Jatraaja ti^ifi 320. itevfllM. v uimm t ura «k 4. moki isto. Umm 4 vttarle. Letnik XUII. leto...............K 1*— POl ICU...............mm fr — četrt leta...............' 1— as mesec...............u iio Dopisi naj se frankirajo Rokopisi se se vračajo. Oreesisi. : kaaflova taca št. i, (t arttlitja leva), fctftctaa M. M. Izhaja vsak dan zjutraj. lasera ti 65 mm stroka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserdji po dogovora. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročatne se ne ozira. leto...............K 18 — pol leta................, 9-— četrt leta...............„ 4 50 na mesec...............„ 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28-— CiravBtštvs: Kaaflov* alica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85. Najnovejše voitL — Brzojavna in telefonska poročUa „Slov. Narodu". Staj, .-ki dež« I ti i zhir zak!jajiam» IL — Gradec, 4. oktobra \ante-stmištvo je naznanilo veeraj, da y* vsied najvišjega ukaza prvo /aseda-nje lO. legislativne dobe itaj«*rskega dezelrega z Hora z v«Vrajšnim dnem zaključi* uu. II. Gradec, 4. oktobra. Z ozi-rom na zaključitev prve sesije Štajerca deželnega zl*>ra. je izdala zveza nemških naeijonalnih poslancev t štajerskem deželnem zboru komunike, v katerem zatrjuje. «la so nemško-nacijonalni | m blatni ramo stremili za tem. da I »i se dt**»gla dclozmož-n«»^t štajerskega deželnega zbora. — Komunike nadalje poudarja, da so nemško - nacijonalni in klanci Hali Slovencem možnost, najti izhod iz za slovenske fMislance same in njih volilee jako škodljivega položaja. M pa. da bi Sl< \ mri t- prilož- nost |Nirabili. so prišli z novimi zahtevami, o katerih so sami morali vedeli, tla so naravnost nesprejemljiv • Iz tega sklei»ajo nemško - nacijonalni im »lanci, da je slovenskim po-klancem ohstrukcija samo namen, ker baje hočejo slovenski f>osIanci vsako urejeno gosi>oa 111 o za kratek čas in slov. poslanci bi jo tudi v bodočnosti ved-no uporabljali kot izsiljevalno sredstvo za njihove zahteve. K temu pa nemško - nacijonalni poslanci nikakor in j>od nobenim pogojem ne morejo privoliti. Komunike se končno • •braca t m I i proti postopanju krščansko - socijalnih poslancev. Gališki fieželni zbor. O. — Lvav, 4. oktobra- V včerajšnji seji gališkega dežel nega zbora je stavil poslanec Stapinski nujni predlog, s katerim se vlada poživlja, da naj ne dovoli uvoza mesa ali živine z tujih držav v takem obsegu, ki bi kral v posameznih pogodbah s tujimi državami določene višin«. — Kuez (zartorvaki je stavil nato predlog, s katerim se poživlja vlada, da naj ne bi dovolila uvoza argentinskega mesa v Avstrijo. — Posl. Sobo-b-vski je stavil predlog, da naj se »stanove v vseh onih krajih, kjer dosele manjšinsko prebivalstvo 40/o loritetne šole. — Koncem seje se spominjal deželni maršal grof Ba- • frii cesarjevega godu. Prcdarlberški deželni ti. — Bregenz, 4. oktobra. V pred- arlU-rškem deželnem zboru se je ▼ včerajšnji seji spominjal deželni glavar cesarjevega godu. Nato je deželni zbor odklonil prošnjo za podporo nemškega Schulvereina z motivacijo, da je to društvo tudi politiAmo. Teann nasproti pa je dovolil deželni zbor klerikalnemu dimiti a »Ostmark« 4'*! K iiodpore. I dalmatinski deželni zbor. It. /ader, 4. oktobra. Včeraj s* je slavnostno otvoril tukaj dalmatinski deželni zb<»r. Pr*< Ised i k zbornice je naznanil delovni program in se nato v >vojeui govoru spominja! e«-sarjeve ose m t les«* t letnice. Kn j«- predsednik govoril. so zapustili |M»]atiei hrvaške stranke prava d«*moiistrati vno dvoran«». ( eškonemška spra\ a. G. — Kodni«*«*, 4. oktobra. V ne-deljo s*. jt. tukaj vršila otvoritev no vega mostu čez I^i1m» in sicer v navzočnosti namestnika grofa Cotiden-hoveja. najvišjega dež. maršala prinea Lohkovvitza in praškega župana dr. Groša. Otvoritev tega .no stu je politi«-no zaradi tega važna, ker so pri tej priliki \> i t rij«* navzoči zastopniki poudarjali pomen sprave hkhI Cehi in Xem«*i. Ravno ta most veže namret' češko tdtrežje Lahe z nemškim in zato so vsi trije govorniki jMiudarjali v svojili govorih, da raj bi t • i I ta mo>t simbol srečne in plodonosne r-ešk«»nemške sprave. /lMiro\anje reške na« ijona I nopoi itič-ne komisije. G. — Praga, 4. oktobra. Danes popoldne >e siiide prvokrat nacijo-n:;InojH.litiena komisija k svoji prvi seji. V današnji s«*ji se 1k» vršila *re-neralna d«d»ata o celem kompleksu vladnih predlog1 in varnostnih pred-lo^.v \s4-n s- ^nk. Generalna deliati Ik» tr|sda ne »j sejinib dni. jk;tein se izvoli specijalen subkomite. ki bo nato pMiročal acijonalnopo)itični komisiji. Odloči v, ali se faktično posreči češko-n« iška syrava. bo patila koncem tega e>#*ea in ho imela gotovo svoj vel vpliv na konstelacijo v parlamentu. kat«»rega zasedanje se prične 4. novembra. \a obeh straneh, na češki in nemški, obstoja raz-j »o lože nje za stvarno in r»nn s|m»ra-zumljenj** v interesu države in češke dežele in ste olie stranki pripravljeni !