121
TRST, v sredo 28. aprila 1909
UUi XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN
to« c: t»cželjah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj-
Pi«iir.i''ii«' Ste*. «e prodajajo po 3 nvc. «6 >tot.) y mnogih .r" h v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Post<>;n:. Sežani, Nabre/ini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ktim. T> rnbergu itd. Zastarele *teT. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, •rairtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »O rt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka • »-jaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
NAROČNINA ZNAfcA a^^
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na □ »•
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ue ozira. Maroonlna n» n*«*lJako lzdanj« „EDINOSTI * »tmna :
—> letno K 5 20, pol leta 2 60 ■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. X»?franko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se oe vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcijo
lista „Edinost- v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilni?ni ralun Jt. 841 652. TELEFON št 11 57.
Sultan Hbdul Hamid odstavljen.
Sultanom proglašen prestolonaslednik Rešad Efendi.
Lc roi est mort — vive le roi.
V potek še ko je šel sultan Abdul Ha-
rtii II. k selamliku, g» ie množica pozdravljala m mu klicala : Padišihmud šok jaša — sultan naj živi mnogo let!
Včeraj pa to kiicale iste množice no-temu sultana :
Jasat'a padišfchum.
Kaj je z uicdo starega sultana? Kdo je novi sultan, kakšen je, ka] ima držaia pričakovati cd nj*ga ?
In večje nego zanimanje za novega, je ▼ tem trenotku gctovo zanimanje za usodo staroga i ukana.
Kaj je ž njim? Brzojav nam je sporočil. da so ga cd.edli preko Bospora v Malo Azijo. A potem nekam sumijivo molči. Xa~ to pomeni ? Bržcone nam sporoči čez par ani brzojav, da se je mož preselil v Mohamedovo naročje. To drugače tudi biti ne more, ker je sultan ob enem kalif, to je vrbai poglavar vseh muslimanov, a dva kalila naenkrat sta nemogoča. More se torej z gotovostjo oklepati, da pošljejo odstavljenega sultana v kratkem h prercku, ker tudi Mohamed ne potrebuje dveh namestnikov na zemlji.
A novi sultan ? Novi sultan princ Rešad rastopi vlado pod imenom Mohamed V. On brat odstaTljenega Abdui Ham.da in star 64 let. Dosed&j ce je malo o niem čulo. Pod absolutističnim rt junom no bili vsi cesarski piiLci nekaki jetniki. Novi sultan se je tudi po proglašen;u ustave le malo posluževal pravice, da t»e labk » slobodno giblje.
Sploh se zdi, da hočejo mladoturki te-riieliito po.krbeti, da se ne bojo ponovili nikdar vt-č stari čas:, ko so bili sultani absolutni vladarji. Na v^ak način bo novi sul-
1	in le marijoceta t rokah mladoturkov. Služil ih> za parado. Vladali bodo mladoturki po, s »o; ih • ijcih odborih. Na pravo ustavno živ-. Ijeme danes v Turčiji še ni misliti. A za I aanet so gospedarji položaja mladoturki.!
Koliko časa ta pokaže bodočnost
* * *
CARIGRAD 27. (Oo 12. uri opoludne.) (i v on se, da je bil vrbni po»eijuik Mahmnt Šefset paša sinoči pri sultanu. Danes oredpo-.udre so v varstvo sultana poslali v Jildiz tri
bataljone.
CARIGRAD 27. Opolu ine je bila raz-firjeoa govorica, da ie sultan odstavljen in že odveden na maloazijsko obrežje. V to ničar-tkem arzetalu v Tof^re, se bo, kakor se govor:, v tričetrt uri oddalo 101 strel ; v resnici so topovi že pripravljeni za streljanje.
CARIGRAD 27. (Ob 3. uri pop.) Ob
2	/, ari popoludne je lOl strel iz topov naznanil izvršeno spremembo prestola
' 'ARIGRAD 27. Pravkar ob 4. uri popoludne se je novi sultan ob streljanju topov peljal po morju v Stam-bol.
Fovaod je bil vsprejet z vojaškimi častni ter živahno pozdravljen od čet in prebivalttva.
CARIGRAD 27. Vsa garnizija in vse u akeuoutke čtte, ki niso na straži, so izšle
. i
in delajo špalir cd palače novega sultana do porte in daK* do vojnega ministerstva, ker pričakuje novega sultana vrbni poveljnik Mahirud Šefset z vsemi generali. Za špalir-jem je ogiomoa množica prebivalstva, ki skupno s četami radostno pozdravlja v«ak strel iz topo*. Red ie vzoren.
CARIGRAD 27. Vojno sodišče že po sluje. Nekoliko voditeljev ia vohunov so takoj ustrelili. Tudi v pokrajinah zapirajo sumljive osebe.
CARIGRAD 27. (zjutraj V Pandaku pri Carigradu so po noči aretirali Sabah Eidina z nekoliko njegovih zvestih pristašev.
CARIGRAD 27. „.Jeni Gazeta* poroča, da je bil aretiran maršal Jeki, bivši poveljnik IV. zbora.
CARIGRAD 27. Vrhni poveljnik nada-liuje z izdajanjem pomirljivih proglaaGv. — Zadnji proglas pravi, da se je s pomoči o armade in ljubljenega naroda posrečilo vzpostaviti varnost. Izd&ialci in zločinci se pa izroče sodiščem. Prebivalstvo naj bo zagotovljeno, da ne bodo mogli več v bodoče mali in veliki hujsksči, ki so ščuvali državljane ene proti drugim, nadaljevati s«o ih zločinov. Prebivalstvo meni, da se ta stavek nanaša na sultana, radi česar nastajajo nezmiteloe govorice,Ida se tudi sultana za vse grehe njegove vlade postafi pred najviše versko sodišče.
*
* *
Narodna skupščina prevzela oblast v roke.
CARIGRAD 27. Posebna udaja „Oiman-skega LU yda"* peroča : Narodna skupščina je včeraj sklenila v tajni seji, da se ima sultan odstaviti. Za jutri je določeno da stopi ca prestol novi sultan Rešad, kot Mohamed V. Narodna skupščina, ki je seda: najvišja oblast t državi, je poverila predsedaiku zbornice Ahmed Rizo sestavo novega ministerstvs. — Mimsterstvo je se-t»vljeno aied^e : Hiiaii paša notranje zadeve, poslanec Hug.eji Dšahid nauk; D3ah:d tinar.ee, Rifaat paša ur.anje zadeve, Vitolis vojno m mornarico, Nurad javne zgradbe.
Veselje v Carigradu.
CARIGRAD 27. Premembo prestola so pozdravili armada, večina uradnikov, inteligenca, mladoturk. in kristjani z velikim veseljem, ki se lavlja na različne načine, v besedi, v pismu in streljsnju is ve«elja. Pečina staroturkov se drži rezervirajo.
Klanje kristijanov v Adani.
CARIGRAD 27. Nekatera poslaništva so dobila vznemirjajoča vest, da so se čete, ki ■o bile poslane iz Dedeaghadš* v Adano udeležile splošnega klanja kri tt-anov. Vendar treba še počakati potrdila te vesti.
BRZOJAVNE VESTI.
Razsodba v stvari nemških napisnih desk v Ljubljani.
LJUBLJANA 27. Danes je bila proglašena razsodba v stvari nemških napisaih desk v L ubijani.
Obsojeni so bili : Ernest Wmdischer, trgovski &otrudnik na 2 meseca ostre ječe ;
Josip Lotrič, preglednik učitninskega zakapa mržnje do Srbije in Ornogore. Nasprotno
goiimo živahno simpatijo do Srbije, in Srbija naj la pove svoje želje in videla bo, kakega dobrčga prijatelja ima v naši monarhiji. (Mej-klici.) Hinisterski predsednik se nadeja, da bodo tkljub ts3m težavam vspela pogajanja za sklep trgovinske pogodbe s Srbijo v korist obeh delov, ter je eaglašal, da hoče monarhija živeti v miru in pi-ijateliitvu z vsemi balkanskimi državam*. Monarhija hoče na Balkanu imeti le odprle vse možnosti kulturnega delovanja. Zato moramo priti dn ?o-voljnega sistema trgovinskih pogodb z balkanskimi državami. (Živahno potrjevanje), celo ako treba žrtev, ki to v<ekakor manje občutljive nego vojna ali pa neprestana priprava za vojno.
Ministerski predsednik je zadovol:st«onj konstatoval, da se je sklenila trgovinska pogodba z Rjmun3ko ter je izjavil: Iz nedavno minile dobe moramo pred vsem crpiti nauk, da ie le popolnoma oborožena, na visoČini časa stoječa armada pravo jamstvo za ohranitev miru (Pohvala), radi česar je vsaka žrte7 za stvarno oboroženje vojske docela prodiktiven strošek. (Pritrjevanje ozirom-A mej-klici pri mladoč^ških raiikalcih in socialist.bi. Povsem tuji doktiinarizem antimilitaristov seje tukaj na živi re*ničnosti razbil. (Vih«rna po-
na 3 mesece težke ječe; Lušin, mizarski poacočnik ca 3 tedne navadne ječe; Žiga Vo-dušek, odv. koncipijent na 2 meseca ječe; Bukovnik tiskar na 1 mesec ječe; Leben, mizarski učenec na 1 me«ec težka ječe; Cerer na 10 tednov ječe ; Štrus postrešček na dva tedna tedna težke ječe; Lovšin na 3 tedne zapora ; Škof na 2 tedna zapora ; Kozinc na 5 dni zapora. Drugi obtoženci so bili oproščeni*
Za narodno sporasumljenje v litri.
