Janko Glaser: Avgust
ast! Odel je, kakor je priel, e bolj nem in e tri. Izginil je na dvorie, se vrnil takoj in se zopet tiho podal v sobo. Oblekel je kouh, pokril kumo in s stisnjenimi ustnicami obstal nepre* mino sredi sobe. Ves as se ni ganil. Spodaj je zaslial ropot, njene in Lukine korake. ul je, kako Zeba ihti. Njemu je hotelo poiti srce, a*"stal je trdo in uporno. Ko je vse utihnilo, se je splazil na dvorie, zavil za plotovi in s irokimi koraki utiral gaz skozi temo. Odpel si je kouh, snel kumo in sopel teko, teko. Trdo so bile noge v sneg, do kolen se je ugrezal. Pa ni maral za trenutek oddiha. Za plotovi na kolodvoru je obstal in strano je udarjalo oetovsko srce. A stal je ukopan.
Zapiskal je vlak, videl je, kako se je vrnil Luka sam na voz.
Zdaj sem sam, isto sam! Sklonil je glavo in kakor se je telo majalo in se upogibalo v snegu, tako mu je padala osivela glava po prsih. ,. ,. %
Matere so leale v snegu in molale v trdovratnem molku. Nobeno oko se ni nocoj odprlo, ne razsvetlilo. Vse so utile, da
^voo Lp Ar
jih je zapustilo nocoj dvoje mladih bitij. Iz soutja so se zaprla *^ usta. Pozno v noi pa je obstal med njimi sivolasi Matija, ki je F iz obupne osamelosti svojega srca preklinjal ono izmed njih, katera je nosila njega in njegove otroke. (Dalje prihodnji.)
<
Molijo lesovi
*" <* 1'T^Jc$ctGtaer TAvgUSt^ ^^
le daljni vetrovi ez visoko nebo nad njimi oblake bele eno.
Zamiljeni, resni
ez svod nebesni
poasi, brez konca
drug za drugim gredo;
v neznano daljino
ez temno modrino,
kot da mimo jesenskega li so sonca,
tih blesk neso.
Molijo lesovi.
A e vetrovi
izza daljnih slemen
eno oblake in jesen.
593
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si