MARC
1 S Kv. - Albin + » 2 C BI. Karo!
" P Kv.-KuncKOmln -4-S Kv" - Kazimir* "5 N 2. Poštno © C P Felicita
7	T Tomaž, akv.
8	S Janez od Boga+
9	C Frančiška
10	P 40 mučencev
11	S Koleta
12	N 3. Postna J
13	P Rozina
14	T Matilda
3 5 S Klemen	+
16 C Marija, spokor,
; AMERIKANSKI SLOVENEC
I	RRYI BLOYENSKI JUST SI XMERIKI
V*tlo: f vm i» **rod — m pravico ta runic* — vi bojn H šmagtl
GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE Vi JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH,
(Official Organ of four. Slovenian Organization*),
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
ŠTEV. (NO.) 48.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 11. MARCA — SATURDAY, MARCH 11, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII.
Novo
zagotovilo Anglije - Nemčija se
—;-—	1 __________'	___

Anglija ponovno zagotovila, da bo vojna, v katero se bo zapletla Francija, pomenila vojno tudi za njo. — Takoj v začetku vojne pripravljena, poslati velike oddelke vojaštva v Francijo.
London, Anglija. — Skupna fronta evropskih demokratičnih držav je zadobila zadnje tedne znatno trdnejšo obliko, kakor jo je kazala kdaj prej tekom evropskega ribanja izza svetovne vojne. Prvo cjačenje za to fronto je prišlo pred mesecem dni, ko je min. predsednik Chamberlain .lavno povdaril, da so angleški in francoski interesi tako povezani med seboj, da bo vsako ogrožepje francoskih interesov takoj izzvalo nemudno sodelovanje Anglije. To so bile sicer le besede, a se je vendar polagala velika važnost na nje. Da pa Anglija v tem oziru tudi prav resno misli, je pokazal govor, ki ga je imel v sredo angl. vojni minister, Ho-re-Belisha, v parlamentu; z v.iim ni namreč samo potrdil Camberlainovih besed, marveč je povedal, kako namerava Anglija praktično nuditi pomoč Franciji v slučaju nevarnosti.
Takoj, ko bi se Francija zapletla v vojno, je dejal Hore-Belisha, bi ji prišlo na pomoč iz Anglije 19 divizij vojaštva, kar je okrog 200,000 mož. Ta objava je v resnici presenetljiva, kdjti, dasi se je pričakovalo, da bo Anglija podpi rala Francijo, se je vendar domnevalo, da bo njena pomoč. obstojala le iz vojnega materijala in ne iz rrioštva, vsaj ne takoj v začetku.
A s tem podpora Franciji še ne bo izčrpana. Po progra-mu, ki ga je objavil minister, ti se namreč pričelo takoj intenzivno rekr utiran je novega vojaštva,kakor hitro bi se pričeli gori omenjeni oddelki odpošiljati v Francijo. Kakor se torej more razvideti, bo, ako bo izbruhnila vojna, poslala Anglija več vojaštva v Francijo, kakor ga je v zadnji vojni. Dalje vsebuje program tudi ustanovitev novih edinic za obrambo proti letalom, kakor tudi rezervnih armad v preko-m.orskih britanskih posestih.
Nikakega dvoma ni, da je celi program naperjen proti Nemčiji in Italiji, in iz 'Nemčije se je nanj tudi že slišala kritika, češ, čemu se Anglija pripravlja za pomoč Franciji, ko pa je Hitler izrecno povdaril, da nima proti Franciji nikakih teritorijalnih zahtev.
-o-
GEORGE VALES JE NAROBE-ČLOVEK
Chicago, 111. — Kaj je na-robe z George Valesom ? Nič, ako se na zunaj pogleda, in ^se, ako pogledaš v notranjščino njegovega telesa. Fant., ki je star «21 let in živi na 3 637 W. 51st St., je zadnji torek začutil bolečine na levi stra'ni trebuha ter šel k z ^ekemu zdravniku v soseščini, ^a tega je bil slučaj zagonetna: Vsi simptcfmi so kazali, ^a ima fant Vnetje slepiča, to-cla slepič je na desni strani. Posvetoval se je še z nekim drugim zdravnikom in odloči-
sta se za operacijo. Pri tem Se je v resnici našel slepič na
VAŽEN PRED LOG SPREJET
Reorganizacijski predlog vlade zbornica odobrila.
Washington, D. C. — V poslanski zbornici se je zadnjo sredo zvečer sprejel neki zakonski predlog, o katerem se Je na široko razpravljalo že v lanskem zasedanju in. ki je tedaj povzročil globok razkol v vrstah demokratske stranke, namreč predlog glede reorga-niziranja ustroja v vladni administraciji. Zdaj je bil predlog sprejet po razmeroma kratki debati, in sicer z večino 246 glasov proti 153. Vendar pa je novi predlog v marsičem različen od lanskega. Z gotovostjo se pričakuje, da tudi senat ne bo nasproten.
. -o-
MESTOM HOČE PRIPOMOČI DO SNAGE Springfield, 111. — Eden poslancev v drž. zakonodaji, J. Li. Wellinghoff, je zadnjo sredo stavil predlog, ki bo, ako bo sprejet omogočil illi-noiškim mestom, da bodo lahko prisilila prebivalstvo k odstranjevanju raznega nečednega plevela po lotah, ki je menda tudi škodljiv za zdravje. Glasom predloga bi namreč mesta imela pravico, od odstranijo ta plevel, a stroške za to delo bi moral plačati lastnik sam.
-o--
NOV PREDLOG ZA ŽELEZNICE V KONGRESU Washington, D. C. — V poslanski zbornici je načelnik odbora za meddržavno trgovino v sredo stavil predlog, po katerem se bi v dosedanjem rak onu glede železnic izvedle znatne izpremembe in bi se družbam dale bolj proste roke. Bržkone pa se zbornica ne bo bavila s predlogom tekom letošnjega zasedanja.
---o-
POMANJKANJE DENARJA ZAPRLO ŠOLE Blue Island, 111. — Tukajšnji dve višji šoli so se ta petek zaprli in ostanete zaprti do septembra. Tako je odločilo vodstvo šol zadnjo sredo, rekoč, da je tozadevni sklad za vzdrževanje šol popolnoma izsušen. Edina možnost, da se šole zopet odpro, je v tem, da prebivalstvo odobri višje davke za ta sklad, kar pa je to doslej že trikrat zaporedoma odbilo.
CESKO-SLOVA-ŠKA V KRIZI
Med provincami in osrednjo vlado ni soglasja.
Praga, Češko-Slovaška. —
Poleg tega, da novo preurejeni Češko-Slovaški še vedno preti nevarnost od zunaj, kakor je bilo že včeraj poroča-no, pa se ima tudi na znotraj še boriti z velikmi težavami. Tako se je pojavilo nasprot-stvo med osrednjo vlado in med avtonomno Slovaško, in sicer predvsem zaradi financ ter dalje zaradi dveh članov slovaške vlade, ki izrazito držita z Nemčijo. A tudi s tretjo provinco, Podkarpatsko Rusijo, in Prago ni pravega soglasja) ter je koncem tedna predsednik Iiacha odstavil enega tamkajšnjih ministrov, J. Revaya.
-o-
HITLER BO NAPRAVIL
NEMCE SNAŽNE Berlin, Nemčija. — Med drugim g r e nazij.ske propaganda točasno tudi za tem, da primora prebivalstvo k snažnosti, in nje cilj je, kakor se je eden voditeljev izrazil v sredo, da se bo vsak prebivalee okopal vsaj enkrat na teden. V to svrho se ustanavljajo javna kopališča, ka-ierih je doslej v Nemčiji zelo primanjkovalo.
-o-
DENARNA POMOČ ANGLIJE KITAJSKI London, Anglija. — Iz državnega zakladništva se je zadnjo sredo objavilo, da ste dve angleški banki prispevali 50 milijonov dolarjev v sklad, ki ga je nedavno ustanovila kitajska vlada v svrho stabilizacije svojega denarja. Ta čin se smatra kot direkten udarec na Japonsko.
-o-
KAZNJENCI NISO ZAPRAVLJALI ČASA Columbus, O. — V tukajšnji državni kaznilnici so kaznjenci prav dobičkonosno izrabljali čas, kakor je te dni izsledilo vodstvo. Izdelovali sc namreč ponarejeni denar, katerega so z uspehom raz-pečavali v kaznilnici in v zunanjem svetu.
RAZISKOVALEC NAŠEL "IZGUBLJENI SVET"
Schenectady, N. Y. — Iz Britanske Guiana se je nedavno povrnil z raziskovalne ek-spedicije dr. Paul A. Zahl in mož ve povedati o raznih čudovitih odkritjih s svojega raziskovanja. Tako, pravi, je naletel tamkaj na neki kraj, kjer je prebivalstvo še popolnoma v divjaškem stanu in ni občutilo še niti diha civilizacije. Našel je tudi neki slap, ki je desetkrat višji kakor niagarski; in Niagara slap je visok 167 čevljev.
KRIZEMJVETA
—	Bizerte, Tunizija.— Število bojnih ladij republikanske Španije je zadnje dni pobegnilo iz svojih pristanišč in priplulo semkaj. Francoske oblasti so jih tukaj razorožile in internirale, da bodo počakale na konec vojne.
—	Moskva, Rusija. — Neka uradna vest poroča, da sta na neki točki vzhodne meje bila dva oborožena tujezemska agenta ubita, dva druga pa ujeta ob spopadu s sovjetsko obmejno stražo. Agenti se 0-značujejo, da so stali v bur-žujski službi.
—	Dunaj, Avstrija. — Po-cija je zadnjo sredo izvedla nenadno preiskavo med gosti v Strauss kavarni in pri tem aretirala 50 Judov, obdolže-nih, da so .tihotapili denar v inozemstvo. Ta kavarna ima dovoljenje, da sme streči Judom.
ČEH PRIPOROČA OŽIVITEV DEMOKRACIJE
Chicago, 111. — Jan Ma-saryk, sin bivšega čehoslova-škega predsednika in bivši če-hoslovaški poslanik v Londonu, je v predavanju, ki ga je imel zaidnjo sredo pred nekim ženskim klubom, povdar-jal, da potrebuje demokracija prenovitev in čiščenje, da bo lahko konkurirala z dikta-torstvom. Nevarna tendenca deVn'okracij je v tem, da postanejo dolgočasne in počasne, je dejal, in s tem postanejo neprivlačne za mladino. To pa ni potrebno in se jih lahko omladi in poživi, in sicer z
TAJNA
POGAJANJA
Več ugodnih znamenj kaže na to, da se bo korcčal dosedanji spor med nazijsko Nemčijo in Vatikanom.
