foitnin« DiaJana » notortiri Leto LXII V Ljubljani, v nedeljo 18. marca 1934 Štev. 65 a Cena 2 Din Naročnina mesečno ^^^p^^^ H^^MB ife. ОИ^. Ж Ljub- 25 Din. za ^^^ ^^^^^^^^ ^fc M* ^^^^^^^^ Ijana m etTo — ne- ^^^^^ ^Ш __Ш __™ 10.349 za ce- ^^^^^^^ ^^Л Ш ^Bl^^ Ш ^^ЛШШШ^ ^ШШ ^^Л шдш M Ш inozemstvo Din U ^ВН Uredništvo је т ^^^^ Лн^ оЈНнМ^Р ^^^^^^ U p ra т a; Kopm^ Kopitarjevi dLb/III jeva b, telefon 2993 Telefoni uredništva i dnevna služba 205« — nočna 2996, 2994 in 205t ———— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Sklepi rimske „podonavske" konference Gombos: „Gotovi smo l" -As čim ? Avstrija, Italija in Madjarska so sinoči podpisale neki megleni sporazum, da se bodo sporazumevale ШШШШШШШШШШШШШШШШШШШШШШШШШ Delu časi Kukšno je dandanes življenje? Imate jih nekaj — kaj rečemo nekaj — na tisoče in milijone jih je, ki se valjajo v lenobi in izobilju. V poletju po hribih in gorskih postojankah v veliko nadlego in kvar zdravemu turizmu, po zimi v morskih kopališčih in na rivierah, zapravljajo svoj čas, — kolikor jih ne zaposle njih preštevilne telesne potrebe — z igro, športom, lovom in raznim razkazovanjem svojih telesnih vrlin. Med tem pa se njih premoženje lepo ohranja, še več: kljub temu, dn ga razsi-pujo, se celo množil Na kakšen način? Stotine in stotine delovnih rok robota zanje. Vsi ti nimajo za življenje drugega kot trdo delo in trpljenje, pa morajo biti še veseli, da imajo v današnjih časih vsaj delo in majhen zaslužek, da morejo z najpotrebnejšim oskrbeti sebe in svojce. Torej, na stotine ljudi se mora truditi in si celo pritrgovati pri nujnih življenjskih potrebščinah, da more ena dvočlanska družina — redko kaj več — živeti brezskrbno in brezdelno življenje. To gotovo ni red po božji volji. Mnogo drugače bi lahko bilo! Ni treba, da bi človek bil že boljševik, če misli, da bi vse to moglo in tudi moralo drugače biti. Ako misli, da bi marljiv, delaven človek [Mi naj dela duševno ali telesno, moral pravzaprav imeti prvo mesto v družbi; kdor pa ne dela in bi lahko delal, pa bi moral tudi socialno čutiti, da je škodljiv in nekoristen ud človeškega občestva. Saj človeški družbi zlasti v sodobnih časih prav res ne gre tako dobro, du bi en del lahko samo užival in nič delal. In delovni človek s pravico lahko vpruša, od česa prav za prav taki lenuhi žive. Od tega, kar sama narava rodi? No, to bi gotovo bilo premalo. Torej? Potem ostane le še delo drugih ljudi. To pa je izrabljanje, je greh, je krivica nad družbo. Vseeno je, kdo so izrabljeni: rudarji, predilničarji, Kitajec pri Lloydu ali zamorec na bombažnih nasadih. Tuje delo je! »Saj imajo svojo plačo«, bo morda rekel. »Založil sem svoj denar v podjetja in za mene dela moj denar!« Za njega dela njegov denar? Ali je že kdo videl, kako »dela« denar? Denar, ki je le menjalno sredstvo, zadobiva potemtakem naenkrat čudovito rodovitnost, ki ti lahko donaša zemljišča, tovarne, ladje, kopico vseh mogočih užitkov in še mase delovnih ljudi, ki za tebe delajo. Toda, da nc bomo nikomur krivični: Tudi snov, kapital je potreben za delo in gre potemtakem del proizvodov ali dohodkov tudi lastniku kapitala. Toda ta razdelitev dohodkov med kapital in delo ni danes v nikakšnem pravičnem razmerju. Je le prepogosto tako, kakor pravi okrožnica »Quadrage-siino anno«, da si vse dohodke iz dela in kapitala lasti enostavno kapital sam, delavcu pa vrže kvečjemu toliko, da bi komaj zadostovalo, da za silo obnovi svoje telesne moči. Še vedno se večina našega gospodarstva suče v znamenju mamonističnega kapitalizma, čigar gospodarski zakon je, da se vse kupičenje Kapitala steka kapitalistom, delavci ipa so po istem zakonu izročeni večni bedi ali vsaj prisiljeni živeti v najskromnejših življenjskih razmerah. Proti zakonom eocialne pravičnosti greši razred bogatih, ki je v svojem bogastvu takore-koč brez skrbi, a misli, da je pravi red tisti, ki daje vse njemu, a delavcem nič« (okrožnica). Premoženje, posest kapitala je v današnjem redu ustvarila predpravice, kakor so bile nekoč navezane le na pripadnost h plemstvu, predvsem predpravico udobnega in brezskrbnega življenja. Ali ne bi mogla družba od pomoči temu socialno nezdravemu stanju? Za starce, bolnike in betežne velja seveda drugo merilo. Toda vse, kar more stati na svojih zdravih nogah, bi moralo biti cenjeno in plačano predvsem po svojem delu. Delu gre prvo mesto v proizvodnji, delo je tisto, ki šele oplodi mrtvo snov, da postane donosna, zato bi moral delu pripasti največji dohodek. To pa jc danes le izjemen slučaj. Redko, redko se bo našel kdo, ki je prišel do večjega premožen ju z lastnim delom. Pač pa so dohodki iz kapitala tisti neomejen donos, pri katerem marši kd o potegne tolikšno »dnevno plačo«, kakor jc resnični dnevničar ne zasluži dolge mesece; prvi kljub svojemu brezdelju, drugi kljub svoji marljivosti in delu. Ali niso to privilegiji posesti? Da, so to predpruvice, ki niso ne pravične nc socialno koristne, pač pa kvarne za družbo in često celo za tjste, ki jih uživajo. Pavel, učitelj narodov, je pisal prebivalcem Soluna dve pismi; v drugem beremo zlate besede, ki so vredne, da jih na tem mestu ponovimo: »V imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa vam bratje, ukazujemo, da sc ogibljite vsakega brata, ki živi neredno in ne po izročilu, ki so ga prejeli od nas. Zakaj sami veste, kako nas je treba posnemati; saj nismo živeli med vami neredno, tudi nismo pri nikomer jedli kruha zastonj, ampak smo s trudom in naporom noč in dan delali, da bi komu izmed vas ne bili v nadlego... Zakaj, tudi ko smo bili pri vas, smo vam to naročali, dn kdor noče delati, naj tudi ne je. Kajti slišimo, da žive nekateri med vami neredno in nič pravega ne delajo, ampak se ukvarjajo s praznimi rečmi. Takim ukazujemo in jih opominjamo v Gospodu Jezusu Kristusu, naj mirno delajo in jedo svoj kruh. (2. Tes. 3, 6-12). Krščanstvo je z zgledom samega učloveče-nega Boga in z zgledom prvih poglavarjev nove verske družbe |K>svetilo delo in mu dalo pravcato plemstvo. Naš sedanji gos|xwlarski red s svojo kapitalistično poplavo pa ni le omogočil brezdelnega življenja gotovemu stanu, ampak gleda v brezdelnem življenju in v dohodkih urez dela naravnost svoj ideal, s hrepenenjem zasledovan cilj. Iz tega se vidi, kako daleč sc jc ta družba odmaknila od pravih krščanskih vzorov. Le tako je mogoče, da pred sleparjem in postopačem Staviskim leži vse na trebuhu, od ministrov do kanclistov. Brezdelnim trotom, ki zapravljajo denar, ki so ga jim drugi s krvavimi žulji zaslužili, se povsod in v vsako družbo odpirajo na široko vruja, mod tem ko drugi, katere jc delo poplemenitilo, često zaman iščejo še lako skromnega mesta |kk1 soln-eein. Prav tako tudi o tistih nc moremo reči. Rim, 17. marca. b. Danes dopoldne ob 8 so se nad glavnim mestom Italije pojavila tri letala, ki so v obliki črke V krožila v velikih lokih nad večnim meslom. Letala so predstavljala (rojni sporazum ined Avstrijo, Madjarsko in Italijo. Danes popoldne ob 5 se je podpisal v beneški palači rimski sporazum. Danes popoldne je bila enourna konferenca z voditeljem madjarske delegacije Winklerjetn. Nekaj po 1 popoldne je francosko poslaništvo v Rimu telefonično sporočilo Gombosu, da želi odpravnik poslov govoriti z njim. Francoski poslanik de Chambrun, ki je odpotoval v Rim, je dal tele-ionično navodila francoskemu poslaništvu, da stopi v zvezo s predsednikom madjarske vlade. Zanimivo je, da se je pojavilo zaradi lega tolmačenje, da se je rimska konferenca kljub včerajšnji vesti, da se bo podaljšala za 2—3 dni, zaključila tako hitro, da se onemogočijo razgovori francoskega poslanika de Chambruna z madjarskim ministrskim predsednikom Gombosom in avstrijskim zveznim kanclerjem dr. DoIIfussom. Dve pogodbi: politična in gospodarska Razgovori med Mussolinijem in Gombosom so so torej končali. Izdelala sta se dva protokola, od katerih je eden politični, drugi pa gospodarski. Ta dva protokola sla bila snoči podpisana. Svečan [»odpis pa se izvrši nocoj. V prvem protokolu, ki je političnega značaja, so označena jamstva za neodvisnost Avstrije. Avstrijska neodvisnost osfane kot temelj za sklenitev vseh gosfiodarskih sporazumov. Madjarska, priznavajoč avstrijsko neodvisnost, pa pri tem vendar ne gre v skupno fronto proti Nemčiji. Drugi protokol vsebuje gospodarsko klavzulo, ki pušča odprta vrata za nadaljna pogajanja z vsemi f>odonavskimi državami v cilju, da se ustvari v Podonavju enoten gospodarski red. Pri organizaciji tega reda lahko sodelujejo še druge države, ki imajo v Podonavju interese, kakor Francija in Nemčija. Trdi se, da so s lem protokolom odstranjeni vsi dvomi, ki so se pojavili zlasli pri Mali zvezi, češ, da je rimski sestanek odgovor na balkanski pakt. — Fašistični listi trdijo, da uspieh rimskega sestanka zadovoljuje pričakovanje vseh onih, ki iskreno želijo sodelovali pri delu za gospodarsko obnovo in ulrditev političnega jx>ložaja v srednji Evropi. Težkoč je bilo mnogo, ker je bilo treba spraviti v sklad veliko nasprotujočih si teženj. Snoči je bil na Kapitolu v poslopju guvernerja mesta Rima svečan sprejem na časi dr. Dolifussu in Gombosu. Sprejema so se udeležili vsi italijanski ministri, številni vilezi malteškega reda, ki so se zbrali v Rimu, med njimi nadvojvoda Josip Habsburški in knez Ludvik Bavarski ter vsi člani diplomatskega zbora. Sedaj čakajo na Irancoski: da V Rimu so se jxijavile danes zanimive govorice glede konference. Posebno pozornost obračajo politični krogi zlasti na pisanje francoskega tiska, po katerem je sedaj Mala zveza glede pogajanj z Kalijo, Dunajem in Budimpešto postavljena v ugodnejši položaj. Francija, (ako se glasijo rimska poročila, računa, da bo sedaj po rimskem sestanku podana mnogo večja možnos( zbližanja med državami Male zveze ler med (remi državami, ki so bile zastopane na rimski konferenci. Vsekakor gledajo z velikim zanimanjem, kako bo Francija konkrelno odgovorila, ko izve za ločen rezultat (e konference. V Rimu so z največjo pozornostjo opazili ludi istočasni začetek trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Nemčijo v Belgradu. Madjari so črnogledi: Mussoliniju šlo le za osebni ugled Budimpešta, dne 17. marca. b. Ker madjarski ministrski predsednik Gombos snoči po tretji konferenci ni holel dati časnikarjem nikakršne izjave, in je samo dejal: »Gotovi smo!«, so se v Budimpešti razširile razne govorice. Bolj zmeren in objeklivnejši je jx>sebni dopisnik »Pester LIoyda«, za katerega je znano, da ima najožje zveze z ministrskim predsednikom Gombosom. Po njegovem poročilu se je snoči med Kalijo, Madjarsko in Avstrijo sklenil posvetovalni pak( treh, ki je približno enake vsebine kakor že obstoječi posvetovalni pakt med Avstrijo in Madjarsko. Ta posvetovalni pak( bo predstavljal zvezo, ki ni naperjena proti nikomur in bo v njo stopila lahko vsaka druga država. V tukajšnjih političnih krogih ne verjame nihče v politični ali gospodarski čudež, ker vse ne predstavlja prav za prav nič novega, zlasli ne na političnem da »jedo svoj kruh«, ki v svoji osebi kopičijo celo vrsto dobro plačanih služI). Kakšne .so te »službe«, tudi vemo. Obstojajo navadno v par letnih sejali ali niti to ne; največkrat le v potrdilu mesečnih honorarjev. Je pu to blazen red, ki je tem bolj nor, ker si prizadeti ne predstavljajo, da so takšne razmere trajno nevzdržne. Delu čast in prvo mesto! V interesu javne blaginje je, da sc javne dajatve iščejo najpreje tam, kjer se kopiti bogastvo zlasti brez lastnega dela. Naš finančni minister jc sam priznal, da ni mogoče iti nižje z davčnim vijakom pri kmečkem, obrtniškem, delavskem stanu. To čutimo prav dob ro tudi tli i. Pravično pa je, da javne dajatve nosi predvsem posest, ki se steka skupaj brez lastnega dela imejite-Ije. Tu se bo brez dvoma dolo še marsikaj dobiti. De narja je še vedno dovolj, kako bi sicer bilo mogoče, dn nekateri razmetavajo tisočuik za tisočakom do barih in nočnih loka- polju, ker med Madjarsko in Italijo že zdavnaj obstojajo prijateljske vezi in ozko sodelovanje, do gotove meje pa (udi z Avstrijo. Kar tiče gospodarskega dela tega sporazuma, bo (reba počaka(i podrobnosti, da se lahko izreče končna sodba. So pa tudi skeptiki, ki ta rimski sporazum smalrajo kot politično demonstracijo, ki naj dvigne ugled šefa italijanske vlade, ki je v zadnjem času doživel dva huda poraza. Angleži: „Italija je hotela rešiti Trst" London, 17. marca. b. Angleški tisk obširno komentira usj>eh rimskih pogajanj. Glede samega sporazuma je list mnenja, da vsebuje sledeče štiri točke: 1. Skupen sjx>razum, po katerem se mora branili avstrijska neodvisnost z vsemi sredstvi. V mir ali v vojno ... Berlin, 17. marca. tg. Danes jx>poldne je bila objavljena vsebina odgovoru, ki ga je nemška vlada jioslala Franciji na njeno noto o razorožitvenih predlogih. Nemška vlada naglaša v svojem odgovoru, da je ravno tako kakor preje na stališču, da se ustvarijo vsi potrebni jx>goji, du se razorožitev izvrši na zelo široki |>odkigi in do skrajnih meja, ker bo samo nu ta način mogoče odstraniti vse spore med Nemčijo in med Francijo, ki so danes največja ovira za ozdravljenje Evrope. Nemška nota odgovarja točko za točko na iruncoska vprašanja ter izraža željo, da bodo nemške razlage jxmiirile francosko nezaupljivost in razjasnile vsu obstoječa nesoglasja. t. Francoska vlada očita nemški spomenici z dne 19. jan., da ne pove jasno, kaj misli pod imenom »n e n n p n d a 1 n i pakt« in kako misli te pakte sjiraviti v sklad s sporazumom, podi>isanim v Locnrnu. Nemškn vlada odgovarja na to. da je daln dejanski zgled, kaj misli pod nennpadaliiim paktom, ko je sklenila sporazum s Poljsko. Slednji sporazum je bil objavljen in ga je svetovna javnost odobravala. Ako se sprejme nemško stališče, bodo zopet mogoči razgovori med Nemčijo in med velesilami glede bodočih odnošnjev z Zvezo narodov. 2. Francija očita nadalje Nemčiji, da so njeni predlogi zgrajeni na popolnoma napačnih predpostavkah, češ, da je dejansko razorožitev danes nemogoča. Na to odgovarja nemška vlada, dn bi nič rnjši nc storila in nič rajši ne videla, kot pa da se v bodoči razorožitveni pogodbi omeji oboroževanje do skrajnih inejn, ampak da je hotela Francijo samo opozoriti na dejstvo, du so vsa razorožiivena pogajanja dozdaj bila neplodno in da noben predlog ni mogel jamčiti Nemčiji varnost njenega ozemlja. Francoska vlada ni nikdar stavila kakšnega predloga, ki bi ga mogla Tokio, 17. marca c. Japonski mikado je izdal danes povelje, da se iz Mandžurije umakneta deseta in štirinajsta japonska divizija. To nenadno povelje japonskega cesarja sc tolmači tako. da so se oilnošaji med Japonsko in Rusijo zelo /boljšali. London, 17. marca. c. V Mandžuriji jc izbruhnila revolucija, ki jo vodi kitajski general Liti San. ki je organiziral v Mandžuriji oborožen odpor proti novemu mandžurskemu cesarju Pu-Yiju. En MIR M KRALJICA ČOKOLADE i MLEKITA — polnomlecna čokolada KAVITA — mlečna s kavinim okusom MASLITA — desertna čokolada brez primesi GRENK1TA plemenita gorčica naravne čokolade. I Zapomnimo imena, da m remo zbirati po svojem okusu, ko kuhujemo čokolado. 2. Italija daje važne gospodarske ugodnosti Avstriji in Madjarski. 3. S[)orazuniu se lahko priključijo še ostale podonavske države. »Daily Telegraph« pravi, da je Italija dala gotovo brez nadoknad velike ugodnosti podonavskim državam, zlasti v ugodnih carinskih postavkah, dovolila je cenejši transport na italijanskih železnicah in končno je ponudila obema državama svobodni luški coni. Italija želi predvsem, da usmerita Madjarska in Avstrija ves svoj promet na Trst, odnosno na Reko. »Daily Mail« je mnenja, da Mussolini ni bil preveč velikopotezen v svojih obljubah in da se je spretno izogibal vprašanj, ki zahtevajo temeljite proučitve in dolgotrajnega reševanja. Njemu je šlo predvsem za to, da se doseže konkretna in končna rešitev, ki bi se dala praktično lakoj izvesti. Mussolini se je (udi skrbno izogibal vseli točk mirovnih jx)godb, tako da se vprašanje revizije sploh ni omenilo. Nemčiju sprejeti, ne dn hi ji bilo treba ponižati se na državo druge ali tretje vrsle. 3. Francoska vlada je kritizirala (udi nemško stališče z ozirom na predlog mednarodnega nadzorstva nad oboroževanje m. Nemška vlada odgovarja nn to še enkrat, da se ji zdi čisto naravno, da naj bo |>od-vržena vsaka država in nc samo Nemčija mednarodni kontroli. Nn tem stališču tudi vztraja. 4. Francoska spomenica omenja tudi nekatere organizacije, ki imajo vojaški značaj. Akoravno nemška vlada smatra, da njene organizacije nimajo liikokcgu vojaškega značaja, poudarja, da hi ravno mednarodna kontrola, ki bi bila za vse države enaka, ravno v pogledu tako imenovanih »polvojaških organizacij« napravila red. Predno pa bi se kakšna razoroži t vena pogodba podpisala, Nemčija nikakor nc more sprejeti niti nadzorstva, niti polvojaške označitve svojih političnih organizacij, če bi se oboje nanašalo samo nn njo iu nc enakomerno tudi na druge države. Ker je tudi Anglija v zvezi z Italijo prišla na dan z novimi razorožitvenimi predlogi, smatra nemška vlada, do bodo ti predlogi olajšali sporazum med Francijo in Nemčijo. Sicer j>u, to nemško vlada posebno poudarja, so sedanji nemški predlogi glede razorožitve in oborožitve zu dobo, ki jo bi predpisala mednarodna razorožiivena pogodba, minimum, mimo katerega Nemčija nikoli ne bo mogla iti. Berlin, 17. marca. b. Vest angleških in ameriških krogov o nekem sklenjenem (ajnem razorožitvenem sporazumu med Francijo in llaliio se sicer na Quai d'()rsayu najodločnejše zanikuje, ne more pa sc zanikati dejstvo, da je francoski poslanik v K i ni ti vse do včeraj konferiral v Parizu s predsednikom francoske vlade Doiimerguom in francoskim zunanjim ministrom Bartlioujem in da je deloma (eni konferencam prisostvoval tudi itali-janski poslanik v Parizu, (er da sta oba poslanika sedaj odpotovala v Kini. japonski polkovnik je bil danes pri nemirih ubit, Japonske oblasti skušajo vso vstajo naslikali kol običajen napad kiiajskih roparjev, vendar smalrajo notranjepolitični položaj v Mandžuriji za resen. Moskva, 17 marca. A A. Iz Pekinga poročajo, da sc v Mandžuriji naglo širi oboroženi pokret proti sedanji vladi. Meseca februarja je bilo nič manj ko 410 oboroženih napadov na organe oblasti. Japonsko - mandžurske če(e pa so opravile 42 kazenskih pohodov. Število pobeglih mandžurskili vojakov cenijo na 25.000. Iz Harbina poročajo, da je večja skupina japonskih uradnikov in oficirjev prispela na obitiejno postajo vzliodno-kitajske železnice. Kljub protestom sovjetskih uradnikov so Japonci odprli kurilnico in pregledali slroje. Drobne iz Nemčije lili in zopet drugi, ki milijone izdajajo za luk-sus. Te je treba z davki prijeti, pa se bodo kmalu oddahnili od težkih davčnih bremen kmet, obrtnik, delavec, z eno besedo: delovni stanovi. Finančni minister pa bo imel dovolj sredstev za vodstvo in kritje državnega gospo-dars(\ a. Je (o boljševizem? Nikakor ne, jvič pa dobro, praktično krščunstvo. Veliko se jc žc govorilo o nedotakljivosti lastnine, prav pa jc. dn sc enako nedvoumno govori o svclosti delovne sile. Soj je to deloma eno in isto; kajti edina last delovnega človeka je njegova delovno silo. Zapoved: Ne kradi! se provtako nanaša nn njo kakor na kako drugo lastnino. Treba je le. da kot kristijani in kot tisti, ki jili je skrb za javno blaginjo no vseli področjih, to hldi izva jamo. Delo moro jiriti do svojega pravega vrednotenja v družbi iu držuvi. Delu čast! Drin. Berlin, 17. marca. p. Oldenburškobremenski predsednik Rovve je imel danej večji govor, v ka-tem je napovedal, da bo v kratkem osnovan poseben Fiihrerorden. Ta red bi štel okoli 60—80 članov, ki bi bili izbrani med najboljšimi nacionalnimi socialisti, ki so se udeleževali vseh bojev stranke za oblast. Ta novi red bi bil garancija enotne volje in vodstva sedanje nemške države. p. Britanski odbor za osvoboditev oseb, zaprtih zaradi požiga Reichstaga, je poslal Hitlerju posebno spomenico, v kateri zahteva, da naj s« takoj izpusti bivši poslanec Torgler. Memorandua je podpisalo nad 110 važnejših osebnosti angleškega javnega življenja. p. Pripravlja se temeljita reorganizacija tajne državne policije v vsej Nemčiji. Predvsem se raztegne delokrog berlinske lajne policije na vso 1'ru-sijo. Nova reorganizirana lajna policija bo popolnoma samostojen urad, ki bo naravnost podrejen predsedniku vlade in ne bo več soadai nod onirame ministrstvo. Nikdo noče razorožiti Nemški odklonilni odgovor na francoske razorožitvene predloge Vstaja v Mandžuriji Odnošaji med Japonsko in Rusijo so se izboljšali Sava - grob splavarjev Pri Zagrebu je Sava razbila splav iz Slovenije, dva splavarja so rešili vojaki, eden je utonil Zagreb, 17. ninren. k. Vsako leto ob tem easu, ko Sava nekoliko narasle, se vidi po Savi plavali mnogo splavov, ki prihajajo iz Slovenije in ki dovažajo na ta najcenejši način les v Zagreb in šc dalje do Sisku iu do lic I g rad h. Tako je tudi sedaj, ko Sava nekoliko narašča, videti na njej mnogo splavov. Danes pa so blizu vasi Jurinu, tik pred Zagrebom opazili velik splav, na katerem so bili trije splavarji, in sicer lastnik lesa in dva njegova spremljevalca. Vsi trije so bili iz Slovenije. Hli/u vasi pa so nedavno urejali tok Save iu so bili v Savi šc /.iniraj veliki mučni leseni piloti. Ker jc zaradi narasle Save tok lam zelo močan, splavarjein ni uspelo, da bi zaobrnili v pravem času sp'.av iu lako srečno prebrodili skozi pilote. Splav jc z vso silo udaril ob pilot in v naslednjem trenutku je žc bil razbit. Vsi trije splavarji so po- , padali v Savo. P« kratkem času sin sc na površju valov pojavila samo dva splavarja, ker sc jc tretji, najbrž pri padcu v vodo, udaril lako nesrečno ob d« lila, da jc utonil. En splavar, in siccr lastnik sam, jc le s težavo priplaval na obrežje, drugi splavar pa sc je oprijel debla, ki ga jc neslo proti železniškemu iii ost u v Zagrebu. I'ri železniškem mostu pa so sc ravno vadili vojaki zagrebške posadke. Ti so opazili nesrečnega splavarja, ki sc jc boril z valovi, mu priskočili s čolni na pomoč iu ga rešili na obrežje. Oba splavarja sla vsa pobila od nesrečo, ki je zadela njunega tovariša. Lastnik splava pa jc še bolj pobit, ker jc s splavom izgubil vse svojo premoženje. Posadka „Celjuskina" J Д^Ј gleda smrti v obraz ^ Moskva, 17. marca. k. Položaj brodolom-cev »Celjuskina« jc zmeraj hujši. Po zadnjih veslch sc pripravlja konec žaloigre ua ledu, ker je plast ledu, na katerem sc nahajajo brodolome!, začela pokali. Tnili z letali jih nc hodu mogli več rešili, ker sc je zlomila plast ledu, ua kateri so brodolouici zgradili zasilno letališče. ŽE VESTI? ni samo okusna ampak tudi redilna poceni? Prepričajte se! ia Katoličani v rovi Nemčiji V kulturni boj aH ne? Za Veliko noč se vsakomur — tudi malemu inscrcnlu — posebno bogato izplača oglaševanje v„Slovencu Naši trgovski krogi to dobro vedo. zato sc od leta do lela rajo poslužujejo našega lista. 1'rav posebno važnosti ji; pa oglaševanje v izdajali prihodnjega tednu ter v « e ki izide kot običajno že v soboto zjutraj \ zelo pomnoženi nakladi in sc bo prebirala po naših družinah v vseli trdi prazničnih tlncli. Ne zamudite izredne prilike! Nazadovanje prebivalstva v Italiji Rim. 17. inarca. Mussolinijev »Popolo d'ltalia« lelezi vesl. da jc mesto Florencija izkazovala dne O. marca 1434 3 rojstva in 22 smrtnih slučajev. Je pa f lorencija — tako nadaljuje imenovani list — vsak dan pasivna in je v zadnjem pctlctju padla absolutno. Isto velja za Sieno, ki je v zadnjem pet-letju padla za 1390 prebivalcev. Ostala mesta To-skanc izkazujejo zeio skremen plus rojstev nad smrtmi. Edino Grosscto iu Massa izkazujeta bolj znaten previšek rojstev. Ce hi ne bilo kmeiskega prebivalstva, ki se vseljujejo v mesla. bi vsa inesta izkazovala pečasno izumiranje, zakaj ves plus rojstev, kolikor ga je. izhaja iz kuietskih družin, do-šlih v mesla. »Slevilke povedo toliko, da ie koineniar nepotreben« — končuj svojo notico Mussolinijev dnevnik. Nesreča na morju London, 17 marca. V ({ueenstovvn je prispel angleški tovorni parnik. ki je rešil 5 mornarjev belgijskega parnika »Oskarja Eda*. Belgijski parnik se jc zaradi viharja na visokem morju potopil v četrlek zjutraj. Posadka 0 mornarjev s kapitanom se je rešila na rešilni čoln. Ko jc hotela angleška tovorna ladja prevzeti brodolomce, se je njihov rešilni čoln prevrnil. Le z veliko težavo so nato rešili pel mornarjev, dvojico pa so valovi odnesli. Škandal Stavijshi Pariz, 17. marca. c. Predsedniško preiskovalne komisije aleri Stavijskega jc danes sprejelo delegacijo francoskih bojevnikov, ki so komisiji izročili spomenico, v kateri zahtevajo, da se za čas velikonočnih počitnic vsem poslancem in senatorjem ukine imuniteta, da bi tako mogla preiskava priti do uspešnih zaključkov. London. 17. inarca. c. Danes sla dva najslavnejša angleška detektiva poslala francoski parlamentarni komisiji, ki preiskuje Stavijskijevo afero, pismo, . katerem ji dajeta na znanje, da sla pripravljena kinalu najti krivce Stavijskijevega škandala, če komisija hoče njuno pomoč. Ta dva detektiva sla bivši šef kriminalnega oddelka angleške policijc Collins in bivši član proslule pclorice Scotland Varda Wenisley. Bufei pri „Ivanu" Ljubljana. Aleksandrova cesta 5, dvorišče, vabi na kupico novodošlega pristnega ter izbornega vina. Topli in mrzli prigrizek vedno na razpolago. Največ;a veslaška tekma na svetu London, 17. marca. ЛЛ. Današnji dan tradicionalne tekme v veslanju med oxfordskimi in cainb-ridgskimi akademiki je bil deževen in močno vetroven. \' z I i c temu so sc že v ranih jutranjih urah zbrale velike množice gledalcev, da vidijo vse priprave za ta največji sporlni dogodek leta. Današnja tekma je bila £6. po številu. Doslej jc Cambrid-ge 4J krat zinaeal. Oxford pa 40 krat. Leta 1877 je bila tekma neodločena. Razen lela 1"23 je Cambrid-ee doslej dobil po vojni še vse tekme. Pričakovanje, da l>o zmagal tudi lo pol. se je izpolnlio: Cam-bridgesko moštvo je zmagalo s 4 in pol dolžine ( ilna. Izprva je Oxford neznatno vodil, toda kaj kmalu je Cambridge prešel v vodstvo in ga postopno povečaval vzlic obupnim prizadevanjem oxford-skih veslačev. Doseženi čas 18 minut in 3 sekunde pomeni nov rekord. Trboveljski slavčki v Zagrebu Zagreb, 17. marca. c. Včeraj zvečer so trboveljski slavčki priredili v Zagrebu koncert, ki je sij;,j~o uspel. Dvorana glasbenega zavod,« je bila razprodana. Danes dopoldne pa so trboveljski slavčki pri edi'i pevsko matinejo v Kvropa Palace-kinu, katere se je udeležila deca iz vseh zagrebških šol in ie tudi dopoldanska matineja sijajno uspela Pred pričetkom koncerta so pevski zbor trboveljskih slavčkov pozdravili zastopniki 7agreb--kdt učiteljskih organizacij in siccr gosp. Dragotin 1'avin in učiteljica gdč. Geberta. Po koncertu so bili pevskemu zboru podarjeni mnogi venci. Opoldne jim je zagrebško društvo JUU priredilo sve-.ano kosilo v učiteljskem domu, med katerim jih 'ih je pozdravil voditelj zagrebškega učiteljstva Duvomerac. Ob 1 popoldne je jtevski zbor tiOoveljakili slavikov odpotoval v Karlovec« Glasbena Malica v Beigradt: Belgrad, 17 marca, tu /, današnjim jutranjim brzovlakom je prispeto semkaj 130 pevcev in pevk ljubljanske Glasbene Matice, ki priredi jutri v liel-gradu dva koncerta. Prvi koncert bo ob pol I popoldne v frančiškanski cerkvi v Bregalniški ulici. Predvajale se bodo na lom koncertu Gallusove (Petelinove) skladbe. V dvorani Kolarčeve ljudske univerze bo zvečer drug koncert Glasbene Matice. na katerem bo predvajala Berliozovo . Fausto-vo pogubijenje«. Imenovanja v vojski Belgrad. 17. marca. m. Na predlog ministra za vojsko in mornarico je Nj. Vel. kralj postavil za svoje adjulante: pehotnega brigadnega generala Vladislava Kostiču, dosedaj poveljnika pehote jadranske divizijske oblasti: pehotnega polkovnika Radoviča Milorada, do sedaj poveljnika 1. planinskega peh. potka; peli podpolkovnika Djordašioa Junija, do sedaj poveljnika 2. baterije 27. peh. polka: peli. |>odpolkovtiika Ivana Božiča, do sedaj poveljnika 13. planinskega |>olkn; za vršilca dolžnosti upravnika dvora topniškega polkovnika Pav- [ In vira Jovana, do sedaj poveljnika 2. samostojne topniške divizije; za svoje ordonančne oficirje: pehotnega kapetana t. razreda Nikolo Pavloviča, topniškega kapetana t. razreda Dragotina Dngana; konjiškega kapetana 1. razreda Jovana Petroviča. Razrešil pa je svojega ndjulanta pehotnega brigadnega generala Pavloviča Pavla, pehotnega polkovnika Jovana« Loko, svojega ordonančnega častnika topniškega majorja zn generalštabne posle Franca Stropniku, topniškega brigadnega generala Voljkovifii Velimira in topniškega brigadnega generala \ ii kovica Voj i slava, ki jih je postavil na razpolago ministru za vojsko in mornarico. Belgrad, 17. marcu. m. Na |>ošto Velenje jc premeščen Ferdinand Nadrag, do sedaj na poštnem uradu Ljubljana L — Upokojen je dr. Ferdo Kern, ravnatelj državnega veterinarsko bakteriološkega zavoda v Ljubljani. . 1»Ion Bauer: Molitev brezposelnega Г podstrešje so rut s rrgli, glej: med Klaro šaro. Gniloba v pljuča mlada se kol sirup zajeda. Nekje zamolklo črv ikrablja kol ura smili, iz kotov vseli kriii in joka: Beda., beda., beda.. Ve zmorem vef. Kol sleher Irhel ne bom zrušil. Noge rsal; dan mi krvave. Tolaiim ie lio in v gnevu vem: rse blazna lai je. Kot bolniku roke po mizi lipi jejo mi izgubljeno. V brezdelju mišice hrome, ki so mogočno kot morski ral se bo tile. da v ril mu dela bi delci svoj vklesale v stavbo silno, ki zemlja jo gradi. Nemoč jih bo iziela. In kadar spomnim se, kako belijo dnevi in jaz postajam siv in slar. druiina izgublja vero vame. v mrinjo dozoreva, — mi c sencih kljujc ostra bolečina. O Krisl, brat revnih in te/danih, ki na slami rodil se sam ret reven in ubog si — kaj niso prvi te pastirji počastili? Ti blagoslovil delo najili ruk si: O, naj gre mimo nas la strašni mrtvi rit.-.' Olej. himna tisočerih rok je izzvenela; proseče sklenjene zdaj drigajo fe k Tebi... O Krisl, na} Kralj, potrdi nas v km)-, -im Ihln! (1'oslovenil Mirko K.) Danes objavlja Slovenec posnetke iz petega članka >Lu Croix< o razmerah v novi Nemčiji. Sodelovanje katoličanov s hillcrjcvskini režimom, ali odprt odpor in povzročitev javnega in odkritega kulturnega boja, to sta dve. izberi, ki jili imajo pred seboj nemški katoličani. In jiri lem so si na jasnem, da bi bil kulturni boj tako srdit, da bi v primeru ž njim kulturni boj pod Bis-marekom bil le slabotno igra. Predno vam poročam o razgovorih, ki sem jih imel z neštetimi katoličani, je treba za razumevanje jirilik poudariti dejstvo, dn jc ugled katoliških vodij v Nemčiji zadnje leto veliko trpel med ljudstvom. Zakaj? Prvič zaradi tega, ker so sprva tako strašno podlegli Hitlerju. Pomislite le to: še v januarju narodni socialisti niso smeli pristopiti k .svetim zakramentom v uniformah, en mesec južneje to ne velja več in liitlerjevske uniforme polnijo cerkve, med njimi pa plapolajo zastave s klju-k.istimi križi! To ljudstvo le težko razume. Drugič je padla avtoriteta tudi vsled tega, ker od kraja niso nič ukrenili proti hitlerjevslvii i/, rodoljubnih razlogov, ko niso marali povzročiti notranjih nemirov in so smeli zaupati v slovesne obljube državnega kanclerja, da bo sjioštovul pravice Cerkve, Kdo naj zameri katoličanom, če so verovali v najvišjo- politično oblast v državi? Tretji vzrok j>a je la, da režim skrbno preprečuje, da ne bi ljudstvo kuj izvedelo o pritožbah škofov, o njihovih neprestanih protestih in njihovih pogumnih borbah. Niti ena sainii besedica o lem ne sme v tisk, med tem ko mora vse časopisje prinašati na najbolj vidnih mestih izjave nekaterih škofov — dejansko sta le dva, nadškof freiburški dr. G robe r in škof osna-hrttški dr. Berning — ki sta navdušena za hitle-rlzeni. Ljudstvo živi v polni nevednosti, kej delajo in tr|ie njihovi najvišji katoliški cerkveni vodje, in ker ne ve, misleč, da ne delajo nič, sodi in obsoja. Med vprašanji, ki sem jih stavil križem med katoliškimi krogi, so bila sledeča najbolj značilna iu tuli odgovori, ki sem jih dobil, najbolj poučni. Kaj bi storila mladina? Ali ros mislile, (la hi imeli za selioj mladino, ie Iii prešli v odprl odpor proti režimu, ce hi hoteli odkritega kulturnega hoja?« IV bi bilo vprašanje postavljeno čisto i/, ver-sUuga stališča, so mi večkrat odgovarjali, potem ni dvoma, da bi šla za nami vsa mladina, toda tega danes ni. Dandanes govori vse v Nemčiji le o narodnem prebujenju, o velikem socialnem obnovitvenem delil, o borbi proti gospodarski krizi, o pobijanju marksizma, o veličini nemškega plemenskega ideala. Akoravno se dejstvo, da se vrši kulturni boj na tih in pritajen način, nikakor da zanikati iu je dokazov za to, da režim lioUf pritiska na katoliško cerkev, dosti, vendar mladina nima vtisa, da je hitlerizem napovedal vojno katoliški veri. Zaio je težko povedati, kako bi se odločila, ln če je danes mladina še trdna in še bojevita. bo težko mogoče isto o njej trditi po enem, dveh letih. Cas teče naprej, in ljudje se hitro spreminjajo in prilagode. Danes vsi otroci prebirajo hitierjevski tisk, ki ga sijajno izvedena propaganda brezplačno vali med ljudstvo. Hitierjevski tisk opravlja svoje delo, to naip pričajo vsakdanje debate, ki jili slišimo med šolskimi otroci, kadar pride govor na zgodovino, na vero, na literaturo. Kolikokrat žc smo itneli priliko videti in slišati male otroke, kako so se v grdih izrazih, ki so jih pobrali v njihovem dnevnem Mivii, obrnili proti katoliškim škofom, češ, da so protinemški. Ce bi sc kakšen veroučitelj drznil razlagati otrokom njihove dvome, pride takoj hitierjevski šef v okraju 7 obtožnico, da je politični agitator in mu zagrozi s koncentracijskim taborom. Mladina nam uhaja, to jo ena največjih skrbi, ki nas navdaja in ki leži težko nn tehtnici, ko se sprašujemo, ce naj začnemo odprti kulturni boj. In katoliško izobraženstvo? «I ii vaši izobraženi krogi?« Kar tiče izobraženstvn, moramo trditi, da je veliko število njih, z malimi izjemami, za nas izgubljeno. Učiteijslvo, profesorji, zdravniki, pravniki, iiradniStvo vseh stopinj, ti že itak večinoma niso katoličani razun na papirju. Način naše dijaške vzgoje, obiskovanje vseučilišč, čitanje časopisja, neprestani stiki s protestantskim okrožjem, je podrl v njih steber vere. Veliko jih je, ki so še navzeli občcveljavnega protestantskega nftzora, da je vse, kar je katoliško, nazadnjaško in manjvredno. Da bi izgledali ž njim ravni, so proglase za liberalne katolike, za neodvisneže in rajši prebirajo protestantsko čtivo. Koliko jih jc, katoliških izobražencev namreč, ki smatrajo cerkveni v lm-primature v knjigi za dokaz, da je knjiga ■nevredna. Ti ljudje so v svoji veri opešali, in pri njili bomo zaman iskali odpornega duha, ce pride 7.41 res do odprtega kulturnega hoja. Ti ljudje se bodo poskrili, ali iia bodo z raznimi izgovori prešli celo med nasprotnike. Sicer pa, moj Bog, vsi domala so odvisni od države. Zato pa tudi vsi skušajo, tka bi svojo vest prilagodili svojim življenjskim — blagovnim |>o-trebam. To bo šlo tem lažje; ker so imeli |>riliko opazovati, kako se danes godi velikim katoliškim bojevnikom izginulega cenlra, Brttnlngom, Joosom, NVirthom, Ksscrjem, Kaasom in drugim Saj sc jo pripetilo dr. BrOningu, da je bil takorekoč izgnan iz katoliške bolnišnice v Berlinu, ker so sc sestre bale, da bi država odvzela zavodu letno podporo in so šle prosit generalnega vikarja, naj nezaželjc-nega dr. Brtlninga prepriča, da Jc bolje, ce se gre drugam zdravit. Da. tudi ne primanjkuje katoliških bogoslovnih znanstvenikov, ki sc na vse mo-goče načine trudijo, dn bi katoličanom dokazali, kako prav je, če se prilagode novemu režimu. Posebno vneti so v tem smislu očetje Benediktinci. Med katoliškim akademskim dijašlvom sn sprožili zelo močan pokret. ki je fislo plenicnsko-neniškii iiubarvuu iu ki je zavil sedaj io v naravnost juott- katoliške vode, češ, da je katolicizem proti pod vi-goni nemškega plemena. Vso to se druži, nevednost, strah za Življenjske možnosti, nezaupljivost, pomanjkanje globokih notranjih verskih prepričan, ia ustvarja med izobraženimi sloji v Nemčiji kaj slaboten odporni mnenja] ki ne bi prestal preizkušnje, Če bi ga kul-turni boj poklical *na duhovna bojišča. Kaj, če bi zaprti kakšnega škofa ? »Morda bi zdramila katoliško ljudstvo senzacionalna aretacija kakšnega katoliškega škofa kot so jo zgodilo 1837. ko je vlada aretirala kiilnskeRa nadskoiu Proste-Viseheringa in je sprožila plaz ogorčenja, prod katerim sc je morala umakniti?