PoStnina platana « gotovini.
leto. VI, St. 299. V Ljubljani, v nedaSj® 24. ?Ses®!n1»ra 1922. Pašam. St. 1 Din.
HflPREJ
Glasilo Socialistične strank© Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana* Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
„Mir ljudem na zemlji
*
a
Božič je krščanski praznik miru, spomin na' rojstvo odrešenika. Tudi nekr-ščanske religije imajo podobne praznike, svoje odrešenike, želje po miru. Boj utru-duje. Razvoj gre skozi nepretrgan boj, boj na vseli koncih in krajih. Odtod želje človeštva po miru, vsled tega njegove molitve k Bogu, naj ga varuje pred tro-zvezo kugo, lakoto, vojno.
En dan v letu je krščanstvo posvetilo prazniku miru; vzelo ga je drugim, starejšim religijam iri ga nekoliko spremenilo- po svojem okusu . Druge dneve v letu blagoslavlja orožje in slavi militarizem ter ga povišuje med največje čednosti. Maršala Focha in generala Diaza, oba katoličana je hierrhija v Ameriki sorejela. kakor so se sprejemali vladarji do 1. 1914.' Sedanji sprejemi vladarjev so ie odsevi stare slave in pompa. Bila sta privedena v katedralo, kjer so svečeniki darovali nekrvave daritve — v čast ljudem, ki so poveljevali morijam, — splošni krvavi daritvi bogu mamonu. Daleč se je oddaljilo današnje krščanstvo od naukov svojega učitelja-
Borba utruja. Življenje milijonov je boj. V tolažbo jim obljubujejo mir, ki pride,’ ako ne preje, po smrti. Sin božji se je učlovečil, da trpi in s tem reši človeštvo. Ni ga rešil. Boj se nadaljuje. Miru ni. Ampak mir pride — po smrti pride uživanje in -- počitek. In tako je vera utešila ijudem hrepenenje po miru, sreči in uživanju, ki bo izpolnjeno — po smrti. Pripravljaj se na večno življenje.
Na milijone ljudi je padlo v zadnji vojni, ki so jo pričeli krščanski narodi.
* Po »Proletarcu«, ameriškem slovenskem socialističnem glasilu-
Ne, narodi jo niso pričeli, niti povzročili. Družabni sistem sedanjih časov jo je povzročil. Krščanski narodi pa so se tepli med seboj na povelje svojih krščanskih gospodarjev. Ko je bilo morije konec, so poslali vojske domov, deloma vsaj — gospodje gospodarji pa so se zbrali na konferenci, kjer so si razdelili vojni plen. Tako so delali divjaški rodovi, pozneje pagani in sedaj kristjani. Le forme so se spreminjale. Morija in rop sta ostala. Z vsako razdelitvijo plena se vsejejo semena, iz katere vzkale nove vojne. V Parizu se niso prav nič oddaljili od tega, danes krščanskega pravila; preje je bilo pagansko in še orej divjaško. V imenih je razlika, v stvari sami je ni-
V Washingtonu je zborovala pred letom dni diplomacija petih velesil, in ustvarjala odnošaje za trajen mir. Ljudje, ki mislijo, so vedeli, da je Washington-ska konferenca nadaljevala pariško, da so tudi na tei delali sporazume za izkoriščanje šibkih, za delitev plenov. Da zakrijejo svojo igro pred ljudstvom so sklenili zavreči nekai starih bojnih ladij in obljubili, da deset let ne bodo gradili novih bojnih ladij. Washingtonska konferenca je tedaj skušala za nekaj let vojno odložiti; odpraviti je, ni bil njen namen. ker niti od daleč ni mislila odpraviti vzrokov za vojne. Duhovniki pa bodo še vedno peli, »mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje«. Dišalo bo po kadilu, videl se bo blesk plaščev, razsvetljeni oltarji, jaslice, vse skupaj bo dišalo po prošlosti. Religija pomika duh človeka nazaj. Zmerom nazaj; po smrti ti oblju-buje polet navzgor, ali pa padec navzdol. Ljudje verjamejo in jim slede, zato imamo še vedno vojne, rope, vsled tega se
tako počasi razvijajo iz barbarjev v pra-ve ljudi. Krščanstvo prošlosti je pomenilo na polju religij korak naprej v razvoju. Kapitalizem je bil drugi veliki korak- Toda ne eno ne drugi ni prinesel miru. keti ga ni mogel. Zelo počasi se razvija člo-* vek, ki je še vedno žival, v pravega človeka. Znanost pravi, da gre človek skozi forme raznih živali, predno se rodi kot človek. Znanost ie to dokazala. Religija! trdi. da je prišel prvi človek na svet že kot popolno bitje, enako Bogu. Ne ravna dolgo dobo nazaj so tei trditvi verjeli še» vsi ljudje; izjem je bilo malo. Znanost ie Dopolnoma ovrgla to trditev religije. Clo-i vek. ki je bil še včeraj popolen barbar, nil mogel priti na svet kot popolno človeške« bitje, kakršnega nam kažejo na cerkveni!« slikah pri ooučevanju krščanskega nauka. Mnogo stotisoč let je že star človeški rod in po svoji poti razvoja skozi tisočletja ins tisočletja se je izpopolnjeval in se bo še izpopolnjeval, predno postane človek kil bo reševal spore z razumom in ne več a orožjem, ki ne bo več rušil in umčeval sa-* dove dela sovražnikom, ker ne bo več sovražnikov amDak vsi bodo ljudje. Vzajemno delo bo prineslo blagostanje vsemu! človeštvu. Vojne, kakršne poznamo danes, bodo neznane bodočemu rodu. ki jih« bo poznal le iz zgodovine. Kdai nastopi tai doba? Ne naenkrat. Počasi prihaja, kakor, smo počasi Drišla do današnje civilizacije, ki pomeni velikanske armade, moderne boine ladje, strupene pline topove, kil streljajo na kilometrske daljave, podmor-i nice, aeroolane. brezžični brzoiav in druge tehnične naprave, ki se vse izrabljaial za vojno. Kljub temu smo napredovali, zelo napredovali. Kakor gre dete pred rojstvom skozi forme raznih živali, tako gre človeštvo skozi razne periode, vsaka iz-
A. C.:
Jožkov sveti večer.
(Resnična zgodba.)
Pri Sušniku so praznovali sveti večer. Sušnik je bil še mlad mož; komaj »eto leto poročen, pa je imel že štiri otroke in petega, malega črnookega Jožka z veliko glavo mu je prinesla žena Kata v zakon kot doto. Kata ni vedela povedati, kdo da mu ie oče: zaman se je trudila razumeti zakai je ta otrok sploh na svetu. In če že je na svetu — zakai da ni že zdavnai umrl. Pogostoma sta se z možem ladi njega prepirala in pretepala. Vselej; ko se je Drigugal Sušnik s sprevodniško torbico pijan domov, ie bil v hiši kreg in meten. Trezen ie gledal fanta mrko. pijan >e pa pretepal njega in ženo. Ponavadi se ie stvar končala na ta način, da sta Sušnik in žena malega dečka pretepla do nezavesti.
Raztrgan je hodil fantič; pa saj so Mi njegovi Dolbratci tudi raztrgani. Raztrgani, umazani suhi in črni so se podili
okoli lesene barake — objekta štev. XIV. — s psi, mačkami in drugimi delavskimi otroci, ki so bili tudi raztrgani in umazani.
Praznike so poznali otroci po vinu, ki je ob takih dnevih teklo po mizi in kuhinji.
Tudi sveto noč so praznovali z vinom. Miza je bila pokrita z visokimi buteljkami in s čašami.
»Ata. zakai nimamo božičnega drevesca.« ga je vprašal triletni Ladko.
»Tepec si, Ladko... v gozd pojd:. na hrib, tam imaš drevesc kolikor hočeš!....«
Zasmejali sta se Kata in vdova Ka-čičeva. Kačičeva je bila v tej družini kuhana in pečena. Mlajši brat Sušnikov — tudi železničar po poklicu — se je krohotal iz vsega grla. Otroci so se režali, kakor za stavo, le mala, komaj dva meseca stara deklica, se je drla iz umazanih cunj na vse pretege.
Le Jožek je bil tih in miren. Stal je pri ognjišču in strmel skozi okno v razsvetljena okna sosedove hiše. Tam so gorele na božičnem drevescu svečke. Videl
je vse le motno in nejasno, kajti gostaj megla, črna tema je vse jasno in svetlo potemnjevala in zameglila ,.. Zamaknjene so bile niegove misli in njegove oči. be nikdar ni videl jasno, od blizu božičnega drevesca — zatorej si ie predstavljat svetlo sobo z visokim, do stropa segajo-* rim^ drevesom čudapolno. nebeško lepo... rdeče, modre, zelene svečice, zlati rožiči, srebrni orehi... srebrni sneg... bajno* božanstveni angeljčki z razprtimi peroitii-cami... blagoopojno petie in harmonije...
»Na, ti zgaga pokvečena, na, tukaj! imaš vina ... pij...«
»Ne, ata. ne morem sedai. pozneje...«
»O, baba, ali slišiš? Tvoi oankrt ne mara vina. ie pregosposki... kdo ve. kaki škric mu je oče... pij, pankrt nemaren, če ne te ...«
Deček je z bolestjo v srcu občutil, kako mu ie »oče« uničil pravljično lene sanje — sanje, ki so bile resnica, dvajset korakov od tega okna oddaljene, resnica* in življenie za druge, srečnejše, boljše ljudi... Kakor nema žival, tiho in potr-
Dopolnjujoča drugo, naprej v še večje Izpopolnjevanje.
