St. 4(1641) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek,
22.	januarja 1981 Cena: 10 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom zasluge ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416 - 2242
Praznik posavskih vin na Bizeljskem
Trajal bo od 22. do 24. januarja
Danes se na Bizeljskem ačenjajo prireditve v počastitev letošnjega vinskega praznika Po-^yja. Ob 15. uri bo skozi vas ktenil sprevod razstavi) alcev vin, klanov kulturnih in drugih društev, mladine in krajanov, d^ar bodo v zadružnem domu *j°vesno odprli vinsko razstavo.
8 tej priložnosti bo zapel f^nrski zbor iz Stare vasi. Obisko-Vaki bodo lahko takoj nato Poskusili razstavljene vinske ''Zorce. Ob 18. uri bodo podelili Priznanja in diplome za naj bo lj-te kapljico iz posavskih vinogradov.
Vinogradnike vabijo organizatorji jutri, ob 16. uri, v Osnovno šolo na predavanje o varstvu vinske trte pred škoaui--
oi in boleznimi ter novostih V
T JEaftdniŠtvp. Oh 17., uri bo v°SEusnj.! vm in ocenjevanje Kdhnaricmn izdelkov bizeljskih (Pspodinj. V osnovni šoli bo ■počasno odprta razstava starin, prireditev bodo sklenili v soboto j-večer z izbiro kraljice vin. Kulinarični izdelki bodo še vso 80 bo to bogata paša za oči. Obiskovalce razstave bodo tri Večere zabavali priljubljeni domači ansambli: Dobri prijatelji, pantje iz Bistranske Poljanice in 8>zeljski fantje.
J.T.
DOGOVOR O POBRATENJU MED GRIBLJAMI IN KRIŽEM PRI TRSTU
Sodelovanje, ki se je začelo s stiki med pevskima zboroma iz Gribelj in iz Križa pri Trstu in se 8 časom vedno bolj krepilo, bo, 01 vse kaže, pripeljalo do P°brateijja med tema krajema. V fuboto so bili predstavniki Gri-eJj na obisku pri prijateljih v Križu, kjer so se dogovorili, da j* bodo pobratili 6. septembra, 0 bo krajevna skupnost Griblje Prvič proslavila svoj praznik.
Letošnje dolge počitnice ne bodo predolge
Šolarji za letošnjo zimo že sedaj pravijo, da zasluži oceno pet, saj kot pribito drži, da v preteklem desetletju nismo imeli podobne. Nekajkrat bi prave zimske dni lahko prešteli celo na prste ene roke. Čeprav snežna odeja letos ni ravno debela, so v teh dneh oživela mnoga smučišča tudi brez zvenečih imen. Kuclji med bloki in celo zasnežene ulice so sankačem prišle prav. Tisti, ki jim hoja v hrib povzroča prevelike težave, so se odpravili v „dolenjsko Kranjsko goro“, v Čimošnji-ce, saj je tam ena redkih dolenjskih vlečnic, ki še kar zanesljivo deluje in kjer ni potrebno posebno dolgo stati v „kači“. Tako je bilo zadnjo nedeljo (na sliki), med tednom pa je vrsta še mnogo krajša. Škoda, da so na to porabili tisti, ki se v teh dneh spuščajo po avstrijskih in italijanskih smučiščih. Mnogi so odšli lahko in tako le zato, da bodo pokazali svojo najnovejšo opremo in pripomogli k „reševanju“ stabilizacije. (Janez Pavlin)
Skupni cilji in naloge dolenjskih občin — Dogovor o skupnih temeljih planov
Končno obliko dobiva še en pomemben srednjeročni dokument, dogovor o skupnih temeljih planov občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje za obdobje 1981 - 1985. Na zadnji seji skupščine skupnosti dolenjskih občin, ki je bila 19. januarja v Črnomlju, so delegati iz vseh štirih dolenjskih občin predlog sprejeli ter menili, naj gre v sedanji obliki k vsem podpisnikom, ki imajo še možnost predlagati posamezne dostavke, nato pa v sled
O KONFERENCAH IN DOGOVORU
Na jutrišnji seji bo medobčinski et SZDL za Dolenjsko najprej javljal o programskih konferen-krajevnih in občinskih organiza-1 SZDL. Vabljeni so prejeli obširno adivo, ki ga bo v uvodni besedi ?*dsednik Lojze Ratajc še dopolnil, z®tem bodo na seji pretresli in teejeli dogovor o skupnih temeljih jteila dolenjskih občin za obdobje S81 - 1985.
naslednjem mesecu že v podpis
Med prednostnimi nalogami, ki jih opredeljuje predlog dogovora, veja precej pozornosti gospodarstvu, ki naj se odločno preusmerja k proizvodnji in storitvam z višjim dohodkom, prav tako pa v proizvodnjo, ki bo sposobna ustvarjati dohodek na tujem tržišču. Ob upoštevanju splošnih naložbenih kri-terjev bodo na Dolenjskem imele prednost tiste gospodarske naložbe, ki jih bodo načrtovali v manj razvitih območjih.
Na področju agroživilstva čakajo Dolenjce težke naloge. Povečevanje proizvodnje hrane, predvsem mleka in mesa, je sicer zapisano v predlogu dogovora, nič pa ni povedanega o številnih odprtih zadevah, ki zastav-jene cije postavljajo pod vprašaj. Tako iz dogovora ni razvidno, na kakšen način bodo zagotavjali sredstva za sklade za pospeševanje niti kako bo kmetjstvo prišlo do deviz za reprodukcijski material, brez katerega bo težko uresničiti dolgoročni cilj zadovoljevanja domačih potreb po hrani in celo izvoz hrane na svetovno tržišče.
Gozdarje čaka med drugim povezovanje z lesno in celulozno industrijo v predelovalne komplekse ter pogozdovanje, ki bo potekalo ob
Ekipe novinarjev našega lista so v minulih letih obredle večino krajevnih skupnosti na obrobju sevniške občine. Zato tokrat Predlagamo srečanje v največji, torej sevniški krajevni skupnosti. Ker fo običajno pogovori živahnejši v manjših okoljih, šc posebno vabimo krajane
Pričakujemo vas v torek, 27. januarja, od 17. ure dalje v gostilni »Na križišču”.
večji prisotnosti združenega dela, saj se bodo, piše v dogovoru, največji porabniki lesne mase dogovorili ne samo za trošenje lesne surovine, marveč tudi za skupna vlaganja v nove nasade iglavcev.	*
Trgovina, turizem in gostinstvo ter drobno gospodarstvo imajo svoj odmerjeni prostor in naloge, ki so predvsem krepitvenega značaja, saj nobeno od teh področij ni na zavidljivi razvojni stopnji. V naslednjih letih naj bi se dolenjski gostinci dogovorili o enotnem programu razvoja turizma. Poskušali bodo oživiti kmečki turizem (30 novih ležišč), kar se preleta s splošnimi težnjami za krepitev kmetijstva. Trgovci pa bodo morali poskrbeti za boljšo povezavo trgovine s proizvodnjo, za večjo odprtost dolenjskega tržišča, kar vse bo izboljšalo splošno preskrbo prebivalstva hkrati z izgradnjo novih prodajaln in trgovskih hiš.
Ob širitvi in izboljšanju ptt omrežja, cestnega in železniškega prometa, izgradnji in modernizaciji cestnega omrežja bo kaj trdo jabolko energetika. V predlogu dogovora stoji poleg razvijanja električnega omrežja zapisano tudi, da bodo podpisniki poskušali dolenjsko energetsko žejo tešiti z napeljavo plinovoda v večja inustrijska središča, premišljali pa bodo še o možnosti gradnje toplarn v Kanižarici in
KRŠKI KOMUNISTI O RAZVOJU OBČINE
Krški komunisti so na ponedeljkovi seji občinske konference ZKS spregovorili o pripravah na marčevsko programsko-volilno konfereheo in na jesendce volilne konference osnovnih organizacjj ZK. Zadržali so se tudi ob osnutku resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju krške občine v tem letu. Več prihodnjič.
PRVENSTVO LAO V ČRNOMLJU
Od 27. do 3i. maja bo v Črnomlju, Semiču in Metliki 36. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. Priprave na to veliko športno in kulturno prireditev — to bo hkrati namreč tudi	pregled	kulturno-
—zabavnih aktivnosti vseh garnizij v Sloveniji — že potekajo. Pred novim letom so se v Črnomlju sestali vsi organi, zadolženi za izvedbo tega prvenstva. Ena glavnih nalog je posodobitev črnomaljskega atletskega stadiona in priprava strelišča. Računajo, da bo	na tem
prvenstvu sodelovalo okoli 1200 vojakov in njihovih starešin.
je in razvedrilo
S skupščine poslovne skupnosti slovenskih zdravilišč — V novem srednjeročnem obdobju več tujih gostov
Zdravilišča so hrbtenica slovenskega turizma, je minuli teden na skupščini niihove poslovne skupnosti v Čateških Toplicah poudaril Franc Razdevšek, sekretar komiteja za turizem pri izvršnem svetu SRS. Številke potijujejo trditev, kije hkrati priznanje njihovi usmeritvi.
V dosedanjem petletnem obdobju so dobila slovenska zdravilišča 1300 novih ležišč. Vseh skupaj imajo zdaj 4959 in so zasedena izjemno visoko, več kot 85-odstotno, Res je, da so 740 prenočitvenih zmogljivosti do-. bila konec 1979. leta, zato šele v prihajajoči petletki računajo na večji turistični priliv dinarjev in deviz.
Za obdobje med dvema skupščinama je značilno, da so se zdravilišča veliko posvečala kadrovski zasedbi zdravstvenega osebja. Tako danes na primer dela v slovenskih zdraviliških hišah že 43 zdravnikov, nad 100 fizioterapevtov in 181 medicinskih tehnikov. Zaradi tega se je skupščina izrekla za oživitev balneološkega inštituta in za izpopolnitev službe za raziskavo tržišča.
Zdravstveni del je že do zdaj
opravil pomembno delo, saj predstavlja medicinska rehabilitacija kar polovico vseh zdraviliških uslug. Število pacientov zaradi stabilizacije upada, zato se bodo v novem srednjeročnem obdolju še boj potrudili za prodajo ležišč tujim gostom. Za to imajo vse možnosti, če se bodo le znali bolje prilagoditi njihovim željam in jim narediti bivanje prijetnejše. Že doslej so namreč ugotavljali, da porabijo bolniki za zdravstveno rehabilitacijo povprečno dve uri in pol na dan, ostali čas pa so prosti. Mnogi se dolgočasijo, ker se zdravilišča organizaciji prostega časa niso posvečala dovolj. Svoje goste bi lahko prijetno razvedrila z izleti, s privlačno ponudbo knjig, z obiskom koncertov in drugih prireditev, s pikniki v naravi, z razstavam i ipd.
Za prodor v svet imajo vse možnosti zdravilišča Rogaška Slatina, Čateške Toplice, Laško in Radenci Do zdaj so imeli goste predvsem iz Italije, Avstrije in Nemčije. Tujcem so prodali 16 odst. vseh nočitev. V prihodnje bodo zdravilišča poskušala privabiti sem tudi goste iz skandinavskih dežel in iz Velike Britanije.
J. TEPPEY
Umrl Janko Gregorič
20. januarja je tragično preminil Janko Gregorič, upokojeni pod-
Novem mestu ter o gradnji manjših vodnih elektrarn na dolenjskih vodotokih.	M. MARKELJ
polkovnik JLA, revolucionar in znani družbenopolitični delavec novomeške občine. Znan je bil na
TRIMO POVEČUJE PROIZVODNJO
Delovna organizacija Trimo, ki je bila že lani največja izvoznica v trebanjski občini, namerava tudi letos nadaljevati v tej smeri. Tako so že podpisane pogodbe o izvozu za 30 milijonov dolaijev, največ od tega v Sovjetsko zvezo. Hkrati bodo za 20 odstotkov povečali proizvodnjo, kar bo zneslo okoli dve milijardi dinaijev, ne da bi bistveno povečali zaposlenost.
širšem dolenjskem območju, tudi v rodni Belikrajini, kjer je pred leti dlje časa služboval kot vojaški starešina. Janko Gregorič je bil komandir partizanskega voda, ki je spremljal slovenske delegate na zgodovinski poti na zasedanje AVNOJ. V zadnjih letih je s slovensko mladino to pot še nekajkrat prehodil. Danes, 22. januarja, se bodo Novomeščani poslovili od Janka Gregoriča med 10. in 16. uro, ko bo truplo pokojnika v avli doma JLA. Janko Gregorič bo pokopan v Ljubljani v petek, 23. januarja, ob 16.30. Več o življenjski poti zaslužnega revolucionarja prihodnjič.
Na sejmu mode našim „zmaja in diplome
PRIZNANJI ZA TRIMO — Pretekli teden je trebanjski Trimo obiskal generalpodpolkovnik Anton Djerki in na slavnostni seji osrednjega delavskega sveta podelil priznanji tej delovni organizaciji in predsedniku kolektivnega poslovodnega organa Ivanu Goletu, Trimo in Ivan Gole sta dobila priznanje zveznega sekretariata in uprave za uspešno odpravljanje posledic potresa v Čmi gori in za 10-letno zgledno sodelovaje z JLA. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij ter Stane Potočar. (Foto: J. Simčič)
Najvišje priznanje Labodu in Jutranjki
Na letošnjem sejmu ,,Moda 81”, prirejenem na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, ki je trajal od 12. do 16. januarja, sta z dolenjsko-posavskega območja dobila najvišje priznanje, „Zlatega zmaja”, novomeški Labod za celotno razstavljeno kolekcjjo in sevniška Jutranjka za obe razstavljeni kolekciji otroških oblačiL
Diplomo sejma pa je dobil tudi novomeški Novoteks za novo kolekcijo „Teen“.
Modni sejem, ki je bil že 26. po vrsti, je potekal v hudi konkurenci 497 delovnih organizacij iz vse Jugoslavije. Na 20.000 m2 površine, ki je bila od lani povečana za 4.000 m2, je bila zastopana domala celotna jugoslovanska tekstilna, konfekcijska in obutvena industrija ter proizvajalci modnih dodatkov in galanterije.
V času sejma, na katerem je bilo okrog 50.000 obiskovalcev, sta bili vsak dan popoldanska in večerna modna revija, medtem ko je Labod organiziral po trikrat na dan še posebne mini-revje.
Do konca tedna bo suho, deloma jasno in ie razmeroma hladno.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
5
*
*
s
*
s
*
*
*
Drama, ki naj bi se že zdavnaj končala, je naposled prišla do svojega vrha.
Medtem ko bo svet še nekaj časa razpravljal, kdo je zmagovalec, kdo pa poraženec v igri živcev, potrpljenja in političnih ter vojaških pritiskov, je novica, da sta se vladi Irana in Združenih držav A merike naposled sporazumeli o pogojih za izpustitev zaprtih diplomatov -čisto zanesljivo najbolj osrečila prav zaprte nesrečnike iz Teherana.
Končno sporazum
o izpustitvi talcev
•
Tisti trenutek, ko se bodo vrnili, se bo zanje končala najbolj dramatična dogodivščina življenja, za svet pa diplomatski zaplet brez presedala.
Nobenega dvoma ni, da se bodo diplomati, pravniki, novinarji in državniki še dolgo prepirati o naj bo ti n enavadnem primeru v zgodovini svetovne diplomacije. Ni se še zgodilo, da bi neka država nastopila v vbgi terorista tako kot Iran in še celo ne, da bi prisilila m kolena velesilo ter ji narekovala pogoje za izpustitev zajetih državljanov.
Konec dober - vse dobro, bodo rekli nekateri in za talce to bržkone drži dasi se je konec odmikal iz tedna v teden, iz meseca v mesec, več kot leto dni Najpomembnejše vprašanje je sedaj kajpak, kaj bo ta razplet zadeve s talci pomenil za obe neposredno prizadeti in vanj vpleteni strani Za Iran bržkone dodatno mero samozavesti in občutek zmagoslavja, kar zadeva pve čustvene reakcije, ter zajeten kup dolarjev.
Združene države Amerike bodo vesele, da so talci doma in to bo nedvomno veliko olajšanje, toda ne brez hkratnega občutka ponižanja in tudi jeze, da so se morali ukloniti tretjerazredni sili”.
Za Reagana je to velik dobitek, saj bo začel svoje
predsednikovanje neobremenjen z moro, ki je tako dolgo tlačila njegovega predhodnika Jimmyja Carterja in ga naposled tudi pomagala spaviti iz Bele hiše. V njej bi bil namreč precej zanesljivo še danes, če bi mu uspelo pripeljati talce domov okroglih deset dni pred lanskoletnimi novembrskimi volitvami. Reagan se ima v precejšnji meri za svojo izvolitev posredno zahvaliti pav Irancem
Toda medtem ko bodo od vsepovsod prihajale dobre želje za petdesetorico diplomatov in zadovoljstvo, da se je ugrabitev vendarle srečno končala, bodo v ozadju ostali strah, nezaupanje in dvomi o nevarni praksi, ki so jo Iranci s tem vpeljali v mednarodne odnose. Izkazalo se je namreč, da se ugrabitev naposled obnese in da je celo poplačana — in to kljub temu, da je bila skoraj vsa svetovna javnost ogorčena, ko je do rje pišlo. Iran se ni uklonil ne Združenim narodom, ne mednarodnemu sodišču in ne prošnjam Ugrabitelji so izpustiti talce šele tedaj, ko so jim Združe ne države Amerike obljubile izplačati velikansko odkup nino, ki v trenutku, ko to pišemo, še ni znana.
Nedvomno je res, da je bil dobršen del tega denarja last Irana, toda talci, ki so jih ugrabiti, niso imeli z njim nikakršne zveze in so povsem nedolžni plačali ceno za vse, kar so napak storili drugi
Iran je imel pravico terjati nazaj denar, ki je bil njegov in je prišel v tujino bodisi zato, ker ga je tja spavil nekdanji šah, bodisi kako drugače, ni pa imel pravice pekršiti vse veljavne običaje ter zakone in ugrabiti nedolžne ljudi
A to so kajpak lahko le akademska razmišljanja, ki veljajo malo ali nič v tem čudnem svetu, v katerem od Salvadorja do Vietnama v največjem številu primerov ceno za napake drugih plačujejo ... nedolžni
JANEZ CUCEK
*
\
J
*
*
*
*
*
I
*
i
*
I
S
ŠTIRIDESETI PRVI DRŽAVLJAN ZDA — Združene države Amerike so dobile novega predsednica tudi uradno: vWashingtonuje zaprisegel Ronald Reagan in tako postal štirideseti prvi državljan v zgodovini ZDA. Svetovna javnost bo sedaj pozorno poslušala vsako njegovo besedo, da bi ugotovila, v katero smer kani (in predvsem kako) popeljati svojo državo. Prerokujejo mu marsikaj: od tega, da bo nepopustljivo trd v obrambi ameriških interesov do tega, da se bo pač moral ukloniti zahtevam časa ter okoliščin. Na sliki: novi ameriški predsednik Reagan z družino. (Telefoto: UPI)
Uskladitev, ne pa dirka cen
Nov sistem oblikovanja in sproščanja cen - S posebnim mestom za kmetijstvo
Med razpravami o razvoju gospodarstva v prihodnjih letih smo slišali, da cen pomembngših živil ne bo moč povsem sprostiti. Torej tudi ne cen kmetijskih pridelkov in živine. Te cene so namreč pod raznimi oblikami nadzorstva tudi v vseh gospodarsko razvitejših državah. Cene živil so omejene, hkrati pa imajo kmetovalci jamstvo za določene odkupne oene.
Uvajamo nov sistem oblikovanja in sproščanja cen. Kmetijstvo bo imelo v njem posebno mesto. Odobrene in varstvene cene naj bi se gibale v določenih okvirih, da bi ustrezale kmetovalcem in porabnikom in bi hkrati bile trdne, vsaj veliko trdnejše kot doslej.
Tako oblikovanje cen pa zahteva več prožnosti, kot jo je bilo doslej, in sprotno prilagajanje vsem spremembam na trgu. Občasno pomanjkanje hrane in presežki s padci cen so bili namreč posledica premajhne občutljivosti za pravo mero, pogosto tudi pri pridelovalcih, ne le pri tistih, ki so tiščali cene navzdol.
Primerjajmo nleko in meso! Živinorejski strokovnjaki pravijo, da bi cena 1 kg žive teže mladega pitanega goveda morala biti približno enaka ceni 6
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
s
s
I
5
e
S
I
*
5
*
1
Industrijska proizvodnja v Jugoslaviji seje v primerjavi z letom 1979 lani povečala za 4,3 odstotka. V zadnjem mesecu prejšnjega leta se je proizvodnja v p ime rjavi z decembrom leta 1979 povečala za 1,5 odstotka, v pimerjavi s povpečno enomesečno poizvodnjo v letu 1979 pa za 12,2 odstotka.
Po sporočilu zveznega zavoda za statistiko se je rast industrijske proizvodnje lani najbolj
Dragoceni odstotki
povečala v Črni gori za 7 odstotkov. V BiH je bila proizvodnja večja za 6,8 odstotka, v Srbiji za 5,4 odstotka, v Makedoniji za 4,6 odstotka, v Sloveniji za 2,6 odstotka, na Hrvaškem pa za 2 odstotka. Na ožjem območju Srbije se je industrijska poizvodnja povečala za 6, v Vojvodini za 5,2, na Kosovu pa za 0,3 odstotka.
Največjo rast so dosegli pri predelavi pemoga in sicer 12-odstotno, zatem pri poizvodnji kemičnih izdelkov za 9 odstotkov, medtem ko se jč proizvodnja v elektro gospodarstvu, pedeLavi barvnih kovin, pedelavi kemičnih izdelkov, pedelavi usnjene obutve in galanterije ter izdelovanju pijač povečala za 8 odstotkov. Po drugi strani se je proizvodnja nekovin zmanjšala za 5 odstotkov, poizvodnja in predelava tobaka za 3, poizvodnja železove rude pa se je zmanjšala za 2 odstotka.
ZOŽENJE INVESTICIJ
Najnovejši program negospodarskih investicij zveznih organov in organizacij za obdobje od 1981 - 1985 vsebuje visoko
s v.
stopnjo varčevanja. V pihodnjih petih letih bodo za negospodarske investicije porabile 1,5 odstotka poračuna federacije, s tem, da negospodarske investicije v letošnjem proračunu sodelujejo s samo 1,1 odstotka.
Novi petletni program investicij zveznega sekretariata za zunanje zadeve se je zmanjšal za 27,8 odstotka v pimerjavi s prvotnim. V pihodnjih petih letih bodo v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve porabili za investicije pibližno 3,5 milijarde dinarjev, od tega največ za posodobitev službe za zveze, nakupe in zidavo poslopij za potrebe diplomatsko-konzularnih predstavništev ter za zidavo stanovanj. Tudi zvezni sekretariat za notranje zadeve bo zmanjšal investicije in sicer za 28,2 odstotka v primerjavi s pvotnimi načrti. Za investicijske objekte bodo v zveznem sekretariatu za notranje zadeve do leta 1985 porabili skupaj 1,5 milijarde dinarjev.
SREDI JUNIJA 3. KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV
Tretji kongres samoupavljavoev bo 16., 17. in 18. junija v centru Sava v Beogradu, udeležili pa se ga bodo 1804 delegati in gostje. Dokončno odločitev o teh organizacgskih podrobnostih so spejeli na seji odbora za sklic in pipavo tretjega kongresa samoupavljavoev ter spejeli tudi navodilo za izvolitev delegatov. Volitve bo treba opraviti do 16. aprila. Na seji odbora so še opozorili, da je ostalo zelo malo časa, zato je treba vse dejavnosti pospešiti in okrepiti, posebej v združenem delu, ki je imelo do sedaj preveč opravka z vsakdanjimi problemi gospodarjenja in s plansko dejavnostjo.
M. MEDEN
!
N
S
s
5
N
N
N
1
*
s
s
s
H
s
s
s
s
%
s
<*
TELEGRAMI
TEHERAN — Na iraško—iranskem bojišču tečejo še naprej ostri spopadi okrog Ahvaza, Susangerda in Hovcizcha. Obe strani poročata o velikih izgubah nasprotnika. Posebni odposlanec OZN Olof Palme, ki ima nalogo posredovati za mir, se je sestal najprej z iranskim predsednikom Banjjem Sadrom, nato pa še s premierom Mohamedom Alijem Radzajjem. Reuter poroča, da je Palme po sestanku povedal, da Iran načelno odklanja sleherna pogajanja, vse dokler bodo na njegovem ozemlju tuje čete.
VARŠAVA — Poljska vlada meni, da lahko proces obnove, „ki se uresničuje", zavrejo akcjje, ki računajo na anarhijo in izpodkopovanje avtoritete države in avtoritete organov oblasli. Vlada gleda konstruktivno na sodelovanje s sindikalnim gibanjem .solidarnost**. Meni, da je odgovornost za državo skupna in da marajo pri cenitvi te odgovornosti sodelovati vse organizacije in sleherni državljan.
BEOGRAD — Miloš Minič, član predsedstva CK ZKJ in predsednik zreznega sveta za mednarodne odnose, je na čelu jugoslovanske partijske delegacije odpotoval na uradni obisk v Ljudsko republiko Angolo.
Na pceiv CK KP Francije pa je odpotoval v Pariz na krsgši delovni obisk član predsedstva CK ZKJ dr. Aleksander Grličkov.
litrov mleka. Hkrati z zvišanjem cene pitancev bi morali zvišati tudi ceno mleka, da bi ohranili tako razmerje. Ker lansko jesen tega niso storili, je proti koncu leta odkup mleka močno upadel.
To ni bila prva izkušnja te vrste, živinorejci pa želijo, da bi bila zadnja. Deset, dvajset let že razpravljajo, da se ne kaže usmeriti le na pitanje goved ali rejo molznic, ker ima kako leto boljšo ceno mleko, drugo pitanci. Tako določanje cen je tudi zaviralo hitrejši razvoj živinoreje, enkrat prireje mesa, drugič mleka.
Take ovire se še zvečajo, kadar se poruši ustrezno razmerje med cenami krme in živine. To je bilo v preteklih letih enako pogosto kot med mesom in mlekom.
Popolna sprostitev cen, kakršno zahtevajo nekateri kmetovalci, bi sedanjo negotovost še zvečala. Ustrezala ne bi niti priložnostnim pridelovalcem, ki jih spodbudijo le visoke cene. Kajti cene bi bile visoke le takrat, ko oni zaradi nizkih cen v prejšnjem letu ne bi posejali nič za trg.
Resni kmetovalci se zatorej ne navdušujejo za popolno sprostitev cen. Minimalne naj bodo zajamčene, zgornje pa pametno omejene. Kakor bodo rasle vse druge cene v povprečju, tako naj bi zviševali tudi kmetijske. Ob hitrejši rasti inflacije bolj pogosto in ne le enkrat letno, v začetku leta za vse leto, kot so določili lani v oktobru za letos. Včasih so že razpravljali, da bi tako zvišanje uvedli pri vsakih petih odstotkih povprečne rasti vseh cen. Potem ne bi bilo treba naenkrat zvišati cen mesa, mleka in drugih živil za 20, 30 ali še več odstotkov, kot se je dogajalo doslej. Še prej pa je treba cene vseh kmetijskih pridelkov in živine dobro uskladiti med sabo in z drugimi cenami, ki vplivajo na proizvodne stroške v kmetijstvu.
JOŽE PETEK
NEKATERI NISO NIKOLI ZADOVOLJNI z vremenom: pozimi jim je premraz, poleti prevroče. Toda če se bodo uresničile napovedi nekaterih britanskih vremenoslovcev, nam bo vsem kmalu še presneto vroče. No, presneto je morebiti malce pretirano, ampak da bo topleje pa drži - zatrjujejo ti vremenoslovcu Pravijo, da se bo v naslednih nekaj desetletjih (k sreči torej ne v nekaj letih) poprečna temperatura na zemljini obli tako povečala, kot se še ni v zadnjih tisoč letih. Leta 2050 bo na primer topleje kot je bilo kdajkoli v zadnjih 18.000 letih. Ampak nobene panike prosim, kajti vremenoslovci se naposled tudi motijo... K41 lahko preverimo vsak dan sproti ob vremenskih napovedih tudi pri nas...
KO BO V MOSKVI PRIHODNJI MESEC KONGRES sovjetske komunistične partije, bodo v glavnem mestu Sovjetske zveze imeli tudi nekaj priložnostnih prireditev - od športnih do ku 1 turno-ume tniških.
To, kajpak ne bi bilo nic posebnega če ne bi objavili, da bodo v Moskvi med drugim uprizorili tudi neko igro Leonida Brežnjeva, za katero je avtor prejel tudi najviše literarno priznanje Sovjetske zveze- •• Literatura in politika . • •
POLITIKA PA JE SEVEDA LAHKO različna, včasih pa seže tudi na nedovoljeno področje-Tako je na primer med nedavnimi volitvami v nekem manjšem avstralskem kraju občinski svetnik, ki jg je potegoval za ponovno izvolitev, začel na vse
Fvetega vabiti sv0je sodržavljane na pijačo v lokalna gostišča. Kupoval je vsem, ki so ga bili pripravljeni poslušati na temo „kq bom dobrega storil za vas, ko bom ponovno iz-'oli»n‘‘,. In res so ga izvolili, a jiekaj kasneje je inšpekcija ugotovil1, da je nadobudni politik denar23 pijačo, s katero je vabil državS3' ne naj glasujejo zanj - vzel ** občinske blagajne. Odvzeli ^ mu mandat, grozi pa mu tud1 zapor - za katerega je, irumogt£' de rečeno, zatrjeval, da ga ^ izboljšal, če bo izvoljen-Morda je slutil, da bo sam pri* za rešetke..
riše*
A ZA REŠETKE JE MOGO-CE tudi prostovoljno. Tako J vstg storil neki Jesse 0’burk. * je v manjšem kalifornijske mestu sredi trga udaril poljc^' da bi ga zaradi tega zaprli-zakaj je hotel v zapor? Zato, J rekel sodniku, da bi imel m pred ljubosumno ženo ... Ea ko bi bilo tudi obratno...
NA1ROBI - Trije vzhodnoafr** voditelji, predsedniki Moi iz Ken!le' Nyerera iz Tanzanije in Kaunda > Zambije, ki jih je ugandski p2® sednik dr. Milton Obote povabi* ” vrhunsko srečanje v Kampalo. podprli napore za stabilizacijo normalizacijo razmer v Lgan Dogovorili so se o rednih medseboj nih prihodnjih srečanjih.
RIM - Preiskava zoper ugrabi ^ lje rimskega sodnika D’Ursa j* { polnem teku in je že rodila sadove. V zaporu sta se znašla terorista - zaročenca — R1 najemala stanovanja, v katerih * ^ sestajala rimska kolona brigad". Aretirana turistka sode ^ s preiskovalci, ki so z pomočjo prišli do pomembnih datkov o ugrabiteljih.
Iz zadnjega Pavlihe
nssr
&6ZAZIJM
PLAZ ZOŽIL KRKO - Ob železniškem mostu, na nakdanjem odlagališču kremenčevega peska Podjeda Kremen iz Novega mesta, je v petek zdrsnilo v Krko nekaj sto kubikov zemlje, ki so jo tja že 116kaj let pridno dovažali kamioni z gradbišč novega zdravstvenega doma, teniškega igrišča, v zadnjem pa tudi z gradbišča Ceste herojev. Po mnenju komisije, ki sije v ponedeljek ogledala plaz, je ramlja pričela drseti zaradi gjadke osnove, ostankov nekdanjih bazenov kremenčevega peska. Velike &ode ni, potrebno pa bo čim prej spraviti strugo reke Krke v prejšnje stanje. (Foto: J. Pavlin)
KIOSK - OKREPČEVALNICA - 16. januarja je v Kočevju odprl okrepčevalnico Braco Žgarac. V kiosku, ki je ob mostu pri Likovnem salonu, prodaja hamburške klobase, hot—dog in tople sendviče po ceni od 1S do 20 din. Kiosk je odprt od 7. do 18. ure, med gosti pa so mladi in odrasli. (Foto Jože Primc)
PADERŠlCEVI OSEBNI PREDMETI - V avli Ljubljanske banke so člani novomeškega Jamarskega kluba pripravili razstavo predmetov, ki so jih našli v dolenjskii jamah. Posebno pozornost vzbuja vitrina, kjer so razstavljeni predmeti Vinka Paderšiča—Batreje iz Beceletove jame. Razstava bo odprta do 1 S. februarja. (Foto: Pavlin)
ZA PIONIRJA DOVOLJ DELA
Gradnja objektov, ki jih SGP Pionir prevzema v naših obmorskih krajih, je zelo dobrodošla, saj omogoča neprekinjeno zaposlenost kapacitet tudi v zimskem &su, ko je v naših krajih amanjšana gradbena sezona. Tako Pionir trenutno gradi v Hercegnovem hotel Plažo in stanovanjski kompleks v zalivu Miholaščica na Cresu, oboje pa mora biti dograjeno do začetka letošnje glavne turistične sezone.
Nadaljujejo tudi gradnjo stano-varjskih objektov na Reki in tribune na stadionu v Titogradu.
V decembru pa je Pionir v Sarajevu podpisal sporazum za izgradnjo 300 stanovanj letno za dobo petih let, ki bodo zgrajena
V celoti po Pionirjevi tehnologiji, ■ft^no pa bo na tem gradbišču •=»/*>- -ih okrog 250 delavcev. Gradih bodo tudi vse objekte za zimske olimpijske igre 1984 v Sarajevu.
Otroška hrana jih bo rešila
V mirenski Kolinski bodo letos predelali le 4.000 ton krompirja_
Sejmišča
BREŽICE:	Na sobotnem
sejmu so lahko kupci izbirali nied 483 pujski in 20 nad tri biesece starimi prašiči. Prvih so kupili 356, drugih pa 14; pujski so veljali 72 do 75, starejši Prašiči pa 60 do 62 din •dlogram žive teže.
Lansko slepomišenje okoli cene krompirja v slovenski poslovni skupnosti za krompir in vrtnine je dosti prispevalo k temu, da se je zaradi prenizko zastavljenih odkupnih cen tudi mirenska Kolinska znašla skoraj brez surovin in da se mora „reševati” z drugimi izdelki iz svojega raznolikega proizvodnega programa.
Medtem ko so imeli najrej načrt o predelavi 9.000 krompirja, so morali potem te količine zmanjšati na 6.000 ton, po zadnji varianti pa bodo predelali le 4.000 ton krompirja. Tako malo krompirja jim je uspelo odkupiti kjub hitremu ukrepanju, po katerem naj bi na tedanjo odkupno ceno pritaknili še nekaj za kalo, Ker tovarna, katere maksimalne predelovalne zmogljivosti se vrte okoli 12.000 ton na leto, ob tako nizki proizvodnji ne bi mogla učinkovito poslovati, bodo morali več delati na drugih proizvodnih programih. Tako naj bi letos izdelali kar 1.400 ton hrane za otroke in le 600 ton pireja, od česar bodo precejšnje količine izvozili v ZSSR.
Čeprav je poudarek na proizvodnem programu hrane za otroke zarje v veliki meri rešilna bilka, pa jim po drugi strani povzroča velike težave pakirnica. Res je, da je pakirnica nova, toda njene zmogji-vosti zdaj ne ustrezajo za tako velike količine četrtkilogramskih paketov otroške hrane. Zato bo pakirnica, ki
Kmetijski
Neustavljiva plastika
Nove plastične mase, ki jih v vse večjem izboru ponuja kemična industrija, so si utrle pot tudi v vinogradništvo in ^narstvo, to je v vejo kmetijstva, kjer so jih še do nedavnega pedali zviška, z nezaupanjem in podcenjevanjem. Zaradi *tevilnih prednosti se novosti hitro uveljavljajo, tako da lahko ^dimo, da plastika že spremlja grozdje od vinograda do kleti in °d tam do mize.
Najrazličnejše umetne smole, med njimi polietilen visoke 8°stote, ki mu pravijo Moplen RO, so vinogradniku ponudile uPorabno pomoč v boju proti toči. Iz te snovi so namreč •nreže, ki so se zaradi svoje trdnosti in obstojnosti dobro °t>nesle. Plastika se uveljavlja tudi v druge namene. Nobena novost niso več vodne cevi iz polivinil-klorida. Cementne kadi * vinogradih so zamenjale plastične, ki so cenejše in lažje, “bstični so čebri, brente in drugo kletarsko posodje.
Plastične mase se ne zmenijo za ironične komentarje in ^trajno nadomeščajo tudi klasične posode za vretje mošta, t^seni sodi sicer še vedno ponosno ohranjajo tradicijo, ob njih P8 je vse več pomožnih plastičnih naprav, kot so dovodne cevi 12 polietilena ali polipropilena, polietilenski filtri, plastične Uvozne cisterne ipd. Celo cenjene porozne zamaške iz plute so ^sikje zamenjali cenejši polietilenski, kapsule iz takega J^ateriala pa krasijo in varujejo nedotakljivost običajnega P* uta st ega zamaška na steklenkah vina.
, »se bolj se uveljavljajo tudi plastične steklenice ter posode za *®mična sredstva in škropiva, kijih uporabljamo v vinogradniku- Nekoliko manj poetična, a prav tako potrebna je uporaba Polietilena nizke gostote v izdelovanju embalaže oziroma bojev za steklenke navadnega vina, pa tudi drugih pijač. Tudi Db |je We več potuj6 po svetu v različnih plastičnih škatlah. S je u®?0^6 povečati tudi estetski učinek, ki še dodatno , Pba možnosti za uporabo plastičnih mas v vinogradništvu in etarstvu ter seveda tudi drugih kmetijskih dejavnostih.
(Po listu Gospodarstvo, Trst)
je že prej predstavljala zelo ozko grlo v proizvodnji, taka tudi poslej. Z omejenimi denarnimi sredstvi, ki so jim bila na voljo, niso mogli kupiti boljših strojev, kot jih imajo zdaj.
Čeprav težave, s katerimi se sedaj srečujejo v tem kolektivu, še zdaleč niso majhne, pa vendarle mislijo, da jim bo uspelo uresničiti fininčni plan. Seveda bo treba za ta cilj, kiv sedanjih pogojih gospodarjenja ni tako lahko dosegljiv, vložiti v delo še več naporov slehernega delavca.
J. S.
!
S
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Negotovost ostaja
Po seminarju na Bledu %
Te dni je Zadružna zveza Slovenije na Bledu pripravila dvodnevni seminar za predsednike samoupravnih organov in poslovodne kadre v zadružništvu. Na dnevnem redu so bile teme: kratka ocena dogajanja na področju kmetijstva v letu 1980, naloge zadružništva v letu 1981, razvoj kmečkega turizma, predstavitev založniške dejavnosti za kmetijstvo ČZP Kmečki glas, naslednji dan pa: vloga zavarovanja za ekonomsko varnost združenih kmetov; organiziranost zavarovalstva v SRS, akcija zavarovanja v rastlinski proizvodnji in živinoreji ter akcijski program za razširitev skupnega zavarovanja kmetijske proizvodnje v letu 1981.
Dnevni red je bil torej razdeljen na dva dela: na pereča vprašanja, ki zadevajo kmetijstvo in zadružništvo, ter na propagando zavarovalstva. V obeh primerih seminar, če noče ostati na ravni običajnega in v bistvu brezplodnega srečanja zadružnikov, ne bi smel biti šport, ob katerem stoje na eni strani igrišča tisti, ki pripovedujejo, kaj bi zadružništvo lahko in naj naredilo za hitrejši razvoj kmetijstva, na drugi pa zadružni-
ki, ki že leta pripovedujejo, česa ne morejo storiti zaradi vrste okoliščin, ki so izven njihove moči.
Seminar torej ne bi smel biti običajen sestanek, na katerem ,,glavni“ govorniki ponavljajo že ne samo enkrat povedana stališča in načrte, na drugi pa enako delajo zadružniki. Kajti seminar pomeni razpravtjalsko in polemično soočenje tez, stališč, hotenj in možnosti, kakršno naj bi privedlo do končnih in enotnih rešitev in zaključkov za akcijo. Tega pa blejski seminar ni dal in je zadružnike glede večine nerešenih vprašanj pustil še nadalje v negotovosti.
S. KUHAR
Bogatejši sejem
Radgona še posebej vabi dolenjske vinogradnike
Mednarodni in osrednji slovenski kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni je lani že osemnajstič pokazal nadaljnjo rast. Tako so ugotovili na zadnji seji SIS »Kmetijsko živilski sejem,“ ko so obravnavali program sejma za letošnje leto. Radgonski sejem je zadnja leta napredoval zlasti z rastavo plemenske živine, ki je poleg svetlolisaste pasme lani zajela tudi izbor plemenske govedi rjave pasme iz vse Slovenije. Letos in v prihodnjih letih bodo na razstavi prikazane vse pasme, ki jih redijo v Slovenji, hkrati pa tudi plemenske živali iž so sed iijih dežel, Avstrije in Madžarske.
Manj razveseljivo je, da Pomurskemu sejmu že primanjkuje prostora, lani pa tudi ni dobil dovolj deviz, zaradi česar je upadlo zanimanje tujih proizvajalcev, saj ne morejo prodati na sejmu toliko svojih izdelkov, kot bi jih lahko, če količina deviz ne bi bila omejena.
Letošnji 19. mednarodni kmetijsko živildei sejem bo od 21. do 30. avgusta. Poleg govedorejske razstave bo imel tudi razstavo plemenskih svinj, konj in perutnine. Letos bodo prvič prikazali tudi drevesničarstvo ter delovanje jugoslovanskih inštitutov za žlahtnjenje koruze. Letos bo že šestič po vrsti razstava slovenskih vin zasebnih vinogradnikov s po-skušnjo ter strokovnim ocenjevanjem. Na to prireditelji posebej opozarjajo vinogradnike posavskega vinorodnega rajona, kamor spadajo tudi naše gorice.
Š. K.
S
*
s
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
I
5
5
J
5
s
s
I
I
#»
s
*
*
*
*
\
*
*
*
*
S
s
s
5
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL~
Urejam Tit Doberšek
Čeprav porjavelo vino ne pomeni težje napake vina, ni potrebno, da do tega pojava sploh pride. Ko pa enkrat vino porjavi, napako težko odpravimo.
Tisti, ki so upoštevali nasvet, po dan na tem mestu v 41. št. Dolenjskega lista (9. 10. 1980) o žveplanju drozge in mošta ob trgatvi, takih težav z vinom nimajo. Njihovo vino je po pretakanju lepe, čiste barve in normalnega okusa, zlasti če so upoštevali še drugi nasvet o pravilni popravi moštov s primerno količino sladkorja.
Vinogradniki, ki so pa sodili, da nasveta o žveplanju drozge in mošta ni treba upoštevati, imajo povečini rjavo vino. Porjavelih vin je letos sorazmerno več kot
Porjavelo vino
druga leta, saj je slabo vreme v času trgatve povečalo število povzročiteljev rjavenja, to je kvasil (encimov) oksidaze, gnilobnih in drugih škodljivih bakterij ter drugih primesi, ki so prišle z grozdjem v mošt in vino. Te nezaželene goste lahko odpravimo le z žveplanjem drozge in mošta, kar sem pravočasno svetoval.
Vino, ki ga dobimo od ne-žveplane drozge in mošta, se na splošno nerado čisti. Takoj ko tako vino pride z zrakom v dotik, zlasti če stoji dalj časa v odprtem kozarcu, ,,nategne“, kot rečemo; to pomeni, da spremeni barvo, postane bolj temno, pozneje se močno skali, tako da je bolj podobno godlji kot vinu. Poleg tega dobi neprijeten okus. Vonj takega vina nas spominja na posušeno sadje ali skorjo kruha. Okus nas spominja na „šeri“, je suh in neprijeten. Pozneje se iz vina izloči'rdečka-storjavo blato, ki se poleže na dno kozarca. V mnogih primerih se v 2 do 3 dneh prikažejo na površini porjavelega vina vijoličasti mastni madeži, ki jih tvorijo skupine raznih škodljivih bakterij, ki se nahajajo v takem vinu.