« .Mnogo jih je, ki so tega mnenja. Mnogo jili je ludi, ki katoliškim škofom očitajo, zakaj se io pustijo zapreti. Toda dokler bo Hitler še kaj veljal v Nemčiji, do tega ne bo prišlo, ker ou bo za vs.i-ko ceno preprečil versko vojno. Nasprotniki cerkve se temu tudi izogibljejo. Saj je mnogo bolj učinkovito, ce se režim nazunaj spoštljivo klanja pred škofi, jih pusti no miru, ter jih draži in s,', kira na druge načine in navsezadnje vse zagrno v neprodirljiv molk. Naj govore, naj proteslirajo, u mi bomo gledali, da jih nikdo ne'sliši! Mi bo-mo pritiskali, mi bomo vodili liho borbo ne z zakoni ampak z izvajanjem zakonov. Škofje bodo protestirali, a slišal jih nikdo ne bo. In ljudstvo bo mislilo, da molče, se bo zgražalo in se polagoma — od njih oddaljevalo. To so satanske metode kulturnega boja. Položaj pa danes tudi nikakor ni podoben položaju I. 1837 ali položaju pod Bis-n ia rekom od 1872 do 1880. L. 1837 so katoličani smeli računati na proteste katoliških držav ki so bile avtonomne v zvezni Nemčiji. Katoličani so bili vladarji Bavarske, Porenja. Porurja, Radenske. In v Bismarckovi dobi je veljalo še isto. Danes pokrajinskih svoboščin ni več. Nemčija je postala velika Prusija in katoličani so manjšina, ki plove v centralizirani večinsko protestantski državi. Nekateri so mi rekli, da je nova Nemčija postala eno samo velikansko koncentracijsko taborišče za proti-režimske kaznjence. V prejšnjih časih je vlada rabila katoliškega uradnišlva, učiteljstva. Danes, ko čakajo milijoni in milijoni brezposelnih na službe, ni hudir, da bi za upornike ne bilo, mogoča nfljti nadomestila. Zato danes vlada ne bo več udrihala jio glavah Cerkve v Nemčiji, ona bo rajši, stisnila za vrat posamezne člane lci- udarila,katoliške družine s kaznijo — brezposelnosti. Poglejte druge, kako so pogumni »Pogleji« protestantske duhovnike, kako pogumno se ti postavljajo iu zoporstavljajn režimu!« Protestanti se mnogo lažje upirajo, ker jili nobeden ne smatra za protinemške, breznarodne. Nikdo jih ne sumniči, da so brez nacionalne zavesti. Oni so vedno — v režimu ali v opoziciji — pravi nemški državljani. Med tem bi pa nas kalo-ličane takoj proglasili za »tujce«, za breznarodne , za >proti na rodne: in seveda za »protidržavne . Sicer se pa nikar ne motile glede borbenosti protestantov. Hitierjevski tisk je sam nalašč in namenoma razkričal protestantsko borbenost, samo da bi čim lažje s prstom pokazal na katoliški — molk. V koncentracijskih taborih je mnogo več katoliških, kot pa protestantskih duhovnikov, ls'o velja tudi glede ječ. Krega se samo mala majhna manjšina protestantskih duhovnikov, to so oni redki. ki so ohranili še vero. Ostali pa so pripravljeni vstopili v kakršnokoli cerkev, samo da je nemška in da jim za jamči potrebne življenjske poboje. Pokret »nemških kristjanov jc j>o!i1ičen pokret, a na dnu je proticerkveni pokret. Nekaj mogočnejših pastorjev se ie pokrelu pridružilo takoj s pn-četka. misleč, da ga bodo vodili. Ko so videli, da ta pokret ne priznava niti svetega pisma, so se malo ustrašili, in kar jih je bilo denarno neodvisnih, so sledili pozivu vseučiliskega profesorja v Bonnu dr. Bartha — ki je pogumen, zato ker ie Švicar — in so šli v od|>or. Toda malo jih je iu n jihov odpor umira. Par letakov, par brosuric, par resolucij, tn jo vse. In nemški državni škof gospodari po navodilih režima svobodno, odstavlja. premešča, nastavlja. In kjer nI vere, tam stopi kruh na mesto najvišje vrednote... S lem pa ne trdim, da so vsi odporni toki zamrli. Ti liodo prestali vse težave in bodo živeli dalje, morda v drug h oblikah. Usoda protestantov »Nekaj pastorjev hi rado prestopilo t ka'oli-ško cerkev?« Da, res je, večje število pastorjev se je javilo, da bi radi prešli z vsemi svojimi farani v ka'o-lisko cerkev, če bi smeli še nadalje osluli župniki. Drugi bi radi bili samo profesorji po naših seme-nisčih. Toda to so vse le malenkostne izjeme. Resnica pa je la, da je uspeh vse Je verske zmede, revolucije, ce hočete la izraz, sledeči: ven Izginja jtred kultom nemške pasme, Veliko je število tistih, ki cisto javno zapuščajo vero. Nekoliko sc jih približuje krščanstvu, a je tolil o predsodkov, da jo malo verjetno, da bi jili prenies'i'i. Profcslantizem je vera zunanjosti in čuvslvu. brc/, notranjih prepričanj, brez notranjega živlien''1, ker m u manjkata n 1 t n r in h o s I i j a. Po mnenju dobro poučenih bo protestantska cerkev kot laka v tej borbi jiopolnonia izirinila. k r bo država prevzela tudi na verskem polju v*ods'vo knt ga jc prevzela v imenu totalitarizma ludi /e na vseli ostalih področjih. Izvoz lesa Belgrad, 17. marca. V skla 'u s sklepi, ki so i h sprejeli zastopniki go?dncga gospodarstva naše države, Češkoslovaške in Romunije, na konferenci v Trstu meseca februarja t. 1. je ministrstvo za trgovino in industrijo pričelo pripravljati uredbo o kontroli izvoza gozdnih proizvodov. Dunajska vremenska napoved. PreteJno oblačno, na posameznih krajih padavine, čez dan ne bo več lako toplo. V prostih legah vetrovno. Od zadnje umestitve slovenskih knezov minilo 520 let Spomin nekdanje stave svobodnega slovenskega kmeta Danes poteče 520 let, odkar so na slovesen način zadnjikrat umestili naši predniki — korotanski Slovenci svojega kneza — vojvoda na knežjem kamnu pri Krnskem gradu na Gosposvetskem polju. Na levi strani Gosposvetskega polja stoji na vzvišenem mestu Krnski grad — nekdanja prestolnica slovenskih, narodnih knezov. Na mestu, kjer je stal utrjeni Krnski grad, glavno mesto slovenske kneževino Karantani.ie, stoji sedaj ljubka cekvica sv. Petra. Pred gradom je stal nekoč kamen, del rimskega stebra iz razvalin starega rimskega mesta Viruna. »Knežji kamen« je stal stoletja pred krnskim gradom, na katerem so prvi sedeli slovenski knezi od leta 630. dalje, ko .ie bil na njem umeščen prvi slovenski knez Va]uk. To je nema priča nekdanje slave, moči in svobode slovenskega korotanskega kmeta. Za Valukom so bili na njem umeščeni še ti-le slovenski knezi: Borut (okoli 1. 738.), Gorazd (okoli 1. 749.), Ho-timir Prešernov Kajtimar, okoli 1. 752.), dalje Valtunk ali Volkun imenovan tudi Vladuh, ki ga Prešeren omenja v »Krstu pri Savici« z imenom Valjhun in ki je vladal okoli 1. 772. Temu je sledil okoli 1. 795. knez j Vojnomir, nato pa 1. 800 Inko, ki je bil zelo goreč kristjan. Za njim so se še vrstili Pri-bislav, Semika, Stojmir in še zadnji slovenski korotanski knez Etgar, ki so ga pa žal okoli 1. 818 odstavili Franki, ker se jim je uprl s pomočjo Ljudevita Posavskega. Od tega leta dalje pa niso bili knezi čiste slovenske krvi. Prvi tujec je bil Nemec He|-mevin, kateremu so sledili poleg pravih čistokrvnih Nemcev tudi mešani — sinovi slovenskih mater. Prvi knez, ki o njegovem umeščenju zgodovina natančno poroča, je bil vojvoda Majnhard Tirolski 1. 1286. Habsburzan Er-nest Železni se je dal zadnji umestiti na knežjem kamnu 18. marca 1. 1414. — torej na današnji dan pred 520 leti. Tega poslednjega umeščenega vojvodo je ustoličil slovenski knežji kmet Jurij Čater (nem. Schat-ter). Ernest Železni ga je po starodavnem običaju oprostil vsake davščine. Točno nam poročajo o obredu umeščanja kronisti šele za Majnharda Tirolskega, ki je bil ustoličen 1. sept. 1. 1286. Poročajo nam o tem: opat Ivan iz Vetrinja, Otokar Štajerski, pisec »Reimchronike«, Enej Silvij Pic-colonimi ter nemška kronika »Švabsko zrcalo« (Sohwabenspiegel). Kneza je smel ustoličiti le kmet-umesti-telj, nazvan tudi »knežji kmet«, ki je bil svoboden, prost vsake davščine in čigar Р9-sestvo je mejilo na Krnski grad, ki se ;je imenovalo »knežje zemljišče«. Pozneje se je ta pravica umeščanja prenesla tudi na lastnike zemljišč v Pokrčah in Blažji vasi. Umeščati je smel kneza le najstarejši član te rodovine. Ti svobodni kmetje, nemško nazvani »Edlinger«, so ohranili pod nemškimi vladarji svojo samostojnost ter živeli po starem slovenskem narodnem običaju, smeli so svobodno voliti župane in kneze. Novega kneza, ki je prišel na Krnski grad, so preoblekli v preprosto kmetiško obleko, v roke so mu dali palico, lisastega vola in kobilo, ki se še nista rabila za vprego. Kneza sta spremljala dva deželana, prod njimi pa je stopal goriški grof-palatin Korotana z velikim deželnim praporjem in vojaki z dvanajstimi manjšimi prapori. V sprevodu je šlo posvetno in duhovno pjem-stvo v najsijajnejši opravi. Na knežjem kamnu pa ,ie sedel svobodni kmet, obdan od mnogoštevilnega kmetskega naroda. Ko je zagledal kmet bližajočega se kneza v množici, je vprašal: »Kdo je tisti, ki se tamkaj približuje?« Goriški grof mu je od- vrnil: »Deželni knez je.« Svobodnjak pa ga je vpraševal: »Ali je pravičen sodnik? Ali bo skrbel za blagor naše domovine? Je-li svobodnega stanu in častilec prave vere?« — »Je in bo vedno!« je odgovoril grof ter pozval knežjega kmeta, naj zapusti kamen ter ga odstopi novemu vojvodi. Toda kmet Slovenski knežji kamen v celovškem muzeju 18.3.1414-18.3.1934 se ni dal ugnati. Vprašal je še: »S kakšno pravico pa mo more pregnati s tega sedeža?« Grof mu je odvrnil: »S šeststodesetimi beliči, z lisastimi živalmi in z obleko, ki jo ima, tvojo hišo pa I10 oprostil davkov.« Kmet je nato udaril kneza v lice, opominjajoč ga, naj bo dober in pravičen sodnik. Nato je zapustil kamen ter prejel od kneza živali ter odstopil knežji kamen knezu Knez je stopil 11a kamen ter zavihtel meč proti severu, jugu, vzhodu in zahodu ler s tem zatrdil, da bo dober '111 pravičen sodnik svojemu ljudstvu. Naposled je še spil iz kmetskega klobuka nekoliko sveže studenčnice, da pokaže narodu zmernost in trezifost ter zado-voljnost s tem. kar mu daje domača zemlja. Ljudstvo je vodilo nato vojvodo trikrat okoli kamna, pojoč pesmi ler hvaleč Boga, da jim je poslal takega kneza, kakršnega si je samo želelo. Po obredu je šol vojvoda s spremstvom 11a nasprotno stran Gosposvetskega polja k starodavni slavni nnd tisoč let stari cerkvi, k znameniti zgodovinski Gospi Sveti. Tu je škof blagoslovil novega kneza, ki je bil še vedno oblečen v kmetsko oblačilo. Po cerkveni svečanosti pa je oblekel vojvoda sijajno obleko ter šol k slavnostnemu obodu. Po obedu pa'je šol k vo.ivodskemu prestolu, kjer je podeljeval na vzhodni strani presto-lovega sedeža fevde, sodil ter prejemal po-klonitve ili prisege plemstva. Na zahodnem sedežu vojvodskega pa .ie sedel goriški grof, ki je tudi podeljeval fevde in sprejemal po-klonitve svojih vazalov. Od tega slavnega obreda nam je ostal lo žalosten spomin na nekdanjo slavo, moč in samostojnost naših slovenskih prednikov. Sedaj so te tisočletne pravice poteptane, nesvobodni bratje za Karavankami pa se zatekajo k svo.ii zaščitnici. mogočni Gospe Sveti, goreče prošnje in vzdihi kijie v nebo. Volkun. Spomladanske vode in kmetovi križi Uravnajte vode Ribniške doline! Dolenja vas, 16. marca. Gotovo ni rodovitnega polja v Sloveniji, ki bi toli trpelo od povodnji ko spodnji del ribniške doline, to je dolenjevaško polje. Redno je vse polje od Goriče vasi in Lipovca pa do Stare Cerkve poplavljeno dvakrat letno, a slednja leta, ko radi izsekanih gozdov voda že ob malem deževju naraste, nastopajo povodnji še pogosteje. V zvezi s tem vodovjem je bila jesenska katastrofa v Strugah. Razne naprave, ki naj bi odpomogle takim pojavom, kot so ponori in zkopnine, so padle v pozabljenost in se nikdo ne briga več zanje, ne oblasti ne ljudje sami se jih več ne spomnijo. Vedno vehementno nastopajoče povodnji spravljajo kmetiča iz Dolenje vasi in Prigo-rice in Rakitnice v obup in lo so vasi brezdvomno največje v kočevskem glavarstvu, saj šteje Dolenja vas 140 hiš, Prigorica 98 in Rakitnica 80. Poplavljeno ozemlje je najrodovitnejša zemlja kočevskega okraja. Često je trikratna setev brezuspešna in še posebno, če se mora še kupiti seme in plačati orač, potem je to zadeva, ki kliče po odpomoči vso deželo oziroma državo. Dosedanje pomožne akcije pa ne izdajo nič — kmetič, ki ie imel 9 njiv pod vodo, ki ni prav ničesar dobil s polja, je prejel podpore 5 Din! Ravno sedaj pa spet obkroža grič sv. Roka v Dolenji vasi celo morje in vse polje je pod vodo. Naš misijon v Bengaliji (Ob predavanju našega bengalskega misijonarja p. A. Vizjaka v Unionu.) Oči vseh slovenskih in hrvaških misijonskih prijateljev in podpornikov se zadnja leta vedno ■/ ečjim zanimanjem obračajo v daljno Indijo, v 1 ,i|«r so siovei.i-ki in hrvaški misijonarji pro jli zapuN'ene misijonske postaje. Bošoi.li je neznatna vas z okroglo 1000 prebivalci i leži kakih 60 km -rra'ne či te jugovzhodno ou ' .-'kute ob mor o nem Oangesovcm rokavu Maila. Prebivalci sejejo v močvi nih predelih riž, ki je domačinom razen sadja skoraj edini pridelek. Po veri so večinoma hinduisti, deloma mohame-danci, nekaj je protestantov Pred 60 leti je prav iz Bošontija zasvetila luč svete vere temu delu Bengalije. Dne 23. oktobra tega leta je stopil prvi misijonar na bošontska tla in oznanil zboru domačinov krščansko blagovest ter ustanovil misijonsko postajo. Ker se je pozneje krščanstvo drugod lepše razvijalo, so prenesli misijonarji težišče svojega dela v sosednje vasi in od leta 1876. Bošonti ni imela več stalnega misijonarja do 30. marca 1930, ko so pripluli tja prvi naši misijonarji. Mala peščica katoličanov se je ohranila sredi poganov, mohamedancev in protestantov, 305 kristjanov je prevzel v oskrbo naš prvi misijonar v Bošontiju, g. Mesarič, ki mu je kmalu prihitel v pomoč o. Anton V i z j a k. Žal je o A. Vizjak kmalu nevarno zbolel in je moral najprej v tropsko bolnišnico v Kalkuto in pozneje v domovino. Ugledni bengalski misijonar piše: »Odkar so začeli mali misijonarji in misijonarke 1 v Jugoslaviji moliti za spreobrnjenje Bengalije, se I začenja za naš misijon novo življenje. Od tedaj ! me spremlja poseben božji blagoslov.« Tudi v Bošontiju plava božji blagoslov, saj je dosedaj povprečno vsak misijonar krstil vsako leto nad 150 poganskih duš in to med pravimi Hindu, ki jih je • ako težko pridobiti za katoliško vero. Uboga naša Bengalija! Tri milijone poganskih src sem naštel v Tvojih 28 mestih in 35GO vaseh. Pol milijona človeških bivališč brez Boga. Namesto molitve — razuzdana pesem Namesto križa — malik. Po 200 se jih na rlan ob ročici in mreži zgrudi za vedno. Vsakih 7 minut priioka na svet nebogljeno grešno bitje, in v ^eželi neizmernih voda ga ni, ki bi mu čelo oblil z odrešilno vodo Tako prihajajo in spet gredo: otrok za otrokom, rod za rodom, milijon za milijonom. Še dolgo? Dokler ne bo četa mladih blagovestnikov — s križem v roki in v srcu — s Ciril Metodovo dediščino obvarovala zemlje, po kateri danes trudno stopa misijonar-samotar in mu dušo stiska nečloveška teža — trije milijoni nesrečnih src... V tem času se je porodil nekje načrt delne regulacije vodovja v ribniški dolini, takozvanega Sajevca, ki vijugasto teče izpod Jurjevce proti Prigorici. Regulacija, ki ima v načrtu 3 km ozemlja potočiča Sajeveo, naj bi bila združena z drenažo, ! ki bi pobrala zastajajoče vodo po močvirnih travnikih in pašnikih in vse to po globoki strugi spravila v vodovje pri Prigorici. Taka »regulacija« pa bi pomenila pravo nesrečo, ker bo samo ojačila dotok vode na zgoraj omenjeni kompleks in bo dana še večja možnost za poplave po takozvanem dlenskem polju, odtod pa po kočevskem ozemlju do Mozlja. Posledice take akcije bi bile za del občine in celo dolenjevaško ozemlje tako pogubne, da morajo misliti velike vasi, ki imajo na tem ozemlju vse svoje njive in košenine, na opustitev obdelovanja prizadetega polja in se izseliti. . . Dolžina vodovja, ki se mora regulirati, znaša 25 kilometrov, to je od Jurjevce do Mozlja, a regulacija Sajevca hoče le 3 km in, kar je najbolj pogrešeno, hoče se regulirati pri začetku vodovja mesto pri spodnjem koncu, kjer bi se najprvo napravil močan odtok in še le potem bi se uspešno reguliral gornji del. Načrt za celokupno regulacijo je bil že dovršen detajlno za časa bivšega poljedelskega ministra Basarička in treba ga ie le realizirati. Na dlani pa je, kaj vse lahko nastane, če se le delna regulacija izvrši, kajti s tem bi se osušilo ozemlja za 3 vasi, dočim bi se večina polja vseh ostalih vasi popolnoma izpostavila poplavi. Ljudstvo to uvideva in je dalo krepak izraz svoji želji s prošnjo, ko se je vodopravne obravnave 15, t m. v Sajevcu udeležilo 100 mož z obč. zastopom iz Dolenjevasi. Ljudstvo najprvo želi, da se izvrši regulacija v gori omenjenem smislu, potem pa pričakuje spomladnih semen, kajti sicer ne bo imelo s čim posejati svojih polj! Zaslužka iz gozdov ni prevoz lesa je minimalen, tovarne stoje, Amerika je zaprta. Prosimo oblast, naj to upošteva in našemu kmetiču pride na pomoč! Povodenj v Planini Planina pri Rakeku, 15. marca. Zadnje deževje je našo veliko ravnino zopet spremenilo v ogromno jezero. Nocoj je voda zalila obe banovinski cesti, ono prott Rakeku in ono proti Logatcu. Vasi Laze in Jakovica sta zopet odrezani od Planine. Lansko leto je voda stala skoraj pet mesecev: spomladi in jeseni, deloma tudi še meseca junija, izginila je jesenska poplava šele v decembru. Škoda na njivah in travnikih je bila ogromna. Nujno opozarjamo tnerodajne činitelje, naj se vendar zavzamejo za temeljito čiščenje odločnih jam, ondi se je moralo nabrati izredno veliko blata in druge navlake, posebno potrebno pa bi tudi bilo razširiti — da tako rečemo — žrelo odtočnih jatn, da bi požiralniki vodno maso mogli čim hitreje požirati. Povodnji so sicer v naši ravnini običajne, a sedaj čim dalje bolj katastrofalne. Regulacija Savinje nujna Savinjska dolina, 16. marca. Odkar si je Savinja ob strašni jesenski povodnji razbila nasipe in bregove, se bojimo Savin-čani nove povodnji, še predno bi se regulirala Savinja, ker ima sedaj ponekod na vsako stran docela prosto pot Tudi govorilo in pisalo se je mnogo o neobhodno potrebni regulaciji Savinje, katera je zelo nujna. Sedaj nam neizprosno izpodkopava suho zemljo in si dela čedalje širšo strugo Zlasti ob zadnjih deževnih dneh si je tako razširila tru-go. da je v nevarnosti več poslopij, med njimi posebno, znani veliki valjčni mlin g. Balanta. Ta je bil primoran kozolce že prestaviti. Vzelo mu je mnogo zemlje, sadnih dreves in sedaj loči le še par korakov celine od njegove mlina in elektrarne od Savinje. Tudi v l.etušu je v resni nevarnosti stanovanjska hiša, iz katere se morajo prebivalci ob deževju izselili! Ko gledamo Savinjo pri tem njenem razdiral- Ali ste že kdaj pomislili, koliko ur svojega življenja se mora gospodin|a ubijati s pranjem perila? Kako silno težavno je bilo to delo, ko je morala gospodinja perilo še mencati in otepati I Dandanašnji ni več treba, da bi se s pranjem perila tratile moči in čas, zakaj dandanes imamo Radion. Schichtov Radion prihrani gospodinji delo. Tako lahko je zdaj to: A) zvečer se perilo namoči, B) drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut, C) nato se perilo izpere najpoprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista ... in perilo je opranol Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionorn. Ne rnuči se! Vzsmi SCHICHTOV radion nem delu, vidimo, da se bo treba takoj lotiti z reguliranjem, in sicer čimpreje, tem manj bo škode, tem manj dela in tem manj stroškovl Sava upadla Litija, 17. marca. Letošnja spomladanska povodenj ni bila posebno huda. čeprav jc Sava bila 1.30 nad normalo Na litijskem polju je odplavila precej gnoja, ki je bil pred povodnijo navožen na polje, tudi ozimina je ponekod trpela. Najobčutnej'o ^kodo je povodenj napravila pri nasipu, katerega je zgradila litijska posojilnica proti poplavi na polju. Na več kraiih ga je voda predrla in bodo imeli precej stroškov, da to popravijo. Pri regulaciji reke ni bilo škode Ravno tako ni resnično »Jutrovo poročilo, češ, da je Sava odnesla na Zgornjem Logu čoln z Kresovim Nestlnom, ki je roke »vil« in vpil na pomoč... Resnica je le t a, da pri »Premžetovi« hiši ob vsaki narasli vodi domači fantje z čolnom love drva, hlode in sploh vse, kar narasla Sava nosi seboj. Ti Kresovi fantje so tako korajžni da v največji vodi z čolnom gredo čez Savo za svojim plenom, kakim lepim hlodom. Tako so tudi ob tej narasli vodi šli s čolnom čez Savo To so nekateri videli in lakoj so šle govorice ko blisk po cel, Litiji, da je Kresovega Nestlna Sava s čolnom vred odnesla na Hrvaško... Ljubljanske vesti: Na lUografski razstavi Ljubljana, 17. marca. Danes popoldne ob 4 je ob številni udeležbi občinstva odprl gosp M i h a 1 e k v dvorani OUZD litografsko razstavo, katero je priredil Grafični prosvetni krožek ob stoletnici smrti izumitelja biografije, Senefelderja. Govornik je podal kratek zgodovinski razvoj biografije in njen pomen, zlasti pa je poudaril, do kakšne višine jc prispela vprav slovenska litografija, katera ima svoje odjemalce celo v Grčiji in Turčiji. Za njim je spregovoril gosp. Drago Kosem nekaj toplih besed v priznanje našim litografom. Zbor »Grafike« je zapel občuteno pesem, nakar si je občinstvo ogledovalo vzorno prirejeno razstavo. Razstava nam nazorno pokaže predvsem razvoj domače litografije od leta 1835 (prvo slovensko litografsko podjetje je vodila Rozalija Egger v nekdanji Špitalski ulici, njej je nasledil Josip Blaznik (1847), ki je še danes tvoren, v novejšem času pa so sledila še ostala podietja, zlasti Jugoslovanska tiskarna, ki je na višku sodobne litografske umetnosti.) Vprav ta oddelek je izredno zanimiv, ker vidimo med številnimi izdelki ekrbno izdelane vsakovrstne predmete ter hkrati prehod od bakroreza k litografiji. — Drugi oddelek razkrije fotolit-ski postopek, dalje vidimo v nazorni razvojni vrsti skalo homolitografije za offsctni tisk. Posebni li-tografski stroj celo razmnožuje slike in obiskovalcem se nudi tako prilika, da v podrobnostih spoznajo načelo in delo litografske umetnosti Preza-nimiva je tudi litografija na pločevino, katero vodi podjetje »Saturnus«. Razviden je ves razvoj kon- čne slike. Vso pozornost zaslužijo tudi dela naših rojakov v inozemstvu, kjer sta sc utlejsivovala zlasti naša domača slikarja Žagar in Trpin. In končno zbrani lepaki naših biografij, ki nazorno pričajo o zmerom večjem razvoju naših domačih litografskih podjetij. Čeear obiskovalec ne razume, mu razlože prijazni strokovnjaki, ki so stalno na razpolago. Zanimiva je tudi zbirka starih ljubljanskih litografij, med temi celo prvi litografirani železniški vozni red iz leta 1849, ko je v Ljubljano privozila železnica. Litografska razstava, ki so jo priredili naši izvrstni grafiki, ima zlaeti ta namen, da se pouče širše plasti naroda o začetku in velikem razvoju slovenske litografije, o veliki sposobnosti in marljivosti domačih sinov, zato je vstop prost za vse obiskovalce. Razstava bo odprta oba praznika od 9—12 in od 14—18 Priporočamo jo predvsem šolski mladini pa tudi ostali slovenski javnosti, da spozna velik kulturni vzgon slovenske litografije od skromnih začetkov do sodobne zavidne stopnje. Obleke za gospode po ftieri ali pn blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova cesta Za varnost ob regulirani Ljubljanici Struga in bregovi Ljubljanice so od tromoslov-ja navzdol do železniškega mostu dolenjske železnice v glavnem uravnani. Nevarnost za ljudi in živino ob teh bregovih je z umestnim sklepom občinske uprave, da se napravijo ob njih provizorne ograje, deloma odstranjena in je storila občina v tem pogledu svojo dolžnost. Ni pa v tem odseku poskrbljeno za lo, da se človek, ki bi zašel po nesreči ali se pognal v samomorilnem namenu v valove Ljubljanice, hitro in pravočasno reši. Beto-nirani obrežni zidovi padajo, zlasti v odseku med Frančiškanskim in Šentpeterskim mostom, navpično v strugo in ni v njih po vsej tej progi niti enih stopnic, po katerih bi mogli reševalci priti do vodne gladine. Tudi ni ob teh gladkih zidovih nobenega prijemališča, klinov ali podobnih priprav, za katere bi se mogel ponesrečenec prijeti in se toliko časa držati, da mu pride na pomoč reše- valec. Na to pomanjkljivost opozarjamo že sedaj oblastva, ki vodijo regulacijska dela. Morda bi se dale v betonske zidove na primernih mestih vendarle vsekati stopnice, kakor je to izvršeno v odseku od Frančiškanskega do Hradeckega mostu. Pomisliti je treba, da se bo po vsej Ljubljanici, in ne samo do Frančiškanskega mostu, morda razvilo šf>ortno čolnarenje in veslanje, da pa nc bi mogli čolni od Frančiškanskega mostu navzdol nikoder pristati. Treba bo, da mestna občina za morebiti potrebna reševanja poskrbi rešilne čolne, ki bodo v določenih presledkih ob bregovih za vsak slučaj pripravljeni in pritrjeni, tako n. pr. pod Hradeckega mostom, frančiškanskim, zmajskim in šentpeterskim mostom. Dostop do njih pa se mora seveda tudi omogočiti s stopnicami, ki jih pa, kakor smo že poudarili, od frančiškanskega mostu navzdol še ni. Nadškof Jeglič pride na proslavo sv, Janeza Bosca Proslave kanonizacije ustanovnika salezijan-ske družbe bi. Janeza Boska, ki bo v Ljubljani v dneh 14. in 15. aprila, se udeleži tudi nadškof dr. Jeglič. Prisostvoval bo slavnostni prireditvi v Unionu v soboto zvečer, v nedeljo ob 10 pa bo daroval v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku pontifikalno sv. mašo ob slovesni asistenci kardinala Hlonda, primasa Poljske. Najugodneje kupite ali naročite damshe plasce in Kostume v damski konfekciji t A. Paulin. f Mubllana, Kongresni fra 5 0 Pogreb g. llinka Lavrenfaka. Izpred mrtvašnice splošne javne bolnišnice se je včeraj vršil |io-greb llinka Lavrenčaka, očela državnega tožilca g. Vilka Lavrenčaka. Pogreb je bil sicer skromen, toda pokazal je, da je pokojnik imel mnogo prijateljev in znancev. Poleg oficijelnili zastopnikov se je pogreba udeležilo mnogo starih njegovih znancev in tovarišev. Med drugimi so se pogreba udeležili predsednik okrožnega sodišča g. Peter Ker-šif, višji državni ložilec dr. Grasselli, dalje mnogo sodnikov iu tovarišev državnega tožilca g. Lavrenčaka. Pokojnika so spremili na zadnji pot i ludi mnogi odvetniki, med drugimi njegov bivši šef dr. Tominšek. Kuharska zadeva oillCna. vsen gospodinjam ha| mićna. EKSTRAKT dr. z o. z. liosposvetskH cesta At. S. KINO KODELJEVO Tel. 31-62 Danes ob 3, 5, 7 in 9: „PESEM ZA TEBE" Jan Kiepura. — Ob 9 tudi Jc „FRANKENSTEIN" Jutri ob 3, 5, 7 in 9 in v torek ob 8: „NEKOČ JE ŽIVEL MUZIKUS ' R. A. Roberts, Sz8ke Szakall, V. de Kowa. © Akademiki letnega semestra. V zimskem semestru je bilo vpisanih na ljubljanski univerzi 1942 akademikov, v letnem pa «e jih je sedaj vpisalo 284 manj, torej 1658. Na juridični fakulteti se jih je vpisalo 561, prej 601, na tehniški 410, prej 483, na filozofski 396, prej 473, na teološki fakulteti 166, prej 167, na medicinski 125, prej 218, Skoraj nič ni torej padlo število teologov, najbolj pa medicincev. Šolnino je plačalo dosedaj 1247 dijakov, oproščenih jih je dosedaj 164, ki so predložili ubožna spričevala, 248 dijakov pa še niha, kaj bo o njihovih šolninah ukrenjeno. 0 Uspehi dobrodelne akcije. Neki list je priobčil vest, da je dobrodelna akademija vrgla 120 tisoč dinarjev čistega za mestne reveže. Ta vest |e pretirana v toliko, ker je toliko vrgla v resnici le vsa dobrodelna akcija, torej tudi tisto, kar so vrli mestni uslužbenci sami nabrali pri raznih podjetjih in strankah. V resnici pa je vrgla dobrodelna akademija sama: bufet 18.009 Din, vstopnina s pre-plačili pa 30.000 Din. Od tega je odbiti manjše stroške za bufet, ki je bil sicer založen po večini z brezplačnimi darili in pa državno in bano-vinsko veselično takso, ki znaša tudi okoli 5000 dinarjev. Odbiti pa je še nekatere stroške, tako, da je akademija vrgla čistega okoli 30.000 Din, kar je nedvomno ludi lep uspeh. 0 Vsaka dama. katera rabi eleganten klobuček nizke cene, naj obišče Salon Anita. Krekov trg 10. Ljubljana. 0 Dunajsko pranje, svetlolikanjc, Šimenc, Kolodvorska 8. Zahtevajte Gagfoua vrtna semena! 0 Prepir v mestni klavnici. Kadar se mesarji spro, je že hudo, zakaj vsak mesar ima nož. Včeraj opoldne sta se sprla na mestni klavnici med delom 20 letni mesarski vajenec Fr. L. in njegov tovariš. Slo je menda zaradi nekega obračuna pri kartah. Tovariš je v jezi pograbil nož in sunil z nožem L. ter mu prizadejal nad levim komolcem precej veliko rano. L. je moral v bolnišnico. 0 Dva ponesrečenca z dežele. V Št. Vidu nad Ljubljano je padel pod avtobus 33 letni sprevodnik avtobusa Franc Štrlic iz Žirov. Kolesa avtobusa so Štrlicu strla levo nogo. — Pri telovadbi v Notranjih goricah je padel in si zlomil levo roko 19 letni delavec Valentin Šibernik iz Pre-šibice. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v bolnišnico. O Francoščino poučuje proti honorarju deset dinarjev za uro. Naslov pove uredništvo Slovenca. 0 Oglejte si razstavo cvetja v cvetličarnah v nebotičniku in na Miklošičevi cesti, ki jo jc priredi In tvrdka KOHSIKA povodom s vo jetrn BO letnesrn obstoja. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20. Nedelja, 18. marca ob 15: »Ra^ potepuhov«. Cene od 5 do 14 Din. Izven. — Ob 20: »Kariiera kanclista Vincika«. Cene od 5 do 14 Din Izv. Ponedeljek. 19. marca ob 20: »Belgrad nekdaj in sedaj«. Izven. Znižane cene. Opera Nedelja, 18. marca ob 15: »Gorenjski slavček«. Gostuje Marij Šimenc. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Ples v Savoju«. Izven. Gostuje Mirko Jelačin. Znižane cene. Ponedeljek, 19, marcu ob 20: »Ples v Savoyuc. Izven. Znižane cene. Gostuje M. Jelačin. Kvalitetni radioaparati! Popravila — Zamenjave KtADtOVAL - LJUBLJANA Dalmatinova ul. 13. poleg hotela Štrukelj. Tel 3363 Moste pri Liubliani Duhovne vaje za žene in dekleta se prično v lorek 20. marca. Uvodni govor bo v kapelici Sale-zijanskega mladinskega doma v torek ob pol 8 zvečer za žene ln dekleta skupaj. V sredo, četrtek in petek bo ob 6 zjutraj skupen govor v Salez. mlad. domu, nato sv. maša, dočim bo zvečer ob jx>l 8 v Salez. mlad. domu govor samo za žene, za dekleta jia ob 7 zvečer v cerkvi Karmeličank na Selu. Zaključek za oboje bo v sobolo ob 6 zjutraj v Salez. mlad. domu. Duhovne vaje bo vodil g. ravnatelj dr. Josip Valjavec, le večerne govore za žene bo iniol g. prof. Franc Mihelčič. Duhovne vaje za inože se bodo pričele v ponedeljek po cvetni nedelji. Krka narasla Novo mesto, 16. marca, ludi Novemu mestu pomladanska povodenj ni prizanesla Krka je prestopila bregove, poplavila je stanovalcem Brega spodnje vrtove in jim s lem prizadejala občutno škodo, ker 60 vrtovi bili že obdelani. Spomladanska vest za mlado in staro Moderna doba nas je dovedla do tega, da se vse preveč oddaljujemo od naravnega, prirodnega, in da se preveč zatekamo k umetnemu, narejenemu. 1 oJa premodra. skrbna mati priroda nam daje zlasti v s|X)iiiladaiiskeni času presnavljanja čudovit migljaj, da se tudi v nas zbudi težnja tx> naravnem prerojenju. — Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, tla so se ljudje vzlic nagnjenju do nejjrirod-nega vendar že precej poboljšali, zakaj medtem ko še pred nekaj desetletji nihče ni mislil ua to, da bi sjx>mladi kaj storil za svojo zdravstveno obnovo in naravno pomladitev, so dandanes že zelo v navadi tako zvana spomladanska zdravljenja, od katerih je splošno priljubljeno jxmiladansko zdravljenje s Plani nkaca jeni, ki je že v najširših krogih zelo razširjeno. Z gotovostjo je pričakovati, da bo videl prihodnji rod bolj odjx>rne in zdrave ljudi, kakor jih vidimo mi. To j>a prav zaradi tega, ker se že sedanji rod pravočasno bori proti staranju. Pozna namreč vzroke prezgodnjega |>oapneiija žil prav lako kakor usodne posledice neredne prebave, ki razdira staničje in krajša življenje, ter iz tega razloga tudi že fjozna velikanski jjomen pravilnega čiščenja iu obnavljanja krvi. Dandanes se je na primer v premnogih družinah že čisto udomačilo 6- do 12 tedensko spomladansko zdravljenje s Planinka-čajem Bahovec. To pa zaradi tega, Ker je sestavljen večinoma iz izbranih zdravilnih planinskih zelišč? ki slovijo po svoji učinkovitosti pri slabi prebavi in napenjanju, zlati žili, srčnem zamaščenju in srčni oslabelosti, pri poapnenju žil, slabokrvnosti in s tem združeni iicsfiečnosti, nervozi in glavobolu. Trbovlje župnijska proslava 11)00 letnice Kristusove smrti in za poglobitev duhovnega življenja. Od praznika sv. Jožefa do cvetne nedelje bo vsak večer ob (5 postna pridiga in iitauije, potem pa spo-vedovnnje za velikonočno obhajilo. Župni urad vabi vse k najobilnejši udeležbi! Samo šest delavnikov bo v drugi polovici meseca marca pri rudniku, ostale dni pa praznovanje. Sedaj se tudi že skoraj jiolno praznuje pri kopanju premoga samega, prej se jo bolj pri zunanjih le-žijskib delih. Da z zaslužkom šestih dni ni mogoče živeti 15 dni, posebno veččlanskim družinam, je jasno. Zato bi bilo nujno, da se vsaj nekatere proste dni zaposli pri javnih delih tudi te napol zaposlene rudarje, predvsem družinske očete. Novi grobovi. V Hrastniku je umrl Sorčan Ivan, naučitelj v pokoju, star 82 let. V učiteljski službi je bil čez 40 let, samo v Hrastniku kot šolski upravitelj 83 let. Bil je še iz stare šole, poštenjak in zgleden mož, dobrega srca, ki se ni nikomur zameril. Na pokopališče v Dragi ga je spremila ogromna množica ljudstva, katerim je bil vzgojitelj, in gasilcev, katerim je ustanovil društvo v Hrastniku. Rajnemu bodi Bog plačnik, sorodnikom pa naše sožalje! Zagorje Volitve za drugo rudarsko skupino bodo dne 25. t. in. Za volitve sta postavljeni le dve listi. Trboveljska preiuognkopna družba je sprejela pr L apnenicab približno 20 delavcev. Plača je nižja napram lanskemu letu od 4—5 Din. Proračunska seja se še ni vršila. Upamo, da bo naša občinska uprava, ki ima mnogo gospodarskega smisla, težko nalogo častno izpeljala. Belgrajsko pismo Belgrad. v sredi marca 1934. V svojem zadnjem pisinu sem vam skušal v glavnih obrisih pokazati nastanek sedanjih slovenskih društev v Belgradu, danes vam pa hočem spregovorili o verskem življenju belgrajskih Slovencev. Belgrajski Slovenci so razkropljeni in raztreseni po vseh belgrajskih okrajih, ali kakor tu pravijo kvartih«. Od prvega okraja v centru mesta, kjer se dvigajo krasne velikomestne palače z razkošnimi trgovskimi prostori, pa vse do daljnih predmestij na Cukarici in še tlalje proti Makižu, nadalje proti Cuburi, Voždovcu in Višnjici — povsod so Slovenci. 1'rcrej jih stanuje tudi v Ze-niunu, posebno na Kalvariji preti Franztalom, nemško vasjo, ki jo pozna menda pač vsak Slovenec, ki je že bil v Belgradu ter je v nedeljo popoldne poroma! k očetu Braniti na prigrizek In dobro kaji-ljico. In Se dalje od Zeniuna stanujejo naši ljudje, vse do Batajniee. So to železničarji, ki so večinoma zaposleni v Belgradu ali pa v Zemunu. Kakor vidite, razkropljeni po vsem širnem prostoru, na katerem stoji Belgrad, kateri tako ponosno in zmagoslavno zre z zvišenega prostora na Kalemegdanu, kakor da bi se zavedal svoje krasne lege. za katero ga lahko zavidajo razna svetovna f Dr. Josipu Mantuaniju v prijateljski spomin Mnogo Jožefov se spominjamo na današnji dan, našim srcem ljubih in dragih in ki jih ni več med nami. So med njimi, ki vemo zanje samo v ožjem našem krogu, so med njimi, ki bo njih ime vedno vsak izobražen Slovenec s spoštovanjem izgovarjal; jih je pa tudi nekaj — kakor |e vprav dr. Mantu-ani — katerih imena so znana daleč onstran mej naše domovine. Lani, na predvečer svojega godu (18. marca 1033) nas je zapustil. Letos, ob prvi obletnici smrti njegove in ob godu, ki ga obhaja v večnosti s toliko drugimi odličnjaki in učenjaki, s katerimi ga je v življenju vezal pravi znanstvenieros, naj se ga verni pri jn tel j i skromno spomnimo na tem mestu. Cas zamaši in zadela — pravijo — vse vrzeli. Morda prej ali slej. Gotovo pa se še ni zaprla zev, ki je zazijala |>ri naši Glasbeni Matici s smrtjo njegovo. Kdaj dobi Glasbena zgodovina takega strokovnjaka? Vedeli smo, tla je dr. Mantuani velik učenjak, učenjak res svetovnega formata; ali koliko je učenih knjig in razprav spisal in objavil, smo zvedeli šele iz 5. zvezka Slov. biografskega leksikona, ki pn je izšel šele po njegovi smrti in kjer nam avtor toplo pisanega članka (dr. Štele) našteva vsaj glavna tlela rajnikov,i. .lih je nepregledna vrsta iz zgodovine glasbe (odkril nam je rojaka Jakoba Gallusa!), upodabljajoče umetnosti, umetne obrti, antične arheologije, prehistorije. Pisal jc članke v velike inozemske leksikone p:i luili v SUL ter Narodno enciklopedijo n glasbenikih in flasbi Jugoslovanov. Ogromno delo je izvršil; ali f večje bi hil rad: v ožjem prijateljskem krogu »e je izdal, da ima v načrtu ie okrog 100 razpravi Kot redni član zavoda za avstr. zgodovino pri univerzi na Dunaju si je bil namreč že v vseuciliskih letih pridobil čudovito umetnost znanstvenega d:>la in zbiranja gradiva, kar Je poleni kot uradnik v dvorni knjižnici nn Dunaju pridno nadaljeval; vsi lisli nabrani zakladi so hoteli biti dvignjeni, obdelani, objavljeni. — Poleg strogo poklicnega tlela pa si znanstvenik tako širokega obzorja, luikor je bil dr. Mantuani, naloži na rume še poHcben križ: lirične se znanstvena korespondenca, prihajajo nanj vprašanja, razvije se učeno dopisovanje. Samo okrog novega lela je rajnik pisal nad sto obširnih pisem raznim znanstvenikom In prijateljem, |ioro-čajoč jim pač o svojem delu; seveda je tudi prejemal velezaniiniva pismu. Kot posebno dragocenost hrani njegova cenj. rodbina pismo, ki ga |e bil rajniku na Dunaj v neki zadevi iz Milana pisni uradnik Ambrozijanske knjižnice Achille lintli — pozneje papež 1 * i j XI. V lepem nckrologu jo bil Slovenec lani (dne 20. marca 1933) poudaril dvojno strokovno usmerjenost Mantuanijevo: zgodovino glasbe in zgodovino upodabljajoče umetnosti, pri čemer ga je podpiral res čudovit spomin. Ali listi, ki smo mu bili po letih in prijateljstvu še bliže, smo občudovali še drugačno znanje njegovo: v botaniki — bila je |>:ič. tudi njemu sclentia amabilis — Je menda ni bilo rastline, ki je nc bi bil poznal in ji vedel slovenskega, nemškega In latinskega imena. Grški in latinski klasiki so mu bili ljubi prijatelji. Za daljšo vožnjo po železnici (kadar jo moral kam kol zaprisežen sodni Izvedenec) je Jemal s seboj Homerja, da gn je vedno In vedno Pitni ter Odkrival v njem novih in novih lepot, lloracija je imel v mezincu. V tem pogledu se je meril z rajnkim dr. Detelo; čudili smo se Jima, kako sta unicla navajati našim Časoin odgovarjajoča mesta! Oba humanista v najlepšem pomenu! Krščanskim idealom jc hil dr. Mantuani zvest vse svoje življenje. Na Dunaju se je takoj, ko не je ustanovila, oklenil Leonove družbe (Leo-Gesell- schaft), v kateri je večkrat tudi predaval in kjer se jo za vedno spoprijateljil z nekaterimi možmi (n. pr. s poznejšim karti. dr. Pifflom, s poznejšim nadškofom tir. Fr. Sede,jeni), prišedši 1. 