Danes imamo kapitalistično dobo. In kapitalizem ni v vseh deželah enak. Ako bi bil v Jugoslaviji vsaj za polovico toliko razvit kot ie v Zedinjenih državah, bi v deželi, ki je bogata po svoji zakladih in rodovitosti zemlje, ne živeli ljudje v tako mizernih razmerah kakor žive. Kapitalizem v Jugoslaviji ie še primitiven, in pomeni komaj prvi korak iz fevdalizma v moderni kapitalizem. Gospoda, ki je na vladi, je birokratična in brez znanja o modernih gospodarskih zakonih sedanje družbe. Kakršna vlada na eni strani, taka je večina ljudstva na drugi strani. Izkoriščanje izmozganega, ignorantnega ljudstva v nazadnjaških deželah, v katerih vlada starokopitna birokracija, črpa še tisto malo sile, ki bi ga v drugačnih razmerah gnala naprej; raditega je napredek v takih deželah počasen in vsled svoje balkanske starokopitnosti ima Jugoslavija izmed novih in starih držav najmanj ugleda. To je primera, vsem ra-zuljiva, da se spozna razlika.
Veliki dnevniki nabirajo prispevke, da se omogoči praznovanje Božiča tudi družinam^ ki so zagazile v največio revščino. Sistem, ki jih je pognal v bedo, poraja »dobrotnike«, ki se spominjajo revežev, o Božiču. Igrače prinašajo revnim otrokom, semintja nekaj živil, malo cap in obuval- Revne mamice plakajo, ker se dobe še zmerom dobri ljudje, o kakršnih čitamo v pravljicah. In prav na božič se najrajše pojavljajo. »Bog ne pozabi svojih v sili!« Te mamice še ne znajo misliti. Morda bo znala njihova deca vsaj majhen odstotek od nje. Bede je silno veliko, bogastva preveč. Ljudje, ki so najrevnejši, ki stradajo najbolj, so najprej pripravljeni poljubljati roke izkoriščevalcem, kadar prihajajo prednje v podobi dobrodelnih angelnov.
Na milijone ljudi je po svetu brez de-j la. izročeni so pdmanjkanju. toda le malo t jih je med njimi, ki razmišljajo o vzrokih.
; so jih dovedli v to situavijo. Plače utr-| gujejo v vseh obratih. Delavstvo se skuša 1 upirati, toda brez znatnega uspeha. Sadovi dolgoletne borbe za izboljšanje plač so uničeni v teku dobrega pol leta. Nekaj tu-! dl v tem Božiču nd prav. Kristovi namest-| niki pa bodo trdili, da je vse v redu, in [da je. če kdo posebno trpi. to le božja ■ preizkušnja. Kdor jo prestane brez godr-1 nanja. sd zasigura zelo dober prostor v
nebesih. Imenitna tolažba za revne, izvrstno opojno sredstvo za uboge na duhu. Nebeško kraljestvo je samo za uboge na duhu. Ljudje, ki mislijo vedo, da nebeškega kraljestva ni. Za zemljane ie samo eno kraljestvo, in to ie zemlja, na kateri prebivajo. Na tej imajo pekel, in na njei si
fahko zgrade nebesa. Kadar bo dovcffj mislečih ljudi, bo izginil pekel in ž njim vojne, lakote, izkoriščanja in druge socialne nadloge. Mir bo omogočil človeštvu voditi nekrvav boi vedno naprej v nepredek. Kadar pride naš božič, preneha boj bratov za uničenje bratov.
Predkonferenca o pravilniku k zakonu v zaščito delavstva.
Izgleda. da bo sprejet k zakonu v zaščito delavstva pravilnik, ki je izdelan na hitro roko, kar čez noč, da delavstvo niti ne bo imelo prilike, podati k načrtu pravilnika svoje mnenje oziroma protipred-loge.
Dne 3. oktobra t. 1. se je radi pravilnika vršila anketa pri pokrajinski upravi za Slovenijo. Poročali smo o njej v »Na-preju« dne 7. oktobra t. 1.
Ministrstvo za socialno politiko v Belgradu je izgotovilo nov načrt pravilnika in želelo, da ga pretresejo interesenti, predno bo sprejet. Radi tega je pokrajinska uprava za Slovenijo potom delavskega odseka odredila predkonferen-co, ki se ie vršila 18. t m. Udeležili so se je: tajnik Delavske zbornice dr. Likar, za Strokovno komisijo ss. Meznarič in Kaiser in po en delegat Samostojne delavske unije ter Jugoslovanske strokovne zveze.
Posvetovanje je bilo prav kratko. Ugotovljeno je bilo takoj, da je izdala vlada pravilnik nanagloma. ne da bi dobili zastopniki delavstva čas, da bi načrt preučili. Vlada ga ie pač hotelo hitro spraviti pod streho in se na ta način otresti opravičenih delavskih zahtev.
Po zakonu v zaščito delavstva je potekel čakalni rok za sprejetje pravilnika dne 14. decembra, vlada pa je ta rok zamudila ker nam je po čakalnem roku —* dne 16. L m.! — odposlala načrt pravilnika v pretres. Vlada je torej kršila zakon, ki ga je sama podpisala. (Temu se ne čudimo).
Glede načrta pravilnika je bilo ugotovljeno. da le vlada zanemarila svojo
dolžnost tudi s tem, da ni dala delavskim zastopnikom dovoj časa. da bi načrt natančnejše proučili, ker se je moral referent delavskega odseka še na dan pred-konference odpeljati v Belgrad na neko konferenco.
Zastopniki Delavske zbornice in Strokovne komisije so v soglasju z ostalimi zastopniki vložili najenergičnejši protest proti takemu ravnanju s pripombo, da pravilnika ne bodo mogli priznati tako dolgo, dokler jim vlada ne bo dala možnosti načrta proučiti in storiti, če bi bilo potrebno, svode protlpredloge. četudi bi se belgrajska konferenca izrekla za sprejem pravilnika v sedanji obliki. Protest ie bil vzet na znanje.
Glede načrta je bilo posneti, da obstojajo štirje, ne eden: 1. pravilnik za trgovska podjetja: 2. za obrtniška in trgovska podjetja: 3. za obrtniška podjetja in 4. za industrijska in rudarska podjetja. Izgleda, da bo vsak pravilnik v nasprotju z drugim, vsi štirje pa v nasprotju z zakonom o zaščiti delavstva. Iz celega načrta odseva Žerjavovo mišljenje glede delovnega časa, ker je delovni čas kategoriziran od 8—10 ur na dan. Izgleda, da boi potem delalo 55% delavcev po 10 ur na dan, 25% po 9 ur in samo 20% po 8 ur.
Danes o vsem tem ne moremo reči nič drugega, kakor da je treba počakali, ali bo vlada upoštevala naš upravičeni protest in nam dala možnost, da sodelujemo pri izdelovanju sedanjega ali novega načrta pravilnika.
Delavstvo! Strni krepko svoje vrste, da boš zmagalo — 8urnik je v nevarnosti!
»Kres«, enajsta številka, ki je izšla začetkom tega meseca, ima naslednjo vsebino: Tone Seliškar: Glas izbičanih duš. Pravica. Gil Blas: Tisoč in ena noč. — Ernest Tiran: Razbojnik. — Leonid
Andrejev: Vrnitev. — Čulkovski: PleS na Vulkanu. — Telovadba. — Vestnik »Svobode«. Socialni vestnik. — Književnost. — Ali vedo vsi sodrugi, kaj je »Kres«? Ali vedo, da je to najresnejši,
pežljivo se ie približal k mizi. namočil svoje suhe ustnice v žametastočrnem vi-mi... stresel se je ... bilo je kislo... odložil ie kozarec.
»Mrha, mi bomo. misliš, tvode ostanke pfli? Izpij do dna!«
Deček je požiral. Po vsakem požirku se je stresel. Na obraz se mu je vlegla rjava bledota; plazila se jc po licih, kakor opolzkognusna kača ... zdelo se mu je, da ie ves umazan, blaten, gnojen... Pa je pil — pil do dna...
Irt zopet se je razlegal surovi smeh.
»To bo še fant naš Jožek.« je dejala Kata.
»Baba pankrt je tvoj. ne naš... hudičev. ne pa naš...
Umolknila je žena, zasmejala se je vdova, brat pa je zaukal in obrnil kozarec. Otroci so se valjali po tleh, umazani in raztrgani Gustl — star eno leto — je, skorai nag. čepel v umazani luži pri razbeljenem rdečem ognjišču in brskal s prsti v umazani vodi. ter nosil v usta umazane prste —
»Na. Gustl, na, pridi sem... tudi ti boš pil, sai je danes sveta noč... Kristus se je rodil na današnji dan... tudi mi, lačni in bosi, se moramo veseliti... tudi mi... Pridi sem. Gustl...,« je zavpil Sušnik. Gustl se je priplazil po vseh štirih k mizi in se vsedel očetu na kolena. Oče ga je dvignil visoko v zrak in se mu ie divje smejal.
»Ti. da, ti si moj pravi sin! Oče Gustl — sin Gustl! Oče pije, sin bo tudi pil! Oče se je pretepal, sin pa se še bo... Saj ne more biti, hudičev sin angelj... hudič ie hudič...«
Posadil ga ie zopet na kolena in mu hitel zlivati rdečo kislico v usteča. Čudno podoben ie bil otrok očetu. Nizko čelce, na sredi čela podolgovata votlina, majhne izbuljene, umazane oči, divjaški pogled.
