NO. 169
AMCMCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 26, 1953
LETO T.TTT _ VOL. T.TTT
Mrs. Perle Mesia, ki je potovala dva meseca po Sovjeliji; pripoveduje o svojih vtisih lam
Rekla je, da je bila zaprepaščena ob pogledu na življenje	— Tu^ajsnN
-----	* le Poroca 12 Salzburga:
Dva jugoslov. rokoborc se nočeta vrniti v domovino
PARIZ. — Tukajšnje časopis'
ljudi pod komunističnim režimom. — Povedala je mno-go o ‘‘čudnem, čudnem svetu komunizma.”
LONDON. — Mrs. Perle Mesta, ki je imela pod Trumanovo administracijo položaj ambasadorja v Luksemburgu, se je prav kar vrnila z 12,000 milj dolgega, potovanja po Sovjetski zvezi ter Povedala, da je razpravljala z Rusi o kapitalizmu in komuniz-ftiu.
“Bila sem popolnoma odkritosrčna napram njim”, je rekla.
‘Povedala sem jim, kaj si mis-lirn o njihovem sistemu. Povedala sem jim, da ga ne maram.
‘Oni pa so mi odgovorili, da
ja odvaja ljudi iz njihovih postelj ali od jedi ob mizah javnih restavracij. Vse to vam povzroča strah, dokler se vsemu temu ne privadite.”
2.	“Bila sem zaprepaščena kakor morajo biti zaprepaščeni vsi obiskovalci iz svobodnega sveta, ob pogledu, kako žive Iju^ dje pod komunističnim režimom.”
3.	“Ruska moda je strašna. Ko pride ženska v trgovino, vidi tam sto oblek, ki so pa vse ena-
jke. In tako je po vseh trgovine marajo našega. Torej smo si mah.”
6naki-”	J 4. “Ruska hrana je dobra, če
Mrs. Mesta ni povedala, kdo vam ugaja. Meni ni.”
Je izmenjeval ta mnenja z njo. Povedala pa je mnogo o “čudnem, čudnem svetu komunizma”.
Dva meseca v Sovjetiji
Mrs. Mesta se je vrnila iz So-vJetije z malim sovjetskim parnikom Beloostrovom. V Sovjet-6ki zvezi je bila dva meseca in v tem času je videla več kot ka-
5. “Ne, niso mi rekli, naj pridem nazaj. In mislim, da tudi ne bi šla.”
Za časa njenega obiska Sov jetije je bil aretiran in vržen v ječo Lavrentij Berija, notranji minister in vrhovni sovjetski policaj.
Videla sem, kje je kraljeval.
teri koli Amerikanec po drugi še nikoli v svojem življenju ni-
sVetovni vojni, je rekla.
Bila je v Stalingradu, Ukrajink v Baku, vozila se je vzdolž °b Volgi in bila je še v mnogih ^rugih krajih.
Tu so njeni glavni vtisi, ki fth je razodela časnikarjem: v< T “Vedno znova in znova sli-site pripovedovati, kako polici-
ste videli, da bi kaka slika tako hitro izginila., kakor je izginil on.”
Rekla je tudi, da je bila deležna vljudnega postopanja da je “svobodno” potovala. To da s pridržkom. Včasih njen spremljevalec ni mogel dobiti vize.
Jože Bayer, prvak težke kategorije v rokoborbi, in Belo An-tel, ki sta oba člana jugoslovanskega športnega kluba Špartak sta ostala v Avstriji in se ne vrneta v Jugoslavijo.
Bila sta na turneji v zapadni Evropi, imela sta tekme z avstrijskimi rokoborci v Halleinu in bi se morala z drugimi člani skupine iz Salzburga vrniti domov. Vstopila sta v vagon z drugimi vred, pa sta zbežala, ko je vlak stal na postaji Bischofho-fen.
Izjavila sta, da upata, da bosta mogla odpotovati v Kanado.
Nova zaloga vina
Drenikova tvrdka poroča:
.. Naša domača vina iz Sloveni-^e> pridelana iz zdravega in zre-;?a grozdja, natočena v stekle-frice v Ljubljani za Drenikovo ^zprodajo v državi Ohio, so doda veliko priznanje in dober ®i°ves med našimi ljudmi in rugimi Amerikanci. To so o-v 11511 a in slastna vina, ki pospe-
Jugoslavija je dobila novo pomoč od Zdr. držav
Nova pomoč naj omogoči Jugoslaviji zbrati rezervne zaloge hrane in surovin
WASHINGTON. — “Foreign
'uJejo prebavo in obnavljajo Commerce Weekly”, ki ga izda-
Wni obtok, radi česar se člo-Vek počuti zdravega in veselega, Točnega in zadovoljnega. Nekaki pivci ljubijo dišeči trami-6c> drugi si natočijo sladki ši-d°o. Zdravja vam daje svetov-
znani kraški teran, ko vam kabarnet in pirat iz Istre Poživljata zastajajočo kri. To
fini
raznobarvna vina iz rodne in
GPo Slovenije. — Mr. John Dre-jMk, predsednik The Drenik overage Distributing, Inc., — q, 76 Lakeland Blvd., Euclid, l0, sporoča našim narodnim c Tovom, gostilničarjem, trgov-jT hi posameznikom, da je do-g, novo zalogo zaželjenih vin iz bl°^enRe- Naročite si vina za ne jesenske dni in za dolge je^5^6 večere- Sedaj je čas, ko ^ zaloga pripravljena za vas. — v;- Drenik se tudi zahvaljuje ip61*1 '^Jemalcem v preteklosti r0v^e Priporoča za nadaljna na-
TENE, Grčija. — Jonske oto-e> kjer je vsled potresa pred ”Vema tednoma 130,000 ljudi gubilo svoje domove, so pre-tresii
ja trgovinsko tajništvo Združenih držav, je priobčil poročilo o dodelitvi nove pomoči Jugoslaviji. Poročilo pravi:
Agencija za Vzajemno varnost je dodelila nove zneske pomoči v skupni vsoti $19,227,000 Jugo-slaviji, Norveški in Evropski plačilni uniji.
Jugoslavija je dobila 15 milijonov dolarjev. To je posebna pomoč, ki naj omogoči, da bo država mogla zbrati rezervne zaloge hrane in surovin. Vse zaloge so bile izčrpane zaradi lanske suše. ,čte vključimo ta znesek, znaša celokupna pomoč, ki jo je dobila Jugoslavija v tem računskem letu, 121,750,000 dolarjev.
novi potresni streljajL
L?
n
f§eP
Vremenski
prerok
pravi:
Janes
iac Jasno in vroče, ponoči
n° in toplo.
Iranska vlada bo verjetno dobila pomoč iz Amerike
WASHINGTON. — Kakor vse izgleda, ima iranski režim, ki je pretekli teden strmoglavil starega premierja Miolssadegha, najboljše izglede za dobavo ameriške finančne pomoči.
Končno odločitev, kakšna bodi poslej ameriška politika napram Iranu, bo naredil predsednik Eisenhower.
Formoza osvobodila laško ladjo
TAIPEH, Formoza. — Kitajske nacionalistične oblasti so o-vobodile italijansko tovorno ladjo Marilu, ki je bila na potu v komunističnjo Kitajsko z raznim blagom, katerega so na Formozi raztovorili.
Milijon novih zavojev pripravljenih za Vzhod. Nemčijo
Zavoji ameriških živil bodo povzročili nov glavobol sovjetskim in vzhodnonemškim komunistom.
BERLIN. — Tukaj je bilo v ponedeljek zvečer naznanjeno, da je pripravljenih milijon na-daljnih paketov ameriških živil za razdelitev med gladne prebivalce Vzhodne Nemčije v drugi fazi razdeljevanja, ki se bo pričela v četrtek.
Kakor rečeno, nad milijon zavojev je že pripravljenih, na-daljnih 300,000 zavojev z maščobami in grocerijo, ki bodo tehtali po sedem funtov vsak, pa bo pripravljenih 1. septembra.
Odkar je preds. Eisenhower proglasil svojo ponudbo oz. dar Vzhodni Nemčiji, da ji bo Amerika darovala za 15 milijonov dolarjev živil, j-e bilo razdeljenih prebivalstvu Vzhod. Nemčije že 2,700,000 paketov.
V ponedeljek zvečer so radijske postaje Zapadne Nemčije navajale nova navodila 18 milijonom vzhodnih Nemcev, kaj jim je storiti, da dobe te pakete, ki se jih bo delilo na 14 postajah zapadnega Berlina.
-----o------
Koreja žigosa Indijo za izdajalko
Mr. Truman je govoril
bo nanjo povabljena tudi Indija, ki je njeno me' sto tam samo ob sfrani komunistov.
na konvenciji amer. vojnih veteranov
Dejal je, da če se ne bo Amerika zavedala svojih odgovornosti, bo kmalu v tretji svetovni vojni.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
KANSAS CITY, Mo. — Bivši predsednik Truman je v ponedeljek prekinil svoj molk ter izjavil, da je njegova politika zadrževanja komunistov povzročila, “da niso Sovjeti prevalili vsega sveta.” Nato je Mr. Truman svaril, da če Amerika ne sprejme svojih odgovornosti, — bomo kmalu v drugi svetovni Vojni.’
Truman je govoril na konvenciji onesposobi j en nih ameriških veteranov.
Bivši predsednik je dejal, da sta bila Hitler in Mussolini komaj učenca v primeri z Rusi ter dodal, da je sila edino sredstvo proti sovjetski nevarnosti.
“Mi smo predlagali razorožitev. Predlagali smo kontrolo a-tomske energije na mednarodni losnovi”, je rekel Mr. Truman. — Toda sleherni poizkus so nam blokirali Sovjeti.”
Bivšemu predsedniku so priredili veterani šteje burno ovacijo, ko je stopil v dvorano.
Mr. Truman je v svojem govoru zelo pohvalil gen. Brad-leya, do nedavno načelnika skupnih generalnih štabov.
