Pollalna platana w «otovl«il
Leto XXV.T It 1
V Ljubljani, 15. januarja 1938
V orgaalsadjl Ja atol, kolikor aroll — toliko pravica
Dopisi morajo biti franki-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno.
STROKOVNI ČASOPIS;
— Izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračajo.
ifiVi
Led je prebit - kaj pa sedaj?
I.
Za Novo leto je bila objavljena v beograjskem službenem listu uredba ministra za socialno politiko »o brezposelnem zavarovanju delavstva«. To uredbo še nismo utegnili preštudirati in ne moremo izreči o njej niti splošne sodbe. Vrednost njena pa se bo pokazala — kakor pri vseh drugih zakonih in uredbah — šele takrat, ko se jo bo uvajalo v življenje.
V	današnjem članku smo se namenili spregovoriti načelno besedo o socialno - političnih ukrepih, ki jih je v lepem šfevilu izdala zadnje čase vlada preko ministra za socialno politiko.
Po dolgem odmoru, ko sta bila sprejeta v parlamentu zakona o zaščiti in zavarovanju delavcev, smo dobili.v zadnjem času vrsto uredb, ki globoko posegajo ne le v socialno politiko, temveč v vse življenske interese delovnega ljudstva. Najprvo v tej seriji je bila izdana uredba o: »minimalnih mezdah in kolektivnih pogodbah«. Potem smo dobili vele-važno uredbo o: »starostnem zavarovanju delavstva in o razširjenju penzijskega zavarovanja nameščencev iz Slovenije na celo državo«. No in sedaj, kot zaključek, uredbo o: »zavarovanju zoper brezposelnost«, ki naj po časopisnih glasovih izpopolni vrzel in bo dopolnilo delovanjem Borz dela, ki so bile slab suro-gat za preganjanje brezposelnosti.
Poudarili smo, da se o vrednosti posameznih uredb ne bomo na tem mestu izjasnjevali, čeprav smo na primer o uredbi za minimalne mezde tu že mnogo pisali in komentirali. Glavni komentar bo pa s strani naših strokovnih organizacij podan takrat, ko bodo zbrani in preanketira-ni vsi utisi funkcije teh uredb na živem1 življenju.
Danes hočemo le ugotoviti, in to možato ugotoviti, da je naša socialna zakonodaja obogatela za celo vrsto važnih ukrepov. S te strani se g. ministru za socialno politiko gotovo ne more očitati nedelavnosti. Tisti* ki nam očitajo, da so nam socialno - politične zahteve le gola demagogija, bodo dobili s to našo izjavo jasen dokaz, da imamo dovolj moralne moči priznati zaslugo tudi takemu delu, ki ga ni izvršil izrecno človek iz naših vrst.
Že v naslovu srno konstatirali, da je z izdajo citiranih naredb prebit led v prav važnih panogah delavskega socialnega skrbstva, toda tej konstataciji smo pa pristavili tudi vprašanje »in kaj pa sedaj«?
Prodno odgovorimo na to vprašanje, naj pokažemo še na enega, ki ima tudi zaslugo, da so vse te uredbe izšle in ne pretiravamo, če rečemo, levji del zaslug _ ta nekdo je petdesetletna borba naših strokovnih organizacij, ki so z neštevilnimi materielnimi in moralnimi žrtvami ustvarile podlago, da so te uredbe sploh izšle. Mogoče nam bo kdo očital, da je to neokusna samohvala, toda za nas je ta ugotovitev vzgojne važnosti za naše članstvo, da bo tudi v bodoče vztrajalo v svojih bojnih vrstah, ker ravno te socialnopolitične pridobitve jasno dokazujejo. da napori našega £lanstva in naših organizacij niso bili zastonj.
Seveda bodo ljudje iz nasprotnih taborov skušali zmanjšati naš uspeh, toda mi jim recimo samo eno: kate-
ri minister in katera vlada bi si upala seči v delodajalski žep, če ne bi delavske organizacije v štiridesetletni borbi strle oni profitarski egoizem, ki je proglašal, da je delavec le takrat delavec, dokler je zdrav in mlad; če pa oboli ali ostari, pa raste zanj dovolj popotnih palic v grmovju, da si jih lahko ureže.
II.
Klub naših strokovnih organizacij v Delavski zbornici je že na zadnjem plenumu konstatiral, da imamo v Jugoslaviji precej koristnih socialnopolitičnih predpisov, ki se pa na žalost prav slabo, v mnogih krajih in podjetjih pa sploh ne izvajajo. Važen pogoj za izvajanje socialne zakonodaje bi bila potrebna predvsem višina socialne kulture. Toda če bomo čakali na njen porast, se bojimo, da v tej generaciji tega ne bomo dosegli, tako dolgo pa nimamo volje čakati niti mi, pa tudi splošne socialne prilike ne dovoljujejo nikakršnega odlašanja. Zato se moramo zateči k enemu sredstvu, ki ga priporoča Machiavelli državam, ki jim pravi: »Za dobro izvajanje zakonov je potrebna močna armada.«
Rabimo torej močno socialnopolitično armado, ki bo dala predpisom' socialne zakonodaje moč in rešpekt! Ta armada morajo biti le delavske strokovne organizacije, ki so edini faktorji, ki lahko provedejo mrtvo črko zakona V živo življenje. G. minister socialne politike, ki je vse omenjene uredbe izdal, mora sedaj še poskrbeti, da bodo imele strokovne organizacije možnost in priliko. da bo beseda meso postala. Končno smemo pričakovati, da bodo upravne oblasti in najvišji državni forumi uvideli, da je za dobro poslo-
vanje strokovnih organizacij potrebno, da se njihovo delo olajša s čim večjo svobodo združenja, pisanja in govora, da se jih oprosti morečih formalnosti naznanjevanja shodov in konferenc in dosti previsokih taks in kolekovin, ki jih s težko zbranim denarjem težko plačujejo.
Pa še eno vprašanje je važno, če hočemo, da socialno politična zakonodaja ne ostane mrtvo dete. G. minister socialne politike naj odredi vse kar je potrebno, da se socialne ustanove, ki bodo ustanovljene ali povečane v svrho izvajanj njegovih uredb, ne bodo birokratizirale, in da ne bodo postale same sebi namen! Če je imel g. minister pogum reči a, naj ima pogum še reči tudi b in c itd. K socialno političnim ustanovam, ki so namenjene urejevanju socialnih vprašanj delavcev in nameščencev, naj se tudi delavci in nameščenci pritegnejo v njihove uprave in ne samo pritegnejo, kratko malo naj se jim izroči vodstvo teh uprav in to po svobodnih in tajnih volitvah. Če bo g. minister ukrenil tudi ta dva ukrepa, je več kot gotovo, da njegove uredbe ne bodo samo zamah-ljaj po zraku. V temi slučaju se bodo provedle v živo življenje, ki bo pokazalo v čem so pomanjkljivosti in iz svobodne debate samih interesentov, bo dobil g. minister dovolj gradiva, da bo poskrbel za njihovo izpopolnitev. V tem vidimo mi pogoj za uspeh teh uredb in naše strokovne organizacije stopajo brez odlašanja na plan, da ustvarijo socialno politični zakonadaji kri in meso.
Upajmo, da bodo vsaj pri tistih faktorjih, ki so na dobri funkciji socialne zakonodaje neposredno inte-resirani, našle naše besede primerno razumevanje in podporo.
Obrov.
Ogromen uspeh organiziranih lesnih delavcev
Čez 200.000 Din za nadure v Črnomlju
V	»Delavski Politiki« smo že pisali o veliki borbi, ki jo jp vodila par let podružnica »Zveze lesnih delavcev« v Črnomlju s tamošnjim industrijskim podjetjem »Jugoles«, ki je bilo pravzaprav last Ljubljanske kreditne banke. Delavstvo je bilo tam zaposleno vedno preko zakonitega 8-urnega delovnega časa, ne da bi prejemalo za prekočasno delo zakonito plačilo s 50 odst. poviškom po zakonu o zaščiti delavcev. Delavci so bili zaposleni po 11, 13 in tudi po 17 ur na dan, a so prejemali vedno le dnevno plačo, ki je znašala komaj Din 20 do Din 30. Posebno so morali nategniti oni delavci, ki so bili prideljeni posebni železnici lesne industrije, katera je peljala 20 km daleč v Auerspergove gozdove pri Kočevju.
Delavci so bili doma od vseh vetrov. mnogo med njimi tudi iz južnih krajev, med njimi nepismeni, vsi skupaj pa strokovno nezavedni, neorganizirani in brez delavskega časopisa.
Organizacija poseže vmes
Leta 1934 je začela končno buditi te nezavedneže »Zveza lesnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije«, prirejala predavanja o delavskih za-
konih in delavci so se pridno organizirali. V jeseni je podjetje naenkrat odpustilo celo partijo delavcev, ker se je pri železnici, ki je prevažala iz kočevskih gozdov les na žago v Črnomelj, pretrgala neka žica pri vzpenjači. Ko so bili delavci na cesti, so se končno spomnili svojih pravic in zahtevali izplačilo mezde za nadurno delo s 50 odst. poviškom. Podjetje pa je izplačilo odklonilo in ravnotako ni izplačevalo bolezenskih šihtov po § 219 obrtnega zakona. Kmalu nato je začelo podjetje celo omejevati svoj obrat in odpuščati daljne delavce. Ker so bili vsi opomini brezuspešni, so delavci končno vložili tožbe.