Zasmejali so se ti očki. zamlaskal je jeziček črvička in dete je izpilo čašičo vina. Pa se je zahihitalo z lucifersko ten-kin glaskom, da je Jošku presunilo možgane^., Že v drugič ie bil zasanjal...
Pa ga je predramilo, da se ie splašen ozrf k mizi.
Otrok se ie povrnil v lužo. Sušnik pa je vzel v roke harmoniko in raztegnil meh. Pijani glas in pijano pesem je spremljala hreščeča, pokvarjena harmonika:
O ljubca, kaj tajiš, da sama ti ležiš?
Na slami se pozna, da sta ležala dva!
»Kaj baba. na slamci si dobila Ušteli a-le pankrta... na slamci, kaj?«
»Na slamci, na slamci...« se je krohotala Kačičeva, primikajoč svojo stolico vedno bližje k Sušnikovi. Pričela ga j® drezati z nogo in ni trajalo dolgo, da se mu je vsedla na kolena. Objemal jo J® divjestrastno...
»A tako, baba grda, vlačuga stara, pi' iana...,« je vpila Kata nad vdovo. Kavčičeva oa se ni zmenila. Venomer se j® režala in vzdigovala noge v zrak. da so se videle umazane gole noge in raztrgano perilo. To ie razgrelo Sušnikovega brata, da je skočil ter objel Kato in Jo poljubu ravno na usta...
najfepši in najcenejši slovenski kulturni mesečnik? Ali vedo, da brez notranjega prerojenja delavstvo ne bo nikoli ustvarilo na zemlji tistih pogojev, da bi bili upravičeni reči:	socializem je odrešil
svet!? Če vse to veš, zakaj se ne naročiš na »Kres«, ki stane letno 40 Din, za dijake samo 25 Din, za člane »Svobode« celo smešno malenkost 18 Din, dočim stanejo sedaj podobni mesečniki črez 200 do 3000 K? Ne, da se naročiš sam nanj, še svojega znanca in prijatelja, svojo znanko in prijateljico pregovori k temu, da pošlje naročilno pismo v Židovsko ul. VI. v Ljubljani na upravo »Kresa! Vedi, da je tudi od tebe odvisno, če bo list prihodnje leto še izhajal. Poravnaj zaostalo naročnino, če je še nisi, ker
Na državnem kovinarskem kongresu, ki se bo vršil 25. in 26. decembra v Zagrebu, bo med drugimi točkami tudi razprava o tarifni in stavkovni politiki. Za referenta k tej točki je določen sodrug F. Svetek, ki bo predlagal kongresu naslednjo resolucijo:
Tarifna politika.
Predvsem je dobri in zdravi tarifni politiki predpogoj dobra in zdrava organizacija. ki mora imeti razredno vzgojo in značai stabilnosti glede članstva.
Delavstvo zlasti pa funkcionarji organizacije, morajo natančno poznati produkcijsko teorijo in prakso. Prisvojiti si morajo tudi poznavanje trgovske strani podjetij, v katerih so zaposleni. V tem oziru je treba obračati posebno pažnjo izvozu surovin in vseh onih materiali], ki se pri produkciii potrebujejo ter dognati cene istih. Nadalje je potrebno voditi natančen pregled o delavskih plačah kakor tudi o vseh drugih obremenitvah, ki so s tehničnimi in komercielnimi zadevami oodjetii v zvezi. Pridobivati je treba tudi pregled o tržiščih, kieT se izdelki vnovču-jejo, in za kakšno ceno. Zanemarjati se pri tem ne sme pregled svetovnega trga.
O vsem tem se ima voditi pregledna statistika na tak način, da se podružnice in centrala tozadevno izopolnjujejo.
Taki pregledi in statistike šele more-‘o tvoriti temelj za urejevanje delavskih
V tistem hipu je Sušnik telebnil vdovo k divanu in skočil k visoki polici. V njegovi roki je zabliščal dolg kuhinjski nož in se zagnal divje proti svojemu bratu... Jožek je odločno skočil vmes in Sušnik se ie spodtaknil ter priletel z vso silo telesa ob tla. Nož se mu ie zasadil v l-evo roko. Kri ie v curku skočila in pordečila tla
Otroci so zavpili, žena tudi... Brat in vdova... vsi so bili okolo njega. »Kri... kri... kri.,,«
Jok, vpitje vsevprek.
Jožek je preplašeno motril ves prizor in se tresel.
»Pankrt. pankrt pankrt... hudičevo seme, ubijem te,« je hropel ranjeni.
* »Ubijem, ubijem...*
Obvezali so mu roko in mož je vstal ter izpil v dušku veliko čašo vina. Vsi so s strahom pričakovali, kaj pride... »Ubijem ga. pankrta.. *
»Kai ga boš ubijal... zaprejo te« je plaho ugovarjala Kata...
»Pa ven ž njim, stran odtod... še danes, še to noč... še to uro mora stran-«!« »Ampak otrok vendar n© more..
proletarski® list tudi ne živi od samega zraka! Naj te, sodrug, ne moti dejstvo, da je danes pri »Svobodi« takšen kurz, da nasprotuje direktno tistemu, kar zahteva naša stranka, da se temu kurzu ni zdelo niti vredno poslati »Napreju«. ti-, stemu listu, ki je »Kres« začel prvi razširjati med slovenski proletariat, 11. številke na ogled, kakor so jo dobili najjza-komejši buržoazni listi. Sodrug, ne proti dobremu, ne proti temu, kar je bilo z muko ustvarjeno, se bomo borili, temveč sistem moramo izpremeniti. Ne proti »Kresu« in proti »Svobodi«, temveč proti sistemu, ki izrablja »Svobodo« v omejene politične špekulacije, se bomo borili-V tem pa se bomo naročali na »Kres« in pristopali k »Svobodi«.
dnevnih in eventualno tudi akordnih plačilnih postavk.
In ker igra pri kapitalističnem načinu proizvajanja veliko vlogo takozvana konjunktura. se ie pri slabi konjunkturi ali ori velikih zalogah izgotovljenega blaga kolikor mogoče izogibati ostrejšim konfliktom. katere bi podjetniki lahko izrabili v svoj prid. V takih slučajih se prav rado dogaja, da podjetniki odpuščajo delavce, kar pa ima za posledico ustvarjanje brezposelne delavske armade, ki jo potem podjetniki izrabliaio kot protiutež napram zaposlenemu delavstvu posebno za zniževanje plač.
Princip, ki ga skušajo podjetniki mnogokrat uveljavljati v tem smislu, da odpuste gotovo število delavstva, drugim pa povišajo plače, tega principa delavstvo ne sme nikdar priznavati. Že radi tega ne, ker bi tako postopanje nasprotovalo vsem pojmom o delavski solidarnosti.
Za uspešna mezdna gibanja je torej uporabljati kolikor mogoče čas takozvane boljše konjunkture, in ob takih prilikah se imajo zahteve kretati le v mejah dognane možnosti. Pretiravanje vsaki akciji _ pa navadno več škoduje kakor pa koristi
Svetovna vojna je povzročila občutne izpremembe zlasti kar se tiče valutar-nih razmer, kar ie imelo in ima velikanski vpliv na delavske plače. Stalno padanje denarne vrednosti je znal kapital izrabiti za tako občutno znižanje delav-
»Ne more... ne more,« je nečloveško zarjul Sušnik... ne more... mora-. takoj... takoj...«
Zaletel se je z vso svoio silo k ognjišču, prijel od strahu okamenelega otroka in ga vrgel skozi vrata na cesto v blato... Zunai je padal mrzel dež. Gost je bil in droben ... Globoko se je vdrl v blato... Vstal je in poskušal je iti... Vdirale so se noge v mehka tla... Šel je... Kam je šel... V blato, dež. v noč in meglo... Kam? Ne vem. kam. Vem samo to, da se ni nikdar več povrnil.
*
K polnočnici so prihajali pijanci, da »e smrdelo po vinu v predmestni cerkvi. Hripavi in pijani glasovi so oznanjali s kora:
Slava bogu na višavah, mir ljudem na zemlji.
Tudi glas duhovnika ie bil hripav in zamolkel. Pri kropilniku so stali Sušnik in njegova žena...
Povzdigovanje...
Sušnik in Kata sta klečala globoko sklonjena k tlom. tolkla sta se v prsa... njihove ustnice so se hitro premikale in pošijale pobožne molitve v višave...
skih zaslužkov, da ie moral pod pritiskom iavnosti začeti dajati rodbinskim očetom doklade za preživljanje družinskih članov*
V nezaposlenosti, ki ie bila posledica po-vojnega nereda, se je moralo delavstvo s tem zadovoljiti, tem bolj. ker ni znalo do-t bro preceniti vse goljufije te »milosti«. Zdai jo že začenja razumevati in zahtevaj vsepovsod, da se morajo zaslužki tako povišati, da bodo tudi rodbinski očetje lahko izhajali z njimi. Da dosežemo zopet* vsaj predvojne razmere, naj se ti zaslužki ne merijo po visokih številkah malo-vrednega denarja, temveč naj bodo iz« raženi v blagu, tako da se ne bodo sami po sebi vsak dan zmanjševali z rastoča draginjo, ki je le posledica padajoče v red-* j nosti papirnatega denarja.