1000. kot muzejski ravnatelj pa je zopet takoj vstopil kot delaven odbornik v našo Leonovo družbo, ki ji jo bil nekaj časa ludi poti predsednik. Da mu ni smrt izvila peresa iz roke, bi hil sestavil za Kal. Obzornik, Kiniski Katolik in Cas tolikanj jiolrebno stvarno kazalo, kakor ga je malo prej za 50 letnikov Cerkv. Glasbenika (v šestih tednih). Dr. Mnnluiini je bil zvest svojim prijateljem. Kako krasen spomenik je postavil tir. Kreku v Car-nioli! Zagrebškemu kanoniku Janku Barletu Je za (H) letnico spisal v času izčrpno |ioročilo njegovega dela. kaktir inu je tudi dopisoval v -Sveto Cecilijo -. Eno lelo že ga krije hladni grob. Pa vem, da bo danes marsikdo v duhu romal tja k Sv. Križu na la tihi grob. Zlasti tisti, ki so bili tako srečni, tla so ga imeli za učitelja (Glasbena Matica, orglar-ska šola). Tem bo par zn vedno ne|>ozaben. Preti vojno Je inetl drugim tudi v našem narodnem muzeju predaval d starogrški umetnosti. Takrat seni ga nekaj ur imel jiriliko poslušati tudi jaz; razlagal je nkropolsko svetišče Parlhenon. Takrat sem videl, kaj se lo pravi: -•■Profesor naj zajema iz polnega! L. 1802. — če se nc motim — je Glasbena Matica vsled Manluanijcvc pobude in najdbe prvič priredila Gallusov koncert. Takrat sem prvič slišni pretresljivo Gallusovo kompozicijo: >Kcee, quo-niodo inorilur iuslus...« (Glejte, kakor umira pra-vični.) Vtis koncerta je bil, menim, na vse veličasten. Takral smo menda prvič vzdrhtell ob Imenu Miinhiaiiijcvem. Zroč snirli v oči jc izrazil željo, tla bi mu Glasbena Matica zapela ob grobu In Gallusov »Erce .. л. l)a, umrje — in vendar živi! Jod. ine.sla. Vsakemu ostanejo v neizbrisnem spominu slike, ki vstanejo pred vami, če se vračate zvečer г ladjo iz Zemuna v Belgrad, ali pa prihajate ponoči z vlakom s sreinske ravani v preslolno mesto, ter se odgrne pred vami veliko savsko pristanišče, razsvetljeno s slo in sto žarnicami in obločnicami. Človek se nehote zazre v nemirno vodno gladino in čutiš pozdrave, ki ti jih pošilja ožja domovina. Za trenutek se te poloti domoložje. Spomniš se vseh lepih, belih vasi, zelenih hribčkov z belimi cerkvicami na njih, spomniš se na vse naše lepe planino in potoke, ki se vsi razpenjeni mečejo v doline, sjiomniš se vsega, kar ti je drago in ljubo, vsega, kar je ostalo doma in česar nisi mogel ponesti s seboj v daljni svet. In stopiš z ladje na belgrajsko ulico in že si sredi velikomestnega vrveža. In na uho ti udarja srbščina, hrvaščina, inadjarščina, ro-niunščina, francoščina itd. Slika prepestra. In bežiš dalje, vedno dalje iz ulice v ulico, iz nemira v nemir. Pot te pa morda zanese tudi v Krunsko ulico v bližini dvora in naletiš na skromno cerkvico, ki se pa vendar |>onosno dviga iznad okolnih enonatl-stropnih hiš. To je naša cerkev, to je cerkev Krista Kralja, kjer sedaj »pase duše*' g. dr. Matija Petlič, bivši profesor na bogoslovju v Djakovem. To je naša cerkev, ki jo vsaj po imenu poznajo pač vsi v Sloveniji. Belgrajski katoliški Slovenci jo tudi imajo za svojo. In to čisto razumljivo. Saj je bila župnija Krista Kralja tlolgo vrsto let jio prevratu edina katoliška župnija v Belgradu in to za vse katolike brez razlike narodnosti. Bivši dolgoletni župnik le župnije g. tir. Vekoslav Wagtier, kateremu gre brez dvoma velika zasluga in priznanje, je močno priklenil vse katolike na cerkev in to v onih raztrganih dneh ter je s svojim delom postavil tudi trdne temelje zn razvoj katolištva v našem prestol-neni mestu. Tudi na Slovence ni pozabil — tu se mu je večkrat delala krivica — ter je izposloval od slovenskih škofov, da so mu prideliii v župnijo tudi slovenskega kaplana. Tako je prišel semkaj g. Davorin Medved, poznejši vojaški duhovnik za nelgrajsko garnizijo in sedanji vojaški duhovnik v Mostarju. Slovenci so na tak način že imeli večkrat slovenske maše in pridige. Pri tem so veliko pomagali tudi oni bivši slovenski poslanci, duhovniki, ki so se slučajno mudili čez nedeljo v Belgradu. Ko je g. Medved postal vojaški duhovnik, je prišel nn njegovo meslo lela 1927. g. Tomaž Ulaga, ki je bil več let ka|ilan le župnije, sedaj je pa katehet na t ti Iv. srednjih šolah ter jioleg svoje službe opravila tudi vse dušebrižništvo zn Slovence, sv. maso, večcrnice itd. Že prej sem omenil, tla jo bila prva lela po prevratu tu samo ena katoliška župnija, in sicer župnija Krisln Kralja. Ker se je Belgrad iz leta v leto vse bolj Siril ter sjirejemai vedno večje število uredništva, ki so jih potrebovali tukajšnji centralni uradi, je postajala cerkev Krista Kralja premajhna, .le pa bilo ludi drugače nemogočo skrbeti za duševne potrebe vseh tukajšnjih katoličanov, katerih število se danes ceni nn 40.000. Nekaj duhovnikov lega tudi pri najboljši volji, ni moglo opravljati. Tako so se pričele ustanavljati na tem prostranem kompleksu nove katoliške župnije. V nekaj letih smo belgrajski katoličani dobili pet župnij. O teh pa drugič kaj več I Pismo slovenskega izseljenca iz Združenih držav Nepoštenost in brezbrižnost sta Ameriki prinesli stisko 2 °lg ljudi imata vse, 98% ljudi pa lakoto... Cleveland, 23. febr. Gre nam precej trda, pa upam, da se bo enkrat že obrnilo na bolje, če poprej ne bomo vsega izgubili. Naj ti zato malo popišem, kako je tukaj. Med vojno so šle plače hudo kvišku in ljudje so dobro živeli. Največje dobičke pa so delali bankirji in veliki tovarnarji. Ko pa je čez nekaj let po vojni začelo zmanjkovati naročil za ameriško blago, bogatini pa so še vedno hoteli imeti enako velike dohodke, so začeli trgati plače. Ker so si napravili tudi nove vrste stroje, so po tovarnah potrebovali mnogo manj ljudi. Zato je bilo vedno več ljudi brez dela; tisti pa, ki so še delali, so imeli vedno manjše plače. Tako je nastala stiska, ki jo v Ameriki imenujejo depresija. Prihranki, če jih je kdo kaj imel, so se začeli hitro krčiti. Ljudje so začeli pobirati denar iz bank. Ker pa ljudje, ki so bili dolžni, bankam niso več mogli plačevati obresti, drugi pa ne vlagati, so začele banke zapirati vrata. Tako so postali reveži tudi tisti, ki so imeli kaj denarja. Tako se je revščina vedno bolj širila Posestva na kmetih in v mestih so izgubila vsako vrednost. Milijone je ljudi, ki so izgubili vse, kar so si v življenju prihranili Med tem je prišla na površje druga vlada in novi predsednik Roosevelt. Ta je začel delati na pomoč kmetom in delavcem, in ne samo za bogatine, kakor se je delalo poprej. Določili so najmanjšo plačo, katero mora dobiti vsak, ki dela. Določili so, koliko ur na teden sme vsakdo delati. Prepovedali so, da bi smeli otroci delati po tovarnah. Poprej je bilo čisto narobe: Ljudje so bili lačni, zato so delali za vsako plačo. To lakoto so izkoristili tovarnarji in niso ljudem za delo skoro nič plačevali, sami pa delali ogromne dobičke. V mnogih tovarnah je bilo tako: Ko bi bili vedeli, da spadaš k ameriški delavski organizaciji, bi te bili takoj vrgli na cesto. Sedaj pod Rooseveltom pa imajo vsi delavci pravico, organizirati se. Bogatini se kajpada upirajo prezidentu in delavcem nasprotujejo. Zato pa so stavke na dnevnem redu. Kakor sedaj vidimo, so pod prejšnjo vlado na debelo drli ljudstvo. Dan za dnem prinašajo časopisi nova razkritja goljufij in sleparij v javnih in državnih oddelkih. Državni blagajnik v prejšnji vladi Melon je milijone dohodninskega davka vrnil milijonarjem in velikim družbam. On in njegova dva brata imajo tovarn in rudnikov v vrednosti šest tisoč milijonov dolarjev. In le malo tega ogromnega premoženja so dobili po poštenem potu. Preračunali so, da dva odstotka ljudi v Združenih državah premoreta 80% vsega bogastva ali vrednosti, 98% ljudi pa le 20%. Sedaj so spoznali, da je tak sistem napačen in bodo poskusili predru-gačiti. Davki so ogromni, ljudje ne morejo plačevati, ker so brez dela, ali pa zaslužijo le za živež. Tukaj v Clevelandu plačujejo mestne delavce z nekakimi listki namesto z denarjem. Vsem so plače odtrgali, pa jim še tega ne morejo plačevati. Učitelji, policisti, ognjegasci in drugi delavci včasih po cele mesece ne dobe plače. Zato pa prihajajo povsod na dan sleparije, ki so jih nekateri delali prej, ko je bilo dovolj denarja. Preiskovalni odbori in sodnije imajo sedaj dosti dela. Je sicer tukaj vsega več ko dovolj, a vendar mnogo ljudi strada, na milijone pa jih živi v pomanjkanju. Ali so pllulne bolezni ozdravljive? A S tem važnim vprašanjem se bavijo vsi, ki trpe na astmi katarju pljučnih vršičkov, zastarelem kašlju, zasluzen ii. dolgotrajni hripavosti in hripi, pa do sedaj še niso našli zdravila Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, ki jo je spisal dr. ined. Guttmann, bivSi šcf-zdravnik zavoda za tlnzenkuro, o temi „Ali so pljučne bolezni ozdravljive". Da omogočimo vsakemu lakemu bolniku spoznati njegovo bolezen, smo se odloČili v interesu snloSnega blagrii odpobfnti to knjigo vsakemu zastonj in poštnine prosto. Napisati je samo dopisnico ifrankirano z Din 1-75) £ točnim naslovom: PUHIMANM & to., BERLIN 615 Muggelstrasse Nr. 25-25«. Odobreno od ministrstva socialne politike, sanitetslio odelenje S. Br. 'M\6 od 12. XII 1933 60 letnih Josip Marinko Prav in v redu je, da se v kaki dobi življenja spominjamo oseb, ki so bile kdaj vidne tudi v javnem življenju. Ako pa praznuje kdo, ki je v širši javnosti dobro znan, kar dva jubileja, pa že celo ni mogoče ili mimo tega dogodka. Takega jubilanta imamo tu pred seboj, ki praznuje prav le dni 60-letnico svojega življenja in v nekaj tednih 30 letnico srečne zakonske zveze, poleg tega pa še svoj go-dovni dan med celo armado Jožetov. Josip Marinko jc naš današnji jubilant, korenjak od pete do glave, ki se mu še malo ne jx)zna, da nosi šest križev in trideset let zakonskega !arma, ki ga pa prav nič ue teži. Saj mu je dal log ženo plemenitega srca, gospo Terezijo roj. Prosenčevo iz Zagorja ob Savi, ki vodi lepo trgovino v Prisojni ulici št. 7, ter je duša in središče srečnega družinskega življenja, dobra kakor kruh, ki ga deli potrebnim, ne da bi vedela levica, kaj daje in dela desnica. — Mislimo, da je malo ljudi ne samo v Ljubljani, marveč tudi v bližnji in oddaljenejši okolici, ki bi ne ]xiznali našega Jožeta Ma-rinkola. Saj je jm svoji družabnosti in po odprtih rokah in odprtem srcu, zlasti pa po svoji družabnosti dobro došel in ujjoštevan v vsaki jMšteni družbi. Rojen je bil v Zadobrovi. Več let jc bil občinski svetovalec v ljubljanskem občinskem svetu. Sicer uživa tudi zasluženi pokoj kol nekdanji sodni nameščenec, toda |x>koja si ne privošči. Delo mu je življenje in igrača mu je s krepkim prijemom izprazniti vrečo moke. Pa je tudi športnik iu turist. Še preteklo lelo jc stopil ua najvišjo sivo glavo našemu gorskemu očaku Triglavu. V srečnem zakonu mu je dal Bog 11 olrok; živi jih še devet. Starejši sin Jožko je kar rojen trgovec po zgledu matere - lastnice trgovine. Našega slav-ljenca pa diči zlasli zvestoba do tistih večnih načel in resnic, ki so iast vsakega |X)štenega Slovenca. Velikemu številu prijateljev — nasj:>rotnika prav gotovo nima nobenega — se pridružujemo s čestitkami tudi mi ter svojemu naročniku, ki je »Slovencu« že 30 let zvest, želimo, da bi dočakal v neskaljeni sreči v krogu ljubljene in dobre družine nadaljno desetletnico in še dvajsetletnico življenja. Bog ga živi! OD DVEUA DO DNEUA SE BOLJE POČUTM Tudi brez rogaške slatine se da živeti, — toda razumna žena svojemu možu vedno z njo postreže, da ostane čil, svež in krepak. Rogaška slatina osvežuje in pomlajuje kri, ja~'a mišice in zbolj Ч1Ш Skladišče rogaške slaline v Ljubljani. Gosposvetska 13 (kolizej). Telet. 39-43. Koledar Nedelja, 18. marca (5 jx)stna, tiha nedelja): Ciril Jeruzalemski, cerkveni učenik; Salvator. Ponedeljek, 19. marca: Jožef ženin Mar. Dev. Torek, 20. marca: Aleksandra muc.; Janez P. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrl g. Anton Viternik, na- rednik-vodnik 40. pp. Pokopali so ga včeraj popoldne. Naj v miru počiva! + Ivan Prekoršek. V Višnjivasi pri Vo.i-niku .je urrij'1 v starosti 6« let g. Ivan Pre-koržek, posestnik. Pokojni jo bil znan kot odločno katoliški mož, skrben družinski oče, ki zapušča tudi številno družino. Bil jo tudi ;14 lot vzorni član načelstva posojilnice v Vojniku. Pogreb kremenitega moža bo danes ob 2 popoldne iz hiše žalosti na pokojni lisce k Novi cerkvi pri Vojniku. Naj mu sveti večna luč. Žalujočim ostalim pa izrekamo svoje sožalje. -(- Tehar,e. Umrla je 65 letna Marija Romih iz Vrh pri Teharjih. Bila jc zelo priljubljena žvna in skrbna mati svojim otro'kom. _ V Straži je v petek umrl bivši posestnik Janez Zaje, star 68 let. — Naj v miru počivata! I ravnokar dospele novosti od i 250 Din dalje nudi v veliki izberi in najnovejših krojih tvrdka FRAN LUKIČ Ljubljana, Stritarjeva ulica. — Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški. Od 4. aprila do 28. junija se vrše naslednji tečaji: I. Trimesečni gospodimjsko-kuharski tečaj. Pouk sc vrši ob delavnikih od 8 do 17. Tečajnice plačajo dnevno 8 Din in to vsak teden vnaprej. — II. Večerni kuharski tečaj — trikrat na teden — ob 18.30 do 22. Plačuje se vsak teden vnaprej po 36 Din. — III. Popoldanski kuharski tečaj za izredne kuharske izdelke. Dvakrat na teden od 14.30 do 17.30. Plačuje se vnaprej po 30 Dim na teden. — IV. Nedeljski kuharski tečaj od 8.30 do 12. Tečaj obsega 24 nedelj, plačuje se pa v treh obrokih po 160 Din. .— Vpisnima v vsak tečaj znaša 150 Din. — Tečajnice prinesejo s seboj kuh. predpasnik, rutico za na glavo, zvezek in svinčnik. Ta navodila veljajo samo za zunanje učenke, Notranje učenke se sprejemajo samo v celodnevni tromesečni tečaj po točki I. Mesečnima 650 Dim z vso oskrbo. Prijave sprejema do 1. aprila ravnateljstvo Dr. Krekove meščansko-gospodiniske šole, Ljubljana VII. — Velika povodenj pri Sisku. Sava je pri Sisku naraščala tako hitro, da se je že pred par dnevi razlila čez bregove in preplavila velik predel zemlje. Voda pa še zmerom narašča in že močno ogroža mesto samo. Po zadnjih poročilih je že prodrla do železniške proge. Pod vodo je že 20 hiš in je 2000 ljudi brez strehe. — Ivan Herle, o katerem je poročal »Slovenec«. da je na nepojasnjen način pobegnil iz zaporov sodišča na Vranskem, se je v petek sam vrnil nazaj. Orožništvo pa ga ni prijelo zaradi zveze z umorom, ki ga je izvršil niegov brat Josip, ampak zaradi tatvine Hmelja. Ukradel ie 7 kg hmelja in ga prodal za 390 Dim. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče: Adam: Chrlstus nnser Rruder. 257 strani. Vezano SO Din. KHiml: Ignaz Scipel. Ein gro ses Lcben in klcincu Rildern. 288 slrani. Vezano 50 Din. Rliiml: Ignaz Scipel. Vlensch, Ch- ist. Priester in sei-nem Tagebtich 268 strani. Nevezano 45 Din. Fauihaber: I)'c sozialen \Verfe des alten Testa ments. 22 strani. Nevezano 5 Din. Faulhaber: Die Sittlichen Wcrte des alten Testamenta umi ihre Aufwertung im Evange-I ni m. 24 strani. Nevezano 5 Din. Faulhaber: Ilufcnde Stimiiien in der \Viisto (ler Gcgen-vvart. Izbrani govori, pridige in pastirska pisma. 47(i strani. Vezano 156 Din. FauUiaber: ZcitrulV Gottcsrufe. Izbrane pridige. 470 strani. Vezano 124 Din. Snežno belo perilo je ponos vs3ke gospodinje. >PERION< Vam opere Vaše perilo res belo in mu ne škoduje. Pazite na znamko: > P E R 10 Nc. Zločin nad našim gospodarstvom V četrtek 15. marca t. 1. se je vršila v Ljubljani likvidacijska razprava v konkurzu »Vzajemne pomoči«. Priglašenih je bilo nad 3.500 terjatev z vsoto Din 27 miljonov 779.349. Upniki so dobili prideljen le mali del svojih terjatev, oni pa, ki so zahtevali posmrtnine, sploh ničesar. Tako se polagoma bližamo pogrebu enega najbolj v nebo vpijočih grehov povojne dobe. Žal, da so hudobni ali tudi nepoučeni ljudje ta slučaj hoteli raztegniti na pravo in solidno zavarovalstvo. Tako so oplašili ljudi, ki bi bili siccr lahko medtem sklenili s solidnimi zavarovalnicami pametne zavarovalne pogodbe. Vsem neštetim tisočim zavarovancev »Vzajemne pomoči« hodi povedano: Preteklost Vam je bila šola. Zdravo in pravo zavarovalstvo ni nehalo svariti pred pogubnostjo »Vzajemne pomoči«. Prave zavarovalnice so se baš v tej krizi izkazale kot najtrdnejši steber zdravega gospodarstva in kot skoroda edina opora onim, ki so potrebovali suhi denar. Na tej poti bo zavarovalstvo vztrajalo. Borilo se bo proti slehernemu izrodku in računa s polno uvidevnostjo ter podporo poštene javnosti. Zlasti naša domača Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani se globoko zaveda poslanstva med narodom in zato ne bo nehala opozarjati na pomembnost in koristnost pravilnega in solidnega zavarovanja. Poslušaj jo, dokler ni prepozno! V« ađobr«no 04 Mlnlslerslvo aocljolna politike In norodn»jo idrovlU S. slov 249 od k. IL 1931 — Napad na tovorni vlak. Med postajama Blinjski kut in Sunjo pri Sisku je bil predsinočnjim izvršen napad na tovorni vlak Neznani napadalci so med vožnjo skočili na vagon, ki je bil natovor-jen s suknoni, in vrgli z njega tri velike bale. Nato so poskakali z vlaka. Napad je izzval veliko senzacijo, ker kažejo vsi znaki, da je bil izvršen na drzen ameriški način. — Brzojav in telefon. Nova abeceda za brzojav. Z odlokom ministrstva za pTomet P. in T. št. 96.185 od 29. XII 1933 stopijo v veljavo 1. julija 1934 za nolranii promet nova brzojavna znamenja. Novo brzojavno azbuko nam razumljivo kaže kn.jiga »Brzojav in telefon«, priročno navodilo za Morsc-jev im kabelski brzojav. Knjiga je koristna pri opravljanju brzoijava in se priporoča tudi vsem, ki se hočejo seznaniti s leni brzo avom. Vsebuje 46 slik, stane 42 Din im se dobi v Jugoslovanski knjigarni in pri izdajatelju Janezu Napotni'ku, admin, uradniku dravske direkcije pošle in telefona v Ljubljani. hr°7 nn^rpbp? Mm za strnio bo v resnici majhen ako uporabljate ekonomične Uradna merjenja so pokazala, da Vww*wvww»* Vwvvyv»vv, lA/wvvv»AM/VWV žarnice žarnice ~w ----— «.U lllivv ne trosijo prav nič več struie, kakor najboljše inozemske žarnice. RAC U N ZASTRUJ O V*vwv» Irt» IMW 1МЛ-АЛЛ Wv» Wvvw V*W wwvw vvv. Oglejte si cene in kvalitete dežnikov in nogavic v prodajalnah tovarne VIDMAR ★ iJlIfi^AlVA PRI-.D ŠKOFIJO 19 iu PREŠERNOVA ULICA 20 — Po znižani ceni. Ostanek naklade: M. Elizabeta »Iz moje celice« oddaja uršulinski samostan v Ljubljani po znižani ceni: vezan izvod po 10 Din. broširan po 6 Din. V zalogi je tudi še: M. Elizabeta »Cvelje na potu življenja«, broširan izvod po 15 Din. — Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju. natr-ganih črevih abcesih sećnem pritisku odebelelih ■ ietrih bolečinah v križu tesnobi v prsih hudem srčnem utripaniu napadih imotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno priletno olaišanie često tudi popolno ozrlravlienie — Vzori in boji, spisal dr. Jože Debevec, so šo vedno aktualna mladinska knjiga. Ta dijaška povest v pismih nam živo slika nekdanjo dijaško življenje; na ozadju staro Ljubljane so razvijajo živahne dijaške dogodivščine, prepletene s tedanjimi kulturnimi dogodki, vmes pa vodi pisatelj kot vešč vzgojitelj svojega junaka do pametnega in dobrega mladeniča. Morda jc današnji mladini bolj potrebna kot nekdanji. Knjigo jo izdala Nova založba v Ljubljani. — Pozor! Različne ostanke raznovrstne-gn blaga, jako ugodno lah'ko-kupito v novem Razarjii Ivanka Štrukelj, Ljubljana, Kopitarjeva 1. — »Ljudski oder«, mesečnik zn poglobilev našega igranja, 3. štev. bo izšla šele okrog 20. marca. Slovenski pasijon so prejeli samo tisti naslovi, ki so so pismeno prijavili kot naročniki rednih iz- pravila škoda, ki jo je napravila povodenj v septembru lanskega leta. Popravili bodo zlasti mostove na Krki, katere jc odnesla voda ali pa občutno pokvarila. Dalje se bo preložil klanec pri Zagorici in klanec na cesti Čr-mošnjice—Dolž. Uredila in popravila se bo cesla Mokronog—Šmarjeta—Kronovo. Zgradila se bo nova cesta iz Novega mesla na Hmeljnik ter preložil klanec na Migovici. Dovršila se bo občinska cesta Radohova vas—Sela—Šumberk— Žužemberk. Razširila se bo cesta Grosuplje—Krka. Znižal se bo klanec v Dol. Sušicah pri Toplicah ter uredili ovinki v občini Dvor. Razširila se bo banovinska cesla Žvir-če—Struge, kakor tudi subvencionirana cesta Trebnje—Račje selo. Tudi subvencionirano cesto Ratež— Brusnice nameravajo izboljšati in razširiti. Udeležite se natečaja AGFA-BOX-KAMERA 24 Vsak trgovec V a m da informacije Za srčne, živčne in ženske bolezni, nočilkii polroslavo 1900-letnice Odrešenja, namenjena samo za može in mladeniče, bo v dneh 24., 25. in 26. t. ni. v križanski cerkvi v Ljubljani. Govoril bo g. stolni vikar Jos. Košičck. Začetek 24. marca ob S zvečer. Možje in mladeniči ljubljanski, pridite in povabite tudi prijatelje. Satszncinlla пшпштп Ljubljana ! Slov. katol. akad. starešinstvo v Ljubljani bo imelo dne 19. marca 1934 ob 10 dop. redni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5, s sledečim dnevnim redom: I. Čitanje iu odobritev zapisnika o zad. občnem zboru. 2. Poročila odbornikov. 3. Volitev treh odbornikov in enega člana podpornega odseka. 4. Stanovska ideja in ureditev države; predava predsednik društva dr. Gosar Andr. 5. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure kasneje drugi občni zbor. ki bo sklepal ob vsaki udeležbi. Event. predloge članov je treba javiti odboru pismeno tri dni prej. — Odbor. 1 Družba sv. Elizabete v Ljubljani bo imela občni zbor na praznik sv. Jožefa ob 4 popoldne v Mariianišču. Pred občnim zborom bodo ob pol 4 litanije v marijaniški kapeli. Vse članice konlcrenc in duhovni voditelji konferenc se nujno vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Iskreno so pa tudi vabljeni vsi prijatelji iu prijalcljicc kari-tativnega gibanja. 1 Kino Kodcljevo. Danes ob 3, 5 in 7 nnj-boljši film slavnega tenorista Jana Kiepure »Pesem za tebe«. Oli 9 poleg tega še »Fninken- j stein«. Jutri ob "5, 5, 7 in 9 in v torek ob H ve- j •cin opereta »Nekoč je živel nnizikusc, kjer »aetopajo It. A. Roberts, Sziikc Szaknll, Viktor de Kmvu in Ernest Vercbes. — Rezervirajte vstopnice! 1 Tridnevne duhovne vaje zn akademkinje se prično v četrtek, 22. t. m. ob 6 zvečer v iirSiu. samostanu. Gospodične, ki se jih nameravajo udeležiti, nnj se blagovolijo takoj prijaviti. 1 /druženje bojevnikov Jugoslavije »Пој« priredi daucs ob 10 dopoldne na vrtu ali v salonu g. Košaka v Mostah na Zaloški cesti velik javen zbor. 1 Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima redni občni zbor v četrtek 22. marca ob 18 v mali dvorani hotela Union. 1 Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol v Ljubljani ima redni sestanek v nedeljo 25. marca na ekonomiji g. Koslerja, Lipe na Barju, Zbirališče ob 13.30 pri lov. Češnovarju na Dolenjski ccsli v Ljubljani, 1 IV. delavski kulturni večer Jugoslov. strok. zveze bo drevi ob S v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti 22. Vstopnina po 3 in 2 Din, vajenci iu dijaki I Din. I Angleško društvo v Liubljani priredi v sredo dne 21. marca 1034 ob 20 v slavnostni dvorani Univerze kralja Aleksandra predavanje o Irski. Predavala bo s spremljevanjem skioptičnih slik Miss Edilli Oxley, bivša diplomirana profesorica modernih jezikov na učiteljišču v Londonu. I Izredni občni zbor Olepševalnega društva \ Rožni dolini bo \ nedeljo, dno 25. inarca 1934 ob pol dveh popoldne v gnslilni Francu Neredu (pri I rnncel j nu) v Kožni dolini. 1 Občni zbor Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije bo drevi ob 20 v dvorani Rokodelskega doma (Komenskcga 12). Za vse člane in članice udeležba obvezna. K udeležbi pa iskreno vabimo tudi vse prijatelje našega društva. — Odbor. 1 Nočno službo imajo lekarne: danes: dr. Piccoli, Tyrševa cesla 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba Irg 9; jutri: mr. Bahovec, Kongresni trg 12. mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, in mr. Hočevar. Celovška cesta 34; v lorek: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kurall, Gosposvctska cesta 4. Maribor m Tominskov večer nn Pohorju. Mariborski! podružnica SPI) priredi drevi \ Mariborski koči nn Pohorju čnsten večer uredniku 1'ln-ninskegn ve,stnikiK ravnatelju dr. Josi|iu Iu minšku ob priliki 25-letnicc nepretrganega urednikovunja. Udeleženci seo dpeljejo popol-i dne ob 2 z avtobusom z Glavnega trga do Reke. m Enodnevni tečaj o cepljenju trte in trs-: Iličarstvu bo v soboto, dne 24.. t. in. na vinarski ! in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk jc teoreti-! cen in praktičen ter trnju od 8—12 in od 14—18. m Lastniki koles, ki šc niso poravnali letne ' laksc zn leto 1934 se pozivajo, dn store to naj-! kasneje do 31. marca. Proti zamudnikom se bo : uvedlo kazensko postopanje. m Združenje rezervnih častnikov priredi j v torek, dne 20. t. m .v dvorani kina »Apolo« 1 poučno predavanje o sedanji borbi. m Ljudski univerza, jutri, 19 t. m. radi ' prazniku ni prireditve. V petek, dne 2". mnrca predava nniv. prof. dr. Ilndži iz Ljubljane o biologiji Jadranu. Celie c Konccrt mariborskih malih harmonikarjev bo danes ob (i v mestnem gledališču. Driijsi hraii Cerkveni konccrt na Brcznici. Na praznik sv. Jožefa ob 15 priredi cerkveni pevski zbor brezni-ški koncert v proslavo 19001ctnicc Kristusove smrti. Proizvajale sc bodo pevske točke, ki so bile določene za lansko proslavo na ljubljanskem Stadionu. Dohodek sc porabi za cerkvene potrebe. Begunje. Prostov. gasilska četa Begunje, župa Radovljica, vprizori na cvetno nedeljo 25. t. m. igro: »Carski sel«. Boh. Bela. Prosvetno društvo vprizori danes in jutri ob 3 popoldne Redenškovo dramo: »Carski sel«. Vabimo! Hrušicn. Danee popoldne ob 4 v Našem domu dramska predstavil »Živa pokopnnn«. Ig. Prosvetno društvo viprizori danes ob 15 in danes teden ob 19.30 ljudsko igro s petjem »Domen«. Kranjska gora. V soboto dne 24. inarca t. 1. ob 19.30 bo v prostorih holela »Razor« občni zbor Jadranske straže krajevnega odbora Kranjska gora-Rateče-Planica-Dovje-Mojstrana. Združenje trgovcev za okraj Kranj v Kranju sklicuje za petek dne 23. t. m. ob 13 v' Gledališko dvorano Narodnega doma v Kranju svojo XV. redno skupščino. Nn skupščini bo izčrpno poročal o davčnih, trošarinskih in taksnih spremembah g. Franjo Žagar, konzulent /TOl. Litija. Fantovska kongregacija v Smartnem pri Litiji vprizori v Društvenem domu danes, jutri in v nedeljo, 25. marca vsaklkrat ob 3 popoldne »Pasijon«. Petrovčc. Društvo »Gospodar« v Pctrovčal, priredi danes ob 3 popoldne v društveni dvorani Jurčičevo proslavo. Na vzporedu je igra in govor. Preska pri Medvodah. Prosvetno društvo vprizori danes, Jutri in 25. marca »Slehernika«. Ptuj. Tedensko pripravljalno službo gasilcev od 18.—25. t. m. vrši drugi vod, 4. red in sicer četnik Alojz Brlič in četar Konrad Vavpotič. Rešilni oddelek: šofer Ivan OmuJec, čeiai Miha Zamuda, od moštva Anton Kuhar in Konraa oometv Sostro. Danes ob 15.30 uprizori pevski cerkveni zbor opereto »Mlada Breda«. Na praznik e-v. Jožefa pa prosvetno društvo zaloigro »Žrtev »povedne molčečnosti«. Št. Vid nad Ljubljano. Akademiki gostujejo danes v Cerkvenem domu. Predvajali bodo »Igro apostolov«. Razen igre recitacija in violinski ter-ccl. Vstopnice v predprodaji pri g d čiri Zakotniko-vi. Sedcž.i po 7, 5, 4 Din, stojišča po 2 Di»- Škofja Loka. Očetovska proslava bo na sv. žefa ob 20 v Društveni dvorani, kjer se vprizori igra, polna življenja: »Tri modrosti starega Wan-ga«. SPD Rateče-Planica. Redni oibčni zbor podružnice SPD bo 4. aprila ob 10.30 v Ratečah. Zvočni kino Št. Vid. Danos in jutri največji film sveta V znamenju križu«. svetnica sv. Ludovika de Marillac Njen čudež se je zgodil v Ljubljani — Prvi slučaj v slovenski cerkveni zgodovini Ta podoba kaže čudežno ozdravljenje s. Veronike Hočevar. Podobo je im slikal slikar Missori v Rimu, kakor si je dogodek sam zamislil na podlagi opisov. Zato ta podoba ni resničen izraz dogodka in oseb, ki so bile pri njem navzočne leta 1926. Podoba naj bolj spominja na dogodek, kakor ga pa opisuje. V nedeljo, 11. marca dopoldne, je sv. oče proglasil pri sv. Petru v Rimu bi. Ludoviko de Marillac, soustanoviteljico usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega za svetnico in določil, da praznuje ves krščanski svet njen god na dan 15. marca. Svetniških proglašenj smo v ponos krščanstva in bodrilo vojskujoče se Cerkve v povojnih letih doživeli že lepo število. Svetnike iz najnovejše dobe posebno goreče častimo. Vsi eo nam ljubi in domači. Prav posebno, skoraj nenavadno razmerje pa vlada med današnjo svetnico in našim narodom. Njeno ustanovo in sadove njene dejavne ljubezni uživamo že 55 let, njenega imena pa do pred kratkim sploh nismo poznali. Toliko časa namreč delujejo pri nas us.miljene eestre, hčere krščanske ljubezni, ki imajo za ustanovitelja in očeta sv. Vincencija Pavelskega, sveto Ludoviko de Marillac pa za soustanoviteljico in mater. Razumljivo samo ob sebi ee nam zdi, kadajr iščemo zdravja in skrbne nege v bolnišnici, da se zavzame za nos sestra z belim kometom: Še pomislimo ne, zakaj in kako smo naenkrat v njeni ljubeznivi oskrbi. Dobro nam de, toda dobrote smo navajeni. Kadar naši spoštovani občinski možje sklepajo, kaj bi s svojimi ubožci, ne vprašujejo, kdo bi ga prevzel, siromaka onemoglega, v oskrbo. Sprašujejo se le, ali bo trebalo kaj dosti prispevati. Da ga bodo vzele sestre usmiljenju v evoje zavetišče, se itak razume. Kaj imamo, ko imamo usmiljenke, bi menda prav spoznali šele, ko bi nam jih kdo naenkrat vzel. Ali pa če primerjamo naše razmere s tistimi deli naše domovine, kjer jih še ni. Druga zanimivost o našem odnosu do sv. Ladovike pa je ta, da se je drugi, za kanoni-zacijo ali svetniško proglašenje potrebni čudež, zgodil pri nos v Ljubljani, kar je menda prvi slučaj v slovenski cerkveni zgodovini. Tu je namreč 29. jan. 1926 sestra Veroniku Neža Hočevar po dolgotrajni hudi boleznL ki jo je spravljala v vedno novo smrtno nevarnost, po priprošnji bi. Ludovike nenadoma ozdravela in je od tedaj čvrsta in zdrava. Prvotni proces se je vršil v Ljubljani. Škofijska komisija je na podlagi izpovedi prič in strokovnih izpovedi poklicnih zdravnikov (zlasti hišnega «dravnika dx. V. Gregoriča) izrekla mnenje, da je bilo ozdravljenje čudežno vsaj »quod modam«, to je, glede na način, da je nenadno ozdravela. Rimska komisija strokovnjakov -»travnikov, je na podlagi vsega materijala ugotovila ne le, da je hipno ozdravela, temveč tudi, da je bila njena bolezen (naravno) neozdravljiva. Po njenem poročilu je po mnogih predpisanih sejah izrekel 12. nov. 1933. papež sam, češ da je ugotovljeno (oonstare) čudežno ozdravljenje a. Veronike Hočevar neozdravljive zraslosti prsne mrene z osrčnikom in oslabelosti srčne mišice (ab insanabilibue adhaesi-onibus pleuro-pericardicis cum insufficientia myocard.ica« AAS. XXV, 1933, 498) in da se zato more varno izvesti kanonizacija. Kanonizacija ee je v naše veselje in ponos res izvršila v nedeljo. Ludovika de Marillac se je rodila 12. avgusta 1591 v Parizu v plemeniti rodbini, ki jc dosegla svoj najvišji ugled na dvoru Marije Medičejske in Ludovika XIII. Mater je izgubila prav zgodaj. Zato so jo oddali v vzgojo njeni teti, dominikanski redovnici v St. Denisu, ki je bila sveta in nenavadno izobražena žena. Poleg običajne gospodinjske in družabne izobrazbe se je deklica naučila pri njej tudi latinščine predvsem pa pobožnosti. Trinajstletna je izgubila tudi očeta. Odslej skrbi zanjo stric Mihael, tudi pobožen mož. Na njegovo željo in nasvet duhovnih voditeljev ee je omožila s tajnikom Marije Medičejske, mladim Antonom Le Gras, dasi jo je njeno hrepenenje vleklo, da bi vstopila v strogi red »ubogih klarisinj«. Z ozirom na moževo družabno stališče ji je šel naslov »mademoiselle«, pridevek žena nižjih plemičev. Živela sta v vzorni ljubezni. Imela sta sinčka Mihaela, ki ji je pa njen živ dan na-pravljal hude skrbi. Mož je tudi vedno !>olehal in po osmih letih zakona umrl I. 1625. Stregla mu jc kot prava »usmiljena sestra«. Po njegovi smrti |wi sc jc vso želela |>osvetiti Bogu. Kmalu je prišla v duhovno vodstvo Vincencija Pav., ki je v njej spoznal močno dušo, ona pa v njem zanesljivega vodnika. Iz tega duhovnega prijateljstva se je rodila njena svetost in tisto velikopotezno delo krščanske ljubezni, ki nad njim strmimo. Očrtati na kratko njeno oziroma njuno delovanje bi bil brezuspešen poizkus. Začetek je bil ta, da jo je sv. Vincencij pošiljal po deželi obiskovat društva krščanske ljubezni. Po izkušnjah, ki sta si jih nabrala, sta sprevidela, da plemenite gospe sa.me ne obiskujejo rade revežev in bolnikov, ampak raje pošiljajo k njim svoje služkinje; s tem pu delo ljubezni ni več — delo ljubezni. Zato je sv. Vincencij izročil 29. nov. 1633. sveti Ludoviki 4 kmečka dekleta, ki bi se rade posvetile službi bolnikov iz ljubezni do Boga, naj jih za to delo usposobi. S tam sta položila temelj svojemu največjemu delu: družbi usmiljenih sester, ki nosi na sebi znake silne ljubezni in modrosti 6v. Vincencija ter praktičnih izkušenj sv. Ludovike. Umrla je 1. 166«., istega ko sv. Vincencij. F. J. • 0 čudežnem ozdravljenju s. Veronike Hočevar leta 1926 poroča marčeva številka >Bogoljuba< takole: »Usmiljenka s. Veronika Hočevar je že od mladosti bolehala na raznih znakih tuberkuloze (jeti-ke). Pred ozdravljenjem so zdravniki izjavili, da njena bolezen sploh ni ozdravljive. Le s težavo se je še držala po koncu. Zaupno je začela opravljati devetdnevnioo na čast ustanoviteljici Ludoviki. Zadnji dan devetdnevnice, 29. januarja 1926, ob petih popoldne je bila v Ljubljani v Marijinem domu med blagoslovom z Najsvetejšim naenkrat popolnoma ozdravljena, tako da je opravljala tudi težja domača dela. Tudi danes je še popolnoma zdrava. To ozdravljenje je par let kasneje najprej v Ljubljani silno natančno preiskala posebna komisija zdravnikov in bogoslovnih vešča-kov. Ko je potem rimska kongregacija vse še enkrat pregledala in ugotovila, je končno izjavila, da je to ozdravljenje bilo res nadnaravno, čudežno. Mislim, da je to prvo čudežno ozdravljenje med nami Slovenci, ki je bilo uradno potrjeno.« — Tako »Bogoljuba. Čudežno ozdravljena s. Veronika Hočevar je doma iz H in j pri Žužemberku. Smrtna vožnja tedolomilca 186 dni se je boril z ledom . ffCeljusktnO a V prazgodovinskem grobu pri Schifferstadtu v Po-renju so našli zlato posodo, ki je prava umetnina. Učenjaki niso mogli doslej ugotoviti, za kaj so ljudje rabili posodo. Poleg posode so našli še dve bronasti motiki. Mož brez teka. Zdravnik: »Če ste za zajtrk pojedli dva zrezka, štiri kruhe in spili tri čaše piva, sc vendar ne smete čuditi, ako pri kosilu nimate teka.« Bolnik: »Saj ga pred zajtrkom tudi nisem imel, gospod doktor.« Usoda ljudi, ki so bili na potopljenem rus-fcotn ledolomilcu »Čeljuskinu«, vzbuja po vsem svetu veliko sočutje. Ladja se je potopila v objemu ledenih plošč, ljudje pa so se rešili na led. Z letali so ponesrečenim prinesli pomoč ter rešili vse ženske in otroke. Ali bodo rešeni tudi drugi? Lkspedicija »Čeljuskinn« je najbolj tragična v zgodovini bojev za severni tečaj. Že toliko jih je poskušalo najti najkrajšo pot iz Evrope v daljno Azijo. Ta pot vodi skozi veliki sever in je najnevarnejša. Ledolomilec »Čeljuskin« je 10. avgusta lanskega leta prvič odplul iz Murmanska proti Ba-rentsovem morju, da ponovi posrečno pot ledolomilca »Siberjnkova«, ki je v letu 1932 preplul Ledeno morje iz Arhangelska v Vladi-vostok. Na čelu »Čeljuskinove« ekspedic.ije je bil prof. Schmid. Člani pa so bili Bujevski, Konusov, Bobrov, arheolog špakovski, zoolog Sta-hanov, hidrolog širšov, hidrograf Hmiznikov, geometer Gakol, inženjer-fizik Fakidov, radio-telegrafist Krekel in mnogo drugih učenjakov, poročevalcev, dopisnikov raznih listov in kolonija, ki je hotela prezimiti na VVranglovem otoku. Na krovu je bil tudi znani ruski letalec Babuškin s svojim letalom »W 2«. Ledolomilec je vodil sposobni |>olarni kapitan Voronjin. Ekspedicija na »Čeljuskinu« je srečno premagala težave v Karskein morju ter je s pomočjo ledolomilca »Krasina« in letalskih ogledov prebrodila Tajmirski polotok ter preplula zahodni del V/.hodnosibirskega morja. Led je začel nagajati že okrog Severnega Rta, kamor je »Čeljuskin« privozil 16. septembra. Odtod je s težavo p I u 1 proti vzhodu in se junaško boril proti ledu, tako da je vsak kilometer bil pridobljen v najhujšem boju. Sredi oktobra je ladja dosegla Rt Unjikin, ki je 76 km odaljen od Beringovega preliva. Valovi so metali ladjo sein in tja, jo potiskali nazaj in gnali zopet naprej. Do 24. oktobra je odgnal ladjo, ki je bila od vseh strani uklenjena v led, kakih 150 km stran od preliva. A v začetku novembra se je položaj zboljša.1 in ladja je srečno prišla v Beringov preliv. Dne 4. novembra je ladja, vsa v ledu, dosegla otok Dio-mid, ki leži na najskrajnejši (očki Rusije proti ameriški Aljaski. Letalec, ki se je dvignil na poizvedbe, je sporočil, da je morje šest milj daleč prosto ledu. Toda strašen vihar, ki je pribesnel s Karn-čatke, je začel ladjo gnati proti severu. Z ladjo vred je gnalo tudi primrzlo ledovje. Med 9. in 11. novembrom je »Čeljuskina« gnalo proti ameriški obali, pozneje pa zopet proti severu. A 20. novembra je veter spremenil smer ter je ladjo gnal nazaj na zahod, potem pa zopet na sever. »Čeljuskin« se je vedno bolj oddaljeval od Beringovega preliva, dokler 21. decembra ni bil nn 68 stopinji 42 minuti severne širine in 172 stopinji zahodne dolžine, celih 105 milj (1 milja 1.8 km) stran od celine. Ladja jc sedaj plula proti »Wranglovemu otoku«. V januarju se je obrnilo proti jugovzhodu. Dne 10. jan. je prof. Schmid brezžično brzo-javil: »Hud severovzhodnik drobi več metrov debele ledene plošče. Led z ogromno silo pritiska nn ladjo. Ladjin trup vzdržuje naval, а мпо тве ukrenili za vsak slučaj. Na krotvu je pripravljen živež, šotori, spalne vreče, da jih v potrebi takoj vržemo na led. Znanstvena dela se nadaljujejo.