Uto XIII. Štev. 187	TELEFON UREDNIŠTVA: 25—67 UPRAVE: 25—67 la 28—67 POSLOVALNICA CELJE, Prešernova 3. tel. 280 poštni Čekovni račun u.m	Maribor, petek 18. avgusta 1939	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upr ari ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1*—
Anglija se je dokončno odločila
V najkrajšem času bo definitivno podpisana vojaška zveza Anglije s Poljsko -Pomoč do kraja vojne — Važna posvetovanja v Berchtesgadenu — Nemčija vztraja na svojih pravicah — Tudi češko-poijska meja zaprta
liko
London, is. avg. Sredi žolčne polemike tiska, ki je na poljski strani neko-Popustil8, se je Anglija dokončno odločila, da prevzame na svoje rame dolž-st. braniti Poljsko v primeru vojne do kraja. V najkrajšem času bo podpisana ^.ko-angleška pogodba o medsebojni pomoči. Nemčija nasprotno se zaveda ^'“Pravic in vztraja pri tem, da se priključi Gdansk brez kakršnih koli posre-vanj. Odločno odklanja tudi novo ponudbo mednarodnih cerkvenih organizacij GriaVet0VnO m'rovno konferenco v Haagu. Japonci verujejo, da bo dobila Nemčija dal-nS^ h.rez boja, vendar so mnenja, da bo evropska kriza kljub temu trajala Dolv~^°^Ska ie zaprla mejo tudi proti češki, izpustila je pa na svobodo nekatere utične aretirance v Gornji Slezi ji. V Gdansku bo drevi prvi nastop novo or-dni"7i^an'k v°ia®kHi oddelkov, ves politični svet pa nestrpno pričakuje odločilnih * ki bodo na kraju avgusta prinesli dokaj jasnejšo sliko v zapleteno krizo.
zun°^0N’ 18, avg- Svetnik Poljskega **** ministra je prispel semkaj. Z kujočimi krogi v Foreign Officeu bo .Pravil vse potrebno za definitivni na-in ^ yzajemni pomoči Velike Britanije Pod ?*^ke. Besedilo bo pripravljeno v že do nedelje.
, pomoč do konca vojne
Uredit ON, 18. avg. Reuter. Diplomatski i{e ,mk glavnega organa delavske stran-P(J® Uvedel, da bo v najkrajšem času j0 Wsan sporazum med Poljsko in Angli-in V katerem bo jasno opredeljen način p0l?^i°pek angleške aktivne pomoči i&A V pogodbi bo določno izraženo v°’ da bo Anglija nudila Poljski po-na,r^e do kraja, dokler bo trajala voj-v*ad‘ pa smatrata, da veljajo vse ki bodo v prihodnjih dneh podpi-
zijo
j gsedaj.
lVND0N, 18. avg. LDNB. Listi bele-
tisjta nentarie nemškega in italijanskega .>Se,V) zvezi z Gdanskom in številnimi inejj j hri incidenti na poljsko-nemški ba v' j Pdonski tisk poudarja, da je tre-?v’eza da ie angleško-poljska vojaška da, i' * sicer še ni definitivno podpisa-d°stav.s.6<lai v veljavi. »Daily Telegraph« Ška ž la> da bo angleško-poljska voja-v IS A~5a Postala definitivna najkasneje
dneh.
BE^jLER-GORING-HIMMLER Sadenu 18. avg. Reuter. V Berchtes-j®r, Q'. ,° se sestali k posvetovanju Hit-oinj^ig ln8 in poveljnik nemške policije da i,' “‘Lokal Anzeiger« piše k temu, Ni »godlja brezpogojno vztrajala na Pravic Vtevi po priključitvi Gdanska in
'Ogjjj 'o. avg. Stefani. V tukajšnjih Gdansk	da	bo	dobila	Nemčija
r°I>site . !,ez vojne. Vendar pa s tem ev-2 r'ze g© ne b0 konec.
ŽENpv?NFERENC0 v HAAGU fil> - A, 18. avg. Reuter. Na današnji e zveze, ki ji pripada 30 cer-
C®rkven
kvenih organizacij v raznih državah, je bila sprejeta resolucija, ki zahteva sklicanje svetovne konference v Haagu. V resoluciji poudarjajo zborovalci, da bi le takšna konferenca lahko odstranila sedanje grozeče stanje, ki ne vodi drugam kakor v krvavo vojno. Treba je odstraniti vse, kar ovira pristop k posvetovanju za obči sporazum.
ODMEVI V TISKU
RIM, 18. avg. DNB. Italijanski tisk vztraja na stališču, da morajo biti brezkompromisno izpolnjene vse nemške in italijanske zahteve glede vzpostavitve nemškega teritorialnega edinstva in vseh sredozemskih vprašanj.
MONAKOVO, 18. avg. Stefani. Nemški listi so ogorčeni zaradi zapore poljske meje. Pišejo, da je preko 10.000 nemških delavcev na obmejnem ozemlju Gornje Šlezije, ki so delali na nemškem teritoriju, ostalo brez zaslužka. Listi odklanjajo kakršni koli predlog o mednarodni konferenci in vsako posredovanje zahodnih demokracij glede Gdanska in poljskega koridorja, kar oboje mora biti brezpogojno vrnjeno Nemčiji. Problem lahko rešita le Italija in Nemčija sami, ki sta zdaj boli zedinjeni kakor kdaj koli poprej.
BERLIN, 18. avg. Na vest o načrtu za konferenco velesil glede Gdanska pišejo
nemški listi odklonilno. Dopisnik Reuterja javlja, da je med ljudstvom veliko razburjenje zaradi zadržanja Poljske.
WEISNER NA SVOBODI
VARŠAVA, 18. avg. Vodja gornješlezij-ske nemške mladine Weisner ter 40 tovarišev, ki so bili v ponedeljek aretirani, so izpuščeni pod pogojem, da so policiji vedno na razpolago. Aretiranih je še 150 Nemcev zaradi izdajstva. Nemški listi poročajo, da jih je zaprtih čez 1000. Nemci skrivajo drobiž, zato v Gornji Šleziji po-manjkuje denarja.
