jtev. 283. o Ljubljani, o sredo, dne 9. decembra 1908. Velja po poŠti: ss celo leto naprej K 26'— ga pol leta „ „ 13'— u četrt leta „ „ 6-50 ca en mesec „ „ 2-20 V upravnlštvu: ca celo leto naprej K 22.40 ia pol leta j ia Četrt leta i ca en mesec 11.20 5.60 1.90 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h,, SLOVENEC Leto XXXVI. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... !1 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ^ 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Usak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez ■ dvorISČe nad tiskarno). — Rokopisi se 3|i vračajo; nefrankirana pisma sc nc sprejemajo. (JrcdnlSkega telefona itev. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino/ 'nserate In reklamacije. UpravnISkcga telefona Stev. 188. Volivci! Dne 14. grudna se vršijo volitve v deželni zbor iz splošne skupine. Na podlagi sklepov zaupnikov na shodu dne lb. nov. priporoča Slovenska Ljudska Stranka sledeče kandidate: 1. Za sodna okraja Kranj in Škofjaloka: Evgen Jarc, c. br. profesor v Ljubljani. 2. Za sodne okraje Litija, Radeče, lfišnjagora i Dr. Ivan Zaje, zdravnik v Ljubljani. 3. Za ljubljansko okolico : Miha Dimnik, kmet v Jaršah oh Savi št. 6. 4. Za sodne okraje Kočevje, Ribnica, Velike Lašče, Žužemberk: Dr. Vladislav Pegan, advokat v Ljubljani. 5. Za sodne okraje Ilirska Bistrica, Lož, Postojna, Vipava : Jernej Ravnikar, nadučitelj v Trnovem. 6. Za sodna okraja Kamnik in Brdo: Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku. 7. Za sodne okraje Kranjskagora, Radoljica, Tržič: Janez Piber, župnik v Bohinjski Bistrici. 8. Za sodne okraje Kostanjevica, Krško, Mokronog, Trebnje: Janez Hladnik, župnik na Trebelnem. 9. Za sodne okraje Črnomelj, Metlika, Novo Mesto: Martin Matjašič, župan v ltosalnicali. 10. Za sodne okraje Cirknica, Idrija, Logatec, Vrhnika: Anton Kohi, posestnik in trgovec na Bregu pri Borovnici. Volivci S. L. S! Volite sogiasno te može, za katere so se slovesno izrekli zaupniki naše strinke in katere Vam se zavestjo priporočamo, da so vredni Vašega in našega zaupanja. Pri teh volitvah se gre za to, da Slovenska Ljudska Stranka pridobi trdno večino v deželnem zboru, in s tem zadobi možnost izvajati svoj ljudski program v okviru deželne zakonodaje in uprave tekom prihodnjih pet let. Na Vas je, častiti volivci S. L. S., da se to zgodi: odvisno je le od Vaše zavednosti in edinosti! Tedaj dne 14. tekočega meseca vsi na volišče in vsi kot eden mož oddajte glasove za izkušene, značajne može, ki Vam jih priporočamo. V LJubljani, dne 7. grudna 1908. Z Bogom za ljudstvo! Osredni volivni odbor S. L. S. Dr. Ivan Susteršič, načelnik. Naši shodi. V nedeljo popoldne se je izvršil im poza nt en volivni shod S. L S. v Radečah pri Zidanem mostu. Oh ogromni udeležbi volivcev S. L. S. so govorili državni poslanec Povše, dež. poslanec župan Košak ter'kandidat S. L. S. dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljubljani. Ciosp. Povše je -povdarjal pomen in namen kmečkih zvez ter o položaju v državnem ziboru, g. Košak je poročal o delovanju dež. zbora, 'kandidat dr. Zajec pa je v ognjevitih besedah razvil program, po'katerem hoče vztrajno in odločno delati za prospeh dežele v jezikovnem, gospodarskem ter v kulturnem oziru. Izvajanja gospoda kandidata so volivci z velikim navdušenjem odobravali ter 'kandidaturo soglasno odobrili. Sodni okraj Radeče bo 1-4. decembra soglasno volil kandidata S. L. S., ki jc: dr. Ivan Zajec, z d r a v n i 'k v L j u b I j a n i. Po vol i v nem shodu je bil ustanovni občni zbor K. Z. za radeški okraj, na katerem ic bil izvoljen odbor. Vsi navzoči kmetic so takoj pristopili v zvezo. V Preddvoru je bil v nedeljo (t. t. m. po nauku v dvorani Izobraževalnega društva« volivcu shod pod predsedstvom domačega g. župnika. Okrog 200 navzo- čih volivcev je odobrilo enoglasno izvajanja kandidata prof. Jarc a. Izrazile so se tudi razne želje glede lovske postave, pašnih pravic i. dr. Na Češnjici pri Železnikih jc bil v torek popoldne v prostorih »Zadružnega doma« velik shod, na katerega je prihitelo nad 200 mož. Govora poslanca Demšarja m 'kandidata prof. Jarc a so volivci sprejeli z navdušeno pohvalo in na predlog župnika Rožnika izrekli poslancem S. L. S. enoglasno zahvalo, da so priborili volivno reformo. V Sla vini se je dne 8. decembra po maši predstavil gospod nadučitelj Jernej Ravnikar kot kandidat S. L. S. V lepili besedah je razložil svoj program. Z veseljem človelk sliši take lepe besede iz ust učitelja. Kandidatura jc bila soglasno siprejeta. Shod »Kmečke zveze« za okraj Mokronog sc je vršil v 'nedeljo, 0. t. m. v Laknicu pri Dolcnšku. Natlačeni prostori so pričali, da se naš kmet zanima za politiko. da vstaja in hoče tudi govoriti. Splošen »živio« je zadonel, ko se je proglasila kandidatura g. župnika Hlaidnika, le eden se je ustavljal, »ne bom ga volil nc. čc bo ta poslanec, bo šnops še dražji! Zivio naš vrli prihodnji poslanec, naj dela da bo vsak liter žganja veljal 100 K, potem bomo srečnejši! Kandidat za ljubljansko okolico Miha I) i in n i k, kmet iz Jarš h. št. 6, je priredil včeraj dva shoda. Dopoldne ob pol 11. uri je imel shod na Viču v »Katol. izobraževalnem društvu«. Najprvo je govoril dr. Rožič, tajnik S. L. S., ter razložil pomen kmečkih zvez. Pojasnil je tudi zbranim možem volivcem, zakaj je »Narodna zveza« v opoziciji v drž. zboru. Kandidat kmet Miha Dimnik je razvil jasno svoj program in vsi navzoči, razun par socialnih demokratov, so z navdušenjem sprejeli kandidaturo Miha Dimnika. Na shod je prišlo tudi nekaj socialnih demokratov, ki pas svojimi neumestnimi opazkami niso ničesar opravili in so se samo blamirali. Na Dobrovi jc bil shod popoldne ob treh v župnišču. Govoril je kandidat kmet Miha Dimnik in dr. Rožič. Govor kakor tudi kandidatura Miha Dimnika je bila enoglasno sprejeta. Tudi na Dobrovi se je ujedal en rdečkar«, pa je slabo naletel. Občni zbor »Kmečke zveze« za vipavsko dolino se je vršil preteklo nedeljo. Otvoril je zbor zvezin načelnik dež. poslanec Ivan Lavrenčič, ki je predstavil volivcem kandidata za bodoče dcželnozbor-ske volitve g. nadučitelja Ravnikarja. G. nadučitelj Ravnikar je med