Porjavitev vina povzročajo v prvi vrsti razpadajoče čreslovi-naste snovi in manj znane spojine fenolnega značaja. Znanost je dokazala, da zaradi delovanja kvasilk oksidaz, ki živijo v sožitju z glivicami gnitja (botrytis), čreslovinaste snovi v vinu oksidirajo. Kvasila na gnilem grozdju ustvarja zlasti glivica Botrytis cinerea. Kvasila (encimi) vežejo kisik iz zraka na taninske in razne druge snovi v vinu z različno zmogljivostjo in se zaradi tega spreminjajo po
sestavi in tudi po barvi V hujših primerih napadejo poleg kvasila oksidaze, beljakovine v vinu še druge glivice, ki beljakovine razkrajajo, in če se te glivice v nepretočenem vinu močno zaredijo, lahko povzročijo eno izmed najbolj nevarnih bolezni vina, to je ,,zavrelko“, pri kateri se razvijajo tudi plini, tako da vino šumi, česar pri navadnem rjavenju ni.
Največkrat nam porjavijo bela ^ vina. Porjavenje pri belih vinih JJ tudi najprej opazimo. Zaradi ^ zunanjega videza je porjavenje Ji belih vin posebno neprijetno, saj J takega vina ne moremo in tudi ^ ne smemo prodati, uživanje pa N vzbuja pri potrošniku odpor. ^ Posebno mošti iz delno gnilega ji grozdja, če nismo drozge in ^ mošta žveplali in takoj po trgatvi S prešah, bodo porjaveli.
Rdeča vina porjavijo bolj poredko, vendar je tudi pri teh porjavenje močno razširjeno, le da ga vinogradniki zanemarjajo in manj opazijo. Rjavenje rdečih vin pa je še usodnejše kot rjavenje belih vin, ker pride tu poleg že naštetih vzrokov še do ražkroja rdečih barvnih snovi, ki na kraju lahko popolnoma razpadejo in preidejo v umazano ljavo usedlino. Da preprečimo porjavenje rdečih vin, moramo drozgo in mošte prav tako kot pri belih vinih žveplati. Mnenje, da rdečih vin ne smemo žveplati, Ji je praksa ovrgla. Pri žveplanj u ^ rdečih vin, drozge ali mošta, ^
I
Kot rečeno, so glavni povzro- J
Postopek s poij a vel im vinom
čitelji porjavenja kvasila, pa tudi
vražnike v vinu moramo najprej uničiti. Za uničenje kvasil je kmečkim vinogradnikom na voljo najenostavnejše sredstvo
druge glivice. Te škodljive so- ti
žveplo (SO2), vezano na kalij, to je kalgev metabisulfit J (K^SjOA, ki ga prodajajo pro- ^ dajalne KZ, drogerije in lekarne. S Za 100 litrov vina vzamemo pri ^ rdečih vinih 10 do 15 gramov, ^ pri belih vinih pa 15 do 20 gramov tega sredstva. Največkrat že sam dodatek tega sredstva zadošča, da se vino očisti. Ce pa vino po dodatku kalijevega metabisulfita še ni čisto, je treba vino čistiti še z želatino ah jajčnim beljakom, v skrajnem primeru z lesnim ogljem, ki pa ^ rdečemu vinu vzame barva ^ DT J
DOLENJSKI UST
k.
© emonin kotiček
V Maximarketu še zaloge zimsko športne opreme
Letos že 9. veleslalom cicibanov za pokai Maximarketa
Moj letošnji prvi sprehod po Maximarketu je bil namenjen novostim pri ponudbi in zmisko sezonski prodaji, ker je letošnja zima še v polnem zamahu. Hkrati pa objavljam tudi razpis za letošnji veleslalom cicibanov za pokal Maximarketa.
NOV ODDELEK
Že večkrat sem v Emoninih kotičkih poudarjal, da se Trgovska hiša Maximarket prilagaja željam in potrebam kupcev, da bi v njihovi trgovski hiši lahko kupili kar največ različnih izdelkov.
Pred kratkim so na tekstilni etaži v prvem nadstropju, odprli nov oddelek z imenom „Odde-lek za oblačila in prosti čas ih poklic". Na zalogi imajo izdelke, ki so jih naročili glede na dosedanje povpraševanje. Izbiro pa bodo dopolnjevali in prilagajali vašim potrebam. Zato lahko rečem, da je oddelek še v razvoju kar ponovno kaže na to, da togosti v Maximarketu ne
Primanjkuje pa že nekaterih številk športne obutve. Člani smučarske zveze, ki se izkažejo z izkaznico in kuponi pa imajo 10 % popust
Ljubitelji jazzovske glasbe se
bodo prav gotovo razveselili nove pošiljke uvoženih plošč, ki jih v Maximarketu v kratkem pričakujejo.
Maximarket pričakuje, da boste tudi letos zvesti bralci Emoninega kotička in seveda tudi redni obiskovalci in kupci. Do prihodnjič lepo pozdravljeni
Vaš JANEZ DOLENJSKI
poznajo. Seveda pa boste kupci sami pomagali s svojimi sugestijami dokončno oblikovati izbiro oddelka.
Pa si oglejmo kaj imajo že sedaj na zalogi: bele predpasnike za gostinstvo in gospodinjstvo, vzorčaste predpasnike raznih krojev, domače halje brez rokavov, s kratkimi in dolgimi rokavi v različnih vzorcih iz materiala, ki je primeren za tople in hladne dni, moške delovne komplete (hlače in bluza) v modri barvi, enodelni kombinezoni na zadrgo z dolgimi rokavi, hlače z naramnicami s povišanim prsnim in hrbtnim delom, delovne bluze in halje, bele halje a trgovino, laboratorije, zdravstvo in gostinstvo, dolge halje za prosti čas iz lažjih in težjih materialov, froti-raste komplete (hlače in jopiče s kapuco) za prosti čas in trenirke za otroke, ženske in moške, ki so uporabne v prostem času ter trenirke za sprehode in hobije. V kratkem pa bodo imeli na zalogi tudi delovne kape in delovne zaščitne rokavice.
V drugem nadstropju imajo veliko izbiro sanitarne keramike, radiatorjev, električnih boj-lerjev, litoželeznih kadi in droben inštalacijski material.
Na športnem oddelku imajo še vedno dobro izbiro Elanovih, alpskih in tekaških smuči, vezi in zimsko športne konfekcije.
BLAGOVNICA MAXIMARKET LJUBLJANA TRG REVOLUCIJE 1 ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ MESTA LJUBLJANE SERVIS ZA MNOŽIČNE PRI RED ITVE
Imajrmmrfcetl
Razpis
IX. veleslaloma cicibanov za pokal Maximarketa
2.
1. Tekmovanje cicibanov v veleslalomu	za	pokal	Maxi-
marketa bo v organizaciji blagovnice	Maximarketa	in
Zveze telesnokulturnih organizacij mesta Ljubljane in Servisa za množične prireditve. Tekmovanje bo na smučišču Tinkara 28. 2. 1981, s štartom ob 10,00 uri. Pravico nastopa imajo vsi cicibani(ke) rojeni leta:
—	cicibanke rojene 1974	in mlajše
—	cicibanke rojene 1973
—	cicibanke rojene 1972
— cicibani rojeni 1974 in mlajši
— cicibani rojeni 1973
— cicibani rojeni 1972
3. Deklice in dečki tekmujejo vsak na svoji progi.
4. Proga bo lahka in razločno postavljena.
5. Prijave sprejema blagovnica Maximarket, športni oddelek II. nadstropje do 26. 2. 1961
6. Prijavnica za tekmovanje je 30.- din in se jo poravnava na športnem oddelku s prijavo. Telefonske in pismene prijave se ne sprejemajo. Kategorizirani tekmovalci, ki imajo jugo točke, nimajo pravice nastopa. Pri žrebanju imajo vsi enake pogoje. 9. Žrebanje štartriih številk bo v četrtek 26. 2. 1981 v pasaži Maximarketa. Razglasitev rezultatov bo po končanem tekmovanju v hotelu Alpina. Prvo uvrščeni v vsaki kategoriji prejmejo pokal in diplomo drugo in tretje uvrščeni pa prejmejo diplomo. V primeru slabih snežnih razmer, si organizator pridržuje pravico tekmovanje prestaviti. Obvestilo o tem bo v dnevnem časopisju in radiu. Pri vplačilu prejme prijavtjenec podrobna navodila o tekmovanju. Vse spore rešuje komisija v sestavi: Kontrec Drago, Virk Janez, Dremelj Peter.
7.
8.
10.
11.
12
13.
14.
Republiški sekretariat za notranje zadeve
SR Slovenije
RAZPISUJE
sprejem učencev v šolo za miličnike kadete
POGOJI ZA SPREJEM
Na razpis se lahko prijavijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo
— da niso starejši od 17 let
— da so telesno in duševno zdravi
— da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku
— da obvladajo slovenski jezik
— da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov
KANDIDATI NAJ SE PRIJAVIJO NA RAZPIS
NAJPOZNEJE DO 31. MARCA 1981 na pristojni postaji ali oddelku milice. — Prijavo za vpis v šolo naj oddajo na obrazcu 1,20, kolkovano s 4,— din; prijavo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za — priložijo naj spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; kandidati, ki še obiskujejo osmi razred, naj predlože spričevalo za prvo polletje osmega razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa takoj, koga dobijo;
— pismeno priporoči lo in mnenje šole, v kateri se je šolal zadnje leto. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo vabljeni na zdravniški pregled, psihološki preizkus, preizkus telesnih zmogljivosti in znanja slovenskega jezika. Pri sprejemu v šolo za miličnike kadete bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo uspešnejši pri preizkusu znanja. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrten, bo obveščen do 10. junija 1981.
ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA
Šolanje se bo začelo 1. septembra 1981 in bo trajalo štiri leta.
PRAVICE IN DOL2NOSTI UČENCEV
Učenci imajo v šoli za miličnike kadete brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravioo do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor us pešno konča šolanje in je bil najmanj tri leta miličnik, je oproščen služenja vojaškega roka. Po končanem šolanju mora delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu všolo sklene pogodba.
VSA POJASNILA DAJEJO
1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon 327-290 2 Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon 51—737, in 3. vse postaje in oddelki milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE 47/4-81
Jože Vidic -	ff|
Pa sledauih uajnega zločinu Franu Frakeljna
Tako
je bila decembra 1942. leta v Tomišlju ustanovljena vaška straža, njen poveljnik pa je bil Franc Frakelj. Ta lopov me je vseskozi preganjal. Prvič me je aretiral 27. junija 1943. leta. Bila je nedelja in so me aretirali, ko sem zjutraj v hlevu čistila konja. Poleg mene so aretirali še Frančiško Grebenc in Alojzijo Modic. In veste, kaj so ti pobožni belčid storili? V Čmi vasi so nas izročili Italijanom, rekoč, da smo partizanke, ki so jih oni ujeli Italijani so nas' najprej odgnali v Borovnico in iz tamkajšnjih zaporov v Ljubljano. Večkrat so nas zaslišali dokler končno le niso spoznali, da so jih belčid nalagali Vrnile smo se domov.
Frakeljnu to ni bilo všeč. Že čez štirinajst dni je spet pridivjal iz Tomišlja v Vrbljene. Zjutraj, ko sem odprla vrata, je stal pred vrati in mi potisnil pištolo v prsi. »Aretirana si,” je rekeL ,,Italijani so na zaslišanju spoznali, da nisem ničesar kriva,” sem se mu zadrla v obraz. To ga je razkačilo, da mu je zagrozil: „Ce ne greš takoj z menoj, te ustrelim.” Besno me je gledal s sivimi očmi, jaz pa trmasto s svojimi zelenimi in nisem odmaknila pogleda. Morala sem z njim. Spotoma je aretiral še Ivanko Lesica in Francko Grebenc.
Domobranska postojanka v Tomišlju je bila v šoli. Tu smo bile zaprte. Nekaj dni pred tem so partizani pri belogardističnih družinah v Brestu in Vrbljenah opravili prehranjevalno akcijo. Na zaslišanju je Frakelj želel zvedeti, če je bil v akcgi tudi moj brat Karel. Seveda je bQ, a mu tega
nisem priznala. Razkačen do brezumnosti me je tako tepel, da so šle od mene kri, voda in blato. Posledice pretepa bom čutila vse življenje.
Po zaslišanju se je usedel na motorno kolo in se odpeljal v Ljubljano. Verjetno je šel po nasvet, kaj naj stori z nami. To je bilo že po padcu fašizma v Italiji in Angloameričani so bili že na Siciliji. Italijani naših ljudi niso več pošiljali v internacijo v Italijo. Nasprotno, začeli so jih spuščati Kaj je Frakelj opravil v Ljubljani, si lahko le mislimo. Opoldne se je nejevo ljen vmil in nas vse tri spustil domov.”
V Tomišlju sva se z Angelo ustavila in si ogledala šolo, v kateri je bila nekoč zaprta. V želji, da zvem kaj več o tem krvoloku, sem jo vpraša 1, če pozna kakega bivšega člana vaške straže, ki je bil s Frakeljnom v postojanki »Lahko greva k nekemu kmetu, samo on ni bil slab človek. Danes je zelo napreden kmet in ima vse otroke šolane.” Obiskala sva tistega kmeta, kije dejal: „Res je, pred kapitulacijo Italije sem bil pri vaški straži kot Frakeljnov pisar. Vem le to, da je bil on Ehrlichov stražar (član akademskega kluba Straža, ki ga je vodil duhovnik in prof. teologije dr. Lambert Ehrlich). Odkod je bil doma, ne vem. Kadar smo bili zunaj postojanke, je bil velik stra hopetec in je bežal ob najmanjšem poku, mi pa za njim. Ob kapitulaciji Italije je zbežal v Ljubljano in se v Tomišelj ni več vrnil, jaz pa se od tedaj nisem več priključil belim. Se to lahko povem, da je bil Frakelj velik fanatik in sadist”
Med Tomišljem in Vrbljenami sva se ustavila pri spominskem obeležju, kjer so italijanski fašisti 22. decembra 1941. leta ustrelili narodnega heroja Ljuba Šercerja, Valentina Kariža, Ivana Verbiča, Rada Kogoja, Karla Kranjca in Ignacija Žagarja.
»Naša hiša je le okrog 1500 metrov od tega kraja,” mi je pripovedovala Angela. .Dobro smo slišali streljanje. Snega še ni bilo, zmrznjena zemlja pa je bila še dolgo krvava. Kako hudo nam je bilo, ko smo zvedeli, da so tukaj streljali na smrt obsojene partizane in aktiviste OF, najbolje ponazarja naslednji primer: Za kosilo je mama skuhala žgance in kislo zelje, priljubljeno domačo kmečko jed. Doma smo bili štirje, poleg mene in mame še brata Karel in Anton. Karel je dvignil žlico, da bi zajel iz skupne sklede, jo zadržal za trenutek nad jedjo, potem pa počasi povesil glavo in odložil žlico- Mama ga je vprašala, če je bolan. »Kako naj jem ob misli, da so tu blizu nas izkrvaveli najboljši slovenski sinovi” In nihče od nas štirih tistega opoldneva ni za užil hrane.
Sest mesecev po teh dogodkih je Karel odšel v partizane. Ko se je začela roška ofenziva, je bil v zasedi natanko nad tem spominskim obeležjem. Italijanov je bilo kot listja in trave. Tu blizu Ljubljane niso pričakovali odpora. Kolona italijanskih vojakov, v kateri so šli po trije in trije v vrsti drug za drugim, se je približala zasedi na trideset metrov, ko so borci sprožili orožje. Karel je bil mitraljezec in je na tem mestu maščeval Sercerjevo smrt. Na bojišču je obležalo okrog trideset italijanskih vojakov, partizani pa so se brez izgube umaknili. Padfc vojake so videli vaščani, zato ni treba dvomiti o moji pripovedi.”
Nadaljevala sva pot v Vrbljene, do njene rojstne hiše. Pokazala mi je peč, na kateri je sedela pred aretacijo. Med drugim mi je pokazala, kje je bil pred hišo kamen, na katerega se je spomnila pred streljanjem na Lisičjem..
»Poglejte,” mi je dejala, »naša hiša se vidi s krimskih gozdov in Šeš»rja. S partizani sem bila takole zmenjena: če so bili belogardisti v vasi, sem na zid obesila rdečo jopico kot znamenje nevarnosti. Jopica se je s hriba dobro videla.
Tistega usodnega januarskega dne, ko so nas odpeljali na streljanje, sta takoj po našem odhodu v vas prišla dva partizana, in sicer moj brat Tone in mitraljezec Brancelj iz Tomišlja. Nista vedela, v katero smer so nas gnali, zato je Brancelj spustil rafal v zrak, v strah domobrancem. To je bil razlog, da so nas gnali naokrog k Mateni in po Ižanski cesti na Barje in nas po poti svarili, naj bomo tiho in naj potiho hodimo, hkrati pa nas priganjali.”
V Vrbljenah sem obiskal sorodnike umorjenih žensk, med drugim tudi Mihaelo Furlan, ki se je pred aretacijo rešila tako, da se je skrila v svinjak, medtem ko so njenega brata Martina in sestro Pavlo odpeljali in ubili.
Z Angelo sva nadaljevala vožnjo po isti poti, po kateri so nekoč šle ženske iz naše zgodbe. Med vožnjo mi je pripovedovala, kako so belogardisti trikrat aretirali njeno 62-letno mamo. Po njenem begu z morišča so jo hodili spraševat, kje je hčerka, ona pa jim je odgovarjala: »To moram jaz vas vprašati, ker ste jo vi odpeljali.” Od njene devetčlanske družine ni niti eden doma dočakal konca vojne. Kmalu po Angelinem begu so njeno mamo poslali v taborišče Ravensbrucck, od koder sc ni več vrnila. Domačijo so izropali. Odpeljali so tri konje, več glav govedi, kosilnico, mlatilnico. Vse, kar so dobili, do zadnjega žeblja. Shrambe so očistili tako temeljito, da še miši niso imele kaj jesti.
l
Na Barju mi je pokazala, kje je stal Frakelj, ko je držal tisti »znameniti” govor.
Na Lisičjem sva si ogledala kraj moritve in Lisičji grad. »Žrtve so tukaj pokopali, kjer so jih ustrelili," je pripovedovala. »Prisotna sem bila, ko sojih prišli odkopat.
Kosso iz groba dvignili prvo truplo, nisem več vzdržala. Objel me je občutek, d* spadam mednje in ne med žive. Zbežala sem na vrh hriba in strahovito jokala. Ko sem se opomogla, sem se ozrla po Barju to okoliških hribih ter vzdihnila: Srečna ** lahko, domovina, ker so te rešili junaški-partizani. Si plamenita in lepa, toda tudi' bedna in grda hkrati. Kako je moglo iz tvoje rodovitne zemlje vzkliti toliko podlih • izdajalcev, morilcev? “
Kot sem že zapisal, je Angela Kumše o križevem potu barjanskih žensk osebn0 pripovedovala Borisu Kidriču in drugim funkcionarjem glavnega štaba NOV in POS. toda potrebno je reči, da sta se s Kidriče#1 srečala šele poleti 1944. leta. Vodstvo Of za Slovenijo je o zločinu na Lisičjem zvedelo prve dni februarja. Kako so sprejel* to žalostno novico, zvemo jz partizanskega dnevnika Toneta Fajfarja:
»Medtem pa belogardisti strahovito div jajo po slovenski zemlji. Nocoj smo prejeli poročilo ribniškega okrožnega odbora OF 0 pobijanju naših ljudi na Barju. Doslej s0 postrelili že nad 120 svojcev partizanov* Pretresljivo je poročilo Angele Kumše ** Vrbljen, ki je z morišča ušla belim rabljem; medtem ko so streljali še enjast drugih ljud» z Barja. Kaj naj pričakuje bela garda za t0 brezumno divjanje? Na dan obračuna bodo naša srca otrdela kakor kamen iri nihče prstom ne bo mignil, dokler ne bodo pmv do zadnjega iztrebljeni vsi izdajalci. Tako se pa delajo krvave revolucije, o katerih pm^ jo belogardisti, da jih hočejo preprečiti. Kj®
je sila, ki bi mogla sedaj preprečiti n^l
bolj
bo
krvavo maščevanje? V kom izmed nas po vsem »cm še mesta za milosrčnost, za usmiljenje? Naj se do zadnjih korenin izpolni Čiščenje slovenskega naroda vse zverinskih elementov, ki zdaj bruhajo goljf, in nesrečo nad ubogo slovensko zemljo-
(Nadaljevanje prihodnjič)
Postal(a) nov naročnik Dolenjskega lista od ............dalje.
S tem pa si je pridobil pravico do popusta za Potovanje v Hercegnovi v višini 150 din.
(žig in podpis odgovorne osebe)
Mistične zanimivosti
CENIK dnevnih in poldnevnih kart na slovenskih
SMUČIŠČIH 1980/81
Smučišče
^rmošnjice Ribniško Pohorje Lovrenc na Pohorju ^aliČ pri Postojni
sobota, nedelja, praznik Lisca ^kljuka
gornje Jezersko
Ježevo
^ravna gora Rogla
sobota, nedelja, praznik ^atrnik plenica
M^iborsko Pohorje r°r'5ka Planina tari vrf, nad g^ofjo Loko •»•'ka Planina
Kobla	1
Kanin
Kope [anjskagora RTC Golte
sobota, nedelja, praznik 200,00
Vogel
Krvavec
dnevna karta din		poldnevna karta din	
odrasli	otroci	odrasli	otroci
	60,00	40,00	
90,00	60,00 60,00	60,00	30,00
	100,00	70,00	
120,00		80,00	
100,00	50,00	70,00	
	100,00	—	
	100,00	70,00	
	120,00	70,00	
120,00	80,00	-	
130.00	100,00	100,00	80,00
150,00	110,00	130,00 1 00,00	
140,00		85,00	
140,00	100,00	80,00	60,00
150,00	100,00	100,00	
150,00	100,00	100,00	
150,00	100,00	100,00	
150,00	100,00	100,00	
160,00	120,00 '	120,00	100,00
170,00	140,00	110,00	80,00
180,00	120,00	120,00	80,00
180.00		120,00	
	120,00	120,00	90,00
200,00	130,00		
180,00	110,00	120,00	80,00
200,00	130,00	130,00	
			
tahko prepustiti usodi premoženje, ki je bilo ustvarjeno z velikim trudom. V letih 1942 in 1943 je vodila preskrbo rajonskih okrožnih aktivistov in kurirjev ter pomagala pri organiziranju AFŽ odborov po vaseh. Po kapitulaciji Italije se je vrnila domov, še naprej aktivno delovala pri preskrbi vojske in snovanju organov nove oblasti.
Že med vojno je postala članica KPJ, odlikovana pa je bila tudi z redom za hrabrost Po osvoboditvi je spet s težkim srcem pustila dom in sledila možu v Ljubljano, večino zemlje pa sta oddala družbenemu sektorju. Po moževi upokojitvi sta se vrnila v Cerkvišče in bila vselej v središču družbene aktivnosti na vasi.
Izguba živjenjskega tovariša je bila zanjo naj hujši udarec. Zdaj, čeprav osamljena, še vedno vztraja na svojem domu.
Ob visokem jubileju veljajo Jakofčičevi mami iskrene čestitke!
- o
Martina Pavlin
Prenehalo je biti plemenito srce skrbne matere in žene ter dobre vaščanke Martine Pavlin. Od tebe se poslavljamo vsi, ki si jim nesebično pomagala, vsi, ki smo te spoštovali in imeli radi.
Rodila si se v vasi Veliki Slatnik leta 1915 kot hči revnih kmečkih staršev in že v otroških letih ti ni bilo lahko. Trdo si morala delati za svoj vsakdanji kruh. Poročila si se prav v letu, ko se je začela druga svetovna vojna. K ljub težavam sta si z možem zgradila v Križah lep dom, ker je bil rodni dom pretesen. V poštene državljane si vzgojila pet svojih otrok. Vaščani vasice Križe te torno ohranili v nepozabnem spominu, draga Pavlinova mama, saj si imela za nas vedno prijazno in toplo besedo. Za vsakoletno sodelovanje smo ti iskreno hvaležni tudi člani mladinske organizacije in gasilskega društva Potov vrh - Veliki Slatni!".
STANKO MAVSAR
\ Potov vrl l
S Kompasom in Dolenjskim listom na praznik mimoze v Hercegnovi
Novi naročniki Dolenjskega lista si bodo ,,Praznik mimoze 81" ogledali za 145 dinarjev ceneje
m KOMPAS JUGOSLAVIJA PRAZNIK MIMOZE 81 HERCEGNOVI
od 5. do 8. februarja
cena 3.450 din
prevoz avtobus in letalo, 3 polni penzioni, prireditve, zabave, ples, vodstvo in organizacija potovanja, odhod iz NOVEGA MESTA INFORMACIJE IN PRIJAVE:
KOMPAS NOVO MESTO, Novi trg 8, telefon (068) 21 —333in 23-404
KOMPAS LJUBLJANA: Miklošičeva 11, telefon (061) 327-761
Mestece Hercegnovi v “okokotorskem zalivu je organizator vsakoletne tradicionalne Prireditve PRAZNIK MIMOZE.
ted dvemi leti so Hercegnovci Pr“li sto prireditvijo na obisk v Pobrateno Novo mesto. Kot pa velevajo dobri stari običaji je Potrebno vrniti obisk bratskemu mestu, pa čeprav samo kot obiskovalci prireditve Praznik
mimoze 81.
. Obisk letošnjega praznika mimoze organizira Turistična agencija KOMPAS. 5. februarja o°do odpeljali avtobusi ob 17. Ur' in 15 minut izpred novo-
meške poslovalnice Kompasa na Novem trgu št. 8 na zagrebško letališče.	Po pristanku na
Dubrovniškem letališču Čilipi pa se bodo obiskovalci prepeljali do Hercegnovega z avtobusi. V štirih dneh, kolikor bo trajal obisk Hercegnovega, bo program obiska zelo pester. Poleg povorke in koncerta ansambla ,,Praznik mimoze" z Nedo Ukraden in Dubrovniškimi trubadurji,se bodo gostje udeležili tudi nabiranja mimoz, ki bodo takrat v začetku februarja, ko bo nas še grizel mraz v ušesa, že zacvetele.
ZA NOVE NAROČNIKE DOLENJSKEGA LISTA PRIJETNO PRESENEČENJE
Posebno želimo opozoriti vse tiste, ki se bodo na novo naročili na Dolenjski list z naročilnico št. 1 (22. januarja) in naročilnico št 2(29. januarja) irt ki se bodo prijavili za potovanje v Hercegnovi, da
bodo plačali 150 DINARJEV MANJ.
Izpolniti je potrebno naročilnico in jo poslati ali prinesti na naročniški oddelek Dolenjskega lista Glavni trg 5, kjer bodo potrdili kupon za popust
S potrjenim kuponom se boste lahko prijavili pri Kompasovi poslovalnici v Novem mestu na Novem trgu št. 8 ali pa v Ljubljani na Miklošičevi 11. Želimo vam prijetno bivanje v Hercegnovem.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA IN KOMPAS JUGOSLAVIJA
naročilnica št. i
Ime in priimek......................................
Naslov.........................................P°šta
se naročam na Dolenjski list od 22. januarja 1981 dalje.
(podpis)
KUPON št. 1
Naročniški oddelek Dolenjskega lista potrjuje, da je tovariš(ica)
Biserna poroka
Jože Miklavčič, Kranjčev ata iz Malin pri Semiču, ter njegova žena Frančiška bosta, če bo vse po sreči, 6. februarja slavila redek jubilej — biserno poroko.
Jože Miklavčič se je rodil pred 83 leti v revni kmečki družini kot najmlajši izmed osmernice otrok, zato ga je oče pridržal na posestvu. Leta 1921, torej pred 60 leti, si je izbral za življenjsko sopotnico Frančiško Gazvoda s Pristave pri Novem mestu, s katero sta imela devet otrok. Ker je bilo težko za vsakdanji kruh, je Jože 1927 odšel v Kanado, kjer je bil pet let, nakar se je zaradi bolezni moral vrniti domOv. Tuje ostal do 1939, ko je znova krenil na pot, tokrat v Nemčijo. Tik pred izbruhom vojne se je vrnil domov, se povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem in bil v začetku 1942 izvoljen za vaškega zaščitnika.
Kot dober in zanesljiv sodelavec NOB je bil izvoljen za delegata Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943. Vlogo vaškega zaščitnika je opravljal vestno vse do osvoboditve. Skrbel je za hrano in druge potrebščine, pri njem je vsak partizan našel zavetje, dober zalogaj in toplo krušno peč. V njegovi hiši je bil vsak štab v vasi se nahajajočih partizanskih enot K delu je pritegnil tudi svojo ženo Frančiško ter hčerki Francko in Mimico, ki sta bili leta 1943 sprejeti v SKOJ. Starejši sin Jože je bil v partizanih in je leta 1943 padel v času nemške ofenzive pri Kostanjevici
Jože Miklavčič je pripomogel, da je bila vsa vas na strani osvobodilnega gibanja. Izdajalcev v vasi ni bilo. N ih če ni bil pri beli gardi. Aktivnih partizanov je bilo kar 17, med njimi pa jih je 9 darovalo življenje za svobodo našega naroda.	^	p
SEMINAR O INFORMIRANJU
16. januarja je bil v Brežicah seminar o informiranju za člane komisij za informiranje in mentoije novinarskih krožkov na osnovnih šolah. Od sedemdeset povabljenih se ga je udeležilo le 13. Seminar je organiziral Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Brežice. Predavatelj Milan Jazbec je udeležence seznanil s sistemom informiranja in z glavnimi novinarskimi zvrstmi, govora pa je bilo tudi o mladinskih glasilih in doj)isništvu. Urednik radia Brežice Franci Hedl pa je pojasnil vlogo radia v informiranju. Spregovorili so še o problemih, s katerimi se soočaj o pri svojem delu in sklenili, da bodo nadaljevali s takim informacijskim izobraževanjem.
BREDA DUSlC • ••
DRUGAČ EN ŠOLSKI DAN
Zadnji šolski dan v prvem polletju je bil v naši občini drugačen kot ponavadi. Na šoli v Velikem Gabru, Šentrupertu in Mokronogu smo namreč zaigrali učenci glasbene šole Trebnje in predstavili svoja glasbila. Vsi nastopajoči, 35 po številu, se bomo zbrali tudi 8. februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku, in priredili koncert še v Trebnjem in na Mirnu
DAMJANA ZUPAN 8. b
oS Šentrupert • ••
BIZELJSKO: KVIZ O KMETIJSTVU
TOK Slovin — tozd Kooperanti, aktiv mladih zadružnikov in mladinska organizacija z Bizeljskega bodo v soboto, 31. januarja, ob 17. uri priredili na Bizeljskem kviz ,Mladi in kme-tijstvo“. Sodelovalo bo kakih 7 ekip iz brežiške občine.
I. IVANŠEK
• ••
DARILO V TISKOVNI SKLAD DL
Anton Božič, ABC Pomurka, tozd prodaja na drobno v Ljubljani, je podaril v tiskovni sklad Dolenjskega lista 4.542,85 din. Za prispevek se mu uredništvo iskreno zahvaljuje.
80 let Jakofčičeve mame
5,04	KAN Dl JA	18,57
5,07	NOVO MESTO - CENTER	18,56
5,09	NOVO MESTO	18,54
5,38	TREBNJE NA DOLENJSKEM	18,31
6,09	IVANČNA GORICA	18,07
6,30	GROSUPLJE	17,51
7,00	LJUBLJANA	17,19
8,30	JESENICE	16,13
9,10 ,	BOHINJSKA BISTRICA	15,35
OB SOBOTAH IN NEDELJAH BO VOZIL »BELI VLAK" IZ NOVEGA MESTA IN LJUBLJANE PO REDNEM PROGRAMU.
CENE:
Novo mesto - Bohinjska Bistrica	315,00 din
Trebnje — Bohinjska Bistrica	305,00 din
Ivančna gorica - Bohinjska Bistrica	290,00 din
Grosuplje - Bohinjska Bistrica	275,00 din
Ljubljana - Bohinjska Bistrica	230,00 din
Cene veljajo od 7. novembra 1980 dalje.
Prijave, rezervacije in informacije v Novem mestu: MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO, Novi trg 4, telefon (068) 22-555, DELOVNI ČAS oa 7. do 15.30 ure in ob sobotaii oo 8. do 12. ure, ter na železniških postajah Novo mesto (22—255), Treunje (83—060), Ivančna Gorica (783—038) in Grosuplje (771—180).
IZ NOVEGA MESTA Z BELIM VLAKOM
DO SMUČIŠČ NA KOBLI
med počitnicami VSAK DAN
od 12. uo 24. januarja 1981
19. januarja je praznovala osemdesetletnico Ana Jakofčič iz Cerk-višč v Beli krajini Rojena je bila v Pavičičih in preživljala je težko mladost. V zgodnjem otroštvu je izgubila mater. Kot edino dorašča-joče dekle pri štirih starejših bratih, ki so morali v prvi svetovni vojni pod orožje, je nosila glavno breme na kmetiji in pri skrbi za mlajše otroke iz drugega očetovega zakona. Tako je rasla in jeklenela ob očetu naprednjaku, zvezala svoje nadaljnje življenje z Nikom Jakofčičem, kije postal znani revolucionar. Na manjši kmetiji v Cerkviščih sta s skrbnostjo ustvarila pogoje za primerno življenje.
Jakofčičeva mama ni niti najmanj pomišljala spremljati vse večjo aktivnost moža komunista v letih pred drugo svetovno vojno. Čestokrat je opravljala pomembne naloge in tudi ona širila napredne ideje. Takoj po okupaciji sta se z možem vključila v , revolucionarno delo s celotno družino, s tremi mladoletnimi otroki vred. Ni naključje, daje ravno v tej vasi deloval odbor OF med prvimi v Beli krajini že v septembru 1941. In tudi ob roški ofenzivi leta 1942 se ni slučajno v Cerkvišče umaknila partizanska bolnišnica. Čeprav je vas precej daleč od Roga, je vodja bolnišnice dr. Mihelčič vedel, komu lahko ranjene borce zaupa. Jakofčičeva mama je bila ob možu glavna v preskrbovalnem centru za to bolnišnico, ki jo je sicer vsa vas pomagala vzdrževati
GLOBTOUROVA POSLOVALNICA V RADENCIH
9. januarja letos so v Radencih v hotelu Radin odprli novo Globtou-rovo poslovalnico, ki bo poleg običajne turistične ponudbe prevzela organizacijo kongresov in seminarjev ter skrbela tudi za zabavo in rekreacijo hotelskih gostov.
NOVE CENE ZA OGLED
POSTOJNSKE JAME
Od prvega januarja letos veljajo za ogled Postojnske jame nove cene. Za domače goste je vstopnina 100 din, za otroke od 6. do 12. leta starosti 50 din, ža organizirane skupine osnovnih šol in JLA 35 din. Za ogled Predjamskega gradu pa bodo domači gostje morali odšteti 26 din in otroci 13din.
Upati je, da se zaradi višjih cen
vstopnic ne bo zmanjšalo število obiskovalcev.
NOVA TURISTIČNA POSLOVALNICA V LJUBLJANI
Danes so v Ljubljani v Igriški št. 5 odprli novo turistično poslovalnico Unis Turist Sarajevo, tozd. Unis turizem, ki je prva Unisova poslovalnica v Sloveniji.
Posredovali bodo najrazličnejše turistične informacije, organizirali počitnice in izlete po domovini in tujini, prodajali vozovnice za vse vrste prometnih sredstev in predvsem skrbeli, da bi približali turistično ponudbo Bosne in Hercegovine Sloveniji. Prav zato bodo posredovali programe in informacije o možnostih splavarjenja po bosanskih in hercegovskih rekah, smučanju na Jahorini ter kulturnih in zgodovinskih spomenikih, predvsem iz časa narodnoosvobodilne borbe.
J. SAJE
"\
8 Kompasom na smučanje
f^VORlAZ - MORZINE: odhodi 7. in 14. 3.
U TOUSSUIRE: odhodi 7., 14. in 21. 3. £HAMONIX: odhodi 14. 3. in 25. 4. pOURCHEVEL: odhod 14. 3.
*AL SENALES: odhod 26. 4.
•"AMPEAGO — Val di Fieme: odhodi 14., 21. in 28. 3,
^ARMOLADA: odhod 25. 4.
[^formacije in prijave:
VSE POSLOVALNICE KOMPASA
^ KOMPAS JUGOSLAVIJA
Zaradi izdajstva je morala celotna družina zapustiti dom in sc umakniti v ilegalo. Za ženo, s srcem in dušo predano kmetovanju, ni bilo
Uredništvo v gosteh: DVOR
■j \
Dvorjani, ki živijo samo od dela
Dvor je med redkimi dolenjskimi kraji s proletarsko tradicija Že iz keltskih časov so na Dvoru poznali fužinarstvo, ki se je nadaljevalo tudi v srednjem in novem veku, posebno pa je cvetelo v dobi grofov Auerspergov, ki so imeli tu svoj dvorec. Po njem je vas dobila tudi ime. Malo pred iztekom 17. stoletja je Karel Viljem Auersperg odprl na Dvoru kovačijo z 20 delavci in 1803 je začela delati tudi livnica železa, ki je zaposlovala okrog 170 delavcev. Rudo so kopali v neposredni bližini, deloma pa so jo dovažali iz Straže, Trebnjega, Šentruperta in Gradca.
Še močneje se je razmahnila industrija leta 1840, ko je začela delati velika tovarna železnih izdelkov. Izdelovali so strojne dele za papirnice, topovske krogle, parne kotle, Štedilnike, cevi itd Celo železni mostovi so prihajali iz dvorske železarne. Med drugim je tudi nekdanji ljubljanski „Cevljarski most”, drugi pa je v Olomucu na Moravskem. Leta 1869 je tovarna pogorela, nekaj let zatem so Auerspergi obrat zaradi slabih prometnih zvez opustili in vse naprave so dali prepeljati na Jesenice.
V arhivih je ohranjen zanimiv podatek, ki priča o stavi dvorske železarne. Leta 1806 je Karadjordje poslal na Dvor posebnega odposlanca z naročilom za 60 topov in možnarskih pušk za njegovo vojsko, toda avstrijska vlada je izvršitev naročila preprečila.
Pred zadrgo vojno je bil Dvor znan po razviti lesni industriji. Les so izvažali celo v Italijo. Prebivalstvo se je tedaj ukvarjalo s kmetovanjem. Za današnje lase je zanimiv podatek, da so pridelali krompirja in živinoreje precej tudi za prodajo. Dvor je bil pred vojno samostojna občina, danes pa nima niti lastne krajevne skupnosti
Dvor z vasmi Podlipa, Brezova Reber, Ajdovec, tremi Lipovci, Sadinjo vasjo, Trebčo vasjo, Stavčo vasjo, Jamo, Podgoz-dom, Laščami, Gor. in Dol
Kotom ter Vinkovim vrhom predstavljajo dvorsko področje v krajevni skupnosti Žužemberk. Tu živi okrog 1250 krajanov, med katerimi je nad 200 zaposlenih.
V kraju je danes znani Novolesov tozd Gugalnik z 80 zaposlenimi, ki dela samo za izvoz, imajo znano ribogojnico Emone, dve trgovini pošto, šolo štirirazrednico, 3 gostilne in 2 obrtnika. Kmet je en sam
Ko sva novinarja Ria Bačer in Ivan Zoran 14. januarja popoldne v gostilni „Pri Bo-benčku** čakala krajane, sva bila malce v skrbeh, če bo na naše kramljanje prišlo kaj ljudi, pa je bila gostilna kmalu po 17. uri nabito polna. Kaže, da Dvorjani čutijo potrebo o svojih težavah in življenju v kraju, spregovoriti tudi javno.
France Jarc, predsednik sveta krajevne skupnosti Žižemberk, je kot krajevni funkcionar takole predstavil želje ljudi: „Radi bi .Gugalnik* povečali in s tem omogočili dodatno zaposlitev krajanom, ki se zdaj vozijo na delo v razne industrijske centre. Razen tega ima ta tozd vse možnosti za še večjo proizvodnjo, na sedanjem prostoru pa ni možno dograjevanje. Krajani so pripravljeni odstopiti parcele za novi obrat med Podgozdom in Jamo, da pa ne bi gradnja komunalnih naprav preveč bremenila samo ene delovne organizacije, želimo v ta predel privabiti še Iskro za proizvodnjo žarnic in varovalk. Glede tega potekajo prvi .tipajoči* pogovori z obema kolektivoma. Hkrati z gradnjo industrije bi zastavili stanovanjsko gradnjo, otro&o varstvo itd, dobili pa tudi vse pogoje za ustanovitev lastne krajevne skupnosti.”
Več ljudi je dokaj razborito omenjalo škodo za kraj, ko so lani odpeljali (čeprav na po-
sodo) iz stare žage turbino. Ta je svojčas dajala tok celotnemu Dvoru, gnala pa je še mizarsko industrijo. Krajani menijo, da je nujno razpadajoče poslopje obnoviti in žago vrniti kraju, ker bi turbina zelo prav prišla za potrebe SLO.
Potožili so tudi zavoljo kulturnega mrtvila. ..Srednja generacija na Dvoru nima nič za zabavo razen gostilne,“ so rekli. Pred dvema letoma so Dvorjani hodih na pevske vaje v Žižemberk, kjer je lepo deloval združeni pevski zbor, a je kmalu razpadel. Mentorja imajo pevci pred nosom, so pa take razmere, da ta človek še za predlani ni dobil plačanih ur...
Glede cest je bila kritika najštevilnejša. Eno največjih pasti in nevarnosti za krajane predstavlja oster ovinek z ozko cesto pred zavojem na most čez Krko na Dvoru, pod cesto pa je globok prepad. Po tej cesti pa vozijo vsak dan delavce v službo in otroke v šolo.
Pritožujejo se tudi na Vinkovem vrhu. ,.Slabše ni nikjer,“ pravijo. ,.Odrezani smo od sveta, saj pozimi ne more v vas noben avto. Niti v bolnišnico ne moremo nikogar peljati, če je sila!” Franc Štrumbelj je z grenkobo ugotovil, da so gozdarji obljubili novo cesto že pred enim letom, zgodilo pa se ni prav nič.
Znani slovenski pisec iger in humoresk Marjan Marinc, ki se je udomil med krajani Trebče vasi, je stresel nekaj pikrih na račun neurejenih komunalnih zadev. ,,V kraju še zdaj ni prometnih znakov in kažipotov, čeprav smo to zahtevali na zboru občanov in poslali sklep pristojnim v reševanje. Očitno je to znamenje neodgovornosti in nepozornosti pristojnih do prizadetih prebivalcev. To pa
\endarle niso nepomembne obrobne stvari, čeprav so videti take.”
Dvorjani negodujejo tudi, kadar zmanjka pitne vode. Kot so povedali v gostilni „Pri Bobenčku**, se to ne zgodi tako malokrat. Tisti, ki dobivajo pitno vodo iz žužemberskega vodovoda, trdijo, da pipe presahnejo tudi po več dni, nemalokrat čez nedeljo. „Še živina j e prikrajšana, kaj šele ljudje! Toda z vedri v zadnji četrtini 20. stoletja res ne gre več. Vse to kaže, da vodovodna služba ne dela najbolje. Rešitve še ne bo jutri, saj se zgodi, da akcija za razširitev in posodobitev vodovodnega omrežja poteka prepočasi,“ je s kar se da resnim obrazom ugotavljal sicer hudomušni Marinc.
Beseda je nanesla na obrt, ki je včasih cvetela: samo na Dvoru je delalo sedem kovačev, štirje mizarji, trije mlinarji in žagar, zdaj pa potrebuje človek vsega dva prsta na roki, da preš tej e obrtnike, ki so ostali in nadaljujejo tradicijo. Daleč naokoli je znan dvorski kovač Franc Grum kot eden od treh. „To je naša tavžentroža,** se je pošalil eden od zbranih sobesednikov pri pogovorni mizi, takoj nato pa je pojasnil, kaj je s tem mis il:	„Franc nam
popravlja poljedelske stroje, pluge in brane, podkuje konje, zna pa še kaj drugega.” Če bodo že druge domače obrti v okolici kmalu izumrle, kovaštvo še dolgo ne bo. Dokler bo stala Grumova kovačija, že ne. Grum je pribil: „Moj oče je bil kovač, jaz sem in tudi sina sem navdušil, da bo nadaljeval za menoj.”