Tožbe dvakrat pred najvišjim sodiščem
Toda podjetje se je krčevito branilo pred temi zahtevki in zlasti navajalo, da delavci pri železnici sploh niso zaščiteni po zakonu o zaščiti delavcev iu torej za nje ne velja predpis o nadurnem delu. Pravde so šle najprej samo radi tega do tretje instance, kjer pa je Stol sedmorice v Zagrebu kot najvišje sodišče odločil, da je veljal za vse delavce pri »Jugolesu« kot zakoniti delovni čas le 8-urni delavnik. Nato so šle prav-
de nazaj v prvo instanco, da je sodišče ugotavljalo, koliko nadur soi delavci pravzaprav izvršili. Sodišče v Črnomlju je končno po izvedenih dokazih priznalo vsakemu delavcu po 3 nadure na dan in obsodilo tvrdko »Jugoles« v plačilo za nad 200.000 Din. Tožilo je okrog 35 delavcev.
Vendar 200.000 Din za nadure
Podjetje se je pritožilo na okrožno sodišče v Novem' mestu, ki pa je zahtevek znižalo na golih okrog Din 60.000, češ, da gre delavcem samo 50 odst. povišek za nadure, ne pa tudi temeljna mezda in bi še vsled tega morali delavci plačati tudi tvrdki »Jugoles« del stroškov in še svoje stroške, tako da bi končno po teh sodbah delavci ničesar ne dobili. Zato so se delavci zopet pritožili na Stol sedmorice v Zagreb, ki je pravde končnoveljavno proti koncu decembra 1937 rešil tako, da je vzpostavil sodbe prvega sodišča in je moral »Jugoles« plačati na nadurah čez 200.000 Din iu vse stroške.
Posamezni delavci so dobili za nadure po dolgosti svojega službovanja in nadurnega dela po par tisoč dinarjev, tudi po 10.000 Din, celo po 15.000 Din, kar jim je ravno za praznike prav prišlo. Trajale pa so pravde, v katerih je zastopal delavce dr. Avg. Reisman iz Maribora, ravno 3 leta, nekatere še dalje.
To je uspeh organizacije
Delavstvo na tem edinstvenem primeru, ki je doslej menda največji uspeh delavaskega boja za uveljavljenje socijalne zakonodaje v vsej državi, najbolje vidi, kakšno moč ima lahko strokovna organizacija, delavski časopis, ki širi poznavanje delavske zakonodaje in sploh delavsko izobrazbo. Zato naše delo ni nikdar dovolj veliko, da širimo misel organizacije in našega časopisa »Delavske Politike«, ki je prinesla posebno s svojim
»Delavskim pravnim svetovabem«
pravzaprav novo razdobje v zgodovino našega delavskega gibanja in boja za socijalno pravico in enakopravnost delovnega razreda.
»Zveza lesnega delavstva«, ki jo vodi strokovni tajnik s. Bricelj, je lahko ponosna na ta ogromen uspeh svoje borbe in upamo, da bo to tudi lesno delavstvo povsod uvidevalo ter se strnjeno oklenilo svoje organizacije.
Francoska vlada za socialni mir
Velika konferenca delodajalcev in delavcev pod vodstvom ministrskega predsednika.
Predsednik francoske vlade Chau-temps je sklical veliko konferenco delavsev in delodajalcev, da urede vsa sporna vrpašanja, ki obstojajo med delavskimi organizacijami in delodajalci.
To je značilno za francoske razmere, ker v sporu sodeluje sam predstavnik vlade, ki je odgovoren za socialni položaj vseh državljanov in ne le — gospodarskih krogov.
Zveza svobodnih delavskih strokovnih organizacij je takoj pristala na povabilo in se je konference udeležila.
STROKOVNI VESTNIK
SPLOŠNA DELAVSKA STROKOVNA ZVEZA
Nova kolektivna pogodba v tovarni za dušik v Rušah
Dne 29. decembra 1937 je bila vi Rušah med podjetjem in Splošno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije sklenjena nova kolektivna pogodba, katera je prenovitev in izpopolnitev pogodbe iz leta 1920. Podjetje sta zastopala direktorja gg. Mader in Krej-či, delavstvo pa Jakomin Lovro od centrale iz Ljubljane in Dietmaier od podružnice SDSZJ vi Rušah in delavski obratni zaupniki Peščanec Rudolf, Blažko Rajmund, Stanek Anton, Herič Franc, Brumec Hinko in Šraj Anton.
Pogodba vsebuje v prvem delu mezde in mezdni sistem. Plače so v dinarjih na uro:
izvežbani profesijonisti	4.50	do 6.50
napol izvežbani profesijonisti 4.40	do 6,—
za pomožno delavstvo je temeljna urna mezda	4.—	do 4.30
delavstvo pri karbidni peči z dokladami	6.—	do 6.45
pri montaži elektrode	4.80	do 5.90
pri apnenem dušiku	4.80	do 6.45
vrtilna peč	4.40	do 5.95
pri krom peči	4.80	do 6.45
pri nakladanju in razkladanju 4.80	do 5.16
v laboratoriju	5.20	do 5.59
ženske	4.55	do 5.59
pri izdelavi amonijaka	5.20	do 6.02
To so plače po oddelkih z dokladami.
Pri akordnem delu je garantiran najmanj 20% zaslužek nad temeljno urno plačo.
S pogodbo se ureja delovni čas, nadurno delo in prazniki. Praznuje se tudi 1. maj. Za delo na Božič in Veliko nedeljo se plača 100% pribitek.
Dalje so s pogodbo urejene odškodnine v slučaju bolezni in ostalih zadržkov pri delu. V pogodbi je specificirano za koliko dni pritiče mezda delavstvu v posameznih slučajih, bodisi radi bolezni ali drugih zadržkov pri delu.
S pogodbo so urejeni tudi plačani dopusti delavstvu in sicer pritiče delavcu po enoletni nepretrgani zaposlitvi 4 dni, po dveletni 5 dni dopusta, za vsako nadaljnje službeno leto se plačani dopust podaljša za en dan tako, da se doseže največ 8 dni plačanega dopusta.
Podjetje daje delavstvu po potrebi tudi službeno obleko.
Pogodba velja do 1. junija 1938 in se vedno avtomatično podaljša za nadaljnjega pol leta, če se 2 meseca pred potekom vsakega pol leta ne odpove.
Ostalo službeno razmerje pa je urejeno s poslovnim redom. Določbe poslovnega reda ne morejo poslabšati določb kolektivne pogodbe.
S to kolektivno pogodbo je v eni največjih kemičnih tovarn v Dravski banovini urejeno službeno in plačilno razmerje. Tako urejeno službeno razmerje je najboljša garancija za red in mir v tovarni in dobro sožitje med delavstvom in podjetjem.
Konstatirati moramo, da ima vodstvo tega podjetja pravilno razumevanje za so-cijalne težnje delavstva in da je ravno to razumevanje pripomoglo do pravilne rešitve odnosov med delavstvom in podjetjem.
Delavstvu v Rušah priporočamo, da se kompaktno organizira, ker le z organizacijo je mogoče čuvati svoje pridobljene pravice in svoj položaj izboljša vati.
V	pivovarni Union
v Ljubljani se bodo vršfle zaupniške volrf-ve 20. januarja. Te volitve bodo tokrat odločile dosti važnejše stvari, kakor so jih prejšnja leta. Tokrat se bo odločilo ali naj bodo delavci tega podjetja zavedna in solidarna masa ali pa svojat, ki se grize med seboj in drug drugega denuncira toliko časa, da propadejo vse dobrine, ki smo si jih v tolikioletnih borbah pridobili.
Naša organizacija »Splošna delavska strokovna zveza« je imela najboljši namen, da bi se pri teh volitvah združilo vse delavstvo k enotnemu nastopu. Toda »plavi« so že od vsega začetka sklicali svoj shod ter ošabno sklenili samostojno nastopiti, ter s tem cepiti delavske vrste. Dobro, sedaj jim je pa treba pokazati, da ima vsaka palica dva konca! Z enim koncem so oni udarili po delavstvu, pri volitvah januarja bo pa delavstvo udarilo z drugim in sicer tako močno, da jim bo za vedno minilo veselje razbijati in razkrajati delavske vrste, ter delavstvo še bolj ponižati, kakor so ga težke razmere že itak ponižale. Vsi v pivovarni uslužbeni delavci vedo, da je njihova lista ona, katere nosilec je naš stari poštenjak Edi Žlebnik in zato ga hodo vsi volili!
Vevče
Dolgo se že nismo oglasili, toda razmere nas silijo, da zopet izpregovorimo.
Podjetje obratuje s polno paro, res da ni tistih velikih naročil, kot nikoli v mesecu januarju, ko vsak trgovec zaključuje svoje račune in se ne zalaga z blagom. Kaj pa delavstvo? Tudi delavstvo se ni nič založilo in tudi ne pripravilo. za v bodoče, ampak samo molči in trpi, mesto da bi se streznilo in strnilo vse svoje sile za izboljšanje svojega položaja. Trenutno vidi (vsaj precejšen del delavstva) rešitev v izplačilu del. pok. in preskrbovalnega fonda, kar pa za zdrav razum ni' pravilno, kajti s tem bo rešitev le delna in začasna. Kolikor je znano, je sledilo izplačilo prve polovice delavskih prihrankov iz fonda v treh obrokih, in sicer: I. v prvi polovici januarja, II. v prvi polovici marca, III. v prvi polovici ma-
ja 1938. Kdo in v katerem obroku dobi, je že odločeno z žrebom. Kaj pa bo z drugo polovico tega fonda je še vprašanje, o katerem se bo še govorilo. Glasom pogodbe člena 6 in 17 pa je nedeljiva celota in nosi značaj neizplačanih mezd. Člen 17 pravi: Za slučaj obveznega zakonitega zavarovanja za onemoglost in starost, se veljavnost te pogodbe ukine, če se obe stranki ne domenita drugače in fond likvidira. V slučaju likvidacije se izplača zneske po predstoje-či tabeli itd. in ker se nismo domenili drugače in ker delavstvo vztraja pri izplačilu, naj sledi tudi izplačilo, saj je delavstvo s tajnim glasovanjem dne 7. decembra 1937 odločilo z 80% večino za izplačilo. Da pa se je delavstvo s takšno večino odločilo za izplačilo je predvsem vzrok nezaupanje v današnje gospodarske in politične razmere, katerih pa ni zakrivilo delavstvo.
