Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 82.
v Ljailiaai, v solin, n. aprila 1914.
LtlO XLII.
~= Velja po pošti:
Za celo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24 —
za en meseo „ . . '„ 2'—
V	upravi prejemali mesečno „ 1-70
~ Sobotna izdaja: s
za celo leto....... T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12*—
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v
za dvakrat...... 15 „
za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zalivale, osmrtnici! iti:
enostolpna petitvrsta po 2 J vin.
■ ■■■ Poslano: -enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red
Ksr Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list n slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563« — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 20 strani.
Vstajenje.
Krščansko človeštvo ne pozna po-menljivejšega praznika kakor jc jutrišnji dan. Vstajenje je največji dogodek naše vere. Ono nam jc dokaz, da jc. duh silnejši od tvari, da dobro mora zmagati nad zlim, da smo namenjeni tudi mi za neskončni blagor in srečo. Iz vere v Vstajenje črpa kristjau svojo moč v boju zoper zlobo in krivico, svoj zmagoslavni optimizem, svoje nezlomljivo upanje v končno uresničenje najvišjih namenov v stvarstvu.
Iz vere v Vstajenje zajemajo svojo moč tudi krščanski narodi. Zakaj lc ta vera kaže narodu nepremični ideal vesoljnega človeštva: harmonično sodelovanje vseh plemen z njihovo naravno raznolikostjo, da postaja vse stvarstvo čimdalje bolj Bogu podobno. Tako varuje ta vera vsak narod v svoji posebnosti, ki je dar božji, ga ščiti zoper krivico in nasilje, obenem pa stavlja. meje pretiranemu plemenskemu šovinizmu.
V	celi krščanski Evropi je avstrijska država tista, ki bi morala najbolj za tem idealom stremi t i. V njej so združeni najrazličnejši narodi, ki jih vežejo velike kulturne koristi, da se morejo kolikor-mogoče svobodno razvijati brez strahu, da bi jih večji narodi absorbirali. Spajajo jih pa tudi silne gospodarske koristi. Zato bi ravno v tej državi moral vsak nekrščan-ski, brutalni, zgolj na silo pesti in števila opirajoči se nacionalizem biti nemogoč. Le tako bi krščanska Avstrija bila tudi v bodoče znamenit faktor svetovne civilizacije.
Žal, da temu ni tako. Okoli Ostmarke so se polagoma ¿vrstili mladi sveži narodi, Slovani, Madjari, Rurnuni, da skupaj z Nemci na podlagi krščanske kulture ustvarijo veliko skupno in bogato domovino, ki naj bj osvobodila še ostale njihove brate na vzhodu. Toda nemški uarod je .svojo krščansko misijo pozabil in postal
Itlačitelj onim, ki z njim vred verujejo v Krista. In v imenu teh idealov zahtevajo danes svojih naturnih pravic, veliko državo pa pretresajo hudi viharji.
V	tem rnetežu nasprotujočih si moči £mo posebno prizadeti Jugoslovani. Največji del naše krvi je trpel stoletja in stoletja do nedavno pod turškim jarmom, drugi pod bizantinskim ogrskim iu bene-'čanskim, Slovenci tudi nismo nikoli posebno dobrih časov videli. Ali se more 'kdo čuditi, če vse vre v nas, če hočemo tudi mi nekaj od življenja, če bi radi svoje ^bogate naravne moči udejstvovali, čc ho-
LISTEK.
Pilalova Hči.
r	Spisa) Ivan V a z o v.
' V onih dneh je bil Klavdij Riks, cesarski namestnik v Damasku, zelo žalosten: Njegova lepa soproga Popeja, hči pontijskega Pilata, ki je vladal v Cezarjevem imenu v Jeruzalemu, je hudo obolela. Njeni lepi udi so omrtveli in njeno telo je izgubilo svojo prožnost in gibčnost. Bolnico so morali nositi v nosilnici, zavito v rdeč baržun, pod atlasovo streho, da je mogla občudovati zunaj mesta krasne vrtove, ki so ga obkrožali kakor bliščeč venec.
Žc dve leti jc Popeja trpela vsled svoje nesreče in nobenega upanja ni bilo, da bi ozdravela. Zaman je klical njen mož iz daljnjih dežel najbolj vešče zdravnike, najbolj slovite čarovnike in učenjake, da bi s svojo umetnostjo pomagali njegovi ženi. Toda vse njihovo znanje, njihov trud in izkušenost je ostalo brezuspešno proti trdovratni bolezni, ki jc mučila dražestno Rimljanko.
Končno jc prišel pred bolnico neki popotnik iz Jeruzalema in ji povedal, da živi v deželi Judov čudodelnik po imenu Jezus Nazarenec. Na bolnikih tlela ču-
čemo svet s pridnostjo svojih rok in proizvodi svojega uma obogatiti? Kako moremo trpeti, da naši otroci ne dobe kruha na svojih tleh, da morajo tisoči od nas iskati sreče v tujini, da nas porabljajo samo za težka in nizka dela, da nas zaničujejo in bi rajši videli, da bi nas ne bilo? In vendar polje v nas mlado, šc neizčrpano življenje, klije v nas šc neizrabljena moč, je tako lepih in nedvignjenih zakladov polna naša zemlja, se pod našimi nogami razprostira morje, skrivno in mogočno hrepenenje vseh narodov! Ali je nekr-ščansko, nekulturno, če hočemo vse svoje sile napeti, da sc dvignemo višje?
Jugoslovani smo tudi krščanski narod. Lahko rečemo, da bolj kot oni, ki bi nas radi uničili kakor so uničili celc velike rodove onstran Labe, v Pomoranju, ob baltiških vodah. Slovan je bil, ki je. izrekel misel, da so tudi posamezni narodi udje mističnega Krislovega. telesa. V znamenju križa in vstajenja so se vršili vsi veliki boji Jugoslovanov za svobodo. Krščanstvo preveva naše narodne proizvode, krščanstvo tolaži iu krepi naše ljudstvo, naj bo v Alpah ali pa na dinarskih skalah. Globoko je veren jugoslovanski kmet; tuja mu jc še bolna nemška in romanska hi-perkultura, zdrava in obilna je šc njegova dcca, blagoslovljen njegov dom. Zato se ne čudite, da se dvigamo in nc nehamo zahtevati, kar je božja in naša pravda. Tudi mi smo otroci božji in hočemo delati in se dneva veseliti kot prosti možje in nc kot sužnji. Zato se radujemo Gospodovega Vstajenja, ker smo njegovi bratje in čakamo vstajenja naroda, ki sledi Krisf".
Naj bi ista čustva prevevala tudi naše sosede, naj bi duh krščanske pravičnosti in ljubezni, ki jo je Krist prinesel na zemljo, prešinil tudi one, ki imajo v rokah usodo lepe avstro-ogrske države. Potem bodo umeli naše hrepenenje, so ga bodo veselili in vsi bomo, sigurni svojega obstanka in bodočnosti, s podvojenimi močmi sodelovali za povzdigo skupne, vsem enako pravične in ljube domovine. Tako pride Vstajenje tudi za Avstrijo.
Čudno vprašanje. In vendar se nismo mogli premagati, da bi ne zastavili vprašanja v tej obliki. Zakaj? Mnogo jc med nami ljudi, katerim popolnoma manjka volje in požrtvovalnosti za narodno- ! obrambno delo. Na te se ne oziramo. Imamo pa med seboj veliko, res veliko ljudi, o katerih še nismo izgubili upanja, da bi i jim sedanje razmere in težke ure, v ko- 1 terih životari naš narod, ne vzbudile v j
deže: hromi vstajajo, slepi izpregledujejo in celo mrtvece obuja,
Popeja se jc razveselila nad to vestjo in je zaklicala:
»K temu čudodelniku hočem iti! Z dragocenimi kamenji ga bom bogato obdarila in dala mu bom tudi svojo dragoceno ovratnico z zelenimi dijamanti, ki jc vredna pet judovskih mest; samo ozdravi naj me.«
Tujec pa ji je rekel: »Dražestna Popeja! Ničesar od vsega tega ti nc bo pomagalo. Sam hodi okoli slabo oblečen in bos, živi z ubožci, sovraži vsako razkošnost življenja in ako mu pri-neseš še toliko zakladov, ne boš pridobila njegove naklonjenosti.
Kaj naj storim, da dobim zdravje, iz njegove roke?< jc zaklicala bolnica vznemirjena.
On zahteva od onih, ki iščejo pribežališča pri njem, samo eno: vero vanj.
Popeja sc je začudila nad besedami j popotnika, pomislila jc za hip, dotaknila sc j čela s snežnobclo roko, ki jc lesketala od dragotin, in zopet vprašala:
Verovati vanj? Kaj naj mu verujem?
-Verovati, da jc božji Sin.
Božji Sin? To jc nekaj, česar nc ver jem ...«
In še dolifo notem jc izprašcvala tujca.
kratkem še dozdaj neizrabljenih in nepreizkušenih sil za narodnoobrambno delo.
Stotero in stotero slovenskih ž u p -n i j imamo, imamo še stotisoče Slovencev, imamo še nebrojno število inteligence, delavcev in kmetov, ki še niso priglasili pristopa v slovensko narodno vojsko. Vem, da bodo stopili pod ta prapor slej ali prej, ker bodo v kratkem še hujše razmere udarile nad našo domovino, kajti bliža se žc čas, ko sc mora cel narod boriti za eno samo ljudsko šolo, za eno slovensko kmetijo, za enega trgovca ali obrtnika, za eno uradniško mesto, za eno slovensko bcsedico na železnici ali v sodniji in vladi.
Naša sveta dolžnost je, da. ob teh svetih praznikih kličemo vsem spečim: Vsta-nite iz grobov. Težka zavest greha in izdajstva narodnih interesov bi ležala kakor prekletstvo vse bodoče čase nad nami, ce ne bi zdaj zopet z mogočnim glasom klicali v slovenske kraje in ljudi: Pripravite se! Bliža sc zadnji odločilni boj. Ustanovite v vsaki župniji že letos novo »S t r a ž i n o« podružnico. Obstoječe pa poživite in okrepite!
imejmo pred očmi sledeča dejstva: 1. Naš narod je maloštevilen, šteje komaj poldrug milijon duš. Velik del naših ljudi jc tamkaj v Ameriki, tamkaj v Westfalîji, da jih ne vidi več naše oko. Doma jih ni več in vsak teden nam jih tuji parobrodi odpeljejo število za številom čez morje. Ni treba hoditi daleč, pridite samo enkrat v Trst, ko ima odpluti parnik : Austro-Amerikane«.
2.	Naša zemlja je m a j li n a. Od najsevernejšo točke, Št. Ilja nad Mariborom do Trsta jo prevoziš v brzovlaku v dobrih šestih urah, od Šmohora pri Beljaku pa doli v Belokrajino v 7—8 urad.
3.	Ljudstvo, na tej majhni krpi zemlje živeče, je že pred 1000 leti izgubilo svojo državnopravno neodvisnost. 500 let je letos, kar je na Gosposvetskem polju zadnjič doživel slovenski jezik svojo nekra-teno in popolno pravico in spoštovanje v javnem in državnem življenju. Od tega časa. je bil samo jezik llačanov, odvisnih, zato nevpoštevan, še danes nepriznan in zaničevan orl tujcev. Iščite v osnovnem državnem zakonu zajamčeno enakopravnost našega jezika v šoli, uradu in javnem življenju! Kje jo najdete? Samo na tistem papirju, v mrtvih črkah, zato jc sama mrtva, ker v življenju dneva je nc dobite. Vsak dan nam pojasnjuje vedno bolj prepričanje, c'a vlada ali nima volje ali nima moči, da bi uresničila državne zakone in
j nam dala naše narodne pravice. 6 koroških občin ima od državnega sodišča izdano razsodbo v rokah, da imajo le občine pra-
Mnogo dni in noči jc bila Popeja zamišljena. Opazovala jc svoje v cvetju mladosti omrtvele ude, žalovala in jokala kot otrok. V njeni duši pa je vendar vstajala vedno bolj jasno podoba onega skrivnosti polnega čudodelnika, ki se imenuje božjega Sinu in dela čudeže, ki presegajo vse meje človeškega razuma. In vsled želje, da bi kmalu dobila zopet svoje prejšnje zdravje in prožnost, ji je rastla v srcu nestrpnost, da bi videla tega moža. Bila jc celo pripravljena verovati v njegovo božanstvo.
-Ako nadkriljuje tako ljudi po duhu in moči, potem jc gotovo božanstvom bližji kot drugi; samo bogovi so tako vsemogočni, da morejo z enim pogledom czdravljati brezupne bolnike. Naši bogovi pa mi nočejo pomagati — hočem izkusili moč Boga, za katerega sinu sc izdaja ta Nazarenec.«
In vera jc rastla v njeni duši vedno bolj in bolj.
Popeja je sklenila, da potuje v Jeruzalem, kjer se bo najlažje sešla z Jezusom, kot so ji zatrjevali. Ker pa jc vedela, da bi njen mož ne dovolil, da bi se tako ponosna in plemenita Rimljanka ponižala s prošnjo pred kakim zaničevanim judovskim čarovnikom, jc rekla Klavdiju, da iskreno želi obiskati svojega očeta. Ta želja je vzbudila v Klavdiju začudenje, kajti izpolnilc\ lake želje jc biki za žen-
vico do šol s slovenskim učnim jezikom. In vendar jih nimajo!
In poglejte v šole, sodnije, okrajni glavarstva, davkarije, na železnico in pošto, preudarite, koliko da država drugim narodom za njihov kulturni in gospodarski razvoj, koliko pa stori za nas!
Imejte pred očmi sledeče dejstvo: Nemci zidajo »most do A d r i j e». Kar sc jim nc posreči germanizacija s pomočjo državne in deželne uprave in železnic in nemškega kapitala v naših krajih, to skušajo doseči: Volksrat, Schulverein, Südmark, Heimstatt. Zapomnimo si to, da jc največji »Vsenemec«,. ustvaritelj Nemčije, železni kancler Bismarck rekel: »Triest muß wieder eine deutsche Stadt werden <! Zapomnimo si to, da so ta nemška društva dobila cilj in geslo svojemu : Drangu nach Süden« iz »rajha«, da so si postavila za gesla: »Wir wollen, daß dcutsch bleibt, was deutsch ist und deutsch wird, was dcutsch war.« To pomeni po njihovi razlagi: Do nesrečnega leta 1866. so te avstrijske pokrajine, kjer stanujejo Slovcnci, spadale skoro 1000 let formalno k nemški državi. In zato hočejo, da bode zopet nemško, kar je b i 1 o nemško. Kako naj se to zgodi? Slovenci lega nočemo. Tedaj z grda! Germanizirati, to je povelje, A kdo jim jc dal pravico teptati naše pravicc in Slovencu jemati zemljo, jezik in otroke? Odgovor na to vprašanje je dal pred kratkim na zborovanju nemškega političnega društva v Mariboru, Vsenemec dr. Ursin: ^Unsere Vorfahren liaben germanisiert; warum sollten auch wir nicht germanisieren?' Iz dejstva, da so predniki Nemcev germanizirali naše kraje, izvira pravica Nemcev, da smejo tudi še danes in naprej germanizirati.
In kako se vrši ta germanizacija? Deutscher Volksrat (nemški narodni svet) vam že par let prej po svojih dobrih zvezah izvoha, kje bo prosto mesto kakega uradnika ali sluge. Napne vse svoje sile in na tisto mesto pride — Nemec, ki si je svest, da ga je spravil Volks-rat na to mesto, kjer naj bo sam živ steber za nemški most do Adrije. Volksrat in drugi faktorji so zabili takih »stebrov« žc neštevila v slovensko zemljo, posebno ob železnicah in morju. Mostnice za ta nemški most pa mečejo na te stebre druga društva.
»D e u t s c h e r S c h u 1 v e r e i n« žft 34 let »deluje«, ne sicer samo na Slovenskem, ampak zadnje čase posebno na Slovenskem. Vedeti moramo, da šteje okoli 2500 podružnic, da znašajo njegovi prejemki letno na. milijone, da je na Slovenskem okoli 100 krajev, kjer vzdržuje nemške otroške vrtce, šole ali podpira »nem-
ško, kakor je bila Popeja, v zvezi z velikimi težkočami.
Toda njene prošnje so bile lako trdne in odločne, da ni mogel odreči svoji ljubljeni trpeči ženi. Ukazal jo jc položiti v voz na mehke svilene blazine ter jo je poslal s svojimi zvestimi služabniki v judovsko deželo.
Ko sc je že vozila tri dni po cesti, ki se vije z visokimi cedrami ob vzhodnem vznožju Libanonskega pogorja, je prišla Popeja četrti dan proti večeru v Judejo, peljala sc severno mimo Jozafatovc doline in se bližala Jeruzalemu.
To je bilo pred judovskimi praznik* passa.
Ko jc hotela kreniti proti severnim vratom mesta, jc videla veliko množico ljudi, med katerimi so blesteli šlemi rimskih konjenikov. Množica se jc pomikala v smeri proti zahodu k bližnjemu golemu griču.
Popeja jc opazovala sprevod, nc da bi vedela, kaj pomeni, ter je nadaljevala svojo pot.
Takoj pred mestnimi vrati je srečala rimskega častnika nn konju, ki je hitel za množico. Ukazala je ustaviti vo7. ter vprašala častnika, kam gre množica.
Na oncin griču bodo pribili na križ na smrt obsojenega zapeljivca ljudstva. Jezusa Nazarenca!« jc odgovoril in se priklonil pred presvitlo hčerjo Pilata.
ško misleče« učitelje na narodnih mejah ali daje ubožnim občinam podpore in posojila za šolske stavbe, seveda za proti-uslugo, da na tisti šoli gospodari nemščina. Dognano dejstvo je, da je v teli šul-ferajnskih šolah čudno število otrok s slovenskimi imeni.
»S ii d m a r k« (Južna pokrajina; tako Nemci imenujejo našo zemljo) praznuje letos svojo 251etnico; šteje okoli 1000 podružnic in 100.000 članov in letnih dohodkov tudi čez milijon. Dosedanje njeno delo nam dokazuje, da je Siidmarka tisto društvo, ki vse niti in sile germanizacije drži v svojih rokah in poskrbi za enotno in smotreno gerrnanizacijo potom drugih faktorjev, voditelj boja proti nam je in ima najbolj prebrisan in najrealnejši bojni načrt. Osnovni načrt Nemcev je sledeči: Na Koroškem pri Beljaku in po Rožni dolini ob železnicah zabiti nemški klin med Slovence in tako ločiti ziljske Slovence od podjunskih; od Velikovca preko Dobrle-vasi zopet zabiti drug klin proti Železni Kaplji. Raztrgati dosedaj skupno naseljene Slovence, enega ločiti od drugega, ker ger-manizacija raztrganih delov bo šla lažje! Na Štajerskem isti načrt: ob železnicah, cestah in rekah, koder so danes mesta, trgi in najvplivnejše vasi, v katerih je središče gospodarskega, kulturnega in političnega življenja ustanoviti nove nemške jezikovne otoke, obstoječe pa utrditi, s čimer je zopet zabitih nekaj novih stebrov za most do Adrije. Vedeti moramo namreč to, kar se čisto premišljeno in z železno doslednostjo dogaja sleherni dan v teh najvažnejših krajih: kjer je le peščica Nemcev, morda nekaj uradnikov ali kaka fabrika, tisti kraj že smatrajo Nemci za svojo »narodno posest«. Ne mine dolgo, in v tistem kraju se odpre nemška šola, Siidmarka pa poskrbi, da se v istem kraju naselijo razni nemški obrtniki in trgovci. Kajti glavno delo Siidmarke obstoji v naseljevanju nemških kmetov in obrtnikov. Siidmarka se v svojem oklicu za 25letnico hvali, da je izdala za naseljevanje že čez 3 milijone. Kupuje slovensko zemljo, naseljuje Nemce iz rajha, same protestante, tem naseljencem dalje naseljevalne premije do 2000 K, posojila proti 2% obre-stim, jim daje podpore za orodje, vzdržuje knjižnice, ustanavlja gospodarske zadruge, prireja predavanja. Kjer pa sama ne more kupiti, pa vsaj posreduje, da slovenska zemlja pride v nemške roke. Drugo glavno delo: je naseljevanje obrtnikov, skrb za obrtni naraščaj, navadno uvaža dunajske sirote.
Zadnje čase se je ustanovilo še drugo društvo »H e i m s t a 11«, ki ima edini namen naseljevanje Nemcev na slovenski zemlji, ker se je ustanoviteljem tega društva zdelo dosedanje delo še prepočasno. Narod brez zemlje ni mogoč, ker ne more letati po zraku, ampak stati na zemlji.
Tako nam povodenj od severa trga kos za kosom od rodne grude; ruje kakor krt pod celino naše zemlje in polaga mine, ki naj raztrgajo celoto zemlje in skupnost naroda. Kajti Nemci dobro vedo, da je tisti dan, ko se jim posreči ob vseh cestah, železnicah in vodah dobiti v svojo oblast najvažnejše občine in trgovino, da je tisti dan naša zemlja pretrgana na več malih kosov, kjer bo slovenska okolica — slovenski kmet — moral narodno oslabeli in gospodarsko se usužnjiti, ker ne bo v trgih, kamor hodi prodajat in kupovat, več slovenskih trgovcev in obrtnikov. Nemci dobro vedo, da je ta enostranost Slovencev: pomanjkanje svojih trgovcev in obrtnikov in industrije, naša največja slabost, zato z vso silo in kapitalom delajo na to, da ta mesta zasedejo s svojimi ljudmi in
da nemški kapital naše ljudstvo na rodni zemlji zasužnji.
Ne moremo drugače, kakor da ta nemški bojni pohod preko naših trupel označimo z lastnimi besedami Nemcev. V letošnjem Siidmarkkalendru stoji zapisano:
Ako hoče nemški narod svojo posest razširiti, more to storiti tam, kjer mu stoji nasproti najmanjše število tujega ljudstva in s kolikor mogoče nizko sfoječo stopnjo kulture. Ti pogoji so izpolnjeni na južnih izhodih alpskega pogorja. Saj 80 milijonom Nemcev v Srednji Evropi ne stoji na poti več kakor 1 4> milijona Slovanov, ki jim zastopajo pot do Adrije.«
Zadnje čase — in res bil je že skrajni čas, je začela slovenska javnost obračati večjo pozornost Trstu in morju. Dogodki na Revoltelli» y Trstu, občinske volitve v Gorici, združen nastop Italijanov in Nemcev proti Slovencem, strah dveh kri-vičnikov pred revežem, ki nima nič drugega kakor zdravje v sebi in svojo pravico, vsi ti dogodki kažejo, da se ves narodni boj teh 3 narodov bije »za Trst in m o r j e«. Resnica je to, tu je naša moč. naša boljša bodočnost in tu bo padla odločitev. Zato je razumljivo, da sta se združila Nemec in Italijan proti Jugoslovanom. Italijan zato, ker je sam slaboten, Nemec zato, da s hlinjenim prijateljskim zavezništvom izrine Italijana samega od morja.
Za nas je važno to: Italijan in Nemec ne čutita prav nobene potrebe, da bi se z nami sporazumela. Jasno nam povejo v obraz, da nam ne priznajo pravice do življenja na rodni zemlji. Njim je glavno njihova volja, ki je čisto nasprotna uaši, tako kakor rablja in obsojenca. O dalekosež-nosti njihovih namenov in železni volji, te uresničiti, nam podaja vsakdanje življenje na raznih krajih in v raznih oblikah dovolj jasnih dokazov, takih, da jih mora tudi zadnji razumeti.
Razmere pa vendar še niso take, da bi morali obupati. Vemo, da so naše narodne pravice svete, od Boga dane, in to živi v nas: »Pravica mora zmagati! <
A ne brez našega dela!
Slovenska Straža ima nalogo, vemo katoliško slovensko ljudstvo organizirati in pripraviti za to narodnoobrarabno delo, Njeno delo sloni na treh trdnih skalah: veri, narodnosti in patriotizmu. Vero je vzela zato za temelj, ker je ta bistven znak slovenskega ljudstva, ona skrivnostna moč, ki je naše ljudstvo ohranila pri življenju v času tisočletnega trpljenja. Zato hočemo, da je vse naše narodnoobrambno delo prešinjeno z versko mislijo, ker so katoliška načela pravičnosti in ljubezni najtrdnejša opora naših zahtev. Zato hočemo katoliška načela imeti za vodilo svojemu delu.
Jasno izpovedujemo, da smo Avstrijci in hočemo ostati Avstrijci, ker je to v interesu naše bodočnosti. Pa tudi interes Avstrije je, da ostane na tej zemlji Slovenec gospodar. Prišel bo čas — in ni več daleč — ko bo morala država spoznati, da s tem, če pusti zadaviti Slovence, jenja tudi sama biti velesila. Mi šc vedno zvesti Jugoslavni smo njena pljuča. Če izdihnemo mi, izdihne tudi Avstrija kot velesila.
Kaj nam je storiti? Kdor je bral dosedanje vrstice z glavo in srcem, bo vedel, kaj ima storiti:
Slovenska Straža čaka novih bojevnikov!
V spomin na 5 0 01e tnico nove podružnice v življenje!
»To se ne sme zgoditi! To se ne sme Zgoditi!« je zaklicala. Popeja prestrašena. »Usmrčenje se mora preprečiti! Jaz hočem to!«
Častnik pa je izjavil, da more samo Pilat preklicati svoj lastni ukaz, za kar bi bilo treba mnogo časa in bi bi! medtem zločinec že križan.
Obupno je obrnila Popeja pogled proti Golgati, kjer se je ustavila množica in kjer se je godilo nekaj groznega ...
»Peljile me hitro tja, on ne sme umreti! - je zaklicala svojim služabnikom. Hitro so dobili nosilnico — kajti z vozom niso mogli iti do vrha — in nesli dražestno Popejo po kamnitem griču navzgor.
Ko je dospela na vrh, je zagledala Popeja prestrašena tri križe in na vsakem je visel človek. Usoda se jc izvršila!
Na povelje Popeje so razgnali množico, ki je kriče in razsajaje stala okoli križev. Pod srednjim je stala nezavestna žena in dve drugi ženi sta zrli s solznimi očmi in sklenjenimi rokami na mučenika, iz čigar ran na rokah in nogah je kapljala kri.
Nema in nepremična je strmela Popeja z žalostnim pogledom v trpeče obličje Kristovo, na čigar milih potezah je bilo videti grozne bolečine križanja.
Uboga Popeja se je trudila srečati vsaj njegov pogled, ki je žarel kljub nepopisnim telesnim bolečinam dobrote in milobe. Oči Kristusove pa, obrnjene na
' jokajočo mater, se niso niti enkrat ozrle na Popejo,
Reši me!« je šepetala in, ni obrnila pogleda z obličja Kristovega. *
Naenkrat je obrnil Kristus oko s svoje matere na Rimljanko ... In njujine oči so se srečale. Gledal jo je nekaj trenutkov z milim, žalostnim in nepopisno globokim izrazom... In z močjo tega pogleda, ki je pretresel vse njeno bitje kot nebeška iskra, je začutila naenkrat globok, silen učinek in nekaj novega, sladkega, nekaj poživljajočega je napolnilo ■ njeno dušo ...
Poln strahu in začudenja je pričakoval Pilat vrh marmornatih stopnjic svoje palače ohromelo hčer, ker mu ni bil znan namen njenega obiska.
Ko pa jo jc zagledal, kako jc sedela žalostna v vozu, je iztegnil roke v pričakovanju, da jo bodo krinesli k njemu.
Začuden pa je videl Pilat, kako je Popeja sama izstopila iz voza, kako je s poveljujočo kretnjo potisnila na stran služabnike, ki so ji ponudili pozlačeno nosilnico, in kako je stopala kakor brza gazela po stopnjicah navzgor ...
In ko se jc vrgla okoli vratu svojega očeta, je zaklicala jokaje: »Oče, danes ste umorili Boga!«
In vsi so začudeni gledali ta čudež.
Pangermonska Iredeoia Da lužno-avsirijslih železnicah.