Vatikan. — Iz raznih znamenj se more sklepati, da u-tegne nazijska Nemčija zavzeti bolj strpno stališče napram katoliški cerkvi. Prezgodaj bi bilo napovedovati kaj določnega v tem oziru, toda domneva se, da je vsaj začetek storjen.
Med najbolj pomembne dogodke v tej smeri se šteje av-dijenca, v kateri je pred par dnevi sprejel papež nemškega poslanika v Vatikanu, von Bergena. Ne samo, da je nq-zijski zastopnik šel k papežu, marveč važnost se pripisuje tudi temu, da je bil on prvi med vsemi diplomatskimi zastopniki, ki jih je novi papež, Pij XII., doslej sploh še sprejel. Dalje je pomembno tudi to, da se je ta avdijenca vršila skoraj nemudoma za konferenco, ki jo je imel papež s štirimi kardinali iz Nemčije. Razgovor rned papežem in nemškim diplomatom je bil tajen.
Dobro znamenje se vidi tudi v tem, ko je nemška vlada imenovala posebno delegacijo, ki jo bo zastopala pri slovesnostih papeškega kronanja prihodnjo nedeljo. Sicer bi se to lahko smatralo le kot čin uradne vljudnosti, toda ta čin bi lahko izvršil nemški posla-i.ik sam ter bi ne bilo treba posebne, delegacije. In končno Hidi ni najbrž brez vsakega pomena, da je Hitler poslal osebno brzojavno čestitko novemu papežu ob njega izvolitvi.
Upati je torej, da bodo na-ziji končno priznali cerkvi njene pravice in se bo s tem nehalo ribanje med cerkvijo in državo.
. --o—--
Kadar pošiljate naročnino ne pozabite omeniti, komu na-klanjate svoje glaspve!
Iz Jugoslavije
1
Povabilo od sodnije je silno porazno vplivalo na starega prevžitkarja Urbasa iz Ivanjega sela pri' Planini. — Jugoslavija na razstavi v New Yorku. — Smrtna kosa. — Še drugo iz domovine.
vzgojo, ne da bi bilo treba u-porabljati silo, kakor jo v diktatorskih državah.
levi strani, a ugotovilo se je obenem, da so tudi drugi fantovi notranji organi na napačnem mestu.- Tako je srce na desni strani, kar je George že sam prej ugotovil. Nasprotno pia so jetra in žolč na levi strani, a želodec zopet na desni. Zdravnik se je odločil, da bo z X-žarki preiskal fanta in pričakuje pri tem, da bo še druge organe našel na napačni strani. Pri vsem tem George ni levičar; ali pa je, ako upoštevamo, da je drugače narobe-človek.
V. službi katoliške al&clie
je vsakdo, ki razširja katoliško časopisje. Katoliški časopis je največji nosilec katoliške akcije v sodobnem življenju. In kdor razširja kat. tisk, odpira pot katoliški misli v svet. Vprašajmo se vsak samega sebe: Kaj in koliko storim jaz za razširjenje katoliške misli in mojega katoliškega prepričanja? Ali sem pridobil katoliškemu tisku kakega novega naročnika? — Ako ne, zakaj ne? Se mar to ne tiče tudi mene, kot katoličana? Mar me je sram kaj napraviti za svoje katoliško prepričanje? — Pomislimo to vsi!
Jutri je nedelja. Kaj, ko bi stopili naši naročhiki in prijatelji lista "Am. Slovenca" malo na agitacijo za nove naročnike, k svojim sosedom in prijateljem? Par prijaznih besed, pa bote na ta način odprli pri sosedu in prijatelju vrata katoliškemu dnevniku. Veliko dobro delo bote storili, če storite to, za svojega prijatelja in za svoj katoliški list.
Kampanja katoliškega dnevnika je v teku. Ne sedimo doma, ampak agi-tirajmo za razširjenje svojega katoliškega tiska. Bodimo v službi katoliške akcije!
J
V Unščico je skočil
Planina, 15. febr. — Unšči-ca povzroča sleherno jesen jezero pri Planini, lansko jesen pa je storila izjemo in tudi letos za enkrat še nimamo jezera. Tega ne pomnijo niti stari ljudje. Jezero je že večkrat zahtevalo svoje žrtve, letos pa je Unščica tudi brez jezera dobila svoj plen.
Dne 10. t. m. je izginil pre-vžitkar Ivan Urbas, star 75 let, doma pa v Ivanjem selu. Ponoči je zapustil svojo sobico pri sorodnikih in se napotil v vas. Poklical je svojega sina Vinka, ki se je očetu ogla sil. Ko pa je sin odprl vrata, starčka ni bilo nikjer več. Sin se je vrnil k počitku, meneč, da je enako storil tudi oče. Drugo jutro so našli pri Un-ščici starčkov suknjič, čepico in palico, na listu poleg pa je bilo napisano med drugim: "Jaz sem1 nedolžen". Sin je našel očeta, ki je mrtev visel na grmu v vodi. Obvestil je orožnike, ki so spravili pokojnika iz vode, nakar so ga na domu. položili na mrtvaški oder. Kakor povedo domači, ie bil pokojni Urbas pred nekaj dnevi povabljen od okrožnega sodišča v Ljubljano, da bo pričal zaradi neke kravje kupčije. Cisto navadno povabilo pa je starega moža naenkrat zmedlo, venomer mu je šla kravja kupčija po glavi in nesrečna misel ga je spravila v obup. Zapustil je več sinov in hčerk, ki so pa vsi lepo preskrbljeni, saj je bil pokojni Urbas prav dober gospodar,od vseh spoštovan. Vse prebivalstvo obžaluje, da mu je bila usojena tako žalostna smrt.
-o-
Pohvaljeni
Beograd, 2. marca. — Današnji časopisi poročajo, da je glavni odbor svetovne razstave v New Yorku izrazil .svoje mišljenje, da je jugoslovanski načrt za jugoslovansko izložbo na razstavi eden najboljih izmed 64 držav, ki bodo tam razstavljale. Jugoslovanski izložbeni 'mlatenj al bo obsegal vse strani narodnega življenja, dasi je glavna stran posvečena folklori in turizmu. — Na razstavi bo tudi šest ogromnih fotografij, v velikosti nad 25 čevljev, na katerih bo prikazana lepota naše zemlje od Triglava dc Djevdjelije in Boke Kotorske.
-o-
Smrtna kosa
V Mariboru je umrl Milar Frjan, vpokojeni okrajni tajnik star 60 let. — V Cvenu pri Ljutomeru je umrla M ari ja K o si i, večletna prednice Marijine družbe. — V celjsk, bolnici je umrl Franc Iršič posestnik iz Vitanja, star 6< let. — Pri Sv. Marku pri Trbovljah je umrla mnogim poznana Šravsova mama v sta rosti 52 let.
Nesreča
Ko se je nekega večera v Stražišču pri Kranju vračal domov na stanovanje 30 letni mesarski pomočnik Alojzij Klepec, se je okolu njega do-brikal domači pes. Pes ni Kle-pca zapustil tudi ko je ta stopal po stopnicah. Nesreča je hotela, da se je veriga, na katero je bil pes privezan, o-motala' Klepcu okolu nog, da je padel po stopnicah in se hudo poškodoval po glavi in hrbtenici.
—,—o--i
Voziček ubil otroka
■ Na Ostrožnem pri Celju se je pri Malgajevih dogodila nesreča, ki je zahtevala življenje dveletnega domačega sinka Jožka. Medtem, ko se je Jožek igral ob gospodarskem poslopju, se je nanj zvrnil voziček prislonjen ob steno in mu . prebil lobanjo. Fantek je umri v celjski bolnici.
-o--
Roparski napad
Nekega zgodnjega jutra je neznani moški vlomil v stanovanje Helene Onič v Gotov-Ijah pri Žalcu. Ko je prišel skozi odprta vrata v spalnico, se je Oračeva zbudila in prižgala električno luč. Ropar je Pa naperil na njo samokres rekoč ji naj ne kriči in naj mu izroči denar. Oničeva je dala razbojniku 800 dinarjev, ralkar se je odstranil.
Ni se mu posrečilo
Neki ljubljanski možak, doma z Novega Vodmata, se je spri z domačimi in odšel iz hiše. Za zadnje denarje si je kupil gorilnega špirita, katerega je po navadi ljubljanskih postopačev zmešal z vodo in izpil. V popolni omamljenosti si je poiskal močno vrv in se obesil na tramvajski drog ob Smartinski cesti. Na srečo je v pozni noči prišel mimo neki dijak, ki je naglo prerezal obesenčevo vrv. Obešenec je se dihal in so ga zanesli domov.
Prometna nesreča
Štefan Golegranc, 32 letni dninar iz PetrovČ je na cesti zadel z motornim kolesom nekeg-a moškega, ffa podrl na tla in gaj pri tem laglje poškodoval. Potem je v razburjenost! zavozil v voz posestnika pesjaka iz Št. JanŽa. in si pri tem prebil lobanjo. Kmalu so ™ kraj nesreče prišli nekateri antje, ki s0 hoteli zapleniti kolo, cesar pa voznik Les j »k m pustil, češ da mora priti prej komisija. Fantje so se •azburili in nastal je pretep pri katerem je bilo več ranjenih.
Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. iska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širi-*» svoj protiverski tisk. ...
Stran 2______AMERIKANSKI SLOVENEC____Sobota, 11. marca 1939
žavah se ti potoki združijo krašene s svežimi cveticami in
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto_____________
Za pol leta_______
Za četrt leta___________
Za Chicago, Kanado in Evropo: ....
Za celo let®_____$6.00
Za pol leta______3.00
Za oetrt leta_________1.75
Posamezna številka ______________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued dally, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For- one year ____________
For half a year
___$5.00
..._ 2.50
For three months _____________________ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year-------------$6.00
For half year____________3.00
For three months_____________1-75
Single copy ------------------------------------- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vcaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas "do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the AgI of March 3, 1879.
Evropska igra se nadaljuje
to li sama ugibanja ali ne, dejstvo pa je, da v Rimu pri- reje po slavnostni otvoritvi, to pripravljajo neki novi politični koncert. Načrti in vse Pa zaradi te£a> da nam bo priprave so gotove. Čakajo le ugodnega političnega vre-' mena, da pridejo z njimi na dan in plan.