« One 3. febr. je sporočil Schmidt: »Ekspedicija na »Čeljuskinu« stalno o|>azuje spremembo ledu. Vihar včasih donaša ogromne ploš6e, včasih jih razmetava, dela prosto vodo, ki pa naglo zamrzne in se pokriva z novim ledom. To menjavanje ledu traja že vso zimo in grozi zapreti ladjo.« One 13. februarja ob polštirih popoldne se je »Čeljuskin« |>olopil 155 milj od Severnega Rta in 144 ini I j od Rta Mellen (otok Diomid). Zdrobil ga je led — tako jc kratko »porodil prof. Schmidt. Na led so /.nesli vee [x>trebn.o ter rešili tudi letalo. Dne 15. febr. so brodolomci po zvezdah ugotovili, kje so. Tako j so H usi začeli organizirati reševanje. S Severnega lila je krenila ekspedicija s 60 pasjimi vpregami na Ontnanov Rt (130 km od kraja nesreče). Druga pomoč so bila letala, ki so res rešila že žene in otroke. Nu |>oiiioč pa hite tudi ruski ledoloinilci od vseh strani. Iz Moskve poročajo, da so letalsko postajo za reševanje brodolomcev preložili na Rt Vancaren, kjer je boljše vreme. Letalec Lapedevski je 10., 11. in 12. marca trikrat zletel, da bi prišel do Schmid-tove ekspedicije. Vsakokrat mu je odpovedal motor, da se je moral vrniti. V Oljutorskoje na vzhodni obali Kamčaitke je pripltil parnik »Slalingrad«, ki je pripeljal letala in kurivo. V taboru prof. Schmidta so po zadnjih poročilih vsi zdravi. Led se je nehal grmaditi. Dne IZ marca so se brodolomci nahajali na 69°, 24', 9" severne širine in na 137°, 17'. 3" zahodne dolžine. Peter Rendl, slavni igTavec Petra v pasijonskih igrah v Oberanunergauu, je nenadoma umrl. Podoba ga kaže, ko je leta 1930 igral vlogo sv. Petra. Pred templom Sheishoji v Tokiu so postavili trem japonskim vojakom, ki so padli meti obleganjem šangaja, bronast spomenik. Trije vojaki so z debelim kolom predrli vrata v mesto, a še v tistem hipu, so jih pokosile kitajske puške. Največji podvodni predor na svetu Te dni končujejo na Angleškem največje delo moderne tehnike. Meseca julija bo angleška kraljeva dvojica slovesno odprla predor f>od reko Mersey. Predor bo naravnost zvezal štiri angleška mesta, ki imajo vsega skupaj 1y, milijona prebivalcev: Liver-pool in Bootle na tisti strani reke, kjer je mesto Lancashire, ter mesti Birkenhead in Wallasey na cheshirski strani. Tunel so začeli kopati decembra I. 1925. Dne 3. aprila 1928 so se prednji vrtalni stroji srečali sredi rečne struge. Načrt je bil tako dobro narejen, da niti za eno cok> na nobeno stran niso prišli navzkriž. Poslej je šlo delo gladko izpod rok: izvažali so gramoz in širili f>redor. Okrog zunanje predorove stene so položili ovoj iz litega železa ter ga od znotraj in zunaj proti rji zavarovali s cementom, malto in betonom. Po sredi predora so iz betona napravili vozno cesto. Njene zgornje loke so zgladili s cementom, ob straneh pa vdelali dva metra visoke črne steklene plošče. Po tleh so položili na betonsko podlago plošče iz litega železa. Ta cesta ima štiri proge, ki jih loči drugo od druge gumijev trak. Predor ima 4 vhode, na vsaki strani po dva. Dolg je od vhoda v Liverpoolu do izhoda v Birken-headu 3.43 km Vozna cesta v njem je 12 m široka. Ob vsaki siiaui pa jć sjpeJiaaa «c pešpot za dclavce in nadzornike, tako da je vsa cesta 13.6 m široka, ves tunel pa 14 m ter je tako največji podvodni predor na svetu. Ker bodo skozi predor vozili največ avtomobili, je bilo treba skrbeti za dobro prezračevanje. Po dolgoletnih poskusih se jim je to lepo posrečilo. Na vsaki strani reke so napravili tri ventilarije, ki potiskajo sveži zrak v predor in sesajo iz njega slabi zrak. Vseh šest ventilacij pa avtomatično opravlja ena sama kontrolna celica, kjer nadzornik lahko takoj vidi, koliko ogljikovega oksida je v kakem delu predora, kako se vidi, koliko vozil je v predoru in kako delujejo sesalke. V naslednjem jsodajamo nekaj zanimivih podatkov o tem orjaškem predoru. Stroški vsega dela brez obresti so znašali 7,077.800 funtov, h katerim je vlada prispevala 2,500.000 funtov. Drugi znesek je bil vzet na posodo in se bo obrestoval več kt z donosom cestnin iz prometa po predoru, nekaj pa bodo v davkih plačevali davkoplačevalci v Liver poolu in Birkenheadu. Najnižja točka tunela kai 51 metrov pod gladino reke. Nad predorom je najprej 6 metrov na debelo skala, potem 1 % do 3 metre grušča, nad njim pa ilovica. Ko so vrtali predor, so izvozili I^jOOjOOO tnji gramoza. IlelaJo je 1700 delavcev. MLADI SLOVENEC V.: Nagajivka Gremo do Police, tam dado potice, gremo do Godiča, tam dado prašiča, v Lož gremo po nož, v Reteče pa po pleče, na Bled po sladoled, v Beljak po tobak, na Kako po omako, po pet čebul pa na Horjul, v fclebič pa po'radič, v Zaplato po solato, v Moairje po krompirje, v Celje pa po zelje, v I/oko pa po moko, ▼ Gorico pa po žlico, na Rožnik pa po krožnik, na Glance pa po vilice, na Vič po polič, oh, skled pa res še nič ni — dobimo jih tam v Stični. A kje kosilo l>o? Pri mami za pečjo ... Robinzon v resnici Svetovnoznana povest o Robinzonu jc /e zelo stara: letos je preteklo 215 let, kar jo je spisal Dani el Defoe. V povesti so, kakor znano, opisani deloma resnični doživljaji škotskega mornarja Aleksandra Sel-kirka, ki se je na širokem morju s kapitanom spri in so ga potem na njegovo lastno željo izkrcali na samotnem otoku. Na otoku je živel štiri leta in štiri mesece. Šele v avgustu leta 1700. ga je izsledila tam ladja kapitana Rogersa, ga vzela na krov iu odpeljala v njegovo domovino na Angleško. Kmalu so ljudje daleč naokoli vedeli, da je junak povesti o Robinzonu mornar Selkirk. Njegov ugled je zrastel posebno v vasi Largo, kjer je bil Selkirk rojen in kjer se je nastanil po čudežni rešitvi s samotnega otoka. Bogastva mu pa to občudovanje v začetku ni prineslo. Živel je s svojim očmom zelo siromašno. Sam ni bil sposoben za nobeno pravo delo, očim pa je najrajši posedal v gostilni. Nekega dne sta ob;i čemerno sedela doma in zabavljala čez slabe čase. Tedaj je pridrdrala v vas gosposka kočija in obstala pred njuno revno kočo. Iz kočije sta skočila dva dečka, za njima pa črno oblečena gospa, vdova nekega škotskega plemc-nitaša. Dečka sta čitala |x>vest o Robinzonu, ki jo je, kakor rečeno, spisal Daniel Defoe, in se tako navdušila nad njo, da sta si junaka povesti zaželela videti živega. Selkirk se je čutil zelo počaščenega nad imenitnim obiskom. kožuh, ki si ga je na samolnem otoku s takim trudom sešil, na glavi je imel kosmato kučmo, v roki pa dolgo puško. Razen lega je razkazal dečkoma še nekaj drugih reči, ki jih je vzel s seboj z otoka: lok, nož ild. Potem je začel dečkoma na dolgo opisovati svoje pustolovščine na otoku. Ko se je gospa s svojima sinčkoma čez dobro uro poslovila, je stisnila presenečenemu Selkirku nekaj zlatnikov v roko. Ob tem obisku je šinila iznajdljivemu Selkirku v glavo misel, da bi si s svojo znamenitostjo lahko mnogo prislužil. Sklenil je. da bo hodil z očmom iz kraja v kraj in se proti primerni vstopnini razkazoval radovednim ljudem. Rečeno — storjeno. Najprej sta v očmoiri prepotovala vso Školsko, potem pa sta obiskala tudi večje «asi in mesta na »Mlada gospoda me morata videti kot pravega, resničnega Robinzona!« je zaklical in stekel v drugo sobo. Cez nekaj minut se je že vrnil, oblečen v ovčji Angleškem. Posebno dolgo sla se zadržala v glavnem mestu Londonu, kjer je Selkirka prišel obiskat tudi pisatelj povesti o Robinzonu, Danici Defoe. Ta je namreč Selkirka |xiziuil do onega dne samo iz pripovedovanja kapitana Rogersa. Pet let sta Selkirk in njegov očim tako potovala iz kraja v kraj in si nabrala lepo premoženje. Nato sta se vrnila v domačo vas Largo na Škotskem, kjer sta s prihranjenim denarjem zadovoljno in brez skrbi živela do smrti. Še leta 1806. je neki Pelkirkov pravnuk, premožen tkalski mojster, razkazoval ljudem »Robinzonov« ovčji kožuh, kosmato kučmo, puško in druge reči. ZA ŽID ANO VOLJO .................................................................................................................... Dežnik in solnčnik Metka stoji pri oknu in milo joče. Teti, ki jc prišla k Metkinim staršem na obisk, se zasmili plakaiioča punčka, pa jo vpraša: »Metka, zakaj pa jočeš?« »Zato, ker mi je očka kupil dežnik in solnčnik — pa ni ne solnca ne dežija — veee!« se zadere Metka. Huda bolezen Neki gospod, ki je bil že ves plešast, in brez zob, se je strašno bal nalezljivih bolezni. Nekega dne se je peljal z vlakom. V kupeju jc sedela tudi mlada mali z olročičkom v naročju, ki je vekal ua vse grlo. »Joj,« se je prestrašil stari gospod, »la otrok ima pa gotovo kakšno nalezljivo bolezen?« »Nalezljivo bolezen? Lahko bi bili veseli, če bi se te bolezni nalezli. Mali dobiva zobe!« se je odrezala mati. Točen odgovor Učiteljica vpraša Tončka: »Tonček, povej mi, koliko jc dve manj dv??« »Ena!« odgovori Tonček. »Ni res,« ga pouči učiteljica. »Pomisli vcn:lar! Če imam v torbi dva kolača in najprej vzamem iz ■nje enega ter ga pojem in nato še drugega, kaj mi ostane v torbi?« »Drobline!« se odreže Tonček. Gospod Slinarin tehtnica Konec Komaj krepko nanjo stopi — bumsl in resk! pod njim udre tehtnica sc: gospod Slinar za sto kil se zredil je... Ves prestrašen in obupan zre lastnik v to podrtijo, gospod Slinar pa ponosno dalje gre, rekoč: »Adijolc »Saj za tehtanje pošteno plačal sem mu tLsti dinar; /daj nuj sam trpi vso škodo!« — modro misli si naš Slinar. č e pa prav ima, ne vemo; vprašat pojdimo sodnika! Jaz bi rekel: kriva vsega je požrešnost prevelika! Nehaj drugih rešitev Vladimir Pregelj, učenec I. razreda v Mariboru: Ko gospod Slinar stopi na tehtnico, da bi sc slehlal, se začne tehtnica z vso silo vrteti. In vrli se toliko času, da telebne ubogi gospod Slinar na svoj okrogli trebušček ki se mu s strašnim pokom razpoči kot balon ... Bogdan V ajda, učenec (?) razreda'v Ljubljani: Ko pogleda na kazalo, resk! je v tehtnici dejalo: na slo kosov se zdrobila je in Slinurja ubila ... Ludvik Kos, učenec (?) razr. v Ljubljani, Idrijska ulica 3: Gospod Slinar se je od dneva, ko se je zadnjič tehtal, tako zredil, da je železna tehtnica pod ogromno težo njegovega trebuščka počila. Tehtanje ga tako ni stalo samo en dinar, kakor je v začetku mislil, ampak slo dinarjev. S kislim obrazom je odrinil lastniku denar in sklenil, da se bo začel postiti. Če bi mu trebušček še naprej rastel, bi gotovo vsak teden eno tehtnico pokvaril. Tako bi ga tehtanje stalo na mesec najmanj štiristo dinarjev .... Tonček Medved, učenec IV. razreda v Mariboru: Bila ni to tehtnica, bil je to peklenski slroj; gospod Slinar — siromak — mrtev zdaj je, joj, prejoj... Vida Ose t, učenka II. razr. gimn. v Mariboru: Ko se je gospod Slinar skobacal na tehtnico, se je la začela strašno vrteti. Med vrtenjem je gospodu Slinarju odletela najprej palica, potem klobuk in še cigara. Nazadnje je odletel še sam in te-lebnil z glavo v obcestno svetilko, da je videl milijon zvezd in še mavrico povrhu ... Ves prestrašen in srdit je tekel na policijo in povedal, kakšno nevarno tehtneo ima hudobni mož. Policija si je opasala bridke sabljice in na vso sapo odhitela na kraj dogodka. Ko pa je z gospodom Slinarjem prihitela tja, se je gospod Slinar — prebudil. Imel je le grozne sanje, ker se jo požrešuež preveč na- j jedel, preden je šel spal... Mirko S t r m š e k, učenec III. razr. v Celju: Tehtnica je počila, mož ob njej zaklel, Slinar pa kot žoga je na zemljo zlelel... Ivan Marinšek, učenec III. razr. v Radovljici: Tehtnica pa ni prenesla silne teže Sltnarje-vega trebuščka. Kar nenadoma je v njej nekaj zaškripalo in tehtnica je dejala: resk! Gospod Slinar se jo zvrnil na tla iu milo zaječal. Zlomil si je nogo. Pritekli so reševalci in ga odpeljali v bolnišnico. Takšne reči se človeku lahko pripetijo, če je tako požrešen kakor gospod Slinar... Majda Vrhunc, učenka V. razr. v Škofji Loki: Ko je gospod Slinar pogledal na kazalo, je lam stalo črno nn belem, da tehta samo 29 kil. »Imenitno!« je vzkliknil gospod Slinar. »Še več ocvrtih pišk si luhko privoščim na dan. Vsaj za trideset kil se pa moram še v tem letu zrediti... Gospodu Slinarju niti na misel ni prišlo, da je tehtnica pokvarjena in da bi morala v resnici kazati 125 kil... M i 1 a n D o r n i k , učenee IV. razr. v Ljubljani. Lahko si mislite kako presenečen je bil vrli gospod Slinar, ko je videl na kazalu, da tehta celih 500 kil! Tehtnica je bla pokvarjena in je vedno kazala samo lo številko. »Denar nazaj!« je ogorčeno zahteval goepod Slinar. »Kaj?« se je razburil lastnik tehtnice. »Se dinar vam bom nuzaj dajal, ko ste mi tehtnico pokvarili! Vi mi morate poravnati vso škodo, drugače vas tožim k Tožila sta drug drugega in ker gospod Slinar ni mogel dokazati, dn je bila tehtnica ree ie prej pokvarjena, je moral lastniku plačati-800 dinarjev odškodnine. S kislim obrazom je odrinil denar in sc zaklel, da se ne bo tehtal nikoli več v življenju. ■loško Gorjanc, učenec II. razr. v Ljubljani: Pa se je gi\«pod Slinar hudo zmotili Tehtnica ni bila nobena tehtnica, nego e bil to električni aparat. Ko je stopil nanj, ga je električni tok tako stresel, da je knr tulil. Prihiteli so ljudje in ga z veliko težavo rešili iz neprijetnega položaja. — Moža, ki si je dovolil takšno šalo, so policaji aretirali iu ga odgnali v luknjo. Za gospoda Slinarja pa je imela la reč še druge posledice: od samega strahu je osivel in shujšal za pet kil... Razen teh so nam poslali posrečene rešitve še ti-le: Marjan Breznik, učenec V. razreda v Ljubljani; Dana Dolenc, dijakinja III. razr. gimn. v Kranju; G usti Sel iger, učenec. L razr. drž. real. gimn., Vrhnika; Darinka Soje, učenka II. razr. v Mariboru. Za nagrado je bil izžreban Ludvik Kos, učenec (?) rnzr. v Ljubljani, Idrijska ulica 3. Dobi lepo vezano knjigo. ZA BISTRE GLAVE Rešitev izpotnjevalhe Na mestih, kjer so ležale črtice, bi morale stati te-lo besede (rime): Vanj — posejali — zdnj. Pravilnih rešile.v je bilo samo 6. Za nagrado je bil izžreban Dragorad Kurnik, učenee (?) razr. v Čadramu, p. Oplotnica. Dobi lepo vezano knjigo. Sestavljanka Andrej Bled Dolenjsko Drava Adrija lR Otoče Radovljica Vižmarje Zagorje Drava Mojstrana Vinlgar Ihan Anton Novo meslo Olga Oton Postavite te besede v drugačnem vrstnem redn drugo pod drugo tako, da boste v začetnih črkah čitaii od zgoraj navzdol začetek znane domoljubne pesmi. Ena pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 22. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. V deželi Narobesvet (Nadaljevanje) »Torej takšno moč imajo te bombe?« je strmel Tonček in z velikim spoštovanjem ošinil z očmi bombe v košarah. »Ampak j>ovej mi,« se je zaupno obrnil do zajca-prlota, »povej, zajček, čigav je pa prav z,a prav lale aeroplan?« »I, čigav neki!« ga je začudeno pogledal zajec-pilot. »Tvoj vendar. Minister Praznoslamomlatež ti ga je podaril.« »Eja?« ni mogel verjeti Tonček. »Pa lahko rdaj storim z njim, kar hočem?« »Seveda!« je prikimal znjec-pilot. »Ali ga lahko vzamem s seboj dom smukniti skozenj na ono stran.« »Pa kako je potem ptič mene prinesel sem v to deželo?« je čedalje bolj strmel Tonček. »Ta plot je čudne aorte plot.« mu je pojasnjeval zajec-pilot »Od druge strani ga sploh ni vi-doti in je dostop v deželo Narobesvet dovoljen vsakomur; plot je videm samo od te strani.« »Že vidim, da je res vse narobe pri vas,« je majal Tonček z glavo in nič kaj prijetno mu ni bilo pri srcu. MeHtpm je .lomnln-n letel brez cilšl v neznano daljava Tonček je nekajkrat pogledal nav»lol, pa ni videl drugega kakor pisane lise. Spomnil se je vseh neprijetnosti, ki jih je doživel, in obšla ga je zapeljiva misel, da bi začel metati bombe ,ia deželo Narobesvet in jo porušil do kraja. Prav nič je ne bi bilo škoda, si je ua tihem dejal. Samo za med, mleko, lorte in |x)lico mu je bilo žal... Že je segel z roko po najbližji košari, da bi zagrabil bombo in jo vrgel, pa mu je lo nakano preprečil zajec-pilot, ki je viknil: Stoj! Zdajle se spustiva navzdol.'' »Zakaj vendar?« se je prestrašil Tonček. »Potem me s|>el kralj Prismodavz dobi v pest! »Vse nič ne pomaga,« je odvrnil zajec-pilot. »Moramo se spustiti. Aeroplanu je zmanjkalo tobaka. Če mu tnkoj ne preskrbiva drugega, pobesni in naju vrže iz sebe. Kar prisluhni! Žc jezno godrnja ...« Aeroplan je res nevšečno renčal in grozeče zavijal bele oči. »Potem pa kar hitro navzdol!« je v smrtnem strahu viknil Tonček. Aeroplan se je začel spuščati in ni minilo pet minut, že so bili na tleh. Tonček se je ozrl okoli sebe in obšla ga ie zon«, takšne čudovite in strašne reči so se nudile njegovim očem. Kraj, na katerem so pristali, ni bil nič drugega kakor velikansko, velikansko mravljišče. In mravlje, ki so lazile vsenaokoli, niso bile navadne mravlje, nego so bile pol-ljudje, pol-mravlje. (ilavo in roke so imele človeške, lelo živalsko ... •ledet. jedet, kaj bo pa zdaj?« je zakričal Tonček. "Saj mc bodo ie jniž.rle! »NiČ se nc boj. ga je miril zajec-pilot. »Dokler se te ne lotijo, te ne pojedo. Ka l.ir se te pa lotijo, niti koščira ne oslnne za teboj! Dajmo, dajmo, hitro si natovoriino tobak in odrinimo dalje! je zaprosil Tonček. >Le počasi, ga je zavrnil zajec-pilot, sij ne teče ogenj! Najprej se morava okrepčali. Lačen sem in tudi ti najbrž nisi preveč sil. Med tem Dogovorom »o se okoli aeropluna za- čele zgrinjati gosle trume mravelj. A čurio čudovito: čeprav so imele človeške glave, vendar niso znale Človeškega jezika. Molčalo so, kakor da eo mutaste. Zajec-pilot se je na aeroplanu poslovil na glavo in poinigal z zadnjimi nogami. »Kaj vendar delaš?« ga jc očitajoče pogledal Tonček. »Pozdravljam jih, pozdravljam,« je odgovoril zajec. »Takšen je običaj v deželi Narobesvet — saj vendar veš! Hej, hilro se jiostavi na glavo tudi ti in pomigaj z nogami v pozdrav, drugače planejo nale in te...« »Požro?« je v strahu zablebetal Tonček. »Kaj še!« se je veselo zasmejal zajec-pilot. »Požro ne, ampak noge ti pojiulijo in roke ter ti jih zamenjajo: kjer imaš zdaj roke, boš imel potem noge, in kjer imaš zdaj noge, boš imel potem roke.« »Ojoj, ojoj!« je zaječal Tonček in se ročno postavil na glavo. Samo pomislite, kaj bi mama dejala, če bi mu v resnici zamenjali roke in noge in bi takšen stopil pred njo. kadar se vrne v deželo domačo... »Tako! Bravo!« ga je pohvalil zajec-pilot. »Saj znaš! Imenitno znaš! Poglej, kako te mravlje zdaj prija7.no gledajo!« In so se srepe oči mravelj res v hipu spremenile. Prej so strmele vanj mrko, sovražno, zdaj jih je bila sama gostoljubnost. Zajec je skočil 7. aeroplana in pomlgnil Tončku. nuj slori islo. Pad ali nerad mu je Tonček sledil in že sla bila v sredini črne trume. »Kam pa zdaj?« je polglasno vprašal zajca-pilola. N'a pojedino nas vabijo,- je povedal zajec-pilot in poželjivo cmoknil 7. jezikom. Prilegla se bo kakšna imenitna jedača.« Ampak to ti povem,« je odločno rekel Tonček, lo li 1 »oveni, ošpičenih prekelj iu pečene toče tudi tukaj ne maram!« »Kdo te pa sili?« se je začudil zajec-pilot. In da bi ga pomiril, je pristavil: »Saj prekelj in toča ludi jaz ne maram, čeprav sta to dve najimenitnejši jedači v deželi Narobesvet. Vem že vnaprej, s čim nema bodo postregli: tebi dajo koš zelene detelje, meni pa kranjsko klobaso.« »Kaj?« ga je ogorčeno pogledal Tonček. »Ti klobaso, jaz deteljo? Saj se ti meša! Za mene jo klobasa, za tebe deteljo!« »Holio,« se je zarežal zajec-pilot, »ljubček, saj nisem na glavo padel! Klobaso pojem jaz, ti deteljo — in mirna Bosna!« »Zdaj pa že vidim,« je jezno dejal Tonček, »zdaj pa že vidim: v deželi Narobesvet ste vsi enaki norci. Sem mislil, da si ti kaj boljši, pa nisi.« »No, no,« ga je dobrodušno miril zajec-pilot, »le nikar se preveč ne razburjaj. Če ti detelja na diši, si pa izbereš kakšno drugo jedačo, postavim koprive, plevel ali kaj podobnega.« Tonček je sprevidel, da je vsaka beseda zaman. Umolknil jo in se pogreznil v težke, grenka misli. Oh, si je na tihem dejal, oh, kako lepo bi bilo zdaj doma pri mamil Skuhala bi mu češpljevo kašo, ki jo ima tako strašno rad — joj, saj niti pomislili ne sme na to! Le kdaj jo bo mogel popihali nazaj, v premilo mu deželo domaČo, iz tega strašnega, prestrašnega kraja? Sprevod je krenil nekam na desno in pre«l Tončkovimi začudenimi pogledi jo v hipu zrastla iz tal mogočna palača, ki ni imela no oken ne vrat — in tudi strehe ne. »Za božjo voljo,« je zmajal 1 glavo Tonček, »za božjo voljo, zajec-pilot, kdo pa v tej palači stanuje in kako pride vanjo, ko ne vidim nikjer ne oken ne vrat?« »Kje pride noter?!« je nejevoljno zagodrnjnl zajec-pilot. lj«, ali si šele danes prišel na svet, ka-li? Malo počakaj, pa boš videl, kako udobno iu lo[>o je v tej palači!« (Nadaljevanje prihodnjo aedeljoj DELAVSKI VESTNIK Bednostni Sond Čudno in naravnost tragično je, da se pri nas vse lepe ideje v praksi popolnoma izmaličijo. Pred kakim poldrugim letom je banska uprava — ob pritrjevanju vse javnosti — vzela vprašanje brezposelnosti resno v pretres in ga rešila z naredbo o bed-nostnc infondu. Toda še nista minuli dve leti od tedaj, pa se že oglašajo strogi kritiki. Moramo reči, da je ta kritika zelo na mestu, ker je pokazalo izvajanje naredbe o bednostnem fondu toliko hib, da spričo teh dobre strani te uredbe stopijo kar v ozadje. Naše delavstvo se je razburjalo predvsem radi lega, ker so se prispevki za bednostni fond zahtevali tudi od onih, ki že itak žive naravnost beraško življenje. dočim se od drugih slojev, ki žive še vedno v dokaj dobrih razmerah, ni zahtevalo nič ali pa prav malo. Naj omenimo, da bodo letos k dohodkom bednostnega fonda prispevali delavci in delodajalci 2,750.000 Din, dočirn bodo prispevali gospodje, ki prejemajo tantijeme i.u sejnine lc 150 tisoč Din. Poznamo nekaj gospodov, ki niso člani enega samega upravnega sveta, lemveč petih, desetih in še večih. Ti gospodje poleg svoje redne plače ali pokojnine, ki nikakor ni majhna, zaslužijo deset-tisooe brez vsakega pravega dela, a vsi skujiaj plačajo v bednostni fond — 150.000 Din —. Davek za bednostni fond bi se moral naložiti tudi na luksus, na potrato, za zabavo, na izobilje itd. in bednostni fond bi znašal najmanj dvakrat toliko kot je prora-čunan za letošnje leto. Drugo, kar razburja naše delavce in nameščence in sploh vso našo javnost, pa je to, da se iz bednostnega fonda delijo podpore brez pravega sistema. Bednostni fond je namenjen jrobijanju in ubla-ževanju bede, ki pa ima svoj vzrok v brezposelnosti. Ljudem je lorej treba dati priliko, da delajo. Jasno pa je, da javna dela, ki bi jili morale občine in banovina in država izvršiti iz rednih proračunov, niso tista dela, za katera je namenjen bednostni fond. Z dohodki bednostnega fonda se morajo izvrševati izredna javna dela, čeprav bi bila nerentabilna in katerih javna uprava sploh ne misli ali pa še dolgo ne more izvršiti. Letošnji proračunski dohodek v znesku 5,200.000 Din nameravajo porabiti takole: 1. za mezde in živila pri izvrševanju javnih del 2,700.000 Din, 2. za zaposlitev brezposelnih izobražencev 650.000 Din, 3. prispevek fondu za elementarne nezgode 500.000 Din, 4. za prehrano onemoglih brezposelnih iu njihovih družin 900.000 Din, 5. prispevek za vzdrževanje javnih kuhinj 450.000 Din. Druga točka hi dala n. pr. misliti, da dobivajo iz bednostnega fonda podporo tudi brezposelni z a -sebni nameščenci, ker njihovi zajjosleni tovariši vplačujejo prav lepe vsote v ta fond, toda dejstvo je, da zasebni in trgovski nameščenci ne dobivajo skoraj nič, ker se jih pri javnih delih ne da zaposliti, na drug način se jim pa tudi ni pomagalo. Pač pa se je s tem denarjem nastavljalo učiteljske abituri-jente. Zalo se nt čuditi, da je naše zasebno natne-ščenstvo tako enodušno zoj>er bednostni fond. In še nekaj moramo poudariti. Delavska zbornica in strokovne organizacije so zastopnice našega delavstva in nameščenstva. Prav bi torej bilo, da bi se tudi tem dala beseda, ko se delijo podpore. Naj sc od delavcev ne zahteva samo, da plačujejo, ampak naj se jim da tudi pravica, da odločajo. Nameščenci! Namaščenhe l Danes zvečer ob osmi uri se vrši »DRUŠTVA ZDRUŽENIH ZASEBNIH IN TRGOV. NAMAEŠĆENCEV SLOVENIJE Občni zbor bo v dvorani Rokodelskega doma (Komenskcga ulica št. 12, I. nadstropje). Na dnevnem redu so poleg poročil odbornikov in volitev tudi predlogi radi lastnega glaeila in nstanovitve brezposelnostnega podpornega fonda. Vabimo vse člane in članice, pa tudi vse prijatelje našega društva, da se občnega zbora zanesljivo in točno udeleže. Občili zbor naj bo dostojna manifestacija našega slovenskega krščanskega nameščenstva. Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani. Anglija v borbi proti brezposelnosti Dne 15. preteklega meseca je predložil osrednji londonski vladi odbor za naseljevanje v angleški državi nov predlog o rešitvi brezposelnosti za ves britanski imp>erij. Odbor priporoča v tem svojem predlogu, da se naj ustanovi privilegirana družba z denarno jxxlporo vlade, ki bi izvedla načrtno, sistematično naseljevanje brezposelnih delavcev in nameščencev. Anglija je najbolj gosto naseljena država na svetu in je zalo verjetno, da bo jx)jav brezposelnosti v njej trajen, osobito pri sedanjem gospodarskem sistemu. če se temeljito ne spremeni naseljevanje posameznih angleških vasi in kolonij. V zadnjih dvajsetih letih se je izselilo samo en milijon 246 tisoč oseb in to število bi moralo biti mnogo večje, najmanj tri milijone, če bi bilo sorazmerno s številko izseljevanja v času pred svetovno vojno. Zato se tudi ni čuditi, pravi ta odbor, če je število brezposelnih lansko jesen znašalo 2,300.000. Posebno je piadlo v zadnjem času izseljevanje angleških državljanov v Kanado. Statistike pravijo, da je bilo od leta 1020. do 1930. med vsemi izseljenci v Kanadi samo sedmina Angležev. Vlada tega — pravi odbor — ni opazila, čeprav je v času zaključka svetovne vojne pa do danes izdala za pomoč brezposelnim delavcem in njihovim družinam že 1 milijardo funtov šterlingov ali okrog 150 do 200 milijard dinarjev. Kako je moglo priti do milijonov brezposelnih delavcev, moči in sil, pravi ta odbor, če je pa na razpolago ogromna površina zemlje za obdelavo. V letih 1920 do 1930 je vlada izdala ludi 200 milijonov funtov šterlingov za različna javna dela in za zaposlitev brezposelnih. Da bi se bil ta denar uporabil za naseljevanje brezposelnih, bi se z lahkoto preskrbelo 800 tisoč ljudi, ki bi s svojim delom državne dohodke še povečali. Odbor konkretno predlaga, naj se zaenkrat naseli samo 40 tisoč delavcev skupno z njihovimi družinami, 160 tisoč oseb v pokrajine, ki še niso naseljene. Tem novim naseljencem je treba takoj zgraditi tudi železnice. Stroški naseljevanja so preračunani na 50 milijonov funtov šterlingov. Denar bi zbrali na delnice z državno garancijo. Družba bi imela tudi posebne privilegije v pogledu zemljiške kontrole, trgovskih dovoljenj in skrbela bi tudi za strokovno izobrazbo naseljencev. Zasebne posredovalnice za delo A. L. iz K. vpraiuje: Ali smejo zasebne posredovalnice za delo zahtevati plačilo za posredovanje? Odgovor: Zasebne posredovalnice za delo smejo zahtevati posredovalnino. Po informacijah, ki nam jih je dal mestni magistrat v Ljubljani, veljajo za ljubljanske zasebne posredovalnice sledeče cene: vpisnina za delodajalca 3 Din, za delojemalca 2 Din, posrcdovalnina za delodajalca 5 Din, za delojemalca 3 Din, Prestopke je prijaviti mestnemu magistratu. O dttmpmgu O japonskih izdelkih beremo, da so skoraj zastonj. Toda cene, ki jih slišimo, običajno niso za posamezen komad, temveč za večvagonska naročila. Toda pot do konzumenta je dolga in je vezana z nevidnimi stroški, ki se jih veliko nabere. So to stroški glavnega skladišča, stroški vele-trgovca, carinskih zastopnikov, razni davki, pre-voznina, carina itd. lako da konzument pri nakupu plača vse drugačno ceno, kot pa si jo je prvotno predstavljal. Dumping je samo v finančno Škodo konzumenta. Sirovina, ki leži v zemlji ali na zemlji, nima pravzaprav nobene cene, ceno dobi šele z obratovanjem, pridelovanjem in predelovanjem, kar se doseže edinole z delom, Za naše narodno gospodarstvo so najcenejši oni izdelki, ki jih izdelujejo naše tvornice in naši delavci. Če bi se uveljavil dumping v tistem obsegu kot bi ee rad, tedaj bi postali naši delavci in nameščenci čez noč brezposelni in nepotrebni, ker bi jih nadomestili kitajski kuliji in brezposelne moči drugih držav, in sicer za polovično mezdo. Kriza v posamezni državi se da omiliti tudi s tem, če njeni državljani kupujejo le domače izdelke, inozemske šele takrat, če jih ne izdelujemo doma in če so nam neobhodno potrebni. Od navidezno nizkih cen se na dajmo nikoli premotiti, ker ali blago ni dobro, kvalitativno ali pa trpe zaradi tega stoteri in tisočeri delavci. Tri naloge nove sovjetske „pjatiiUethe" Sovjetski tisk konkretizira naloge druge petletke, o kateri so v obširnih in v izčrpnih referatih govorili vsi voditelji sovjetske države. »Ekonomi-českaja žizn« piše tudi o teh nalogah in med drugimi smatra sledeče tri naloge za najvažnejše: Prva in glavna politična naloga druge petletke je končna likvidacija kapitalističnih elementov v državi in iztrebljenje ostankov kapitalizma v gospodarstvu in v zavesti državljanov. Druga naloga je, pravi, povečanje blagostanja delavskih in kol-hoskih stanov in zvišanje potreb delavcev najmanj za 200 odstotkov. Tretja naloga je v dovršitvi tehniške izpeljave nacionalne ekonomije in Sovjetske zveze. Naloge, pravi, so zelo velike, toda pri uresničevanju bo nastala marsikatera težkoča. Sicer težave za izvedbo teh treh nalog ne bodo finančne, marveč le psihološke. Posebno glede prve naloge, kjer ee govori o iztrebljenju pojma kapitalizma iz miselnosti ruskih narodov. Delavstvo in inteligenca Pri vsakem ljudskem gibanju je soudeležba in sodelovanje inteligence potrebno. Da ne bo nesporazuma, naj pripomnimo, da pod inteligenco običajno razumemo šolane ljudi z vsaj srednješolsko izobrazbo. Delavec — prav tako kot kmet — nima časa, da bi se poglobil, kolikor je potrebno, v bistvo vsakega vprašanja, pač pa je navadno dober propagator ideje. Zato je nujno, da mu pomaga inteligent, ki si je pridobil s pomočjo vsega ljudskega občestva večjo sposobnost in ostrost pri presoji življenskih vprašanj. Potrebno je le, da se inteligenca zaveda svojega od Boga določenega stališča in da si ne prisvaja važnejšega mesta kot mu dejansko gre. Inteligenca je potrebna tudi v delavskem gibanju. Zato so demagogi oni inteligenti, ki vpijejo, da spada v delavsko organizacijo le delavec, sami pa tega ne izvajajo, ampak dejansko vodijo delavčevo usodo. Bolj kot le-ti je bil pošten Ljenin, ki je zapisal, »da v delavsko gibanje nujno spada inteligenca, če naj se gibanje poglobi in da se ne lovi le za muhami enodnevnicami. Žc itak je dovolj težko pridobiti marsikoga za neprijetno javno delo. Ali je potem umestno, če odbijajo požrtvovalne ljudi osebe, ki imajo slučajno pri delavstvu odločilno besedo in to lc radi skrbi za svoj napačni radikalizem? Sicer pa zgodovina sama govori proti neresnemu govorjenju demagoških delavskih voditeljev. Kajti vsi početniki ljudskih gibanj od dr. Магха, škofa Kettelerja in barona Vogelsanga pa do dr. Ктека in drugih so pripadali inteligenčnemu sloju V vseh gibanjih in vseh časih vidimo inteligenco na najvažnejših in najodgovornejših mestih. Res pa je, da jc dober in pošten inteligent blagoslov za one, ki jih vodi, slab in demagoški pa poguba Proti pijančevanju Proti pijančevanju družinskih očetov. Odkar so v Ameriki zopet dovoljene ulkoholne pijače, premišljujejo oblasti o sredstvih z« omejitev pijančevanja. Tako je m«eto Belleville, Illinois, pravkar izdalo odredbo, po kuteri ima vsaka zakonska žena pravico, da prej»ovc posameznim lokalom, v katere zahaja njen mož, da mu no smejo dati nobenih alkoholnih pijač. Svojo zahtevo mora žena pismeno naznaniti lastniku ali upravi lokala. Odredba temelji nn pravilnem načelu, dn zakonski mož in družinski oče ne sme početi, kar bi iiotci in ne sme zapravljati denarja, s katerim bi moral vzdrževati družino. Scvc je pa veliko vprašanje, v koliko bo la odredba svoj namen dosccln. ZE NA IN DOM Materam priznanje - in pomoč Na materinstvo danes kar dežujejo visokodo-neče fraze o mjegovi pomembnosti, lepoti, zasluž-nosti itd. Na drugi strani sc pa za zaščito materinstva in družine bore malo stori in gre razbrzdano življenje, ki jc smrtni sovražnik vsakega srečnega materinstva in družinske blagohiti, neovirano svojo poti dalije, v javnem poldnevu. Še tista gimotna pomoč, ki jo odmerja naše socialno zavarovanje za matere, ima mnogo nasprotnikov in ije vedno v nevarnosti, da se uikine. Tu utegne nekaj žaleči zgled nemškega narodnega socializma, ki pravkar ustvarja velikopotezno pomožno akcijo za »Mater in otroka«, pod geslom: »Mati in otrok »la poroštvo za nesmrtnost naroda.« Ustroj akcije ic naslednji: Vsa dela in prizadevanja vodi novoustanovljeni Državni delovni odsek »Mati in otrok« pri državnem vodstvu za narodno blaginjo. Pomoč je zamišljena na ta-le način: Še v teku letošnjega leta ije treba vsem brezposelnim družinskim očetom, posebno očetom številnih otrok preskrbeti delo in zaslužek. Prav tako je treba kakorkoli žc zaposliti za delo godne r sposobne otroke. Načelno spadajo vse matere, ki imajo tri ali več otrok, izključno v družino; lc kjer hi to oči-vidno omajalo gmotni obstoj družine, naj mati še nadalje ostane v pridobitnem delu. Vdovam in ločenim materam, ki same jxreiživljajo svoijc otroke, sc dodeli primerno pridobitno delo. Vsaka delavka mati mora dobiti naijmatij 14 dni plačanega dopusta na leto; paziti treba, da nobena mati ne opravlja zdravju škodljivega dela; v večjih obratih morajo biti otroške oskrbovalnice, v katere morejo delavke zaeasa dela oddajati svoje otroke. V sporazumu s hišnimi posestniki An stanovanjskimi uradi jc treba poskrbeti, da izginejo vsa zas.iilna in nezdrava bivališča in da dobi vsaka družina dostojno, zdravo stanovanje. Z vsemi sredstvi se bo pospeševala kolonizacija zdravih družin s številnimi otroci. Uvede se posebna akcija pod geslom: »Vsakemu otroku lastna postelja!« Vsem okrepitve potrebnim materam, posebno takim, ki imajo več ko dva otroka, se zagotovi dalj&i oddih (od 14 dni do 6 tednov). Za ta čm se morajo matere 'brezpogojno oprostiti vseli gospodinjskih dolžnosti. Nadomestovale ijih bodo zanesljive, sposobne osc'bc: pomočnice NSZ, pripadnice ženske delovne službe itd.; le izjemoma tudi j plačane delovne moči. Otroci _ izvzemši dojenoe — sc odpraviijo začasa lnaterimega oddiha nu počitnice. Ostali otroci ee oddoijo za tisiti 6a« v otmo-; ške domove m zavetišč«. Vzgoja in izobrazba za materinski in goep®-' dinj.ski poklic bo v rokah posebnega Šolstva, za ka-I tero nosi odgovornost organizacija nacionalno-socialističnega ženstva v zvezi z NSZ. Uvcd c se neizprosen boj proti odpravi plodu v vseh krogih ženskega prebivalstva. (Statistično so ugotovili, da sc v Nemčiji vsako leto ne rodi približno en milijon otrok, ker jih dajo matere preje usmrtiti; po štirideset tisoč žena umfljc vsako leto v Nemčiji na posledicah umetnega spia-va.) Za nosne žene in porodnice ве ustanove v zvezi z oskrbovalnicami za dojenčke posvetovalnice, kjer bodo dobile zdravniško, pravno jn oeebne •>omoč. Na zdravniško odredbo more dobiti Vsakn mati brezplačno delovno pomoč za štiri tedne pred porodom im š>fciri tedne po porodu. Pomoč za nezakonske matere je osnovana j po poseibnih vidikih in se mora začeti zani-j mati za usodo matere jn otroka čim prej mo-! goče. V prvi vrsti sc bo skušalo obnoviti veizi med nez. materjo in njeno družino in ji, če mogoče, zagotoviti z otrokom vred povratek vanjo. Kjer bodo dani pogoji, se bo skušal doseči zakon med afcro-I kovim očetom in materjo. V ta namen se bo hrez-j poselnemu nc,zak, očetu preskrbelo delo ali dala j enkratna pomoč za ustanovitev družine. V drugih i slučajih bo varuška oblast razjasnila in rešila vpra-i šamje allmentov. Ustanove sc domovi za nezakom-j ske matere, ki nimajo nobenega zatočišča. Tu bo ' poskrbljeno za varstvo nezak. otrok v času, ko ! se bodo matere mudile na pridobitnem delti. Glavna skrb se ho posvečala prizadevanju, da sc mati ne loči od otroka in da se ji da možnoo-snema in v svoje namene preoblikuje cerkvena oblačila: ko-retlje, meniške halje, rodovniške ovratnike, francoske duhovniške klobuke ... Najncdo-pustneje in najneokus-neje ije to, da so te oblike dostikrat združene z nesramnimi modnimi domisleki. Tako so na pr. lcore-tcljske tunike kombinirane s kriti, ki so do kolen гашрогјеаа ali pa se za sramežljivim rodovniškim ovratnikom spredaj odkriva gol hrbet. Za poletje napovedujejo novo vsesplošno »[»letno imi-formoi: shorts — hlače dokolenke, in si-ccT večinoma bele barve. Tc hlače bodo nosile £.