HALLER — PROSTOVOLJCEM
VARŠAVA, 18. avg. DNB. Upokojeni general Haller je poslal članom svoje vojaške organizacije dnevno poročilo: »Po-morjanska skupina Hallerove zveze, ki je najbližja Gdansku, je organizirala prostovoljski polk. Sklenili smo, da se bomo bo-rjli do kraja.«
TUDI ČEŠKA MEJA ZAPRTA
MORAVSKA OSTRAVA, 18. avg. Ha-vas. Poljaki so zaprli vse obmejne prehode na meji s protektoratom Češke in Moravske od Jabhinkova do Most. Cestni promet je popolnoma ustavljen. Poljska se je odločila za ta korak v noči od torka na sredo zaradi izrednih ukrepov Nemčije v obmejnem delu protektorata. Velika državna cesta, ki vodi iz protektorata preko hriba Jabhinkova tik ob poljski meji na Slovaško, je zaprta.
VARŠAVA, 18. avg. Havas. Nemški obmejni stražniki v protektoratu so aretirali in zaprli poljskega policista, ki je pomotoma prestopil poljsko mejo pri Bohu-minu.
GDANSK. 18. avg. Havas. Včeraj so stražniki vršili kontrolo potnikov na polj-sko-gdanski meji z jeklenimi čeladami na glavi. Ta ukrep smatrajo kot zastražitev poljskega prebivalstva.
Zagonetna diplomatska tatvina v Sofiji
LAŽNI KURIR JE ODNESEL IZ HOTELA AKTOVKO Z VAŽNIMI LISTINAMI ROMUNSKEGA POSLANIŠTVA. — 50.000 LEJEV NAGRADE ZA IZSLEDITEV
TATU.
SOFIJA, 18. avgusta. BTA. Snoči
P
nepoznan moški, ki je bil na zunaj zelo podoben kurirju romunskega poslaništva, prispel v hotel in zahteval kurirsko torbo, ki mu je tudi bila izročena. Uro kasneje je prišel v hotel pravi kurir in ugotovil, da je okraden. člani poslaništva so s kurirjem takoj pohiteli na policijsko
direkcijo in prijavili tatvino. Medtem ko so uradniki romunskega poslaništva vstopili v direktorjev kabinet, je okradeni kurir, ki je ostal v avtomobilu, poizkušal samomor in se težko ranil. Policija je raz pisala nagrado 50.000 lejev za tistega, ki se mu posreči najti tatu diplomatskih listin.
Krvav spopad na madžarsko-romunski meji
Gb|Ji!?no9u na romunskih tleh sta se spopadli madžarska in romunska bi,o -,na Pa*ruHa — En Romun ubit, narednik težko ranjen, bolničar ujet
C1AREšta,
,	ozen,,:'“’ ,8- av§usta. Na obmej-
^ek incidiUtPli Honogu se Je primeril L^dovala" K° ,e obmei'na Patrulja b h0no„l;ShVet. med Pitajo Ateiausul, u Padlo v,nogradlh na romunskih . Zadet v , an',° ve^ strelov. En vojak n! ie težko • ob,ežal mrtev, narednik 6-,J’a' boinJan-jen z bai°netom zgrudil £ »o naft 80 u*e,i’ Na	na-
^LIMPFšta ,zstrelkov modela 7.5. tni.Protl noiH ’ 18‘ av8lista- MTI. Vče-tJ” Nawv c".evt' 8e ie primeril na sek-
i>l mn m*? in Mcsediana ob ro'
°rožr,itr a 'ncit,e,,t. Pet romun-0v je prestopilo madžarsko
mejo in se srečalo z madžarsko patruljo ki so jo napadli. Madžari, ki so bili trije, so v silobranu streljali. Od romunske patrulje sta bila dva ubita, eden ujet, dva sta pa pobegnila na romunska tla. Preiskava se nadaljuje.
BUKAREŠTA, 18. avgusta. Ponovni incident, ki se je primeril pri Honogu, se je po izpovedi težko ranjenega narednika Nikole Ivoze, preden je izgubil zavest, odigral takole: Romunska patrulja je srečala na romunskih tleh štiri madžarske vojake. Romunska patrulja je šla dalje k Madžarom, ki so se obnašali, kakor da
bi radi govorili z Romuni. Ni prišla daleč, ko se je v bližnji koruzi dvignilo šest drugih madžarskih vojakov in začelo streljati v Romune. Izjava narednika se sklada z izsledki preiskave, ki je na podlagi stopinj na kraju borbe in po madžarskih izstrelkih, najdenih na tleh, ugotovila dejanski stan.
BUKAREŠTA, 18. avgusta. Havas. Zunanji minister Gafencu je snoči ob 19. sprejel madžarskega poslanika v Bukarešti, Bardosia in niu ob tej priliki izrazil protest romunske vlade v zvezi z obmejnim incidentom pri Ateiausulu.
Zapiski
David Lloyd George
i	j;i. Med angleški-
mi državniki, ki so pred svetovno vojno, med njo in po njej imeli najvidnejšo vlogo na Angleškem, spada brez dvoma David Lloyd George. Danes že 76-letni starček postaja vprav v teh dneh predmet mnogih razprav v listih. Posebno nemški tisk mu očita, da je bil na versailleski mirovni konferenci odločen nasprotnik cepitve Vzhodne Prusije in Gornje Šlezije od Nemčije, zdaj je pa v vprašanju teh ozemelj, tako tudi Gdanska in poljskega koridorja, zavzel v angleški javnosti vprav nasprotno stališče. Lloyd George je obenem z ostalimi opozicional-nimi voditelji angleškega parlamenta obsodil Chamberlainovo politiko popuščanja in se vedno oglasil tedaj, kadar je bilo treba poudariti močno roko Anglije in njenih zaveznikov.
Vsi tirolski Nemci bodo izgu* bili italijansko državljanstvo
Besedilo projekta italijanskega zakona, ki določa bodoče odnošaje južnotirolskih Nemcev v Italiji, bo izpremenjeno. Italijanskega državljanstva ne bodo izgubili samo Nemci Gornje Adiže, ki sedaj tam prebivajo, marveč vsi tirolski Nemci, pa čeprav stanujejo tudi drugje v Italiji.
Smrt našega sovražnika
Na Koroškem je umrl bivši avstrijski general Ludvik Hulgert. Med svetovno vojno se je boril na zahodni fronti, 1. 1918. pa je organiziral koroške Nemce in se z njimi boril proti našim prostovoljcem. Pozneje je bil med ustanovniki Heimwehra. L. 1936. je bil nekaj časa podkancelar v Schuschniggovi vladi.