Pod bombastičnim naslovom: >Pan-slavistična iredenta na južnoavstrijskih železnicah« je »Grazer Tagblatt« dne 31. marca t, 1. objavil uvodnik. Nismo imeli prvotno namena odgovarjati na ta sirov napad; ali če vendar odgovarjamo, storimo io, da pokažemo naši širši javnosti, s kakšnim vsenemškim parom, kakšnimi lažnjivimi denuncijacijami navzgor nastopa nemško železniško uslužbenstvo proti slovenskemu železniškemu uslužbenstvu, kakor se to ne godi v nobeni drugi stroki državnega uslužbenstva. Zakaj te napade piše in objavlja organizirana družba nemških železniških uradnikov, pa naj si iščemo te pri samem c. kr. državnoželezni-škem ravnateljstvu v Trstu ali v Gorici ali pa v Ljubljani. To je tisto troje gnezd, kjer se kuha »panslovanska iredenta na južnoavstrijskih železnicah«.
V	tej konštataciji nas potrjujejo takoj prvi odstavki tega bombastičnega uvodnika, kjer govori napada telj, da sta slovanski narodnostanovski organizaciji le del slovenskih političnih organizacij. Kje in kdaj? Dokažite, gospodje, najprej in potem govorite! Nasprotno vam pa mi moremo dokazati, da so vaša narodno-stanovska železničarska društva politična društva, ki streme za tem: pregnati slovenskega železničarja z njegovega dosedanjega mesta na njegovi zemlji, kamor naj pride vaš zaupnik. Slovenski že-lezničarski organizaciji zahtevate samo to, da na slovenskih tleh dobodi kruha pri železnici Slovenec, vaša društva pa vodijo ekspanzivno politiko. Hočete dokazov?
Poglejte samo enkrat »Nemškega železničarja«, glasilo »Državne zveze nemških avstrijskih železničarjev«, V vsaki številki piše o »počehovanju železnic« in poživlja nemške ljudske zastopnike, da energično nastopijo proti temu »počehovanju«. Tudi o Slovencih na južnem Štajerskem je pisalo to glasilo. Še ekspanziv-nejšo politiko pa je razglasilo glasilo nemškega uradniškega društva. Ni se še jela graditi železniška proga po Belokranjskem, ko je to glasilo že pozvalo nemške ljudske zastopnike, naj zastavijo ves svoj vpliv na merodajnih mestih, da bodo svoječasno nastavljeni na tej novi progi — torej na progi na popolnoma slovenski zemlji — nemški železniški uslužbenci! Temu pozivu pa je seku udirala ljubljanska podružnica nemškega uradniškega društva, ko je na svojem občnem zboru ali leta 1911. ali 1912. v ljubljanskem kazinu sprejela resolucijo, da se osrednje društveno vodstvo pozove, da zastavi ves vpliv, da pridejo na novo progo nemški uslužbenci.
Drugi dokaz.
Lansko leto je glasilo nemških železniških uradnikov prineslo članek o nemškem narodnem delovanju ob A d r i j i. V tem članku pravijo dobesedno:
V vztrajnem in tudi že uspešnem delu za. narodno (uemško) stvar deluje — nemški narodni svet za. Kranjsko in Primorsko. Vestno ga morajo podpirati člani »Nemškoavstrijskega društva železniških uradnikov«, ki že sami ne pripadajo narodnemu svetu.
In dalje se glasi v tem članku:
»Ako imamo enkrat tu gospodstvo v rokah, moremo zariniti zagvozdo v Slo-vanstvo od več strani in korak za korakom zopet pridobiti tla, kakor smo jih izgubili, ter na Kranjskem in Primorskem enkrat v dogledncm času zopcl vpostaviti edino posest nemštva, n a c i o n a I n e g a nasprotnika pa morda popolnoma. izpodriniti iz naših lepih julijskih dežel.«
V	teli besedah je menda dovolj jasno izražen program nemškega železniškega uradniškega društva, katerega podružnice so na Slovenskem samo eksekutive nemških narodnih svetov. Da pa nemški železniški uradniki od lanskega leta niso ostali nezvesti gori izraženemu programu, nam to jasno dokazujejo besede goriškega načelnika državnega kolodvora, znanega inšpektorja \V i e s e r j a, ki je na občnem zboru goriške podružnice dne 14. marca t. 1. poudaril, »da smo ravno mi nemški uradniki v prvi vrsti poklicani varovati nemštvo na mejah in podpirati, in da se morajo vse naše moči porabiti za ta boj. Prosil je glavno vodstvo, naj bo prepričano, da bomo stali mi kot možje in da bomo vztrajali v boju za nemštvo kot stebri...« Končno je zaprosil zastopnika osrednjega vodstva, »da v bodoče posveča našim dogodkom v narodnem oziru posebno pažnjo in nas podpira.« — Glej »Deutsch - österr. Eisenbahn - Beamten-Zeitung« z dne 5. aprila 1914, št. 14., stran 101, »Društvena vest iz Görice«.
Hočete še drugih dokazov za politično delovanje nemškega uradniškega društva? Mislimo, da ni treba. Že povedano nepobitno dokazuje, zakaj so nemški železniški uradniki pred petimi leti vrtali
toliko časa, da se je preje skupno železniško uradniško društvo proglasilo za nemško narodno društvo, in postavili slovanske železniške uradnike pred alternativo: izstopiti prostovoljno ali pa bodo izbacnjeni. Slovanski železniški uradniki so izstopili ter si ustanovili svoja narodno-stauovska društva, njih denar pa — ki ga ni malo — pa je ostal v nemškem uradniškem društvu, seveda kot bojno orožje proti bivšim slovanskim članom, torej tudi slovenskim. In tedaj se jc tudi ustanovilo narodnostanovsko društvo jugoslovanskih železniških uradnikov, ki je danes tarča tolikim neosnovanim napadom z nemške strani po principu: blati, nekaj se vedno prime. Da znajo na nemški strani izvrstno blatiti, o tem nas iznova prepriča vsak napad, ki pa. obenem ne dokazuje drugega kakor namen ugonobiti slovenskega železniškega uslužbenca. Kako malo je nemškim železniškim uradnikom za železniško službo, dovolj dokazujejo besede Wieserjeve, ko pravi, da morajo nemški železniški uradniki na mejah porabiti vse svoje moči za Nemštvo. Služba je torej tem gospodom deveta briga, boj zoper svojega službenega tovariša-Slovenca jim je glavni princip.
Napadatelj v »Tagblatiu« govori dalje o uradnem službenem jeziku; no, ta uradni jezik je ta list že tolikrat premlel, da mora že presedati njegovim čilateljem samim. K temu vprašanju se povrnemo ob priliki, zato ga za danes preidemo.
Potem pride napadatelj na podpira» teije slovenskega uslužbenstva, ki so po njegovem nemškem mnenju: personalni referent pri petem oddelku, prometni in transportni kontrolorji. Kdo sprejema prosilce v železniško službo? Prvi oddelek tržaškega železniškega ravnateljstva govori — kakor jc vsaj nam znano —- prvo besedo. Kako dela de iacto ta oddelek, ve vsa slovenska javnost dovolj jasno, ko so postaje po slovenski zemlji prenapolnjene z nemškimi uslužbenci. V zadnjem času je bilo sprejetih gotovo nad petnajst nemških poduradniških aspirantov, medtem ko je bilo sprejetih kakih troje ali četvero slovenskih prosilcev. In ta uovi nemški poduradniški naraščaj je določen baje za novo progo, torej dokaz, da so iu nemški narodni sveti odločevali in ne pravica slovenskega naroda, da naj služijo slovenski železniški uslužbenci na postajah na slovenskih tleh. Isto-tako je s slovenskim uradniškim naraščajem. Če je bil sprejet kak slovenski prosilec, sta bila sprejeta obenem dva nemška prosilca, toda že od vsega začetka z razliko. Nemški prosilci — bodisi to, da so bili ti svoječasno častniki, bodisi da so prišli iz pripravljalnice za uradniško železniško službo — so bili sprejeti ali takoj kot asistentje, ali pa s plačo od 60 do 80 kron. Kako je s prometnimi in transportnimi kontrolorji, o tem bi bila vsaka beseda odveč. Od treh prometnih kontrolorjev je eden Slovenec; od treh stransportnib kontrolorjev ni nobenega Sloven-c a. Dopisnik torej postavlja resnico na glavo, kakor tudi govori neresnico o spre-» jetju slovenskega naraščaja. Dopisnikova* želja je pač pokazati nemški javnosti, ka-J ko se zatira nemško uslužbenstvo pru tržaškem ravnateljstvu, samo da bi vrget tem večji odij na slovenski naraščaj, da bi ga železniška uprava zatirala še bolj kot ga že zatira.	^	l
Da dopisnik »Grazer Tagblatta« n$i mogel preiti interpelacije, stavljene o zapostavljanju slovenskega uslužbenstva pri državni železnici na Slovenskem, se ne čudimo, ker resnica oči bode. Da bi smeli in tudi morali slovenski železniški usluž-benci polagati izpise v svojem materinen^ jeziku, to je samo pravica, ki jo zagotavlja slovenskemu narodu § 19. osnovnih zakonov, Kar se pa tiče raznih dopisov o raz-* merah pri tržaškem železniškem ravnateljstvu in napadov na Slovence po vser nemških listih, naj pa nemški železniški uradniki denejo roko na srce; nostra culpa. Jasno kot beli dan je, da vse napade na slovensko železniško uslužbenstvo pišejo le ti. Saj se je nemškemu narodnemu svetu v Trstu in Ljubljani lanskega! leta ponujal neki nemški uradnik z Dunaja, da ta dva narodna sveta podpirat^ njegovo prošnjo za tretjega transportnega kontrolorja v Trstu, češ, da je agilen narodni bojevnik in tudi pisatelj. Ponujal se je torej pisatelj; kaj je mož mislil pod tem naslovom, ne bo težko uganiti; »Grazer Tagblatt« pa bi bil dobil v tem možakarju gotovo izborno pisateljsko moč — Hočete še dokazov?
Pa še lo-le pribijemo: .
Vam in z vami vred vsenemškim narodnim svetom je jako malo za vaše nemške tovariše, ki so uradniki, samo uradniki; vi hočete imeti tu na jugu same peteline, same zagrizene eksponente vsenemške iredentovske mi-s 1 i, ki naj pritiskajo slovenske uslužbenec, ki naj jih z lažmi denuncirajo, ker drugače bi se ne bili mogli izreči v nekem pismu na vaš tržaški narodni svet: Nam ni za V/iescrja (postajenačelmk v Gorici — op. ured.). nam je le za nemško stvar v Gorici. S tem
stavkom ste zopet jasno dokazali, za čem stremi vaša in z vami vred vsenemška politika: Železnice po Slovenskem in z njimi skupno nemški železniški uradniki in uslužbenci sploh naj bodo pripomoček k zgradbi vsenemškega mostu ob Belta do Adrije. Kaj varn mar, da so železnice trgovsko podjetje!
Sicer pa si bomo proti tem gnjusnim denuncijantom vedeli pomagati. Ne bo treba -strogo zaupnih prezidialnih aktov«, ki naj zakrijejo službene grehe teh eksponentov, kakor se je to zgodilo pri vašem eksponentu Wiescrju v Gorici. Seveda, če se mora — podčrtano mora — dati nemškim uradnikom radi velikih službenih neredov nos — slovenskemu uslužbencu bi naprtili disciplinarno preiskavo in občutno kazen — se jim da nos -strogo zaupno< s prezidialnim aktom, da vendar nihče ne ve, za kaj gre, da vendar nihče ne bi znal, da sc meri z dvojno mero: s prizanesljivo za Nemca, s strogo in drakonično za Slovenca. Taka je pravica za ene, taka jc pravica za druge, ali vedno je tepen slovenski usluž-b e n e c : to pa je previdno zamolčal dopisnik >Gra?er Tagblatta«, zato ker je tako objektiven!
Ali nismo še danes govorili zadnje besede!
temu principu ne bi ugovarjali, ker je praktičen in pameten; ugovarjamo le, da je naša politika vedno tako kavalirska, da z neko pretirano nobleso vse dovoljuje, kar kdo od nas hoče.
Zato se bojimo, da si bo dala naša vlada v Opatiji tesne spone, katere ji že itak oklepa laška lokavost, še nekoliko pridrgniti. Vsak korak, katerega bo napravil grof Berchtold v svoji jadranski politiki, bo obtežen in oviran s kako utežjo, katero mu bodo privezali Lahi na noge, a vse pod gesto »odkritosrčnega prijateljstva in prisrčnih medsebojnih razmer.«
Zato je naše mnenje: Avstrijsko-laško prijateljstvo in pogodbe, na katerih isto sloni, so danes bolj kot kedaj prej potrebne temeljite revizije!
Če bi sestanek v Opatiji rodil tak sad, potem tega sestanka nihče ne bi bolj gor-ko pozdravil, kakor mi. Toda nas prevladuje povrh še ta bojazen, da se bo v Opatiji govorilo tudi o Slovencih in Hrvatih v Primorju in da sc bo pri tej priliki laškemu ministru obljubilo, da bo Avstrija še bolj kakor dozdaj podpirala laški element v našem Primorju. Zato se Slovani ob Adriji tega dneva čisto nič ne bomo veselili.
hov. Srbi kruto preganjajo vse Mace-donee, ki se priznavajo za Bulgare. Z ognjem in mečem izkušajo zatreti bul-garski element v Macedoniji. Stotine BuIga rov ječijo v srbskih ječah, mnogo so jih poklali in postrelili, mnogo oropali. Neki francoski katoličan iz Bitolja poroča v sofijskem dnevniku »Utro«, da Srbi vladajo mnogo grozo-viteje kakor so vladali Turki. Bulgari bi se radi izselili, toda srbske oblasti jim ne dovolijo.
Še strašnejo postopajo Grki. Iz grške Macedonije še vedno prihajajo bulgarski begunci, ki pripovedujejo, da Grki na nečloveški način mučijo in preganjajo mirno in neoboroženo bul-garsko prebivalstvo. Kljub amnestiji so grške ječe še vedno polne nedolžnih Bulgarov, katerih edina krivda je to, da so Bulgari. Solunskega katol. škofa so Grki s terorizmom dobili popolnoma v svojo oblast in ga prisilili, da preklicu-je, kar je prej pisal in govoril proti grškim krutostim.
Iz nove Bulgarije.
V zadnjem pismu sem sporočil, da so macedonski katoličani po večini pri-bežali v novo Bulgarijo okoli Strumi-ce in Petriča ter da tam živijo v skrajni bedi in zapuščenosti. Od svojega solunskega škofa Epifanija Šanova ne morejo pričakovati pomoči. Macedonski katoliški duhovnik Ciprijan Deli-anin, ki sedaj zbira katoličane okoli Strumice, mi je pisal, da ima veliko dela z naseljevanjem, ker mora biti pri razdeljevanju zemlje povsod sam zraven, da ne nastanejo nevarni prepiri ali celo poboji med skrajno izstradanimi begunci. Protestantje še vedno delijo podporo in agitirajo za prote-stantizem, katoličani so pa zapuščeni. Vendar še ni prenehalo katoliško gibanje med pravoslavnimi Bulgari. Katoliški veri se tukaj obeta lepa bodočnost, ako bodo mogli kmalu zgraditi potrebne cerkve in šole. Šolsko vprašanje je. najnujnejše, ker bi se s šolo lahko združila sirotišnica, ki bi telesno in moralno rešila veliko število sirot, ki goli, bosi in lačni postopajo brez dela in zavetja.
Bulgarija torej zares potrebuje miru, da bo mogla urediti naselitev beguncev ter rešiti celo vrsto perečih gospodarskih in kulturnih vprašanj.
Boj za zemljo na Poznanjskem.
Pred nekaj dnevi so prinesli časniki drobno, toda jako značilno novico:
»Gospodična Ivana Kennemann je
prodala Poljakom svoje veleposestvo.«
Te besede govore celo knjigo. Oče omenjene gospodične, gospod Kennemann, je namreč eden izmed ustanoviteljev takozvane Hakate. Zbrali so se gospodje: Haneraann, Kennemann in Tiede-mann ter ustanovili društvo s podobnimi cilji kakor je naša zloglasna »Siidmarka<-. To društvo ima za namen kupovati zemljo od Poljakov in naseljevati na nji Nemce. Po ustanoviteljih so imenovali društvo z njihovimi začetnimi črkami kar na kratko H K T (Hakata). Od tega je potem celo protipoljsko postopanje dobilo ime Hakata.
Pruska vlada je izdala za nakupovanje zemlje od Poljakov tekom enega desetletja že čez 1000 milijonov mark ali po 100 milijonov mark na leto. Uspeh tega boja pa je, da je sedaj gospodična Kennemann prodala posestvo svojega očeta Poljakom!
Vsa pruska sredstva, da bi pognali Poljake z zemlje, so torej brezuspešna. Obratno: Poljaki kupujejo zemljo od Nemcev.
Oglejmo si torej, kako sc vrši na Poznanjskem boj za zemljo in v čem tiči skrivnost, da zamorejo Poljaki pri nakupovanju zemlje konkurirati s Hakato, dasiravno ima tako silno podporo od vlade.
Nemec ne mara rad obdelovati zemlje. Nemško kmečko dekle se nekoliko izobrazi in zgladi, potem pa gre v mesto, postane prodajalka v trgovini, prodajalka cvetlic v varijetejih, komptoaristka ali blagajničarka. Poljsko dekle ostane doma, dela na polju, se omoži ter rodi lepo število otrok, Nemec da sinove v šole, plačuje zanje, ko so izštudirali, postanejo uradniki v mestu, oče pa proda posestvo ter se preseli k sinu v mesto.
Kdor ima večje posestvo, pa naj bo Nemec ali Poljak, ne more dobiti delavcev nemške narodnosti, a poljskih jc v izobilju.
Vzemimo torej sledeči slučaj:
Veleposestnik nemške narodnosti obdeluje svoje posestvo s pomočjo delavcev Poljakov, katere je nalašč sam pozval v svoj kraj. Za delavce mora postaviti majhne koče. Vlada je sicer prepovedala Poljakom zidati poslopja, niti svinjaka ne sme postaviti nanovo. Toda vlada ne more prepovedati grajščaku, da postavi
koče za svoje delavce, ki so seveda vsi Poljaki, ker nemških ni.
Posestnik je morda dobro gospodaril, toda medtem se je postaral in odrastli so sinovi. Eden je častnik pri kraljevski gardi, drugi poizkuša uradniško karijero v Berolinu. Oče umrje, sinovi ne morejo sedeti doma in gospodariti. Posestvo daje vedno manj dohodkov in slednjič pridejo sinovi do prepričanja, da je najbolje, ako prodajo posestvo ter si razdele denar.
Seveda je posestvo na prodaj temu, kdor več ponudi. Iz patrijotizma tudi Nemec ne proda Hakati, ampak hoče biti plačan. Ako plača Biederman (to je poljska parceiacijska banka) več, proda Bic-dermanu. Za posestvo licitirata torej Hakata in Biederman. Hakata ponuja veliko. Saj ima podporo od vlade, torej lahko mnogo doplača in lahko mnogo izgubi. Biederman ne more doplačati in ne sme izgubiti, ker nima nobenih podpor. Za posestvo zamore dati samo toliko, da lahko parcelira med Poljake brez izgube, še z dobičkom.
In vendar se večkrat zgodi, da lahko Biederman plača več kot Hakata in pride pri tem na svoje. Kako je to?
Hakata mora plačati posestvo jako visoko, kajti drugače grozi prodajalec, da proda Poljaku. Toda še večje stroške ima s parceliranjem in koloniziranjem.
Ko je kupila posestvo, mora Hakata poiskati naseljencev. Ti morajo biti seveda Nemci in luteranci. Nemški kmet, ki se razume na kmetijstvo, ne pojde iz kulturno višje stoječih krajev zahodne in srednje Nemčije v oddaljene in kulturno nižje stoječe vzhodne kraje. Hakata dobi za naseljevanje samo slabe poljedelce, ki so sami doma že vse zapravili, ali pa razno navlako iz mest, ki nima dela, izpite črevljarje in druge obrtnike ter slabo kvalificirane delavce. Tem ljudem mora dati zemljo jako poceni, kupiti jim mora živino in druge gospodarske potrebščine ter celo zanje plačevati davke in jim dajati še podporo za celo vrsto let, kajti drugače bi se nikakor ne mogli vzdržati na kupljeni zemlji.
Ko je tako dobila naseljencev, mora Hakata urediti naselbino. Sezidati mora seveda luteransko cerkev in župnišče, nastaviti luteranskega duhovnika in mežnarja ter sploh vse, kar je treba za luteransko bogoslužje. Dalje mora sezidati pristno nemško krčmo in pripeljati pravega nemškega krčmarja, da se priseljenci čutijo bolj domače. Poljaki se norčujejo iz nemških naseljencev, da prirejajo v svojih krčmah zabave s programom: »Keulerei mit Tanzvergnügen«. Dalje pride nemška prodajalna, nova nemška šola, narediti je treba lepa pota in ceste in seveda tudi postaviti naseljencem hiše in druga gospodarska poslopja,
Hakata ima torej z ustanovitvijo nemške naselbine grozne stroške, namreč: nakup posestva in režijske stroške za svoje uradnike, agente, posrednike, pisarne ter stroški za ureditev naselbine: tempelj, duhovnik, krčma, prodajalna, cesta, poslopja, šola itd., itd., vožnja in drugi stroški za priseljence iz daljnjib krajev ter podpore in ugodnosti za naseljence.
Nasproti temu ima dohodke samo, kar dobi za zemljo, katero mora pa po nizki ceni prodajati priseljencem.
Razumljivo je torej, da mora Hakata pri vsaki naselbini silno doplačevati,
Ako kupi dotično posestvo poljska parceiacijska banka (Biederman), mora seveda tudi drago plačati, celo več kot pa nemška komisija. Toda ona nima potem skoraj nobenih drugih stroškov. Njeni režijski stroški so v primeri s stroški nemške komisije minimalni, ker nima toliko drago plačanih uradnikov in agentov. Ni ji treba daleč iskati kupcev za posamezne parcele, ker vse pokupijo delavci, ki so že poprej stanovali na posestvu. Ni ji treba ustanavljati luteranske cerkve in fare, ker so kupci Poljaki katoličani, ki že imajo katoliško cerkev. Ni treba nemških krčem in prodajalen, ni treba novih potov in cest, kajti poprejšnji delavci so navajeni na domače manj kulturne razmere in se'čutijo pri starem stanju dobro.
Biederman torej lahko plača več, ker mu odpade cela vrsta znatnih stroškov, katere ima nemška hakatistična komisija, in pa, ker ima kupca kar pri rokah, ki kupi in plača takoj v gotovini posamezne parcele silno drago.
Kako pa, da zamore poljski delavec tako drago kupiti zemljo?
Poljski delavec seveda nima denarja nič ali skoraj nič. Plačati je pa treba takoj, in to v gotovini. Gre torej k posojilnici v svojem kraju, katero vodi po navadi domači župnik, ter prosi posojila. Ker nima skoraj ničesar, bi po naših pojmih ne imel skoraj nobene podlage za kredit. Toda na Poznanjskem je drugače. Gospodje od posojilnice poznajo ljudi ter vedo, koliko sc sme komu zaupati. Glavna podlaga za kredit je število za delo sposobnih otrok. Kolikor več otrok, toliko več kredita.
Poljsko ljudstvo ima neko vkoreni-njeno hrepenenje po zemlji. Človek brez zemlje ne velja v njegovih očeh ničesar»
Sestanek v Opatiji.
Po praznikih bodo imeli ljudje, katerim čas in denar dovoljujeta preživeti lep velikonočen dopust v solnčni Opatiji, ugodno priložnost občudovati dva imenitna gosta: v Opatiji sc bosta sestala grof Berchtold in laški zunanji minister di San Giuliano. Ljudje ju bodo pozdrav-Ijali, a gospoda bosta govorila o velevaž-nih, resnih stvareh s prikupljivim diplomatskim nasmehom in z aristokratom prirojeno lahkoto.
Za oficioze bodo ti dnevi hudi in neprijetni. Vedno in vedno isto kašo pre-žvekati in iste pozdrave pisati, je sitnoba prve vrste, ki je toliko bolj neprijetna, ker že cel svet naprej ve, kaj bodo pisali:
»Pozdravljamo zastopnika nam prijateljske sosedne države; tesna vez in srčno prijateljstvo med obema, solidna podlaga trozveze, osebne simpatije obeh vladarjev, sporazum v vseh jadranskih vprašanjih, ohranitev ljubega miru« — vse to bodo pogrevali gospodje v dolgoveznih člankih.
Tudi mi priznavamo drage volje, da je laška oficielna politika se trudila, ohraniti mir; priznavamo, da so se Lahi pošteno zavzemali za ustvaritev samostojne Albanije; priznavamo dalje radi vse dobre strani, katere ima trozveza za Avstrijo, Razloček je le ta, da ne vidimo samo dobih platij, ampak tudi — druge.
Gola. in suha dejstva, naj si bodo še tako očividno dobra sama na sebi, nam ne zadostujejo. Sitni in trmasti ljudje vprašajo preradi tudi po motivih in ciljih, katere ena ali druga država s svojo politiko zasleduje. V tem pogledu nam pa laška politika ni všeč.
Oficiozni gospodje bodo govorili o (Odkritosrčnosti avstrijsko - laških odnoša-jev. Mi se smejemo; zato namreč, ker ne beremo samo oficioznih izjav, ampak tudi druge, velezanimive članke v največjih laških listih, beremo brošure in čujemo govore vplivnih laških poslancev, katerim navdušene množice burno pritrjujejo in ploskajo. Če bi bili naši odnosi napram Italijanom ali pa obratno res tako odkritosrčni, če izvirajo res iz tako globokega prepričauja ljudske duše širokih mas, zakaj mora potem pri vsakem parlamentarnem zasedanju vsak laški minister z največjo težavo trozvezo in posebno še avstrijsko-laško zvezo braniti pred srditimi napadi ne ravno maloštevilnih laških nacionalistov? To ni odkritosrčnost, to ni ljubezen, ampak edinole dobro preračunan oportunizem laške vlade, ki se bori ofi-cielno proti ljudski volji, — a na skrivaj?
Današnja laška politika stoji v znamenju imperializma. Tripolis Lahom nf dovoli; hočejo še več: Jadransko morje in ce mogoče, še lep košček Male Azije. Bogata turška dedščina jih mika; ker pa sanu ne morejo doseči svojih namenov brez Avstrije, zato morajo kazati napram Avstriji »odkritosrčno prijateljstvo«.
Kako sc z laške strani podpira italija-naštvo ob celi jadranski obali od Trsta do Draca in Valone, to vemo vsi. Kjer sc le da ustanoviti kaka delniška družba, ki nastavlja regnikole, kjer se ustanovi kaka laška šola, ki hrvaški ali slovenski element italijanči, povsod ima laška vlada zraven svoj nos. Ko se je pa Avstrija baje prizadevala pri Črnogorcih, da bi dobila Lovcen, hu — zagrmelo in završalo jc po vsem laškem časopisju od Alp do Egipta, da Lahi tega ne smejo in ne morejo privoliti! Pač pa naj Avstrija dela na to, da se kar mogoče kmaju odpre srbsko pri-stanišče v Albaniji, tako zahteva vsaj tu-rmska trgovska zbornica! Lepa odkritosrčnost in še lepše prijateljstvo.
Laška politika je politika sebičnosti, ¿o dokazuje vsak oficielen in neoficielen Korak vsake laške vlade. Mi proti temu
Iz Bulgarije in Macedonije.
(Izvirno poročilo.)
Plovdiv, 7. aprila 1914.
Naseljevanje beguncev.
Eno najvažnejših gospodarskih vprašanj jc« naselitev beguncev iz Tra-cije in Macedonije. To delo je zelo težavno in zelo počasi napreduje. Nase-ljevalna komisija je uredila šele 18 vasi; nekoliko tisoč beguncem so posamezni uradniki brez sodelovanja komi-j sije oclkazali vasi in polje v novi Bul-j gariji. Beguncev je toliko, da v novi Bulgariji ne bo zadosti prostora zanje; mnogo se jih bo moralo naseliti v stari Bulgariji. Naselitev beguncev bo komaj v dveh letih končana in definitiv-no urejena.
Katoliški begunci.