р*1лк«» lrakor moški, to ne samo pri sporlu jn na obali, marveč tudi po leto- viških cestah, na izletih, avtomobil-sfkffh vožnjah, doma na vrtu — z eno besedo najraje vedno. .. Da ho to dejansko mogoče, oskrbuje rooda zsa ženski spal krilo, ki sc zapenja odnosno pripenja z gumbi in se da izlahka sleči in oibileči. Še dr,zmejšc novosti napovedujejo v 'kopalnih kostimih. Pravijo, da so modni risarji odkrili nove dele telesa, ki jih hočejo izpostaviti, tako da bo od dosedamjih, itak že skrajno »reduciranih« kopalnih kostimov komaj še ostala kaka krpa: mi-kroskopične hlače in prav taka hrassicra... Bomo videli, kaij poreko na lo čuvanji javne nravnosti — in kaj store žene in matere, ki hočejo veljati za katoliške, krščanske; ali se bodo dale zopet kakor neumna žival vpreči v jarem nesramne špekulacije? Tudi v obutvi se napovedujejo novosti: ženski čevlji bodo šc bolj okrašeni in »kombinirani« in bodo nosili celo monograme ... V uporabo pride nova vrsta usnja: kemično preparirani chevreau, ki mu nc škodijo ne madeži ne mokrota in sc da prati kakor vsako perilo. Tudi večerni čevlji so iz pralnega usnja, kombinirani z žametom. Pomladni kruh. Gospodinja si prihrani vciio časa, ako vsaj nckajk.ratov na teden napram »minzilo večerjo«, lin primer za tako večerjo je »ap«t~ mladni kruh«: Rezine črnega kruha namažemo » presnim maslom, obložimo s tenkimi kolesci bnd» kuhanih jajc in potresem o z dirobnjakom. Zraven čiašioo čaja. Malo fc želodccv, ki bi jim taka re-čertja ne prijaftn. Od leta 1813 odličen bel šifon ta »SLOVENEC«, dne 1& marca 1964 eter*. №. SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik A. K. — t Ječmen na očeh (gnojno vnetje mešičkov na trepalnicah ali vekah) je znana sitnost, ki se navadno brž pozdravi z domačimi pripomočki. Če ee pa ječmen stalno ponavlja, kakor pri vas, treba poleg krajevnega zdravljenja (toplih obkladkov, umivanja s kamilčnim čajem, spiranja z zelo redko raztopino »rdečega kalija« ali tudi mazanja) tudi splošnega. »Kričistilna« t. j. odvajalna eredetva eo večkrat umestna, slabotnim ljudem v tej letni dobi pripročajo ribje olje, mnogim pomaga krušni kvas (po eno, za oreh veliko kepico, ra zmešano z mlačnim mlekom zjutraj na teS&e), drugim dunajski fiakrski prašek. Kajpada *e ne sme več sredstev rabiti hkrati, marveč samo po eno m sicer najmanj tri tedne. Ko bi vse to oe zaleglo, kaže poskusiti še cepljenje s prot.ignoj-nimi snovmi. Opustite vsaj za tri mesece vsa živalska hraniva razven mleka in mlečnih jedi. A. P. _ H. Boleče roke oz. lahti po težkem deflu «o običajen pojav, ki moti utrujenega človeka celo med nočnim počitkom. Varujte se pri delu prevelikega napora (— bolj spretno in varčno uporabljajte delovno silo), po delu si napravite za lahti toplo kopel (z zavrelico senenih mrv ali smrekovih vršičkov), nato pride mrzel obliv m krepko odrgajenje udov z otiralko, in naposled gnetenje (^masiranje), najbolje s kakšno kafrno »aio. ... I. J. — M. Ohromelost po možganski kapi se ram kar noče razgubiti, vrh tega vas še mučijo sunkovite bolečine v glavi in vratu? Trije zdravniki vam doslej niso mogli znatno pomagati. Bojim ae močno, da tudi z menoj ne doživite veselejše ekušnje. Vendar tvegam lastno osmešenje. Glede prehrane se držite mlečnih jedi in vsega rastlinja, posebno svežih zelenjav in svežega sadja, izmed živalskih hraniv vživajte samo hrustančaste jedi in iolico te«r po eno jajce (s svežim rumenjakom) na dan. Pijte vsak dan čašo omelovega čaja (iz ome-lovega listja, ne jagod!) Poskusite v kakšnem radio-termalnem zdravilišču ne toliko s kopanjem kakor rgolj z vdihavanjem izpuhtin, a še to oprezno. Poročajte o svojih izkušnjah čez tri mesece. M. Š. _ Lj. Mokrota v dimljah je mena neznan pojav, menim pa, da tako označujete beli tok, ki je zelo pogostna nadležnost. O belem toku je bilo že večkrat pisano in tudi nedavno; o dimelj-eki mokrotnosti bi se upal kaj reči, ko bi si mogel ogledati tak redek primer. S. M — B. O živih nitkah ali »belih g 1 i -e t i c a h«, kakor jih vi imenujete, je bilo že letos pisano na tem mestu. Vsaj tri mesece morate slediti našim razgovorom, predno smete kaj vprašati! F. A. — R. Solzenje oči, posebno zjutraj po umivanju, vas draži? Morda je kriva mTzla voda, morda zatohlo ozračje v spalnici, morda je solzenje izraz večernega napornega gledanja ali neprimerne razsvetljave, morda še kaj drugega. Kdo naj vse to na daljo razpozna? Isti. Zgaga in napihovanje po vsaki jedi, ki ni mesna, vam postajata časih kar neznosna. Dajte si pri bližnjem zdravniku pregledati želodec in določiti primerno prehrano (ki bo bržkone izprva bolj pičla in enostranska, a kasneje bolj zadovoljiva), kar je poglavitno za takšne motnje, zdravila eo manjše važnosti. Ne odlašajte več s smotrnim zdravljenjem pod neposrednim zdravniškim vodstvom (menda opravite s 5 ali 6 obiski v preteku 2—3 mesecev), da preprečite hujše ali dolgotrajne tegobe. P. K. — Lj. Jecljanje in zapletanje govorice? Niti tri mesece ne hodite v našo šolo in se že oglašate! V nedeljo, 10. grudna 1933, je bil na tem mestu odgovor na vaše vprašanje pod naslovom: Govor se vam zatika; 26. sušca 1933 pa pod značko: Jecljanje obrazložitev te govorilne napake glede vzrokov in način odprave. Tam je bilo povedano razumnemu bravcu, če ne vse, pa vsaj zadosti, kar treba vedeti o ravnanju v takšni zadevi. Če ne marate ali morete imeti obzira do mene, imejte ga vsaj do velike »Slovenčeve« družine, ki ne bi prenašala prepogostno se ponavljajočih odgovorov! K. L. — M. Pomladnega osveženja (»k u r e«) se vam hoče po zimskem razkošnem in mehkužnem življenju? Še štirinajst dni traja postni čas; morda spravite iz sebe odvisne in škodljive snovi, ako 1 se do velike noči držite postnih predpisov brez olajšav in sicer v tistem starodavnem duhu samo-zatajevanja in mrtvičenja, da si pritrgujete več, kakor je v zmislu ali besedilu posta dopustno. Čudovito veselo vam bo rezgetal vaš oslič ob velikonočnem blagoslovu! Ko bi se to ne zgodilo, postavite ga takoj po praznikih pod postno postavo v gori opisanem redu za tri tedne. 0 sv. Juriju bo pomladno sveženje dovršeno. R. T. — R. Smrtni sel naj bi bila vaša živčna razkrojenoet, ki se javlja v občutku strahu, vrtoglavosti, nemirnosti in bolečinah pri srcu. Razven močvirske mrzlice (bržkone tropične malarije) vas ni doletelo nič posebnega, vaše življenje poteka v miru. Čemu torej ta črnogledost? Bržkone ne veste kot upokojenec kaj početi. Svetujem vam nujno, da se lotite kakšnega resnega dela, ki vas zaposli miselno in mišično. Vrtnarstvo in sadjarstvo elovita po pravici kot zdravilna poklica za ljudi vaše vrste, morda tudi lov in ribjilov. Zelo vam priporočam hojo, zlasti »h'ibolazenje« z opazovanjem prirode, posebno živalstva in rastlinstva, ter smotrnim utrjevanjem. Tako si že letos pre-ženete črnega krokarja z življenjskega obzorja. F. A. — G. Glavobol, ki se vam povrača že izza mladih let? Že takrat vam je zdravnik v nosu nekaj popravljal, tudi zdaj še ni v redu. — Bržkone je v nosni duplini vzrok vašemu glavobolu. Dajte si pregledati nos po katerem strokovnjaku, ki vam morda sam odpravi nakazo, ali pa vas pošlje kam, kjer se to lažje izvrši. Zavoljo poklica se vam ni bati, takšna malenkost vas ne onesposobi! Isti. Moj nasvet pred dvema letoma da vam je pomagal in sicer na daljo več sto km, ko vam iz neposredne bližine ni bilo pomagano. Vaše priznanje me veseli, v kolikor se tiče vas, ker mi dokazuje, da še ni popolnoma izumrla redka cvetka — hvaležnosti; kar pa zadeva mene, me resni v klavrno smer. Spadam namreč med tiste strelce, ki redkokdaj pogode bližnjo tarčo, a če zadenejo kaj na daljavo, se jim je, kakor pravijo moji ožji rojaki, samo poneumelo. LIW. Skrivalcem —» nič. Vaše 3 Din (v znamkah) dobi prvi siromak, ki ga srečam. Vam in vsem bodi povedano: Odgovore pod gorenjim naslovom dobe stalni naročniki in kupovalci našega lista (ki se izkažejo ali z naslovom ali časnikovo glavo), nadalje dijaki, trgovski in obrtni vajenci ter kmeč-eki pomočniki obeh spolov, ki se pošteno predstavijo. Kmetijski nasveti Nasolfla sem zmrznjeno prašičje meso in ga pustila v solomuri 6 tednov. Ko sem jemala meso iz solomure, je imeJo bolj slab duh in na nijem je bila videti nekaika smetana. Sedaj, ko je meso suho, se je pokazala na njem pleenoba. Kaj sem zakrivila in kaj naj napravim? A. B. Ž. — Meso mora biti pač popolnoma mrzlo, preden ga naselimo, ne sme pa biti zmrznjeno. Pri od tajanju izstopa mesni sok, eolna raztopina pa ne pronica v isti meri v notranjost mesa. Morda ije bil prostor, kjer ste imeli meso v razsoli, pregorak, ker je postala slanica sluzasta. Čim opazimo, da po-stajja ista sluzasta, jo moramo nemudoma odiliti in nadomestiti s svežo. Kadar jc vreme topleje, moramo to celo večkrat storiti. Da se je pojavila na suhem mesu plesen, bo najbrž kriva vlažna shramba. Z vlažno čisto obdrgnite meso in ga nato presušite na suhem zraku, najbolje na prepihu. Če nd mc6o v notranjosti slabo, potem ne bo preveč (Škodovalo. K. M. B. 2S—30 let stara sadna drevesa ne rode že 5—7 let; kako pripraviti drevje zlasti z umetnimi gnojili do rodovitnosti? — Premalo ste nam z vprašanjem opisali stanje sadovnjaka in bo zato odgovor 1« splošnega značaja. Za rodovitnost drevja ni merodajmo le gnojenje, ampak še mnogo drugih čmiteljev; vreme ob času cvetja, sadne sorte, količina vode, škodljivci, oskrba drevja, lega sadovnjaka itd. la vprašanja sklepamo, da je drevje pred leti rodilo in da eo šele v zadnjih letih nastale spremembe predpogojev za rodovitnost starejšega drevja in je treba zopet te predpogoje ustvariti. V ta namen naročite svoji oskrbnici, da drevje očisti suhih in nalomljenih vej, mahu in lišaijev, drevje pa poškropi pred zelenjem s 8—10% raztopino kakega karbolineja. Drevje naj po-gnoji čimpreje z umetnimi gnojili, ker ni domačega gnoja aa razpolago. Če je sadovmjak strnjen, naj vorabi na 100 m5 sadovnjaka: 3—5 kg superlosfata ali 5 kg Tomaževe žlindre, 4 kg čilskega solitra, 3 kg kalijeve »odi; vendar pa storite bolje, da z gnoijili napravite poizkuse, kateri gnoj jc bolj potreben; to je važno, ker ne poznamo zemljišča in stanje drevja. Tudi x »mitrofoskalom« dosežete uspehe in ga porabite za poskus 5—6 kg na 100 m3. Če drevje preveč poganja v les, damo vsako leto manj du-Sičnaitih gnojil (čilski soliter) in več euperfosfata aili Tomaževe žlindre, ki sta fosfor ni gnojili ter pospešujeta rodovitnost. Če sadovnjak ni strnjen, gnojimo posameznim drevesom. V tem slučaju po-gnojitno v»o površino pod vejami in še prilično 1 m ali več irven kajpu. Na lcv, meter porabimo stoti ded zgoraj omenjene količine. Vendar tu pazimo, da pride večina gnoja pod kap drevja, ker je tu največ korenin. Drugo jesen gnojenje ponovite in napravite pod kapom drevja 50—60 cm globoke in 1—2 m široke kolobarje. Med prst kolobarja primešajte umetni gnoj. Ali bi umetnih dušičnih gnojil (čilski solirter) ne mogli nadomestibi z gnojnico? Te porabite na 100 m' 500 litrov. Vsa ta dela opravite, predno začne drevje zeleneti, vendar tako, da dušičnih gnojil v tem časiu dodaste Ic polovico, ostalo količino pa šele v času, ko je drevje že v po/lfveia «4«ftju. Č. I. S. pri R. Če bi fige pri nas uspevale in bile gospodarsko pomembne, bi jih že davno gojili tudi po celi Sloveniji, škoda za čas, ki ga izgubljate s takim — sicer zanimivim — ali za nas nepomembnim razmišljanjem. Figo pokaže Slovenec onim, ki jim dobra beseda in zgled niič ne zaleže. Drugega žlalvtnejšega pomena pa v kmečkem gospodarstvu nima Pridelovanje zelja. I. C. D. — Vzlic gnojenju s hlevskim gnojem niste bili lani s pridelkom zelja zadovoljni, zato mu hočete letos dati še umetnih gnojil, — Zelje potrebuje razen dušika in kalija, ki ga dobi v hlevskem gnoju, tudi fo-sforne kisline, ki mu da okusnost in trdnost glav. Kalij pa pospešuje zoritev. Zato je gnojenje z umetnimi gnojili prav hvaležno. Pri pridelovanju tega sadeža se vam je držati naslednjih navodil. Zelje potrebuje globoko prerahljano in dobro zagnojeno zemljo, ki jo je najbolje gnojiti že jeseni. Za spomladno gnojenje mora biti gnoj dobro vle-žan, Kajti po svežem gnoju rastline kaj rade bolehajo in ne dajo okusnega pridelka. Morda tiči v tem vzrok vašega lanskega neuspeha. Na njivo, kjer vam je lani slabo uspelo, ga letos ne smete saditi, ker zemljo močno izčrpa. Izberite si torej drugo zemljišče z dobro zemljo, ki jo zagnojite z uležanim gnojeni. V dosego boljšega pridelka potrosite njivo ob času saditve še s superfosfatom (6 kg) in s kalijevo soljo (4 kg na 100 m5). Oboje raztrosite pred saditvijo po izorani njivi in ju z brano zmešajte z zemljo. Pred okopavanjem in osipavanjem sadeža zalijte ga z razredčeno gnojnico. Za setev oziroma saditev izberite si le dobre vrste, ki dajo trde, debele glave. Med poznimi sortami je na dobrem glasu naše domače kašelsko zelie. Pregosto ga ne smete saditi, ker potrebuje mnogo zraka in svetlobe. Najbolje je 50—60 cm narazen. Če se vam to zdi preredko, posadite vmes solato, ki kmalu zapusti zemljo. Skrbno ga gojite in vsaj trikrat okopajte in nato osipajte. Tudi ni priporočljivo ga obirati, ampak odstranite samo uvele liste. Jeseni ga pustite čim dalj na zelniku, ker tedaj dozoreva in pridobiva na okusu in trpež-nosti. Naprava brusnih kamnov. M. S. C. — Radi bi vedeli, iz česa so napravljeni brusni kamni. Navadno jih izdelujejo iz kamna peščenca, ki pa mora biti gost, enakomerno zrnat in srednje trdote. Vsled različne trdote so pa tudi brusi mehki ali trdi. Pri nas so dobro znani kamno'omi v Bergamu v Italiji, kjer pridobivajo najbolje brusne kamne »osle«. Imamo pa tudi umetne iz smirka, karbor-nata in iz drugih snovi, ki so strnjene s kitom ali klejem. Kot temeljna snov služi peščcnec, zmleto trdo steklo in druge slične tvarine. Način sestavine umetnih brusnih kamnov pa varuje vsaka tvor-nica kot svojo tajnost. J. J. T. Točenje vina lastnega pridelka je za Dravsko banovino urejeno z bansko naredbo z dne 27. junija 1932. Banska uprava uporablja določila te naredbe ne samo za vinotoče pod vejo, ampak tudi za točilce vina lastnega pridelka v količinah po 5 ali več lilrov skupaj, ter priznava kmetovalcem brez pooblastila samo točenje na debelo, to je iznad 100 litrov. Pooblastila dajejo srezka načel-stva na prošnjo, ki ii mora priložiti potrdilo občine, da je dotični kmetovalec in se pretežno preživlja z vinogradništvom. Kdor ni pretežno vi- nogradnik, ura samo ban izjemoma lahko dovoli nadrobno prodajo vina. Tudi takšna prošnja ee vloži pri srezkem načelstvu. I. Č. Sv. J. o. j. ž. in drugi. Glede osritI|enih panjev se obrnite na naslov: Inž. Boris Lah — Fram pri Mariboru. Živinozdravnih F. G. v D. Imam kobilo 8 let staro, katero sem kupil od prekupčevalca. Opazil sem, da se je prijema naduha. Če stoji v hlevu, se ji bolezen le malo pozna, če pa vozim z njo, težko diha, iz nosa pa cedi bele pene. Tudi kašljati je začela. Svetujejo mi, naj dajem proso med rezanico. AH imamo druga boljša zdravila zoper naduho? Pod imenom »naduha« se razumejo zastarane neozdravljive bolezni pljuč — ali srca in seveda tudi obeh krati, kar se dostikrat pripeti. Pljuča so navadno razširjena in konj le s težavo stiska zrak s pomočjo trebušnih mišic iz pljuč. Pri takem konju se naredi pri izdihavanju trebušne mišice nekak žleb ob straneh trebuha. Neozdravljivo bolezen srca pa povzročajo zverižene srčne zaklopke, katere se dobro ne zapirajo in propuščajo kri Bolezen s takimi znaiki se imenuje naduha Naduha spada v sodnem živinozdravstvu med 6 glavnih napak, ali kakor običajno naše kmetsko ljudstvo pravi med »ceearske tadle«. Ako se dokaže, da ima kobila res naduho, ter dokaže, da je kobila pri nakupu imela že naduho, sodišče razveljavi kupno pogodbo. V to svrho je pa potrebna preiskava konja po živinozdravniku, ki bo naredil spričevalo. Če je torej naduha, kar po vašem opisu najbrže bode, je vsako zdravljenje odveč, ker je bolezen neozdravljiva. Seveda tudi ni izključeno, da se je kobila močno prehladila ter ima le močen katar dihalnih cevk, kar zamore ugotoviti le živi-nozdravniška preiskava konja. S plemensko svinjo nisem imel sreče. Imela je malo pujskov in še te je le slabo dojila in so ostali revni. Želim priti do boljše reje. Na kaj moram paziti pri nakupu svinjke za pleme? J. G. T. Zavedati se morate, da se vse lastnosti pode-jujejo. Pri nakupu svinjke za pleme morate zato paziti predvsem na njeno pokolenje. Izvirati mora od zdrave, krepke, rodovitne, utrjene, dobro razvite, ješče, neizbirčne, dobro doječe in primerno rejene svinje. Svinjka od malo rodovitne svinje- Največja izbira in najnižje cene kompletnih potrebščin za šivilje in krojače. Istotam bogata izbira damakega perila, ž.epiiih robcev, kravat, vsakovrstnega modnega blaga, itd. Josip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) plemenice najbrže tudi sama ne bo dovolj rodovitna, Dalje glejte, da bo svinjka iz gnezda take svinje, ki je primerno stara, ki ima dovolj mleka in tudi dovolj dolgo lahko doji svoje mladiče. Svetuj« se vam, da si ne nabavite svinjke iz gnezda premlade plemenske svinje. Za dovoljno mlečnost mora biti pri svinji dovolj razvito povimlje, na katerem je 12 še bolje 14 dobro razvitih seskov, ki dajejo tudi mleka dovolj dolgo. Da ima svinja mnogo mleka, to spoznate na dobri rašči in izenačenosti mladičev tudi ob odstavi. Ako le mogoč« ne jemljite svinjke za pleme iz gnezda, v katerem je sicer veliko število mladičev, ki pa niso enako razviti in je med njimi več »revčkov«. Razen tega pazite tudi na to, da kupite svinjko od starke, ki je mirna, skrbna, previdno ravna s svojimi mladiči in jih pridno doji; ne sme pohoditi ali zmečkati svojih mladičev, ne sme biti popadljiva in hudobna. Pri nakupu svinjke se skušajte prepričati tudi o dobroti in lastnostih merjasca, ki je približno prav toliko merodajen za dobre ali slabe lastnosti svojega potomstva kakor plemenska svinja. Za pleme kupite svinjko, ki je bila odstavljena šele osem tednov po porodu, ki je povsem dobrega izvora, zdrava, ješča itd., stegnjenega, povitega telesa, na krepkih dobro oblikovanih nogah in z najmanj 12 seski. Živali, ki izvirajo iz sorodne plemenitve, ne kupujte. Idite kupit svinjko za pleme le k priznanim prišičjerejcem ali v priznana vzrejališča plemenskih prašičev nemške žlahtne ali požlaht-njene pasme. Pravni nasveti Hrast in maklen v meji. K. A, R. Če je meja med Vašo parcelo in občinskim svetom nevidna, imate pravico zalite va ti sodno omejičenje sporne meje. Če se bo izkazalo, da je tako omejičemije bilo res potrebno, trpi vsak mejaš sorajzmerni del skupnih sodnih stroškov. — Če in kako bi vplivala novo določena meja na Vašo pravdo, zgubljeno v treh stopnjah z drugim mejašem, ne vemo. Svetujemo Vam pač, da se posvetujete z Vašim bivšim zastopnikom, saij vendar zastopnik ni zakrivil, da ste zgubili pravdo. Ta zastopnik Vam bo mogel svetovati, ali bd bila nova tožba dopustna in vspešna. Moderen zakon. J. K. — Lani ste se poročili z neko uradmiiioo. Vendar sedaij ne živita v skupnem gospodinjstvu, ampak oba sta v službi, vsak v drugem kraiju. Med tem ste zvedeli, da je Vaša žena dvomljive vrednosti, da se vlači z drugimi in da dela dolgove. Bojite se, da Vas bo spravila na berajško palico. Vprašate, če ima žena pravico do polovice vrednosti Vašega premičnega in nepremičnega premoženja. — Kot mož ste dolžni svojo zakonsko ženo po svoji imovini dostojno vzdrževati. Vendar pa žena brez notarske pogodbe ne postane solastnica Vaše hiše. Svetujemo Vam, da žena čim preje pusti svojo službo, predme bo popolnoma razdrta Vajina zakonska skupnost. Premajhna dota. G. A. Sv. T. — Vaša mati je izročila vse posestvo 'k hiši ipristopivšemu zetu in najmlajši hčerki, ki je dobila moža, najstarejša ima zapisan kot do smrti, Vi pa samo 500 Din dote. Ko ste to zvedeli, ste takoj rekli, da niste s tem zadovoljni, a mati je odgovorila, da se to ne da več spremenili. Posestvo je mati cenila le 6250 Din, a po Vaši sodbi je trikrat toliko vredno. Vprašate, če lahko zahtevate spremenitev notarskega zapisa in večjo doto — Notarski zapis se enostransko ne da spremeniti. Le če bi izročiteljica (mati) in prevzemnik (zet) in sestra na to pristali, potem da, drugače pa ne, Če res misiji te, da sedaj določena dota 500 Din ne odgovarja Vašemu dolžnemu deležu, ki Vam gre po sedanji vrednosti materinega premoženja, potem lahko zahtevate pri sodišču, da se na Vaš trošak v zavarovanje dokazov preceni posestvo. Po materini smrti imate potem tekom 3 let še pravioo, da zahtevate dopolnitev Vašega nujnega deleža od sestre in zeta. — Ker ste tri sestre, znaša na Vas odpadajoči dolžna delež eno šestino čiste zapuščine matere. Preklic naročila. F. K. C. — Naročili ste pri mizarju nekaj izdelkov in ste mu že vnaprej pla-žali s prepisom svoje hranilne vloge na njegov račun. Med seboj se niste točno dogovorili, kdaj da mora biti delo izvršeno. Sedaij je pa mizarjeva žena razžalila Vašo ženo in zato ste z ženo sklenili, da mizarju delo odpoveste. Vprašate, če smete zahtevati kot povračilo prepisane hranilne vloge izplačilo v gotovini. — Po našem mnenju ni spor med mizarjevo in Vašo ženo ramlog za opravičen preklic naročila Pač pa morale mizarju staviti rok za izvršitev naročil. Če klijuib ponovemu, I naknadno danemu roku naročil ne bi izvršil, lahko zahtevate razrušitev pogodbe in ponovni prepis Vaše vloge, ne morete pa zahtevati povračila v gotovini, ker je tudi Vi niste odšteli. Dota v kronah. G. L. — Pred 18 leti je umrl oče-poseslnik in zapustil ženo im 4 otroke: 3 famte in 1 hčerko. Oporoke ni btlo. Sodišče je dalo posestvo preceniti. Vsakemu otroku je sodišče prisodilo 12.000 K, a posestvo je prevzela mati. Po 14 letih je mati posestvo izročila najstarejšemu sinu, ki je vsakemu izplačal dote po 12.000 K. Vprašate, če lahko sedati zahtevate ponovno cenitev posestva in po tej cenitvi evoj delež. — V kolikor sc očetove dediščine tiče, je takratno določena dota po 12.000 K odgovarjala takratni vrednosti posestva. Ker pri nas ni posebnega zakona o valorizaciji krone, site bili z izplačilom 3000 Din popolnoma izplačani po očetovi dediščini. Če mati še živi, pa je svoje posestvo izročila najstarejšemu sinu ostalim pa nič, potem lahko v zavarovanje ! dokazov daste preceniti po materi izročeno pose-' sivo zato, dn boste po smrti matere mogli zahte-j vabi dolžni delež od brata prevzemnika. Čebelni roj na tujem sveta. I. H. — Ne moreite preprečiti lastniku čebel, da pride na vaš vrt po čebelni roj. Povrniti va,m pa mora vso škodo, ki jo oovzroči na vašem vrtu. Šele, ako lastnik čebel ne pride v dveh dneh po roj na vaš vrt, si ga smete prisvojili. Priposestvovana pot. — N. B. Ako ž>e 50 leit vporabljate pot za peš hojo in vožnjo z ročnimi vozički, site jo priposestvovali. Če lii vam sedaj kdo branil po njej voziti ali hoditi, ga lahko tožite. Državni vpokojenec in draginjska doklada. J. S. T. — Državni vpokojenec namerava zgraditi dvostamovanjsko hišo, v kateri bi oddajal eno stanovanje v najem. Vprašate, če bi se mu v tean slučaju odvzela draginjska doklada. Koliko postranskih dohodkov sme imeti državni vpokojemec, da se mu draginjska doklada ne odvzame? —. Osebna in rodbinska doklada ne pripada vpokojem-cem, ki imajo od osebnega dela ali imovine čistega dohodka na mesec: a) nad 2500 Din, če znaša njih osebna draginjska doklada pod 2000 Din; b) nad 2999 Din, če znaša njih draginjska dioklad-a pod 2000 Dim. Vpokojencem, ki se baviijo s samostojnim obrtom, ne pripada niti osebna, niti rodbinska draginjska doklada, neglede na velikost dohodka, ki iizhaja iz takega dela. Kar se pa tiče onih državnih in samoupravnih vpokojencev, ki so zaposleni v službi banovin in občin ali njiih podjetij., se jim pokojninski prejemki, dokler so v službi, zmanjšajo, izvzemši rodbinska draginjska doklada in sicer: a) za eno četrtino onim, katerih mesečni kosmati dohodek od te zaposlitve znaša 600 do 1499 Din; b) za eno tretjino onim, ki zaslužijo 1500 do 2499 Din; c) za eno polovico onim, ki zaslužijo 2500 do 4999 Din. Kolo, prodano iz druge roke. F. J. Lj. Kupili ste bicike), pa niste vedeli, da ga prodajalec še ni plačal prejšnjemu lastniku. Prodajalcu ste plačali dogovorjeno kupnino, sedaj vam pa preti prejšnji lastnik s tožbo. Vprašate, če morate kolo dvakrat plačatL — Kdor kupi kakšno stvar na javni dražbi, ali od obrtnika, ki je upravičen k takemu prometu, ali pa od osebe, kateri jo je prejšh nji lastnik sam zaupal v rabo, v shrambo ali v kakršnemkoli drugem namenu, postane lastnik kupljene stvari in prejšnji lastnik ima le pravico do odškodnine proti tistim, ki so mu za to odgovorni. jLe če se dokaže, da se je vsled očitno prenizke cene ali vsled znanih osebnih lastnosti prodajalca moglo sumiti proti poštenosti posesti prodajalca, ste dolžni vrniti kolo prvemu lastniku brez odškodnine, pač pa imate pravico zahtevati od prodajalca povračilo izplačane kupnine. Pravdni stroški. F. O. Imeli ste pravdo s sosedom, ki jo je izgubil in je bil med drugim tudi obsojen, da plača vaše pravdne stroške. Vaš zastopnik se je za pravdne stroške vknjižil na sosedovem posestvu, vendar radi zaščite ni mogel še nič izterjati. Sedaj ste pa dobili od svojega zastopnika račun za vse pravdne, rubežne in vknjižbene stroške z zahtevo, da račun takoj poravnate. Vprašate, če je ta zahteva upravičena. — Ko ste podpisali svojemu zastopniku tiskani obrazec pooblastila, ste se s tem zavezali tudi poravnati vse stroške, ki so v zvezi z vašim zastopanjem. Vaš zastopnik je pravdo v vašo korist dokončal, pa ste mu dolžni tudi plačati nagrado za to delo. Ker vi nisti zaščiteni, ste dolžni odvetniku cel račun takoj plačati, dočim smete od svojega nasprotnika, ki ie kot poljedelec zaščiten, zahtevati odplačilo dolga z vsemi stroški vred po 12 letnih obrokih v smislu uredbe o zaščiti kmeta. Stroški pobotnice o plačilu najemnine. J. R. Po zakonu o izpremeinbah in dopolnitvah zakona o taksah morajo lastniki stanovanj in lokalov izdajati priznanice s predpisano takso o prejeti najemnini. Iz tega sledi, da stroški pobotnice zadenejo lastnika, kakor mora ludi sicer upnik nosili stroške pobotnice, ako ni drugače dogovorjeno. Odkupnina za cestno delo. A. B. M. Odkupnina za cestno delo se državnim uslužbencem in upokojencem še vedno odteguje in torej ne morete zahtevati povračila. Mlin ob potoku. F. L. B. Tudi za mlin, ki ga žene voda, si morate v smislu zakona o zaščiti vodnih sil izposlovati odobrenije pristojnega upravnega oblastva in se nc bo mogoče uspešno upirati pozivu okrajnega načel stva. Radi tega Vam ne bodo naložili novega davka. Ta poziv je bil izdan v »mi-slu zakona o izkoriščanju vodnih s vi. ki je že od 10. oktobra 1931 v veljavi. CITATELJEM ZA NEDELJO Vital Vodnic k: Nedeljske misli Tiliik ljudi ja na svetu menda vedno manj. Preveč je ropota in nemira. Povsod: na cesti, med domovi, v pisarni, v tovarni, pri delu, pri veselju, pri zabavi. Kdo si ieli tihote in miru? Morda bolnik; zdrav človek pa ie ve sanja več o tem. Tako malo je onili, ki ie skušajo ubežati iz dnevnega hrupa in vrvenja in si ustvarjajo skrite otočke družinske sreče ali lihe samote, posvečene Bogu in ljubezni. Ljudje se lihote in miru kar boji. Pa ne vedo, da so prav zato lako bolni in nesrečni. Vsaka nedelja je določena kot liha postaja na nemirni poli življenja. Strašna dnevna brzina naj bi se ustavila. Človek naj bi se odpočil in naj bi bil malo sam s seboj in s svojo ljubeznijo, s svojo dušo in s svojim Bogom. To umiri in okrepi. Bog tako ljubeče zre na ves beg pod seboj. Človek se v Bogu odpočije. A nedelje danes čudno praznujemo. Nič sc ne ustavi. Nihče se ne umiri. Samo hrup. Samo brzina. Kakor vsak dan. Noben trenutek ni več posvečen. Danes se človek zamišljen ustavi komaj še na grobu. V globoki žalosti utihne. Vsaj za nekaj trenutkov. Toda smrt mora bili res čisto bližnja, drugače se ji človek že ogne. Čemu bi se ustavljal v žalosli in tihoti? Da bi pa. morali misliti še na davno božje trpljenjeP Ki je bilo že pred tisočletji! Taka vernost je kar pomilovanja vredna. Moderni ljudje se ji sočutno smehljajo. Včasih pa so vendar znali praznovati tudi božjo žalost in božje trpljenje. Vsaj zadnje dni pred veliko nočjo. Z današnjo nedeljo so pričeli. Žalost je tiha, trpljenje je črno. Zato so dali nedelji posebno ime: tiha, črna nedelja. Liturgija jo imenuje nedeljo trpljenja. Vse mora utihniti. Dva tedna nam mora bili samo križ pred očmi. Trpeči Bog. Cerkev gre do podrobnosti: danes zagrne vse slike, vse kipe, vse križe. Podobe življenja naj izginejo, da nas ne bo molila nobena zunanjost več. V velikem tedna bomo še cerkvena okna zastrli. Grob je im. Žalost je temnil. Zvonovi bodo utihnili. Še tisti mali pri daritvi. Saj vendar Bog trpi, Bog umira! Marsikdo se ustavlja na velikih grobovih, pred Neznanim vojakom. Njim nosimo vence in prižigamo luči spomina. Človeka čisto prevzame. Saj je res nekaj silnega. En junak govori za tisoče. Trpeli so, žrtvovali se in umrli za domovino, za nas. Zdaj je vse njih trpljenje pokopano. Tisoč domov ni pričakalo več njih ljubezni. Mož se ni vrnil k ieni, ne oče k otrokom, ne brat k bratu, ne otrok k materi. »Tovariš mi stal je ob strani, da boljšega ni več nikjer..< Nezrnni vojak. Velika ialost naroda, nas vseh . Ta rana je še skeleča. Na Bogo, ki je trpel, ki je bil križan, ki je izdihnil za nas, pa smo skoraj pozabili. Križi, ki še stoje v tihih krajih, v tihih vaseh, kjer se vrli življenje tako mirno kakor staro mlinsko kolo, so neštetim samo še poezija. Lep je križ z žalostnim Jezusovim pogledom, cvetoča češnja za njim in gorski vrhovi v snegu. A to je pesem. Pesem pomladi in gora. To premnogim ni več spomenik Bogu, ki. je umrl za nas. O, mnogo je še vernih ljudi. Pa so po večini tihi in skoraj skriti. A tam, kjer žvljenje drevi in se razvija, tam, kjer padajo najvažnejše odločitve, lam, kjer dajejo ljudstvu pečat in pišejo bodočnost narodu: tam pa ne vedo veliko o Križu in njegovi skrivnosti. Cerkev pa vendar ne neha oznanjati žalostnih, tihih dni cvetnega in velikega ledna. Nujno, nujno je, da nas prevzame božje trpljenje, da nas premaga božja bridkost. Koliko je umazanega, grdega, krivičnega, zlobnega, hinavskega okrog nas! Poleg vse druge bridkosti in revščine in pomanjkanja. Do človeka, ki se zatopi v božje trpljenje, ki se uglobi v božjo smrt, pu imam zaupanje. Tisti, ki bo iskreno klečal ob božjem grobu, ki bo kakor Magdalena, klical Boga, bo dober. Kam so dejali, kam so položili Gospoda? Človek, ki bo po čudovitem duhovnem očiščenju doživel pravo Veliko | noč, bo mogel ludi drugim prinašati Vstajenje in Boga. In kaj nam je danes bolj potrebno od lega? Pod križem bomo spoznali ludi. njegovo skrivnost: da je samo v njem očiščenje, samo v njem odrešenje. Končno ne morejo niti najbrezbotnejši komunisti oznanjati pot v lepšo bodočnost drugače kot po postajah križevega pota. kega šijita. Poslej velja za vsako odlično Perzijan-ko kot največja sreča, tla bi bila po smrti pokopana v bližini te svete žene. V Kuni prihaja tudi veliko romaric, da bt si izprosile rodnost. Kmalu sva zapustila starega Arabca in njegove spremljevalce in odrinila dalje. Ko sva hotela kreniti po poti v Yezd, sva videla, da se je karavana premestila in utaborila v primerni razdalji od ka-ravanseraja tik ob potu v Yezd, dočim je bila še pred par urami taborila na nasprotni strani poslopja. Ko sva o tem vprašala nekega domačina, nama je izjavil, da se je bil medtem izprevrgel veter in da mrliške karavane tabore vedno tako, da veter IMIlllllllMinilllllllllllllMIllllllllllllllllllHIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ..............,,,( Ugodni nakup svilenih ostankov v Trpinovem bazarju Maribor, Velrinjska 15 ne nosi smradu proti hišam. Odjezdila sva za kilometer vstran v puščavo, se usmerila nalo natančno proti severu iu prišla v treh urah zopet ua tet t o v Vezd, kamot sva dotpela naslednje jutro. Čudna karavana s svojimi bledimi topimi spremljevalci nt neprestani globoko žalostni izgledi konj iu velblouov ua polu jxi nepopisno pusti |iokrajini sredi noči so napraviti na naju vtis, ki ga niti svatovska slavnosl v hiši angleškega brzojavnega ravnatelja v Vezdu ui mogla izbrisati. Dr. Ch. \Veidler: Krotilec kač O. Mumm: Mrtvaška karavana Od zadnje postaje, ki sino jo bili zapustili, nas je ločila oseniurna hitra ježa jx> brezvodni, pusti pokrajini ob robu nevarne Slane puščave v Srednji Perziji. Mesec je svetil na tisočletja staro karavansko jx3t ined Kerinanoni in Yezdotn, po kateri je nekoč slavni srednjeveški potovalec, Marto Polo, hodil na Vzhod, da bi kot prvi Evropejec oznanil Zaj^adu pravljice Tisoč in ene noči. Današnji Ev-rojsejec, ki jezdi jx) samotnih karavanskih potih Perzije proli svojemu cilju, \ia komajda misli na te pripovedke z dvora velikega kana. Pač pa preklinja slabe poti, sc jezi ua malone večno vedro nebo 111 kruto, strašno puščavsko sonce ter je vesel, če slednjič doseže svoj cilj. Tako tudi midva, Anglež in jaz, ki jezdiva iz Kermana v Vezd, ker sva jiovabljena na svatbo angleškega brzojavnega ravnatelja v Yezdu. Sein ter tja prihajajo mimo naju manjše karavane, ali naju srečujejo romarji v Mekko, kjer bodo j>o dva- do trimesečnem jxitovanju prejeli blagodati svetih Mohamedovih voda. Zaradi vročega sonca sva se bila ojioldne ustavila v čajarni ob polu in sj>ala do večera, da bi se okrepila za nočno ježo. Bilo je nekako proti dvein јхз polnoči, ko naju je čim dalje jasneje zveneče zvončkljanje iz velike dalje opozo-rilo, da se nahaja pred nama večja velblodska karavana, ki je bila dozdevno istotako namenjena v Yezd. Sklenila sva, da se pridruživa karavani in vzpodbodla konja v hiter skok. Toda že čez četrt ure se je naprej drveči Anglež ustavil. Veter nama je nosil nasproti neprijeten vonj; bolj ko sva se bližala karavani, zadušljtvcji je jx>stajal. Domnevala sva, da morava priti vsak hip mimo dveh — treh poginulih konj ali kamel, ki so se na najx>rneni potu do stnrli utrudile in našle Iu počasno smrt; Kajti veren rnohamedanec leh živali, ko postanejo nerabne, ne usmrti, inarveč jih izpreže in jih prepusti ob piotu njihovi žalostni usodi. Ko pa so se nedaleč pred nama pokazali megleni obrisi mož in kamel neke karavane, ki so se odražali na tej jx> soli razjedeni, peščeni, nočni ravani, sva z grozo opazila, da se je pred nama počasi pomikala mrtva- Lepo in trpežno Vam prepleska kuhinjsko opravo Martine, Černe & Co, družba z o. z. Telefon 2814 Ljubljana Vošnjakova 8 Ob robu neke oazo v Sahari sino opazili, kako se na velikem odprtem prostoru gnele v krogu velika množica. Na uho nam bije v svoji enoličnosti omamljajoče brčanje tamburiua in pa kratki, vroščeči kriki. Kaj pa imajo? Krotilec kač kaže svoje umetnije. Osem strupenih kač, osem za laket debelih, do dva metra dolgih, doraščenih hudih črnih kohr se dviga v vis, suče in obrača v plesu. Ljubko, elegantno, рн vendar strahotno, z napihnjenim vratom. Kača pleše? Običajno pravimo lako, a »plesati« je vendarle tnalo preveč rečeno. Prav za prav je to nekoliko romantična zmota. Stvar je mnogo naravnejša in logičnejša. Preil vsakim predvajanjem leže kače mirno in nemoteno v velikih, močnih usnjatih vrečah. Ko je bil krotilce s svojim tamburinom zbolmal skupaj dovolj gledalcev, seže previdno v vrečo, jemlje kače drugo za drugo ven in jih meče na žareče sonce. Žival, ki je razsrjena, da so jo zmotili v njenem miru in senci, šine s prednjim delom takoj kvišku, da bi motilra napadla. Vznemirjena opazi okrog sebe vse polno ljudi ter se suče in vije sem in tja. Gledalci žde v gostem krogu naokolu in se sami pri sebi igrajo z mislijo, da bi utegnila katera izmed kač pičili in usmrtili katerega njihovih svojcev. Olasba kač ne moli. Saj je ne slišijo. Boben j in piščal imata le namen, da osredotočila misli gledalcev. Vse kače imajo še strupene zobe. Noben Arabec ue bi dal niti počenega gioša, če lii jim bili populjeni. Pred vsako predstavo zgrabi gluniač eno izmed golazni — a vedno le eno, ker ostanejo druge zn prihodnje predstave — za glavo in ji vpričo gledalcev iztisne strup. To hoče videti vsalc Arabec, da mu grozljiva nevarnost draži živce. Poklic kačjega krotilca lorej ni nenevaren. Kakor mi je zatrjeval neki tunezijski zdravnik, dejansko umre večina kačjih krotilcev za kačjim pikom. Svoje kače hrani krotilec vsako jutro s ča-šico mleka in enim surovim jajcem. Ponoči jih ima v usnjeni vreči, ki jo nadvse skrbno zapre in spravi v svojem sjialiiem prostoru. Vsak krotilec si nalovi kač sani in jih poleni s trudnpolno j>o-trpežljivosljo kroti. Francois Os\vald: Povest o tata ška karavana. Ta karavana je bila jx> vseh pokrajinah Perzije zbirala mrtva trupla pobožnih šijitov (tnohainedaiiska verska ločina), ki so želeli biti jxj-kopani v Kerbeli v Mezojjotainiji jx>leg svojega verskega junaka šaha imatna Huseina. Prehodila je pol Prednje Azije in bila dva do Iri mesec na potu. »Naprej, naprej!