Japonsko-slovaški odnošajl
Te dni je dospel v Bratislavo urednik japonskih dnevnikov »Tokio Ašahi« in »Osaka Ašahi«, K. Kitano. Dejal je, da imata navedena dnevnika naklado 5,600.000 izvodov, 6000 nameščencev, 30 lastnih letal in dva aerodroma. Kitano se je udeležil več zborovanj in poudaril, da ima Slovaška v sedanjem napetem položaju Evrope zelo važno vlogo pod Karpati.
Križi čeških zdravnikov
Razmere v zdravniškem poklicu na Češkem in Moravskem so se v zadnjem času poslabšale. Iz Sudetov in Slovaške je prišlo mnogo zdravnikov-beguncev, 900 so jih odpustili iz češkoslovaške armade. Na Češkem in Moravskem je danes okrog 5800 praktičnih zdravnikov, vsako leto se izprazni okrog 150 zdravniških mest, medicinske fakultete dajejo letno 400 absolventov. Nadprodukcija je tako v mestih kakor na deželi velika, specialistov kirurgov, internistov in ginekologov je mnogo preveč. Na univerzah bodo uvedli »numerus clausus«, ker je dokazano, da je padlo število prebivalcev, ki odpadejo na enega zdravnika po 1. 1933 od 1600 na 1000.
Plemenitost tudi v nesreči
Letos so iz javne zbirke vseh narodno zavednih čeških gospodarstvenikov in zasebnikov omogočili nekajtedenski počitniški odmor v kopališčih in prosti naravi nad 50.000 revnim otrokom, vajencem, delavcem in drugim gmotno slabotnim državljanom.
Ruska pomoč Poljski v primeru vojne
Rusija je sposobna, da zalaga ?oljsxo brez Eastne škode s prehrano in materialom veČkol tri ieta — Sef angleškega generalnega štaba za skorajšnji zaključek vojaške zveze
Maribor, 18. avgusta.
Vojna — bo, ne bo? Kmalu, kratka, dolga? Ta neprestana ugibanja so predmet dnevnih razgovorov in celo stav na visoke vsote. Pravkar se resno govori
o	usodnem, avgustu ali septembru, češ: glavna letina bo pod streho, države mobilizirajo, gre le za kraj in čas udara.
Naša razpaljena fantazija rada podleže prerokom, ker so nas dogodki že davno na to pripravili. Vendar ni jasnovidca, ki bi vedel, da more sploh izbruhniti vojna, tem manj pa, kdaj da bo ta pričela. Tega ne vedo niti oni, ki to odločajo.
Res obstajajo razlogi, ki govore za skorajšnjo vojno: dolgoletna priprava, napolnjena skladišča vojnega materiala, vojna psihoza, razne zadrege, predvsem pa ona gospodarskega značaja. Prav toliki, če ne celo mnogo večji in tehtnejši pa so razlogi proti njej. V množicah, v delovnem ljudstvu ni vojne psihoze. Nasprotno! Množice so odločno proti, ker se predobro zavedajo, da bi jim ognjena sila ne prinesla dobrot, marveč le materialno in moralno gorje, in to v taki meri, kakor ga človeštvo ni še okusilo. To potrjujejo že sami vojni dokumenti: orožje in vsa mogoča znana in neznana strahotna sredstva, ki bi se jih sovražnik v blaznem spopadu poslužil.
S tem razpoloženjem morajo državniki računati. Vojna ni veseloigra, šport ali zabava, ampak poslednje sredstvo za uveljavljenje izvestnih upravičenih in neupravičenih ciljev. Tudi je vojna v svojem končnem cilju spekulativno podjetje, je politično gospodarski račun s svojo aktivo in pasivo. Pred vsako vojno akcijo stoji debelo vprašanje, če in v koliko se to izplača, predvsem pa, če in v koliko so za to dani pogoji. Ne smemo torej prezreti resnice, da se morajo tudi smeli in boja željni vprašati, Če so v prvi vrsti dani materialni ali gospodarski pogoji v taki meri, da bi zadoščali do najhujšega, to je za daljše vojevanje. Vojna ima pošasten gobec in se ji ne more poljubno odmeriti porcij, ker to zavisi od moči, volje in ukrepov sovražnika. Nedvomno bi bila vojna že izbruhnila,, če bi v tolikrat poudarjeni po,polni pripravljenosti, enotnosti, udarnosti ne bilo tega težkega računa, ki ga je treba pred vsako vojno akcijo rešiti.
Ogromne sile so pod orožjem. A vsaka sila ima svojo relativno vrednost v proti-sili. Zato je resnica, da bi bile te armade zalegle pred letom dni za toliko odstotkov več, za kolikor je bil »obroč« šibkejši, A danes čitamo na obroču: Anglija na morju in v zraku 1 milijon mož, Francija 1 H, Poljska 1 milijon, Rumunija 900.000, Turčija 300.000 itd.
Kakor govori ta pripravljenost za, tako tudi proti vojni. Danes je že tako, da se smatra za najboljše sredstvo za pogajanja senca bajonetov.
Seveda bi bil vsak optimizem preura-njen, ker je vzrokov za sovražnosti več kot dovolj. Treba je v njihovem sklopu le majhnega povoda, pa se lahko sproži vojni plaz. Začetnik krvave tragedije bi v sedanjem izredno zamotanem položaju, ko se poraja nova zgodovina, zelo tvegal in prevzel pred svojim narodom in zgodovino veliko odgovornost. Zato je upati, da bo diplomacija obhodila, pred vojno še marsikatero krivuljo in stikala za sporazumom, čeprav je ta na protislovjih iz obstoječega reda skoro nemogoč.	Jo— F.
ROMUNSKO VOJAŠKO ODPOSLAN-STVO V TURČIJI
CARIGRAD, 18. avgusta. V Turčiji se je mudilo 15 dni romunsko vojaško odposlanstvo, ki je proučilo stanje turških vojaških obvez s Francijo in Anglijo. ŠPANSKI GUVERNER ZA GIBRALTAR BURGOS, 18. avg. DNB, V Španiji so ponovno imenovali vojaškega guvernerja za pokrajino pri Gibraltarju. To funkcijo je bila republikanska vlada ukinila.
STAVKA MLEKARJEV V USA NEW YORK, 18. avg. DNB. Tudi v državici Ala-bani je izbruhnila stavka mlekarjev, zaradi česar je guverner koncentriral vso policijsko oblast na kraju stavke. Stavkajoči mlekarji so izlili v reko mleka v vrednosti za 6000 dolarjev. GANGSTERSKI NAPAD NA BANKO FILADELFIJA, 18. avg. DNB. Neznani gangsterji so izropali iz velike filadelfijske banke 33.000 dolarjev.