živahnim odo- bravanjem govoril zlasti o potrebah vipavske doline in kako je mogoče tem potrebam ugoditi. Kandidatura g. Ravnikarja se je soglasno sprejela. Deželni poslanec Lavrenčič je govoril podrobnejše o vipavski vinski krizi. Vina je preveč, a denarja premalo! Nujno je potreba, da dobi vipavska vinarska zadruga zanesljivega potovalea. Upa, da se bo tem razmeram odpomoglo, ker se je doseglo, da se bo odprla v Ljubljani vinska klet vipavske vinarske zadruge ter se bo vipavsko vino na ta način lažje razpečavalo. — Pri volitvi odbora je bil soglasno z navdušenjem zopet voljen načelnik dež. poslanec g. I. Lavrenčič. - Koncem občnega zbora je govoril še h". Puc, član predsedstva Z. T. O. v LJubljani o potrebi telovadbe in mladinske organizacije. Povdarjal je, da jc dolžnost kmetov samih, da pospešujejo mladetiiško organizacijo, kajti ako bo slovenski kmečki mladenič dovolj izobražen, dovolj sposoben prevzeti kdaj umno gospodarstvo, potem jc gotovo, da bo obstanek našega kmeta zagotovljen in se bo tudi stanje kmečkega stanu /boljšalo. Govoru so sledili navdušeni Na zdar«-kliei. Deželni poslanec Lavrenčič je nato zaključil zborovanje. Na Krilu je imel naš deželni in državni poslanec dr. Krek zadnjo nedeljo ob obilni udeležbi shod, ki je pokazal, kako močno se je vkoreninila S. L. S. tudi v naši okolici. V Ihanu je zadnjo nedeljo poročal dr. Krek o deželnem in državnem zboru; razložil je tudi pomen bližnje deželnozborske volitve. Zaupanje naših volivcev v S. L. S. je neomajno trdno. Shodi so sc včeraj še vršili: ua Jesenicah, v Št. Vidu in Zatičini, na Suhorju in na Vrhniki. Povsod so se predstavljali kandidatje za deželni zbor. Z Bolknnti. »Hoj« Izvolskij-Milovanovič. — Bulow. Avstrijsko-turška pogajanja. — Velevlasti proti oboroževanju. — Srbi edini. — Aretacije v Bosni izmišljene. Med ruskim in skrbskim zunanjim ministrom se bije že več dni hud boj — na papirju. Zaradi lažjega razumevanja moramo v kratkiih stavkih ponoviti, kaj se je zgodilo. Belgradski dopisnik Nov. Vremena«, Brezovski, je priobčil svoj pogovor s srbskim zunanjim ministrom dr. Milovano-vičem, ko se je bil vrnil s potovanja po evropskih prestolnicah. Milovanovič tako trdi Berezovski mu je rekel, Ja bo Izvolskij aneksijo Bosne in Hercegovine priznal. To jc bila seveda pljuska v obraz srbskim šovenom, ki so zavajali srbsko javno mnenje najbolj s trditvijo, da Rusija Srbije nc zapusti, ln Milovanovič je moral »Novo Vreme« desavuirati. Njegov de men t i pa pravzaprav bistveno le potrjuje vest »Novega Vremena«. Milovanovič pojasnuje namreč sedaj med drugim v ruskem »Večeru«, da mu je Izvolski povedal ne po konferenci z Aeliren-thalom v Buchlavi, marveč več tednov pred isto, da namerava Avstro-Ogrska Bosno in Hercegovino priklopiti in da bodo velevlasti po vsej priliki v to privolile. So ljudje, ki ostro grajajo Oba udeležena državnika, češ, da sta hinavca, intrigama itd. Kdor pa stvar nepristransko opazuje, mora priti do drugih sklepov. Nam se zdi. da je bil časnikarski boj med Izvolskim in Milovanovičem dogovorjen. Milovanovič je storil Izvolskemu le uslugo, ko je izdal nekaj, česar Izvolski sam ni mogel lahko povedati, to namreč, da je bila aneksija ne le naznanjena vele-vlastem, marveč tudj dogovorjena in določeni pogoji. Izvolski sam tega ni mogel lahko povedati, ker se je potem, ko se je prepričal, da Rusija ne more dobiti zahtevane kompenzacije: svobodnega prehoda skozi Dardanele, obnašal zares precej čudno in se vpregel docela v angleški voz, ki je 'z vso silo drvil proti Avstriji. Moral ie torej dobiti moža. ki naj prežene poslednji dvom, da je aneksija neizpre-menljiv zgodovinski čin — in tega moža je našel v Milovanoviču. Milovanovič je s tem pa storil tudi svoji domovini le uslugo. Malo krepko je sicer sredstvo, s katerim hoče obvarovati Srbijo pred nepremišljenimi koraki, ampak potrebno je bilo. Srbski zunanji minister za svoj rodoljubni čin nikakor ne zasluži graje, ki so je polna glasila srbske bojne stranke. Vsekakor je s svojo izjavo mnogo prispel k vzdržanju miru in znatno pojasnil balkanski položaj. Vprašanje o aneksiji in o vsem, kar je ž njo v zvezi, postaja zadnje dni čedalje jasnejše. Za Tittonijern se je sedaj oglasil tudi Bulow, za Italijo je govorila tretja tovarišica v trozvezi, Nemčija. Nemški kancler se je dne 7. t. m. v proračunski debati obširno bavil z izpre-rnerribami na Balkanu. Priznal je. da ima evropska diplomacija pred seboj dokaj težavno nalogo. Za Nemčijo pa je bilo stališče takoj jasno; zavedala se je svoje dolžnosti, da mora s prvega početka zvesto stati na strani svoje zaveznice Avstro-Ogrske. O nameri naše monarhije, da hoče okupacijo spremeniti v aneksijo, je bila Nemčija obveščena skoro istodobno, kakor Italija in Rusija. Izvofekega se glede stališča Nemčije ni pustilo v najmanjšem dvomu. Sicer pa sta se Biilow in Izvolski o teb pogovorih prepričala, da politika nobene obeh sosed nima osti proti drugi, zlasti je ruski zunanji minister o tej priliki zopet zagotovil nemškega kanclerja, da med Rusijo in Anglijo ni ne javne niti skrivne pogodbe. Smer nemške politike, kakor tudi italijanske, more biti le posredovalna. Trozveza koristi zlasti Italiji, glede katere velja še vedno izrek uglednega diplomata grofa Nigre, da zamore z Avstrijo biti le v zvezi ali pa v sovraštvu. »Odjek«, glasilo mladih radikalcev, poroča, da glede sedanje srbske krize ui nobenega nasprotstva med staro- in mla-doradikalci in med ostalimi strankami. Vse stranke hočejo združeno delovati na uresničenje svojih narodnih ciljev. Srbski listi so'poročali, da je bilo zadnji čas v Bosni mnogo Srbov zaradi vele- izdaje aretiranih. Uradni korespondenčni biro pa te vesti odločno dementira, češ, prebivalstvo še nikdar ni bilo tako mirno kakor setiai. Poinnoženja posadk ne smatra kot nevarnosti za mir, marveč le kot podvojeno varnostno sredstvo. Take vesti frnajo le namen, da bi v inozemstvu vzbudile Avstriji sovražno razpoloženje. Napadi ua turško zunanjo politiko. Carigrad, 9. decembra. Glasilo mladoturškega odbora »Šurej Umet« je pričelo ostro napadati zunanjo politiko turškega ministrstva, ki mu očita lenobo. Ministrstvo bi si bilo moralo postaviti