Sodrugi in sodružice, v tem izplačilu za nas ni rešitve, ni naša naloga, da podiramo to, kar že imamo, ampak naša naloga je, da ustvarjamo novo, da se borimo za izboljšanje tega kar že imamo, tega pa ne bomo dosegli z blatenjem posameznih zaupnikov in funkcijonarjev, ne z razbijanjem enotnosti delavstva, pač pa z enotnim nastopom vsega delavstva.
Vse delavstvo, brez razlike pripadnosti, enako občuti posledice draginje, cene živ-Ijenskih potrebščin se vsak dan višajo, še pred novim letom so strokovnjaki ugotovili, da so se cene zvišale za preko 20%. Za koliko so se pa zvišale naše plače? Vsi veste, da nič: Z novo kolektivno pogodbo smo izgubili 7 'A%, in za 20% zvišane cene najnujnejših potrebščin, to je skoro 30%. Zato je nujno potrebno, da se delavstvo zdrami iz tega mrtvila in postavi zahtevo po zvišanju plač ter da bo za to zahtevo stalo enotno vse delavstvo kot en mož, če res hoče za trajnejšo dobo rešitve.
Stojimo tudi tik pred volitvami .obratnih zaupnikov, sedaj je čas, da pokažete komu zaupate in komu ne! Oni, ki ste bili v pretečenem letu precej glasni, pokažite se, primite za delo in povedite borbo, s tem si boste pridobili zaupanje delavstva.
Tudi razmere v posameznih oddelkih zaslužijo posebno pozornost, toda o teh ob prvi priliki.
Sodrug Vinko Drama
Dne 24 decembra 1937 je preminul naš stari sodrug in borec Vinko Drame, rojen 1874. leta.
Sodrug Vinko je vstopil v razredni strokovni pokret leta 1893 v podružnico steklarskih in steklobrusnih delavcev v Zagorju ob Savi, čije centrala je bila takrat v Tannvvaldu na Čehoslovaškem.
Polovico veka je sodrug Vinko delal kot steklobrusec, pa je lansko leto v mesecu maju bil penzioniran od strani Uprave steklarne v Paračinu.
Koliko je sodrug Vinko bil cenjen od svojih razrednih sodrugov, je pokazal njegov pogreb, katerega so se vsi sodrugi v Paračinu udeležili.
Podružnica S. D. S. Z. v Paračinu izjavlja njegovi sodružici in ostali rodbini svoje sodružno sožalje. Njemu pa ohranimo časten spomin, ki naj bo za vzgled vsemu delavstvu.
ZAHVALA.
Podpisana se najprisrčneje zahvaljujem za prisrčne izraze sočutja ob izgubi mojega dragega moža, očeta, Omana Franca, delavca v tovarni Semperit v Kranju.
Najbolj pa se zahvaljujem S. D. S. Z, J. podružnici v Kranju, delavcem in delavkam tovarne Semperit in vodstvu tovarne Semperit za vence in podeljeno podporo. Obenem se zahvaljujem tudi vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Oman Uršula in otroci.
Javno zahvalo izrekamo tem potom vsem sodrugoim in prijateljem, ki so spremljali na zadnji poti k večnemiu počitku našega isopraga oz. očeta Drame Vinka ter nam izrazili svoje sožalje. — Paračin, dne 25. decembra 1937.
Žalujoča rodbina Drame.
RUDARJI
Rudarjem ob novem letu
Zopet je šlo eno leto v zaton. In tudi mi rudarji smo prestopili prag novega leta. Stisnili smo si žuljave roke in želeli »vse najboljše«. Da, lep je ta običaj, ki so nam ga zapustili naši predniki. Mi ga sicer spoštujemo ali ne verujemo vanj. Krutost življenja, ki gre leto za letom mimo nas, ki med tem padamo kakor list za listom v jeseni z drevesa, nam v vsej svoji težini kaže, da je od lepili želj, pa do praktičnih dejanj zelo, zelo dolga pot in še to si je potreba prej ustvariti. Stalni boj za naš borni življenski obstoj, stalni boj s temnimi elementi podzemskih sil v črnem labirintu globoko pod zemljo, je naša bojno otožna pesem z dneva v dan in leto za letom. Zato mi ne verujemo v lepa voščila, temveč v vedno večji boj za naš obstoj.
Če pregledamo bilanco lanskega leta bomo sicer ugotovili preokret na boljše. Ali vendar to, kar bi moralo priti rudarjem v korist, je zopet pobrala draginja. Vsi tozadevni napori za zboljšanje niso dosegli tistega učinka kot bi ga morali. Istotako se je vršila borba za zboljšanje predvsem starostnega zavarovanja rudarjev. In ravno ob zaključku leta smo prejeli vest, da je uveljavljen nov pravilnik, ki pa sicer poleg mnogih dobrih strani vsebuje tudi slabe. No in koliko posredovalnega dela se je vršilo v pretečenem letu na posa-mezdih obratih? In vse to delo so vršili naši zaupniki stalno in neprestano.
Vsemu temu delu za napredek in zboljšanje položaja rudarjev, pa je bila gonilna sila razredna strokovna organizacija Zveza rudarjev Jugoslavije. Res je, da vse to ogromno delo ni bilo zastonj. Čeprav se ni mnogo pridobilo, a se je vendar mnogo slabega preprečilo. To velja predvsem za delovne prilike tam, kjer ima organizacija svoj vpliv. To bo moral vsak objektiven presojevalec priznati.
Vendar vsi ti uspehi in obramba bi bili lahko še veliko boljši in za rudarje koristnejši, če bi bilo med rudarji več-smisla za svojo kolektivno obrambo v svoji strokovni organizaciji. Res je, da je mnogo novih članov v pretečenem letu pomnožilo vrste Zveze rudarjev Jugoslavije. Ali še vse premalo. Še stoje tisoči in tisoči rudarjev neorganizirani ob strani, ali pa tavajo v nasprotnih smereh.
Če torej rudarji ne moremo še biti zadovoljni z bilanco lanskega leta, potem nam tudi pobožna želja ob novem; letu »vse najboljše« ne bo nič pomagala, če ne bomo znali odstraniti ovir, ki so nas v lanskem letu ovirale v našem napredku. Te ovire so: nerazum, strah in neorganiziranost med rudarji. Te ovire odstraniti in pojačati vrste Zveze rudarjev Jugoslavije, to bodi naše pravo voščilo med organiziranimi rudarji, ker edino moč razredne strokovne organizacije nami bo dala tisto »vse najboljše«, kar si tako od srca vsi želimo. Zato na delo za razvoj in napredek Zveze rudarjev Jugoslavije v novem letu.
To je naš pozdrav rudarjem. Novi pravilnik o bratovskih sklad-nicah
Z 31. decembrom 1937 je stopil v veljavo novi pravilnik o zavarovanju rudarskega in plavžarskega delavstva v državi. To je sedaj že tretji pravilnik od leta 1925. V novem' pravilniku so v glavnem določbe prejšnjega pravilnika, le nekatere so iz-pretnenjene, oziroma nove. Da je do teh sprememb došlo, je bila na eni strani zahteva zavarovancev, na drugi strani pa zahteva poslodavcev.
Mi se danes v podrobnosti teh sprememb ne moremo spuščati, ker jih še nismo imeli prilike proučiti. Ko nam bo to omogočeno, bomo zavzeli primerno stališče k temu. V kolikor pa smo informirani iz razprav tozadevne ankete v Beogradu dne 6.—7. decembra m. I. posnemamo, da se je marsikaj zboljšalo, na drugi strani pa zopet poslabšalo.
Pri tem poslabšanju’pride predvsem v poštev sprememba čl. 82 v zadevi nezgodne rente nezgodnikom. Po prejšnji določbi tega člena je prejemal ponesrečeni delavec tudi po ozdravljenju svojo od zdravnika priznano nezgodno rento, čeprav je bil v stanju še opravljati prejšnje delo s prejšnjim zaslužkom. Le težje poškodovani so bili premeščeni k drugemu delu in so tu prejemali poleg njihove temeljne mezde še nezgodno rento. Po novi določbi čl. 82 pa izgubijo vsi ti nezgodniki svojo rento, ako so še nadalje v službi in prejemajo mezdo svoje kategorije. Le v slučaju, da so vsled nezgode prikrajšani na zaslužku njih kategorijske mezde, se jim bo razlika plačala iz sredstev nezgodne blagajne. S to odločbo bo v Sloveniji prizadetih nad 500 nezgodnikov, v celi državi pa gotovo nad 2500.
Vzemimo tia primer rudarja, ki za-
služi v akordu povprečno 46 Din dnevno. Ta se ponesreči in si zlomi roko. On je vsled tega dolgo bolo-val, bil prikrajšan na zaslužku in prestal težke bolečine. Ko ozdravi, še dolgo ne bo sposoben za svoje prejšnje delo. Zato bo nastavljen pri manjvrednem delu, kjer bo komaj dosegel svojo temeljno mezdo, ki znaša pri državnih rudnikih komaj Din 34 dnevno. In le v slučaju, da mu bo pri novi zaposlitvi dana še nižja mezda, mu bo razlika do Din 34 priznana iz nezgodne blagajne. Torej po novih določilih tega člena bo v bodoče vsak nepopoln ponesrečenec kaznovan z občutno izgubo na zaslužku vsled svoje nezgode.