Medtem ko je Dušan Može potarnal glede slabe dostave časnikov, posebno Dela, na katero je naročen, nobene pa ni želel črhniti o trgovini, češ da
se to za bivšega trgovca ne spodobi, se je Mirko Repar razgovoril o svojih čebelah in sploh čebelarskem gospodarstvu, ki se mu, odkar je upokojen, povsem posveča. „Lani je bila slaba letina, ker je medilo vsega nekaj dni. Čebele so potrebovale sladkor, ker pa ga ni bilo mpč dobiti, so se morale hraniti z medom. Kaže, da bo tudi letos tako, saj stabilizacija tudi čebelam ne prizanaša. Namesto da bi med dobili ljudje in ga uživali kot hrano in zdravilo, ga bodo morale čebele. Ni dvoma, da se s tem dela nepopravljiva škoda.”
Precej pohval pa je na Dvoru slišati o gasilcih. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1932 in je takrat zgradilo majhen gasilski dom, ki pa današnjim potrebam ne ustreza. Leta 1972 so imeli že vse pripravljeno za gradnjo novega doma, v katerem bi bil tudi vrtec, kegljišče in še kaj, pa je zaradi ovir pri lokaciji vse padlo v vodo. Lani so se odločili razširiti stari gasilski dom s sodelovanjem upokojencev, da bi tudi oni dobili svoj prostor. Letos dela nadaljujejo. Občani so dali za gradnjo doma že 30 kubikov lesa in opravili čez 1700 prostovoljnih delovnih ur. Za požarno varnost je v dvorskem predelu kar dobro poskrbljeno, saj tudi v okoliških vaseh delajo gasilci, bojijo pa se, če bi v domači lesni industriji pišlo do ognja. „Ne bi imeli s čim gasiti, ker razpolagamo le z napravami za klasične po žare,‘‘ so rekli.
Čez Rome, ki so se naselili okrog Stavče vasi, imajo krajani veliko povedati.* Sekajo jim gozd in delajo škodo tudi na poljih in v sadovnjakih. Pravijo, da je bilo s predstavniki občme že lani dogovorjeno, da bodo Rome razselili po vaseh v
spodobnejša	bivališča,
ampak ... Se vedno so na istem mestu in še vedno kradejo, postajajo pa tudi napadalni.
Mladina je precej delavna. V organizaciji je 120 članov, meč katerimi je nekaj nad 30 zelo aktivnih. Mladi imajo svoj p0" stor v stari žagi. Sprva so biliv prvem nadstropju, ko je začela streha puščati in se podirati, s° morali usposobiti za klubsko delo prostore v pritličju. Tam se shajajo malone vsak večer ob šahu in namiznem tenisu, vsakih 14 dni pa imajo disco plesa-Zelo dobro sodelujejo vsako leto z brigadirji akcije Suha krajina, pogrešajo pa možnosti za športno udejstvovanje. Na zasebni njivi vadijo le nogometaši, ki tudi sami zberejo denar za najemnino. Taki pogoji za mlade, navdušene za šport, gotovo niso spodbudni.
Sicer pa je na Dvoru tako kot še marsikje. Eni in isti krajani delajo v vseh organizacijah,
vedno isti SO ru ,4'Stankih,
medtem ko večina ostalih ljvu1 s strani kritizira. Novi ljudje s® branijo funkcij.
Perspektiva Dvora in okol£ ških krajev je začrtana v sred' njeročnem planu za celoto0 Suho krajino. Stojan Jakovi)®; vič, predsednik sveta skupnost' suliokranjskih krajevnih ikup nosti, je povedal: .Predviden® je širitev Novolesovega tozd® Gugalnik. Ribogojnica >Krk®; bo ob koncu leta 1985, k®
bodo končane razširitvene n®j
ložbe, sposobna za vzrejo 51®' do 550 ton tržnih postrV-Povečal se bo. tudi sam Dvor-Novemu naselju, ki šteje kaki® 40 hišnih številk, se bo pridt0' žilo še eno, ki bo zraslo n2, drugem koncu vasi ob *est proti Žižemberku. V hišah so* glavnem mlade družine, zat°L čedalje večji problem otrošk^ varstva. Vrtec je v načrtu *®, leto 1982. Sam kraj bo po* pomembnejši za turizem, ko o dokončno asfaltirana Dvor — Kočevje. Bolj kot zdaj pa bomo morali varoy® Krko in ne dovoliti, da bi spremenila v kanal.”
Franc Štrumbelj
Stojan Jakovljevič
Primož Legan
Vinko Veselič
Franc Grum
Dušan Mozc
Slavko Koncilja
Marjan Marinc
J ož Slogar
France Jarc
Rajko Černagoj
Jože Ban
Franc Štrumbelj
Mirko Repar
Peter Iskra	Stefan	Zupančič
kultura
in
izobra-
ževanje
Ob srečni	trj
Večer »Samorastniške besede”
Ljubiteljska kultura čedalje bolj osvaja Slovence
Lani je v Sloveniji delovalo 1.700 kulturnih društev z okoli 4.000 skupinami, delavnih članov pa je bilo že 140.000. Lahko izračunamo, da se je z ljubiteljsko kulturo ukvarjal povprečno vsak trinajsti Slovenec. Številka 13 v tem primeru ni shbo, marveč dobro, celo odlično znamenje. Ob njej moremo ugotoviti, da nas je čedalje več, ki kakorkoli delujemo pod okriljem republiške ZKO. Še pred petimi leti bi namreč smeli na tem mestu zapisati, da je kulturni amaterizem pritegni! le vsakega osemnajstega Prebivalca naše republike. Takrat smo premogli „ vsega'1 100.000 takih ljudi, ki So bili člani enega od takratnih 1.400 društev ali pa so delali v eni od 3.500 takratnih skupin. Nova društva in skupine so medtem nastale v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in šolah in tudi na Dolenjskem,
' v. Beli krajini in Posavju se lahko pohvalimo, da smo 'kili priča porajanju novih, organiziranih oblik ljubiteljskega kulturnega delovanja.
■ pk pregledu amaterizma v minuli petletki naletimo še na prenekatero dobro stvar.
< kled take sodi dejstvo, da so s.e sredstva za ljubiteljstvo Povečala nič manj kot za hikrat, kar je društvom in
■ lupinam nedvomno olajšajo d elo. Ne tako nepomemb-no je, da je iz prakse v glavnem izginilo ločevanje med poklicno in nepoklicno kulturno dejavnostjo, saj je naposled prevladalo spoznanje, da ena brez druge ne more živeti in se razvijati Kolikor je tega ločevanja še ostalo, živi in se nadaljuje V
posameznikih, redko v skupinah, ki so pretežno tudi glavni zagovorniki kulturniškega elitizma, salonizma in drugih nesprejemljivih, često celo škodljivih pojavov. Da so se te negativnosti lahko ohranile, je deloma krivo tudi samo ljubiteljstvo oziroma pomanjkljivosti, ki spremljajo njegovo delovanje in nastope na kulturnem področju. Ni se moč otresti vtisa, da ljubiteljski kulturni ustvarjalci in poustvarjalci svoje delo še volno jemljejo preveč zlahka, brez pravega občutka za kvaliteto, sodobno in podobne reči, da se ne znajo vselej prav organizirati in da često tudi nočejo pogledati onkraj plota, s katerim so se ogradili, seveda sebi v škodo. Če dodamo še nezadostno skrb za kader, so to glavne slabosti ljubiteljskega dela tudi pri nas, na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, vendar s tem, da je tu tega več, tam pa manj.
Kot je bilo slišati na nedavni seji predsedstva RK SZDL, kjer so nekoliko bolj dali pod drobnogled delovanje ZKO Slovenije, se pohod ljubiteljske kulture tudi v novi petletki ne bo smel ustaviti, potrebno pa bo izkoreniniti slabosti, ki so se temu pohodu do zdaj nastavljale na poti V novem obdobju še zlasti veliko pričakujejo od šol, predvsem tistih, ki bodo vključene v usmerjeno izobraževanje. Ob vsem tem pa še vedno velja, da bodo glavne premike delali ljudje s svojo voljo in pripravljenostjo na osebno odrekanje, kar je bila že do zdaj njihova poglavitna vrli-
na.
L ZORAN
Literarni večer z razstavo tiskov bo stalna oblika dela Društva knjižničarjev Dolenjske -V Trebnjem predstavili dela dvanajstih dolenjskih literatov - Nastop harfistke Irene
Maršič
Društvo knjižničarjev Dolenjske je priredilo 16. januarja v trebanjski osnovni šoli literarni večer tistih dolenjskih besednih ustvarjalcev, ki svoja dela objavljajo tudi v revijah .Samorastniška beseda”.
Recitatorja Zvonka in Jože Falkner sta poslušalcem predstavila poezijo Marjance Kočevar — Colarič, Lidije Gačnik, Avgusta in Ivana Gregorčiča, Janeza Kolenca, Milana Marklja, Franceta Režuna, Rudija Stoparja, Ivana Škofljan-ca in Ivana Zorana ter prozo Marjete Dajčman in Anice Zidar, medtem ko je odlomek iz eseja o kulturi prebral avtor France Režun.
Na prireditvi je nastopila tudi mlada harfistka Irena Maršič, ki v tem šolskem letu končiče četrti letnik srednje glasbene šole v Ljubljani, sicer pa je dijakinja novomeške gimnazije. Maršičeva je nastopila kot kon-certantka Glasbene mladine iz Novega mesta. Znova se je potrdilo, da glasba, izvabljena iz harfe, še najbolj ustreza liričnemu razpoloženju na taki prireditvi.
Na kraju prireditve — v zgornji avli šole — je trebanjska matična knjižnica pripravila razstavo tiskov in publikacij, ki izhajajo v trebanjski občini. To so poleg ,,Samorastniške besede” in otroške revije „Sreča-
nja” tudi katalogi, ki spremljajo likovne dogodke, jubilejne publikacije, glasila OZD in KS - kot tiskane edicije, medtem ko večji del predstavljajo tipko-pisna in strojno razmnožena glasila šolskih novinarskih in literarnih krožkov.
Na koncu prireditve, s katero so počastih tudi bližnji slovenski kulturni praznik, jeLea Grabrijan, predstavnica Društva knjižničarjev Dolenjske, povedala, da bodo poslej literarni večeri z razstavami domačega tiska stalna oblika dela tega društva, zato se bodo podobne prireditve, kot je bila trebanjska, zvrstile tudi v drugih občinah na območju Društva knjižničarjev Dolenjske.
METLIŠKI NASTOP V DOLENJSKIH TOPLICAH
V okviru medobčinske kulturne akcije ..Spoznajmo se” bodo kulturne skupine iz metliške občine v soboto, 24. januarja, gostovale v novomeški občini. Nastop bo tega dne zvečer v kulturnem domu v Dolenjskih Toplicah. Kulturno dejavnost metliške občine bodo zastopali pevski zbor ..Beti”, tamburaši in folklorna skupina. Program bo povezoval Toni Gašperič.
Učitelji v učilnicah
Ves prejšnji teden so se na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju vrstili izobraževalni seminarji za učitelje
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Evgen Sajovic: DOLENJS KI GRIČI, olje, platno.
Dokazi o naših prednikih
V Ljubljani za štirinajst dni odprta razstava
V ljubljanskem razstavišču Arkade je odprta razstava,,Germani, Avari in Slovani v Spodnji Avstriji14, ki jo je Narodnemu muzeju posredovala deželna vlada Spodnje Avstrije. Zanimiva razstava ki jo je znanstveno zasnoval dr. Helmut Windl, pripravil pa muzej iz Aspama, bo v Arkadah gostovala do 28. januatja.
Zgodovinsko društvo spodbuja
občnem zboru v Novem mestu so poudarili, da je treba novi muzej NOB usposobiti 23 sodoben pouk zgodovine NOB — Naročene raziskave revolucionarne preteklosti Dolenjske in novomeške gimnazije — Spodbujanje šolskih zgodovinskih krožkov
Pred kakim letom ustanovHe-pokrajinsko Zgodovinsko J^tvo Novo mesto je imelo ; januarja v Dolenjskem mu-?JU že drugi občni zbor. Udeleži se ga je 45 članov od nekaj 60 vseh, pretežno pa uči-{”1* zgodovine iz dolenjskih, •okranjskih in posavskih .1kovnih in srednjih šol. Ta po-. tek sicer ne pove vsega, ne-°nui0 pa to, da članstvo no-biti napisano le na papirju.
Q lanskem delu društva je frr°čal njegov predsednik “ato Cirnski. Dejal je, daje bil r°gram, ki je temeljil na stroja in pedagoških predava-Jjb. v glavnem uresničen. Dru-je sodelovalo z zgodovin-J/p' komisijami pri družbeno-'hčnih organizacijah, muzeji rugimi ustreznimi ustanova-> ^ posebej pa s šolami.
V razpravi so podčrtali, da je ljud10 nov* oddelek NOB in revolucije Dolenjskega pj* čimprej usposobiti za rebe sodobnega pouka in ^ Sevanja zgodovine NOB, lUbjekt ni bil postavljen zgolj žr. sPomenik padlim borcem in kžn01 nasdja> tudi ne kot pre-Večno razstavni paviljon, mar-d^^edvsem kot učilnica zgo-
^rnštvoje sprejelo tudi načrt 1981. V načrtu stoji,da 0 pomemben del dejavnosti alj/^dalje tvorila predavanja o taninih temah, hkrati pa se zgodovinarji s svojimi ,vnostmi vključevali v pro-
vseh osnovnih šolah, pa tudi na nekaterih srednjih šolah. Prek teh krožkov naj bi se nadaljevalo zbiranje gradiva, pomembnega za medvojno zgodovino in obdobje NOB na Dolenjskem. Tako bodo prišli do resničnih ugotovitev, kakšna je bila dejanska vloga novomeške gimnazije kot enega revolucionarnih žarišč. Eden od študentov zgodovine pa naj bi napisal diplomsko
zgodovinah na’ Dolenjskem.
nalogo o skih dogo c
Članom občnega zbora Zgodovinskega društva Novo mesto je 12. januaija predaval Janez Stergar, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Govoril je o sodobnih družbenopolitičnih dogajanjih na Koroškem in znanstvenem proučevanju koroške problematike.
Omenjena razstava vzbuja zanimanje iz več razlogov. Najprej seveda zato, ker prihaja iz sosednje dežele, drugi razlog pa je zgodovinski. Južni del Spodnje Avstrije namreč prekriva severovzhodno Karantanijo iz 9. stoletja ter karantansko krajino iz 10. in deloma 11. stoleja, kjer so nedvomno bivali naši predniki. Zavoljo neposredne bližine Panonske nižine in Blatnega jezera so naši predniki s tega ozemlja doživljali kulturne vplive.
O slovenskih prednikih iz današnje Spodnje Avstrije pričajo številne arehološke najdbe, prikazane na razstavi v Arkadah. Po zaslugi avstr ijskih strokovnjakov, ki so temeljito raziskali to obdobje svoje zgodovine, je natančno osvetljen odnos slovenskih naseljencev do starejše avarske, langobardske in druge kulturne dediščine.
Arheološka obdobja so prikazana z bogatim gradivom v 27 skupinah oziroma vitrinah. Najdbe so opremljene s slikovnimi ponazorili in pojasnili, ki pojasnjujejo funkcijo posameznih predmetov, hkrati pa povedo vse o njihovi časovni in stilni opredelitvi Ob vitrinah so panoji s kartami, legendami in skicami, ki še posebej osvetljujejo zgodovinsko obdobje in ozadje dogajanj, izpričanih z arheološkim gradivom.
Na dolenjskem, v Eeli krajini in Posavju je že nekaj let tako, da gredo učenci po izteku prvega šolskega polletja na sneg, učitelji pa v predavalnice. Za družbenopolitično in strokovno izobraževanje prosvetnih delavcev so rezervirani prvi dnevi semestralnih počitnic.
„Upoštevaje zahteve in interese pedagoških delavcev, smo letos organizirah kar osemnajst izobraževalnih seminarjev,44 je povedal prof. Jože Glonar, predstojnik novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo.
Največ izobraževalnih oblik je zavod (sam ah z drugimi dejavniki) pripravil za osnovnošolske učitelje. Tako so se zvrstili strokovni seminarji za učitelje, ki poučujejo slovenski jezik, zgodovino, matematiko in telesno vzgojo. Seminarje za vodje recitacij skih in gledaliških krožkov, mentorje folklornih skupin so izvedli v sodelovanju z ZKO. Poseben seminar je bil za poverjenike lista Pionir.
GLASILO IN LITERARNI VEČER
V počastitev slovenskega kulturnega praznika in ob obletnici smrti misleca in revolucionarja Edvarda Kardelja bodo priredili učenci Doma Majde Šilc v Novem mestu literarni večer, na katerem Sodo predstavili dela nekaterih novomeških avtorjev. Pred dnevi so v domu izdali prvo številko svojega glasila v tem šolskem letu. Napolnjeno je s prispevki, k i v besedi in sliki govorijo o delu in življenju v domu, mladi literati pa so priobčili nekaj pesniških in proznih besedil.
5?
<nje 40-letnice vstaje slo-naroda in 40-letnice ne)tnov‘tve OF. Načrtujejo tudi p J priložnostnih publikacij, del delovnega načrta dU’ bo društvo spodbujalo
W i30-)6 zgodovinskih krož > ki
so ustanovljeni malone v
Samo to, kar je glasbeno vzgojno
Glasbena mladina Novo mesto dobila novo vodstvo in enoletni program
Od konference, ki je bila sredi decembra, ima Glasbena mladina Novega mesta novo vodstvo. Predsednik je Zdravko Hribar, ravnatelj Glasbene šole Matjana Kozine, sekretarske posle opravlja Marjana Dobovšek, ostalo trinajsterico v predsedstvu pa sestavljajo mladi iz šol, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
Upajo, da bo tako oblikovano novo vodstvo kos ne le organizacijskim nalogam, arnjsk tudi delovnemu pro-
Eamu, sprejetemu za eno to. Program je tako obsežen in razvejen, da bo o Glasbeni mladini večkrat slišati na raznih področjih.
Tako bo Glasbena mladina Novega rresta zagotovila glasbeni del sporeda na več otvoritvah razstav v Dolenjski galeriji. Dvorana te galerije je bila akustično že večkrat preizkušena in je zelo primeren prostor za glasbene nastope. Nekoliko težav bo z
izvajanjem klavirskih skladb, ker so klavir iz dvorane umaknili in ga bo potrebno vedno znova nameščati.
Organizirani obiski opernih in drugih predstav v Ljubljani in Zagrebu za osnovnošolce, srednješolce, zaposleno mladino in vaško mladino iz krajevnih skupnosti tvorijo pomemben del tega programa, namenjeni pa so spoznavanju glasbenih del, kakršna so na rednem sporedu na naših opernih ali koncertnih odrih.
Poleg tega bo Glasbena mladina koncerte tudi sama organizirala, v program pa uvrstila zvrsti, ki imajo širši in vzgojnoglasbeni pomen. Program bo dopolnilo novomeškemu glasbenemu življenju in prireditvam drugih organizatorjev. Iz koncertnega programa, ki ga bo moč slišati v Novem mestu, kaže že zdaj omeniti prireditev z naslovom ,Nabavna glasba velikih mojstrov”, na katerem bodo izve-
dene priredbe resne in jazzovske glasbe za zabavni slog.
Posebno poglavje dela Glasbene mladine predstavlja v programu vzgojno delo. V okviru tega se bo zvrstilo več predavanj o tako imenovanih glasbenih slogih, kar bo dobrodošlo tako poznavalcem kot ljubiteljem glasbe. Za lastno dejavnost pa šteje Glasbena mladina prireditve, na katerih bodo nastopile skupine in solisti iz novomeške občine.
Zdravko Hribar pravi, da bo Glasbena mladina poskušala poleg tega ustreči še drugim željam in potrebam, kijih bo izrazila mladina iz šol, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Vsa taka in druga naročila za popestritev kulturnega življenja v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih bodo sprejemali na sedežu glasbene mladine — v Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu.
I. Z.
Zdravko Hribar: „Glasbena mladina ni nikakršna koncertna poslovalnica, čeprav se pojavlja tudi kot organizatorica nekaterih prireditev, marveč je to družbena in vzgojna organizacija, ki s svojo dejavnostjo prispeva k razvoju glasbene umetnosti in vpliva na estetsko in kulturno vzgojo mladih. Kot organizacija je kolektivna članica ZSMS in SZDL, kar kaže še posebej poudariti.”
,,Glede na razvoj interesnih dejavnosti in potrebe tehničnega pouka je trajal seminar za področje tehnične kulture kar tri dni. Na njem so bila v središču pozornosti predavanja o modelarstvu, radiotehniki in makaterstvu,44 je naštel prof. Glonar.
Večino izobraževalnih oblik so v vseh sedmih občinah na območju novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo končali prejšnji teden. Največ seminarjev je bilo v Novem mestu, nekateri pa so potekali v Brežicah, Črnomlju, Sevnici in Leskovcu pri Krškem. Zimsko izobraževanje učiteljev bo končano 23. januarja, ko bodo izvedli še seminar za učitelje, ki na srednjih šolah poučujejo na oddelkih za odrasle.
Hrenovke niso iz pasjega mesa
2 oktobra lani je izšla v dnevniku Delo tale notica: „Slastni hot dogi Prodajni pult pred bistrojem hotela Slon je verjetno najdonosnejše mesto s hot dogi v Ljubljani Vsak dan imajo namreč 8000 do 10000 prometa, kar pomeni, da prodajo 600 do 700 hot dogov. Prodajalec ima največ dela okrog poldne.”
Tisti ki je to zapisal v časniku, je uporabil pač izraz, ki je za zdaj v rabi Ta raba pa je slaba in izvirna iz duševne lenobe, ki je v povojnih letih značilna za velika območja slovenskega jezikovnega življenja. Kakor koli že gledamo na prevzemanje tujih besed, gotovo je res dvoje: 1. sprejemati jih moramo kar se da malo, 2. mnoge sploh niso primerne za tak prevzem v naš jezik. Zlasti za izraze iz živih jezikov mora veljati da jih je treba praviloma prevajati ali poiskati zanje ustrezne domače izraze. Če se tega vodila ne bi držali bi se nam v besedju nabiralo zmeraj več tujih izrazov, ki za Slovenca nimajo nazorne vsebine in si jih mora mehanično zapomniti Povsem nesprejemljivi pa so izrazi, katerih pasovna sestava ali pisna oblika se bije s slovenska
Angleški izraz ,hot dog’ je iz pogovornega jezika in šaljivo namiguje, da naj bi bilo meso v takšnih klobasah pasje. Slovar DZS iz l 1968 izraz prevaja kot .hrenovka v žemlji4. Takšna zveza je za ime pač preokorna zato predlagamo, naj se izdelek imenuje vroča hrenovka. To ime naj uporabljajo tisti ki to jed izdelujejo in . prodajajo, pa ga bodo gotovo sprejeli tudi kupci Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tup, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino javnosti Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7
Dober slovenski iezik naj bo naša skupna skrb!
DOLENJSKI LIST
ponedeljek
10.00 in 13.15 ZIMSKI SOLSKI SPORED
16.00 KMETIJSKA ODDAJA
17.00 POROČILA
17.05 MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI
17.15	Človekovi prijatelji
17.40	VELESLALOM ZA MOŠKE, reportaža iz Adelbodna
18.05 METODOLOGIJA POLITIČNEGA DELA: SESTANEK KOT JAVNO NASTOPANJE
..Govorništvo je bilo nekoč privilegij izbrancev, danes je javno nastopanje v naši družbi potreba vsakega človeka. Pri tem ne mislimo, da bi moral biti vsak blesteč govornik.” Te besede in še kaj bo v današnji oddaji povedal prof. Jože Valentinčič, ki bo govoril o javnem nastopanju, katerega glavna odlika naj bi bil jezik, dostopen vsem poslušalcem.
18.25	SPEKTER: ODPADKI, VIR ENERGIJE Kako v energetske namene izkoristiti odpadke, o tem bo govorila oddaja, ki bo posebej
17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik — 17.45 Lutkovna nadaljevanka - 18.00 Junaške narodne pesmi - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Telesport - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Družina Polaniecki - 22.35 7+7 (zabavnoglasbena oddaja)
prikazala ameriške dosežke na tem področju.
18.45	MLADINSKA ODDAJA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	F. Kozak: PROFESOR KLEPEC
Skromni junaki in bizarni čuvaji reda so osebe drame Ferda Kozaka. Uprizorili so jo v ljubljanskem SNG Drama, glavne vloge pa igrajo Dare Valič, Polona Vetrih, Danilo Benedičič in Kristjan Muck.
22.10	V ZNAMENJU
22.25	ALI SE MED SEBOJ DOVOLJ POZNAMO
ljubljanska banka
(TELEVIZIJSKI SPORED
23.	I.
petek
10.00 in 13.15 ZIMSKI SOLSKI SPORED
17.15 POROČILA
17.20 OLIMPIADA SMEHA
17.50	ANSAMBEL BORISA FRANKA
18.20 OBZORNIK
18.30 SODOBNA MEDICINA: KORONARNA BOLEZEN
Današnja oddaja bo govorila o boleznih srca in ožilja, torej boleznih sodobnega časa, kakor jih imenujejo zaradi njihove razširjeno-sji. Danih bo tudi nekaj napotkov za uresničevanje pregovora: Boje preprečevati kot zdraviti!
19.00 NE PREZRITE
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 A. Marodič: ISTO, LE MALO DRUGAČE
20.45	JAZZ NA EKRANU: EURO-PEAN JAZZ CONSENSUS
21.00 T. Hardy:	ZUPAN V CASTERBRIDGEU
21.55	V ZNAMENJU
22.10	NOČNI KINO: DIVJI DEČEK
Francoski režiser Francois Tru-ffaut je dokaj svojih filmov posvetil otrokom, njihove težave je prikazal
iz najrazličnejših zornih kotov. Tokrat si bomo lahko ogledali film o dečku, ki so ga našli v gozdu med živalmi. Med zvermi je preživel devet let, zato je bil le še senca človeka. Zgodba pripoveduje o tem, s kakšno potrpežljivostjo sta zdravnik in gospodinja storila vse, da bi dečka spet preobrazila v človeka. To delo kajpak ni bilo lahko, pa tudi uspeh ni bil zagotovljen že vnaprej. Dodajmo še' to, da je Truffaut filmsko obdelal resničen dogodek.
16.55	Test — 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik —
17.45	Naši pesniki — 18.15 Beseda mladih — 18.45 Zgodbe Danila Nikoliča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Teveteka - 20.45 Zagrebška panorama — 21.10 Zeleni kabaret -
21.40	Kulturni magazin
24.1.
sobota 1
9.20 POROČILA
9.25 VRTEC NA OBISKU: CICIBAN SMUČA, 2. del
9.40 SEBASTIJANOVA BABICA
9.55 B. Žužek: ZLATOROG
10.10	TOVARIŠIJA
10.40 PISANI SVET: PASJE ŽIVLJENJE
11.00 C AS, KI ŽIVI: PARTIZANSKE SMUČINE
11.30	DELAJ Z GLAVO; ODLOČITE SE
12.00 B. Ibanez: TRSJE IN BLATO
12.55 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz VVengna
15.20 POROČILA
15.25 PRIJAZNE MORSKE POŠASTI, italijanski dokumentarni film
Naj bo J znane, bodisi igrane ali strogo dokumentarne filme o morskih živalih je posnel francoski razsikovalec Jaques Cousteau, po njegovih poteh pa so šli še mnogi drugi. Zanimiv film o življenju velikih, nevarnih, a včasih vseeno prjjaznih morskih živali je ustvaril italijanski režiser Bruno VailatL
16.50	SMUČARSKA TEKAŠKA ŠOLA
17.15	PRENOS KOŠARKARSKE TEKME
18.55	NAŠ KRAJ: BABNO POLJE Tokratna oddaja bo govorila o vasi s sto hišami, 400 prebivalci. Babno poje ob hrvaški meji leži na nadmorski višini 740 m, gričevnata planota kmetgsko sploh ni izkoriščena, v obratu Kovinoplastike je zaposlenih 30 domačinov in nad sto Prezidčanov z druge strani republiške meje. Babno poje je znano tudi iz NOB, v bližini j e bila ustanovljena partizanska lekarna; Judje so partizane zalagali s hrano. Dandanes pa po kmet Jah ni ne mladih ne živine, ostali so stari, zemlja je zvečine
nedelja
8.00 POROČILA
8.05 MODROREPA RAČKA
8.30 BELI KAMEN
9.00 J. Horvat: MAČEK POD
Čelado
9.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Wengna
11.10	TV KAŽIPOT
11.30 NARODNA GLASBA
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
12.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz VVengna
14.00 IGRE NA SNEGU, posnetek iz La Mongiea
15.00 POROČILA
15.05 ZAKONCA ORLOV, sovjetski film
V majhnem ruskem mestu ob koncu prejšnjega stoletja socialne krivice, revščina, alkoholizem, ne-prosvetjenost niso nič posebnega, v
takih okoliščinah živita tudi zakonca Orlov. Na robu obupa sta, ob napadu kuge zavzeto delujeta za blagor Judi, po premagani epidemji pa je njun zakon v resni krizi, saj se žena navzame revolucionarnih idej. Taka je na kratko vsebinska zasnova filma, ki ga je sovjet^j režiser Mark Donskoj pred tremi leti posnel po noveli M. Gorkega. Igrajo Nina Ruslanova, AnatolJ Senjonov, G. Serjoža Tegin, Daniel Sagal in drugi.
16.25 SESTANEK V NEBOTIČNIKU
17.25 ŠPORTNA POROČILA
17.35	KOLINSKA SLOVAN: BARCELONA, prenos rokometne tekme
19.10	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	M. Smoje: VELIKO MESTO
21.20	ZANIMA ME
Drevišnja oddaja bo najprej govorila o tem, kako je moč varčevati z električno energjo, bo disi pri kuhanju ali ogrevanju. Nato bo prikazan poklic prodajalca. Kako so umno
razporedili delo, da bi kaj prihranili, bodo govorili delavci fotofilmskega laboratorija RTV Ljubjana. Po kratkem obisku v kobariški tovarni igel bodo televizijci prikazali tudi delo kulturnega animatorja v tem kraju ob Soči.
21.50	V ZNAMENJU
22.10	ŠPORTNI PREGLED
15.50 Nedeljsko popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert — 21.00 Včaraj, danes, jutri — 21.25 Igrani film
27.1.
torek
10.00 in 13.15 ZIMSKI ŠPORTNI SPORED
17.15 POROČILA
17.20	GLASBA NARODOV: SLONOKOŠČENA OBALA
18.05	MALI SVET
18.35	OBZORNIK
18.45	OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00 MISEL ZA PRAKSO Drevišnja oddaja bo posvečena
71-letnici rojstva Edvarda Kardelja. Govor bo o njegovem revolucionar-
nem delu, o bogastvu Kardeljevih misli, .od katerih mnoge so že udejanjene, druge pa še čakajo na ustvarjalno vključevanje v prakso.
21.05 W. Reymont: OBLJUBLJENA DEŽELA
22.05 V ZNAMENJU
22.20	ŠPANSKE OPERNE ZVEZDE
Nekaj zadnjih torkov v mesecu bodo televizijci predvajali španske oddaje, ki bodo prikazale zgodovino opere v tej deželi. Pisano in slikovno gradivo bodo dopolnjevali odlomki iz španskih oper ali nastopi španskih opernih umetnikov.
17.10	Dnevnik v madžarščini —
17.30	Dnevnik — 17.45 Pustolovšči-
na - 18.15 Književnost - 18.45 Zeleni kabaret — 19.30 Dnevnik-
20.00	Najvažnejša je bjubezen (gl35, bena oddaja) - 20.55 Zagrebška panorama — 21.20 Človek in čas
neobdelana. Zdaj vaščani načrtujejo gradnjo vodovoda in šole.
19.10	ZLATA PTICA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00 SPREHOD PO KVINTET-NEM KROGU, skopska zabavnoglasbena oddaja
21.00 CIRKUS
21.25	BEG, ameriški film
Molčeči pilot helikopterja si prizadeva iz mehiškega zapora rešiti po krivem obsojenega zapornika. Ali mu to uspe? Odgovor bo dal film, ki je tipična akcjska kriminalka. Pred petimi leti jo je zrežiral Tom Gries, igrajo pa Robert Duvall, John Huston, Charles Bronson, Jill Ire-land in drugi.
23.00 TV KAŽIPOT
23.20	POROČILA
17.25 Narodna glasba — 17.55 Iz sporeda prištinskih televizijcev —
18.25 J. Horvat: Maček pod čelado - 19.30 Dnevnik — 20.00 Žvljenje na zemlji — 20.55 Poročila —21.05 Športna sobota — 21.25 Feljton -
21.55	Koncert Marjana Migdala .
28.1.
sreda
10.00 in 13.15 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
17.15	POROČILA
17.20 Z BESEDO IN SLIKO: POHORSKI STEKLAR
17.40	UKROČENO OKO
18.10 OKROGLI SVET
18.20 OBZORNIK
18.35	OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: TRBOVLJE
19.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: EMITAI, senegalski film
21.45	MINIATURE: GOVORICA ROŽ
Drevišnjo oddajo so posneli v
celjskem Pokrajinskem muzeju, kjer je kustodinja Milena Moškonovs uredila razstavo slik in grafik, ki kažejo cvetje, bodisi da gre 22 cvetna tihožitja ali za cvetje v dru® človeka. Tovrstne umetnine so skoz stoletja ustvarjali znani pa hW neznani slikarji in grafiki, nazorno pa govorjo o veselju in radosti« Judi, ki ljub jo cvetje.
22.00	V ZNAMENJU
17.10	Dnevnik v madžarščini 1 7.30 Dnevnik - 17.45 Majske igre
- 18.15 Splošna ljudska obramba'
18.45	Na obisku - 19.30 Dnevnik
— 20.00 Eno šolsko leto (2.	1 italjanske drame) - 21.00 Zagreb' 9ca panorama - 21.20 Kronika v kamnu
29.1.
četrtek
10.00 in 13.15 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
17.25 POROČILA
17.30	TOVARIŠIJA
18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA: PISANI SVET, angleški film
18.25 OBZORNIK
18.35	MLADI ZA MLADE: PODNAJEMNIKI
Oddaja bo govorila o težavah, ki jih imajo mladi s stanovanji med
i
19.24 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	GLASBENI ČETRTEK
21.25 625
22.15	V ZNAMENJU
šolanjem. Pomanjkanje študentskih in d jaških domov namreč izkoriščajo lastniki večjih stanovanj ali hiš, za podnajemniške sobe postavjajo tako rekoč oderuške cene.
19.15	RISANKA
17.10	Dnevnik v madžarščini -
17.30	Dnevnik - 17.45 Jelenko -
18.15	Znanost - 18.45 Mupge1 show - 19.30 Dnevnik - 20.06 Kino oko — 23.00 24 UJ.
 '±jl-—1£-.
Za stanovanje je potrebno varčevati
Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo
prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev.
Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, ; dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge.
Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki.
**
VASA
ZGODBA
POT V ZIMSKO PRIRODO
Svetniška samota zime: ivje pada, sonce, bele črte v zraku. Srebrne mreže vej vise kot pahljače. Nežno in počasi pada ivje skozi mrzel zrak.
Rinem po poti navzgor. Mrežaste sence jelk leže na tleh. Gole veje bukev so kot roke obupancev. V gostem smrečju veter izgublja svojo moč. Sledi živali in ptičev se lepo odražajo od iskrivih tal. Parkeljci srn se prepletajo s tačkami risa.
Kljub mrazu je še dosti življenja med debli. Veter je tu mehak in prijazen, šumi skozi iglice. Oči pasem na zelenem mahu bukev in jelk. Pogovarjam se z drevjem ob poti, tiho in negibno je. Vejica jerebike se zaziblje, neka premrla ptica prhne. Gledam za njo: z razpetimi krili se poganja šoja v valovih naprej. Za njo še ena. Morsko zelena barva javora se izgublja v sivih bradah mahov.
Na veji sedi sova in čudno obrača oči. Harfe mnogih strun ptičev so utihnile. Nad drevjem se oglašajo samo še vrane. Kar naprej sama in neuničljiva stoji ob poti stara jelka. Rde-če—bela markacija kaže pot naprej. Veter igra na iglice jelk in smrek. Z nežno pisavo jerebovih nog je popisan bel prt ob poti. Vsa v ivju kot nevesta gleda mlada jelka. Iglice na vejicah, počesane na dve strani. Visoki, marmornatosivi stebri bukev polnijo oči. Ustavim se in vzdrhtim. Iz tal se vzdigujejo velika pernata krila kanje. Toplo ležišče srn je postalo hladno. Bela ,,ogledala” na zadnjicah poskakujejo in se oddaljujejo. Bukova slepica čudno gleda v zamegljeni svet gozda.
Priklanjajo se veje, bel pajčolan oprijema smreke. Iščem tihi glas siničk. Obirajo drevesno skorjo in tiho čebljajo. Klic črne žolne v zraku je tako značilen in domač. Jelke se mi zde kot dobre žene v srebrni svili. Veje mlade bukovine spletajo čudovite bele mreže.
Drevesa stikajo glave v vetru, kot da govorijo. Rdeča skorja smrek krvavi v sončnih žarkih. Siničke dolgorepke radovedno vznemirjajo tišino šumečega gozda. Izgledajo kot velike bele snežinke. Zaveka nežna sapa, ivje spet zapleše v sončnih žarkih.
Mraz odpira bele cvetove, ki krasijo drevje, skale in mah. Bukovina poka. Zdi se mi, da sem na lovu za srebrnim jelenom. Kakor da bi prisluškoval stopinjam večnosti. Ivje je podobno otroku v igri: frli, vrtinči se, pada, tiho šepeta. Ožilje bukve ob poti grabi mahovnato skalo.
Sredi groženj velikih dreves capljam naprej. Nenavadno ponižen obstanem, s čudno svetlobo v očeh. Med skalami se tihotapi ris, velika mačka me je prevzela. Oko se še ni zaprlo, Var naprej lovi srebrne slike zimskega gozda. Skale, pokrite z mahom, so videti kot bogomilski grobovi.
V brezglavem glasu zaškriplje smreka. Po vejah se ovešajo lišaji in mahovi. Mrke drevesne gobe na bukvi so kot stopnice. Obraz bradatega človeka gleda iz preperelega lesa.
Ustavim se v zakotju, grejem se na soncu, zadiham sproščeno. Iz grma skoči zajec, beži, zadnje noge lovijo prve. Plavkast mraz, razpenjen med drevje solzi oči. Leskovi grmi, beli do mraza, kot da so si bratje med seboj. Srebrn vzdih zime sem, stopam tiho kakor maček. Klink, klank, pozvanjajo koščki ledu ob debla.
Ne hodim več po poti, sanjam. Od padajočega ivja so se utrudile moje oči. Premražen dahnem v mrzel zrak, iz ust se kadi topla sapa. Druga za drugo se budijo jelke in smreke. Tesnoba srca se sprošča, ustnice se gibljejo, prav tiho pojejo. Za faram in obiram oči, bel puh leti po mrzlem zraku. Sence jelk, smrek in bukev tko na tisoče varljivih oblik. Jerebika sedi na tenkih nogah, panj pod njo je dotrajal. Visoke travne bilke so polne tajajočega se ivja. Tesnoba visokih dreves stiska razmetano skalnato pot. Noga se tiho in počasi utaplja v mehko listje, polno topečega ivja.
Tu ni ne vrat ne oken. Veje drevja so posrebrene. Viseči storži smrek se svetijo v soncu. Gole veje starega javora kažejo moč. Na marmornato sivi bukvi je izrezljano srce, prebodeno z nožem. Migljajoča zvezda jutranjica ugaša. Ob toplem dotiku sončnih žarkov se ivje topi na vejah smrek in jelk.
Čarovna ptica uharica me na mah prevzame, plava kot čudežna ladja. Išče zavetje pred svetlobo sonca. Premagujem zadnje strmine, globoke usedline, zavoje, spust navzdoL Prastara jelka se vzdiguje iz tal pred menoj.
. Hoja navzdol. Prelestno je od mraza in ivja žareče drevje. Miriada kristalov draži oči. V slepečem, osrečujočem siju sonca kličejo posamezna drevesa: »Pridi k nam in nas poglej!” Studenec, čudno miren in tih, odseva moj obraz, čudno dolg in zverižen. Odpiram vrata koče. Nihče se tu ne jezi in ne čudi. Sam ne vem, kako diham, kako se dvigajo pljuča in kako živim.
P. VOVK
to suhem listju. (Foto: MiM)
Poraza izničila zadnje dosežke
Z Zaprudjem 80:95 (34:46) in v soboto z Novim Zagrebom 58:69 (28:39) - Le dve
točki več od predzadnje Ježice - V soboto popravni z Dalvinom	W%
Dva zaporedna poraza v štirih dneh sta bila dovolj, da so se novomeški košarkarji nenadoma znašli v položaju, da z morebitnim sobotnim porazom zdrknejo celo na predzadnje mesto na lestvici, potem ko so še pred tednom dni domovali tik pod vrhom prvenstvene razpredelnice. Razlika med predzadnjo Ježico in četrtouvrščeno Puljanko je namreč vsega dve točki, medtem ko je na čelu ekipa Novega Zagreba, ki je v soboto tako prepričljivo opravila z oslabljeno vrsto Novega mesta.
z dna lestvice in pokazala, da se vrača v formo. Spomnimo se, da so v prvem delu prvenstva Novomešča-ni v Splitu pokazali dobro igro, zato upajmo, da tokrat ne bodo dovolili presenečenja.
Že rezultat sobotnega srečanja 69 58 (39 : 28) zgovorno pove, da novomeška vrsta tokrat ni bila kos domačinom, ki so že od vsega začetka imeli igro v svojih rokah in na koncu zasluženo slavili ter se tako gostom oddolžili "za poraz na startu prvenstva. Novomeščani so tokrat nastopili oslabljeni, v listo strelcev pa se je vpisalo vsega pet igralcev: P. Seničar 16, Ivančič 13, S. Seničar 4, Župevec 9 in Plantan 16. Zanimivost srečanja je tudi majhno število košev, saj so jih Novomeščani v prvem polčasu dosegli vsega 28, kar se jim letos še ni primerilo. Sicer pa je bila sobotna tekma po prikazani igri le nadaljevanje slabe predstave v sredo, ko so
800 navdušenih gledalcev pri Sv. Frančišku
Skakalna prireditev pri Ribnici — Bojc najboljši
TVD Partizan iz Ribnice je ob sodelovanju smučarskega društva Kot pripravil v nedeljo veliko meddruštveno tekmo v smučarskih skokih na 35-metrski skakalnici pri Svetem Frančišku.
Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz Kočevja, Ribnice, Velikih Lašč, Loškega potoka in Sodražice, kakšnih 800 gledalcev pa je uživalo v lepih skokih. Nasploh je bila organizacija na zavidljivi ravni, organizatorjem pa je v precejšnji meri pomagalo tudi lepo vreme. Najdaljša skoka je imel Sodražan Ignac Bojc z dolžinama 34 in 35 metrov.
Rezultati: mladinci - 1. Debeljak (Sodražica), 2. Bartol (Loški potok), 3. Dejak (Sodražica): člani: 1. Bojc, 2. Lovšin, 3. Dejak (vsi Sodražica); ekipno: 1. Sodražica II v postavi: Bojc, Dejak, Debeljak.
M. GLAVONJIC
Novomeščani popolnoma nepričakovano, a povsem zasluženo visoko izgubili zaostalo srečanje II. zvezne lige pred domačimi gledalci. Novo mesto - Zaprudje 80 : 95 (34 : 46).
Domačini so v sredo pokazali eno najslabših iger in vseskozi igrali podrejeno vlogo, tako da zmaga gostov ni bila nikoli ogrožena. Po tem prepričljivem porazu je bilo pričakovati, da se bodo Novomeščani, ki so vrsto Zaprudja očitno podcenjevali, zbrali in v soboto podjetneje zaigrali, vendar zaman. Kot smo že uvodoma omenili sta ta zaporedna poraza močno omajala trdnost novomeške vrste, ki jo v soboto čaka zato še tolikanj pomembnejše srečanje. V novomeški športni dvorani bo gostovala ekipa Dalvina, ki se je s sobotno zmago nad prvouvrščenim Jugom odlepila
ZAČELI S PRIPRAVAMI - Člani najuspešnejšega jugoslovanskega kolektiva v hitrostnem plavanju, novomeškega KPA, so pred dnevi pričeli s pripravami. Dopoldne jih je najti v novomeški športni dvorani, popoldne pa v bazenu na Otočcu, kot kaže naš posnetek. (Foto: J. Pavlin)
Padel rekord skakalnice
Zanimivi smučarski skoki v Šentjerneju — Rekord skakalnice popravil Povše, neuradno pa tudi 2upan
Šenjjemejsko športno društvo je v nedeljo pripravio medklubsko tekmo v smučarskih skokih, ki se je je udeležilo 27 nastopajočih iz dolenjskih
Dvoje razočaranj ob Rinži
Nogomet in rokomet lani nista izpolnila pričakovanj kočevskih ljubiteljev športa
Večina dobrih poznavalcev športa v mestu ob Rinži trni, da rezultati kočevskih športnikov v lanskem letu niso zadovoljivi.