BOROVNIČANKA SE OGLA-ŠA Z AMERIŠKE VRHNIKE
Civilna vojna v Španiji je končana, in ni končana. Franco je s pomočjo Italije rdečo madridsko vlado premagal v toliko, da. za slednjo ni izgleda več in najpametnejše bi vlada v Madridu storila, če se poda. Na ta način bo prihranjenih na tisoče življenj in mnogo nadaljne materielne škode, ki bi jo povzročila taka brezupna vojna za madridsko vlado.
Toda v španski civilni vojni niso Španci sami. Pred par tedni je zgledalo, da bo radi Španije in radi Sredozemlja prišlo do nekega zopetnega "Monakovega sestanka". Mussolini je že pripravljal otvoritev takega podobnega političnega koncerta. Toda razni hipni dogodki v svetu so ta nameravani politični koncert preprečili. Ostra in odločna Rooseveltova izjava, odločno francosko pripravljanje na odpor proti taki zahtevi ter pred kratkim še smrt sv. Očeta Pija XI. so nekako začasno paralizirali razvijanje priprav za tak Mussolinijev nastop. Podoba je bila, da je Mussolini pripravljen čakal, da doseže svoje namene prav, kakor je dosegel Hitler svoje v Monakovem. Toda ob potu, ob katerem je čakal, so se pojavili dogodki, ki so mu preprečili nakane. Le tem dogodkom se ima Evropa zahvaliti, drugače bi danes objemali1 Evropo ognjeni zublji vojne, ali pa bi Mussolini dosegel svoje po nekakem zo-petnem "monakovskem načinu".
In ker je Španija, kakor smo to že velikokrat omenili glavni politični adut v Mussolinijevih rokah, zato je nastalo zdaj po zmagi v Kataloniji zopet nekako zavlačevanje v Španiji. Razlog k temu je čisto jasen in ga gbspoda v Londonu in Parizu dobro razume. O tem ni govora. Mussolini igra v Sredozemlju svojo igro tako, da bo pred Španijo rešeno italijansko vprašanje v Sredozemskem morju. Le ko bo to vprašanje ugodno rešeno, tedaj noč zaključena tudi vojna v Španiji.
Igra poteka zopet v neki nejasnosti. Ta nejasnost se je pojavila iz nekaterih že zgoraj omenjenih dogodkov zadnjih tednov. Nekaj pa tudi iz gotovih političnih sprememb, ki so nastale v južni Evropi zadnje tedne. Stojadi-novičev odhod iz vlade v Jugoslaviji je pustil Italijo v neki nezaupljivosti. Novi nastopi balkanske zveze tudi puščajo svoje sledove, katere v Rimu nezaupno proučujejo. bq torej iz vsega?
Politični dopisnik "Daily News" Mr. Fodor pravi v svojem poročilu to-le: "Zdi se, da so bili ob času Mcma-kovega dogodka politične razmere Hitlerju tako naklonjene, kakor še nikdar prej, in morda ne bodo nikoli več pozneje. V tistih razmerah bi bil Hitler lahko dobil še več, kakor je. Zdaj pa, ko je prišla vrsta na Mussolinija, da se okoristi v Sredozemlju na kak sličen način, se zdi, da so razmere zanj zelo neugodne in nevarne. Monakovski dogodek je iztreznil evropske demokratične države. Anglija se je od tistega časa že silno oborožila, isto Francija. Evropske demokratične države so odtedaj zelo navezale nase Združene države, ki so najjačja predstavnica demokracije na svetu. To duhovno povezanje demokratičnih sil na svetu prikazuje nevarnega dulja diktatorjem. In če gremo še dalje, Hitler ni tako navdušen za kake izpade v Sredozemlju. Načrti za ekspanzijo v Ukrajino mu dajejo dovolj posla. To so nekateri vzroki, ki ustvarjajo vero, da bi v morebitnem sporu v Sredozemlju ostal Mussolini sam. To je pa rizkantno. Zopet pa, zdaj ali nikoli velja, za Mussolinija. Ako se zaključi vojna v Španiji, bodo imele italijanske zahteve*, več kakor 50% manj prilike, kakor zdaj, dokler Mussolini stoji z eno nogo na Španskem. General Franco je doživel srečen dan, ko ga snubijo v Londonu in Parizu in jmu objubljajo vse, posojila in vse mogoče politične ugodnpsti, če obrne hrbet Italiji in postane vsaj nevtralen med demokratičnimi in totalitarnimi državami. Mussolini in Hitler pa tudi ne držita kri-
X,
žem roke. Vprašanje je, kc|o bo zmagal v Španiji, ali Angleži iji Francozi, ali Hitler; in Mussolini. Teh eden bo zmagal. Španci ne bodo."
Fodor je zapisal zelo značilne in resnične besede.
Izza političnih zakulis viEvropi se čuje, da se bodo tekom tega,meseca dogodili zelo važni politični dogodki. So
Waukegan, III.
Odgovorim naj vsem tistim, kateri ste me vprašali kje in kaj je z našo Borovničanko, da se toliko časa ne oglasi s svojimi dopisi. — Ko sem hodila po raznih opravkih oko-lu naših rojakov, sem dobila kaj različna vprašanja in sicer so zelo povpraševali po znani Mrs. Mary Blaj, da je začelo že mene skrbeti, kaj je vendar s to ženo, ki tudi meni nič ne piše. Pisala sem ji in že čez par dni dobila odgovor in mi je zaupala, da je tudi njej že postalo dolgčas po Waukeganu in je obljubila,da če ji bo čas dopuščal, pride kmalu malo pogledat. Prišla je v nedeljo 26. februarja popoldne. Kar na hitro je ob iskala Mrs. M. Barle, ki je po prestani operaciji že precej bolja. Pomudila se je nekaj r-asa tudi pri Mrs. Johani Ki ren, ki je tudi bila nekaj bo-lehna za flu. Marsikam bi bila še šla rada, pa je morala ob 10 uri zvečer že proti Chi-cagi. Meni je bilo hudo, ker gem več njim, na prošnjo, obljubila, da jim bom Mrs. Blaj predstavila in jo pripeljala na njih dom. Ljudje zelo pogrešajo njenih dopisov in si jih želijo zopet. — Vidiš Mary, tako hitro si jo popihala nazaj, jaz sem pa ostala v zameri, ker nisem izpolnila obljuba. Pa naj ti bo odpuščeno, samo da še kaj napišeš, četudi težko, kajti podnevu vem da si zaposlena, večeri so pa tudi bolj kratki, kot baje morajo biti tudi dopisi. Moramo se pač ravnati po postavah in bi tudi g. urednik najraje vsem ustregel, pa ne more. Toda, ko bi on slišal in videl s kakim zalnimanjem in veseljem prebirajo tvoje dopi-bi marsikaj drugega šlo v koš. Tukaj je odličen mož, ki m'i je rekel, da bi tvoje dopise bral noč in dan. — Ena mi je tudi rekla, da njen mož ni poprej nikoli bral nobenih časopisov. Ko je pa začel brati tvoje zanimive dopise, so ga pritegnili k sebi, da je začel brati tudi vse drugo, ki je v časopisu. Zopet drugi sploh ni pustil, da bi bili naročeni na kak list, sedaj pa je tako vesel, da že komaj pričakuje pismonošo in list mu je postal čedalje bolj priljubljen. — Na še več takih in »ličnih slučajev naletim.— Ko sem zadnjič obnovila naročnino, sem želela našemu zastopniku lista Amer. Slovenec ve--lilco novih naročnikov in mu kar povedala, kam naj gre in
prebirajo, kakor ga tudi 'midva z mojim možem. — Prav ■epe pozdrave vsem Coklar-jem ali Borovničanom. Tebi, Abramova Micik;a, pa da bi se kaj kmalu zopet oglasila na željo tolikih.
Uršika Drobničeva ali stiša
-0-
MR. DEČMAN PIŠE
Pittsburgh, Pa.
komu, ki nimajo še Amer.
Slovenca, vendar ga pa radi
Delo v jugoslovanski sobi v katedrali znanosti v Pitts-Lurghu, je skoro dogotovlje-no. Odločen je dan 31. marca, da se soba otvori jalvnosti in blagoslovi — Znano je, da je načrte za to jugoslovansko sobo napravil inženir Vojta Braniš, ki je eden najboljših inženirjev v domovini in je prišel lansko leto v Pittsburgh, da je zgoraj omenjeno delo iz-gotovil. Ponosni smo na delo g. Branišžt, kajti jugoslovanska soba je ena najlepših v katedrali znanosti.
Odbor, kateri se trudi vsa leta, da je Zm'ogel napraviti to, ki je zares nekaj krasnega, je določil omenjeni dan, 31. marca, da se slovesnost otvoritve izvrši kar mogoče na najbolj dostojen način. Ta dan bo gotovo eden najpomembnejših dni za jugoslovanske izseljence v novi domovini. Soba bo stala in še poznejšim rodovom svedočila veliko kulturno delo našega naroda in bo jasno kazala odinstvo našega naroda in naše narodne zavesti. Spominjala bo naše potomce na vero njih prednikov in na njih kulturno izobrazbo. — Spominska knjiga bo izdana v ta namen, v kateri bodo vpisani vsi darovalci in darovalke, ki so pomogli k doyrsitvi tega tako velikega dela.
Apeliram torej na naše rodoljube po Ameriki,da če mo: goče, darujejo primeren dar na oltar večnega spomina jugoslovanske vzajemnosti. Posebno prosim mesto Cleveland, da nam priskoči na pomoč in da se v ta namen sestavi nekak odbor, ki bo v tem smislu deloval in zbiral male darove. Morebiti bi gg. urednika "Ameriške Domovine" prevzela akcijo ob enem z g. urednikom "Glasila K. S. K. Jednote"? Ali bi se morda zavzel za to naš veliki rodoljub in prvi Slovenec Mr. Anton Grdina. Odbor za slovensko sekcijo prosi vaše pomoči. Storite nekaj za slovensko čast in ugled tukaj v Pitts-brughu, kajti to ne bo samo za mesto kjer stoji ta kate-diala znanosti, ampak za ves jugoslovanski narod širom cele velike Unije. — Knjiga, kjer bo popisano celo delovanje, bo izdana nekoliko kas-
lmena, kdor je kaj pomagal ali prispeval'za omenjeno velikansko stvar.
Odbor za slovenski odsek John A. Dečman, član odbora.
-o-
Z MOJEGA OBISKA V JUGOSLAVIJI
(Piše Magd. Slogar, članica podr. št. 23, S2Z).
Ely, Minn.