DUNAT 27. Vlada namerava sedaj, ko J je rešeno jezikovno vprašanje v Dalmaciji, podvzeti korake za rešen je jezikovnega vprašanja v Istri. Glavna teškoča ubstoii v nerazmarju, koje uvidevajo tudi sami službeni krogi, da je namreč hrvaško. oziroma slovansko prebivalstvo v Istri v večini, mejtem ko iesajo v deželnem zboru Italijaui večino. Baje namerava pozvati ministerski predsednik B.enerth na predhodno konferenco dr. Rizzi-ja in dr. Laginjo.
Dunaj 27. Glasom brzoiavnega poročila sta vojni ladiji „Cesar Karoi VI." in „Zenta* pripluli v Pirej.
Potsdam 27. Prestolonaslednik V.ljem
Potsdam.
se je danes opoludna z Dunaja vrnil v hvala, Prigovori čeških radikalce?). Zi-u:e:se
»srednje evropejske armade so iu ostanejo nai
Katanija 27. Angleška kralje-a dvo- bolje jamstvo za mir. (Ž:vahna pohvala). V
jica in ruska carica-vdova so = uri zjutraj odpotovali v Palermo.
oo S. J oiodepolni dobi se je pa tudi pokazalo, da ! se je napravil mest preko vseh breinov strankarskega nasprotstva. čim je za klica' ce»ar in je bila domovina v nevarnosti. (Živahna pohvala). Z enako odlcčnoitjo sta se postavila ua stran krone obe državi monarhije. — Minister je omenil, da je v toj dobi tudi državna zbornica pokazala svoj patrijotizem. (Živahno pritrjevanje). Ministarski predsednik je rekel, da apsluje vlada na zbornico, na* najprej reši st?ari. ki so v z?ez z anekiiio. potem naj reši proračun. Kagiašal je tudi važnost iu nu nos; reforme poslovnega reda. Ljud»ka in državna potreba je. da se
Avstrijski državni zbor.
DUNAJ 27. Danes je bil zopet otvor jen drčavni zber. Ko sta prišla ministerski predsednik Bienerth in minister za unanje stvari Haertel v zbornico, so ju Mladočehi vsprejeli s „foi-klici". — Predsednik se je v svoiem nagovoru spominjal umrlega po»lacca dr. K t'-1 tana. —
DUNAJ 27. Ko je bila ob 1. uri popoludne zopet otvorjena seja je prediednik dr. Pattai podelil besedo ministerskemu predaed-!	.
; oiku baronu Bienerthu, ki je v svojem go- ugladijo narodna v zikofna na.protstva. Miren voru omenil, da je bosansko vprašanje rešeno notranjepolitični raz*oi zahteva, da se po-in da se je posrečilo ohraniti mir, na čemer ravnajo jezikovne narodne preporae točke. I se je zahvaliti miroljubnosti vladarjevi. Tej Minister je omenil, da je prišlo v Dalmaciji miroljubnosti krone io vodilnih državnikov da do kompromisa med Hrvati m Italijani. To i se je pridružila odločnost in dosledno poito- je nov dokaz, da ne nn-mo obupati na re-panie mimsterstva za unan e stvari. Tako < Sitvijo narodnih sporov. Treba je iskati zbli-poliliko ravnegi pota in pravtce, je nadalje-! ževanja. Zato je vlada prišla pred zbornico val miniit. ored«., je zamogla zasledovati le I a konkretnimi predlogi glede Češke. O tej država, ki je dovolj močna, da izvede svojo! priliki mora mimsteraki predsednik z vso dobro stvar ob vseh okol ščinab. Ta samoza-! odločnostjo zavrniti trditev češ da je so-ve-t jakosti je pa v naši vlaški moči in vj*ražnik češkega nsroda. Ministerski predse 1-zaupan u na naše zveze. (Živahna pohvala.) I nik apeluje nujno na obe narodnos na I-.lasti nam ie stala zvesto ob strani Nemčija - Češkem, naj se spora'umete in na; pomislite, (Živahna pohvala. m*i-klici pri čeških rad:-1 kai bi postala oba ta naroda, ako se konečno kalcib) Nemško-avstrijska zveza se je pokaposreči, da se k poravnavi unanjih homat.j zala kakor posebno močan instrument v evrop- pndiuži notranji mir. (Živahna pohvalah skem koncertu, in kakor je bila že 30 let Ministerski predsednik omeni važna vpra-najvspešneje jamstvo miru. ohrani to nalogo šanja zavarovanja za starost in onemoglost tudi v bodoče. Tako zamoremo mirnega srca kakor tudi zboljšanja gmotnega stanja dežel-in mirne vesti pričakovati nadaljnega razvoja nih blagajn in obžaluje, da pogajaiju v stvari na južnovztočni meji naše monarhiie. bančnem vprašanju niso doilej dovedla do
Ministerski predsednik je nagtašal: Giede nikakega rezultata. — Konečno izjavi gmot-Turčiie, ki je vnovič postala pozorišče resnih nik. da so zadnji dogodki dokazali, da je ; dogodkov, nimamo nikakega povoda, da se naša monarhija evropskt potreba in da je umeša-amo. Kakor doslej gojimo željo, da vidimo ! potrebna za vzdrževanje evropskega r,kvco-otomansko državo kakor močno in samostojno težja. — V zadnjih H meiecih smo vrgiprv: državo in vsi politični kregi se strinjajo v od sebe vso malodušnos*. Vlogo države, ki tem, da po močeh povspešnjemo obnovljenje se trudi za cilje drugih, mi odločno odkla-'iu ojačen e TurČi-e.	! njaaao. Videli smo, kako maionkostne so
Iz mincle kampanje se ločimo brez notranje težkoče, kadar zadeni klic po bra-
l -h.
PODLISTEK.
\1 mladih letih.
15
rvrasen bi se mi zdel boj pi rede 6 priročnimi silami na kaki visoki gori. Vse naokoli se bliska jn grmi. ropoče in dež liie... To bi bilo nekaj za srce...
Ljubim naravo ! A že večkrat sem premišljevala. kaj naibolj. Morda cvetlice? Ze-;ene gozde... pisane travnike... orjaške veli-sane — gore... morda mehki, čarobni cefi:-ctk... potoke... stude:.čke... jezera... morja... sdo ve ?
No. sicer je vseeno, vse je narava, kar ljubim. Izmed rož imam cajraie vijolice. Na to nageljčke in gorsk< cvetke, l udi moj papa ho ljubili te rože najbolj. Za danei dosti ' Piši kaj kmalu !
Lahko neč !	kitis."
_No koliko tisoč poljubčkov Ti pošil a pc/diav '?* je prekinil Bogataj Andreja, k. j® molče zri pred-se... Držal je list v rosah in roka se mu je tresla. „Kje je v vsem pismu besedica ljubezen! Velikokrat je notri: se n ?, kakor da pravi: vse ljubim — a
Tebe — kje stoii to ? Samo ob sebi je umevno ! Teli to ki uč. ki naj odpre uganko Da, to je! Sajje«endar eamo oh sebi umevno — kaj neki dvemim!"* in prisiljen smeh mu je šel po obrani...
„Pa kaj ne zavriskaš ?! Menda je pi»mo od nje, ker je nekam tako rožn-.to ! Vendar že ni razočaranje tu ? \u
rMolči ! Ti se...- naprej ni mcgel, kakor bi mu nevidna moč, ki se ;e lahno vspe-njala iz pisma, zapria usta-
Bogata? ga je pustil pri miru ! ^Zaliub-Ijeni se najboljše počutijo sami. ker st lahko razodevljejo vse dvome, ne da bi se jim kdo smejal.*
Andrej ie šel pozno spat — pismo mu
je dajalo toliko misliti.
* *
*
Menjavala so pisma! Vsaki drugi dan je dobil Andrej odgovor. Ni treba opisovati, kako so bila Andrejeva pisma polna strastnih besed največje in najudanejše ljubezni.-. Spomlad ie dihala iz pisem, spomlad polna življenja in puhtenja — polna cvetov in upanja. A bogme ! kakšni so bili odgovori ! Vse je bilo lepo zasukano in videlo se je, kakor bi Katica govorila o vsemogočni ljubezni: do narave, do živali, do soloca, do lune, do tihih noči, do viharjev, do neskončnega hre penenja po morju , vse. vse. vsaka beseda je opisoTala Ijubezec ; le besede : Andrej, lja-
; -
bim Te! ni biio najti v pismih. Ia dolgo, jdol^o je živel Andrej v mnen.u, da mora niti i tako, da me rda on nima prave ljubezni, ker 'vedno o nje; govori! Kdor mu je v tem !mnenju nasprotoval, tega ni poslušal; zama-šil si ušesa in se ga ogibal de?et motrov J daleč. Če mu je prijateij odkril madež, je za-imižal ia dejal v varan:u samega sebe: Ha, •nevoščl.ivi so mi! Zavidajo me! In v tem mnenju ga je še potrdilo pisemce, ki je je dobil od Katinke.
Bilo Te aprila ! Andrej je šel v bližnjo ■ vas z Bogatajem k „Liziki". BiSa je to prijetna in prijazna kmečka gostilna s svojo udobnostjo, ki jo imajo samo gostilne na kmetih po Gorenjskem. Nizka soba; strop | lesen. V vsaki steni sti po dve okni, majhni, ' toliki, da zamoreš pošteno z gla«o ven pc-moieti. V kotu na levo od vrat, skozi katere prihajal notri, stoji velika, zelena peč, naj-
I ljubše ležišče otrok in starcev po zimi. Dve, kakor sneg beli, stari javorjevi mizi in okoli njih težki leseni stoli... Ko je prišel torej Andrej z Bogatajem v gostilno, met je že le-teia preprijazna natakarica Lizika nasproti, udarila z rokama in še ni rekel Andrej, dober dan. mu je Lizika nagajala:
„No, v nedeljo je pa bila Tvoja tukaj ! Pa da nisi prišel !"