• kompromisom. Knoten klub reških poslancev. fi. — Urno, 4. trkt*d»ra. Klub ka-ttdišktmarodnih fK>slancev je imel tu konferenco, v kateri se je izrekel za ustanovitev enotnega kluba čeških fMrtriancev ter je na inidlagi daljšega referata o že izdelanih statutih tega kluba odobril statute ter izrekei željo, da naj bi ta klub že v naprfj doli »čil delovni program češke delegacij«* za jesensko državnozhorsko zasedanje. Seja klaka deielnlk poslancev. G. — Praga, 4. oktobra. Včeraj je imel klub čeških deželnih poslancev sejo, v kateri so se poslanci ze-dinili za skupno postofianje v današnji seji nacijonalnopolitične komisije. llemonstracije radi draginje m«»sa v k Jadnu. Ci. — Praga, 4. oktobra. Demonstracije radi draginje mesa \ Kladnti so bile lirez vsakih nemirov. V soboto pa je — kakor se -« daj poroea prišlo do nekat rili izirredov. v kati4-i i It >mo že poroeali. in >pooado\ med demonstranti in žandarmerijo. V celem je bilo aretiranih ."VI demon strantov, dv« do tri <>selK* pa s«> bil«" tudi z žamlariiierijskimi bajoneti lahko ranjene. Konferenca v železniškem ministrstvu. S. — Dunaj, 4. oktobra. Včeraj se je vršila v železniškem ministrstvu konferenca zastopnikov gospodarskih korporacij in trgovinskih ter obrtnih zbornic glede zvišanja lokalnega tovornega tarifa pri južni# železnici. Ljubljansko trgovinsko in obrtno zbornico je zastopal podpredsednik Pammer, goriško tajnik Vi-siag. Za južno železnico je bil navzoč ravnatelj dvorni svetnik Prosch. Železniški minister je obljubil, da bo vse pritožbe jako strogo preiskal in po možnosti odpravil vse nedostatke. 4 H likovanja izstavi jalcev v lovski razstav L S. — Dunaj, 4. oktobra. Včeraj so s** razdelila odlikovanja razstavlja Ice v v mednarodni lavski razstavi. Bivši preparator kranjskega dre-želnega muzeja Ferdinand Schulz je bil odlikovan z bronasto kolajno trgovinske zbornice. Napad na bukovinskega deželnega predsednika. G. — Orno v ice, 4. oktobra. V soboto se je peljal bukovinski deželni predsednik Blevleben z avtomobilom v neko vas. Tam so ga napadli kmetje in bi bili razbili avtomobil in njega, ako bi ne bila prihitela v zadnjem hipu policija, kateri se je posrečilo, napadalce prepoditi in jih aretirati. ipiran mestni svet. G. — fraovice 4. oktobra. V tukajšnjem občinskem svetu je razkril ravnatelj stavbinskega mestnega urada veliko korupčno afero. Zlasti so kompromitirani mnogoštevilni občinski svetniki, češ, da so se dali pri oddaji mestnih del podkupiti in da so zlasti tudi pri oddaji mestnega posojila za več milijonov kron zasledovali svoje sebične interese. Nemški državni tajnik na Dunaja. F. — Dana j, 4. oktobra. Nemški državni tajnik Kinderlen - Wachter se ustavi pri svojem povratku iz Bukarešta na Dunaju, ter bo imel z zunanjim ministrom grofom Aehren-thalom daljšo konferenco, ki se bo zlasti tikala aadeve turško - rum unske pogodbe. Belgiiaka kraljeva dvojica na F. — Pmnsj, 4. oktobra. Snoei ob pol 6. se je pripeljala belgijska kraljeva dvojica na Emnaj. Na kolodvoru je bila slavnostno sprejeta od cesarja in nadvojvod. Po sprejemu se y otl]*eljaIa v odprtem vozu v cesarski trrad. Ob cestah, po katerih se je vozila, je tvorila mnogoštevilna množica špalir. ki je došle goste simpatično pozdravljala. Finančni prokurator v Trstu umrl. B. — Trst, 4. oktobra. Včeraj ponoči je umrl tu finančni prokurator dr. Ivan Fabiani. Vlom v trgovino. B. — Budimpešta, 4. ok'obra. Neznani vlomilci so vlomili v trgovino tukajšnjega trgovca Juwelierja ter ukradli menic za 50.000 K, zavarovalno polico za 50.000 K. 700 K gotovine, dragocenosti za 15.000 K in -00 zlatega denarja. Aretacija Bolgarov in Grkov v Monastiru. B. — Carigrad, 4. oktobra. Včeraj smo javili, da je bilo v Monastiru aretiranih in zaprtih 250, deloma odličnih Grkov in Bolgarov. Danes se poroča iz Monastira. da je bilo 30 Bolgarov in 4 Grki že spuščenih na svobodo. Ostali so še v zaporih. Izvolskij — ruski poslanik v Parizu. B. — Petrograd, 4. oktobra. I radni list objavlja carjevo lastnoročno pismo, s katerim je dosedanji ruski minister zunanjih zadev Izvolskij imenovan za ruskega poslanika v Parizu. Srbskobolgarska zveza. S. — Berolin, 4. oktobra. »Vossi-sehe Zeitung« poroča iz Belgrada, da se je srbski poslanik na carigraj-skem dvoru, ki je bil preje na enakem mestu v Bukareštu, Mihajlo Rast ič povrnil iz Carigrada v Belgrad ir. sicer čez Sofijo. V Sofiji je baje posredoval radi srbskobolgarske zveze z merodajnimi krogi. Kakor poroča »Vossische Zeitung«, je Srbija pripravljena skleniti tako po-godbo le pod pogojeni, ako Bolgarska da Srbiji zadostno poroštvo, da Bolgarska ne bo delala ovir interesom Srbije v Macedoniji. — Ce bi ne prišlo do te zveze in ne bi dala Bolgarska te garancije, potem se zveze Srbija z Romunsko. Avstrijsko vohunstvo v Srbiji. F. — Belgrad, 4. oktobra. Avstrijski poslanik v Belgradu grof Forgach je interveniral pri srbskem zunanjem ministrstvu radi številnih