V zadnjem dopisu sem poročal, da se je načrt P. Hristova za naselitev pregnanih katoličanov ponesrečil. P. Hristov je namreč že ob koncu decembra 1913 okoli 1000 katoličanov iz Elia-Gond v Traciji naselil v Šeinlaru blizu Dede-Agača. Za to naselitev je imel samo ustmeno dovoljenje od vlade v Sofiji. Neki rusofijski uradnik je pa isto vas po birokratični poti izposloval za pravoslavne begunce iz Bulgar-Koja. Pravoslavni begunci so prišli, se naselili po polju okoli Šeinlara ter zahtevali, naj sc katoličani umaknejo. Nastal je zelo mučen položaj. Vse je kazalo, da se bodo morali katoličani umakniti. To bi bila velikanska žrtev za gospodarsko in telesno skrajno izmučene ljudi in bi imelo neprijetne posledice za bulgarske katoličane sploh. P. Hristov se jc veliko trudil, da bi se rešil iz tako nevarne zadrege. Večkrat se je obrnil na bulgarsko vlado. Nazadnje je dne 18. marca še enkrat šel v Sofijo in naslednji dan mi je telegrafiral: »Sv. Jožef jc rešil Šeinlar«. Seclaj se bo v Šeinlar lahko odpeljalo še okoli 100 po večini katoliških družin iz Elia-Gono, ki so doslej v skrajni bedi živele v okolici Jambola. Prej turška vas Šeinlar se bo odslej imenovala Borisovo.
Katoličani iz Lisgarja, v Traciji so se naselili v zapuščeni turški (poma-ški) vasi Ateren pri Orta-Koju blizu katoliške vasi Pokrovan. Njihov župnik Kristofor Konclov (podpredsednik duhovske zveze sv. Cirila in Metoda v odrinski škofiji) je zapuščeno turško mošejo blagoslovil ter jo izpremenil v zasilno katoliško cerkev, podobno kakor je že prej naredil P. Hristov v Šeinlaru. Katoličani iz Pokrovana in Ka-jadžika so se definitivno naselili v svojih prejšnjih vaseh, ki sta bili od Turkov in Pomakov dvakrat opustošeni, a sta nazadnje vendarle ostali bulgarski.
Katoličani iz Ak-Bunarja in okolice še vedno živijo raztreseni po vaseh med Jambojoni in turško mejo. Sicer so jim že ponudili neko vas pri Sufliju v zapadni Traciji, toda Ak-Bunarci se ne morejo odločiti, ker še vedno upajo, da se bodo vrnili v Ak - Bunar. Z istim upanjem se tolažijo pregnani katoličani iz Mostratlija in Derviške Mo-gile. V Bulgariji res nihče ne ve za gotovo, ali se bodo smeli vsaj nekateri Bulgari še vrniti v turško Tracijo ali ne. Med Bulgari in Turki se, celo širijo govorice, da bodo Turki Odrin zopet odstopili Bulgariji. Ta negotovost le še pomnožuje bedo katoliških pregnancev. Kolikor pozneje se bo rešilo nasc-Ijeniško vprašanje, toliko večja bo gospodarska škoda.
Iz Macedonije
prihajajo neprestano strašne novice o grozovitem postopanju Grkov in Sr-
človek velja toliko, kolikor ima sveta. Ko kupuje zemljo, ne vpraša, če sc mu bo obrestoval denar, katerega bo dal za zemljo, ampak samo, če bo mogel izplačevati dolg, katerega je naredil, ko je kupil zemljo. Kupuje torej za vsako ceno, samo da dobi.
Ko je kupil kos sveta, pošlje vse svoje otroke dalje na Nemško na delo. Eden dela v rudnikih, drugi v tovarni, a kar zaslužijo, pošiljajo domov, da odplačujejo dolg, katerega je naredil oče, ko je kupil zemljo. Ko je dolg izplačan, dela sin dalje in pošilja denar v domačo posojilnico, da si prihrani toliko, da bo slednjič tudi sam mogel kupiti posestvo, Ko si je prihranil do 5000 mark (6000 kron), pusti delo v rudniku ali v tovarni, pride domov, vzame iz hranilnice prihranjeni denar, prosi, da bi mu posodili še drugih 5000 mark ter gre in si kupi za 10.000 mark sveta od Nemca.
Tako gre ta boj za zemljo na Nem-Skem čisto sistematično dalje in nemška posest se trga korak za korakom, kakor če se morje zajeda v suho zemljo ter jo pomalem trga in odnaša s seboj. Za Poljaka je število otrok podlaga kredita, obenem pa tudi poroštvo, da bo prišel na stara leta do svojega kosa sveta, do lastnega doma in do brezskrbne starosti. Razume se torej, da poljski kmečki pro-letarec ne skuša omejevati števila porodov in se radi tega poljski narod trajno in naglo množi.
Nemška vlada je zoper poljsko prodiranje uporabila že vsakovrstna in najbolj drakonična sredstva, a vse brez uspeha. Vsako nasilno sredstvo se je obrnilo zoper vlado in zoper Nemce same. /
Najprej je začela izključevati vlada Poljake od vseh državnih služb, celo od najnižjih. Toda uspeh je bil za Nemce naravnost katastrofalen.
Poljski delavec in kmet je bil nekdaj na Poznanjskem narodno popolnoma nezaveden. Saj ni čuda. Nekdanja poljska država je bila samo država žlahte — plemstva. Kmet je bil v nji popolnoma brezpraven. Torej se ta tudi ni mogel navduševati za stare poljske ideale. Ko je ljudstvo prišlo pod nemško vlado, mu je v nekaterih ozirih odleglo. Ni bilo tlake, prenehala so razna druga brezpravja. Poljsko ljudstvo ni čutilo tujega gospodstva. Še leta 1870. se je borilo zoper Francoze s tako vnemo, kakor da bi se borilo za lastno državo.
Ko je pa nemška vlada pričela Poljakom zapirati vrata do uradov ter jih pričela na razne načine šikanirati radi narodnosti, je postalo poljsko ljudstvo mahoma narodno zavedno.
Moj sosed je prišel k železnici, ker je Nemec, a jaz ne morem, ker sem Poljak — opazil je, — sosed sme postaviti svinjak na svoji zemlji, ker je Nemec, a meni tega ne dovolijo, ker sem Poljak: torej mora biti Poljak nekaj drugega kot Nemec.
Tako je pruska vlada ločila Poljake od Nemcev ter iz zavedne poljske množice storila zavedno.
Vlada je Nemcem odprla pota do vseh služb, Poljakom pa zaprla čisto vse javne službe. Posledica tega je, da Nemci silijo v državne službe, študirajo ter zapuščajo zemljo, Poljaki pa ostajajo doma, delajo, se množe in kupujejo zemljo od Nemcev. V kolikor se pa Poljaki izseljujejo v mesta, sc posvečajo prostim poklicem, so advokati, zdravniki, inženirji, trgovci, obrtniki, ter se na ta način ustvarja svobodno poljsko meščanstvo.
Pruska vlada je izdala postavo, da ftoben Poljak ne sme postaviti nobene stavbe na novokupljenem svetu. S tem je hotela preprečiti, da ne bi Poljaki mogli kupovati zemlje od veleposestev ter se na nji naseljevati. Poljakom nakupovanja zemlje s tem niso onemogočili, pač pa so škodovali znatno Nemcem samim, ker je s tem postala nemška zemlja manj vredna,
Ako hoče Poljak prodati svojo zemljo, jo proda dražje, kajti kupec si lahko na nji postavi poslopje, ako proda Nemec Poijaku, mora prodati ceneje, kajti kupec nima pravice zidati na dotičnem svetu. Ta postava je torej silno razburila Nemce.
Slednjič je postavila pruska vlada lakorekoč krono svoji protipoljski politiki, ko je sklenila znano zloglasno raz-laščevalno postavo. Po tej postavi lahko pruska vlada prisilnim potom razlasti poljsko posestvo. S to postavo bi bilo mogoče vse Poljake pognati z rodne grude, toda ima to težavo, da je neizvršljiva. Ako bi jo hotela pruska vlada res izvrševati, bi morali zbankrotirati vsi pruski »Jun-kerji".
Vsled velike konkurence ža zemljo med prusko Hakato in Poljaki je cena zemlje na Poznanjskem in zahodnem Pruskem silno narastla, tako da ni v nobenem razmerju z dohodki, katere donaša. Tako se je začela velika špekulacija z zemljo in prusW Junkerji so se poslužili te priiike ter naredili na svoja posestva velike hipotekarne dolgove. Ako bi pruska vlada začela res razlaščevati poljska posestva, jemati s silo in plačevati po
normalni ceni, bi seveda kolonizacijski komisiji ne bilo treba plačevati ogromnih nenormalnih cen. Prenehala bi konkurenca med Hakato in Poljaki, cent' zemlje bi splošno padla in posledica bi bila, da bi zbankrotirali vsi Junkerji, ker bi hipotekami dolgovi naenkrat postali višji, kakor pa cena zemljišča. Toda ravno Junkerji so nosilelji celega pruskega državnega zistema. Pruska vlada bi torej sama izpodkopala temelj, na katerem sloni, ako bi res znčela v večji meri razlaščevati Poljake.
Boj pruske države zoper poljske državljane je torej došel do absurda. Gospodstvo pruskega junkerstva se drži pokonci samo še vsled odporne sile Poljakov, in kakor hitro bi pruska država zlomila Poljake, bi se stresla sama v svojih temeljih, ker cel njen zistem živi od boja in bo s koncem boja tudi sam moral pasti.
Rusko pismo.
Odesa, koncem marca 1914.
Na ruskem jugu, zlasti pa v črno-morskili lukah, je letošnjo pomlad skoro popolnoma izostalo živahno vrvenje in hitenje, ki je sicer ob tem času vladalo tod. Promet z žitom, lesom, petrolejem (nafto) in mesom je običajno spomladi dosegel svoj višek; meseca januarja in februarja so železnice in rečne ladje navlekle iz pokrajin Dnejstra, Buga, Dnjepra in Dona ogromne količine najrazličnejših naravnih proizvodov; ceste, ki vodijo v obmorska mesta, so vrvele težko naloženih voz, ki so se pomikali proti mestom. Letos o kakem takem prometnem navalu ni nobene sledi. Deloma bi se to sicer dalo razlagati iz tega, ker je bilo zadnji čas strašno slabo vreme; divjali so silni viharji in druge vremenske grozote, tako da je bilo dovažanje res zelo otežkočeno; vendar je pa res, da vlada sedaj tukaj na trgovinskem polju čisto nenavadna tihota in omrtve-lost. V ugodnih letih je meseca marca iz Odese odplulo dan za dnevom po deset in več težko naloženih velikih parnikov, letos pa povprečno komaj po dva na dan! To se pravi: namesto po 10—12 tisoč ton se izvozi letos komaj po 1000—2000 ton blaga na dan in ruske južne pokrajine imajo letos vsak dan po več milijonov manj dohodkov, nego so jih imele clruga leta.
Nasprotno je pa uvoz zadnji čas zelo živahen. Uvažajo se velike množine železnega blaga, tračnic, travers, strojev in celo surovega železa — večinoma iz Francije in Italije, manj iz Angleške in Nemčije, skoraj nič iz Av-stro-Ogrske. Naš les je tu popolnoma izpodrinila Runiunija; Rumuni uvažajo celo ogromne množine opeke, kajti stavbeno gibanje je v ruskih lukah jako živahno. Od lanskega leta prihaja semkaj na tisoče poljskih in rusin-skih delavcev iz severnozapadnih obmejnih gubernij. Ti ljudje pripovedujejo, da so preje hodili na Nemško delat. Sedaj jih nabirajo za ruske južne kraje in ruske železnice jih brezplačno prevažajo.
Med inženirji in stavbenimi tehniki je več Čehov iz Volinja, kjer se je pred kakimi 40 leti naselilo do 50.000 Čehov. Nemških inženirjev in tehnikov sedaj na Ruskem ne sprejemajo več v državno službo, pač pa Italijane. Iz daljnih gubernij spravljajo semkaj na tisoče delavcev, iz južnih pokrajin se pa leto za letom izseljuje do 10.000 ljudi v Sibirijo. Sicer so ruske južne pokrajine bogate in plodne, toda o Sibiriji se trdi, da je pravi eldorado za kmetovalce, kjer more posameznik v 10 letih z živinorejo in mlečnimi izdelki postati bogataš. V zadnjem času se obračajo ruski izseljenci tudi v ruski Turkestan, kjer namerava vlada izpeljati velikanske bombaževe nasade po egiptovsko - angleškem zgledu; neka j tega je že dovršenega. Za izvedbo teli načrtov se bo vsako leto sprejelo v državni proračun in tudi izdalo po 30 do 40 milijonov rubljev. Strokovnjakom v pridelovanju bombaža, ki so obenem tehniki za namakanja zemljišč, plačuje ruska vlada v Turkestanu po 50.000 rubljev letne plače. Zaenkrat ima na razpolago samo nekai severnih Ame-rikancev iz Floride in Angležev ter par Italijanov.
V najnovejšem času imamo prepoved za. izvoz konj, vendar se pa v Srbijo in Rumunijo vsak dan izvaža na stotine konj; od novega leta sem je šlo v ti dve deželi nad 20.000 konj, samih remontov za vojaško službo. Med tukajšnjim prebivalstvom jc močno razširjeno mnenje, da ni več daleč do novih vojnih dogodkov.
O vojaškem gibanju listi sedaj ničesar več ne poročajo, marsikaj pa lahko človok sam opazi. Jeseni 1. 1912. se je tu ustanovila vojaška zrakoplov-
na šola; štela je tedaj 1 vodljiv zrakoplov in nekaj aeroplanov; osobje so tvorili 3 častniki, 5 podčastniških pilotov in maloštevilen zbor vojakov. Poveljeval je stotnik. Danes razpolaga šola s 5 baloni in nad 60 aeroplani; poveljuje ji polkovnik, ki je obenem poveljnik močno naraslega zrakoplovne-ga kadra v Odesi, Pilotov je nad 50. j Vrhu tega ima odeška šola svojo po- j družnico v Sevastopolu za pomorske | aviatične svrlie. Tej podružnici pove- i Ijuje Francoz.	i
Ljudje, ki prihajajo z dežele vedo I veliko povedati o obsežnem vpoklica- j nju rezervistov, o velikih zgradbah barak ob vojnih cestah in na železniških postajah za vojaške svrhe, potem o velikem nakupu konj za vojaški erar, o gromadenju silnih žitnih zalog itd. Na rusko - rumunski meji so razmeščeni le majhni oddelki; pač pa so nagromadene velike zaloge vojnih potrebščin.
Pripomniti je šc treba, da na juž-noruskih denarnih trgih kljub nenavadnemu zastoju v trgovini nikakor ne manjka denarja, ker je finančni minister založil ondi 20 milijonov rubljev državnega denarja, tako da so vsa industrijska podjetja, ki so bila lani zelo ogrožena, sedaj zopet, na nogah.
UREDITEV KONGRUE NA HRVAŠKEM.
Hrvaška vlada je izdala dve banalni odredbi, ki se tičeta ureditve kongrue rimsko-katoliške duhovščine, ki še ni urejena in imenovanje komisije, ki bo to vprašanje proučevala.
NASELJEVANJE V SRBIJI.
Srbsko poljedeljsko ministrstvo je obvestilo razna društva, da ne nasprotuje naseljevanju čeških kmetov v Novi Srbiji in da nakaže kolonistom zemljo. Nemške poljedelce pa od naseljevanja izključuje,
GRŠKA POMNOŽUJE SVOJO VOJNO MORNARICO.
Grška vlada je sklenila pogodbo z neko newyorško ladjedelno družbo, da ji prepusti neko za Kitajsko zgrajeno križa-rico s 26.000 tonami za 6,000.00. V Franciji naročeni grški dreadnought bo večji, hitrejši in močnejši, kakor so prvotno nameravali.
TROJNI SPORAZUM SE IZPREMENI V ZVEZO.
»Figaro« pozdravlja z veseljem v »Večernem Vremenu« objavljeni Greyev predlog, naj velesile trojnega sporazuma nasproti drugim velesilam v bodoče skupno postopajo v vseh vprašanjih, ki se tičejo Rusije, Francije in Anglije. Ruski diplomati s predlogom simpatizirajo in je v merodajnih krogih že padla beseda ali-anca. Nihče bi se ne čudil, da skleneta Rusija in Anglija zvezno pogodbo, ki jo tako v Peterburgu kakor v Parizu iz vsega srca žele.
NOVE VOLITVE V ANGLIJI.
«Standara« poroča, da namerava vlada junija razpustiti parlament in julija razpisati nove volitve.
RUSKE PRIPRAVE NA MORJU.
Duma je dovolila kredite za zgradbe v vojnih pristaniščih in za zgradbe vojnih ladij v zvezi s petletnim brodovnim načrtom.
NEMIRI V ARMENIJI.
Kurdi, ki so napadli mesto Bitlis, so sc umaknili v Simek. Turški vojaki, došli iz Vana in Muša, so se združili. Operirati so pričeli proti Kurdom '9. t. m.
BOLGARSKO SOBRANJE.
Dne 10. t. m. se je vložil predlog, ki zahteva, naj se uvede parlamentarna preiskava o poslovanju Gešovega in Daneve-ga kabineta osobito med vojsko.
ALBANIJA IN TURČIJA.
Albanska vlada je pozvala turško tobačno režijo, naj svoje uradnike iz Albanije odpokliče, ker namerava Albanija sam izvajati tobačni monopol. Turška tobačna režija pa zahteva za odstop tobačnega monopola odškodnino.. Če je Albanija ne dovoli, odstopi turška tobačna, režija zadevo pariški finančni komisiji.
VSTAJA EPIROTOV.
Iz Rima se poroča, da se jc Anglija pridružila mnenju Avstrije in Italije glede na umikanje grških čet iz Albanije, da se umikanje ne sme zavleči. Tudi Francija in Rusija sta se Angliji pridružili. Iz Dra-ča se poroča, da vzdržujejo albanski orožniki svoje pozicije in da so odbili več napadov svetih bataljonov, ki se pa vedno ojačujejo. Iz Soluna se pa poroča, da se, odkar so zasedli Albanci Korico, osredo-čujc vstaja v Biglesti in Hotsisti. Vstaši so prisegli, da Korico zopet napadejo, ko bodo došla potrebna ojačenja.
Cerkveni veslniK,
Program za 25. evharistični kongres v Lurdu sta namurski in lurdski škof v sporazumu s stalnim odborom
tako-le: Temeljna misel je »socialno kraljestvo Kristusovo v Evharistiji.« Razprava je razdeljena na pet glavnih delov: 1. temelj in pravice tega kraljestva; o tem bo 7 referatov: a) temelj socialnega kraljestva Jezusa. Kristusa v Evharistiji glasom teologije, b) njegov razvoj pri cerkvenih očetih, bogoslovni), na vseučiliščih in v cerkvenih redovih, c) njegovo razodetje v litur-giji., umetnosti in spomenikih, d) njegovo razodetje v literaturi, c) njegovo razodetje v zgodovini; f) njegova obnovitev v pobožnosti do božjega Srca, g) njegov razcvet v mednarodnih ovhari-stičnih kongresih. 2. Dobrote Kristusovi! do družbe v sv. Evharistiji: ljubezen do bližnjega in usmiljenje do socialnih slojevse vžigata pri prisostvovali ju sv. maši in večkratnem prejemanju najsvet. zakramenta; poseben referat bo govoril o tem, kako sv. maša in sv. obhajilo posvečujeta družino. 3< Kako se ali kako naj se časti presveta Evharistija: Socialno poklonstvo Kristusu naj se izvrši vsako leto na ta na* čin, da se za vse narode na svetu uvede skupen molitveni dan; prirejajo naj se mednarodni, narodni, diecezanski in okrožni evharistični kongresi; evha-ristično življenje naj posveti vsako ka-voliško delo; prirejajo naj se evhari-stične tridncvnice. 4. Kristusovo kraljestvo v Evharistiji in kraljestvo Brez-madežne: razmerje med Kristusovim in Marijinim kraljestvom; kako je lurdska Gospa pripeljala duše k sveti Evharistiji; Marija in evharistična razodetja; Marija in evharistični čudeži* 5. Jubilej mednarodnih .evharističnih kongresov: Razpravljala se bo misel socialnega kraljestva Kristusovega v delih prvih 24 mednarodnih kongresov.
Gospodarstvo.
— Mlekarski tečaj na Vrhniki. Na
mlekarski šoli na Vrhniki priredi deželni odbor v času od 20. aprila do 15. septembra t. 1. mlekarski tečaj. V tečaj bo sprejetih 12 fantov in 6 deklet v starosti 16 do 18 let, ki znajo pisati in računati, o čemer bo prosilcem prestati vsprejemni izpit. Stanovanje bo brezplačno za moške na mlekarski, za dekleta na gospodinjski šoli, pač pa si morajo učenci in učenke sami skrbeti za luč in pranje perila. Dekleta imajo prinesti s seboj tudi posteljno perilo in odejo. Izvenkranjci se sprejmejo v tečaj, v kolikor ne bodo mest zasedli domačini. Izvenkranjci morajo tudi plačati takoj pri vstopu moški 50 K, dekleta 40 K šolnine. V svrho pokritja stroškov za hrano, šolske potrebščine, itd., kateri načeloma zadenejo udeležence same, pa je deželni odbor določil po šest-ustanov za fante in dekleta iz Kranjskega po 30 K na mesec. Prošnje za vsprejem je vlagati pri deželnem odboru najkasneje do 14. aprila t. 1, Prošnjam je priložiti zadnje šolsko izpričevalo. Oziralo se bo pri vsprejemu| v prvi vrsti na one prosilce, ki jih pri-^ poročajo domače mlekarske zadruge.
Ribnica. Pretečeno nedeljo, dne 5, t m. ob pol 4. uri popoldne vršil se je XVI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Ribnici. V poslovnem letu 1913 je bilo prometa 1,662.917 kron 23 vin., torej za 299.641 K 09 vin. več kot leta 1912. Hranilne vloge: Vloženih 495.822 K 85 vin., dvignjenih 411-538 K 08 vin,, torej več vloženih kot dvignjenih 84.284 K 77 vin. Dana posojila. 105.202 K 50 vin., vrnjena posojila 167.688 K 41 vin., torej več vrnjeno kot dano 62.485 K 91 vin. V načelstvo so bili soglasno izvoljeni sledeči člani: Fric Franc, posestnik, Hrovača, načelnik; Si-cherl Josip, organisl, Ribnica, tajnik; kot odborniki pa: Skubic Anton, župnik in dekan, Ribnica; Lovšin Anton, pos. in dež. poslanec, Jurjevica; Ambrožič Bernard, pos., Goričavas; Pakič Franc, pos., Dane; Stare Gašper, po6., Goričavas, V nadzorstvo: Arko Ivan, pos., Dane; Češerek Jakob, pos., Dolenjavas; Kersnič Leopold, pos., Hrovača; Levstek Martin, Goričavas; Šile Anton, pos. in župan, Slatnik. — h tega kratkega poročila je razvidno, da zavod vedno bolj napreduje, ljudstvo ima pa tudi dolnjega vedno večje zaupanje.
Tečaj za damsko iriziranje in lasni-carje priredi zavod za pospeševanje obrti v tekočem letu v času od 1. do 27. junija. Vodil ga bo strokovni učitelj gosp. Fedor Mixsa z Dunaja in se bo vršil na tukajšnji državni obrtni šoli. V tečaj se sprejme lc omejeno število udeležencev po vrsti zgla-sitve. Prijave naj sc naslove na pisarno zavoda za pospeševanje obrti ustmeno ali pismeno. Prijavne listine sc dobe istotam in tudi pri načelniku deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev g. Engel-bert Franchetti-ju v Ljubljani. Ob sprejemu je plačati 10 K položnine. Natančnejši program tečaja se bo objavil šc pozneje
Naročajte „Slovenca"!
Zoper krnela in konsumenia.
To sredo so se zbrali v ljubljanskem mestnem domu izvostni mesarji iz cele dežele in so pod patronanco liberalnih poslancev dr. Ravniharja in Reisnerja nastopili veliementno zoper kmeta in — konsumenta.
Pritoževali so se zoper kmeta-živi-norejca, da živino doma kolje in dela konkurenco mesarju — to se pravi, pritoževali so se zoper to, da se sem-tertje dobi vendar še kos cenenega mesa in da kmet-živinorejec vendarle sem-intjc ni popolnoma izročen na milost in nemilost izvestnih mesarjev in pre-kupeev. In liberalna stranka takoj trobi v ta rog zoper kmeta in zoper mestnega konsumenta, ki imata v tej točki čisto enake interese.
Cena živini je v zadnjem letu silno padla. To stoji. Ljubljanski mesarji pa kljub temu s ceno mesa niso šli doli. To ravno tako stoji. Kaj sledi iz tega? Da mora ljubljanski konsument plačevati za meso veliko večjo ceno, nego je utemeljena v naravnih razmerah trga. Po deželi tudi ni mnogo bolje.
A liberalna stranka drži s temi mesarji in se prav nič ne zmeni za ogromno večino svojih somišljenikov, ki niso mesarji. Ne zmeni se prav nič za druge obrtnike, ki morajo meso kupovati, ne za uradnike in druge s trdno plačo nastavljene, no za delavce itd.
In kar je pri tem najlepše: Gre se pravzaprav samo za bisago par magna-tov, ki so pravzaprav bolj prekupci kot mesarji, med tem ko so mali mesarji reveži, usužnjeni velikim izkoriščevalcem. A ti veliki izkoriščevalci so stebri lih. stranke in kadar pride v postov žep teh ljudi, prezira liberalna stranka interese vseh svojih ostalih somišljenikov. Da pokaže pri taki priliki tudi odkrito svoje nasprotstvo proti kmetu, je samoposebi umevno.
Po mnenju teh »neodvisnih kmetov« naj bi kmet-živinorejec ne imel prav nobene pravice, on naj bi bil suženj prckupca in mu mora dati živino po slepi ceni.
Edino orožje, katero ima danes kr-.iot zoper katastrofalno nizke živinska ceno, j<\ da doma kolje. Na ta način so osvobodi pritiska prekupcev. In še 1o orožje hoče liberalna stranka vzeti kmetu, kljub temu, da je pravica za domače klanje žalibog zelo omejena in da šo poleg tega. žalibog razna okrajna 'glavarstva na nepotreben način kmeta ovirajo.
V interesu konsumenta. bi pa bilo k želeti, da bi kmet.je-živinorejci spravili meso neposredno na trg. Draginja mesa bi bila potem takoj odpravljena.
Ljubljanski mesarski shod je sklenil. da pošlje'deputacijo k deželni vladi. Liberalna poslanca dr. Ravnihar in Jieisnei sta jim obljubila svojo podporo.
Razume se, da pri tem ne ho ostalo. Svarimo vlado, postaviti se na ozko-srčno. egoist ično stališče izvestnih izkoriščevalcev.
Kakor čujemo, zavzame v tej zadevi odločno stališče deželni odbor in upamo, da tudi vso kmetijske korpora-cije naše dežele.
Vlado pa opozarjamo že danes, da sklicevanje na črko zakona v tako vitalnem vprašanju ogromne mase prebivalstva ne zadostuje. Črka. je mrtva. Življenje zahteva svojo pravice. Zato ima uprava možnost gibati se in prilagoditi se zahtevam dejanskih razmer. Tu se gre za točko, kjer bo ljudstvo izreklo ostro obsodbo nad vsakterim, ki hi ne znal upoštevati splošnih koristi splošnega, javnega blagra in bi ga zapostavljal za samopridnimi zahtevami posameznikov. Naj si to zapomnijo vsi merodajni taktorji!
STREMLJENJA RADIKALNEGA KRILA OGRSKE OPOZICIJE PROTI TRO-ZVEZI IN FRANCOSKO ČASOPISJE.
Kakor znano, se zavzema radikalno krilo ogrske opozicije proti trovezi in je »Magyar orszag« objavil več člankov, v katerih je priporočal, da naj se naša država na Rusijo nasloni. »Novo Vreme« je ta stremljenja z veseljem beležilo, a tudi francosko časopisje se zelo ž njimi peča. »Le Journal« opozarja Ogrsko, da, je francoski denarni trg Ogrski zato zaprl, ker se jo zavzemala za trozvozo in opozarja francoske trgovce, da naj Ogrski posvečajo svojo pozornost.
POOSTRITEV POSTAV PROTI VOHUNOM.