Obdolžil je Indijo “izdajstva prve vrste, rokomav-hanja in spletkarjenja s komunisti,” katerim naj Združeni narodi poleg drugega izroče tudi Formozo.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. jih drugi razglašajo na vse grlo
Francoska politika v Afriki - politika jekla in ognja"
Novi premier Pella je dobil zaupnico obeh zbornic
Njegov kabinet sestoja iz samih članov Krščansko -demokratske stranke.
Dr. Y. T. Pyun, zunanji minister južnokorejske republike,, je ponedeljke izjavil na zboru Zdr. narodov, da bo Južni Koreji nemogoče prisostvovati politični konferenci, če bo sedela ob strani Združenih narodov tudi “iz^ dajalska in naklepe kujoča Indi ja”.
Ta izjava je pomenila toliko, da bo on odšel z zborovanja Zdr. narodov, če bo na to konferenco ob strani zaveznikov povabljena tudi Indija.
Sen. Alexander Wiley, član a-meriške delegacije, je apelira, na Indijo, naj se odpove sedežu na politični konferenci.
Naglašajoč, da utegne Južna Koreja bojkotirati konferenco, je Wiley vprašal: “Ali bo Indija v očigled tega še vedno vztrajala, da postane članica te konference?”
Liga arabskih narodov bo podprla borbo Marokancev za neodvisnost in svobodo.
KAIRO, Egipt. — Arabska liga je ponudila svojo polno podporo Marokancem v njihovem boju za svobodo in neodvisnost od Francije.
Ahmed šukairi, pomožni generalni tajnik Lige, je silovito ožigosal francosko politiko “jek-i a in ognja” v Maroku, po strmoglavljenju in izgonu Sidi Ben Jousefa, bivšega sultana franco-sekega afriškega protektorata, ^eJ0 saPe-d je bil nadomeščen z Mulej Mohamedom Ben Arafom.
Arabske države bodo poskr-Dele, da pride marokanska zadeva v pretres na zboru Združenih narodov.
Iz drugega arabskega vira pa javljajo, da proučujejo arabske države možnost izstopa iz Zdr. narodov, če se Franciji posreči blokirati tozadevno razpravo v Varnostnem svetu Zdr. narodov.
RIM. — Novi italijanski premier Giuseppe Pella je dobil zaupnico v obeh zbornicah italijanskega parlamenta, s čemer je bila končana kriza italijanske vlade. Zbornica poslancev mu je dala 315 glasov, 215 pa proti, štiri in trideset poslancev se je vzdržalo glasovanja.— Senat pa mu je že v soboto dal zaupnico s 140 glasovi proti 86.
Pella, ki je star 51 let, je pravi zapadnjak in človek, ki veruje v hojo po srednji poti. Vlado je prevzel iz rok dolgoletnega premierja De Gasperija, nakar je sestavil kabinet, ki obstoja iz samih članov Krščansko-de-mokratske stranke.
Ob svojem nastopu je izjavil, da je njegova vlada samo začasna in bo trajala samo dotlej, dokler ne potisne sšozi parlament proračuna in da italijanskim voditeljem potrebni čas, da “pri-
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in amanjšujmo število žrtev!
“Amerika hoče mir”
“Amerika hoče mir”, je rekel Wiley. “Ona noče nesporazuma z Indijo ali katero koli drugo deželo. Ona noče, da bi nastal med Zapadom nesporazum glede tega vprašanja. In prav tako Amerika ne more verjeti, da hoče Indija postati tisti čini-•telj, ki bi povzročil razkol med Zapadom.”
Korejski minister je rekel, da si Indija prizadeva, spraviti kitajske komuniste v Združene narode in izročiti jim Formozo. Zunanji minister je obtožil Indijo “izdajstva prve vrste, roko-mavhanja in spletkarjenja s komunisti” ter vodstva načrta za izmenjavo vojnih ujetnikov, pod katerim bi se jim “umilo možgane” (izpreobrnilo h komunizmu).
Južna Koreja je odločno podpirala stališče Združenih držav, da se Indije ne povabi na minov-no konferenco.
Odprta vrata
Iz poučenih virov je bilo naznanjeno, da bo šla Južna Koreja iz Zdr. narodov, če se dovoli Indiji navzočnost na konferenci, in to stališče Južne Koreje je tudi glavni činitelj amer. kampanje, da se porazi Indijo v Z. narodih.
Sicer pa je južnokorejski minister pustil odprta vrata komunistom, da povabijo Indijo na mirovno konferenco, toda ob SVOJI strani, katerega povabila pa Indija verjetno ne bi sprejela.
Glede sovjetske navzočnosti na mirovni konferenci je korejski zunanji minister dejal: — Ker je Sovjetska zveza tista, ki je iztuhtala, omogočila in podpirala severnokorejsko invazijo, NEW YORK. — Mrs. Roose- je popolnoma pravilno, da pride
na konferenco ob strani komunistov, toda ne drugače. 'Če pa Sovjetska zveza nima toliko moštva in bi se poizkušala prihulji-'ti na konferenco ob okrogli mizi (kjer so vsi enaki), tedaj se ji mora to na vsak način preprečiti.”
“Ne bilo bi pošteno-, če bi se od nas pričakovalo, da zamolči-
Mrs. Roosevelt ima spet nov odbor
z vrha streh”, je rekel minister.
Korejski minister se je poslu-žil besede “izdajstvo” za označbo indijskega postopanja s kitajskim ljudstvom. “Mi vsi vemo”, je rekel, “da kitajsko ljud' stvo trpi pod komunističnim jarmom. Toda Indija kljub temu spletkari in skuša dvigati prestiž mučiteljev kitajskega ljud stva s tem, da jih vabi na kon ferenco in da propagira izroči' tev Formoze njihovi oblasti. To je izdajstvo prve vrste nad dob-romislečim sosed, narodom”.
TOKIO. — Radio v Peipingu je včeraj izjavil, da komun. Kitajska podpira Sovjetijo v debati pred Zdr. narodi in da se strinja z njo za čimprejšnji odpoklic vseh tujih čet s Koreje.
------o------
'Novi grobovi
Veit je ustanovila “Odbor za narodne zadeve,” ki bo, kakor kot ‘odborova predsednica sama pravi, “pomagal držjati Združene države na njihovi poti napredka in uspehov.” Odbor bo nepolitičen in bo z vsemi zakonitimi sredstvi širil med ameriškim narodom zaupanje vase in zatiral malodušje, strah, zmešnjavo in negotovost v Zdr. državah.
Frances Gregorich
Po daljšem bolehanju je preminula Frances Gregorich, rojena Kompare, stara 45 let, stanu' joča na 19003 Cherokee Ave. Tukaj zapušča soproga Franka, rojen v Južni Ameriki, sina Franka ml. ki je pri zračnem oddelku v Afriki, hčer Vero, mater Antonijo, 3 brate, Steven, Ivan, Frank ter 2 sestri, Danica in Ste. fanie in več sorodnikov. Rojena je bila v Malvern, Ohio ter je v mladih letih šla s starši v vas Ustje, fara Ajdovščina ter se vrnila pred 27 leti. Bila je članica Dr. Bleško jezero št. 27 SDZ in Dr. Cvetoči Noble št. 450 SNPJ. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
Nicholas Strahinič
Umrl je Nicholas Strahinič, 587 E. 109. St. Zapušča ženo Martho, otroke Nicholas, Eli, John Michael, George, Peter, Mary, Goldie Malone, Dan, Mary, Kulie in vnuke. V Jugoslaviji zapušča brata Maxa in George Gudalj. Pogreb bo v petek iz Golobovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikolaja ob 9. uri in od tam na pokopališče. Pokojni je bil doma iz žumbe-raka in star 65 let. Spadal je k društvom Sv. Nikolaja CCU št. 26, žumberačka sloga CFU Vitezi, društva Naj sv. Imena v cerkvi sv. Nikolaja. Zadnjih 29 let je bil zaposlen pri Pennsylvania železnici. Umrl je 24. avgusta v St. Luke’s bolnišnici. Osemnajst let je bil predsednik društva Žumberačka Sloga CFU št. 21. --------------o-------
SLABI RIBIČI
WASHINGTON. — Komunistični časopis Pravda se je zdaj spravil na ruske ribiče ter jih o-krcal, češ da so slabi ribiči in ne nalovijo predpisanih kvot rib. Časopis pravi, da manjka do določenih kvot “stotine tisočev ton rib”
Ruski ribiči imajo vse, kar je potrebno za uspešen ribolov, pa
Žalostna vest iz domovine—
John Trček, 16223 Waterloo Rd., je dobil od doma sporočilo, da mu je umrl oče Andrej Trček, Rovte št. 12, pri Logatcu, v starosti 85 let. Bil je mlinar in tesarski mojster. Poleg Johna, ki je lani obiskal očeta, zapušča tu še brata Luko Trček na Holmes Ave., v starem kraju pa sina Jožeta, hčere Marjano Jereb, Marijo Mlinar in Ano Malovrh v Grižah pri Celju, dalje tri sestre, več vnukov in pravnukov.
Deseta obletnica—
V četrtek ob 8.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Joseph Dolenc v spomin 10. obletnice njegove smrti.
Poroka—
Preteklo sioboto sta se v cerkvi Lady of Perpetual Help poročila Robert F. Zalokar, sin Mr. in Mrs. Frank Zalokar, — 19321 Keldeer Ave., ter vnuk Mr. in Mrs. Anton Zadnik, in Donna Blaskevica, hči Mr. in Mrs. Jos. Blaskevica, 809 Hoover Ave. čestitamo!
Dober zaslužek—
Fordova avtomobilska tovarna v 17601 Brookpark Rd., sprejema tudi nove Amerikance, ki govore vsaj nekaj angleščine. — Delovni pogoji so zelo ugodni.
Iz bolnišnice—
James Slapnik Jr., 6620 St. Clair Ave., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za cvetje, karte in obiske.