MOSKVA, 18. avg. Havas. Posvetovanja med angleško, francosko in rusko vojaško delegacijo so se včeraj dopoldne nadaljevala in so trajala do 14. ure. Danes ni bilo seje, ker so se delegati udeležili velike ruske zrakoplovne prireditve na aerodromu TusJno.
PARIZ, 18. avg. Reuter. Zunanji minister Bonnet je imel daljšo konferenco z ruskim veleposlanikom. Kakor se izve, sta diplomata razpravljala o razvoju gdanske krize.
LONDON, 18. avg. Šele zdaj se je izvedelo, da so bili šef angleškega generalnega štaba Gort in njegov namestnik Ronald Adam ter šef poročevalskega urada kapetan Buss minili petek gosti ruskega veleposlanika Majskega. Na sestanku je bilo govora o sodelovanju in čimprejšnjem zaključku vojaške zveze.
MOSKVA, 18. avg. Francoski poslanik Naggya* je priredil snoči večerjo, ki so se je udeležili tudi Vorošilov, Molotov, Potemkin ter vsi delegati vojaškega od-
poslanstva,
MOSKVA, 18. avg. Semkaj je na poziv vlade delegacija nemškega.. nistrstva za prehrano, ki si bo oglej1 veliko poljedelsko razstavo v Moskv
PARIZ, 18. avg. Kakor poročajo, francoski in angleški delegati v M0* izjavili, da je sovjetska Rusija sposo _ preskrbovati Poljsko v primeru v'0^ hrano in vojnim materialom več kakof leta, ne da bi pri tem sama trpela.
Csaky pri Hitlerju
MADŽARI RAČUNAJO S KORISTMI POSVETOVANJ V SALZBURGU.
SALZBURG, 18. avgusta. DNB. Včeraj popoldne se je madžarski zunanji minister grof Csaky sestal v dvorcu Fuschlu z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Zvečer je minister Frick priredil gostu v dvorcu Leopoldskrone koncertni večer, kateremu je prisostvoval tudi Seys Inquart. Danes bo grof Csaky sprejet pri Hitlerju. S tem v zvezi pišejo budimpe-štanski listi, da se Madžarska zanima za načrte osi proti Romuniji. »Magyar Nem-zet« piše, da je sestanek Csakyja z Ribbentropom dogodek velike važnosti za Madžarsko.
LONDON, 18. avgusta. »Daily Tete-graph« meni, da je bivanje Csakyja v Nemčiji v času, ko se je na Slovaškem sprožila propaganda za vrnitev po Madžarski in Poljski odvzetega ozemlja, velikega pomena.
RIM, 18. avgusta. Havas javlja, da bo Gsa;ky v kratkem obiskal tudi Rim, kjer bo razpravljal s Cianom o problemih ita-lijansko-ncmško-madžarskih odnošajev.
BUDIMPEŠTA, 18. avgusta. Na današnji seji vlade so razpravljali o zakonu proti Židom.
Nove metode psihološke vojne
V FRANCIJI IN ŠVICI SO ZAPLENILI VEČ TISOČ PISEM IZ NEMČIJE
PARIZ, 18. avg. Policijske oblasti so izdale nove mere proti širjenju nemške propagandne literature v francoskem jeziku. Po King Hallovem vzoru prihaja v Francijo s pošto vedno več pisem. Samo v zadnjih desetih dneh je zaplenila policija 20.000 takšnih pisem, poslanih na razne Parižane.
CURIH, 18. avg. Poštno ravnateljstvo je ugotovilo, da je v zadnjih dneh dospelo
iz Nemčije mnogo pisem, naslovljenih na osebe v Franciji. Pisma tolmačijo v francoskem jeziku stanje o gdanskem problemu v nemški luči. Oblasti so zaplenile več tisoč takšnih pisem, zvezni svet je izdal strog nalog, da bi se te vrste propaganda na Švicarskih tleh ne razširila. Mnogi Švicarji so prejeli nemške brošure z naslovom: Gdansk in koridor. Tudi te je oblast zaplenila.
Alarmna »vojna psihoza" v Angliji
V NEVARNOSTI JE BILA PODMORNICA, LJUDJE SO MENILI, DA JE VOJNA
LONDON, 18. avg. Reuter. Snoči je v Portlandu in Weymoutbu nastalo veliko vznemirjenje prebivalstva, ker so bili častniki, podčastniki in mornarji rušilcev »Yocker« in »Walpool« ter pomožne ladje »Byteri« nemudoma pozvani iz kinopred-
stav in drugih lokalov na ladje. Posadke so poklicali na krove zato, ker so prišle vesti, da je v nevarnosti podmornica št. 42. Defekt je bil medtem že odstranjen in alarma na ladjah je bilo konec.
Japonske izgube v Šansiju
JAPONCI GROZE Z BLOKADO ŠANGHAJA. — ANGLEŠKI PROTEST ZARADI JAPONSKIH LETAL NAD HOGKONGO M. — GROZILNA PISMA ANGLEŽEM.
ŠANGHAJ, 18. avgusta. »United Press« poroča, da namerava Japonska v kratkem z ostro blokado šanghajske koncesije prisiliti Angleže k popuščanju. V sporazumu Craigieja z Arakijem v Tokiu je Anglija priznala japonske pravice,, da se brani. Zato smatrajo Japonci blokado Šanghaja kot upravičeno sredstvo za dosego svojih ciljev, ovira jih le to, da so v koncesiji razen Angležev zastopane tudi druge države.
ČUNGK1NG, 18. avgusta. V vzhodnem delu pokrajine šansi so dosegli Kitajci več uspehov. Krvava bitka je trajala pet dni, pri Ji Cengu so izgubili Japonci 1000 mrtvih In so se morali poraženi umakniti. Pod zaščito ladijskih topov so se Japon-
ci skušali izkrcati v zalivu Dlaz, a so bili odbiti.
TIENCIN, 18. avgusta. Združenje pa-triotičmh omladincev na Kitajskem je poslalo vsem angleškim državljanom grozilna pisma, da naj takoj zapuste mesto, drugače bodo njihova življenja v nevarnosti.