„No in kaj je potem !**
.J kaj ! me ženske smo radovedne! No,
pa sem jo vprašala, kako si jej kaj po;-šeči !u
„In... 1*
„li je rekla: beži, beži, neumnoai Samo to je rekla l-
„L^zi, če se mi lažeš, gorje Ti !" pa se ni razburkal in nič razjezil, ni mogel verjeti. 1q vendar je pil tisto popoludne čez mero, kakor bi hotel v pijači neka; pozabiti...
Do večera je pil in plačeval tudi Bogataju. Zadnji mu ni omenil ni besede, da ga preveč ne »znevolji.
Pozno sta se odpravila domo7. Šumelo jima je po glavi od preobilo zavžitega cvička in Ivan Bogataj je začel peti, ko sta prišU na polie.,. Andrej je molčal...
„No vendar ! kaj ne boš zavriskal ' »az. ko sem bil preveč zaljubljen — hvala Bogu. da je minilo — sem vsaj vriskal, vsaj cd ?a-četka !"
„Prosim Ta Bogataj !"
..Kaj boš proail ! Zavriskaj 1"
„Ne morem in skoro solze so mu prišle v oči pri teh besedah 1
„Same neumnosti,4 ti besedi Ti ne dajati miru ! Ni res
„Povej mi dragi," ga je vstavil Andrei. „povej, sli je možno, da je ona tako rekla ! in milo ga je prosil in s strahom pričakoval odgovora.	(Dalje.)
Stran II
„EDINOST ' štev. 121.
V Trstu, dne 2S. aprila 1909
nitu skupnih interesov države. (Odobravanje) Videli smo, s kako sigurnostjo je delal naš izborni vojaški aparat in s kako občudovanja vredrjim samozatajevanjem je ljudstvo prevzelo ca-se težko breme vojnih priprav. — VzvI5eni nauk iz te internacionalne krize je, da naša monarhija živi! (Z ■ vahno odobravanje). Zbornica je razpravljala potem malo-ruski nujni predlog za razdelitev gališkega deželnega ministerstva. V razpravo je posegel tudi ministerski pr*d ?ednik. ki se je izjavil proti predlogu,	bi bil le v stanu motiti
prijateljsko razmerje med obema galiSkima plemenoma. Seja je bila nato zaključena. — Prihodnja bo jutri ob 11. uri dopcl.
„Veleizdajniški" proces
v Zagrebu.
Zagreb 26/4. (36, dan razprave.)
Predsednik je otvoril razpravo ob 3/48. je posvaril poročavaice, naj resnično po-o razpravi. Pozvana je bila 3. obto-priča, 39-letni kmet Josip Mali-je bil obsojen radi umorstva na
to
r pogojen "	~
ter
ročaj o ževalna n a c. Priča
osem let težke ječe i a dostaia ravaokar kazin. Hipno ima rpogojen dopust". Ker ni dostal kazni, ga niso zaprisegli. Izjavlja, da »lik kralja Petra ni videl, ampak je le čul o njih. Istotako ni č u 1 klicev ,Živel kralj Peter lu, „Živela Srbi;a !a, toda pripovedovalo sa mu je o tem. Udeležil se je tudi shoda v Topuskein; čul je, kako je posl. Svetozar Pribičević govoril, da Srbi tu v Hrvatski morajo dobiti svoje pravice. Na vprašanje predsednikovo je priča izrecno rekel, da ni čul tega, kar je v obtož ici, da bi frl namreč Pribičević rekel: „Te srbske pravice moramo izvojevati a e silo, če ne pojde z lepa V svojih izpovedbah je govoril priča konsekventno o „ortodoksnih" in „katoliških", ,elementih", namesto o Srbih in Hrvatih. Med drugim je rekei, da so bile na slavoloku povodom shoda v Topuskem razobešene zastave „kraljevstva" srbskega in hrvaške zastave. Branitelj dr. H i n k o v i č : rKsko izgleda ta zastava? Je-li 3 tukajšnjo srbsko zastavo identična ?" Priča : rTega ne »em, nisem bil nikoli v Srbiji." Državni pravdr.ik Accurti: „Kmetje imenujejo tako to zastavo." f Velik hrup med branitelji). Klici: ,.Kaj vair. prihaja a a misel! Vi ne crnete odgovarjati mesto priče N& nadaljna vprašanja branitelja dra. Hinkovića ie odgovoril priča, da dobro pozna razliko med grbom kraljevstva Srbskega in
grbu
Tožencu Živkovića je predsednik odtegnil be- Samo, da mu ta sedo. ko je vprašal toženca, naj mu navede konkretna dejstva in besede, radi katerih ga smatra krivim! Iitotako tožencu M a 1 o b a b i ć u Oba sta napovedala pritožbo ničnosti. Toženec Milić se je zadovoljil z izpovedbo priče, ker iz te jasno izhaja, da so Srbi zagrešili „veleizdajo", ker so na občinskih volitvah agitirali za svojo stranko. Ko so to* ženci pokazali na nadaljna protislovja v nje* govih izpovedbah, je priča izjavil: „Jaz sem duševno omejen in ne morem reči nič pozitivnega." (Veselost). — Toženec Adam Pribičević je izjavi!, da je priča znan frankovec, torej političen nasprotnik tožencem, ne more torej pri* čati brez sovraštva. Toženec B o r o j e v i c je konstatira), da je priča sam priznsl, da še danes zna čitati cirilico in da se je prad 28 leti učil v ljudski šoli v cirilici! Sedaj pa je cirilica naenkrat „veleizdaja" !!
Predsednik je cdredil pavzo pol are.
Po pavzi. — Pozvana je bila 4. priča 29-letni dijurnist S t. Rukavina.
Toženci Petrovič, Borojević in Zivković đa so učili kmete, da so Srbi. Vsled tega da je prišlo na občinskih volitvah do prepirov med Srbi in nekaterimi Hrvati. On — priča — je na shodu v Topu* skem leta 1906 nosil srbsko zastavo. O sestankih, posebno pa tajnih, ne ve nič, razua onih, ki so se vršili povodom občinskih volitev. Tudi ni nikdar ničesar čul o Adamu Pribičeviču ; istotako ni Cul. da bi bil Sveto-zar Pribičević govoril na shodu o „nasilnem izvojevanju" srbskih pravic. Nič ni čui o žlvio-klicih na kralja Petra, istotako ni videl nikakih srbskih zastav. Res se je „govorilo" o vsem tem, ali on sam ni nič Čul in nič videl. Predsenik: „Na zaslišanja v prenkavi ste pa rekli, da veste, da so se vršili tajni sestanki!-4 Priča: „D a, a 1 i 1 e o o b-činskih volitvah!1* — Predsednik: „Rekli ste, da »te čuli veleizdajalske živio-klice ?" Priča: rNo, rekel sem le, da so mi drugi pripovedovali o tem i- Državni pravd-nik Accarti : Kateri „drugi"?! Priča: „Ne vem več kdo. T j se ie govorilo med ljudmi. "* Državni pravdnik Accurti: „Sta-li tu v Za grebu pred zaslišanjem s kom govorili — Priča: „Ne." Državni pravdnik Accurti: ,Ali se vas je doma plašilo z grožnjami?" Priča : „Ne." Državni pravdnik Accurti: „Kako pa prihaja to, da sedaj govorite vse
so potem
služba — nege. Saj prišle ravno v zadnje čase na dan afere, ki i movino. v bengalični luči kažejo vladajočo korupcijo. Frank podpira Raucha; zato pa more koncesije, ki jih ima podeljevati vlada, prodajati za drag denar — Frank! ! Ni-li to divno razmerje vzajemnosti v povspeševanje, korist na — obeh straneh ?! Stvar diši sicer nekoliko po korupciji, ali to nič ne de: saj smo na Hrvatskem !!
Princ Lichtensteiii o južnih Slovanih.
Ddželni maršal nižaavstrijski princ Licb* tenstein je imel te dni na nekem shodu govor, ki se je nanašal na Jažne Slovane. RekeF je: Mi podpiramo prizadevanja srbsko-hrvat-skega naroda, ako prav znamo, kam so naperjena njihova stremljenja. Mi hočemo osvojiti za sebe te mlade narode.
Zosmo da so tej grupaeiji protivni ma-djarski šovinisti, a s časom preide tudi to in Madjari se bodo morali podati razlogom. Mi teh zaprek ne podcenjujemo, ali duh modernosti in novih kulturnih zahtev bo odstranil preje ali kasneje tudi te ovire.
preiskavi
drugače, nego v
v e d u j e m le i o, kar v resnici vem Sam ni nič videl ia nič čul. le pripovedovalo
srbskim patriiarbartkim grbom. Na grbu j »e mu je o teh ^pojavih*. Državni pravdnik kraljevi t ra da jo bel orel, a tega a i | Accurti : „Kdo vam je to pripovedoval.' videl. Dežurni pravdnik Accurti ,,Vpra-	„Tega
Sane vendar pričo, koliko peres iusa peroi j branitelja dra. orla \u In tu »e je zgodilo prvokrat v tem i PnCa prccesu, da je predsednik posvaril državnega pravdnika Accurtija, kar je izzvalo ženci ironična „oho "'-klice. (Veselost). Na
DOaODKI NA BALKANU. SRBIJA.