aretacij avstrijskih podanikov, ki so osumljeni radi vohunstva na korist Avstrije. Srbska vlada je vsled tega odredila takoj najstrožjo preiskavo, ter so bili izpuščeni na svobodo avstrijski Srb nadporočnik Rajakovič, poročnik Markovič, slnšateljica medicine Ana Karanovićeva ter postni uradnik Todorovič. Konec »veleizdaj« 00 nastopili v Avstro - Ogrski. Odkar je naša monarhija anektirala Bo«*no tu Hercegov mo. n*. nn.re priti tlo toli ji potrebnega notranjega miru. Kakor da bi imeli slabo ve»t, vi- dijo vhudajtiei krogi na v*ch kontih in krajih strahove. Najprvo so se pojavili U strahovi na Hrvaškem in prišlo je do tragikomedije, ki je znana javnosti pod imenom srbskega »\ • leizdajnis^ega^ prott-sa v Zagrebu. Nekoliko kasneje je jelo strašiti na Češkem. Tu so obtožili češke narodna soeijalee »veleizdaje« in proti-\ojaške propagande. Po enoletnem tMlmoru je prišla na vrsto Ljubljana, kjer se pravkar vr^i preiskava radi »proti vojaške propagande« proti vajeniški skupini razpuščene naro«lne delavske organizacije. Te dni pa so poročali časopisi, da so prišli na sled tajni družbi Krakovu. ki je imela veleizdajni-ške« vezi z gotovimi krogi na ruskem Poljskem. Ta vest je bila >e takorektn« gorka, ko je došlo že drugo poročilo iz Dalmacije, da se tudi tam pripravlja veleizdajniška« gonja. Tu so vzeli na piko udeležence \ >e>|o\anskega kongresa in vsesokol skega zleta v Sofiji. V Zadrti vodi preiskavo \ ulja t, n dot nega okrajnega irlavarstva. na-stniški svetnik Jerabek. Vse kaže na to. da preiskave ni pričel na svojo inicijativo, ker je vendarle nekoliko t udno. da bi se bil tega domislil šele tri mesece i>o sofijskih priretlitvah. Zato je 110vsem verjetna verzija, da se je preiskava uvedla na d i rek t-i;i ukaz dunajskih vladnih krogov in da je ta ukaz |K»vzročilo poročil«* avstro - ogrskega fioslanika v Belgradu grofa Forgaeha. ki je te dni bival na Dunaju ter baje |*»ročal ministru zunanjih tlel grofu Aehrenthalu vse podrobnosti o slovanskih priretlitvah. ki so bile meseca julija v Bel gradu in Sofiji. Kakšne so bile te po«lrobnosti, seveda ne more nihče vedeti; iz vladnega ukaza, naj se uvede preiskava p-roti dalmatinskim udeležencem na sofijskih slovanskih priretlitvah pa se tla sklepati, da je Forgachovo poročilo naslikalo julijske prireditve v Helgradu in Sofiji v precej črnih barvah ter izreklo na rovaš avstrijskih udeležencev dokaj obtežilnik be setl. K»*r polaga preiskava v Zadru naj ve«*-j«, važnoM na t«*, da ^ dožene. rdo je bil na vseslovan^keni kongresu v Sifiji. kaj m- je na tem kongresu razpravljalo in s kom so avstrijski udeleženci kongresa občevali, bi >e dalo sklepati, da jc -ofijski slovanski shod v očeh naš*- vlade bila prire-ditev. katere ost je bila nnj»erjciia proti nikomer drugemu kakor proti Avstro - Ogrski. I>a je to domnevanje absolutno napačno, nam pač ni treba poudarjati, saj je o tem prepričan vsak pameten človek, ki je sledil časnikarskim poročilom o toku razprav na slovanskem k« »ugrezu ilob v »Urno metati pa bi značilo, ako bi se hotelo to dopovetlati gotov 1 m krogom, ki hočejo za vsako «*e-no proglasiti Slovane za četo nevarnih zarotnikov u in »veleizdaju!kov«. Da, veleizdajnik, ta beseda je dandanes postala neke vrst adut v Avstriji, s katerim se hoče ustiaho-\ati n ukrt>titi \ s*« tiste elemente, ki neče i > svojega tilnika polo/iti na tnalo vsenemškega gospodstva. V Zagrebu in Pragi, v Krakovu in Ljubljani, v Trstu in 7m\t\\, po-«*t- / vnemo, ki bi služila v ea«t pač samo |iošteni stvari, izsleduje hudodelce, zločince, ki strežejo po življenju« naši ul»ogi Avstriji. A glejte čudež, med temi hudo delci« in zločin« 1 ni najti Nemec\ in ne Madžarov. Ti>rej sta ta dva naroda edina državo vzdržujoča elementa, v^i drugi pa so destruktivni življi, ki delajo na 1 n igu bo staroslav ne naše <:rža ve! Mi na pravimo: Ako bi bila le senca tega resnična, kar si domišljajo gotovi krogi na Dunaju ne venu*, ali v svoji za sl«*piijenosti ali v svoji zlohno-di potem bi sov ragi a vst ro-t>gTske mo-* ~l zdavna lahko z zadovolj- nu vzkliknili: Finis Avstriae, Avstrija je bila! Deželni zltor kranjski. \a dnevnem redu seje. ki bo v sredo •">. t. m. «>b 10. dopoldne so te-L* točke: Naznanila deželnozbor^kega predsedstva. — Poročilo o delovanju kranj-kega deželnega mIbora za dobo od 1. januarja do konca decembra li*)y. Poročilo deželnega odbori o dovolitvi, da sine mestna občini ljubljanska ostanek že dovoljenega posojila v znesku 1.4.">0.000 K najeti proti 4- Jf ob res t o van ju.- Portičilo deželnega odbora o dovolitvi, da mestna obe. ljub. najame za svojo zastavljalnico posojilo 200.tNI K. Poročilo dež. 01 Utora o dovolitvi jtobira-nja tloklad v davčnih občinah .lasen In Vrltovo in iseh Vrbica in Kute-ževo v svrho ohrestovanja in amortizacije posojil za vodovode za celo amortizacijsko dobo. — Poročilo deželnega odbora. * katerim se predlaga ratmiiski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto HUK). — Porot'dlo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski -»kbp deželnokuitnruega zaklada za leto 19fr9. Poročilo deželnega odbo-a. - katerim se pn dla ga jo računski sklepi bolničnega. blazničnega. porodienega in najde-niškega zaklada za leto H*H*. in razlazi imovin teh zakladov k«weem 1. 