HONGKONG, 18. avgusta. Zjutraj je 15 japonskih bombarderjev preletelo angleške teritorialne vode. Britanske protiletalske baterije na obali so izstrelile v opomin več strelov. Britanske oblasti bodo zaradi te japonske drznosti vložile v To-kiu oster protest
sego svojih ciljev, ovira jih teto, da so
PRIHODNJI KONGRES ZVEZDOSLOV-CEV BO V BONNU
GDANSK, 18. avg. DNB. Tri in trideseti kongres zvezdoslovcev je bil v nedeljo zaključen. Prihodnji kongres astronomov bo 1941 v Bonnu. Dosedanji predsednik dr. Ludendorff iz Potsdama je podal zaradi starosti ostavko, na njegovo mesto je izvoljen prof. dr. Hoif iz Berlina.
BRAZILIJA SPREJEMA KOLONISTE
RIO DE JANEIRO, 18. avg. Stefani. Odbor za izseljevanje in kolonizacijo se podaja s portugalsko, švicarsko, nizozemsko, dansko in madžarsko vlado zaradi naselitve kmetskega prebivalstva iz teh držav v Braziliji. Verjetno je, da se bo .sklical odbor strokovnjakov vseh zainte-
resiranih držav, ki bo rešil vsa vprašanja naselitve Lu kolonizacije.	_	^
IRANSKI BOMBAŽ ZA NEMČIJO
HAMBURG, 18. avg. Nemški trgovci z bombažem so sklenili dogovor z iranskimi za 10.000 ton bombaža.
Borza. Curih, 18. avgusta. Devize: Beograd 10, Pariz 11.73K, London 20.72'K, New York 4427», Milan 23.30, Berlin 177.70, Praga 15.15, Sofija 5.40, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo pretežno oblačno in malo vetrovno vreme. Obeta se zboljšanje vremena. Danes dopoldne je padlo padavin za 12.2 mm, Včeraj je bila najvišja toplota 21.6, danes najnižja 14.4, opoldne pa 18.2.
DomaČirapiski
Predsednik vlade v Zagr*^
Na poti z Bleda na spominske sV'e^, nosti bitke na Ceru se je predsednik^ de Cvetkovič ustavil v Zagrebu. ^ drugim si je ogledal prostore Jugos}^ ske štampe in atelje kiparja Avgusti# * ki pripravlja kip predsednika vlade ‘ spomenik Pilsudokemu v nadnaravni likosti. Spomenik bo postavljen v K3 vicah v Gornji Šleziji:
Pogajanja strokovnjakov v Zagrebu
Pogajanja strokovnjakov v zadevi jj* vatskega vprašanja bodo v Zagrebu $ jf da že ta teden dovršena. Udeležuj#, jih od strani HSS dr. Ivan Krbek, dr- j tej in dr. Filipančič, od beograjske sj-L so navzočni prof. Mihajlo Ilič, dr. M^13', Konstantinovih in dr. Tasjč. V zV®2L temi pogajanji je prišel iz Kupinca v greb tudi dr. Maček. Kadar bo bodo posvetovanjem strokovnjakov P
sostvovale tudi politične osebnosti,
da se bodo razbistrile še vse podrobfl® ki so ostale v pogovorih med dr. Ma®, in predsednikom vlade Cvetkoviče#1 jasne.
lugosiovansko*nemški go#P* darski odbor bo zasedal * septembru
Jugoslavija je v nekaterih postaj izvoza v Nemčijo že prekoračila ločeno kvoto, zato bo zasedanje ^ njega odbora določilo novo višino zf ^ voz našega blaga, predvsem žitapc v živine. Ne ve se še, če bo zasedanjf $ spodarskega odbora v Jugoslavii* Nemčiji.	,
Subotica zahteva poljed*^ institut
Subotiški list »Naše selo« se zav^, za poljedelski institut, ki naj bi se <jfse val na magistratu. Ustanovila naj * $ zadruga za gradnjo silosov, zad^ kleti in modeme izvozne nakladalnikov stitut bi pomenil za Bunjevce, ki $ Subotici največ, veliko pridobitev-m izvoznica žita, zelenjave in sadja hi postala Subotica važno poljedelsko je|t če ter bi si tako zagotovila lep n3®* ob meji.
Kakšen mora biti žko* ^
Sarajevski >Katoljški tednik«. o vrhbosanskega nadškofa Šariča P1 fJV' tem in pravi: »Če hoče škof dobro lajti svojo škofijo, mora biti velik "^ telj resnice. Veseliti se mora, če ^ ^ daniki govore iz srca, odkrito. se lahko zgodi, da se okrog nje£a. ljudje brez lastne volje, ki samo ^jo z glavo, večkrat tudi zato, da s jo-svoje grehe in da se za hrbtom ^ gajo in lažejo na škodo Cerkve-je vedno slišati čisto resnico, zato biti škof treniran služabnik. biti pametnejši od drugih, poln & |g po svetega Duha. Če se pusti vodit ^ lastni intuiciji, lahko napravi us° ^je' greške. Treba je torej razsvetlil ^ ga Duha. Kajti: Non ministrari —■ nistrare«.	,
Madžarski oddelek na grajskem učlt#M***u
V novem šolskem letu bo ^ ^ad' oddelku beograjskega učitelji rejefiti * žarskim nastavnim jezikom •SP Madžarov«
Kovice
Podržavljenje Jugoslovanske radiofonije
Po novi uredbi bo država prevzela radijski postaji Beograd in Zagreb
Poštni minister je izdal dve važni uredbi z zakonsko močjo o naši radio-fcniji. S prvo uredbo se odvzema koncesija društvoma Radio d. d. v Beogradu to Radio d. d. v Zagrebu. Obe radijski Vstaji prevzame država. Druga uredba govori o razlastitvi potreb radiofonije. Po ei uredbi se lahko razlastijo tudi vse na-riave, instalacije, nepremičnine, poslopja, rezervni material in ves inventar, ki je •(namenjen za potrebe radijskih postaj v Be.ogradu in Zagrebu. Uredbi sta stopili akoj v veljavo. Minister bo samo še do-°cil dan, ko bosta obe družbi prenehali Poslovati. Ob tej priliki je dal poštni minister daljšo. izjavo, v kateri utemeljuje a pomemben korak, ki bo za nadaljnji razvoj naše radiofonije velikega pomena. jP^rio je, da se zasebna podjetja brigajo h za dobiček, kakor pa za izpopolnitev Pdijskih postaj, kar nam je zagrebška Postaja najbolje dokazala, saj že 13 let
deluje z 0.7 kw, dasi prejema od radijskih naročnikov letno 4 milijone dinarjev. Enako je bilo tudi v Beogradu. Sedaj bo država poskrbela za hitrejši razvoj obeh radijskih postaj. Ministrstvo je izdelalo tudi obširen delovni program. V teku petih let bosta v Beogradu in Zagrebu zgrajeni postaji s 120 in 60 kvv. Država bo zgradila tudi radio postaje v Skoplju s 20 k\v in relejne postaje v Splitu (10 kwf,
v Dubrovniku (10 kw) in manjše relejne postaje v Banjaluki, Nišu, Cetinju ter Subotici. Vse te postaje bodo imele beograjski in zagrebški program. Novo radijsko postajo dobi tudi Sarajevo, ki bo imela 20 kw in bo oddajala svoj program. Predvidevajo, da bo država imela kljub velikim investicijam v 15 letih poldrugo milijardo dinarjev dohodkov.