Pri tem v prvi vrsti mislijo na rokometašice in nogometaše, medtem ko so edina izjema košarkarji.
Za nogometaše velja, da so razočarani, saj so pred spomladan-
ZIMSKO PRVENSTVO DOLENJSKE
V dvorani ribniškega športnorekreacijskega športa se 8. februarja prične zimsko rokometno prvenstvo Dolenjske, na katerem naj bi nastopilo 12 ekip: Krka, Črnomelj, Prule, Slovan - mladinci, Grosuplje, Mo-kerc, Dobrepolje, Ponikve, Sodražica, Itas, Kamnik, Inles. Prvenstvo bo trajalo štiri nedelje, štiri prvo-uvrščcne ekipe pa se bodo ob koncu pomerile z drugoligašem Inlesom.
skim delom tekmovanja krepko zadnji. Edino opravičilo za slabe gre gre morda iskati v osla bije nosi i ekipe, saj je nekaj igralcev odšlo služit vojaški rok.
Kaj reči o rokometašicah? Zaradi šolskih obvez nekaterih igralk so izostali predvideni rezultati, je pa zato v nadaljevanju upravičeno pričakovati boljše jgre.
Prijetno so presenetili košarkarji. Resda njihovo prvenstvo še ni zaključeno, vendar po dosedanjih igrah in rezultatih sodijo v vrh lestvice v drugi slovenski košarkarski ligi. Doseženih rezultatov se niso niti sami nadejali.
Od ostalih športov moramo omeniti še namizni tenis - ta je dal športnika lanskega leta, Sama Pogorelca - streljanje, ki vse bolj navdušuje, in atletiko, laer pa lahko le o Jožetu Koleti, kije na prvenstvu v Beogradu mesto v skoku s
govorimo državnem zasedel palico.
M. G-č.
PO ŠESTEM KOLU MILIČ
Po Šestem kolu članskega šahovskega prvenstva Novega mesta vodi Milič s 5 točkami, sledijo: Savarin 4,5, Škerlu Istenič in Stokanovič 4, itd.
Na januarskem hitropoteznem turnirju je med 22 udeleženci zmagal Jože Pucelj, ki je zbral 18 točk, drugi je bil dr. Petkovič 15,5, tretje mesto sta si razdelila Stokanovič in Milič (15) itd.
SODELOVANJE SMUČARJEV IN KOLESARJEV
Kolesarji novomeškega Novoteksa v zimskem času pridno sodelujejo s smučarskim klubom Rog m se udeležujejo številnih smučarskih tekaških prireditev. Tako so sodelovali tudi na Trnovskem maratonu v Cerknem, Iger sta se Turk in Stih uvrstila med dvesto najboljših, enak rezultat pa je uspel v Dupljah Novaku in Stihu. Tudi pionirji ne zaostajajo za rezultati starejših, kar “ I 9if ' "teku na 15 kuo.netrov.
klubov: Sopote pri Radečah, Partizana Krško, Prekope, Re-gerče vasi, Uršnih sel in Šentjerneja.
Nastopili so na 30-metrski skakalnici, ki je bila odlično pripravljena. Tako skakalcem in okoli 100 gledalcem je šlo na roko tudi lepo vreme, ki je v dobršni meri botrovalo tudi novemu rekordu skakalnice: z 31 metri ga je dosegel Ivan Povše iz Uršnih seL Zanimivo, da je po uradnem delu tekmovanja domačin Jože Zupan„potegnil” še meter dlje.
Rezultati:	pionirji:	Kulovec
(Uršna sela)', Kečkeš (Šentjernej), Tršinar (Prekopa).
Mladinci: Labes (Partizan Krško), I. Trebežnik (Sopota), R. Trebežnik (Sodo ta).
Člani: Povše (Uršna sela), Zupan (Šentjernej), Levičar (Partizan Krško).
T. BUČAR
8. FEBRUARJA NA TRNOVSKI MARATON
Prizadevni organizatorji VII. trnovskega maratona, ki bo 8. februarja in katerega pokrovitelj je narodni heroj, generalpolkovnik Stane Potočar-Lazar, te dni ne držijo rok križem. Na sporedu prireditve so namreč kar štirje teki: maraton, dolg 42 kilometrov, mali maraton, dolg 15 kilometrov, smučarski tek SLO na 12 km za pripadnike JLA, TO in milice in pionirski smučarski tek na 5 kilometrov. Vse proge tudi tokrat potekajo po obronkih Trnovskega gozda, kjer so se med NOB borile enote slavnega IX. korpusa NOV in POJ.
Start in cilj prireditve bo pred hotelom Bor v Črnem vrhu.
je pokazal rezultat Jurija Šlibarja v F. BERGER
f------------------
Letos v jugoslovanski
kolesarski vrh
O poti novomeških kolesarjev od leta 1972 do danes
Začetki dela novomeškega kolesarskega kluba segajo v pomlad 1972, ko je ob ustanovitvi nekaj zagnanih posameznikov pripravilo že tudi cilj četrte etape dirke po Hrvatski in Sloveniji. Potem je steklo.
Najprej je bila obnovljena stara čolnarna na Loki, kjer so kolesarski delavci (omenimo le nekatere: Damjan Damjanovič, Jože Majes, Brane Raljan, Jože Kump, Mrvar, Mavrovič) dobili svoje prostore za klub. Nekaj s svojim denarjem in nekaj s sredstvi občinske zveze so zatem novomeški kolesarski klub postavili ob bok številnim druš-
tvom pri nas. In ob tako načrtnem delu tudi uspehi niso izostali. Poglejmo si jih!
Leta 1975 so bili mlaši mladinci republiški prvaki, nekaj zatem pa tudi drugi na državnem prvenstvu. Istega leta je Franc Zrimšek zasedel drugo mesto na gorskem prvenstvu, bil prvi v vožnji na kronometer in v zasledovalni vožnji na dirkališču. Leto kasneje je Boži Mijajloviču pripadel naslov državnega prvaka, Vehar je bil tretji, ekipa pa je zasedla drugo mesto. Zrimšek je tisto leto nastopil v mladinski reprezentanci, ki je sodelovala na svetovnem prvenstvu v Belgiji in zasedla do sedaj nedosepno 5. mesto. V letu 1977 sta Zrimšek in Turk nastopala v državni reprezentanci, klub pa je osvojil naslov državnega prvaka. Podobni uspehi so bili tudi leto kasneje, medtem ko dosežki lanskega leta, osvojeno gorsko državno in republiško prvenstvo pri mlajših mladincih pa naslov državnega prvaka Papeža in še nekaj drugih rezultatov, pričajo o načrtnem in vztrajnem delu vse do danes.
Tako je bua lani ustanovljena tudi veteranska sekcija, oživele so številne trim akcjje. Resnost dela kaže tudi načrt priprav za letošnjo sezono, v kateri se nam uavajo novomeški kolesarji postaviti ob bok najboljšim kolesarskim kolektivom v Jugoslaviji. Zato nič čudnega, če trenirajo po šestkrat na teden, priprave pa rodijo trije trenerji.
In še nekaj o letošnjem koledarju. Kolesarske trim prireditve bodo v vseh večjih krajih Dolenjske, poleg tega bo precej tekmovalnih nastopov. Tako bo že marca v Šentjerneju kolesarska dirka v spomin padlemu 4. bata-jonu Cankarjeve brjgadc pa kasneje mladinska dirka po dolini Krke, dirka okoli Grma, memorial Milana Novaka (ti dve prireditvi bosta menda celo mednarodni) pa nastop kolcsaijev-maratonccv in še k^. Ne povsem brez pomena ni tudi razmišljanje novomeških kolesarjev o graditvi dirkališčne steze, saj sedanje prireditve ovira promet.
FRANC BERGER
Pogumni načrti brežiških smučarjev
Brežiško smučarsko društvo je pred dnevi pripravilo občni zbor za svoje člane in ljubitelje belega zimskega športa. Skoda le, da je bila udeležba tako skromna, saj sioer šteje klub 246 članov, kar kaže na odnos nekaterih, ki vidijo svojo dolžnost do kluba le v plačilu članarine.
V preteklem letu je bila pozornost posvečena le rekreativnemu smučarju in izpopolnjevanju smučarskih vaditeljev, zato pa društvo v prihodnje načrtuje tudi društvena tekmovanja. Ena poglavitnih skrbi v prihodnjih mesecih bo namenjena tudi ureditvi vlečnice na Čatežu, ki bi naj pričela obratovati že v prihodnji sezoni. Seveda pa ne bodo izostali tudi smučarski tečaji, izleti, sejmi in podobno, kar vse govori, da dela brežiških smučarjev resnično ne gre ocenjevati le po številu prisotnih na letošnjem občnem zboru.
V. PETELINC
DOLENJSKI UST
POTA
IN STO/
'Tt
Pijača prevečkrat sopotnik
Nekaj podatkov iz razmišljanj o (ne) varnosti na naših cestah in vsakdanjem življenju v minulem letu — Alkohol prednjači na cestah in v zasebnem življenju
1	teturni X S
p	vročajo
Po nekaterih dobljenih podatkih lahko že sedaj z gotovostjo trdimo, da pomeni minulo leto znova korak nazaj na področju varnosti cest novomeškega območja, prav nič boljše pa ni tudi, kar se tiče varnosti občanov. Kaznivih dejanj in kršitev javnega reda ter miru je več, kar znova opozarja, da zgolj z opozorili in kazenskimi ukrepi brez temeljitejšega in primernega koraka ne bomo prišli naprej.
Po besedah Janeza Pavlina, pomočnika komandirja na področju
prometne varnosti novomeške postne milice, je bilo lani na cestah novomeškega območja skupaj z
RAZGRAJAL V BIFEJU - Metliški miličniki so v soboto zvečer imeli opravka z 28-letnim Nikolo Štubljarjem, domačinom, ki je precej v rožicah razgrajal v Merkatorje-vemu bifeju. Ker ga nikakor niso mogli pomiriti, so poklicali na pomoč miličnike, ki so srboriteža odpeljali na hladno. Kakšno pa bo o njegovem obnašanju rekel še sodnik za prekrške.
DOMA PRETEPAL OČETA -Istega dne so imeli metliški miličniki opraviti še z 28-letnim Martinom Jakličem iz Križevske vasi. Jaklič se je opil in potem doma razgrajal ter celo pretepal očeta. Odpeljali so ga na hlajenje, za naslednje dni pa mu napovedali tudi obisk pri sodniku za prekrške.
►
MANJ MRTVIH, VEČ ŠKODE — Podatki za lansko leto o varnosti na novomeških cestah govore, da je bilo nekaj nesreč manj, zato pa podatki o vinjenosti za volanom kažejo nazadovanje na področju prometne varnosti.
Bolje zavarovan voznik
»Triglav" uvedel nov način zavarovanja za voznike in sopotnike — Večje obveznosti zavarovalnice
Zavarovalna skupnost Triglav je letos uvedla novo vrsto zavarovanja, ki pomeni zavarovanje voznika in potnikov v osebnih avtomobilih proti škodi zaradi telesnih poškodb. Omenjena novost je vsekakor dobrodošla, saj je doslej za smrt ali poškodbo zavarovalnica plačala le določeno vsoto, pri tem pa ni ugotavljala in povračala škode, kije posledica telesne poškodbe zavarovanca. Mislimo predvsem na izgubljeni zaslužek, tElesne in duševne bolečine, stroške pogreba itd.
Z novim zavarovanjem, imenovanim tudi AO-plus, bo lastnik avtomobila bolje zavarovan, saj bo zavarovalnica povrnila škodo njemu in drugim osebam, ki se ponesrečijo v njegovem vozilu, ne glede na to, ali je nesrečo zakrivil sam ali kdo, ki ni zmožen plačila, ali če
je šlo za »nadnaravno” nesrečo. Tako bo ..Triglav” v primeru smrtne nezgode dolžan povrniti pogrebne stroške, izdatke za primeren nagrobnik, bližnjim svojcem odškodnino za duševne bolečine, poravnati pa tudi stroške za morebitno vzdrževanje ponesrečenčevih otrok. Upravičenci omenjenega zavarovanja imajo torej povsem enake pravice, kot jih imajo telesno poškodovane osebe do povzročiteljev poškodb. In še to: v zavarovanem avtomobilu ponesrečeni potniki lahko zahtevajo od zavarovalnice, da jim povrne škodo v vrednosti od 7.000 do 2,5 milijona din.
AO-plus zavarovale lahko sklenejo tisti lastniki avtomobilov, ki imajo pri »Triglavu” sklenjeno tudi obvezno zavarovanje, njegova cena pa je petina obveznega zavarovanja/
PEŠCU SPODRSNILO NA CESTO
V petek zvečer je ob cesti pred Podturnom pešačil Ivan Jakovljevič iz Vitovlja pri Travniku, ko je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Pakar iz Jelš pri Otočcu. Pakar je z avtom pripeljal do Jakovljeviča, ki začasno živi na Planini pri Črnomlju, temu je spodrsnilo in je padel pred avtomobil. Čeprav se je Pakar umikal, je pešca zadel, pri čemer se je Jakovljevič poškodoval, v bolnišnico pa ga je odpeljal Pakar sam. Na avtomobiluje škode za tisočak.
Zadušil se je med požarom v stanovanju
Vzrok:	preobremenitev
električnega omrežja
Krški miličniki so bili 12. januarja ob 9.50 obveščeni, da je v stanovanjski hiši Staneta Levič aija na Cesti pri Krškem 20 prišlo do požara.
Miličniki so si nemudoma ogleda-
li kraj požara, med gašenjem pa je bil v sobi najden mrtev tudi lastnik hiše. Po vsej verjetnosti seje Levičar med spargem zadušil. Kot je pokazala preiskava, je do požara najverjetneje prišlo že zgodaj zjutraj, nato pa se je ogenj počasi širit. Kot vzrok požara so ugotovili preobremenitev električne inštalacije. Najverjetneje je prišlo do kratkega stika, saj je imel Levičar na en vtikač priključene kar štiri porabnike električne energije. Škodo, ki je nastala ob požaru, so ocenili na 150.000 din.
magistralko od Poljan do Dobruške vasi 233 prometnih nezgod, ki so zahtevale 21 življenj in kar 335 poškodb. Pogled pod lupo pokaže, da je bilo na magistralki 49 nesreč, 33 jih je bilo na gorjanski magistrali, 75 na regionalnih cestah in 22 v Novem mestu. Koliko dela pa so imeli na omenjenih cestah novomeški miličniki, najbolje pokažejo naslednji podatki:
K sodniku za prekrške je romalo 2.238 prijav, odvzetih je bilo 286 vozniških dovoljenj, od tega kar 208 zaradi vinjenosti voznikov. Nadalje je bilo na mestu kaznovanih 3044 oseb, izdanih 839 plačilnih nalogov, odvzetih pa tudi 151 prometnih dovoljenj, poleg tega pa še 37 registrskih tablic.
Čeprav uvodni ugotovitvi nasprotuje podatek, da je bilo prometnih nesreč lani 13 manj kot predlani, pa svoje o varnosti na naših cestah pove podatek, da se je natanko 360 voznikov lani vozilo brez vozniškega dovoljenja (toliko so jih pač miličniki dobili) in okoli 300 brez potrdila o znanju s kolesi z motorjem. In še ena številka, ki bo najbolj zanima la uslužbence »Triglava”. Materialne škode v prometnih nesrečah (izvzete so tiste na magistralki) je bilo za 369,384.000 din, največkrat zaradi prevelike hitrosti, izsiljevanja prednosti in nepravilne hoje pešoev.
In še pogled na področje kriminala in kršitev javnega reda ter miru. Andrej Šenica, pomočnik komandirja za zatiranje kriminala novomeške postaje milice, je po kratki računski operaciji prišel do
PUAN RAZGRAJAL
Krški miličniki so prejšnji teden pridržali do iztreznitve 21-letnega Miodraga Filipoviča iz Salatuša, začasno stanujočega v Krškem. Filipovič je pijan robantil in razbijal v starem hotelu »Sremič” v Krškem.
številke 1071 kaznivih dejanj v lanskem letu na območju Novega mesta. Dejanj klasičnega kriminala je bilo 997, gospodarskih pa 77. Še podatek o raziskanosti: neraziskanih je ostalo vsega 26,5 odstotka kaznivih dejanj.
Najbolj zaskrbljujoč pa je pogled na področje javnega reda in miru. Samo v Novem mestu je bilo lani 611 takšnih kršitev, kar pove, da prostori za pridržanje na novomeški postaji milice niso bili skoraj nikoli prazni. Sodniku za prekrške je bilo tako poslanih 283 predlogov zoper 390 oseb, največkrat seveda zaradi močne »omotičnosti” in pretepov po lokalih.
Ko smo uvodoma govorili o temeljitejšem in primernem koraku, smo mislili predvsem na povečanje osebne odgovornosti kot sredstvo proti krajam družbene imovine, na razumnejšo politiko zaposlovanja, saj neurejene stanovanjske razmere delavcev iz južnih republik privedejo do pohajkovanja in pijančevanja, na področju cestne varnosti na urejene cestne površine in režim itd. Tako pa vse bolj ah manj ostaja le pri ugotavljanju, kaj bo prineslo to ali ono leto. In ob morebitnih ugodnejših rezultatih bi se pričeli trkati po prsih, kaj vse smo naredili za varnost našega občana.
B. BUDJA
Poceniti boj za čast
Večletna pravdanja za dobro ime požrejo ogromno denarja in časa — Okrepiti vlogo poravnalnih svetov
Da se radi prevdamo, je znana stvar. Manj znano je, koliko denarja in časa zapravimo za to, še bolj nejasno pa je vprašanje, ali nam gre resnično toliko za čast in dobro ime ali pa zgolj zato, da s sodbo v imenu ljudstva kažemo sosedu zmagoslaven obraz.
Veliko tistih, ki bodo prebrali te vrstice, jih lahko primerjajo z lastnimi izkušnjami Obrekovanje, žalitve, zaničevanje so kazniva dejanja, zasebnih tožb in sporov zaradi nekaj v teh okvirih izrečenih besed vse več. Približen izračun je pokazal, da gre kar četrtino spisov v kazenskih oddelkih naših temeljnih sodišč pripisati tovrstnim tožbam. Da se te rade zavlečejo tudi na nekaj let, je prav tako znano. Veliko dragocenega časa in denarja je tako vrženega tjavdan, vse zaradi zagrizenega človeškega prepričanja, da si lahko opran le s
sodnim žigom. Takšno spoznanje je ob nedavni preobrazbi sodstva rodilo poravnalne svete, katerih poglavitna naloga naj bi bila, da še preden steče sodni postopek, doseže sporazum med sprtima strankama. O vseh, tudi stabilizacijskih prednostih takšnih poravnalnih svetov ne kaže posebej razpravljati, čeprav bi ob dejstvu, da ti še zdaleč ne opravljajo predvidenega poslanstva, morali najti mesto tudi za to. Za začetek pa bi bilo dovolj, ko bi poravnalne svete približali občanu, da bi se pri svojem delu ognili sleherni „sodni“ formalnosti in da bi za razgovor med sprtima strankama uporabljali ljudski, ne formalen jezik, takšen, ki bi slehernemu dovolj nazorno pojasnil, da sodišče nima nikakršne magične formule za reševanje človeške nestrpnosti in razburljivosti
B. BUDJA
TRČIL V MOSTNO OGRAJO
Janez Jordan iz Vrbovce pri Šentjerneju se je v četrtek popoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Šentjerneju. Na zasneženem vozišču na Ratežugaje zaneslo v levo, kjer je trčil v betonsko ograjo mostu. Pri nezgodi so bili poškodovahi voznik in sopotniki:	Silvester	Polenčič	iz
Vrbovce, Danica Cimerman z Gradišča in Alojz Mesojedec iz Zame-škega. Na pločevini je bilo za
25.000	din škode.
PO KLANCU V AVTOBUS
Matjan Janc iz Velikih Brusnic se je v petek zjutraj peljal s kombijem proti Mačkovcu. Pri čistilni napravi v Ločni je po klancu navzdol zapeljal nekolikanj prehitro, poleg tega je v ovinku zaviral, tako da ga je zaneslo v nasproti vozeči avtobus Gorjancev, ki ga je upravljal Anton Pevec iz Griča pri Klevevžu. Pri trčenju se je laže poškodoval sopotnic v kombiju Martin Luzar iz Gabtja, materialne škode pa je bilo za 70.000 din.
FANTIČ PADEL POD TOVORNJAK
V petek popoldne je Novomeščan Said Pašagič peljal tovornjak po Zagrebški cesti v Novem mestu, pri hiši št. 25 pa je ob vrtni ograji stal 4-letni Elvedin Ivkovič iz Žabje vasi. Voznik je zatrobil in zapeljal mimo, fantiču pa je tisti hip spodrsnilo in je padel na cesto, tako da gaje kolo tovornjaka zadelo v nogo. Elvedina so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa so na srečo ugotovili le lažje poškodbe in so ga po prvi pomoči odpustili v domačo nego.
UMRLA NA KRUŠNI PECI
V noči od 11. na 12. januar je 74-letna Marija Račič iz Viher 35 spala na krušni peči v sobi. Peč pa je bila precej zakurjena, zato se je med spanjem Racičevi vnela položena plastika, na kateri je ležala. Prišlo je do večje koncentracije ogljikovega monoksida, zaradi česar se je Recičeva po vsej verjetnosti zadušila. Zjutraj sta jo ležečo na tleh našla sin in snaha, in ker je še kazala nekaj znakov življenja, sta jo nemudoma odpeljala v brežiško bolnišnico, kjer pa so lahko ugotovili le še smrt
VOZNIKA IN ŠEST POTNIKOV RANJENIH - Do hujše prometne nesreče je prišlo 13. januaija popoldne, ko sta si na zasneženem cestišču pri Soteski pripeljala nasproti voznica avtobusov Ciril Kum iz Potoka in Matjan Cirar iz okolice Vač. Med srečanjem je goijanski avtobus zaneslo v levo in je prišlo do trčenja, v katerem sta bila po&odovana oba voznika in šest potnikov. Materialno škodo so ocenili kar na 250.000 din (Foto: I. Zoran)
Sobota pogoj za dodatek
Izplačilo dodatka za dvoizmensko delo, povezano z delom ob sobotah - Sodišče zavrnilo zahtevek Crnomalj-
čank
Pred dnevi je sodišče združenega dela v Novem mestu razpravljalo o zahtevku Marje Jovanovič in Božene Šobar iz Črnomlja s približno nasledijo vsebino:
Jovanovičeva in Sobarjeva preko sodišča terjata plačilo dodatka za dvoizmensko delo, ki ga opravljata v sprejemni pisarni tozda Zdravstveni dom Črnomelj. V zahtevku navajata, da delavcu za delo v dveh izmenah pripada po veljavnem samoupravnem sporazumu 8
Krki »dolžna” 16.520 din
Tudi ljubljansko sodišče pritegnilo odločitvi novomeškega — Plutova dolžna povrniti del prejetega posojila
Sodišče združenega dela SRS je te dni pritegnilo odločitvi novomeškega senata, kije ugodil zahtevku novome&e tovarne zdravil Krka in s tem naložil Maruški Plut plačilo 16.520 din s 5-odstotnimi obrestmi.
Slo je za to, da je bila med Plutovo in Krko sklenjena posojilna pogodba, s katero se je Plutova obvezala vrniti prejeto posojilo v primeru, da ne ostane v delovnem razmerju toliko časa, kolikor je prejemala posojilo. V primeru Plutove je šlo za to, da ji je bilo za čas njenega študija izplačano študijsko posojilo v znesku 19.750 din, in bi morala ta znesek povrniti, če ne konča študga, ali če se po končani šoli ne zaposli in ostane »domenjen” čas v službi. Kot pa kažgo podatki, ji je delovno razmerje v Krki prenehalo že po devetih mesecih, seveda na njeno zahtevo.
Sodišče je tako ugotovilo, da je šlo za kršitev pogodbenih obveznosti in da je popolnoma upravičen zahtevek delovne organizacije, ki pač zahteva povračilo dela prejetega
študijskega posojila v znesku 16.520 din. Nikakor ni torej utemeljena pritožba Plutove, ki govori o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in napačni uporabi materialnega prava, saj je prvostopenjsko'sodišče po mnenju višjega v celoti ravnalo pravilno in tudi ustrezno obrazložilo razloge za svojo odločitev.
odstotkov analitične ocene nalog in opravil. Na takšno zahtevo jima je delavski svet podjetja že odobril izplačilo tega dodatka, vendar j ima gaje kasneje ukinil z obrazložitvijo, da jima ne pripada, ker izmenično ne delata tudi ob sobotah.
Tudi na obravnavi pred sodiščem je predstavnik Črnomaljskega zdravstvenega doma vztrajal pri tem stališču, saj je v samoupravnem sporazumu, na katerega se sklicujeta predlagateljici, jasno določeno, da pripada dodatek za dovizmensko delo le v primeru, ko delavec dela vse dni v tednu, z izjemo nedelj in praznikov. In kaj pravi sodišče?
Senat je nedvoumno ugotovil, da je pogoj za izplačilo omenjenega dodatka delo ob sobotah, česar pa Jovanovičeva in Sobarjeva ne izpolnjujeta. To tudi sami priznavata, zato nič čudnega, če je sodišče njun zahtevek zavrnilo, seveda s pripombo, da do omenjenega dodatka nista bili upravičeni niti takrat, ko jima ga je delavski svet zdravstvenega doma prvič dodelil
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Do novomeških miličnikov je prejšnji teden prispelo obvestilo, da neki Vinko Perko, iz Novega mesta doma razgraja in pretepa ženo in otroka. Možem-postave ni preostalo drugega, kot da skušajo zakon rešiti s tem, da so Vinku ponudili novo streho nad glavo. Tam ga je bojda veselje do razgrajala povsem minilo.
• V noči na nedeljo so imeli v bifeju na Otočcu zanimivega gosta. Pa ne zaradi	ker	je
od vinjenosti omagal in zaspal za mizo, pač pa zaradi tega, kar se je zgodilo potem. Ves mačkast se je gost okoli druge ure zbudil in krmežljav spregledal, kje sploh je. Meni nič tebi nič se je slekel do golega in se zatem podal iskat stranišče- Na nesrečo gostem in osebja pa je straniščna vrata zgrešil in opravil potrebo kar v lokalu, tako da so morali tisti hip bife zaradi čiščenja zapreti. Za golega onesnaževalca so potem poskrbeli miličniki.
V________________________________J
PREHITRO NA POLEDENELEM CESTIŠČU
Z3'
Prejšnjo sredo elopoldne je grebčan Branko Vugrinec me“ vožnjo z osebnim avtom pr°tl Ljubljani pri Medvedjeku dohi(e tovornjak s prikolico koprske rege stracije, ki gaje vozil Franc Jerele a Brezovice pri Novem mestu. Zarad* pokvarjenega tovornjaka na cesti J® Jerele svoje vozilo ustavil, to pa nj uspelo tudi Vugrincu, ki je voza prehitro. Trčil je v tovornjak. P11 čemer so bili voznik in sopotnik1? huje poškodovani in sojih prepeli3?1 na zdravljenje v novomeško boln*' šnico. Gmotne škode je za 125.0**' din.
S SANMI PRED AVTOMOBIL
V petek popoldne seje Anton Stojnič iz Gronjih Lokvic peljal z osebnim avtom proti domu, takrat pa sta se na cesto pripodila s sankami 12-letni Stanko Dragovan in 8-letni Boštjan Stefanič. Zimsko veselje se je za fantiča slabo končalo: na poledenelem cestišču sta trčila v avtomobil, pri čemer sta bila oba poškodovana in sta morala po zdravniško pomoč v novomeško bolnišnico. Nekaj škode je tudi na osebnem avtu: ocenili sojo na 3.000 din.
TRČIL V ZADNJI DEL KOMBIJA — V petek dopoldne seje Srečko Konradi z Vrhnike peljal s kombijem proti Zagrebu. Pri Prilipah je zaradi okvare ustavil na desnem robu ceste, takrat pa je za njim pripeljal tovornjak Dragoslava Djor-djeviča iz okolice Kruševca in zaradi neprimerne hitrosti trčil v zadnji del kombija ter ga porinil naprej. Pri tem se je poškodoval tudi sopotnik v kombiju Ljubljančan Cvetko Stojnič, odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico Gmotne škode je bilo za 50.000 din.
NA POLEDENELI CESTI GA JE ZANESLO — Zagrebčan Stjepan Pisk seje v petek popoldne peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti domu. Pri Prilipah je dohitel tovornjak, in ko je zmanjšal hitrost, gaje
na poledeneli cesti pričelo zanaša Zdrknil je v levo in trčil v o® avto Darka Dragoviča iz Buzeta,^ je pripeljal nasproti. Pisek je ^ ranjen in so ga odpeljali na zdrahi nje v zagrebško bolnišnica SK%j na pločevini so ocenili na 100-uu din.	.	':
NA ZASNEŽENEM VOZlSCU LEVO - Ivan Kurtovič iz Jedrih se je 13. januarja peljal z osebn j avtomobilom iz zagrcbflce s"[lJ proti Ljubljani. Med vožnjo magistralki pa ga je pri Medved) y na zasneženem vozišču zanes osebni avto, ki ga je naspi pripeljal Radojica Nedič iz oK » Gornjega Milanovca. Pri neSfeilt v bil laže poškodovan sopotn ^ Nedičevem avtomobilu, Belg?e . ^ tereit. Gmotno škodo so oceni*
55.000	din.
Št. 4 (1641) 22. januarja
DOLENJSKI LIST
Rešitev iz prejšnje številke											
			—	...	—			'r..	-2.		
			s	p	A			P	r		
		T	L	(-	?)			L	A	0	A
		^-1	1	s	O	IL	IZ		r	L	
		'S		h	T	0	y			—	t:
		:?	0	1L	A		M	1	c	£	t
	&	A	V	A		P	A	(Vf	A	M	A
	R	K	|	■---	$	A	ti	A	Up	1	R
-I|t	1	‘	r	0	/		T	P	A		A'
	i	Ki	A	R	1	C	A		A	1	V
:aJh	k	T	....	A	ti	A	C	H	1	• J	A
	J	“	-	t. C	A	R.	....	0	IZ	A	L
frednost ljudi, ki nimajo [J*tare, je v tem, da jo delajo ^življenje.
G. GRASS
Mora obstajati kaj takega, ^ je za človeka največje w?os*i' Nekaj, kar je tako lJ13110 pomembnosti, da je lT izgubiti svoje življenje, pa izgubiti vero v to.
P. LAGERKVIST
DL
FIN
KOPEL
POSTAVA
ZDR RASTLINA
ČUTILO
KAOS
VONJ
MARXOV ROJ KRAJ
JA
icaj
GIBANJE PO PROMETNIH POTE
PREGRI-
NJALO
NEPRE-
MIČNINE
DOM
ŽIVAL
IZRAEL
MlNPRED
SEDNICA
os
ZAIMEK
■ EDIH
ZAVIHEK
PRI
OBLEKI
DEL l£-KRNIKA
SKLEF*
ISKLADBEj
REKA V BOSNI
RASIST
SMITH
RIM.
ZGODO-
VINAR
55555ni'
NEM PISATELJ
plodzA
RAZMNO-
ŽEVANJE
KANT IMMANU-EL
QRLQ,
SODČEK
PRIPRAVEK NARE ŽANIH JEC
mm
PREMA-
MITEV
SEV
PTIC
RUDAS
LASZLOl
NEKD RODOVI V ITALIJI
SVETA
GORA
REDOiiFJrf
MUSLIM OJHOV-NIK
KING
COLE
ANTON
AŠKERC
PODSTA
VEK
POTRDILO
KRADUI
VEC
Raste znova in znova
Martinčkov repek se ne more desetglavim plosnatim črvom —
primerjati z, denimo, O prstu smo že pisali
r~
Je plaha in dokaj bistra
Hobotnica še daleč ni taka pošast, za kakršno jo imajo ljudje — V prostosti ne napade, v ujetništvu je strahopetna, pripravljena na šalo
Trdno zakoreninjeno prepričanje, da je hobotnica (morski me, v ujetništvu pa so na moč mehkužec oz. gjavonožec z osmimi enako dolgimi lovkami) člo-. krotke in strahopetne, 'eku sovražna žival, izgublja osnovo; poznavalci že opisujejo hobotnico tudi kot plaho, dokaj bistro in celo ljubeznivo bitje.
Hobotnica živi najraje sama, ne prenese, da kdo zaide v njeno življenjsko okolje; Precej ga skuša odgnati, le do ljudi se obnaša razmeroma strahopetno. Težko jo je pripraviti do tega, da bi napadla doveka. Kanadski potapljač Jock McLeans, ki raziskuje \ življenjske navade hobotnic, ' Aavi, da te živali najprej skušajo storiti vse, da bi se rešile, napadajo pa le v skrajni sili.
Za obrambo imajo na voljo enega najhitrejših načinov spreminjanja barve, ki ga Poznamo v živalskem svetu. Hobotnica je lahko bela od strahu pa rdeča od jeze, njena varovalna barva je tudi zelenkasto bela, rjava, rdečkasto rjava, tudi lisasta postane, Včasih pa v vodo izpusti črni-
lu podobno tekočino, da odvrne napadalca ali zabriše svoj vonj.
Hobotnice najdemo domala v vseh morjih po svetu; znanih je več kot sto vrst teh Živah, ki so v severnem Atlantiku prave velikanke, saj imajo po 5 m dolge lovke, v južnem Kitajskem morju pa ne presežejo velikosti nekaj centimetrov. V Jadranu hobotnice niso večje od 70 cm. Posamezne vrste se sončijo v plitvih obalnih vodah, druge pa so si osvojile življenjski prostor tudi do 1.500 m globoko na morskem dnu.
Hranijo se z raki, školjkami in polži, lovijo tudi ribe, a le ponoči. Kot smo že omenili, na prostosti živijo najraje sa-
Skrbnik mestnega akvarija v Vancouvru pravi, da se pustijo celo božati in so pripravljene šaliti se. Svojčas so imeli hobotnico, ki se je zlahka naučila mimoidoče škropiti z vodo.
Taka bistrost in razposajenost jim lahko tudi škodi. Zgodilo se je že, da je hobotnica odstranila zamašek v bazenu; voda je kajpak odtekla, žival pa poginila. Akvarije, v katerih so hobotnice, je treba zavarovati z drobno pleteno mrežo, saj se celo 25 kg težka hobotnica lahko splazi skozi luknjo, katere premer ni večji od 5 cm.
Cecil Brosseau, ravnatelj akvarija v Washingtonu, je porabil veliko časa za to, da bi zbližal hobotnice in ljudi.
Malčkom iz vrtca je dovolil, da so plašljivo hobotnico hra-
nili s slaniki, in po tednu dni se žival ni več bala otrok, še več, prav navadila seje nanje in čakala, da so jo prišli obiskat.
Brihtnost hobotnice pa kaže naslednji dogodek. John Arnold je hobotnico hranil s polži. Dajalji je po šest polžev hkrati. Žival jih ni pojedla naenkrat, ampak jih je nekaj prihranila za hujšo lakoto.
Sčasoma se je naučila z lovko odpreti človeško dlan, da bi prišla do polžev. Arnold ji je ponudil tudi prazne polžje hiške. Hobotnica je kaj hitro ugotovila, daje nekaj narobe, odtlej se je najprej prepričala, ali so hišice polne, in šele nato jih j e vzela.
Poznavalci pravijo, da je hobotnica ena najskrbnejših mater v morju. Jajca, ki so velika za polovico riževega zrna, v svoji votlini,,zlepi” v 15 cm dolge verige in jih neprestano varuje, dokler se ne izležejo mladiči.	4^5 tednov
preždi, odganja vsiljivce in z lovkami maha nad jajčnimi verigami, s čimer poskrbi za svežo vodo in večje količine kisika, ki je potreben pri valitvi.
Nekdaj so nabiralci biserov poskušali uničiti svoje naravne tekmece morske zvezde tako, da so jih trgali na dvoje. Požeruhe školjk so pretrgane metali nazaj v moije. Nevedni nabiralci niso vedeli, da je bilo njihovo početje povsem jalovo. Morske zvezde niso poginile, marveč so se številčno še okrepile, saj je iz vsakega dela pretrgane Živah zrasla nova.
Morske zvezde niso edina živa bitja, ki zmorejo nadomestiti izgubljeni del svojega telesa. Mnoge Živah imajo sposobnost regeneracije. Vsakdo ve, da
Nekaj misli H. Hesseja
Nemogoče je imeti popoln sistem, nujno pa je imeti nekakšen sistem.
Od vsega, po čemer človek hrepeni, ga vselej ločuje samo čas.
Čas je ena izmed opor, ena izmed bergel, ki jo moraš najprej zavreči, če se hočeš osvoboditi.
Človekovi možgani se morajo širiti, pa če se od tega razleti vesolje.
Lahko bi rekli, da je mati življenja ljubezen ah slast, prav tako pa bi jo lahko imenovali tudi grob in trohnoba.
Kar je dovolj veliko, da zbuja pohlep bogatina, je dovolj veliko, da revni brani.
Siromaki so se včasih upirali temu, da bi jim slabo vladah, bogataši so se vedno upirali temu, da bi jim sploh kdo vladal.
Prepogosto se pozablja, daje slab pesnik še zmeraj pesnik, kakor je tudi slab človek Se zmeraj človek.
Ženo in otroke, trgovino in urad in celo domovino potrebujemo zgolj zato, da vemo, za koga se mučimo in garamo.
Nobena ženska, ki tega noče, ni tepena.
Janez Trdina
V
Črtice in povesti iz narodnega življenja
JETNICA
komedijo moram razodeti materi, pa precej, da me ne preteče *ak nevoščljivec. Baba ne stiska, ni vraga, da mi ne bi padlo *<ako čedno darilce. Ko bo videla, da sem ji tako zvest Babnik, me bo gotovo imela Se dokaj rajSi ko do zdaj; Mogoče, da se mi plača kaj poviša."
Tako praktično je modroval Rozin ljubček. Drugo jutro °ride v grad in pove Gromovki, da bi govoril rad z njo na tafnem. Ona se zapre z njim v obednico in izve vse. To se ve, ^a je Francelj zamolčal, kar bi bilo moglo njega kaj okaditi, kfada ga ni prekanila. Gospa mu je potisnila v roko bankovec 'n mu obljubila, da mu bo dokazala svojo hvaležnost še ob drugi priliki Ko odide fant, pokliče Rozo in jo začne z ostro Zasedo karati, da se je mogla tako zavreči in izgubiti, da lovi dužabnika. Dekle ostrmi, kako da mati to ve, ali se hitro hrabri in veli s trdim glasom: ..Nikar se ne jezite, saj nimate n°bonege vzroka. Življenje sem prejela res od vas, ali zdaj je 'hoje. Nobenemu človeku, pa niti vam ni dal Bog pravice, da mi ga smeli ostrupiti in uničiti Brez ljubezni ni vredno tega 'mena. Jaz poslušam zapored svojega srca in ljubim ^ranceljna. Do smrti me ne odtrga od njega nobena sila. Za rife pridige ostanem gluha na vekomaj. Jaz sem Franceljnova, Francelj je moj. Te besede, zapomnite si dobro, smatram za tako svete kakor božji evangelij. Ne drznite se, oskruniti to hretost"
■ Gromovka ni vedela, ali bi se smejala ali jezila. Jela je pričati, da se je čulo lahko na dvorišče: ..Prismoda! Kaj da je Francelj taka trapa kakor ti? On dobro ve, da ne hore in ne sme marati zate, ko bi tudi hotel. Saj mi je prišel **m povedat, kar ti očitam. On je pameten in pošten fant, se zameriti gospodi, kateri služi. Ravnokar je bil tukaj * novico sem ga še dobro obdarila; saj vem, kako negodnico *m si odredila. Ko mi je razkladal tvojo grdobijo, me je bilo ^o sram, da se nisem vedela kam dejati. Fej te bodi!”
Zadnjih besed ni Roza več slišala. Pokrila si je z rokami ^rar, stala je trenutek nepremično kakor kamen, potem se je
C
zvrnila na da. Da more izdati dragi svojo milico, ni še nikoli slišala, ni brala še v nobenih bukvah. Ta udarec je bil tako strašen, da ji je vzel vso zavednost, čudo, da ne tudi življenja. Prestrašena mati jo je dala odnesti v posteljo in poslala po zdravnika To pot je bolezen dolgo trajala. Vročina in mrzlica sta trpinčili Rozo cele tri meseca Mešalo se je revi neznansko. V svojih blodnjah je preklinjala ljubega in se mu grozila z božjim in svojim maščevanjem. Ko so se možgani nekoliko, pomirili, se je začela jokati, veliko dni in tednov so ji tekle gorke solze po izgubljeni ljubezni.
..Zdravnik je čas”, pravita Prešeren in vsakdanja skušnja. Roza je okrevala in se kratkočasila zopet z — romani! Med vsemi Gromovimi znanci in znankami se ni našel noben toliko izobražen in izveden človek, ki bi bil razjasnil njihovo škodljivost in dokazat potrebo, da se deklici prepovedo in odvzamejo. Prebirala jih je zopet dan na dan, od zore do kasne noči. Nastopila je tretja doba njene nesreče. V roke je dobila knjige Klavrenove in drugih takih literarnih prascev. Ti pisuni so se rogali čednosti, zasmehovali čisto ljubezen, mesto nje so priporočali in hvalisali zapeljivo besedo meseno uživanje- Po njihovih brezbožnih naukih nima devištvo nič vrednosti, samski stan nič posebnih dolžnosti, zakonski nič posebnih pravic. Kakor se pari odraščena živina, naj bi se parili tudi odrasli ljudje brez razločka, naj so oženjeni ali ne. Razlegalo se je geslo: Uživaj, samo pazi. da prikriješ greh in utečeš nadležnim nasledkom.
Kdor verjame takim strahotam, ne more niti staršev dosti spoštovati, kajti si misli, da so ga zarodili zgolj iz spolnega nagona, ne pa zato, da ga bodo ljubili kakor punčko v očesu in ga odgojili za dediča nebeškega kraljestva. Peklenska plaža tujih romanov je oblatila in osmradila do zdaj neomadeževani venec uboge Roze, preden je dopolnila še dvajseto leta Polastila se je je ognjena, skoraj neudržna pohotnost Samote ni več iskala, v tovarišiji se je nemirno premikala sem ter tja. oči so ji švigale poželjivo po možakih. Če se vpraša, ali ji ni branila tega prirojena ženska sramežljivost in vera, se mora žalibog odgovoriti, da ne. Katera ne zardi ob takem branju, ne zardi niti ob kvantanju in v skušnjavi. Tudi vera ni mogla pustiti v njeno srce globokih žil. V mestni šoli se je učila krščanski nauk po nemško, tedaj v jeziku, ki ga je začela komaj razumevati, prijel se je samo spomina, ne pa duše. Tako ji je razlagal brezvestni katehet. Še mnogo grje je ravna! z njo
učitelj. Stari grešnik je bil navajen, učenke, ki so že nekoliko odrasle in dozorevale, božati, objemati in otipavati! Delal je to veliko let. nobena mati se ni dvignila zoper pohujšljivca, nazadnje je bil za kazen samo odpuščen.