program, ki bi šel za vzdržanjem miru, ter prevdariti, ali bi trdbalo pred vsem se sporazumeti z Avstro-Ogrsko ali z Bolgarijo. Poslednja je želela siporazumljertje, a so jo cele tedne vodili za nos. Avstro-Ogrska ni kazala posebne želje po sporazumu. Sedaj treba dela. Bolgarija naročaje novo orožje, kar je pač dokaz, da ne mrsli plačati odškodnine za vzhodno 'železnico in ostalih svojih obveznosti. Avstrija pa sedaj uvideva, da je omajeno njeno stališče v Evropi in njena trgovina v orijentu ter je bolj kakor prej pripravljena. da bi se dogovarjala tn sporazumela. Bojkot je pripravil Turčiji ugodna tla. kar naj vlada izrabi v korist države. Nova vojna divizija v Basni. V soboto je bil izdan uradni komunike, glasom katerega so se vsled varnostnih odredb v Bosni in Hercegovini ter v južni Dalmaciji morale izvršiti neke začasne spremembe v območju 15. zbora v Sarajevu, in sicer: V Banjaluki se je ustanovilo poveljstvo nove, 48. pehotne vojne divizije; poveljnik bo dosedanji zapoved-uik .51. pehot, vojne divizije fml. Aleksander Minarelli-Fttzgerald. Področje nove divizije obsega Bosno in okoliša 11. gorske brigade (Dolnja Tuzla) ter 12. gorske brigade (Banjaluka). Dosedanja disloka-cija je bila preobsežna, vsled česar sta se morali obe komandi razdeliti ter podrediti novemu poveljstvu pehotne vojne divizije. Na krajnih točkah dislocirane čete so se morale združiti v manjše enote. Ustanovili sta se torej novi gorski brigadi št. 13 in 14. Poveljnik prve postane dosedanji zapovednik pešpolka »Hodi- und Deutschmeister«, poveljnik 14. gorske brigade pa zapovednik 63. pehotne brigade gm. Ivan Eitzner v Budimpešti. Šef srbskega generalnega štaba odstopil. Z e m u n, 9. dcc. General Putnik ni odstopil zavoljo bolezni, marveč zato, ker je rekel, da srbsko vojaštvo ni pripravljeno za vojno. Drugi trdijo, da so ga vrgli zarotniki, s katerimi se je spri. General Putnik, ki je bil nedavno še vojni minister, spada med najboljše srbske častnike. Izvolskij o gibanju v Srbiji. Peterburg, 9. dec. Izvolskij jc rekel nekemu ruskemu politiku, da gibanje v Srbiji ni narodno, marveč - dina-stično. Rusija je pripravljena svariti Srbe in Črnogorce pred nepremišljenimi koraki. Ako bi pričakovana mednarodna konferenca smatrala aneksijo kot dovršen čin, bo Rusija predlagala za balkanske države kompenzacij. Milovanovič o aneksiji. B e I g r a d, 9. dec. Srbski zunanji minister je rekel sotrudniku »Pravde«, da je odvisno od Avstrije, ali pride do vojne ali ne. Srbija zahteva kos Bosne in Hercegovine, ki jo bo vezal s Črno goro in ločil po sandžaku od Avstro-Ogrske. Če se konferenca ne snide. aneksija ne bo priznana. Iredenta dela na Turškem. S o I u n, 9. dec. Tu gostuje neka laška gledališka družba. O tej priliki se vrše v gledišču protiavstrijske demonstracije. Iredenta deli med gledalce listke z napisom »Evviva Trento ,e Trieste italiana«. Srbsko ministrstvo odstopi ? B e 1 g r a d, 9. dec. Ministrski svet je sklenil, da odstopi ves kabinet, ako kraljevič Jurij ne ustavi svojega hujskanja proti Avstriji. Kraljevič je obljubil, da se ne bo več vmešaval v posle vlade, vendar pa ie sprejel revolucionarni odbor ter ga nagovoril s hujskajočim govorom. Pasič rovari. B e I g r a d, 9. dec. Pasič rovari proti Milovanoviču iu kralju Petru. Ljudstvo je nasproti obema sovražno razpoloženo. Govori se, da namerava kralj, ako bi prišlo do vojne, prepustiti prestol črnogorskemu knezu. Škode vsled bojkota. D u n a i, 9. decembra. Škoda, ki jo jc povzročil bojkot avstrijskega blaga na Balkanu, znaša že sedaj mnogo milijonov. Najbolj so prizadete tovarne fesov, ki odpuščajo svoje delavce. Tudi tovarne za sladkor na Češkem in Moravskem so mnogo izgubile. Istotako trpijo mnogo tovarne za stroje, vagone iu lokomotive. V Zemunu je nakopičenih mnogo železnih konstrukcij za srbske mostove, ker se tovarnarji boje poslati blago dalje, kajti v sedanjih razmerah ni pričakovati, da bi dobili svoj denar. Dosedanjega avstrijskega trga se polaščuje Italija. Črnogorci proti knezu. C e t i n j e, 9. dec. Tukaj se govori, da se je bati ob pravoslavnem božiču resnih dogodkov. Ljudstvo je nezadovoljno s knezom, ker se upira vojni stranki. Košut in Pašič. Z e m u n. 9. dec. Pašič je rekel na shodu starih radikalcev, da je Košut pismeno obljubil vodji srbskih radikalcev, Tomiču, da ogrski parlament aneksije ne bo priznal. VAŽNA VZKLICNA RAZPRAVA PRED DEŽELNIM SODIŠČEM. Vzklicni senat, ki mu predseduje dvorni svetnik Pajk, in v katerem so višji deželnosodni svetnik Polec in svetnika Vedemjaik ter Luschan, razsoja danes o vzklicih državnega pravdništva proti oprostilnim razsodbam okrajnega sodišča v zadevi »Slovenskega Naroda«, češ, da se je list prej raznašal, kakor je bil izročen dolžnostni iztis državnemu pravdni-štvu in deželni vladi. Državnega pravdni-ka substitut dr. Kremžar naglaša, da se sme z raznašanjem pričenjati šele, ko dobi dotični list v roko državno pravdništvo. Senat je obsodil v enem slučaju faktorja »Narodne tiskarne« Verbajsa v 40 kron globe, v drugem slučaju je pa potrdil oprostilno razsodbo. Važno je senatovo naziranje v tem, ker je izvajal dvorni svetnik Pajk v utemeljitvi razsodbe, da se list prej ne 'sme raznašati, dokler se ne oddata dolžnostmi izvoda državnemu pravdništvu. Za stavko čeških šolskih otrok v mestih na severnem Češkem sledi splošna stavka čeških rudarjev, ako se ne ugodi upravičenim češkim zahtevam. Tako je naznanil poslanec Čelakovsky voditelju naučnega ministrstva. Preki sod v Pragi. Občine v praški okolici so naznanile, da ne bodo za državo opravljale nobenih del v prenešenem delokrogu, ako se takoj ne odpravi preki sod v Pragi. Včeraj se je vršila v ministrskem svetu seja v zadevi odstopa akademiškega senata, ki je razburjen, ker je s prekini sodom prepovedana tudi nošnja burševskih čepic. Nemci tudi s tem niso zadovoljni, da bi se kraj bumla preložil. BOJ ZA VOLIVNO PRAVICO NA OGRSKEM. Ogrska socialna demokracija je sklenila uprizoriti proti vladni predlogi o volivni pravici splošno stavko. DIJAKI VELEIZDAJALCI. Vsi dijaki četrtega letnika učiteljišča v Djakovu so izključeni, ker se kljub rav-nateljevi zapovedi niso udeležili sv. maše dne 2. decembra. VELIKA PONEVERBA V MOSKVI. Moskva, 9. dec. V glavni blagajni moskovske gubernije sc prišli na sled veliki poneverbi. Manjka tri milijone rubljev. Državni svetnik Veselski je s tremi uradniki zbežal v Nemčijo. SMRTNA KAZEN OSTANE NA FRANCOSKEM V VELJAVI. Pa r i z , 9. dec. Zbornica je razpravljala o spremembi kazenskega zakonika ter sprejeta s 330 glasovi proti 201 paragraf, ki določa, da ostane smrtna kazen v veljavi. izpred sodišča. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA. Živinsko posurovel ubijalec. Anton Tomše, 47 let stari ocenjeni posestnice mož in dninar na Bledu, je na glasu kot skrajno silovit človek, katerega se vsakdor boji, ki ga pozna ; celo njegova lastna žena ni varna pred njim. Da je to resnica, dokazujejo njegove predkazni, kajti bil je že opetovano zaradi tepeža kaznovan. Letos na vernih duš dan okoli pol 8 ure zjutraj prišel je obdolženec v Klarmanovo gostilno na Rečici, in sicer v družbi vrtnarja Pibra in nekega Cvenkelja iz Mlinova. V gostilni so mirno sedeli Kari Kolbl, Anton Ušaj in Anton Rogelj. Dokler sta bila Tomšetova tovariša navzoča, je bil mir; ko sti pa okoli U.ure dopoludne odšla in Tomšeta spravljala seboj, se ta ni na nju oziral ter sam ostal v gostilni. Stopil je k mizi, kjer s-ta sedela Rogelj in Ušaj, ter je brez povoda, zgolj iz surovosti jel u piti: „Sakramenski Italijani Goricijani!" Na mirno vprašanje Ušaja, kaj da doče, sunil ga jc za odgovor s tako močjo proti nosu, da se mu je vlila kri. Obdolženca so na to spravili vun, med tem ko so šli drugi v kuhinjo, le Kolbel se je | podal v Rečico nekaj kupovat. Obdolžencu Tomšetu, ki je stal na hišnem pragu in potem pred gostilno, pridružil se je neki Jernej Kunčič. Ta dva sta pograbila mirnega Ktil-bla, ki jima je nazaj gredoč po nesreči v roke padel, jela sta ga daviti in mikastiti ter ga končno vrgla čez plot in ga z obutimi nogami obrcala. Kunčič je zbežal, ko je čutil, da se bode po orožn ke poslalo, dočim je med tem Rogelj stopil pred Tom šeta ter ga za roko prijel in ga z mirnim glasom opo?oril, naj pusti KOlbla pri miru, na kar mu je obdolženec odgovoril: „Po-čakaj malo, bom pa še tebe". Gostilničar Klarman, ki je stal poleg, ji', ko je to slišal, zbežal v gostilno. Priča Jakob Knaflič je slišal, ker je stal v bližini, Roglja, kako mu jez mirnim glasom prigovarjal z besedami: „Lepo te prosim, pusti tega reveža v miru, zakaj ga tako tepeš, pojdi domov, da se naspiš, potem boš pa dober". Na to mu je pa obdolženec surovo odgovoril: „Smr-kovec, pred tabo že ne bom šel spat, rajši jih še tebi nameljem". — Na mirni Rogeljev odgovor: „la bi ne vpil, mu je eden bratov mašil tudi usta; po storjenem ropu sta obdolženca pobegnila. Glavno vlogo pri tetn ropu jc igral Janez Odar, kateri je oropani denar 6 K 66 li delil z bratom Janezom. Obdolženca, ki sta skušala krivdo eden na drugega zavračati, sta bila hudodelstva ropa krivim spoznana in je bi! Janez Odar obsojen na pet let. brat France pa na štiri leta težke ječe. Dnevne novice. + Volivno gibanje. Na prvi strani prinašamo oficijelni imenik kandidatov S. L. S. za volitve v splošni kuriji dane teden (14. t. m.) Pozivljemo somišljenike. da zapišejo imena in naslove kandi c!atov natančno tako, kakor je navedeno na prvi strani našega današnjega lista—V Ljubljani v mestu S. 1.. S. po resnem vsestranskem preudarku to pot ne postavi kandidatov in se vsi ljubljanski somišljeniki ppz.vljejo, da se volitve vzdrže. —-l a abstinenca v Ljubljani je utemeljena v letos nastalih posebnih ljubljanskih razmerah. — Naši ljubljanski somišljeniki naj pokažejo strogo disciplino S. L. S. tudi s tem, da v Ljubljani ne gre nijeden na volišče in se sploh ne vtika v ljubljansko vo-livno gibanje. Tem živahneje pa naj se somišljeniki po deželi udeležijo agitacije in vo!itve, da bo zmaga dne 14. grudna tem sijajneja. Dan 14. grudna 1908 naj po-rticnja početek nove dobe za našo kranjsko deželo, dobe ljudskega gospodarstva v deželi! r Zastopniki kranjsko - primorskih podružnic »Siidmarke« so se 6. t. m. zbrali v Gorici. Predsedoval jc profesor dr. Bin-der iz Gorice, od glavnega vodstva je pa prišel poslanec dr. Hoffmanin-VVellenhof. Posvetovanja so trajala od 9. ure dopoldne do 5. ure zvečer. Zahvalo so izrekli za poneinčevalna dela odstopivšima ministroma Marchetu in Pradeju. Nato so ustanovili za podružnice »Siidmarke« na Kranjskem in Primorskem »Karstgau« in ■/.a načelnika izvolili dr. Binderja. + Zadružno šolo obiskuje 25 učencev. pripravljaviti razred trgovske šole pa .36 učencev. Učenci so iz vseh slovenskih dežel. Pouk sc je pričel 18. novembra. — Shod v Šmihelu. V nedeljo, dne 1,1 t. m., se vrši shod v Šmihelu pri Novem mestu. Predstavi se kandidat Martin Matjašič, župan v Rosalnicah pri MetMki. Dunajsko akademično menso so včeraj zopet otvorili. X Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v četrtek, dne 10. decembra 1908 ob 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1 Predložitev zapisnikov zadnjih dvi-h sej. 11 Naznanila predsedstva. III Naznanila tajništva. IV. Zbornični proračun za I. 1909. V. Volitev zborničnih zastopnikov v odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani, Kranju Ško fji Loki, Tržiču, Radovljici, na Bledu, v Postojni, Kamniku, Ribnici, Men-gešu, Št. Vidu in Novem mestu. VI. Volitev a) člana v industrijskem svetu, b) zastopnika v odboru deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, c) delegata v kolegiju za podeljevanje Ivana Mlakarja ustanove. VII. Izjava o predlogu za imenovanje novih cenzorjev pri ljubljanskem zavodu avstrijsko-ogrske banke. VIII. Prošnje za podporo a) trgovskega društva „Merkurja" v Ljubljani, b) deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem za gostilničarski tečaj, c) zadruge rokodelskih in dopuščenih obrtov v Žireh za čevljarski in krojaški tečaj, d) prošnja »Na-rodne knjigarne" v Ljubljani za nakup primernega števila knjige »Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu." IX. Tajna seja. X V Stari Loki bo v nedeljo 13. t. m. po nauku v Jelovčanovi gostilni voliven shod. Volivci iz okolice in mesta so vabljeni vsi! -f Mestni svot v Rimu je sklenil, dati eni ulici ime »Via Trento«, drugi