Zunanje ministrstvo je pozvalo avstrijsko in ogrsko vlado, naj poostrita postavodajo proti vohunstvu. Obe vladi pripravljata postavi, ki bistveno po-ustrujeta določila glede na vohunstvo. Kaznovala naj bi se v miru vsa stremljenja, ki bi služila, glede na armado inozemstvu, nadalje izdaja vojaških
zemljevidov in reservatnih naročil častnikom. Ostro se bo kaznovalo vohunstvo trdnjav in utrdb, avgmentacijskih, municijskih in skladišč z živili. Vojna uprava zahteva, da naj se postavodaja proti vohunom pospeši.
ruski podaniki vložili prošnjo na našega cesarja.
•Rječ« poroča iz Odese, da je »Zveza pravih ruskih liudi« brzojavno naprosila cesarja Franc Jožefa, naj ustavi Ivovski veleizdajalski proces in naj pomilosti obsojence v Marmaros-Szigetu.
most čez donavo, ki bi vezal ru-
muni.jo z bolgarijo, se ne zgradi.
»Times« poročajo, da se most čez Donavo, ki bi vezal Rumunijo z Bolgarijo, ne zgradi, ker hoče Rumunija, da se most pri Corabiji zgradi in je zavrgla načrt, ki sta ga dogovorila rumunski in bolgarski poverjenik v Bukarešti. »Times « poročajo, da so Rumuni to storili po Francoskem vplivu.
preosnova mestnih uprav na ruskem poljskem.
Ruska duma je sprejela postavo o preosnovi mestnih uprav na Ruskem Poljskem, ki določa, da se sme v občinskih svetih razpravljati tudi poljsko.
Kranjski obrtniki in deželne doklade.
Kranjski liberalni listi so dvignili ob zvišanju deželnih doklad velik vrišč in hujskali zlasti obrtnike proti dež. upravi. Silno so vpili nad velikanskimi bremeni, ki se bodo s temi dokladami naložili obrtnemu stanu in ščuvali obrtnike, naj ceno svojim izdelkom pomnože. Namen tega je bil očividen; nakuriti kranjsko prebivalstvo in obrtnike proti deželni upravi, zanetiti splošno nezadovoljnost proti S. L. S. in stranko strmoglaviti.
Da sprevidijo kranjski volilci in obrtniki, kako neutemeljeno je bilo pisanje liberalnih listov, navajamo danes čisto avtentične številke, iz katerih si lahko vsak človek lahko napravi natančno sodbo.
Vsa državna pridobnina, ki je na Kranjskem podvržena 75 % deželni do-kladi znaša 1,064.600 K.
Ta državna pridobnina se deli: a) v splošno pridobnino 1., 2. in 3. razreda in znaša za celo deželo 264.000 kron in b) v posebno pridobnino (plačajo jo javni ra-čunodaji podvržena podjetja), ki znaša za celo deželo 800.600 K. 1. razred splošne državne pridobnine, ki odpade na Ljubljano, znaša 117.400 kron. To vsoto plačajo državi tisti tovarnarji, obrtniki, trgovci, advokati itd., ki plačujejo na leto več kot 60 kron pridobnine državi.
Od teh 117.400 kron bo treba plačati 15% deželnih doklad. Če to izračunamo, dobimo 88.050 kron. Pomislili pa moramo, da so vsi ti večji obrtniki plačevali že do-sedaj 40 % deželno doklado v znesku 46.960 kron. Ves po višek, ki torej od letos naprej zadene pridobninarje 1. razreda, bo znašal 41.0% kron. To pridobnino, kakor rečeno, plačujejo premožni sloji: veliki trgovci, tovarnarji, advokati, notarji in veliki obrtniki. Ti tega poviška v resnici ne bodo skoro nič občutili, oziroma so v takem položaju, da ga bodo brez vsake večje težave prav lahko plačali, ne da bi bilo treba ceno svojih izdelkov zvišati.
Sedaj pridemo do takozvanih malih obrtnikov, ki spadajo v 2. in 3. razred splošne državne pridobnine. Ti obrtniki plačajo v Ljubljani državne pridobnine vsi skupaj 22.200 kron. Na te pa odpade samo 55% deželne doklade, torej 12.210 kron. Doslej so plačevali 40 % deželno doklado v znesku 8.880 kron; povišek znaša torej 3.330 kron.
Mali obrtniki v Ljubljani bodo torej plačevali 3,330 kron več deželnih doklad kakor so jih dosedaj! Ali ni to naravnost smešna vsota v primeri z vpitjem, katerega so zagnali liberalni listi?
Ali je čevljar, krojač, mali trgovec, sploh mali obrtnik upravičen vsled tega tudi za en sam vinar zvišati ceno svojemu izdelku?
Poleg tega ne smemo prezreti, da bodo mali obrtniki odsedaj naprej prosti vsake osebne dohodnine, ker je vsak davkoplačevalec, ki ima samo do 1600 kron dohodkov, po novem državnem zakonu prost tega davka.
In slednjič, dežela sama je dala v proračun za leto 1914 za obrtni stan nič manj kakor 100.000 kron. Ali ni to lepa vsota, ki bo odvagala vse deželne doklade?
Kakor smo uvodoma že rekli, odpade pretežni del državne pridobnine na Kranjskem na podjetja, javni računodaji podvržena. Ta podjetja plačujejo posebno državno pridobnino. ki znaša za celo Kranjsko 800.600 kron. Od te vsote plačajo veliki obrtniki, železnice, banke, velike tvrdke in podjetja v Ljubljani 404.300 kron. Sama Južna železnica plača 203.119 kron, državna želcznica 58.161 K, Ljub-
ljanska kreditna banka 54.334 kron. Od teh 404.300 kron, ki se plačajo v Ljubljani, plača samo 7 podjetij 374.235 K, odpade torej na ostale prav majhna vsota. Sploh plača samo 10 podjetij v deželi 700.000 K državne pridobnine.
Od te splošne državne pridobnine 800.600 kron bo dežela pobirala 75' , deželno doklado v znesku 600.450 K. In ker se je že prej pobirala 40' b doklada v znesku 320.240 kron, znaša novi povišek za 35 C:/{ : 280.210 kron.
On teh 280.210 kron poviška bo plačevala sama Južna železnica 94.789 kron (vsota njene posebne državne pridobnine za celo deželo je 270.826 kron). Državna železnica 27.141 kron (posebna državna pridobnina za celo deželo 77.548 kron). Idrijski državni rudnik 55.926 kron, Ljubljanska kreditna banka 19.016 kron itd.
Ali ni bilo pametno od deželne uprave, da je deželna bremena na ta pravičen in našim razmeram primeren način uredila? Kdo pa ima največ dobička od dežele in njenega prebivalstva? Ali ne veliki podjetniki, kojih delokrog in zaslužek se razteza na celo deželo. Ali niso torej tudi ti dolžni največ prispevati deželnim izdatkom? Prebivalstvo jim daje največ zaslužka, zato naj tudi sami prebivalstvu v do-kladah nekaj nazaj dajo.
Dogodki v „Slovenski Malici".
Po zadnjih volitvah v vodbor »Slov. Matice« so spoznali tudi kratkovidni možje, kar so dalekovidni že dolgo časa vedeli, da gre postopanje predsednika »Slov. Matice«, prof. dr. Frana Ilešiča, na. to, da se izrinejo polagoma iz odbora njemu neljubi odborniki, zlasti odločnejši pristaši Slov. Ljudske Stranke, ki so vendar s toliko potrpežljivostjo poslušali njegove govore in prenašali prikrito pikanje in zbadanje.
Kako strupene besede je moral slišati odbornik, ki se je bil predrznil zavzeti pravilno stališče takrat, ko je hotel gospod predsednik nakloniti nekemu hrvatskemu pisatelju nagrado iz ustanove namenjene samo slovenskim pisateljem! Kako se jo popravljal zapisnik, o tem hi vedel marsikaj povedati prejšnji tajnik, g. Fran Podkrajšek (Harambaša) in tudi drugi člani odbora.
Toda kaj se briga gospod predsednik zo odbor! Saj je pisal letos v Branka Vodnika Izbranih Narodnih pesmih hrvatsko-srbskih, str. 277.: »Matici Slo-venskoj činilo se potrebnim, da pjes-marna starijili vremena ove knjige dodamo nešto i iz mladje, pokrajinske narodne epike.« Vse gola neresnica, in po pravici je pripomnil kritik v »Slov. Narodu«, da se to ni činilo potrebnim Matice Slovenskoj, ampak samo pisatelju, predsedniku Slov. Matice«, prof. dr. Franu Ilešiču.
Ko so se bližale predlanskim nove volitve, se je postavil v tiskani zaznamek kandidatov, katere je priporočal odbor, en kandidat več, kot, jih je bilo treba voliti. Enega kandidata liaj bi vsak volilec. črtal. Jasno je bilo, kam to meri; stavil je lahko vsak, da bo oclle-tel en pristaš Slov. Ljudske Stranke. Propadel je g. dekan Koblar.
Kmalu potem sta se naveličala prenašati grizljivo nečimurnost odbornika dr. Opeka in dr. Ušeničnik.
O priliki zadnjega katoliškega shoda je postavil profesor dr. Fran Ilešič, predsednik Slov. Matice, načelo: »Kar je katoliško, jo nekulturno.« Bedasta fraza seveda; sicer bi so mož sam ne držal še vedno nekulturne vere, če ni morda tucli to drža,nje gola fraza.
Takrat se je odpovedal odbomištvu dr. Zbašnik.
Prišel je čas letošnjih volitev. Voliti je bilo 11 kandidatov. Odbor je sklenil priporočiti 8 kandidatov iz napredne, 3 iz Ljudske stranke. Pozno so se tiskale glasovnice; zakasnela jo razpo-šiljatev s tem, da se je urinila tiskovna pomota, ki se je morala v tiskarni popraviti; premnogi pristaši S. L. S. niso dobili glasovnic, in ker niso bila razglašena po novinah imena kandidatov, niti vedeli niso, koga voliti; poleg tega so se zanašali, da bodo ravnali nasprotniki pošteno in da v tem slučaju njih glasovi niti ne pridejo v poštev. Kruto so so varali. Razvila se jo agitacija proti kandidatom S. L. S., in gospod predsednik, ki je v imenu odbora dal natisniti skupnih kandidatov, je sam za hrbtom odbora agitiral za dr. J. Laha, ki ga odbor ni bil postavil v ta zaznamek. Izid jo znan. Propadli so vsi trije kandidati S. L. S., odbornika dr. Debevec in dr. Gruden in novi kandidat dr. Mantuani.
Ostalo je v odboru še nekaj odbornikov iz S. L. S.; a ker so izprevi-deli zdaj tudi ti, kaj da jih čaka v enem ali dveh lotili, so isami, prostovoljno odložili odborništvo.
Tako se je končaio zopet eno skupno delovanje,
iz rdeCeoa tabora.
Anton Kristan išče v Ameriki denarja za svoja podjetja. V amerikan-skem »Proletarcu« štev. 340. z dne 17. marca 1014 je Anton Kristan napisal dolg članek, v katerem dela uprav amerikansko reklamo za »svoj« kon-sum in »svoj e« kreditno društvo. Rad bi koncentriral pritok delavskega denarja iz Amerike v ti dve napravi. V dosego svojega namena so na prav grd način zaletava v denarne zavode v starem kraju, zlasti pa v »klerikalne«, ki jih na vso pretego sumniči. A neresnico tudi govori. Tako n. pr. postavlja kot vabo predsednika »Delavske hranilnice in posojilnice«, dasi je ta ustanova pod »spretnim« vodstvom g. dr. Tomšiča že davno morala likvidirati, vendar pa še danes nihče ne more svojega denarja dobiti.
H- Ali je tiskarska organizacija so« cialnodemokraška ali ne? Zadnjič smo prinesli čisto pravilno poročilo o občnem zboru tiskarjev na Kranjskem in povdarjali, da le velik terorizem še drži skupaj tisk. organizacijo. »Zarja« je čutila potrebo, da zagovarja odbor in voditelje, kar se ji pa ni obneslo. Občni zbor jo bil slabo obiskan, ker sta bila navzoča na občnem zboru tudi po delegatih iz province 102 člana izmed 181. Kdor ne pride na občni zbor, mora plačati 1 K kazni; manjkalo jih je 79, dasiravno jih jo druga leta manjkalo največ 15. Odbor je sestavil kandidatno listo v redni seji dne 29. marca, ko jo sklonil, da morajo kandidirati vsi stari odborniki. Vršilo so jo sicer dne 2. aprila zborovanje zaupnikov, bila pa je večina starih odbornikov in članov tarifne komisije, ki so preglasovali predloge zaupnikov in na predlog sklenili, da, morajo kandidirati liste, ki jih predlaga odbor, dasiravno dva v kratkem odideta iz Ljubljane. Na občnem zboru so se vršile volitve z vsklikom in ne kakor doslej šo vedno po listkih. Ali to ni terorizem in sicer pripravljen? »Zarja« poroča, da subvencija njej v znesku 300 I\ no spada v področje tiskarskega društva in ne tarifnega fonda. Ros pa je, da se jo dalo letos za, »Zarjo« 300 K »Učiteljski tiskarni« iz tarifnega fonda, sicer bi »Učiteljska tiskarna« več no tiskala »Zarje«. Dalo se je šo 100 K za naročnino enega eksemplara »Zarje« tudi iz tarifnega fonda, kar se nam zdi tudi nekaka subvencija »Zarji«. Iz dispo-zicijskega sklada tiskarjev pa so jo dalo lansko leto tudi 100 K za »Vzajemnost«, ki je bila ustanovljena proti krščanski izobraževalni organizaciji. Ali morda tudi ni res? Ali morda ni res, da jo dolg, ki je nastal vsled zadnjo stavko tako velik, da pri sedanjih 25%, ki jih dobiva »Zveza« na Dunaju, »Zveza« niti obresti toga dolga no pokrije? Računati pa moramo, da znaša teh 25% v celi Avstriji nad 2000 K tedensko, na leto torej nad 50.000 K, kar je tudi že velika vsota. Ali morda ni res, da so voditelji zapeljali tiskarje v stavko le s tem, da so jim govorili o »velikanskih vsotah«, ki so za la boj na razpolago? In slednjič: Ali ni morda res, da je položaj tiskarjev po tem boju mnogo slabši, tudi ako izločimo to, da so njihove blagajno prazne in imajo še velikanske dolgove? Vsak pameten človek mora priznati, da bi bili tiskarji mnogo več dobili, ako bi se ne dali zapeljati od svojih voditeljev v ta nesrečni hoj. Da je pa liskarska organizacija v Avstriji in tudi na Kranjskem posebno v zadnjem času strogo socialnodemokraška, to spričuje vsaka številka obveznega »strokovnega« glasila. »Vonvarts«, ki v slednji številki odločno in na vse. kriplje agitira za socialno demokracijo. Tiskarska organizacija. jo tudi članica socialno - demo-kraško strokovne zvezo v Avstriji in plačuje svojo doneske. Bivši predsednik Reiimuller je posodil 100.000 K tiskarskega denarja. »Arbeiter-Zeitung«, da jo zidala svojo palačo na Dunaju. In danes se splošno govori, da so tudi tiskarji izdali svoj tarifni fond za razne volitve. To so dejstva, ki se ne dajo utajiti in naj jih potem »Zarja« označuje tako ali tako. »Slovenec« pa ne potrebuje takega denarja, kakor ga je dobila »Zarja«, ker ta denar je bil namenjen tiskarjem v najhujšem boju. Kdor jo pameten, ima dovolj, kdor je pa slep, bo pa še naprej drl v svojo pogubo.
v tfjpolisu se še vedno bijejo boji.
»Agenzia Štefani« poroča iz Benga-zija, da je posadko v Bugabalu zjutraj dne 6. t. ni. napadlo 600 vstašev pešcev in 100 konjenikov. Vstaši so imeli tudi dva topova. Boj se je bil do opoldneva. Popoldne se je boj obnovil. Laška in-fanterija je vstaše napadla z bajoneti in jih zapodila v bog. Vstaši so izgubili
100 mrtvih In ranjoncev. Lahi so imeli tri mrtve in šest ranjencev.
ULSTRČANI NABAVLJAJO OROŽJE.
V pristanišču Kingsto\vn pri Dubli-nu na parniku »Anglais« zaplenili pošiljatev orožja in streliva namenjenega Ulstrčanom.
Ogri in Rusi.
V »Igazmondu« objavlja ogrski ministrski predsednik grof Tisza članek o zunanji politiki. Izvaja, da vsa ruska stremljenja glede na Rusom sorodne narode v južno-vzhodni Evropi lahko soglašajo z interesi in s stremljenji av-stro-ogrske monarhije, ker smo mi bili prvi, ki smo proglasili svoboden razvoj krščanskih narodov na Balkanu. Z rusko politiko pridemo le takrat v na-sprotstvo, če stremi Rusija za varilstvom nad balkanskimi krščanskimi narodi, katero politiko Rusija navadno zasleduje in ki je že pred 60 leti pro-vzročila nasprotstvo med Rusijo in takratno Avstrijo. (Ker smo pred 60 leti proti Rusom mobilizirali ob znani vojski na Krimu, smo pa zato prepuščeni sami sebi, izgubili Lombardijo in Beneško, naš sedanji pruski zaveznik nas je pa zapodil leta 1866. iz Nemčije. Zgodovinsko dejstvo je, da ima Rusija na obstoju naše monarhije velikanske zasluge do usodne zmote leta 1854., odkar nam Rusija nasprotuje, kar more.) Tudi danes se je ob več slučajih pokazalo, da ne moremo mirno gledati, kako prodira, ruska osvobo.jevalna politika. Nato hvali ruskega cara in odgovorne ruske politike, ki zasledujejo pravo rusko politiko in se jezi nad »panslavisti«, ki se obračajo proti življenskim koristim monarhije in osobito proti Ogrom. Če zmaga v Rusiji ta struja, bi bili izpostavljeni nevarnosti vojske, vsled česar smo iskali in našli zavetje v trozvezi. — Tudi Košut se oglaša in se izjavlja v sedanjih razmerah za trozvezo. Justh je tudi podal pod pritiskom dunajskega časopisja izjavo, v kateri pravi, da zadnja leta sem trozveza ne pospešuje ogrskih koristi in da želi tako zvezo, ki bi ne zatirala, marveč pospeševala ogrske koristi. Če je to v trozvezi mogoče, ostanimo v njej. Brezpogojno pa mora Ogrska živeti v prijateljstvu z narodi na Balkanu.
Zo „Slovensko Siražo"
Jos. Črnko, župnik v p., Studenci pri Mariboru, 3 K; dr. Jos. Marinko, c. kr. prof. v p. v Mavčičah, 20 K; Štefan Kropeč, Čres (Istra), 2 K 40 vin.; Angel Casa-grande, Ajdovščina, 5 K; Rozalija Trdan, Gorica, 3 K; po č. o. Iv. Trpin, župniku v Mošnjah, iz nabiralnika v župnišču, 3 K
50	vin.; Kmetijsko društvo v Srednji vasi v Bohinju, iz nabiralnika, 2 K 20 vin.; po č. g. Frid. Repolusk, župniku, Št. Vid nad Valdekom, iz nabiralnika, 3 K; po moški podružnici na Vrhniki, iz nabiralnika v »Društvenem Domu«, 5 K 62 vin.; nadalje v gostilni pri g. Fr. Steržinarju, Vrhnika,
51	vin.; Anton Kuhar, kaplan, Solčavas, 5 K; dr. Jos. Srebernič, Gorica, 5 K; Ivan Koruza, Klana (Istra), 5 K; županstvo občine Moste, 5 K; Katol. slov. izobr. društvo Skedenj pri Trstu, 2 K; ženska podružnica »Slov. Straže« v Loškem potoku, 27 K 60 vin.; Jos. Markič, pos., Strmec, p. Kanal, 1 K; Marija Müller, Dunaj XVIII., 2 K; prof. Ernest Terstenjak, Inomost, 10 K; po g. Jakobu Jeklin, nabrano v veseli družbi pri Sv. Luciji ob Soči, 7 K 56 vin.; Josip Vidmar, Kanal, Goriško, 1 K; Ivan Brezavšček, katehet, Tolmin, 1 K.
XXX
Verni Slovenci ljubimo vero in cerkev, Zato tudi s celim srcem preživljamo lepe katoliške praznike. Resnično in globoko nam segajo v srce velespominski dnevi velikega tedna; tudi zunaj cerkve se med svojimi opravki radi spominjamo strašne, krvave cene, katero je plačal božji Sin za naše odrešenje. Vendar je pa naša žalost ob teh spominih že vsa. ožarjena veselega zmagoslavja: Vstajenja Odrešenikovega. Ni ga menda med nami, ki bi mu velikonočni v.Aleluja« ne ganil srca — če že ne v veselem sočustvovanju s cerkvijo, pa vsaj v bridkem spoznavanju samega sebe... Bog daj, da bi Slovenci vedno taki ostali, Bog daj, da bi bilo vedno manj tistih, ki bi jim velikonočni znovoni budili v srcu bridke spomine! Toda ob velikonočnem veselju se za enkrat noben pravi Slovenec ne more ubraniti bridke misli, da Slovencem še vedno ni zasijal dan narodnega vstajenja, da zlasti naši bratje ob mejah še vedno preživljajo veliki četrtek in veliki petek ... In ta misel je tem brid-kejša, ker nam le prerado zmanjkuje vere v vstajenje. Ravno te pa ne smemo izgubiti, ker nam drugače upade pogum v delu za brate ob meji. Naše narodno vstajenje pa si moramo sami zaslužiti in priboriti: zaslužiti z zvestim izpolnjevanjem najvišjih dolžnosti, kakor nam jih nalaga ve-
ra, da tako ostanemo nravno zdravi in telesno krepki ter tako vredni in sposobni za boljšo bodočnost, — potem pa tudi | priboriti z neustrašenim in požrtvovalnim j narodnim delom. In k temu delu Vas vabi ; »Slovenska Straža«. Slovenci, ne pozabljajte, ne zanemarjajte te straže na naših narodnih mejah! Mislite nanjo zlasti o velikonočnih praznikih in pošljite ji ojačenj in piruhov v obliki denarnih darov. S to prošnjo in s to nado želi vsem dobrim Slovencem veselo Velikonoč — »Slovenska Straža«!
BREZUSPEŠNE POIZVEDBE O ROO-SEVELTOVI EKSPEDICIJI.
»Evening Times« poročajo iz Buenos Airesa, da se je brez uspeha vrnila v Mandos topničarka, ki je poizvedovala o usodi Rooseveltove ekspedicije. V Rio de Janeiru in v Buenos Airesu se trdi, da je Rooseveltova ekspedicija ponesrečila, a v New York je došlo poročilo, da Roosevelt ni ponesrečil.
Dnevne novice,
-j- Kako je Kranjska dežela — »ban-kerotna«! Še so nam v spominu kvaražu-gonski klici liberalcev o bankerotu Kranjske dežele. In sedaj, ko je pač v bankerotu liberalna »gospodarska« organizacija, si oglejmo »bankerot« Kranjske dežele! Najzanesljivejši sodnik je — kurzno poročilo z dunajske borze. Kurzni sklepi z dne 10. aprila nam kažejo, da notirajo 4]/j% obveznice Kranjske dežele in Kranjske deželne banke 95 (denar). Primerjajmo enakoobrestne papirje drugih dežela! Ogrska 41/a% renta notira 90-30, bosenska 89, Moravsko 4V6% posojilo 92-40, gališka deželna banka 91, goriška 92'50 itd. Najza-nesljiveši termometer za varnost kakega papirja je borza, ker špekulant dobro premisli, kam naloži svoj denar. Borzin list pa kaže, da so kranjski papirji na vrhuncu in jih prekašajo v kurzu edino le nižje-avstrijski, kar je čisto lahko razložljivo. Borza smatra Kranjsko vojvodino za 4'70% bolj varno, kakor pa državo vsemogočnega grofa Tiszo! Koliko so se liberalci in Nemci trudili, da bi diskreditirali kranjsko deželno upravo in izpodkopali njen kredit na denarnem trgu! Borzni list nam kaže, da je bilo vse to vpitje zastonj. Kako že poje Vodnik?
Kranjc, tvoja zemlja je zdrava,
za pridne nje lega najprava,
+ Da se prav razumemo, »Dan« je predvčerajšnjim prinesel notico, v kateri pravi, »da je simpatičen način, kako se danes v »Slov.« razpravlja o jugoslovanskem gibanju«, in da je to »prijetna izprememba«, včeraj pa kriči o-našem ponedeljkovem uvodniku: »Je li mogoče, da kaj takega napiše slovensko ali slovansko čuteč človek? Koliko ste dobili srebrnikov za tako pisanje?« Kakor je videti, so pri »Danu« »spremembe«, in sicer vsak dan. Pri »Slovencu« pa o načelnih vprašanjih , katere zastopa, ni bilo in ne bo sprememb. Glecle Jugoslovanstva govore prvi letniki »Slovenca« tako odkrito besedo, kakor govori »Slovenec« danes. Noben slovenski list ni o" Jugoslovan-stvu pisal tako prisrčno in noben slovenski list ni imel toliko odkritosrčnih besedi za brate na jugu, kakor »Slovenec« vedno, kadar je raja na jugu nastopala za svoje pravice. Naš katoliški in narodni program nam kaže vedno pravo smer in pravi način, kako se imamo zavzemati za težnje jugoslovanstva. Drugi naj pa o jugoslovanstvu mislijo kakor hočejo, na vsak način pa stoji naše jugoslovanstvo kulturno veliko višje kot pa onih, kojih kulturno jugoslovanstvo predstavljajo spisi o Vodiški Johanci in »Bodeča Neža«. Od takega duha nimajo Jugoslovani pričakovati nobene boljše prihodnjosti.
+ Ali je tudi Klofač »Izdajalec«? Klofač je te dni na nekem shodu rekel, da narodni socialci svojo mladino vedno svare storiti kaj, kar bi bilo količkaj v nasprotju s postavo. To da je najboljši način preprečiti persekucije. Gorje, če bi bil Klofač na Slovenskem, kjer postane v očeh gotovih ljudi vsakdo »izdajalec«, kdor je istega mnenja.
-i- Kako se dela za »pink - pink«. Če sediš pod stekleno streho, ne smeš okolu sebe kamenje metati. To bi moral posebno upoštevati »Slovenski Narod«. Ta list, ki je okoli in okoli s samim steklom obdan, pa je vedno tako nepreviden, da na druge meče kamenje, pri tem pa navadno pri sebi kaj razbije. Tako je tudi z »Narodovimi« fantazijami o podkupljivosti listov. Na druge je kričal »Primite tatu!« — sam pa je za 50 K na razpolago. Tako imamo v rokah zanimiv slučaj, ki bo posebno poučen za naše vinogradnike. Neki žid, bogat vclotržcc. a vinom, jc na vsak način želel, da bi prišel v tukajšnje dnevnike neki dogodek njegove tvrdke s orimerno proslavo podjet-
ja. Ta tvrdka ja največja konkurenti-nja domačemu vinu in domačim vinogradnikom. Njegov prijatelj je prinesel notico tudi v naše uredništvo. Mi smo se takoj postavili na stališče, da bi bila notica le v škodo domačemu vinogradništvu in jo zato ne moremo sprejeti. Gospod, ki je notico prinesel, je izrazil svoje začudenje ter dejal: Ko sem pa pri »Naroclu« nekemu gospodu dal 50 K, jo je pa takoj sprejel v uredniški del.« Gospodu smo pojasnili, da se s takimi sredstvi v našem uredništvu še nikdar ni nič doseglo. Gospod jc majal z glavo in odšel — »Narod« je pa ono notico res priobčil. Za 50 K so torej pri »Narodu« vsakemu Židu na razpolago, da izdajo koristi domačih ljudi.
-f Iz koroškega vilajeta. Pred nami leži nakaznica, naslovljena: »An P. T. Re-daktion des Slovenec in Laibach«. Absen-der I. P., Klagenfurt. Obrnemo jo in beremo na zadnji strani kupona; Gospod urednik! Ni bilo drugače, kakor da sem vam napravil nemški naslov. Pri nas se prodajajo nakaznice le z nemškim besedilom. In take nemške nakaznice smemo le v nemščini izpolniti. — Na Koroškem je slovenščina deželni jezik prav tako kakor nemščina in bi morali poštni uradi imeti vsaj tudi dvojezične tiskovine, če bi bilo še kaj pravice na svetu. Kakor znano, v koroškem vilajetu ne smemo nemško govoriti, današnji slučaj kaže, da se tudi ne sme slovensko pisati in, če bo šlo tako naprej, nam bodo importirani pastorji, podli renegati in omejeni burši skušali prepovedati celo misliti slovensko! O tužni Korotan, kdaj napoči tvojega vstajenja dan?!