Kmetski tabor v Bohinju
V nedeljo, '20. t. m., priredijo gorenjska Društva kmetskih fantov in deklet velik kmetski praznik s sodelovanjem gorenjskih kmetsko-gospodarskih in kulturnih organizacij. V Bohinju se bo zbrala zavedna kmetska mladina, ki bo manifestirala za svoje narodne in stanovske pravice. Slavnostni sprevod z godbami bo krenil na tekmovališče, kjer bo veliko
kmetsko mladinsko zborovanje. Tekma koscev in grabljic bo zanimiva prireditev kmetskega praznika. Privlačni bodo tudi narodni plesi in običaji. Velika revija narodnih noš bo še posebno povzdignila gorenjsko prireditev. Pri narodnem rajanju in kmetski veselici bo sodelovala kovinarska godba z Jesenic.
Planinski dom pod Tovstom
p	Celje,	18. avgusta,
red nekako štirimi leti je prejšnji celj-
gi .	SLUimi	1CU	jv:
sk' x nsk* Svet sklenil zgraditi pri Celj-I ' koci novo planinsko postojanko. Z grad-> TI1 ded se le takrat tudi pričelo in
jki koci novo planinsko postojanko. Z grad-•' '• - -- •- -
ie bila ______________________________  ^____
^r°vem stanju pod streho. Prišle pa so razmere in dela na tem planinskem so bila ustavljena ter se za to takrat lek^edlo nikakega pravega vzroka. Vsa ta ja s®*n so se iskale soliicije, kako bi ge i& ^Potrebni planinski dom dogradil in Hip svojemu ali pa kakemu drugemu na-(jj.11.1. Zanimala se je za to Savinjska po-
kml'p1Ca SPD v Celju, Higienski zavod v in še nekatere druge institucije, jjj, tRšitve problema pa ni prišlo, po čigavi let' tudi ni jasno. Tako bo poteklo tudi j^0 1939 in stavba še tudi letos ne bo ^cana. V zadnji občinski seji je g. žu-
pan obljubil, da bo nujno poskrbel za rešitev tega perečega vprašanja, pa Lzgleda, da bo tudi sedaj še ostalo pri obljubi in bo poslopje, ki je izpostavljeno vremenskim neprilikam, pričelo razpadati. Ako bi se bil dom, ko se je pričel graditi, dogo-tovil, bi bil v teh letih gotovo donašal že lepe dohodke, tako pa v letu 1935 v stavbo zabiti kapital leži mrtev. Dograjeni dom bi bil gotovo dobro obiskan v spomladanskih in poletnih mesecih od izletnikov in letoviščarjev, pozimi pa bi bil prepotrebna postojanka za smučarje. Neodpustljiv greh tistih je, ki so to stanje zakrivili. Od gospoda župana, ki je, kakor smo omenili, v zadnji seji obljubil rešitev tega vprašanja, pričakujemo, da bo storil vse, da svojo obljubo izpolni, da se ta planinska postojanka vendar že dogradi in izroči svojemu namenu.	Planinec.
Novak, za Gornjo Radgono Janko Smodiš in za Apače Franc Režonja.
Zanimiva kronika iz Ruš'
s kamenjem.
fosfi
s planine«
Po končani igri so se gledalci, zlasti
:le iz Maribora in Št. Lovrenca po
Preu1 Ustavili na vrtu gostilne g. Črnka. Pa se
roti večeru, malo pred odhodom vlaka iz Je. na gostilniški vrt vsulo kamenje
k0!°Sedniega. dvorišča, ki po sreči ni ni-zar r zadelo, temveč le razbilo nekaj kodeku na Tn'za^1- Navzoč orožnik je takoj niko-^ sosedovo dvorišče, ni pa mogel je najti, ker so »junaki« izginili. To dokler gi naPad in izgleda ne zadnji, znati!, ne spravljeni pod ključ »ne-ni. * borilci, ki so pa na vasi zelo zna-
Nova
nek; n .era- Po vasi se ze*0 šušlia 0
denar] Vi afer> radi poneverbe javnega tnijj ^a Jer je bila po oblastvu uvedena Upatj Fe'skava, katere izid še ni znan. £ina Je’ da to zadeva pojasnjena in ob-
Ta&lrjena-cu ie J®11!«- Na taborjenje k Sv. Lovren-0 iz Rnš 15 naraščajnikov tu-J(ri2 ga :sokolskega društva. dfUjtv nastopila v nekem tukajšnjem stva	er	i'e dober del aktivnega član-
izlet u° a^a	noč. Pravijo, da so odšli na
Aleji nekomu kmetu k Sv. Križu ob
A.	elektrike. Tukajšnja tvrdka
nlk	je odpovedala dobavo elek-
tričnega toka z dnem 1. septembra t. 1. Po tem datumu bi morala dobavljati tok elektrarna Fala. Na novem vodu pa so delo ustavili, zaradi česar je povsem upravičena bojazen, da bodo Ruše ostale po 1. sept. brez luči.
Regulacija hudournika. Potok, ki teče sredi Ruš, je bfl po navadi poln raznih odpadkov ter ni delal časti staroslavnim Rušam. Te dni so ga delavci pošteno izčistili ter bo še tekom letošnjega leta re^ guliran, tako da bo dobila vas še bolj pri jazno lice.
Obiranje hmelja. V ruški občini se je zadnja leta zelo razvilo hmeljarstvo ter so bile postavljene 4 hmeljske sušilnice. Letos hmelj dobro kaže, zlasti pri naprednih posestnikih, ki so ga pridno škropili. Radi suše je že dozorel ter je obiranje v polnem teku.