Rojenice—
V ponedeljek se je rodil Mr. in Mrs. Wm. Edwards, 27031 Zeman Ave, sinko, drugi otrok v družini. Mlada mati, rojena Jean Debevec, in dete sta v St. Ann’s bolnišnici. Počutita se dobno1. čestitamo.
Zaroka—
Zaročila sta se Miss Dolores Kaučič in Robert Sierputowski. Dolores je hčerka poznanega Mr. John Kaučiča s 7603 Myron Ave. ženin je pa sin Mr. in Mrs. Marcel Sierputowski z 1186 E. 87 St. Dolores je študirala dve leti na Western University in eno leto na State College v Bowling Green, O. Pred leti je bila članica mladinskega pevskega zbora, pozneje pa eno leto pianis-tinja pri pevskem zboru Jadran v Collinwoodu. Poročna slavnost se bo vršila koncem septembra meseca.
se kljub temu tako slabo izkažemo svoje želje in zahteve, dočim jo, se pritožuje Pravda.
NAJNOVEJŠE VESTI
CLEVELAND. — Odbor okrajnih komisarjev je snoči sklenil, da bo predložil volilcem v jeseni izdaje dveh vrst hon-dov. Ena izdaja ho znašala $4,100,000 za zgradnjo poslopja za okrajno administracijo, druga pa $35,000,000 za zgradnjo podulične železnice v do-lenjem delu mesta.
RABAT, Maroko. — Policija je vdrla snoči v palačo novega profancoskega sultana ter prijela 34 ubeglih teroristov ki so se tam skrili v oddelku za slu* zmead.
DENVER. — Predsednik Eisenhower in predsednik Mehike Adolpho Ruiz Cortines se bosta 19. oktobra sestala v bližini kraja Laredo, Texas, oh Rio Grande kjer bosta slovesno posvetila Falcon jez.
Ameriška Domovina
■*!<-/% r%i—»*o/v*»

Clair Ave.
UEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zpd. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and ail other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 169 Wed., Aug. 26, 1953
Vprašanje morale v politiki
Dne 14. avgusta je imel v San Francisco sedanji voditelj republikancev v senatu W. Knowland sestanek z vodilnimi republikanci v Kaliforniji, ob tej priliki je med drugim govoril tudi sledeče:
“Želim poudariti, da bi v slučaju, če bi drugi narodi glasovali za sprejem rdeče Kitajske v Združene narode, takoj v senatu predlagal resolucijo, ki bi pomenila, da naj bi Združene države zapustile to ustanovo isti dan, ko bi vanjo stopila rdeča Kitajska.”
Tem besedam senatorja Knowlanda je sledilo dolgotrajno odobravanje. Nato je govornik še pristavil:
“Mislim, da je važno, da povemo to naprej, da vsakdo natančno ve, kako mislimo. Če bi sprejeli komunistično Kitajsko v Združene narode, bi to pomenilo kršenje vsakega moralnega načela. Pozivam vsako članico organizacije Združenih narodov, da prebere ustanovno listino ZN in če jo pregleda z odkritosrčnostjo, bo videla, da v smislu te ni mesta za rdečo Kitajsko v Zvezi narodov.
Splošnemu pritrjevanju navzočih republikancev k tem jasnim besedam se pač mora pridružiti vsak zaveden Ame-rikanec. Želeli bi le, da bi se vsa zunanja politika Združenih držav v resnici in dosledno držala tega načela, ki ga je povdarjal senator W. Knowland.
Toda to ne velja le za rdečo Kitajsko, marveč za vse komunistične države brez izjeme, tudi za Sovjetsko Rusijo in Titovo Jugoslavijo. Nobena izmed teh držav v smislu ustanovne listine Združenih narodov ne spada v to mednarodno organizacijo, ker ne daje svobode svojim državljanom in ker vsaka komunistična država ogroža svetovni mir.
Kakšna zmešana politika in kakšna morala bi bila to, če bi sprejeli v Zvezo narodov komunistično Kitajsko, ki je kot napadalec v vojni s to mednarodno organizacijo, ki je pomorila toliko tisočev ameriških vojakov, ki je tako nečloveško postopala z našimi ujetniki proti vsem mednarodnim dogovorom. Ali so Združene države zato žrtvovale toliko svojih mladih življenj' in toliko bilijonov, da bi za vse to prejela komunistična Kitajska še nagrado s tem, da bi bila sprejeta kot članica v Združene narode ? Kaj bi rekli k temu naši vojaki, ki so se borili na Koreji? Kaj ujetniki, ki se vračajo vsi zmučeni iz komunističnega ujetništva? Kaj bi k temu rekli starši vseh padlih in pohabljenih vojakov? Tista stranka v Združenih državah, ki bi pristala na to, da se sprejme komunistična Kitajska v Zvezo narodov, bi nujno doživela polom.
Če prebirate izjave naših ujetnikov, ki prihajajo domov, vam mora biti jasno mišljenje vsega ameriškega naroda. Neki vrnjeni ujetnik se je ob prihodu v svobodo izjavil o onih tovariših, ki so agitirali za komunizem: “Jaz bi ga sedaj ubil, če bi ga dobil v roke.”
Isto, kar velja za komunistično Kitajsko, bi moralo veljati tudi za Sovjetsko Rusijo. Vsak Amerikanec danes dobro ve, da sta Severna Koreja in komunistična Kitajska pričeli vojno na Koreji po ukazu komunistične Rusije, ki je dejansko vodila in vzdrževala to vojno.
Kakšna morala je to, če sede naši zastopniki s tem na padalcem skupaj v Združenih narodih? Ti so se borili v Koreji proti napadalcu, ki je dejansko sedel med njimi pri isti mizi. Zdaj nekatere države, zlasti Anglija, zahtevajo, naj bi bila zastopana v odboru Zveze narodov, ki bi se pogajal s severno Korejo o miru, tudi Sovjetska Rusija. Dejanski napadalec naj bi tako odločal o mirovnih pogojih kot član napadene skupine. Če hoče biti Sovjetska Rusija zastopana pri teh mirovnih pogajanjih, naj se pridruži zastopnikom severne Koreje in komunistične Kitajske, ne pa zastopnikom Združenih narodov.
Kako more svet pričakovati, da se bo sklenil pravičen mir, če se bo pogajal dejanskj organizator napada na Koreji z onimi, ki so v njegovem imenu izvršili napad?
Kakšna politična morala je to, da sedi komunistična Rusija v Zvezi narodov, ki naj bi bila nekaka mednarodna organizacija svobodoljubnih in demokratičnih narodov? Saj je vendar vsemu svetu dovolj znano, da v Sovjetski Rusiji ni ne svobode in ne demokracije, da je tam popolnoma v nasprotju z načeli Združenih narodov vse polno prisilnih taborišč, da je ta država preselila cele baltske narode iz njih bivališč.
Isto, velja tudi za Titovo Jugoslavijo.
Ali se ne pravi norčevati se iz vsega človeštva, iz vsake demokracije in iz vsake morale, da zastopniki teh komunističnih držav sede v organizaciji Združenih narodov?
Vsa dosedanja politika v Združenih narodih, kjer so mirno sedeli zastopniki napadalcev in nasilnikov ter v svojih govorih pri zborovanjih te mednarodne ustanove delali le orooagando za komunizdm, ubija moralo v ameriškem narodu in zaupanje v vodstvo. Komunisti so s svojo propagando zapeljali nekatere naše ujetnike, da so ostali v komunističnem raju. Zakaj je bilo to mogoče? Tudi to je bil delni vzrok, ker je naše zavezništvo s komunističnimi državami in njih podpiranje ustvarilo v mnogih glavah zmešnjavo in
ubilo odpornost proti komunistični propagandi.
Odpor proti komunizmu vsled dogodkov na Koreji sedaj še bolj raste po vsej Ameriki. Veterani v Ohio so sprejeli na svojem letošnjem zboru resolucijo, da naša država ne sme več sedeti v Zvezi narodov s komunističnimi državami.
Kdor ne bo vodil dosledne in moralne politike napram svetovnemu komunizmu, z njim bo ameriški narod pometel v političnem življenju.	M.
	SLOVENSKA LOVSKA	1
2B«	ZVEZA	
Medsebojne tekme naš Zveze so za nami. Zaključili smo jih v nedeljo 16. avgusta na strelišču Rainbow Hunting Cluba v splošno zadovoljstvo naših lovcev.
Da pa ne ho kaj napak in da bo vsak razumel, zakaj se je ta zdanja tekma vršila zopet pri Rainbow Clubu, moram pojasniti, da so fantje od Euclid Rifle Cluba sami tako želeli, ker njih prostor, katerega so pred kratkim kupili, še ni urejen za streljanje.
Za prihodnjo sezono pa so nam obljubili, da bomo imeli na njihovem novem prostoru vso udobnost, katero nam lahko današnji moderni čas nudi. Toliko v pojasnilo.
Tekma se je pričela ob našem uradnem času ob 2. uri popoldne pod vzornim vodstvom našega solovca in predsednika J. Lek-šana.
Fantje so takole streljali: Euclid Rifle Club
J. Hoering	21
F. Kosec	22
M. Kazen	17
J. Zupančič	17
F. Kastelec	15 92
F. Kosec	20
Ruggica	12
Svrgel	17
F. Kastelec	21
J. Naggl	7
Skupaj 169
77
točk
Slovenski lovski klub Barberton
A. Gradisar	18
P. Sauer	20
J. Vidergar	19
E. Klančar	21
E. Stopar	14
	92
A. Murn	18
F. Gerbec	16
F. Udovič Jr.	23
R. Staly	22
J. Zupec	10
	89
Skupaj 181 točk	
A. Murn F. Gerbec F. Udovič Jr. R. Staly J. Zupec
20
19
20 22 13
94
Skupaj 19*1 točk
Rainbow Hunting Club
J. Božic	22
J. Nasant	21
J. Rangus G. Arcuri S. Russo
B. Kastelec J. Jakush
B.	Dale W. Fifer
C.	Jakush
15
21
17
15 12 17
16 20
80
Skupaj 176 točk V ponovni tekmi med zgoraj omenjenima kluboma je zmagal
Slovensko šolstvo na Tržaškem
Kakor drugod so bile tudi na Tržaškem šole prvotno latinske in jih je vzdrževala Cerkev pred vsem za izobraževanje duhovnikov. S časom je Cerkev jela u-poštevati ljudski jezik in je tako šola iz stoletja v stoletje postajala bolj narodna šola. Prvo srednjo šolo na današnjem Svobodnem tržaškem ozemlju so u-stanovili jezuiti leta 1617 in sicer je to bila gimnazija.