Stavkovna podtika.
Dogaja se. da podjetniki včasih samfS skušajo izvati kako stavko, strokovna!, organizacija pa v takih slučajih ne sme dopustiti, da bi se delavstvo pustilo iz-*-vabiti, tudi če bi večina zaposlenih bila!j za stavko.
Ako ie pa organizacija po skrbnoij zbranih podatkih prišla do prepričanja, dat! bi imela stavka vsaj delen uspeh, tedaj je na akcijo najskrbnejše pripraviti.
Da se pri takih pokretih kolikor itkh mče varuje odporna sila delavstva in n3e-*4 gove organizacije, ie priporočljivo, rav-tj nati se po principu delnih stavk. Kajti prEj splošnih se po navadi krepi solidarnost Dodjetnikov. Splošne stavke smejo priti vjj poštev šele v drugi vrsti, in to šele tedaj,; kadar so za uspešno izvedbo splošne stavke dani vsi predpogoji.
Stavke se morajo voditi po točno izdelanem stavkovnem pravilniku, ki se misj mora vsakdo brezpogojno pokoravati
Naše organizacije, ki so še mlade iir nimajo velikih finančnih rezerv za podpis ranje stavk, nai poiščejo nadomestila vij tem da bodo z vso skrbjo vzgajale med1! članstvom čut solidarnosti. Delavstvu ja!] treba dokazati, da je nujno potrebno dal1 podpirajo oni tovariši, ki so zaposleni,; one. ki stavkajo.
Po drugi strani je pa treba vzgojiti; članstvo, da bo med stavko voljno sprejeti i vsa zasilna dela, in da si jih bo tudi samoi ,poiskalo. Organizacija nai pa potom svojih tarifnih odsekov stalno zbira podatke in statistiko o tem, kje bi bilo dobiti zasilna dela za slučaj stavke. V to svrho naj: bo pred vsem v zvezi z raznimi delavskimi gospodarskimi organizacijami.
Ideologijo anarhističnih elementov, j ki hočejo izrabljati strokovne organizaci-:e za razne avanture, je treba z vso silo pobijati.
Njihova zmota, misleč, da bo delavstvo tem boli revolucijonamo. čim slabše se mu godilo, ie rodila v delavskih vrstah dovolj gorja in tudi jasno dokazala, da je narobe res, namreč, da je ono delavstvo, ki ni še na prav zadnji stopnji propada, bolj žilavo in boli odporno kot oni sestra-, dani reveži, ki prosijo le še kruha.
V svrho izvajanja vsega, kar je v zveizi s tarifno in stavkovno politiko, se imajo ustanavljati po vseh podružnicah tarifni odseki, ki morajo v določenih terminih poročati glavnemu tarifnemu odseku, ki naj se v to svrho ustanovi na sedežu centrale ta pa zopet bodi v zvezi z glavnim odborom GDSJ.
Socialist mora biti vedno pogumen. Ampak še bolj potrebno je. da je socialist pameten
Tarifna in stavkovna politika.
Burja v mariborskem občinskem svetu.
(Konec.)
Kakšen ie naš komentar k tej burni točki v mariborskem občinskem svetu? Debata ni ničesar razjasnila, nasprotno, stvar je postala še boli zamotana, ker iz-Kleda. da bi bili potrebni še ene preiskovalne komisije tudi očitki, vrženi ideri-kalcem v obraz. Glede provizij in diplomati čn ih molkov — celo pred lastnimi pristaši — tam kjer bi se pojasnjevalna beseda lahko spregovorila tudi brez komisij: kdor je socialist in jih zagovarja, je prenehal biti v naših očeh socialist, pa naj še tako brca proti temu. Toliko danes, po končanem delu izvoljene komisije pa še kaj več.
Med ostalimi točkami je bila najvažnejša ona. ki je zavrnila izpopolnitev odbora Mestne hranilnice z dvema novima liberalnima doktorjema. Vlada bo ODOzor-.iena da bo občina s 1. februarjem odpovedala jamstvo, če ne bo do tega roka DOtrjena sprememba hranilniških pravil. Proti tem sklepom so glasovali narodni socialci soglasno z demokrati! Zanimivo, da sx) se za zavrnitev in odpoved zavzemali klerikalci z vso silo. Te dni krožijo vesti, da nameravajo v Mariboru ustanoviti svojo lastno hranilnico.
Zupan predlaga, naj se vlada naprosi za odobritev provizorija za januar in februar. ker do takrat najbrže ne bo mogoče sprejeti proračuna. Predlog se sprejme samo za ianuar.
Z rešitvijo več manjših pravnih zadev. med njimi par visokih kazni gostilničarjem radi malomarnega pobiranja občinskega davka, se se ja konča.
Nadaljevala se je v sredo, 20. t. m. Pa nj bala več tako senzacionalna kakor prvi dan. Župan je poročal, da pride v občinski svet namesto trgovskega sotrudnika Rudolfa Prelesnika usnjar Alojzij Krivec, da se izpolni mesto odstopivšega socialističnega odbornika Slanovca. Rudolf Prelesnik ne more iz zdravstvenih ozirov sprejeti mesta. Tudi Slanovec je iz zdravstvenih ozirov odstopil.
Z ozirom na sklep prejšnje seje, je uoslala Mestna hranilnica občinskemu svetu dopis če zahteva za izpopolnitev njenega odbora poleg obeh liberalnih doktorjev Kodermana in Dernovška še predložitev dveh drugih kandidatov. Z glasovi socialističnega in klerikalnega kluba se sprejme sklep, da vztraja občinski svet pri spremembi pravil in da volitev sploh ne priznava.
V četrtek in petek se je vršila proračunska debata, za katero so klerikalci napovedali grozovita «odkritjaTak je naš utis. da velikih odkritij zaenkrat še ne bo hotelo biti.
POTREBNO JE.
Najrazličnejše vrste orožja poznamo — od preprostega meča do najmodernejšega topa. Vse od prvega do zadnjega v največjo pogubo človeštva, kar vemo, kajti v najrazličnejših oblikah čutimo to na lastni koži. In še otroci bodo morali nositi vse svoje življenje posledice, povzročene po orožju baje za osvoboditev človeštva.
Miliarde in rniliiarde ljudskega premoženja gredo v žrelo militarizma, »ker je orožje potrebno, da se varujejo inteicsi državljanov,« nam pridigujejo kapitalistični časopisi. Mar je v našem interesu, da delamo tisto, česar si ne želimo? Kal; dobiček pa ima proletariat od voine ? Nani
odpade samo en delež: svojo kri mora prelivati za druge, za kapitalizem.
Najstrašnejše orožje, s katerim strahuje kapitalizem proletarce, je proletarska nevednost. Kapitalist ve: če bo delavec spregledal, kaj ž njim počnemo, nam ne bo hotel več tlačaniti. Niti sto let ni minilo, ko so še sežigali ljudi na grmadah, češ, da so čarovniki in krivoverci. In tako podlo so ravnali z ljudmi tisti, ki naj vzgajajo in skrbijo za dušo. kakor pravijo. Kdor je pred par stoletji trdil, da je zemlja okrogla in da se vrti okoli svoje osi in solnca, je bil takoj proklet in proglašen za krivoverca ter je končal na grmadi. Gospodje iz črnega tabora, ki so si zgradili svojo cerkev na ljudsko neumnost, pa se še danes trkajo na prsi in Dravi jo, da ni nihče napravil za ljudstvo toliko dobrega kakor oni. Vemo pa. da so dozdaj skoro izključno vladali in da njihovi grehi. ki so jih storili ubogemu ljudstvu, nikdar ne morejo odtehtati tiste dobrote, kolikor so storili, da so mogli ž njimi ljudstvo slepiti.
Ali ni neobhedno potrebno, da se oborožimo tudi mi? In ne samo v obrambo, temveč tudi za napad? Seveda ne mislimo na puške in topove — izobrazba je naše orožje! In prva naša dolžnost je, Oa razširimo med proletariat naš tisk. ki je naše najmočnejše orožje, časopisi in knjige naj nauče naše ljudstvo predvsem, da bo začelo misliti s svojo glavo, da bo spoštovalo svoj razum. Zavedajmo se. da bomo zmagali v tistem trenutku, ko bo vsak človek o vsaki stvari premislil in ločil pravo od nepravega. Radi tega moramo napovedati najhujši boi nezavednosti, naš tisk pa ie v tem boju naše najuspešnejše orožje. Kdor je med nami že zaveden, bo delal zanj.
ŽIVIO BELGRAJSKI REŽIM!
Pašičeva vlada je odlikovala vse ministre in vse tiste poslance, ki so glasovali za ustavo. Izmed slovenskih ministrov se posebno postavita g. minister Pucelj in miniter Žerjav- Ej, vlada že ve, kdo je vreden njenega odlikovanja. Vo-lilci, vi pa si zapomnite, kdo je užival ob času najhujšega terorja in reakcije vladno zaupanje!
PRED PARIŠKO KONFERENCO.