BELIGRAD 27. List „Zvono* poroča, da se v prihodnjih dneh sestane kralj Peter s carjem Ferdinandom na bolgarsko-srbski
meji.
BKLIGRAD 27. — Po večdnevni burni debati je skupščina z 69 proti 30 glasom Tsprejela v prvem čitanju zakons!ri načrt, s katerim ee odpravlja olajšava desetletne davčne svobode za nova poslopja v Beleogradn,- — Skupščina je potem pričela razpravljati zakonsko predlogo gleda spremembe občinskega volilnega z&kona. Predloga ie bila vsprejeta, Nadalje je skupščina vsprejela trgovinsko deklaracijo, sklenjeno med Srbijo in Norveško.
BOLGARIJA.
SOFIJA 27. Avstrija in Italija sta le naznanili bolgarski vladi, da sta priznali neodvisnost Bolgarije. Nemčija stori to popo-ludne.
SOFIJA 27. — Govori se, da se bo na željo carjevo njegov oficijelni naslov glasil mesto „car bolgarski**	Bolgarov.**
SOFIJA — D/a dni že prihajajo v t obmejne kra]e v velikem številu turški begunci, večinoma vojaki. Viada je odredila, da
vendar ae
pa Priča: „I z p o- j zamorejo svobodne pasirati mejo
: jih mora nadzorovati, da se preprečijo agi
ne vem več M Na Sinkovića je v istem smislu : o Adamu ne ve nič, tam ni nič videl in nič čol. Ko je
med to-!P«risedn:k hjteJ PnCi na	v
vorih. je prišlo do rasburijivega prizora med
tacije.
RebraČo i a drž pravdnikom, na
a gospod Bramtei; dr. je dr. Hinković i"1 P;iča:
v 48 u-
s n krat je vorašai priča, kazaje na dr*. Hin- j tožene am	_
ki ga ie izprašava i do sedaj: .Saj! kar ie bil toženec » senatnim .klepom izklin-
Hiokovič: „Imejmo za 8 dni od razprav ter obsojen „Zato vam od- i zapora vsaki odgovor (velika veselost), kajti abiciviral ie ljudsko šolo in kako bi
kovića,
je mi
rćk»5?n jaz s
jutri
ob-
i.
uri
na
vaoi
mogei
t«
dni od
ten:i.
Prihodnja razprava zjutraj.
Pismo »z Zagreba,
Zagreb, 2t>. aprila. Po intervenciji branitelje? se je sodnemu svetniku Pavešicu,
zniki zAgreSali proti pripisati ukazona in svetnika. Više
torej cdgcvfiriati na vsako vprašanje i" Branitelj dr. P o p o v i ć : ^Nu, j drž. pravdniku ste vendar tudi odgovarjali in! ta 13 menda tudi absoiviral nekaj več, nego ljudsko šcio. • (Velika veaelost). Branitelj dr. Po po vi ć : ^Vi ste sedeli v dežeioi kaznilnici v Lepogbvi V Ste-li videli., da tamošnji kaznjenci izdelujejo narodne čutare s srbskimi napisi iu grbi?" Priča: „Da — Po neka-ter.h druzih vprašanuh bramteljev dra. P o -po viče in dra. N i k o 1 i ć a je toženec Petrovič retiektiral na izpovedbe priče, sodnemu svetniku dr.u Dež Predsednik ga je opetovano pozval, naj se Uredništvi „Pokrita" Krajše izraža, na knr je toženec odgovoril, d»že8 megeco7»edivječi in da državni pravdnik predlaga zanj smrtno kazen. „Tu te mi mora pač priznati pravica, da razveljavljam izpoveibe prič. Sicer bi se moralo d o z d e -v a t i, d a komu ni prav, ako mi — toženci — konatatujemo neresnice v izpovedbah prič.u Toženci : -Ss* iraamo časa dovoli!' Predsednik: rA prej ite Tedno kričali, da na; vendar enkrat pride do razprave !w Toženec Milić: „Da, d o razprave ! Preiskavo ste zavlačevali, razpravo pa hočete preko merepovspešiti. Mi vemo dobro,
Dnevne vesti.
odgovoril • Premeščanje na južni železnici. Gocpod Pribičeviču ^"P C i a n, pjstaini odpravnii na kolodvoru južne železaice v Gorici, je premeščen v Jurdano pri Opatiji k*kor načelnik postaje.
Iz pravosodne 3lužbe. Sodnika dr. Gvido Bencich v Puli in dr. Jiik^b Steffe v Kopru sta imenovana namestnikoma državnega pravd-jniks v Rovinju.
Vplačilnice za plačevanje davkov. Glasom jministerske naredbe z dne 19. marca 1909, 'objavljene v državnem zakoniku z dne 30. j marca 1909 pod št?. 45, se bodo počenši z |dnem 1. maja 1909 namesto rdečih vplačilnic iza plačilo da?kov in drugih javnih da?ščin j potom c. kr. postne hranilnice, bi so bile
ki je imel doslej više nad- j uvedene in dane v promet po 7 stot. z mmi-zorstvo nad jetniškimi prostori, o d v z e 1 a . ta naloga, ker je uvedena preiskava do- j kazala, da vse nečioreCooati, ki so jih pa* j
zaprtim ,.veleizdajalcem", zamudam tega sodnega nadzorstvo je poverjeno sedaj manu.
„Srbobrana*1 sta danes prejeli sodno potrditev konfiskacije tu di v rEiinostiu pnobčenega razgovora s profesorjem Masarykom. Kontiikacija se je odredila radi ».javnega motenja mira". Mnogo se opaža, da vladni list in glasilo Frankove stranke neovirano polemizirajo proti reče-nemu razgivoru ter nesramno napadajo oro-feaorja Masarvka. Posebno se glasila Frankove stranke razgrevajo proti Masaryku in ga opetovano ozaačajo kakor „Sloranom sovražnega."4
Vladni listi prinašajo opetovano članke, v katerih govorijo o možnosti aboliranja rveleizdajniškega- procesa ter tudi priznavajo to možnost. Vendar
1 hočete t o !" (Gioanje). Toženec j naglašajo izrečno, da zaustavljeaje tega
/ a k a
Živkovič je hotel staviti do toženca neka vprašanja, kar pa mu je predsednik prepovedal. Branitelj dr. Hinković: „Toženci imajo, po zakonu pravico do stavljanja vprašanj.- Predsednik : „Jaz pa ne dovolju jem.*4 Branitelj dr. Mazzura: „Saj vi menda niste izven ali nad zakonom !" Branitelj dr. Hinković: rProti temu prijavljam jritožbo ničnosti." Predsednik : „Jaz pa imam vendar pravico, da odklanjam vprašanja. S.cer pa ie to navada na vseh razpravah, zakaj nai bi bilo ravno na tej dru-
pro-
cesa ne bi se nič dotikalo pozicije barona Raucha, čemur se pa v opozicijo-nelnib krogih ne veruje. Glasom neke averzije iz verodostojnega vira je dekret za abo liranje že dospel zagrebški dežel ni vladi, ali ta poslednja čaka z deklariranem tega dekreta na — „ugoden moment-.
Naj zaključim ii z eno znamenitostjo, ki vrlo karakterizuje način, kako se je uvel „ve-leizdajniški~ proces, in pa stranke in njihove pripadnike, ki so šle baronu Eauchu na roko na tej akciji za rešitev samega sebe :n
pardon:
stersko naredbo z dne 2. novembra 19GG,' drž, zak. št. 191, pri e. k poštnih urad-.h, c. kr. poštno-hrauilničnetn uradu in pri prodajalcih poštnih vrednotn:c izdajale nove vplačilnice, kos po 2 stot.. ki ce razločujejo od starih vplačilnic posebno potem, da so b'Q7 dopisnice.
Trpljenje gozdcih delavcev v Albanci, Sep!,?inora mes=cai 1908 je naiela neka italijanska tvrdka i«trak.h delavcev za dela v albanskih gozdih in sicer pod navidezno ugodnimi pogoji (90 K mesečne plače, popolna oskrb, pjvračtio potnih troškov). čim pa so dospeli v SHnco pri Duraci, niso dobili nikakega primernega stanovanja, kjer bi bili varni pred nezgodami vremena. Ob enem.je pa lokalna oblast ustavila delo, češ, da je inozemikim dulavcea prepovedan v*top v albanske gozda. Dalodajatec ]e iz av 1 na to, da ima vsted vitavlienja dela tako škode, da ne more dalje vzdrževati delavcev. Mej tem, ko se je delodajalec trudil, da bi dobil Daknaduo dovoljenje za delo v gozdu, je |
potne stroška k delu nazaj, ali v do 3.) Ako bilo delo oblastveno ustavljeno, ima delodajalec delavce primerno odškodo?at'. To od&kodnino bi moral delodajalec še pred odhodom delavcev iz domovine položiti v gotovini na tozadevnem c. in kr. konzulatu.
Volilni odbor pri Sv. M. M. Spodnji je sklica! minolo nedeljo prvi volilni shod pri Sv. M. M. Spodnji, v prostorih tamošnjega „Konsum. društva". Shod je bil impoozantes. udeležilo se ga je ogromno število volilcev. samih domačinov, ki so pazljivo poslušali govornike. Navdušenje je bilo veliko za pr.-hodnje deželnozborske volitve in za našo pošteno narodno stranko.