V času Marije Terezije in Jo-
Sliovenski lovski klub Barberton žefa II. je država prevzela šol-s 15. točkami nad Rainbow Hunt- jske zadeve v svoje roke. Latin-ing Ciuhom. Tako je Slovenski (ščino je v šoli nadomestila nem-lovski klub Barberton zmagova- ščina, kar je pomenilo za ne-
lec te sezone.
nemške narode tedanje Avstrije
S tem je naše klubsko tekmo- pričetek germanizacije po šoli. vanje za to sezono zaključeno. Nadzorstvo šol pa je tudi še v Želim pa našim fantom vso sre- tem času bilo v rokah Cerkve, čo pri lovu, najprej na veverice, Okoliške vasi tržaškega mesta potem na kunce in v decembru pa so dobile osnovne šole šele te-
na srnjake.
Lovski pozdrav!
Krečič.
co v Ottawa, kjer je tudi sedež našega La Salle okraja. V za-
Rainbow Hunting Club
J. Božič	20
J. Nasant	20
J. Rangus	19
G. Arcuri	18
S. Russo	15
L. Kastelec J. Jakush
B.	Dale W. Fifer
C.	Jakush
15
16 20 16 22
Lasallski glasovi in odmevi 1
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)	f
La Salle, 111. — Pred nedolgim V juliju so proslavljali 100-letni-sem videl v tukajšnem listu “DNT” poročilo časni karske agencije United Press, v katerem navaja neka Helen Fisher, komentar maršala Tita, k političnim dogodkom v Sovjetski Rusiji. Tam povdarja, da Tito omenja, da Sovjeti uvidevajo, da so naredili velike napake pod Stalinovo vlado. Zato, da zdaj popuščajo in spreminjajo svoja stališča.
Glede korejskega predsednika Syngmana Rhee pa je Tito baje izjavil, da gre v svojih zahtevah predaleč. S tem, da nasprotuje premirju, gre predaleč, meni Tito. Potem pa svarilno namigne proti Zapadu rekoč: “Zapad bi ne smel zahtevati prevelikih sprememb v Rusiji, ali pričakovati, da bo Kremlin opustil vse svoje načrte. . .”
To, da je Tito /odprl svoja usta k dogodkom v Sovjetski Rusiji sicer nima nobenega posebnega pomena. Zdaj smo pač v pasjih dnevih in časnikarski poročevalci so marsikje v zadregi za material za svoje kolone, pa jim prav pride tudi to, kaj kak Tito pove, kaj misli. Kake druge večje važnosti pa pri tem ni.
Očevidno je politični potres v Sovjetski Rusiji le malo/ prestrašil tudi zagorskega “junaka” Tita. V čem in ščim? V tem, ko se tresejo temelji političnim uredbam v komunistični materni deželi Sovjetski Rusiji, kjer je Tito naredil svoj izpit za komunističnega voditelja in bil potem poslan v Jugoslavijo, da tudi to podredi Moskvi in isto komuni-zira pci načelih Marskovega komunizma. Potres marsikoga prestraši, posebno pa v takih slučajih državne voditelje, če začutijo, da se kje tla majejo pod komunistično državno uredbo, kakor so se majala tla te dni v Rusiji, v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem in še drugod. Kako bo Tito še le skakal kadar se bo za-
I
89
Skupaj 181 točk
Ijali 100-letnico ustanovitve mesta v Wenona, ki se nahaja južno od nas. Takozvani “centen-ials’ (stoletniki) nosijo brade, ka-koršne so nosili v pijonirskih časih začetniki in prvi naseljenci po teh krajih. To so znaki neke posebnosti teh proslav.
V bližnjem mestu Spring Valley, na St. Paul St. so se pred nedolgim nekaj pograbili in pola-sali v gostilni. Posledice so bile, da so bile nato štiri osebe aretirane in zaprte v /okrajno ječo okraja Princeton. Ker so v pretepu grozili tudi policistu, ki je prihitel na lice mesta, je mestni župan Savich zapretil gostilničarjem, da morajo za naprej strogo paziti, da čb enakih slučajev ne pride v Spring Valleyu več. Gostilničarji, ki na to ne bodo pazili bodo zgubili licence v bodoče.
Kakor poroča okrajni urad, je v našem okraju okrog 795 oseb na državni podpori. So to večinoma ljudje, ki nimajo nobenih drugih dohodkov kot to državno penzijo ali podporo. Mesečno stane država Illinois ta podpora za naš okraj okrog $42,000.00.
Nevarna in nalezljiva bolezen polio razsaja po večih delih naše države. Poročilo iz urada državnega zdravstvenega urada omenja, da je letos prijavljenih sko-ro še enkrat toliko teh bolezenskih slučajev, kakor pa v isti dobi lansko leto. Urad opozarja na snago in pa, da ljudje naj točno sledijo navodilom zdravnikov in slučaji bolezni se bodo s tem najbolj omejevali.
Pred kratkim sem bral, da je mestece Burnsville, v državi Mississippi, dobilo novo mestno vlado, v kateri so same ženske. Za mestnega župana, ali v tem slučaju za županjo, je bila izvoljena Mrs. Montgomery, ki je te majalo v njegovi zdaj tako ža-|dni /ob nastopu svoje službe žalostno urejeni komunistični Ju- prisegla tudi šest žensk kot al-
kom prve polovice devetnajstega stoletja. Okoli 1848 so postale osnovne šole v mestu samem italijanske, šole po vaseh pa slovenske. Tak je ostal položaj, dokler ni fašizem uničil zadnje ostanke slovenskega šolstva.
Zanimive so tudi številke za srednje šole leta 1909-10.
Višja gimnazija je imela 142 Italijanov, 181 Nemcev in 197
četku tega meseca pa so proslav- Slovencev. Višja realka 209 Ita-
goslaviji? Well, bodočnost imajdermanke, ali mestne svetoval-v svojih shrambah precej enihjke, ki so bile z njo vred izvo-razočaranj tudi za Tita. Kdorbo;ljene v mestno vlado. Mrs. dočakal bo videl. Komunistični | Montgomery je ob nastopu ime-kontumac, v katerega je postav-j la primeren jedrnat nastopni go-Kakor je iz zgornjih številk Jjena zdaj Jugoslavija, bo tudijvor, v katerem je povdarila, da razvidno, imata Slovenski lov- Menjal. Tedaj bo v Jugoslaviji upa, da nova mestna uprava ne ski klub in Rainbow Hunting'tudi za Tita prevroče. Kam jo bo imela nobenih težav in da bo Club enako število točk. Zato sta j bo ubral? To bo zanimivo. Every j vse lepo šlo gladko naprej. Na morala omenjena iti v ponovno dog has his day, tudi komunisti- prvi seji so te navdušene žene tekmo, kakor naša pravila zahte-j čni diktatorji jih imajo. /Cie ne sklenile, da se ima v mestu po-vajo,.da se odloči, kdo je zmago- danes pa jutri. Enkrat gotovo!' /kositi in pospraviti ves nadležen
valeč v tem letu.
Izid ponovne tekme med Slovenskim lovskim klubom in Rainbow Hunting Clubom:
Slovenski lovski klub Barberton
A. Gradisar	20
P. Sauer	23
J. Vidergar	21
C. Klančar	15
E. Stopar	18
	97
Zadnji mesec smo imeli tudi plevel, dalje se mora očistiti vse po tej okolici močne viharje, ki!obcestne jarke in popraviti tla-so povzročili mnogim farmarjem'kovane ulice, kolikor jih njiho-precejšno škodo. V naši Okolici vo mesto ima s svojimi 525 pre-na St. Vincent Ave. je poškodo-.bivalci. Zapisnik seveda jasno valo več streh, podrlo par garaž. I pove, da delo bodo morali opra-Vihar je potrgal tudi več elek-1 viti moški, žene v mestnem sve-tričnih in telefonskih žic. Okrog tu bodo pa delo nadzirale. Ne-
275 privatnih telefonov je bilo brez zveze več ur.
Lani smo pri nas slavili 100 letnico mesta La Salle. Letos pa slavijo nekatera sosedna mesta.
ki moški proti temu malo godrnjajo, a dosti godrnjati ne bodo smeli, kajti županja je na seji zapretila, da se za godrnjanja uprava ne bo menila in da posta-
lijanov, 170 Nemcev in 92 Slovencev. Meščanske šole 171 Ita-Ijianov, 136 Nemcev in 123 Slovencev.
Skupaj 522 Italijanov, 487 Nemcev in 412 Slovencev.
Slovenci tedaj v Trstu niso i-meli ne državnih ne privatnih srednjih šol. Le v Gorici je Avstrija dovolila 1. 1913 slovensko gimnazijo in v Idriji leta 1901 slovensko realko. Po prvi svetovni vojni je Italija slovensko gimnazijo v Gorici ukinila. Tako je bilo v šolskem letu 1921-22 2400 srednješolcev na šolanju v Jugoslaviji.
Tržaški Slovenci imajo danes v Trstu:
1.	Višjo realno gimnazijo — 229 učencev — kjer je poučevalo letos 24 profesorjev. Nižji razredi imajo normalno število u-čencev, to je nad trideset, višji razredi pa tudi le po kakih petnajst.
Na tej šoli se učenci učijo slovenščine, italijanščine, latinščine in angleščine. V vseh drugih predmetih odgovarjajo učni načrti precej jugoslovanskim razmeram.