V Parzu se bo 2. januarja 1923 sešla konferenca, na kateri bodo reševali finančna vprašanja. Najvažnejše vprašanje, o katerem bodo razpravljali, je vprašanje zavezniških dolgov ter nemških reparacij. Zavezniki bodo skušali doseči sporazum z Nemčijo na sledečem temelju, kakor poroča »Manchester Guardian«: 1. Zavezniki dovolijo Nemčiji dveletni moratorij, če pristane Nemčija na zavezniško finančno kontrolo 2. Nemčija se mora obvezati, da bo izvedla vse tiste reforme, o katerih bodo zavezniški strokovnjaki mnenja da so neobhodno potrebne. 3. Nemčija bi morala razpisati prisilno notranje posojilo v zlatu, ki bi se porabilo za stabilizacijo marke. 4. Nemčija mora pristati na zaplembo državnih rudnikov, gozdov ter carin. Francija ie pripravljena pod temi nogoii odpovedati se okupaciji ruhr.skega okrožja. — Dvomimo, da bo imela konferenca uspeh z navedenimi vidiki.
*•  ..... --------——-—	-	T--	|—- I ■ !«■■■■■ ■■■!	ll—	»
Pollflfe«! V9St!.
-r Deputaeija Vojvodincev se je 22.
t. m. oglasila pri g. Pašiču ter zahtevala, naj vlada posveti delu ministrstva za
agrarno reformo več pažnje fer da na! se njihovim zahtevam čimprej ugodi-
+ V Splitu se bo vršil 26. t. m. kongres jugosl. državnega uradništva.
+ V hregalniškem okrožju je pričel bolgarski četaški vojvoda Aleksandrov s takim razgrajanjem, da se je čutila naša vlada dolžno, razpisati na njegovo glavo
100.000	dinarjev.
+ V Neapolju so fašisti vdrli v uredništva vseh orotifašistovskih listov ter jih demolirali. Na piko so zlasti vzeli uredništvo »II Giorno«. ki ga urejuje pisateljica Matilda Serao.
+ Komisar Društva narodov za Avstrijk). bivši rotterdamski župan Zimmermann je nastopil svojo službo na Dunaju. Istočasno je Drevzel svoje mesto tudi profesor rimskega vseučilišča Pantaleoni, ki je bil imenovan na mesto poslanca Bene-ducea za predsednika nadzorovalnega odbora.
+ Na bazeljskem kolodvoru je aretirala policija nekega mladeniča, ki je izjavil, da se piše Kirschbaum. V njegovem potnem kovčku so našli dokumente, ki so bili ukradeni v francoskem vojnem ministrstvu, in ki se nanašajo na uporabo stnroenih olinov v pouličnih bojih. Našli so tudi pismo, naslovljeno na Cičerina v Lausanni. Kirschbaum je švicarski podanik. Njegova aretacija je vzbudila silno senzacijo
4- V Havru je izreklo sodišče 22. t. m. razsodbo v razpravi proti udeležencem svoječasnih stavkarsldh izgredov. Vsi obtoženci so bili obsojeni na ječo od dveh mesecev do 14 dni, le delegat splošne delavske zveze Vausquet in tajnik komunistične omladine v Havru Gauthier sta bila obsojena na 4 mesece težke ječe.
Dnevne vesti.
Vsem naročnikom in bralcem in vsem sodelovateljem želi uredništvo, naj bi v miru obhajali božične praznike.
Pripomba, ki je včeraj izostala. Proti koncu včerajšnjega uvodnika smo napisali, da nam ni iz teh in teh vzrokov pri-' čakovati skorajšnjega razpisa novih volitev. Takoj v naslednjem člančiču pa samo ooročali. da so volitve bile pravkar razpisane za dan 18. marca 1923. Nasprotje je dozdevno. Predvsem ne tiči vprašanje toliko v tem. za kateri dan so volitve razpisane, temveč, kdai se bodo v resnici vršile. To »za kdaj« in »kdaj« pa spada med tiste reči ki so jih naše buržujske vlade vaiene pogoltniti. Prevečkrat smo že zvedeli, kako se je prelagalo in odlagalo še v zadniem trenutku marsikaj, kar je izgledalo prej kot čisto določeno. Dvomimo torej, da bo 18. marec v resnici dan na kateri bo ljudstvo izreklo ponovno sodbo nad delovanjem svoiin zastopnic — strank. Če so pa resnične zadnie vesti, da se je Davidovičev del demokra-ške stranke odtrgal od nje in stopil z dosedanjimi narod, socialci v novo »Zajed-nico«. tedaj je iasno, da nimajo radikalci nobenega oovoda zavleči volitve daleč čez 18. marec. Šlo jim bo pač za to. da si z aparatom, kakor jim ga more edinim nuditi njihovo samotno sedenje na vladinih foteljih, čim širše razpredejo agitato-rične niti zase. da bodo v novem parlamentu še vse drugače nastopali med neštetimi majhnimi strankami in njihovimi drobci. Vorašanie je seveda, če se ne bodo v svoiih špekulacijah grozno ušteli in če ne bo šla sodba tudi preko njih. Karkoli — pripraviti se moramo na vse. Predvsem na to. da poidemo v boj s či-
stimi rokami, kakor smo šli med ljubljanskimi volitvami. Brez ozira na mandate.
Glasom pravilnika za izvršitev zakona o izseljevanju (§ 17.) ostanejo prevozni listki (prepaid, tickets, šifkarte) ne-koncesioniranih parobrodnih družb, ki so plačani ali kupljeni za izseljence v inozemstvu v veljavi le do 31. decembra 1922. Izseljenci s takimi listki se bodo morali na meji vrniti. Opozarjamo, da imajo dosedaj koncesijo za prevoz izseljencev nastopne družbe: A. Za Zedinjene d r ž a v e: »V e s n a« D. D. za plovbo na Sušaku. »C u n a r d Line« Liverpool, zastopnik Jugoslovenska Banka, Zagreb. »Compagnie Generale T r a n s a 11 a n t i q u e« Pariš. Zastopnik Slavenska Banka, Zagreb. »N a v i -g a z i o n e Generale Italiana«. — Genova zastopnik Jadranska Banka Beograd. »Canadian Pacific Raiway C o«. Montreal, zastopnik dr. Ivan Shvegel, Zagreb. »United American Lines« New York, zastopnik Jelisaveta Draškovič, Zagreb. »Red Star Line« Antwerpen, zastopnik Josip Hlavin, Beograd. »The United States Lines« New York, zastopnik Damjan Brankovič, Beograd. »International Mercantile Marine American C o. Ltde«. New Jersey, zastopnik Josip Hlavin, Beograd. »O c e a n i c Steamship N a v i g a -t i o n Line« »W hite Star Line« in W h i t e Star Dominion Line« — Liverpool, zastopnik Mirko Sporčič, Zagreb. »Hamburg Ainerikanische PackerfahrtA. G.« Hamburg, zastopnik Jelisaveta Draškovič, Zagreb. »Norddeutscher Lloyd« v Bremen, zastopnik Hrvatsko-Slavensko Gospodarsko Društvo, Zagreb. B. Za Kanado: »Cunard Line«. »Canadi-a n P a c i f i c R y. C o.« »RedSta-rLi-ne«. »Oceanic Steam Nav. C o. Ltd.« W h i t e Star Line« i »W hite Star Dominion Line«. Norddeutscher Lloyd. C. Za Južno Ameriko: »Navigazioner Generale Italiana«, Hamburg A m e -rikanische Packetfahrt A. G. »Norddeutscher Lloyd«, Ko-ninklijke Hollandsche Lloyd Amsterdam, zastopnik Jugoslavenska Banka, Zagreb. D. Za Južno Afriko inAustralijo: »Oceanie Steam Nav. C o. L t d«. »W hite Star Dominion Line«.
Čevlji za zimsko vreme, močni, topli, Posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina in Kamp., Ljubljana, Breg 20. Kupujte jih dokler še zaloga traja.
Lfu&Bfana.
Iz pisarne mestnega šolskega sveta. Mestni šolski svet ljubljanski je imel dne 13. decembra 1922 svojo redno sejo, o kateri smo prejeli sledeče poročila Predsednik proglasi sklepčnost in otvo-ri sejo. Zapisnik o zadnji redni seji z dne 24. oktobra 1922 se odobri brez ugovora. Naznanje se vzemo poročila o prezi-dialijih, personalijih in pa o daljših dopustih izza zadnje upravne dobe. Sklene se predložiti višjemu šolskemu svetu ugovor proti kršenju in omejevanju zakonito zajamčenih pravic mestnega šolskega sveta v zadevi postopanja glede imenovanja začasnega učiteljstva, preskrbe učnih prostorov in uredbe pouka. Za podelitev dvoje v stalno popolnitev razpisanih katehetskih mest na mestnih javnih osnovnih in strokovnih šolah predložita se kompetenčna nasveta. Na znanje se vzemo inšpekcijska poročila o nadzoro-
vanju m. mestne deške in III. mestne dekliške in pa vnanje zasebne dekliške osnovne šole uršulinske za šolsko leto 1922/23. Sprejmo se vsi s temi poročili združeni nasveti pedagoškega in administrativnega značaja. Poročila je predložiti višjemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Reši se več internih vprašanj gospodarske vsebine in sprejme se več ž njimi združenih resolucij. Potem se seja zaključi.
Marionetno gledališče v Mestnem domu bo igralo oba Božična praznika. Oba dneva bodo po dve predstavi in sicer kakor običajno, prva ob 15. druga ob 18. uri. V pondeljek 25. t. m. se bode predstavljalo pravljično igro v petih dejanjih »Snegulčica« in dvodejanko »Tri želje«. V torek 26. t. m- bo »Doktor Faust«,_ igra v petih dejanjih s predigro. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri blagajni v Mestnem domu od 10. do 12. ure.
