PofltnJna plačana v gotovini Leto LXX1., št. 264 a Ljubljana, sreda 25. novembra I938 Cena OVENSKI Lzr: 1 .<•, v san aai: popoiane izvzema) nedelje m praznike - inserau do 80 petii vrst a Din a, i04i vrst a uic 2.50 x> 100 ao iOO vrst a Din 3. večji inaerati petlt vršu. L)le 4. eopust pc logovom inseratni lavek posebej »Slovenski Narod« velja mesečne v Jugoslaviji Dtn 12. za inozemstvo Uva 25 Rokopisi ae ne vraća jo. UREDNIŠTVO CN UPBAVN1STVO LJUBLJANA. RnaflJeva ulica itev. 6 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg at. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon St_ 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Odpor proti madžarskemu izzivanju: Ostra nemška demarša v Budimpešti Neruska vlada je po svojem poslaniku v tiska in opozorila na to, da Nemčija ja Budimpeiti protestirala proti pisanju madžarskega mči za nedotakljivost novih češkosl. državnih meja BUDIMPEŠTA, 23 nov br Včeraj popoldne je nemški poslanik v Budimpešti obiskal zunanjega ministra Ka* nvo in mu pri tej priliki izročil note nemške vlade v kateri ostro protestira proti pisanju madžarskega fiska ki osporava veljavnost dunaisk* razsodbe glede razmejitve med C*SR in Madžar sko in hui*ska proti Slovaški in Podkar patski lTkraj»ni Nota po«sehei opozar . ja madžarsko vlado na nevarnost politike izvršenih deistev ki drznvnih meja ^SR ter ne ho donosi?« nobene akeije ki hi hilj» nanprien? proti f-SR v cil tU da se snrem«»ne se danje državne rnoip Ma^^arska mora računati s tem. da hi »mel« v nrim^ri) kake oboro**»np akrii«* nrot» ^*»škoslo vaški opravka tudi z Nemčijo KakoT z.atrjuiejo v poučenih krogih je nemška vlada ost trajnost uspehov njene politike. Bodoči prezident ČSR Praga, 23. nov. e. Snoči je padla odločitev o osebi bodočega novega prezidenta češkoslovaške republike Ker je dosedanji zunanji minister Chvalkovski odklonil kandidaturo, so se Čehi. Slovaki in Rusini sporazumeli za kandidaturo predsednika vrhovnega državnega sodišča dr Emila Hacha, ki jo je tudi sprejel Hacha, ki je bi' popre je član narodne demokratske stranke, je po sporu med dr Benešem in Kramafem izstopil iz stranke in prestopil v češko agrarno stranko. Star je 66 let * Sestava bodoče vlade PKAiiA 23 novembra. A A. DNB ukajšn.ji politični krogi izjavljajo, da io najbrž predsednik bodoče vlade Ru-lolf P>eran predsednik stranke naro-•nega edinstva Zunanji minister bo 'hvalkovski Ustanovili bodo novo ministrstvo za gospodarsko obnovo države, ki ga bo prevzel Slovak. Sestanek v Parizu Chamberlain in Halifax sta danes odpotovala v Pariz, kjer se bodo jutri pričeli razgovori s francoskimi državniki Pariz. 23 nov. e Ministrski predsednik Chamberlain in zunanji ministc* lord Hali fax sta odpotovala danes ob 11 r/ Londona v Pariz, kamor prispeta ob 17 Z njima pri de v pariško prestolnico tudi več visokih uradnikov Foreigr Off^ea Ministrski pred sednik Daladic priredi nocoj svečano večer jo na čast angleškim gostom Politični raz govori se službeno pričnejo šele iutr> dopoldne. Po'^lužbeno izjavila jo. da bodo pa riški razgovori splošne narave Govorilo se bo o sodelovanju obeh držav na vseh poljih mednarodne politike, ne da bi se pri tem posebno zadržali na posebnih vprašanjih Edino sodelovanje v vprašanjih narodne ob rambe bo predmet posebne pozornosti in proučevanja z vojaškega in gospodarskega stališča. Danes dopoldne je bila v Parizu seja mi nistrskega sveta pi>d predsedstvom predsed nika republike Lebruna. Na sen je zuna nji minister Bonnet razložil zunanje poli tični položni »n na podlagi tega Ho določe no francosko stališče o raznih vprašanjih dnevnega reda francosko-angleških razgo vorov. Diplomatski sotrudnik »Pctit Soiraa Ju les Sauerwein /atrjuie da bodo v teku pa riških razgovorov razpraviiali o 12 vpraša njih Glavni predmet bf>dc» Španija odno šaji z Nemčijo, bodočnost Društva naro dov. Sirija. Palestina francosko ttaliiansk odnošaji. proglasitev pariškega londonske ga in rumunskega poslaništva za veleposla ništva. posebno pozornost bodo pa posvetili tudi vprašanju nemških beguncev in vojaškemu sodelovanju obeh držav Kar se tiče kolonialnega vprašanja se je snoči 12 kazalo kot popolnoma gotovo, da se o tem ne bo razpravljalo na pariškem sestanku, ker je to izzvalo velik odpor tako v Franciji, kakor v Angliji. V zidnjem b*pu preprečena nezaupnica Daladieru Pariz, 23 novembra e. Včeraj je ministrski predsednik Chamberlain pred finančnim odborom podal naslednjo izjavo Če finančni odboi parlamenta nocoj izglasuje nezaupnico vladi v zvezi z zakonskim dekretom, bom prosil Chamberlai-na in Halifaxa do odložita svoj obisk Parizu, ki je določen za jutri Ne morem Chamberlaina in Halifaxa sprejeti s pečatom nezaupnice Ce pa končno do tega pride vem kaj moram storiti Te besede Daladierja tolmačijo tako. da bi v primeru, če bi finančni odbor glasoval proti vladnim zakonskim dekretom. Daladier v kratkem sklical parlament, da se izjavi o bodočih ukrepih za obnovr, Francije ker noče dovoliti, da bi še nadalje ostal v tem neugodnem položaju in ker mo je ootr«b-no da je v teh dneh mednarodnih podajanj na čistem V-akšno stališča zavzema napram njemu francoski parlament Po -ialj.