pa »Via Trieste«. Gostilničarski tečaj v Ljubljani, ki se ga je pred kratkim razglasilo, je vzbudil v gostilničarskih krogih ne le nepričakovano, temveč naravnost navdušeno odobravanje. Dosedaj se je priglasilo za ta tečaj že nad 70 udeležencev in ti so večinoma soproge in hčere jako odličnih gostilničarjev, ki že imajo kuharsko prediz-obrazbo, tako da bode na tej podlagi prav lahko mogoče doseči izborite uspehe. Značilno je, da se je glas o gostilničarskem tečaju raznesel tudi preko mej naše dežele. Med drugimi se je priglasil tudi en hotelir iz Primorja in ena rojakinja iz Hrvatske je priglasila svojega sina. Tu se pač vidi, kako vneto je naše ljudstvo za strokovne šole in kaki uspehi bi sc dali doseči s takimi in enakimi tečaji. Zaradi praktičnega pouka se zamore v en tečaj sprejeti le 25 do 30 oseb, ker le takrat je pouk natančen in uspešen. Ker bi bila nepregledna škoda, ako bi se moralo polovico priglašenih odkloniti, poteguje se deželna zveza za to, da prvemu štiritedenskemu tečaju sledi takoj drugi. V ta namen potuje še ta teden zaupnik deželne zveze na Dunaj, da se dogovori s c. kr. obrtnopospeševalnim uradom in da se doseže, ako le mogoče, ta drugi tečaj. Vsied tega bi se seveda stroški podvojili in v prvi vrsti bode odvisno od naših zastopstev in korporacij. na katere se je obrnila deželna zveza za podporo, ali se bo mogel vršiti drugi tečaj ali ne in ali se bodo mogli na ta način sprejeti vsi ogla-jenci ali ne. Velika narodnogospodarska škoda bi bila, ako bi se morali nekateri ORlašenci odkloniti, ker bi se vsled tega zanimanje ohladilo. Da se to ne zgodi, ie tembolj želeti, ker vsi dobro vemo, kako važen je za nas razvoj gostilničarstva, ne samo zaradi tujskega prometa, temveč sploh zaradi napredka našega družabnega življenja. — Deželna zveza bo priglašenim v najkrajšem času pismeno odgovorila, ali so sprejeti in v kateri tečaj, ter vse ostale podrobnosti naznanila. Sankališče v Bohinjski Bistrici, ki ga gradi deželna zveza za tujski promet, je dograjeno iu jc nekaj nad 2 km dolgo. Smer sankališča je zelo zanimiva in lepo izdelana ter tudi vsestransko zavarovana in je ravno to povzročilo mnogo stroškov. S tem pa se hoče v Bohinju napraviti sankališče prve vrste. Športni krogi v Trstu se že zelo zanimajo za to sankališče in je upati, da ravno z zimskim športom pridobi Bohinjska Bistrica nov vir dohodkov. — V Mengšu so imeli včeraj lepo slovesnost. Mladeniški zastavi, ki je letos spremljala in vodila romarje v Lurd, so pripeli spominski trak. Po cerkveni slovesnosti ie bilo v izobraževalnem društvu predavanje o treznosti. Predaval je g. J. Kalan. Priglasilo sc je 23 popolnih abstinentov, 53 pa za drugo stopinjo. Drugi se bodo priglasili še pozneje, ker se je včeraj zaradi kratkega dne mnogim domu mudilo. Kje bo prihodnjič predavanje? Oglašajte se! Predavalci so na razpolago. — 50.000 kron za slovenske dijaške ustanove je daroval g. Josip Gorup vitez Slavinski. — Umrl je v Barkovljah ravnatelj zastopstva zavarovalne družbe Croatia Fran Vratarič — Temeljni kamen za mornarski dom v Trstu so postavili preteklo nedeljo. — Torpedovka a -o. mornarice se potopila? Kakor poročajo nekateri časopisi, je širokomorska torpedovka avstrijske mornarice »Huszar", ki je odplula iz Pule v dalmatinsko pomorje, obtičala na peščini. Odprla se je baje velika luknja v podpa-lubju, voda je poplavila notranjost torpe-dovke, ki se je nato potopila. Vest ni kontrolirana in priobčuje se z vso rezervo. — Smrtna kosa. Dne 4. deeembra je cerkljanskemu županu umrla soproga Marija Kosmač roj. Razpet, stara 35 let. — Na Sv. Gori pri Gorici je umrl gostilničar Jožef Makarovič. — Izobraževalno društvo v Rete-čah je priredilo dne 6. t. m. svojim udom jubilejno slavnost z deklamacijami, predavanjem „o našem cesarju" in petjem. — Redek lovski blagor. Krojaški mojster g. Jaka Liče iz Dolenjevasi pri Senožečah ustrelil je v gozdu „Raša" v soboto krasno divjo mačko. Srečni lovec se nadeja, da bo v kratkem dobil še dve taki \ živali. Na istem mestu je predlanskim lovec Franc Čefene tudi ustrelil dve divji mački. — Umrl je v Črničah na Vipavskem dne 2. t. m. vrl, krščanski mladenič Franc Lojk organist in pevovodja, star šele 27 let. Zavratna sušica ga je pobrala. Njegova zguba je v naših vrstah nenadomestljiva. — Slavnost na Krki. Tudi pri nas smo obhajali šestdesetletnico Njegovega Veličanstva zelo slovesno. Po končani sveti maši se zbere vsa Šolska mladina z vsem učiteljstvom in še precej drugega občinstva v šolski sobi, kjer se je v krasnem govoru razodel vsem navzočim pomen današnje slavnosti ter popisalo cesarjevo življenje in njegovo trudapolno delovanje Otroci so priredili tudi lepo igro »Prijatelj", in zapeli več krasnih pesmi pod vodstvom gospodične Hafner. Duša vse prireditve je pa bil naš gospod kaplan in pokazal s tem ljubezen do šole in mladine. Na dan sv. Šte-bo zopet krasna igra, ki jo prirede pod njegovim vodstvom domači fantje Krške doline, kamor vabimo vse občinstvo k obilni udeležbi. Slovenska T ur lilija. Iz \ tksan-drije se nam piše: Dne 26. novembra je očitno in formalno postala Turkinja neka. 24-letna Slovenka. Nesrečnica je prišla leta 1902 v Aleksandrijo, kjer se je prva leta odlikovala po svoji varčnosti. Zadnja leta je živela izven Aleksandrije v nekem mestecu, prepuščena sama sebi, kjer je zašla na kriva pota. Njeno življenje io je pritiralo do tes^i prežalostnega koraka. Ves trud, jo od tega odvrniti, je bil brezuspešen. Javljam to pretresujočo vest zato, da bi se vsaj zdaj vzdramili starši Slovenk in drugi merodajni krogi ter posvetili več pozornosti glede njih življenja v tujini. — Ustrelil je v Bladkburnu, Paa., v Ameriki Slovenec Jakob Krofi v prša Slovenca Josipa Enčimerja, ki je bil tako težko ranjen, da so ga zdravniki komaj rešili. — Zastrupila se je v Trstu 20 let stara Natalija Sturman, ker ji je mati prepovedala govoriti z nekim mladeničem. — Zrakoplov, v katerem sta bili Jve osebi, so videli 7. t. m. nad Rakekom. Laški tržaški listi pa poročajo, da so 7. t. m. videli nad Puljem zrakoplov, v katerem sta bili dve osebi, ki sta mahali z laško trobojnico. Hm! — Deficit dunajskega jubilejnega iz-prevoda poplačajo dunajske 'banke. — Aretacija v Trstu. V hotelu Balkan« v Prstu so aretirali nekega Gut- manna in njegovo ljubico. Gutmann je bil v Frankfurtu uradnik 'pri neki banki, pri kateri je poneveril 300.000 mark. Sumili so ga, ker je v Trstu mnogo trosil. - Poročila sta se v Aleksandriji Karol Fermus in ida Cernič. Bilo srečno! Štajerske novice. š Dr. Benkovič — posl. Einspinner. (miški dnevniki so prinesli kopico laži o rekontru med Malikovim govorom. Po stenografičnem zapisniku se je stvar sledeče vršila: Dr. Benkovič je zaklical Maliku, ko je govoril o celjskih dogodkih, da je vse to Malikova fantazija, Dichtung. neresnica, besede »laž« pa ni rabil. Einspinner je rekel: »Fini mož!