še rtu*«'**« «	r1--ir-.»m Sedaj
se vprašajmo, kakšni nagibi so vodili dotične, ki so to spremembo napravili, kljub protestu delavskih delegatov in Zveze rudarjev Jugoslavije? Ali morda radi krize v nezgodnem zavarovanju? Ne, niti zdaleka ne radi tega, ker je nezgodno zavarovanje visoko aktivno. >’ t f-l,i n...' a i. i. v,., u*i rv Najbolj značilno pri tem je, da je ravno uprava državnih rudnikov bila prva, ki je to zahtevala in izvedla. Mi pa protestiramo in zahtevamo, da se to popravi.
Kdo ve, kje se nahajajo trije rudarji, Slovenci, ki so delali v rudniku »Montanik« v Majevici pri Tuzli in sicer: Lokan Peter iz Limovce (?), srez Kamnik, Gojo Matija iz Sredni-ka (Smlednika?) in Prezelj Franc z Bleda? Imenovani naj se zglase pismeno ali osebno pri poverjeništvu Radničke komore v Sarajevu, da jim bo lahko poslala neizplačani zaslužek, ki je založen pri sreskem načelstvu v Tuzli.
STAVBINCI
Kako ]e s pogajanji za novo kolektivno pogodbo v stavbni stroki?
Kolektivna pogodba za leto 1937, ki bi imela prenehati z 31. decembrom, se je avtomatično podaljšala za nadaljne 3 mesece, t. j. do 31. marca 1938.
Praktična vrednost tega podaljšanja pogodbe je pravzaprav majhna, ker se ravno v tem času nahaja večina gradbenega delavstva brez posla.
Ali ipak ima podaljšanje veljavnosti pogodbe neko vrednost. Gradbeni delavci se še vedno nahajamo v pogodbenih odno-šajih z gradbenimi podjetniki. V kolikor bodo oni v tem času ofertirali, odnosno prevzemali nova dela, morajo misliti na to, da kolektivna pogodba še obstoja. Ofertalne ponudbe pod ceno bi njim gotovo bile vse drugo preje kot v korist.
Poleg tega morajo gradbeni podjetniki v Sloveniji ob prevzemanju novih del z gotovostjo računati na izdatno zvišanje delavskih mezd v tekočem letu. Prav nobenih razlogov ni za neupoštevanje teh upravičenih zahtev gradbenega delavstva v Sloveniji.
Pogajanja za novo kolektivno pogodbo, ki naj bi se bila vršila v decembru 1937, so podjetniška združenja odpovedala. Ta svoj korak opravičujejo gradbeni podjetniki s trditvijo, da so imeli od sedanje pogodbe samo škodo in je delavstvo pogodbo upoštevalo le v onih določbah, ki so v njegov prid. Sicer pa je delavstvo kršilo pogodbo v določbah, ki so v prid podjetnikov.
Tako gledajo oni s svojega stališča. Če pa mi prikažemo stvar z našega stališča, bomo našli kršitve v mnogo večji meri v prid podjetnikov, kot pa v korist gradbenega delavstva. To je pač logika.
Delavec gleda na kolektivno pogodbo precej drugače kot gleda podjetnik. Za slednjega ona ne more biti isto, kar je za prvega. Kakor socijalno - politični zakoni, ima in mora tudi kolektivna pogodba imeti namen zaščititi gospodarsko slabejšega na-pram gospodarsko jačjemu, t. j. delavca na-pram podjetniku. Da ima delovna kolektivna pogodba za delavstvo vsekakor drugačen pomen kot za podjetništvo, dokazuje že dejstvo, da še ne poznamo slučajev, kjer bi bil podjetnik vodil borbo za sklenitev kolektivne pogodbe. Vsaka takšna inicijativa je prišla iz organiziranega delavstva.
Torej je zmotno mišljenje gradbenih podjetnikov, da je delavstvo dolžno čuvati določbe kolektivne pogodbe, t. j. one določbe, ki so v korist podjetij. Zato so oni sami vsekakor dovolj jaki.
Ali je njim pogodba zares prinesla le škodo?
Ce mislimo na stanje, ki je vladalo še pred dobrim poldrugim letom v gradbeni stroki, ko so nekateri mojstri odnosno stavbeniki popolnoma nekontrolirano izrabljali
V vsako delavsko stanovanje naš delavski tisk!
delavstvo, katero je bilo vsled svoje razcepljenosti neodporno, priznamo, da je kolektivna pogodba prinesla tistim podjetnikom nekaj škode. Toda v splošnem so imeli gradbeni podjetniki od pogodbe korist. To lahko dokažemo.
Leto 1937 je bilo v obče bogato na tarifnih in stavkovnih gibanjih. To je bila posledica silno porasle draginje. Tudi stav-binci ostalih pokrajin naše države so izvedli nebroj več ali manj uspešnih akcij. Dobili so povišane mezde, medtem ko mi v Sloveniji nismo stavljali nikakih zahtev, nikjer motili napredek dela. Čeravno smo bili do tega upravičeni z ozirom na tako temeljito spremembo življenskih razmer gradbenega delavstva.
Kdo je imel od tega škodo? Gradbeni delavci, a ne podjetniki. Podjetniki so imeli od tega korist.
Tudi če imamo v vidiku prejšnjo nelojalno konkurenco na račun delavskih plač med podjetniki samimi, lahko rečemo, da se je to zlo — če že ne odpravilo — ipak zmanjšalo. Vsi podjetniki v gradbenih centrih so bili v letu 1937 prilično udeleženi v gradbeni delavnosti. Tudi to je bil v precejšni meri učinek kolektivne pogodbe, ne v škodo, temveč v korist gradbenih podjetnikov.
Končno govori še eno dejstvo, da li bomo imeli v bodoče kolektivno pogodbo ali ne. Da li bo ta pogodba boljša kot dosedanja ali ne. Ne morejo odločati o tem samo izključno gradbeni podjetniki.
Tu je Savez gradjevinskih radnika, tu so ostale delavske strokovne organizacije, tu je organizirano gradbeno delavstvo, ki se je začelo naglo zavedati svojega položaja v družbi. Zaveda se svojih dolžnosti napratn njej, a zaveda se v polni meri tudi svojih pravic.
To so dejstva, ki govore dovo'lj živo in prepričevalno. Slabo uslugo bi si delal, kdor bi gledal mirho njih.
V	zvezi s tem pa pozivamo vse zavedne sodruge iz vrst gradbenega delavstva, da stavijo vse svoje sile in sposobnosti v svrho nadaljne krepitve svoje razredne strokovne organizacije in za enotnost delavstva. Tako oboroženi z enotnostjo, odločno voljo in proletarsko samozavestjo bomo lahko brez bojazni stopili bodočnosti nasproti.
T—I.
OBJAVA.
Ljubljanska podružnica SORJ sporoča članstvu Ljubljane in okolice, da sklicuje v nedeljo, dne 23. januarja t. I. ob 9. uri dop. v veliki dvorani Delavske zbornice
VELIKO ZBOROVANJE
gradbenega delavstva .za Ljubljano in okolico.
Na dnevnem redu so vprašanja:
Kaj bo z našo novo kolektivno pogodbo? 8-umik, nezaposlenost in delavski zaupnik v gradbeni stroki.
Gradbeno delavstvo bo še s posebnim letakom bolj podrobno obveščeno.
Družnost!	ODBOR.
Vzorne razmere na Javni borzi dela v Ljubljani
Gradbeno delavstvo v Ljubljani je vsled nastopivšega ostrega mraza postalo 100% brez posla. Zato prihaja v velikih skupinah na borzo dela v svrho prijave za podporo. Že ob pol 7. uri zjutraj stoje gruče delavcev pred poslopjem na pločniku. Vrata so nemilostno zaprta do,8. ure, a mraza je 16 stopinj Celzija. Ko se vrata odpro, planejo naprej, kajti vsi ne bodo dobili številk. Številk se razdeli samo po 60 vsakikrat in to samo 3 krat na teden. Kdor ne dobi danes številke, bo moral drugič zopet ob pol 7. uri pred nemilostno do 8. ure zaprta vrata. In če bo drugič zopet odrinjen od fizično močnejših, bo moral tretjič ob pol 7. uri na pločnik pred zaprta vrata v mrazu od *6 stop. pod ničlo.
Suban Joško s Sužaka poroča, da so tamošnji stavbinski delavci potoni stavke izvojevali boljše delovne pogoje. Apelira na vse stavbinsko delavstvo, ida naj složno in enotno, potom svoje organizacije Saveza gradievinskih radnika, v novem letu vrši borbo za ekonomsko izboljšanje .stavbin-skega delavstva. ^ Naj oprosti, ker nisme mogli celotnega članka objaviti.
Uprava.
Platani dopusti v francoskem delovnem pravu
(Nadaljevanje.)
Valorizacija naturalnih koristi, katerih se službojemnik ne poslužuje za časa dopusta, se vrši v višini, ki je merodajna v socialnem zavarovanju. V kolikor pa to ni mogoče, se preračunavajo po določbah kolektivne pogodbe med službodavskimi in službojemniškimi organizacijami in v skrajnem primeru v sporazumu med službodav-cem in službojemniki..
Službodavec, ki zaposli službojemnika v času njegovega dopusta, čeprav izven obrata, bo obsojen na povračilo škode, kakor v primeru neupoštevanja zakonitih določb o letnem plačanem dopustu.
Na zahtevo prefekta ali predsednika občine kraja zaposlitve mora mirovni sodnik nastopiti proti službojemniku, ki bi v času svojega dopusta vršil kakšen plačan posel na škodo brezposelnih, ki bi bili sicer pri tem zaposleni. Odškodnina, ki jo mora tak službojemnik plačati v korist fonda brezposelnih prizadete občine, ali v po-
LESNI DELAVCI
Remec & Co. Duplica:
PA SE DAJMO!