2.	Državno učiteljišče — 137 učencev. Na učiteljišču je poučevalo v minulem šolskem letu 21 profesorjev. Učiteljski študij v Trstu traja štiri leta. Tudi na učiteljišču se učenci učijo istih štirih jezikov, kakor na realni gimnaziji.
3.	Državna trgovska akademija — 114 učencev.
Osemnajst profesorjev je poučevalo na trgovski akademiji. Trgovska akademija je petletna. Učenci se učijo na akademiji slovenskega, italijanskega in angleškega jezika.
4.	Nižja srednja šola — 552 u-čencev. Na tej šoli je bilo 40 slovenskih profesorjev, šola je triletna, v prvem razredu z latinščino in slovenščino ter od drugega leta naprej tudi z angleščino.
Po končanem tretjem letu polagaj,? učenci tako zvano malo maturo. Pri nas bi to nekako odgovarjalo High School.
55. Nižja industrijska strokovna šola — 419 učencev.
Na tej šoli je poučevalo 13 učnih moči. šola je triletna.
Posebni tečaji — navadno industrijski tečaji — dvoletni so bili še izven Trsta v Nabrežini, na Opčinah, v Prdseku, Katina-ri, v Dolini in kmetijski strokovni tečaj na Plavjah.
Na vseh navedenih šolah je bilo pričetkom šolskega 1. 1952-53 vpisanih 2028 učencev in sicer 994 fantov in 1034 deklet.
Dijaki so tudi v tem šolskem letu izdajali svoj list “Literarne Vaje”. Bil je to mesečnik, ki je izšel v osmih številkah na 272 straneh.
Slovenska radio - oddajna postaja je priredila pet oddaj samo za sodelavce “Literarnih vaj”.
Slovenske šole so imele v minulem šolskem letu tudi dve skupni prireditvi in sicer 8. februarja 1953 Prešernovo proslavo in skupno akademijo. Za to zadnjo prireditev je vladalo tako zanimanje, da so jo morali trikrat ponoviti.
------o------
Pes, najzvestejša domača žival
Psa je človek udomačil že v mlajši kameni dobi, ko se je šele začel ukvarjati s kmetijstvom in živinorejo. Sčasoma se je pes tako navezal na človeka, da mu je zdaj najzvestejša ia najbolj vdana domača žival. — Človek ga uporablja za najrazličnejša dela. Psov je na svetu kakih dvesto vrst. Razlikujejo se po zunanjosti in lastnostih. Poznamo do 100 kilogramov težke in en meter visoke, pa tudi samo en kilogram težke in 25 cm visoke pse. Delimo jih navadno v ovčarje, čuvaje, lovske, pse za vprego in luksuzne pse, lahko pa jih dresiramo tudi za razna druga opravila, zlasti za policijsko in sanitetno službo.
V začetku našega stoletja so začeli pse uporabljati tudi v armadah, da iščejo na bojiščih ranjence. že v rusko - japonski vojni so se v armadi generala Kuropatkina zelo dobro obnesli. Na hrbtih so imeli privezana sedelca iz nepremočljivega platna, z žepom na vsaki strani-V žepih so nosili obveze in steklenice žganja ali ruma, okrog vratu pa privezane zvončke, da jih je bilo tudi ponoči slišati, ko so hodili po bojiščih. V žepih s° imeli razen tega piškote kot nagrado zase. Ranjenci so iz žepov jemali sredstva za prvo p0" moč, če pa je bil ranjenec nezavesten, je pes ostal pri njem h1 lajal, dokler ni priklical bolničarjev.
Pes je po naravi odkritosrčen-Ničesar ne more prikriti, varali ali lagati ne zna, ker ne more govoriti. Premoč svojega gosp0' dar j a rad priznava. Kdor misli-da se ima pes za sužnja, se moti-Gospodarju se podredi prostovoljno in od njega ne zahteva drugega kakor, da je pravičen-Noben pameten gospodar psa 116 pretepa, ker ve, da bi ga s tem poniževal.
Namesto klora ozon
V Rottenburgu (Zahodna Ne111' čija) je začel obratovati nov vodovod, katerega vode ne razkU' žujejo več s klorom, marveč l1 dodajajici aktivni kisik (ozon)-Ker ni v vseh deželah dobre P^' ne vode, so morale skoraj že vse države uvesti razkuževanje v0C^ s pomočjo klora. Posebno PeJe, je postal ta problem v ve^.!, krajih in industrijskih središči -kjer je prebivalstvo naglo nara ščalo. V Zahodni Nemčiji je za' starelo že nad 13,000 vodovode'’ katerih obnova bo mnogo
bo mnogo V Rottenbrugu so uporabili
va in zakoni so na njihni strani. Well, za enkrat bo tako, vsaj dokler bodo ženske v Burnsville hlače nosile . . .
Tako vidite se vrti svet okrog nas. Kadar bo zopet kaj za zapisati, se bom pa zopet oglasil. Do tedaj pa vsem lep pozdrav in Bog živi!
Ki ic
deluje podobno kot klor, prav pa ne vpliva na okus in duh Vi; de. Za sedaj je razkuževanj pitne vode z ozonom rentabil ^ če priteka v zbiralnike vo^ata izvirov, ker je ta še najbolj čP^. Prednost ozona je tudi ta, ^ nevarnosti za premočno raZ^L^0-tev, kot je bilo pri kloru. &e damo vedi preveč ozona, se polnoma uničijo vse klice, va je zasičena s kisikom, to pa J1 prijeten okus.
------o------
—Vsakdo se laže zmoti-kor pa zmoto prizna.
Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
11. Razširjanje luieranstva v posameznih pokrajinah
Prišlo je celo do Pretepa, v katerem se je Kna-^elj s sekiro ubranil nasprotnica- Isto leto so tudi kmetje v ■Puštalu, ki so bili baje Wurtz-®erjevi podložniki, napadli s psovkami Jurija Dalmatina, ko le ondi pridigal gospodi in lo-šCim luteranom. Grozili so mu, aa ga zadavijo, ako ga še enkrat zalotijo na Sorškem polju. ^ te razrvane razmere je poseda zemljiška gospoda, kateri je Pristojala pravica urejati cerkvene zadeve na svojem gospostvu. — Jeseni 1. 1585. je vojvoda Ernest Bavarski, škof brižin-ski, poslal v Loko štiri komi-Sarje, ki so takoj odstavili lute-ranski mestni svet in nastavili 2a mestnega sodnika in svetovalce same katoličane.
Obisk luteranskih (pridig je
bil
prepovedan pod denarno ka-
2riijo. Meščana Jožefa Oberhu-k^rja, ki je foil neki voditelj lu-^eranov in druge šuntal k upo* riI> in še nekaj meščanov, so dali zapreti. Ob istem času se ^ izvršila izprememba tudi pri '■'■Pravi loškega gospodstva. Me-st° luterana Filipa Siegersdor-*erja je postal oskrbnik brižin-ski kanonik in stolni školastik van Krištof Herbart pl. Hohen-Urg. — Loški protestanti so se P'oti odredbam komisarjev pri-°2ili na deželne stanove, češ, da Nasprotujejo svoboščinam in Pravicam kranjske dežele. Na P°ziv deželnega oskrbnika vLandeverwalter) so morali komisarji v Ljubljani pred stanovskim odborom opravičevati svo-■i6 postopanje; novega katoliškega sodnika in njegovega pisarja so stanovi dali zapreti, ker
S^a nekega luteranskega dacar-■'a' izgnala iz mesta.
Šo ie strog ukaz nadvojvoda ar°la, da se stanovi nimajo vmešavati v posle brižinske ko-
Njisii
Sto
Je, je slednji dal zopet pro-
roko. Osemnajst loških Nreščanov, ki se niso hoteli pod-|_reči njenim odlokom, je bilo aznovanih z denarnimi globami in zaprtih, dokler bi ne pla-N- Nasprotstvo z deželnimi atanovi pa se je tako poostrilo, , a Je novi loški oskrbnik že u-^'aZal oborožiti podložnike, za-^ aziti mesto in grad za slučaj ^ ki kranjsko plemstvo s silo
b<
l0Ž;
Stv,
elo preprečiti dalnje odred-Edenintrideset loških pod-Nikov je bilo zaradi luteran-
. . a izgnanih. Pravda z dežel-stanovi se je še vlekla tja leta 1589. in le s pomočjo dvojvoda Karola so mogli SJed
3fl]ič brižinski komisarji svo-Je del° dovršiti.
v mako strogo so poslej pazili v N1 na vsak pojav protestant-
ske agitacije, nam priča dogodek s predikantom Kupljenikom 1. 1587. Ko je 18. junija imenovanega leta Kupljenik obiskal bolnega luterana Felicijana Gompa v Železnikih, sta ga dva lovca zasačila na loškem svetu, potegnila s konja, pretepla do krvi in vrgla v ječo. Teden pozneje ga je dal loški oskrbnik v spremstvu sedmih lovcev odpeljati preko Cerknega in Tolmina v Gorico, od koder so ga izročili patriarhovemu sodišču v Vidmu. Pa tu se mu je posrečilo uiti. — Leta 1600. je bilo v Loki še 10 prostestantov.
Prvi oznanovalec luteranske vere v Kranju je bil Gašper Rokavec, ki je že kot vikar stolne cerkve v Ljubljani deloval v Trubarjevem duhu. Leta 1548. je imel z njim vred biti.zaprt, a se je z begom odtegnil kazni in že ' prihodnje leto nastopil v Kranju kot luteranski pridigar. Leta 1554. ga je cesar Ferdinand poslal v Videm, da bi bil ondi sojen od duhovskega sodišča, pa znal se je oprati vsake sumnje krivoverstva. Zdaj je tembolj drzno nastopal. Število privržencev mu je tako naraščalo, da je imel 1. 1561. že 300 obhajan-cev. Naslednje leto je prišlo cesarsko povelje, naj Rokavca s Trubarjem vred zapro; vendar so znali deželni stanovi to preprečiti.