« Dr. Benkovič pa mu je odgovoril: »Ne recite tega, imate dovolj vzroka skriti se!« namigujoč na znane umazane afere tega moža. Besede, katere priobčujejo graški listi, niso padle; slišal jih ni nikdo, ue dr. Benkovič, ne drugi zraven stoječi poslanci in niso zabeležene v stenogramu. Tudi dunajski 'isti jili niso priobčili. Poročevalec graških listov si jili je tedaj naravnost izmislil. Zelo dostojno! š Medklice posl dr. Benkovlča in dr. Korošca med zadnjim Malikovim govorom na grd način izkoriščata »Tages-post" in „Tagblat", zlasti kar se tiče dr. Ben-koviča je poročilo popolnoma zavito, celo izmišljeno. Besed „Kerl" in druge je dr. Benkovič šele iz teb časopisov zvedel, in jih ni v poročilu »Reichsratskorrespon-denz" in ne v stenografičnem zapisniku. Cul jih ni ne dr. Benkovič in nikdo drugi, ki so zraven njega stali. Dr. Benkovič. je obema listoma poslal popravke; vrhtega bode stvar imela še druge posledice. Ta*e lopovščine so zmožni le najumazanejši či-futski listi. š V konkurz je prišel Ivan Walland, trgovec z mešanim blagom v Orešju pri Mariboru. Upravitelj konkurzne mase je dr. Ernest Mravlag, konkurzni komisar pa dr. Wokaun v Mariboru. š Poročil se je dr. Ivan Omulec, odvetnik v Ormožu, z gospodično Pavlo Jar-čevo iz Ljubljane. Čestitamo! š Podružnica ljubljanske „Glas-bene Matice" v Celju sprejela je že toliko gojencev in učencev v strokovno glasbeno šolo za vse predmete in inštrumente da je naznanila ..Glasbeni Matici" v Ljubljani, naj ji pošlje še enega strokovnega učitelja posebej za gosli in sicer ako mogoče takega, ki je absolviral konservatorij v Pragi kakor sedanji vodja te podružnice g. Adolf Feix. š Nova slovenska pridobitev vCelju. Mestni magistrat celjski je nabavil svojim uradnikom polhovke. Vidi se namreč, da se „ta nemška reč" v Celju ne more več vzdržati, torej pripravlja pot slovenski vladi s polhovkami. Kakor čujemo, so se postavljali včeraj po mestnih ulicah razni nemški ..akademiki" — v desnici s svojim uradnim orožjem, na glavi pa pristne kranjske polhovke. š Nova slovenska posest v Celju. Hišo štev. 11 Karolinške ulice, doslej last gospe Marije Kuhn, je kupila gospa Marija Pahernik, znana rodoljubkinja iz Vuhreda. š Umrl je v Spodnjem Lanovžu pri Celju g. Anton Kunšek, bivši odvetniški u-radnik. š Promoviran za doktorja prava je bil v Gradcu g. Ferdo Lašič, avskultant v Mariboru. š Častnim občanom izvolila si je občina Loke v seji dne 6. decembra t. I. soglasno mnogozaslužnega gospoda Franc Bračiča, nadučitelja v Št. Vidu na Planini. š Skozi okno padel in se ubil. V Mariboru je prišel z veselice ognjegasnega društva domov 21 letni bančni uradnik Fr. Gest. V mnenju, da stopa skozi vrata, je stopil skozi okno prvega nadstropja, padel na cesto in se ubil. š Umrl j.e v Gradcu umirovljeni železniški generalni ravnatelj ing. Reinhold Risi, star 79 let. Ij Shod ljubljanskih zaupnikov S. L. S. V nedeljo, dne 13. t. in., se vrši shod zaupnikov S. L. S. za Ljubljano v veliki dvorani hotela »Union«. Poročata dr. Krek in profesor Jarc. Začetek ob pol desetih. Ij V socialnem kurzu K. S. Z. se je govorilo zadnji četrtek o občinskem socializmu in socialnih nalogah občin. Prihodnji četrtek — 10. t. m. — bo razgovor o stanovanjskem vprašanju. Ker jc stvar posebno za delavsko ljudstvo velevažna, želimo obilne udeležbe. Kurz se vrši v dvo-! rani S. K. S. Z. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Ij Krščanska ženska zveza. Krščanska ženska zveza bo jutri popoldne ob 3. uri obdarila nekaj ubožnih dečkov z zim-i sko obleko. Ij Ljubljanska trldnevnica za može v proslavo papeževega jubileja v uršulinski cerkvi je povoljno uspela. Včeraj je bilo med sv. mašo obhajanih okoli 200 samih moških, kar je vsekako redek, pa posebno lep prizor. Petje je oskrbelo rokodelsko društvo pod vodstvom vedno postrež-Ijivega gosp. Gorjupa. Peli so krasno, ve-lemogočno. Rokodelsko društvo je pokazal o ob tej priliki, da je jako solidno katoliško društvo, na katerega se moremo v potrebi zanašati. Vredno je podpore. Ker se ravno zdaj pobirajo darovi za odpla-čanje dolga, ki je na »Domu«, bodi ta zadeva vsem, do katerih pride nabiralna pola, toplo priporočena. Ij Deželnozborska volitev v Ljubljani. V soboto se je vršil v »Mestnem domu« shod ljubljanskih zaupnikov narod-nonapredne stranke, ki je z veliko večino preklical svoj prejšnji sklep in postavil z veliko večino za kandidata v splošni skupini g. .losi p a T u r k a. Gosp. Luka Jelenec je dobil samo par glasov. Včeraj jc izvrševalni odbor narodno - napredne stranke z vsemi 'proti trem glasovom potrdil kandidaturo gosp. Josipa Turka. V cenzus-kuriji ostaneta kandidata na-rodno-napredne stranke dr. Oražen in veletržec Knez. Ij Bivši trgovec Sark je izpuščen iz preiskovalnega zapora. Ij O g. Luki Jelencu se čuje, da bo izstopil iz izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke. li V »Mestnem domu« je bil včeraj socialnodemokraški shod. Govoril je kandidat nedelavec Etbin Kristan. Dotaknil se je tudi slovenskega vseučiliškega vprašanja in dejal, da bodo slovenski (!) socialni demokratje, ako se bo pri nas dalje bil boj proti socialni demokraciji, povedali socialno-demokratičnim poslancem v državnem zboru, kako naj glasujejo glede slovenskega vseučilišča. Ta izjava je naravnost nesramnost. Menda bi social-nodemokratični poslanci sami desavuirali tako izjavo, ki grozi, da bodo socialni demokratje glasovali proti slovenskemu vseučilišču, če kdo v Ljubljani in na Kranjskem ni za Kristanovo