Na dopis z Duplice v .zadnji št. »(Delavca« z dne 15. dec. 1937 so naši krščanski socialci odgovorili v svojem strokovnem glasilu »Delavski pravici«, z dne 5. jan. 1938 št. 2, da ie	citirani članek v	»Delavcu«	neresničen in	da j-e	isti pisan	po geslu »laži
in napadaj,	nekaj	se bo ie	prijelo.«
Na ta članek,	z debelim	naslovom,	smo
primorani odgovoriti sledeče:
V	našem podjetju obstoja JSZ že 5 let, v vsem tem času je ista imela v tovarni večino in vso naklonjenost 100 .odst. krščanskega podjetja. Svoje nadmoč in velezmož-nost povdarjajo na vseh sestankih, v svojem glasilu pa opetovano 'povdarjajo, da rdeči sploh ne pridejo v poštev. Kljub vsemu temu pa JSZ ni dosegla nikakih vidnih, za delavstvo trajnih uspehov.
Svojo nezmožnost krijejo z napadi na našo organizacijo. Svoje neuspehe valijo na nas, z majhnimi uspehi, nanašajočih se na posamezne delavce, si spletajo lavorike, da-si vse delavstvo, ki misli z svojimi možgani, dobro ve, kaj ti uspehi pomenijo, da to ni nič drugega, kot vidno favoriziranje »bele« organizacije, istota'ko delavstvo ve, da se rdeča organizacija izloči iz podjetja. Kljuib temu skupnemu naporu pa naša organizacija trdilo stoji, dasi nima v tovarni večine. — Zaman bodo vsa prizadevanja g. glavnega kot podjetja, da se namesti v tovarni sam klerikalni kmečki živelj in izpodrine našo organizacijo.
Čas .gre naprej in ta čas seka delavstvu rane, ki miu bodo odprle oči in končno spoznalo, kje je njegova rešitev. Kar se pa tiče gori omenjenega njihovega članka, pa moramo ugotoviti, da isti ni nikak odgovor na sporni članek v »Delavcu«.
Mi ne trdimo, da je JSZ tovarniška organizacija, saj .iste ni postavilo podjetje. — Imamo pa vsak dan vidne dokaze, da g. glavni in podjetje dan za dnem delata na to, da se naša organizacija — izloči — in ubije njen ugled pri delavstvu, temu viden dokaz, izrezek karikature nekega časopisa, ki podstavlja mrtvaško glavo v znamenju srpa wi kladiva, ki že nad mesec dni visi na tovarniški razglasni deski.
T.o se nas popolnoma nič ne tiče, ker mi smo svobodna strokovna organizacija in gremo s prezirom preko takih vidnih sramotenj naše organizacije.
Trditve o borbenosti njihove organizacije — v lastni interes — ne zanikamo. Pripominjamo pa, da so v svoji borbenosti velikokrat zelo kratkovidni, kar rodi zle posledice za v.se delavstvo. Zgled — regulacija strokovnih postavk — proti kateri so se naši zaupniki vedno borili, katero pa je g. glavni .zagovarjal, in katera regulacija je rodila 100 odst. znižanje zaslužka v grun-derni, v kateri so zaposlene same ženske in ima JSZ vso moč.
Ako si s tem lastijo naslov vestnih in fes pravih delavskih zaupnikov, naj ga imajo nismo jim zavidni, delavke bodo pa na lastnem zaslužku spoznale njihovo pravo in vestno delovanje.
Njihovi malenkostni uspehi za posamezne delavce nam niso »nerazumljivi«, ker ti imajo svoj namen kod gori omenjeno.
Kar se tiče 'poznavanja obrata, verjamemo, da g. glavni istega povsem pozna, kar ni čudo, saj .porabi 50 odst. svojega časa v tovarni za svoje pohode po oddelkih in pisarnah, ta čas ima seveda plačan od podjetja, kar je .povsem pravilno, saj to predvideva zakon, edino čudno je, da temu podjetje ne oporeka ko tako rado, v izpolnjevanju obrtnega zakona.
Glede molčanja rdečih zaupnikov pri intervencijah, 'pripominjamo:	Radi uvedbe
o .minimalnih mezdah je bilo odpuščenih več delavk, ker se jih smatralo, da ne zaslužijo 2 Din na uro. V doglednem času s.o bile vzete nazaj v delo vse delavke članice JSZ, dočim so članice naše organizacije še vedno doma brez dela, ko je naš zaupnik interveniral pri podjetju v navzočnosti .g. glavnega, zakaj ni g. glavni njemu .pomagal s svoio sposobnostjo in vplivom, temveč molčal?
Ali je to .delovanje v prid vsega delavstva?
Na očitek, da nismo za sku/pno sodelovanje, pripominjamo, da nas tovariši vabijo na isto le takrat, kadar gre .za zafurati in ne morejo iz zagate, kot n. pr ,pri njihovi polomiji pri akordtai postavki v gminderni.
Trditev, da naša organizacija njihovi ni zrasla niti do členkov, nam je nerazumljiva.
manjkanju tega v korist fonda za dotično okrožje, mora znašati najmanj toliko, kolikor znaša odškodnina za dopust. Službodavec, ki vedoma zaposli službojemnika za časa njegovega plačanega dopusta, je prav tako zavezan odškodnini v prid fondu brezposelnih.
Službodavci morajo voditi seznam vseh pogodb in dogovorov glede letnih dopustov z navedho redne dobe dopustov, časa vstopa v službo službojemnikov, trajanja dopustov posameznih upravičencev, dneva odhoda na dopust in višine odškodnine za dobo dopusta.
Določbe o plačanem dopustu so samo relativno prisilnega značaja, tako, da so možni drugačni dogovori med službodavci in službojemniki. v kolikor prinašajo služ-bojemnikom večje pravice. Vsak dogovor, ki bi vseboval odpoved upravičencev na dopust, tudi v primeru, da je za to izgovorjena posebna odškodnina, je ničen.
V	obrti, industriji in trgovini, kjer niso delavci, nameščenci, družabniki in vajenci stalno zaposleni le v enem obratu, je predvidena ustanovitev kompenzacijskih blagajn za vse prizadete službojemnike.
Morda radi tega, 'ker se imajo gg. tovariši za tako visoke, da jim njihova visokost velikokrat tudi v osebnih zadevah škoduje.
Kaj je povedal s. Bricelj in kaj tov. Bere na skupnem sestanku g. upravitelju v obraz, delavstvo dobro ve, ve pa tuidi, dla .gre vse po receptu »do tu ti je dovoljeno« za .zmago JSZ in izločitev naše organizacije.
iPri tej priliki naj omenimo tudi članek v eni 'prejšnjih številk »Delavske pravice« .glede tekmovalnih nagrad, ki jih je razpisalo podjetje med delavstvom v obliki vprašcvalnih pol, glede izkoriščanja produkcije, odnosno posameznih del, v katerem članku se dopisnik JSZ hvali, da so vse glavne nagrade dobili člani JSZ, in da naši člani radi svoje nezmožnosti niso' v toliki meri dosegli, pripominjamo, da je tvorilo ocenjevalni odbor podjetje s tremi osebami, delavstvo pa je zastopal g. glavni tov. Bere. Ta odbor je bil imenovan od podjetja. Nagrade pa so se delile, kot oni očim, ki je delil .pogačo svojim pastarkom: »Polovica za mene, velik kos za vašega strica, to je moj brat, enak kos za mojega prijatelja in tudi vašo mamo, to je moja žena, mora dobiti nekaj, in ljubi otroci pa poberite drobtinice in občudujete mojo bistroumnost.
Za zaključek pa svetujemo tovarišem, zlasti g. .glavnemu, da opusti svojo gonjo proti naši organizaciji, in v resnici posveti vse svoje velike zmožnosti za izboljšanje mizernega položaja delavstva v tovarni. — Če ga pa časopisna polemika veseli, smo pripravljeni, javno povedati vse krivice in nedostatke, ki jih je moralo delavstvo prenašati in jih prenaša v njegovem večletnem delovanju kot glavni zaupnik, potem bo videl, da poznamo obrat in še kaj drugega. — Svetujemo mu tudi, da namesto da se toliko posveča računanju, akordnih postavk, kar je brez haska, naj rajši vzame v roko knjigo o lepem vedenju, kar bo vsaj njemu koristilo in mu prihranilo marsikatere sitnosti in stroške.
Odbor poružnice ZLDJ. Duplica.
Naša podružnica je 24. decembra m. 1. priredila 'božičnico in obdarovala otroke naših sodrugov in sodnužic. Da je ta dobrodelna akcija tako povsem zadotvoljivo izpadla, gre povsem zahvala naši centrali in njenemu tajniku s. Briclju. Dalje se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k lepi obdaritvi, zlasti g. Knafliču, g. Kramerju, podjetju Remec Co., g. Jošku Zupanu, g. Nič-■manu ter vsem ostalim darovalcem. Zahvaljujemo se tudi našim sodrugom in sodruži-cam, ki so radevolje sodelovali. Vsem še enkrat srčna zahvala. Družnost!
Odbor.
Dne 19, decembra 1937. leta zaznamuje zveza lesnih delavcev Jugoslavije zopet u-spešno delo na organiziranju lesnega delavstva na Notranjskem. Ta dan je bil postavljen temelj novi postojanki na Rakeku, kjer se je osnovala nova podružnica. Zavedamo se, da bo delo v tej podružnici zelo otežkočeno, na eni strani radi tega, ker leži ta kraj v obmejnem pasu, na drugi strani pa je močan .odpor bogatih lesnih industrialcev.
Že pred leti smo imeli delavci svojo strokovno orglaniizacijo v tem kraju, gospodarska kriza zadnjih let ipa je tudi pripomogla k temu, da je ta podružnica prenehala delovati. Mlajši delavci so pač iskali delo povsod, veliko jih je odšlo v Francijo, Belgijo, pa tudi v vročo Argentinijo, da se rešijo gladovanja na lastni zemlji. Še sedaj nas zapuščajo naši najboljši sodrugi, ker naši kapitalisti ne dajo živeti onim, ki jim ustvarjajo bogastvo. Dobro se zavedamo, da bo ta naša postojanka težko kos dani nalogi in zahtevam delavstva. 'Kljuib vsem oviram pa bomo šli na delo, da izvojujemo delavstvu boljše delovne pogoje ter izboljšanje njihovega ekonomskega položaja. To delo pa bomo vršili z uspehom le v tem slučaju, ako bo delavstvo sledilo klicu razredne strokovne organizacije.