Prihodnji volilni shod se bo vrSil v nedeljo, dne 7. maja. Ura in kraj se objavita pravočasno.
Zvbot zavarovalnic goveje živine. »Kmetijska družba za Trst in okolico" naznanja nalelništrom „Zavarovalnic goveje živise* v trž. okolici aastopno :
Od već strani se je ponovno izražala želja ia bi ae tudi pri nas ustanovila ,Z'?za zavarovalnic goveje živine"*, Lakoršnje vspe3n j delujejo v drugih deželah na5e monarhije Tudi 7 „Edinosti" se je že pisalo o tem. Takim „Zvezam"' ia zagotovljena podpora tud?, od vlaiioe strani. Po nasvetu vladnega poljedelskega učitelja g. Laha povabipna so vsa načeloišfra zavarovalnic g. ž. v okolici, da pošljeio Tsaka po tri svjje zastopnike na sestanek. ki bo prih. nedeljo. 2. maja t. 1. ob 10. uri predp. v pisarni kmetijske držbe. ulica Galatti 12 II. — G-ospod Lab je proučil razmere in pravila takih z v e z v drugih deželah ; n& tem sestanku t*e bodo ?retra»o vala ta pravila in skušalo se bo sestavit: sličaa pravila primerna potrebam in razmeram našega kraja. TJpair*), da ye vse okoiiSke zavarovalnice odzovejo temu pozivu v svojem lastnem interesu.	—s—
Vojaški nabori. Včer»j 27. t. m se je predstavilo naborni ioraiaiji- 170 mladeži čer. Od teh so jih 5 potrdili za mornarico, 4? z* nadomestno reservo ia 56 :yih uvrstijo pozneje v razne polke.
Narednim drcetvoier. Podpisano vabi vaj. aarodoa društva, meata in okolice, na pogovor, ki 3e bo vrš i v nedeljo, dne 2. maja *ob uri zjutraj v preddvorani „Trgovaho-izobraževalnega draštva". Razgovarjalo se bo o izletu na grob pok. pesnika Simona Gn? ^orčiča in obisku iratov ob >
Ona društva, ki se hočejo vdeleživ korporativno ali pc depi iacijah, naj pošljr .c svoja zastopnike na ta sestanek Želeti b: bilo, da bi, zraven druzega, določili tud p3smi, ki se bodo pele ; zato bo dobro, as 7 pridejo tedi gg. pevovedje,
Z bcat»kim : Na svidenje !
Prediedaištvo pevskega društva „AOiO-.
T žaška mala kronika.
Beda velemesta Predsinočsjem ob 1 uri in pol je bilo aretiranih v hlevu ui. Cjroneo št, 40 sest premogarjev, ki so bih nezaposleni in brez vsakih sredBtev. Y istem je spalo še drugih sedem ljudi, Lastnica, imenom Terribile je bila nacnanjena oblast;, ker je dajala prenočišča brez dovoljenja oblasti.
3ruga iretacija. Vsled zahteve tuka-šnjega deželnega sodišča je bil včeraj aret: ran v avojem stanovanju v ul. ilontecchi šr. 3 Trikrat kaznovani Vida-i. ki je osumljen da je zabol v srce onega Cimolino, ki so mu na tak uspešen način zašili srce v bolnišnici.
Poskus samomora. Ob jri zvč. se ie včeraj vrgel kočijaž Viktor (viraldi, star 2'» let, v morje pri nabrežja Mindr^u. Dira pilota s pomočjo dveh iiaaačnih straž sta m»a deniia izvlekla iz vode, ko *6 je potaplja. Giraldija so potem poneeti na r.osilih v bo: nišnico. Zli se, da je ljubezen bila vzros temu koraku.
Kol&dar in vrsma. — Danea Jane^ od križa sp. — Jutri : Peter sp — Temperatura včeraj ob uri popolcdrn -f- 22*c Cels. — Vreme včeraj lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtsrtja oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče '
Trscaika gled&LLidfe
POLITEAMA ROSSETTi — Dane« večma delavcev obolelo za malarijo ter so se j opereta „Valčkov čar"*, morali vrniti v djmovino in so medpotoma j FENICE. Danes zvečer se ponovi to. trpeli velika pomanjkanja. Tudi oni delavci,! ljubka opereta ^Kristina gozdna čuvarica' ki so ostali zdravi m ki so začel: delati (Forsters-Chrijitl).
potem, ko je bilo delo v omejenem obsegu.; EDEN. Še malo dnij bo sedanji 7§porei. dovoljeno, so se čutili zelo nezadovoljne. V soboto se bo proizvajal nov, zanimiv
Za slučaj, da bi «e zopet nabiralo de- vspored Danes tudi preditava. lavce za Aibanijo, opozarjamo, da bi bili ti; delavci zaposleni večinoma v zapuščenih in neobljudenih krajih, kjer v najboljem slučaju , o n e h a v a mrzlica še-le meseca no-
• .i č e ? Branitelj dr. Hinković: ^Ker i Aehrenthalove politike — pardon: avstro-ua tej razpravi tudi obtožnica in j e I ogrske monarhije, (klavna priča proti sploh vse .drugače"!!	obtoženim Srb^m iz okraja Verginmost je
Na nadaljna različna
teije* in tožencev je priča bcležnice. Branitelji so
^ma da si je to beležil t Tidel, da je to, kar so storili toženci, perjeno proti viadi barona iem si zabeležil, to vse
ko se mi bo zdelo to primerno.
vprašanja brani-1 imel biti neki Jura) Babic, pek in — velik čital odgovore izjFrankoveu v Toouskem. Bil je tudi ga vprašali na to. j pozvan na razpravo. Posebni razlogi pa so menda prisiuli, da je odpotoval iz Topusks... ne v Zagreb, ampak.... v Ameriko !! Ta beg je mala senzacija, kar najbolje ilu»truje ljudi, ki služijo Franku in s tem tistim eksponentom Madjarov, ki ]iai Frank — tudi služi!
Priča: „Ker 3em na-
Raucha in to
morom ovaditi,
P
vembra. O kaki zdravniški pomoči za slc£aj bolezni seveda ni govora. Ako bi se pa domači delavci vendar odločili, da gredo v Albanijo, nai poprej sklenejo pismena po* • godbe, v katerih naj bodo obseženi sledeči pogoji : 1.) Sa preje, nego dospejo delavci na lice mesta, imajo biti pripravljena stanovanja, ki bi iih priznal za to določen, laupnik (n. pr» c. in kr. konzul), da odgovarjajo zdravstvenim zahtevam. -.) Delodajalec ima za slučaj obolelosti delavcu plačati prevozne stroške do bližnjega mesta, stroške sa hrano, st&!i^Yaajet zdravljenje ter sploh w oskrb,
Druš+vene vesti.
Členi »dseka za fanfaru
so napra&eni, da se gotovo vdeleK vaje, ki se vrš: nocoj ob uri v gostiln; g. Kosič-a (ul. Belvedere 17). — Došli so inttm menti. zato so vsi gg. čler*. odseka uljudno naproaeni da se vaje gotovo vdeleie. Kolesarski rZdravo!"
Vodstvo
Redni občni £hor telovadnega društv«. „Sokol- v Trstu se bo vršil v soboto 8. maja t, 1. ob 8. uri ia pol zrečer v društ*?cii:
V Trstu. 28. aprila 1909
EDINOST" št. 121
Stran III
->rostorih se s'edečina dnevnim rodom : 1. Nagovor staroste, 2. tajnikove poročilo, 3. blagajnikovo poročilo, 4. poročilo pregledo* vaicev računov, 5. volitev novega odbora, 6. volitev odposlancev na občni zbor Slovenske Sokolske Zveze. 7. določitev prispevkov členov z& leto 1909, 6. volitev odbora za prireditev velike sokolske klavno »ti na Opčinab dne 4. julija 1909, ia 9 slučajnosti.
„Čitalnica4 pri Sv. Jakobi, da: maja pripravljalni tečaj za vstop v orkester in to brezplačno. — Sprejme se v&akega, ki se je že učil muzike. Objaviti se je pismeno ali pa osebno zvečer v društvenih prostorih.
„Čitalnica4 priredi dne 16. maja prvo < pomladansko vrtno veselico z bogatim vspo-j_ redom v prid otvoritve javne knjižnice, za kar se že sedaj toplo priporoča slavnemu občinstvu.
ruto. ker rujav sok
drugače dospe pri mašenju oni v vino, ki vino le kvari. Da se steklenice laže zama5;, naj se zamaške na dolnjem koncu nekoliko prišpiči z ostrim nožem. Ko se jih je z vso močjo z roko potisnilo v vrat steklenice, naj se za-mašek preveže z vrvico ali &pago navskriž tako, kakor se prevezujejo zamaški pri prc-sekarju in šampanjcu. — Steklenice ni treba
otvori prve ! Pečati*- t, .
Na steklenice ali košček
naj se papirja
prilepi končno in napiše nanj
Nar. delav. organizacija
etiketa tako :
Vrsta vina :
Ime ia preiiiziek pridelovalca : Bivališče : Obč na : Dežela : Vino pošli te podpisanemu društvu do 15. maja t. 1., da odpošlje skupno vse zbrane ■ pokušnje na Dunaj.
Sporoča se Vam obenem, da se Vas je Žtf prijavilo vodstvu društva za varstvo avstrijskega vinogradništva v Kremsu.
G.riško kmetijsko društvo.
*k nrad durmi'	Kmečka banka v Gorici, Na ta zavod
maJmjK J® P	. dovoljujemo 6i opozoriti cenjeno ohčimtvc.