« mi je zaklical Anglež. Zatiskajoč si usta in nos z žejmim robcem, sva jo v divietn skoku ubrala proli karavani, hoteč jo prehiteti, ker nama je veter vel nasproti. Ko sva jezdila mimo čudnega sprevoda, sem opazil, da celo kamele iu mule, ki so nosile te grozljive tovore, korakajo s pritegnjenimi glavami. Gonjači so hodili ob strani 20 do 30 metrov daleč od živali; za naju so se malo zmenili, ker so navajeni, da se jim ljudje izogib-ljejo. Klici, kakor so pri drugih trgovskih karavanah v navadi, so bili redki. Mrliči so ležali v docela preproslih lesenih krstah ali pa so bili enostavno zavili v kos platna ter privezani na hrbet živali. Močnejše živali so nosile jio pet do šest, šibkejše jx> dve do tri trupli. Tovorne živali mrtvaške karavane so uporabne največ dve do tri leta, nakar so na prodaj za vsako ceno, a jih nihče ne mara, ker so zdaj za vsako drugo delo nesposobne. Podjetniki pa, ki zbirajo le mrliče in jih spravljajo v Kerbelo, zaslužijo baje veliko denarja, kajti za vsakega premožnega vernega šijita je častna zadeva, da ga po smrti pokopljejo v Kerbeli. Kmalu sva dosjiela na čelo karavane, se pozdravila z voditeljem, starim Arabcem: »Saletn aleikum, aleikunt salein«, in pustila karavano za seboj. Enolično zvončkljanje je postajalo vedno šibkejše, čudovito hladni nočni zrak je zoj^et oživljal srce in pljuča, in ko se je jelo daniti, sva dospela do majhnega karavanseraja, kjer sva do smrti utrujena legla v senco granafove jablane. Ko sva se ob petih popoldne odpravljala na zadnjo nočno ježo, je bila mrtvaška karavana tudi že prispela iu se ustavila približno 300 metrov daleč od oaze. Voditelj je prišel s svojimi ljudmi v karavattseraj, da bi se okrejičali. Pri pipi opija je pripovedoval o vseh mogočih imenitnih gospodih, ki jih je bil že odpravil v Kerbelo. Na papirusu je imel zapisana imena listih, katerih trupla je imel tojx>t jvikopati v zemlji, ki se nekoč izpremeni v večni raj človeštva----. Toda niso vsa Irupla. ki jih nosi karavana, na- ! menjena v Kerbelo. Vmes je nekaj žensk ki jih prenesejo v Kuni. romarski kraj ob cesti Teheran-Ispa-han, da jih pokopljejo na tamkajšnjem ženskem |x>-kopališču, ki jc največje na svetu. Mes'.o Kum so proglasili za sveto, ko je na potu prek Perzije zbo- I lela in umrla tamkaj sorodnica imama Rize, veli- I Ko je prišel Philippot do poletnega dvorca svojih prijateljev Mistingov, so trije možje kvnrtali na vrtu, petorira njihovih sinov je pa sedela ob slrani in skušala prodreti v kvartaške skrivnosti. Stari Misting se je takoj obrnil na prijatelja: »Ravno prav prihajaš, dragi moj Philippot. Četrti boš pri igri.«: Brž sedik mu je živahno prigovarjifl drugi. »Očistil sc boš že po igri,* je dodat tretji. Z največjim veseljem«:, je odgovoril Philippot. Prav za prav bi mu bilo ljubše, če bi mu bili pokazali njegovo sobo, a ni se upal vznevoljiti svojih prijateljev, ki so ga vsako leto za velikonoč povabili v svoj dvorec. Sedel je torej za kvartaško mizo, položil poleg sebe svojo prtljago in svojo palico — elegantno palico iz dragocenega trsta. »Kako lepo palico imaš!« je pripomnil eden izmed Mistingov. • Čudovita!« vzklikne drugi. •Sijajna!« potrdi tretji. ••Da, ni slaba,« odvrne Philippot, »in vrlin tega niti ne draga... Kupil sem jo predvčerajšnjim v Novem Bazarju. Slane samo dvajset frankov.« »Pa menda ne res?!« vzklikne eden. »Nemogoče — dvajset frankov taka palica!« pravi drugi. jšale zbijaš!« doda tretji. »Kaj bi zbijal šalel Ce pa pravim, da je res,« de Philippot in šc doda: »Če vam je moja palica tako všeč, mi bo ljubo, če hom mogel vsakemu izmed vas ponuditi tako palico. Čez tri dni so vrnem v Pariz, kamor me kličejo ojiravki. Oslalo mi bo par ur prostega časa, da grem v Novi Bazar ...« »In nam?« vpraša eden izmed sinov. »Kajpak, da dobite tudi vi take palice. Tri in pet je osem. Kupil bom osem palic...« in Philippot se veselo nasmeje. Ko je Philippot zapustil pariški kolodvor na Montparnasu, ie šel v najbližjo restavracijo, ker je bil zelo žejen. Sedel je za prazno mizo in naroči,! piva. Nato je začel prebirati liste. Naenkrat pogleda na uro in opazi, da ima samo še |>ar ur časa, da nakupi, kar se je bil namenil. Brž potegne denarnico, vzame Irank, ga položi na mizo in odhiti proti vratom... Ko je bil že z eno nogo zunaj, je zaslišal za seboj oster klic: »Primile gn! Tat...« Philippot se obrne. Neki bradat gospod skoči k njemu in mu iztrga palico iz rok. Philippot ves zardi in za jeclja: »Oprostite, gospod ... dovolite, da se vam opravičim... Samo v slepi naglici sem se zmotil in vzel vašo palico. Vedite, da sem Philippot, bogat trgovec z vinom. Zatopil sem se bil v liste in |io-zabil na nujen opravek. Zakasnil sem se. Pomotoma sem potem v naglici pograbil vašo palico, ki je bila blizu mene in mimo tega podobna moji palici, ki som jo sinoči pozabil pri mojih prijateljih na kmetih...« Vondar je gospod Philippot ob svojem odhodu iz restavracije dobro čutil, da nikakor ni prepričal bradatega gospoda, ki je, vrnivši se na svoj jirostor, godrnjal suni pri sebi: »Strela tudi I Bil jc zadnji čas!« Philippot je ugotovil, da iiiu preostaja do odhoda vlaka še dobra ura časa. Stopi I je v restavracijo, v kateri so ga bili ta dan imeli za lata. >S svojo navzočnostjo , si je dejal, »bom pregnal sum, ki bi ga mogli imeti |iroli meni na a-karji in restavrater sjiričo moje dopoldanske zmedenosti.« Takoj je sedel za mizo in položil poleg sebo osem palic, ki jih je bil kupil v Novem Bazarju. Tedajei pogleda kvišku in opazi bradatega gospoda od dopoldne, ki ga posmehljivo motri. Philippot prebledi. »1)0 zlodja,« si misli, >ta gosjKid najbrže sodi po tem svežnju palic, da sem lal specialist za palice in da pozimi kradeni suknje, poleti pa palice. Vidi, da moj današnji lov ni bil brezuspešen... Ali nc bi raje kar odšel? A za to ni imel več časa. Bradač je vstal, |>ri-stopil k njemu, ga prijateljsko potrepljal po rami in zauirmral: »Ne bojte se... V tem se spoznam... In dovolile, da vam čestitam: osem palic v par urah! ... Prav umetnik sle v svoji stroki ... Mogla bi so sporazumeti... Imam načrt, pri katerem bi rabil dobrega tovariša iu pomočnika ...« Ko se je Philippot po prvem presenečenju zbral, je začel sani pri sebi takole premišljevali: »Glej, glej, to ni vsakdanji pripetljaj in priliko imam, da se maščujem, in najsi tudi zaradi tega zamudim vlak. Čakaj nie, Io|>ov! Ti si me pred-jioldne osramotil, zdaj bomo videli, kdo se bo nazadnje smejal. Takoj obvestim policijol...« »Oprostite, dragi prijatelj,« je dejal na glas, »lakoj se pomeniva o vašem zanimivem predlogu. Skočim samo po opravku in se takoj vrnem ... V par minutah bom zo|iet nazaj ..« Ko se jo Philippot vrnil v spremstvu dveh detektivov, bradatega gospoda ni bilo več v restavraciji. Izginil je. A z njim je izginilo tudi osem njegovih palic. Motorni kolesar se je pripeljal v mesto ravno, ko jo odpovedala mestna elektrarna in je bilo vso mesto v temi. Ko je kolesar še nekaj časa vozil, jo tudi njegova luč ugasnila in no dolgo, pa ga jo žo ustavil policaj »Ilej, kaj pa vi brez luči, kje je luč?« ga jo nahrulil. »Moja luč? Ugasnila je, saj*so vse luči v mestu ugasnile.« »A tako, da, da, seveda, oprostite, sem čislo pozabil,« se je opravičil policaj in pozdravil motorista, ki se je smeje odpeljal dalje. Boleslav Prus: Deklic Zvečer je kakor navadno prišel k meni moj sošolec. Oba sva živela na kmetih le malo kilometrov oddaljena drug od drugega, ter sva se videvala vsak dan. Bil je to prijeten plavolas fant. — Mene je osvojil s svojim mirnim pogledom in trezno preudarnostjo. Ta dan sem bil opazil, da ga nekaj tišči: gledal je v tla in mrzlično udarjal s šibo |K> golenih. Nisem si dovolil, da bi ga vprašal po vzroku njegove pobi-tosli, a sam je začel: »Veš,« mi pravi, »danes sem doživel nekaj bedastega.« Zamislil sem se, ker se mi je zdelo nemogoče, da bi človek, ki je imel samega sebe tako v oblasti, doživel nekaj »bedaslega«. »Danes zjutraj« — je nadaljeval, »je v vasi gorelo. Pogorela je ktnetska koča ...« »In ti si golovo skočil v ogenj,« sem ga prekinil malce porogljivo. Skomignil je z rameni in malo zardel, kakor se mi je zdelo, a to je mogel biti tudi lc odsev zapa-dajočega sonca. »Goreti je bila začela konoplja pred kočo« — jc počasi nadaljeval — »in v jiar hipih je plamen obhznil nizko streho. Ravno sem čital zanimivo knjigo, a ko sem videl oblake dima in plamen, me je freniagala radovednost ter sem se odpravil proli raju, kjer je gorelo. Ljudje so delali na polju in tako sem našel na mestu samo par oseb: dve babi, ki sta jokali in stokali nad nesrečo, orgauistovo ženo, ki ie s sliko sv. Florjana blagoslavljala ogenj, in nekega kmeta, ki je breziniseluo držal v roki dve pra- zni vedrici. Od leh ljudi sem slišal, da je hiša zaklenjena, ker ie bil gospodar z ženo odšel na polje. Koča je gorela, kakor da bi bila s smodnikom nabita, in v malo minutah je bila vsa streha v plamenih, dim se je zajedal v oči, a ogenj je tako pripekal, da sem se umaknil za par korakov nazaj, ker sem se bal za obleko. V tem je prihitelo nekaj ljudi z gasilskimi sekirami in z vodo: eni so začeli podirati plot, drugi pa vlivati vodo iz vedric, a tako, da se voda ognja niti doteknila ni, pač pa jX)šleno zmočila ljudi, ki so stali naokrog. Zdajci nekdo zavpije: »Otrok je tam, mah Staško!« »Kje?« so vprašali ljudje. »V hiši spi pod oknom v nečkah. Razbij okno, pa boš izvlekel še živega.« A nihče se ni ganil. Slama na strehi jc bila že zgorela iu tramovje je bilo kakor razbeljeno železo. Priznani, da mi je začelo srce nenavadno biti. Ce nc pojde nobeden drug, sem si mislil, pojdein sam. Dovolj je pol minute, cla se deček reši. Še je čas, ko le ne bi bilo te |)ekoče vročine. »Dajte no, zgani se vendar kdo!« so vpile ženske. »O, ve jiasjc duše, niste vredni, da nosite hlače!« »E, pa pojdi sama v ogenj, če si tako pametna,« odbrusi nekdo iz množice. »Tam je golova smrt, otrok je pa itak slabolen in najbrže že mrtev.« Lem, si mislim, nihče ne gre in tudi sam se obotavljam. Pa čemu ludi? Drznost je v meni splah-nila. Kakšen vrag me sili v to pustolovstvo? Ali sploh vem, kje leži otrok? Morebiti je padel iz nečak. Tramovje se je izpretninjalo v oglje jn se začelo majati. Premišljam -- vsak trenotek je dragocen. Kako moreš dopustiti, da bi otrok zgorel? Pa če ni več živ? — so odgovarjale moje misli. Poleni je škoda tudi jopiča. »Držite jo!« so zavpiti ljudje, »ittače bo skočila v ogenj in zgorela!« /a seboj sem slišal prerivanje in krik: »Pustile me!... To je moj otrok!...« > Vlecite jo slran!« Nisem se tnogel več vzdržati, skočil sem naprej. Obdala me je žareča vročina iu dim, streha je zaškripala, kakor da bi sc podirala, iz dimnika so vršele iskre. Čutil sem, kako sc mi ježijo lasje. .. in se ves besen umaknil. Premišljam: ali naj za peščico človeškega pepela samega sebe izpremenim v spako? Zraven bodo pa še rekli, da sein hotel na cenen način piostati junak! V tem je pritekla proti koči mlada deklina. Slišal sem, kako so zažvenketale šipe, a ko je veter za hip odpuhnil dim na drugo stran, sem videl, kako se je nagibala skozi okno tako globoko, da so se ji videle neumite noge. »Kaj delaš, neumnica?« sem ji zaklical. »Tam je samo še mrlič, ne pa otrok.« »Jagna, brž, brž!« je vpila množica. Strop se jc zazibal in sc razsul, iskre so švignile proli nebu. Dekleta je zagrnil dim. meni pa se je stemnilo pred očmi. »lagnal« ponovi jokav glas. »Precej, ! ~J ! J_l precej,« odgovori deklica, vračajoč se v teku proti meni. Vsa onemogla je držala v rokah fantička, ki se je bil pravkar prebudil in se drl. Torej jc otrok živ?«... Pa to dekle... ali je to njegova sestraV« »Ni ne,« so mi odgovarjali ljudje, »popolnoma tuja je, služi pri drugem gospodarju, komajda ji bo jietnajst let.« »In se ji ni Tiič zgodilo?« »Samo obleko in lase ji je malo ožgalo.« * Grede s pogorišča, sem jo videl v veži neke hiše, kako lupi krompir i ti prej)cva z napačnim glasom. Molel sem ji izreči svoje priznanje, toda spomnil sem sc njene divje odločnosti in svoje lastne neodločnosti spričo tuje nesieče in .. tako me jc bilo sram, da se nisem upal izpregovoriti nili besedice. * »Viš, takšni smol« je dodal in začel s šibo klestili po zelenju, ki jc raslo ob cesti Na nebu so se prižigale zvezde in hladni veter jc prinašal s potoka kvakanje žab in glasove povodnih ptic. ki so se spravljale k počitku. Navadno sva cb lej uri govorila o svojih načrtih za bodočnost, la večer pa ni nobeden odprl ust. /.delo se mi je, da se vse naokrog širi šepet: »Glejte, taki sle...« 1'rcd nakupom *i oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, ntolic, holenderjev, malih dvokoies tricikljev, šivalnih strojev motoriev in dvokoies v prostorih domače tovarne „TRIBUNA" F. Baljel, Unbljana. Karluvika c.4 N »Julije couet — Cenik frank«. E. Amati: Skrivnostna luč Peterček je bil sedemleten deček, ki je stanoval z očetom m materjo v lepi hišici nad malo vasjo, ki ni štela niti tisoč duš. Tako oče kakor mati in sin so spadali v tisto vrsto lijudi, ki so v življenju točneji in redneji kakor aaipravilnejša ura in ki bi za vse na svetu ne obrisali nosa ob levo stran robca. Od same točnosti, pazljivosti in skrbnosti ne bi se zakasnili z obedom ali večerjo, pa naj bi gorelo tudi pol vasil A kar se' tiče počitka _ Bog ne daj, da bi bili legli kdaij pred devetimi ali malo kasneje. Točno pet minut pred devetima je Peterčkova mati vstala, odložila nogo vi co na desm vogel mize, z levega vogla pa je vzela lo-jevko in jo prižgala. Istočasno je oče ugasnil petrolejko. Točno ob devetih so oče, mati in sin zaprli za seboj vrata svojih spalnic, in točno dve minuti za tem ni bilo v Peterčkovi hišii slišati niti muhe I Toda nekega večera, prav ko je na cerkvenem stolpu odbilo deset, opazi Nejček, Peterčkov sošolec, ki jc stanoval v isti ulici, kako v Petrovi sobi gori luč. »Čudno,« se začudi Nejčeik, »še nikoli nisem bil videl luči pri njem v tem času.« Ta nenavadni dogodek je Nejčka vznemiril: skrb za tovariša mu ni dala, da bi šel spat. Stal je nekaij časa pri oknu, nato pa poklical mater: »Maiti, v Peterčkovi sobi se vidi luč . .. Devet je že proč — sajj veš njihov red ... Če ni Peterček morda kaj bolan?« Nejčkova mati je bila plemenita žena, pa je tudi njo nekaj zgrabilo za želodec. »Moj Bogi Morebiti je kaj nalezljivega, in mi smo tako blizul« in hiti budit moža. »Martin, poslušaj, Pelerčck, sin botra Jakoba, mora biti hudo bolan .., Nejček pravi, da gori v njegovi sobi več sveči« »Šmentana reč .. .« zamrmra Nejčkov oče in si mane oči. »Potem treba sosedu pomagati.« Natakne si hlače in jopič in stopi čez ulico do botra Filipa ter potrka na okno. »Hej, Filip, sin botra Jakoba mora biti bolan ... Skoraj bo že enajst, a v njegovi sobi je Se luč... Povej, kaj naj storimo?« »Hm, kaj naj storimo?« se počehlja za ušesom zaspani Filip. »Treba bi bilo zbuditi občinskega zdravnika... Toda, stoj... Po tvojih besedah sodeč, se je moralo kaj zgoditi Peterčkovi™ staršem, inaiče bi bili šli že sami po zdravnika. Ali ne?« in odkolovrati! je budit ženo. »Ubogi boter Jakob, uboga botrica Lucija!« je ziajavkala zvesta Filipova tovarišica. »Biti mora v resnici kaj hudega, da so tako prelomili svojo navado .. . Tecimo po zdravnika!« Prebujen iz najslajšega spanja se zdravnik naglo obleče in ves vznemirjen odpravi po stopnicah na cesto, kjer so ga čakali Nejček s svo im očetom in materjo ter Filip z odnosno boljšo polovico. Prišedši mimo lekarnarjeve hiše. se je zdravnik domislil, da bi poklicali šc tega, kajti lepo vas prosim, kaj pa more zdravnik brez ricinovega olja in morfija? Lekarnar je bil modra glava in zato je, kakor hitro je prišel doli in odprl iekarno, izjavil: »Liudije božji, optimist sem po naravi, a zdi se mi, da je tu nekaij hujega. Upajmo, da ni tako, verujmo, da gre nasprotno samo za prehodno obolelost, vendar je vedno bolje, da smo na vse pripravljeni in da mislimo tudi na dušo... Pokličimo torej tudi župnika, ubogajte starega lekarnarja, ki je v življenju svojih odjemalcev že marsikaj izkusil!« Ženske so skesano nagnile glavo in čez nekaj 6asa se je že tudi župnik pridružil četici. »Ljubi moji«, je rekel dobri mož, »vedno rad sprejemam tisto, kar so zamislile, rekle in odločile mo je dobre ovčice ... Toda ... če do te ure (že bo kmalu polnoči) ne boter Jakob ne botra Lucija ne mali Peterček niso prisili iz hiše, da bi šli isikat pomoč, potem se zelo bojim, in za to imam zelo tehtne razloge, da je nesreča šc veliko resnejša, kakor ste vi mislili. In kaij pa potem ... če imamo tu opraviti z zločinom?« Družba, ki je sklonjenih glav hitro korakala, se je ustavila, kakor da bi bila vanjo udarila strela, tako da so pete sprednjih nemilo stopale na prste odnosno kurje oči onih, ki so Sli zadaj. Prečastiti gospod Alfonz jih je po vrsti pre-motril. »Torej vidite,« je rekel hudo zadovoLjen z učinkom svojih besed, »na to niste pomislili! A če se je to, kar Bog obvaruj v resnici zgolilo, ali nc bi bilo potrebno, da gredo z nami tudii župan, občinski odbor in žanclarji?« »Potrebno?« zavpijejo vsi hkrati. »Ne samo, da je potrebno, marveč je tudi naša dolžnost, da se oglasimo pri njih!« Tako so šli torej vsi skupaj budit župana, svetovalce in orožmiškega kapetana. Ta je, kot pameten človek, vzel s seboj dva do zob oborožena orožnika. V tem re vest o nesreči brzela od ust do ust, od vrat do vrat: »Ali že veste? Peterček je nekaj bolan . . .« »Ali ste slišali? Mali Peterček je nevarno zbolel . , .« »Ali vam niso povedali? Peterček, boter Jakob in botra Lucija so v zadnjih zdihljajih!« »Da, poglejte župnika, ki jim nese poslednje olje .. .« »In župan . ..« »In vsi svetovalci z njim . . .« »In kapetan ... z orožniki . . .« »Kakor se zdi, bo to kakšen umor ..« »A kako bodo prišli v hišo?« Zares, kako priti v hišo, ko so težka vrata zapahnjena, a sobica ubogega Peterčka se nahaja v prvem nadstropju .. . Sklenili so, da pokliče lo »pro-I stovoljno gasilno društvo«. Ko so se zbrali gasilci I in prinesli svoje najdaljše lestve, so :ih prislonili I k hiši, in potem so se začeli d.rug za drugim vzpe-' njati: najprej en gasilec s sekiro, potem žandar s puško, revolverjem, sabljo in ostalim orožiem, zatem župan pa župnik in nazadnje zdravnik in lekarnar. Pol vasi se je zbralo pod razsvetljenim oknom; vsi so vzdigovali nosove, drhteli in tiho molili... Videli so, kako so zlezli skozi okno v sobo po vrsti: gasilec, orožnik, župan, župniilk, zdravnik in lekarnar. Ljudem je zastajala sapa. Nihče ni odvrnil očesa z okna. Ženice so si stiskale ušesa,-da ne bi slišale strelov in krikov. Toda... po kratkem času mrzličnega pričakovanja so videli, kako se hitro vračajo po lestvi lekarnar, zdravnik, župnilk. župan, žandar in nazadnje gasilec. Kai se je bilo torej »godilo? Ali so že vsi mrtvi in ni pomoči? Ali pa so jih rooarji šiloma odvedli s seboj in ni nikogar več v hiši? Ne, marveč je bil Peterček pozabil ugasniti svečo ... Šah Bliža se odločilen mateh med Belgradom in Ljubljano za državno prvenstvo. Ljubljano čaka I težka preizkušnja v tem matehu, katerega izid je I negotov. Večina je celo mnenja, da ima Belgrad I več izgledov. Upamo pa, da bodo igralci Liubljane za ta mateh bolj pripravljeni kot so bili do sedaj in da bodo igrali z ravnotako energijo kot proti Zagrebu. Mateh se bo vršil 1. aprila v Belgradu. O Veliki noči bosta v Baienu začela mateh Aljehin in Bogoljubov. Oba se sedaj vneto pripravljata in nemški časopisi poročajo, da je Bogoljubov zelo optimistično razpoložen. Aljehin se mudi na Holandskem, kjer študira z dunajskim mojstrom Kmochom otvoritve. Tudi v Ameriki bodo imeli zanimiv mateh. Kmalu se bosta udarila Kashdan in Marschall. V tem matehu ima kot smo že poročali, Kashdan lepše izglede. Imel ho pa kmalu Kashdan konkurenta v mladem in izredno nadarjenem Fine-u, o katerem časopisi mnogo poročajo in tudi prinašajo njegove partije. Naslednjo zelo zanimivo partijo je odigral lansko leto v Newyorku. Fine : Grossmann 1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c2—c4, e7—e6; 3. Sbl—сЗ, d7—d5; 4. Lel—g5, Lf8—b4 (to varijanto je igral 1 zelo rad Marschall, previdneje je Sbd7 ali Le7); 5. e2—еЗ, c7—c6; 6. Ddl—b3 (črni mora dati lovca za skakača in ojačiti beli cenlrum), Lb4 X X c3 +; 7. b2 X c3, Sb8—d7; 8. c4 X d5, сб X d5 (črni misli na igro na c liniji); 9. Lfl—d3, 0—0; 10. Sgl—e2, Dd8—a5 (beli misli izvesti potezo e4, zato bi črni moral čim hitreje lazviti svojega lovca na b7 po potezi b7—b6); 11. f2—f3, b7— b6; 12. 0—0, I.c8—a'> (črni ve, da beli lovec postane lahko zelo nevaren, zato ga hiti zamenjat); 13. Db?—c2 (dama na b3 ni stala več dobro), I.a6 Xd3; 14. Dc2Xd3. Tf8—c8; 15. Lg5—h4 (pripravlja e4, kar sedaj še ni šlo), b6—b5 (protiigra je nai-boljša obramba); 16. e3—e4, Ta8—c4 (tukaj bi bilo boljše, odpreti si z b5—b4 linije na damskem kri- lu); 17. e4—e5, Sf6—e8; 1в. f3—14, g7— 19. g2—g4, Da5—b6; 20. Kgl— hI, Se8—g7; 21. M —f5l (beli energično razbije črno pozicijo in s tem ustavi napad črnega na damskem krilu), еб X f5j 22. g4 X f5, Sd7 X e5 (na S X f5 bi beli žrtvoval kvaliteto in dobil odločilen napad); 23. Dd3—h3, Se5—c6; 24. Lh4—f6, Sg7_h5; 25 f5 X g6, h7 X X g6; 26. Se2—f41, Sh5 X f6; 27. Sf4 X g6, Kg8—g7 (sicer bi odločilo T X f6l); 28. Tfl— gl!, f7Xg6; 29. TXg6+l, KXg6; 30. Dh3—e6ll, Sc6 X d4? (črni je bil v časovni stiski in ne najde pravo nadaljevanje, beli sedaj hitro odloči); 31. Tal —gl + , Kg6—h6; 32. De6—e3 + in bedi je črnega matiral. Problem It. U. C. Mansfield. Črni: Kd5, Sc4 e4, P: a4, d4, g5 (6 fig.) d « ' i ■ m ШШ m ■ H Ш jj§ m Ш J§ m ШШ M UP mm mm * ■ JJJJ ilj ■ a j§j ■ Ш, !f| Ш Ш t Ш & jj§ i iHi šil n ■ a b c d e f g h Beli: Kdl, Da2, Td3, Tb6, Sd7, Lg2 (6 fig.) Mat v dveh potezah. W. Weyrauch: 6. februarja Kurenchuva Neška ma tud beseda Tku sem pa frž-maga, de na vem kua b rekla. No, kej tac-ga pa še nism duže-vela. Zadnč pupou-ne pride moj mož iz kaiicalarije dam, kokr punavad. Ke sukna sleče in klubu k ubes na klajder-štok, se ustop predme in me začne zjat, kokr de b me še nkol na vidu. Ke se me je enkat vorng nagle-du, me začne pa še pu ksihte šlatat. Sevede, reku pa ni uu-bene besede. En čas sm bla tnd je-st tih. Na tihem sm s pa mislela: srumak je znoru. Pjan ni, ke se nč na gunca, ampak stuji pred mana hubtaht, ket kašn gmajnar pred feldbeblnam. Nazadne m je biu pa le preveč tega špasa. Mal sm se začela pa tud bat. >Kua t je pa dons, de s tku čudn? Sej me tku gledaš, kokr de b me mislu pužrt,« sm ga prašala. »A sa te djal u kancelari na razpulu-žejne, pa se m na upaš puvedat, al kaj?« »Kar pu pravic t puvem: ti se m zdiš frdeh- tik.< »Za kua se t zdim frdehtik? A se na zadr-žim tku, kokr se šika za ena umužena ženska? A 6 na stare leta začeu tud ti nort?« A m verjamete, de sa m ud same jeze stupile souze u uči. »Jest pa frdehtik, ke u celem sojem žeulejn nism mela nubenga fererarja, de b se sčakvala za kašnem voglam. Tud nč druzga tacga m vest na učita. Zdej »m pn kar naenkat frdehtik. A ni tu en škandal? »Kar prec m puvej, za kua se t zdim frdehtik!« sm zare-žala nad niin in s zavihala rakave ud šlaf-roka »No, no, le ne prec tku hicik. Sei se lohka tnd tku puguvureva, brez zavihanen rukavu. Veš, jest sm dons brau u časopise za kulk me-ljonu ste babnee en sam let kozmetičneh sred-stu, al žaub ponucale. Pa sm s mislu: Neška je gvišn tud tle u Stih in se maže s tistem žaubam pu ksiht, in gnar vn meče, jest morm pa tlela kufe za večerjo, za kusiu pa fržou natepavat. Zastojn ni usak dan bi luštna in mlada. Koža na ksiht ma že tku cort, kokr židan žamet. Jest sm pa že tak, ket suha hruška. Tu je use skp frdehtik, sm s mislu, in se namenu, de morm prec upoune ta reč temelit preiskat Neška, kar pu pravic puvej, kulk s lansk let za tiste kreme, žaube, vode in druge take packarije gnarja vn zmetala. Jest čin tu natančn vedet, če ne uva pa urala. Jest naum več tku naumen, de b dan na dan od jutra du nuči garou in garou, ti se pa lepu duma za moje žuie afnala. Astn, guvor!« »Kdaj b že guvarila, če b mogla pridet u šth. Al, kedr jh ti začneš klubasat, ni ne konca ne kraja. Tu t gre tku, kokr vestorja ud jare kače in steklga použa. No, a boš zdej tih in ; pustu men guvort?« »Kar začn. Že puslušam. Ampak guvor resnica. Veš, jest pr takeh rečeh na zastopni nubenga špasa.« »Jest guvarim zmeri resnica. De veš. Še gespud drž,iiun praudnk se čez moja resnico-liibiiast večkat gor držeja. Resnica je scer hčerka božja, ampak nahter ja use glih nč kcj na i ubrajtaja.« »Jest te nism prašu, čegava hčerka je resnica. Jest čm vedet iz kašna žauha se ti pu ksihte mažeš, de maš taka koža. kokr židan žamet, še bi me pn interesira, kulk s lansk let za ta žauba gnarja vn zmetala.« »Kašna žauba je bla tu, t na morm puvedat. Tu t pa lohka puvem, de me ni kuštala niti ficka.« »Pennpejd. Zastojn se šc mačke ne rnufaja.« »Niti ficka, t rečem. Tle puglej!« sm mu rekla in mu pumulila ena majhna škatlca pud nus. Na te škatle je biu pa prou iebel natiskan: »Probna mustra badava«. »A zdej videš? Zdej mende nism več frdehtik, če prou mam kožca, ket židan žamet.« »Ja. al s se s to škatlca mazala pu ksihte?« »S škatlca glih ne, ampak iz tista žauba, ke je bla not u en plehnat flašc.« »Kuku s pa vedla, za kua se nuca ta žanhn« Murde je bln pa za čeule mazat, al pa ja kej druzga, Kaj pa, če b se zagiftala z nor« »Pena čenča. Sej je biu not use na šrok in dougu u nacjunalnem jezik pu pisan, za kua je dobra.« »Pa s zastupila tist pisajne?« »Kaj na bom. Sej znam nemšk.« K. N. Prišel sem do reke. Bilo je zelo mrzlo. Od svojega stanovanja do reke sem bil tekel. Zdaj j sem se ustavil. Noč se je razprostirala. Reka se ni genila; bila je veliko jezero. Na levi je vodilo ogrodje železniškega mostu i med zvezde, se je zdelo. Šlo je na polnoč. Pred tremi urami so bili železničarji zaprli pešpot čez most. Ponoči so vozili čez most samo vlaki, Desno od mene je stala brodnikova koča. Vselej, kadar ponoči nismo mogli čez most, nas je prepeljal čez reko brodar izvzemši dneve, ko je po njej plaval led ali je bila zamrznjena. Stekel sem do koče. Podgane, divji zajci in močvirne ptice so begali na vse strani. »Brodar!« sem klical v teku. Pokrajina je bila nema. Tem krepkeje se je oril klic. Brodar je molčal. Zažvižgal sem, kakor so žvižgali vsi, ki so hoteli čez reko, Zategnjeno — zategnjeno — kratko — kratko. Tedaj se je oglasilo 6 srede reke: »Ali je kdo tam?« »Da,« sem zaklical in nastavil roke na usta, »zdravnik«. »Prideml« je odgovoril brodar. Čakal sem. Slednjič je zašumelo. Pokazala se je črna točka, v kateri se ;e noč zgoščala. Nisem vedel, ali je čoln, ki sem ga videl, v resnici brod ali pa samo senca čolna, ki je v mesečini legala na reko. Kmalu pa sem videl resnični dolgi rudarski drog in bro-darja z mesom in kostmi: »Dober večeri« sem zaklical, Mož je zdaj brod pritisnil k bregu. Skočil sem med klopi, ki so bile pritrjene krog in krog. Še predno sem sedel, sva odrinila. Brodar je molčal. Bil je grd, velik in bradat. Koža mu je bila žolta. Bolj ko je brodar odrival od brega, manj se je gibala voda. Noben veter ni vznemirjal njene površine. Samo drog se je potapljal v vodo in se zopet dvigal iz nje. Vedno znova je čoln zaplantal naprej. Vedno znova se je reka slabotno zvrtinčila. Vendar sta si oba šuma sledila tako enakomerno, da ju kmalu nisem več slišal in ju pozabil. Bal sem se. Vedno smo se bali, če smo morali C oči čez reko. Od meseca do meseca je postajal dar grji, resnejši in molčečnejši. Ko je bil pred desetimi leti otvoril brod, je bil samo bradat. Nekega jutra je začel čoln voziti sem in tja. Nihče ni poznal njegovega vodnika. Sedel sem bil na zadnji konec čolna, dočim je stal brodar na sprednjem koncu. Teme in neme pokrajine nisem več prenesel. Rekel sem: »Zdaj sva kmalu čez.« »Da,« je dejal brodar, ne da bi se okrenil ali prenehal drog dvigati in pogrezati. »Nocoj sem pozen,« sem nadaljeval. »Da,« je ponovil brodar. »Kličejo me k porodu,« sem šepetal, »tu treba iti, če kdo hoče ali ne.« Grom je zarjovel. Grom pozimi? Ali sem bil blazen? Ozrl sem se naokrog. Na levi je čez železniški most vozil vlak. V tihem ozračju je odmevalo njegovo ropotanje s podvojeno silo. »Vlak,« sem dejal glasno. V trenutku me je minila vsa bojazen. Nisem bil več sam. Razen reke, ki je bila velika ko jezero, in brodarja, ki je bil kakor ogromen nestvor, sem videl še vlak in eliJal živo drdranje. »Da,« je odgovoril brodar. V tem je mesec zašel. Znova me je prevzel strah. Če začnem brodarju pripovedovati kako zgodbo, bom slišal vsaj svoj lastni glas. Toda prav ničesar takega se nisem mogel spomniti. Že sva dospela na sredo reke. Znova sem se ozrl naokrog. Samo brezmejno vodovje je polzelo pod nama. Toda tudi sedaj so se dvigale iz vodne puščave meglene zavese. Iznenada sem dejal in še danee ne vem, zakaj sem začel govoriti o tem: »Danes je 6. februar«. Zdelo se mi je, da brodar še bolj divje dviga drog in ga še besneje zasaja v reko. »Zakaj?« je vprašal in okrenil glavo. Prisluškoval je. »Danes pred šestnajstimi leti .,.« sem nadaljeval, a takoj okleval, ko sem videl, da se je obrnil proti meni in me gledal. »Kaj je bilo takrat?« je vprašal in obmiroval z drogom. Brod je začelo nemudoma zanašati. Zajela naju je megla. Njeno belo oblačilo se je tako tesno ovilo krog naju, da me je dušilo. »Kaj je bilo 6. februarja?« je vprašal brodar. Še vedno ni genil z drogom. Čakal je. Gotovo bo zopet veslal, če mu pripovedujem dalje, sem si mislil in nadaljeval zgodbo: »Oh, nocoj je pripovedoval sodnik v gostilni. Danes pred šestnajstimi leti se je vozil neki mož z nekom drugim čez reko. Med vožnjo ga je vtopil.« »Zakaj?« je vprašal brodar. »Domnevajo, da zaradi dekleta,« sem odvrnil. V tem trenotku je brodar izpustil drog, ki je ravno tičal v vodi. Obrnil se je in me motril. Čeprav se je megla zgostila v rjuho, sem brodarja vendarle videl. Kadil je iz porcelanaste pipe, kar sem opazil šele sedaj. Kadar je potegnil, je ogenj zažarel in mu osvetlil lice. Oči so mu bile velike, usta odprta. »Drogi« sem zakričal. Skočil sem pokonci. »Drog,« me je zasmehljivo oponašal, »plava poleg kakor pes. Sedite,« je ukazal. Sedel sem. »In? Kaj je sodnik še rekel?« je vprašaL »Ne vem,« sem zajecljal. Brodar ni več kadil. Naglo sem segel z eno roko v vodo. Iz velike daljave je zvenel brodarjev glas: »Kaj je rekel?« »Rekel je,« sem ubogal, »da sodnija zdaj ve, kdo je moža vrgel v vodo.« Zasmejal se je. Samo enkrat. Potem je vee umolknilo. »Halo,« sem zakričal. Vse je molčalo. »Halo,« sem kričal že ves hripav, »kaj pa je?« Bil sem sam. Vedel sem. In vendar nisem mogel biti sam, ker je stal brodar na sprednjem koncu čolna. Vstal sem in šel na sredo broda. Prekoračil sem sredino in stal zdaj tik pred brodar-jem. »Recite vendar kaj,« sem jecljal. A molk je prekašal temo. Stegnil sem roko, da bi se brodarja dotaknil. Morda, sem si mislil, se je onesvestil. Ničesar nisem prijel. Sklonil sem se in tipal po tleh broda. Ničesar nisem našel. Iskal sem po klopeh vse naokolu. Zopet nisem našel ničesar. Brodar je izginil. Stopil sem s prednjega konca čolna in se vrnil na zadnji konec. Brodarja ni bilo ne na sredi ne zadaj. Zaklical sem. Nič mi ni odgovorilo. Kričal sem. Vse je bilo nemo. Tedaj sem nekaj slišal. Voda je grgrala. Zdaj sem dojel. Onesvestil sem se. Ko sem se zavedel, sem ležal v snegu na enostranskem bregu. Še sem malone spal, ko sem slišal nekega moža reči: »Truplo je že naplavilo.« »Ravno smo bili čakali nanj,« je rekel nekdo drug. »Ali veste, kaj je bil s konico noža zapisal na notranji strani vrat svoje koče? — »6. februar. Anton mrtev. Zdaj je riba.« — To je zadnjič čital nekdo, ki je pri njem prenočil. Ta nas je obvestil.« Pavel im Tina sta se sešla in ker je bilo časa dovolj, sta stopila v bližnjo gostilno. Ko sta imela pijačo pred seboj, je Pavel takoj nagnil kozarec toda pri tem pa zamižal. »Zakaj pa zamižiš, ko piješ?« ga je začudena vprašala Tina. »Veš, zdravnik mi je rekel, da ne smem druga pijače pogledati kot vodo.« VELIKO IZBIRO BLAGA ze moške in ženske obleke, v dobri kakovosti in najnovejših vzorcih, najdete po ugodni ceni v obče znani preko 60 Tet obstoječi veletrgovini R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU" Ljubljana, Pred Škofijo 3. - Lingarjeva ul. 3 BANKA BARUCH 15. RUE LAFAYBTTB PARIŠ Telef.: Trfnftt 81-74 — Telet.: TrInIM 81-75 Naalov brzojavkam: Jugobaruch Parts 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandijl ln Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljSem dnevnem kurzu. Vrši vee bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandijl ta Lnkeen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bnuelea, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Nad. Dienet, LUKSENBURG: No. 5967 Luzembourg. Na vahtevo pošljemo brezplačno našo čekovne nakaznice. Gospodarstvo Drž. hipotekama banka Objavljena je bilanca Drž. hipotekarne banke za 1933, katero prinašamo v naslednjem obenem s podatki za 1931 in 1932 v milj. Din: Aktiva: 1930 94.4 1931 55.4 1932 1933 blagajna 94.4 55.4 64.6 186.7 blag. zapisi - - 20.0 60.0 posojila: hipot. 2290.6 2321.7 2271.9 2256.8 komunalna 473.0 548.7 592.9 628.6 vodnim zadrugam 78.2 77.6 81.9 86.6 menično hipot. 39.7 46.2 54.4 68.7 domače menice 94.8 118.0 134.6 92.7 lombardna pos. 96.9 109.1 114.5 . 91.1 nepremičnine 74.7 109.2 140.1 160.5 tek. rač. fin. min. 268.4 275.4 316.2 359.9 razni tek. rač. 86.2 95.8 96.1 100.2 efekti fondov 56.2 50.2 66.4 62.3 odkupljeni efekti 110.6 123.7 80.6 78.9 To so glavne postavke aktive, ki kažejo, da je lansko leto banka posvetila brigo likvidnosti in je na novo pridobljena sredstva, ki jih je dobila deloma s povečanjem vlog deloma s povračili raznih dolžnikov, dala za povečanje blagajne in je nakupila za 40 milj. blagajniških zapisov in je torej Drž. hip. banka [»leg Poštne hranilnice glavni odjemalec Narodne banke za tc zapise. (Vseh zapisov je bilo koncem leta 1933 341.4 milj. Din.) Znatno se je povečala zadolžitev države iu občin pri banki. Banka je postala skoraj edini izvor komunalnega kredita v naši državi. Stalno narašča njena posest nepremičnin, katere kupuje od svojih dolžnikov. Pasiva so bila naslednja: 1930 1931 1932 1933 samostojni fondi 78.6 121.3 151.8 170.3 razni fondi Г220.6 1005.4 865.4 883.3 kapitali jav. ust. 400.4 404.0 373.5 359.0 hranilne vloge 528.9 615.8 724.9 870.6 lastna sredstva 67.0 92.2 117.2 139.6 založnice 894.6 851.1 816.7 775.7 predujmi v inoz. 70.7 142.5 137.0 137.0 fin. min. 49.9 36.1 177.3 87.1 lombard pri Nar. b. — 156.0 242.0 220.0 tek. rač. pri Nar. b. — — 71.3 71.3 Plenarna seja Zbornice T Ol bo v četrtek, dne 22. marca t. I. ob pol 9 dopoldne v zbornični sejni dvorani. Dnevni red je tale: 1. Naznanila jsredsedstva. 2. Poslovno poročilo o delovanju zbornice v zadnjem tromesečju. 3. Volivni red za zbornico za TOI. 4'. Računski zaključek zbornice za 1. 1933. 5. Izprememba zborničnih pravil. (Povečanje članov gostinskega odseka na 10 svetnikov.) 6. Sklep o izdvojitvi pokojninskega sklada iz zbornične imovine. 7. Volitev dveh članov Upravnega odbora pokojninskega sklada. 8. Volitev članov disciplinarnega odbora. 9. Problemi tujskega prometa v dravski banovini. 