1909. — Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski : klep zaklada deželne prisilne delavuice za leto 19(19. — Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1900. — Poročilo deželnega odbora, s katerim *t yre«Haga računski sklep gjedali-tkejf* fcakjada za leto 1909. — čifo deželnega otfbora, s katerim se predlaga računski sklep muzejskega, /akTada asa leto 1909. Poročilo de-/a Inega odbora, s katerim se predlaga računski sklep pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1909. — Poročilo deželnega odbora, katerim se predlaga računski sklep norma 1 n oso 1 skega zaklada za leto 10O9. - Poročilo deželnega odbora, 5 katerim se predlaga računski sklep pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov za leto 1909. Poročilo ueželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi ustanovnih vakladov za leto 19ora o prevzet-ju stroškov za cepljenje koz po državi. — Poroči hi deželnega odbora o napravi regulačnega načrta za mesto Idrija. — Poročilo deželnega od bora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada za leto 19O0. — Poročilu deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt zakona gled^ razveljavljenja nekaterih določb zakona z dne 25. februarja 1870.. dež. za k. št. 11. o šolskem nadzorstvu za posamezne slučaje. — Poročilo deželnega odi Hira o dovolitvi pobiranj:; HM)' , ne doklade na vse direktne davke razen osebne dohotlarine in plačali ne za dobo 24 let za starovrhniški vodovod. — Poročilo deželnega odbo-rn o odpravi mostnine na mostu čez Kulpo pri Brodu. — Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga deželni proračun za leto 1911. — Poročilo deželnega odbora o načrtu zakona glede izpremembe občinskega \oltlnecra reda za deželno stolno mestu IJuhljano. — Poročilo deželnega otlbora gleile ustanovitve jtosebnega zavarovalnega zaklada za deželna poslopja. / j »Narodne« dame. Snoči je bila v nemškem gledališču otvoritvena predstava. Te predstav«* ^o >e seveda morale udeležiti nekatere dame. ki v saj semtt*rtja hočejo veljati za narodne. Dve taki narodni dami sta snoči s polnimi krili jadrali |x> Selenburgovi ulici v ntmi-ško gledališč«* in še nekam ]>onosni sta bili. «la jih svet vidi iti v nemško gleda I išče 1 a je se neka i limli. ki zagovarjajo take »narodne« dame. Pojte se solit. Bolje bi bilo, da bi danes ali jutri take »zavedne Slovenke« zjadrale v kazino, kamor jih vleče srce, kakor da delajo nečast in sramoto poštenim Slovenkam. Z dvoživkami, ki sodelujejo na narodnih slovenskih prireditvah, potem pa obiskujejo nemško gledališče, bp treba enkrat v slovenski družbi pošteno °}esti- m E ki t T »Glasbena Matica« po- opozarja svoje člane na izredni občni zbor, ki se Trši danes zvečer ob 8. v društveni dvorani. Podoknica gosp. ravnatelju »Glasbene Matice« Franu Gerbieu. Na predvečer 70. rojstnega dne prezasluženega skladatelja fn šolskega ravnatelja »Glasbene Matice« gosp. Frana Gerbica, priredi dane« zvečer proti deveti uri pevski zbor »Glasbene Matice« slavljeneu pred njegovim stanovanjem, na Turjaškem trgu, podoknico. Moški zbor »Glasbene Matice« zapoje tri izmed slavi jenčevih najnovejših skladeb: 1. »Slanca«. 2. »Vinska«. 3. »Lahko noč.« Pravda radi zadete srečke. V ponedeljek, dne 10. t. m. se bo vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem zanimiva obravnava radi zadete srečke. Stvar je ta-le: Pred leti je kupil znani klerikalec Podles-rik srečko na obroke. Ker obrokov ni točno plačeval, ga je dotična banka tožila po dr. Papežu. Ker Pod lesnik obrokov ni mogel plačati, se je mož zatekel k takratni krčmarici pri -Zlati kaplji« v Floriianski ulici gdč. M. L. ter ji ponudil srečko v nakup. Krčmarica je ponudbo sprejela, plačala Podlesniku. kolikor jc za srečko zahteval. j>oplačala zaostale obroke in i>oravnala tudi tožbene stroške pri dr. Papežu. Vsega sku-I?aJ je plačala toliko, da bi ji Podles nik moral še nekaj }>ov riiiti. kar je sicer tudi obljubil. Te obljul>e pa ni nikdar izfK>liiil. Nagajiva sreča pa jc hotela, da je srečka, ki jo je krčmarica M. L. kupila od Podlesnika zadela dobitek v znesku 20.000 kron. Za to novico je seveda izvedel tudi Podlesnik. Kdo bi mogel opisati njegovo žalost in njegov obup vzpričo te novice. Takoj se je napotil h gospodični M. L. ter zahteval, naj mu izplača |>olovico dobitka v znesku 20.000 K. Da le-ta. ki je srečko ]>ošte-no kupila, o čudni zahtevi ni hotela ničesar slišati, se razume samo ob sebi. V fino duše užaljeni klerikalni možakar je šel nato k dr. Pegami, ki mu je st^stavil tožbo proti gdč. M. L. za izročitev j>o!ovice dobljenega dobitka. O tej zanimivi