-f Deželno gledališče in deželni odbor. O stališču deželnega odbora smo izvedeli od merodajne strani iz deželnega dvorca sledeče: Stališče deželnega odbora je po razmerah dano samo po sebi. Deželni odbor je upravitelj dež. imetja in kot tak hišni gospodar deželnega gledališča. Razume se po sebi, da si tozadevnih pravic ne da kratiti od nobene strani. Prešnji lib. deželni odbor je žal v tej točki mnogo grešil in odtod so nastale neprilike, Mojim je sedanji deželni odbor energično naredil konec. Trajalo je dolgo, da so prišli takozvani »gledališki interesenti« do spoznanja, kdo da je gospodar deželnega gledišča. Obnašali so se dosti dolgo kot gospodarji taki elementi, ki so spravili slovensko Talijo do propada. Deželni odbor se ni udeležil enkete, ki jo je sklicala gledališka komisija ljubljanskega obč. sveta. Čemu tudi? Če bo deželni odbor rabil en-keto, jo bo sam sklical in bo sam izbral ljudi, na kojih mnenje polaga važnost. Sedanja situacija je pa ta-le: Deželni odbor je slejkoprej voljan porabiti deželno gledišče za to, za kar je zgrajeno: za gledališke predstave. Lastno režijo mora odklanjati, ker za to nima pokritja, Sprememba v tem oziru spada v izključno kom-petenco deželnega zbora. Je pa komaj pričakovati, da bo deželni zbor v tem kaj spremenil. Dokler se to ne zgodi, ne preostane nič drugega, nego da deželni odbor kot hišni gospodar čaka na ponudbe. Če se nudi prilika, oddati gledišče v porabo pod pogoji, ki so za deželno upravo mogoči in ki so splošno znani, se bo to prav gotovo zgodilo. Več se danes ne more reči.«
+ Sodba o »Učiteljskem Tovarišu«. V »Zarji« očita učitelj A. Hreščak v odprtem pismu predsedniku, »Zveze« Luki Jelencu, da je njegov način boja v »Učit. Tovarišu« revolverski. Očita mu tudi več drugih nelepih lastnosti. Gospod Hreščak ga že pozna.
-f Čuden molk. Vsa poštena hrvatska javnost, celo ona, ki ni ne pravaška ne katoliška, prijema hrvatsko-srbsko koalicijo, ker je dopustila madjarski ekspropri-acijski zakon, po katerem lahko postane vsa hrvatska obal madjarska ali pa pride Hrvatska z Ogrsko v nove konflikte, v katerih mora Hrvatska podleči. Radikalno-jugoslovanski in neodvisni »Slov. Narod« pa ne črhne besedice proti temu, dasi se njegovi prijateljici, koaliciji, javno očita, da je Primorje Madjarom prodala. To pač gospodo pri »Narodu« nič ne boli.
+ Spomenik Avgustu šenoi v obliki doprsnega kipa so te dni v tihi sramežljivosti postavili v Zagrebu na vzhodni strani Akademičnega trga nasproti Matici Hrvatski. Ob odkritju je bilo navzočih šest delavcev in en nadzornik. Kip jc že pred 20 leti napravil kipar Rendič; predno se je določilo mesto za spomenik, napravila betonska podlaga in mramorni podstavek, sta pretekli dve desetletji. Med tem je kip hranila Mat. Hrvatska, ki ga je tudi naročila in plačala. Mramorno podnožje je svojemu bivšemu senatorju poklonila mestna občina.
-J- Nemci na delu. »Heimstatt«, »Siid-mark« slično društvo, ki je v rokah najhujših nemških radikalcev, snuje 20 novih podružnic. Kako pa delajo in sc tnnožc podružnice »Slovenske Straže? Zganile sc povsod, da krepko odbijemo nasprotnikove naskoke,
+ Ogrsko-hrvaško primorje! »Un-garo-Croata«, ki spada glasom novega zakona, ki ga je sprejela tudi sedanja večina hrvaškega sabora, med paro-plovna društva, ki jih subvencionii-a država, — je takoj po sprejetju zakona o razlastitvi morske obali v svojih tiskovinah upeljala označbo: ogrsko-hrvaško primorje!
—	Kamniška podružnica Slomškove zveze vabi k zborovanju, ki bo 16. aprila ob 2. uri popoldne v Kamniku. Pevci, pevke, dobro naštudirajte poslane skladbe in prinesite s seboj note, ker bo obenem tudi pevska skušnja.
—	Sestanek gorenjske podružnice S. D. Z. sc vrši v sredo po Veliki noči, dne 15, aprila 1914 v gostilni »Gaštej« pri Kranju s sledečim sporedom: a) Podružnične zadeve, b) Predavanje g. ekspozita Jos. Anžiča o sitariji. c) Ogled delavnic, d) Kosilo. Popoldne: e) Predavanje phil. Koblarja: »Slovensko, oziroma jugoslovansko vprašanje v teoriji in praksi«. — Začetek ob pol 10. uri dopoldne. — Za odbori Markič Franc, t. č. tajnik.
—	Kako so se »klerikalci« polastlU nove požarne brambe v Kandiji. Tako se glasi naslov dopisa v »Slov. Narodu« št. 79 z dne 8. aprila t. 1., v katerem se znani bradati mož sporazumno z njegove bistroumnosti vrednim pokroviteljem zaganja v tukajšnje gasilno društvo. Stvar pa je v resnici ta-le: Ko se je po inicijativi župana in deželnega poslanca Josipa Zurca osnovalo prepo-trebno gasilno društvo, bil jc ravno Zurc tisti, ki je na ustanovnem zboru odločno izjavil, da bodi gasilno društvo vselej in povsod društvo, ki naj ima edini človekoljuben namen, nikdar pa se ne sme v društvu zasejati kaka politika. Te besede se gasilci drže do današnjega dne in bodo tudi v bodoče. Nikomur ni prišlo na misel, da bi se vmešaval v politiko in nikdar se na nobenem sestanku o politiki ni črhnila niti besedica. Iz tega sledi, kako zlobno dopisnik društvo napada. Ako bi v društvu vladala politika, bi moralo priti do pravih rabuk, kajti v društvu so menda vse stranke zastopane. To naj-bržc dopisnik želi. A j ako se moti z vsemi svojimi pristaši, ako to misli, da bode napravil razdor v društvu. Da so se vse te težkoče premagale, se ima društvo v prvi zahvaliti edino le županu Zurcu, ki se je z vso vnemo zavzel za društvo in tako omogočil, da ni društvo, ki je danes že precej razvito, takoj v povoju prenehalo. Izven imenovanega gospoda je največji pospešitelj društva deželni odbor, katerega zastopnik g. dr. Pegan se je v vsakem oziru društvu naklonjenega izkazal. Dopisnik se zaletava v omenjena dva činite-lja, češ, da naj bi bila ona dva kriva, da je društvo prestopilo k deželni gasilski zvezi. To je pač višek nepoučeno-sti, kajti o tem, kar sc sklene na sejah gasilnega društva, ne ve niti dr. Pegan niti župan Zurc. Odbor gas. društva (v katerem so različne stranke) je sklenil zvezi pristopiti in s tem je zadeva končana. Glede najetja posojila in plačila istega naj bode dopisnik popolnoma prepričan, da ne bode niti on, niti od njega imenovane vasi plačali niti. vinarja, ker bode društveni odbor skrbel za to, da bocle dolg čimprej c poravnan. Kar pa se tiče imenovanja gg. dr. Pegana in Zurca častnim članom, naj dopisnik ne računa niti z enim niti z drugim, v njegovem dopisu označenim dejstvom, temveč samo s tem, da je bil občni zbor popolnoma prepričan, da sta častno članstvo zaslužila. Ako gosp. dopisnik nimate drugega dela, nego napadati gasilno društvo in za isto zaslužne može, je jako žalostno; svetujemo vam, da posvečate večjo skrb drugim rečem, ki so kritiko bolj potrebne, nas pa pustite lepo pri miru. Onima gospodoma pa, ki podporo gasilnemu društvu iz razlogov, da hoče gasilno društvo novomeškemu društvu delati konkurenco, podporo odklanjata, bodi na tem mestu povedano, da ju društvo ne bode nikdar več nadlegovalo.
—	Kako je z nakupom zemlje v Bosni in Slavoniji? Rafaelova družba je poslala dva odbornika v Bosno in Slavonijo, da sc sama prepričana in dogovorita glede nakupa zemlje za naše ljudi, ki bi jih veselilo naseliti se tam doli. V Bosni se dobi zemlja, še bolj pa v Slavoniji, na katero bi sc naši ljudje lahko naselili. Seveda je potreba za to nekaj denarja. Nekaj bi ga morali sami imeti, drugo bi se pa dobi o v posojilnicah in bankah v Ljubljani ali v Zagrebu ali v Bosni. Najbolj previdno bi bilo, če bi si tisti, ki žele iti doli, zemljo ogledali, ker za druge ljudi je težko nositi odgovornost. Če pa Rafaelovi družbi zaupajo, jim pa že ona posreduje. Vsi, kateri želijo ali sami doli iti pogledat ali pa da jim družba posreduje, naj sc obrnejo pismeno do nje. Slišimo pa, da se dobi zemlja tudi v Beli krajini na Kranjskem, kamor bo ravno sedaj nova železnica stek'a. Nekoliko truda bo pač na novi zemlji. A tudi v Ameriki se dolarji po cesti ne po-
birajo. Kdor se prvega truda ne bo ustrašil, si lahko napravi lepo domačijo. Sveta in dela za pridne roke je dosti bližje kakor je Amerika. Če se tujci iz daljnih krajev, iz Nemčije, Poljskega in Mažarskega trumoma naseljujejo v Bosni in Slavoniji, zakaj bi za nas Slovence to ne bilo, ki sta nam Bosna in Slavonija veliko bližji? Bolje bi bilo, da so naši ljudje svobodni kmetje v nam sosednih deželah, kakor pa sužnji v tovarnah in podzemeljskih rudokopih v Ameriki, kjer se jih toliko ponesreči. Kmetski stan je najbolj naraven in zdrav stan. Tudi bi v teh slovanskih krajih naši ljudje ostali ložje zvesti svoji veri in svojemu rodu, kakor v tuji Ameriki. Zato še enkrat priporočamo naseljevanje v teh krajih. Ko bodo enkrat naši prvi rojaki doli, potem bo šlo ložje. Le začetek je težak; pa se ga ne smemo ustrašiti. Če so . te težave premagali drugi, zakaj bi jih mi ne? — Rafaelova družba, Ljubljana, Dunajska cesta 29.
4- V deželni gasilski zvezi sta sedaj včlanjeni 102 gasilni društvi. Zveza izdaja »Gasilski Vestnik«. Deželni odbor je dovolil zvezi 2000 K prispevka iz gasilskega zaklada.
+ Občni zbor c. kr. kmetijske družbe
je v torek, dne 14. t. m. v veliki dvorani Ljudskega doma ob pol 10. uri dopoldne. Občnega zbora se udeleže delegati podružnic in bo to prvi občni zbor po novih pravilih.
-f Pravaškl sporazum za garčinskc volitve? V garčinskem volilnem okraju je krščanskosocialna pravaška skupina za nadomestne volitve postavila svojega kandidata v osebi zagrebškega odvetnika dr. Tomo Kumičiča, ki kandidira proti koalicijinemu kandidatu vpok. sekčnemu načelniku Milanu Roj-cu in kandidatu kmečke stranke dr. A. Radiču. Starčevičeva stranka, kateri je ta okraj preje pripadal, ni še postavila svojega kandidata; »Hrvatska« z dne 9. t. m. je pa naznanila, da je dr. Ku-mičič skupni kandidat obeh pravaških frakcij, za katerega naj gredo vsi pra-vaši brez izjeme v boj.
—	Tajni svetniki so postali knez Hu-gon Windischgraetz, Vitold knez Czarto-rvski, Jožef grof Czernin pl. Chudeny, baron pl. Moli, baron pl. Konopka, grof Wrbna-Kaunitz in Franc grof Harrach.
—	Podružnica Rdečega križa v Novem mestu. V času od 15. nov. 1913 do do 21. marca 1914 se je vršil v cesarice Elizabete javni bolnišnici pod vodstvom primarija dr. Strašeka strežniški tečaj, katerega je obiskavalo 22 gospa in go-spodičen. Dne 2. aprila se je končal. Navzoči so bili: zastopnik deželnega in gospejnega pomožnega društva Rdečega križa v Ljubljani, okrajni glavar v pok. Gustav del Cott, zastopnik zdravstvenega okrožja in odbora podružnice. Frekventantinje so dokazale izvanred-no vednost v vseh teoretičnih in praktičnih potrebščinah strežniške službe. V sklepčnih besedah sta zastopnik deželnega društva okrajni glavar del Cott in načelnik podružnice vladni svetnik baron Rechbach izrekla vsem faktorjem, ki so pripomogli k uspehu tega tečaja., zlasti primariju dr. Strašku, sestram reda sv. Vincencija Pavlanskega (er vsem frekventantinjam priznanje in hvalo. Podružnica Rdečega križa in frekventantinje so primariju dr. Strašku poklonile častna darila.
—	Slabo Informiran list je »Neuig-keits Weltblatt« na Dunaju, katerega imajo še marsikje mecl Slovenci. V št. 79. z dne 7. aprila 1914 ima med socl-nijskimi poročili dopis iz Ljubljane o razpravi »Agro-Merkurja«. Poroča: »Dieselbe wurde im Herbst 1908 zur Vernichtung des deutschen Zwischenhandels von slowenisch - Klerikaler Seite gegründet.« (Ustanovljen je bil jeseni 1908 od slovensko - klerikalne strani, da uniči nemško vmesno trgovino.) Najbrže je informiral »Weltblatt« kak slovenski naprednjak, ki je svoje somišljenike potegnil za klerikalce. Ampak čudno je le, da se da tako nalagati list, ki ga prištevajo krščanskim.
—	Pogreba umrlega g, M. Sršena vulgo Ingliča v Skaručini se predvčerajšnjim ni udeležil noben voditelj na-rodnonapredne stranke. Poznali so ga samo za časa življenja, da jim je kandidiral. Iz Ljubljane sta došla samo gostilničar Gorše in trgovec na sv. Petra cesti Polak.
—	Za teologe. Naučno ministrstvo je pod gotovimi pogoji dovolilo našim teološkim vseučiliškim fakultetam no-strifikacijo doktorskih diplom Gregori-janske univerze, Rimskega seminara S. Appolinare, Kolegija de propaganda fi-de in Kolegija Angelicum v Rimu.
—	Za predsednika »Katoliškega kazina« v Zagrebu za rajnim msgi\ BaVo-nom je izvoljen sedanji generalni vikar msgr. Fremuš.
—	Gorice. Mladcniška Marijanska kongregacija priredi na velikonočni ponedeljek, dne 13. aprila in na Belo nedeljo, dne 19. aprila 1914 dramatični pred-
stavi: »Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta in mater«, žaloigra in »Za letovišče«!, burka. Začetek obakrat ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor,
—	Umrl j c v frančiškanskem samostanu v Brodu o. Firmus Pletikapič v. 66. letu starosti. Pokojnik je bil gotovo četrt stoletja predstojnik samostana v Našicah. Bil je tudi odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda.
—	Izpit za zidarske mojstre so napravili pri deželni vladi: Zrimšek Fr., Orle pri Ljubljani; Martin Mačun, Ptuj; Može Fr., Sitiadole pri Senožečah; Bucik Peter iz Kanala; Leban Valentin iz Grgarja; Avgust Gabrijelčič iz Ložice na Primorskem. Za tesarskega mojstra je napravil izpit Ivan Ješe iz Spod. Dobrave na Gorenjskem. Razen Mačuna so vsi absolventje c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani.
—	Gospodinjski tečaj v Krškem se je končal dne 4. t. m. s sv. mašo v cerkvi sv. Rozalije in z javno izkušnjo. Tečaj jc trajal sedem tednov. Vodila ga je gdčna. Sittigova, pomagala ji je gdčna. Čemažar. Zdravstvo je poclu-čeval tukajšnji primarij g dr. T r e n z, živinorejo in mlekarstvo pa g. nadzornik L e g v a r t. Dekleta so prav točno in dobro odgovarjale na razna vprašanja. Pripravljena je bila tudi razstava ročnih del. Čudili smo se lepini vspehom v šivanju, krpanju in likanju, ki so jih gdčne učiteljice dosegle v tako kratkem času. Sklep tečaja je. počastil gospod okrajni glavar d r. M a t h i a s , ki je v lepem nagovoru toplo pozdravil gospodinjski tečaj ter čestital dekletom, ker so se toliko koristnega naučile. Med navzočimi smo opazili mestnega župana g. dr. Hočevarja, leskovške-ga dekana g. Schvveigerja, okrajnega šolskega nadzornika g. Stiasnyja, ravnatelja meščanske šole g. dr. Romiha, postajenačelnika g. Poča in še več drugih gospodov in gospe, ki so pokazali s svojo navzočnostjo zanimanje za gospodinjske tečaje. — Ta tečaj je bil v prvi vrsti za dekleta iz vasi, kmalu po Veliki noči pa se vrši drugi tečaj za dekleta iz mesta. Slavnemu deželnemu odboru smo zelo hvaležni za veliko uslugo.
—	Nepričakovana smrt. Dne 8. t.
m. sta orala Rogelj in njegova žena v Kandiji Sajetovo njivo. Domov grede se žena usede v voz na stranice. Konja potegneta, žena se je pa zvrnila, v znak proti cestnemu jarku. Udarila je ob rob ceste z glavo. Pri tem udarcu ji je počila lobanja in je bila zdravniška pomoč brezuspešna. Po 12 urni nezavesti je umrla. Rogelj je znan prekupčevalec konj in ima vedno iskre in lepe konjiče.
—	Zaradi semnja sv. Jožefa na Jesenicah se mnogi zelo razburjajo. V bodoče se bo ta semenj vršil vsako leto, kot se nam poroča. Torej kako razburjenje ni na mestu.
—	Maščevalec svoje časti. V vasi Preljane pri Vrbovcu je kmet Nožič ustrelil fanta Ilajak, ko ga jc dobil pri svoji ženi Mari. Žena je zbežala, Nožiča pa so odpeljali v zapor v Križevac.
—	Divji logar. V Rastovu v Bosni je logar Tomo Glavačevič brez pravega vzroka ustrelil težaka Ivo Bagariča, ki zapušča ženo in štiri male otroke. Imenovani logar je lani nekemu kmetu s kopitom glavo razbil, pred nekaj leti pa zmečkal neki deklici nogo, cla jc za celo življenje pohabljena. Zdaj sedi divjak v zaporu v Fojnici.
—	Obsojen ubijalec. Te dni je bil pred sodnim stolom v Požegi obsojen Stepan Neubauer, ki je ubil svojega strica, lekarnaz-ja Matijevic v Brodu na Savi, zato, da bi preje postal njegov dedič. Dobil je 18 let težke ječe.
—	Vol napadel gospodarja. Janez Golob iz Vel. Podljubna je kupil vola brez vsakega »tadla«. — Dne 8. t. m. hoče istega uporabiti pri oranju in ga pripelje iz hleva. Vol pa se vrže na novega gospodarja ter ga z rogovi obdelava. Nabodel ga je v zadnji del telesa ter mu razparal in ranil čreva. Na pomoč prihiteli sosedje so vola z vilami in kopačicami odgnali.
—	O velikih poplavah v Slavoniji poročajo hrvaški listi; veliko je škode na poljih z ozimino. Železniški promet mecl Slatino in Kapelo Batrinjo je bil nekaj dni prekinjen, ker je voda iz-potljedla progo.
—	Avtomobilni vozni red za Žiri— Škofja Loka se je s prvim aprilom v toliko spremenil, da bo odhajal iz Zi-rov kakih 5 do 15 minut pred peto uro zjutraj. Na kolodvor bo prišel k jutranjemu sedmemu vlaku. S kolodvora bo vozil krog 8. ure zjutraj, tako da bo v Zireh do desete ure dopoldne. Popoldne ostane isti vozni red (krog 1'30 iz Žirov k vlaku ob 4. pop.; s kolodvora po prihodu vlaka iz Ljubljane, prihod v Žiri krog 7. zvečer.). Za trgovske potnike in druge, ki so si želeli več časa za svoje opravke v Zireh, je ta zveza zelo ugodna. Ko bi nam le gospodje
pri cestni upravi poskrbeli za boljšo cesto, za katero se je bati, cla je kaka hujša povodenj popolnoma ne uniči, oziroma ne odnese, kot smo zadnjič doživeli v Poljanah nekaj podobnega.
—	Prodaja morskih rib v Zagrebu. Zagrebška mestna občina namerava na Jelačičevem ali Paječevičevem trgu napraviti velike basene za morske ribe, ki bi se vsak dan prodajale. Istotam bi se prodajale tudi sladkovodne ribe. Pogajanja z dobavitelji morskih rib so v teku.
—	Smrtne nesreče med ameriškimi Slovenci. V Subletu, Wyo., sta se ponesrečila Matevž Golob in Jakob Štiglc. Zadnji je prišel iz bližnje naselbine obiskat tukajšnje rojake. Proti večeru se je vračal z Golobom ob železniškem tiru proti domu. Ko prideta na sredo pota, pridrvi za njima več vozov, naloženih s premogom. Ker nista imela toliko cs „a. da bi se umaknila, sta prišla pod vozove in na mestu izdihnila. Štiglc je doma iz Rečicc na Štajerskem, Matevž Golob pa je bil rojen na Prihovi pri Rečici na Spod. Štajerskem. — V Randallu je železniški vlak povozil Slovenca Matija Mirtel. Rajnki je, bil doma iz Dolenje vasi, občina Boštanj.
—	Učno potovanje v Pariz in London za obrtnike in njih goste priredi glavna zveza avstrijskih delodajalcev v času od 5. do 11., oziroma 11. do 17. julija. Vozna cena za III. razred 200 K, oziroma 350 K, vključno kompletno oskrbo v hotelih, vožnja z vozovi in železnico, razkazovanje, vstopnine ter vožnja nazaj do Dunaja. Na potovanju se bodo ogledale različne obrtne industrijske naprave na Francoskem, oziroma na Angleškem ter na povratku tudi razstava nemškega delovnega zbora v Kolinu ob Reni. Natančnejša pojasnila se dobe v pisarni zavoda ;'.a pospeševanje obrti na Kranjskem.
—	Sposoben krojač in čevljar, ki bi imela veselje in sposobnost tucli za organizacijo, dobita v važnem, obljudenem obmejnem kraju lepo in dobro mesto za svoj obrt. Ponudbe na »Slov. Stražo« v Ljubljani.
—	Kdo bo imel vesele praznike? Vsi, ki so pri podjetju zvezdnih tkanin »Hermes« v Ljubljani nakupili za nizke cene ostanke blaga za obleke in pri tem toliko prihranili, cla si bodo lahko še kaj posebnega privoščili. Ostanki se prodajajo vedno naprej vsako sredo in soboto.
* »Zora«, glasilo katol. narodnega dijaštva in katoliško akademičnega starešinstva, letnik NX., št. 3. in 4., ima sledečo vsebino: t Monsignor dr. Ignacij Žitnik; Delo za križ (dr. F. Fabijan); O jugoslovanskem vprašanju (dr. J. Ev. Krek); Katolicizem in literatura (Fran Koblar); Nekaj misli za časa katoliškega shoda (A. Z.); Ljudje iz mase (Dal-mata); Glasnik; Visokošolski Vestnik, Srednješolski Vestnik; Kulturna vprašanja; Starešinski Vestnik; Leposlovna priloga. — Ravnokar izišla 5. in 6. štev. ima to-le vsebino: Ali je katolicizem ubijal narodnost? (dr. A, Zupan); L. S. K. A. (France Štele); Delo za ljudsko izobrazbo (Dominik Žvokelj); Kultura in žena (Narte Velikonja); t Frid. Jodl (dr. M. B.). Glasnik: Visokošolski Vestnik; Srednješolski Vestnik; Kulturna vprašanja; Starešinski Vestnik; Leposlovna priloga. — »Zora« izhaja vsak mesec enkrat te;.' stane celoletno 5 K, za dijake 3 K. — »Zora« lepo napreduje in prinaša zanimive članke, zato jo vsem toplo priporočamo.
ljubljanske novice.
lj Velika spominska slavnost 5Q0let-nice vstoličenja zadnjega koroškega vojvode. Po dogovoru s koroškimi Slovenci se vrši slavnost 500 letnice vstoličenja v Ljubljani v največjem obsegu. Slavnost bo-deta, kakor smo že omenili, aranžirali S. K. S. Z. in »Slovenska Straža«. Koroški Slovenci pridejo v Ljubljano s svojimi najodličnejšimi zastopniki in najboljšimi svojimi pevskimi zbori. Slovenski bojevniki na skrajnih naših mejah dobe med nami prisrčen sprejem. Koroški Slovenci so naznanili, da vprizore tedaj slovenski koroški kmetje' v Ljubljani vstoličenje koroškega vojvode z vsemi tedanjimi obredi. Tudi druge koroške narodne ljudske prizore nam tedaj pokažejo bratje iz Koroške. V soboto pred slav-nostjo bo v >Unionu« velik koncert koroških pevskih zborov, na katerem bodo peli koroški pevci koroške narodne pesmi, ki doslej še niso nikjer natisnjene. Drugi dan bo slovesna sv. maša na prostem in velik ljudski tabor. Slavnostni govornik bo vodja koroških Slovencev dr. Brejc. Popoldne bodo ljudske slavnosti in zvečer predstava v gledališču. Koroški Slovenci so prosili, naj bo ta slavnost o Binkoštih ali če takrat m mogoče, kako nedeljo pozneje. Razume se, da se bo takrat razvil pred nami zopet kras slovenskih narodnih poš. Že danes opozarjamo vse,
od blizu in daleč, ki so jim pri
srcu koroški Slovenci, na ta njihov pohod med nas in na to izredno, lepo, veliko narodno slavnost v Ljubljani.
lj Prosvetno društvo v kolodvorskem okraju je preteklo nedeljo že na svojem ustanovnem občnem zboru v »Rokodelskem domu«, dokazalo potrebo svoje eksistence. Dvorana je bila polna somišljenikov in somišljenic. Predaval je zboru predsednik pripravljalnega odbora g. prof. Šarabon, ki je razvil društveni program. V imenu šent-peterskega prosvetnega društva je novo organizacijo navdušeno pozdravljal g. Pire. Pridružil se mu je z vspodbud-nimi besedami g. prof. clr. J a n e ž i č. Na predlog Iv. Štefeta je bil za društvenega predsednika soglasno izvoljen g. prof. Ivan Šarabon, v društveni od-I bor pa gospodje: P. Ernst, tajnik S. L. S. Kolone, clr. Natlačen, clr. Hacin, Tcr-tinck Lazar, Ahačič, Weis, Vukšinič. Na občnem zboru jo društvo -imelo že 150 članov. Začetek je torej jako lep in vzbuja najlepše nade. Da bo društvo krepko delovalo, nam jamčijo moči v odboru. Takoj po Veliki noči bo društvo članom javilo podrobnosti o lokalu in svoj delovni načrt. Vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica v kolodvorskem okraju pristopi temu društvu, ki naj postane res središče našega dela v töm okraju.
lj »Viljem Telia«, to krasno ljudsko igro, ki jo jo za ljudske odre priredil eden naših režiserjev, uprizore viški di-letantje na belo nedeljo popoldan v deželnem gledališču kot dobrodelno predstavo. Opozarjamo na to slavno občinstvo v Ljubljani in okolici. Igro izda v kratkem S. K. S. Z. za vse naše oclre in sc igra in uprizori lahko na tri načine. Zato vabimo vse člane dramatičnih odsekov in voditelje društev, da si ogledajo na belo nedeljo to krasno klasično dramatično delo svetovne literature, ker se bo brezdvomno zaradi lahkega načina uprizoritve udomačilo po vseh slovenskih odrih. Vrhutega je dobrodelna predstava, ker se čisti dohodek poiabi v pokritje dolga za kapelo presv. Srca Jezusovega v delavski naselbini Rožni dolini. Da omogočijo poset predstave vnanjim gostom z dežele, bo začetek predstave ob pol petih popoldne, tako da se z večernimi vlaki že lahko vrnejo. Predprodaja vstopnic jc pri g. Češark v šeleburgovi ulici.
lj Naši šišenčani so nam priredili ? nedeljo lep večer. Po dolgem času so zopet priromali v »Ljudski dom- s svojimi igralci ter uprizorili Finžgarjevega »Divjega lovca«, ki je žc populariziran na vseh naših odrih. Če vpoštevamo težkoče, s katerimi se je boriti društvom pri ensam-belskih uprizoritvah, smemo reči, da je Šišenska prosveta zadostila dostojno svoji nalogi. Uprizoritev je bila lepa, igralci so dobro zastavili svoje mlade moči v posamezne vloge. Pohvaliti je vse, posebej omeniti pa moramo ljubko Majdo, postavnega Janeza, norčavega Tončka, pravega kmečkega Gašperja, Zavrtnika in kmete, Ugajal je zbor brhkih vaških deklet. Režija, menda v rokah g. Novaka, je bila na mestu; želeti bi bilo le hitretjšega tempa. Glede scer.erije bi si želeli spremembe, —• Obisk je bil srednje dober, razpoloženje živahno, na balkonu in galeriji še preveč. Ker je sedanje sezone žc skoraj konec, upamo, da nam v bodoči Šišenska prosveta priredi več takih uprizoritev, in do takrat ji kličemo: Pogumno naprej po začrtani poti!
lj Musica saera v stolnici. V e 1 i k o * nočno nedeljo pri pontifikalni sveti maši ob desetih: Missa in honorem Beatae Mariae Virginis »Salulis infirmorum«, zl. Slan. Premrl, graaual in sekvenca, zložil Anton Foerstei; ofertorij Terra tremnit«, zložil M. Filke. Vse tri skladbe za mešani zbor, orkester in orgle. — Velikonočni ponedeljek pri slovesni sveti maši ob desetih: Missa in As-dur, Op, 172, zložil Jos. Rheimberger, gradual in sekvenca in pri ofertoriju: responzorij .Angelus Domini«, zl. Ant. Foerster.
lj Brzovlak zavozil v poštni voz. Da» našnji jutranji brzovlak Dunaj — Trst je zadel v poštni voz, ki je stal med tiroma, kjer je obstal brzovlak in med tirom, kjer je stal takozvani velikonočni posebni poštni vlak. Poštni voz je razbit, udarjen je bil neki poštni uslužbcnec po roki in veliko velikonočnih zavojev je razbitih. Na tleh so ležale gosi, kure, potice in drugo velikonočno blago. Prostor med obema tiroma je zelo ozek; nesrečo je povzročil edi-nole zistem južne železnice, ki ne razširi južnega kolodvora.
lj Salezijanski gojenci in dečki prazničnega oratorija polete na velikonočni ponedeljek popoldne na Dobrovo. Na čelu bo korakala domača godba, ki bo svirala pri odhodu in povratku skozi mesto.
li Brezposelnost v trgovski stroki.