Kakor lamsko leto. pripravljamo se tudi; Zavod, kakoršnega Slovenci do sedaj še le:-os, da na slovesen način proslavijo ta j	imeli, je „Kmečka banka* v G urici,
delavski praznik m s tem manifestiramo. j|aogo ^ bl) nai^iilcr, da so te besede le re-svoj o solidarnost z delavstvom vsega sveta, j kjama saj jmam0 $e „ljubljansko kreditno V to svrho Vas vabi podpisana na živo ag - j banko4 ia imamo „Jadransko banko" v Tr-cacijo. Pomen 1. majnika je pač tak, đa! stu> trditev, da nimamo jedoakega zavoda, zahteva, da vsaki zaveden delavec stori svojo , je laž in kdor tega ne verjame, ae ve. kaj doižnost! Vspored slavnoiti bo bledeči: jjQ banko.
I.	Veliki mani: estacijskij Resnično imamo Slovenci v zgoraj onien-shod, ki se bo vršil v gledahšČDi dvorani uenifa dveh ZiVodih d;e krasQ0 u,oevajo£i
„Narodnega doma"' v Trstu, točno ot» 1". !fcanfeit vendar pa niata pristopni vsemu ob-un predpoludne z dnevnim redom: 1. Pomen j činst?11| oaobito ne malemu kmetu in malemu 1. majnika za slovensko delavstvo v Trstu — | obrtniku. Delničar teb zavodov je postal govoril h) tov. dr. J*«p Mand ć. 2. fclučaj- j labko io oci ki je razpoiagai za časa usta-
..... ! novitve nairnanje s K 4^0*— gotovine. Do
II.	PopoiuJlne: obS.'un odi,od izpiedj^^ gtft oba omenjeaa zavoda tako
na čelu s u
Naznanilo.
Meščani !
Žalostno je sicer ali resnično dejstvo, da se vsi oni izdelki, ki re? zaslužijo vsestranskega pripoznanja od strani občinstva, ponarejajo Od take
vrsti ljudi, ki si ne vedo poštenim potom zasluž ti vsakdanjega kruha ter iščejo vedno priliko, da si dobre izdelke ponarejajo. — Čudoviti vspehi
Fiilmincimicida [kiflinfza iinirčevau;e stenjc] so dov^l:.
——	tu(j1 cj0 teg;a [m m moglo se zgodu:
drugače], da so se našli taki zlobneži, ki izdelujejo pod tem imenom drusr ničvredne izdelke.
Pri vsem tem pa se ,FULMINCIttlCiDA" ne boji nepoštene konkurence onih, ki se nazivljajo izumitelji, ker je naravnost nedosegljiv.
Pri vseh teh mahinacijah pa ostane neizbrisljivo dejstvo, da je , FULM NCIMICIDA ' po tako kratkem Času vzbudil toliko nevošljivosti
in
hlepnosti, ter prisilil mnogo njih do ponarejanja. To pa treba pripisovat'
dobrim lastnostim tega izdelka, ki je neizprosen sovražnik tako nepotrebnih živalic kakor SO Stenice, in veliki uporabi istega.
Tedaj pozor meščani na falzifikacije in poimredbe te^a. izdelka. Za-
htevajte vedno od mirodilničarja pravi	FULMINCIMICIDA
<5tane j steklenica
KB. PREPRODAJALCEM POPUST. - Iščejo se zastopuiki.
k:
m
J. de Bla§i
edini koncesij on Iranec, ulica Nuova 45, Trat
IE
3
ob 3. '-uri r Narodnega doma14 v Trstu z ^cdoo v »Narodni dom*4 pri Sv. Ivanu, kjer bo ob 4. uri popoiudae vršila
Velika delavska a 1 a v n o s t.
V veliki dvorani: P.'es. Srcbodna z&bav«. Vstopnina k slavno3ti 41 stot. ; k plesu 60 5^01* Čisti dobiček ie namenjen našemu liitu „Narodni delavec".
Tovariši! Udeležile so v*i te slavno j ti ~ a rika !
Narodna ceiavska organizacija

krasno raziila. da je pristop še tež i, ka;ti se kurz delnic je rslad lepega napredka zavodov • rapidno poskočil in to za eno četrtino tred-i aosti.
Da nižjim slojem v gospodarstvu, cb.ii ali trgovini ni možno pogrešati «vote, je j umevno in to so nekateri gospodi« uvid?li. | ter as odicčiii, da ustanove banči zaTca, ki j bo doitooen tudi tem slojem, osobito m sleti, u : kmetu, obrtniku, trgovcu in delavcu.
Da je zavod ua najtrdnejši podlagi, ; pričajo že imena gospodov, ki so ga ustanovili in ieicpr: dr. Alojzij F r a a k o, odret-nik in veleposestnik v Gorici, I >an S a u-
Poskusite Fi-GOVO KAVO 9f najzdravejši kavni pricatek. boljših prodajalnicah. =
ki je naj- , finejši in : Dobiva se v vseh i
slovenski ceniki

dvokoles. š val. In kmet. strojev, gramofonov Envsakovrst. piošč. ^ itd. franko. Izvršuje sa tudi po-
pJ0avvep^; 3a?jeiu, §orica

ftajvečja zaloga stekla in porcelana
domačo rabo
•••
i.
Darovi. Skedenjski podružnici družbe av. Cirila :s Metoda srb. ddrovaia Suman .Toaip in in i g. vcippcsnsrcik * Biijah, Ignacij K r i ž-[ ebovin Anton py K 2'— »i. Onxio 'iaiovai; ra ^ a cadućitelj v Dorabergu, Fran O b 1 j u« j K. — Na tibćn<,ru zboru sied. podružnice bek velepostnik v Krasnem, Alojzij B a c-se je nabralo med zborovalci -7 kr.n pel j pcjse.tnik v Pcdgari, Antun Miku ž,!
stot.
Moški podružnici
Me:oda v Trstu so
Zfcktan 5 K za pirb*, Nekdo S K, po o%m2c:. «er je držala kozarec pet minut 6 K
Li.vJ5.la !
Nabiralniki v upravi tržaške maSke -x-iružnice so dali v mesecu aprilu K Z S Etot.
posestnik :n gostilničar pri sv. Luciji, Anton j družbe sv. C.rila in Križnic, veleposestnik, tovarnar in župan j
darovali gg.: Stevo
Popolnoma konkurenčne cene.
JAKOB
za
f
in gostilne.

Vrata, vrčka štev.
HIRSCH
TRST - ulica Cavana 15
(nasproti škofijski palači) mi« Telefon 13-50 hh
v Kanalu Josip Klajušček, posestnik in
:upaa v St. Ferjauu, Fr. S p a c a p a n, po-
Gospodarstvo.
Navodilo gleie pcšiljaoiain napolnjevanja | ^jj^ca caj
vina za državno pokušnjo vin na Daaaju. Ns državno pokušnjo vin. ki se bo vršila v letocem letu, dne 13. in 14. maja na Dunaju,
S ; sestnik in lastnik opekarne v Ozeljana, Ru-' dolt' F1 ie g 1 posestnik v Pevmi, Fran Bajt, nadučitelj v Solkanu. l an K o g i o t, posest nik v Vertojbi ia solastnik opekarne v Bukovici. Opozarjamo občinstvo tem potom, da pristani v največjem Številu k temu zavod •. N ti kmeta, niti obrtnika, niti delavrv, bi ne bilo, ki ne bi bii čle~.
| tega zavoda
Banka daia pojasnila vsaki dan. izvzemši J nedelie in praznike, t svoiem uradu v Gorici •
me poslati vsaki avstriisk. vinogradnik vino, j ^ Palač& ^6m3'.°t 8* r PredPoiudae r	-	n	1 do 1. ure popoludne, kakor tudi pismeno.
Deleži so po E 2 in K 20, tako, da za-
.	-i« more postati deležnik vsakdo.
V pokušnjo se bodo vsprejemula le Oržavni kreditni posti in provincijalne
zdrava in pristna, bela in črna, a tudi rdeča bankBj _ ZahteTaf ki ge v zada i čas Tedno
ila ali Silher, ki so b:ia napravljena cd ene jgla(jaejG ogiafirt radl aoa0io,anja deželnih za-saraejrste grozdja.	vodov {q aIičaih iiaJ provi, cijalcih bank aa
vin iz razni b vrst grozdja in onib, ka- (tiaancijeinih poslih države, bi se imela upol-ze::iL se je dodai sladkor ali se jim je od- ai:i v nedalinem časo. Dosedanji modus, po LeJk kisiiaa, ia vin, ki niso popolnoma katerem so bili prednosti, spojene z držav-LG^rela, se n9 sme poslati v pokušajo.	:nimi posli, pristane samo malemu delu du*
Od vsake »rste vina je poslati v po- uaj^kib bhnk, se ne daia nadalje vzdržati z su&nio 3 boteljike — z tsebino po tričetrt ozirotn na spremenjene razmere v parlamentu,
r
;H i=I ii
AMERIK. ZOBOZDRAVNIK
Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17
od 9—1, 3—6	od 9—1, 3-6
Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah.
UMETNI ZOBI v ziatu, kavčuku z ozobao ploščico ali brez nje po amerikaa. zistemo in po lastni patentiram inetodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija.
Izdiranje zobov brez vsake bolečine.	-- Reguliranje slabo zraslih zobov.
12-letna praksa na klinikah na Dunaju. Berolinu, Lucernu in New-Yorku.