pravdi bomo seveda svoječasno poročali. Zurna listič na vest. Gosp. Vinko Gal>erc nas prosi javiti, da ni z »Jutrom« v nobeni zvezi. LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Roman; spisal F. K. (Dalja.) Me-*-« dni po tem dogodku je dobila Le«>nora pismo, pisano * tujo roko. T«» kratko pismo ji je naznanilo, da je Snoj zapustil bolnico in se je odpeljal domov, ter da utegne v štirinajstih dneh biti v Ljubljani. Na konrn pisma je bilo nči vidno v nagi i-ei pripisano: Snoj ni ozdravljen in morda nikoli več ne bo videl. Leonora je vetiela, da je pismo ravno toliko časa potovalo v Ljubljano, kakor Snoj. Od tega trentttka ni več zapustila hiše, pač pa pošiljala služkinjo po dvakrat na dan na posto vpra-at. kdo se je pripeljal. »Pojdi ga sama pričakovat,« ji je prigovarjala gospa Jerajeva. — Hvaležen ti bo in raje ti bo verjel, da ga ljubiš.« «Ne,« je rekla Leonora, »mislil bi, da se mi smili zaradi njegove slepote in tega mnenja neoem v njem obuditi.« Naposled je Snoj prišel. Vojak, ki je bil v vojni izgubil eno roko, gs je vodil. L« nora ju je v idela z okna in ustrašil; m» je. vider obvezo nad Snojevirni čmi. Kako ••n«*mogel iu -lah je bil. i bil se vajen slep h«*liti pa svetu. F »rakal je pot'-asi s plaho previdnost, in dasi ga je vojak držal za roko, je endar neprestano s pali-co tiftal ztl. j na to, zdaj na drugo stran, kakor bi se hal, da kara zadene. Tudi gospa Jerajeva ga je videla z okna in f>oteni je zbežala iz sol»e, k»r ni hotela biti prisotna, ko stopi slepi Sn«»j pr»*tl svojo nevesto. Ko je Snoj stopil v sobo, ko je Leonora iz bližine videla njegov raz orani in razjedeni obraz in črno obvezo nad njegovimi očmi. je plaho odstopila nekaj korakov. Snoj je obstal pri vratih in skoro proseče je zaklical: »I>*onora, ljuba gospodična Leo-nsra...« Na ta klic je prihitela k njemu in mu dala roko. Pozdravljeni, gospod Snoj,« je reka tiho, »pričakovala sem Vas težko.« Peljala ga je k sofi in se vsedla kraj njega. Snoj jo je drial sa roko in dolgo časa sta sedela molče drug poleg drugega. »Ljuba Leonora,« je končno rekel Snoj, »teško mi je povedati, kako mi je pri aren. Ko ste mi pisali tisto kratko, a tako pomembno pi-1 semce, ko ste mi naznanili, da hočete |m»stati moja žena, tedaj pač niste vedeli, el telesne in duševne Itolečine. Vaš«* pismo mi jih je olajšalo; kakor hlatlilo na pekoče rane, tako je vaše ljubo pisanje vplivalo name. Ali ob enem sem si tudi rekel: Ko bi Leonora vedela, kaj se mi je /godilo, ko bi ve«lela. da morda oslepim za v edno, bi mi pač ne bila pisala tega pisma.« Leonora se je nasmehnila. Kako malo jo je Snoj poznal. Kar sem pisala, pri tem ostanem,« je rekla odločno. Ni mu hotela reči, da jo je prav usmiljenje pri-vetllo dtt tega, da je hotela postati njegova žena, kajti ni mu hotela priznati, tla je bil njen namen, na njem popraviti, kar je storila drugemu. »Ne, Leonora, tako ne smete govoriti,« je dejal Snoj. »Brezvestno bi bilo, če bi jaz sprejel tako žrtev. Ko sem Vam pisal, sem bil zdrav in Vi ste sprejeli mojo snubitev, mileč, da sem zdrav. A sedaj sem pohabljen. Morda oelo oslepim za vedno ... Vojaški zdravniki so sicer rekli, da še ni vse upanje izgubljeno, da morda še ozdravim. Toda vojaški zdravniki niso posebni strokovnjaki. In zato Vam moram povedati, ljuba Leo-I nora, da Vas smatram za popolnoma svobodno . . .« »Ne, Snoj,« ga je prekinila Leonora, »jaz sem Vaša nevesta in postanem Vaša žena. če ozdravite ali ne.« Tako ljubo, tako mehko in toplo so zvenele te besede, da so Snoja prevzela njegova čustva. Privi 1 je Leo-uoro k sebi in jo poljubil na čelo. »Kako te ljubim, ti zlato dekle ...« Pustila se je poljubovati in bila je ponosna, tla je imela toliko moči v sebi in mogla tako heroično izpolnjevati svoj sklep. Hotela se je žrtvovati in zdelo se ji je, da ji ta žrtev ne bo pretežka, a vendar je čutila, da v njenem srcu ni ničesar tega, kar je bilo tedaj, ko jo je Cerin poljubil. Snoj pa je bil pri vsi svoji nesreči srečen, daai se ni dal odmakniti od svojega sklepa in ni hotel privoliti, da bi bila Leonora njegova nevesta, ako ne ozdravi. »Glej, moje ljubo dekle,« ji je rekel, »kaj bi ti počela s slepim mo: žem. Vse življenje bi bila nesrečna. Breme bi ti bil in nadloga. »A jaz se vendar smatram za vezano,« ga je ona prekinila, »in nič me ni strah prihodnjosti, tudi če bi ti ne ozdravel.