Iz Ely, Minn., sve se udeležile izleta v Jugoslavijo preteklo poletje dve članici SZZ m sicer jaz in moja svaikinja Katarina Slogar, rodom iz Se-miča. — V Chicagi naju je pričakoval na postaji moj sin iz prvega zakona Mr. Mihael Mei-tel. Ker nismo imeli mnogo časa na razpolago da bi se delj pomudile v Chicagi v njegovem spremstvu, smo se po okusnem okrepčilu podale takoj nazaj na postajo in vstopile v vlak, namenjen proti New Yorku. Šele v New Yorku sve se sestale z drugi-članicami Slovenske Zen-Zveze, s katerimi sve se seznanile. Nismo se dol-mudili v New Yorku, kajti naš potniški parnik lile de France je že čakal v pristanišču. Na paniiku je bil tedaj en duhovnik katoliške veroizpovedi in tako smo se članice skupno udeleževale sv. maše, katero je ta duhovnik služil. — Na splošno povedano, je bila polstrežfaa na parniku v vsem prvovrstna in kolikor mi ie znano, ni nobena potnica občutila preveč morske bolezni.
Naš parnik je vsled ledenih gora, ki so plavale po Atlantiku in katerih se je moral ogibati, za eden ali dva dni zaostal. To pa ni jemalo potnicam veselega razpoloženja, kajti je bilo na parniku vse polno vsakovrstne zabave. — Sedmi dan naše vožnje po morju je parnik dospel v pristanišče Havre, kjer smo se vkrcali na vlakj, kjateri je v treh urah bil že v Parizu. Ravno v pravem času za obed. Po obedu je naša družba najela bus v svrho razgleda po mestu. Ogledale smo si razne zalnihuvosti, ki jih v Parizu ne manjka. Obiskale smo tudi cerkev Notre Dame in grob neznanega vojaka. V Parizu smo ostale cel popoldne in tudi prenočile smo tam. Naslednji dan smo zasedle vlak, ki je v enem dnevu pi'ivozil do mesta Bazel v Sviqi. Nepopisno krasen ra;zgled se je odprl pred našimi očmi. Vrhunci visokih švicarskih gora so se blesteli v belem snegu; tu in tam se je dvigala meglica kot skrivnostna tančica,katero je rahel veterc podil naprej. Nižji hribi so poraščeni z raznolikim drevjem1, med gorami in griči so pa globoke razjedine, po katerih bobne hudourniki ob velikem deževju. Sedaj je bilo mnogo teh razjedin suhih, le po nekate-lih se je stekala kristalno čista voda, ki je pritekla z vrhov, na katerih se je topil sneg. gele globoko doli v ni-
drug v drugega in se nazadnje strnejo v veliko reko. — Ne smem pozabiti omeniti, da se v ravninah nahajajo krasne njive z rodovitno zemljo, na kateri vse prav bujno uspeva.
Naj ob tej priliki omenim, da so se po mojem mnenju obmejne straže prav hitro menjavale, to pač sodim po te-m"u, da so bili naši potni listi v enem pol dnevu kar štirikrat pregledani. Vendar mi je pohvalno omeniti, da ni bilo na mejah nobenih neprilik. Kolikor mi je znano, je pri tem največ posredoval naš spremljevalec Mr. Kolander in pa Mr. Zakrajšek. V njihovi družbi smo se vse počutile kakor v varnem zavetju.
V prvo obmejno jugoslovansko mesto Jesenice, na Gorenjskem, je naš vlak do spel že v jutro. Tam se je vlak za nekaj časa ustavil. Nekak radosten občutek je napolnil nas se, ko smo na postaji zaslišale naš mili slo venski jezik in mnogim so solze stopile v oči, ko smo zagledale slovenske žene in dekleta, ki so nam z rutami in šopki cvetic mahale v pozdrav. Iz množice so se pa slišala številna vprašanja možakov in žena, ki so povpraševali po svojih dragih, kateri so že pred leti zapustili domačo grudo in svoje drage, ter odšli v Ameriko. — Se preden je vlak potegnil naprej proti Ljubljani, so nam male deklice pripenjale sveže šopke na naša prsa. — Med potjo do Ljubljane, se je vlak ustavil še na postaji v Lescah in v Kranju. Vsaka naša sopotnica je pa mislila: Če so nas že na Jesenicah tako prisrčno sprejeli, kaj bo šele v Ljubljani? Ker je pa to že bilo opisano od drugih sopotnic, ne bom še jaz tega razpletala, zato se bom omejila le na moj spre-jefm in na sprejem moje sopotnice, kako so naji sorodniki sprejeli, ki so dospeli na postajo. — Ko je vlak privozil na ljubljanski glavni kolodvor, smo nekaj časa ostali v vlaku, da je godba odigrala dva komada. Potem se je pa začelo vrvenje, kajti vsaka je hotela videti iz Amerike došle sorodnike, še preden sem stopila z vlaka, je prišla ženska do okna z vencem v roki, ki mi ga da. Ko sem pa srečno prišla iz vlaka, me ista ženska objame, ne da bi jo jaz spoznala, zato sem jo vprašala kdo je. Ona mi pa v šaljivem tonu odgovori, da je ona fitna Neža; sestra Slogar bratov v Ely, Minn. Moja sopotnica Katarina Slogar je bila v gnječi zagledala ■ svojo 'sestro Ano Ogulin, ki je pa ta ni mogla spoznati vsled velike spremembe. Šele.ko je Katarina pojasnjevala, da je njena sestra rojena v Semiču, je sledil prisrčen objem dveh sestra, ki se niso videle že blizu trideset let. Bila je to v resnici ginljiva slika na vse navzoče in bo ostala mnogim še doJgo dolgo v živem spominu.
Po končanem sprejemu je bila naša družba odpeljana na vrt na pro.stem, kjer so bile pogrnjene mize in vse o-
zelenjem. Tam je bil za našo družbo prirejen obed v obliki pristnega starokrajskega gu-laža, ki nam je šel kaj v slast. — Ko smo bile vse zamišljene v gulaž in ravno odigrane prizore sprejema in pozdravljanja prisede k meni še z Ely znani gospod Rev. Kazimir Zakrajšek ki me vprašajo, če je gulaž dober. Jaz sem seveda dobro jed pohvalila, pa me č. g. Zakrajšek zopet dregnejo z vprašanjem, če vem kakšen dan je danes. Hitro sem se spomnila in nekoliko v zadregi odgovorila, da je petek. Pa so me potolažili, češ, da je za popotnike tudi v petek dovoljeno jesti meso. — Ko smo pospravile tako okusen obed, smo se razkropile na vse strani, vsaka pač je gledala, da je čim prej prišla k svojim dragim tldm/ačim in ta želja se je sedaj, ko smo bili že tako blizu njih, naravnost podvojila Naredile pa smo že poprej dogovor,da bomo ostale pri svojih domačih za enkrat samo osem dni. Tako se je nalša družba po preteku osmih dni zopet sestala v Ljubljani in sicer zato, da se skupno udeležimo izletov v razne romarske cerkve in druge znamenite kraje v domovini.
(Dalje prih.)
NOVE KNJIGE Naša župnija" je ime knjigi, ki jo je izdala Liturgična knjižnica. Založba "Božji vrelci", Ljubljana. Knjigo je spisal č. g. Janez Oražem in ima sledečo vsebino:
1. Posvetilo. — 2. Uvod: Župnija — Cerkvica Kristusova.
Potem I. del vsebuje "Sedmero svetih stebrov".
1. Krrt. Rojstvo božje družine; 2. Birma. Na delo poklicani! 3. Mašniško posvečenje. Duhovnik v župniji. 4. Rešnje Telo. Sveto ognjišče in družinska miza. 5. Pokora. Vir novega zdravja. 6. Maziljenje. Pozabljeni sodelavci. 7. Zakon. Od svetega ognjišča k do'mačemu ognjišču.
Nato sledi II. del: "Župnija zm".
1. Bogu naproti. Adventno pismo. 2. Srečanje z Bogom. Božično pismo. 3. Bog z nami-Pobožično pismo. 4. Borba za božje življenje. Postno pismo. 5. V cvetu življenja. Velikonočno pismo. 6. Božja setev zori. Binkoštno pismo. 7. Posebni dnevi božjega obiska-nja. Prazniki v župniji. 8. Gospodovi dnevi. Nedelje. 9. Vsak dan pri božjem delu. Delavniki. 10. Slovstvo v župnijskem življenju. 11. Pomožno slovstvo. — Knjiga je lepo vezana.
Ta knjiga je najnovejše delo, izdano v pomoč duhovnikom zlasti v dušnem pastir-stvu. Knjiga nudi bogato snov in podlago za cerkvene govore. Kot tako prav toplo pripo-i"očamo vsem našim' slovenskim duhovnikom, da sežejo po njej. Knjigo je sprejela v prodajo naša knjigarna in stane s poštnino vred $1.10. Naroča se pri: Knjigarna "Amerikanski Slovenec", 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111.
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
"Izgleda," pravi Magra, "da smo prišli iz dežja pod kap." — Res, komaj so stopili na suho, že so jih obkolili vojaki, katerih poveljnik je stopil k Thctanu. "Ti veš, Thetan, da po postavi morajo vsi tujci umreti. Za enkrat bomo vse skupaj dejali v zapor in počakali, kaj bo o tem 'določil kralj.
Drugi dan so Tarzana in ostale jetnike privedli li kralju Heratu, ki jih je nagovoril: "Kor si ti Tarzan, rešil mo-; jemu sinu Thctanu življenje, vas ne bom dal umoriti toda pod pogojeni, da se eden izmed vas bori s Athari-jancem in ubije leva ter da mi eden prinese očeta dijanjantov iz Athairja."
Ko je kralj Herat to povedal, je dal zopet odvesti ujetnike v ječo, kjer so ležali z verigo priklenjeni celi dan ill celo naslednjo noč. Šele prihodnji dan je prišel pred ječo stražnik in vprašal, kdo se hoče boriti z Athavijanccm. "Jaz", reče Ogiibi. "Ne ti, jaz," se oglasi stari Gregory."
"Jaz, ki sem že star in nepotreben, se nuj borim," je še pristavil Gregory. — Tedaj stopi naprej Tarzan in skoro ukazovalno govori: "Jaz se bom boril z Atharijancem in ga ipremagal." "Pridi torej," reče vojak; "toda svarim te, kajti vedi, da je Atharijanec velikan in silno močan borllec."
Sobota, 11. marca 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
Beseda o tem in onem

Dittiss
tako sodijo o slabem Časopisju kaznjenci
po ječah.
Piše: P. Benvenut Winkler, OFM.
1.	Ne vem — je dejal — kaznjenec ali je Gutenberg, ko je 2našel tisk, poslušal navdihe Bosa ali satana. Za sebe moram Pripoznati, da sem se pokvaril vsled branja slabih knjig in časopisov.