10. Samostojni predlogi. V zaščit o našega oreha Kr. banska uiprava dravske banovine razglaSa o omejitvi sekanja in gojitvi domačega oreha: Opažalo se je že dlje časa, da se domači oreh preveč izsekava. Orehov les jc eden izmed najple-meniteijših in najdragocenejših, kar jih je v naših kraijih, pa tudi sad je velike vrednosti in lahko teiknui'ic z raznimi uvoženimi sadnimi jedrci. Kljub tenu sc posebno v sedanjem času plačuje orehov les po prav nizkih cenah ter se na ta način oškodujejo nepoučeni kmetovalci ipa tudi naše narodno gospodarstvo. Da bi se omejilo negospodarsko sekanje oreha, je banska uprava izdala posebno naredbo (gl. Službeni list št. 111/11). Po tej naredbi je v času od 1. aprila do 15. oktobra sploh prepovedano sekanje orehovih dreves, drugače pa se smejo sekati z dovoljenjem občinske uprave samo očividno gnila, poškodovana, močno ozebla orehova drevesa in ona, katerih plodnost je ponehala, zdrava pa le, če so zrela za sečnjo, to je, čc ima deblo v višini prs več nego 160 cm v obsegu ali nad 50 cm v premeru. Izvoz orehovega lesa v druge banovine ali v inozemstvo je dovoljen sairoo za po kmetijskem in šuimarskeim referentu žigosana debla in kadar je zagotovljena zadostna količina za domačo potrebo in ako carinski predpisi ne določajo kaij drugega. Odreijeno je, da se lastnikom orehovih dreves ne smejo nalagaiti stroški za potovanja okrajnih kmetijskih in šumarskih referentov. Banska uprava pa noče samo omejevati sekanja in izvoza orehovih dreves, temveč hoče, da se oreh čimbolj razmnoži v vseh krajih, kjer dobro uspeva. Za'to naredba veleva, da mora vsak zemljiški posestnik namesto posekanega oreha zasaditi vsaj dva mlada oreha. Drugače se mu sečnja ne dovoli. V kraijih, kjer oreh posebno dobro uspeva, more obče upravno oblastvo po zaslišanju zemljiškega posestnika in kmetijskih strokovnjakov občinam ter posestnikom ccilo odrediti, da zasade na svojih zemljiščih primerno število orehovih drevesc, ki jih bo dobavila banovina po znižanih cenah. Banska uprava bo določila kraije, ki so primerni za uspešno gojitev orehovih dreves, skrbela bo za cdtarano orehovo seme, gojila bo v svojih drevesnicah orehove sadike ter jih bo oddajala posestnikom, občinam, šolskim v.rtovom, sadjarskim in vrtnarskim društvom in drugim interesentom. Uvedli se bodo šolski dečji dnevi za saditev sadnega drevja, zlasti orehov. Kjer šolski vrtovi ali zemljišča nc bodo zadostovala, bo občina ali prepustila v ta namen svoja zemljišča ali bo pridobila zemljiške posestnike, da dopuste šolski mladini ped vodstvom učiteljev posaditi orehova drevesca na primernih mestih. Banska uiprava pričakuje, da bo njeno prizadevanje našlo primerno umevanjc pri kmetovalcih, občinah in šolskih vodstvih in da se bo skupnemu sodelovanju posrečilo, da se v bližnjem času dosežejo uspehi, ki bodo v korist posameznikov, pa tudi splošnosti. Miljardni denarni promet pri poštah Slovenije Ljubljana, 17. mnren. Prav poučno je statistika poštnega ravnateljstva v Ljubljani za gospodarske razmere v Sloveniji. Poštni aparat, ki stojo v Sloveniji vsega 2.350 uradnikov in nameščencev, je lani zmagal ogromno delo. Omejimo so samo nn denarno pošil.jatve. Pregled o denarnem prometu pri poštah v Sloveniji je bil lani ogromen in napram drugim banovinam prav značilen. Postnih denarnih nakaznic je bilo lani vplačanih pri vseh uradih 430.500, izplačanih pa jc bilo 459.102. Kolike vsote so se izjila-čale, doslej poštna statistika še ni izkazala. reeskont Batignolles tek. razni računi 68.1 289.9 70.7 263.9 9.2 8.2 80.0 104.8 254.4 271.7 Bilančna vsota banke je narasla od 4190.4 na 4383.2 milj. Din. Naraščajo stalno samostojni fondi, zlasti pa je jxmiemben dvig vlog zasebnikov, o čemer smo že tolikokrat pisali. Lani je znašal dotok teh vlog 145.7 milj., leta 1932 pa samo 109.1 milj. Iz tega se vidi. kaj je jjomenila kriza privatnih denarnih zavodov za Državno hijx>tekarno banko. Inozemska tuja sredstva batike stalno padajo, ker se odplačujejo. Donos poslovanja je bil lani naslednji (v milj. Din, v oklepajih podatki za 1932): Obresti hipotekarnih posojil 179.6 (184.4), komunalnih posojil 53.4 (47.55), posojil vodnim zadrugam 6.7 (6.3), lombardnih 9.1 (10.3), domačih menic 12.9 (15.05), tekočih računov 38.0 (30.8), kuponi odkuj>ljenih efektov 8.1 (7.7), dohodki posestev 1.9 (2.1), razno 1.35 (1.06). Izdatki pa so bili sledeči: obresti za kapi-tale 56.35 (52.8), obresti za fonde 46.1 (46.). obresti za inozemska posojila 52.4 (54.5), obresti za lombard in reeskont pri Narodni banki 21.5 (20.4), obresti za tek. račune 136.2 (33.1), upravni stroški (upoštevani tudi osebni izdatki) 15.1 (12.5), bančni posli 4.9 (4.6), odpisi 27.3 (21.55), čisti dobiček pa 51.13 (59.1). Iz tega pregleda račutia dobička in izgube vidimo, da so se lani jx>večali upravni stroški ter so j tudi narasli odpisi, ki so dosegli že vsoto 27.3 milj. dinarjev. Cisti dobiček se razdeli sledeče: na tantijeme gre 3.068 (3.545) milj., rezervni fond dobi 9.6 (11.1) milj., glav. drž blagajna pa kot čisti dohodek od ] banke 38.45 (44.43) milj. Din. Donos poslovanja Drž. hip. bank' idi iz naslednjega pregleda (v milj. Din): čisti dobiček od tega državi Vla$no ђШдпо! sedaj NIVEA Radi varnosti si vsak večer krepko nadr-gnite obraz in roke z Nivea — creme. To zadostuje. Vaša koža bo postala odporna in nežna. Veter in slabo vreme ji ne moreta več škodovati! Vi dobite zopet mladostno-zdrav, svež izgled, ki ga imamo vsi tako radi! 1930 63.0 45.9 1931 68.4 51.5 1032 59.1 44.4 1933 51.1 33.5 Pač pa je primerjava z letom 1932. zanimiva. Predlanskim je bilo pri vseh jioštah v Sloveniji vplačanih 514.408 nakaznic na vsoto 253,474.977 Din. Poštnih nakaznic pa je bilo v območju dravskega poštnega ravnateljstva izplačanih 596.516 za vsoto 321,538.124 Din. Padec jioštnih nakaznic .je treba v prvi vrsti pripisovati dejstvu, da .ie pri nas močno razvit čekovni promet, dočim v ostalih banovinah še ne tako. Čekovni promet nasprotno izkazuje lani ogromne vsote. Pri poštnih uradih Slovenije je bilo lani vplačanih 2,841.218 čekov, izplačanih pa jc bilo 722.618 čekov. Tudi celotna vsota po čekih ni še ugotovljena. Kako velikanske YK°te so se morale nakazati po čekih, je jasno iz točnih podatkov za leto 1932. — V tem letu je bilo pri uoštnih uradih vplačanih 3 milijone 271.069 čekov za 4.010,717.002 Din. Izplačano pa je bilo v letu 1932. celotno 3.984,817.375 Din. Čekovni promet v Sloveniji je od leta do leta živahnejši. Značilno je, da je imela belgrajska centrala čekovnega urada skupaj pri izplačanih in vplačanih čekih samo znesek 306.674 čekov. Prav zanimiv je dalje mednarodni denarni promet. Lani je bila vplačana za inozemstvo samo 1 poštna nakaznica, dočim predlanskim za inozemstvo 4556 poštnih nakaznic za znesek 2,076.605 Din. Iz inozemstva poslanih in od naših pošt izplačanih nakaznic pa .ie bilo lani 14.512. Predlanskim je bilo takih inozemskih nakaznic 13.987 za vsoto 7,846.981) Din. Vzrok, da so prišle po nakaznicah milijonsko vsote v Slovenijo, je v tem, da so te zneske pošiljali naši delavci, zaposleni v Franciji, Belgiji in drugod. Potrjena poravnava: Koropec Franc, sodavičar v Konjicah za 55% v 10 enakih mesečnih obrokih. 54. glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo Im v nedeljo dne 25. t. m. ob pol devetih dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu po običajnem dnevnem redu. Glasovalno in posvetovalno pravico imajo le podružnični delegati. Vsi člani Hmelj, društva imajo pravico prisostvovati glav. obč. zboru. Borza Dne 17. marca. Denar Promet je bil nekoliko večji in je znašal 1.417 milj. Din v primeri z 1.073, 1.901, 2.602 in 2.088 milj. Din v prejšnjih lednih. V privatnem prometu so se po poročilu belgraj-skega Narodnega blagostanja plačevali ti-le tečaji: dolar 49—50, angl. funt 253—254, franc. frank 3.25 do 3.28, lira 4.24—4.26 in švic. frank 16.05—16.30. Curih. Pariz 20.38. London 15.77, New York 309.875, Bruselj 72.20, Milan 26.525, Madrid 42.20, Amsterdam 208.50, Berlin 122.85, Dunaj 73.30 (priv. 56.65), Slockhohn 81.30, Oslo 79.20, Kopenhagen 70.40, Praga 12.85. Varšava 58.305, Atene 2.93. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Živina Mariborski svinjski sejem 10. marca. Pripeljanih je bilo 284 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 80—100 Din, 7—9 tednov stari 180—200 Din, 3—4 mesece stari 250 do .280 Din, 5—7 mesecev 320—360 Din, 8—10 mesecev 450—520 Din, eno leto stari 680—750 Din. Cena za 1 kg žive teže 7—8 Din. 1 kg mrtve teže 9.50—10.50 Din. — Prodanih je bilo 120 prašičev. Jajca Jajčno tržno poročilo. Situacija na jajčnem tržišču se od našega zadnjega poročila ni bistveno spremenila. Nakupna cena je ostala 5 Din za 1 kg. Izvaža se v Švico in Češkoslovaško. Italija nam pa nudi 140 lir za zaboj |» 1440 komadov franco Postojna. Cena je lorej že za 5 lir nižja od uvozne carine, ki znaša 145 lir za 100 kg ali za zaboj po 1440 komadov. Ta italijanska cena bi odgovarjala samo pri nakupni ceni 4 Din za 1 kg. — bv. Jurij ob juž. že!., dne 16. marca 1934. Hmelj Žalec (CSR), 15. marca. Povpraševanje je še vedno znatno. Srednje blago gre za tuzemstvo, dobro srednje blago in pritna za pa inozemstvo. Tendenca je čvrsta in notira žateški hmelj: srednji 1.500 do 1.550, dober srednji 1.550—1.600, prima 1.600 do 1.650, izbrano blago 1.650 -1.700 Kč. Med 1.500 do 1.550 se ta čas komaj dobi srednje dober hmelj. ASK Primorje : Rapid (Maribor) Danes oh pol 16 ua igrišču Primorja. Ob 14 predtekinu Zanimiv je današnji gost Primorja. Moštvo Rapida jc eno naših najvzdržljivejših in žilavih. Vse svoje dosedanje prvenstvene tekmo je odigralo z velikim uspehom. Celo proti Iliriji v jeseni je remisiralo. V Ljubljani nastopi Rapid v najmočnejši postavi. Danes se nam bo tudi ligaška enajsto-rica Primorja predstavila v deloma novi formaciji. Kako sc bo jioskus posrečil^ bomo videli. Vendar pa naj Primorjaši pomislijo, da ;io Rapidovo moštvo, ki ga je treba re-spektirati. Le z neupogljivo voljo in elanom se bo dosegel uspeh. Tekma prične nn igrišču Primorja ob pol 16 ob vsakem vremenu. Ob 14 nastopi juniorska garda Primorja proti simpatičnemu moštvu ljubljanskega Korotana. Zaključne tekme za zimski pokal Program za danes in jutri: Danes v Kranju ob 15 Hermes : Ko volan. Jutri v Ljubljani na igrišču Hermesa ob 14: Reka : Hermes, ob 15.30 Primorje : Korotan (Kranj). Brezdvomno bodo to tekme najbolj zanimive od vseh dosedanjih. Da so omogoči vsem poset, je določena minimalna vstopnina. Čisti preostanek jo namenjen brezposelnim igralcem. Prvenstveni in propagandni crosscountry Danes ob 11 pod Cekinovim gradom Ljubljanska podzveza ženskih športov priredi dopoldne dekliško prvenstvo Dravske banovine v gozdnem teku. Na startu bomo videli atletinje Atene in Ilirije in bo borba med lokalnima rivaloma vsled izenačenih moči za prvakinjo kot za družino izredno ostra. Pokroviteljstvo nad prireditvijo ima mestna občina. — Ob pol 11 bodo stairtali juniorji v propagandnem teku v priredbi Ilirije. Tudi th prireditev nam obeta lepe borbe in dober šport. Vstopnina Din 5 in 3. Velik table-tenis turnir Pod pokroviteljstvom bana g. dr. Drago Marušiča Danes in jutri so vrši v areni Narodnega doma velik propagandni table-tenis turnir, ki ga priredi ŽSK Hermes. Danes se prično borbe ob 14 in trajajo do 18 ter se nadaljujejo od 20—23. Jutri se prično ob 8 zjutraj, popoldne jia ob 14. Tega turnirja se udeleži 12 klubov z nad 60 igralci iz celo države. Ker bo turnir prvovrstna prireditev v Ljubljani, so conjeno občinstvo vabi, da si g« ogleda v čim večjem številu. ASK Primorjc-lahkoatlctsku sekcija. Du- nes, nedeljo, točno ob 16.50 na igrišču obvozen cross-country treniiug. Vsi Ljubljunčani, Ive, Sreče sigurno. Ponedeljek ob II dopoldne \ tajništvu, nebotičnik IV. nadstr., sestanek zu Sosiča, Žorgo A., Raič D. in M.. Putinjo, ing. Bultič, Puc Igor, Cerar Vl„ Skušek. SK Ilirija (huzenska sekcija). Pri današnjem gozdnem teku star ta jo: Omanova, Darinka, Vitla, Slaparjeva, Zajec I in II, Anči, Angelca. Silva, Jožu. Vse navedene morajo biti v dr-sališeni garderobi točno ob 10.30. Opremo mora prinesti vsaka « seboj (zelene hlače, bele bluze). Ob K) morajo biti tam: Elza, Hafnerjeva in Hudalcs. Zvečer jc ob 20.30 na družabnem večeru sestanek vseli sekcijskih članic. Priveditc s seboj starše. Ob 11.45 je kratek trening za sledeče: Ivica, Hafner, Elza, Niko, Vlasta, Pol-di, Boža, Lidija, Marta. Navedene naj bodo z opremo ob 11.30 v garderobi na nogometnem igrišču. SK Ilirija (nogometna sekcija). Moštvo, ki potuje v Celje, naj si ogledu sestavo v članski kn jigi v Evropi. Zbirališče ob 12.15 na glavnem kolodvoru. — Danes v nedeljo igrajo juniorji na igrišču Korotana na Rakovniku. Zbirališče ob 15.30 pred Evcopo za sledeče: Kroii|iu, Sriin-šek, Bizi. Pere, Aljančič, O. Cvirn, Smerdu, Scagnctti. Eržen, Pečan. Rezerve: Roze, Dežnimi. Vodnik. Opremo vzemite v nedeljo do 10. V ponedeljek ob 10 igra na našem igrišču B-inoštvo z. Marsom. Sestava jc razvidna na igrišču in v članski knjigi. C-garnitura igra v |io-nedeljck ob 10 na igrišču Mladike pri Mladinskem domu mi Kodel jcvcin. Opremo vzemite pri oskrbniku v nedeljo, /berete ne pa pred kavarno Evropo ob 8.45: Živanovič, Rndnian, Dernik, Goguln, černač, Cvirn, Smerdu. RiJi-ter, Roaček, Aljančič, Primožič. Rezerve: Pere, Vodnik. SK Mladika igra danes dopoldne ob lo prijateljsko nogometno tekmo z VSK Triglavski. Na praznik sv. Jožefa pa igra SK Mladika islo-tnko ob 10 dopoldne tekmo z rezervo SK Ilirije. — Obe tekmi sc bosta odigrali nn igrišču Sls. Mladike v Mladinskem domu. KINO KODELJEVO Tel. 31-62 Danes ob 3, 5, 7 in 9: „PESEM ZA TEBE" Jan Kicpura. — Ob 9 tudi še „FRANKENSTEIN" Jutri ob 3, 5, 7 in 9 in v torek ob 5: „NEKOČ JE ŽIVEL MUZIKUS" R. A, Roberts, Szoke Szakali, V. dc Kowa. Radio Ali imamo dovolj radia? Tako se sprašujejo listi. Pred 4 leti ie bilo v Evropi okoli 8 milijonov poslušalcev, sedaj jih je pa že skoro 18 milijonov. Toda kdor primerja podatke posameznih držav, vidi, da je razvoj bil neenakomeren. Tako n. pr. ima Anglija skoro 6 milj. poslušalcev, Francija pa šele 1,400.000 Ali pa n. pr. naša država, kjer imamo skoro 60.000 poslušalcev. Poučna jc tale tabela, ki kaže, koliko radij-i skih aparatov odpade na 1.000 prebivalcev: 1931 1933 Danska 133 149 Anglija 94 129 Švedska 89 108 Holandija 65 80 Nemčija 61 78 Avstrija 70 75 Švica 38 73 Islandija 37 73 Belgija 25 55 Gdansk 43 52 Norveška 36 49 Češkoslovaška 25 39 Finska 32 35 Latiška 23 25 Irska 9.5 18 5 Estonska 14 12.5 Poljska 9.7 9 Litva 5.2 7.1 Španija 2 6.5 Romunija 46 5.4 Jugoslavija 3.5 4.3 Bolgarija 0.7 1.3 Programi Radio Ljubljana: Nedelja, 18. marca: 7.45 Vinograd spomladi (inž. Zupančič) 8.15 Poročila 8.30 Telovadba (Pu-stišek) 9.00 Versko predavanje (dr. Opeka) 9.30 Plošče 10.00 Iz zapiskov delavskega reporterja (Ivan Vuk) 10.30 Plošče 10.45 Ob 520 letnici poslednjega ustoličenja na Gosposvctskem polju (Vladimir Puc) 11.15 Slovensko glasbo izvaja radio orkester 12.00 Cas, plošče 15.00 Prenos koncerta so-kolskc župe Kranj z Jesenic 20.00 Radio orkester 20.45 Plošče (zbori) 21.15 Vokalni solistični koncert gdčne Igličevc 21.45 Cas, poročila, radiojazz. Ponedeljek. 19. marca, 7.45 Naše planine in plan-šarslvo (ing. 1'irc Alfonz). 8.15 Poročila. 8.30 Obrtniško predavanje (Rebek Jos.). 9.00 Orgelski koncert (Blaž Arnič). 0.30 Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). 10.00 Prenos cerkv. glasbe iz stolnice. 11.00 Obrlniiko predavanje (Ivan Mihelčič). 11.15 Slov. glasba Radio orkester. 12.00 Cas, jilošče. 16.00 O napravi umetnih travnikov (ing. Sadar Vinko). 16.30 Mladinski zbor »Trboveljskih slavčkov«. 17.30 Plošče. 20.30 Prenos opere iz Belgrada. V odmoru: Cas in poročila Torek, 20. marca: 11.00 Šolska ura: Potovanje v Indijo (ing. Ferdo Lupša). 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 Cas, plošče. 18.00 Otroški kotiček: Pogumni Tonček (Št. Jakobski gledal, oder). 19.00 Francoščina (prof. Prczelj). 19.30 Buddha in Bud-dhizem (ing. Ferdo Lupša). 20.00 Glasbeno predavanje. 20.30 Radio orkester. 21.15 Vokalni dueti gdč. Gnusove in Rudolfove. 21.45 Radiojazz. 22.10 Cas, poročila. 22.30 Angleške plošče. Drugi programi: Nedelja, 18. marca: Belgrad: 19.00 Radio orkester 19.30 Narodne pesmi 20.40 »Faustovo pro-klclstvo« (Berlioz), prenos koncerta Glasbene Malice — Zagreb: 20.15 Vokalni konccrt 20.45 Radio-orkestor — Dunaj: 16,30 Zabavni koncert 18.45 Komorna glasba 20.00 Opereta »Model«, Suppe — Budimpešta: 15.45 Koncert poštne kapele 19.30 Veseloigra po Dickensu: »Gospodična Dorrit« 21.00 Jazz — Milan-Trst: 21.00 Prenos iz opere. — Rim: 20.30 Elg ar-koncert 21.50 Veseloigra — Praga: 19.15 Živel Jožefi 21.00 Opereta »Marina«, Beneš _ Varšava: 19.15 Narodne pesmi 21.15 Pestra ura (iz Lvova) — Miinchen: 20.00 Wagncrjcv večer 21.15 Num-berška Thalia — Leipzig: 20.00 Veseli večer — Brcslau: 20.10 Pester večer. Ponedeljek. 19. marca: Belgrad: 18.30 Svečana akademija v čast Pilsudskega. 19.30 Poljske narodne pesmi. 20.30 Prenos opere: Halka. — Zagreb: 20.00 Popularnoznanslveno predavanje. 20.30 Prenos iz Belgrada. — Dunaj: 17.20 Koncert. 19.25 Prenos iz drž. opere. — Budimpešta: 20.20 Holandski svečani koncert. — Milan-Trst: 20.40 Koncert po željah po-slušalcev. 21.40 Veseloigra. Rim: 20.45 Koncert jx) željah |>oslušalcev. 22.00 Violinski, čelistični in klavir, koncert. — Praga: 19.20 Lahka glasba. 21.00 Poljska glasba. — Varšava: 20.00 Koncert v čast Pilsudskemu. 21.15 Lahka j>oljska glasba. — Vsa Nemčija: 19,00 Neznana Haydnova glasba. Torek, 20. marca: Belgrad: 19.00 Nar. glasb« na ploščah. 19.20 Problem družine (Duš. Nikola jevič). 20.00 Sinfon. koncert. — Zagreb: 19.55 Zlalo v prirodi. 20.15 Vokalni konccrt Ančice Mitrovič. 21.15 Recitacija lirvat. mod. lirike. — Dunaj: 17.10 Pesmi Feliksa Weingarlnerja. 17.25 Ura avstrijskih komponistov. 19.15 Pester večer. 21.00 Možje okoli Marije Terezije. — Budimpešta: 18.30 Pesmi iz osvoboditvenili bojev. 19.30 Igra. 20.30 Plošče. 21.45 Stara ogrska kom. glasba. Milan-Trst: 20.00 Pesmi iu arije. 20.45 Kulturni večer iz Florence. Rim: 20.0(i Plošče. 20.45 Prenos iz Florence. Praga: 16.00 Orkester. 17.50 Švedske pesmi. 19.30 Pesmi in recitacije. 20.30 Kvartet. 21.25 Kom. gl. Varšava: 20.15 Proslava Michalovskcga. 22.00 Plesna glasba Vsa Nemčija: 10.00 Delavec in država Odgovori na vpraša nje: Kako spraviti ljudi do kruha? XV. 1. D olo čile v maksimalnih kakor minimalnih dohodkov vsakemu človeku z ozirom na slan, izobrazbo, krajevne razmere. 2. Kdor nima minimalnih dohodkov z ozirom na 9tan, izobrazbo, družino, la jih uradno dobi iz izravnalne blagajne. 3. Izravnalna blagajna bi morala bili demokratična, Loda uzakonjena ustanova v vsaki občina. 4. V izravnalno blagajno gredo: a) vsi dohodki vsakega občana, ki presegajo maksimalno postavko; b) ledni procentualni, vsako leto določeni odstotek od vseh občanov po lestvici: 6im večji dohodek, tem večja dajalcv. 5. Organizacija izravnalne blagajne bi morala biti enostavna. Demokratično izvoljen odbor treh občanov naj bi vršil časlno službo le eno leto. Dve povratni leti ne bi mogel biti n.ikdo izvoljen. Ta odbor bi določal minimalne in maksimalne dohodke za svoje področje in odstotek dajatev za tekoče leto. 6. Dohodke, v skupnem gospodarstvu živečih članov se šteje pod skupen doludck. Sklicevanje, da bi sc osebna iniciativa s tem onemogočila, po mojem mnenju ne drži. Onemogočili bi sc neopravičeni dohodki, svet bi bil ustvarjen za vse, ne samo za izvoljene. Vsak bi imel in-leres, da da svojemu bližnjemu delo in zaslužek, sicer ga mora plačevati brez dela. Ta povezanost bi rodila ono skupnost, ki jo vedno in vedno poudarja krščanstvo. Uveljavil bi se izrek: »Svet za vse bi bil dovolj bogat, ako delil bi z bratom brat.« S. L. XVI. To bolno vprašanje se veino rešava in o tem so že napisali gore papirja, a mislim, da se vsakdo, ki o tem piše, boji pogledati resnici v oči. Га problem mora brezposelna mladina sama pomagati rešiti. Samo pogumno na delo in vztrajno »držati dio cilja. Po mojem mnenju treba, da se napravijo ločni seznami vseli, kateri imajo po dve ali več služb. Nadalje napraviti seznam vseli upokojencev, ki imajo poleg lepe penzije še druge, največkrat zelo dobre službe. Treba je tudi spopolniti le sezname z ženami vseli, kateri zadosti služijo, da bi mogli lepo prehraniti svojo družino brez pomoči žene Žena je ustvarjena za dom, da uči našo mladino in jo vodi do dobrega. Takšne ljudi, kateri kradejo s lem najpotrebnejši kruh drugim, je treba brezobzirno žigosati in njihova imena objaviti. V tem nc smemo poznati sentimentalnosti in ozirov, ker tudi drugi nimajo usmiljenja do vas. Samo treba paziti, da sc ne začne neresnost in denmiciantstvo z objavljanjem netočnih podatkov. Ne smete upati v nobeno državno podporo. Prolekcija. kalera cvete in se jc že v toliki meri razpasla, da mora človeka biti sram že sa.mo, ako na to pomisli, se mora izkoreninili iz našega dru-ž?bne('a življenja. Apelirati na socialni čut je absurdno. Kriza je svetovna, a mi imamo svojo specifično krizo, katera ie ozdravljiva. Trajala bo pri nas vse dotlej, dokelr bo razlika med cenami kmetijskih produktov in industrijskiimi tako velika kakor je sedai. Zato treba delati na to, da pridemo na stanje predvojnega in pravičnega razmeria. Dokler bo naš kmel moral dati za en klobuk 100 kilogramov pšenice, bo kriza tra ala. In dokleT bo moral naš kmet prodati kravo, da si kupi obleko, bo brezposelnost tu. Samo tu je jcd,ro zla, katero se mora izkoreniniti. V narodni skupščini ie 'govornik statistično pokazal to zlo s številkami. Ako vzamemo ceno življenjskih in industrijskih pridelkov pred vojno s 100, vidimo, da so kmeti^ki produkti padli danes na 30. medlem ko so vsi industrijski proizvodi zrasli na 300. To so ogromne razlike, katere treba izenačiti. Ko bodo te razlike zravnane, bo prenehala tudi kriza in s tem brezposelnost in beda. Na to je treba delati in na to mora biti usmerjena naša gospodarska politika. Treba samo pogledati bilance naše indusiriliel Koliko davka plačajo le v razmeriu s kmetom? Pa se bo videlo kakšna krivica se godi. Tudi treba prekorobrolirati vse pogodbe tujcev, delavcev in uradnikov, v tako zvani naši nacionalni industriji, ki je samo v toliko naša, da sedi v upravnem svetu kaik Jugoslovan, ki potem s svojo osebo in imenom krije in intervenira za to »naše« podjetje. So žalostni pojavi ali resnični. .Mi HOTEL ŠTRUKELJ LJUBLJ. Z najmodernejšim komfortom opremljene sobe od 26 dinarjev naprej. Prvovrstna restavracija opoldanski menu 12 Din večerni menu 10 Din —--- - Ifflg m rtu imamo zadosti teoretsko in praktično izobraženih ljudi, ki bi ustrezali vsem zahtevam podjetja. Ali žal se lo ne upošteva. Imamo podjetja, kjer so zaposleni sami tujoi, kateri potem ne delajo v prid naše domovine. Potreben je zakon, ki bi vse to uravnal. Naj-prvo zakon, ki bi moral določaiti, da vsi uradniki v knjigovodstvu morajo biti naši državljani in kateri bi morali kazensko odgovarjati za vsako nepravilno knjiženje in za lažne bilance. Ako bi imeli tak zakon, bi se ne dogodili primeri, kakor pri gozdnih podjetjih, katera so oškodovala našo državo za težke milijone. Naše geslo naj bo. da tujec ne bo in tudi ni še nikoli čutil z nami in tudi ne delal v korist naše ljube domovine. 'Г. P., B. ZAHVALA Ob priliki smrti soproge, oz. mame, gospe HANI DIEHL nam je došlo toliko izrazov iskrenega sočutja, da ne utegnemo vsakemu poedincu izreči svoje zahvale. Vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sočutje in spremili blago pokojnico na poslednji poti, darovalcem krasnih vencev in cvet-tja naša najglobokejša zahvala! Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za tolažbo poKojnice med težko boleznijo ter požrtvovalnemu trudu gg. zdravnikov in čč. sester. V Celju, marca 1034. RODBINA ROB DIEHLOVA Sknfra Lolia Plat zvona sredi četrtkove noči, gasilska Irom-ba po glavnem trgu, rdeč odsev na cerkvenih zidovih na llribcu, vs; lo je govorilo, da mora biti ogenj v bližini. Vse jc šlo v smeri Stare Loke. Pa še naprej je kazal pol rdeči žar. Gorelo je na Terneku. Zgorelo je gospodarsko poslopje. Kako je ogenj nastal. se ne ve. Čudno pa je, da je v kratkem času bilo v loški okolici že troje požarov! Hvalevredna je poteza da pri- reja poučna predavanja za slučaj sovražnega napada s plini. Za obrambo proti strupenim plinom bo tudi danes ob pol 10 v Društvenem domu tozadevno predavanje, katerega ne zamudite! Pišece Smrt kosi. Tužno so odjeknili zvonovi 14. t. m. po vinskih hribčkih pišečkega kola in oznanjali, da je nehalo bili blago srce gospe I erezije Vimpolšek-Gerec-lvanjšek. Bila je rojena 1878. leta v Artičah na Ivanjškovem domu, odkoder jo je pozneje odpeljal kol gospodinjo za dolgo vrsto let na svoj dom v Pišece št. 77 g. brane Gerec, Irgovec in posestnik. Ker jima Bog ni dal otrok, so jima bili olroci revni in potrebni. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze! To je bilo vodilo blage gospe. Bila pa je tudi dobrotnica naše župne cerkve in dekliške Marijine družbe ter vsega dobrega. Grenko kapljo na potu njenega življenja ji je vlila v kupo smrt, ko ji je pred leti ugrabila dragega soproga. Ker je bilo breme trgovine in posestva pretežko za njene rame, si je pred b. leti izbrala za spremljevalca na potu življenja g. Franca Viinpolška iz Brežic. V grob smo položili dobro in blago gospo ob obilni udeležbi ljudstva. Pogreba se je udeležila tudi Marijina družba z zastavo. Ob grobu pa se je od rajne poslovil č. g. župnik, a pevci so ji zapeli ganljivo žalostinko. Spavaj mirno blaga duša, preostalim naše iskreno sožalje! Če si kupec ia kc5o, kup! le novo „PUCH" chromirano kolo ki H ne rjavi in imel ga boš 10 do 20 let! Dobiš cja le pri tvrdki /Ok - Lju Tavčareva uUca ali v podružnicah v Kranju in v Novem meslu VELIKO IZBIRO M r NOGAVIC ROKAVIC jio najnižjih cenah priporoča O S V A L D D O B EIC Ljubljana :: 1'rcd škofijo 15 Galanterija in kratko blago N n debelo! iN n <1 r o l> u o ! ljudska po v Celja ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočuvstvovanja ob prerani smrti našega ljubljenega brata, gospoda NIKOLAJA THEUERSCHUH trgovca in posestnika sc vsem najtopleje zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo pa dolžni veleč. gosp. župniku Vovku in vsei ostali čč. duhovščini, gospodu zdravniku dr. P. Pancetu, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem dragega nam pokojnika za tako številno udeležbo pri pogrebu. Bog povrni vsem! V Tržiču, dne 17. marca 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Posojilnica v Vojniku javlja vsem svojim članom in poslovnim prijateljem, da je 16. t. m. dopoldne, po daljši mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, zaspal v Gospodu njen skozi 34 let vzorni član načelstva. gospod Prekatšek Ivan posestnik v Višnji vrfsi pri Vojniku v starosti 65 let. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 18. marca t. 1. ob 2 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Novi cerkvi pri Vojniku. Vzornega člana načelstva ohranimo v trajnem spominu. Vojnik, dne 16. inarca 1934. Načelstvo in nadzorstvo. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi laslni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar ie pri njei naložen popolnoma varno, kei jamči zani poleg rezerv m hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. ZAHVALA. Za vsa pismena in ustmena sožalja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta itd., gospoda MIHAELA LAHA veleposestnika gradu Malavas se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo pa dolžni našim dragim bivšim sosedom iz Nasovč, Ko-mendske fare, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba ter vsem onim, ki so spremili dragega nam rajnika na njegovi zadnji poti. Vsem naša topla zahvala in Bog plačaj! Malavas-Dobrnič, Ljubljana, Maribor, dne 18. marca 1934. ŽALUJOČI OSTALI. MM ki žele dohiti v svoj kraj kon-zurano zadrugo in postati njeni člani in odjemalci. Ti pa imaš tnko zadrugo v svoji bližini, pa ne znaš ceniti njene vredn sti in pomen i za tebe in vse konzumente! — Popravi to in pristopi k I. delavskemu konzumnemu drušivu -v Ljubljani. Ludvik Ganghofer: 43 Samostanski lovec A zdaj se je iznenada prestrašila in prisluhnila — v grmovju je za šumelo — z lahnim vzkri-koni se je potopila v vodo, da ji je samo še glava kukala iz nje, obdana od plavajočih las kakor od temnega senčnega kroga. V grmičju je utihnilo — ne, spet je zašumelo, prav nalahno, prihajalo je vedno bliže — Gitka se je tresla od strahu In mraza in se ni upala premakniti; v goščavi je videla premikati se konce vej, nekaj sivega se ie plazilo tam sem in tja — zdaj se je vejevje razdelilo iti počasi je stopil na plan jelenček, ki ga je bližnji večer izvabil z ležišča. Ko je žival gledala v vodo, je začudeno obstala, kajti na mestu, kjer je bil sedaj tolmun, je bila par noči prej še lepa paša. Plaho, s stegnje-niin vratom, je prišla žiival bliže, previdno tipaje je stopila v vodo, obračala glavo sem in tja in vsa začudena uprla sedaj eno, sedaj drugo oko v svojo podobo v vodi. Vse to je bilo tako smešno, da se je Gitka, ki se je držala doslej ko miška tiho, morala zasniejinti. Divjačina je sunkoma dvignila glavo in je zapazila beli obrazek z velikimi svetlimi očmi: nejevoljno je udarila z nogama ob Ila, kajti nenavadna vodna cvetlica s tisoč črnimi, plavajočimi cvetnimi nitkami in s srebrnobelim iz jezerca svetlikajoči ni se steblom se ji menda ni zdela povsem v redu zadeva. Tedaj je Gitka naglo šinila kvišku. Iirrr! je rekla, škropeč vodo z obema rokama — in v divjem zagonu je planila prestrašena žival nazaj v goščo, da je zašumelo liste in se lomile veje. ■»Prestrašila si me ti, prestrašila sem te jaz. se je posmejala Gitka; |*i je komaj spravila besede iz sebe, tako je drgetala. Urno je otresla lase, ožela vodo iz pramenov iu smuknila nazaj v I grmovje. Trenotek — in prikazala sc je v modrem krilcu in črni jopici, v vsej tisti opravi, v kateri je bila na veliki četrtek zbudila nergavo čudenje gospoda Schluttemanna; lase si je pustila razpletene, da hi se posušili n« poli domov in na njenem temenu se je kot ljubek okras vil dehteči venec vijolic Stopila je nn breg, privila krilce tesno ob kolena in se nagnila naprej; resno si je ogledala svojo jiodobo v vodi. poleni se je nekoliko nasmehnila — pa je takoj spet zmajala z glavo in vzdihnila: »Tako zala ko Cenca pa še vedno nisem. Počasi je stopala po Peščeni dragi vkreber in iskala poli. V zahajajočem solncu so se ji posušili lasje in se razpustili. Ko je prišla na stezo in je pogledala i>o dragi, ji je zastala noga. Mor ne sedi tamle, ob vznožju skale, pater Dezert? Vendar druga pot ni vodila b kočam — morala je mimo njega. Toda čemu le ji je bilo tako lesno pred tem menihom? Nič mu ni storila zalega in ni vzroka, da bi se ga bala. Res ji je Hajmo svetoval Pojdi črnemu 's poti!« — a sedaj ni imela iti kod drugod. Mirno je šla dalje. Ko se je spustila v neko jamasto globel, ji je pater izginil izpred oči. Pater Dezert še ui opazil dekleta. Strmel jo — kakor je rekla Gitka gospodu Henriku — spet na znotraj. Sedel je na nizkem kamnu in naslanjal I glavo na roko, uprlo na bližnjo skalo. Toplo mu je sijalo zahajajoče solnce v bledi obraz in okoli ten-: kili ustnic se mu je utrinjal snnjav smehljaj. Dra-I ge, davno prešle podobe so sn mu prepletale pred I dušo. Bila je pomlad in boječe je začelo na drevju I poganjati lisle. Med drevjem so se oglašali lovski : psi, rogovi so peli in odmevali so nagli udarci I kopit. Heja, ga že imajo!« Tn vsem no čelu dirja I Dietwald na penečem se konju in že odpenja jer- men, s katerim je privezano kratko kojije, /.pero , narahlo na njegovo roko. Na majhni jasi so psi medveda zgrabili, ko klošči mu visijo na ušesih. Diehvald se požene s konja, ostro zabode — medved je dobil svoj »ulovek« in se slegnil mrtev pod pse. In potem domov skozi gozd med smehom in kramljanjem. S stolpnih zobcev njegovega gradu plapola bela zastava, znanec radostno vest. Po-. žene konja, zdaj je na dvorišču, v dolgih skokih pušča slopniee za sabo — pri vratih ženskih sob stopijo predenj dekle in mu prineso nasproti dekletce, ki mn ga je daroval Hog, v tem ko je on lovil medvedu. Ah, Gospod, kak črviček! Še obrazka nima! Samo oči! In gleda z njimi svet okoli sebe, kamor ga je zaneslo, tako zvednvo, tako začudeno! Kam o j da si upa dotakniti se neznatne stvarce, ker se boji. da se mu ne bi razdrobila v rokah. Pa je bil njegov dečko že iz tršega lesa:' kričal je ko mlad jastreb, brcal z noži ram i, bil 7. malima rokama okoli sebe, daf se je stiskati in poljubovati. »Diehvald! Ah, kako medlo je zvenel t« glas. Izročil je dekletce deklam in stopil po prstih v tem no izbo, kjer se je iz knln odražala bela posteljnina. Stopi bližje, njegove oči se še ne znajdejo dobro, vendar majhna, mehka roka seže po njegovi. • Judita! zašepeče v blaženem veselju in obsipa drhtečo ročico z vročimi poljubi. Ko se ozre kvišku, se mu smehlja nasproti mlada žena; od slabosti ne more dvigniti glave, počiva na črnem vzglavju — vendar ne, saj so le rnzpuščeni lasje, ki so obkrožili njena lica kakor črna svila. Sama mora molčati in 011 ne sine govorili z njo; toda ob njeni postelji sme sedeti iu ujeno roko objemali s svojo dlanjo in sanjajoč spet uživati vse veselje, ki ga je bil deležen s to pre-ntilo ženo. Zagledal jo je bil prvikrat, ko je s kraljem Ludovikoin stopil v passauski škofijski j dvorec; pri turnirju je zlahka metal svoje nasprotnike na pesek; lepe oči, ki so gledale nanj 7. vseli oken, ga niso motile; saj mu je gorelo srce samo v veselju za bojno igro; toda ko mu je go-; sp:i Irmgarda, škofova sestra, izročila turnirsko pohvalo, je videl ob ponosni ženi sedeti deklet-. ce, skoro še otroka, z nežno oblikovanim obrazkom, globokih tajnostnih oui, čelo in lica gosto obrobi iena od črnih kodrov. Srečala sla se z očmi, lahno je zardela in povesila trepalnice. »No. go-i spod grof, kaj se obotavljate?? se je nasmehnila i gnsjia Irmgarda. Zasluzili sle polivalo! Diehvald je pripognil koleno in si je dal položiti venec okoli čela. Toda, ko je odstopil, je poniignil škofljeinu višjemu duhovniku. Kdo je la ljubki otrok?« I »Gospe IrmgaMle hčerka Judita, njen oče je go-I spod na Ortenburgu... Pri mizi se je znašel Diehvald na Juditini strani. Trije inajniski dnevi j so nato prešli, v žarki solnčni svetlobi in cvetni i vonjavi prve mlade ljubezni, ko se oba,hrepeneče iščeta, se boječe najdeta, ko blaženo šefieti je jeclja-i la in vedno znova premolkneln, ko si sladko vse j priznata s smelimi pogledi. In ko se je gospa I Irmgarda poslavljala in sta Dietvvald iu Judita j nema stala pred njo, je rekla smehljajoča sc mati: i »Do Orlenburga nimate daleč, grof, pokažite se : vendar tudi pri nas, preden odide Ludovik spet domov v svojo Pfalzo!« Cel dan se je upiral Dietwald svojemu hrepenenju. poleni je zasedel konja. Cez cvelne livade je držala pot in skozi mladozeleneči gozd. Nn gričku se je dvigal ponosni grad, njemu oh vznožju je počivala vasica. Tam so svirale piščali in odmevali vriskajoči glasovi. »Mnjniški ples imajo.« je povedal kmet, ki je prišel po poti. in grajski so tudi jioleg in lepa grajska gospodična pleše 7. vsakim poštenim fantom, oblečena je jx> kmečko!« (Dalje.) jamčijo izdei DrOeikerja Vdiha not |e pred vrati! Vabimo Vas, da si ogledate naše NOVOSTI krasne obleke in plašče Trgovshi dom. Marmor Aiehsandrova cesto 25 SANATORIUM EMONA Ljubljana Komenskeea ul. 4 Zdravnik: Telef. 3623 Dr. Franc Derpauc, kirurg, šet-primarij v. p. Novo ofuorfena konfekcija za dame in deklice So. Petra c. 8 Prvovrstna izbrana vina > letnik 32 in 33 *•*•* lasten pridelek se ceno proda. JOS. FLICK, Fram pri Mariboru. Za spomlad so došli novi damski klobuki M.JAHN, modi st in j a Maribor - Stolna ulica 2 Prenavlja, popravlja in olepša stare hitro in poceni . i,tp v tlato, .„htro predelam чибепа ^erieva semena Obrnite so na IvrdUo Mauthner Edmund ius.a.d. za proizvodnju i trgovinu semena, Nowi Sad ali na našega najbližnjega Uomisijonarja Stanovanjska oprema KAROL PREIS Maribor, Gosposka 36 palača banovinske hranilnice * Preprogo, linoleji, zavese, blago za zavese blago aa pohištvo, odeje, prevleue za postelje, posteljno perje in gosje perje, tapetništvo železno pohištvo in iz medi. Reducirane cene. Cenik se pošilja brezplačno „FITONIN zdravilo za stare zapuštene rane na nogah (utcus erurie). Po naših zilravmk'b in zdravstvenih institucijah je dokazano, da zanetiiivo m sigurno zaceli tUdI na sta- reiže Kronične rane- Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Diu Poučno knjižico št. 15 pošlie brezplačno Piton« dr. z o. z. Zagreb i 78. Reg pod Sp. br 1281 o i 28. VIL 1033 H RADIO i\ mw žep Ne ramiutlte prnihei Inventurna prodaja od 17 do 31 inarca po neverjetno nizkih cenah. Tudi na o b r o k o že od Din 60,— mesečno. Nu luno vsakovrstne aparate zvočnike, anode itd. RADIO STARKEl, PIARIBOSl Trg S v o b o d p 6 Gorenjst manuiakturo in perilo iz lastne tovarne »Triglav« si nabavile po konkurenčnih cenah v trgovinah JOS. OLUP - LJUBL?AN\ Trgovski prostori: Stari trg 2 — Pod Trančo 1 — Kolodvorskn ulica 8 Obleke in nerilo uvršujo tudi po meri v najnovejših lazouah in najnižjih cenah. Čast duhovščini priporočam prvovrstno blago za lalarje. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mili oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2*50 Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. Bogata izbira Vel. nočnih daril po znatno znižanih cenah pri staroznani tvrdki F. M. Schmitt Liubliana Lingar eva ulica St. 4 Solidne cene I Pred Skotijo št. 2 Točna postrežba I Ц Tudi Vaš obleka bo kako> nova ako jo pustite kemične čistiti in barvati v tovarn JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip /,-e5 Pralnica — Svetlolikalnica Prireditve V kavarni »Stritar« таак večer koncert, (h) Jožice in Jožeti! Danes zvečer vsi k Še-stici na dobro kapljico -pa tudi Pepce in Pepčki na veselo svidenje! (r) I Vajenci ii Vajenec se sprejme za trgovino, najrajši z meščansko šolo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2868. (v) Vajenca sprejme takoj kleparska delavnica Anton Fux — Gosposvetska 16. (v) Vajenca za soboslikarsko in pleskarsko obrt takoj sprejmem. Oskrba v hiši. Ivan Homar, Novi trg 34, Kamnik;_(v) Kmečki fant želi mesta ključavničarskega ali mehaničnega vajenca za takoj ali pozneje. Naslov v upravi »S1.« pod št. 2955. (v) Vajenko takoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Ugodno« štev. 3119. (v) Modno krojaštvo Ivan Mohorič, Kopitarjeva 1, se priporoča damam in gospodom za obisk in naročbo. — Izdelujejo se damske in moške obleke po najnovejših krojih in po najnižji ceni. (a) Mesto hišnika želi zakonski par, ki ima veselje z vrtom. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Vesten« št. 3067. (a) Mizarski pomočnik samostojen, z lastnim orodjem, želi mesta kot hišni mizar, skladiščnik ali kaj sličnega. Ponudbe v upravi »Slovenca« pod »Družinski oče« št. 3090. Vzgojiteljica s perfekt. znanjem slov., nemškega in srbskega jezika — išče službo. Vzame tudi kaj drugega. — Hilda Bohinc, Maribor, Dr. Dedvedova 10. (a) Trgovski pomočnik meš. stroke, želi službo prodajalca ali kaj sličnega. Dopise na podružnico 16—17 letnega fanta vajenega živine, sprejmem takoj. Anžič, Dobrunje 57, p. Sp. Hrušica. (b) Dekle 14 let stara, se sprejme k otroku. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3062. (b) Služkinja dobi službo na kmetiji v okolici Ljubljane. Znati mora vsa kmečka dela. Prednost: poštenost in marljivost. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 3042. (b) Kravarja in deklo za vsa poljska dela — iščem Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3034. (b) Mlad trgovec ki želi povečati svojo do-broidočo trgovino na deželi, sprejme takoj poštenega pomočnika ali učenca z 10—15.000 Din kavcije v gotovini. Natančne ponudbe ie poslati na upravo »Slov.« pod šifro »Stalna služba v Prlekiji 2978«. Semena vsakovrstna, kakor: travna, de teli na, zelen/au na in cvetlična, noše b no pa za peso neprekosljive kakovosti in kaljivosti, Vam priporoča v nakup staroznana tvrdka M Berdajs, Maribor Telefon 23-51 (internrban) Ustanovi/eno 1869 — Ceniki na razpolago Kredit kratkoročni, do 100.000 dinarjev, dam proti prvovrstnemu jamstvu. Ponudbe na Aloma Сотрапу, d. z o. z. Ljubljana, pod »1934«. (d) Družabnico starejšo žensko, sprejme dobičkanosno podjetje na deželi. Potreben kapital par tisoč Din. Naslov v upravi pod št. 2866. (d) Zastopnika inkasanfa za Maribor in okolico -sprejme KARITAS, Maribor, Orožnova ulica 8. Predstaviti se osebno med 3. in 4. uro popoldne. _ (b) Vsem dolžnikom! Za Vas posluje »Zaščita«, reg. zadruga z omej. zav., Ljubljana, Masary-(b) kova 14/11. Zaupajte Vaše težave, poverite ureditev Vaših obveznosti zadrugi, ki je v neštetih slučajih posredovala med upniki in dolžniki z dokazanimi in odličnimi uspehi. Krojašk. pomočnika za boljše delo takoj sprej-»Slov.« v Mariboru pod , mem. Furlan Josip, kro-»Zanesljiv in pošten« št. jač-organist — Hoče pri 2963. (a) Mariboru Do 150.000 Din posojila iščem za izplačilo dedičem. Nudim vknjižbo na prvo mesto in lepe obresti. Naslov v upravi (b) »Slov.« pod št. 3089. (d) Pomladanski plašči zadnje mode — elegantni že od Din 190 le pri naprej Drago GORUP d Co.. liubliana. tlhio«tf.eva cesta l6/o>*o nad**rop?e II Službeisfejo Mesto hišnice išče samska ženska v Ljubljani. Pomagala bi tudi na vrtu in pri pranju. Zna šivati perilo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3066. (a) Potnik dobro upeljan pri trgovcih, s trgovsko izobrazbo in dobrimi referencami -išče s 1. aprilom stalno mesto. Ponudbe na upr (lužbodobe Trgovski pomočnik mlad, začetnik, izurjen v trgovini z mešanim blagom, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe pošiljati na upravo »Slovenca« pod »Priden« št. 2896. (b) Službo dobi vojaščine prost ključavničar, ki je obenem šofer, ki bi lahko nadomesto-val dobrega pomočnika ali šoferja. Ponudbe pod značko »Trezen« štev. 2864. (b) Prvovrstna šivilja se išče za moško perilo tudi po meri — proti dobri plači. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2910. (b) Služkinjo resno, delavno, tiho, z znanjem preproste kuhe -spreime 3 članska uradniška družina na Štajerskem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Samo stalno« št. 3078. (b) Uradnik lesne stroke se spreime v mestu na Gorenjskem. Želi se znanje nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Priden in Sten« št. 3120. po-(b) Družabnika z nekaj kapitala sprejmem zaradi bolezni in povečanja dobro vpeljane obrti. Zahvala Podpisana M. Cvirnova, posestnica v Kamniku, se najprisrčnejše zahvaljujem ravnatelju meščanske korporacije v Kamniku, bivšemu dvornemu svetniku g. Vidicu, ter mini-stru-senatorju g. Hribarju, bivšemu županu ljubljanskemu — za uspešno posredovanje pri Mestni Solnčno stanovanje treh sob, z lepim vrtom, se odda v Vojniku. Na-i slov v podružnici »Slovenca« Celje. (č) Oddam sobo za 1. april in dvosobno ali trisobno stanovanje za maj. Podmilščakova 27 — Bežigrad._(p) Lepo sobo s posebnim vhodom, v vili, oddam gospodu ali gospodični. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2796. (s) Majhno sobico zračno, s posebnim vhodom, oddam mirni gospodični. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3087. (s) Oddajo se sobe (____________ ____ _______ v najem. — Poizve se v hranilnici ljubljanski. —; Št. Vidu nad Ljubljano Marija Cvirn. (o) Dijaki Dva dijaka se sprejmeta za prihodnje šosko leto po solidni ceni na stanovanje in hrano. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 2922. Stanovanja IŠČEJO-. Enosobno stanovanje z nekaj vrta, se poceni odda v lepem kraju Gorenjske; pripravno zlasti za upokojence. Natančno se izve Franketova št. 4, Bežigrad. (c) ODDAJO: Štirisobno stanovanje z vsem komfortom — po ugodni ceni oddam. Stre-liška 22. (č) Sobo, kuhinjo in pritikline oddam za maj. Naslov v upr. »S1.« pod št. 3068 (č) Ponudbe na podrržnico 'Brezplač. stanovanje »Slovenca« Maribor pod Portirja odn. nočnega čuvaja, sta-, _ , - , rega 40 let, poročenega, :.Slo,v„:-pod *Dobra mo,c" ! išče za stalno tovarna na it. 2995. (a) Prodajalka pridna in vsestransko zanesljiva, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu in zna nekoliko šivati, želi menjati mesto. Naslov v upravi »Slov.« 2983. (a) 1000 Din dam nagrade onemu, ki mi preskrbi službo sluge ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nagrada« «. 2949. U) Dekle nlada, vajena trgovine z «eš. stroko, šivanja in «eeli hišnih del, pridna, ■»oštena — želi službo pri Krščanski družini na Gorenjskem. — Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 2954. (a) Službo sluge ali slično išče 30 let star •amec. Govori slov., nem., srbohrv. in italij. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Beda«. (a) Oženjen par z 1 otrokom, starim 7 let, išče službo majerja, hlapca, viničarja ali za poljsko delo. Jožef Bergles, Drešinja vas, p. Petrovče. Štajerskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Energičen« št. 3071. (b) Starejša prodajalka špecerijske stroke, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, se sprejme za trgovino blizu Ljubljane. Ponudbe na upravo »S1.« pod »Delovna« št. 3065. b v * * Krojač vajen konfekcijskega dela, dobi delo na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3105. (b) Zastopnik ki že obiskuje privatne in prima stranke z blagom za oblačila na deželi, in ki bi hotel prevzeti majhno kolekcijo sa mo boljših ženskih in mo Zaslužek Brezposelnim delavoljnim, obeh spolov, iz vseh poklicev, nudim do 4000 Din mesečnega zaslužka s prodajo dobrega predmeta. - Ponudba nasloviti: Premelč Gvido, Šoštanj. (z) »Mesarija« št. 3023. (d) Posredujem bančne in posojilne vloge. Jos. Augustin, agentura bančnih poslov, Ljubljana, Aleksandrova 4. (d) Tihega družabnika s 30.000 Din za zidanja hotela — iščem. Istotam se proda parcela za zidanje vile Ponudbe pod »Sigurno naložen denar« št. 3082 na upr. »Slov.«, d Kako postaneš šofer ? Slovenec, trgovec 34 let star, dobro situ-iran, član velike firme in posestnik v Beogradu — želi zaradi ženitve spo znati gospodično, dobro gospodinjo, staro 25 do 30 let, z odgovarjajočo doto. Vere rimskokatoliške. Resne ponudbe sliko je poslati na Pu-blicitas, Beograd, poštni fah 60, pod šifro »Sreča«. v lepem kraju krške ravnine dobi upokojenec ali upokojenka. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3054. (č) št. 96., nasproti pošte, (s) кТЈ'.ММмГ Lokal v Kranju na najprometnejši točki, pripraven za pisarno ali obrt, takoj oddam. Deli-katesa Terčan. (n) S Slamičevo velikonočno šunko boste prav gotovo zadovoljni. V restavraciji so še vedno naj-izbranejša vina in vedno sveže pripravljena jedila. Cene zelo zmerne. Večstanovanjsko hišo v Ljubljani zamenjam za hišo v Kranju ali Kamniku. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vrednost 320.000« 3102. (p) Vogalno hišo enonadstropno, pet sob, dva kabineta, veranda zaprta, elektrika, vodovod, plin, pritikline, ograjen vrt. severovzhodna periferija, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »230/u« 3103. (p) Trgovino z mešanim blagom — na prometni točki Ljubljane, brez konkurence, oddam. . ,,..»,. , ,. Naslov v upravi »Sloven- P1, razgledni točki, blizu Enodružinska hiša sredi Maribora, se poceni proda. Červek, Taborska ulica 11. (p) Naprodaj dva orala njive in travnika pri Pesnici, ob glavni cesti. Gupfleitner, Delavska 19, Maribor. (p) Hiša z velikim vrtom in gospodarskim poslopjem, na le- ča« pod št. 2848. (n) V najem se odda lep travnik za košnjo v Mestnem logu. Poizve se Mirje 6. (n) V najem se da ali proda večja trgovina na zelo prometnem kraju. Kdor razpolaga s potrebnim kapitalom, ga v to trgovino naloži najugodneje, ker so podani vsi pogoji za trgovino na debelo, zlasti z mlinskimi pridelki. — Proda se tudi posestvo, pribl. 7 oralov, ležeče ob prometni cesti. Več se izve pri upravi lista pod št. 4036. Lokal opremljen za špecerijsko str«ko, se ugodno odda, eventuelno tudi z eno-sobnim stanovanjem. Točka dobra. Verovškova 56. šole na Pobrežju, se takoj poceni proda. Šolska ul. št. 10, Pobrežje, Maribor. Tridružinska hiša naprodaj v Rožni dolini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3107. (p) Parcelo 3000 m2, v Stožicah, lepa lega, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3104. (p) Mlin pri Mariboru bogata okolica, stalna voda, zelo aktivno podjetje, zaradi starosti naprodaj. Ponudbe pod »Lepa bodočnost« štev. 28?6 na upravo »Slovenca«. 3 krasne parcele ob Dunajski cesti proti Ježici — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2993. (p) Prima velikonočne gnjati (šunke) zavita pleča, kakor tudi vsakovrstno prekajeno meso po nizkih cenah nudi ANTON TAVČAR Maribor, Jurčičeva ul. 3 Naprodaj parcela in stara zidna opeka — v bližini sv. Jožefa v Ljubljani — na knjižice. Poizve se: Domobranska 23/11._(p) Trgovska hiša v fari ob državni cesti, na prometnem kraju, vpeljana, takoj naprodaj z zalogo in inventarjem. Za vse skupaj potrebno ca. 100.000 Din. Informacije daje Grims, trgovec, Stara cerkev pri Kočevju, p Parcela na Tyrševi cesti naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 2958. (p) Travnik tudi kot stavbna parcela, ob Tržaški cesti - naprodaj. Pleško Fr., Kožarje št. 34. (p) Štiristanovanjska hiša naprodaj. Elektrika, vodovod in vrt. Več se izve Primskovo štev. 112 pri Kranju. (p) Hišico z dvema sobama, njiva • blizu kolodvora, prodam na obroke. Pismene ponudbe na upravo »Slov.« Novo mesto. (p) Parcelo kupim v Mestnem logu. Ponudbe pod »Zadnja cena« št. 2994 na upravo »Slov.«, (p) Stavbna parcela lepa, ob glavni cesti pri Remizi, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2987. (p) Stavbna parcela 1000 m- naprodaj. Vprašati: Bitenc, Vižmarje 75. Nova hiša 3 enosobiia, 1 dvosobno, 1 trisobno stanovanje s pritiklinami. Vodovod in elektrika, parket, pralnica in drvarnice; 5 minut od tramvaja, naprodaj za 155 tisoč Din. - Naslov pove uprava »Slov.« 2982. (p) ! Hišo enodružinsko, prodam v Mengšu št. 170. (p) Ako se vpišeš v J. Če- Diskrcciia zajamčena, (ž) hovo šofer, šolo na Туг- ! М1.Ј„-:г ševi cesti 36 ki Ti pošlje ! Mladenič na zahtevo prospekt za- i 'epe preteklosti želi zna-stonj. (u) I "ia z gospodično v svrho i ženitve, ki ima trgovino ' mešanega blaga kjerkoli. Naslov pod šifro »24« št. 3060 na podružnico »S1.« Novo mesto. (ž) илтгг.га Hranilne knjižice in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov iemliemo do preklica zopet v račun A & E. Skaberne. Liubliana Irl Kmetje - dolžniki! Pri ureditvi Vaših dol-ških štofov, se išče. Po-' gov ste ali boste naleteli nudbe na upr. »Slovenca« j na razne ovire, vkljub te-pod »Dober postranski mu, da ste zaščiteni. — zaslužek« št. 3031. (b) Obračajte se za pomoč vselej na »Zaščito«, edi- Logar se sprejme za bregovito Enosobno stanovanje se odda. Gameljne 36, Št. Vid._(č) Sobo-kuhinjo oddam z aprilom. Cigler-jeva 35, Moste. (č) Dvosobno stanovanje poslikano, elektrika, nova tla, oddam z aprilom ali majem. Cerkvena ul. št. 2L_(č) Stavbna parcela 693 ma, v Celju, ugodno naprodaj. Elektrika in vodovod na parceli. Zelo lepa lega. Informacije: Ce lje, Gajeva ulica št. 11, Franjo Stupar. (č) Pozor, inserenti! Vabimo p. n. inserenle Dvosobno stanovanje naj pridejo v našo upravo po sledeče ponudbe (šifre): »Avto tapetnik«, Delavnico I Stavbna parcela in skladišče, z ali brez' v izmeri 1600 m3, ugodno stanovanja — oddam s 1. aprilom. (n) no zadrugo te vrste v Sloveniji, ki na zadružni z a gozdno posestvo v Sla- Podlagi urejuje voniji. Nastop po dogo-1 s v o j e člane tudi voru. Reflektanti z let- »»« po uredbi o nimi spričevali naj stavi- zaščiti kmeta, jo svoje ponudbe z na-! »z « * č 11 ■« . r e g. z a -vedbo zahtevkov na Pu- druga z ome j. ta-hlicitas, Zagreb, pod št. veso — Ljubljana, štva«, »Varno naloženih« 36 894. (b) Masaiykova 14/IL »Zanesljiva«, »Zanesljiv«. Kavcija 10.000«. »Izuči se kuhe in gospodinjstva«, »Dobri«, »Agilen«, »Dobri srci«. »Gladko nemško«, »Mirno živlienje«, -Kompenzacija«, »Plačam naprei«, »Plačam takoj«, »Pomlad«, »Priden«, »Poštenje«, »Gostilna«, »Samostojna moč«, »Gostilna«, »Berkl tehtnica«, »Takojšen nastop«, »Februar«, »Ugodna prilika«, »Veselje do vinogradni- Lep paviljon pripraven za vsako obrt, prodam. Cena nizka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3064. (n) Njiva 700 m' se odda v Stožicah v najem. Alojzija Strajnar — Ljubljana, Šmartinska cesta 15. (n) Posestva Prodam hišo pri Ljubljani, tri sobe, ku-blizu cerkve sv. Petra ali hinja, klet, vrt, za»60.000 Srca Jezusovega, iščem. -1 Din. Dam tudi v najem. Ponudbe na upravo »SI.«; Ponudbe na upravo »Slo-pod »Sama« št. 2939. (c) j venca« pod »Okolica« št. --7-I-Г i 3099. (p) Dvosobno stanovanje-- oddam za april. Vprašati | Stavbno parcelo Vodovodna 26. (č) , blizu tramvaja kupim — kjerkoli. Ponudite velikost, lego in ceno na parketirano. po nizki ce- upravo »Slovenca« pod ni oddam. Staretova 31, »Tramvaj« št. 3101. (p) Trnovo. (s) Prazno sobo Petstanovanjska hiša Soba z 2 posteljama nova г vei^m vrlom za oddam po nizki ceni v ugodno ceno naprodaj naprodaj. Parcela se nahaja v bližini Škofje Loke ob avto-progi Škofja Loka —Železniki ter v bližini Sore Selščice. Več se izve pri: Žagar Anton, Stara Loka 63, p. Škofja Loka. (p) Nova hiša tristanovanjska, visoko-pritlična, tik Ljubljane, elektrika, vodovod, par keti, kopalnica, vse moderno izdelano, naprodaj, oziroma se oddajo stanovanja. Vselitev takoj. — Mišvelj, Ljubljanska 37, Moste. (p) Stavbne parcele za hranilne knjižice, bližini postaje Št. Vid— Vižmarje, naprodaj. Torej ugodna prilika. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 3046. (p) Zg. Šiški, »Pri Kamen"1 Vprašati: Prešernova 9, mizi«. (s) Tezno-Maribor. (p) št. 2249. Denar naložite najbolj varno, ako kupite stavbne parcele na le pem, mirnem kraju v ne posredni bližini mesta. — Vse ugodnosti: vodovod, elektrika, plin, tramvaj. Plačate lahko s hranilno knjižico Ljudske posojilnice. Kje — izveste upravi »Slovenca« pod Gostilničarji in mesarji pozor! Hiša v Kozjem z dobro vpeljano gostilno in mesarijo, 36 johov zemljišča, poceni naprodaj. — Kuželj._(p) Parcela v Karlovskem predmestju, stara strešna opeka (bobrovec), železna Wert-keim blagajna in slamo-reznica, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3040. (p) Hiša štiristanovanjska, visoko-pritlična, naprodaj za ceno 60.000 Din. Jarše 64, Sv. Križ pri Ljubljani, p Parcela 500 m=, na Kodeljevem • naprodaj. Gramoz v zemlji. Koman, Poljanska 13. Večja parcela tudi na večkratne mesečne obroke poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3033._(o) Hiša na Gllncah par minut od tramvaja, s čistim letnim donosom 16.000 Din, s čimer se lahko preživlja ena družina — se proda za Din 150 000 ali pa zamenja za hišo v Ljubljani ali drugem prometnem kraju. -Ponudbe na upravo »S1.« pod »Izredna prilika« št. "032. (p) Krasna parcela solnčna, naprodaj v Rožni dolini cesta X. Vprašati: Rožman, Beethovno-lp) va iL 9. (p) Kmetsko posestvo v kočevskem okraju za rejo 16—20 glav živine, z lepim sadonosnikom, rodovitna zemlja, gozdovi itd., se proda tudi za knp-žice solidnega zavoda. — Ponudbe pod šifro »G. M. 3008«.____IPl Poceni naprodaj zaradi smrtnega slučaja: Enonadslropna hiša z gospodarskim poslopjem, ca. 22 johov posestva in gozda ob glavni cesti pri Rajhenburgu in enodružinska hišica z gozdno parcelo in malim posestvom v Rajhenburgu. Informacije daje M. Pre-sker, Rajhenhurg._(p) Kupim hišico s sadnim vrtom, v bližini kolodvora. Lastnik lahko stanovanje obdrži. Ponudbe s ceno na upr. »Slov.« pod »Solnčna lega« 2947. Posestvo z njivami, gozdi, senoželi, prodam. - Simon Kunčič, Bohinjska Bela 27. Cena po dogovoru._ (p) Posestvo najraje na Dolenjskem — vzamem v nalem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2950._(P) Hišico dvostanovanjsko, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2942._(p) Enonadstropna hiša z vrtom, ob Zaloški cesti, se proda. Ponudbe z navedbo naslova na upravo »Slov.« pod »Prevzem hi-poteke« št. 2927. (p) Posestvo v Kožarjih - naprodaj. — Stanko Zdešar, Kožarje U. 39 pri Viču. (p) Denar najboljše naložite, če kupite novo hišo, masivno zgrajeno, več stanovanj, tik mesta, donos 8"«. — Informacije daje: Rustia, Celje, Dečkov trg. (p) Hišo z velikim vrtom prodam do 1. aprila blizu postaie Stara cerkev. Cena primerna. Pesti Ivan, Slara cerkev pri Kočevju. (p) Parcele prodam. Naslov: Sv. Petra cesta št. 46. (p) Parcelo (2 ha) (gozd in njiva) - utfodno proda Drnovšek, Zlebe-Medvode. (p) Radijski naročniki! Naročajte se na tednik »Radio Ljubljana« ki je neodvisno glasilo poslušalcev naše postaje. iRadio Ljubljana« se že pet let bori le za napredek naše radiofonije! Da se pri naročilu izognete ev. zamenjavi, Vas prosimo, da posebno pazile na naš točni naslov, ki ie: Uprava tednika: »Radio Ljubljana«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. (r) Kako i/gledala 2 nlavi pred uronho pr-parnU za forniiritiir iiSes „KCCl OOOR" tuli Rlavi .4 mintit pomete po iieopažeui iti povsim cnoblav-i' uporabi t-Vctodi.ra Ust-di in reš oilliivoit zajamčena. Ciarnilura Oin MT—OriRl-nate Schrodrr Sclienk« razpi-Sitja >Oninia<, oddelek F 4, 7aKrch, Guiidnliteva H/i. Poštnina pri plačilu v naprej Din ti"-, pri povzetju Din 12 - Pohištvo moderno (orehove korenine), iz trdega in mehkega lesa ter kuhinjske oprave, dobite po znižanih cenah pri Andlovic, Komenskega ulica 34. (š) Noto spalnico orehovo, pleskano, poceni prodam. Rihar Jože, mizar. Žlebe 18, p. Medvode. (š) Poslovni prostori lepi, se oddaio. Poizve se v trgovini Erjavec, Wol-fova ulica 12, (p) V Celju v bližini sv. Jožefa - se proda enodružinska vila s 6 sobami. - Ponudhe na podružnico »S1.« v Celju pod šifro »Solnce« 2975. Lepe bukove hlode kupi takoj parna žaga Marlinec, Škofljica. Pla čilo takoj. (k) Srebrne krone staro zlato in stebro ku-puie RAFINERIJA DRA GIH KOVIN - Liubltaoa. Ilirska olica 36, vbod t Vidovdanske ceste ori gostilni Možina Stare tračnice poljske železnice (Feld-bahnsehinen) — kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2964. 2 Z (k) Vsakovr&too Žaganje bukovo in ielovo, tovor-jeno na vagon, se želi stalno oddajati. Vprašanja na upravo Slovenca« pod št. 2783. Model za cementne cevi, dobro ohranjen, notranji premer 1 m, za vodnjake, kupi Vanovšek Franc, p. Mi-slinje. (k) Koncertne citre dobre, kupim. Event. tudi note Ponudbe na upravo Slov.« pod »Citre« 2951. I Auto-mofor i Med dobre kakovosti kupim večjo količino. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pristen« št. 2959. k Bukov gozd kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Gotovina« št. 3079. (k) шш\ Radio aparat gramofonom moderen, nov, prodam — V račun vzamem knjižico Ljubljanske Kreditne banke. Ponudbe pod »Priključek« št. 2957 na upravo »Slovenca«. (i) »ШРПЈЕ DO nai višjih cenah ĆERNE, luvelir. Liuhliana, VVolfova ulica IL i. Kupim močno stiskalnico (Spin-gel ali Exenderpresse) v dobrem stanju in po zmerni ceni Požar Franc, Dravlje 66. (k) je priznano najboljši! Dobite ga na male obroke pri: MATIJA VAHTAR, Philips-zastopslvo Novo mesto. Klavirje planine prvovrstnih inozemskih znamk nudi tiai-ceneie. tudi na obroke Uglašuie in popravila M u z i k a , Liubliana Sv Petra cesta 40 Igi Poltovorni avto skoraj nov, 430 nizki ceni naprodaj. Naslov v upr, »Slov.« pod št 3058. (f) Osebni avto izpod 1000 kg, plačano takso, v brezhibnem stanju in z novo pnevmatiko, se proda, tudi za knjižice solidnega zavoda. Ponudbe pod »I. R. M. 3007«. (f) Avto sedežni, odprt, prodam tudi na hranilno knjižico. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2918. (f) Majhen avto »Opel« leža 700 kg, 4 sedežni, malo vožen, nove gume -sc proda. Nasiov v upravi »Slov.« pod št. 2952. (f) Lastniki Puch motornih koles: dele za Pucha dobite najhitreje in najceneje povzetno. Pišite Erjavec, Puch, zastopnik, Stična._(1) Več umivalnikov rabljenih, se proda v hotelu »Balkan«, Sv. Petra št. 25,_(1) Kozolec 5 oken (štantov), s plaščem, v dobrem stanju, naprodaj. Podmilščakova ul. 4-1. (1) Semenskega ovsa 40 mernikov — prodam. Mervar Franja, Vič 21. 1 Valilna jajca črnih orpington kokoši -naprodaj. Tyrševa c. 8, Ljubljana. (I) Motorno kolo Terrot 350 cnr', prodam za 3000 Din. Jernej Jeraj, Zapo-ge, Smlednik. (f) Motor »F. N.« 350 cm1, »Pigout« 250 m», ter »Vanderer« z Sax mo-ter »Vanderer« s Sax motorjem, prodam. Prvega cena 3500 Din, drugega 4000 Din, tretjega 2500 D. Naslov v upr. »S1.« pod št. 2874. (f) Dva Puch motorja model 1933, 6 HP, 250 cm1, zelo ugodno prodam. Eden nov, drugi vožen 2000 km; zadnji ohranjen kakor nov — Puch, zastopnik Erjavec, Stična, f Tovorni avto Chevrolet, eno in pol tone, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 3085, (f) Priložnostni nakup! Odprt potniški avto, v brezhibnem stanju, z novo pneumatiko — poceni naprodaj. Ralph Lippitt, grad Turnis pri Pluju. (f) Mlekarna na prometnem kraju v centru Ljubljane, zaradi bolezni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pr ' št. 2939. (I) VELIKO IZBIRO Moško perilo Din 21'— oksford srajca Din 26'— platnena srajca s cefir prsi Din 38'— pike srajca Din 45 — touring srajca Din 19'— spodnje hlače dolge Din 20'— spodnje hlače kratke Din 65'- spalna srajca pri Jf*r TO0VSKI00M ^ joш _»mu A (M .ODI C V Ш1А ША' tn 08LEK. Celje št. IS Veliki ilustrirani cenik zastonj. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. IIHIIII angleških, čeških in drugih štofov. žen sko in mo«ko blago za pomlad Vam nudi po nizkih cenah Naprodaj vodna moč z večjim zidanim poslopjem, — Naslov v upravi »Slovenca« št. 2857. (1) Izredna prilika! Večletno robidno grmičevje za živo mejo, nekaj tisoč komadov — poceni naprodaj. Pojasnila daje; E. Seitz, Maribor, Čopova ulica 3. (1) mamam Vrtnice v najnovejših barvah, visoke in nizke marelice, naprodaj., Brecelnik Ivan, Velika čolnarska ul. 21. J M. GA3ŠEK MARIBOR, Glavni rg 1 Salonski gramofon 50 plošč, divan, majhna kuhinjska kredenca, miza — dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2990. (1) Na javni dražbi ugodno naprodaj 2 konja in kočija, radio aparat, dne 22. III. 1934, ob 14, Dol. Lendava, Glavna ulica 52. (1) 1000 kg sena 1000 kg pšenične slame prodam ali zamenjam za krompir. Čarman, Stožice št 2, p. Ježica. (1) Abonente na dobro hrano — obed г juho, mesom in 2 pri-kuhi 6 Din, mesna večerja 5 Din; pri celodnevnem abonentu s kruhom 10.— Din. Gostilna »Pri Kame-nlti mizi«, Zg. Šiška. (r) Radi opustitve trgovine oddam koncesijo i mešanim blagom. Ponudbe na upravo »Slov,« pod »Ljubljanska okolica — Koncesija« št. 3063. (r Zlato, srebro, platin po najvišjih dnevnih cenah Mariborska Aiinerija stata. Oroznova ul. 8. odn. tvor skladišča izredno porini n. pr.: \ ini i m- ... (iti Oin Manil'dine . „ „ !*•">'• Oitare..... „ 138*' Itiione hai-iiuinikr ., «!(•- Hroma'K-ne liani outke Havajske Kitur« i.i.d. Zulnevaite tire г p I a <■ u i (EN1K: khkeuherold MARIBCR it.lOi. j Tvornica Ivan Kacin, Auto Kabriolet štirisedežna limuzina, svetovne znamke, tovarniško nov, poraha 10 lilrov na «• 1C0 km, prodam po zelo Hfc3«%JC ugodni ceni event. tudi proti hranilnim knjižiesm. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stedljiv« št. 3109. (f) OblSc4io našo razstavo OTROŠKIM VOZIČKOV Celovška e. 26. Ljubljana VII KUCLEK & CO. tovarnH o rošklli vozičkov. Odprodaja pletenin lastnega izdelka, po znižani ceni. TOMA7.IČ, MARIBOR, Ulica 10. oktobra št. 4. JI« Hranilne knjižice in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana, (r) Nogavice, rokavice ш pletenine Vam nudi v veliki izbiri uaiufiodneie in naiceneie tvrdka Kari Preloa, Liubhana Židovska ulica ш Stari tra (11 Telefon 3934. Premog drva, karbopakete, nudi Slovša, Koleziiska 19 (I) večjo Prodam množino gonilnih Si«o. čehano kg Din 2i"-Pol puh bel kg Oin 95-Puh sivi II. kg Oin 100'-Puh ild I. kg Шп ItS -Puh bel. naj-fintlši kg Dln'220-- Vse kemično oililllio Eksportra hiša .Luna', Maribor Kupim voz dobre vrtne zemlje. Ing. Stebi, Aleksandrova št. 4. (k) Štedilnik Domžale, izdeluje harmo- ' jermen raznih širin. Franc _ "■ , r-,. . . ! r> n____II- £.£. m nije od 2000 Din, pianine Požar, Dravlje 66, po 10.000 Din. orgle po 7000 Din od registra. Prospekti samo iz cina Ugla- šenje in poprava z garan- ' naprodaj. Vorašati: cijo, tud1 na delna odpla-i čila. Stara glasbila se za-dobro ohranjen - kupim, menjajo Izposojevalnica Ambrožič, Celovška cesla klavirjev in harmonijev, št. 247. (ki Zahtevajte ilustr. cenik, g Natečaj za osnutek lepaka zn letošnji „Mariborski teden" Uprava »Mariborskega tedna« razipisuije natečaj za osnutek lepaka za letošnji »Mariborski teden«, ki bo trajal od 4. do 15. avgusta 1934. Osnutki morajo biti pi edložcni v naravni velikosti l j, 63 X 95 in v barvah, prikladnih za tisk (največ 7 barv). Na.pvs na lepaku naj sc glasi: »Mariborski teden 4. do 15. avgusta 1934. z opombo spodaj: 50% po-pusta na železnicah od 1. do 21. 8. 1934. Črke besedila n.orajo biti dobro čitljive. Vsak konkurent se lahko udeleži tečaja s poljubnim številom osnutkov.' Razpisane so sledeče nagrade: I. nagrada Din 1000 — H. nagrada Din 500.— III. nagrada Din 250,— IV. nagrada Din 250.— Nalrčajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 20 aprila t. I. opoldne Upravi »Mariborskega tedna«, Maribor, Aleksandrova cesta št. 35. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. Razsodišče tvorijo: gg. dr. Franjo Lipold, predsednik M. T. in načelnik mest* Maribora, Henrik Saboty, industrijalec, Maribor, ing. arli. Joža Jelencc, Maribor, Jos. 1. Loos, ravnatelj tujsko proni. zveze, ing. arh. Saša Dev, Maribor. Vsi nagrajeni osnulki preidejo v last »Mariborskega ledna«; osnutek, •cenjen s prvo nagrado, bo izvršen. N ena graj ene in neodkuptjene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 1. in 15. majem 1934, sicer zapadejo v last »Mariborskega ledna . Vsi osnutki bodo razstavljeni tudi širšemu občinstvu. Maribor, dnu 15, marca 1934. Sladka pesa za živino, večja množina, Gostilna Pirnat, Vič. II) Sadna drevesa visoko- in nizkodebelne iablane in hruške, češplie, črešnic. višnie. breskve, marelice, agras in ribez, zaiamčena rodovitnost -dobite pri K tn e t i i s k i družbi v Ljtibliani — Novi trii 3 — Zahtevale cenik. lil Potenovko slanike in sardine, zajamčeno kaljiva semena, trsne škarje, razno železnino kupujte pri JOS. JAGODIC, Celje Glavni trg, Gubčeva ulica Otroške vozičke in igračne šivalne stroje, kolesa — kupite najugodneje pri S. Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4. (i) Jana pomaranče sladke in sočne, prvovrstni kakovosti prodata GOSPODARSKA ZVEZA Liubhana. Tvrševa cesta. Manufaktiiro po nizki ceni in v veliki izbiri Vam nudi OBLAČILNO ZA SLOVENIJO Ljubljana, Tyrševa 24 (v hiši Gospodar rveze) Prodaja tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze Ljubljana. Švicarska koza mlada, naprodaj Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2985._(1| 2 moški kolesi dobro ohranjeni, prodam. Janko Demšar, Vižmarje št. 87._(I) Cisti čebelnl vosek naprodaj. — L. Noušak, Bos. Dubica. 0 Efekt« o- motorii novi in rabljeni za vse napeto-ti vedno v veliki izreri na prodaj. Lastna delavnica za previjanje m popravljanje dynani, auto dynem eleklro-m itoriev ter vseh e eklr aparatov FRANJO PERČINL1C eletro-pod jetje Ljubljana, Gosposvetska 1(1 telefon S>8-7t Premog, drva, koks prodaia Vinko Podobnik. Tržaška cesta štev. 16 Telefon 33-13. Mesarji-izvozničarji! Stroj za izdelavo ledu (Eisinas l ine u. Kiihlanla-ge) z električnim motor jem, še nov, prodam za polovično ceno. — Isto tan se dobijo zeio dobra bela in rdeča vina. Anton Slik, trgovec, Gornja Radgona. (1) 1ШШ KLET V I ima garantirano originalna vina po konkurenčnih cenah. 3 panje čebel »A. Ž.« prodam; in še Iri prazne Kovčki, ročne torbice, listnice, denarnice, nahrbtniki, gamaše v veliki izbiri pri Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova 13. SEMENSKI OVES debelozrnati iečmenovec, švedskega izvora, zajamčeno kaljiv, nudi najcenejše, dokler kaj zaloge tvrdka A. VOLK Ljubljana, Resljeva c. 24 Vina stara in nova, v večini rdeča, dobrih kvalitet, in pristno slivovko nudi v poljubnih ko'ičinah Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu. (I) Zastonj Karbo paketi se ne dobe nikjer, vendar naiboliSe. ' najhitreje ste postrežem j pri tvrdki Vclepič, Liub- j _______, liana, Jerneja 25. Tvrdka panje z vso opremo in nujj Puh. bel 1. Din, ouu, dpI hO Din fol puli, bel primn 75 Din, 1. 70 Din 11 SO DLn, not iv I 32 Din, p Isiv 11. 25 Din. uii!-n-pnst. Vznrcl bfczptaCnu. Zahtevajte cenik. Adolf \V o 1 k e n s t e i n izvoz perja - konoplja Hunaveka banovina Pri neplačilu 300 Din dobite krožni plelil. stroj za izdelovanje nogavic na svojem domu. Ostanek plačate v malih mesečnih obrokih. Panudbe nasloviti na' Perssons, Ljubljana. poštni predal 307. Peki in trgovci, pozor Celiska tovarna kvasa in slada nudi po konkurenčni ceni najboljši kvas, prima slad in sladno moko. (1) Železno posteljo mizo, stole, poceni pro" dam. Šentoeterska vojašnica, pritličje 8. (1) Seno prvovrstno, 2000 kg, proda Seršen Miha, Loka pri Mengšu št. 91. (1) Bizeljčana lasten pridelek 1932/1933 proda Oskar Černelč — Celje, Cankarjeva ulica št. 11. (H Perzijsko preprogo lepo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3106. (I) ČEVLJI ročno delo. Zaloga z 1(1% popusta da Krois - Koroška cesta 14 Priložnostni nakup za lovce! — 16 kal. Hara-merle, tvrdke Joh. Sprin-ger, Dunaj, — Holland-Schlosser, z angleškim kopitom, v brezhibnem staniu - za 2201 Din. Na ogled pri Blaha, Ve-t.rinjska ulica 30 I., Maribor od 9 do lt in od 1 do 3._(1) ŽAGE remseheiddie, izberete tudi na knjižice najceneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Zahtevajte ponudbe! (1) Damske klobuke vseh vrst izdeluje in preoblikuje na moderne fa-zone najhitreje in po ugodni сепч modistinja Slabina Marija, Gosposka ulica 5.._(I) Mojstrica kozmetike Slava Gril, Bcethownova št. 15 — neguje po najmodernejši metodi in se priporoča cenjenemu občinstvu. (t) Splošno krovstvo obstoječe 32 let, se priporoča. — Ivan Križnar, Ljubljana, Hrenova ul. 9. Sa Din 1500 - dobavim praktičen eourh pol i 11 ni n U-s la tapetniško delo. — Tak cenen nakup Vatn je inosoč le. če naročite kompletno in direktno pri tu|ielniški tvrdki Rudolf Sever, Marijin trg 2 Največja izbora blaga /r pohištvo. satovjem. Vrščaj, Rajhen-burg. (I) Pletilni stroj 8 60 skoraj nov, poceni naprodaj. Parzer, Ljubljana, Trnovski pristan 14. |l) Žage, sekire, pile lopale, razno gospodarsko orodje, poceni priporoča i Zeleznina Koulny, Medvedova 23. prvovrsten premog, koks, drva, kolobarje po najugodnejših cenah. Te-lefon 27-08._jI) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolifa v L|ubt|ani Šiška,. ** pt»poroča bledim (I) , slabotnim osebam. VATO v tablah in za odeje — jireden narečne za Vašo potrebo — zahteva te moje vzorce in cenik. flrbeiter-Maribor Gostilna dobro idoča, 30 minul iz Maribora naprodaj. Izlet-na točka. Rebernik, Studenci pri Mariboru, Aleksandrova ulica 33. (I) Rozine jedrca Kavo, čaj — semena, železnino — kupile ugodno pri JOS. JAGODIC, Celje, Glavni trg, Gubčeva ul. Panštedilnik novo knjižno omaro s knjigami, prodani. Napoleonov trg i, pritličje, de-sn9, od 9 do 11._(I) Dobro vino staro in novo, belo in črno, proda po ugodni ceni Janko Meslinšek,' vinogradnik, poštno ležeče Prislava-kolodvor, Mc-stinje. (1) Več vodnih turbin različnih iakosti, zelo dobro ohranjenih, po nizki tnpitr nairrnrj* pn i»r,iki ceni prodam. Vprašanja i \ VO| K. I Jt BI JANA na upravo Siovenca • I Veleirnotiea • Utoni, pod »Turbina« 3096. (I) Kesijcta ce»i« i*. Modroce postellne mreže, železne tložliive pottelie otoma-nc divane tn tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trij IX Ugodni n e U o p morske trave. žime. cvilha za modroce m blaga ra prevleke pohišt»a Staro železnino litino, vsakovrstne kovine, rabljene stroje — kupuje in prodaja Gustinčič, Maribor, Tattenbachova št. 14. Oves m koruzo Vel. 19-22 Vrsta 5860-00 Za Vaše malčke. Lahek čeveljček iz mehkega boksa v raznih barvnih kombinacijah. Vei. 23-26 Din 49—. 49.- Vel. 19-26 Vrsta 5851-28 Okusno okrašen lakast čeveljček za Vaše najdražje. isti model iz rjavega boksa. 49.- Vel. 27-34 Vrsta 3222-02 Močan polčevelj za šolsko mladino z okrašenim jezikom. Gumiiast podplat jamči za dolgotrajnost. VeL 35-38. Din 69'-. 69.- Vel 27-34 Vrsta 5842-47 Lepi in okusno kombinirani čeveljčki iz laka ali rjavega boksa. 79.- Vrsta 1645-05 Enostaven to a okusen čeveljček iz črnega ali rjavegu boksa z visoko a,i n zko peto. Lakast Din 99--. Vrsta 1845-53 Za lepe so nčne dni baržunast č ve.jček kombiniran z lakom. Brez kombinacije iz astina ah baržuna Din 49'—. Vrsta 9805-07 Vedno moderen in vedno eleganten enoslaven čeveljček iz prvovrstnega laka. Isti z nizko peto. 99.- Vrsta 5605-91 Pom'adni čeveljček iz rjavega boksj s kombinacijo kačjega usnja. Isti model tudi v laku. 129.- Vrsta 5875-40 E'egantni lakasti ali ševro čevel.čki z okusno kombinacijo kačjega usnia. 129.- Vrata 5805-63 Eleganten čeveljček za pomlad. Lakast ali iz ševroa z jako okusnim okrasom. Velikonočno ^fC^Si^i J® Za praznik veselja se olepšajte z novo obutvijo. Sedaj Vam lahko stro-kovnjaško in vestno postrežemo. Ne čakajte do zadnjih dni, izberite si obutev, dokler imamo veliko izbiro. Vel. 27-34 Vrsta 45612-27 Na praktičnejši in najcenejši čeveli za vsako igro in za vsak šport. Za mal denar bo Vaša deca obvarovana raznih poškodb. Vel 27-34 Vrsta 3162-00 Za dečke, ki nikdar ne mirujejo, evo dobrih visokih čevljev iz močnega mastnega usnja, s trpežnim gumijastim podplatom. Vel. 35-38 Din 59-—. Vrsta 2945-11 Čevelj za vsako priliko iz črnega ali rjavega bo sa z usnjenim podplatom in peto. Za nedeljo in praznik iz laka Din 99'—. Vrsta 4625-55 Za izlete potrebujete take čevlje udobne oblike in širokih pet. Iz prima telečjega boksa, črne ali rjave. Vrsta 1845-32 Udoben čeveljček iz laka ali rjavega boksa z okrasom iz kačje kože. Vrsta 2927-71 Lahek čevelj, izdelan v obliki sandal s kromo-vim podplatom. Za tople dni nanadomestljiv. 79.- Vrsta 1137-27 Za solnčne dni evo elegantnih čevljev iz platna, kombinirani z lakom ali rjavim usnjem. Vrsta 1937-22 Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni. Vrsta 1637-21 Eleganten polčevelj iz najfinejšega telečjega boksa v črni ali rjavi barvi z usnjenim podplatom. Lakast Din 149'—, Negujte svojo obutev z našo kremo. Škatlja stane Din 4*— Vrsta 1977-22 Visok čevelj iz močnega boksa z gumijastim podplatom, elegantne polšiljaste oblike. Z usnjenim podplatom Din 129'—. Vrsta 3945-05 Praktičen in udoben čeveli za gospodinje. Iz dobrega telečjega boksa s prožnim gumijastim podplatom Vrsta 875-76 Krasne opanke, okusno I ombinirane v raznih barvah. Zračne in udobne. Vrsta 1637-26 Pomladanska moda. Okusno okrašen polčevelj iz telečiega boksa, črn ali rjav. Posebno primeren k športni obleki. Vrsta 1237-27 Čevlji elegantnega gospoda za izprehod. Lakasti kombinirani s semišem ali mat-toksom, Ženske nogavice: Najfinejše svilene Din 29 -Moške svilene Din 19 -Ia flor Din 19'- Iz sukanca Din 15'-Štrapacne flor Din 9'- Moške nogavice: Bomba žaste Din 5'-Strapacne pol- svilene Din 7'-Iz sukanca z vzorci Din 10- Modne flor Din 15'- Vrsta 2345-13 Okusen čeveljček za izprehod iz semiša z usnjeno kombinacijo. V t rni ali rjavi barvi. Vrsta 1805-60 Novi pomladni model. Iz laka ■/ okrasom iz kuščarjeve kože. Iz rjavega ševroa Din 12У'—. Vrsta 1375-88 Za pomladanske izprehode. Eleganten čeveli iz semiša kombiniran z usnjem. Črn ali rjav. Vrsta 0167-00 Za delo in štrapac so najboljši čevlji iz mastnega kraviega usnja z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Ženski Din 69—. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei. Izdajatelj. Ivan 1(ико»ее Urednik Lojze tioluhift.