Želja podružničnega odbora je, da se postavijo delavski obratni zaupniki na vseh žagah .in obratih, kjer jih do sedaj še ni bilo. Njih naloga bo, da zagovarjajo težnje delavstva pred podjetniki, naša naloga pa je, da jim stojimo ob strani ter jih podpremo v njihovih akcijah. Navezali bomo stike s sosednjimi podružnicami naše zveze ter skušali vršiti skupne akcije za vse lesno delavstvo notranjske pokrajine. Vse lesno delavstvo pozivamo, da vstopijo v naše vrste, da se ramo ob rami borimo za izboljšanje našega mizernega položaja za dosego socialističnega družabnega reda. Delu čast!
Opazovalec.
Zakon predvideva, da bo s posebno odredbo urejeno vprašanje plačanih 'letnih dopustov za poljedelsko delavstvo in za služinčad.
Po pogodbi glede plačanih dopustov med sindikatom rudarjev v Anzinu in Pas-de-Calais-u in premogokopi Nord-a in Pas-de-Calais-a od 15. julija 1936 s spremembami od 27. oktobra 1936 je določeno v glavnem naslednje:
Doba dopustov traja vse leto ter začne s 1. januarjem. Delavci, ki so zaposleni že eno leto, imajo pravico do petnajstdnevnega dopusta takoj po prvem januarju. V nasprotnem primeru pa šele po dosegi enoletne zaposlitvene dobe. Ako jim ta doba poteče do 1. oktobra, smejo po šestih mesecih vzeti teden dni dopusta in po preteku enoletne zaposlitvene dobe še ostali teden, ali pa vseli petnajst dni naenkrat, toda šele po enoletni zaposlitvi. Ako ne dosežejo enoletne dobe do 1. oktobra, imajo po šestih mesecih zaposlitve pravico le do enotedenskega dopusta. V obratih, kjer je možna prekinitev dela, sme biti dopust dovoljen tudi kolektivno. V nasprotnem primeru se določi za vsakega upravičenca čas njegovega dopusta posebej. Bolni in ranjeni
KOVINARJI
KOLEKTIVNI UGOVOR
sklopljen izmedju uprava »Jadranskih bro-dogradilišta« u Splitu i Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije — centrale u Beogradu.
a) Opče odredbe
Čl. L Redovno radno vreme.
1. Za sva odelenja preduzeča i za sve kategorije radnika odredjuje se u načelu 8-satno radno vrijeme izim subote, t. j. rad-ni tjedan od 48 sati.
2. Redovno radno vrijeme treba da bu-de rasporedjeno izmedju 7 sati u jutru i 19 sati na večer.
3. Redovno radno vreme rasporedjuje
se:
a) Za sve dane izim subote rad poči-ma prije podne u 7'A sati do 12 i od 13.15 do 17.30 sati.
b) Subotom rad počima u 7.30 sati i traje do 11.45 sati. Poslije podne se ne radi.
4. Znak za početak rada daje se sire-nom tri puta u običajnom vremenskom razmaku, a za svršetak dva puta i to u razmaku od 5 min. do svršetka rada.
Čl. 2. Preko vremeni rad.
Prekovremeni rad naplačivače se sa povišicom od 50% za prva dva prekovre-mena sata, a slijedeči prekovremeni satovi sa 75% povrh redovne plate. Ovo se računa nakon izradjenih redovitih 8 sati rada dnevno.
Čl. 3. Rad u nedelju.
Rad u nedelju je u načelu zabranjen. Izuzetak može nastupiti kad to izvanredni slučajevl zahtijevaju. U koliko bi se radilo za vrijeme same nedelje ovaj če se rad na-plačivati sa 75% povrh redovne plate.
Čl. 4. Praznlci.
1. Osim nedelje i državnih praznika ostali vjerski praznici su slijedeči:
Nova godina, prvi in drugi dan Božiča, drugi dan Uskrsa, Velika Gospa, Sv. Duja, Sv. Tri Kralja, drugi dan Duhova, Sv. Pe-tar i Pavao, Mala Gospa, Svi Sveti i Spa-sovo. Badnji dan poslije podne se ne radi.
2. Prvi maj je praznik i toga dana se ne radi.
3. Svi gornji praznici svetkuju se na način nedelje, t. j. u koliko bi se za vrijeme ovih praznika radilo, radnici če biti plačeni sa povišicom od 65% povrh redovne plate.	,
Čl. 5. Minimalne plate.
a) Nekvalifikovani radnici:
1. Oni radnici, koji su na dan 31. decembra 1937 imali platu od 4,— do 4.50 Din po satu, dobivaju povišicu od 1.— Din po satu;
2. radnici, koji su imali istog dana platu od 4.75 do 5 Din, dobivaju povišicu od
0.50 Din po satu;
3. oni radnici, koji su istog dana imali 5.25 Din, dobivaju povišicu od 0.25 Din po satu.
b) Kvalifikovani radnici:
1. Minimalna plata za kvalifikoyanog radnika ne može biti niža od 5.54) Din po satu;
2. svi oni radnici-pomočnici, koji su u toku prošle godine položili kalfinski ispit, imaju Din 5.50 po satu;
3. oni radnici kvalifikovani, koji su na dan 31. decembra 1937 imali platu od 5.50 do 6.75 Din po satu, dobivaju povišicu od
0.75 po satu;
4. svi ostali kvalifikovani radnici, koji su tog dana imali platu od 7.— Din i dalje po satu, dobivaju povišicu od 0.50 Din po satu:
5. šegrtima, koji imaju naukovni ugovor, a poslije položenog kalfinskog ispita u toku ove godine, biče uredjena plata u dogovoru sa radničkim poverenicima dotičnog ode-Ijenja, a prema njihovoj sposobnosti.
Čl. 6. Isplata.
1. Preduzeče se obavezuje, da če radni-cima isplačivati zaradu 2 puta mjesečno i to najkasnije 5 i 20 u mjesecu.
2. Kod isplate svaki če radnik dobiti platu u kuverti, na kojoj če biti označen obračun sa odnosnim odbitcima.
3. Radnici mogu dobiti predujam u višini zaradjene nadnice u iznimnim i opravda-nim slučajevima.
Čl. 7. Dopusti.
1.	Uprava preduzeča pružiče radnici-ma godiSiyj plačeni dopust i to:
delavci obdržijo pravico do dopusta do konca leta.
V primeru splošne prekinitve dela sme izkoristiti enotedenski dopust tudi oni delavec, ki do njega še ni upravičen, ki pa bo prestal šestmesečno zaposlitveno dobo pred
1.	oktobrom. Odškodnino za dopust dobi šele po poteku šestmesčne zaposlitve.
Za časa dopusta morajo prejemati vsi delavci pogodbeno mezdo v višini, ki je v veljavi v dobi dopusta.
Delavci smejo zahtevati predhodno izplačilo za dopust, ki ne znaša manj kakor teden dni, ako to sporočijo podjetju najmanj osem dni preje.
Za delavce, ki delajo redno samo pet dni v tednu, je predvidena odškodnina za deset delovnih dni z 20% pribitkom, ako so na dopustu petnajst dni. Pri enotedenskem dopustu se plača petdnevna mezda z 20% pribitkom. Delavci, ki ne delajo normalno po pet dni v tednu in oni, ki so plačani od ure dobijo odškodnino, ki ustreza štirinajstdnevni, oz. tedenski mezdi.
Delavcem, ki gredo k vojakom, se šteje čas, ki so ga prebili pri podjetju pred odhodom in po vrnitvi skupno v dobo za dosegajo pravice do plačanega dopusta.
(Konec.)
Delavska zbornica v Ljubljani
Štev. 2824/37
Predmet: Volitev delavskih in name&čen-skih zaupnikov za leto 1938.
V	smislu § 11. zakona o zaščiti delavcev in v zvezi s čl. 2 »Navodil ministrstva socialne politike za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov« (ZR. Br. 11.979-1V. z dne 23. dec. 1927, objavljenih v 296. številki »Službenih Novin« od 29. dec. 1927) se imajo vsako leto v mesecu januarju vršiti volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov-.
Na podlagi tega imajo delavci in nameščenci, zaposleni v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih) voliti za leto 1938. svoje zaupnike.
Rajdi tega se objavlja, da odrejajo Zakon o zaščiti 'delavcev, Navodila za volitve in Poslovnik o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov glede nalog delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih volitev sledeče:
Zaupniki imajo to-le nalogo:
a) idelujej'0 za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi delavcev, zaposlenih v podjetjih, ki so navedena v §-u 1. Zakona o zaščiti delavcev;
b) vplivajo na vzdrževanje dobrih od-nošajev med' delavci in njih delodajalci;
c) sodelujejo pri 'pripravljanju in izdelovanju kolektivnih delovnih pogodb med delavci in delodajalci;
č) skrbe, da se delodajalci in delavci strogo drže teh kolektivnih in individualnih delovnih pogodb;
d) posredujejo med delavci in delodajalci v sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, zlasti pa onih, ki se tičejo dnevnih miezd (plač), da se poravnajo taki spori iz-lepa; kjer se jim to ne ibi posrečilo in kjer bi zaradi tega pretila stavka, morajo zahtevati zaupniki posredovanje državnih obla-stev;.
e) posredujejo pri določanju akordnih tarif, povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso regulirani s kolektivnimi pogodbami ob sodelovanju delavskih profesijo-nalnih organizacij in delodajalcev, istotako posredujejo pri deljenju akordnega dela;
f) stremijo za tem, da se strogo uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisujejo zakonodajna in administrativna obl a s tv a za zaščito delavcev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja ter obveščajo in podpirajo pristojna nadzorstvena oblastva v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na uporabljanje veljavnega zakono-dajstva o zaščiti delavcev;
g) stremijo aa tern, da se vzdržuje v podjetjih red in disciplina;
h) podpirajo delavce in delodajalce z nasveti ob izstopu iz dela ali odpustu delavcev iz obrata in stremijo za tem, da se izvestni spori, ki so v zvezi s tem, poravnajo izlepa;
i) sodelujejo po možnosti pri uipravi raznih delavskih humanitarnih naprav (zadrug raznih vrst, raznih društev za medsbojno podpiranje itd.), in sicer po navodilih ministrstva za socialno politiko;
j) vročajo delodajalcem (vloge za zbolj-šavo organizacije dela v 'podjetjih.