;e ]e
ieirk od
sam pridela!. Vis3ki zndnje trgatve.
mora biti pri-
r.ra. Bela vina naj se polni v renske (Rhein- kakor tudi v skupnosti avstrijikega bankar--ein rfasehen), črna pa v bordo steklenice j	i	==• j
Bcrdeau\ f oseben).	I Zeljiščna juha V spomladi tiabere se;
Preden se steklenice polni, naj se jih ! jagodovega perja, divjega kisavca, jako mladih ti prej znotraj ia zunaj dodobra osnaži. V to kopriv, perja marjetic, rmana in greckuljice. vrbo naj se najprej izmijejo prav dobro z Pcšč.ca teh zelisS zadostuje za krožnik juhe.
parkrac s mrzlo vodo. Zeltšča hq dobro operejo, iako fi »rečejo
Rodolphe Hoos, Trst " V"" 3&m
' Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. "
g.	posebno za žage na paro in mline. ^t
a Bombaž za čiščenje strojev, m
TELEFON 11-45.
iS
^orko, potem pa &e
< r se nahaja v steklenici prisušasa, zisa--&na nesnaga, naj se dene v steklenico med -sejem nekoliko peska iu kopriv (cikar pa r.e svinčenih krogljic). Ko se je stakieaice opralo, postavi uaj se jih na glavo, da S3 „acedijo. Kadar so se oiušile. na; se jih jp.akae nekoliko z vinom, to viao zlije iz «:fck!enic ia jih potem napolni ter tskej t&io posebej, ko je polna, zamasi z za-j o . J kom.
Da ne pride vino preveč v dotiko z -rhcom, poioi naj se steklenica a pomoto »cavćukove cevi in sicer vtakne naj se g>:nji konec cevi vsf.i 30 cm globoko t vino,
ter dobro ukuhajo na vodi m rabeii m Cerfi. Ko je ;uht s'iuhana. «e osoli t?r pretoči skoz: rumemak.
od ff.
dolnji konec vtakne naj se pa celo do dna steklenico, tako, da se polni stskle&ico od ipedaj navzgor. Kajti če se vino *peni. pride orereč ; z zrakom v dotiko in prej čiito in ivetlo, postaja nato k&lao ali motno. Stekle-m b. naj se naporni z vinom tako, da ostane la^d vinom in zamaškom prav malo praznega < prostora.
Zamasi naj se steklenice z novimi in ; Pravimi (ne črvivimi) zamaški. Zamaške naj I se vrže poprei v vrelo vodo. da se spravi j ruiavina iz n,ih ia nato naj se jih vrže v i vrelo vino, da se ovinijo. Preden se zamašek [ ;orme v vrat steklenice, naj se ga prav 1 oebro otisne in obriie s snažno cunjo ali1
DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE
ulica Sanita 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes 28, t. m.
do 12.
Biagaja* Št. 3, glasovir, decimalna tehtnica s utež^mi, voziček na 2 kole*i. gum. pudkove za konje, gum. plošč za motnciklje, j ie«ene pisalne mize, omare, mize, cb ffmierj, nočne omarice, stiskalnica za pisma, stekleni jedilna miza. steklena omara, Stoli ce: trumeau in steklena kuhinjska omira. volneno blago, satin za pcdrlake i o prevlake ! za divane.
Zdravljenje krvi
Ćaj „Tisočerni cvet4* (Millefiori)
C isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem. če peče v želodcu, kakor proti slabemu praha višnju in hemeroidam. .Teden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani v lekarni
Fraimarer Ai Qie Hori' Trst, Telila trg
Vsled preselitve
daje tvrdka pohištva
IGNAZIO
trst, ul. Cflssa ii Risparmio 5
posebne popustke na stalnih m« nah i. s. po blagu.
Na željo se kupljeni predmeti pohrani j o do mes. avgusta
IV
..EDINOST" štev. 121
V Trst«, 2S. aprila 100!)
Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. *t s j S- Kogl
Hotel Halkstvi
B
in me boda morale velike državne finačne za morem o izpodrini tujce z veth poric'j v o;e:tci;e v nedaljni bodočnosti iz»rševati 60- naši domovini, a z demonstracijami nikdar, otl varnem provinc;:. Inih bank, V druzih de- Manje bobnečib traz, manje šumnih prireditev, žeihb ae vrše take operacije države a pomočjopa več vttrajnega dala: to Daj bi bilo e ti:ih zavodov, ali ob i zistecciji večih pri- geslo vseh Slovencev! vatmh hank. Vlada se zato ne bo mogla Kranjski deželni šolski svet. Cesar je dr go upirati pravičnim zahtevam provincijal-, sackcijomral od deželnega Šolskega sveta tih bank ter se more pričakovati z gotovostjo, sklenjeno spremembo § 20., zakona z dne 9. čk bodo važneji zavodi, posebno če&ka, gali- marca 1879., po kateri »>e spremeni sestava ška deželna banka, Živnostenslra banka in I kranjskega deželnega šolskega sveta, druge, pozvane od ministra financ!	--
rs sodelovanje ob bodočih finan-	VGSti IZ KOTOŠICG
c i i e 1 n i h o p e r a ci j a h d rža v e.	,
Električno železnico okolu vrbskega
Vesti iz Goriške. |
Umri je v Grorici vitez Al. B o s i z i e-T1 urberg-Jungenegg, ki je bil cd I. 1888 do IJK'1 vcditeli okrajnega glavarstva v Gorici. Star ie bil 73 let.
Ogenj v Lokvi. Dne 25. t. m. ob 9. uri it pel zvečer je preplašil naenkrat, mirno spjif&jcče, plat zvon8.
Od vseh strani, kjer si gledal v sredino vs&i. se ti je zdelo, da gori cerkveni zvonik, al: čim si prišel v bližino videl si tri slanina '.e strehe, ki so gorele, kakor bi jih polil s petrolejem. Eden posestnikov si ni rešil razun družine in živine prav ničesar — pogorelo mu je vse do tal. Dvema je pogorela krma in >,kednji s kmetijskim orodjem. Z veliko težavo so ogenj omejili, da se ni .prijel bljižnjih poslopij, ki so tesno na kupu. Škode se doied&j še ni moglo preceniti, pač pa je uu-nc. da so vsi, čeprav ne visoko, vendar pa Tfnj zavarovani. Pohvalna se v^dli c. kr. dv. uslužbenci kobilarne iz L pite, k; so takoj prit.teli na pomoč z brizg«!no ; tudi domače ljudstvo si je prizadevalo ia cuitjite? straš tega eiementa.
Vrrck temu groznemu prizoru je doslej ie i ezcan. Bodi premalo previdnosti, bodi iai-komiseljnost — nesreča je velika, nevarne st je pretil« vsem sosedom! — Edina sreča je bila, da ie pihljal labek vetrič ravno v s.ran, kjer ni bilo poslopij. Priporočati je prizidetim zavarovalnicam, naj čim bitreje cer i o škodo in izplačajo zavarovane svote.
Ustanovni občni zbor „Županske zvezeu krašs;h županov in podžupanov, se bo vršil dre 2. iraja t, 1. ob 3. mi popoludne v Du-?o>l'ih v prostorih gosp. A'. Tavčarja se sit d- č m « sporedom : 1. Otvoritev, 2. Preči-tsrije i a znanje vzetih prnviJ, 3. Volitev odbora. 4. Razprava o ustanovitvi rVicarske zt druge' in 5. Slučajni predlogi.
Pripomba. Na ta velevažni sestanek so uljudno vt hijeni vsi gg. župani in pod žorar) Sežansko-kcmen»kega okraja. Dobro deši: pa tudi obč. svetovalci in vsi somišljeniki ^županske zveze" in vinarske zadruge14!
r Narodna Čitalnica" na Knezi in v Pod-nelcu dre 2, maja 1909 veselico z nastopnim \&pored<m: A) Pied veselico: 1. Pozdrav dc-šbh d:uštev m gostov v spodnjih prostorih tcvarte. 2. Slavnostni cbhcd z godbo izpred tovarne čez Knežo. Ilovico v Podmelec. 3. Odmor. B) Ohcijeina veselica: 1. Jakob Al až: rDcmoviniu, poie združeni mešani ptvtVi zbor „Čitalnica na Ene^iin v Podmelcu". 2 H. Voiarič : rDivj& rcžica*, proizva;a ierfiki zbor se tpremljevanjem tamburaškega zbrra, t boje r Rokodelskega bralnega društvaw iz Tolmina. 3. Igra : „Cigani", predstavljajo člani rNarodne Čitalnice na Kneži in v Pod-Bfltu", 4. F. Bazin — K. Bendl: »Križari na morju", veliki meštni zbor, poje pevski rb r .Rokodelskega bral. društva" iz Tolmina. Po veselici ples in svobedna zabava. Začetek A ob poiu peti, B ob 8. uri zvečer. Pri ob-beču in plesu igra siav. sokolska in vet. gccba iz Prvačice.
Vesti iz Kranjske.
Nemški strahovi. Iz Ljubljane: — Predi Ijubnanfrbo deželno sodnijo se vrši sedaj raz-! prsTfi proti onim Siovencem, ki so ob sep-; Umberhkih degodkih sodelovali na snemanju: ntii ?lrh napisov v Ljubljani, oziroma, ki so' po državnem pravdniku obdolženi, da so so-' delovali na snemanju. To je seveda najlepšaj pnlika za ljubhanske nemškutarje, da se enkrat pokažejo. Kakor pnče je bilo zaslišanih vri'a znanih kazinotov. Seveda gledajo, da bij ■ svo imi i/povedbami obtožence kolikor' n cžoo .zašili". A pri vsem tem se vedejo tnni sicer naravnost izzivalno. l)a-si bi bih 1 a reli že davno lakote poginiti, ako bi ne znali slovenski, vendar pred sodniio nočejo gt vr.riti sloven«ki. Seveda vlada radi tega v j Ljubljani veliko razburjenje proti tem Nemcem. V ada se boji, da ne bi došlo do po-BOMiih demonstracij, pa je zato poklicala iz vs- dežele orežnikov v Ljubljano, da bi čuvali Đ<cn*ke bajlovce.