Iz redne občinske seje. Po otvoritvi seje je izrazil g. župan dr. Hrašovec željo in zahtevo, da se mora na vsak način še pred novim letom vršiti generalna debata o letnem proračunu za leto 1923.; nato prehod na dnevni red. Referent personalnega odseka g. prof. Mravljak poroča o prošnjah vseh mestnih uslužbencev za novoletni nabavni prispevek. Opozarja na silno slabo stanje mestnih financ; Samo na plačah imamo čez 5,000.000 K izdatkov, a vendar smo se odločili izplačati za nabavni prispevek 25% od mesečnih prejemkov in ga bomo takoj izplačali- Toliko dobijo vsi brez izjeme. Pri glasovanju je g. župan prezrl, da so se nekateri obč. odborniki glasvanja demonstrativno vzdržali. Referent nravne ga odseka dr. Kalan poroča o nekem dopisu, ki ga je poslal g. Zabukošek, ki se pritožuje proti stanovanjski oblasti ter predlaga, da se da ad acta, ker obč. odbor ni upravičen razpravljati še manj pa odločevati o poslovanju stanovanjske oblasti. Sodr. Koren vpraša, kaj je v aktu, da se ga tako izogiblje? Ne verjame, da bi se ne smelo razpravljati v obč. svetu tudi o vprašanjih stanovanjske oblasti. Nato razloži g. dr- Kalan vsebino in g. župan da nadaljna pojasnila, nakar se sprejme predlog odseka. Olepševalno društvo je izdalo za različne naprave 95.000 K, ki naj bi jih plačala občina. Sodr. Koren ostro kritizira takšne izdatke, posebno, ker dobiva olepševalno društvo itak subvencijo od občine. Nastavilo je vrtnarja, ki dobiva plačo od občine, vsega tega prej ni bilo, pa je olepševalno društvo tudi uspevalo. Predlaga, da se mora odslej ozirati na proračun. Ves obč. odbor je soglašal. Sprejeta je sprememba cestno policijskega reda. Odobri se naprava ene svetilke pri stojnicah na Glavnem trgu- Proračun znaša 617 Din, ki jih morajo mesarji skupno plačati. Obratovodji plinarne se zviša plača za 500 K. Nato se je razvila še enkrat živahna debata zaradi prenosa električnega toka od g. Per-noška na g. Putnik Putnikoviča. Sodr. Koren stavi kompromisni predlog, naj se dovoli uporaba električnega toka g. Put-nikoviču tako dolgo, dokler ne bo priziv gosp. Pernoška končnoveljavno rešen, predlog je bil sprejet. Obrtni nadaljevalni šoli se izplača za vzdrževanje 7000 Din, za božičnico društvu za zaščito de-ce 1000 Din, dekliški meščanski šoli za nabavo učnih knjig 2500 Din, za tiste siromašne učenke, katerih stariši bivajo v mestni občini. Olepševalnemu društvu se dovoli naknadno 30 voženj za prevoz
belega peska, denarna podpora se odkloni- Prošnji trgovskega gremija, da naj bo ori Dostavi vsak dan ena kavarna odprta do četrte ure zjutraj in druga od četrte naprej menjevalno vsak mesec, in to radi potnikov, ki prihajajo in odhajajo z zadnjim vlakom, obč. ugodi po živalni debati. Predlog s. Leskoška, da se ne sme točiti alkohola, je bil sprejet tako, da se ne sme točiti žganja ter da se mora upoštevat zakon o zaščiti delavstva. Za vse prosilce, ki so prosili za stojnice, je bil sprejet načelni predlog, da ni krajevne Potrebe. Zaradi ponovnega odobrenja go-staščinskega progresivnega davka, ki je biljše pred pol letom sprejet in tudi že od deželne vlade potrjen je nastala živahna debata, pri kateri sta se posebno odlikovala demokrata gg. Rebek in Bizjak, pridružil se je, kaj pa da, Celjanom dobro znani g. Janič. Zaradi progresivnega davka, ki nai omogoči zidanje stanovanjskih hiš, se bodo vsi gg. trgovci in obrtniki preselili v Žalec. Naši potomci nas bodo preklinjali zaradi edinega pravičnega davka, je rekel gospod Rebek in gospod Bizjak mu je s svojim nežnim glasom sekundiral- Iz sanj sta jih zbudila ss. Koren in Leskošek. Gospod dr. Božič se nam je predstavil kot predsednik hišnih posestnikov in je moral objektivno popraviti to, kar sta mu dva njegova pristaša in klerikalni vsekritikus skoro pokvarila. Progresivna gostaščina in pravilnik je obč. svet sprejel.
8x strank®.
Delavci čitajte! Priliko imate, če po-setite redno I. Delavsko čitalnico v Liub-Ijani, v Frančiškanski ulici 6./J. čez dvorišče. Otvorjena bo dne 27. t. m, ob 19. Na razpolago so različni dnevniki, tedniki, mesečniki, revije itd. iz tu- in inozemstva.
Informacijski krožek se snide 27* t. m. ob običajni uri.
Seja Pokrajinskega načelstva se bo vršila v siedo 27. t. m .ob 13. uri v uredništvo »Napreja« v Ljubljani.
Izšel je Socialistični žepni koledar za I. 1923. Lepo in trdno v platno vezan stane samo 12 Din. Vsebina:	1.	pesem
svobode »Naprej«; 2. mrki solnca in lune *• ...’ & naslovi delavskih uradov; 4. trajni koledar; 5. innožilna razpredelnica, 6. poštne pristojbine:	7.	razteznost
nekaterih teles; 8. različne hitrosti; 9. l remišljevanje o vesoljstvu (članek); 10. f u3 nove mere; 11. dnevnik za do-kodke in izdatke; 12. poziv proletarcem; lo. kako k cilju? (Socialistične organizacije.) 14- Davki (članek); 15. vzorec pristopne izjave in razpredelnica progresivnega strankinega davka; 16. Ali — ali (članek); 17. O milosti božji (članek); 18. Esperanto (članek); 19. Lenuhom; 20. priporočljive knjige. — Vsak, ki bo kupil letošnji koledar, ga bo lahko vesel. Naroča se pri Pokrajinskem tajništvu SSJ in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168, osebno v Frančiškanski ulici 6.1. (čez dvorišče.)
12 stroic. glbanga«
Odmevi VVestnove stavke kovinarjev. Te dni so odsedeli delavski zaupniki kazen v izmeri 3—14 dni. ki so jo dobili do zakonu o zaščiti države, in sicer: Janežič Emanuel, Mlakar Ivan. Smerc Ivan, Devčnik Josip. Kolar Rudolf. Kolar ivan. Plahuta Anton. Skočir Karl. Skočir Mihael. Polutnik Martin. Farčnik Franc, Belak Ignac. Robič Ivan Leben Farnjo, Po-žegar Karl, Oset Franc. Kač Franc, 2vi-iei Ivan, Rebarnak Jakob, Rednak Štefan,
AnediČ Ivan. Janežič Julij. Dokler Josip. Proti kazni je bil vložen priziv na stol sedmorice v Zagrebu kar pa celjski »Novi Dobi« ni bilo všeč. Videlo se je to iz njenega povpraševanja in izzivanja oblasti radi nastopa kazni navedenih oziroma obsojenih delavcev. — Mi bi »Novi Dobi« oziroma njenim inspiratorjem ne zamerili če bi bili poleg hujskanja preskrbeli tudi za zakurjene celice v zaporih in za oo hišnem redu predpisano čistost posteljnega m telesnega perila, pa za odpravo lazic, ki jih kljub svoji revščini nismo navajeni. JDSarjem pri »Novi Dobi« smo pa vsekakor hvaležni za izvedbo strogega centralizma v celi državi, ki se jim je. posrečil vsaj kar se nesnage tiče. — Da so državljani. ki so morali ležati na mrzlem poleg neštetih uši. razburjeni, to bo menda vsakemu razumljivo; razumljivo naj bi bilo tudi onim. ki so sedeli v centralni vladi. Ali zapomnijo si naj: gospod Pašič iih ie sedaj spravil ob portfelje. ljudstvo rih bo pa sodilo pri volitvah ter odpravilo s tem tudi škandalozni zakon o zaščiti države. (Onim delavcem pa. ki razširjajo govorice, da zapirajo pri današnjem režimu samo socialistične delavee in komunistične voditelje naj bo povedano, da ie bil predsednik organizacije kovinarjev sodr. Svetek po zakonu o zaščiti države radi Westnove stavke zaprt 8 dni vzlic temu. da je bil še nekaznovan; sodr. Leskošek je bil leta 1920 šest tednov v zaporu radi železničarske stavke, komunisti pa so bili le oo 3 tedne v preiskavi in niti ne vsi. Kdor misli delovati z demagogijo proti vodstvu organizacij, se moti. Pregovor pravi: kdor ima maslo na glavi naj ne hodi na solnce. sicer bomo zgodovino in seznam takih obrekvaicev in register raznih njihovih predkazni imenoma razgrnili. To naj velja tistim, ki mislijo, da imaio patent za obrekovanje. — Op. poročevalca).
Dopisi.
Ptuj. Tukajšnje delavsko pevsko društvo »Naprej« bo priredilo 31. decembra Silvestrov večer v gostilni g. Braška. Panonska ul. (pri pošti) z začetkom ob 7. zvečer. Na sporedu je; Godba, petje, ples. šaljiva pošta itd. Vstopnina za osebo 3 dinarje. Sodruge prijatelje petja opozarjamo že danes na našo prireditev s prošnjo, da nas podpro z obilnim pose-tom. — Odbor.