Delavski in nameSčenski zaupniki, kakor tudi njih namestniki se volijo redno v mesecu januarju vsakega leta.
Volitve se imajo vršiti z neposrednim tajnim glasovanjem po kandidatnih listah (proporčni volilni sistem).
Število delavskih zaupnikov se ravna
RAZGLAS
po številu delavcev, ki so zaposleni v do-tičnem podjetju, in sicer tako-le:
V podjetju, v katerem je zaposlenih:
1. do 20 delavcev, volijo vsi enega za- ( upnika;
2. od 21 do 50 delavcev, volijo ti največ tri zaupnike;
3. od 51 do 100 delavcev, volijo ti največ štiri zaupnike;
4. od 101 do 151 delavcev, volijo ti največ pet zaupnikov;
5. od 151 do 450 delavcev, volijo ti največ šest zaupnikov;
6. če je več nego 451 delavcev, voli vsakih nadaljnjih 50 delavcev po enega zaupnika, toda skupaj ne smejo nikoli voliti več nego 16 zaupnikov.
V podjetjih, v katerih je poleg delavcev zaposlenih več nego 10 nameščencev, smejo tako delavci, kakor tudi nameščenci voliti svoje posebne zaupnike.
V podjetjih, ki volijo skupno tri ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega zaupnika nameščenci.
Če je (podjetje sestavljeno iz več samostojnih odsekov, sme izvoliti vsak oddelek posebne zaupnike; vendar pa ne sme biti skupno število teh zaupnikov večje, nego število zaupnikov in njih namestnikov, ki je določeno za isto podjetje.
Aktivio volilno pravico imajo vsi delavci obojega spola, ki so ob ča&u volitve zaposleni v podjetju in so dovršili 18. leto starosti.
Pasivno volilno pravico imajo ob pogoju, idla uživajo državljanske pravice, vsi polnoletni in .pismeni volilci obojega spola, zaposleni v podjetju.
Mandat izvoljenih delavskih in nameščenskih izauipnikov, kakor tudi njih namestnikov traja eno koledarsko leto.
Volitve 'delavskih in nameščenskih zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov izvajajo volilni odbori.
V onih pojetjih, kjer so delavci tudi prej volili svoje zaupnike, sestavljajo ti zaupniki volilni odbor ter izvedejo nove volitve po teh navodilih.
V onih podjetjih, kjer delavci doslej niso volili svojih zaupnikov ali kjer so vsi zaupniki izgubili miandat, izvede volitev volilni odbor. Ta volilni odbor sestavljajo naj-starejši delavci dotičnega podjetja, ki jih mora biti toliko, kolikor je zaupnikov, 'ki se volijo v dotičnem podjetju. Poznejše volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov izvajajo delavski in nameščenski zaupniki sami, ki jim je miandat potekel.
Volilni odbor ne sme imeti manj nego tri člane. Potemtakem se mora volilni odbor v podjetjih, v katerih ise ne voli več zaupnikov nego dva, izpopolniti izmed delavcev, ki so majdalje zaposleni v dotičnem podjetju).
Volitve se lahko izvrše po skrajšanem volilnem postopku, če sc zedinijo na tak postopek zainteresirane strokovne organizacije delavstva in podjetnik in če pristanejo na ta sporazum tri petine delavcev dotičnega podjetja, ali po rednem postopku, predpisanem v »Navodilih za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov«. Natančna navodila o postopku v obeh slučajih bodo dobili interesenti na zahtevo pri Delavski zbornici v Ljubljani.
Potom volilnih odborov se imajo vršiti volitve zaupnikov v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih), ki zaposlujejo najmanj 10 delavcev — nameščencev, brez ozira na to, komu pripadajo, ali ,privatnim osebam ali javnim telesom ali se opravljajo stalno ali začasno ali obstoje v obliki glav-
nih ali postranskih podjetij, ki se opravljajo vzporedno z drugimi podjetji, kakor tudi ali iunkcijonirajo v obliki popolnih samo1-stalnih podjetij ali pa kot sestavni del-polje-delskih in šumskih gospodarstev.
V	podjetjih z manj kakor 10 zaposlenimi delavci se določajo zaupniki brez formalnega postopka tako, da sporeče zaupnika delavci poslodavcu in Delavski zbornici.
Zoper nepravilnosti med volitvijo se sme prizadeti pritožiti v smislu »Navodil« na kr. bansko upravo (Inšpekcija dela) in ministrstvo socialne politike.
Stroške, ki izvirajo iz volitev delavskih in nameščenskih zaupnikov, nosi podpisana Delavska zbornica.
Zastopniki Delavske zbornice in Inšpekcije dela smejo v smislu »Navodil« prisostvovati glavnemu volilnemu postopku.
Prestopki članov volilnega .odbora, delodajalca in drugih oseb proti »Navodilom« ali zakonu, so kaznivi.
Denarne kazni se predvidevajo od 500 do 5000 Din. V slučaju ponovnega prestopka, poleg denarne kazni z zaporom do dveh mesecev (Inšpekcija dela.)
Denarne kazni se izrekajo v korist fonda za zaščito delavskih ali nameščenskih zaupnikov pri Delavski zbornici.
Delovanje zaupnikov je z zakonom zaščiteno, pod nadzorstvom pristojne Inšpekcije dela in predpisano s »Poslovnikom io-delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov«, katerega je ministrstvo socialne politike predpisalo na podlagi §-a 116. Zakona o zaščiti delavcev (ZR. Br. 890 IV z dne 23, decembra 1927, objavljeno v 296, številki »Službenih Novin« z dne 29. decembra 1927).
Delodajalci ne smejo odpuščati in preganjati delavskih in nameščenskih zaupnikov zaradi vršenja njih dolžnosti po odredbah Zakona o zaščiti delavcev in Navodil za volitev in Pravilnika o delovanju delavskih in nameščenskih-zaupnikov.
Opozarjajo se vsi volilni odbori, da so-dolžni v smislu čl. 34. »Navodil« dostaviti kr. banski upravi in Delavski zbornici ves volilni materijal in zaključne zapisnike o izvedenih volitvah.
Istotako so dolžni izvoljeni zaupniki, da v smislu čl. 4. Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov sporočijo kr. banski upravi in Delavski zbornici svoje konstituiranje.
Delavska zbornica bo vodila v svoji evidenci samo one izvoljene zaupnike in jim dala na razpolago 'potreben materijal za delovanje, ki bodo zadostili predipisom čl. 34, Navodil za volitve in čl. 4. Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov.
Delavska zbornica bo izvoljenim zaupnikom, ki so zadostili predpisom čl. 34. Navodil za volitve in čl. 4. Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov izdala posebne zaupniške legitimacije.
Vsa navodila za volitev in delovanje zaupnikov, kakor tudi vse tiskovine: glasovnice, volilne kuverte in ostali volilni materijal, katerega bi rabili izvoljeni zaupniki za časa njihovega poslovanja, dobe brezplačno pri podlpisani Delavski zbornici.
Pozivamo vse delavce in nameščence, da na podlagi svojih z zakonom zaščitenih pravic izvolijo svoje zaupnike za leto 1938.
Ljubljana, dne 22. decembra 1937
DEL. ZBORNICA V LJUBLJANI
Tajnik: F. Uratnik, 1. r.
Predsednik: L. Jakomin, 1. r.
a)	nakon	1	godirie	neprekidnog	rada
2 dana dopustu,
b)	nakon	2	godine	neprekidnog	rada
4 dana dopusta,
c)	nakon	3	godine	neprekidnog	rada
5 dana dopusta,
d)	nakon	5	godina	neprekidnog	rada
8 dana dopusta.
2. Radnici mogu plačena otsustva isko-riščavati u vremenu manje konjunkture posla, što če se sporazumno utanačiti izmedju uprave preduzeča i radničkili povjerenika, ali tako, da raspored posla neče biti kočen.
Čl. 8. Bolovanje.
1. Svaki radnik kot nastupa u posao mora biti upisan u članstvo OUZOR-a u onaj nadnički razred u koji spada prema višini svoje zarade.
2. Za vrijeme bolovanja radnik ne može biti otpušten. Na zahtjev uprave preduzeča dužan je pružiti dokaz o svojoj bolesti a zašto mu vrijedi posvjedočenje ljekara OUZOU-a.
Čl. 9. Socijalna zaštita.
Propisi §§ 219, 220 i 221 Zakona o rad-njama če se u potpunosti primjenjivati. Propisi §. 219 cit. zakona primjeujivače se sporazumno od slučaja do slučaja izmedju radničkih povjerenika i uprave preduzeča.
Čl. 10. Privremeno uposlenje.
1. Radnici mogu biti primljeni na privremeno uposlenje.
2, Privremeno uposlenje traje 1 mjesec dana prema zakonskim propisima.
Čl. 11. Otkazi.
Utvrdjuje se obostrani otkazni rok od 14 dana. Otkaz se može dati samo subotom.