Kako se je luteransko agitacija zanesla v cerkev, o tem nas pouči poročilo kranjskega vikarja Jurija Wolf a, ki je leta 1561. pisal ljubljanskemu škofu Petru v tej zadevi: “Moram naznaniti, kaj luterani počenjajo. Kakor ste ukazali, sem oznanil v cerkvi, da bodo v nedeljo po maši pete litanije. V pridigi sem razložil, zakaj in kako naj svetnike častimo in kakšna razlika je med nami in luterani. Ko sem potem hotel imeti pete litanije, se služabniki niso hoteli nič ganiti. Luteranci so namreč naročili učitelju, pevcu, u-čencem in Cerkveniku, naj. nikar ne sodelujejo, kadar se bodo pele litanije . . . Seveda sem bil zaradi tega nevoljen; mestni sodnik se je pa smejal in norčeval iz duhovnikov. Rokavcu je sporočil, naj le pride nazaj v Kranj in naj pase svoje ovčice, kakor poprej.”
Iz tega poročila spoznamo, da se je tudi v Kranju bil mestni svet že poluteranil in ščitil pre-dikante. Rokavec je nadaljeval zapričeto delo do svoje smrti (1565). Za njim so dobili lu-iterani '4a predikanta Jerneja Knaflja, ki je pomagal ustanoviti v Kranju luteransko šolo. Katoliška šola je stala na me-' stu sedanjega župnišča že v začetku 15. stoletja, luteranska se je pa ustanovila leta 1569. Učitelj se je imenoval latinski in nemški učitelj. Predlagal ga je deželnim stanovom mestni svet in je dobival po 24 gld. letne plače iz deželne blagajne. Mesto mu je dajalo po 10 gld. na leto, prosto stanovanje, kurjavo in neko svoto za šolske potrebščine. Razun šole so si luterani pridobili tudi svojo cerkev in sicer podružnico sv. Rožnega venca. Ta cerkev je bila leta 1518. na novo zgrajena in lepo ozaljšana. Mestni svet je s tem pridobil patronsko pravico. Zdaj je izrabil svojo oblast v to, da je cerkev izročil luteranom.
(Dalje prihodnjič.)
Primanjkuje Sovjetom urana!
Po raznih strokovnih poročilih bi morala imeti Sovjetska Rusija bogata ležišča uranovih rud delno doma, delno v deželah, ki so pod njenim vplivom. Ponovno so bila omenjena ležišča uranovih rud v sovjetski republiki Tanu-Tuva v Sibiriji, v kitajskem Vzhodnem Turke stanu in v Tibetu. Pomembna ležišča naj bi bila tudi v Ukrajini in na Uralu. Obsežno in načrtno izkoriščanje na uranu revnih rudišč v Vzhodni Nemčiji in na češkem pa kaže, da Sovjetom nemara urana primanjkuje.
Ko so zahodne zasedbene oblasti podpisale statut o zasedbi Zah. Nemčije, je bonnska republika lahko nadaljevala raziska-vanja na področju atomske energije in delala poskuse za njih gospodarsko izkoriščanje. To je postalo pomembno tudi zaradi tega, ker so za ta postopek potrebne tudi sestavine urana, ki ga ni mnogo na svetovnem trgu, pridobiva pa ga tudi Nemčija.
Glavna ležišča urana so v Belgijskem Kongu, Kanadi in ZDA (Colorado), dodati pa je treba še Južno Afriko in Avstralijo'. Uran iz vseh teh dežel kupujejo predvsem ZDA, nekaj pa tudi Anglija. Ležišča uranove rude v vzhodnoevropskih državah so seveda pod nadzorstvom Sovjetske zveze.
V Nemčiji so ležišča uranove rude na vzhodnem področju. O vseh teh podjetjih je mogoče zvedeti le bore malo, odkar je postala uranova ruda bolj vojaškega in političnega kot pa gospodarskega pomena. Zategadelj plačujejo potrošniki zanjo vsako ceno.
Rudne plasti, na katere je' uran najbolj navezan (srebro, kobalt, nikelj, arzen), so spoznali v Nemčiji že zelo zgodaj. Kamenin, posebno granita, ki vsebuje precej urana, je v Nemčiji precej. Uran je predvsem v vul-
kanskih kameninah in v vrhnjih plasteh zemeljske skorje.
Najbolj znana ležišča uranove rude na nemških tleh so v starih revirjih srebra na nemški strani Češkega rudogorja (Freiberg, Schneeberg, Marienberg). Revir v Joahimovu pa je na češki strani tega pogorja. Na površini teh skladov so srebrne rude, nekaj globlje nikelj in kobalt, pod njima pa uranova ruda, Prejšnjo čase so iz nje izdelovali zelo dobre barve (predvsem rumeno in rjavo), zadnjih 60 let pa pridobivajo radij za potrebe v zdravilstvu.
Kopanje uranovih rud v Saških predelih so zaradi slabe donosnosti opustili, šele leta 1946 so sovjetske oblasti začele znova. Tako so prišle do snovi, ki jo potrebujejo za pridobivanje vojaško pomembnega uranovega izotopa U 235. Ta pa je v poglavitni uranovi rudi (0.7 odstotka).- V tej rudi je tudi plutonij, prav tako pomemben za oboroževanje. Sovjeti so začeli kopati na vseh nekoč znanih področjih, pa tudi na Harzu, v Vogtlandu in v Turinškem gozdu. Največ uspehov so dosegli v Krkonoših.
Leta 1947 so Sovjeti ustanovili “državno akcijsko družbo kovinske industrije Wismut,” ki ima podružnico v Moskvi. Zaradi
metod, ki so jih sovjetske oblasti uporabljale pri najemanju delavcev, in zaradi delovnih razmer je zbudil ta obrat že pred časom svetovno pozornost. Delniška družba Wismut ima baje zaposlenih 300,000 ljudi. Strokovnjaki cenijo letno proizvodnjo na 200—1000 ton.
Sovjetska proizvodnja urana daleč zaostaja za proizvodnjo v Belgijskem Kongu, v Kanadi in v Coloradu. Seveda tudi ta podjetja ne objavljajo količine pridobljenega urana, vendar je znano', da je .dobavil Belgijski Kongo leta 1946 ZDA 6253 ton uranovega koncentrata, Veliki Britaniji pa 2500 ton. Tudi za bodoče ni mogoče pričakovati, da bi svet zvedel za podatke proizvodnje urana v Vzhodni Nemčiji, toda čedalje večje poseganje v revirje, ki so bili že opuščeni, potrjuje mnenja tistih, ki pravijo da proizvodnja urana na sovjetskem področju Nemčije prej pada, kot pa se veča.
A. STEVENSON V LONDONU — Propali demokratski predsedniški kandidat Adlai Stevenson se je na svoji poti okoli sveta ustavil tudi v Londonu. Na levi ga vidimo v navadni obleki na poti v ameriško poslaništvo, na desni pa opravljenega za obisk v Buckingham palači.
Vesti iz Slovenije
Birokratizem
Neki Gučer Adolf iz Pristave se pritožuje v “Ljudski pravici”, da mu je Zavod za socialno zavarovanje priznal z odločbo P 48566 za 36 let, 3 mesece in 20 dni delovne dobe kot rudarju-minerju 1700 dinarjev mesečne pokojnine. To je po uradnem kurzu nekaj več kot 3 dolarje, po neuradnem pa niti en dolar.
Pa naj še kdo reče, da se Prosveta”, “Enakopravnost”, in “Glas Naroda” ne navdušujejo zastonj za Titovino. O teh stvareh ne pišejo, čeprav pridno prepisujejo članke iz starokrajskih časopisov.
Ubogi klerikalci
Vsega, kar gre komunistom napak, so krivi klerikalci. Na okrajni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva (bivše OF) v Kranju so zopet enkrat na debelo udarjali po klerikalcih. Ugotovili so, da so bili zaradi premajhne budnosti aktivistov izvoljeni, v Gorenji vasi 'in Cerkljah v občinski odbor “klerikalno usmerjeni ljudje in eksponenti Vatikana.” Občinska odbora v Žabnici in Smledniku nista imela niti enega občinskega zbora, ker so v njih ljudje “ki niso dovolj predani in zavedni”. Največ prostora pa je posvetil “Slovenski poročevalec” v svojem poročilu o konferenci zdravniku dr. Bohincu iz Cerkelj, ki je tudi član občinskega odbora. Na občinski seji je menda dr. Bohinc rekel, da so članii komunistične stranke in OF, ki hodijo na seje navadni policijski organi, ki samo zavirajo delo odbora.
Komunistična točnost
Nekdo je oddal v Novem mestu na pošti brzojavko dne 15. julija. Brzojavka je bila izročena naslovniku v Radečah pri Zidanem mostu po petih dneh, to je 20. julija. Med tem so v
'-v:w:7
OBJAVA
Objavljam, da nisem več odgovoren za nobene druge dolgove, kot samo za svoje.
J. V. Kaučič. (aug.26,28)
LETALO NESE PODMORNICO — Slika nam kaze najnovejše smrtonosno orožje ameriške vojne mornarice — “žepno podmornico. Orjaški helikopter se je dvignil z njo, da jo ponese v z minami zaprt zaliv “sovražnika.” Malo, toda zelo nevarno in uspešno orožje, ima štiri može posadke.
Novem mestu že davno pokopali tistega, na čigar pogreb naj bi prišel oni iz Radeč. Nikar ne mislite, da posluje jugoslovanska pošta tako tudi takrat, kadar je brzojavko oddala OZNA ali kak organ komunistične stranke.
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
“Colonial” hiša 6 sob, severno od Lake Shore Blvd., blizu cerkve, šole, trgovin in trans-portacije. Plinsko gretje. Cenena za hitro prodajo. Kličite IV 1-2183.	(169)
Nenavadno dober kup
E. 78 St., blizu Union Ave., blizu sv. Lovrenca fare, lepa hiša, 6 sob, za 1 družino, vse na enem nadstropju, polna klet, furnez, velik lot. Bo prazno okoli 1. sept. Okrog $20CK) gotovine, ostalo kot najemnina. Cena samo $7900. Kličite J. F. Rogers Realty 6821 Fleet Ave. vogal E. 69 St.