Med trgovskimi pomočniki vlada velika brezposelnost. Zlasti mnogo mlajših jc žc več mesecev brez vsega zaslužka.
Vzrok temu je prvič v splošni krizi, ki nas mori vsled nesrečne politike in kapitalističnih mahinacij, in drugič v tem, da nekateri trgovci »vzgajajo« in jemljejo v uk celo četo vajencev, ne da bi se ozirali na predpise. Njim je namreč na tem, da jim mlad dečko dela tri ali štiri leta kot hlapec, vlači v največjem mrazu in blatu težko obložene vozičke, snaži prodajalno ter opravlja še razna druga hišna in pestunjska dela. Ko pa pride čas »osvoboditve«, ga šef kratkomalo odpusti, češ, da ne more rabiti pomočnikov.
lj Emilisa, z glavami skupaj zrastli dvojčici, ki sta razstavljeni v Latterman-novem drevoredu, v ta namen zgrajenem indijskem templju, je od danes naprej zopet možno videti. Emilisa sta srčkana otroka, ki ju je čudna usoda napravila ne-razdružljivi za vedno. Prijazna otročička sc veselo in zadovolnjo igrata med seboj; zdi se, kakor bi ničesar ne čutila o svoji žalostni usodi. — Tudi Asra, mala Azte-kinja, ki se kaže skupno z Emiliso brez posebne vstopnine, zasluži gotovo z vso pravico ime »žive igračke« ter je tudi ljubljenka vseh obiskovalcev. Visoka je 63 cm, težka 9 kg in stara 16 let. Emiliso in Asro je mogoče videti samo še do vštetega velikonočnega torka. Obisk je zelo priporočljiv, obe bitji sta gotovo najbolj redka čudeža narave, ki sta se kdaj kanala po svetu.
lj Konj ga je ubil. Na Viču je včeraj 27 let starega hlapca pri Hauptmanu Valentina Golina konj udaril v prsa s tako silo, da je Golin danes dopoldne v deželni bolnišnici umrl.
lj Umrli so v Ljubljani: A. Omal-ina, žena železniškega višjega reviden-ta, 59 let. — Marija Pečnik, poštna ad-junktinja, 39 let. — Tomaž Miklavčič, posestnikov sin-hiralec, 24 let. — Mar. Ullrich, hči finančne straže komisarja, 17 let. — Ivan Budič, posestnikov sin, 24 ur. — Avguštin Valenta, sin poštnega sluge, 15 mesecev. — Milan Kodran, sin želez, preglednika voz, 4 leta.
lj Nabor. Dne 9., 10. in 12. junija se vrši glavni nabor za mesto Ljubljano. K naboru pride 9. junija I. in II. razred domačih, 10, junija III. razred domačih in l. razred tujih, 12. junija II. in III. razred tujih nabornikov,
lj Klasiiikacija konj. Meseca junija t, I. sc vrši za mesto Ljubljano klasifikacija konj, in sicer od 16. do 23. junija na trgu »Tabor«. Po razglasu mestnega magistrata jc lastnikom konj naznaniti v dobi o d 8. do 15. aprila t. 1. svoje konje mestnemu vojaškemu uradu v : Mestnem domu«. Naznanilnice se dobivajo brezplačno v omenjenem uradu. Ker je rok za naznanitev kratek in ker se naznanilnice ne bodo dostavljale na dom, opozarjamo na razglas. Z isto naznanilnico kakor konje ie naznaniti tudi vozila. Kdor svojih konj in voz ne naznani v pravem času, se kaznuje z globo do 200 K ali za zaporom do enega meseca.
lj Aretovan je bil na južnem kolodvoru dclavec Martin Ujevič iz Krivo-dola, pristojen v Imotski, ki se je hotel izseliti v Ameriko, ne cla bi zadostil v i-jaškim obveznostim.
lj Salezijanska šola na Rakovniku potrebuje u č i t e 1 j a - s u p 1 e n t a do konca tega šolskega leta. Nastop takoj. — Vodstvo.
ZGODOVINA SOLNOGRAŠKE NAD-ŠKOFIJE,
Velik del Slovencev v Avstriji spada pod goriško nadškofijo, le Slovenci lavantinske in krške škofije spadajo pod Solnograd. To ima svoje zgodovinske razloge, ker je krščanstvo prišlo med nas najprej iz Bavarskega, kamor je spadal v starih časih tudi Solnograd. — Ko so imeli stari Slovenci v 8. stoletju hude boje z divjimi Obri, so stopili v prijateljsko dotiko in zavezništvo s krščanskimi narodi ter iskali pri njih opore. Slovenski vojvoda Borut se je sam Čutil preslabega, zato se je obrnil do Bavarcev in jih prosil pomoči. Ti so res pomagali pregnati Obre. Vendar so Slovenci Bavarcem njih pomoč drago plačali. Postali so od njih odvisni. V poroštvo svoje zvestobe je moral Borut poslati na Bavarsko svojega sina Gorazda in nečaka Hotimira z nekaterimi drugimi odličnimi Slovenci. Obenem jc izrekel željo, naj bi se oba mladeniča na Bavarskem poučevala v krščanski veri.
V Solnogradu je tedaj vladal škof Virgilij. Ta je poslal slovenskega kne-ževiča v benediktinski samostan sv. Odrešenika na otoku Ava, v Kiemskem jezeru na Bavarskem, kjer je bila sloveča šola. Tu sta se Gorazd in Hotimir poleg svetnih vednosti učila krščanskih resnic in prejela sveti krst. Njun učitelj in krstni boter jc bil Lupo, predstojnik Kiemskoga samostana.
Ko je leta 750. umrl vojvoda Boru I, so Slovenci prosili Bavarce, naj jim pošljejo njegovega sina Gorazda za nasledniku in so ga tukoj dvignili na voj-
vodski prestol. Gorazd je bil prvi krščanski slovenski knez. Za njegove vlade jc krščanstvo hitro napredovalo. Ko jc vladal Gorazd Slovence, je tedanji papež Caharija določil, da spada slovenska Karantanija (Koroška) v cerkvenih zadevah pod solnograško škofijo. Pod Solnogradom sta do danes ostali pozneje ustanovljeni škofiji krška in lavantinska, kajti tudi zadnja je imela, kakor znano, do Slomška svoj sedež na Koroškem ali v stari Karan-taniji.
siojerske novice.
š Maribor. Javno ljudsko predavanje o 500 letnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod bi se bilo imelo vršiti minulo soboto v Narodnem domu. Zaradi nenadoma nastalih težkoč pa se je moralo na žalost preložiti. Cenjeno občinstvo blagovoli to oprostiti. Predavanje se vrši zanesljivo v četrtek, dne 16. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Narodnega doma. Priredi je »Zgodovinsko društvo«. Opozarjamo znova na to predavanje, ki ima biti nekak uvod in priprava na veliko slavnost, dne 19. t. m. Mariborski in okoliški Slovenci! Pridite v velikem številu poslušat zgodovino svojega naroda. Kdor ne pozna zgodovine svojega naroda, mu je tuja narodna zavest. Narodu, ki ne pozna sebe, narodu, ki ne proučuje svoje minulosti in ne čisla svoje lastne zgodovine, mu je sojeno, da pogine! Slovenci, spoznavajmo sebe, proučuj-mo osobito svojo minulost, učimo iz nje in svetlejša bo naša bodočnost!
š Smrtna kosa. Umrl je v Št. J ur ju v Slovenskih goricah veleposestnik in gostilničar Dominik Kossar. — Istotam je umrl v 71. letu starosti trgovec Janez Brglez. — V št. Urbanu pri Ptuju je umrl gostilničar in posestnik Franc M a -r i n i č.
š Avtomobilna vožnja med Rečico na Paki in med Gornjimgraclom sc otvori s 1. majem redna avtomobilna vožnja. Vozni red sc objavi te dni.
š V pijanosti se izdal. Dne 21. marca. t. 1. je v Podplatu zgorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika J os. Palirja. Poslopja so bila vredna komaj 2000 K, zavarovana pa so bila za 4000 kron. Te dni jc Palir okrog popival in v pijanosti bahal, da je sam zažgal, tla bi prišel do visoke zavarovalnine. Palirja so zaprli.
š Smrtni padec. Posestnik Jožef Kovač v celjski okolici je šel na podstrešje po krmo. V temi je padel v lilev in obležal z zlomljenim tilnikom. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl,
š Mesto zdravnika razpisano. Sveta Trojica v Slov. goricah: Dne 1. junija t. 1. se preseli zdravnik dr. Al. Kraigher za stalno v Ljubljano, kjer jc dobil službo asistenta mestnega fizika. Vsled tega je mesto okrožnega zdravnika, razpisano. Prošnje je treba vložiti do dne 30. aprila na, deželni odbor štajerski. Dosedaj je bilo mesto našega okrožnega zdravnika slovenska posest; mi zahic-vamo, da tudi ostane. Upamo, da bo ta ali oni izmed slovenskih zdravnikov prosil za imenovano mesto, da ga ne dobi kak naš narodni nasprotnik. Kraj je krasen, središče Slov. goric, pota dobra, tako da ni treba hoditi peš k bolnikom. Bilo bi mnogo dela, a. tudi mnogo zaslužka. Prosilec, ki bi sc rad natančneje poučil o imenovani službi, naj se obrne na okrajni zastop v št. Lenartu v Slov. goricah.
š Pazite na deco! V Belih Vodah pri Šoštanju je postavila vžitkarjca Marjeta Slemenšek krožnik z vrelo juho na stol in šla v hlev. Med tem jc prišla k stolu njena 3 Mna hčerka in razlila juho po sebi. Otrok je zadobil take opekline, da je vsled njih umrl.
š Umrla jc v Ormožu žena mestnega stavbnega mojstra Daniela To-lazzi gospa Ema T o 1 a z z i.
š Zaklad v Zaplamci. Pred hišo posestnika Alojzija Goršeka v Za planini pri Vranskem stoji stari in veliki kostanj, če-gar deblo meri v premeru dva metra. V okolici pa se je razširila pravljica, da je pod tem kostanjem velik zaklad zlata, ki so ga tamkaj zakopali begunci za časa turške vojske. A na drevesu samem je videti večkrat o polnoži modrikasto lučko. Da bi hitro obogateli, so sc domenili fantje Franc Straušek, Jurij Natek in Franc Ra-doš, da bodo dne 2. aprila dvignili zaklad. Prišli so ponoči z lopatami in krampi in sc spravili na delo, da bi izpodkopali drevo. To pa jih je kmalu utrudilo, zato so nanesli v votli del debla slame in jo zažgali. Naenkrat so začuli vriše sove, ki jo je pregnal mogočen plamen iz drevesa in »fantje« so seveda prestrašeni zbežali. Šele na jutro je popolnoma pogorelo drevo. Vsi trije iskalci zakladov pa se bodo morali zagovarjati pred sodiščem zaradi poškodovanja tuje lastnine in zaradi tega,
ker so povzročili, da je bila Goriškova hiša v nevarnosti, da bi se ne vžgala in pogorela.
š Umrl je v bolnišnici v Marijinem Celju bivši učitelj v Ptuju W i 1 h e 1 m F r i s c h.
š Poostren pasji kontumac je proglašen v celjskem, ptujskem in slovenje-bistriškem okraju.
NAŠE STALIŠČE NASPROTI »SLO-VENSKI MATICI«
je odslej naprej to, da jc ne poznamo več kot skupno slovensko kulturno organizacijo. Po znanih dogodkih, ki spominjajo na perfidni način, kako .so se iztisnili naši somišljeniki iz »Ciril-Me-todovc družbe«, je »Slovenska Matica«, ki je katoliško misleče odbornike vun vrgla in jih s takimi kulturnimi delavci kakor je dr. Ravnihar nadomestila, čisto ltavadno liberalno strankarsko podjetje. Vsled tega bomo izvajali proti njej vso konsekvence.
Zaije vesli.
ROOSEVELTA IŠČEJO.
New York. Kot poročajo iz Bueno& Airesa, se je vrnila topničarka, ki naj bi iskala Rooseveltovo ekspedicijo, zopet nazaj v Manaos v Braziliji, ne da bi našla sledi o Rooseveltu. Topničarka se je morala vrniti, ker je moštvo obolelo na mrzlici in je pošel tudi živež na ladji.
NOVE PODRUŽNICE »SLOVENSKE STRAŽE«
se ustanavljajo v Čemšeniku, Ajdovščini in na Dunaju.
V Blagovici se je pa ondotna po* družnica »Slov. Straže« razdružila. Žalostno! Predavatelji so vedno v Ljubljani na razpolago, navodila za delovanje so vedno na razpolago, da se podružnica razdruži, je torej samo znamenje velike narodne mlačnosti. Upamo, da se nikjer več ne pojavi taka malomarnost v času, ko je najhujši pritisk tujčev, pač pa da povsod vzcveto nove podružnice, mlačne se pa vse ožive!
Primorske vesli.
RAZŽALJENI ČASTNIKI.
Dunaj. V listu »Luftschifferzeitung« je Viktor Silberer priobčil članek, ki pravi, da častniki-zrakoplovci zrakoplovstvo preveč kot. šport goje. Radi tega članka jc večina častnikov izstopila iz c. kr. aero-kluba.
NASLEDNIK DR. LUDWJGA NA DUNAJSKI UNIVERZI.
Gradec. Redni profesor medicinsko-kemiškega instituta na graški univerzi dr. Fric Pregel je pozvan za namestnika dr. Ludviga na dunajsko univerzo.
TOPOVI ZA ABJSINIJO.	I
Trst. 9. t. m. je pripeljal tovorni vlak v Trst z Dunaja 100 oblegovalnih topov 12 in 15 mm kalibra z lafetami, municij-skimi vozovi in z municijo. Topove prepelje parnik »Spuma« v Djibuti.
ZRAKOPLOVNI POLETI V GORICI.
Gorica. Jutri na Veliko nedeljo bo tu poletel v zrak ob 4. uri popoldne sloviti aviatik Chevilliad, ki bo proizvajal razne vratolomne umetnosti v zraku, posnemajoč Pegouda, katerega celo prekaša. Chevilliad je proizvajal svoje umetnosti že pred italijanskim in španskim kraljem, ki sla mu osebno čestitala k uspehom.
KONGRES HRVAŠKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV.
Zagreb. Letošnje zborovanje hrvaških trgovcev in obrtnikov se bo vršilo dne 13. aprila v Zemunu. Ker se bodo na tem zborovanju razmotrivala važna vprašanja glede trgovine s Srbijo, je povabiio predsedstvo kongresa 3 srbske zbornico, trgovsko, industrijsko in obrtno, naj se po zastopnikih udeleže razprav. Belgrajskc zbornice so sc povabilu radevolje odzvale ter jih bodo zastopali na zborovanju delegati.
»SERVUS ŠVIHA'«
Brno. Iz Prosnice se poroča, da je bil ondi socialni demokrat Trnka obsojen na 20 K,' ker je narodnemu socialcu Cernyju zaklical: »Servus Šviha!<;
SRBSKE PRITOŽBE ALBANIJI.
Belgrad. Srbska vlada se je. pritožila na albansko vlado, da nadlegujejo srbske meje albanske vstaške čete. Albanska vlada je odgovorila, da bo storila vse, da se ogne mejnih sporov.
NOVI AVSTRO - OGRSKI KONZUL V BELGRADU.
Belgrad. Na mesto prejšnjega, za po-vzdigo avstro-ogrske trgovine v Srbiji zelo delavnega avstro-ogrskega konzula dr. Wildnerja, ki je b'l odpoklican s svojega mesta in dodeljen konzularnemu oddelku zunanjega ministrstva, na Dunaju, jc bil imenovan za belgrajskega konzula konzul Radimski, ki je svojo službo že nastopi!.
RUSKA OBOROŽEVANJA.
Peterburg. Duma je določila za zgradbo dokov v ruskih vojnih lukah 10,033.510 rubljev. Za zgradbo novih vojnih ladij in tovarn ob vojnih lukah tekom petih let pa je določila 77,750.549 rubljev. Zasedanje dume je odgodeno do 28. t. m.
MESTO ST. TAMPICO GORI.
New York. /Herald« poroča, da gori St.. Tampico. Požar so povzročile pred mestom usidrane mehikanske topničarke, Inozemci beže na tuje bojne ladje.
SPREMEMBA USTAVE V RUMUNIJI.
Bukarešt. Senat je v drugem branju sprejel spremembo ustave,
JAPONSKA CESARICA UMRLA.
Tokio. Tu je po kratki bolezni umrla japonska cesarica.
PEGOUD OPRAVIČEN.
Milan. Inženir Capreni se je izjavil jako ugodno za Pegouda. Capreni pravi, da izpremembe, ki jih je napravil Pegoud na konkurentu oddanem aeroplanu, nikakor niso letala poslabšala, ampak da so letalo napravile za nevarni polet varnejše.
p Istrske deželnozborske volitve«
Socialni demokratje za prihodnje deželnozborske volitve v istrski deželni zbor še niso postavili svojih kandidatov. Svoje delo omejujejo sedaj na agitacijo, zlasti v Pulju in Roviiiju. Na vseh shodih, katere so dosedaj priredili, so strašno rohneli nad laškolibe-ralno stranko. Na to jezo pa po mnogih izkušnjah ni veliko dati. Prepričani smo, da se bodo socialni demokrat je in italijanski liberalci povsod tam na-Iši v prijateljskem objemu, kjer se bo šlo proti hrvatskim ali slovenskim kandidatom.
p Vojvodinja Hohenburg je 10. t. m. obiskala božji grob pri Sv. Justu. Prestolo-naslednikova rodbina zapusti Miramar 14. t, m. in so zato neistinita poročila, da obišče italijanski zunanji minister po sestanku v Opatiji z Berchtoldom nadvojvodo prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Mi-ramaru. Nadvojvoda prestolonaslednik na-merava jeseni zopet bivati v Miramaru.
p Laško barbarstvo, Cres: Hišnik »Narodnega« doma Kružič je 1. t. mes. našel na pragu neoblčno cigaro. Vzel jo je in zapalil. Kar cigara eksplodira in ga opali po licu, rokah in prsih. Vid jc revež popolnoma izgubil. Sumi se, da je to delo laškega prenape.teža. Italijani to odločno zanikujejo. Uvedena je preiskava.
p Veliki petek na vojnih iarijah, Stara navada je, da imajo parobrodi na Veliki petek .in Veliko soboto zastavo namesto na vrlnt jambora kakor navadno na polovici jambora. Ta lepa stara šega. se jc v zadnjih časih začela precej opuščati in je tudi v vojni mornarici že skoro popolnoma izginila. Letos se jc pa ta lepa šega polom službenih navodil v naši vojni mornarici zopet vpeljala. Vso vojno ladjo našo vojne mornarice morajo imeti svoje zastavo na Veliki petek od osmo ure zjutraj do solnčnega zahoda in na Voliko soboto od osme ure zjutraj do opoldan na polovici jambora. Ravno tako sc nahaja zastava na poslopju pristnništnega admiralata in na palači mornarične častniške kazine na. polovici droga. Ta dva dni se vidi tudi mnogo parobrodov privatnih parobrodnih družb z zastavami na polovici jambora namesto na vrhu istega. — Zastava na polovici ladjinega. jambora pomenja, da. so nahaja na. krovu ladje mrlič. Ker se obhaja na Veliki petek in Veliko soboto smrt Zveličarja, odtod ta lepa stara šega, katero jc sedaj poveljstvo vojno mornarice rešilo pozabljenosti. — Tukajšnji liberalni listi kaj radi priobčil je jo naredbe vojne mornarice o ravno navedeni pa molče kakor grob. Jako značilno.
p Šef generalnega štaba general Con rad je odpotoval v Trst.
p Spomin na strašen zločin. Pred sedmimi leti so odkrili v nekem selu pri Motovunu strašen zločin. Posestnika Gklena so našli mrtvega. Čez dva meseca potem so ljudje zapazili, da so na dvorišču njegove hiše clva psa trgata za človeško glavo. Dognali so, da jc glava Oklenova. Kmalu so prišli na to, da je zločin izvršil njegov 171etni sin Mihael. Očeta je umoril iz sovraštva, ker se je oče hotel drugič, oženiti, truplo razkosal in zagrebel, da so je pozneje psi izkopali, jetra pa izrezal iz trupla, jih spekel in pojel! Sodišče jc kmalu spoznalo, tla jc fant nor. Dali so ga v norišnico, iz katere pa je kmalu utekel. Potem jo živel cel čas v Istri, ne cla b: sc zanj zmenili, ker ni nič napačnega počel. Te dni pa je nekega starca povozil. Orožniki so ga prijeli in zdaj je zonet moral nazaj v norišnico, to danes se baba s svojim grozovitim činom.
p Osebne stvari. Cesarski namestnik v Trstu jc imenoval c. kr. namest-
ništvenega konceptnega praktikanta Hermana Hauifen za c. kr. koncipista na dosedanjem službenem mestu pri okrajnem glavarstvu v Kopru, računskega oficijala Henrika Maya za računskega revidenta, računska asistenta Alojzija Sahar in Vladimira Biček za računska oficijala in računska praktikanta Josipa Fiegl in Iv. Koch za računska asistenta.
p Policist obtožen konterbanta. Vod-njan (Dignano). Tu so zaprli policijskega nadzornika Antona GJavaca, ker je obtožen, da je stočil gotovim ljudem 24 hI vina, ne da bi ga obdačil.
p Dunajski vseučiliščniki v Trstu. V" četrtek ob 8. uri 'zjutraj je prišlo v Trst 320 slušateljev dunajskega vseučilišča. Dijaki so se okolu poldneva vkrcali na parnik »Amphitrite«, ki jih popelje naravnost proti Draču. Nato bodo obiskali še več drugih pomorskih mest, kakor Jalto in Aleksandrijo. Popotnike vodi vseučiliški profesor dr. Emil Abel. Družbo spremlja tudi rektor dvorni svotnik dr. Rihard Wettstein pl. We-stersheim, bivši finančni minister in profesor dr. Bohm - Bawerk, dvorna svetnika dr. Schrutka in dr. Bernatrik ter več drugih privatnih docentov in dam. Med dijaki je 60 dijakinj.
— Lahi proti laškemu konzulu. Konzul italijanskega kraljestva v Splje-tu je fin človek, ki je v pustu posetil tudi ples hrvatskega Sokola. Laški za-grizenci v Spljetu so konzula zato v Rim denuncirali. Tam pa se na to niso ozirali, ker so bolj pametni kot spljet-ski Lahi in Lahoni. To je slednje še bolj grizlo. Sklenili so konzula družabno ignorirati. Zadnjič ga je srečal uradnik podružnice »Bance Triestine«, Buricli, in ga nalašč ni pozdravil. Konzul ga je nato na dvoboj pozval, nakar je Buricli prosil za odpuščanje. Zdaj ima laški konzul mir. <5
p Najdeno trnplo samoumorilca. Dne 4. aprila so našli pri Preluki v ka-stavski občini v morju blizu brega mrtvo truplo nepoznanega človeka. Na glavi so se mu poznali dve rani, povzročeni vsled strelov iz revolverja. Očividno je, da sc gre tu za samoumor. Pokojni jc star okrog 35 do 40 let.
p Umrla sta v Rojanu Iv. M. Bole in v Trstu Fran Gruden. Oba sta bila narodnjaka.
p Organizirana tatvina. Oblasti so prišle na sled veliki organizirani tatvini v skladiščih tržaške luke. Tatvina sega baje do 20 let nazaj. Glavni krivci Jakob Pontella, brata Josip in Fr. Tabor, Peter de Matic in Ivan Giacomini so že aretirani. V tatvino je zapletena tudi neka boljša tržaška tvrdka» ki je tatovom vedno odkupovala ukradeno blago. Skupna vrednost tekom let iz c. kr. skladišč v prosti luki pokradenega blaga znaša 60.000 K.
p Umrl je v Trstu Nemec iz »rajha«, trgovec Luders.
p Cene kruhu so hoteli nekateri peki v Gorici povišati. Toda akcija se ni prav posrečila, kajti v par dneh so bili zopet pri starih cenah. Nekateri mojstri so namreč bili tej stvari nasprotni in tako so morali tudi oni nagleži cene zopet znižati na staro. Sploh pa menimo, da so sedanje cene prav zadosti visoke.
Boj s. tihotapci. V Suganski dolini so italijanski finančni stražniki presenetili 3 tihotapce, ki so nameravali vtihotapiti sladkor v Italijo. Tihotapci so se s silo upirali aretaciji. Vnel se je boj. En tihotapec je padel v globočino in se ubil.
Boj z dezerterjema. Ponoči na 10 t. m. sta nameravala dva dezerterja, eden pro-stak 71,, drugi 62. pešpolka odpotovati s kolodvora v Tirnovu v Bremen, od tu pa v Ameriko. Orožnik ju je ustavil, dezerterja sta pa zbežala. Orožnik Kisz in po-strešček Rostas sta ju zasledovala. En de-zerter je med begom streljal in smrtno ranil orožnika, tudi postrcšč^k je bil ranjen. Cela. stotnija je še ponoči zasledovala dezerterja. Vojaka, ki je streljal, so prijeli, drugi je pa ušel,
Dama v zraku smrtno ponesrečila. Na letališču v Draždanih je 10. t. m. poletel znani aviatik Reichelt z neko damo, a je z damo padci kakih 60 m globoko. Dama je bila takoj mrtva, Reichelt je pa umrl med transportom v bolnišnico. Nesrečen polet je gledalo več tisoč oseb, med njimi Reicheltova žena.