ši debati je bil predlo« so.-^listov glede nezaupnice vlade odklonjen z 18 proti 5 glasovi. Knez namestnik Pavle v Londonu Angleški tisk poudarja naraščajoče zanimanje Anglije za Jugoslavijo Lonuon, 23 novembra, e. Sedanjemu obisku kneza Pavla 9 Londonu se v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih pripisuje dalekosežen političen pomen. P. i tem poudarjajo velik ugled ki ga uživa knez namestnik v Evropi in važnost, ki jo ima Jugoslavija v sedanjen položaju v Evropi na drugi strani pa je angleški javnosti na tem, da pokaže da zadnji dogodki v Srednji Evropi niso omajali prisrčnih in prijateljskih odnoša-jev Anglije z južnovzhodno Evropo Zato spravljajo obisk kneza namestnika v vzročno zvezo z obiski poglavarjev ostalih balkanskih držav, zlasti ? obiskom kralja Karola Treba pa je pripomniti, da je bil obisk kneza namestnika angleškemu dvoru napovedan že mnogo orej in da je prišlo do tega obiska po osebnem naj-prisrčnejšem povabilu kralja Jurija in kraljice Elizabete Ni dvoma, da se bo ob priliki teea obiska nudila prilika za splošno izmenjavo misli in pogledov v luči sedanje mednarodne situacije med knezom Pavlom in odločujočimi političnimi činitelji Anglije, v prvi vrsti predsednikom v'lade Chamberlainom Politični pomen, ki se z vso pravico pripisuje sedanjemu obisku kneza namestnika in vsestranske koristne posledice, ki se pričakujejo od tega obiska v angleško j ugoslo venskih idnošajih. izhajajo seveda iz važnosti, ki se v Angliji pripisuje prijateljskim zvezam Jugoslavije z njenim visokim predstavnikom Vsi londonski listi objavljajo obširna poročila o sprejemu kneza namestnika in prinašajo tudi njegovo sliko. London, 23, novembra, e. Včeraj je kneginja Olga obiskala svojo sestro voj-vodinjo Kentsko Jutri bo v kapeli Mal-boroughshouse zadušnica za pokojno norveško kraljico Maud Zadušnici bodo prisostvovali kralj Hakoon, grški kralj Jurij knez Pavle in kneginja Olga, ter člani angleške kraljevske rodbine Po komemoraciji bodo zemske ostanke pokojne kraljice prepeljali na Norveško. Tudi nemški poslanik v Londonu odpoklican ? Ogorčenje zaradi angleške politike v židovskem vprašanju Žiilfe hočejo v Palestiio in so pripravljeni sami finans'rati kolonizacijo židovskih beguncev iz Nemčije London. 23 novembra (Reuter) Židovska verska oblina v Londonu je objavila prošla*, ki obsega predlog, kako omogočiti naseljevanje stotisoc nemških Židov v Nemčiji. Letak pravi, da je Palestina edina država, ki lahko takoj sprejme tako veliko število židovskih beguncev, židje po drugih državah sveta, kje: žive svobodno, so pripravljeni prevzet, vso finančno odgovornost za organi-^acLIi prevoza teb Židov v Palestine In za njih < ve prve potrebe v Palestini. Ta nacrt b v prvi vrsti oniogorU mlajšni zidovskin generacijam, da bi se hitro in srečno pri lagodile novim življenjskim razmeran Urejevanje žid<» -kega problcr-a pa bi bi lo Se lažje, če bi prijateljske vlade nosa meznih drta\ prevzele poroštva za pos« jilo, ki naj bt enkrat za vselej omogočil ureditev r-elotnega židovskega vprašanja London 23 nov AA Havas Predsed nik ž; Sanje za tisoče židovskih otrok, nemških beguncev, ki so raztreseni po vsej Veliki Britaniji. Skupno je 60.000 otrok prišlo v zadnjih mesecih iz Nemčije. Dunaj, 23. novembra. Vodja delovne organizacije Ley je imel včeraj govor, v katerem je med drugim rekel: Našo bor-^x> proti Židom moramo izvesti brez Kompromisa, doklei ne dosežemo cilja, ki si |a je postavil Hitler, če bi v tej borbi smagali Židje, tedaj bi se zKazalo. da je ?ila versajska mirovna pogodba neka otročjega napram tistemu kar bi bila ži lovski po'itika Zato ne bomo nikomu iopustili, da bi to borbo proti 2idom izpeljal na napačni tir Nimamo nikakir azlogov za to, da bi to dopustili in to em manj, ker smo dokazali, kakšna je aša velikodušnost, ki pa naj je nihče napačno ne tolmači. Naj nam tuji besedniki ie govoričijo o ljubezni Nemčija, zbudi se,« sedaj bomo pa klicali »Svet, zbudi se, dokler n prepozno!« London. 23 nov o. Po informacijah agencije »Inte. i;onal News Service« so se v angleških vladnih krogih razširile vesti, da namerava nemška vlada odpo-klicati svojega poslanika v Londonu Dircksena Ta ukrep tolmačijo kot represalije proti snočnji debati v židovskem vprašanju v spodnji zbornici Davi je po- j slanik Dircksen v Foreign officeu protestiral proti židovski politiki v Veliki Britaniji. London, 23. nov. AA. V nemšikih uradnih krogih v Londonu izjavljajo, da so utemeljene vesti, po katerih bi bil baje *1 nemški poslanik v Londonu pozvan v Berlin na posvet. 