osebo in socialno-demokraške kandidature. Kandidat Kristan je bil enkrat zopet neroden, pa je odkril pravo vrednost socialno-dernokraškega slovenstva. Ij Vladni svetnik Porm se je v soboto odpeljal iz Ljuljane. Ostala državna zastopnika dunajske policije sta še v Ljubljani. Ij Prvi popoldanski filharmoničen koncert »Slovenske filharmonije« se vrši v nedeljo, dne 13. t. m., v veliki dvorani hotela »Union« z znižanimi cenami. Vsi sedeži brez razlike po 1 K, stojišča po 60 h. Spored ostane taisti, kakor je bil v nedeljo večer. Prireditev je namenjena osobito rodoljubom z dežele in mestnemu občinstvu, ki sicer nima priliki obiskovati slične prireditve. Ij Koncert ob pogrnjenih mizah. »Slovenska Filharmonija« priredi v soboto večer zopet svoj običajni ljudski koncert v hotelu »Union« ob pogrnjenih mizah. Ij Koncert Božinov. Opozarjamo glasboljubno občinstvo še enkrat na jutrišnji koncert v »Narodnem domu", ki ga ob 8. uri priredi mladi ruski umetnik Nikolaj Božinov. Časniške ocene iz vsek večjih jugoslovanskih mest se izražajo jako laskavo 0 njem in ga stavijo vzporedno z Ondnčkom in Kubelikom. V Zadru n. pr. je dal nedavno tri koncerte in »Hrvatska kruna" piše med drugim: „Ovaj mladi umjetnik precizno je izvadjao komade od Čajkovskog, Russta, Bacha i Kubelika bez ikoje afektacije več sa rek bi naivnim nutarnjim čuvstvorn. Uverio nas o svojoj veoma dobroj tehnici, koja če mu danas sutra dati zgode stupiti u sviet 1 zapremati u glazbenom kolu jedno od prvih mjesta . . . Sa svoja ovdje obdržana 3 koncerta dao nam se upoznati kao glabamk svake hvale vriedan, nemože da mu velimo da je samo vilionista več virtuoz te ga mo-žemo staviti u/.poredno sa Ondričekom i sa Kubelikom. Jednom riečju: imade veliko budučnost." Zato podpirajmo tudi mi Slovenci mladega nadebudnega slovanskega umetnika, ki želi nam pokazati, kaj zna, sebi pa pridobiti vsaj toliko, da pokrije troške tukajšnjega bivanja. Ij Iz pisarne slovenskega gleda lišča. V petek se poje šestič opereta »Valčkov čar". — V nedeljo popoldne igrokaz »Grof Monte Christo", po Dumaso-vem romanu spisala Tereza Magerle. Ij Znani prodajalec podob in agent za stroje Janez Hiti je bil te dni že osmič kaznovan radi goljufije na tri mesece strogega zapora. Ij Restavracija »Pri lipi« toči češko budjeieviško pivo. Ij I. belovarski paromlin je oddal svoje zastopstvo g. Maksu Lavrenčiču, trgovcu v Ljubljani. Ij Priporočljiv pacijent. \ ponedeljek je prišel k nekemu tukajšnjemu zobozdravniku nek mlad fant iu si hotel dati zdraviti zobe. Ko mu zobozdravnik ponudi stol ter pregleda zobe, ga vpraša, kje da si jih je dajal zdraviti dosedaj. Začudeno ga fant vpraša, če ni pri zobozdravniku N. Ko mu ta odgovori, da ne, se poslovi in odide i'z ordinaeijske sobe. V predsobi se je pa »zmotil« in vzel mesto svojega slabega haveloka 50 K vredno zimsko suknjo nekega drugega pacijenta in jo nesel, kakor se je pozneje dognalo, naravnost prodat starinarju za 5 K. Poli-« cija je ipo paeiientu takoj poizvedovala ;n ko je šel detektiv mimo nekega drugega zobozdravnika, je srečal uepoštenjakovi-ča baš, ko je zapustili hišo. Po aretaciji st je dognalo, da je uzmovič bivši pripravnik 19-letni Vinko Stoklas iz Zotal pri Rogatcu. Navedenec je že lansko leto izvršil v nekem tukajšnjem hotelu tatvino, zalkar je sedel dva meseca. Navedenec si je dal zdraviti zobe tudi pri nekem drugem zobozdravniku iu ga tako oškodoval za 00 kron. Izročili so ga deželnemu sodišču. lj Posvečenje zvonov. Pretečeno soboto 5. t. m. je posvetil premil. g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič v Samassovi livarni 17 zvonov. Odločeni so : 2 za Kranjsko, 2 za Štajersko, 6 za Koroško, 4 za Hrvaško in 3 za Ogrsko. Ij Pasji kontumac in ljubljanski magistrat. Koncem novembra je, kakor pravijo, poginil na tržaški cesti priklenjen stekel pes in ljubljanski magistrat je za-povedal za nedoločen čas pasji kontumac. Poslej je bila vedno navada, da je bil razglas nabit na vseh vogalih, da so bili lastniki psov s tem obveščeni. Sedaj je pa magistrat pasji kontumac razglasil samo v sobotnem »Narodu« in na deski magistrata, ne pa na vogalih. Vprašamo mestni magistrat, ali so vsi lastniki psov zavezani brati inserate »Slovenskega Naroda« ali vsak dan hoditi gledat na desko magistrata, kdaj je napovedan kontumac, sicer jim pobere konjač pse in so vrhu tega še občutno kaznovani. Zakaj se niso do danes nalepili lepaki? Ij Šest parov čevljev je pred kratkem ukrade! neki tukajšnji nepridiprav in ko jih je prodal, pobegnil v Trst. Ko je prišel s suhim žepom in praznim želodcem domov, ga je policija prijela in izročila sodišču. Draguljar umorjen. Včeraj opoldne so našli na Dunaju draguljarja Frankfurterja umorjenega v njegovi prodajalni. Zdi se, da je bil izvršen roparski umor. Znonost in umetnost. * Zbirka prostih opisnih nalog u- č ncev Krškega m litijskega okiaja. Uredil Ivan Mayerl, strokovni učitelj na meščanski soli v Krškim. Tiskalo in založilo Pedagoško diuštvo v Krškem. Cena l K. Dobi se v »Katoliški Bukvami". Na smrt obsojeni ? To lepo Ksaver Mcškovo dramatsko sliko v treh dejanjih je izdala in založila »Družba sv. Mohorja« v Celovcu. Dobi se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani. Telefonska In brzolauna poročilu. BIENERTH GOVORI. — PROVOKA- CIJA JUGOSLOVANOV. Dunaj 9. decembra. V državnem zboru se danes nadaljuje razprava o nujnosti proračunskega provizorija. Govoril je prvi ministrski predsednik Bienerth. Dva češka radikalca sta pričela piskati in klicati, a sta kmalu umolknila. Bienerth je apeliral na zbornico, naj odobri proračunski provizorij. Dejal je med odobravanjem nemških krščanskih socialcev, da bo storil vse, da postane parlament sposoben za delo ter je izjavil, da ima od ce-i sarja naročilo, naj posreduje, da se sestavi koalicijsko ministrstvo. Preki sod v Pragi je vlada morala proglasiti; ne obrača se proti nobeni stranki, pač pa proti tistim, ki žele provzročiti sedaj notranje zmešnjave, da bi v tem važnem času oslabili akcijsko zmožnost Avstrije. Bienerth je izjavil, da so vseučiliške zahteve Italijanov upravičene in da januarja meseca predloži parlamentu predlogo za ustanovitev laške pravne fakultete. O