Dve dragoceni sliki ukradeni. V cerkvi San Paolo, Neapelj, sta bili ukradeni dve dragoceni sliki; Jakopo di Palmavo, Bičanje Kristusa in slika Kristus na križu, ki jo je slikal neki neznani beneški slikar.
— Čas bodo spremenili od 1. maja naprej v Clevelandu. Opoldne 1. maja bodo pomaknili vse ure v mestu za eno uro naprej. Ta čas se imenuje Eastern Time ter bo v kratkem vpeljan v celi Ameriki.
Divjaki ubili dva aviatika. Divjaki rodu Zemur v Maroku so ubili aviatika stotnika 29. francoskega artilerijskega polka Herveja in nekega desetnika. Divjaki so si mislili, da je letal šejtan po zraku.
Dobrotnik človeštva. Duhovnik Leopold Bufalini iz Siene v Italiji je zapustil v svoji oporoki poldrugi milijon vredna posestva za otroško bolnico.
Proti alkoholu. V Ameriki je izšla naredba, ki prepoveduje pijače na vseh ameriških vojnih ladjah in v vseh obmorskih postajah. Tudi častniki ne smejo piti pri obeclu vina.
Koliko salvarsan nese. Salvarsan, novo sredstvo zoper lues, so izdeluje in prodaja izključno od »Höchster Farbwerke«. Te so ga prodale dozdaj najmanj za 24 milijonov mark. Ker pa proizvajalni stroški ne stanejo več kakor 1 milijon, je to podjetje, ki je akcijsko in v judovskih rokah, v par letih pri salvarsanu zaslužilo 23 milijonov marki Iz tega je lahko razlagati, zakaj gotovo — žalibog celo medicinsko strokovno —• časopisje ne dela samo silne reklame za salvarsan, ampak nalašč noče- priobčevati glasov, ki po-vdarjajo veliko nevarnost tega sredstva. Sicer pa je vedno več avtoritet skeptičnih glede salvarsana: tako to-ksiloga Lewin in Kanngießer, dunajski profesor Finger, specialist za derma tologijo Rosenthal i. dr.
Po svetli.
Sufragetka Pankhurst predava v Budimpešti, na Dunaju in v Berolinn.
;Dne 11. t. m. se pripelje Silvija Pankhurst, najstarejša hči znane angleške sufragetke, v Budimpešto, kjer bo v sre-do predavala o stradalni stavki, prisiljenem preživljanju in o angleškem ženskem gibanju. V četrtek se iz Budimpešte odpelje na Dunaj, od tu pa v Berolin.
Zastrupljenje s salvarzanom. V Her-nalsu (Dunaj) je vbrizgal neki zdravnik neki 36 let stari ženski salvarzan. Nesreč-aica je čez 15 minut nato umrla. Zdravnik in njegov asistent zaslužita, da ju ob sedanjem znanju o škodljivosti salvarzana
84 oseb ponesrečilo je v Milanu, ko je, kakor smo poročali, razpočil zrakoplov »Citta di Milano«. Ranjenci so večinoma ožgani na glavi in vratu. Nekatere poškodbe so smrtno nevarne. Med ranjenci je 63 civilistov in 21 vojakov.
Za Husov spomenik v Pragi je darovalo peterburško slovansko dobrodelno društvo 1500 kron.
Sara Bernhard na svoji zadnji tour-neji. Znana judovska umetnica Sara Bernharcl se pripravlja na svoje zadnje umetniško potovanje. Prične svojo tournčjo oktobra v New Yorku in jo konča leta 1915. v Londonu. V vseh glavnih mestih Amerike in Evrope se hoče od občinstva posloviti.
Železniška nesreča. Na Dunajskem vzhodnem kolodvoru je zavozil 9. t. m. tovorni v osebni vlak. 6 oseb je lahko poškodovanih. V Tullnu jc pa zavozil tovorni vlak v drug vlak. 6 voz je razbitih.
Ljudje, ki s skrčenim spodnjim delom telesa sede pri delu, trpe skoraj redno na zaprtju.. 1 kozarec naravne »Franc .Tožefove« grenčice, zavžite vsako jutro na tešče, naglo in brez bolečin ojači Črevesne mišice, provzroči red-nejše kroženje krvi po spodnjem delu telesa in vzbudi slast do jedi. Višji zdravnik dr. Boeri v Bueno-Airesu izjavlja, da se je na podlagi mnogoštevilnih sijajnih uspehov prepričal o tem, da je Franc Jožefova voda najboljše solnato odvajalno sredstvo, kar jih more pokazati moderna zdravniška vecla. Na prodaj je v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda.
m modno blago z» gob-poeto iu gospo dobo zasebniki najboljo iz prvovrstno Uvozno bič» 13 lil
Iz malega raste veliko. Pregovor, ki sc najbolj uveljavlja pri hranitvi dojenca, kajti tudi z najmanjšo napako v otrokovi hranitvi se stavi njegovo življenje v nevarnost. Vestna mati pa daje zategadelj svojemu ljubljencu samo davnoznano, zanesljivo hrano, kakor n. pr. Nestlé-jevo moko za otroke, katero vživajo vsi otroci radi, jo izvrstno prenesejo in prebavijo. — Poskušnje popolnoma zastonj pri H. Nestlé, Dunaj I., Biberstrasse 5 k.
Dober tek
je in ostane glavna reč. Kdor pa nima veselja do jedi, naj se posluži Scottove emulzije ribjega olja, ki se je že več desetletij kot tek vzbujajoče krepilno sredstvo vedno kar najboljše obnesla. Nasprotno z navadnim ribjim oljem je Scottova emulzija okusna in lahko prebavljiva, da ni nikaka težava zavživati to preizkušeno krepilno sredstvo. Scottova emulzija ribjega olja začne telo krepiti in povzroči naravno potrebo prehranitve na tak način, da navadno lirano zopet z dobrim tekom jemo <*«»«'•«<■> pop-
iUKNA
=Prokop Skorkovsky & sin =
F>yMP@L€C «ii
Velika izbora. ~ Vzorco na zahtevo iranko. Ni željo hočem dati takoj izgotovitl gosposke obleke.
srna
—-—'alkaličns. kislina
najfeolfša difsfična m osvežujoča pijača
preizkusna pri želodčnih in črevesnih ka-tarih. obi Sni. i" mehurn h boleznih. katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
psijsilTisllsio sredstoo
pri karlovovarijskem in drugih ttopeiišk h zdraV-lenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.
Slovenski zavod, rt •
1124
izvirek: fiiiessftiibl Sausr&niiin,
žsl&zniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zasloni in trar.Ko.
V Liubllanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kaslner-u. Peter Lass-nlku in Andrel Šarabonu. Llubiiana. H
poslano.
Podpisani izrazil sem se pri neki priliki žaljivo o gospodu Leopoldu Jonko, županu in načelniku cestnega odbora ob času občinskih volitev glede njegovega županovanja in poslovanja pri cestnem odboru. Izjavljam tem potom, da so moje trditve neutemeljene in neresnične, vsled česar jih obžalujem in preklicujem. Gospodu Jonko pa, ki je na mojo prošnjo odstopil od kazenskega postopanja zoper mene, se zato zahvaljujem in plačam 50 K v prid občinskim revežem v Bovcu.
Bovec, dne 30. marca 1915.
Anton Nouinc
1231	posestnik v Bovcu.
1'
BADEN pri Dunaju. Vsi piipomočki, šolnine in zračne kopeli, močno solnce, zdravljenje z radijem, kardiografija. — Zdrav-nika-vodje: dr. Otto pl. Aufschnaiter in ces. svet. dr. D. Podzahradsky. Prospekti zastonj.
ZAHVALA.
Za vse blage dokaze prisrčnega sočutja, bodisi pismenega ali ustme-nega povodom nenadne izgube naše iskreno ljubljene hčerke, sestre, svakinje in tete	1245
Mici Bradaška
bodi izrečena naša najprisrčnej=a zahvala zlasti gospodu svetniku fiziku dr. 1. Krajcu in gospe) Josin, c. kr. vrt-narici za veliko požrtvovalnost s katero so olajšali trpljenje pokojnice. Nadalje se srčno zahvaljujemo daro-valkam prekrasnih vencev in cvetja, gg. pevcem za ganljivo petje ter sploh vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem našo najtoplejšo zahvalo.
Žalujoča rodbina Bradaška.
v Tueni na Tirolskem, izjavlja, da je svojim bolnikom tinkturo za želodec lekarnarja Piccoli-ja v LJubljani, Dunajska cesta, večkrat zapisoval pri raznovrstnih boleznih prebavnih organov in vedno z najboljšim uspehom.
Steklenica 20 vinarjev.
pošto Gornja Kungota pri Mariboru za notranjo in živčne bolezni. Celo leto odprt. — Zmerne ceno. Govori sc slovensko. Pojasnila daje dr.Čeb
Bencin-mofor
za 4 konjske sile, rabljen toda dobro ohranjen, dalje transmisije in jermena se po vgodni ceni proda v Sp. Šiški, Kolodvorska ulica štev. 181 pri Ljubljani.	1094
Uermutta-
vino najboljše kakovosti pro-	180
daja po najnižji ceni tvrdka:
Br. Novakovič, vinska trgovina v Ljubljani.
Naročila sprejema lekarna k*	1« I II I)
ter dobimo nov veselje do življenja.	12
Odraslim in otrokom služi, le iz najčistejših in najbolj učinkujočih sestavin prirejena Scottova emulzija ribjega olja vsak čas, poletu kakor pozimi, kot krepilno sredstvo najizborneje.
Conaorigiiniliii stcklcnici S K 80 v. Dobi so v vseh loluirnab. — Kdor pošljo (M) v v znntiiliah na Scott it Howni>. I1 ni. b. II., Dunaj Vil, in sc. sklicuje na tn '"anopi«, si inu po»ljy ra j>osk. I «telil, potom lekarne,
par let star se ugodno proda v Kamniku, vila Soss. Poizve se istotam ali v trgovini A. Šin-kovic, Soss & Co., Ljubljana.	1130
Proda so v zelo dobrem stauu
!®V	«
z tremi velikimi sobami eno kuhinjo, shrambo ter predsobo z dvema drvarnicama, lopo ter svinjakom, z lepo urejenim vrtom, katerega je 44 velikih gred priprav tudi za kakega vrtnarja. Naslov poti šifro 1000/1246 na upravništvo.	1346
V Solkanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokojnega Antona Mozetiča, z renomirai.o gostilno, prostornim vrtom iu vinogradom zraven. Kdor . želi to priložnost v svojo srečo porahiti, naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivanu Obtokar-ju v Solkanu. 1248
Popolnoma nov. še nerabljen
plefiim stroj "žsa
prepustim pošteni osebi, ki bi hotela plesti nogavice iu popravljati stare. Dogovoijena plača za delo, bi se jemala na račun za stroj; dela lahko tudi še ua svoj račuu. Kdor ima zanimanje, naj piše na upravništvo „Slovonca" pod „Pletllni stroj" brez denaija.	1243
in glazure za tia, izborite specialiiete. Iu se naglo suše in lih vsak lahko rabi
Zaloga tovarne za lake
Ludvika Marxa
i pri \m HII M, U0IUA1A.
Prodam prostovoljno
1056
št. 4 pri št. Lambertu z vsem premičnin bla« gom t. j. 8 vozov, 6 govedi, 3 konji, 11 prešičev, slamoreznica, mlatilnica itd. za 20.000 K. Hiša in gospodarsko poslopje sta prostorna in v dobrem stanju. Franc Pavšek, sed. posestnik.
Dobro izuriena
ki ume popoluo samostojno prirejati navadna in bolj'a jedila se išče za hotel v morskem kopališču v Istri za slovenske goste. Doba maj-september. Plača po dogovoru. Ponudbo sprejema uprava „Slovenca" pod št. 1219.
Na prodaj jc v Krškem v bližini cerkve po ugodnih pogojih
ugodno bivališče za umirovljenega duhovnika. — Pojasnila pri upravništvu Siovenca pod št. 1247.
zmožen potnik'-uradnik
za Kranjsko se išCe za veliko zavarovalnico za življenje.
Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev in natančnim popisom dosedaniotrn življenja pod 4 »Pcnsionsiiihifl« na nnončno okspedicijo Josei Heuberger, Gradec, Horrengasse t.	1244
Za takojšen nastop se sprejme
strojnik
dobro izvežban in izufen ključavničar. Tvrdka Zabret & Komp., Bn.ol pri Kranju.	1193
Išče se
služkinja
za na deželo v prijazen kraj na Gorenjskem. Vešča mora biti v kuhi in gospodinjstvu Pismene ponudbe je pošiljati uprav-pišivu tega Usta pod naslovom: »Na Gorenjsko 1207« do dne 24. aprila t. I. Za odgovor je pridejaii zunmko.
Izvrstna
1147
jajca za valenje
od črnih peking-rac, komad po 30 vin. oddaja Andrej Žankar, trgovec, Stob št. 6, p. Domžale.
ftatomatična past za podgane
K 4-—, za miši K '-.«o. uiame broz nadzorstva no 40 komadov v cm noči. na zapusto nika-kejra rluba m so zopet same nnsta-vije. I'ast. za ščurku .EclipBe*, ujame na
tisoi'e trurkov v oui noiM. ii K S'40. — Povsod naiboliši uspehi.	Razpošilja po povzetju
J. Schüller, Dana] III., Krieglerg. 6 II.
1IS8 Mnogo pobvaJnih in priznalnib pisc. m
skupno z nekaj blagom se proda radi bolezni za polovično ceno. Kopeo lahko izvršuje v lokalu obrt. Poizve se pri Ivan Ba!oh-u v Mostah, p. Žirovnica, Gorenjsko.	1233
Odda se
I^ouacnieci
v najem z vsem kovaškim orodjem, prostim stanovanjem v Valtivasi, na lepem kraju. Več se izve pri Jos. Maver, Rumanjavas, pošta Straža, Dolenjsko.	1229
.......
Edina primorska tovarna dvokole*
„Tribuna"
Gorico, TržaSlca nI. 3», prej pivovarna Oorjup.
Velika ok^porrnaza-; iOga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gra-"	mofonov, orkestrijonov itd. itd.	1100
F. B H T JE L
Gorloa. Stolna ulica Stev, 3-4.
i Prodaja na obroke.	Ceniki tranko
V« . T— ......... a..jt.W
5
se bode vršila
dne 24. aprila 1914 ob 10. url dopoldni!
za popravo poslopij v Robu;
to je: župnišče, hlev in vodnjak.
Stroški so proračunjeni Da 4391 09 K. Podjetnik bode moral položiti 10% kavcije. — Proračuni in stavbni pogoji so re- i flektantom na vpogled pri	1240 j
županstvu Rob pri Velikih Laščah, i
(Mesto vsakega posebnega obvestila).
Potritm sreeui naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da le naša preljubi ena sestra, tota in svakinja gospodična
Marija I ,„
c. kr. poštna adjunktinja
včeraj ob 3. uri popoldne, previdena s sv. zakramenti, po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rnjnice bo v nedeljo, dne 12. aprila ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti un Marije Terezije cesti št. 6, na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice so bodo brale v raznih cerkvah.
V Liubl ani. 10. aprila 1914.
Pranja Deisinyer, Ana Ljubeč, sestri; Anton Pečnik, brat; Vii.emina Peč-n.k, svakinja; Franjo Ljubeč, svak; Milan Deisinger, Viljemina, Gret?, Ema Pečnik, Danica, Slavko Ljubeč, nečaki in nečakinje.	123S
I. slov. pogrebni zavod Josip Turk,
• VV' .V. [ir'jwC
■■ í ■araos » .
Zahvala.
1232
Za vse mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti naiega preljubljenega očeta oziroma brala in strica, gospoda
Mateja Seršena
posestnike, gostilničarja Itd.
kakor tudi za številno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem, našo iskreno zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo si. „Kamniški Liri" za v srco segajoče zalostinke, „Veteranskemu društvu" iz Kamnika za spremstvo in vsem darovateljem prekrasnih vencev.
Na Skaručini, 10. aprila 1914.
Žalniočt ostali.
o o
za notranje, kirurgične in ženske bolezni (bol. postrežba sester križark).
Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. V sanatoriju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c. 16.
Teleion št. 141
Osi mizarskih pomočnikov in diio tizm
v poduk sprejme mizarski mojster Andrej Kiegar v št. Vidu n. Ljubljano.	1241
Dobro ohranjen
se po nizki ceni proda Pred Prulami štev. 23./1 Zwolinski.	1242
Razglas.
S tem ae daie na splošno znanje, da se bo
lov krajevne občine Dol. Logatec
dne 28. aprila J914 z začetkom ob pol 11. uri dopoldne v uradnih prostorih c. kr. okr. glavarstva v Logatcu v zakup oddal za dobo petih let, to je za čas od 1. julija 1014 do 30. junija 1010, Zakupni in dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Logatcu ob navadnih uradnih urah.
Županstvo krajevne občine Dol. Logatec,
dne 11. aprila 1014.
Slnvc
1202	župan.
Zahvala.
1339
V svojem in v imenu vseli žalujočih se zahvaljujem vsem, ki so prihiteli od daleč in blizu, ter spremili gospoda
dekana
ihaela Trček
k zadnjemu počitku. Posebno pa se iiuam zahvaliti prečast, g. arhidiakonu Tomažu Kajdižu, ki je vodil ves pogreb, premik g. opatu zatiškemu, proč. g. msg. dr. Evgenu Lauipetu, deželnemu odborniku, za krasen govor iu vsem drugim preč. gg. duhovnikom. Gosp. primarlju dr. Vinko Gregoriču za obiske v dolgi bolezni, gg. županom: Kastelic, Drobnič, Belec, Tršan, gosp. dr. Ahačiču, občinskim odbornikom, Orlom, požarni brambl, Marijini družbi, gg. nadučiteljema iz Štnarija in Grosuplja, gospodičnam učiteljicam, pevcem za lepo petje. Vsem, ki so darovali krasne vence: Njenima Visokostima vojvodu in vojvodinji Meklenburški, tvrdki Janc&Pengov, rodbini dr. Deteljevi, gdč. poštarici Ani Jamšek, Orlom, Marijini družbi, občinskemu od-boru v Smariji in šolskemu vodstvu. — Vsem bodi Bog plačnik '
nji
V šmariji, dne 9. aprila 1914.
Edvard Šimnic,
Župui upravitelj.
HSBffiäSBI
Zahuala.
1216
Odvzeli so ga in odnesli —--.V čruo grudo pod odejo svežeg» relenja
in duhtečega cvetja na mirodvorn v Mengšu so položili k večnemu spanju njega, našega iskreno ljubljenega, dobrega sogroga, očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda
Ludooih Holzerja
touarnarja.
Za ljubav, katero so izkazovali preblagemu pokojniku ob času njegovega zemskega bivanja in še na zadnjem potu do gomile, vsem — vsem najiskrenejša zahvala. Hvala visokočastiti duhovščini, hvala velerodnim kolegom od blizu in daleč, p. t. tovarniškemu osobju, veleč, učiteljstvu, c. kr. orožništvu in finančni straži, požarni hrambi, godbi in najsrčnejša hvala pevskemu zboru, ki je dragemu rajniku posvetil zadnje pesmi.
Vsem, ki so ljubljenega spremili k grobu, in onim, ki so mu v zadnji pozdrav darovali prekrasne vence in šopke, najsrčnejši „Bog plati"!
Paola Holzer roj. Scbeftna,
otroci in sorodniki.
Podpisani tem potom vljudno naznanja slavn. občinstvu, preč. duhovščini in br. odsekom „Orla", da je prevzel v last trgovino Ivan Podlesnik ml. katero bo vodil pod nasluvom
IVAN PODLESNIK nasl., modna trgovina
Ljubljana, Stari trg.	1230
V nadi, da mi bodo dosedanji odjemalci izkazali	tudi v bodoče svoje zaupanje, želeč vesele velikonočne praznike, biiježitu
z najodličnejšim spoštovanjem	KllHclVSr.
najboljša prevleka za mehek pod.
Keilova bela glazura za innivalne mize 00 vin-Keilova voščena pasta za parkete 90 vinarjev.
Keilov zlat lak za okvirje 40 vinarjev.--—
Keilov lak za slamnike v vseh barvah.--—
Keilova pasta za čevlje 30 vin. se dobi vedno pri
Leskom & Meden, Liuhljana.
Škofja Loka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentiri Lapajne. Kranj: Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homann. Novo mesto: I. Picek. Kamnik: I. Petek. Črnomelj: Anton Zurc. Brežice ob Savi: Uršič & Lipej. Zagorje: R. E. Mihelčič.
" si*
•pf-.l.»WJM.f.. SKStSfJOl* I
delniške zavarovalne družbe £
in delniških
zavarovalnic „Umviimiu m „.
„Franco Hongroise*' sprejema vsakovrstno zavarovanje na človeško življenje, rente in dote, zoper škodo po ognju, toči, tatinskem vlomu, nezgodam na transportu, poškodovanju steklovine itd. - „Nationnle" in „Dunajska" pa proti nezgodam in za dolžnosti iz jamstev-
Zavarovanja po najmodernejših načinih.	Premije najceneje.
Glavni zflsiop m Kranjsko Ljubljana. Marije Terezije cesia 16
zastopnik Fr. Petrič.
:•	r v^- ^	^
m g*
Miške ilovice.
I Važna občinska seja se je vršila dne 2. t. ni. in se, nadaljevala <>. t. m. šlo se je za zgradbo nove šole usemrazred-nice. Največ preglavice je napravljal vsem morodajnim osebam prostor, katerega je v trgu le malo mi, razpolago. Slednjič je pomagala iz zadrege občinskemu zastopu tukajšnja predilnica, ki je na svojem lepem svetu odmerila 3000 nr', katere je po primeroma nizki ceni kvadratni meter po i K ponudila občini. Po tehtnem premisleku je občinski odbor, pomnožen z udi kraj nega šolskega sveta skoro soglasno sklenil zgraditi novo šolo na vrtu g. Gassuerja. Le glede dohoda se vrše pogajanja, ki bodo gotovo dovedla do vspeha. Letos se prične z zgradbo šole in upati je, da ho do zime pod streho. Deželna banka bo dala potrebno posojilo pod najugodnejšimi pogoji. Da ne bodo davkoplačevalci preveč obremenjeni, se bo posojilo vrnilo šele v 75 letih. Tozadevne šolske načrte izvršuje g. arhitekt Bninnler iz Ljubljane. Z novo osemraz-rednico bo dana možnost višje izobrazbe tudi delavskim krogom.
t Novo klavnico dobi trška občina, Po dolgem zavlačevanju je c. kr. okrajno glavarstvo prisililo občino, da je sklenila še letos zgraditi klavnico, in sicer na občinskem svetu v bližini tako-zvane »faborke«. Ker so bo z dovoljenjem deželnega odbora porabil za grad-bo klavnice sirotinski denar, no. bodo davkoplačevalci čutili nikakega bremena radi to nove zgradbe.
t Ž up na cerkev bo gradila v bližini otroškega dnevnega zavetišča novo stavbo, ki bo namenjena doloma vpo-rabi otroškemu zavetišču, deloma društvenim namenom. Sedanja hiša posojilnico, v kateri jo imelo društvo sv. .lo-žeia svoje prostore, je prodana. Treba mu bo preskrbeti novih prostorov. Delo stavbe jo prevzel g. Matko Curk, stavbeni podjetnik v Tržiču.
t Društveno delovanje. V minuli sezoni, ki so je končala ta teden, jo imelo društvo 24 predavanj, ki so bila dobro obiskana. Povprečno jo bilo po 100 in tudi več poslušalcev. Skioptično predavanje jo bilo eno za žensko, eno javno, in sicer j«; predavala gdč. M. štupca, c., kr. vadniška učiteljica. Društvo jo napravilo po svojih odsekih več predstav in tri zabavne večere.
jeseniške novice.
j Podzemeljske prehode k vlakom je začela graditi državna železnica na našem kolodvoru. Da bi no bili potrebni, o tem se sploh ne razpravlja. Poudarjamo samo 1o, da so so začela ta dela veliko veliko prepozno. Do deset smrtnih žrtev bi bilo prihranjenih, če bi se bili ti prehodi zidali takoj ob začetku gradnjo alpsko, železnice., .lese-nicc so seveda pač že. na slovenski zemlji. Obenem tucli razširjajo kolodvor. Ena stvar pa je pri tem, ki nam nikakor ne ugaja in jo tucli v veliko pohujšanje vsem poštenim Jeseničanom: dela so namreč navadno tudi ob nedeljah in praznikih, toda. samo dopoldne, ko na stotine ljudi hodi mimo k službi božji. Popoldne so pa delavci prosti, da se lahko razidojo po gostilnah. Med delavci je večina Ogrov.
j Zoper savsko pošto so pritožujejo stranke. Vsa čast sicer g. poštarju, ki vedno rad hitro postreže, toda uradnica pa kaj rada pušča ljudi četrt do pol ure čakati, preden jih odpravi. S tem hoče menda gospodična pokazati svojo uradniško oblast, G. poštar bo gotovo napravil red v tem oziru.
j Tatvine so pri nas na dnevnem redu. Pred kratkim je bilo g. Adcli Ba-loh ukradenih 400 K. Tat, pa je moral biti zelo galanten in prijazen, ker niti ene cvetlice, katerih jc bilo polno okno, ni pokončal pri svojem nočnem pohodu skozi okno. O storilcu ni sledu.
j Nova šola je srečno prezimila. Sedaj se dela zopet nadaljujejo. Stopnišče je že postavljeno. Zdi so, nam pa vendar, da gre delo nekako prepočasi od rok. Stavbenik toga moncla ni kriv, pač pa gotovi ljudje, ki so brez potrebe delo zavlekli.
j Poslovilni večer priredi na velikonočni ponedeljek zvečer v Domu na Savi vsa krščanska organizacija, župniku Skubicu, ki v četrtek po Veliki noči odide na svoje novo mesto kot dekan v Ribnico. Krščanska organizacija hoče s tem poslovilnim večerom dati duška hvaležnosti do gospoda župnika.
Ovratnike K
priporoča Josiplna PodkvajSeft
Ljubljana, čevljarska ulica štev. 2 — Naročila po pošti so izvrše točno__S
r
Čc se mirno pre ud uri, se mora priti do izpotnunju, da so
Knroin Planinska -____-
po aroni in izdatnosti na/bol/še.	Dobivajo se v pražarni,
vogal Dunajska cesta - Sodna ulica in i- špecerijski trgovini Dunajska cesta štev. 6. .	j,_»,,
I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseli oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupi-larno-varno nalaganje. — Ranžiranje insol-vene. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev.
II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
IV. Promet z nepremičnsnami in podje'ji: Posredovanje pri nakupil, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih ia obrtnih podjetij.
V.	Tehnično - komercljelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelski h strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. Instalacije. Načrti in proračuni.
VI,	Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago.
z daljšimi izpričevali, {razen, zelo zanesljiv, se (aRaj sprejme v cemcntni tovarni na <$p. SiajarsRem. ":*■}] SSnanje oSeR čezelnift jezifiov se zeli. c?enu66e na za~ /itavo plače pri prostem stanovanju, (šurjavi in razsvetljavi? s priporočile ter prepisi izpričeval se morajo vpo-slati poč „ŽS. S. 1<*0 1195" na upravo tega lista.
1195
mÍL, im. ÀVa MA MA Í&4 AWA A-, A m*	ffl& A A&A
Specialiteta K 20'
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj samo pri
JULIJI ŠTOR, LJubljana
Prešernova ulica štev. 5.
Goiserski čevlji za turiste htgijenični čevlji za otroke
Cena: 1250
2938 (52)
Cena; 16-50
ima svoje prostore v hiši „Zadružne Zveze", Dunajska cesta 38 nasproti „Bavarskemu dvoru" v bližini mitnice sprejema in obrestuje hranilno vloge po
11 0
0
Rentni davek plačuje iz svojega. Vložne knjižico drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine.
Oskrbi sama devlnkulacije in vinkulacije. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Za varnost naloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani jo pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo tudi c. kr. sodišča denar mladoletnih.