2.	Jaz sem vse verjel brez-Vernim časopisom. Opazil sem Pa tudi, da brez vere se ne pride Nikamor, razun v ječo.
Za sebe sem trdno prepri-Ca'i, da ne bi bil nikoli prišel v kaznilnico, ako bi ne bilo na sveto slabega časopisja. 2e kot Mladenič sem veliko bral pesnita Goethe-ja. Takrat sicer ni-Sem vsega razumel ali čital sem vseeno in je na mene slabo vpli-valo tako branje. Kot učenec Meščanske šole sem že imel ljubimko. Ko so starši zvedeli za to so konec napravili najinemu ^umnemu znanju in shajanju, sem nameraval izvršiti samomor in sem popil strupeno kislino.
4.	Za gotovo vem, zatrjuje kaznjenec, da je natančno popivanje v časniku o moji hudobi, zelo porazno, kvarno vpli-valo na nekega mojega tovariša. Zak rivil je isto hudobijo kot jaz, 2ato je moral trpeti isto kazen tat jaz v večletni ječi.
5.	Zopet drugi kaznjenec izpričuje, da je njegovo življenjsko srečo uničil ravno brezverci časopis. In kadar jaz stvarco in resno mislim na svoj mo-ralni padec, tedaj kar rase j o Pred mojimi očmi črke in postajajo čedalje večje in večje. Pred ^enoj plešejo črke in se mešajo Pred mojimi očmi in iz vse te cudnei prikazni in mešanice div-^ gleda grda glava satana. Tata kaznjenec.
6.	Bil sem delavski pomočnik. Wl sem dobro plačo in sem se cutil zadovoljnega. Seznanil sem s« bil z osebami boljšega stanu, ^den izmed poznanih gospodov ^i je od časa do časa posojeval tajige, ki so bile moram reči slabe vsebine. Že naslov one tajige kaže, da je bila pohuj-%va. Naslovljena je bila: Živčen je vlačuge. Branje slabih tajig je uničilo mojo srečo. V ^eni so se vzbujali nizkotni po-cUtki, padal sem čedalje bolj in tal j. Slabi nasledki so se pokarali kaj kmalu. Preje nisem bil V(ian pohotnosti, počutnosti. Žeta in otrok sta mi bila najdražje na svetu. Vsled branja brezvercih knjig, slabih romanov sem Se pokvaril popolnoma. Prišlo je tančno do poloma v mojem živčen ju. Zagrešil sem hudo nemoralno dejanje. Posledica je kila, da sem zgubil dobro ime. ^rišel sem ob čast. Za več let so ^e ločili od žene in od ljubega otroka. Moral sem v ječo. Tako Poroča kaznjenec o razvalinah Svojega življenja.
NAJ SLEDI DODATEK*O
Časopisju in knjigah.
. Arabski modrijan Averoes je Uvedel, da se v njegovem mestu j^ordubi razširja slaba knjiga, prestrašen je zaklical: "Kordu-ta> Korduba, moja domovina je Zgubljena, ker Korduba, moja tarnovina je. izprijena!" V gt. Gallenu v Švici je bil 1. umorjen vpričo velike Jožice zločinec Peter Wasser. VuJ je nesrečneža privedlo tako taleč, da je prelival sorodno kri'/ "Straus (ki je bogokletno . 8al o Jezusovem življenju) me Pogubil" to je bila beseda, ka-
je zločinec spregovoril mo-lu> ki ga je pripravljal na smrt.
reje sem rad molil in sem živel Sfe5no zadovoljno, je priznal °einec. Brezverske knjige, ki M prišle v roke, so mi uzele Tako zapeljan sem začel , *8Uti, da je vera samo strašilo
vedno ljudstvo in ga držijo na vajetih. Moderno, olikano, da gosposko se mi je zdelo nič se brigati za Boga, za božjo pravico. Nauk o nebesih in peklu sem smatral za iznajdbo nevednih, zastaralih duhovnikov. Tako je spoznal zločinec Peter VVasser pred' svojo žalostno smrtjo.
V Parizu je 1. 1881 petnajstletni zlobnež zvabil 5 letnega dečka v stanovanje, se je z njim zaprl, vzel je nož, otroka je zaklal, telo mu je preparal samo zato, da se je kakor krviželjni tiger veselil dečkove strašne smrti. Hudobnež je prišel v roke pravice. Pri sodniji je izpovedal: Bral sem romane in v enem sem našel podoben prizor opisan, kakor sem ga sedaj pokazal nad malim dečkom. Sem pa tudi zato storil, da bi se tudi o meni veliko govorilo in veliko pisalo po časopisih.
(J. Krier, Studium.)
Revolucijonarji francoski so bili odstavili in zaprli nesrečnega kralja Lu.dovika XVI. V ječi je kralj zagledal podobi .Vol-tairja in Rousseau-ja, katera sta izdala največ brezbožnih spisov. Bridka žalost prevzame kralja in glasno vzdihne: "Ta dva moža sta uničila Francijo!"
Napoleon I. pa je prepričevalno izrekel besede: Ne čutim se dovolj močnega', da bi vladal ljudstvo, katero prebira Vortair-ja in Rousseau-ja.
Cenjeni bravci A. Slovenca, kaj porečete vi, ko ste prebrali ta dopis? Sem prepričan, da ste sklenili v prihodnje še bolj se navduševati za katol. dobro časopisje in ga tudi priporočati pri vsaki priliki in v vsaki družbi tudi' nasprotnikom. Bodite prepričani, da še tako trda skala se zdrobi,, še tako debel led se prebije.
Pogumno na delo za katol.. tisk in dobro časopisje. Letošnja kampanja za A. Slov. vas kliče v boj za sveto stvar posameznega Slovenca v tujini; za sveto stvar celokupnega milega naroda.
JUNAŠKO V BOJ!
duh
'ovnikov, s katero plašijo ne-
NOVI VOJNI TANK
Madžarski izumitelj Stefan Palvary je napravil izum, ki obeta tankom za gorivo pri letalih! v'bodoči Vojni popolno varnost. Gre za tank, ki ga ne bo mogla prebiti nobena krogla ter ne bo mogel eksplodirati v zraku tudi če ga obstreljuješ s še tako gosto točo krogel iz strojnice. Tank so preizkusili nedavno na nekem angleškem letališču in eksperiment se je obnesel. Za izkoriščanje izuma se je v Angliji osnovala družba s kapitalom sto tisoč funtov.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
OSKRBA PREVOZA NA RAZSTAVI
M OBISK V STARO DOMOVINO
13. po nesrečni koroški.
Piše Mary C. Fritzel, Pueblo, Colo.
Ugodno vreme privablja čim dalje več posetnikov na mednarodno razstavo v San Francisco in za utrujene množice je tamkaj poskrbljeno, da se lahko udobno vozijo po razstavnih prostorih. Gornja slika kaže eno vozil, ki so na razpolago obiskovalcem.
l^iiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiuiiiram
g --— ..... ,, , g
1	ZA NAŠE GOSPODINJE S2> I
1 V______j |
IIIIM1IIIIIIIIIIII1III1I1IIII1UIIIM
ŠTiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiim
POMLAD NAPROTI
(Konec). — Zadnjič smo brali v oddelku za gospodinje, kako se pripravi zemlja za setev cvetličnih semen in kako se semena posejejo. Ko smo semena tako posejali, postavimo se^ev na primeroma topel prostor, kjer vlada stalna toplota od 60 do 68 stopinj. Če smo setev pokrili s steklom, moramo steklo, ki se spoti, večkrat osnažiti, da strupena rosa, ki se nabira na steklu, ne kaplja nazaj na zeta! j o, ker jo zastruplja. Pred sončnimi žarki pa moramo setev pokrivati,da se zemlja preveč ne izsuši. Do "kali-tve sploh svetloba ni potrebna.
Posode s kalečim semenjem postavimo na svetlo, čim bliže oknu, ali še bolje v toplo gredo Vsako nadaljnje prenašanje in premikanje je kvarno. Klijoča zrnca večkrat orosi-mo, pustimo, da jih božajo jutranji sončni žarki, pred o-poldanskimi jih pa moramo senčiti. Tako se počasi mlade rastlinice privadijo na zrak in sonce. Ce opazimo, da se je pojavila plesnobai, porujemo napadene rastline z zemljo vred, okolico pa potresemo z ogljenim prahom. Ko je prvi pravi list dobro viden, pripnemo s pikiranjem.
Pikiramo v zabojčke, ki jih pripravimo prav tako, kot za setev, le da je plast presejane zemlje debelejša,. Za pikira-nje malih rastlinic, ki jih ne moremo prijeti s prsti, rabimo dva priostrena lesena klinčka, enemu zarežemo na koncu zarezo, tako da nastanejo majhne vilice. S klinčkom v desni roki napravimo v posodi, kamor 'bomo rastlinice presajali luknjico, nato privzdignemo rastlinico, a pod kalčne listke vtaknemo v levici držečo pre-klano treščico, ter tako prenesemo rastlinico in jo navpično
Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih parnikih:
BREMEN • EUR©PA
COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHE AND
Izborne železniške zveze od Chcrbourgn, Bremena ali Hamburga
POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ
VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cene za vožnjo iz Evrope med 3. aprilom in 23. aprilom ter 26. junijem in 23. julijem za štiritedensko bivanje v Ameriki.
Za pojasnilu vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. RANDOLPH ST.,	CHICAGO, ILLINOIS
111 HAMBURG-AMERICAN UME! MSORTH GERMAN LLOYBI
spustimo do kalčnih listkov v pripravljeno jamico. Sadimo jih v razdalji i/2—a/L inca. S pikiranjem dosežemo, da se-jančki ne divjajo, da se krepke je razvijajo in da tvorijo nove koreninice.
Rastlinice moramo prve dni po pikiranju senčiti pred žgočim soncem, jih večkrat orositi, dokler se ne opomorejo in ne napravijo novih korenin ob stebelcu, ki je prišlo ob presajanju v zemljo.
Se enkrat jih pikiramo, ko se prično rastlinice med seboj dotikati. Cvetice, ki so bile že dvakrat prepikirane, lahko sadimo že v lonce, druge pa ob ugodnem vremenu in ko vemo, "da ne bo več močnih nočnih slan, ven na prosto.