« Odjrovor aa poti*. O. Milan Plut je na* ▼ nedeljo pozval, naj mu navedemo imena tistih uslužbencev njegovega podjetja, ki jih je brez odpovedi in. kar je glavno, brez plačila odpustil. Prav radi smo mu na razpolago in evo mu promptnih podatkov: O. Fr. Pire je šel res na svojo odpoved, a je moral iskati plačila za svoje delo pataam ai dišča- U Vladimir Gertner je bil odpuščen brez odptivedi in mora sedaj tudi potoni sodišča iskati plačila za narejene karikature in sliko za reklamni lepak. G. S. ftkerlj je imel pogodbo za inserate za 5 let. Tudi to pogodbo je gospod v praše valeč prelomil in bo tudi imel opravka pred - •iiššaaa VlaaaJ Mi ataMao tudi gosp. Gaberc, seveda tadi brez odpovedi in tudi — brez plačila. — Si daj pa primerjajte postopanje »Narodne tiskarne«, ki je je izvolil gosp. Plut kritizirati! Kaj ne. teorija je pač lepša, kakor praksa f No, hvala bogu. da SO še na svetu ljudje, ki ume jo tudi teorijo spraviti v sklad s prakso! Za sokolski telovadni odsek v Mostah. Nedavno tega se je osnoval v Mostah sokolski telovadni odsek, ki as prav lepo razvija, da je upra\ i ceno pričakovati, da se prav skoro razvije v krepkega Sokola. V to pa mu je potreba krepke duš** v ne in gmotne podpore. Zato je hvalevredno, ako se rodoljubi spominjajo tega razvijajočega se društva. Med prvimi, ki so se opomnili sokolskega odseka v Mostah, je vrli ljubljanski rodoljub g«»>p. Rudolf Bizjak, trgovec z urami v Voloskein, ki je daroval 5 K. Naj bi našel mnogo posnemovalcev. Vinska letina v tržaški okolici. S Prošeka nam piše prijatelj na-ira lista: Na Prošeku in v Kontove-lju so pričeli s trgatvijo v ponedeljek. Kakor \ "C kaže. bo vino letos boljše kakor lansko leto.ker je grozdje bolje dozorelo in ker ni bilo nobenih vremenskih katastrof. Kljub prejšnjim slabim prognozam. bo vina še precej. Cene mostu so zmerne, povpraševanje po njem je že sedaj izredno živahno. Ni dvomiti, da bo letošnji pridelek imel mnogo kupcev. Razne stvari. * Kksplozija dinamita. V Los Angeio> v Kaliforniji je eksplodiral v poslopju tamkajšnjega lista ^Times« dinamit, kar je provzročilo grozovit jsfžar. Dvajset oseb je bilo ubitih, več je ranjenih. Večina j*»ne--r»eeneev >o mehaniki. Trdi s*-, da nesrečo provzročili organizirani delavci, ker je list sprejemal v služtr-o varilo neorganizirane ljudi. Skoda se «»-iii na |h>I milijona ikdarjev. Turska divjastva v Macedoniji. da postopajo Turki v Mo-iru in njegovi okolici pri razoro-ariju krš/an-kega prebivalstva uprav divjaško. Ljudi trpinčijo tako, oa jih je /* rež umrlo. Zaprli so tudi r adskofa iz Pelagonije. Ker ni fiotel pred vojaškim sodiščem odgovarjati, rim grozili spalicami.PojM>sredova nju ruskega konzula so škofa izpu stili. Avstro - ogrski. srb»ki in ruski stražniki ~ zaprti in se ne smejo pokazati na ulici. V ceike* smejo hoditi samo ženske in otroci. Turki so retepli dva duhovnika. Hiš** 1-egun-cev je tursko vojaštvo zažgalo. Nov rekord. Ponesrečeni zra-oplovee Chavei je bil dosegel izmed seh dosedanjih zrakoplovcev naj-o višino, to je 2680 m. Zdaj ga ie I rekosil zrakoplove^ Wynuialen. ^Vynmalen je dosegel visočino 27KO metrov, tor«-j je prišel za 1W m višje .'o i ha vez. Iz višine 2780 m je pri-:H Wvnmalen na zemljo v 13 ininu-'ah. „Akademija" Snoci se je vršil v restavraciji pri »Zlati kaplji« redni občni zbor "Akademije«. Zborovanje je otvoril društveni Predsednik dr. B a v n i h a r. Poročilo o društvenem delovanju v preteklem poslovnem letu poda tajnik d r. Ca r k. Iz njegovega poročila povzamemo sledeče: Odbor »Akademije« se je večkrat posvetoval, kako bi se povzdignila predavanja. Predaval no delo si je »Akademija^ delila z -Zvezo izobraževalnih društev«, in sicer tako, da je prevzela »Akademija« predavanja v Ljubljani, »Zveza izobraževalnih društev« pa na deželi. »Akademija« se je trudila, da bi se dvorana za predavanje primerno opremila, pri tem pa je od-U.r zadel na razne neprilike. »Akademija« je priredila več predavanj, in sicer: v Kranjski gori in Mojstrani sta predavala dr Tičar in davčni asistent Touiee. V Ljubljani so predavali prof. dr. Heinz, prof. dr. Ile-šič, prof. dr. Kučera, caud. med Mirko Cemič, dr. liogumil \ osujak, prof dr. Frangeš in prof. Kcisiter. Predavanja so bila veciuouia prav dobro obiskana. iKnlatno k tajnikov emu |s*roči-lu omenja preiisetluik Simon (iiv»gt>r-čičevo knjižnico in eitalmeo. Obisk čitalnice je «šasr povoljem, vendar je pa treba delovati še In d j intenzivno na to. da s** pridobi čitalce med delavskimi sloji. Knjižnico bo treba pomnožiti. To se Ito zgcslilo še v tem poslovnem letu, zlasti še. ker je upati, da >e kmalu reši >fH>r med mestno obeino in finančno prokuraturo glede upravljanja ustanove pokojnega Ditla. Kakor hitro bo rešen ta spor, dobi Akademija« 500 K za svojo knjižnico. V. M. Z a 1 a r predlaga, naj se čitalnica zapira zvečer ob 8. mesto oh setlniih. To bo gotovo pritegnilo več bralcev v čitalnico, kateri li zdaj radi kratko odmerjenega ča-sa ni blizo. Zato naj bi se pa popoldne uro jH>zneje odprla. Blagajniško poročilo p« »da blagajnik prof. K e i s n e r. Dohodkov je bilo 719 K WA vin. izdatkov 495 K U] vin.; preostane torej 224 K e sto-take. Blagajnik se hvaležno spominja denarnih zavodov, ki s«» podprli društvo z znatnejšimi zneski. Ti zavodi Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, posojilnice v Zagorju ob Savi, v Loškem potoku, ter na Vrhniki. Pregledovalec dr. S v i g e 1 j izjavi, da so računske knjige v redu, predlaga blagajniku zahvalo za trud i n absolutorij vsemu odboru.