Roza se je pogreznila bolj in bolj v blato nenravnosti, razuzdanka je jela napadati popotnike, zahajati v hlev k domačim hlapcem! Ostal je samo en izgovor zanjo: zapuščala jo je pamet Govorila je sama s sabo, smejala se brez vzroka, postajala po celo uro na enem mestu, naenkrat pa zakričala in pobegnila, kakor bi jo kdo podil. Vse to je starše strašno žalostilo in skrbela Mati se je jokala vsak dan. želela smrt sebi in hčeri. Oče jo je prosil in opominjal, se togotil in klel. Ne zlepo ne zgrdo se ni dalo nič opraviti: Roza je s svojo predrzno nesramnostjo vso okolico čedalje bolj nadlegovala in pohujševala. Ko jo Grom prav trdo prime, mu zažuga s šibo in veli: ..Striček, ne zmerjaj me! Veš, teh naukov sem sita. Kdo mi je kriv? Brez tebe ne bi bito mene in brez mene ne bi bilo moje sramote in nesreče.”
Ko mati vidi, da je otrok dvignil šibo na očeta, se tako zgrozi, da pade vznak in omedli. Ko se zopet predrami, zavpije: „Moj Bog, s čim sem se ti tako pregrešita, da mi pošiljaš to gorjeI Ne! Ta pošast mi ne sme priti nikoli več pred oči. Rajši vidim gada kakor njo. Kaj poreko ljudje? Moja hči, grajska gospodična, taka zver, taka rokovnica, oh, oh! Smrt, kaj čakaš? Naša mrva je za koso zrela." Gromovka se je res pokorila težko za gosposko lahkoumnost. da ni zahtevala od Roze nobene pridnosti, še veliko bolj pa za svojo nezakrivljeno nevednost v kateri se je bla še veselila pogubljivega branja svoje hčere.
Grom se na otroka ni srdit nikoli dolgo; zamišljen v svoje kupčijske in obrtnijske posle, se ni menil dosti za nobeno drugo stvar, niti za notranje razmere svoje rodbine. Ali dasiravno ne delil jeze in obupa svoje žene, se je preveril tudi on, da tako ne more ostati, da je treba Rozo izročiti zdravnikom in jo poslati kam drugam, da ne dela doma sramote in pohujšanja. Odpeljal se je v mesto in sklical zbor treh doktorjev, da mu svetujejo in pomorejo. Doktor je bil med njimi pravzaprav samo eden, vojaški. Drugi se je izučil kirurgije in se je smel zvati le magister. Tretji je spadal še v nižjo vrsto zdravnikov, ljudje mu niso rekli nikoli drugače kakor padar, in s tem naslovom je bi! popolnoma zadovoljen.
martinčku zraste nov repek, če mu starega nespreten lovec odtrga. A martinček je skromen regeneracijski junak, če ga primerjamo z vrsto plosnatega črva, ki živi na morskem dnu, najti pa ga je tudi na dnu sladkovodnih jezer. Ta žival je prvak v obnavljanju.
Med poskusi so črvu odrezali glavo in zadek. Zrasla sta mu nova. Presenetljivo je, da se konca nista zamenjala. Še bolj začudujoče je bilo, ko so črvu prerezali glavo po sredi vsak del je zrasel v novo glavo ln trval je tako dobila dve glavi. Tudi ko so glavo narezali na deset delov, je črv iz vsakega dela regeneriral novo glavo. Desetglavi črv res ni kar tako.
Delček teh sposobnosti je ostal tudi v človeku. Lani je neki angleški zdravnik odkril, da otroku do 5. leta starosti še zraste odrezani gornji členek prsta. Do odkritja je zdravnik prišel slučajno, o čemer smo že pisali.
SVETU OKOLI
ZASPANETI - Kdor je kar naprej zaspan, ni preutrujen, temveč bolan. Zdravniki pravijo, da boleha za hipersomnijo. Zaspanetov je kar precej, to je znana stvar, novost pa je, da je sloviti strokovnjak za proučevanje spanja dr. Dement odkril, da stalna zaspanost ni samo človekova bolezen, ampak da jo deli s psom. Štirinožni pojem čuječnosti se je v dolgem dru-govanju s človekom, kaže, nalezel nekaterih stvari od mislečega dvonožca.
SREČNEŽ - Če bi zdaj, na začetku tekočega leta, izbirali, kdo je imel največjo srečo v minulem letu, bi ne mogli mimo Henka Zvvanga iz Južnoafriške republike. Možakar si je lani privoščil priljubljene ostrige. Kupil jih je na trgu, doma pa je začel s pojedino. Takrat pa — mislil je, da ima smolo — je zagrizel v nekaj trdega in si odlomil zob. Jeza gaje minila, ko je videl, da si je zob zlomil na sijajnem primerku bisera.
SLABE KRSTE - Med
srečneže bi navsezadnje lahko prišteli tudi kitajskega meniha Wuja Yungqing, ki sam zase ' trdi, da je star že 142 let. Toliko jih verjetno nima, res pa je, da si je med pobožnim premišljevanjem o hitri minljivosti življenja stesal že tri krste, a so vse preperele, ne da bi na smrt pripravljeni menih legel vanje. Zdaj se ne ukvarja več s tesa-njem, češ da je „prestar za pre-mišljanje o smrti,” kot pravi z nasmehom.
VREDNOSTI - Za nesrečnega se gotovo nima Japonec Rioheiju Išikavi, ki je lani na filatelistični dražbi prodal dve znamki iz svoje zbirke za 440.000 dolarjev. Niti sanjalo se mu ni, da sta znamki havajske pošte, izdani še v prejšnjem stoletju, toliko vredni.
DOVOLJEN OGLED -
Srečni niso že zato, ker so, kjer pač so, a malce so le zadovoljni tudi zaporniki v richmondski jetnišnici, saj so jim odgovorni dovolili, da si samoto jetniške celice krajšajo z ogledovanjem pornografskih slik. Prepovedano pa jim je tovrstno kulturno kramo obe&ti po zidovih.
ČETRTK0V INTERVJU
*
0
'0
0
0
0
'0
0
*
0
0
0
0
0
0
0
I
I
S
S
Zanimanje za rejo ovc raste 5
V Suhi krajini pa ni niti enega mladinca, ki bi bil pripravljen kmetovati na sodoben način
Odkar sta v žužemberški zadrugi dva pospeševalca, se na terenu njuno delo pozna. Kakšno je trenutno stanje kmetijstva v tem predelu in kakšni so načrti za bodoče, je kratko povedal Jože Ban, vodja kmetijske službe pri KZ Žužemberk.
„Trenutno se ukvarjamo predvsem z usmerjanjem kooperacijske proizvodnje v živinorejo. Pogoje imamo samo za pridelavo mesa in mleka, ker na kraški zemlji ni računati na večjo proizvodnjo poljščin. Zadnje čase pospešujemo tudi ovčerejo. Smo šele pri prvih korakih, vendar je začetek spodbuden. V hinjskem koncu zelo raste zanimanje za rejo ovac.
Jože Ban: „Vsako leto bomo v Suhi krajini preusmerili 20 kmetq.“
Lani smo začeli pri 5 kooperantih z rejo 180 ovac, zdrj se vse več ljudi zanima za tovrstno sodelovanje za zadrugo. Škoda le, da je večina zainteresiranih le za 5 do 10 ovac, medtem ko mi želimo pri enem kooperantu vsaj 30 ovac v reju“
— Ob zdajšnjem pomanjkanju mesa je živinoreja izrednega pomena. Kako je s to proizvodnjo?
,,V kooperaciji redimo pri kmetih ta čas okrog 2200 glav plemenske in pitane živine. Število je na približno isti ravni kot prejšnja leta. Nekateri živinorejo opuščajo, drugi se vanjo spuščajo, pa smo na istem.
Povečuje pa se proizvodnja pitancev telet in mleka, vendar so uspehi skromni zaradi splošno znanih neurejenih tržnih razmer v kmetijstvu. Lani smo odkupili 1,250.000 litrov mleka, žal pa letos tovrstni odkup upada.“
— So ljudje dovzetni za vaše nasvete?
„Kakor kje. Mladi se ne zanimajo za kmetovanje. Žalostno je>, da na vsem suho-kranjskem področju ni enega kmeta pri 20 letih starosti, ki bi hotel še naprej kmetovati in se s tem preživljati. Vsi mladi bežijo v službe, doma pa ostajajo stari ljudje, ki zemlje niti ne zmorejo dobro obdelati in za sodobno živinorejo tudi nimajo vselej posluha. Med mladimi tudi ni zanimanja za kmetijsko šolo. Dva smo štipendirali, a se bojimo, da bosta ušla v drug poklic. Naš kmet se ne čuti socialno varnega v poklicu, zato imamo na celotnem območju samo dva, ki prejemata inva- jj lidsko kmečko pokojnino, čeprav je 508 članov zadru-ge.
— Kakšni so obeti za prihodnost? Ali akcija za preusmerjanje kmetijstvu tudi ne uspeva?
„V novem srednjeročnem planu smo planirali 7-odstot-no letno rast nrireje mlade pitane živine. Ce bodo tržne razmere ureiene, kot že več let napovedujejo, bomo s tako visoko postavljenim ciljem uspeh. Premike pa pričakujemo tudi na račun agroživilske skupnosti v občini. Kar zadeva preusmerjanje kmetij, imamo že prve uspehe. Doslej je preusmerjenih 40 kmetij, v planu pa imamo vsako leto posodobiti in preusmeriti 20 kmetij.
V Velikem Lipovcu so glede tega prišli najdlje. Začeli smo pri dveh kmetih, zdaj je že skoraj vsa vas preusmerje-na.“
R. B.
POCENI DO ZIMSKIH OBLAČIL — Po vsq Sloveniji so se 15. januarja pričele vsakoletne razprodaje zimskih oblačil. Gneča, kakršna je bila prvi dan razprodaje na konfekcijskem oddelku novomeške Mercatorjeve blagovnice, je priča, da se je nakup vsaj nekaj prvih ur gotovo izplačal, saj so nekateri kosi znižani tudi za 50 odstotkov. Kako bo naslednje dni — razprodaja bo zaključena sredi februarja -bo prav gotovo zanimivo. Nekaj oblačil bo nedvomno ostalo na policah tudi še po tem datumu. (Janez Pavlin)
LETOS BO
FLUOROGRAFIRANJE
Minevajo štiri leta, kar je bilo na Dolenjskem zadnje fluorogra-firanje prebivalstva, zato bo taka zdravstvena akcija letos spet potekala v novomeški, brežiški, metliški in črnomeljski občini. Začeli bodo 5. junija pri Novo-meščanih, kjer bo fluografiranje prebivalstva trajalo do 25. junija, nato bo šla ekipa v druge občine.
Akcija bo potekala kot običajno, z eno samo razliko, da letos ne bodo klicali na slikanje občanov, mlajših od 40 let Izračunali so, da bo na območju novomeške občine fluorografi-ranje veljalo zdravstveno skupnost okrog milijon dinarjev, stroški pa se bodo javljali tudi še kasneje. Opraviti bo potrebno dodatne preiskave in zdraviti občane, pri katerih bo ugotovljena bolezen.
i
Bolnik na njivi
V zankah komercialnega turizma
V Pionirju na bolniški vsak dan 10 odst. zaposlenih
Zamrlo delo družin PZS in izpad sredstev s strani SIS izmaličilo osnovni cilj delovanja novomeške MTP, da mladini zagotavlja cenena potovanja — Oživiti delo družin
Pospešena dejavnost OK ZSMS Novo mesto v letih 1971,1972, ki jo je narekovalo vse večje zanimanje mladine za potovanja in letovanja, je oživila delo Počitniške zveze v novomeški občini, ustanovljena pa je bila tudi Mladinska turistična poslovalnica kot izvajalec programov mladinske organizacije na tem področju, ki opravlja vrsto dejavnosti predvsem za potrebe šol in prepelje letno okrog 50.000 udeležencev na različna potovanja, kar dokazuje pomembnost te ustanove.
MTP je od ustanovitve vseskozi povečevala svojo dejavnost, pomemben preobrat v njenem delu in v delu Počitniške zveze pa je pomenil podpis samoupravnega sporazuma o krepitvi in razvoju mladinskega turizma v novomeški občini, ki je nudil možnost cenejših in vsebinsko bogatejših uslug MTP. 85 odstotkov sredstev za realizacjo aktivnosti
nimi agencijami, da bi mladi lahko ceneje letovali t udi v okviru komercialnih programov, ki pa se ne uresničujejo.
Organizaciji Počitniške zveze s svojimi družinami in dejavno stjo pa ni uspelo slediti uspešnemu razvoju MTP, zato so se te vedno bolj naslanjale na profesionalno strukturo v MTP, njihovo delo je zamrlo. V letu 1976 je bil narejen poskus, da
po tem sporazumu so namr eč se oživi delo družin. Žato je bila
prispevale samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, ostanek pa je ustvaijal-a MTP s svojim delom in članskim prispevkom. Dejavnost MTP je zelo zaživela prav po podpisu sporazuma, kar zgovorno dokazujejo podatki, da je število izletov poraslo od 142 v letu 1975 na 590 v letu 1976, število udeležencev pa od 6.995 na 25.791. V tem času je MTP sklenila sporazume o sodelovanju z nekaterimi komercial-
ustanovljena občinska organizacij Počitniške zveze, ki je izvolila svoj izvršni odbor in upravni odbor MTP, vendar se nista niti enkrat sestala. Danes ne delige tudi nobena osnovna
Končno besedo ima združeno delo
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti o planu stanovanjske gradnje do 1985 — Le 34 odstotkov delovnih organizacij sprejema sporazum
Čeprav je tudi v novomeški občini stanovanjska problematika precej pereča, je delegatom samoupravne stanovanjske skupnosti uspelo obravnavati samoupravni sporazum o temeljih plana te skupnosti v občini Novo mesto za obdobje 1981—1985 šde preteklo sredo, ker sta bili kar dve skupščini v decembru nesklepčni, kar dokazuje neodgovorno obnašanje naših delegatov.
V novomeški občini bo v	tozda Zdravilišča je poudaril,
tem srednjeročnem obdobju	da bi morali v sporazum vklju-
zgrajenih 1.851 stanovanj, in sicer 807 v blokovni gradnji, 802 v individualnih stanovanjskih hišah in 242 samskih garsonjer. Povprečna površina stanovanj v blokih bo znašala 57,6 m2, individualnih stanovanjskih hiš pa 112,6 m2. Da bi dokaj realno zastavljeni plan, ki je precej ožji od prvotno predvidenega, lahko izpolnili, naj bi za financiranje stanovanjskega gospodarstva združevali 6 odst. od bruto osebnih dohodkov. Če denarja ne bo, ne bo mogoče zgraditi niti tega, kar sedaj predvideva samoupravni sporazum (delegat Krkinega
čiti še blokovno gradnjo v Šmarjeških Toplicah, kjer bo ob zaključku Krkine investicije potrebnih precej stanovanj). Zaskrbljujoče je namreč, da je do srede le 34 odst. organizacij združenega dela sprejelo samoupravni sporazum, med tistimi, ki tega niso storile, pa so mnoge večje delovne organizacije. Delegati so bili mnenja, daje treba tudi pregledati, koliko sredstev predvidevajo posamezne delovne organizacije v svojih investicijskih programih za reševanje stanovanjskih problemov svojih delavcev.
nje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v naši republiki, ki kot konkretizacija zakona o stanovanjskem go^jodarstvu prinaša številne spremembe. Tako npr. poostrene kriterije za lastno udeležbo za pridobitev družbeno najemnega stanovanja (kot je že znano znaša od 1 do 20 odstotkov vrednosti stanovanja glede na ekonomski in socialni položaj prosilca in družine), kjer pa - v uteho mnogih mladih družin, kijih novi zakon več ne pozna za pridobitev solidarnostnega stanovanja - ne bo treba dati celotnega zneska naenkrat. Še naprej ostaja subvencioniranje stanarin, pogoji za možnost tovrstne pomoči pa so seveda precej ostri.
Z. L.-D.
IZNAJDLJIVOST NA MESTNIH NJIVAH
Krajevna skupnost Mestne njive se občanom ni mogla prikupiti bolj kot z nabavo vlečnice. Postavljena je v Kosovi dolini, na območju krajevne skupnosti, tja pa se zgrinja zlasti mladina. Po ves dan preživi otročad na snegu, pet minut od doma, stroški za uporabo vlečnice pa so zelo nizki. Za 5 dinarjev se lahko smučar neomejenokrat prepelje na vrh klanca. Vlečnica na domačem terenu omogoča šolarjem in ostalim krajanom prijetne urice na snegu. Posebno je dobrodošla tistim, ki zaradi pomanjkanja denarja ali časa niso šli na zimski dopust.
organizacija, število članstva Počitniške zveze pa je padlo od 3.000 v letih 1973-1975 na komaj 200 v lanskem letu. Poleg tega se je delež sredstev po samoupravnem sporazumu zmanjšal na 36 odstotkov (ostanek zagotavlja MTP), zaradi česar mladini ni več mino ponuditi najcenejših uslug, delo MTP pa je vse bolj usmerjeno v finančno zanimivejše programe. To pomeni resen odmik od osnovne usmeritve, zato sta to problematiko obravnavala predsedstvo Počitniške zveze Slovenje in predsedstvo OK ZSMS Novo mesto in sprejela vrsto ukrepov za ureditev razmer.
Imenovan je bil tričlanski začasni odbor, ki mora poskrbeti, da se ponovno oblikujejo družine Počitniške zveze v temeljnih sredinah, ustanovi občinska organizacija in izvolijo vsi potrebni organi za delo PZ in MTP. Za začasnega vodjo MTP je bil imenovan Marjan Pavlin, ki mora pripraviti program PZ in MTP za obdobje do teta 1985 in za letošnje leto ter finančno poročilo o poslovanju, posebna skupina pa bo proučila možnost razširitve dejavnosti MTP na vse 4 dolenjske občine. Zagotoviti bo treba tudi tesno povezanost med MTP in OK ZSMS in pripraviti kadrovske predloge za posamezne dolžnosti v MTP in Počitniški zvezi, da ne bi več prihajalo do izkrivljanj osnovne usmeritve.
Z. LINDIČ—DRAGA Š
V novomeškem gradbenem P°' djetju Pionirje vsak dan odsotnih * dela 23,4 odstotka vseh zaposlenih (po podatkih do konca spetembr® preteklega leta) ali preko 900 ljudi, kar se brez dvoma pozna v gosp®' darskih rezultatih te delovne organ1-zacije, prispeva pa tudi k f® standardnemu zamiranju rokov it-gradnje, ki marsikomu načenjaj0 mirno spanje.
V tej množici preko 900 delavcri gre kar 9 do 10 odstotkov izostankov na račun bolniških dopustov (ostalo so letni dopusti, izostanki zaradi izobraževanja in različnih drugih vzrokov), podoben pa je tudi odstotek bolniških izostankov p*1 njegovih učencih v gospodarstvu
Cernu pripisati ne tako majhe* odstotek bolniških? Težko red) vendar pri Pionirju pravijo, da j® posebno opazno podaljšanje bol- > niških dopustov pri njihovih dett*-cih iz drugih republik, ki najv^ odhajajo domov po pejemu osebn®-ga dohodka. Vrnejo se s potrdilo« tamkajšnjega zdravnika o prebole* vanju kake bolezni Mogoče bi kdo mislil, da gre za nesramno natolcevanje, Se posebno, ver Je t®«« dokazati, da nekdo ni bil res bolan*!-
kljub dobremu sodelovanju z zdrav; nikom, ki dela za Pionirjeve delavci5
v njihovi ambulanti Vendar se je # v. zgodilo, da je njihov bolniUci kofl-trolor dobil „bolnega“, ki je v gozd* pripravljal drva ali počel kaj drug®-ga. Poleg tega mnogi sploh ne iščej® nadomestila za dneve, ko so bili’ bolniški, ampak jim je največ d® tega, da bi imeli opavičen izos« nek. Seveda p se take stvih dogajajo tudi z našimi delav* posebno kadar je več dela na poljih’
Temu poblemu skušajo v Pionir ju stopiti na pste pedvsem | preventivnimi zdravni9cimi pregled in poostreno kontrolo kontrolor)* bolniških, s čimer naj bi omejih bolniške dopuste, saj je včasih skoraj onemogočeno delo celih gradbenih skupin.
IZ N0V0MfŠ<[
PCRODNiSNiCEVi'
V času od 8. do 14.januarja sov novomeški porodnišnici rodile:
Novomeška kronika
Darinka Reboli iz Gorenje Straže -Anjo, Majda Pavlenič iz Hrastja —
ZABAVNI VEČERI V METROPOLU
V novomeškem Metropolu si že dlje časa na svojski način prizadevajo privabiti goste in jim nuditi ne le gostinske usluge, marveč tudi pije t no zabavo. 2e Jani so se poizkusili na novomeških večerih, letos pa se tovrstne pireditve vsakih 14 dni nadaljujejo. V petek, 16. januarja, je bil po novoletnem premoru prvi zabavni večer, uglašen na temo „letni obračuni 1980".
Stanovanja v blokovni gradnji bodo v tem času zgrajena na Cesti herojev, na Žibertovem laibu, v Irči vasi-Brodu in v Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju, Žužemberku in Otočcu, organizirana gradnja individualnih hiš pa bo možna v Žabji vasi, Irči vasi, Jedinščici, na Regerških košenicah in v nekaterih okoliških krajih.
Delegati so obravnavali tudi predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavlja-
PRIPRAVE NA KONFERENCE
Mcjco, Jelka Prah iz Kostanjevice -Janeza, Lučka Rerkopec iz Vavte vasi - Marka, Zdenka Stangelj iz Gotne vasi - J ureta, Nežka Kastelic iz Vellcega Gabra — Simono, Marija Peruci s Senovega — Jasmino, Darinka Sekuia iz Jurke vasi — Marka, Jožefa Škrbec iz Cešče vasi — Stanka, Jožica Rajk iz Dolenjskih Toplic - Jerco, Angelca Matkovič iz Metlice - Mateja, Slavka Breznikar iz Skrljevega - Damjano, Lidjja Mlakar s Senovega - Nadjo, Jožica Ucman iz Dolenjega Suhodola — ančiška Bo
V BLOKIH HLADNEJE - Na Diski je zadnje tedne v več blokih mnogo manj kurjeno, kot je bilo ob začetku sezone. Varčevanje pi centralnem kurjenju se tu očitno pozna, saj so v več stanovanjih ob najhujšem mrazu namerili komaj 16 stopinj. Stanovalci so bili doma zaviti v odeje ...
Sandija, Frančiška Boštja — Jai
lorštnar iz Pavle
Za sredo, 21. januarja, je bila v Novem mestu sklicana seja občinskega komiteja ZK. Dnevni red je pedvidcval obravnavo pripav na problemske konference o znanosti in razvoju, gradbeništvu in kmetijstvu ter pripave na programsko volilno konferenco.
»Dolenjski list« v vsako družino
Goleka - Janeza, Silva Vlahovič s Sela pi Otovcu - Branka, Angelca Hočevar iz Dolenjih Dol — Zvoneta, Cvetka Rifelj z Lešnice — Riharda, Silva Kocjančič iz Mačkovca — Suzano, Nada Golobič iz Birčne vasi - J ur ja, Marjeta Bale iz Pavle vasi — Barbaro, Marta Muhič iz Globoč-dola — Jarjjo, Biserka Kolenac iz Metlike - Davorja, Judita Zupančič iz Gabrja — Marka, Martina Udovč iz Stopič — deklico, Zofija Hrovat iz Hinj — deklico, Nevenka Žbcrna iz Krškega - deklico, Marjetka Blatnik iz Krškega - deklico in Jožica Kocjan iz Mirne peči - dečka. Čestitamo!
POGLED NAVZGOR KORISTI - Snegobrani so na mestnih strehah obvezni vendar te skromne naprave še več stavb ob glavnih ulicah ne pemore. Nič čudnega torej, če je vsak dan videti starejše (judi, kako imajo glavo visoko dvignjeno s pogledom na streho v strahu, da ne bi z nje zgrmel sneg. Debele zaplate snega največkrat višjo s starega bloka naspoti drevoreda.
NOBENE ZELENJAVE - ZeK borno izbiro pi sadju in zelenjavi]* v ponedeljek nudila novo me*1 tržnica. Niti ene same zelenjave $ bilo naprodaj, razen zeljnatih gla*1 dobiti pa je bilo obilo jajc po 6 di* in orehov po 300 din kilogra« Bogata izbira pa je bila s sirčki ** smetano. Tržnica je bila pol*1 zasedena na obrtniškem delu, kjelf bilo podajalcev še več kot obiČf no.
DVA NOVA PARČKA - Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile z območja mesta: Nežka Jerman iz Segove 26 - Simona, Jelka Planinšek iz Segove 1 -Jureta, Vlasta Stangelj z Partizanske 33 - Urško in Cvetka Plantan, Na Lazu 15 — deklico.
Ena gospa je rekla, da * razprodaji v novomeških tr^ vinah ni mogla nič pravšnje^ kupiti. Dobro poučeni krogi ** namreč že prvi dan in prve razprodaje pobrali vse, kar j* bilo lepega in po znižal ceni...
I6
od delegatovi za delegate
Do konca aprila po starem
odst. delovnih organizacij je podpisalo sporazume, zato nova stopnja za zdravstvo velja
15.
januaija je zdravstvena
skupščina ob minimalni sklepčnosti drugič zasedala z istim dnevnim redom. Prvič ni bilo sklepčnosti, drugič je iz obeh zborov prišlo ravno toliko delegatov, da so lahko veljavno sklepali. Z odsotnostjo delegatov in delegacij bi se bilo dobro toalce globlje ukvarjati.
Ker so ugotovili, da je 61 °dst. delovnih organizacij z območja novomeške občine Podpisalo sporazum, je skupšči-113 sprejela kot dejstvo, da nova stopnja za zdravstvo velja. Plačati bo treba 1,04 odst. od bruto osebnih dohodkov in 8,37 odst. iz dohodka tozdov. Če bo to adoščalo za kritje potreb ali ne, tokrat niso razpravljali, verjetno pa bo burnejša razprava na prihodnji skupščini, ko bodo sprejemali finančne načrte in sporazum o menjavi dela.
Delegati so sprejeli tudi sklep
KOMUNALA NADALJUJE /
Občinska resolucija za leto 1981 določa, da bo letos na komunalnem področju pri investicijah dana prednost urejanju komunalnih naprav za preselitev pokopališča in usposodobitev odlagališča za odpadke v Leskovcu. Pri gradnji kanalizacg-skih sistemov in čistilnih naprav je prva na listi gradnja S kanala, sledi gradnja druge faze R kanala in začetek gradnje K kanala, s čimer bo omogočena družbeno usmerjena gradnja stanovanj v soseski Irča vas - Brod.
Kar pa zadeva vodovode, bo Komunala nadaljevala Novogra-dovo delo v krajih: Uršna sela, Bišlin-Straža, Globočec-Žužeraberk (v okviru brigad), Šentjernej in Mirna peč.
Na Dvoru se še ni polegel ,.zvišan pritisk", nastal lani, ko so nekega dne občani vid eli, da so v stari žagi razstavili turbino, jo naložili na kamion in odpeljali. Vse do leta 1954 je namreč ta agregat dgjal luč vsemu Dvoru in Jami, poganjal pa je tudi celotno žago v mizarskem podjetju. Ker je naprava več let stala v zapuščeni žagi, katere streho je načel zob časa in se za turbino niso več dosti zanimali, je tudi z nje zmanjkal kak del
Navzlic vsemu temu pa krajani odločno zahtevajo: turbino nazaj! Kam je naprava šla in zakaj, je pred kratkim pojasnil France Jarc, predsednik sveta krajevne skupnosti Žužemberk:
Kaj je s turbino?
„Ker se je v propadajoči stavbi turbina kvarila, smo v vodstvu krajevne skupnosti menili, da se dela škoda in daje potrebno napravo premestiti. Dobili pa smo prošnjo krajevne skupnosti Mu|java-krka, naj jim napravo posodimo, da bodo usposobili poizkusni agregat za potrebe SLO. Nato smo sklenili prošnji ugoditi, ob premestitvi turbine pa smo vse dele komisijsko popisali in sestavili pogodbo, v kateri je jasno rečeno, da nam turbino vrnejo, čim naša krajevna skupnost to zahteva. Medtem smo šli v akcijo za popravilo podrte žage. Uspeli smo, da nam bo občinska kulturna skupnost v letu 1981 zagotovila 580.000 din za popravilo strehe. Čim bo objekt popravljen, bomo turbino pripeljali nazak, kot zahtevajo krajani. Vprašanje pa je, kaj bomo z njo, ker je dinomo razbit in so Še druge pomanjkljivosti na stroju. O tem pa krajani ne razmišljajo."
Verjetno na sestankih sploh ne bi bilo hude krvi, če bi bili ljudje poprej obveščeni o tem, kam turbina gre in pod kakšnimi pogoji. Sicer pa, je krajane tudi težko obveščati, kajti če skličejo zbor volilcev ali sestanek SZDL, ih pride navadno le kakih 20. Po navadi tisti, ki so o vseh stvareh že tako obveščeni!
R. B.
o začasnem financiranju zdravstvene službe, dokler ne bo sprejet sporazum o menjavi dela, zanj pa so določili skrajni rok konec aprila. Dotlej priznavajo izvajalcem zdravstvenih storitev 5 odstotkov višje cene, kot jih določa lanski sporazum, glede na vrsto podražitev. Ob sprejemu sporazuma bo opravljen tudi poračun za nazaj po novih cenah.
Skupščina je sprejela še predlog o ustanovitvi medobčinske zdravstvene skupnosti, ker pa usklajevanje med občinami še ni končano, so pooblastili predsedstvo skupščine, da nadalje vodi usklajevalni postopek.
Prvotne pripombe Novomešča-nov so bile v predlogu upoštevane.
k
SPET DELAJO OSEMNAJSTICE — V tovarni IMV je- že konec lanskega leta ponovno stekla proizvodnja R-18, letos pa nameravajo spraviti s tekočega traku 6.000 teh vozil. Na fotografiji so osemnajstice, tik preden gredo v roke kupcem. (Foto: R. Bačer)
Ohlapnosti osnova izkoriščanja
Položaj delavcev pri obrtnikih se le počasi izboljšuje — Pogodbe zelo površne — Vsakdo od odgovornih naj prispeva svoj delež, da se odpravi izkoriščanje
V novomeški občini je po podatkih Regionalne zdravstvene skupnosti zaposleno pri samostojnih obrtnikih 541 delavcev (2,3 odstotka vseh zaposlenih v občini). Analiza občinskega sindikalnega sveta na osnovi pogodb o zaposlitvi in poročila o številčni in kvalifikacijski strukturi teh delavcev je pokazala, da se položaj teh delavcev sicer izboljšuje in da je manj izkoriščanja (predvsem po sprejemu kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki leta 1975 in ustanovitvi osnovne sindikalne organizacije pred štirimi leti, v katero je sedaj vključenih 137 delavcev), vendar je še vedno precej pom aijkljivosti, zaradi česar ti delavci marsikdaj nimajo enakih pravic kot delavci v združenem delu.
Pogodbe o zaposlitvi so velikokrat izpolnjene zelo površno, zato je pri nekaterih podatkih težko ugotoviti dejansko stanje. Gre predvsem za opis del in nalog (ohlapnost tu obrtnikom verjetno ustreza, saj bi sicer delavcem težko naložili še dodatna dela poleg rednega dela), osebne dohodke, regres za prehrano, letni dopust in še posebno vprašanje udeležbe delavcev v dohodku obratovalnice. Tako so pogodbe o zaposlitvi dokaj neurejene na podorčju števila dni letnega dopusta, predvsem dodatnih dnevov na račun težjih delovnih pogojev, delovne uspešnosti, delovne dobe itd. Regres za dopust dobiva večina delavcev, vendar okrog 15 odst. manj, kot določa kolektivna pogodba, organiziranih letovanj pa ti delavci skoraj ne poznajo. Tudi prehrana med delom je še dokaj neurejena, saj si mora še vedno okrog 70 odst. delavcev samih zagotoviti malico. Topel obrok imajo organiziran v glavnem le gostinci. Regres za prehrano pa prejema večina delavcev v obliki trgovinskih bonov ali „denar na roko”.
Občutljivo je tudi vprašanje osebnih dohodkov. Analiza je pokazala, da so delavci plačani večinoma po svojem delu, ki pa je izredno trdo. So pa tudi številna odstopanja. V pogodbah je največkrat zapisana le mesečna obračunska akontacija osebnega dohodka, preračunana na 1§2 ur, le redko pa so določeni ostali obračunski elementi. Podatki o povprečenih mesečnih dohodkih so le ocena stanja, saj je to področje v pogodbah zelo površno opredeljeno, vprašljivo pa je tudi njihovo prikazovanje. Povprečni osebni dohodek za nekvalificirane in polkvalificirane delavce se giblje med 5.000 in
6.000 din, za delavce s srednješolsko izobrazbo znaša do
12.000 in z visoko do 17.000 dinarjev. Vendar podatki dokazujejo, da je višina osebnega dohodka precej odvisna od akumulativne sposobnosti obratovalnice in cele panoge.
V praksi je precej zapostavljeno tudi področje varstva pri delu, saj se to vprašanje navadno rešuje šele takrat, ko pride do nesreče. Da bi stanje na tem
v
- *
NOVI DEL TOVARNE PRI ZAKLJUČNIH DELIH - Leta 1978 začeto uresničevanje Krkinega ,J*rograma 64“ se bliža kraju. Letos maja bo kompleks več novih objektov končan, nakar bo stekla proizvodnja in predelava bazičnih farmacevtskih surovin. Krka bo s tem dobila tudi možnost izredno povečati izvoz. (Foto: R. Bačer)
področju izboljšali, .je vsako leto organiziranih več tečajev o varstvu pri delu, ki pa so zelo slabo obiskani in so v tako izobraževanje do sedaj zajeli le tretjino delavcev. Posebno pozornost bi morah posvetiti tudi izobraževanju teh delavcev, kar povsem jasno dokazuje izobrazbena struktura delavcev, saj je nekvalificiranih in polkvalifici-ranih kar 295 (54 odst.), kvalificiranih 237 (44 odst.) in le 9 (2 odst.) z višjo ah visoko izobrazbo. Komite za družbeni razvoj pa bo moral v prihodnje dejansko registrirati le tiste pogodbe o zaposlitvi, ki so v celoti v skladu s kolektivno po godbo.
Z. L1NDIČ-DRAGAŠ
Dol. Toplice ne pridejo v poštev
V novem srednjeročnem planu ne bodo gradili nove zdravstvene postaje
Ker je bila gradnja nove zdravstvene postaje v Dol. Toplicah planirana že v obdobju 1976-1980, pa je ostalo le pri željah prebivalstva, je delegacija kraja 15. januarja postavila delegatsko vprašanje, kaj je s to gradnjo v novem srednjeročnem obdobju.
Odgovor je sicer že znan in razviden iz gradiva, s katerim zdravstvena skupnost predivde-va investicije do leta 1985, kjer pa Dol. Tophc ni zraven. Vseeno je bilo na zdravstveni skupščini dano še obširnejše ustno pojasnilo.
Ker je že skoro zgrajena nova zdravstvena postaja v Straži, ta pa je od Dol. Toplic oddaljena le 5 kilometrov, ni možno tako blizu graditi še ene zdravstvene postaje. Razlog: ni denarja! Vse investicije iz občinskega programa zdravstvene skupnosti so namreč črtane v novem srednjeročnem obdobju, pač pa bodo skromna investicijska sredstva usmerili v nabavo opreme. Tudi novi zdravstveni dom še ni opremljen z ustreznimi sodobnimi napravami, potrebno bo opremiti se ambulanto v Straži, kajti ne gre, da bi novo zidovje stalo, znotraj pa bi delali s predpotopnimi aparati.
V Straži bi morala biti nova zdravstvena postaja odprta že za lanski občinski praznik, pa dela še zdaj niso končana — gradbinci se izgovarjajo, da v zdajšnjem mrazu ni možno delati fasade — niti se ne ve, kdaj bo objekt povsem dokončan in odprt. Vsekakor pa zavlačevanje že povzroča hudo kri v Straškem predelu.
DEŽURSTVO NAJ BI VELJALO 24 UR
Delegacija občinskega odbora Rdečega križa v Novem mestu je glede na pripombe s terena na zadnjem zasedanju občinske zdravstvene skupščine predlagala, naj bi v novem zdravstvenem domu uvedli 24-urno dežurstvo v splošni ambulanti. Taka služba naj bi bila vpeljana poleg dežurnega zdravnika, ki obiskuje bolnike na domu. Predlog bodo proučili, na naslednjem zasedanju skupščine pa bodo dali odgovor.
Več možnosti za zasebne delavnice
Na voljo bo 26 lokacij za gradnjo delavnic
Razvoj drobnega gospodarstva je v novomeški občini v velikem zaostanku za potrebami, zato je v temeljih novega družbenega plana tej panogi določeno ustrezno mesto. V urbanističnih planih in zazidalnih načrtih bodo odslej upoštevane potrebe po poslovnih prostorih za uslužnostne obrti. Za tiste dejavnosti drobnega gospodarstva, ki povzročajo hrup, obremenjujejo promet in potrebujejo več parkirnih površin, pa bodo predvidene lokacije za gradnjo v industrijskih ali obrtnih conah.
V programu urejanja stavbnih zemljišč bo v obdobju 1981 - 1985 zagotovljeno 26 lokacij za gradnjo zasebnih delavnic, in sicer: 10 lokacij za območje Novega mesta na Cikavi in 10 lokacij na Regerških košenicah. V Šentjerneju so pridvi-dene 4 lokacije za zasebne delavnice in v Škocjanu 2.
Prednost pri pridobitvi lokacije bodo imeli obrtniki deficitarnih strok drobnega gospodarstva. V neorganizirani gradnji pa bodo na prednostni listi občani, ki nadaljujejo ali začenjajo obrt, kije potrebna za zadovoljevanje kmečkih gospodinjstev. Kar pa zadeva lokacjje za zasebne gostinske obrate, bodo nove lokacije dobili predvsem tisti, katerih go st inski lokah in obrati bodo dopolnjevali turistično ponudbo in bodo dolgoročno kooperacijsko sodelovali z družbenim sektorjem gostinstva
V skladu s takšno usmeritvijo bodo tudi banke s kreditno politiko v svojih letnih planih predvidele sredstva za financiranje razvoja definitarne obrti za potrebe osebnih storitev in zadovoljevanje potreb v gospodinjstvih.
Kritika ima še drugo plat
Čakanje na avtobuse in še kaj je komentiral Marjan Smrke, direktor tozda Avtobusni promet
Ne mine sestanek na terenu ali seja občinske skupščine, da ne bi kdo od navzočih pokritiziral prometa, glasne pritožbe pa so tudi iz večjih delovnih organizacij, posebno iz „Krke” in Novo lesa. O prometnih zagatah je tekel pogovor z Marjanom Smrketom, kije bil 14. januarja prav slabe volje:
„Sem kot na trnih, ker pojejo telefoni in se ljudje pritožujejo, a ne morem nič pomagati. Z Dolža na primer od včeraj zvečer še ni pripeljal noben avtobus. Cesta je zamedena in ni plužena, tako nismo mogli z avtobusom po delavce in krajane. Tudi iz drugih smeri imajo ob navadno vsakem novem snegu avtobusi po nekaj minut zamude, to pa nam poruši celoten sistem voznega reda. Tudi zaradi mraza je že prišlo do zastojev, ker je zmrzovala nafta.”
- Kaj pa je v normalnih voznih razmerah največja ovira za uvedbo takega avtobusnega prometa, ki bi zadovoljil krajane?
„Odkar je obvoz zaradi gradnje na Cesti herojev, je celoten mestni in primestni promet v zagati. Ob prometnih konicah, okrog 6. in 14. ure, avtobus iz Bršljina še vedno vozi v koloni do mesta najmanj pol ure in toliko čakajo nanj tudi na postajah, kamor je namenjen. Ne more pravočasno po ljudi, namenjene v popoldansko izmeno. Težave pa so tudi sicer zaradi razmetanosti novomeške industrije. Iz Škoqana gredo, recimo, zjutraj okrog 5. ure v mesto 4 avtobusi, v Kronovem prideta še 2 in v Šmarjeti 1, se pravi 7 avtobusov gre čez Otočec, a se dogaja, da vsi ne morejo pobrati vseh čakajočih, zlasti ne ob torkih in četrtkih. Več vozil nimamo, ker so podobne težave tudi na šentjer-nejskem predelu, v Dol. Toplicah in iz metliške smeri.”
— Zakaj ne vozite z več avtobusi? Jih nimate dovolj?
»Vožnja z avtobusom Je za podjetje rentabilna, če opravi vozilo 250 kilometrov vožnje na dan. Mi bi morali imeti vsaj trikrat več avtobusov, če bi hoteli ob konicah brez zamud prepeljevati krajane tako, da bi bili zadovoljni. Če pa bi nabavili dodatne avtobuse samo kot pomoč, kar v našem primeru pride v poštev, bi ti vozili na dan
poprečno 60 kilometrov. Razlika do rentabilne relacije pomeni čisto izgubo. Ta gre na naš rovaš. Vseeno bomo po 1. februarju letos nabavili 5 novih avtobusov, od katerih bodo trge namenjeni samo dodatnim vožnjam na že vpeljanih relacijah. Težave so še zato, ker je naša , delavnica v mestu oktobra lani pogorela, zdaj mora avtobus za najmanjše popravilo v Stražo.
Smrke Marjan: ,J)okler je Cesta herojev v gradnji in velja obvozni prometni režim, bodo zastoji.”
Hude težave imamo še z nabavo rezervnih delov in premalo je šoferjev. Zelo težko dobimo voznike avtobusov, pri čemer pa osebni dohodki ne igrajo nobene vloge. Pri avtobu-sarjih je delo tudi ob sobotah in nedeljah, tega pa se vsak izogiba."
- Koliko ljudi pa se redno prevaža z vašimi avtobusi na delo in domov?
»Število je kaj različno. V začetku smo prodali 1400 mesečnih vozovnic in smo vedeli, s kakšnim številom potnikov je računati, zdaj imamo še okrog 600 šolskih vozovnic in samo 90 ostalih. Odkar so delovne organizacije prenehale s prakso, da so nam pošiljale seznam vozečih, in smo izstavljali le karte, nadomestila za vožnjo pa so začeli izplačevati na roke, ljudje ne kupujejo več mesečnih vozovnic. Sprotr plačajo, pa tudi z javnim prevoznim sredstvom se nc vozijo vsak dan.”
- Kdaj bo po vašem prevoz urejen tako, da nanj r.. bodo vedno letele kritike?
»Dokler bo obvoz, se starge ne more popraviti, potem pa lahko priča! rje mo normalnejše razmere. Mestni in primestni promet pa bosta lahko mnogo bolje urejena, ko bo nov most in nova avtobusna postaja.”
R. B. ,
Št. 4 (1641) 22. januarju 1981
DOLENJSKI UST
•''#3la ir tj
VESELJE MED BLOKI — Te dni je imela vsaka vzpetinica svoje sankače in smučaije. Še posebej so bile ,,zasedene” tiste v mestu, kajti vsi šolaiji le ne morejo na smučanje s starši ali v tečaje. Pa ni zato veselja pred domačim blokom nič manj. Posnetek je iz naselja na Čardaku.
STALNA BRIGADA
V soboto bodo v Črnomlju ustanovili stalno mladinsko delovno birgado, za katero je evidentiranih 90 mladincev. Ta brigada bo lahko priskočila na pomoč ob vsaki priložnosti in ob vsakem času. Za letos bo ena njenih glavnih nalog preselitev brigadirskega naselja iz Kota na Lokve. Seveda bo brigada sodelovala tudi pri raznih lokalnih delovnih akcijah.
KMETJE BREZ NASLEDSTVA
V črnomaljski občini je vedno več ostarelih lastnikov kmetij, ki nimajo nasledstva in slej ko prej bo prišlo do tega, da ta zemlja ne bo obdelana. Da bi v takih primerih lahko pravočasno ukrepali, bodo na podlagi podatkov iz letošnjega popisa prebivalstva naredili seznam teh ostarelih lastnikov zemlje.