Čl. 12. Primanje rudnika u posao.
1. U slučaju primanja i otpuštanja radnika uprava če u granicama mogučnosti voditi računa o eventualnim željama radničkih povjerenika ili radnika.
2, Svi radnici. koji su se sa danom pot-pisa ovog kolektivnog ugovora našli na ra-du u preduzeču, imati če u buduče prednost u radu, naime ako uslijed nestašice posla budu otpušteni nastojače se da budu primljeni medju prvima.
Čl. 13. Akordni rad.
Akordni1 rad je u načelu zabranjen.
Čl. 14. Hlgl]enski propisi rada.
1. U svrhu što boljeg očuvanja zdravlja radnika. uprava preduzeča je dužna, da se stara, da u preduzeču bude potpuni red i čistoča i da se poštivaju higijenski propisi rada.	'
2. U tu svrhu radnički povjerenici oba-veštavače svakog 1 ponedeljka u mesecu upravu preduzeča koje manjkavosti treba ostraniti. U koliko to ne bi bilo uklonjeno, radnički povjerenici dužni su o torne oba-vijestiti Inspekciju rada.
3. Radnici koji obavljaju poslove u zamazanim prostorijama dobivače Din 5.— kao odštetu za upropašteno odijelo za svaki radni dan. Koji se radovi imaju smatrati, da se obavljaju u zamazanim prostorijama, ustanoviče sporazumno radnički povjerenici sa upravoin preduzeča.
4. Zakovničari, švajseri i kalafati dobivače godišnje po 3 para kožnatih rukavica.
5. Radnici. koji rade po zdravlje Sledljive radove kao n. pr. u cinkariji, elektro-švajseri i autogenisti dobivače dnevno po-trebitu količinu mljeka.
6. Uprava če preduzeča na potrebita mjesta postaviti umivaonike i tuševe kao i ormare na upotrebu svim radnicima preduzeča.
Čl. 15. Rad.
1. Svaki radnik jamči za pravilno iz-radjenje radova, koji zasijecaju u njegovu struku.
2. Šteta nanesena preduzeču pri radu zanemaranošču ili sabotažom, mora biti oče-vidno dokazana ili na mjestu utvrdjena mišljenjem obostranim stručnjacima (radničkih i poslodavačkih). U koliko je ne dokaže učinjena šteta na mjestu, radnicima se ne može odbiti od plate.
3. Novae, koji bi se eventualno priku-pio od eventualnih globa, ima se upotrebiti za pomoč bolesnim radnicima preduzeča. Radnički povjerenici mogu u svako vrijeme kontrolirati oval fond.
B) Završne odredbe.
Čl. 16. Odnos tvornlčke uprave I radnika.
1. U cilju osiguranja potpuno mirnih odnosa izmedju uprave preduzeča i radništva a u zaštitu obostranih interesa i obaveza osnovana je potpisana radničkfc organizacija.
2. Potpisana radnička organizacija nastojače, da svi radnici u preduzeču savesno vrše svoje dužnosti preuzete ovim kolektivnim ugovorom i Zakonom o zaštiti radnika.
3. Svi sporovi koji nastanu iz radnih odnosa ili tuinačenjem kolektivnog ugovora rešavače se mediusobnim sporazumom tvor-ničke uprave i pretstavnika potpisane rad-ničke organizacije a po potrebi uz prisustvo Inspektora rada.
4. Radnici se obavezuju, da neče pre-duzimati nikakove pothvate mimo svoje organizacije. Takodjer se obavezuju, da neče zasijecati u kompetencije same uprave preduzeča.
Čl. 17. Otkazi u grupama.
U danima velike besposlice t. j. kot otkazi u grupama nastojače prethodno save-tovati sa radničkim povjerenicima.
Čl. 18. Trajanje ugovora.
1. Ovaj kolektivni ugovor stupa na snagu danom 1 januara 1938 i traje do 31 decembra 1938 godine.
2. Ne otkaže li koja od ugovarajučili strana ovaj kolektivni ugovor najmanje 1
mjesec dana prije njegovog izininuča, isti se produžuje za dalnju godinu dana.
U Splitu, 8 januara 19.3« god.
Za Jadransko Brodogradilište:
Ing. Marinkoje, I. r.
Za Savez Metalskih Radnika Jugoslavije Sekretarijat Beograd V. Vrankar, I. r.
Pregovorima su bili prisutni slijedeči radnici »Jadranskih brodogradilišta«: Ano-tini Josip. Jurdana Ivan, Mladinič Mate, Kuzmič Filip, Sore Marko, Primi Frano, Šurija Artur, Boban Jure, Pavazza Lino, Tadič .Ivo, Sikulin Jakov, Martinič Josip, Mrduljaš Lovro, Kaliterna Niko, Sirotkovič Marin te Krivec Eduard, koji izjavljaju, da je dovoljno, da kolektivni ugovor potpiše u ime Saveza Metalskih radnika njegov delegat, što je izvršeno.
STROJKIKI
Vse pododbore poživljamo, da do 2. februarja skličejo občne zbore. Na te občne zbore bo sekcija v Ljubljani poslala po možnosti svojega delegata. V februarju se bo vršil občni zbor sekcije v Ljubljani, radi tega je potrebno, da se občni zbori pododborov izvršijo pred glavno skupščino sekcije Ljubljana in pred kongresom našega saveza v Beogradu. — Vse člane, ki so v zaostanku s članarino prosimo, da do februarja poravnajo svoje prispevke do svoje organizacije, da bodo na občnem zboru računi v redu.
Kolegi, z novim letom nas čaka še mnogo dela. Prav radi tega je potrebno, da smo vsi delovni za svojo zvezo ter disciplinirani in da v redu vršimo funkcije, ki smo jih sprejeli. V novem letu nas čaka ena glavnih naših zahtev, t. j. sklenitev kolektivne pogodbe za vse naše člane. —■ S ponosom lahko gledamo naše delo, ki smo ga izvršili v preteklem letu, v katerem smo napredovali tako v številu članstva, kakor
tudi s svojim vplivom pri merodajnih oblastih kot resna organizacija, katere cilj je: odpravo kršenja pravilnika o opravljanju parnih naprav in zahteva po človeku dostojnem življenju. V tem smislu vošči odbor sekcije vsem članom naše zveze srečno in veselo novo leto!
Tudi strojniki in kurjači na Hrvatskeni in v Srbiji se razveseljivo gibljejo ter zaznamujejo lep napredek v številu članstva. Mi korakamo skupno z našimi kolegi na jugu k boljši bodočnosti.
ZAHVALA.
Podpisani se najsrčneje zahvaljuje Zvezi strojnikov in kurjačev, sekciji Ljubljana za pomoč v moji težki bolezni v znesku Din 450.—.	,	,
Habič Josip, strojnik v Ljubljani.
MONOPOLCI
1. Dne 22. januarja 1938 ob 11. uri dopoldne bodo volitve delavskih zaupnikov v naši tobačni tovarni v Ljubljani.
Ker organizacija JRZ več ne obstoja v naši tovarni, sta na vidiku dve listi: »rdeča« in »zelena«.
Naša je »rdeča« in se voli tako-le:
. »rdeči« listek daš cel v kuverto, katero potem oddaš predsedniku volilne komisije, da io vrže v skrinjico — »zelenega« pa vržeš proč!
Delavci in delavke, s ponosom pojdimo na volišče ter oddajmo glas za našo rdečo listo in naše zaupnike, ket so pokazali, da znajo zastopati interese tobačnega delavstva odločno.
2. Odboru »Strokovne organizaciie tobačnega delavstva v Ljubljani« (zelenim) javljamo, kot smo it tozadevno informirali tovariša tajnika v tovarni, da smo mi^ dobili prvo legitimacijo za znižano vožnja ž.e dne 30. oktobra 1937 in potem dalje vsi delavci in delavke, kateri so zanjo zaprosili, in so zaposleni v tovarni že tri leta. Sicer pa je
bila stvar rešena že jeseni 1. 1936 ali samo' z ozirom na izjavo Monopolne Uprave, da nismo državni uslužbenci, se je cela stvar zavlekla za eno leto.
Legitimacija velja za enkratno vožnjo-tja in nazaj v III. r. potniškega vlaka in pa-robrodih v roku treh mesecev. Poleg tega se mora imeti s sebqj tudi osebno legitimacijo. Lahko tudi člansko legitimacijo s sliko (katerekoli legalne organizacije).
Če se bode gornjemu naslovu posrečilo dobiti za naše delavstvo legitimacije za vsaj dvanajst voženj letno kamorkoli, pa mu bode isto gotovo hvaležno, posebno že zato. ker se že dolgo let obračamo na merodajna mesta — a kot izgleda z zelo malim uspehom.
Toliko v vednost in postopanje tovarišem !	 Uružnost.
GODBENA ŠOLA »ZARJE« je pričela tudi letos v oktobru 1937 v svoji glasbeni šoli poučevanje godbe na pihalne instrumente. Prijave se sprejemajo še nadalje in to vsak delavnik med 17,—19. uro (od
5.—7.) popoldne v pisarni Strokovne komisije, Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22a 1. desno. Sodrugi, člani delavskih svobodnih strokovnih organizacij, pohitite tudi na delo v naše glasbene, kulturne organizacije, kler dobite potrebne utehe in s tem pospešujete zavest samostojnega človeka v proletarskih vrstah. Ukovina je primerno nizka, tako da jo bo zmogel vsak. ____
delovni čas nameščencev.
Vse nameščence, ki so prejeli potom svojih strokovnih organizacij, ali časopisov vprašalne pole glede delovnega časa, nadurnega dela in dopustov, prosi Delavska zbornica, da vprašalne pole takoj pošljejo na njen ( naslov.
Izdaja konzorcij .Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Stanko Vidovič, Maribor. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. - Predstavnik Viktor Eržen..
i