— Sprejeto soglasno. Predsednik dr. R a v n i h a r se zahvali gori imenovani r r t zavodom, ter mestni občini ljubljanski za izdatno podporo. Nato se preide k volitvam. D r. R a v n i h a r izjavi, da morebitne izvolitve nikal »r ne more -prejeti, ker mu daje pr* sedstvo v lgiin društva toliko < ravila. da bi ne mogel izvrševati d žnosti, ki jih nalaga \ kademije< • z n i k predlaga, da se Inika prof. K e i s n e r. •r»jeto. dke so bili soglasno izvoljeni gos|m»dje: dr. Stoje, dr Mole, dr. Cerk, dr. Demšar, dr. Šlebinger, prof. Breznik, dr. Gro«*dj, dr. Lav renčič J os., urednik V. M. Zalar; za namestnike: dr. Simon Dolar, prof. Lonear. prof. Merhar; za pregledo-valce računov: dr. Svigelj. dr. Ravni har, dr. Tičar. Najnovejše vesti. Dcmenti o demonstracijah proti Aehreathala v Sofiji. B. — Sofija, 4. oktobra. I "radno m* dementirajo vesti, češ, da je prebivalstvo Sofije nasprotno in ogorčeno nad Avstrijo, oziroma and avstrijskim zunanjim ministrom grofom Aehreiithalom. Tudi ni resnica, da je tukajšnje časopisje zahtevalo in lo proti Avstriji in da je lieija radi velikega valstva strašiti avstrijsko stvo. predsedst v« Prof. It voli za pr*i«l S* »glasno Za od b< Hrvaški odposlanci v delegacije. B. — Zagreb, 4. oktobra. Včeraj «lo|Mddne ob pol 11. so imeli hrvaški delegati v ogrski državni zbor konferenco. Navzočih je bilo 25. Določili so se delegati za delegacije. Iz magnat ske zbornice je bil izvoljen za delegate grof Kulmer, za njegovega namestnika pa sekeijski šef Havrak. Iz poslanske zbornice so bili izvoljeni za delegate Tuškan, Nikolič in Babič-Gjalski, za namestnika pa Krškovič. Obsedno stanje. r\ — Solun, 4. oktobra. Cez Jc-niee in okolico je razglašeno obsedno stanje. Ponesrečene klerikalne demonstracije na Španskem. S. — Madrid, 4. oktobra. Po uradnih poročilih so se nedeljske klerikalne demonstracije proti vladi skoraj i »o v sod ponesrečile. Klerikalci so pričakovali na tisoče udeležencev. bili pa so v svojih upih jako raz očarani. V nekaterih krajih je prišlo me«| klerikalci in radikalei do manjših pnj>k in s|*opadov. Kolera. li. — Carigrad. 4. oktobra. Od nedelje ofstidne do včeraj zvečer so umrle za kolero v Carigradu A ose Is*, nanovo pa je obolelo na kolera-sumljivih znakih H oseb. li. Budi m pest a. 4. oktobra. Kakor ftoroča uradno obvestilo notranjega ministrstva, je v nedeljo obolelo rm < »grškem vs#»g;i -kupaj 9 aseb na koleri, ena oseba pa je umrla. Včeraj je obolelo na kolerasum-1 Ji vi h znakih ena oseba, dočim jih je umrlo za kolero b* iwh. li. Rim, 4. oktobra. V zadnjih 24. urah je zbolelo v Neoplju za kolero 8 oseb, 5 oseb pa je umrlo. V provinci Neapolj je obolelo za kolero 17 oseb in 8 oseb je |tostalo žrtev te ltolezni. V drugih provincah je obolela za kolero ena oseba, en bolnik pa je umrl. Rum unsko - turška pogodba. S. — Carigrad, 4. oktobra. Namestnik avstrijskega poslanika v Carigradu Otto je imel z velikim vezirjem Hakki - pašo poldrugo uro trajajoč ftogovor radi rumunsko - turške pogodbe. S. — Carigrad, 4. oktobra. Včeraj je imel ministrski svet sejo, v kateri se je bavil z rumunsko - turško pogodbo in pa z intervencijo Avstrije in avstrijskega zunanjega ministra grofa A eh rent hal a in Otta v zadevi te pogodite. Odpuščeni delavci. S. — New Vork. 4. oktobra. Tukajšnji delodajalci stavbnega obrta so izključili od dela 40.000 oseb. Za kratek čas. — Ti si lep prijatelj! Zadnjič je bila [trem i je ra nove igre tvojega najboljšega prijatelja in tebe ni bilo v gledališču. = Veš. tisti dan sem bil že pri enem pogrebu . . . Izdajatelj In odgovorni urednik: Kasto Pastoslemsek. Borzna porodila. Da naj, 4. oktobra. Neugodne denarne razmere in naznanjeno zvišanje diskonta pri avstro-ogrski banki so vplivale na vcerajšno borzo retar-dujoče ter so pritisnile na kurze ku-lisnih papirjev. V šranku je bilo razpoloženje živahnejše ter so zlasti pridobile orožarske akcije ter akcije ogrske agrarne banke, 3 % prijori-tete južne železnice so bile slabe. Ponujalo se je zlasti tudi akcije boden-kreditskega zavoda. Rente so bile 3 do 10 vinarjev cenejše. Borza je končala brez vsakega razpoloženja. LJmMIaaaka m Kreditna banka v Ljubljani11. UraaaJ kani aaaajske Sne 3. oktobra 1910. 93 15 I 93*35 97 10 9730 93 15 93-35 9170 9190 96 — 97 — 94— 95 — liri t. 4*, majeva renta . . . . 4~2* o srebrna renta . . . . 4* t avstr. kronska renta . . 4% OgT. m n • • 4% kranjsko deželno posojilo 4«/. k o. češke del. banke . Srečke iz 1. 1860 * , m r* 1864 . tiske . . . zemeljske I. izdaje ogrske hipotečne . dun. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske . . . avstr. rdeč. križa ogr n „ bazilika . . . . turške ..... Delalo«. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alplne-Montan .... Češke sladkorne družbe . Živnostenske banke. . . Valata. Cekini Marke Franki Lire R j bi jI 226 -322 — 156-25 298 50 279 25 24925 529-50 51975 89 75 6225 3850 28 60 257 - 444 — 665 — 559*— 117-— 761 75 768 50 267-— 273 - 11 37 117-60 95-32» 94 60 254 50 232 — 328 — 162 25 304 50 285 25 255 25 539-50 529-75 95-75 6625 42-50 32 60 260 — 446 — 666 — 560 — 118 — 76275 769 50 271 — 274 — 11-40 117 80 9480 25525 Žitne cene v Budimpešti. Dne 3. oktobra 1910. T s r m I n. PSenica za oktober 1910. . za 50 kg 10 10 Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 1037 Rž za oktober 1910 ... za 50 kg 738 Koruza za maj 1911 ... za 50 kg 556 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg S — E f • k 11 v. neizpremenjeno. Kupujte večerno izdajo »Slovenskega Naroda«. Anton Šare Ljtiljau, ŠelenbDrgova ulica it. 5, n Mpii Inflm ilici (lupiti glavne pošte) najcenejši nakup 182 oprem za neveste. Le nekaj dni! Dvorana v „Unioira". The Royal Bio Co. Jz lovske nastave u Dnnajn. aj^sk Ihtttaautn cesar Fraac tois mm saje koze. 26 . !l™ ?n Prešemve sliki irkn »rifv »tcem m drugta U«ko%?: avli« JB MJlJa M Mrt— IHtJl ▼ u stroki uveib«. P^^F ■ mmmW W* svil ar ■ svviatss Iv. Bonač v Ljubljani. K mak) t v čarovništvu .Sir v Varotla" 23 Kmetska posojilnica Hablfaiiske okolice v Ust«« iidro.iem dosti ▼ L|nkl|iud u ftuujski ccsK it. It j« imela koscem leta 1W denarnega prometa upravnega premoženja k sa,iie.i2i-i i B 20,77S.St*>S* obrestuje hranilne vloge po »raz ttaktfa oibltka rvntntga flavka, fcatef-aaai plaćaaa* a»oao|»ln*c • naaaa aa vloaftiaa. Sprejema radi vloge m lakoti račan v iveai a metem im lih nbraatnie od dna vlofe do dno stolpa. Stanje hranilnih vlog nad...............■ «0,000.000 ■•»aaljlsoa pt S , a f / fta »mor-ti* »cljo ali pa p« a> brai aaaaarttaacljai fta menice aa I> sprejema tadi vsak dragi aacrt glede atnertizovanja dolga. 01ADRI OBI: vank daa od t, 12. io od 3. 4. lavna a e del j !a nratnikov. Telefon SL IS*. Posta« aranllaice ra£u aa. S2S.405. Jninki-ibiH 44 ntiri: tatama ilica it. 7. nasproti vlavne poste. Sprejema vloge aa knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pa 4' , rentni davek plačuje zadruga sama — Sprejema vloge na tekoči račun; na aahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na i. jiA/tunej^e na'ine — Bavmotaan aasnjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — Efrksmpttra trgovske menice - Preskraaje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča — Izdaja nakaznice. Via pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Brata m nak tu JdnUk a11 li 12.. mmoliliie od 3. do 5. ni A 3a£ 3^ 3n£ 3aC 3^ fS. 3a. $tm 3a£ 3a^ ffm A .o, j©, .a). K jsC A* X A* X X Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 liano zastopstvo Jfte teške' ijenske zavarovalnice. najcanejai zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem iculantno vsakovrstna posojila in kredite kakor trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. A X X X X X 3^C 3^C 3^« *^*» I^C LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani priporoča promese na -Dunajske komunalne srečke a Stritarjeva u*»ca štev, 2. Žrebanje K 18 2. novembra. Glavni dobitek Spreiema -lom* aa kafitic« ta tekati racaa ter Jih •krostafe p« čistih -■ 3C 1F * VI. =11= K 300000. 1 3E vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti pozam le pri slovanski banki »SLAVIJ!« Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najsirfern ob- „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .-. OgroMl rosami too* ■ 4M12.7V7- |aaaćl|o ma papaaai varnost .-. Banka „SLAVLJA" Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. fttnaaW#n QLATUA" razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenjc za starost, za slučaj a9#aUBam*S ffAaiam v mmMm smrti roditeljev, za doto otrokom. - razdeljuje ves fistf dobiček svojim Članom zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo gmotno podpira narodna društva, organizacije In prispeva k narodnin dobrodelnim namenom.-- Banka „SLAVIJA" Banka „SLAVLJA" ,. Banka „SLAVLJA Banka „SLAVLJA" str ri? za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vi pojasnila daje drag** volje 1 generalni zastop banke »•Slavijo" ¥ laJnbljanL .-. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Pi ulica štev. 3. .*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Obstoječih vlog S« milij. »Uijonov kron. oi zaklad nad 1 milijon kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rtlii'Vttt axakla#Ja *e mestna občina ljubljanska i vsem pi1 aanaiaajasa ia m vsa •vaja naoAjd*. Ingilba vloienega denarja je namogoftai ker je po pravih h te hranilnice, potrjenih po e. kr deieini vladi, tatklJMflaaa vsaka apakalaalja a vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 47*% brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila aa zemljišča po 5f/t obresti in proti amortizaciji po najmanj V47a »a leto. Daje posojila na menice ia vrednostne papirje, Za varčevanje ima vpeljane lične oJassiaftn hraaslsslkav v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov p« kraolliaa;«lralta». 4 Lastnina In tlak »Narodne 30 76 9A