Kmetijstvo brez pospeševalca
V kmetijstvu še vedno neurejeni dohodkovni odnosi, ker v precejšnji meri zmanjšuje proizvodnjo — Ponovno o SIS za pospeševanje kmetijstva
Čeprav je stanje pri uvajanju dohodkovnih odnosov med črnomaljsko Kmetijsko zadrugo in kmeti kooperanti v primeijavi s prejšnjimi leti boljše, še vedno ni tako kot bi lahko bilo oziroma kikršno bi moralo biti. Če hoče Kmetijska zadruga uresničiti svoj srednjeročni načrt, se pravi povečati proizvodnjo, mora ustanoviti proizvodne skupnosti za mleko, meso in povrtnine, v okviru teh in drugih svojih dejavnosti pa dosledno uveljavljati dohodkovne odnose,
dnevnem redu tudi poročilo o izvajanju sklepov o kmetijstvu, sprejetih pred letom dni, se pravi decembra 1979. Takrat so tudi ugotovili, da bi za pospeševanje zasebnega kmetijstva v občini potrebovali dva pospeševalca, vendar od lanskega oktobra pri Kmetijski zadrugi ni niti enega več. Sedaj so ponovno zadolžili Kmetijsko zadrugo, da takoj organizira pospeševalno službo.
Kaže, da se bodo v hribovskih vaseh ljudje lotili ovčereje, o čemer je izdelana obsežna študija. Ob koncu tega srednjeročnega obdobja naj bi Kmetijska zadruga redila okoli 900 ovac za meso, od kmetov pa bo odkupovala viške ožjega mesa in volne. Kmet, la bo za rejo nabavil več kot deset ovac in se zavezal s pogodbo, bo dobil dotacijo interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva.
Tudi pri pridelovanju vrtnin za Belsad stanje ni tako, kot bi
To je le eden od sklepov, ki so jih sprejeli na decembrski seji vseh zborov črnomaljske občinske skupščine, ko je bilo na
V Dragatušu prenovljen kulturni dom
19. februarja bo v njem slavnostna seja skupščine
Prejšnji četrtek je komisija opravila tehnični prevzem adaptiranega zadružnega doma v Dragatušu, ki bo služil za potrebe družbenega in kulturnega življenja v tem kraju in vsej krajevni skupnosti.
Dom, v katerem je tudi prgetna in vsestransko uporabna dvorana z odrom in vsem, kar spada zraven, so obnovili s sredstvi občinske in republiške kulturne skupnosti, za opremo pa so prispevali krajani s prostovoljnimi prispevki. V obnovo in opremo doma je bilo vloženih več kot 3 milijone dinarjev. Obnovljeni dom bo gotovo še spodbudil razmah kulturnega življenja v kraju, kajti stari prostori res niso ustrezali pestrim potrebam kulturnega življenja v Dragatušu.
Ena prvih prireditev v prenovljeni dvorani naj bi bila slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine za praznik črnomaljske občine 19. februarja. Dva dni zatem pa bo na slovesnosti, za katero pripravljajo člani tamkajšnjega kulturno-umet-niškega društva bogat program, dvorano prevzela v uporabo in vzdrževanje krajevna skupnost.
GRIBELJSKE PRIPRAVE
Kulturno-umetniško društvo Niko Županič iz Gribelj je že določilo datuma za dve večji prireditvi v svojem kraju. Četrto srečanje obkolpskih pevskih zborov bo 28. junija, turistično-zabavna prireditev „Noč na Kolpi“ pa zadnjo soboto v juliju. Gribeljci imajo dovolj časa, da se temeljito pripravijo in da izpeljejo obe prireditvi, kot se spodobi. Seznam nastopajočih še ni dokončen, odločeno pa je, da ne bo presegel lanskoletne širine.
ČRNOMALJSKI DROBIR
NOVA KASETA - Tik pred vim letom je izšla nova kaseta, na teti so posnetki ljudskih pesmi iz pe in Hrasta. Gradivo so sodelavci ipravili za oddajo ljubljanskega iia Slovenska zemlja v besedi in srni- Vsekakor je sedaj še čas, da na ta način ohrani čimveč igatega ljudskega izročila, in to še :potvorjenega in iz prve roke, saj je iano, da so ravno v tem delu ovenije ljudski običaji, pesmi in esi ostali najdalj živi.
VARČEVANJE S KURJAVO -tolga in mrzla zima je poleg veselja prinesla tudi kup nevšečnosti. Ena n večjih in najdražjih je gotovo k iava, točneje, kurilno olje. Poleg te	, da je	ido drago, ga tudi m,
1	r bi g	ilovek potreboval- Da
1	resno	manjšali porabo kuriU
olja, klenih tudi v stavbi, v do>	3 črnomaljske druž-
■clili _ organi/ icjje. Kurijo, ;o .it	■	le dopoldne. To
verjet o f	■	a po svoje, da
naj bilo, saj Belsad odkupi več vrtnin, zlasti kumar, z Dolenjske kot iz Bele krajine. Da bi se povečal interes za pridelovanje vrtnin za Belsad, je v prvi vrsti naloga Kmetijske zadruge oziroma njenih temeljnih zadružnih organizacij in Belsada.
Poleg smotrnejše kreditne politike so se ponovno zavzeli za redno čiščenje višinskih košenic, ki jih, zapuščene, zarašča grmovje, divjad pa zato ali v dolino in dela škodo na njivah. V precejšnji meri bi bilo to vprašanje urejeno z razvojem ovčereje na teh območjih, s čimer bi ubili dve muhi na mah. K čiščenju košenic pa naj bi poleg zadruge pritegnili še lovce, gozdarje in mladino.
Pri razvoju kmetijstva v občini, se pravi pri skrbi za hrano, ki je res stvar vsakega, bi morala večjo vlogo imeti interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva, vendar ta skupnost nikakor ne more zaživeti. Od 19 podpisnikov družbenega dogovora o ustanovitvi, delovanju in združevanju sredstev za to interesno skupnost jih je do srede lanskega novembra svoje obveznosti poravnalo le osem. Zato so na zadnji seji zborov sklenili, da ponovijo akcijo za pristop k dogovoru.
A. B.
» popoldanski sestanki krajši in bolj nagli.
SMUČARSKI AVTOBUS _ Zlasti mladina je letošnje zime še posebej vesela. Najbolj pa seje zima izkazala v pravem času: med zimskimi počitnicami. V tem času vsak dan vozi iz Črnomlja posebni smučarski avtobus do največjega dolenjskega smučišča v Crmosnji-cah. Mladež se na avtobus zbaše ob 9. uri, povratek pa je ob pol štirih popoldne. V tem času pa se kljub neprekinjeni vrsti pri vlečnici lahko \sak dodobra nasmuča.
ČLOVEK NA POLOŽAJU -Črnomaljska dramska skupina, ki je lani požela precej hvale za uprizoritev Partljičeve komedije Ščuke pa ni, pripravlja za letos uprizoritev Hadžičeve komedije Človek na položaju. Premiero načrtujejo v okviru prireditev za občinski praznik. Gledališčniki računajo, da bo dvorana polna, če bodo le pr,->U vsi tisti, ki so ah mislijo, da so - na položaju.
Sprejem za duhovnike
Potrjeni dobri odnosi med našo družbo in verskimi skupnostmi
Predsednika komisije za verska vprašanja pri skupščini občine Črnomelj, Niko Požek, in koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri OK SZDL, Mirko Jelenič, sta prejšnji četrtek priredila v Črnomlju tradicionalni novoletni sprejem za duhovnike iz te občine. Sprejema so se udeležili duhovniki iz Semiča, Črnomlja, Dragatuša, Vinice, Adlešičev in Starega trga.
Duhovnike je predsednik črnomljskega izvršnega sveta seznanil tudi z gospodarskim stanjem občine in stabilizacijskimi prizadevanji. V razgovoru se je znova potrdilo, da se odnosi med našo samoupravno družbo in verskimi skupnostmi uspešno razvijajo. Prav tako so se dogovorili, da si bodo prizadevali sproti reševati sporna vprašanja v nekaterih krajevnih skupnostih.
Predsednik občine in komisije za verska vprašanja Niko Požek je .v svojem govoru dejal med drugim:	„V	naši družbi so
verniki enakopravno vključeni v prizadevanja za boljše življenje. Pri tem smo vsi enako odgovorni, verni in neverni državljani, med vernjki pa tako laiki kot duhovniki Tako bomo tudi lažje reševali sprotne stvari v medsebojnih odnosih, pa tudi morebitne nesporazume, do katerih prihaja na posameznih področjih."
Zgrabili so na pravem koncu
V metliški občini, kjer so že doslej naredili največ, načrtujejo nove zložbe
Od leta 1974, ko so izvedli komasacijo 22 hektarjev vinogradniških površin na Plešivici, so v metliški občini vsako leto naredili po eno komasacijo. Tako so do sedaj opravili zložbe vinogradniških površin na Repici, v Vidošičih, na Boldražu ter v Lokvici in Drašičih. Vse te zložbe so bile v vinogradniških predelih, lani pa je metliška kmetijska zemljiška skupnost izvedla prvo komasacijo na ravninskem predelu. Gre za zložbo 50 hektaijev na Krasincu.
Na teh 50 hektarjih je imelo prej 45 lastnikov okoli 170 parcel, ki so merile povprečno 30 arov. Velika večina lastnikov je bila za komasacijo, saj na tako razdrobljenih parcelah res ne morejo smotrno uporabljati kmetijske mehanizacije, zlasti težje, kot so razni kombajni. Preden pa so lahko začeli komasacijski postopek, je morala kmetijska zemljiška skupnost rešiti vprašanje ostarelih kmetov brez potomstva. Tem so odkupih 4,5 ha zemlje, ki je sedaj družbena last, in jo bodo dali v najem perspektivnim kmetom.
Sedaj ima vsak komasacijski udeleženec po eno parcelo, ki v večini primerov obsega dva hektarja. Stroški komasacije in
Jože Nemanič: „V naši občini imajo kmetje precej kmetijske mehanizacije, vendar zaradi razdrobljenosti parcel ni dovolj izkoriščena.”
Gradaški mački že mijavkajo
Priprave na pustovanje
Pust in pustno norenje sta sicer še daleč, vendar se društvo Gradaški mački" že vneto pripravlja na začetek marca, ko bodo prišla v Gradac žgala iz domala vse Bele krajine, a tudi gledalcev z one strani Gorjancev ne bo manjkalo. Kdo in kaj vse bo v letošnjem sprevodu, seveda ne bomo izdali dovolj je, če zapišemo, da je gradaška pustna parada med tremi največjimi v Sloveniji.
Letos praznujejo gradaški mački desetletnico prirej anja pustnih norčij, prav toliko časa pa se že trudijo, da bi jim uspelo v času karnevala zapreti cesto za promet z motornimi vozili A jim ne uspe. Poleg nesrečne zapore ceste grudi Gračane gostinska postrežba, ki je je vsako leto očitno premalo. Obiskovalci bi radi segli po pijači in jedači, vendar jim domačini tega ne morejo ponuditi v dovoljšnji meri, saj je zastopanih samo v sprevodu preko 120 krajanov. Letos bodo poskušali pritegniti k sodelovanju Viator, ki se je držal prejšnja leta vse preveč ob strani. Če ta ne bo pokazal zanimanja, bodo vzeli stvar v svoje roke belokranjski zasebni gostilničarji, ki jim ne bo odveč zaslužiti kak dinar.
Ze nekaj let sodelujejo v gradaški pustni paradi našemljen« iz Semiča, Vranovičev ali iz Štrekljevca. Letos ne bo nič drugače, toda pripravljalci radi vidijo, če se jim gostujoče skupine prej najavijo. Ne želijo namreč, da bi se pojavilo v sprevodu kaj neokusnega, nesprejemljivega. Torej gre grada-škim mačkom za raven, za sloves, ki ga ne bi radi zapravili, saj so vložili vanj v desetih letih preveč truda. Prav bi bilo, če ne bi bili Gračani pri svojih naprc-zanj ih osamljeni, kajti pustne norčije niso zgolj to: takšne in podobne prireditve zbližujejo krajane, da so voljni poprijeti za delo tudi takrat, ko je na sporedu kaj resnejšega. Da je tako, so 'prebivralei trga ob Lahinji že večkrat pokazali
TONI GASPERIC
ureditve 1.200 metrov nove poljske poti so znašali okoli 900 tisočakov in jih je seveda povsem krila kmetijska zemljiška skupnost.
„Seveda smo tudi pri tej zložbi naleteli na težave, brez katerih pač ne gre. Vendar je bilo več razumevanja kot težav,
• V Metliki je dovolj usposobljenih ljudi za izvajanje komasacij. Zložba na Plešivici leta 1974 je bila celo prva v Sloveniji. Težave pa so pri urejanju zemljiškoknjižnih zadev. Te niso urejene še za prvo komasacijo, kar povzroča pri lastnikih negodovanje in otežuje nadaljnja prizadevala. Kmet pač hoče biti lastnik zemljišča.
to velja zlasti za mlade kmete; še posebno dobro je deloval komasacijski odbor, v katerem so bili predvsem mladi kmetje, ki so bili pred leti tudi' člani aktiva mladih zadružnikov," je povedal tajnik kmetijske zemljiške skupnosti Jože Nemanič.
Za letos se ta skupnost pripravlja na zložbo na območju Primostka in Otoka. To naj bi bila doslej največja komasacija, saj gre za 120 hektarjev, na katerih je sedaj kar 525 parcel. O tem bo te dni tekla beseda na prvem sestanku z lastniki zemljišč na tem območju, kjer nameravajo kooperanti zadruge postaviti tri večje farme za vzrejo prašičev.
Do leta 1985 namerava kmetijska zemljiška skupnost komasirati ves ravninski predel od Primostka do Krasinca. Seveda je tako delo povezano s precejšnjimi stroški, vendar pri tem denar ne bi smel biti vprašanje, saj je to naložba; ki se hitro in bogato povrne: vsekakor se na komasiranih zemljiščih produktivnost precej poveča (s tem je
tudi kmetov dohodek večji), prav tako se poveča hektarski pridelek, zmanjša pa se poraba goriva za 'kmetijsko mehanizacijo, ki je veliko smotrneje izkoriščena.
A. BARTELJ
DAN REFERENDUMOV V BETI
Prejšnji petek so v vseh tozdih Beti na referendumu glasovali za sprejem temeljev plana, v temeljnih organizacijah Barvarna in Pletilnica pa so se delavci na referendumu odločili tudi za združitev teh dveh tozdov v temeljno organizacijo Metraža. V dosedanjem konfekcijskem obratu v Žikanju pa so glasovali, da bo ta obrat poslej samostojna temeljna organizacija.
O DELU FOLKLORNE SKUPINE
Na občnem zboru • metliške folklorne skupine „Ivan Navratil” zadnjo sobo to so pregledali delo te skupine v lanskem letu ter sprejeli delovni program za letos. Skupaj_z delovnim programom so sprejeli tudi program vaj. Prav bi bilo, ko bi bila ta skupina vsaj tako delavna kot lansko leto in da bi se vanjo vključilo čim več mladih, zlasti iz delovnih organizacij.
PRVA
Čitalnica
Letos namerava Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki odkriti spominsko ploščo prvi čitalnici na Dolenjskem, ki je začela delovati 1865 in je zlasti v prvi dobi svojega obstoja odigrala pomembno narodnobuditeljsko in narodnoobrambno vlogo pred vedno bolj agresivnim nemštvom. Ob tej priložnosti nameravajo uresničiti več let staro zamisel o čitalniški besedi, prireditvi, kakršne so pred sto leti prirejali v čitalnic«*. Se-vea«
samo Muzejsko društvo tako zahtevne naloge ne bo moglo izpeljati, saj to zahteva sodelovanje večjega števila ljudi in organizacij, ki se ukvarjajo s kulturno in turistično dejavnostjo.
UBRANI GLASOVI — Zadnje čase si skoraj ni moč zamisliti večje proslave v občini, na kateri ne bi sodeloval mešani pevski zbor Beti. Ta zbor je pod vodstvom Franca Mileka dosegel lep napredek in naštudiral precej pesmi, tako da lahko zapoje res ob vsaki priložnosti.
SPREHOD PO METLIKI
PRED DNEVI SE je sestal izvršni odbor novoustanovljenega turističnega društva. Na sestanku so govo- • rili o akcijah v letu 1981, kot prvo nalogo pa so si zadali postaviti tri table , -. vodiče. Prva tabla z narisanimi zgodovinskimi, naravnimi, gostinskimi in drugimi znamenitostmi naj bi stala na Hrastu, druga blizu metliškega kopališča in tretja v Gradcu, nedaleč od Stampo-harjeve gostilne. Table naj bi pomagale turistom znajti se v metliški občini.
TUDI NASLEDNJA DROBNA VEST je v zvezi s turističnim društvom. Izvršni odbor bo namreč skušal doseči ‘pri za to pristojnih službah, da bosta radio in televizija poročal v času turistične sezono o temperaturi Kolpe Julija in avgusta je to 25 do 27 Celzgevih stopinj, seveda v srednjem toku. Turistično društvo bo posvečalo v prihodnje veliko skrb prav Kolpi, ki si to tudi zasluži zaradi lepote, čistoče in toplote.
NE POMAGAJO NITI LEPE, niti grde, niti smešne besede, ko govorimo o postavitvi tabel za plakatiranje. Teh v mestu ni, zato visijo plakati po drevesih, po plotovih, buljijo v nas iz izložb, prilepljeni so na stene, škarpe, garažna vrata. V celi vesoljni občini ni nikogar, ki bi zastavil besedo, odštel nekaj dinarčkov in uredil stvar. Tudi po takih drobnih stvareh se vidi, koliko nam je za lep videz kraja, na katerega smo velikokrat tako ponosni
MLADI VELIKOKRAT JADIKUJEJO, da se nimajo kam dati v prostem času ter da jim ostanejo nazadnje le zakajene gostilne. Malce čudne so takšne izjave, če vemo, da je zadnja akcija tamburašev in folklorne skupine za pridobivanje novih članov domala pogorela. V Beti, ki ima mladih ljudi za izvoz, se je včlanilo sedem deklet, v Kometu pa ni bilo nikakršnega odziva. Stokanje bi bilo veliko pametneje zamenjati z aktivnostjo.
in
DOLENJSKI LIST
metliški tednik
o
Več dohodka z manj zaposlenimi
Stabilizacija zavira hitrejšo rast prometa v gostinstvu — Motel Jasnico bodo leta 1983 spet usposobili za gostinsko—turistično dejavnost ali pa ga bodo prodali
Gostinsko podjetje Hotel Pugled Kočevje je doseglo v minulem letu za 23 odstotkov večji celotni prihodek kot leto prej, za 34 °dst. večji dohodek in kar še enkrat večjo akumulacijo, medtem ko so število zaposlenih zmanjšali za 5 (od 107 na 102).
Dohodek na zaposlenega je poras-	število nočitev domačih gostov, k
M za 40 odstotkov, čisti dohodek	čemur so del prispevali tudi stabili-
Pa celo za 42 odstotkov, medtem ko	zacijski ukrepi (manj gradbenih del,
Je akumulacija porastla od predlan *ih 2,068.000 din na 4,157.222 din. Osebne dohodke so poviševali v skladu z dogovorjenimi merili in so bili višji za 19 odstotkov. Po višini osebnih dohodkov so gostinci v občini Kočevje še vedno med Sdnjimi, medtem ko so v okviru Sostinske panoge v republiki v prvi Polovici
Te ugodne rezultate so gostinci dosegli s svojim velikim prizadevanjem, nekaj pa so seveda pripomogla tudi višje cene. Rezultati bi bili še boljši, vendar je omejevanje reprezentance vplivalo tudi na manjši Promet, nekaj pa so k manjšemu pornetu v gostinstvu vplivali drugi stabilizacijski ukrepi, ki so prizadeli osebni standard in s tem posredno tud i gostinsko panogo.
Tudi število nočitev v zadrg ih dveh letih nazaduje, saj se je od Pteko 20.000 pred tremi leti znižalo Predlani na 18.535, lani pa so jih imeli le še 15.858 (medtem ko so jih Planirali 17.660). Znižalo se je le
TISKARSKI ŠKRAT
V številki Dolenjskega lista 1—2 uuni jo je v sestavku „Novak, novi Predsednik” zagodel tiskarski škrat, ki je Novakovo letnico sprejema v ZK prestavil za 10 let, in sicer iz 1963 (kot je pravilno) na 1953. To Je seveda vsak bralec lahko takoj že sum opazil, saj vsak ve, da v ZK ne sprejemajo že v osmem letu starosti utnpak šele osemnajstem.
manj trgovskih in drugih potnikov) pa tudi zgodnja zima oz. slabo vreme.
Občane gotovo zanima usoda motela Jasnica, ki gaje Hotel Pugled odkupil od Avta Kočevje, nato pa (ker je imel premalo prometa, da bi donašal dohodek) ga je dal v najem negostinski dejavnosti Delavski svet hotela je pred kratkim sklenil, da najemne pogodbe, ki bo potekla marca 1983, ne bo podaljšal. Po eni
izmed dveh inačic naj bi motel spet odprli za gostinsko—turistično dejavnost, po drugi pa bi ga prodali, vendar po taki ceni, da bi z izkupičkom lahko zgradili nov podoben gostinski objekt Čeprav se v hotelu, kot smo že zapisali število nočitev domačih gostov znižuje, menijo, da bi bilo nočitev lahko več, če bi imeli na razpolago več enoposteljnih sob. Po takih sobah je namreč vedno večje povpraševanje. Razen tega je hotel polno zaseden v poletnih mesecih, ko se skozi Kočevje vali reka turistov na morje in z njega. Marsikdo bi se rad tu odpočil, pa prav takrat ne dobi sobe, če j e ni vnaprej rezerviral.
J. PRIMC
Predavanja za diabetike
Društvo diabetikov Kočevje—Ribnica je začelo uresničevati svoj program strokovnih predavanj za letos. Prvo predavaje je bilo 8. januarja v Livoldu pri Kočevju. Poslušalo gaje 29 domačinov, o sladkorni bolezni in prehrani teh bolnikov pa je predavala dr. Nataša Žilevski—Pintar iz zdravstvenega doma Kočevje.
Po predavanju, katerega so se udeležili tudi nekateri zdravi občani, je bil razgovor s poslušalci, nato pa je predsednik društva Tone Novak seznanil prisotne z delom Društva diabetikov. Na vprašanje, zakaj v Zdravstvenem domu v Kočevju še ni začela delovati specializirana ordinacija za diabetike, je pojasnil, da je vodstvo diabetičnega oddelka ljubljanske
Poliklinike uredilo vse, da bi lahko prihajali ordinirat v Kočevje. Tudi denarna vprašanja so rešena, urediti pa je treba še nekatere zadeve v Kočevju. Te zadeve zdaj rešujejo in bolniki upajo, da jih bodo pristojni tudi kmalu rešili, saj bo potem manj stroškov s prevozi na preglede v Ljubljano, manj bo izgubljenega delovnega časa bolnikov itd.
Iz območja občine Kočevje je v društvu včlanjenih 134 občanov (od tega kar 98 žensk), starih od 12 do 88 let. Je pa še precej bolnikov, ki se še niso včlanili v društvo, ker čakaj o, da bo začela v Kočevju delovati ordinacfa.
Za območje občine Ribnica bomo posredovali podobne podatke kasneje, ko bodo znani in urejeni
ANDREJ ARKO
Ni ovire za vselitev
Osnovna šola Osilnica bi se lahko vselila že novembra -Zaradi „nesporazumov" odraslih trpe otroci
Iz obvestila, ki smo ga dobili iz Osilnice, kaže, da ni nobenih ovir za vselitev njihove osnovne šole v nove oz. Irenovljene prostore stanovanjsko-poslov-ne stavbe.
Ze na sestanku 29. oktobra 1980, ki so mu prisostvovali vsi uporabniki teh prostorov, tudi predstavnik osnovne šole, stanovalci in predstavnika LIV ter Samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje, so se dogovorili, koliko prostorov pripada komu in kateri so ti prostori pa tudi za ceno ogrevanja. Na osnovi tega dogovora so se nato vsi uporabniki *n stanovalci vselili, razen osnovne šole. Vsi, tudi osnovna šola, so dobili le še razmnožen dopis stanovanjske skupnosti o tem, koliko prostora komu pripada in koliko Znaša mesečna cena ogrevanja za Posameznega uporabnika. Nihče, razen osnovne šole, ni iskal nobenih
dodatnih dokumentov. Vsi upajo le, da se bo vsaj po počitnicah vselila tudi šola in da bodo tako otroci obiskovali pouk v primernejših prostorih namesto v zasebnem stanovanju.
Na prvem sestanku so izvolili tudi hišni svet, in sicer za predsednika Cveta Vesela, tajnico Marijo Troha, gospodarja pa EmilaErenta.
DO TU SEGA POZIMI SNEG - Tako nam je ob zadnjem obisku jeseni pokazala kar s kolom na strehi svoje hiše Marija Tušek. Zdaj zaradi obilice snega ta vas skoraj hi dostopna. (Foto: J. Primc)
trni potok - črno ime
Stari niso pozabili na žrtve med vojno — Črni potok dobiva cesto, ki je prva večja pridobitev za to vas
„Črni potok, črno ime, vrag ga vzemi!” Tako je malo za šalo, še bolj pa zares ponovila ob našem obisku misel svojega očeta 71-letna Marija Tušek iz Črnega potoka 10 pri Čabru oz. Dragi v kočevski
DROBNE IZ KOČEVJA
KNJIGE O LOVU IN NARAVI -Zveza lovskih družin Kočevje je Prejela za svoje člane dve zanimivi knjigi, ki ju je izdala Lovska zveza Movenjje, in sicer Slovenski lovski priročnik (tretjo dopolnjeno izdajo) P* brošuro ,,Narava, divjad, lovstvo”, ki jo je uredil organizacijski °dbor druge slovenske lovske razsia-Ve. Knjige so zanimive in poučne za *°vce in lovce-novince, saj je v njih
obAan
vpraiuja
odgovarja
— Pri SAP sem zvedel, da himajo zadnje dfti nobenih težav s šolskim avtobusom na1 Progi Kočevje-Koprivnik, čeprav je medtem nekajkrat zapadlo kar precej snega.
— Seveda težav ni, ker so Počitnice, ko avtobus sploh ne Vozi!
tudi snov, ki jo potrebujejo za lovske izpite.
SNEG OB PRAVEM CASU - Po dolgih letih imamo končno tudi v Kočevju med šolskimi počitnicami dovolj snega. Solarji so ga zelo veseli, saj imajo tako spet lahko smučarske tečaje pa tudi sicer se smučajo po vseh primernih vzpetinah okoli mesta. Nekaterim pa je sneg v veliko napoto. O tem je bilo že precej napisanega, zaleglo pa je malo. Mesto je zdaj tudi lepše, ker je sneg prekril vso nesnago, vendar se bo spet prikazala, ko se bo otoplilo.
FTlCjA KRMA JE DRAGA -Otroci, ki imajo radi ptice, si to zimo zaradi drage pričje hrane pomagajo kar po svoje. Neka skupinica otrok je pobrala iz smetnjakov kruh, predvsem belega, ga posušila in zdaj ga poklada pticam. Običajne hrane za zunanje ptice se ssploh ne da kupiti. Pravijo, da zato, ker pač vse sončnično seme predelamo v olje, ki ga manjka.
JAVNEGA STRANIŠČA NI -Kočevje bi nigno potrebovalo javno stranišče. Posebno pozimi se po sledeh v snegu lepo vidi, kje vse ljudje, predvsem ponočnjaki, opravljajo svojo potrebo. Kočevje je pred nekaj leti tako stranišče že imelo, vendar so ga kmalu zaprli.
KOČEVSKE NOVICE
občini, ki meni, da je Crni potok vedno pozabljen, kadar mu bi bilo treba kaj dati, vedno pa se ga spomnijo, kadar mu je treba kaj vzeti.
A ni bilo najhuje, če so prišli po davke, hrano in drugo. Najhuje je bilo med vojno, ko so Italijani odpeljali na Plešce 12 Crnopotokar-jev. 10 so jih ustrelili, dva pa izpustili. „Takrat so ustrelili tudi mojega brata in moža,” se spominja Tuškova, ki so ji ustaši mučili in ubili še enega izmed štirih bratov.
,.Italijani so takrat oropali vse. Tudi ves krompir so pobrali, da nisem imela kaj dati otrokom v usta. Prosila sem po hišah. Pa me je neka ženska zatožila, da prosim za partizane. So me hoteli ustreliti, ustreliti za krompir! Rešil meje moj dva me seca stari otrok.” To so najbolj žalostni spomini Tuškove, ki pravi, da je res šla hrana najprej za partizane, če je kaj ostalo, so pa sami pojedli. Zato je danes nekoliko razočarana, češ: „Zdaj mi pa ne dajo niti smreke, da bi si popravila pod v stari bajti. Ni pravice zame. Ne vem, kam bi se pritožila.”
Crni potok počasi izumira. Hiše se še naprej praznijo. Ostajajo predvsem stari. Pa vendar obstaja upanje. Zdaj gradijo cesto, po kateri se bo dalo z avtom pripeljati v srednji del vasi, medtem ko so morali zdaj motorizirani prišleki pustiti avtomobile pod vasjo ob Cabranki oziroma potočku. _____________________JOŽE	PRIMC
JUTRI O
IZOBRAŽEVANJU
Za jutri, 23. januarja, je občinska konferenca SZDL Kočevje sklicala! problemsko konferenco o samoupravnem in družbenopolitičnem, izobraževanju. Hkrati bodo razpravljali tudi o izhodiščih za finansiranje dejavnosti Delavske univerze „Jože Šeško”
Dražja voda
Višje cene bodo veljale od prvega odčitavanja po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu
Izvršni svet občine Ribnica je na zadnji seji razpravljal tudi o zvišanju cene za pitno vodo in pokrivanju izgube Hydrovoda Kočevje -Ribnica.
Sklenili so, da bodo dali Hydrovodu za kritje izgube 670.000 din posojila (medtem ko je občina Kočevje dala svoj delež, ki je odpadel nanjo, kot nepovratna sredstva), ker bo le tako kolektiv Hydrovoda prisiljen tudi bolje gospodariti.
Ceno vode so sklenili zvišati enako kot v kočevski občini. Kubik vode naj bi veljal za gospodinjstvo 3,50 din, od njega pa je treba prispevati še 2,50 din za razširjeno reprodukcijo, kar pomeni, da znaša dejanska cena za kubik 6 din. Za industrijo in ostale je cena 5,50 din in 2,50 za razširjeno reprodukcijo, se pravi 8 din za kubik. Kjer nimajo števcev, se zaračunava pavšal, ki znaša po 30 din na mesec za osebo in prav po toliko za kopalnico, po 9 din od velike živine in po 6 din na mesec od male živine.
Doslej je šlo od sredstev za razširjeno reprodukcijo 40 odstotkov za gradnjo regionalnega vodovoda, 60 pa za lokalne vodovode, medtem ko so zdaj v obeh občinah izglasovali, da bo razmerje obrnjeno. Cena priključka na vodovodno območje pa naj bi se podražila za četrtino.
V načelu je osvojen tudi prednostni vrstni red investicij v regionalni vodovod, ki je tak: čistilna naprava na Izberju, zbirni bazen v Kočevju, čistilna naprava na Obrhu itd.
J. P.
Zmanjšanje administracije?
Ugotoviti vzroke za širjenje služb in jih odpraviti
V ribniški občini so (podobno kot v ostalih občinah) ustanovili komisijo za izdelavo analize za zmanjšanje družbene režije, ki j o bo vodil član izvršnega sveta Vinko Bojc, vanjo pa bodo imenovali po enega člana še sindikat, Zveza komunistov, SZDL in združeno delo.
Glavna naloga komisije je, da ugotovi, kje so delovna mesta, ki bi se jih dalo brez škode odpraviti, in kje bi se dalo kaj privarčevati Predvsem bo treba ugotoviti vzroke, zakaj so se vse službe širile. Pri tem bo treba pregledati tudi predpise, samoupravne akte itd. Izdelali bodo primetjavo, kakšna je bila družbena režija pred leti in kakšna je danes. Ugotovili bodo, koliko potrdil in soglasij je moral dobiti občan za urejanje posamezne zadeve nekoč in koliko danes.
Komisija oz. njene podkomisije za posamezna področja ne bodo pregledovale in analizirale le dela v manjših OZD, ampak tudi v občinski upravi, občinskih vodstvih druž-
SKORAJ VSI PODPISALI
Ko je ribniški izvršni svet na zadnji seji razpravljal o poročilu o stanju sklepanja samoupravnih sporazumov v občini, so ugotovili, da so med tistimi redkimi slovenskimi občinami, kjer poteka podpisovanje najugodneje. Med tistimi, ki sporazumov še niso podpisali, so namreč le maigše poslovalnice z nekaj zaposlenimi in zelo redke manjše OZD. Vendar teh sporazumov tudi v preteklosti niso redno podpisovale, kljub temu pa so bile najbog redni plačniki obveznosti Zanimivo je, da se nikjer niso opredelili do sporazumov drugače, kot je bilo v njih predvideno. Izjema je Mercator — tozd Rožnik, ki ni podpisal sporazuma za nafto-pl in in za letališči promet.
benopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti oz. njihovih skupnih strokovnih službah, krajevnih skupnostih, službi družbenega knjigovodstva, bankah, zavarovalnicah, pravosodju, skupnih strokovnih službah v delovnih organizacijah itd.
Ob tako široko zastavljeni akcij, pa bo treba gotovo paziti, da ne bo rodila nasprotnih učinkov, kot jii pričakujemo. To pomeni, da na zaradi novih komisij in podkomis ne bi zaposlovali novih ljudi i: administracije, ki bo prepisovala, zbirala, urejala in analizirala ugotovitve komisij. Tega nismo zapisali zaradi ,,zbadanja", ampak zato, ker smo pač doslej delali tako.
JOŽE PRIMC
DRAŽJE
VETERINARSKE
STORITVE
Veterinarski zavod Krim iz Grosupljega je zaprosil tudi ribniški izvršni svet za zvišanje cen njihovim storitvam, ki jih opravljajo v ribniški občini Cine bodo višje povprečno za okoli 30 odstotkov, kaže pa, da so bolj podražili tiste storitveni jih je več in torej več donašajo. Izvršni svet ni sprejel le predloga, da bi od litra mleka plačevali za te storitve 0,13 din, ampak le 0,023 din.
ŠTIRI
PREDAVANJA
Štiri teme predavanj v okviru obrambne in samozaščitne vzgoje prebivalstva bodo poslušali prebivalci ribniške občine do konca zime. Prvo predavanje „Voja9co-politični položaj v svetu” se je že začelo, v skupinah po okoli 50 ljudi pa ga bodo poslušali do konca meseca še vsi ..nerazporejeni” občani Predavatelji so iz domače občine.
Osnutek potreben dopolnitve
Prostorski plan, ki bo veljal preko 100 starih milijonov, mora biti uporaben
O osnutku prostorskega plana občine Ribnica so razpravljali na zadnji seji občinskega izvršnega sveta in ugotovili, da je potreben še precejšnih dopolnil, predvsem v besednem delu. Novi osnutek je izdelan na osnovi popisa prebivalstva iz leta 1971 in posebne ankete, ki so jo izvedli pred kakim letom v občini prav za potrebe planiranja.
Poudarili so, da je treba v prostorskem planu predvsem zelo natančno razmejiti zemljišča. Pravzaprav je treba zemljišča prikazati v treh kategorijah: 1. kmetijska zemljišča, 2. zemljišča, ki se jim lahko spremeni namembnost, in 3. zemljišča, ki že zdaj niso kmetijska. Ob tem je treba predvideti, kam se bo širila industrija, kam stanovanj-
Obeležje Merharju
Izdal je prvo gasilsko povelje v slovenščini
ska gradnja itd., vse do varstva okolja.
Že na sedanji, prvi razpravi so menili tudi, da so nekatere krajevne skupnosti predvidele preveliko širjenje naselij, čeprav je kmetov vedno manj. Tako je predvidelo širjenje kar 11 vasi-, obstaja pa bojazen, da bodo zahtevali v nadaljnji razpravi še širitev za nekaj ostalih. Nekateri predlagajo, naj bi ostali kar v mejah sedanjega urbanističnega reda in naj bi predvideli le širjenje nekaterih vasi, kot so Goriča vas, Nemška vas, Breg. Gradnjo pa je treba usmeriti na
zemljišča, ki za kmetijstvo niso zanimiva.
V osnutku tudi ni vseh vodovodov. Kaže, da so vneseni pedvsem tisti, ki so v upravljanju Hvdrovoda, tistih, ki so jih zgradile KS oz. vaški odbori in ki z njimi tudi upavljajo, pa ni vrisanih. Podobno velja zelo verjetno tudi za kanalizacije, elektro objekte itd. Vse to bo treba dopolniti, ko bodo o osnutku razpravljali v krajevnih skupnostih.
Zelo pomanjkljivo so obdelani kulturnozgodovinski spomeniki, naravne zanimivosti itd. Tudi drugih napak je precej kot: predvidena je regulacija Ribnice na Bregu, čeprav tam teče Bistrica, itd.
J. PRIMC
Letos bodo proslavili 25-letnico občinske gasilske zveze Ribnica, razvili pa bodo tudi prapor zveze. Tako so sklenili na nedavni seji upravnega odbora občinske gasilske zveze, ko so razpravljali o načrtu dela za letos in finančnem načrtu.
Letos ne bo večjih proslav, le gasilsko društvo Zamostec bo proslavilo 60-letnico obstoja. Več tekmovanj bodo organizirali mladi gasilci z osnovne šole dr. Franceta Prešerna v Ribnici, ki uspešno delajo v svojem gasilskem krožku. Tudi večjih investicij na področju gasilstva za letos ni predvidenih, pač pa le manjši nakupi opreme in drugih potrebnih sredstev. V januarju in februarju bodo imela gasilska društva letne skupščine, na katerih bodo člani sprejemali delovne načrte društev za letos, razen tega pa bodo dopolnjevali statute.
Gasilci so tudi že sklenili da bodo leta 1982, ko bo odprt ob 900-letnici Ribnice park kulturnikov v ribniškem gradu, odkrili spominsko obeležje Ignacu Merharju. Ta gasilski poveljnik je bil namreč prvi, ki je izdal povelje v slovenskem jeziku, medtem ko je bilo do tedaj poveljevanje v gasilskih društvih izključno v nemškem jeziku.
Na seji so sklenili tudi, da bodo dobile priznanja občinske gasilske zveze naslednje članice gasilskih društev:	Zbačnikova (Bukovica),
Knavs-Moharjeva (Mali Log) in Čihalova (Ribnica). Gasilskemu ča-stniku-veteranu Antonu Lesarju pa bodo podelili za 81-lctnico življenja plaketo veterana.
M. GLAVONJIC
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
BENCIN KRADEJO - Ni dolgo, kar smo brali da so v Kočevju ujeli tatove, ki so kradli bencin iz avtomobilskih rezervoarjev. Pred kratkim so opazili dva podobna tatova benicna na Prijateljevem trgu v Ribnici Pripeljala sta se s fičkom, in to pozno zvečer. S kanto v roki sta prišla k avtomobilom in skušala krasti bencin. Na srečo so ju stanovalci hitro opazili in sta pobegnila. Ni še ugotovljeno, kdo sta bila tatova.
PREDAVANJA V DOMU - V domu JLA v januarju ni posebno živahno, saj je bilo doslej, oziroma bo & do konca meseca le nekaj predavanj, športnih srečanj in zabavnih večerov. Danilo Mohar je predaval na temo „Vojaško-poli-tični položaj v svetu”. Tovariška večera sta organizirala kolektiva R1KO in Zdravstvenega doma. Za konec meseca pa je na programu več tekmovanj v kegljanju in šahu.
VPISUJEJO V TEČAJ - Avto-moto društvo Ribnica vpisuje kandidate za prvi letošnji vozniški tečaj. Društvo načrtuje za letos šest tečajev, se pravi toliko, kot so jih organizirali lani
PADCI NA LEDU - Zaradi zaledenele in luknjaste Kolodvorske ceste v Ribnici so občani naslovili niz kfitik na krajevno skupnost in Komunalo. Najbolj so se seveda jezili občani, ki so tu padali in si bolj ali mara poškodovali roke in noge, pa tudi avtobilisti, ki jih je bolelo srce, ker so morali mučiti avto po tako slabi cesti Končno so led le odstranili z ulic, nato pa je takoj zapadlo skoraj pol metra snega.
- Zakaj nisi prišel na zadnii zbor zadružnikov v Ribnico?
- Ker nisem imel kje parkirati traktoija, saj so vsa parkirišča prirejena le za avtomobiliste.
REŠETO
NOVOLETNO SREČANJE — Za predstavnike verskih skupnosti ga je minuli teden v Turist hotelu v Brežicah priredila komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri občinski skupščini. Bilo je dobro obiskano in se je razvilo v delovni pogovor. (Foto: JožicaTeppey)
Preveč ljudi ždi v pisarnah
V brežiški občini komunisti začeli akcijo za zmanjševanje administracije
,J)elovno skupino, ki bo pod vodstvom izvršnega sveta usmerjala akcijo za zmanjševanje administracije, čaka odgovorno delo,” meni Krešimir Tomin, član komiteja OK ZKS, ki je na zadnji seji konference s kritičnim uvodom spodbudil razpravo o stabilizacijski naravnanosti na tem področju.
, .Skupina naj bi se dokopala do stvarne slike razmer v občini ter pomagala tozdom, delov nim organizacijam in drugim pri iskanju ustreznejših rešitev za zbiranje najrazličnejših podatkov, ki zdaj pogosto poteka po več vzporednih poteh. Nad njimi nihče nima natančnega pregleda, zato bodo ukrepi lahko sledili šele po proučitvi dosedanjega položaja in vloge administracije od tozdov in skupnih služb v delovnih organizacijah do občinske uprave, interesnih skupnosti in službe družbenega knjigovodstva,” je pojasnil tov. Tomin.
Na vprašanje, kaj že samo po sebi bode v oči, pa je omenil prenos skupščinskega sistema v SIS. Vprašuje se, zakaj sploh potrebujejo tam izvršne organe, če ima skupščinska uprava še vedno določene upravne pristojnosti in če naj bi menjava dela potekala brez posrednikov. Te službe bi se na primer mirno lahko združile v upravi in
potem bi podatke zbirali samo enkrat. Podvajanje služb opaža tudi na drugih področjih, v zdravstvu, v službi družbenega knjigovodstva, v gospodarski zbornici ipd. Tako na primer meni, naj bi vse finančne podatke zbirala služba družbenega knjigovodstva, druge podatke pa bi združevali na enem mestu po dejavnostih bodisi v občinski upravi, bodisi kje drugje. Veliko dela se po mnenju tov. Tomina podvaja v tozdih, delovnih organizacijah in sozdih, delavci pa kljub niso sproti in zadovoljivo obveščeni. V kolektivnih premalo dajejo za modernizacijo svojih služb. Delavci bi na to zagotovo drugače gledali, če bi vedeli, koliko jih velja režija.
— Kaj po vašem prepričanju še povečuje admnistracijo?
— Na prvem mestu je neustrezno nagrajevanje, saj smo sami priče begu delavk iz proizvodnje v pisarne. Na ta način se množi nekvalitetna
DOMAČA POJEDINA - S takimile dobrotami bodo jutri presenetile obiskovalce razstave posavskih vin gospodinje z Bizeljskega. Razstavljene kulinarične izdelke bo komisija ocenjevala ob 17. uri, v soboto ob 18. uri pa bodo podeljevali priznanja in diplome za najboljše domače jedi (Foto: J. Teppey).
NOVO V BREŽICAH
STEKLINA NA MEJAH. Tudi v brežiški občini so obveljali strogi ukrepi za zavarovanje pred širjenjem stekline. Mačke in psi morajo biti zaprti. Živali, ki se bodo prosto
gibale, bodo lovci spravili s sveta. Steklina močno ogroža naše kraje, zato se vsaka nepremišljenost lahko maščuje. Do zdaj znotraj občinskih meja Še niso zasledili steklih živali, vendar to lahko pričakujemo. Zlasti lastniki psov in mačk morajo biti pozorni na morebitno nenavadno vedenje njihovih ljubljencev oziroma čuvajev.
C RAD - FILMSKO PRIZORIŠČE. V slavnostni dvorani in drur ih prostorih Posavskega muzeja so >d sredine do konca minulega ted a snemali prizore za angleško— jugr lovanski koprodukcijski film „V trovi vojne” / The winds of vvar/ po romanu znanega ameriške-g„ pisatelja He' mana VVouka. Slavne tna dvorana >n sobane v drugem nadstropju so s filmsko dekoracijo spremenili v Goeringovo rezidenco Karinhall pri Berlinu leta 1939. Glavno vlogo ameriškega vojaškega
atašeja igra Američan Robert Mitchum. Na Bizeljskem so posneli ruski štab v vasi blizu Moskve leta 1941.