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Telečja pljuča
Fina telečja pljuča napraviš lahko na sledeči način: Pol telečjih pljuč in pol srca operi in pristavi v vodi na ogenj. V lonec prideni nekoliko zelenjave kot za juho, pol zrezane čebule, lor-barjev listič, nekaj zrn popra, nekoliko timesa in potrebno količino soli. Ko so pljuča dovolj kuhana, jih vzemi ven, srce naj se pa še naprej kuha, da bo mehko. Potem zreži srce in pljuča na drobne rezance, juho pa precedi in jo postavi na stran. — Sesekljaj na drobno kislo kumarico, malo zelenega peteršilja, pol majhnega stroka česna, četrt čebule in olupke od četrt limone. Vse to deni na pre-žganje iz dveh žlic masti in dveh žlic moke in kd se je malo po-pražilo, zalij z nekaj precejene juhe od pljuč in pokuhaj to kakih deset minut, nakar prideni še pljuča in žličko gorčice (mustard) ter majhen košček limone. To naj se še nekoliko poku-
ha, nakar daš s kruhovimi cmoki na mizo.
* * *
Zdrobov pečenjak
V lonec deni malo manj kot pint mleka, žlico sladkorja, malo soli in štiri do pet žlic pšenič-nega zdroba. Vse to dobro premešaj in postavi poleg peči, da se zdrob napne in malo zmehča, medtem pa večkrat premešaj, da se ne sprime v kepice. Ko se je zdrob napel, prideni dva ali tri rumenjake, nekoliko pecilnega praška, žlico moke in trd sneg od beljakov. To zmes deni v primerno veliko pekačo na vročo mast in postavi v pečico. Ko je od spodaj lepo rumeno, nareži po širokem primerno velike rezine in vsako posebej obrni, da se opeče še po drugi strani. Ko je pečeno,' zloži vse skupaj na pogret krožnik in potresi s sladkorjem. Ne puščaj pa predolgo v pečici, da se preveč ne osuši. Pečenjak naj bo sočen in rahel. Lepo rumen in okusen tudi, bo pečenjak, če daš med pšeničen zdrob eno žlico koruznega zdroba.
-o-
. PRAKTIČNI NASVETI
Rjaste madeže z belega perila odstraniš lahko z — limo-novim sokom. Iztisneš limono in segreješ sok v porcelanasti posodi nad soparo, dokler skoro ne zavre. Ce je mogoče daš blago v posodo, dokler niso madeži prepojeni s sokom in ga tam pustiš dokler madeži-ne izginejo. Seveda moraš nato blago dobro oprati.
#
Če dušiš sveže gobe, ali jih
kuhaš, ne smeš dati soli na nje, sicer porjavijo in niso tako ikusne za pogled.
Prireditve, ki so oglašrtne v "Am. Slovencu" so vedno u-spešne.
Za Velikonoč
se vsakdo spomni svojih domačih, s kakim darom za piruhe. — Mi pošiljamo denarne pošiljatve v stari kraj točno in zanesljivo. Prejemniki dobijo denar na dom po pošti brez kakega odbitka.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Za $ 2.45............ 100 Din
Za $ 4.75............ 200 Din
Za $ 7.00............ 300 Din
Za $11.00............ 500,Din
Za $21.50............1000 Din.
Za $42.50............2000 Din
Za $ 6.30............ 100 lir
Za $ 12.00............ 200 lir
Za $ 29.00............ 500 lir
Za $ 57.00............1000 lir
Za $112.50............2000 lir
Za $167.00............3000
lir
Za vižja izplačila dovoljuj/cmo poseben popust.
Za pošiljatve v ameriških dolarjih je poslati:
Za $5.00......$5.75; za $10.00......$10.85; za $15.00......$16.00
in za $25.... ..$26.25
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
Opis potovanja na izletu S. Z. Z. v staro domovino zadnje poletje bi ne bil popo-len, ako bi prezrle one del slovenske Koroške, ki je po italijanskih intrigah pripadel po vojni Nemški Avstriji, katero je nekako pred enim letom pogoltnil nemški Reich t;er je tako prišlo okrog 120,-000 Slovencev pod Hitlerjevo Nemčijo.
Kakor sem že v svojem prejšnjem članku o potovanju po Sloveniji omenila, sem jaz potovala s prvo skupino izleta 1. junija na Normandie. Iz Colorado sta z menoj potovali Mrs. Agnes Keržan in Miss Mary Klun iz Leadville. Obe sta bili namenjeni v Jugoslavijo, a jaz pa na Koroško v Avsfepji, ali kakor so jo Nemci krstili "Ostmark". Jaz sem doma iz Koroškega in imam tam še živega očeta in nekaj drugih sorodnikov. Ker v Ameriki linije ne izdajajo kart do Beljaka (Villach), bi morala jaz izstopiti iz našega ekspresnega vlaka že v Inns-bruch-u ter potem nadaljevati pot v Beljak z lokalnim vlakom po pregledu moje prtljage. Toda naš spremljevalec Mr. T. Bmtina od tvrdke Leo Zakrajšek v New Yorku je dosegel, da sem tudi jaz lahko z ostalimi izletnicami te skupine potovala prav do Beljaka.
Ekspresni vlak Paris-Beo-grad se ustavi tudi v Beljaku, kjer sem se poslovila od svojih coloradSkih prijateljic in ostalih potnic in potnikov. Tu so uslužbenci iz restavracije prinesli potnikom kave in peciva. Kakor so mi povedali, se tukaj včasih dobe tudi že pristne kranjske klobase, kar priča, da so tu doma Slovenci. Jitz sem nosaču naročila, da odnese mojo prtljago v hotel Mozer. Tam so me pozdravili z "Heil Hitler" in me seveda po nemško vprašali po mojih željah. Sicer sem svojo uem-ščiho že večinoma pozabila, vendar pa sem jim lahko do-povedala, da želim sobo s kopalnico kar sem tudi dobila. Ko sem se nekoliko odpočila in preoblelda, sem se napotila proti svoji rojstni vasi. ki je oddaljena od Beljaka kake pol ure, in katero sem zapustila kot šest letna deklica, ko ■so naju s sestro Kristino naša pokojna mamica odpeljali v daljno Ameriko kjer je tedaj bival naš oče. Naša družina: oče, mati, dve sestre in' brat so pred 33 leti odpotovali nazaj na Koroško, a, jaz sem o-stala v Puebli, najbrže za vedno.
Na tej poti v rojstno vas mi je prišla nehote na mis^l znana in priljubljena koroška narodna pesem: "Gor, čez iz aro, gor čez gmajnico. . . Hiša oči-na, ljuba mamica, oh d' vidla spet, še enkrat bi oba, potem bi pela spet: ha j i hajo". V kolikor se mame tiče je bila to samo vroča srčna želja, ki se pa ni mogl$t izpolniti, ker ie ona umrla že pet let po-t?m, ko se je vrnila domov. Vsi spomini nanjo, zlasti pa zadnje slovo od nje, mi je tako živo prišlo pred oči, da bi jih skoro hotela objeti, a v tistem momentu me je zdramila mrzla zavest, da jih že dolgo hrani hladni grob. Srce se mi je streslo od bolesti in oči so se zasolzile...
Odkar Hitler gospodari po Koroškem, se tudi tukaj vse pozdravlja po nemškem načinu s: "Heil Hitler"! Ker se je ta pozdrav vedno in povsod ponavljal-, mi je začel presedati in iti na živce, kajti vsak tak . pozdrav mi je zopet in zopet potrdil, da je narod za-
sužnjen in da se čast izkazuje onemu, ki ga zatira. Na naslednji tak pozdrav sem odgovorila: "Hajdi!" a kmalu me je opozorila dekle: "nicht hajdi, es ist heil Hitler". Toda jaz sem si mislila svoje, a drugi pa naj so že mislili kar so hoteli.
Naš avtobus je vozil skozi kraje: Warmsbad (Toplice), ki je dobro obiskan od domačinov in tujcev in to radi toplih kopeli lepe okolice, dalje Neuhaus a*n Gail (Zill),Poec-kau, Arnoldstein (Klošter), kjer je-več fabrik in žaga. in nato pride vas Noetsch (Čajna), ki leži pod lepo goro Do-Irač, na kateri je znana in priljubljena Marijina božja pot. Vsi ti kralji so slovenski, a germanski pritisk je strašen in skuša izbrisati vsako slovensko sled in ponemčiti vse, kar se sploh da.
Kakih 5 minut hoda od Čajne (Noetsch) je mala vasica Oače (Saak), od koder gi'e pot na grad Wasserleon-burg, kjer sta valeški princ Edward in njegova ameriška nevesta uživala medene tedne.
Ko sem prišla na postajo v Oajni, sta prišla k meni dva očetova prijatelja g. Mohor in Wiegele oba trgovca in gostilničarja, ter takoj spoznala da sem Amerikanka ter me iz-praševala: od kod in kam? Ko jima povem ime očetove hiše, sta bila zelo vesela in me povabila na kosilo, kjer so prišli na mizo tudi pristni "čompovi krapi". To Vam je sliščica. Nisem jih jedla, od kar je mama šla iz Amerike. Da pa si ne bodete belile glave, naj Vam povem, da so to krompirjevi žinkrofi zabeljeni s špehom.
Po kdailu so telefonirali moji teti, ki tam blizu živi, in moj bratranec Herman Fischer je kmalu prišel po mene s konjem in kočijo ter me odpeljal na očetov dom v La-bientschach. Domači so bili ravno zbrani v posvetovanju o tem, kako mi bodo šla naslednji dan nasproti, kajti, jaz sem jim pisala, da pridem domov 9. junija, a prišla sem že osmega.
Nemogoče je opisati občutke ki so me navdajali ob snidenju z ljubim očetom po toliko letih. Srce kipi od veselja in ginjenosti in beseda zastaja v grlu. Človek mora tako snidenje sam doživeti in občutili in šele potem ve kaj in koliko pomeni. Prisrčno je bilo snidenje tudi z bratom in z njegovo ženo ter z drugimi ožjimi sorodniki.
Nato je bila moja prva pot na grob moje pok. mamice na pokopališču pri fari St. Geor-gen. Ko smo se pripeljali do župnišča, nas je sprejel tamkajšnji slovenski župnik. Rev. Miklavčič, ki je eden od malega števila slovenskih duhovnikov, ki so ostali na Koroškem. G. župnik je šel z nami na mamin grob, nal katerega sem položila šopek svežih rož in kjer smo opravili molitev za pokojnico. Zopet tu je za-skelela rana v srcu ob zavesti, da sva z mamico tako blizu skupaj, a vendar tako daleč ločeni druga od druge. V tej bolečini so se mi oči u-prle v Jvriž in v spominu je o-živela pesem nagrobnica: Na^l zvezdami----le križ nam sveti govori, da zopet vidmo se nad zvezdami...