1 DECEMBRA ob 20. uri na T A B 0 R II 60« ot «6 «■0, P. e. Novinarski koncert PO KONCERTU PLES Z 2 GODBAMA Konferenca generalnih štabov Balkanske zveze Atene 23. novembra, e. Konferenca načelnikov generalnih štabov držav Balkan I ske zveze, kj je bila preložena zara< 1 smrti Kemala Ataturka, bo v Atenah ponedeljek 28. t. m. šefi generalnih št; bov prispejo v Atene s posebnimi vla1 v soboto 26. novembra. Na postaji ji: bodo priredili večan sprejem. V Atene pr dejo načelnik jugolovenskega generaln štaba general Dušan Slmonović, turšl narsal Fevdži Čakmak in rumunski g<-leral Štefan Inescu s spremstvom. Nastt ijeni bodo v hotelu »Velika Britanija« ii Dodo priredili svečan sprejem. V Atene pr Ske vlade Konferenci bo predsedoval ge neraJ Papagos, načelnik grškega general-neg? *taba Irak priznal aneksijo Abesinije Rim, 23 novembra AA. Zunanji mini Ler Ciano iV sprejel danes iraškega podanika dr. Musina Ali-pašo, ki mu je sporočil da ga smatra njegova vlada kot 1 k red t i ranega pri kralju Italije in cesarju Etiopije. Konfiskacijski zakon razširjen na Avstrijo Dunaj, 23. nov. A A. Z nemško vladno iredbo je zdaj tudi v Avstriji urejeno prašanje konfisciranja imetja tistih oseb. A podpirajo akcijo, naperjeno proti naro-lu in proti državi. Po tej uredbi morejo uti konfiscirana imetja oseb in združenj, :i so podpirala akcijo proti narodu in dr-avi. Konfiskacija spada v pristojnost namestnika rajna za avstrijsko pokrajino, konfiscirano imetje pripade pokrajini Av-triji. Notranji minister ah njegov poobla-čenec določi, kakšna akcija se mora sma-rati za naperjeno proti državi in narodu. 12.000 novih letal za Zedinjene države Ncw Y©rk, 22. nov. AA. >New York Times« poročajo, da je bil v \Vashingtonu sprejet načelen sklep o ojačenju ameriških letalskih sil. Prihodnje leto bodo zgradili za vojsko 9.000, za mornarico pa 3.000 letal. Da bi krila stroške za novo oboroževanje, bo vlada uvedla nov dohodninski davek. Za novinarski koncert 1. decembra na Taboru, ki bo tudi letos umetniška in družabna prireditev prvega reda, a mu daje še poseben poudarek dejstvo, da je uvrščen med oficielne prireditve v proslavo 201etnice našega narodnega osvobojenja bi zedinjenja, so prireditelji pripravili naslednji zanimiv, umetniško polnovreden spored: Državna himna. I. Hochreiter: Gosposvetski zvon. Jereb: V jutro pomladno. Foerster: S pak. Poje pevski zbor »Grafike« pod vodstvom pevovouje g. Danila Cerarja. II. Milojević: Sarplaninska uspavanka. Dvorak: Arija Marine iz opere »Dimitrij«. Laj o vic: Kaj bi le gledal. Poje operna pevka gdč. Vera Maj- dičeva. III. Tri slovenske pesmi. Poje operni pevec g. Marij Šimenc (Zagreb). IV. Sibelius: Valse triste. Pleše soloplesalka Narodnega gledališča ga. Gizela Bravničarjeva, Janko in Metka, plesni duet na Par-move »Triglavske rože«. Izvajata dve učenki ge. Bravničar- jeve. Odmor V. Pocherini: Drugi stavek iz koncerta za čelo. Popper: Taranteli a. Izvaja čelistka gdč. Oli Jerajeva, pri klavirju g. prof. Karel Jeraj. VI. Štritof: Mene pa glava boli. Bizet: Arija iz opere »Carmen«. Poje operna pevka ga. Mila Kogef-Štaglerjeva. VI*. Smetana: Arija iz »Prodane neveste«. De v: Kanglica. Poje operna pevka gdč. Valerija Hey-balova. Vi.iI. Jan Pešta: Jugoslavija, slavnostna uvertura. Igra vojaški orkester 40. pešpolka Triglavskega, pod vodstvom kapelnika g. podpolk. Ferda Herzoga. Vse pevce-soliste in oba plesna nastopa spremlja pri klavirja dirigent opere Nar. gledališča g. A. Neffat. Po koncertu v vseh prostorih Tabora družabni večer s plesom. Pri plesu bosta sodelovala dva orkestra vojaške godbe 40. pešpolka. Izvoz v Italijo Beogrftd, 23. nov. e. Kakor smo Že poročali, je bilo v Rimu od 3. do 18. t. m. tretje zasedanje italijansko jugoalovensJcega gospodarskega odbora. Po doseženih rezultatih se obseg našega izvoza za leto 1939 /-višuje na 250 milijonov lir ali 500 milijonov dinarjev letno, napram 180 milijonom Ur v letu 1938. Zvišani so v glavnem kontingenti za les, živino, žito in nekatere industrijske proizvode. Razume se, da bo v enaki meri povečan tudi izvoz iz Italije v Jugoslavijo. Kralj Karol se bo vendarle sestal s Hitlerjem Berlin, 23. nor. e. Reuter poroča, da bosta kralj Karol in prestolonaslednik Mihael jutri obiskala vodjo In kancelarja Adolfa Hitlerja v Berchtesgadenu. Borzna poročila. Curih, 23. novembra. Beograd 10, Pariz 11.55, London 20.635, New York 442.375, Bruselj 74.825, Milan 23.29, Amsterdam 240.80, Berlin 177, Praga 15.125. Variava 83, Bukarešta 3.25 Strmu 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 23. novembra 1938. ste*. 264 Zgodovinski dogodki pred 2o leti Spomin na 33. november 1918, feo so Maistrov* v Mariboru razorožili nemško zeleno gardo Maribor, 23. novembra Danes glavi mariborski 45. pehotni polk svojo tradicionalni) slavo. 23. november oživlja namreč ▼ nas vsako leto b po min na razorožitev zloglasne zelene garde po narodnem generalu Rudolfu Maistru-Vo-janovu. s c le ■ tem junaškim Činom je bila usoda Maribora dokončno odločena v našo korisf. ' Dvajset let poteka na današnji dan, odkar so hrabri Maistrovi borci storili veHko, junaško delo, ki jim ga je naložil njihov poveljnik general Maister. Dogodki pred 20 leti so izpričali našo zrelost In odporno silo. ki je končno zmagala. Od 31. oktobra dalje, ko je bil v mariborskem Narodnem domu izveden prevrat, so se v Mariboru vrstili dogodki z bliskovito naglico. Narodni svet v Mariboru, v katerem so bili pokojni dr. Rosina, pokojni F. Voglar, pok. dr. Verstovšek, pok. dr. Koderman in drugi, je permanentno zasedal. Njegovo Izvršno silo pa je predstavljal narodni