MATJAŽEVANJE NA PECI
Podružnica SPD v Mežici javlja vsem ljubiteljem narave in častilcem kralja Matjaža, da se vrši običajna proslava kralj Matjaževe nedelje na Peci v nedeljo, 20. avgusta. V soboto zvečer kresovanje, prepevanje planinskih in narodnih pesmi. V nedeljo ob 9. uri sv. maša v kapelici sv. Cirila in Metoda pri Uletovi koči, nato govori tn prosta zabava.
bJ* °Plotni -?lšnico s
Otroci obstrelili starko
EST° veverice so otroci o bstrelili starko, ki jim je vse
ODPUSTILA IN ZANJE V BOLNIŠNICI CELO MOLI
t, ■«Miir'f, n'Ce so	v mariborsko
Petrin t,S, stred težko poškodovano tarka 'S1*0 Marijo Koširjevo.
*a svoin , a v bližnji gozd trgat listje ^^niška 0f *st°časno so otroci nekega ^	a2a vzeli naskrivaj do-
y 8ozd	vo Puško in odšli z njo
Htov on- •,VeJver'ce‘ K° je eden izmed Pazu, da se v grmu nekaj giblje,
iz drugih zavodov dne 4. septembra, vsakokrat od 8. do 11. ure. Otvoritvena služba božja bo v četrtek, dne 14. septembra ob 8. uri v Marijini cerkvi. Podrobnejši razpored je objavljen na zavodu.
c. Pevski koncert „Jadrana“ iz Maribora, ki slovi po svojem pevskem zboru, bo v nedeljo, 20. t. m., od pol 11. do 12. ure mestnem parku. Pevci bodo zapeli 17 narodnih in domoljubnih pesmi. Koncert se vrši pod okriljem društva ,,Sočc‘‘ v Celju. Dirigiral bo prof. U. Vrabec. Pridite vsi, ki ljubite slovensko pesem!
c. Vojaška godba v Celju priredi v ponedeljek, 21. t. m., ob 19.30 na balkonu mestnega poglavarstva koncert.
c. Smrtna kosa. V bolnišnici v Celju sta umrla: 28 letni posestnikov sin Vinko Guček iz Trnovelj pri Celju in 51 letna žena rudarja Marija Koritnikova od Sv. Jederti nad Laškim.
c. Prvo grozdje sc je te dni pojavilo na celjskem trgu. Prodaja se kilogram od 8 do 10 dinarjev. Ostalega sadja, hrušk, jabolk, breskev, je tudi obilo na trgu.
c. Z obiranjem hmelja se je danes splošno pričelo v Savinjski dolini. Obiralke še vedno prihajajo iz raznih krajev z vlaki v Celje, od koder potujejo v Savinjsko dolino deloma z vlaki, deloma pa jih že čakajo v Celju vozovi, ki jih odpeljejo k raznim posestnikom na delo.
c. Zasliševanje roparske tolpe po orožnikih in policiji je končano in bodo morilce izročili okrožnemu sodišču. Julčka ler-čičeva še vedno taji soudeležbo pri roparskem umoru Ocvirkovih v Medlogu.
c. Z nadaljnjimi obnovitvenimi deli na kolodvorskem poslopju v Celju sp včeraj zopet pričeli. I3ela bo zopet vršila progovna sekcija v svoji režiji, kar je bil baje povod, da so dela skoro dva meseca počivala.
Plllf
p.. V teku nekaj dni je ugrabila smrt že drugo mlado življenje. Umrla je nenadoma gdč. Ivanka Velkavrhova, iz ugledne in
o. V ptujski bolnišnici je tragično preminul g. Žličar Franjo, učitelj pri Sv.
Andražu v Slov. gor. Vse tovariše, zlasti tovariše sošolce, prosimo, da se udeleže pogreba mladega učitelja, ki bo v njegovi rojstni vasi na Ponikvi v nedeljo, 20. t, m., ob 10. uri.
o. Četrtinska voznina za učiteljski kongres. Železniška uprava je dovolila vsem
udeležencem banjaluškega učiteljskega   ____________________________________    _	  _
kongresa če rit insko voznino na podlagi spošto"vanr"slcvenske" ’’ ptujske" družine’ N.
v m. p.
legitimacije K 14,
o. Premeščeni profesorji. Premeščeni so naslednji profesorji: Brodar Srečko 1z Celja na III. real. gimn. v Ljubljani, Čadež Marjan iz Prizrena v Celje, Gabrovšek Ludvik iz Celja na III. real. gimn. v Ljubljani, Hudales Beta iz Ljubljane v Mursko Soboto, Kapler Marija s I. realne gimn. v Ljubljani v Celje, Krašna Ivan iz Celja v Kočevje, Krečič Ivan iz Bjeiega polja v Celje, Skok Cvetko iz Svilajnca v Celje.
o. K sokolski tomboli v Sv. Jurju ob
Ščavnici bo vozil prihodnjo nedeljo, dne 20. avgusta t. 1., popoldne avtobus po znižani ceni, če se priglasi zadostno število udeležencev. Prijave sprejema »Put-nik« Gornja Radgona.
o Na dražbi je bila včeraj prodana stavba Muleja Alojza na Pragerskem, kjer je imelo Sokolsko društvo svojo telovadnico. Stavbo je kupil mehanik I. Koren s Pragerskega.
o. Nevaren pes. Pes nekega posestnika v Jarenini je nevarno obgrizel po nogah 55-letnega hlapca Ivana Oktobra. Hlapca so prepeljali v bolnišnico.
Celja
c. Na drž. realni gimnaziji v Celju se
bodo vršili popravni in razredni izpiti dne 28. in 29. avgusta, nižji in višji tečajni izpiti dne 30. in 31. avgusta od 8. ure dalje. Vpisovanje za 1. razred bo 1. septembra, za 2.—8. razred 2. septembra in za učence
p. Prleki so izprosili dež. V torek so romale ogromne množice pobožnih Prlekov na Ptujsko goro prosit za dež. Bog jih jc kmalu uslišal — kako bi jih tudi ne? — in to v toliki meri, da so se vračali z romanja do kože mokri. Vendar pa so bili veseli in ponosni na svoj uspeh.
p. Sokolska četa pri Sv. Barbari v Halozah uprizori v nedeljo, 20. t. m., ob 3. uri v gostilni pri Reiherju spevoigro ,,Svoje-glavček“. Po igri se vrši običajna prosta zabava s plesom, ''šaljivo pošto itd. Pohitite ta dan v Haloze in nudite s svojim obiskom tej delavni četi moralno in gmotno podporo! Udeležbo je prijaviti pri referentu sokolske čete g. Vindišmanu, da zamoro pravočasno preskrbeti prevozna sredstva, če bo zadosti prijav.
m
— Je tam gospod John, klepar? Ah, kako kaj gre gospe Johnovi in njeni ded?