(171)
V fari Marije Vnebovzete
Blizu Holmes Ave., lepa 7 sobna hiša z 4 spalnicami.
Blizu Lake Shore Blvd.
Se lahko takoj vselite, 1-dru-žinska z 6 velikimi sobami, dvojna garaža, plinsko gretje. Kovač Realty 960 E. 185 St.
KE 1-5030
(173)
Romarji
Naznanjam romarjem, da naj se priglasijo sedaj, kateri nameravajo iti v Frank, Ohio, na 13. sept. časa je še samo dva tedna. Ne čakajte do zadnjega. Kličite in rezervirajte si sedež na busu. Dl 1-4393, Mary Novak.	(170)
Iščem sobo — prodam knjige
Iščem opremljeno sobo in po možnosti tudi hrano pri mirni slovenski družini, bodisi v Collinwoodu, Nottinghamu ali Euclidu.
Prodam knjige: Roman — “Ljubezen in maščevanj e” (102 zvezka) in roman “Strah na Sokolskem gradu” (60 zvezkov, nevezani).
Pokličite: PO 1-2311.
Naprodaj
Dvojna postelja, peč, ledenica, miza, vse v dobrem stanju. Tudi drugo blago. Na 1432 W. 81 St.
Iščejo stanovanje
Trije mirni odrasli iščejo 5 ali 6 sob v St. Clairski okolici. Kličite EX 1-0785.	—(171)
Hiša naprodaj
Hiša za 2 družini v dobrem stanju. Tudi nekaj pohištva. Na E. 77 St. ' Kličite EN 1-6366.


Možkl dobijo dolo
Freight Handlers
Nickel Plate Freight House sprejema moške v starosti 18 do 50 let za nakladanje in razkladanje blaga. 5 dni v tednu. Nadurna plača po 8 urah in po 40 urah. Obrnite se na
A. P. PHIPPS
Nickel Plate Railroad Go.
E. 9th in Broadway
(170)
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN TOOL ROOM HARDENER MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovniti koristi. Ta dela so v naši E, 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 Street
(172)
FORD MOTOR COMPANY
Clevelandska tovarna
sprejema prošnje od
Novih
Amerikancev
ki govore nekaj angleškega. Ta firma nudi visoke plače, dobre delovne pogoje in varnost za bodočnost. Zdaj preiskujemo sposobne može za vsa različna dela. Prosimo oglasite se v našem employment uradu osebno na Engle Rd., južno od Brookpark. Če živite izven mesta, pišite na
FORD MOTOR 00.
17601 BROOKPARK RD.
Cleveland, Ohio
(173)
ANGLEŠKO-SL0VENSK0 BERILO
(DR. KERNA) je zopet ▼ zalogi.
Po pošti stane $3.25. tudi
Slovensko-angleški slovar (Dr. Kotnika)
Po pošti $5.25
Dobite jih v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
Ženske dobijo delo
Pomivaika
Stalno delo od 6 zv. do 1 zj. Vas izučimo. Nič ob nedeljah in praznikih. Stalna plača in kosilo. Oglasite se ipri
LUGCIONI’s
4213 Euclid Ave.
ob 11 zjutraj
(170)
čistilke
Ženske za čiščenje, ki bi bile pripravljene delati ponoči, išče
Prospect Window Gleaning Co.
1107 Bolivar Rd. CH 1-6991
(170)
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad.
Ženske za čiščenje Izkušene ali neizkušene nočno delo — stalno delo Dnevna mezda — koristi.
Ohio Window Cleaning Co.
1785 E. 45 St.	HE 2-0233
(169)
MALI OGLTsF
Radi selitve v drugo državo
lastnik proda hišo 6 sob (vse udobnosti) garaža itd. Vse v najboljšem stanju, cena zmerna. Lahko‘tudi pohištvo. Na 1281 E. 169 St. HE 1-8233.
(169)
Naprodaj
Frigidaire ledenica, 7 kub. čev. v dobrem stanju. Poceni naprodaj. Kličite KE 1-3036.
'	(169)
Naprodaj
Philco ledenica, peč, pohištvo za jedilno sobo in različni kosi. Na 21751 Ivan Ave., blizu E. 222 St.	(170)
JOHAN BOJER:
IZSELJENCI
sr
ROMAN
Zgodilo se je nekaj čudnega. Ljudem se je zmeraj bolj smilil, čim strastneje so ga lovili. Ubogi fant, so govorili. Da o-blast tako goni domačega človeka, kakor divjo zver! Ola, s katerim smo se tolikokrat ti in jaz in še marsikdo tako prijetno pomenili!
Tedaj se je zvedelo, da so ga vendar ulovili. Ne vojaki in ne lensman. Bila sta dva drvarja, ki sta prišla v prazno kočo na pianini, da bi si skuhala kosilo. Tam notri je ležal, razcapan, shujšan, sami lasje in brada, da ga skoraj ni bilo več spoznatii
“Ola, vstati moraš.”
“Šel je zlepa z njima. Ampak najprej sta mu morala dati jesti.
Nekaj dni po tem so dninarji pod Dyrendalom zlagali snope v kopice. Naenkrat se je eden izmed njih začel ozirati na pot. “Tamle prihajajo!” je rekel.
In vseh šest gre k poti in čaka.
Najprej pride lensman sam na zapravljivcu. Gospod je, zato se mu odkrijejo. Za njim pa pride navaden voz z desko počez. Na njem sedi Ola, s sponami na rokah, in z obeh strani po en mož. Ves čas se pogovarja z njima. In čudno! Dninarji se odkrijejo njemu prav tako, kakor da bi tudi on bil gospod.
Ola se ozre k njim in se nasmehne. In oni, njegovi stari tovariši, mu pomahajo s klobukom.
Veliki hlapec pa ustavi voz in stopi k njemu, da mu da roko. Čisto na skrivnem'mu stisne v pest majhno pismo. Potem so se odpeljali.
K zaslišanju so poklicali tudi polkovnika. In ko je stari,-trdi vojak videl svojega hlapca med dvema stražnikoma, mu je bilo tako čudno v vratu, kakor bi se mu bilo nekaj zataknilo. Ola ]e bil priznal, Ali polkovnik je tako toplo govoril in je šel celo tako daleč, da je imenoval vse
skupaj mladostno razposajenost. Če bi imel on sam odločati, bi spregledal vsako kazen.
Hm! so se spogledali sodniki. Pač pa je pripomoglo k temu, da je Ola dobil samo eno leto prisilnega dela.
Nekoč pozno večer, ko je bil polkovnik že v postelji, so se odprla vrata in njegova hči je prišla v sobo.
“Oče,” je rekla— “hudo mi je, a povedati ti moram nekaj, kar te bo bolelo.”
“No kaj?” Tipal je za žvep-lenkami, da bi prižgal luč. Ona pa mu je vzela škatlico iz rok in sedla na rob postelje.
“Tole. Tisti, ki so spravili Ola Vatneja v ječo, ga ne smejo popolnoma uničiti.”
“Elza — kaj hočeš s tem?” V temi je napenjal oči, da bi razločil njen obraz.
“Odločila sem se poročiti se z njim, ko bo prost.”
Polkovnik je omahnil globlje v blazine. Postalo je tiho. Končno: “Poslušaj, ali se ti sanja, moj otrok?”
“Oče, dobro sem premislila. Kriva sem prav tako kakor on. In če me hoče, bova pač šla tako daleč, da te ne bo treba naju biti sram. Zdaj sem ti povedala.” Pogladila ga je z roko po čelu in odšla “Elza!” je zaklical oče in se dvignil v postelji. Ona pa je nalahno smuknila skozi vrata in jih zaprla za seboj. Potem so utihnili njeni koraki v hiši.
Morten Kvidal je stopil zunaj na pomolu s parnika. Za seboj je imel fjord, a pred seboj ves okraj, ko se je nameril v hrib proti gozdu in močvaram okrog Lindegaarda. Bil je petindvajsetleten fant, v temni obleki iz grobega sukna, z rjavim žametastim klobukom in s torbo na rami. Njegov goli obraz ni bil tako ožgan, kakor bi moral biti v času pomladnega dela. Ali prebil je skoraj vso zimo v me-
Naznanilo in Zahvala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš ljubljeni sin in brat
Joseph Zakrajsek-Zachary
ki je umrl dne 26, junija 1953 v Tampa, Florida, odkoder je bilo truplo prepeljano v Čleveland, Ohio.
Pokojni je bil rojen dne 8. maja 1905 v Clevelandu, Ohio.
Pogreb se je vršil dne 1. julija 1953 iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sveto mašo zaduš-nico je daroval Rev, Louis B. Baznik. Po pogrebni sv. maši_ pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Tem potom se zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku, ki je opravil pogrebno sveto mašo ter spremil pokojnika iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija, vse do njegovega groba.
Dalje se zahvalimo Rev. Francis M. Baragi za obiske in navzočnost pri pogrebni sv. maši, kakor tudi Rev. Victor N. Tomcu, ki je prišel molit z člani društva Dvor Baraga, katoliških Borštnarjev, kakor tudi društvu za-naklonjenost.
Iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnega. Enako vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše.
Hvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile; prav tako tudi onim, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter onim, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za vzorno vodstvo pogreba ter vso poslugo ob smrti dragega pokojnika.
Končno hvala vsem, ki so kaj dobrega storili ob njegovi smrti ter nam pomagali.
A Ti, ljubljeni sin in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje rojstne domovine; duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Bog Ti daj sveti raj in nam vsem srečno in veselo snidenje nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
TEREZIJA BESENIČAR, mati WILLIAM in LADDIE, brata
Cleveland, Ohio, 26. avgusta 1953.
' v.. v '
stu kot mizar.