general Rudolf Maister. Pogosto je moral general Maister nastopati na lastno pest In lastno odgovornost. Organiziral je svojo zanesljivo vojsko in je dne 10. novembra razglasil mobilizacijsko povelje. Z vojnimi obvezniki, ki so se odzvali njegovemu mobilizacijskemu povelju, je formiral oddelke pehote, topništva in konjenice, ki so bili svojemu poveljniku zvesto vdani. Maistrova mobilizacija pa je nujno zbudila reakcijo na drugi strani. Tako se je zgodilo, da so tudi Nemci razglasili mobilizacijo in sicer v nemščini ter slovenščini. Z velikimi podpornimi zneski mestnega sveta, ki je bil tedaj še v nemških rokah, so organizirali zloglasno zeleno gardo, ki je imela svoj glavni sedež v stari dravski vojašnici. V tem hipu se je položaj v Mariboru tako zaostril, da se je bilo bati anarhije. Zeleni gardisti so namreč Izigravali povelja generala Maistra, četudi se je njihov poveljnik polkovnik Kodolič formalno podvrgel Maistrovemu poveljstvu. Dan na dan so se po mariborskih gostilnah in ulicah ponavljali incidenti. Varnost v Mariboru pa tudi v vsem njegovem zaledju je bila resno ogrožena. General Maister je bil točno obveščen o namerah, ki jih imajo zeleni gardisti. Ko pa je 18. novembra patrola zelene garde napadla na državnem mostu oddelek Maistrovih borcev in ustrelila dragonca Vauh-nika, ko so prispele zaupne informacije, da je odšel polkovnik Kodolič tajno v Gradec po navodila za razorožitev Maistrovih oddelkov, se je general Maister, ki se je zavedal, da je usoda Maribora odvisna od njegovih ukrepov, odločil za takojšnjo razorožitev zelene garde. Tako je hotel zajamčiti Mariboru ter vsemu njegovemu zaledju popoln red in mir. usodo Maribora pa povezati z vstajenjem velike in svobodne Jugoslavije. Napočil je zgodovinski 22. november, ko so se na povelje generala Maistra zbrali častniki v svoji menzi. V menzo je točno ob dveh popoldne stopil general Mai- ster v spremstvu polkovnika Hm barja in drugih častnikov. Nagovoril je tvoje vdane lo zveste oficirje i sledečimi besedami: ~ Mislim, da nI med nami izdajalca. Toda prodno vam, dragi tovariši, sporočim svoj sklep, mi mora vsakdo priseči, da bo molčal ko grob o namerah, ki jih mislim izvršiti.« Ko je navzoče častnike zaprisegel, jim je sporočil svojo otnoertev s sledečimi besedami: »Zadnji dogodki so -me prepričali, da moramo razorožiti nemško gardo, ki postaja zadnje čase vse agresivnejša in ki izigrava moja povelja. Veliki trenutek nas kliče in zato vas pozivam, da bo vsak storil brezpogojno svojo-dolžnost napram domovini. Naprej do končne zmage.« Besede svojega ljubljenega generala so sprejeli navzoči častniki z velikim navdušenjem. 22. novembra ob 21. pa je povabi] general Maister v svojo pisarno podpolkovnika Skabarja, podpolkovnika Cvlrna, majorja Vaupotiča, kapetan.? Dolarja, Ko sa in Lukmana ter poročnike Malenška, Gustina in Gračnerja. Po temeljitem razmotri vanju je bil izdelan točen načrt o razorožitvi zelene garde. Dne 23. novembra ob štirih zjutraj so bili Maistrovi oddelki že na svojem mestu. Z energičnim postopkom se je posrečilo razorožiti zelene gardiste v dravski vojašnici, v Melju in na Pobrežju. Zeleni gardisti so bili iznenađeni. Le v dravski vojašnici se je neki nemški častnik Gugel skušal upirati. V Melju so gardisti kmalu nehali streljati s strojnicami, ko so jih hrabri Mai-strovci obkolili. Na Pobrežju pa so presenetili stotnika Pitschla v sami srajci. V pol ure je bil Maribor v rokah generala Maistra in njegovih hrabrih vojakov. Ob 7. so se oddelki zmagoslavno vrnili v svoje vojašnice. 24. novembra pa se je pripeljal iz Gradca Kodolič z navodili za razorožitev Maistrovih vojakov. Ko se je pripeljal na mariborski kolodvor, so ga Maistrovci vljudno poslali nazaj, odkoder je prišel___ Sele sedaj je general Maister lahko raztegnil svoje osvoboJevalne akcije na vse obmejno ozemlje od špilja đo Radgone in Murske Sobote, od Kaple in Marenberga do Labuda in št. Pavla. V proslavo tega pomembnega dogodka pred 20 leti je bila danes dopoldne v melj-ski vojašnici slava 45. pehotnega polka. Prisrčne so bile spominske besede polkov-nega poveljnika polkovnika M. Božoviča, ki jih je spregovoril .pred navzočimi odlič-niki mariborskega javnega življenja in pred zbranimi vojaškimi oddelki. Po opravljenih obredih pravoslavne in katoliške veroizpovedi ter tradicionalnih slovesnostih Je bila svečana zakuska. Popoldne pa bodo obhajali vojaki svojo slavo s številnimi zabavnimi in vojaškim! točkami. Tako j p Maribor dostojno proslavil spomin na važne dogodke pred 20 leti, ko smo z velikim veseljem-in zadoščenjem v hladnem jesenskem jutru lahko dejali: Maribor je naš in ostane na veke naš! Samostojnost, značaj in pomen slovenske glasbe Zanimivo predavanje skladatelja L. M. Skerjanca pod okriljem Ljudske univerze v Mariboru Maribor, 22. novembra V precej dobro zasedeni dvorani Ljudske univerze je predaval snoči naš skladatelj in odlični glasbenik prof. Lucijan M. Škerjanc, ki je znan tudi kot izboren predavatelj, ki ume prirediti preda valno snov tako. da povsem pritegne pozornost poslušalcev ter osredotoči njihovo zanimanje k