Hranilnica kmečkih občin je regulativna hranilnica in je nje poslovanje pod nadzorstvom cesarskega komisarja kot zastopnika c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
Daje posojila na zemljišča, občinam in korporacijatu na amortizacijo na vsak poljuben način, dalje na menice in vrednostne papirje.	471
Prve čisto Slovan topli« na Jadranu
IBsišksi
IM,
a
I
99
(lastnik A. Tudor)
na otoku Krku (Vcglia) v Istri. Izvrstna kuhinja. Nikake zdraviliške takse. Hotel ima krasno lego, oddaljen je samo 'JO korakov od morja nasproti kopališča. Nova, moderna zgradba^ preskrbljena z izborilo pitno vodo. Pred hotelom krasna terasa. V, Keko vsakodnevna parobrodnu zveza.
Vsa pojasnila daje zastonj in brezplačno lastnik hotela.	1105
Ljubljana Sv. Petra c. 51.
Prva. slovenska izdclovalp.ica
{ajt harmonijev -»jj
po ameriškem sistemu se priporoča preč. gg. duhovnikom gg. orgauistom, slavil, šolskim vodstvom, pevskim društvom za izdelovanje raznovrstnih harmonijev. Vglaševanje, popravila starih harmonijev po jako nizkih cenah. Zamenjava. Cenik franko in gratis. Oddaja tudi na mesečno obroke.	11S9
Slavna tvrdka l	Vujnil:, Staj,'J. JI. util.
/ai itoHlanl harmonij se Vam topi» zahvalim. Uarmo->'<i ima rclh'asta > glaa. V a* a (mika jr. res priporočanja vrtilna.	Upi/staranjem	Iv. Žagar, kajHati.
oder ¡forn
(poprej Henrik Korn)
pokrivalec sireh in klepar, vpelialec strelovodov ler iiislalaler vodovodov
Lilija!, Poljanska cesta 8. -
Priporoča sc slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
asDesf-cemenfniin šHrjfiem ittenimpatentHaisefigh
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proiačuni brezplačno la poštnine prosto.
1148
Modne
z elegantnimi svilenimi efekti, atlas, baiiste, lanen. in bombaž, konafase, rjuhe, platno, damaste, žepne robce, brisače, modrotisk, inlete, kotenlne, blago za dame in gospode, ulago za modroce in druge tkanine razpošilja slovita krščanska tvrdka
lamcliu Marnb ročna tkalnica št. 45, v Bistrem JdI UoldF nflIBIl, pri Novemmestu ob Met., Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci nc pošiljajo,— IS m. ostankov ceflrja, prve vrste, močn. za srajce in bluze, razdelj. po 3 metre za 10 K nefranko, ali 3(1 metrov za, 20 K franko. — 40 m ostankovcefirja, kauafasa, delana itd, lepo sortirano, prve vrste za '20 K, najfin. vrste za, 25 K franko po povzetju.
To morate brati! Najboljši dokaz moje solidne tvrdke: Naročeno blago prejela, hvala za uslugo. 01) priliki bom zopet naročila, ker vidim, da dobro postrežete. Spoštovanjem Franiea Knap, naduči-leljeva soproga, Vrabce. — V letu 1914 nad 50fJ takih priznalnio od Slovencev! Dopisuje se slovensko,
Telefon 145.
t >79
Tovarna za kouinsko IsSag» in zuonoliunica
JJLZER&KO., Dunajsko Novotnesio,
sc priporoča za nabav,i zvonov, melod. in harmon. zvonila vsake velikosti in glasil Jamstvo za določen in poln «las, najčistejšo \.'lasitcv in najboljši materija! Stojala za zvo
nove i/. ko\anegažc-

r-	¿m
- - — —
leza ali le- . Lahkotno zvone nje, najbolj-•i način teka. Nagla
izvršitev najnižje cene. Ugodni plačitni pogoji. Stan nciabni zvonovi sc sprejmo v prelitje, ravnotako *-c izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z. dolgoletnim jamstvom. Pro-račnni in prospekti vsak čas zasloni in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-ztislna pisma.
KM M	• »j.« 4-* .t.
| C lII K WJKM„I.C.A. klimatično zdravilišče in morsko kopališče
;	pri Reki ob Jadranskem morju.	Vh ure parniške vožnje z Reke.
Edino morsko kopališče Jadranskega morja s 300 metrov v morje štriečo obale z najfinejšim peskom po tleh. "O^j i ,4 n r 4 11 i ,	, , -
Natančni prospekti in pojasnila pri zdraviliški komisiji.	JLLlK LOI'8 ( L O Z<l.j S5 LrX OOIjTIG ObPO liti . .
.«'. « ».'tj1
925 j
M ♦
m m	mca .«
Hitra postrežba! Ugodni plačilni pogoji Najboljše reference! 3820
za vsaki obrat in vsaki kraj pripravni, enostavni, ceni, ekonomični, stoječi in ležeči, na mestu stoječi ali pa prenosljivi.
Bolinder družba za izdelovanje stro^ jev, Dunaj IX., Porzellangasse št. 18.
I
Od več gospodov župnikov se priporoča monter
Damijan Jerman iz Tržiča
na Gorenjskem, kot dober in zaupljiv
obešalec
On to delo dobro razume. Sme se mu zaupati tesarsko in kovaško delo obenem, tudi načrt za obešanje zvonov in vbrano zvonenje. Izurjen je tudi v popravljanju starih zvonov v železju in lesu. Cena nikakor ni pretirana, da se mu lakko izroči delo z mirno vestjo.	1013
gumijeui pedpetmltf
Nedosežni po elasticiteti lahkosti
trpežnostl	863
Glavna zaloga: ANT. KRISPER, Ljubljana
Izšel je z novostmi in najnižjimi cenami nov lepi	%6
Kdor kaj želi kupiti, naj ga hitro naroči, je tudi po pošti gratis.
Prešernova ulica štev. 1.
Prodajalna: Ljubljana, Stritarjeva ulica
A.. BELJAK
Proda se graščina s posestvom, nekdaj last grofa Llchtenberga, v Pra-pročah pri Grosupljem v celoti ali pa tudi sama graščina z več ali manj zemljišča, v lepi legi, na ravnini, pri glavni cesti, 20 minut od kolodvora. Ii posestvu spada poleg lepih njiv in travnikov tudi več lepih gozdnih parcel. Primerno je tudi za poletno kopališče.

Pojasnila daje Jožef Adamič, Grosuplje.
868
Ustanovljeno v letu 1842.
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkosiikarija
Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Ljubljana, Miklošičevo cesla
Nasproti hotela Union Telefon 15«. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščiio za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo.
I ■ ■»■«■■II	■•■ I II « II I III I..............■■■■ immrpua^mmM «C /;a nMBKTmin wr ■ i i .1 ............................I...........................— .....HM........ Ill»1»««l»l HTIHIIM I I . ■ . ... ■ ■ 1— ----_--
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko nespremenljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake || za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete

slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
iz Beneške Slovenije.
Že dolgo časa ni glasu o beneških Slovencih. Celó laški časniki sedaj molče o njih, dasi ne zamudijo nobene prilike, da bi ne ropotali radi tega ubogega ljudstva, posebno zoper panslavistične< nakane notranjih in vnanjih agitatorjev (?!). Zvestost, katero beneški Slovenci gojijo do Italije, je obče znana; prešla jim je v kri že od časov beneške ljudovlade, katera je s posebno ljubeznijo skrbela zanje in jih je jako vpoštevala kot zveste stražnike svojih političnih meja. Sicer že sama lega njihove male deželice jih naravno veže z Italijo, tako da bi prišli v silne ne-prilike in gmotne neugodnosti, ako bi bili jočeni od nje. Vse to je znano sovražnikom naše narodnosti. Zato pa je smešno vsako zatiranje in ropotanjc proti onim, ki skušajo ohraniti tisočletno slovensko narečje med njimi, češ da so politični agitatorji, kateri s pretvezo ljube?;ni do materinega jezika širijo kvarne in proti-državne ideje. Smešno in neumno! Toda morda bolje — zlobno!
Zlobno, ker italijansko občinstvo sovraži Slovence sploh in pa še posebno Slovence in Hrvate radi njihovega napredovanja v primorskih in istrskih pokrajinah; in ta sovražnost je edini vzrok, s katerim se morejo logično razlagati krivice laškega časopisja proti beneškim Slovencem. Slovenci so, slovenski govorijo, slovenske knjige čitajo — torej udri-mo po njih!
Sicer pa velikanski vik in krik, ki so ga pred dvema letoma zagnaU zoper nje, je imel vsaj eno dobro posledico, to namreč, da so se začeli zanimati zanje javni faktorji. Morda ni koščeka italijanske zemlje, ki bi bil tako zanemarjen in pozabljen, kakor je benečanska Slovenija. Kaka velikanska razlika od časov beneške ljudovlade! Edina skrb zanje je ta, da se čimpreje poitalijančijo; vse drugo je bilo do zdaj deveta briga! Ako bi si ue bili znali sami pomagati s pridnostjo in požrtvovalnostjo, bi bili še zdaj v prazgodovinskih razmerah. Ceste, vode, šole, živinoreja, kmetijstvo, vse, vse je bilo doslej prepuščeno le občinam in posameznikom.
Zadnje čase je marsikdo povzdignil glas proti nemarnosti državnih in deželnih oblastnij. Celo pošteni Lahi so si mislili: Da, mi se jezimo nanje in na njih duhovnike; toda kaj smo pa zanje storili? — Precej nevolje je provzročil državni poslanec baron Morpurgo, kateremu splošno očitajo da nima skrbi za svoj volivni okraj, posebno za slovenski del, in da kvečjemu vpošteva zasebne koristi nekaterih oseb, ker misli o njih, da igrajo glavno vlogo pri volitvah, kar pa nikakor ne odgovarja resnici. Pri volitvah minulega novembra je bil izvoljen le radi tega, ker na mig od zgoraj katoličani niso postavili lastnega kandidata. Mnogo katoliških volivcev je glasovalo iz gole hudomušnosti za socialista.
Splošna nejevolja in kolebajoča se kandidatura vladnega kandidata ste tako vplivali na oblasti, da so se začele zanimati za slovenske potrebe. Novi prefekt (deželni predsednik), sicer nepristransk in pravičen funkcijonar, kakor se zdi, je temeljito proučil naše razmere in je poslal v Rim podrobno poročilo ter je poslancu naročil, naj si k srcu vzame stvar in naj dreza vladne kroge na vse mogoče načine, da pritečejo na pomoč gmotno onemoglim slovenskim občinam.
Ali bo kaj iz tega? Veliko upanja ni, ker vlada nima velikih sredstev na razpolago za tako neznatne stvari. Pač pa se je bati, da vsaj nekatere občine pridejo še v hujše stiske. Zdaj n. pr. vsled pritiska od vladnih šolskih oblasti so primorane postavili primeroma veliko novih šolskih poslopij, kar jih bo stalo tisoče in tisoče, kajti plačati morajo le same. Vlada jim pomaga s tem, da daje brezobrestna posojila.
Veliko nezadovoljnosti je med ljudstvom v gorah tudi radi novih bremen, katere jim naklada novi živinorejski zakon, iz kojega ni imelo doslej druzega nego škodo in sitnosti. Lepo in potrebno delo je zboljšanje živinoreje, a ljudstvo je malo da ne obupalo radi načina, s katerim se to izvaja. Z novo uredbo si hitro in izdatno opomore veleposestnik, a naši gorski maloposestniki nikakor ne. In vendar prav ti so najbolj potrebni v tem oziru. Sploh maloposestvo je na vsem tako hudo obteženo, da ne more več naprej. Naše ljudstvo nima več že dolgo časa pojma o kakršnemkoli blagostanju. Zato pa v obupnosti izgublja ljubezen do domačega dela in gre rajši po svetu, da si pomaga na izdatnejši način. Koncem minulega stoletja se ga je selilo samo 29 ; zdaj smo že na 12%! Zadnja leta se večjidel selijo v zgornjo Ameriko, kjer se ' pečajo z izkopavanjem premoga. Večinoma nastopajo skupno, kolikor je. mogoče, pri enem in istem podvzetju, da jim je lažje. Nekaj smrtnih nezgod z žalostnimi posledki so že tudi imeli. Sploh veliko trpijo, a ker so navajeni in trdni, dobro vztrajajo. Služijo znatne olače in
pošiljajo domov precej denarja. Toda po svetu se razvadiio, živijo zanemarjeni, brez pouka, brez dobrih zgledov, brez izpolnjevanja verskih dolžnostij; zato pa prihajajo domov dostikrat pokvarjeni in nekaterikrat tudi nravno izprijeni. Doma sc jim ne ljubi delati, Denar jc okrogel, lahko teče in sc rad izgubi. Zemlja pa propada in domače gospodarstvo peša in naposled je vse uič! Sicer pa, resnici na ljubo, se dobijo tudi taki, ki si stalno opomorejo in doma pametno napredujejo z denarjem, težko zasluženim na tujem.
Ako bi vsa ta razpršena moč ostala na domači grudi in bi sc uporabila za vsestransko zboljšanje domačega gospodarstva, osobito sadje- in živinoreje, bi bilo stokrat boljše, ker naša zemlja more roditi ze.lo več, nego rodi v sedanjih razmerah. Toda manjka pouka, manjka vzpod-buje, pripomočkov in potrpežljivosti. Denarja je treba vsak hip, a zboljšanje bi prišlo samo polagoma, in kdo ga more čakati, ne cla bi prišel v velike denarne neprilike?
Vlada je obljubila pomagali. Toda, kaj velja? Danes je ena, jutri nastopi že druga. Ministri, ki so storili obljube, jih ne morejo izpolniti; ministrska kriza jih je odnesla. Nasledniki lahko rečejo, da niso nič obljubili, in tako ostane vse pri starem.
Veliko bi koristilo ljudstvu, ako bi ga kdo učil in vzpodbujal. Tudi bi si lahko pomagalo s čitanjem primernih knjig. Toda kakšne knjige naj čita? laške ali slovenske? Vldjub našim čistolaškim šolam le malokdo more s kakim uspehom porabiti italijanski pisano knjigo. Slovenskemu pravopisu niso • vajeni; toda če dobe slovensko, v poljudni, starejši slovenščini pisano knjigo, se je po prvi negotovosti takoj privadijo in jim postane popolnoma pristopna ter se morejo lahko okoristiti ž njo. Toda slovenožrci (in najhujši so domači!) lepo pazijo, da ne pride taka kuga v deželo. Gorje duhovnikom, ako skrbijo za take knjige! Naj so one se tako koristne in nedolžne, nič ne de; kdor jih širi med ljudstvo, da mu pomaga, je avstrofil. panslavist, izdajalec in sam Bog ve še kaj! Namah je vse laško časnikarstvo v ognju; vpitja, zmerjanja in groženj ni ne konca, ne kraja.
Take so naše razmere!
Razširjena po vsem: svetu, wi narodih
vseh jezikov In : dežel je že 23 let iCathreinerjeva sadita
Mllllonl rodbin pilo K«Mi.
ralncriaio Uot »infeiOnfa» »j pllofo m «Mirti !n rtiallgo.
Kal bi 55 mosta pričati za dobro kako« vost, fin okus in tenesž tesa naiboli&eg» kavi-nesa nadomestka hi dedada i
Naravna
najbogatejši alkalični (natrón litijev) kislcc na Čo.škem. — Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Bilinske" izvolite vpra- J šati hišnega zdravnika.	(124 j
v Ljubljani blizu Trnovsko cerkvo se radi preselitve ceno proda, kje pove upravništvo „Slovenca".	ms?
Priporočamo hitre
drožeipresgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago Točna postrežba. Zahtevajte drožo v nrid »Slovenske Straže«.	150
Polotile o dohodninskem davku no zakonu o osebnih davkih In po navi osebno-davčni noveli.
VALENTIN Ž TIN,
c. kr. imančni tajnik na Dunaju.
Ta za vse sloje jednako porabna in potrebna knjiga je ravnokar izšla in podaja v poljudni obliki temeljit pouk novega dohodninskega zakona ter obsega za najrazličnejše slučaje prirejene praktične vzorce, ki so posebne važnosti in vrednosti. S pomočjo knjige bo vsak brez truda podal pravilno napoved za dohodnino ter uveljavil postavne odbitke.
Cena K 1'60, vezano K 2'20, po pošti 20 vin. več.

Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravilstvu, (".ena K1'20, vez. K 1:80. Cesto pomagajo tudi v resnih slučajih navadna preizkušena domača zdravila, katera so uporabljali naši dedi. V tej knjigi so navedena domača zdravila z jasnim poukom, kako so uporabljati in proti katerim boleznim pomagajo. Ker v nujnih slučajih večkrat ni mogoče hitro poiskati zdravniške pomoči, medtem ko so domača sredstva povsod pri roki. jc knjiga koristna in potrebna. To knjigo pojasnjuje ravnokar izišla nazorna knjižica:
Zelišča v podobah. Cena K —-60. Ta knjižica predočujc domača zdravilna zelišča v naravnih barvah. Označeno je tudi, katere rastline skrivajo v sebi poleg zdravilne moči tudi strup in katere so nestrupene. Kdor ho s to knjižico v roki iskal zdravilnih zelišč, katerih ne pozna, jih ho brez težave spoznal in našel.
Robida-Koch, Ljubljana. Kažipot za glavno mesto Kranjske s petbarvnim načrtom. Cena K P20.
Isto v nemškem jeziku K 1'20.
Načrt Ljubljane. 1:10.000. V dveh barvah K —'30, v petih barvah K—'50, napet na platno in zložljiv v žepno obliko K 1-80, s palicami na platno K 2—. To jo edini načrt našega stoln. mesta, ki ho radi svoje natančnosti tujcu, kakor domačinu, ki ne pozna mesta, izborno služil in ga orientiral.
Spillmann, Junaštvo in zvestoba. Roman iz dobe francoske revolucije. Cena K 3-—. vezan Iv 4 —, Ta prvovrstna povest znanega in priljubljenega pisatelja je zajeta iz one viharne dobe, ki je osvetljila ves tedanji svet s krvavim žarom. Pisatelj nam čudovito živo in zanimivo tekom povesti slika postanek in potek francoske revolucije, zaslepljenost ljudi in krvav izbruh novih brez verskih idej.


Urejuje prof. Ivan Grafonauer. Izhaja četrtletno, posamezni zvezek stane samo 00 v. Zbirka prinaša pripovedne spise prvovrstnih slovenskih pripovednikov, namen jc buditi veselje do dobrega berila in nas seznanjati z domačimi pisatelji, katerih najboljši spisi so poskriti po zbornikih, ki širši javnosti niso dostopni. Radi izredno nizke cene si to zbirko lahko vsakdo naroči. Izšla sta dva zvezka:
L zvezek: Josip Ogrinec, Vojnimir ali poganstvo in krst. Povest iz časa pokrščevanja Slovencev. Cena 60 v.
2. zvezek: Fran Erjavčeve povesti: Hudo brezdno ali gozdar« jev rcjenec. — Ni vse zlato, kar sc sveti. — Izgubljen mož. — Ena noč na Knmu. — Mravlja. Cena 60 v.
V tisku je: 3. zvezek: Vesele povesti Josip Jurčič, Pravda med bratoma. — Jaklič, Za možem in V pustiv je šla itd.


I a. Nagradna zagonetka.
Kaj /e to?
OJčevjan za logo otof nič šbertop ami ad rija v Inajlbujl.
Prvi in vsak deseti ter zadnji rešilec zagonetke dobi fotogratični aparat, vsak peti pa zavoj mila ali parfum.
Rešitvam je priložiti v znamkah K 1'20 za manipulacijo do 15. aprila 1914.
„Adrija" drojerija v Ljubljani.
Do sedaj so bili nagradeni za pravilne rešitve zagonetk s fotografičnimi aparati gg.: I. Smole, L. Bloudek, S. Koželj, F. Milavec, S. Zajec v Ljubljani; F. Novic v Trstu; R. Stergar v Škofji Loki; S. Ver-bič v Lokvah, S. Znidaršič v Prestranku. Parfume in mila so dobili gg.: i. BVjkarjeva, I. Kocmur, S. Skorp-nik, N. Šlajmarjeva v Ljubljani; K. Ažman v Železnikih; P. Dekleva v Vipavi; P. Nachtigal v Jesenicah; M. Poharjeva v Trstu; I. Svetličičeva na Viču; A. Žgavec na Keki; M. Moravec in N. Hrovatin v Senožečah; F. Kurnik pri Sv. Trojici.	1212
2x2 = 5
to ni bilo in ne bode. Resnica pa je, ako bobovi kavi mojo izvrstno žitno kavo primerite, dobite krasen, izvanredao fini zajutrek in ravno za polovico ceneji, kajti moja najfinejša žitna kava stane 5 kg samo K 3'50 v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrhu tega dobite v dar še dve lepi, prav koristni darili. Ako niste z mojo žitno kavo zadovoljni, povrnem denar. Naročite si takoj, a le pri
I£ Tišler fčh-<io,d prl Bcčovu
1186
Pozor!
Priporoča se vljudno preč. duhovščini za cerkveno delo v raznih slogih in arhi-tektonično v cerkvenem duhu.
Cene najnižje.
1091
ANTON RADEJ
kipar, stavltelj lesenih oltarjev itd.
Malikamen pri Rajhenburgu.
Eksistenco
ali stranski zaslužek dobe izurjeni prodajalci na deželi z agenturami tu- in inozemskih, tvrdk raznih strok. Številke za poskus proti vposlatvi 30 vin. v znamkah pri „Universal 'Verlag", Dunaj II.,
Schüttelstrasse 03, Alezz. 5.	1224
KUHARICA
1228
vešča gospodinjstva, se išče v župnišče. Kje, pove upravništvo lista pod št. 1228. (Znamka).
na severni jezikovni meji se pod ugodnimi pogoji da v najem s 1. julijem 1914. — Več pove upravništvo lista. Ponudbe pod štev. 5/1146.	1146
Orožje in kolesa
na obroke. Posamni deli najceneje. Ilustrovani ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev Opočno ob drž. žel. 2124, Češko. 3347
, SANATORIUM • EMONA I
ZA- NOTRANJE -IN-KIRURGICNE • BOLEZNI. L
5NJCA.
JLüUHLxJANA-komenskegaulica-4 Tü SEF-ZDRAvm:Frawfiu-DR FR. DERGANC |
Iščeta mesta v trgovini. Naslov se izve v upravi „Slovenca" pod št. 1222. (Znamka za odgovor.)
Velikonočna okasion prodaja
čez 25.000 komadov.
1090
; Najnovejše za pomlad in leto, za gospode in dečke, damska kon-	\
j fekcija pariških in berolinskih krojev in modelov, vse po Čudovitih pri-	I
! znano nizkih cenah. Oglejte v izložbi.	\
I »■	I
O. BERNA TO VIC Angleško skladišče oblek
v Ljubljani, Mestni trg 5—6. Telefon 132.	\
I	j
"»"I.......................................................
............»S
¡mi :;iinn¡i.n:nmv.
■.Ii •: i iütmniiimmmn;
~ Žvepleno zdravilišče
Vat*aždinske topliee (H^aško)
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z električno razsvetljavo,
stafoznana radioaktivna žveplena kopelj 58 C, priporočljiva za
irnanlo ronmn ichiin itd Pitna zdravilišča za bolezni v vratu, krhlju, prsih, jetrih, lllJIlilJKi lSVllIU» lotili JU želodcu in v črevesih. Električna masaža, blatne, ogljene kisline in solnčne kopelji. Odprto celo leto. Moderni komfort. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. — Zdraviliški zdravnik dr. I. Lochert.
!li!tini!':mn;r,i:ir.n:
!->;itiiitiiiiiinin;iimmi<n:in
;:"!mimiiimmiiMMiHinimiuiiiimniimr<
•;:'niiimimii;i:¡tmmiiiíl
St. 3552.

1201
Ker je cepljenje prašičev edino varstveno sredstvo proti rdečici, poživlja mestni magistrat vse živinorejce, da tudi letos puste cepiti prašiče. V to svrho naj vsak priglasi število prašičev, ki jih hoče imeti cepljene
vsaj do konec aprila t. I.
v mestni klavnici pri tamošnjem mestnem živinozdravniku.
Mestni magistrat
dne 6. aprila 1914.

družba za življenjsko in rentno zavarovanje na Dunaju i
generalni zastop v Gradcu, Mmm m, in slavni zasiop za KranisHo Leop. GMld in fran Aumann v Plani prevzemata l
*
vseh vrst življenska in rentna zavarovanja.	J
Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogojev že po kratkem obstanku J neizpodbitne in nepropadne z avtomatičnim podaljšanjem in ob skromni dodatni premiji ;
obrnejo tudi	j
vojni riziko in invalidnostno sozavarovanje,
: katero zadnje zavarovanje za slučaj iuvalidnosti poleg ustavitve plačevanja premijo tudi še • garantira za ves čas trajanja, zavarovanja prejemanje rente v visokosti 10 odstotkov zavaro- ; vane glavnice. — Od 1. januarja leta 1911. na novo uvedeni tlHolo^hn Hnhirlca • dividendni načrt C. zagotavlja zavarovancu družbe izdatno UUclcAUU UUUH_n.a. •
ki se v polici sami v največjem delu garantira. — Pojasnila dajo neobvezno in brezplačno " generalni zasiop v Gradca ter glavna zastopstva v Ljubljani, višji nadzornik Leopold Grilnfeld f in Fran Aumann, v Celovcu in Mariboru ter vsi gg. inšpektorji ln agenti.
Stanje zavarovanj koncem 1913 čez 600 milijonov kron Aktiv ..... koncem 1913 čez 200 milijonov kron Izplačil .... koncem 1913 čez 400 milijonov kron
K
S *
j 4
808 :
Osebe, ki imajo zveze v boljših krogih, se vabijo da prevzemo naše zastopstvo.
MMM!
Zunanja naročila U27	obratno
Modni Ha lo n M ari jat G
' ' ' ' ■ v.....V V.C T V™'--. ■ r'T v— -" •■. "	Vi	'
Ve.'. '
Manufakturna trnovina
Jos. PetHosiQ
«j
,pti ValVazot*ju"
Stari trs št. 4 Ljubljana Stari tri št. 4
Zaloga, sukna, volnenega in raznega perilnega blaga, tkanine, cvilha, brisalk, prtov, servetov, preprog, zastorov, garnitur, svilnatih in volnenih šerp in raznih robcev itd.
„Pri Vah/azorju"
Zaloga perila, čepic; obuvala, nogavice, rokavice, srajce, jopice, hlače.
HoVosti modemih
bluz, spodnjih kril, predpasnikov. Našitki, gumbe, trakovi, čipke, svila, baržun, stezniki, kravate, hlačniki, torbice, mila, dišave, krtače.
Dežniki in palice.
Splošne porabe za krojače in šivilje.
Hajnižje eene.
751
VILA
s sadnim drevjem in vinogradom se ceno proda. Vpraša se Clgaletova ulica 1, podpritličje. 1116
PESEK
planinski, kopan, čist, ojstrozrnat, za zidarska in betonska dela, dobavlja po ugodni ceni Domlcel] & Belic, Bakek. Na Notranjsko in Primorsko so železniške voznine nizke in ugodne.	1184
Na prodaj sta dve docela prenovljeni
pritlični hiši
blizu Ljubljane in železnice. Vsaka ima po 3 sobe, klel in vodovod. Lepa leera, kraj miren in zdrav. Vpraša se pri Fr. Jerko, črnuče, p. Jezica. 121S
6 let stara (kobili) za kočijo in za težko delo, za ceno 1600 kron. Ogledati se ju more pri Francu Beniger, Trnovo št. 54, Notranjsko, postaja Tr-novo-IUr. Bistrica.	1214
Prodajalka
vešča slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovino z dellkatesaml, ravno tako ena 121S
prodajalka
za knjigarno za čas sezone pri A. Wölfllng, Bled.
Vesten, zanesljiv in pošten
fraovsfii poslovodja
(prva moč) sedaj službujoč tudi kot oskrbnik in Prokurist, vešč tudi lesne trgovine in vsakovrstnega knjigovodstva, bi proti primerni plači premenjal službo. — Pismene ponudbe z navedbo plače se prosi pod šifro: »Prva moč 1219« na upravništvo „Slovenca".	1219
i t hi
Priporočamo domačo solidno tvrdko
Žalni klobuki vedno v zalogi
(*oe brez konkurence Velika zaloga danskih in otroških slamnikov v najnovejši ehlikčh vseh vrst ter športnih mx Popravna se sprejemajo