ZEMLJIŠČA ZA NASIP. Vodnogospodarsko podjetje iz Novega mesta bo v tem petletnem obdobju začelo graditi nasip ob levem bregu Save. Občinska skupščina bo v ta namen odstopila zemljišča^do katerih ima pravico. Gre predvsem za poti in neplodne površine v opuščeni strugu
REŠITEV TUDI PRITLIČNA STANOVANJA. Oskrba v domovih za starostnike je vsako leto dražja, zato tudi ni mogoče, da bi vselej zagotovili pokritje razlike iz drugih virov, če občan sam nima zadostne pokojnine. Marsikdo bi bil zadovoljen tudi s pritličnim stanovanjem. V poštev pridejo zlasti tisti starostniki, lci ne potrebujejo zdravstvene nege in drugih oblik pomoči. Zaradi tega je skupnost socialnega varstva predlagala, da bi na gradijo takih stanovanj razmišljala interesna skupnost in načrtovalci stanovanj.
Veliko odvisno od obveščanja
Dobro informiranje lahko marsikaj popravi in pospeši, dokler ni prepozno — Borci NOV v krški občini bodo poslej bolj izkoristili možnosti, ki so jim na voljo
zasedba in namesto da bi delo opravljal en uslužbenec, ga niti dva ne zmoreta vselej. Pa še nekaj je hudo narobe, to, da so skoraj vsa mesta v pisarnah ovrednotena z visoko, vi§o in srednjo izobrazbo, zapolnili pa so jih ljudje z nižjo kvalifikacijo. Osebni dohodek tako pre-1 jemajo ustrezno višji izobrazbeni ravni, v resnici pa so na ta način razvrednostili znanje. To je tudi razlog za nesprejemljive razlike med osebnimi dohodki v proizvodnji in administraciji. Delo merijo le za stroji, medtem ko se v pisarnah nikakor ne morejo odločiti za tako nagrajevanje.
Večkrat na leto za isto mizo
Dani dobri medsebojni
odnosi v brežiški občini
Enkratno srečanje v letu je| premalo, so menili udeleženci novoletnega sprejema za predstavnike verskih skupnosti v brežiški občini. Dogovorili so se, da se bodo sestajali po potrebi, četudi ne bodo vedno zastopani vsi. Marsikak problem bi tako lahko rešili sproti.
Uvodno besedo na srečanju je imel Franc Bukovinsky, tajnik komisije za odnose z verskimi skupnostmi pri občinski skupščini. Spregovoril je o razmerah doma in po svetu, o dosedanjih odnosih z verskimi skupnostmi v Sloveniji in občini in o nadaljnjem razvoju v duhu strpnosti in sožitja, kot so ga zagotovili najvišji predstavniki slovenske cerkve. Enako kot on je pozneje tudi predsedniki koordinacijskega odbora za odnose z verskimi skupnostmi Tone Jesenko z zadovoljstvom omenil, da so bili v brežiški občini zadnje leto odnosi zelo dobri. To oceno je pred kratkim sprejela tudi programska konferenca SZDL.
V akcijskem programu za letos je pozornost bolj kot kdaj prej osredotočena na sprotno informiranje članstva o aktualnih dogodkih, o uresničevanju sprejetih sklepov, akcij, prireditev in drugih nalog občinske organizacije Zveze borcev. Dobra obveščenost naj bi hkrati spodbujala kritičnost do opravljenega dela in krepila voljo do vsestranskega vključevanja borcev v delegatski sistem, v podružbljanje odločanja in zaostrovanje odgovornosti na vseh ravneh.
Informiranost bodo izboljšali zlasti preko vodstev borčevske organizacije in izkoristili možnosti, ki jih ima na voljo INDOK center s svojim glasilom. Borci bodo tudi vnaprej ostali v vrstah tistih občanov, ki na vsakem koraku zagovarjajo smotrno porabo ustvarjenega dohodka v želji po stabilnejših gospodarskih razmerah. .
Borčevske organizacije ostajajo poglavitne nosilke podruž-bljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih ter v delovnih kolektivih Kovinarske in Celuloze.
Borci so zelo zainteresirani za sprotno obveščanje o tem, kako v brestaniškem gradu potekajo priprave za postavitev muzejske zbirke ,,Boj in trplje-
nje Slovencev v okupatorjevih zaporih in taboriščih”. V Brestanici bo letos tudi osrednja počastitev praznika krške občine, zato želi članstvo prav občasno zvedeti vsebinsko zasnovo proslave, ki jo pripravlja SZDL v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in občinsko skupščino.
Skupaj z mladinsko organizacijo se bodo člani ZB letos množično udeleževali pohodov po partizanskih poteh," med katerimi bo deležno posebne pozornosti‘majsko srečanje bor-oev in mladine Žumberka in Gorjancev v Poganji jami. Enako zavzeto kot doslej bodo borci sodelovali na domicilnih proslavah partizanskih enot.
Med pomembnimi sklepi letošnje skupščine je tudi skrb za
Sebe delno že preživljajo
Zadovoljni so gojenci, starši in družbena skupnost
O OBVEŠČANJU PANIČ
Sestavljalci dogovora o temeljih planov so popolnoma pozabili na področje informiranja, čeprav bi zaslužilo svoj prostor v dokumentih za novo srednjeročno obdobje; pa ne samo prostor, ampak tudi vsebinsko in ma terialno ovredno-] tenje. Gre predvsem za lokalno radijsko postajo in pokrtyinski list, pa tudi druge oblike obveščanja.
UMETNIH GNOJIL ZA POLOVICO MANJ
Brežiška trgovina Agrarie z reprodukcijskim materialom se že več mesecev otepa s težavami pri oskrbi kmetijstva z umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi. Tozd Kmetijstvo ji je lani priskočil na pomoč z devizami, da je lahko nabavila 800 ton umetnih gnojil. To je zadostovalo za tretjino običajnih potreb. Za letos kaže še slabše. Do zdaj so prejeli šele 96 ton gnojil in jih razdelili kooperantom. Če se stvari ne bodo drugače obrnile, bodo lahko oskrbeli le družbeno in kooperantsko proizvodnjo, vsi ostali potrošniki pa bodo odhajali iz trgovine praznih rok. Kmetje, ki oddajajo mleko, imajo pri gnojilih prednost. Tisti, ki oddajo več mleka, dobijo tudi več, gnojil,] vendar v omejenih količinah.
»Delavnice pod posebnimi pogoji, v katerih smo v Leskovcu zaposlili v dveh skupinah že 18 duševno zaostalih občanov, so se v dobrem letu dni pokazale za enega najbolj učinkovitih načinov reševanja dela problemov, ki jih tarejo, je povedal psiholog Mihajlo Rostohar, eden izmed tistih, ki so si prizadevali za njihovo ustanovitev.
Delo, ki ga prizadeti v njih opravljajo, je sestavni del vsebinsko bogate terapije prizadetih ljudi.
V njen okvir sodi vsakdanji rekreativni odmor; ko je za to čas, zaposlijo tiste, ki so v delavnicah, tudi na vrtu. Vsak petek se zbero po delu na čajanki s plesom, na katero vsak mesec enkrat povabijo še starše. Zagotovljene so jim vse pravice zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva, zagotovljen vsakdanji prevoz na delo in z dela domov. Skupnost socialnega .skrbstva v celoti plača stroške za malico in kosilo, kakor tudi vse funkcionalne stroške, tako da vse, kar zaslužijo z delom, ostane prav zaposlenim v njih, to pa je poprečno po 1500 dinarjev na mesec.
In kakšno je delo v delavnicah? Seveda opravljajo v njih lažja, rutinska opravila; to so kartonažna dela, obdelava kovinskih odlitkov, prebiranje vijakov in podobno. Dela jim ne manjka in ga po vsej verjetnosti tudi v prihodnje ne bo. Za to se lahko zahvalijo nekaterim delovnim organizacijam iz domače občine, še posebej pa krškemu SOP, ki je delavnicam brezplačno odstopilo tudi kombi vozilo, namenjeno prevozu zaposlenih, pa material za njihovo delo in končnih izdelkov. V delavnicah sta zaposlena dva: delovni inštruktor in socialna delavka. S strokovno problematiko se ukvarja še večja skupina, v kateri sodelujeta tudi zdravnik in psiholog, in se sestaja na rednih mesečnih konferencah. In k<j naj o delavnicah pod I posebnimi pogoji še rečemo? Nad-
vse pomembno je, da se občani, ki so jim namenjene, v njih dobro počutijo! Če bi z njimi dosegli samo to, bi bili že lahko zadovoljni. Tako pa naj zaključimo z željo, da bi z njihovo širitvijo lahko vanje vključili vse, ki bi tjakaj sodili. Tudi društvo za pomoč duševno manj razvitim osebam se bo potrudilo, da to ne bi ostalo samo žeja!
Z. ŠEBEK
raziskovanje, zapisovanje ih objavljanje dogodkov iz lokalne revolucionarne zgodovine, zato računajo, da jih bo pristojna komisija seznanjala s tem, kaj je novega na tem področju, , kakšen je odziv borcev na njena prizadevanja, da bi iztrgali iz pozabe čimveč dogodkov iz NOB. Najpomembnejši zaslužijo lokalna spominska obeležja, ki naj bi označevala tudi predvojno revolucionarno delo na območju krške občine.
J.T.
KAKO SE VRTI SVET OKOLI NAS
V krški Delavski dom so včeraj povabili dobrega poznavalca mednarodne problematike Janeza Staniča, da bi poslušalcem na kratko prikazal razmere v današnjem svetu od dogodkov na Bližnjem vzhodu do Poljske, Združenih držav Amerike in Indokitajske, posebej naj bi spregovoril o gibanju neuvrščenih. Predavanje je organiziral komite občinske konference ZKS v Krškem.
ŠE DVOIZMENSKI POUK
V krški občini imajo celodnevno šolo v Leskovcu in v Brestanici. Dvoizmenski pouk obiskujejo za sedaj še učenci v Kostanjevici in v Podbočju. V Kostanjevici se bodo letos vselili v novo poslopje, v Podbočju pa so novo šolo šele začeli graditi. Podaljšano bivanje imajo orgunizirano v desetih oddelkih. V Krškem jih imajo sedem in tri na Senovem. V občini imajo razen tega šolo š prilagojenim programom.
JEDRSKA ELEKTRARNA - Na njeno elektriko komaj čakamo, vendar ne popolnoma brez skrbi za okolje. Savo bo namreč ogrela za dve stopinji, kar obeta več megle vzdolž njenega toka do Brežic in vse do Zagreba. Kadar bo njen pretok večji od 100 kubičnih metrov na sekundo, bodo kondenzator hladili pretočno, pri manjšem pretoku pa bodo vključili hladilne celice. (Foto: Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
TRIKRAT NA NOVO - Sedanjim delavskim avtobusnim linijam - teh je bilo v okviru krške enote celjskega ..Izletnika” enajst — so v zadnjem lanskem in prvem letošnjem mesecu dodali še tri. Z njimi so Krško povezali iz smeri Zdole, Prekopa-Kostanjevica ter Studenec--Raka. Pogoji za te prevoze so enaki kot za druge, ki so vključeni v poseben samoupravni med Izletnikom in 10 občine.
sporazum O krške
/
NA DVEH RAZSTAVAH -Akademski kipar in medalier Vladimir Štoviček sodeluje s 17 deli na veliki medaljerski razstavi v Zagrebu, v Slovenj Gradcu pa so pred kratkim odprli njegovo razstavo plaket narodnih herojev. Umetnik bo letos dopolnil 85. leto, pa je še vedno ustvaijalen in poln življenja. (Foto: J. Teppey)
VEC KOT POPREJ - Četudi nimamo točnih številk, lahko danes zapišemo, da bo te polletne počitnice organizirano na snegu več osnovnošolcev, kot jih je bilo zadnjo zimo. Organizirane tečaje so že ali še bodo pripravile prav vse popolne osnovne sole; na Gorjancih ali na Bohorju, nekatere pa kar v svojem bližnjem okolišu. Da pa je smučarska oprema res že draga, kažejo podatki za šole izven Kritega, kjer je bržčas prav zaradi tega zaenkrat prijavljenih malo tečajnikov.
USPEŠNO V NOVO LETO -Cek) presenetljivo — tako lahko označimo prvi letošnji nastop plavalke krškega Celulozaija, pionirke Vesne Jelenove. Na mednarodnem mitingu na Ravnah je enkrat zmagala, enkrat bila druga in enkrat tretja.
Se bolj kot uvrstitve so razveseljivi njeni časovni dosežki in zmage nad tekmicami , ki so bile še lani krepko pred njo!
ČE BO ŠE SNEG — Upravljavci, uporabniki in lastniki zgradb ob sedanjih snežnih padavinah niso najbolje poskrbeli, da bi bili njim „pripadajoči” pločniki sproti očiščeni. Zato niso bile redke poškodbe pešcev. Medobčinski inšpektorat je te dni vse odgovorne s posebnim letakom ponovno opozoril na njihovo dolžnost. Določila namreč zahtevajo, da sneg očistijo s pločnikov do 7. ure zjutraj, poledenele pa morajo posipati s peskom. To opozorilo so naslovili na prebivalce -krške, brežiške in sevniške občine.
Berite »Dolenjski listu
MERCATOR OBNAVLJA IN GRADI
Trebnjemu sicer ne manjka gostiln, toda le malo med njimi je takih, ki bi zaslužile hvalo.
Zato je pobuda trebanjskega Mercatorja, da obnovi gostilno Grmada, ki je bila tudi doslej' pribljubijeno shajališče Tre-banjcev. Obnova gostilne bo veljala 2 milijona dinarjev. Hkrati so v Mercatorju povedali; da je že odobren kredit za gradnjo nove trgovine v Velikem Gabru, kjer se bo gradnja začela takoj, ko bo mogoče.
KRUH ZA OBČINSKI PRAZNIK - Delavci gradbenega podjetja Pionir tudi v teh mrzlih dneh hite z gradnjo nove pekarije v Trebnjem. Zaradi težav pri urejanju zemljišča, ki je bilo zamočvirjeno, gradnja ne bo končana v predvidenem roku. Tako bodo Trebanjci prvič jedli kruh iz domače pekarije šele v času občinskega praznika v začetku septembra.
Kritična ocena še ni rešitev
Sqa OK ZK v trebanjski občini je pokazala, da se komunisti sicer zavedajo pomanjkljivosti, premalo pa pripomorejo, da bi delegatski sistem bolj zaživel
Na zadrgi seji trebanjske občinske konference ZK je razprava o
Jnouh Lrnmnnio+rvvr «n ma/I.a X.'.,	 iJ_____• x______
|	J	^	 J--— ———————	MAK	JV	V
nalogah komunistov na področju razvijanja delegatskega sistema trajala kar dve uri. v:..!-	 -•	—	—
Povsem razjasnjeno ali niso.
Kljub tako dolgi razpravi pa vendarle ni bilo , ali so trebanjski komunisti zadovoljni z njim
Ze v gradivu, ki so ga za sejo konference pripravili, je bilo
Koristno bivanje na Gorenjskem
V šoli v naravi se nauče smučanja in se seznanijo z Gorenjsko
Zimska šola v naravi trebanjskih osemletkarjev ki so že četrtič gostovali v Bohinjski Bistrici v tamkajšnji osnovni šoli, Je končana. Za zdaj lahko posredujemo od tam samo nekaj bežnih vtisov, kasneje pa bomo o tem poročali v reportažnem zapisu.
Med udeleženci zimske šole v naravi, kjer je glavni poudarek na Učenju smučanja, sta sodelo-
vala tudi Veljko Kolenc in Nikola Grubiša. Veljko Kolenc, ki je sicer učitelj telesne vzgoje m Mimi, je povedal, da je taka š°la koristna iz več strani. Učenci se nauče smučanja v okolju, ki bi ga sicer sami težko obiskali, saj je večina iz manj' razvitih predelov trebanjske občine. Poleg tega se seznanijo z življenjskimi navadami in naravo v povsem drugačnem geografskem okolju. Za učitelja telesne vzgoje - Kolenc se je te šole udeležil že drugič - pa je to tudi koristno dopolnilo dela, ki ga sicer opravlja v telovadnici ali na šolskem igrišču.
Enajstletni Nikola Grubiša se je že nekajkrat udeležil smučarskih tečajev, zato spopad s strmimi gorenjskimi snežnimi Poljanami ni bil tako boleč Ker je bil, že tako izkušen, kar se smučanja tiče, je seveda pristal v fišji skupini, ld se ni več učila samo osnov smučanja, ampak že Zahtevnejših skučarskih tehnik. Ueprav mu je bilo na Gorenjskem izredno lepo, je pa le Pogrešal svoje prijatelje in mami-°o, po drugi strani pa si je. Pridobil novih prijateljev iz dru-®h krajev trebanjske občine.
J. S.
napisanih precej kritičnih ugotovitev o tej strani družbenopolitičnega življenja v trebanjski občini. _ .
Tako je v njem med
drugim zapisano, da se delegacije iz nekaterih krajevnih skupnosti ali organizacij združenega dela sploh ne udeležujejo sej skupščin, da o večini vprašanj, ki jih na sejah obravnavajo, odločajo le izvršilni organi, da je na sejah zelo malo razprave, da je bUo postavljenih le malo delegatskih vprašanj itd. Potem pa se je v razpravi na seji pojavilo tudi mišljenje, da pa so vendarle bili doseženi določeni uspehi, saj samoupravne interesne skupnosti upravljajo z velikimi denarji, pri čemer pa, vsaj doslej, še ni prišlo do nepravilnosti.
in iz delovnih organizacij, kot so Donit, Trimo, Dana, Novo-les, torej od tam, kjer je raven samoupravnega odločanja sploh na visoki stopnji. Torej tam ne potrebujmo toliko pomoči Socialistične zveze ali Zveze komunistov, kot bije potrebovali v Svetinjah. Selih-Sumber-ku, Induplatiju idr. Torej bo treba delo okrepiti na tistih področjih, kjer tega ne zmorejo sami. Tudi tu bo namreč moralo priti do selektivnega odnosa: kdor ne zmore sam, naj dobi pomoč. Seveda te pomoči ne bo mogoče izvajati z dopisi, večkrat kot doslej bo treba med ljudi, med delegate.
J. S.
Skratka, tako kot že večkrat doslej, je bila na seji tudi to pot živahna razprava, na kateri je bilo izrečenih precej kritičnih misli in ugotovitev na področju razvijanja delegatskih odnosov.
Zdi pa se, da trebanjski komunisti premalo govore o tem, kaj vse bi bilo treba narediti, če hočejo, da bodo delegati bolj dejavni, kot so bili doslej. Res je sicer, da se bodo morale pri tem angažirati vse družbenopolitične organizacije, kot je rekel eden izmed članov, vendar ni rekel, kako naj se tega lotijo in lg e.
Zb v gradivu pa je moč prebrati, da imajo glede udeležbe na sejah pozitivne rezultate iz krajevnih skupnosti Mirna, Šentrupert, Velika Loka
DOLGO VEZNEŽE JE TREBA KAR PREKINITI
Na več sestankih je že bilo slišati, kako trebanjski delegati ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, kako člani družbenopolitičnih organizacij ne hodijo na sestanke. Po drugi strani pa ti delegati in člani organizacij tarnajo, kako jim zmanjkuje časa za sestanke, saj v vse dejavnosti in organizacije Krinejo” ene in iste ljudi Zato bo treba tudi v trebanjski občini malo razširiti krog ljudi, ki delujejo v organizacijah, zmanjšati bo treba število sestankov in jih z boljšo pripravo občutno skrajšati. Ne dogaja se tako redko, da na sestankih ljudje razpravljajo nepripravljeni, da ponavljajo že povedano. Pri vsem tem pa je čudno, da predsedujoči ne izkoristi svojih pravic in ne prekine dolgoveznežev.
TREBANJSKE IVERI
MILEJŠI ZVOKI TREBANJSKE GO DBE - Odkar se je na temelju odločbe sanitarnega inšpektorja na jezo mnogih starsev iz stare trebanjske osnovne šole izselil oddelek otroškega vrtca, so prišli na svoj račun trebanjski godbeniki. In v novih, za trebanjske malčke prenovljenih prostorih, so trebanjski godbeniki začeli tako vneto vaditi, da njihovi zvoki zvenijo nekajkrat mileje kot prej. Tudi sami godbeniki Se radi pohvalijo, da imajo zdaj najboljše možnosti za vadbo na Dolenjskem.
otrok, ki bi radi sprejeli pozabljena darila.
DARILA ŠE ČAKAJO - Veliko je bilo hrupa ob lanskih obdaritvah dedka Mraza, žal pa ne dovolj glasnega, saj je kar precej darU obležalo v pisarni kulturnega doma, ker starši niso pripeljali svoj ih otrok.
PREDSEDNIK JE DEKLICA ZA VSE — Predsednik izvršnega odbora trebanjske kulturne skupnosti še vedno nadaljuje z delom za kulturne namene. Tako je nedavno zamenjal dimne cevi pri pečeh v trebanjskem kulturnem domu, ker sicer ne bi mogli v njem normalno gledati filmov, recitirati pesmi ali vaditi za gledališke igre. Skratka, dokler ima trebanjska občina take zanesence na področju kulture - teh je več in ni tak samo omenjeni predsednik, se bo še naprej lahko hvalila, kako je kulturna.
Darila leže tam še naprej, kar tudi kaže, kako krajevna skupnost skrbi za take zadeve. Lahko pa je vmes tudi kaj drugega. In če je, bi lahko darila podarili otrokom iz kakšne manj bogate krajevne skupnosti v trebanjski občini. Takih krajevnih skupnosti tam ne manjka in tudi ne
SEKRETAR SKLICUJE PETO. KOLONO - V Bohinjski Bistrici je eno izmed vrst v zimski šoli v naravi poučeval tudi sekretar komiteja trebanjske občinske konference ZK. Pripadla mu je dokaj težka in nehvaležna naloga, daje vodil „peto kolono”, kot je klical svojo peto vrsto, ki mu je bila zaupana. Verjetno ne brez razloga. Zdaj je po položaju najbolj kompetenten za boj j>roti ,.ideološkim nasprotni-
kom”
TREBANJSKE NOTICE
Beograjsko priznanje Sevnici
Nagrajena razvejena dejavnost največje krajevne skupnosti v sevniški občini
Največja krajevna skupnost v sevnski občini ob razvejeni komunalni dejavnosti vse bolj krepi tudi krajevno samoupravo. Prav za to je za sevniško krajevno skupnost iz Beograda že na j. oti visoko priznanje zvezne konference SZDL.
V minulem letu so položili kar 11.500 m2 asfalta in namenih za cesto na Dobravo,
Trubarjevo cesto, nakladalno skladišče ob železniški postaji,
parkirne prostore in za cesto na Grič več kot milijon in devetsto tisočakov. Seveda so krajani
SLABA VODA NA STUDENCU
Odkar so lani v Močvirju združili dva studenca, je voda na Studencu sicer dovolj, vendar kemično ni neoporečna. Zato so dali v analizo vodo novega izvira Zdenšce. V Zavratcu je ugotovljena ena najboljših voda tod okoli; vendar ta vir ne bi zadoščal, če bi sedanji izvir zaprli Nedvomno bo imel novi. vodovodni odbor, vodi ga Franc .Cizerle, polne roke dela, preden bodo na Studencu zagotovili dovoIj zdrave pitne vode.
SEVNICA: SAMOUPRAVNO O STOPNJAH
Dobri odnosi
NOVA AVTOBUSNA PROGA S STUDENCA
Krška poslovalnica Izletnika je s 15. januarjem vpeljala novo avtobusno progo Studenec - Raka — Krško. Delavski avtobus bo pobiral vse tri izmene delavcev, ki jih iz teh krajev ni tako malo.
veliko postorili tudi sami, in sicer po „ključu“: šest tisočakov ui sto ur prostovoljnega dela na gospodinjstvo. Telefonija v Šmarju in na Ribnikih je terjala 2,03 milijona, prispevek krajanov pa je bil tudi velik. Sedem tisočakov in 60 ur
obrambo in družbeno samozaščito je tudi zelo ugodno ocenil delo civilne zaščite v krajevni skupnosti, za kar ima nemalo zaslug poveljnik CZ Ratomir Kljakovič. Še vedno pa ostaja problem financiranje, saj se tudi pri obrambnih pripravah vse bolj številne naloge prenašajo na krajevno skupnost
Bistven napredek je opazen pri delu poravnalnega sveta, saj
. , . .	^	je	v	preteklih	dveh	letih	uspe-
prostovoljnega dela bodo „pr^ šno reša ^ ^1«, spornih
V republiki grajajo občine, kjer so z odloki določili, da tudi tisti, ki niso podpisali ustreznih samoupravnih sporazumov za financiranje interesnih skupnosti, plačujejo zanje. Med petintridesetorico takih občin je tudi sevnjška. Kaj je na tem, so temeljito ocenili na seji predsedstva občinske konference SZDL v ponedeljek. Ugotovljeno je, da je samoupravno sporazumevanje za interesne skupnosti družbenih dejavnosti republike in občine navsezadnje izvedeno kar zgledno. Odstotek oddanih glasov delavcev za te sporazume je visok, za vrsto skupnosti tudi z več kot 90 odstotkov ,,za”. Delavci so boj pomišljali pri sporazumih za tako imenovane skupnosti materialne proizvodnje. „Skozi“ je šla le skupnost železniškega prometa. V občini in kolektivih so akcijo vodili izredno prizadevno. Kot so dejali na seji predsedstva, so težave povzročale nejasnosti v sami republiki.
vila igre“ tudi pri spomladanski akciji polaganja kablov za telefonsko omrežje v stari Sevnici, Florjanski in Drožanjski ulici Krajevna skupnost je že plačala okrog milijon za ureditev telefonije, ki je v tem delu mesta močno razburkala duhove tedaj, ko so na uličnih odborih SZDL razpravljali o selitvi pošte.
Tajnik krajevne skupnosti Pavel Zemljak pravi, da imajo speljan celoten splet dejavnosti civilne zaščite. Ustanovili so 46 enot CZ in za vse člane so pripravili 4-urne tečaje. ,.Dvomim, če ima katera CZ celo v republiki tako dodelan program kot prav naša,“ se ponosno pohvali Zemljak, sicer stvaren, zmeren, v izjavah bolj nagnjen k skromnosti Komite za ljudsko
zadev. ,JKot samoupravno sodišče lajša delo rednemu, strankam pa prihrani čas in denar. Predvsem pa se, če pride do poravnave, ohranjajo dobri odnosi med ljudmi,“ pripoveduje Pavel Zemljak.
Ker se utegne že letos pojaviti v Sevnici vprašanje oskrbe z vodo, bodo pri krajevni skupnosti zastavili vse sile, da bi stekla izgradnja vodovoda izpod Lisce. Naložba bo veljala okoli 30 milijonov, vsi načrti pa so že izdelani.	PAVEL	PERC
TREBNJE: JUTRI HITROPOTEZNO PRVENSTVO
NOVA UREDNICA SEVNIŠKEGA RADIA
Pred kratkim ustanovljeni šahovski klub v Trebnjem je močno oživil dejavnost v občini. To dokazujejo < občin-
tudi tekmovanja v počastitev < skega praznika, tekmovanje krajev-
Na seji predsedstva občinske konference SZDL v Sevnici v ponedeljek so potrdili pravila programskega sveta sevniške lokalne radijske postaje in za novo urednico imenovali Nado Černič z Ledine. Po odstopu celotne ekipe lansko jesen je tako občinska konferenca SZDL kot ustanovitelj tudi uradno uredila kadrovsko vprašanje.
nih skupnosti pa tudi simultanka velemojstra Bruna Parme. Toda največ nastopajočih je zbralo občinsko šahovsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 36 udeležencev; zmagal je Jože Hočevar, drugi je bil Tomažin, tretji Ponikvar.
Že v petek, to je jutri, prizadevni delavci šahovskega kluba pripravljajo odprto občinsko hitropotezno prvenstvo, na katerega vabijo vse ljubitelje šaha.
J. HOČEVAR
Srečanje s predstavniki verskih skupnosti
Koordinacijski odbor za odnose z verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL v Sevnici je tudi letos ponovil sedaj že kar običajna srečanja s predstavniki verskih skupnosti ob novem letu.
Dobro obiskan shod v sredo, 14. januarja, je pozdravil predsednik občinske konference SZDL Jože Bavec. Omenil je težavno minulo leto, ko smo izgubili vsem tako dragega predsednika Tita. Dostojanstvenemu slovesu naših narodov od tega velikana so se ganljivo pridružili tudi po verskih skupnostih. V imenu duhovnikov je spregovoril Tone Hribernik, župnijski upravitelj iz Sevnice. Poudaril je misel nadškofa dr. Alojzija Šuštarja o nujnosti dobrih odnosov verskih skupnosti z našo družbo.
Podobno kot ob lanskem srečanju je tudi tokrat precej stekel sproščen pogovor. Duhovniki imajo podobne težave kot sklicatelji sestankov s sodimi in lihimi prepovedmi voženj. V preteklosti so v Sevnici s skupnimi močmi občinske kulturne skupnosti krajevne skupnosti in župnije v vsesplošno zadovoljstvo obnovili božji grob. Zob časa, ki ne prizanaša cerkvam, narekuje podobne akcije. Župnik Hribernik je omenil dotrajano streho na sicer tudi spomeniško zanimivi cerkvici sv. Florjana v Sevnici Občinska kulturna skupnost namerava ob pomoči republike obnoviti freske na Čelovniku.
Življenja prav gotovo ni mogoče uokviriti zgolj na tako srečanje. Člani koordinacijskega odbora v Sevnici se zavzemajo za pogostnejše stike, vrata so vedno odprta tudi na občinski konferenci SZDL.
A. Z.
m
STRPNO SODELOVANJE — Na sevniške m srečanju duhovniki niso imeli vzroka da bi potožili nad kakšno napako organov ali posameznikov v občini. Na sliki: med pozdravnimi besedami predsednika občinske konference SZDL Jožeta Bavca (na desni). (Foto: Železnik).
SEVNIŠKI PABERKI
SE BREZ ELEKTRIKE - Sev-niška krajevna skupnost je ob pomoči komunalne interesne skupnosti rešila že marsikakšen problem.
Tako so lani napeljali elektriko šestim gospodinjstvom. Na Žigr-skem vrhu, Metnem vrhu. Ledini, v Lončarjevem dolu, Drožanju in Podgorici pa je še 13 hiš brez elektrike. Upajmo, da bo številka prinesla srečo, pravzaprav luč, vsem trinajstim domačijam!
ONESNAŽENI POTOKI - Biološki krožek na sevniški osnovni šoli „Savo Kladnik" je ugotovil, da je najbolj onesnažen Florjanski potok, kjer ni več življenja, če izvzamemo odporne bakterije. Drožanjski potok rešuje to, da ima malo več vode, medtem ko je Sevnična še najmanj onesnažena. Po svetu že poznajo majhne čistilne naprave, ne pretirano drage, in gotovo imamo dovolj domače „pameti“, da bi lahko kaj takega za nekaj starih milijončkov dobili doma. Vprašanje pa je, če bi hoteli in zmogli iz lastnega žepa primakniti kakšen dinar. Tako so storili krajani blizu Ljubljane. Verjetno bi bili izsledki biološkega krožka, ki vsako leto pregleda vode, povsem drugačni.
UREDITI DREVORED - V Sevnici pravzaprav ni nobenega parka. Lepo urejena okolica doma upokojencev in železničarskega bloka resda predstavlja nekakšno oazi-co sredi betona. Premorejo celo nekaj klopi, ki jih drugod močno pogrešajo odrasli, starejši občani, in tudi mamice bi rade posedele, med tem, ko se otroci podijo okoli V naselju heroja Maroka so torej majhne možnosti, da bi vsak našel svoj mir. Nekoč je bil v Sevnici za Savo pravi park. Številni mogočni kostanji se košatijo v drevoredu na obeh straneh ceste, ki pa je postala obvoznica, predvsem za vprežna vozila. Izginile so klopi, posekali so topole, ob Savi in jekleni konjički so zagospodarili še tam.-V drevoredu je zrasla baraka za delavce GIP Beton, ki bt jo morali že davno podreti, saj gotovo nikomur ni v ponos. Morda se bo le kdaj vrnil v 'drevored -park. Seveda, ko bodo zaprli cesto, postavili klopi, če ne bo ...
PREDAVANJE DR. LAHA Sevniški prosvetni delavci nimajo počitnic. Minuli teden je učiteljem vseh šol predaval dr. Avguštin Lah. Z barvnimi diapozitivi in bogatim komentaijem je orisal prizadevanja za varstvo okolja pri nas in v svetu. Skoda le, da ni bilo predavanje namenjeno širši javnosti
si:v\iSki mm
L
OPOZORILO
CENTER ZA SOCIALNO DELO NOVO MESTO
opozarja vse občane, da so kakršne koli pogodbe, sklenjene s tov. Vito D'Heur iz Hrastja št 8, neveljavne.
Center za socialno delo Novo mesto 44/4-81
rsmrvim
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR" NOVO MESTO - TOZD STROJNO-PROMETNI OBRAT
objavlja proste delovne naloge in opravila
1.5 KLJUČAVNIČARJEV
2.	10 2ERJAVISTOV
POGOJI za sprejem:
pot tč. 1 in 2: končana poklicna šola ustrezne smeri in šest mesecev delovnih izkušenj
Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP PIONIR, Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa.
V.	45/4-81
trebanjska industrija montažnih objektov trebnje
trimo
v skladu s plani zaposlovanja v letu 1981
OBJAVLJA
2.
3.
4.
5.
V TOZD JKP, n. sol. o. Trebnje
prosta dela in naloge za:
1. 2 STROJNA TEHNIKA 4 STROJNE DELOVODJE 11 KLJUČAVNIČARJEV
9 VARILCEV
10 KONSTRUKCIJSKIH KLJUČAVNIČARJEV
4 STAVBNE KLEPARJE 2 VOZNIKA AVTODVIGALA 2 AVTODVIGALISTA 1 ELEKTRIKARJA 1 AVTOELEKTRICARJA 1 KURJAČA STROJNIKA
10 TRANSPORTNIH DELAVCEV 6 EMBALERJEV
6,-
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
Delo in pogoji za sprejem:
pod 1: tehnološka opravila v TPD in na vzdrževanju.
Zaželena 3-letna ustrezna delovna praksa pod 2: eno mesto prosto v proizvodnji sendvič plošč, tri pa za delovodje gradbišč. Zahtevana 2—letna delovna praksa.
pod 3: delo v proizvodnji oziroma na vzdrževanju.
Zahtevana 2—letna delovna praksa, pod 4: 4 mesta za delo v proizvodnji in 5 mest za delo na montaži. Zahtevan varilni tečaj in po možnosti opravljeni atesti za 4 pozicije varjenja pod 5 in 6: delo na montaži objektov. Zaželene predhodne delovne izkuši^e. pod 7: delo na montaži objektov. Zahtevana poklicna šola za voznike motornih vozil, izpit „C" kategorije in 2-letna ustrezna delovna praksa pod 8: delo na montaži objektov. Zahtevan izpit za delo z avtodvigali do 16 t, zaželene predhodne delovne izkušnje.
pod 9, 10, 11f delo na vzdrževanju. Poleg navedene kvalifikacije se zahteva 2-letna delovna praksa, pod 12, 13: sprejemamo nekvalificirane delavce. Možnost priučevanja za dela na zunanjem in notranjem transportu in embalirarqu Kandidati za dela na montaži morajo imeti odslužen vojaški rok. Poseben pogoj za opravljanje vseh del in nalog je 3—mesečno poskusno dela
V DSSS v DO Trimo n. sol. o. Trebnje
prosta dela in naloge za 1 DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA
Delo in pogoji za sprejem:
Delo v splošno—pravnem oddelku kot referent za interno zakonodajo. Zaželena delovna praksa.
Posebni pogoj: 3—mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in praksi na naslov: ,,TRIMO", trebanjska industrija montažnih objektov Trebnje, 68210 Trebnje, Prijateljeva 12. Rok za vložitev prijav je 15 dni po dnevu objave v časopisu.
52/4-81
J
20
SOZD	SAP-
GOLFTURIST, n. sol. o., Ljubljana
TOZD GOSTINSTVO BELA KRAJINA, n. sub. o.
68340 Črnomelj, Kolodvorska 62
GOLFTURIST - TOZD GOSTINSTVO BELA KRAJINA, ČRNOMELJ, ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA
sprejme v redno delovno razmerje
1. VEC kuharjev
2. VEC NATAKARJEV
3. VEC ČISTILK IN SOBARIC
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Golfturist — TOZD Gostinstvo, Črnomelj. Informacije po tel. 76—035.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
48/4-81
r
ni
novoles , LESNI KOMBINAT NOVO MESTO-STRAZA, n. sol. o.
Delavski svet
TOZD TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA
razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. SEF PROIZVODNJE pod naslednjimi pogoji:
višja šola lesne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh nalog
2. VODJA PRIPRAVE DELA
pod naslednjimi pogoji:
višja šola lesne smeri, najmaij 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene
delovne zmožnosti za opravljanje teh del
3. VODJA SPLOŠNEGA ODDELKA
pod naslednjimi pogoji:
višja šola pravne, organizacijske ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
4. VODJA ODDELKA I.
pod naslednjimi pogoji:
višja šola lesne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
5. VODJA ODDELKA II.
pod naslednjimi pogoji:
višja šola lesne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
za kandidate veljata poleg navedenih pogojev izpolnjevati še pogoja: organizacijske in vocktvene sposobnosti in moralno —politična neoporečnost.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
NOVOLES, lesni kombinat Kadrovsko—socialna služba 68351 STRAŽA
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 60 dneh po poteku razpisnega roka.
54/4-81
ZAVAROVALNA SKUPNOST T R I G LAV n. soi o Ljubljana DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO" »ot «
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV - DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO
objavlja
prosta dela in naloge:
- CENILCA LIKVIDATORJA STROJELOMNIH ŠKOD IN NAJVIŠJIH MOŽNIH ŠKOD
Pogoji:
Visoka šolska izobrazba strojne ali elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali višješolska izobrazba strojne ali elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Za objavljena prosta dela in naloge se delo združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, po dvomesečnem uspešno opravljenem poizkusnem delu.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Kandidati za objavljena prosta dela in naloge naj ponudbe s kratkim življenjepisom, zadnjim šolskim spričevalom in dokazilom o delovnih izkušnjah pošljejo v roku 15 dni na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost. Novo mesto, Glavni trg 24. Sklep o izbiri kandidata bo kandidatu vročen v roku 30 dni po poteku roka za prijavo.
46/4-81
Komisija za delovna razmerja „LABOD" — TOZD „LIBNA'
Krško
razpisuje prosto delovno mesto in naloge:
OBRATNI ELEKTRIKAR
Pogoji za sprejem so naslednji:
— poklicna šola elektrostroke — smer elektromehanik
— najmanj 4 leta delovnih izkušenj
— 3-meseč no poizkusno delo
— delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom v eni
izmeni	T
— osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD v TOZD
Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati predložijo na naslov^ „ LABO D", tovarna oblačil Novo mesto - TOZD „LIBNA" Krško, Cesta 4. julija- 28, Krško, v roku 15 dni od dneva objave razpisa. »
O izbiri bodo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri kandidatov.
53/4—81
RAZPISNA KOMISIJA ZA IMENOVANJE UPRAVNIKA ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge za 4-letni mandat
IND IVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Za opravljanje teh del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
1. visoka izobrazba humanistične ali družboslovne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj
2. družbenopolitična aktivnost
Prijave z dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Študijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto za „Razpisno komisijo". Kandidate bomo obvestili o rezultatih najkasneje v 20 dneh po objavljeni izbiri.
567-»-si
ISKRA IEZE Ljubljana, n. sol. o.
TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA Tovarna industrijske elektronike n. sub. Kostanjevica na Krki Kostanjevica na Krki Komisija za delovna razmerja
o.
objavlja
naslednja prosta dela in naloge v službi kontrole kvalitete:
1.. KONTROLA VHODNIH MATERIALOV delavec 2. KONTROLA IZHODNE KVALITETE delavec
Pogoji: pod 1 in 2: KV delavec elektro stroke in tri leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: ISKRA - IEZE -TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica, 68311 Kostanjevica, Grajska 45, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku prijavnega roka
43/4-81
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA
SENOVO
Rudnik rjavega premoga Senovo razpisuje po sklepu DS z dne 12. 11. 1980 in v skladu s7. točko 43. člena Statuta R udnika
LICITACIJO za prodajo: 1. tovornega avtomobila TAM 5000 kiper, nosilnost 5 t, nabavljen februarja 1972, motor zamenjan marca 1979, z njim je prevoženih 86.484 km, registriran do 2. 2. 1981. Izklicna cena 100.000,00 din
2. motorja za TAM 6500, leto izdelave 1976, prevoženih 55.000 km, izklicna cena 50-000,00 din.
V izklicnih cenah ni upoštevan prometni davek. Udeleženci licitacije morajo plačati pred začetkom 10-odst. polog. Licitacija bo dne 30. 1,1981 ob 8. uri v avtoparku Rudnika, kjer se dobijo tudi vse informacije.
49/4-81
DOLENJSKI LIST
V SPOMIN
25. januarja bo minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož in očka
JANEZ AVGUŠTIN
iz Novega mesta
Ne moremo verjeti, da te res ni več med nami. Se vedno te pričakujemo, da boš od nekod prišel, ves nasmejen in poln življenja, kakršnega smo te vedno videli. Le ko obiskujemo tvojjo prerano gomilo, znova spoznavamo kruto resnico, da živiš le še v naših srcih, v naših spominih. Srčna hvala vsem, ki se te radi spominjajo in ti prižigajo sveče.
Žalujoči: žena Fani z otrokoma
.m
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
MARIJE JAKŠE
iz Zaloga 14
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, posebno pa vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter nam kakorkoli pomagali. Iskrena zahvala kolektivu Elektro iz Novega mesta ter kolektivu IMV Novo mesto za podarjene vence. Hvala župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste jo spremili na zadnji potu
Vsi njeni
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in brat
JOŽE VAJDETIC
iz Doljne Podgore 1 pri Starem trgu ob Kolpi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Hvala za podarjene vence kolektivu ITAS Kočevje ter tov. Jožetu Vardjanu. Posebna zahvala članom LDPredgrad, ZZB Stari trg, tov. Mariji Šutej in Aleksandu Vajs za govor ter župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Julijana, otroci Jože in Marko, sestri Marija in Pepica ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, babice, prababice, sestre in tete
JOŽEFE ZAKRAJŠEK
iz Dečje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in z nami sočustvovali, osebju nevrološkega oddelka bolnice v Novem mestu, sovaščanom za nesebično pomoč, prav tako pa tudi kaplanu za opravjeni obred. Se enkrat vsem: prisrčna hvala!
Žilujoči: sinova Franc z družino, Stane z ženo, hčerka Ivanka z družino, vrniti, pravnuki in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 73. letu starosti nam je kruta usoda za vedno iztrgala našo drago mamo, staro mamo, sestro in teto
IVANO
NOVAK
iz Soteske 14
Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njen i zadnji poti. Zahvala župniku za opravljeni obred ter tov. Virantu za besede, izrečene ob odprtem grobu.
Žalujoči: sin Viktor, hčere Ivanka in Vica z družinami ter ostalo sorodstvo
m
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
DANICE POPOVIČ
iz Novela mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence. Hvala organizaciji ZZB krajevne skupnosti Majde Sile in tov. Klobčarju za poslovilne besede, pevcem in tovarni zdravil Krka — tozd Tehnoservis za podarjene vence, duhovnikoma za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu osebju internega oddelka. Iskrena hvala dr. Furlanovi, vsem sestram in strežnicam v 3. nadstropju, ki so ji nudili pomoč in nego med njeno težko boleznijo.
Žalujoči: sin Janko, hčerki Dragica in Mara z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob trpki in težki izgubi ljube žene in drage mamice
BREDE JEROVŠEK
roj. 25. 9. 1943
se zahvaljujemo tovarni Dana iz Mirne, Tovarni obutve Novo mesto, dr. Buchbergerju, pevcem, godbenikom, sostanovalcem, govornikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih naše bolečine.