predmetu razpravljanja. Prof. Skerjanc je predaval o samostojnosti, značaju in pomenu slovenske glasbe. Njegovo predavanje je zbudilo v krogih mladine, ki se zanima za glasbo in glasbena vprašania, obilo zanimanja, tako da je dvorano zasedla pretežno dijaška mladina, dočim naših mariborskih glasbenikov, izvzemši redke izjeme, žal ni bilo na spregled. Iz izvajanj, ki jih je zajel predavatelj v obliko prijetnega, duhovitega kran Ijanja. povzemamo sledeče vod;ine misli: Srbska, hrvatska in slovenska glasba so se razvijale vsaka zase v krogu tujih vplivov, sredi katerih so se znašli Srbi. Hrvati in Slovenci po preselitvi iz prvotne domovine v sedanje pokrajine. Tako srbska, kakor hrvatska in slovenska glasba pa so ohranile navzlic bizantinskim, nemškim, italijanskim in drugim vplivom svoje slovansko bistvo hričnosti, otožnosti in mehkobe. Razvoj slovenske glasbe zasledujemo lahko konkretneje od ustanovitve Academiae operosorum, v katere okviru je bila dne 18. januarja 1702 ustanovljena pod Hofner-jevim vodstvom Academia philharmonico-rum. Ta ljubljanska filharmonična družba je mnogo storila za razvoj glasbe in vzgojo glasbenikov na naših tleh. Za časa francoske okupacije je bilo druibino delovanje radi nemške orientacije vodilnih družbinih funkcionarjev prekinjeno. Ob ponovni avstrijski zavladi pa se je njeno delovanje znova poživilo. Z ustanovitvijo ljubljanske Glasbene matice pa so dobili naši slovenski skladatelji, glasbeniki in ljubitelji pevske kulture svoje novo zatočišče. Število naših glasbenikov In skladateljev se iz leta v leto množi: Jurij Mihevc je prvi naTskladatelj, ki si je pridobil sloves v tujini. Znana so imena K. Mašek, Nedveo, bratje Gustav. Anin min ter Josip Ipavic, Flajsinan, Ger-Mt, potem A. Forster, ki nam je dal »Gorenjskega slavčka«. Dunaj in Praga sta skrbela za svež dotok glasbeno zaslužnih skla- dateljev, doma pa so si stekli zasluge za našo pesem in glasbo romantiki Aljaževe in Volaričeve vrste. V cerkveni glasbi so si pridobili sloves Hugolin Sattner s svojimi znamenitimi kan-tatami, razen tega S. Premrl, F. Kimovec, Tome, Blaž Arnič in drugi. V operi se je med drugim preizkusil Viktor Parma, ki pa ni mogel v svojih delih dovolj značilno izoblikovati slovanskrb glasbenih motivov. Nova doba je nastopila z »Novimi akordi« pod vodstvom ter iniciativno roko dr. Gojmira Kreka. Emil Adamič in Anton Lajovic sta svetli, blesteči imeni v razvoju sodobne glasbe. Emil Adamič je zapustil 1200 skladb najrazličnejše vrste in raznovrstne kvalitete,- Anton Lajovic pa se ponaša s 60 glasbenimi deli. ki so vsa od prvega do zadnjega dovršene umetnine, Adamič se je vzpenjal v svojem ustvarjanju višje in višje, Lajovic je s svojo prvo skladbo stopil v areno naše glasbe kot izobliko van. zrel ter izgrajen tvorec Adamič je mož čustva ter impulzivnosti, Anton Lajovic predstavnik sistema in dovršene tehnike, ki ji ni bil Adanrč rikdaT kos. Adamič se je v Rusiji navzel mehke, nežne slovanske me-lodike. Laiovic pa. ki je izšel iz nemške šole. se je mo'al z žilavo vztrajnostjo dokopati do slovanske note v svojem skladate! iskem ustvarjanju. V ta krog spadajo še J. Ravnik, poterr. Marij Kogoj s svojimi »Črnimi maskami«, ob njem Matiia B ravni čar in drugi številni mladi, nadarjeni glasbeniki. V drugem delu svojih izvajanj se je lotil preda vatel i vprašanja značilnosti, značaja slovenske glasbe. Naša cerkvena glasba ne I more kazati značilnosti, ampak jo kvečjemu lahko prepajajo rahli navdihi ljudskega čustvovanja v sekundnih oblikah. Posvetna glasba pa nam kaže, da je otožna, sočno barvna, lirično mehka. Spričo taksnih značilnih potez ne moremo pričakovati, da bi lahko ustvarjala proizvode silnih dramatičnih učinkov. More pa z velikim uspehom podčrtati liričnost, ki je značilna tudi za slovansko pesništvo in pripovedništvo. V liriki je tudi moč in pomembnost slovenske glasbe. Radi tega naj se slovenska glasba uveljavlja v krogu svetovne glasbe s tistimi prvinami, ki predstavljajo pravo bistvo naše glasbene umetnosti tn ki so v or-ganičnem stiku z vsem našim bistvom, to je s tipično našo melodiko, ki pa ni isto kar je samo melodika naše narodne pesmi Skladatelji naj ustvarjajo iz svojega nagiba in ob tenkoshišnem prisluškovanju narodovi melodiki. Vzgajajmo glasbeni naraščaj tako, da bo lahko povzdignil in množil sloves ter veljavo naše slovenske glasbe, ki ji ▼ marsičem gre prvenstvo glede uspehov ter slovesa jugoslovanske glasbe sploh. Predavatelj je bil za svoja tehtna in stro-kovnjaška izvajanja deležen toplega priznanja. "70letnica novega pokopališča v Mariboru Na Morem mestnem pokopališču so začeli včeraj Izkopavati mrliče Maribor, 22. novembra Najprej, da se bomo razumeli: Staro mestno pokopališče je skupno Ime prav sa prav za dvoje pokopališč. Prvotno pokopališče, itaro že 135 let. drugo ločeno od prvega po vmesnem sidu, pa praznuje danes Sele 70 letnico obstoja. Ko je bilo prvotno pokopališče prenapolnjeno, so ga hotel: sploh opustiti ln pokopavati mrliče na večjem pokopališču sunaj pred koroškim predmestjem blizu velike Upe. Ta načrt so pa pozneje opustili ln se je