Naslednji dan sva šla z očetom obiskovat sorodnike. Pot naju je zanesla v hribe. Ko sva že precej .časa! hodila, jih vprašam: Kako daleč še? 'Samo še en kos gor", so mi rekli. Povedali pa niso kako dolg je ta kos. Hodila sva in
(Dalje na 4. strani)
Stran $
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 11. marca 1939
iWWf»Mwt».»»wm»»»ii

GUZAJ
LJUDSKA POVEST
Spisal JANUS GOLEČ



Za vse te varnostne odredbe in naprave je zvedel Guzaj ter se jim smejal. Norčeval se je med svojimi na glas, češ, farji mislijo, da bom iztikal po njihovih gnezdih v temni noči kakor dihur, kuna ali ris. V noči je ptiča lahko oskubiti, ker ne vidi po solnčnem zatonu. Jaz bom igral v teh slučajih vlogo podnevnega lovca in bom pretehtal to gospodo glede debelosti kar pri belem dnevu.
Guzaj na obiskih po župniščih.
Kar je oznanjal roparski glavar z grožnjami, je tudi storil. Nekega dne še je mudil po opravkih v planinskem trgu. Že v trdem mraku je pridrvel v župnišče k Sv. Vidu pri Planini. Ko je stopil v veliko družinsko sobo, je zagledal sivolasega in že davno pokojnega župnika Ribarja, ki je klečal v sredi med družino ter molil naprej sv. rožni venec. Iskrena molitev, katere ni pričakoval, očital je duhovščini hinavščino, ga je dirnila, da je obstal in ni upal naprej. Starejša dekla se je ozrla ob prihodu, streslo jo je strahotno in vzdihnila je na pol glasno: "Mati Kri-žanega, Guzaj je tu!" Vsi molilci so pridržali sapo, le župnik je molil naprej, kakor bi se ne bilo zgodilo prav nič. Šele po končani molitvi je vstal in vprašal neznanca, kaj hoče ter želi v tako pozni uri. Glas častitljivega duhovnika, ki ni razodeval niti najmanjše bojazni ali razburjenja, je roparja tako vkrotil v drznosti, da je prosil ponižno, naj mu da krstni izpisek za tega in tega. Še oprostil se je, da je motil večerno molitev, vendar poprej ni utegnil. Župnik ga je celo povabil z vso neustrašenostjo v uradno sobo, mu ponudil stol in mu dal, za kar je prosil. Izpis je bil takoj gotov, pozni prišlec se je zahvalil in gospod mu je odprl glavna hišna vrata z običajnim: "Lahko noč in Bog s Teboj, če si res Guzaj P"
Kolikokrat je razlagal pozneje, da ga še ni kmalu kdo tako panal s svojim glasom nego ravno ta duhoven, ki je bil na glasu, da je svetnik in dobričina, ki bi razdal več, nego sploh ima. Na dušo se je zakli-njal, da temu gospodu ni hotel skriviti niti lasu, moral je imeti oni listič in niti na misel mu ni prišlo, da bi privijal župnika za denar ter imetje, katerega itak ni imel. O Ribarju je razlagal večkrat: "Orjak sivolasi, ozrl se ni, niti glasu ni spremenil, celo z vso mirnostjo sva šla sama v uradno sobo, dasi je znal dobro, kedo in kaj da sem. Za njegov mirni in junaški nastop ga zavidam."
Pri Sv. Miklavžu na Polju je bil za Gu-zajevega paševanja dolga leta župnik Ko-zovinc, ki je bil razkričan, da skriva cele vreče suhega zlata ter srebra. Pri njem se je oglasil lovsko napravljeni Guzaj pri belem dnevu. Ustrahoval ga je z revolverjem, da si je pustil zvezati roke na hrbtu in zamašiti usta, da ne bi kričal na pomoč. Guzaj ga je tiral z naperjenim samokresom po celem župnišču ter pretaknil vse skrivne kote — nikjer nič. V- razkačeni jezi je odmašil staremu gospodu usta in ga nahrulil: "Ako mi ne izdaš, kje so žaklji zlata in srebra, te bom zadavil počasi in ne ustrelil, ker si skopuh in ljudski oderuh!" Gospod župnik mu ni odgovoril, ampak mu je pokimal, naj odpre
ta in ta predal stare črvive pisalne mize. Ko je tolovaj ubogal, je privlekel mesto denarja zveženj skrbno prevezanega papirja, katerega je razmotal in preletel z očmi par pol. Na več nego desetih polah je stalo zabeleženo, koliko sporoča blagi gospod župnik za šolanje revnih dijakov. Vso njegovo razbobnano zlato ter srebro je bilo naloženo v dijaške podpore, katere so uživali revni študenti do prevrata. Po prepričanju na lastne oči je obstal tolovaj osramočen. Vtaknil je revolver v žep, dobrotniku dijaštva je razvezal roke in se odpravil kakor psica z gostije brez plena. Radi krivice, s katero je oplazil tega gospoda, je bil večkrat hud na ogleduhe, ki so videli kupe zlata ter srebra; a je imel župnik naloženo celo premoženje za reveže v hranilnici, ki je izplačevala le obresti hvaležnosti in nič drugega!
Na Bizeljskem je bilo tedaj jasno kot beli dan, da mora imeti'fajmošter težko gotovino kar pri rokah. Saj je kupoval vinograde, tržil z vinom, sploh se je sukal s prav srečno roko v trgovini, sam zase pa živel v največji skromnosti. Torej na Bi-zeljsko se je odpravil Guzaj, da bi olajšal zapuščine župnika, ki je bil po govoricah več trgovec nego pastir zaupanih mu ovčic. Že pri prestopu farovškega praga ni imel sreče, zvedel je, da župnika res ni doma. Odpeljal se je na koleslju kar sam po opravkih. Zvečer bo sigurno v Sušici pod cerkvijo pri Pečniku, kjer bodo kvar-tali, so mu razložili v župniščuv Poizvedoval je še okrog po najbližji soseščini in ugotovil, da govorice o izdatnem premoženju tega gospoda ne bodo prazne pene. Sosedje so priznali skrbno oblečenemu gozdarju, da njihov gospod ne hodi v denarni zavod, ampak izplača vsak nakup takoj. Tukaj bo šlo, je mislil Guzaj in čakal potrpežljivo v krčmi pri Pečniku, kjer se je zglašal g. župnik redno na karte. Dobro je večerjal, pil in še povedal marsikatero zabavno zbrani tovarišiji, ki je čakala na fajmoštra. Slednjič je vendar le zaropotal na dvorišču voz in v sobo se je prikazala dolga, suha postava z bičem v roki, katero so pozdravili čakajoči z: "Dober večer, g. župnik, nocoj vas dolgo ni bilo."
Nagovorjeni je odložil kmečko težki bič v kot, postavil stol k mizi in sedel s pripombo: "Nič nisem prave volje. Najrajši bi šel kar spat." Prijatelji so bili radovedni, kaj bi naj bilo danes šinilo v gospoda, ki je bil sicer pripravljen ob vsaki uri za kartanje. Silili so vanj s povpraševanjem po vzroku nerazpoloženja tako dolgo, dokler ni priznal med vzdihom: "Oh, danes se mi je obesil lisjak!"
"Kaj? Kako? Kje in kedaj?" so s6 glasila radovedna vprašanja, ki so tiščala v gospoda od vseh strani, da je že bil dolžan podati pojasnilo. Izpraznil je maseljc, na-tlačil kratkocevno pipo, jo prižgal in pričel:
"To veste, da sem kupil pred leti v Pi-šecah od Kostevca čisto mladega lisjaka. V žepu sem ga prinesel domov in ga od-gojil skrbno. Znano je, da redi moja sestra trikrat preveč kur ter piščancev. Povrh je še župnišče tik vinograda. Koliko škode so mi napravile kurje mrcine vsako jesen, ko so mi obzobale vse zgorajne vrste v vinogradu.
(Nadaljevanje s 3. str.)
hodila, a poti ni hotelo biti konec, a meni so se upirale noge, ker Amerikanci nismo navajeni veliko hoditi, kar je seveda slabo za nas, ker se pomehkužimo. Tudi jaz sem .se v starem kraju hoji kmalu privadila in se nisem zmenila za petkrat tako dolgo pot kakor je bila ta.
Ustavila sva se pri fari sv. Štefana, od koder se je nama nudil izredno lep razgled na dolino pod nama. Tik pod go-io je lepo jezero in ob njem :riična bela cerkvica. V daljavi so v soncu žarele mogočne gore in oče so mi pokazali kia/je, kjer so se vršili boji med Avstrijci in Italijani. Ko sva se nato pri sestrični Mariji Fischerjevi nekoliko odpočila in okrepčala s kranjskimi klobasami in hruškovcem, sva nadaljevala pot proti Zilski Bistrici, ki je izredno prijetna vas. Skozi njo teče lepa Žila, a okrog nje pa lepa in rodovitna polja in travniki.
Tretji dan sva šla z očetom* obiskat sestrično hčerko Han-ni, ki živi v gorski vasi Rute, kjer se prebivalci pečajo v veliki meri z živinorejo in živino pošljejo v gore čez poletje. Ob poti sva trgala jagode in od veselega razpoloženja prepevala, kar je očeta kar pomladilo. Iz Rut je jako lep razgled daleč na okoli in rekli so mi, da bi se s tega kraja videlo prav na Kranjsko, ako bi ne bilo Karavank.
Obiskala sva z očetom tudi Pliberk, ki ima precej tovarn in rudnik in nazaj gredoč smo se s truckom vozili skozi Šmi-hel, kjer je doma ljubljanski škof in naš znanec in prijatelj dr. Gregorij Rožman.
Naslednji teden je prišla pome teta iz Čajne ter izrazila željo, da ostaneAi pri njej nekaj dni, kar se je tudi zgodilo. Kakor sem že zgoraj o-menila, je blizu tegan kraja znana graščina Wasserleon-fcurg, kjer je bil nekaj časa princ Fjdward s svojo ženo. Razume se, da me je ta grad zanimal in da bi si ga rada o-gledala. Ne vem kako se je vse zgodilo, toda bratranec Emil je prinesel sporočilo od oskrbnika, da si grad lahko ogledamo, kar je bilo toliko lažje, ker tedaj gospode ni bilo doma.
Že to, da je bil tukaj angleški princ, je dokaz, da mora imeti ta kraj izredne privlačnosti. Reči moram, da je to jako lep kraj. Grad leži pod goro Dobrač in je obdan z vrtovi kot cvetličnim, zele-njadnim in sadnim. Za gradom, imajo celo "golf course". Oskrbnik nam je razkazal šole, dvorane, kapelico in kleti ter nekdanje ječe in mučilnice,' kjer so bili zaprti in mučeni kmetje tlačani in drugi, ki jih je žalostna usoda prignala v te strašne prostore. laz si v ta del gradu nisem upala iti.
