom in na svidenje nad zvezdami.
Vaši žalujoči:
MARY PAPP, hči	JULIUS PAPP, zet
ROSE LACH, ANNA KOSHAK, SOPHIE KAPLA, MARY KOMOROWSKl,
FRANCES MAROLD, pastorke VNUKI in VNUKINJE	Tu zapušča tudi sestro GERTRUDE POGLAJ
Cleveland, Ohio, dne 28. decembra 1954.