zahtevah Slovencev je Bienerth molčal! Ministrski predsednik je v sedanjih resnih časih, na katere se je skliceval, popolnoma ignoriral Jugoslovane! Jugoslovani mu ne ostanejo dolžni odgovora in bodo glasovali proti nujnosti proračunskega provizorija. Končno je Bienerth izjavil, naj zbornica glasuje za nujnost proračunskega provizorija ne radi zaupanja do njega, ampak v zaupanju v samo sebe. Tako je nekoč izjavil že Taaffe, kateremu je bilo le za zbornične glasove, če ima zbornica pa tudi zaupanje v vlado, za to se tudi Bienerth ne briga. POPRAVKI POSLANCA BENKOVICA. Dunaj,, 9. dec. Listi priobčujejo popravke poslanca Benkoviča. V popravkih je dokazano, da žaljivega klica, o katerem trdi poslanec Einspinner, da ga je izrekel, ni čul ne poslanec Benkovič, ne okolu stoječi, klica ni v stenografičnem zapisniku, pa tudi ne v parlamentarni korespondenci. Dokazano je, da poslanec Einspinner že prej ni reagiral na klic dr. Benkoviča: »Vi imate dovolj vzroka, da se skrijete«. S tem je dr. Benkovič naini-gaval na znane Einspinnerjeve afere. VTIS BULOVVOVEGA GOVORA V INOZEMSTVU. London, 9. dec. »Morning Post« piše, da je Biilo\vov ekspoze znatno pomiril razburjenje, ki je zadnji čas vladalo v Evropi. Rim, 9. dec. Vodivni italijanski listi so z govorom nemškega kanclerja o zunanji politiki zadovoljni, ker da je mnogo pripomogel v ohranitev miru. OTVORITEV TURŠKEGA PARLAMENTA. Carigrad, 9. dec. Sultan nepreklicno otvori turški parlament prihodnji ponedeljek. Dosedaj je od 220 poslancev izvoljenih 190, med njimi .37 kristjanov in dva juda. BOLGARIJA SE OBOROŽUJE. Sofija, 9. dec. Vsi novinci so pozvani za 14. t. m. pod orožje. Navadno se kliče novince spomladi. BOJKOT NA TURŠKEM. Carigrad, 9. dec. Veliki vezir je obljubil avstro-ogrskemu veleposlaniku, da pokliče k sebi načelnika pristaniščnih težakov iu vpliva nanj, da bi delavci opustili bojkot avstrijskega blaga. OROŽJE ZA SRBIJO IN BOLGARIJO. Solingen, 9. dec. Tukajšnja orožarna jc prejela velika naročila za orožje, ki ga ima v kratkem poslati na Srbsko in v Bolgarijo. POBOJI MED TURŠKIMI VOJAKI. Belgrad, 9. dec. Iz Velesa poročajo, da so se tam spopadli turški domobranci z redno vojsko. V boju je bilo ubitih 20 vojakov in en častnik. Iz Skoplja so poslali cel bataljon redne vojske, da napravi red. Med redifi in nizani obstoji staro sovraštvo. POMNOŽITEV FRANCOSKE MORNARICE. Pariz, 9. dec. Po načrtih ministra za mornarico se francoska mornarica tako pomnoži, da bo 1. 1920. štela 38 oklopnic. OdtoRuodepospeJuJočo, kisline razredčile. Natron- llthion vrelec proti vodni kislini, trganju, diabetes, želod nemu in črevesnemn krtaru, bolezn m v mehurju In ledvicah Itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 2543 12-10 pri Mih. Kastnerju. RSeteor^ogiČDO poročilo. Višina n. mor|em 3d(r2 m, srea. zračni tlak 736 0 mm ^n C m Q Čaa opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo m n = SE > a g 33 ► » 6 9. zveč. 7459 -6 4 sl. jjvzh. jasno 7 7. zjutr. 442 — 10-2 brezvetr. pol. obl. 00 2. pop 42-3 — 0'2 9 jasno Srednja včerajšnja temp. — 5 9», norm. — 0 6°. 8 9. zveč. 42-5 — 4*6 * del. obl. Q 7. zjutr. 422 — 8'3 V megla 00 2. pop. 40'5 - 1-8 sl. jvzh. obl. Srednja predvčerajšnja temp. —5'6°, norm. —0-7°. Poslano. Z notibo »Obsodba 2. decembra", ki se je objavila v št. 278. z dne 2. t. m. slavnega lista »Slonenec", smeši se me, češ da sem nalašč potegnil porotnike in sodišče in da sem si dovolil šalo, ker sem izostal od nadaljevanja porotne razprave proti Ani Olenik, ki bi se bila morala vršiti dne 1. decembra t. I. pred tukajšnim porotnim sodiščem. Temu nasproti moram konštatovati, da sem dne 1 decembra t. 1, ko se je porotna razprava proti Ani Olenik ob i/2l. uri opo-ludne prekinila, šel v hotel „Lloyd" h kosilu, potem pa sem se podal po svojih trgovskih opravilih k gosp. Oražmu, trgovcu v Ud-matu. V svoje trgovske posle in pogovore z g. Oražniom bil sem tako zatopljen, da sem pozab 1 na čas, in ko sem pogledal na uro, bila je že 5. ura popoludne. Ker sem videl, da sem razpravo zamudil in ker sem bil šele prvikrat ter mi tozadevna zakonita določila niso bila znana, bil sem mnenja, da zadošča tudi 11 porotnikov in se vsled tega dne i. decembra nisem več oglasil pri sodišču. V Ljubljani, dne 7. dec. 1908. 3211 l-l Franc Tavčar. Poštenega in spretnega urednika ifcejo v Mariboru za list, ki bode izhajal trikrat na teden. Sprejme se takoj. Kdor se hoče potegovati za to mesto, naj se obrne s svojimi zahtevami in pogoji na uredništvo »Slov. Gospodarja" v Mariboru. 3218 3-1 3216 Zahvala. Povodom bridke izgube naše b'age hčere in tele, gospe Ivane Marguč roj. Brus smo dobili nebroj dokazov odkr to-srčnega sočutia. za kar izrekamo vsem tem potom najsrčnejšo zahvalo Oso bito se pa zahvaljujemo prečastiti duhovščini za tolažila med boleznijo in za spremstvo k večnemu počitku, kakor tudi g. vlad. svetniku dr. Šlaj-merju, g. dr. I. Preglu in dr. E Marjerju za skrb in trud pri zdravljenju Na dalje se iskreno zahvaljujemo za častno ude.ežbo pri pogrebu g. vlad. svetniku Kremenšeku, g. notarju Galletu, gg. uradnikom, g. županu Mulleyu, slav. obč. zastopu v Dol. Logatcu, deputaciji slav. obč. zastopa v Gor. Logat u, čislanemu učiteljstvu in šolski mladini, sl. gasil, društvu, p. n telov. društvu „K S. Z.', gg. zastopnikom nekaterih tvrdk iz Ljubllane, gg. pevcem za sočutno petje in sl.obč nstvu domačemu in od drugod. Končno presrčna hvala vsem darovateljem za toliko prekrasnih vencev in gg. občinskim odbornikom za prenos nepozabne k večnemu počitku. Vsem presrčna hvala! Dolenji Logatec, 8. grudna 1908. Žalujoča rodbina Brus. Sprejme je t a ko j v trgovino 3 mešanim blagom pri Franc Sajovicu v }y[edvodah pr de^le ** Staro od 15 do 16 let, ki ima veselje do trgovine v tej stroki; 5 P,osto- Cmnemu nnsamrnnap* sn&uraiMisnrBJMaEMruvni tam esranir Podružnice Spljet, Celovec -_in Trst - Delniška glavnica - K 3,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarje dice 2! «*!»!£? - -—-----=---------------------------- - r»lmron m sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po čistih Spljet, Celovec in Trst Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Ktezervni Fond K 300.000.