staro pokopališče razširilo na poleg ležeče Girstmajer-jevo polje. Ta del pokopališča je bil blagoslovljen 22. novembra 1968 po Škofu dr. Jakobu Stepischneggu Ker se Je takrat v Mariboru Sirilo slovenstvo, se je ta del pokopališča Imenoval tudi »Der VVindische Friedhoi«. Eden prvih znanih Slovencev ie bil leta 1871 pokopan na njem Anton Tomšič urednik tedaj v Mar.boru izhajajočega »Slovenskega Narodac in zdaj pred opustitvijo obeh de- lov pokopališča, se bije boj tudi za obstoj Tomšičevega groba ln spomenika. Na onem prvotnem pokopališču pa so danes Se zače)i Izkopavati mrliče. Dopoldne so Izkopal: blizu SlomSkove kapele dva !n sicer Antona Novaka in Alojzija Bldtlechnerja. Opoldne pa so iz grobnice Wallaster vzeli krsto dne 19. oktobra 1930 umrle Marije Knezlc iz Trsta, svakinje znanega industrijca Jurca Pokojna, rojena Kutin, je priila na obisk k svoji sestri ln svaku v Maribor kjer jo je zadela kap ln je umrla. Ker niso dobili pravočasno dovoljenja od italijanske vlade za prevoz trupla v Trst. so jo začasno položili v omenjeno grobnico, ki se je bila malo prej izpraznila. Ker Je nastala tudi pozneje ovira za prevoz, je ostala krsta tu preko le za eno leto določenega Časa danes pa so Jo prepeljali na Pobrežje. S tem je odpadel izgovor, da so na tem pokopališču še mrliči iz leta 1930. Na vrsti je sedaj grobnica Friderika Wol£a. imejitelja zasebnega pogrebnega zavoda. Mariborsko gledališče Sreda, 23.: Zaprto. Četrtek, 24.: ob 20 Boccacclo. Red B. Prvak Italijanske opero nn mariborskem odra. > Aida« nI samo najveličastnejše Verdijevo operno delo, marveč je tudi v mednarodnem svetu priznana krona i tal. oper 19 stol Kakor v noDeni Številnih Verdijevih oper se baS v >Aidl« srečno združujeta tragedija dejanja samega in v I tekmi z največjimi takratnimi svetovni-| mi mojstri ustvarjena skladba. In to nad-1 vse veličastno delo pripravlja mariborsko j Narodno gledališče pod vodstvom kapelnika Herzoga ln v Skrbinškovi režiji za premiero ob priliki našega osvobojenja. Mariborska beležnica Dežurni lekarni: Maverjeva v Gosposki in Vaupotova na Aleksandrovi cesti. Društveno življenje: Ob 18. sestanek društva »Sola in dom« na državni učiteljski soli. Za siromašno obmejno šolsko deco Hvalevredna pobuda predsednika sreskega učiteljskega društva za Maribor levi breg g. Vaude Maribor, 22. novembra V zvezi z manlfestantno proslavo 20-letnice Jugoslavije, ki jo je priredilo v soboto 19. t. m. obmejno učiieljstvo iz mariborskega, slovenje bistriškega in sveto-lenarškega področja, je treba omeniti zlasti spodbuden predlog zaslužnega predsednika sreskega učiteljskega društva za Maribor levi breg gospoda Mirka Vaude, ki je na lepem slavnostnem zborovanju opozarjaj navzi^če obmejne učitelje na velik pomen vsakoletnih božič-nic v prid siromašni in pomoči potrebo1 obmejni Šolski decl Ta lepa socialno humanitarna akcija vzbuja v nasi obmejn mladini ljubezen do tistih, ki Jim božično veselje pripravljajo. G. M. Vauda je v svojem apelu naglasa!, da je odsek učiteljic za počel letos posebno akcijo za obmejne šolske božićnice. Ugodnosti te akcije naj pripadajo onim Šolam petih razredov, ki meje na sosedno državo. Razen tega pa je letošnja akcija namenjena tudi revnim Halozam. V smislu predloga g. Mirka Vaude naj bi se pridobili za to akcijo meščani Ljubljane. Maribora, Celja, Ptuja itd., ki naj letos >b 20 letnici Jugosiavije izjem^.na poklonijo darila v prid obmejnemu severu, v aorist bedni obmejni šolski decl. Upamo da se bo posrečilo zalnteresira-ci na£o lavnost za to človekoljubno ln rodoljubna delo ki nam bo v nacionalno kulturnem pogledu in pa glede na poglo-!fev državljanske zavesti ter narodnostnega čuta prinesla nedvomno lepe uspe-. he. Pomagajmo revni obmejni deci in ae je spomnimo z darili v denarju in blagu ob nrazniku miru in sprave. Ideini teeal matičnega Sokola Maribor. 22. novembra Jutri se bo nadaljeval idejni tečaj matičnega Sokola. Tečaj se vrši v sejni dvorani Sokolskega doma (Union) v drugem nadstropju. Posečanje tečaja je obvezno za vse članstvo, ki je pristopilo v društvo v letu 1937/38. nadalje za vse zamudnike, ki niso prisostvovali predpisanim predavanjem v prejšnjih letih. Je pa posečanje tečaja obvezno tudi za vse sokolske pripravnike (naraščaj), ki so biii letos prevedeni v Članstvo (letnik 1920). Kdor teh predavanj ne bo posečal. ne bo mogel na državni in sokolski praznik 1. decembra položiti svečane sokolske obljube. V letošnjem idejnem tečaju, ki bo zaključen v nedeljo 27. t. m., bodo sledeča predavanja: 1. Sokolska ideologija, 2. telesna vzgoja ln njen vpliv na človeški organizem, 3. zgodovina sokolstva, 4. Sokolska ustava, 5. organizacija sokolstva. Udeležba na letošnjem idejnem tečaju bodi častna dolžnost vsakega sokolskega pripadnika. Poziv ne velja samo onim. ki jim je udeležba obvezna, ampak tud; ostalemu članstvu in naraščaju. Matični Sokol opozarja nadalje na proslavo 1. decembra s pričetkom ob pol 11. dopoldne v Sokolskem domu. Na sporedu slavnostnega sokolskega zbora je prevedba naraščaja v članstvo. zaprisega novega članstva slavnostni govor ter razvitje novega