To leto so bile Binkošti zelo zgodnje. Gozdovi listnatega drevja so bili komaj svetloze-leno nadahnjeni, njive so bile še črne in so dišale po gnoju. Na zahodu iznad fjorda so žarele snežne gore v zahajajočem soln-cu. Ves okraj je bil kakor pogreznjen v sinji polmrak, samo tu in tam je zaplamtelo okno. Ko je prišel iz gozda in zagledal jezero v široki dolini, je obstal, sam ni vedel zakaj. Čudno mu je bilo: Bil je dolgo z doma, zdaj pa se je vračal. Vse, kar je videl pred seboj, ga je po-zdravljajlo: Saj ti si naš. Hribi, jezero in hiše so mu klicali: Po-dravljen doma. Pomaknil si je klobuk s čela, se obrnil vsenaokrog in pozabil, da je obstal, njegova duša se je zlila s pokrajino, v kateri je bil doma.
Krog in krog so ležala velika posestva in se svetile bele in rdeče pobarvane hiše. Daleč zgoraj med hribi pa je zagledal Kvidal, svoj dom. Tam je živela mati in petero bratov in sester. Okrog poslopij je bil kos obdelane zemlje, a poslopja sama so bila žalostno siva in majhna.
Da, enemu je dan goldinar, a drugemu krajcar. Iz roda v rod
so njegovi očetje garali tam zgoraj kot kočarji, ko pa je vrsta prišla nanj, ni maral. Mogoče je bila okrožna šola temu vzrok? Ko jo je dovršil, se mu je zdelo, kakor da je spregledal. Kaj se prav za prav godi na svetu? Le poglej, kako so lepe hiše bogatinov, a kako žalostne so sive koče revežev. Vselej, kadar se je bližal domu, ga je po sili obšel sram. Stiskal je pesti: Nekoč se to mora spremeniti. Na okrožni šoli so mu učitelji svetovali, naj nadaljuje z učenjem. Ne! Knjige so bile zabavne, vendar rajši je miza-ril in delal na polju in travniku. Kaj ni zlagal pesmi? kako ne. Vendar s tem ne bo izpreme-nil Kvidala v veliko posestvo.
In to je hotel doseči na tem svetu.
Toliko, časa je silil očeta, da je odkupil kočo in svet, ki je spadal k njej. Od tedaj je bil Kvidal samostojno posestvo. Ali pa so se poslopja zato kaj spremenila? Ali ga mar niso vsa dekleta gledala po strani, češ: Molči, ko si pa samo iz koče na Kvidalu! Silil je dalje in dalje v očeta, dokler ni vzel pri banki posojila, da bi zgradili nova poslopja. Eden od sosedov se je podpisal za poroka. Drugi ni
znal pisati, pa je rekel: “Podpiši me, kamor je treba.” Oče je tako napravil. Ko pa je dobil denar, se je oni sosed zbal odgovornosti in prelomil besedo. Zadeva je prišla pred sodišče in oče je bil obsojen zaradi ponareditve podpisa. Ko pa je prišel lensman ponj, ga je našel v skednju obešenega.
Mladi človek je znova obstla, se pogladil z roko preko čela in se trpko nasmehnil. Sužnji ne smejo sanjati o tem, kako bi postali gospodje. Le poglej, kaj se je zgodilo z očetom, ko se je pognal, da bi se povzpel malo više. Omahnil je. V blato z njim. Veliki gospodje so se morebiti zabavali in smejali. Ampak tu stoji človek, v katerem tli in ki spi velikokrat s stisnjenimi pestmi. Iti mora kljub vsemu. Oče in stari oče in vsi drugi sužnji pred njimi morajo dobiti zadoščenje.
Denarja! Treba je dobiti denarja. Ribolov na Lofiotih ni dal štiri leta nič. Hodil je za cele mesece mizarit. Stanoval je v luknji na dvorišču, nikdar si ni privoščil niti hajmanjše zabave in jed si jid nosil domov, življenje je bilo tako pusto, da bi bil jokal. In vendar, ali si je prislužil kaj denarja? Kak gol-
dinar, ki ga je mati potrebovala za davke, za dolg v banki, za lastno preživljanje in preživljanje otnofc. Veliko possestvo? Prav. Prinesi denarja! Tisti, ki ga jid moral zaslužiti, je bil Morten. Vendar, ali more še kaj več kot garati od jutra do večera?
Obraz mu je bil neprenehoma napet od volje. Oči sio: nemir-
no iskale povsod izhoda. Ko je stopal, so njegovi koraki bili kakor udarci kladiva. Nekoč mora, mora iti.
“Počakaj no, kaj ti je hudič za petami?”
Mortetn se je ozrl. Za njim N prihajal učitelj Jlo Berg, v sN1 obleki iz grobega sukna in s trdim, črnim klobukom.
(Dalje prihodnjič.)
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.’S BASEMENT
Razprodaja ob koncu meseca
V ČETRTEK SIMO
Razprodaja ženskih Full-Fashioned
Nylon nogavic, 2 para za $ |
15 denier, 51 in 60 gauge. Tretje vrste.
Čisto modne nogavice, ki vam bodo dobro služile.
Regularno 39c otroške Triple Roll	
Bobbie nogavice 5 za Otroške Triple Roll Bobbie nogavice. V beli in drugih barvah. Drugovrstne v vrednosti 39c. Zelo dober kup. 1	$1
69c in 79c — Razprodaja ženskih	
Rayon hlačk,2 za Ženske rayon hlačke v vseh priljubljenih krojih. Prvovrstne, nekoliko nepravilne v vrednosti 69c in 79c.	$1
Regularno 1.79 — Razprodaja deških	
Športnih srajc Deške športne srajce s kratkimi rokavi. Broadcloth ali crepe. Nimamo vseh zaporednih mer.	$1
Reg. 39.98-59.98 Importirane italijanske
Namizne lampe
Prekrasne “Capo De Monte” namizne lampe z dekorativnim senčnikom. Importirane iz Italije.
14.95 in
19.95
Regularno 3.98 — Končna razprodaja
Letenskih kril
Krasni rožnato-pisani cotton in rayon gabardine. Dober kup. Samo majhne
$1
mere.	
Regularno 1.99 in 2.99—Končna razprodaja	
Colton hlačk	si
Križaste, progaste in enobarvne. Iz trpežnega cottona, denima ali twilla. Mere 10 do 16.	
Regularno 5.95 saten in rayon 1-	in 2-delne
Kopalne obleke Ljubke satenaste in rayon kopalne obleke. Eno ali dvodelne. Samo 32 mere.	$2
Regularno 8.95 — Končna razprodaja
Finih dežnih plaščev $E
Samo 47 po tej nizki ceni. Ni vseh mer.
Lepa izbira barv.
Regularno 17.99 in 19.95 vseh vrst
Volneni površniki ^
Res dober kup po tej nizki ceni! Lepa izbira krojev in barv. Nimamo vseh mer.
Regularno 3.99 in $5 razprodaja ženskih
Letenskih oblek
Popolna razprodaja letenskih oblek! Ni vseh mer in barv. Lepa izbira krojev po tej res nizki ceni.
$2
Samo 50 — Pastelnih, finih rayon
Gabardine kostumov
Samo 50 po tej čudoviti ceni. Prekrasne barve. Ni vseh mer. Cena izredno nizka.
$9
Regularno 1.99 — Razprodaja perfektnih
Ročnih torbic
$1
Lepa variacija stilov in barv. Nekatere nekoliko nepravilne. Izvrsten kup. Ocenjene za končno 'razprodajo. Oglejte si jih.
plus 20% Fed. davka
Regularno 6 za $1 razporejenih
/
Moških robcev 10 za
Moški robci s satenasto borduro in gladkim robom v beli barvi. Tudi z barvno borduro. Izvrsten kup.
$1
Veselo sporočilo
VSEM NAŠIM NARODNIM DOMOVOM, GOSTILNIČARJEM, TRGOVCEM in POSAMEZNIKOM
Dospela je spet nova zaloga zelo užitnih in slastno tečnih vin iz štajerskih goric in tako iz tržaških in ister-skih vinogradov. V steklenice so natočena ta vina v Sloveniji za izključno Drenikovo razprodajo v državi Ohio. To so zdrava in zrela slovenska vina iz rodne domače zemlje.
DRENIK BEVERAGE DISTRIBUTING, Inc.
23776 LAKELAND BLVD.
EUCLID, OHIO
JOHN DRENIK, predsednik
Tel.:
RE-1-3300
TJTJTJTJTJHUTJTJTJTJTJTTLJTJTJTJIJTJIJT^
EC. S. K,
IOTA
★
POSOJUJE DENAR članom K. S. K. J. po 4^% obresti nečlanom po S1/^ obresti na zemljišča in poseslva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
mnjirL^T^rLT_.Tan_-i.n -l-i n in'Lj'"1
Naznanilo in Zahvala
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelje111 in znancem, da je preminul naš ljubljeni soprog in oče
Michael Sterbentz
Pokojni je bil rojen v Starem Trgu ob Kolpi dne 24. marca 189^' V Ameriko je prišel leta 1913.	a
Zatisnil je svoje oči dne 25. julija 1953. Pokopali smo ga ^ dne 29. julija 1953 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev s Vida in potem na Kalvarijo.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom zahvalimo Father Ba niku za opravljeno sveto mašo zadušnico in za spremstvo na K
vari)°-	• w ala
Zahvalo naj prejmejo vsi, ki so prišli pokojnika kropit, rivs tudi za avtomobile, maše in cvetlice.	. gt.
Toplo zahvalo naj prejmejo tudi nosilci krste, društvo Naprej j 5 SNPJ in John Krebel, tajnik od društva za ganljivi govor ob kr na Kalvariji.'
Zahvala tudi bratu Petru Sterbentz, ki je prišel iz Kanade.
Žalujoči ostali:
KATHERINE STERBENTZ, soproga WILLIAM, sin HELEN, hči
Zapušča tudi očeta MIHAELA in brata JOŽEFA v Jugoslavii1 Cleveland, Ohio, 26. avgusta 1953.
: :"V"V .