Na levi od gradu je velika stanovanjska hiša za hlapce in dekle, dalje hlevi in druga gospodarska poslopja. Uslužbenci imajo tudi svoje keg-
ljišče, kar znači, da so sedaj drugačni časi kakor pa so bili nekdaj.
Na 18. junija sva bili s sestrično Leno v Beljaku, kjer so naziji obhajali svojo petletnico. Na vseh hribih v okolici so se ta večer žgali kresovi in v mestu so bile razne slavno-sti: Toda ljudem pa se je videlo, da v njih ni pravega navdušenja in da je bila cela .•tvar bolj prisiljena. S sestrično sva si ogledale- zanimivosti mesta kot cerkve, park, pokopališče itd. Po treh dneh v Beljaku se mi je zahotelo prave slovenske družbe, kjer se človek počuti prostega in se lahko nemoteno zabava kakor sam hoče. Ta želja se je še povečala, ko sem dobila od svoje prijateljice in sopotnice Mary K lun pismo z Dolenjskega, da naj čim arej pridem tja. Najrajše bi bila takoj odpotovala tja, čeravno mi je bilo težko ločiti se od domačih, toda hotela sem počakati prihoda druge in glavne skupine izleta SŽZ ter z njo potovati iz Beljaka v Ljubljano. Težko sem pričakovala sporočila od Mr. Zakrajšeka iz New Yor-ka, ki m'i je obljubil, da mi naznani prihod. To naznanilo je prišlo in 1. julija zjutraj so prišle tudi izletnice s pariškim vlakom. Takoj ko sem zagledala ameriške zastave na dveh vagonih so mi solze stopile v oči in srce mi je kipelo od veselja, kajti navdala ne je zavest, da sem zopet med svojimi.
O vožnji od Beljaka naprej je bilo itak že poročano. Rečem pa samo še to, da tega izleta ne bom nikoli pozabila, ker je bil resnično nekaj tako lepega in zabavnega, da si nismo mogle nikdar kaj takega pričakovati, in zato ta izlet ne more biti pozabljen. Želim si samo prav iz srca, da bi vsaj še enkrat imela priliko iti na tak izlet.
Pisano polje
J. M. Trunk
NOVI SVET
je poučen, zabaven In zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane ne leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $8.00, — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET west Cermak Road,
mmmmmmmmmmmmmt^^ Chicago, EHnOto
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
"KARTUZIJANI IN KARTU-ZIJA PLETERJE"
Pod zgorajšnjim naslovom je izdal kartuzijanski samostan v Pleterjah pri Št. Jerneju na Dolenjskem lično knjigo, katero krasi večje število slik katruzijanskega samostana v Pleterjah, več slik drugih kartuzijanskih samostanov v Franciji, Italiji in drugod. Več slik prikazuje tudi sa'm'ostalnsko življenje in delo menihov, ki živijo pravo pu-ščavniško življenje v kartuzi-ianskem redu. Knjiga pouči čitatelje o postanku in poznejšem razvoju kartuzijan-skega reda in njegovega namena. Mnogi ljudje imajo o tem redu napačna mnenja. Glavni namen kartuzijana je služiti Bogu s žrtvami, v tiho-ti, proč od posvetnega življenja, kot pravi puščavnik. V tej tihoti pa delajo in v tihih nočeh, ko zunanji svet spi, mnogi pa s ponočevanjem in drugače Boga žalijo, kartuzi-iani molijo v svojih kapelah in prosijo Boga milosti za svet. Knjiga je zanimiva in pouči čitatelje točno o name-ru kartuzijanskega reda, ki &a je ustanovil pred skoro 900 leti sv. Bruno. V knjigi ni navedene cene, zato ne vemo, kako in na kak način knjižico razpečavajo. Vsak, ki bi jo rad naj piše po njo direktno na samostan: Kartuzija Ple-terje, p. Št. Jernej, Dravska, Jugoslavija.
Še opičarjem za klobuk.
Nekaj bo zlobnpsti, s kakim zmirjanjem se pri tem nič ne opravi, doslednosti ali logike pa ni nobene. Opičarji trdijo, da imajo za seboj in pri sebi znanost. Pa dobro. Ako jo imajo, nima znanosti, kdor veruje, da je Bog, moli. Poglejmo, kako je tudi tu v praksi.
Hudo se vsaja Frank Bar-bič. Neka rdeqkarica mu se-kundira, hvali, pritrjuje in piše drobno pisemeo. Pripoveduje v pisemcu, da je baje nek kaplan rekel: "Kje je Bog, saj ga še nihče ni videl". Ta kaplan bi bil potemtakem prav pri "znanosti" opičarjev. Dalje se je nek boarder križal, pa zahteval na petek meso. Tudi ta bi imel isto "zna-uos.t", da je post kikenkoken. "Po najbolj logični-črti", kakor meni Molek, bi zaslužila ta kaplan in ta boarder vso pohvalo, ker imata — znanje. Ampak rdečkarica in Barbič. ju hudo poteftata, da "sta taka". Ali niste strašne zmede ?
*
Kvekarija okiklanih "gaspu-dov".
O "dušnih pastirjih" govori g. Molek in potem o študijih v lemenatu in o vprašanu ko-mercielnih šol in o denarju in rina!ncah in valuti in "kako se prideluje krompir,kako se odpravljajo uši ali kako je treba pasti poleg "duš" tudi koze ali svinje". Bogami, da lajmoštri in kaplani pri tem slabo odrežejo, saj pove že v naslovu, da bi bili "strokovnjaki, ki stoje na glavi", in so povrhu še okiklani. Več ni spravil iz grla, a spravil je vse.
Gotovo. Kdor hoče govoriti c diferencielnem računanju ali o relativiteti, mora to robo preštudirati, naj bo potem kak matematik, delavec,urednik ali kak okiklan fajmošter. Če je pa robo preštudiral, pa lahko govori, naj je potem kdor hoče. 'Judi češki opat Mendel je bil le "dušni pastir", pa je pisal o podedova-nju, kakor še nihče pred njim, in ne bo nihče za njim. Kje bi bila še danes pravai in resnična znanost, ko bi se ne bili v teku stoletij z njo u-^kvarjali prav ti zaničevani o-('kikljani fajmoštri? Stavim, da bi prav Molek ne znal ne pisati ne čitati, in morda bi. izostalo visoko smešenjNi vedno odločilno le strokovno znanje, čut pravičnosti je bolj važen, in kak iskren in pra-vicoljuben delavec lahko vrlo dobro piše o čem, dasi ni ravno strokovnjaško izobražen. Naš ;snani "brain trust" je zbral sa'me strokovnjake, pa so sklamfali skupaj le neko kvekarijo. Saj se poznamo, da vam mrzi vsak fajmošter, in Če bi bil slučajno tudi najbolj I«.....ailiaillllBIIIIWIIIIIWIMIIIMIIIIIllllllBllllMlMlllll^
spreten železniški minister
Vse smo že doživeli.
*
Iskre.
Prihaja na dan. Marsikaj prihaja na dan, drugo prk'e in vse bo prišlo. Louis ZorkOi 126, Cleveland, O., piše v "Prosveti" o "Križanje španskega naroda". Našteva sicef razne krivce, na kratko pa se lahko reče, da dela krivo vse-ga le rimsko hierarhijo. Tu l'1' treba pač počakati, strasti s° preveč razvnete. Kako bodo odprli oči, ko pride vsaj ne# koč vse na dan, morda 110 zdaj.
*f
Embargo. To je krivo, da je marsikaj spodletelo in morda vse spodletelo. Tak® kričijo. He..he.. Vse so dobil'' kar so hoteli iz Amerike; Francije, Anglije, Rusij.e n'u omeniti ni treba, in ko so >ia francoski meji oddajali oroZ' je, je bilo med orožjem tu''1 nemško orožje. Z zlato"11 otovorjen osel prekobaca vs^ zid.
*
Naš predsednik vedno p<^' črta;va pri govorih, da je & mokracija odvisna od vere. 1° je vrlo lepo in tudi resničfl0. Izgleda pa, da je vsa simp8' tija demokratične Amerike "f strani "demokracij" v Moskvi Madridu in Mexico City, kjer «o pa te "demokracije" na de' lu, da bi zastrle prav vsa11 znak vsake vere in verski|' smernic. In včasih komunist dasi so zdaj vsi za Roosevelt in amerikansko demokracij0' hudo štoknejo RooseVelta, r i dosti odločno na strani tel1 "demokracij". Vse je zmede' no.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
i

1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
•
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAM
— Najboljši automobili za pogrebe, krate in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpdlagro brezplačno. — Cene zmerne.
i
:t
----
NAZNANILO IN PRIPOR0 ČILO
Vsem našim dragim naroč' nikom in prijateljem v Kefl1' merer, Wyoming in vsej ^' mošnji okolici sporočamo, le sprejel zastopništvo za lisf "Amerikanski Slovenec" 'I "Novi Svet" tamošnji ugledi rojak Mr. Konst. Podlesnik, je pooblaščen, da spi^ejei^ naročnine za oba imenova"'1 lista, kakor tudi za ogla?e obeh listov, sprejema naročij'1 za knjige našle knjigarne ^ '^ploh vse, kar je v zvezi z Sim podjetjem. Vsem rojakoi" ga prav toplo priporočan^ da mu gredo na roko in poifl?/ gaj o širiti dobre časopise. Uprava A. Slov. in Nov. Svet*
S§ 23 LET IZKUŠNJE	§
j Pregleduje oči in predpisuje očala |
I DR. JOHN J. SMETANA l
OPTOMETRIST
s	s
1801 So. Ashland Avenue §	Tel. Canal 0523	g
jj Uradne ure: vsak dan od 9. j| g zjutraj do 8:30 zvečer. •
^miiaiiiiimHiiiiii
iiimiii
uuffliiiuaiiJiiaiiK
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St)
Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL.
Pratike
Našim čitateljem sp^ ročamo, da smo jeli zalogo
Pratik za leto
in sicer obe vrsti
Blaznikov^
kakor tudi •
Družinski
Obe vrsti ste zelo nimivi in ju krasi s^ vilo lepih slik. Na^ čite si jih takoj, ler ne poide zalog0.
Vsak komad stane i poštnino vred
25 centov
Naročajo se od;
KNJIGARNA ,
AMER. SLOVENK
1849 West Cermak Roa^ CHICAGO, ILL.