Žalujoči: mož Nace in sinova Naci in Nejko ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Kruta smrt nam je nepričakovano vzela v 71. letu starosti našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
KARLA
KRHINA
zidarja v pokoju z Rateža 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnika spremili k zadnjemu počitku, sindikalnim i organizacijam IMV, Novoles, Krka in KZ Krka za podarjene vence, se posebej se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sinova Karli in Boris z družino, hči Milena z družino ter bratje in sestre
V SPOMIN
31. januarja bo minilo leto, odkar nas je zapustil mož, brat, stric
ALOJZ ŠEGINA
iz Livolda pri Kočevju
Spominjamo se ga in zaman upamo v njegov povratek, vedno bo|j občutimo bolečino slovesa.
Ne čas ne solze ne morejo utolažiti bolečine žalosti in praznine, ki o staj ata za teboj!
Vsi njegovi
POPRAVEK
PRI ZAHVALI JANEZA LUZARJA iz Črmošijic 20 je pri žalujočih pomotoma izostalo: sestra Vida z družino in Mimica. Jožefa Luzar, Črmo-šnjice 20.
IZ BR€ŽIŠK€,v7
POkODNI$NIC€v*'e
V času od 7. 1. 1981 do 17. 1. 1981 so v brežiški porodnišnici rodile: Alenka Jazbar iz Ribnice — Primoža, Angela Bedek iz Sevnice -Matejo, Slavka Kajundjja iz Krškega
- Vinka, Milka Hotko iz Globokega
- dečka, Ana Vodopivec iz Krškega - dečka, Stanka Gračner iz Golobinjka — Jureta, Štefka Kovačič iz Gorice — deklico, Danica Tuk iz. Kraljevca — dečka, Marja Melka
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage žene, mame, sestre in tete
FRANCKE
DUNDOVIČ
roj. Troha
se iskreno zahvaljujemo vsem sosredom za požrtvovalno pomoč, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Hvala župniku za opravljeni obred in poslovilne besede in kočevski godbi.
Žalujoči: mož Jože, sin Jožko, brat Lado z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta
JOŽETA
MALENŠKA
trgovca iz Semiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za pomoč, darovane vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo ZB Semič, Društvu upokojencev, Gasilskemu društvu Semič, ZB Rožni dol, VVZ Črnomelj ter govornikoma za poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki sta nam izrazili sožalje.
Vsi njegovi
iz DObove — Solomuna, Mirjana Ajster iz Krškega - Andreja, Alenka Mirkac iz Brežic — Mateja, Žumra Džinič iz Brestanice - Azro, Milena Slemenšek iz Čateža - Matejko, Cecilija Balantič iz Blance - Mojco, Zofija Perc z Metnega vrha -Dušanko, Pavlina Klarič Ital»č iz Zagreba - Jano, Darinka Bromše iz Anze - Vekoslava, Marija Babič iz Krškega - dečka, Marija Skofijanc iz Trebeža - Andreja. Čestitamo!
V istem času pa so v brežiški bolnišnici umrli:	Marja	Lovrič,
upokojenka iz Samobora, stara 73 let, Klara Ferenčak iz Brežic, stara 68 let, Olga K ovačič, gospodinja iz Brezovice, stara 69 let, Jože Mešiček, upokojenec iz Zigarskega vrha, star 79 let, Josipa Fekeža, gospodinja iz Klanjeca - stara 83 let, Marja Janc, upokojenka iz Leskovca, stara 82 let Hedvika Jagodič, gospodinja iz Sevnice, stara 51 let.
ZAHVALA
Komaj v 32. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, sin, oče in brat
FRANC
GOLOBIC
iz Dobrave pri Podbočju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prjateljem in znancem za
_ahvalju]emo	.	_
pogreba ter poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Mimica, mati Marija, hčerki Metka in Jožica, brat Tine, sestre Slavka, Mlena in Fani t družinami ter ostalo sorodstvo.
ENSK6
Četrtek, 22. januarja - Cene Petek, 23. januarja - Rajko Sobota, 24. januaija - Felicijan Nedelja, 25. januarja — Darko Ponedeljek, 26. januarja — Pavla Torek, 27. januaija - Janez Sreda, 28. januaija — Peter Četrtek, 29. januaija - Franc
LUNINE MENE
28. januarja ob 5.19 - zadnji krajec
BRESTANICA: 24. in 25. 1. ameriški barvni film Pokaži še drugi obraz.
BREŽICE: 23. in 24. 1. hong-konški barvni film Na zmajevi poti.
25. in 26. 1. ameriški barvni film Pirana. 27. in 28. 1. angleški barvni film Doživetje privatnega detektiva.
ČRNOMEU:	22.	in	23. 1.
ameriški film Veliki Jack — javna hiša v Singapuru. 24. in 25. 1. italijanski film Nemoralne nune. 25. in 26. 1. angleški film Dekle iz plemena A Šantl
KOSTANJEVICA: 24. 1. italijanski film Mali, mali človek. 25. 1. ameriški film Zaklad Matacombe.
MIRNA: 24. 1. film Hrabri Waldo Pepper.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 23. do 25. 1. francoski barvni film Emanuela. 26. in 27. 1. gledališče. Od 28. do 30. 1. ameriški barvni film Roj ubijalk.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 23. do 25. 1. ameriški film Veliki zločinci. Od 26. do 28. 1. angleški film Poročene skrivnosti.
RIBNICA: 24. in 25. 1. ameriški barvni film Lovec naje lene.
SLUŽBO DOBI
UČENKO SPREJME SALON CIRIL PUCELJ, Novo mesto, Komandanta Staneta 26.
FRIZERSKI SALON „TILER“ Ča-teške Toplice, sprejme Vrenko. Informacije v salonu.
BRIVSKO - FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Nada Lavrišnek, Krško.
STANOVANJA
ZOBOZDRAVNIK išče sobo s souporabo kopalnice v Šentjerneju. Informacije na telefon 22—124 int. 343 vsak dan dopoldan, razen četrtka.
NUJNO IČŠEM GARSONJERO ali enosobno stanovnje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (20 0/81).
V CENTRU KOČEVJA ODDAM kompletno opremljeno stanovanje (80 m2) s poslovnim prostorom (80 m2). Informacije na tel. (066) 63 -922.
V CENTRU ali bližnji okolici Novega mesta iščem opremljeno sobo s 1. 2.1981. Naslov v upravi lista (203/81).
Motorna vozila
PRODAM Z 750, letnik 1973/74. Andolšek, VeL Podlog 65, Leskovec.
PRODAM Z 101, letnik 1976. Alojz Štangelj, Ivana Roba 19, Novo mesto.
PRODAM Z 750 de Lux, letnik 1977, prevoženih 40000 km, registrirana do decembra 1981. Martin Koračin, Koroška vas
27
PRODAM tovorni avto TAM 4500 kiper, letnik 1971, in mercedes 328 kiper, letnik 1962. Alojz Mežič, Mali Podlog 17, Krško.
PRODAM ŠKODO, letnik 1973, in motorno žago STIHL 045. Drobež, Gor. Vrhpolje 84, Šentjernej.
PRODAM dobro ohranjeno Z 101 L (prevoženih 29000 km). Drago Poljanec, Pod Trško goro 63, Novo mesto, tel. 24-712 popoldan.
PRODAM Z 124, neregistrirano, letnik 1968. Milke Sobar 2a, Novo mesto.
PRODAM FIAT 1300, letnik 1970.
v dobrem stanju. Grgovič, Dol. Stara vas 17, Šentjernej.
Z 101 mediteran, temnordeče barve, staro 7 mesecev, prodam. Informacije na Cesarjevi 19, Novo mesto, teL (068) 25-700.
PRODAM Z 750 in Z 1300, neregistrirano, lahko tudi po delih. Stane Metelko, Šentjernej 135, tel. 85-332.
PRODAM novo lado 1600. Tel. 84-953.
PRODAM TAM 6500kason (2,40 x 6 m). Milan Pavlič, Roje 8, Šentjernej.
PRODAM R 4, letnik 1974, registriran do oktobra 1981, in dve okni (120 x 120), zastekljeni Uhan, Vandotova 2, Novo mesto.
FIAT 128 šport 1100, letnik 1976, prodam. Brane Markelc, Brinje 32, Šentrupert
PRODAM osebni avto Lada standard, letnik 1979. Hribar, Ljubljanska 48, Novo mesto, teL 22-814.
PRODAM „LADO” 1500, letnik 1980. Ogled možen od 16. ure dalje. Krese, Žužemberk 177.
PRODAM R 4, letnik 1978. Goriška vas 7, Mirna peč.
PRODAM Z 1300, ohranjeno, registrirano do 27. 12. 1981 in Tomos Avtomatik. Zore, Segova 95, Novo mesto.
PO DELIH PRODAM R 4. Naslov v upravi lista (198/81).
RENAULT 4, letnik 1974, registriran do avgusta 1981, malo vožen, dobro ohranjen; prodam. TeL 21 —802.
PRODAM R 4 TL metalik, zelen, letnik 1978, prevoženih 32000 km. Cena 12,5 M. Franc Pflege, Cerklje ob Krki 44, teL 69-101 do 14. ure.
PRODAM Z 750 L, letnik 1977, prevoženih 32000 km. Selak, Luterško selo 13, Otočec, teL 85-178.
PRODAM Z 750 lux, letnik 1975, prevoženih 46.000 km. Naslov v upravi lista (202/81).
PRODAM Z 750, letnik 1973. TeL 84-576, ogled v soboto.
^ Kmetijski stroji^
PRODAM mlatilnico s popolnim čiščenjem. Goriška vas 15, Mirna peč.
PRODAM traktor Fendt z bočno koso 25 KM. Slavko Habinc, Kremen 20 Krško.
PRODAM MOTOKULTIVATOR Pasquali 917, 14 KM s prikolico ali prikolico samo ter Z 750, letnik 1971 vse v dobrem stanju.
Naslov v upravi lista (201/81) ali tel. (068) 81 -434.
PRODAM TRAKTOR FENDT 23 KM in obračalnik Heubliz 2 m 20 cm. Franc Ilc, Slatnik 10, 61310 Ribnica, tel. 861—327.
PRODAM kosilnico MINI PADAM. Jože Berus, Vel. Podljuben 5, Uršna sela.
PRODAM TRAKTOR ZETOR 47—12, star 6 let. Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec.
PRODAM nov obračalnik Tajfun sentalj 220 traktorski Kriste (j Glavan, Železno 1, Dobrnič.
P R O D A M
PRODAM 60 kostanjevih vinogradniških stebrov (obdelanih) in 150 kg pocinkane žice za vinograd. Alojz-Jaklič, Šentrupert 31.
PRODAM novo ostreje 10 x 12. Naslov v upravi lista (194/81)
PRODAM rabljeno kompletno spalnico. Kosta Sekulovski, Mestne njive 3, Novo mesto.
PRODAM klavirske harmonike VIOLETE III (80 basov). Naslov v upravi lista (195/81).
UGODNO PRODAM senik v izmeri 8x6. Stanko Kučič, Gora 20, Krško.
PRODAM prašiča, težkega 180 kg. Vrhpeč 10, 68216 Mirna peč.
PRODAM peč za etažno centralno ogrevanje 15000 kkal. Piletič, Gor. Gradišče 11, Šentjernej.
PRODAM dve motorni žagi Kontra Dolmer. Jože Kapš, DoL Toplice 58.
POCENI PRODAM hladilnik, radio, štedilnik in televizijo. Bršjjin 15, Novo mesto.
PRODAM kravo, brejo 6 mesecev. Hrvaški brod 17, Šentjernej.
PRODAM ali zamenjam hidravlično štanco 250 T za gradbeni material ali avto. Tel. 24-232.
POCENI PRODAM televizijo RIZ avtomatik in plinsko peč. Anton Gorišek, DoL Kamence 10a,Novo mesto.
PRODAM kombinirano peč (drva—-elektrika) za kopalnico. Franc Zaman, Hrvaški brod 10, Šentjernej.
KOMBINACIJO TV COLOR, radio, magnetofon Hitachi, avtoradio na kasete Grunding elektronik, prodam. Tel. 85-748.
PRODAM zamrzovalno skrinjo Gorenje in hladilnik. Franc Uršič, Senovo 4/a.
KUPIM
KUPIM RENAULT 18, novejši letnik. TeL (064) 49-040.
KUPIM rabljen traktorski obračalnik do 200 cm. Naslov v upravi lista (196/81).
KUPIM traktor Ferguson 35 ali Zetor 25 ali Steier 18. Sporočite ceno in stanje traktoija. Anton Vovko, Mačkovec 4, Novo mesto.
KUHM zazidljivo parcelo v okolici Šentjerneja. Naslov v upravi'lista (199/81).
KUPIM traktor Tomo Vinkovič 21 ccm po možnosti s prikolico. Peter Goleš, Rosalnice 49, Metlika.
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj je v 54. letu preminil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
JOŽE ŽUGELJ
s Krupe pri Semiču
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom Krupe in Moverne vasi in vsem, ki ste nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožage, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na prerani zadrgi poti Posebno zahvalo dolgujemo Tonetu Potočniku in Martinu Plutu za organiziran prevoz. Toplo se zahvaljujemo GD Stranska vas, Kot, Semič, Štrekljevec, Črešnjevec, Krvavčji vrh, Gradac, Vranoviči, Črnomelj in Butoraj. Zahvaljujemo se tudi Tskri Semič, TGP Transport Metlika in ZZB Stranska vas za darovane vence in nudeno pomoč. Hvala govornikoma Milanu Jurejevčiču in Matiji Simoniču za poslovilne besede, godbenikom iz Metlike, kaplanu za opravljeni obred in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali innašera Jožeta spremili na njegovi zadnji poti Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Silvo in Franci z družinama, hčerka Ivica, sestri in Micka in Tončka (ter sorodniki) z družinama, družina Absec in ostala sorodstvo
5 knjig za 190 dinarjev
Izšla je zbirka PREŠERNOVE DRUŽBE za leto 1980
1. Prešernov koledar za leto 1981
2. Naj mi sije sončece, naj mi poje srčece. Iz zakladnice tistih slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust. Izbor Janez Menart, ilustracije Marlenke Stupice.
3. Anton Ingolič: Delovni dan sestre Marje. Pripoved iz življenja medicinske sestre in njenega srečavanja s problemi sodobnega mestnega življenja.
4. Stevan Jakovljevič: Velika zmeda. Kronika o razpadu Kraljevine Jugoslavije.
5. Prof. dr. Miha Likar: Zdravje v družini. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi.
Broširano zbirko lahko še vedno naročite za 190 din, v celo platno vezano pa (pri tej je broširan samo Koledar) za 240 din
Naročilnica
Naročam zbirko Prešernove družbe za leto 1980
a) broširano — 190 dinarjev
b) vezano — 240 dinarjev
(ime in priimek)
(ulica in hišna številka)
(štev. osebne izkaznice)
(kraj stanovanja) (pošta) (podpis)
Naročilnico pošljite na naslov:	PREŠERNOVA	DRUŽBA,	LJUBLJANA,
Borsetova 27, 61000 Ljubljana
943/52-80
S
avtomobilom, elektrika blizu, v Šutenskem vrhu (Podbočje). Anton Jarkovič, Brod 18, Podbočje.
PRODAM gradbeno parcelo v bližini Šmarjeških Toplic, primerna za montažno hišo. Tel. 21-113.
RAZNO
PRODAM zazidljivo parcelo na Grmu v Novem mestu. Tel. 23-816-
V NEPOSREDNI BLIŽINI KRŠKE-
GA ob asfaltni cesti prodam stanovanjsko hišo, primerno za obrt, vinograd in sadovnjak. Naslov v upravi lista (197/81).
V NAJEM dam pod ugodnimi pogoji vinograd pri Malkovcu. Ponudbe pošljite pod šifro ..SKRBNA OBDELAVA”. (
PRODAM VINOGRAD (10 let star), z zidanico, dostoo z
ZA VSELITEV V NOVO HIŠO nujno potrebujem 3 M denarja, zato prosim, če mijih kdo posodi za dobo 1—2 let. Ponudbe pošljite pod šifro ..BREZPLAČNO LETOVANJE NA DEŽELI”.
IZGUBIL SE JE PES škotski ovčar (v Krškem), svetlo rjave barve, z belo liso okrog vratu in po prsih, star 4 leta; sliši na ime Zika. Prosimo poštenega najditelja, da ga proti nagradi vrne lastniku. Jaka Babič, Majcnova 2, Krško, tel. 71-578.
VSO OSKRBO NUDIMO ostareli ženski ali moškemu (možen tudi zakonski par) na majhni kmetiji v bližini Novega mesta. Ponudbe pošljite na upravo Dolenjskega lista pod šifro »DEDOVANJE”.
ANTON MARTINČIČ iz Vrbovc 10, Šentjernej, prepovedujem vsakršno vožnjo po poti mojega dvorišča ALOJZU ŠKEDUU iz Vrbovp 6. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjaL
JOŽEFA BOVHAN iz Krsinjega vrha 10, Tržišče, opozarjam ANTONA BOVHANA iz Podvrha 2, Sevnica, da ne prodaja nepremičnine, ki sva jih pridobila med najinim zakonom. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
PREPOVEDUJEM vsakršno prodajo ali prisvajanje mojih premičnin. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Žibert, Zagrebška 29, Novo mesto.
OBVESTI LA I
STRANKAM SPOROČAMO, da imamo po konkurenčni ceni vsako soboto enodnevne piščance, in to bele težke pasme, rjave ncsnice Hisex in petelinčke. Piščance lahko naročite po telefonu, pa vam Jih bomo rezervirali do 10. ure na dan prodaje. Informacije na tel. 23-384 in od 12. ure tudi na teL 23-385. VALILNICA, CEGELNICA 20, NOVO MESTO.
NOVOST! Obveščam cenjene stranke, da izdelujem slike za potne liste, vozniška dovoljenja in
osebne izkaznice. 4 slike dobite takoj. Cena je ugodna. Delovni čas ob ponedeljkih in petkih od 7- do 9. ure in od 15. do 20. ure. Priporoča se FOTOGRAF CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Bela Cerkev!
ELEKTRO INSTALACIJE, napeljave in popravila (material na zalogi) vrši IVAN PETRIČ, CBE 46, Metlika. Se priporočam!
mmmm
20,januaija je praznovala 70. rojstni dan draga mama, stara mama in babica MARIJA NOVAK iz Uršnih sel. Še na mnoga zdrava in zadovoljna leta v krogu svojih domačih, ji kličejo vsi njeni, ki j o imajo radi!
NAŠI DOBRI mami, babici prababici NEŽKI ZEVNIK iz Cadraž želimo za njen 96. rojstni dan in god, da bila še mnogo let zdrava med nami. Hvaležni otroci z družinami
»Dolenjski list« v vsako družino
Mladinska knjiga, knjigarna in papirnica. Novo mesto. Glavni trg 9,
obvešča cenjene kupce, da bo v času obnovitvenih del poslovnih prostorov od 5.	1. 1981
poslovala v skladiščnih prostorih na G komandanta Staneta št. 5 (nasproti ekspoziture Ljubljanske banke). Delovni čas od 7. ure do 19.
ure.
4/1-81
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnja
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR:	Marjan Legan (glavni in odgovorni
urednik), Ria Bačer. Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.	J
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 10 din, letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 760 din — Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000—009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka No\x> mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din — Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11 od 1. 1. 1980 — Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek o d prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN piri podružnici SDK v Novem mestu: 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, pi. pi. 33, telefon (068) 23—606 - Naslov uprave: Glavni trg 3, pj. p>.'33, tel.(068) 23-611 — Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 5, p. pt. 33, telefon (068) 22—365 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi 'n pirelom DITC, tozd Časopas Dolenjski list. Novo mesto — Barvnffilnt in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in boter
ALOJZ KOBE
s Pristave pri Podgradu
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter se tako številno poslovili od njega. Posebna zahvala tovarni zdravil Krka Novo mesto in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče in stare mame
ANTONIJE
MUKAVEC
iz Špehatjev 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom ter ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo govornici Vladki Žalec za poslovilne besede, vsem, ki so darovali cvetje, PM Črnomelj, Reševalni postaji iz Novega mesta ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji potk
Žalujoči: mož Franc, hčerka Lidija z družino, hčerka Renatka ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, strica, sina in brata
BORISA
LESKOVŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, 'prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje in vence. Posebna zahvala PGD Kočevje ter ostalim društvom'iz bližnje in daljne okolice, govornikom ter godbenikom iz Kočevja.
V žalosti vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža in očeta
TONETA ZALOKARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Orehovca, prijateljem in znancem za darovano njemu tako ljubo cvetje, izrečena sožalja in vsem, ki so se tiho poklonili in ga tako številno spremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Tovarne celuloze in papirja za izredno izkazano pozornost, SO Krško, Transportu in Kovinarski Krško, Hortikulturnemu, Turističnemu društvu Kr3co in Zvezi hortikulturnih društev Slovenije, godbi, govornikom za poslovilne besede in duhovnikom za slovesen obred. Se enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste karkoli storili v počastitev njegovega spomina.
Žalujoči: žena Tončka, hčerki Metka in Breda z družinama
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
ANTON ROŽMANEC
iz Loga-34
K zadnjemu počitku smo ga položili 25. decembra 1980. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, pokojnemu darovali cvetje, se od njega poslovili in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivom: Zdravstvenemu domu Sevnica, Jutranjki Sevnica, Zlatarni Celje DO Cvetličarne Ljubljana, Cvetličarni Rotovž Ljubljana, Varnosti Zagorje in Obrtni delavnici Rupret Sevnica. Posebna zahvala Društvu upokojencev Sevnica in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsi njegovi Log pri Sevnici, Ljubljana, Petrovče, Zagotje
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je po težki indolgotrajni bolezni zapustila naša draga in skrbna mama, stara mama, tašča, sestra in teta
EMILIJA HROVAT
iz Velikega Podljubna 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, posebno sosedom Berusovim in Bukovčevim, ki so nam nudili izredno pomoč v težkih trenutkih. Zahvalo smo dolžni zdravstvenmu osebju Splošne bolnice Novo mesto — internemu oddelku za Lajšanje bolečin, kolektivu Keramike Novo mesto, Farmacevtskemu inštitutu Sarajevo in vsem tistim, ki so pokojni podarili csetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
zfrlujoči: sin Franc, hčerki Anica in Joži z družinama, vnuki Milan, Zoran, Jasna, brata Franc in Ciril z družinama ter ostalo sorodstvo Vel. Podljuben, Sarajevo, Ig pri Ljubljani, 30.12.1980
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega nadvse dobrega in ljubega moža, ateka in dedka
JOŽETA JERAJA
upokojenca — koroškega borca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga imeli radi, se od njega tako številno poslovili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, patru Cirilu za opravljeni obred in vsem sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali
Žalujoči: žena Malči, sin Franc z ženo Elizo, hčerka Niča z možem Jožetom ter hčerka Katarina v imenu ostalega sorodstva
ZAHVALA
V 62 . letu starosti nas je zapustil mož, bratranec in stric
BRATOLJUB JURKAS - BRACO
iz Trebnjega
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo delovnim kolektivom in družbenopolitičnim organizacijam, DO Trimo Trebnje, DO Slobodan Princip - Seljo - Vitez, DO Prve Iskra - Barič, sošolcem iz XXI klase MŠM, govornikom, pevskemu zboru, godbi, dr. Vilfan Stanislavi in zdravstvenemu osebju bolnišnice v Novem mestu. Lepa hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žlujoči: žena in ostalo sorodstvo
m
* ^
mL'
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 80. letu starosti za vedno zapustil naš dragi, dobri in skrbni mož, ata, stari ata, brat, tast, stric
FRANC GOLOBIC
iz Dolža 7
Iskreno se zahvaljujemo kirurškemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto za pomoč v težki bolezni, sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sosedom za vso nudeno pomoč, za darovane vence, šopke, izraženo sožalje ter spremstvo pokojnega na njegovi zadnji potu Hvala delovnim organizacijam GG Novo mesto, Tovarni zdravil Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi župniku za ganljive poslovilne besede ter opravljeni obred.
Žaluj o čk žena Ana, sin Jože z družino, sin Martin, hčerke Marija, Francka, Angelca, Rozalija z družinami, brat Jože z ženo in ostalo sorodstvo
■
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube hčerke in sestre
MARIJE GIOVANETTI
iz Pijavic 7 pri Tržišču
se iskreno zahvaljujemo vsern, ki ste jo imeli jadi, se tako številno poslovili od nje terji olepšali zadnjo pot s cvetjem. Posebna zahvala delavcem delovne organizacije KPD Dob in vaščanom, zdravnikom in zdravniškemu osebju Onkoloicga inštituta v Ljubljani, govornikoma za poslovilni govor, župniku za obred in vsem, ki ste se je spomnili v teh težkih trenutkih slovesa. Vsem prisrčna hvala!
Žalujoči: starši in sestra z družino
r		
I		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice
		OLGE Celedin
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se tako številno poslovili od nje, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in ji v slovo podarili vence in cvetje. Posebna zahvala krajevni organiziciji SZDL in ZB Kot pri Semiču m krajevni organizaciji ZB Zalog, GD Kot - Brege in GD Zalog, govornkom za tople poslovilne besede ob slovesu iz hiše žalosti v Kotu in na pokopališču v H Ljubljani-Polje. S hvaležnostjo se prav posebej zahvaljujemo za nesebično oporo in pomoč naši mami družinam: Tomc, Jerman, Jontes, Hutar, Rogina, Skubic, Šebenik in ŠtefaniČ. Hvala vam, ker ste s svojimi dobrimi dejanji neprenehoma potrjevali njeno vero v dobre ljudi. Najlepša hvala dr. Dragici ■ Grcarjevi za dolgoletno zdravljenje. Vsi njeni Semič, Zalog		
Št. 4 (1641) 22. januarja 1981
DOLENJSKI UST
Glasbila, ki tonejo v pozabo
Petdesetič dokaz človeka
Po zunanjem videzu so-J deč, ni junak: umirjen je in p preudaren, oblečen vsakda-* nje, a vidno, izstopajoče urejen. To pa je tudi edina poteza, ki štrli iz njegove j ..poprečnosti”. Toda ta vi-
dez poprečnosti in vsakda-
'* njosti se razblini takoj, ko začneš z njim pomenek. * Delaven je v celi vrsti organi-S zacij, predsednik izvršnega y odbora skupnosti za otroško varstvo, blagajnik v KPD Svoboda na Mirni vodi kino, je predsednik Društva prijateljev mladine na Mirni, od leta 1955, ko je v Beogradu služil v Titovi gardi, pa je tudi krvodajalec. In prav o njegovem krvodajalstvu sva začela najin pomenek.
Peter Šemrov namreč ni junak samo zaradi tega, ker je v 20 letih opravil na Mirni toliko nalog, skoraj vse brez pripomb, ker je znal te dejavnosti tudi uskladiti, marveč tudi zaradi svojega krvodajalstva. Do tani je dal kri že petdesetkrat, kar je izredno veliko število, če vemo, da mnogi še goje nerazumen strah pred takšnim izpričevanjem humanitarnosti, da v drugih republikah zelo težko dobe krvodajalce, saj so pripravljeni dati kri samo najbližjim sorodnikom, nadalje, da v tujini krvodajalce plačujejo.
„Meni je strah pred dajanjem krvi nerazumljiv. Sam pri sebi zaradi tega še nisem opazil znamenj zasvojenosti, o katerih nekateri govore. Prav tako pa nimajo prav tisti, ki mislijo, da se naša kri prodaja. Res pa je, da jo dajo, kadar se kje po svetu zgode naravne ali kakšne
druge katastrofe. In če je tako, o čemer pa ne dvomim, potem raje vidim, da gre kri v tujino. Seveda pa je res, da tudi pri nas potrebujemo vse več krvi, saj se po bolnišnicah opravlja vse več zahtevnih operacij, vse več je poškodb m cestah, pa tudi v tovarnah. Zato bi se morale vrste krvodajalcev še okrepiti, saj so potrebe po življenjski tekočini, ki je z umetnimi pripravki nenadomestljiva, vsak dan večje”.
Kljub temu da je v glavnem zadovoljen s svojim življenjem in z vsem, kar je dosegel, pa v svojo pripoved vendarle kane grenko spoznanje. Vendar govori o tem do kraja objektivno, brez občutka užaljenosti Gre mu le za pravico: „Kadar zdravstveni delavci potrebujejo našo pomoč, znajo poiskati pot do nas. In takrat so tudi prjazni Ko pa mi krvodajalci potrebujemo pomoč, na primer pri zobozdravniku, se moramo umikati in čakati, da se prej zvrste vseh vrst privilegiranci Seveda si ne želim tudi jaz privilegjev. Želel bi le, da bi veljal pravičen vrstni red in ne vse mogoče spretnosti”.
Sicer pa si Šemrov želi da bi vsa leta naprej potekala tako kot lansko. Lani mu namreč ni pobegnil niti en obsojenec, zanje skrbi Šemrov kot vzgojitelj na Dobu, dobil je priznaje Rdečega križa itd. Hotel bi le, da bi imel vnaprej malo manj nalog, kot jih ima zdaj, saj pravi, da z leti človek ne zmore več toliko dela, kot ga je nekdaj, recimo leta 1961, ko je prišel na Mirno.
JO Z E SIMČIČ
\
*
i
I
Jutri zvečer bo skupina mladih zagnancev v Dolenjski galeriji v Novem mestu predstavila slovenske ljudske pesmi na starih, marsikje že pozabljenih glasbilih
Mira Omerzel-Terlep, Matija Terlep in Bogdana Herman so imena mladih ljudi, ki se ob svojem vsakdanjem delu trudijo, da bi znova obudili staro ljudsko pesem in jo predstavili mladim rodovom, kije ne poznajo več. Skupaj nastopajo približno tri leta; Mira in Matija igrata na glasbila, Bogdana pa poje.
Posebnost skupine je, da igra na stara ljudska glasbila, kot so haloška žvegla, okarina, trstenke, piščali, dvojnice, dude, orglice, glavnik in žaga, oprekelj, citre, lončeni bas in dromlja. Skušajo se čimbolj približati prvi ljudski pesmi, zato se Mira in Matija instrumentalne skladbe učita na terenu pri še živečih
V DOLENJSKIH TOPLICAH: »PRIZMA OPTIMIZMA”
Tovarna zdravil Krka, tozd Zdravilišča, bo priredila skupaj z Radiom Ljubljana - kulturno zabavni program razvedrilno oddajo z naslovom ,,Prizma optimizma”. V tej oddaji, ki bo v petek, 23. januarja ob 20. uri v veliki dvorani zdraviliškega doma v Dolenjskih Toplicah, bodo nastopili: igralca Maks Furjan in Joco Turk ter pevca Jelka Cvetežar in Rajko Koritnik. Za dobro počutje bo skrbel orkester Boruta Lesjaka, program bo povezoval Boris Kopitar, sodeloval pa bo tudi dr. Jože Rokovnik. Vabljeni!
LETOS PRETVORNIK TV
Za letos ima krajevna skupnost Vinica v načrtu postavitev televizijskega pretvornika, saj je znano, da ti kraji ne morejo spremljati ljubljanskega televizijskega programa. Pretvornik bo stal na Šleminah in bo v prvi fazi pokrival območje do Dragatuša na eni in Preloke na drugi strani. Vsa stvar bo veljala okoli 1,90 milijona dinarjev, od česat naj bi krajani prispevali 500 tisočakov,' ostalo pa RTV Ljubljana.
r
28. JANUARJA OBČNI ZBOR KOLESARJEV
Kolesarsko društvo Novoteks vabi vse člane in prijatelje tega športa na redno letno skupščino, ki bo 28. januarja ob 17. uri v hotelu Metropol.
VABLJENI!
Korajžno skozi življenje
čeprav si je zadal že deveti križ, Franc Žugelj iz C uril pri Metliki še vedno opravlja vsa dela v hlevu
Med streljanjem na race zadel prijatelja
Huda nesreča na lovu Ribnici
Pt'
Minuli četrtek je prišlo med lovom v bližini Save pri Ribnici do hujše nezgode, kije znova pokazala, kako malo je potrebnonepaz|jivosti pri ravnanju z orožjem
Skupina lovcev, v kateri so bili 36-letni Jože Cirnski iz Obrežja 44, 38-letni Zvonko Zofič iz Cirnika 12 in Janez Vegel, 43, iz Obrežja 30, je odšla v četrtek popoldne na lov divje race. Odpravili so se k Savi, in ko so prišli na predvideno mesto, je šel Zofifi med grmovje ob vodi, da bi race pregnal in prignal strelcem na ..muho”. Takoj zatem se je iz obrežja res dvignilo nekaj rac, proti katerim je prvi nameril Cirnski s svojo lovsko puško na šibre in tudi sprožiL To pa tako nespretno in nesrečno, da je pri tem z nekaj šibrami zadel lovskega prjatelja Zofiča v vrat in ga hudo poškodoval. Zofiču so pomoč nudili v novomeški bolnišnici, zoper Cirn-skega pa bo podana kazenska ovadba.
„Lahko je mladim danes, ko imajo vsega dovolj!” Tako je začel pogovor Franc Rigelj iz Curil pri Metliki. Da so njegove besede povsem upravičene, sem se kmalu prepričala.
Žugljev stric je namreč lansko jesen dopolnil 81. leto, a k(jub temu poprime za vsako delo, čeprav mu ne bi bilo treba, saj ga je na kmetiji izsledil sin, pomagajo pa tudi vnuki. Toda ko je bil še čisto majhen deček, je moral trdo delati. Delo in z njim boj za obstanek sta bila pomembnejša kot vsaka učenost. „Ni bilo važno, če sem šel v šolo. Ce so doma potrebovali delovno silo, sem pač ostal doma." Tako se spominja mladih dni. Delo se mu je tako ukoreninilo v zavest in telo, da tudi danes ne more sedeti prekrižanih rok. Kljub vsemu, kar je pretrpel med drugo svetovno vojno, a tudi pred njo in po njej stric Franc še vedno opravi vse delo v hlevu. Vsak dan nahrani 8 glav živine; tudi travo nakosi, če je potrebno.
Ne vem, od kod jemlje toliko energije. Prav gotovo	igra po-
membno vlogo tudi ljubezen do življenja, saj je mnogokrat gledal smrti v oči in dobro ve, kaj pomeni živeti.
Se	v stari	Jugoslaviji	je služil
vojake v Djevdjeliju Da so bili večkrat lačni kot siti, je bilo jasno. Da bi bila nesreča še večja, je zbolel za malarijo. Med drugo svetovno vojno	je 18	mesecev	preživel v
koncentracij*ih taboriščih na Rabu in v	Padovi	v Italiji.	,,Da sem
godcih, obenem odkupujeta tudi stara ljudska glasbila. Besedila in glasbeno spremljavo pa se učijo po
ŠAdKM. * &
SLOVENSKE DUDE - Matga Terlep pri igranju na slovenske dude, ki se od drugih dud razlikujejo po tem, da imajo samo eno piščal. (Foto: Borut Križ)
vedne pesmi. Ob vsaki skladni povedo nekaj osnovnih podatkov o njenem izvoru in nastanku, razširjenosti in ob kakšnih priložnostih so jo peli in igrali.
Motivsko so-te pesmi zelo različne, pojejo o zapuščenem dekletu, ki se maščuje svojemu ljubemu, o dekletu, ki v stiski umori svoje dete, o junaku, ki premaguje Turke — kraju Matjažu, ki smo si ga izposodili pri sosedih Madžarih, pa o odhodu ljudi za kruhom v tujino, kakršna je prekmurska ljudska pesem Gda se moj dragi v Ameriko odpravla, o Lepi Vidi, ki se odpravi z zamorcem v daljno deželo, doma pa pusti starega bolnega moža in otroka v zibelki, o ribi Faroniki, ki ima moč, da lahko pogubi svet, pa o dobrem in zlem, ki ju poosebljata sestri Zarika in Sončica, pa še in še.
arhivskih zapisih melodij in besedil. Njihov repertoar sestavljajo predvsem stare ljudske balade in pripo-
Če vas zanima, kako zvene stara ljudska glasbila in kakšne so naše stare ljudske pesmi, jih lahko slišite 23. januarja v Dolenjski galeriji v Novem mestu, kjer bo skupina nastopila v petek, 23. januarja, ob 19. uri.
IVICA ANŽlC
i,
*	-5**>5	r-	-	-	v
m
«**«*•
¥ anketi DL: prva nagrada
gospodinji
523 izpolnjenih anketnih mnenj o Dolenjskem listu in 13 izžrebanih nagrajencev
D an za dnem je rasel kup izpolnjenih nagradnih anket in do 15. januarja se jih je nabralo kar 523. Odziv je bil torej lep. Izpolnjeni vprašalniki bodo uredništvu Dolenjskega lista dragoceno napoti-
lo, kako in kaj izboljšati v našem skupnem glasilu, pa
tudi vaše mnenje, dragi bralci, tako obsežna anketa dokaj zvesto posname. Natančnejšo analizo ankete bomo opravili kasneje in jo tudi objavili, tokrat pa si oglejmo, komu se je nasmehnila sreča pri žrebanju denarnih in knjižnih nagrad.
1. nagrado 3.000 din je žreb naklonil gospodinji Alojziji Repovž iz Kija pri Šentjanžu, 2. nagrado 2.000 din upokojencu Alojzu Črni-ču iz Črnomlja, 3. nagrado 1.000 din pa dijakinji Branki Brjak iz Grosupljega. Deset lepih knjižnih nagradje žreb razdelil naslednjim udeležencem nagradne ankete: Stanku Plutu iz Semiča, Heleni Čavlovič iz Metlike, Mariji Bibič iz Globokega, Francu Barbu iz Maribora, Alojzu Metelku, Martinu Dolinarju in Jovanu Petroviču iz Novega mesta, Mari Petje in Marti Bedene iz Šentruperta ter Stanki Gorenčič iz Dol. Kota pri Dvoru. Vsem nagrajencem čestitamo!
JUBILEJNA RAZSTAVA PTIC - Na nedavni razstavi ptic in golobov v Kočevju, ki je bila deseta po vrsti, je bilo še posebno razveseljivo, da je bilo med razstavljalci tudi več mladih pa tudi med obiskovalci razstave so prevladovali mladi. (Foto: J. Primc)
Stabilizacija pri pticah
Na deseti jubilejni razstavi ptic mak) novosti, ker zmanjkuje denarja za nakup ptic, pa tudi ptičje hrane
Franc Žugelj kljub osmini križem še kosi travo.
preživel na Rabu. jc gotovo veliko pripomoglo to, da sem bil vedno navajen težkega življenja, znal sem potrpeti. Mnogi, ki so pred vojno živeli v razkošju, so ob pičli hrani v taborišču kmalu umrli.” Tudi po drugi svetovni vojni mu ni bik>_ lahko, saj je moral hoditi s konji po les v kočevske gozdove ter ga vlačiti k cesti, da so ga tovornjaki laže odvažali.
Mnogo je pretrpel stric Franc, zato tudi ne razume danes tiste mladine, ki živi v svobodi in obilju, da ni nikoli zadovoljna.
M.BEZEK
Na nedavni razstavi ptic, kije bila v Kočevju od 17. do 19. januarja, so prikazali 157 kanarčkov, 60 raznih papig, 8 eksotov in okoli 50 golobov. Med papigami je bilo največ skobčevk, razen tega pa še čopaste, nimfe in pojoče, največ pozornosti pa je pritegnila papiga Aleksander Veliki. Med golobi je bilo največ pismonoš, razen tega pa še golšarji, galebčki, duneki in florentinci. V posebni veliki kletki so prikazali ptice iz naših gozdov.
O lepih uspehih kanarčkov kočevskih rejoev na republiškem in državnem prvenstvu smo že poročali. Na podobnih tekmovanjih so manj uspešni rejci papig. Boljše uspehe pa dosegajo lovci golobov.
Na lanskih republiških tekmovanjih, skupno osmih, je dosegel prvo mesto v tekmovanju rejcev kočevskega Društva za varstvo in vzgojo ptic golob Igorja Klemenca (Ribnica), ki je preletel skupno 3.190 km, drugi je bil golob Kruna Novaka (Kočevje) 3.099 km, trc^i pa spet Kleinenčev 2.990 km itd.
Pri golobicah pa jc bila najboljša golobica tekmovalka Kruna Novaka (Kočevje) 2.818 km, 2. Marka Kocjančiča (Kočevje) 2.006 km. 3. Toneta Horvata (Stara cerkev) 1.990 km itd. Novakova golobica je na enem izmed tekmovanj, ko je letela iz Niša do Kočevja, dosegla zavidljiv rezultat celo v državnem merilu, sqj je pr e liste la povprečno 1.081,03 m v minuti.
Splošna stabilizacijska prizadevanja so prizadela tudi člane društva. Denarja za nakup ptičje manj, zato na letošnji razstavi niso prikazali posebnih novosti Hrana za zunanje ptice seje podražila od 8 na 20 din kg, po še dobiti jo jc težko, razen tega je njena kakovost precej
slabša, faradi višje cene hrane je dotacija GG Kočevje društvu ptičarjev v zensku 10.000 din zgubila svoj nekdanji pomen.
TRETJI V DRAŽGOŠAH
Na pohodu skupnih ekip ZRV S in ZSM „Po poteh heroj« Kebeta”, kije bilo 11. januarja v Dražgošah, j e ekipa rezervnil
vojaških Starešin i'■—rr.TtT" .
lčačeid? .OIV..H- ruficno tret)
mesto in tako osvojila kar dva pokala. Ekipo so sestavljali rezervni vojaški starešine Bojan Ciglič, Djordjc Stjepič in Bogo Murn ter mladinci Tomaž Dev-jak, Rudolf Devjak in Jože Stembergcr. Tega tekmovanja se kočevske ekipe udeležijejo vsako leto, letos pa so Kočevci dosegli največji uspeh doslej.
J. PRIMC
|»Uolenjski listi
-i*
V DVOJE JE LEPŠE - Pri Žagarjevih v Birčni vasi
gospodinja pokazala frizijska dvojčka. Bikca sta stara en mese® se ob obilnem materinem mleku lepo razvijata, (^oto: T. Jakše/
ZNENADA ME JE ZG
li kaj podobnega? “ me j® vprašal. ,.Nikoli in nikdar. „Cudno, čudno.’
Kadarkoli se hvalim s svojim zdravjem, potrkam po lesu, pa četudi nisem vraževeren. Iz navade pač. Me pa včasih le zagrabi. Tako kot zadnjič, na pripier.
Dan je bil lep in v pozni jeseni, ko s hribov že diši po snegu. Zbudil sem se še kar razpoložen, napravil sem tri počepe, si očedil usta in
obraz, in se
az, popil ie odpel ja
1 čaj, sedel v avto peljal v službo.
„Dobro jutro! Ja, kje pa je Jože?”
„Koltne,“ je precej glasno
rekla administratorka Mojca.
,.Karline ne vidim,” sem se oziral po pisarni.
„Koline!” je dala močnejšo sapo besedi Mojca.
,,Kaj pa Tone? Ne boš rekla, da je tudi on ostal na kolinah? ”
„Koline!“ je ponovno rekla Mojca, ker gre v tretje rado.
Takrat me je zabolelo v križu, močno, tla sem videl zvezde. Bolečina je šla po hrbtenici do vratnih vretenc, preselila se je na levi del lobanje, švignila je preko
desnega lica, pot je nadaljevala čez prsi do trebuha, kjer se je ustavila. Administratorka Mojca je opazila čudne poteze mojega obraza, pa jc vprašala: „Se ne počutiš dobro? ” „Hu-dičevo močno me je presekalo.” „Naj pokličem kurirja? Odpeljal te bo v zdravstveni dom.’ Pokimal sem.
Doktor Mazačnik me je predal začudeno, enostavno ni mogel verjeti, da bi lahko šla bolečina od spodaj navzgor ter ponovno od zgoraj navzdol. „Stc že kdaj prej občuti-
Svetoval mi je, naj jemljet" tablete proti bolečinam, nn.1
počivam ter naj se drugi dan oglasim ponovno pri njem-»Priznati moram, da se mi nifj ne sanja, kaj vasje napadlo, je rekel napol zaskrbljen0 namesto pozdrava.
O nenadnem bolezenskem napadu nisem črhnil nikom0* niti besedice. Poznam jih vs® po vrsti: toliko časa bi m® obiskovali, dokler ne bi kli zadnje klobase iz skrint®*
TONI GASPERlv