Gospodarstvo.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 92 Din, 1 češka krona 2.82 Din, 1 francoski frank 6.80 Din, 1 lira 4.75 Din. 100 avstrijskih kron 13 par, 100 nemških mark 1.50 Din. 100 madžarskih kron 4 Din. V Curihu velja 100 naših kron 1.45 švicarskih frankov.
= V črni gori so tako pokvarjene starodavne brzojavne in telefonske linije, da se je poštno in brzojavno ministrstvo vendar enkrat po dolgem času odločilo popraviti vse linije. Dela bo prevzela, cetinjska direkcija.
= Produkcija tobaka v Bolgariji znaša letos 5,149.800 kg. Produkcija sladkorne repe pa 70.156 hektarov proti 57.514 ha v preteklem letu.
= Prisilno državno posojilo je odredila madžarska vlada ob priliki žigosanja denarja Avstro - ogrske banke. Vračala je namreč lastnikom polovico svote v žigosanem madžarskem denarju, polovico pa v blagajniških nakazilih. Ja na-
kazila bodo izmenjevali za državne srečke in to po 1000. 2000, 5000 in 10.000 K, v skupni nominali treh miliard kron. Žrebanje pa se bo vršilo šele čez 50 let. Tedaj bo vlada profitirala znatno svoto, ker bodo morali lastniki blagajniških nakazil, ki se ne bodo glasila na okroglo svoto od 1000 kron, svoto zaokrožiti do najbližjega tisoča.
= Laški listi objavljajo odlok o odpravi carine na riž, koruzo in oves. Pričakujejo, da bo vsled te odredbe padla cena živilom.
= Češkoslovaška narodna skupščina je sprejela zakon o kovanju zlatnikov.
= Aktiva češkoslovaške trgovine z inozemstvom so znašale do 1. julija tri miliarde čeških kron,
= Žetev pavole v ameriških Zedinjenih državah znaša 9,964.000 bal. Leta 1921. je dala 8,340.000 bal, leta 1920,
13,440.000	bal, leta 1919. 11,421.000 bal, leta 1918. pa 12,041.000 bal-
Repertoar Nar. gledališča v Ljubljani.
Drama:
Sobota 23. dec.: »Idijot«. Začetek ob pol 8. uri. Red C.
Nedelja 24. dec.: Zaprto.
Ponedeljek 25. dec. ob 3- popoldne »Peterčkove poslednje sanje«. Izven. Ob 8. zvečer »Svatba Krečinskega«. Izven.
Torek 26. dec. ob 3. popoldne »Peterčkove poslednje stanje«. Izven. Ob 8. zvečer »Jack Stravv«. Izven.
Sreda 27. dec.: Zaprto.
Četrtek 28. dec.: »Kralj na Betajnovi«. Red D.
Opera:
Sobota 23. dec.: »Sevilski brivec«. Začetek ob pol 8- Red D.
Nedelja 24. dec.: Zaprto.
Ponedeljek, 25. dec. »Madame But-terfly«. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Začetek ob pol 8. Red A.
Torek 26. dec.: »Gorenjski slavček«. Začetek ob pol 8. Izven.
Sreda 27. dec.: Zaprto.
Četrtek 28. dec.: »Madame Butter-fly«. Gostovanje gospe Ade Poljakove-Začetek ob pol 8. Red B.
Marionetno gledališče v Ljubljani:
V pondeljek, 25. t. m. ob 15. in 18. uri: »Snegulčica« in »Tri želje«. V torek, 26. t m. ob 15. in 18. uri: »Doktor Faust«.
Sodrug! Ali zasleduješ, kako se razvija siloviti roman »France Kremen«, ki ga priobčujemo že par številk sem v podlistku?
Ugodna vest za revmatike. Iz Bleda kjer se je bil nastanil po svojem prihodu iz Rusije, se ie preselil v Ljublano ruski zdravnik - bakteriolog dr. Ivan Rahle-i e v. kateremu se ie po mnogoletnih študijah in poizkusih posrečilo izumiti nov lek proti revmatizmu v sklepih in mišicah. Temu leku je dal z ozirom na sestavine ime: »Radio-balsamica«. Dosedaj je smel dr. Rahlejev predpisovati ta lek le sproti ter se je moral boriti z velikimi tež-kočami, predno mu je ministrstvo narodnega zdravja dovolilo da sme ta lek izdelovati ter staviti v promet na debelo. Vsled odloka omenjenega ministrstva od 29. novembra t. L, Ap. št. 41.869 je slednjič dr. Rahlejev izvojeval dovoljenje, da more otvoriti biološko-bakteriološki laboratorij za izdelovanje omenjenega preparata ter se je odločil, da ga otvori v Ljubljani. O učinkovitosti preparata »Ra-dlo-balsamica« govore številna zahvalna
pisma ozdravljenih pacijentov, kakor tudi potrdila medicinskih avtoritet. — V kratkem prične dr. Rahlejev izdelovanje leka v velikem obsegu. Že do danes mu ie prišlo toliko naročil od vseh strani naše države in celo iz inozemstva, kjer je njegov izum zaslovel brez najmanjše reklame. samo po priporočilih zdravnikov in ozdravljenih bolnikov, da mu bo le težko sorva ugoditi vsem. Dr. Rahlejev izdeluje namreč lek osebno, nele radi tajnosti sestavin in načina prepariranja, marveč v prvi vrsti radi tega. ker more le osebno izdelovanje katero zahteva bakteriološko znanje in izkustvo, jamčiti za pravilnost preparata. Preparat je sedaj patentiran v vseh državah Evrope in v glavnih civiliziranih državah na drugih kontinentih. Ko bo izdelana zadostna ko-lična preparata, se bo isti prodajal ne samo v lastni zalogi temveč po vseh lekarnah v državi.
vestnik.
L. Andrejev, Povest o sedmih obešenih. Poslovenil Josip Vidmar. Prevodna knjižnica 8 zvezek. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. Str. 150- Cena broš. knjigi 13 Din, po pošti 1.50 Din več. Povest o sedmih obešenih je posvečena spominu velikega Tolsteja. V njej so popisani z veliko napetostjo zadnji trenutki petih revolucijonarjev in dveh zločincev predno jih obesijo. Tudi povest »Tema« je zajeta iz življenja revolucijonarjev. Knjigo, ki se jako gladko čita, najtopleje priporočamo.
Najlepše božično darilo. Narodna Galerija v Ljubljani je izdala za Božič mapo »Slovenska moderna umetnost s 27 reprodukcijami, umetniško izvršenimi v svetlotisku po slikah naših slikarjev od bratov Šubicev do danes. Za Božič jo bodo prodajale vse ljubljanske knjigarne po znižani ceni 30, vezano 36 Din. Ker veljajo omenjene cene le za dober teden dni, naj se gotovo vsak čimprej nabavi našo prvo umetniško mapo, ki je posebna pripravna za darila.
Operni Libreti — »Gorenjski slavček«. Izšel je 4. zvezek opernih libretov: Izvirna komična opera v 3 dejanjih »Gorenjski slavček«, spisala Luiza Pesjakova in Emanuel Zungl, uglasbil Anton Foerster. 48 str. — Cena 3 Din. Libreti se dobivajo v Zvezni tiskarni v Ljubljani (Wolfova ulica). Razprodajalcem običajen popust. V razprodaji so tudi pri blagajni v operi in pri opernih biljeterjih.
V ljubljanskem kinu »Tivoli« boda
predvajali 26. t m. »Smrtonosne lestve«, od 28. t. m. dalje pa senzacionalno dramo »Mož brez imena«.
LAHKO NAGNENJE K PREHLA-
JENJU? Prevelika občutljivost? Bolečine olajšuje masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakova-njem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špeci-jalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojna-tih ali 12 Specialnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzafluid št. 252, Hrvatsko._________
Odgovorni urednik: Anton Podbeviek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
lisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Upton Sinclair. France Kremen. 5-nada13-
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
France ni imel poguma, da bi naredil prvi korak, toda smehljaj kandidata ga je vabil.
»Dober dan, sodrug«, se je oglasil mož in mu ponudil roko. Tedaj je skočil France bližje in stisnil roko; zdelo se mu je, da ni bil še nikdar tako srečen v svojem življenju.
Nekaj tirenotkov sta molčala oba. France si je napenjal možgane, kaj bi rekel, toda edino pametno vprašanje je po njegovem mnenju bilo: »Ali ste že tukaj? Mi smo vas pričakovali ob tričetrt na šest.«
Kakor da ni kandidat tega vedel! Pojasnil mu je, da je malo spal prejšnjo noč in zato je prišel prej, da ujame par ur počitka.
»A tako«, je odvrnil France. »Spoznal sem vas po sliki.«
»Po sliki?«
France je zopet iskal besed in važno se mu je zdelo, da pove kandidatu tole: »Sprejemni odbor vas mora videti.«
»Ne še. Prej moram nekaj prigrizniti.«
Kremen je šele tedaj opazil, da ima kandidat pred seboj na mizi kozarec mleka in vložko. Ali France se ni dal potolažiti. To nikakor ne gre, da bi kandidat tukaj govoril ž njim, a odbor ne ve nič o tem.