naraščajskega prapora, za katerega je društvo naprosilo Nj. Vel. kralja Petra II., da mu bo kumoval. Na predvečer 30. novembra bo v veliki dvorani Sokolskega doma telovadna akademija z obširnim sporedom. Dne 1. decembra pa bo v vseh prostorih Sokol, doma svečan ples. Priredi ga mariborsko sokol-stvo skupno z vojnimi dobrovoljci, Maistrovimi borci, rezervnimi častniki in vojnimi invalidi. Matični Sokol vneto pripravlja načrte za zgradbo društvenih telovadnih prostorov v Sokolskem domu. kamor se v kratkem preseli. V teku so dela za ureditev lastne centralne kurjave. Ta dela bodo te dni končana, tako da bo velika dvorana že za 1. decembrsko proslavo pripravljena in da bo glede prijetne toplote nudila vso udobnost. Mariborske Iti okoliške novice — Ljudska univerza v Mariboru. »Moderna srbska umetnost« je naslov zanimivemu predavanju s skioptičmmi slikami, v katerem bo poročal v petek 25 t. m. g. dr. Franc Mesesnel. bivši univ profesor v Skoplju in sedanji umetnostni kustos za Slovenijo. Predavatelj je živel dolgo vrsto let v Skoplju in je odličen poznavalec srbske umetnosti. Videli in slišali bomo, kakšen razvoj je doživela srbska umetnost v 20 letih svobodne Jugoslavije. V ponedeljek 28 novembra bo predaval prof dr. Dolar c temi »Maribor leta 1938«. — Odprta noč in dan so groba vrata. V častitljivi starosti 83 let je umrla zaseb-nica Klara Ratej. stanujoča v Čopovi uli ci 13. V Marmontovi 7 pa je umrl v 7" letu starosti upokojeni strojevodja Frar Leskovar. Žalujočim naše iskreno sožali — Izvirna Tegetthoffova pisma so nr šli te dni v blagajni tukajšnje Mestne hn nilnice. — V zagrebškem radiu bo koncertir drevi ob 20. naš mariborski klavirski vir tuoz dr Roman Klasi nc. — V objemu zemeljskih plasti se jt znašla v Svetincib 281etna posestniškr hčerka Julijana Markeževa, ki je bila zaposlena pri kuluku. Priskočili so ji na pomoč in jo rešili neizogibne smrti. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so dognali, da ima strto nogo in občutne notranje poškodbe. — Priroda ima tudi svoje muhe. Četrt litra zrelih rdečih jagod je nabrala v svojem vrtu v Studencih ga. Marija Janže-kovičeva. — Simbolično vkorakanje naših čet v Maribor pred 20. leti, bo značilen poudarek letošnje proslave 1 decembra, ki bo ob pol 12. na Glavnem trgu. — Starčkova onemoglost. Zaradi slabosti in onemoglosti se je 701etni Karol Zunko iz Kamnice zgrudil na tla v dr. Tumerjevi ulici in se onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico. _ Lisol... 291etna zasebnica Marija Potočnikova iz Vojaške ulice 16 je izpila večjo količino lizola in so jo reševalci nezavestno prepeljali v bolnico. Vzrok obupnega dejanja sc razrvane družinske razmere. _ Nevarnega delomržneža je aretirala mariborska policija včeraj popoldne v Tattenbachovi ulici Je to neki Jakob Ferčič iz Dtisseldorfa v Nemčiji, ki je pristojen v Slovenske Konjice. Po zasliševanju so ga izročili v tukajšnje sodne za-oore _ Nove uradne u1"©. Od 25. t. m. bo uvedla postaja Maribor gl. kol. za dobo enega meseca pri sporovozni odi a ji tukajšnjega skladišča nove uradne ure in sicer od 7. zjutraj do 12. in od 15. do 18. Prejemniki vagonskih pošiljk morejo že ob 7. izrešiti tovorni list in tudi že odvažati blago. Po preteku enega meseca bodo na osnovi dobljenih izkušenj odločili, ali naj se stalno uvedejo nove uradne ure ali pa zopet vzpostavijo stare. — Drobne novice. Trgovec Alojzij Pod-lesnik iz Badlove ulice 7 je izgubil iz aktovke 500 din. — Šofer tvrdke Jereb pa je izgubil med vožnjo iz Vojnika proti Mariboru rezervno kolo s pnevmatiko, vredno 1500 din — 491etna Amalija Pu-klavec, stanujoča v Slovenski ulici, je na šmarješki cesti padla s kolesa in si zlomila levo nogo Zdravi se v bolnici. — Mehaniški vajenec Stanko Toplak iz Tez-'a je padel med vožnjo na kolesu v obustni jarek, kjer je obležal pobit po ro-ih in glavi. Zatekel se je v bolnico. Suče se perilo so odnesli Mariji Bratuš. nnujoči v Gosposvetski ulici 12. —Skla-iščniku Josipu Puclju, ki stanuje na Težem, so odnesli iz omare zlat prstan Vozniki poizvedujejo za tatom — Pri Cebovi je avtoprevoznlk Ivan Kralnc iz 3v. Lenarta v zadnjem hipu opazil, da le-:i preko ceste velik hlod. Potegnil je zavore z vso silo in ustavil avto tik pred hlodom, sicer bi bila katastrofa neizbežna. V avtomobilu so bile še tri osebe. Orožniki so prijeli 4 pobaline, ki so sicer tajili krivdo, ki pa so osumljeni,, da so nedavno v Celestrini napadli nekega kolesarja, mu vzeli kolo in klobuk ter ga nagnali domov. — Spet vlom na Kralja Petra trgu. Ko sta se snoči okrog 2130 vrnila zakonca Zirngast, stanujoča na Kralja Petra trru 3, domov sta našla stanovanje v I. nadstropju oplenjeno Vlomilec, ki je najbr? dobro poznal razmere v hiši in je vedel, da Zirneastova obieaino od 17. do 21. nista doma. je prebrskal vse predale f-omare. pobral za 3.500 din zlatnine in za 3.000 din gotovine in še nekai stvari, da -r»aša skupna *koda okro? 8.000 din. O vlomu Je bila obveščena policija in je policii^ki daktHoskop Grobin posnel prstne odtise. To je že šesti vlom na Kralia Pe+ra trgu in vse kaže, da so na delu vedno isti zločinci — Epilog smrtne nesreče. Pri St. Jan-žu na Dravskem polju je na banovinski cesti Maribor—Ptuj letos v aprilu zasebnik Drago Kačar iz Ljubljane povozil 72-letnega občinskega reveža Antona Ertla in se je moral zaradi tega danes dopoldne zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem. Ertl je 19. aprila v bolnici podlegel poškodbam. Kačar se je zago var j al, da je Ertl sam kriv nesreče, češ da mu je sam skočil pod avtomobil in da je stekel od leve strani na desno. Razprava še traja. :~' ~'___ Iz Celja —c Tri leta za uboj. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v torek 421etni posestnik Jože Zupane iz Cerovca pri Šmarju pri Jelšah, ker je 22. oktobra v Rakovcu pri St. Vidu pri Grobelnem v prepiru zabodel 27-letnega posestnikovega sina Martina Ko-vačiča v levo prsno stran, nad levim kolkom, v levi podlaket in v levo stran hrbta ter mu prerezal prsno in trebušno votlino in črevo, zaradi česar je nastalo pozneje vnetje trebušne #mrene. Kovačič je drugi dan v celjski bolnici podlegel poškodbam. Zupane je storil zločin v vinjenosti. Obsojen je bil na 3 leta robije in na I izgubo častnih pravic za dobo treh let, plačati pa mora tudi bolniške stroške in pogrebnino za Martina KovaČiča. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. na novo prijavilo 88 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 19 oseb, posredovanj je bilo 15, odpotovalo je 11, odpadlo 15 oseb. Dne 20.t. m. je ostalo v evidenci 416 brezposelnih (295 moških in 121 žensk) nasproti 369 (254 moškim in 115 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: po 1 oskrbnik, kovač, mizar ln mlinar, 2 krojača, 5 kuharic, po 3 služkinje tn kmečke dekle ter 2 sobarici. —c Umrl Je v ponedeljek zvečer v St. Juriju ob juž. žel. v starosti 75 let šolski upravitelj v p. g. Anton Sivka, odličen šolnik in značajen nacionalen mož. Na šentjurski šoli je deloval od leta 1903. pa vse do svoje upokojitve leta 1926. Leta 1921. mu je umrl sin edinec Tonček, jurist in koroški borec, pozneje pa mu je smrt ugrabila tudi soprogo. Pogreb zaslužnega moža bo v četrtek ob pol 9 dopoldne Iz hiše žalosti v St. Juriju na tamkajšnje pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen trajen in časten spomin! —c Zopet dvojen nogometni spored. V nedeljo 27. t m. bosta v Celju zopet dve podsavezni prvenstveni tekmi. Prvo tekmo bosta igrala SK Olimp in SK Amater iz Trbovelj, na drugi tekmi pa se bosta pomerila stara rivala SK Celje in Atletiki. Ali bosta tekmi na istem igrišču druga za drugo, ali pa na dveh igriščih, šo ni znano. Ce bosta obe tekmi na istem igrišču, bo to gotovo ugodno vplivalo na obisk in finančni efekt. —c Napad in nesreča. Ko se je vračal 261etnl delavec Franc Srenk iz Hrastnika te dni domov, ga je napadel neki brezposeln delavec in ga močno poškodoval po glavi. V ponedeljek je padla 201etna posestnikova hčerka Karolina Starctova z Rečice pri Laškem doma pod voz. Kolo je šlo čez njo in ji zlomilo desno nogo nad gležnjem. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici. Iz Pt^fa — Plaz kamenja jo Je zasul. V občinski gramoznici v Svetincih pri Sv. Urbanu je bila zaposlena posestnikova hči Julijana Markež, ki Je z delom odsluževala kuluk. Nenadoma se je odtrgal velik plaz grar moza, ki je Markež evo pokopal pod seboj. Ostali delavci so takoj prihiteli na pomoč ter jo se živo rešili. Markeževa si Je zlomila nogo ter dobila tudi težje notranje poškodbe. Prepeljana je bila v bolnico, — Saje so se vnele. V ponedeljek popoldne so se vnele saje v kaminu v hiAi magistratnega knjigovodje g. Burgerja Iva. Gasilci sc bili alarmirani, vendar niso stopili v akcijo, ker ni pretila nikaka nevarnost. — HaiOžKi tatovi Izsledeni. V Halozah so skoraj na dnevnem redu tatvine. Tatovi najraje obiskujejo gorice, kjer kradejo grozdje, iz katerega si naprošajo pijačo. Se ljubše pa so Jim vinske kleti in jedilne shrambe Orožniki so iz^ledli Halo rk ovo tolpo, ki se je skrivala na HrvaŠkem in ki ima na vesti kar 12 vlomov m tatvin . Tolpa je. štela osem članov, ki so bili tudi v zvezi z domačimi, kateri imajo na vesti 20 tatvin. Vodja vlomilske *olpe je bil Jurgec Konrad, ki so ga z ostalimi vred izročili sodišču. — B°lničarskj tečaj priredi tukajšnji sreski odbor RK. Tečaj se prične 12. decembra in bo sprejetih največ 40 tečajnikov obojega spola, od 18 let sta ros' i naprej. Tečajniki morajo biti tele?no in duševno zdravi in dovršiti najmanj 4 razrede ljudske šole. nekaznovani za nečastna dela ln neoporečnega vedenja. Predavalni dnevi se bodo določili sporazumno s tečajniki ln sicer dvakrat tedenske. Po tečaju in Izpitu bo diplomiranje bolničarjev, ki prejmejo bolničarske legitimacije. Prijave sprejema tajnik RK učitelj g. Beno Brumen, Trubarjeva ul. št. 8. — Proslava državnega praznika zedi-njenja. Te dni so imela vsa tukajšnja društva sejo, na kateri so sk epala o skupni proslavi narodnega in državnega praznika zedinjenja. Določilo se je, da bo na predvečer baklada po mestu, in društva se je udeleže po starostnem redu. Na Čelu povorke bo korakala domača godba >Savski val«. Pred Gasilskim domom bo