No, mi menimo, da bi ne mogli storiti: ljub. an«ki Slovenci Nemcem in vladi nobene veoo ljubavi, nego če bi v sedaniih časih za-' fcei 'kmenstrirati. Dosti naj bi bilo žrtev! Z demon»traciiami ne pridemo do cil-h Z delom, dobrim in vstrajmm delom
da tako povz-jezeru in tu;ski
jezera nameravajo zgraditi, dignejo letovišče ob vrbskem promet.
Celovški župan odstopi. Celovški žurtv Neuner namerava v kratkem odstopit'. Dokončati hoče prej le š? nekatera rajvažaejša že pričeta dfls.
V Beljaku zelo hitijo s prezidavanjem jnžnega in državnega kolodvora. DeJ»li so tudi po zimi vkljub silnemu mrazu. Upajo, da bodo do 1. julija, ko otvori;o tursko železnico, s prt zidavo gotovi.
Skriptorjem na celovški študijski knjižnici je imenovan dr. Teodor pl. Strt stil, do-sedaj amaonensi« na dunajtki v.eučiliščni knjižnici.
Ubilo je v rudniku v Piajberku rad Beljakom kamenje mladega de!a?ca, dva druga pa je poškodovalo.
Električno razsvetjavo dobita Otok in Vrba. Otok bo plačev&leza to celovški občini deset let letnih 2C00 K, Vrba p. se je zavezala. da bo plačevala skozi 16 let ca leto 15 000 K.
pri postaji Repentabor je na prodaj. Več se izve pri lasmiku, Josipu Čebule v Sežani.
istrskega terana po 24 kron rcd 56 1. naprej se \dobi pri Jožefu Čebule v
799
Hiša z vrtom
Zaloga
Sežani.
Kulot „Pri treh prijateljih" v Gorici se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom.	577
slikar - dekorater se priporoča slavn. občinstvu za v to sv.ho soadajoća dela. — Via PaMjuale Re-voltella (Rocol 727).	791
Gostilničar
Roman Roncelj
Odda se
takoj v najem gostilna na deželi. Naslov pri Ins. odd Edinosti. 793
Proda se
stavbeno zemljišče	na Greti tik glavne ceste. Tudi	na male parcele. Cena ugodna. Hinko S t i b i e 1.	ulica Scoglio št Trst.	794
Praktičen
via S. Lazzaro št
vosnik za prevažanje piva se sprejme 8 1. majem. — Emil Hacker
19.	781
Kupujte „Narodni kolek".
v Velikem Lošinju hiša z vrtom etent. s pohištvom. Lep razgled na morje. Naslov pri Inser. odd. Edinosti.	785
Proda se
UlQS3 sedaj zgotovljena, na lepem razgledu s kletjo se proda ali da v najem. Naslov pri Inse-iatnem oddelku Edinosti.	795
Osmico
sem- odprl v ulici rsan Lazzaro št 22 Točim istrsko vino I. vrste. Za družine belo po 56, črno po 52 stot. — Vinko Duša. 666
i—fgTT TTTrnagrn
Aurello HerMs
Civilni geometer. — flvtorizovani zapriseženec
Trst, Corso štev. 30
■prejuie merenja, fkskorporacije, intalacljc Itd. aplofino vsa geom etriCna dela,

Večja manufakturna trgovina v Ljubljani
sprejme takoj
:-: vpeljanega potnika«
ki je zmožen italijanščine. Ponudbe na Inserat. odd. Edinosti pod „Potnik'' do 30. aprila.
Slovenci! Podpirajmo družbo
Edini v Trstu.

Edini v Trstu.
Čine - Music- HaU-Mondial
ulica deir Istria štev. 6 (Hrib sv. ]akoba)
in govoreče
Od 28. do 30. aprila sledeči veleinteresanten program : 1.) Rim, krasna projekcija. 2.) Švicarska straža v Vatikanu, po resnici. 3.) Izven vsporeda : Krasna dramatična slika 4) Jeruzalemski slepec, drama. 5.) Cine Music : J. M' BALANCIE, 6 ) Ogijarjeva blagajna, korrm-no.

Prvi urad za revizijo prizive in info

v davčnih zadevah
Trst, ulica deli'Istituto IO, III., 5.
Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni. obrtni in osebni davek; preskrbuje
prizive proti pretiranim odredbinam in poprešenlm klasifikacijam
Urad je skrajno zanesljiy in tajen. Ooprto oo 9. ure predp. io 1, pop.
S Novo pogrebno podjetje
Pisarna in prodaialna Oia Uincenzo BeUtai St. 13.
Telefon it. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon st 1402 Zaloga oprave ulica Maiftimo D' Aseglio it. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnije vrste r odprtih, kakor tudi r s kristalom zaprtih rozovih.
Ima bopato zalogo v*eh potrebščin zr. mrliče, knfcor : knvina-ite ia lepo okrašene ledene
rakve ; čevlje, vence iz nmeinih cvetlic, kovine, porcei&na ia perL Bogata zaloga : VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se nI bati kenkurenoe.
Za fllnčaj potrebe se nijudno pripciočaro HENRIK STIBELJ in dra&i.
m
■	■■■■■■■■ scnniisi BI
° Restavracija : Alla citta di Frrncoforte, Trst S ul. Holin Plccolo il M
h ■ ■ s obbbb b ■■■■■h23s
I	KOSILA in VEČERJE
v abonementu in alla Charte
Kosilo in večerja, mesečno K 40-— ___ .Samo kosilo .	„ „ 1»>.—
Kg Stelnfeldsko pivo prve vrste Bi Istrsko vino, opolo, belo brt-H	žko ln itajersko.
■	fran heinr1ch.
^MM—I Mil III
■	hbbdbbbb B h i :*. » bbb£3
j8 b
s a S ■
a b a b
a m B
3 m
i n
MIM i
||i
Briunica
— TRST —
Plazza delle Poste 4
(palača Galatti) TARiFA :
□ britje brado . . . . st. -- 40 08triženje lasi ali brade ., - 60 umivanje na željo . . „ -- 50
MESEČNE NAROČNINE : Enkrat v tednu .... K 2. -dvakrat „ . . . . „ 3'—
Vsaki drugI dan .....4—
Vsaki dan : cene po dogovoru
Vse priprave se sterelizi-rajo s soparo in formaiino.
Specijaliteta tuzemskih m t nozemskih parfu mu v.
Spreime se vsaio delo te strofce.
ii
iiliii1
ini

Nova pro daj all les


G. 3Cehiaya^
TRST — Corso Ste v. 23
Ni potreono naročati aa Ir-mla URE
Mikelntile ud K 4 r.sj.re-srebrne	9
zJate	„ 26
PHSTANI
14 karatni od K 6'/» nsprei I
14 : 4i]aai. . io BUDILKE
L'Hint lutine («i K 3 SO napri1
Vrbu teg« Lokata Izbcra slatir " »rebrnih v«rtiic, uhanov Broohe* »"4.
e • *

© z &
----PRVA IN EDI Ti A ™
pisarna v vojaški stvari
•	«onc*»ljouir»u» od »i». e. k. na:n««tuiU»»
ulioa Bachi št. 12. II. nad.
JS
11
Daja nasvete in ltirorniHcije <» vnem. >t«»r se tiče novačenja in vojn^te sluf.be. In** luje in odpošilja vnako vrno tiru-enj vj-ja^kega značaja opri»4«*«nje voia-ria vaj in kontrolnih nhodov, enoletno «1» >r >• voljstvo, žeuitlte, dosezanje zakonitih ugo-i-noi?ti jile ie prerenčne službe, sprejetja ■* vojaške Sole itd — Pooblaščena je zai; pa*j atrati-e pred upravnimi oblastnijami. Posreduje v iiajtef.avne|ih slučajih. Ke Sevanje hifr<» ::« točno
URADNE UKE: Ob delavnikih od H - i?, predp. id 4.-7. pip Ob ued»ljah in praznikih ud 10-12. op

[5] m m EU d3 IED E13
Sadni Soki Ceres ,„ zabela Ceres i
so z« bolne in zdrave najboljf-a i> o * j v A e e n e j - s živila te vrHte.
NOVA MESNICA
ško meso. najfineje telečje in jančje. kokoši, vampe in zmernejših cenah.
Trst. ulica Beivedere 40
Prodaja se goveje meso prve vrste, kakor tu h osoljeni jeziki. — Vse po rntj-Udani G. a>o vrano

w

Tovane in delavnice po-I hritva i> stavbenih iztfelkov v SOLKANU pri
—Gorici. -
LwUi ikJMAlikl Ur :
Sorica. d rt kefed.. Solkan
Mizarska zadruga v Solkanu
_ ___ _________
Osrednje ravnateljstvo.
ZALOCE: SCLKAN
TRST. C»*erm* 4
zaloge:
REKA Via Pile 2 SPLIT, nanovoj obali
Brz.: ZAOKvJGA • Trti j Telef. št 1631 mterurbas i
v Soteski (Bemnj) | Letna produkcija
Žage
K 1,000.000