»Ali želite videti odbor?«
»Ne«, je ponovil kandidat smehljaje, »tukaj ostanem m lahko se pomenim z vami, sodrug — sodrug —«
»France Kremen«, je odgovoril naglo.
»Sodrug Kremen, dobro, če imate čas.«
»O, seveda! Časa imam dovolj — ampak odbor «
»Pustite odbor, sodrug. Ali veste koliko odborov srečam na svojih potih?«
France ni vedel, niti ni imel poguma vprašati.
»Mogoče ne veste, kakšno življenje ima kandidat. Vozite se od mesta do mesta, vsak večer govorite o eni in isti stvari in zdi se vam, da spite vedno v enem in istem hotelu in da se srečujete z enim in istim sprejemnim obrazom. Toda zavedati se morate, da je vaš govor v vsakem mestu nov, in govoriti morate, kakor da niste še nikdar govorili o tem predmetu; dalje si morate zapomniiti, da so v odborih zvesti sodrugi, ki so pripravljeni dati vse za stvar, raditega jim ne morete reči, da so si vsi odbori podobni, da ste trudni, ali da vas morda boli glava «
France je ostrmel. Ker je bil navaden delavec, ni nikdar slišal, kako »težka je krona slave«. Zdaj je imel prvič priliko, da od blizo pogleda vdušo veličine.
Kandidat je nadaljeval: »In nazadnje so tukaj novice iz Evrope. Nekaj prostega časa je treba, da človek prečita zadnje vesti in se pripravi za shod.«
Kandidatov glas je postal resnoben, in France, ki je zrl v v njegov obraz, se je tresel, kakor da vidi žalost vsega sveta v tistih trudnih, sivih očeh.
Kremen se je nečesa zavedel.
»Mogoče vas motim?«
»Ne, ne!« je odvrnil kandidat s poudarkom in primaknil stol. Tedaj je videl kandidat, da je France pozabil na svoj obed-
»Prinesite sem svoje kosilo in obedujva skupaj.«
France je naglo skočil in prinesel skodelico s kavo in prgišče prepečencev, ki jih je hitro pohrustal pred očmi kan« didata.
Pr
Prvi in najstarejši strokovno tehnični
atelije za črkoslikarstvo
Pristou & Bricelj
Šelenburgova ul. 7. Ljubljana Aleksandrova c. 1.
Specialista v izvrševanju steklenih napisnih firm. Slikanje grbov po predpisih.
Izvršitev točna, okusna in precizna v najmodernejšem žargonu.
»Pravzaprav ne bi smel govoriti«, je nadaljeval kandidat.
»Vidite, kako sem že hripav? Zato je bolje, da vi govo-rite. Povejte mi, kako napreduje vaša krajevna organizacija in kakšne so razmere v tem mestu.«
France se je okorajžil. Domača organizacija je bila tista reč, o kateri je vedno rad govoril, kadar je sploh kaj govoril. Saj je bila organizacija njegova duša.
Povedal je kandidatu, da je Leesville tipično, majhno tovarniško mesto s steklarno, pivovarno, tovarno za preproge in veliki Empire Machine Shops, v katerih on prebije triinšestdeset ur svojega življenja vsak teden. Delavci so še zaspani, kajpada, ali pritožiti se ne more, ker socialistična organizacija stalno raste. Zdaj šteje štiristo dvajset članov, čeprav je med temi le trideset sodrugov, na katerih visi vse aktivno gibanje-
»Tako je povsod«, je posegel vmes kandidat. »Zmirom je tako, da se le nekateri žrtvujejo in drže gibanje pri življenju.«!
France je nato pripovedoval o današnjem shodu, o pripravah zanj in sitnostih, ki jih je imela organizacija. Policija je naenkrat spoznala potrebo, da se uveljavi mestni zakon proti raznašanju letakov od hiše do hiše, dasi nikdar ne nadleguje trgovcev, ki včasi pokrijejo vse hiše s potiskanim papirjem-; Leesvilski »Herald« in »Evening Courier« sta navdušeno pisala za policijsko akcijo. To je pač razumljivo.
Kandidat se je nasmehnil. Saj so mu znani ameriški poli« cijski uradniki in ameriško časopisje.
France je bil odpuščen za nekaj dni z dela in povedal je, kako je porabil ta čas za organizacijo. Nosil je tiskana vabila po prodajalnicah, in drugih javnih prostorih s prošnjo, da se postavijo na vidno mesto. Na drugi strani ulice je pisarna starega Škota, ki trži z zemljišči. »Poberi se!« se je zadrl nad, njim. In France se je hitro pobral. Potem je šel v smrtno nevarnost, ko je posetil Prvo narodno banko. Obrnil se je do starega gospoda, ki je korakal gor in dol, mu pokazal sliko kandidata in ga vprašal, če jo sme postaviti na primerno mesto v banki. Oentleman ga je ogledoval mrzlo nekaj časa in potem se je nasmejal. Vsekakor je dobrega srca. To je ohrabrilo Kremena in ponudil mu je na prodaj več vstopnic k' shodu- Kdo bi si mislil? — mož je dal dolar. Pozneje je France izvedel, da je to Ashton Chalmers, predsednik Prve narodne banke v Leesvillu. če bi bil vedel prej, se ga ne bi bil upa! ogovoriti.
Tako je pripovedoval France Kremen. Še na misel mu ni prišlo, da s tem hvali samega sebe ali da se ponaša s svojim delom. Menil je, da s svojim pripovedovanjem zabava kandidata, ki je truden in da ga odvrne od težkih misli na svetovno vojno.
Toda kandidatu, ki je pazno poslušal, je prišla solza iz oči. Pred sabo je imel majhnega, upognjenega človeka z eno ramo nižjo nego drugo, z malimi rjavimi brčicami, mokrimi od kave, skrhanimi črnimi zobmi in z žuljavimi rokami, v katere sta se T»lato in oljna tolšča zajedla tako globoko, da bi bilo umivanje rok potrata časa. Njegova obleka je bila ponošena in pomečkana, ovratnik iz celulojda je bil počen in kravata je bilo malone že cunja. Tega človeka ne bi nihče dvakrat pogledal na ulici — toda kandidat je videl v njem enega onih neznanih junakov, ki ustvarjajo gibanje, katero bo spremenilo svet.
(Dalje prih.)
Naznanilo.
Tvrdka
tovarna čevljev, Tržič, Oorenjsko
!• otvoiila 29« t. m. svojo drugo lastno
prodajalno čevljev na drobno (en detail) w na Aleksandrovi cesti St. 1 m
Naiveila zaloga vsakovrstnih oblek za gospode,	^
dame In otroke	1
Vesele božične praznike
vsem cenj. odjemalcem želi Ivan Ma&tnak,
trgovina z manufakturo in iz-delovalnica oblek za gosp. in in dečke v Celju.
m rami
želi vsem svojim odjemalcem čevljarska delavnica
M. PETERNEL,
Sp. SiSfra, CelouSkč. cesta 89.
Razpošiljam pristno domačo
ajdovo moko
prosto postaja Doljna Lendava od 50 kg naprej vsako množino.
Peter Osterc, paromlin,
Beltinci, Prekmurje.
V svrho ženitve se želi seznaniti mlad mož z stalnim zaslužkom z izobraženim dekletom v starosti od 19 do 22 let Ponudbe s sliko je poslati na upravo „Napreja* pod .Pomlad”.
V* V
A.ŠiNKOVIC nasl.
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg 19.
Vsakovrstna preproge v raznih velikostih, kakor tudi na metre. Bogata izbira zastorov, barvastih in balih. — Posteljno perilo, rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, kakor tudi garniture za 6 in 12 oseb, platnene in frotir brisače itd.
Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo boga>i izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. — Či no in modno sukno v naj novejših vzorcih za salonske, promenadno in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Vsakovrstni Sifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Svileni in volneni šali, ogrinalke, robci itd.
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejšega šifona batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih in svilenih nogavic, dokolenic in gamaš Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majice, sviterji, športno perilo itd.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10.
Gričar & Mejaž
Liubliana
priporoča svojo trgovino
raznovrstnega blaga
■■ v Kolodvorski ulici 26. ■■■
!
1
SE)
naznanja svojim vlagateljem, da bo obrestovala
izza dne 1. jantarja 1923
E£ vloge po 5 V 3S
RO P.,
E za potice nudi po nizki ceni
Ljubljana, Woifova ul. 12.
• v®
trezni in zanesljivi, dobro iz-vežbani (tudi iz dežele) dobijo za stalno proti kavciji razno konfekcijsko delo na dom. Vprašati je v Ljubljani, Emonska cesta 8/1. v pisarni.
Zato ker je velikansko množino
 _ s u k n a , platna,
parhenta in hhičevine prejela iz inozemskih tovaren, ter prodaja po čudoviti nizkih cenah veletrgovina
R. STERMECKI, Celje, St. 357.
Cenik z tisoč slikami zastonj.
TRANSFORMATOR!
, 11 B.L
"> HJHlIlJHUtS,
Dusiaiska cesta št. 75.
Izdeluje in popravlja transformatorje za vsakovrstne napetosti in toke. — Zaloga motorjev, Bergmanovih cevi in vseh elektrotehničnih potrebščin. — Oprema elek-- - tričnih central. — Inštalacije. - -
■J
Za reklamne cene
se prodaja narejena
obleka za moške,
ženske in otroke
tudi kožuhovina in trikotaža edino le v na j večji trgovini
O« Bernatovič,
Ljubliana, Mestni trg 5-6.