Podpore delavcem in nameščencem
S pravilnikom o zbiranju in uporablja- j čen nov rok za vložitev prošenj in sicer nju podpornega sklada za starost iu one- j do l. IX. 1939.
je bil kratkomalo uverjen, da je veverica. Pomeril -je, sprožil ter obstrelil starko, ki je nabirala zelenje za "kozo. Šibre so se zarile Koširjevi v trebuh in glavo. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo takoj operirali, da je že izven vsake nevarnosti. Starki je hudo za fanta, ki jo je obstrelil, ter pravi, da mu je že zdavnaj vse odpustila.
v2a komi1?™ KONTROLORJI
h**11 sn	Ie za Pregled sadja pri iz-
%nar PTostav,ieni v Celju inž. Janko sjhi, 2a	, Sitar in Martin Cimer-
tavogran°ven^raciec Ivan Stropnik, za Karl Martelanc, za Laško
Ivan Zupan, za Šmarje pri Jelšah Anton Pregelj, za Konjice Stanko Zorčič, za Ptuj Josip Šuštič in Ivan Bregant, za Ormož Franc Ivanuša, za Ljutomer Janko Lipovec in Vekoslav Štampar, za Lendavo inž. Mirko Peternel, za Kapelo Franc
inoglost je predvideno izplačilo podpor osebam, starejšim od 21 let, ki so:
a) nad 7» onemogle ih delanezmožne ter imajo v času po 1. VII. 1925 vsaj 250 tednov članstva pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, ali pa so stare nad 70 let in imajo v času 1. VII. 1925 vsaj 500 tednov članstva pri OUZD;
b) siromašnega stanja, navezane na podporo in ne spadajo med uslužbence, ki so zavezani pokojninskemu zavarovanju nameščencev.
Vse one osebe, ki so zgornje pogoje izpolnile pred 1. IX. 1937, bi morale vložiti prošnje za priznanje podpore najkasneje do 1. VII. 1938. Več prizadetih oseb v določenem roku prošenj sploh ni vložilo, ali pa so vložili prošnje po preteku gornjega roka in je OUZD take prošnje kot prekasno vložene zavrnil.
Z dopolnitvami pravilnika, ki so bile objavljene dne 26. VII. 1939, pa je dolo-
Opozarjamo vse one osebe, ki so bile že pred 1. IX. 1937 nad 7» delanezmožne in so imele v času od 1. VII. 1925 do 1. IX. 1937 nad 250 tednov članstva, odnosno so pred 1. IX. 1937 izpolnile 70. leto starosti in so imele nad 500 tednov članstva, pa prošnje za podporo sploh niso vložile, da zahtevajo takoj od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev tiskovino za vložitev prošnje in vlože prošnjo pred 1. IX. 1939.
Vsi oni pa, ki so prošnjo prekasno vložili (po 1. VII. 1938) in je bila vsled tega prošnja zavrnjena, naj v istem roku pri OUZD pismeno zahtevajo, da se vzame njih prošnja ponovno v pretres.
Za bodoče pa velja pravilo, da mora sleherni upravičenec zaprositi za priznanje podpore najkasneje v roku 1 leta, odkar je izpolnil pogoje (postal nad 7s dela-nezmožen ali izpolnil 70.1eto starosti). — Prošnje, ki bi bile vložene po preteku 1 leta, more OUZD odkloniti.
Maribor
Pomanjkanje tekstilnih surovin težko tepe delavstvo
Spomenica tekstilnega delavstva vsem merodajnim činiteljem
Zaradi težkega položaja, v katerem se nahaja delavstvo mariborske tovarne Doctor in drug zaradi pomanjkanja surovin, t. j. bombaža (letošnje leto je dobila tovarna samo 70% količine lanskoletne potrebe) so se obrnile strokovne organizacije na vodstvo podjetja. Ob tej priliki so ugotovile, da dela tovarniška predilnica že od Velike noči dalje s skrajšanim delovnim časom (samo 3 dni v tednu ali tedensko samo 24 ur). Nekaj časa je tudi tkalnica delala s skrajšanim delovnim časom in ni izključeno, če bo lahko nemoteno obratovala v polnem obsegu tudi v prihodnjih dneh. Predilniško delavstvo je zaradi znižanih prejemkov močno prizadeto, saj ne more zadostiti svojim obvezam in ostaja dolžno na najemnini, pri trgovcih itd. Popreje je delavstvo povsod uživalo ugled in kredit, danes pa je obubožano, je izgubilo kredit ter je stalno izpostavljeno tožbam in odpovedim stanovanj. Zadnji čas je dobilo podjetje preko 50 izvršilnih nalogov sodišča, ker delavstvo s sedanjimi prejemki ne more plačati svojih obveznosti. Enako so na dnevnem redu odpovedi stanovanj.
Zaradi pomanjkanja surovin bo obratovala tovarna vse leto s skrajšanim de-
lovnim časom. Če vzamemo povprečje zaslužka v tovarni s 4.50 din na uro, vidimo, da zasluži delavec 14-dnevno komaj 216 din brez odbitkov. Razumljivo je, da ni to nikak zaslužek, posebno ne za one, ki imajo družino in ki jim grozi sedaj pred pričetkom šol še večja katastrofa.
Rešitev tega perečega vprašanja je možna samo z dodelitvijo večjega kvan-tuma surovin, da se bo moglo normalno zaposliti vseh 430 delavcev in delavk.
Zaradi težkega položaja tega delavstva kakor tudi zaradi narodnoobrambnih ozi-
rov delavstva ob meji, so strokovne organizacije zaprosile bansko upravo, naj posveti temu vprašanju vso svojo pažnjo in podvzame nujno potrebne korake, da se to vprašanje takoj reši. Zaradi takih razmer ne trpi samo delavstvo, ampak tudi okoliški trgovci in obrtniki, ki so večinoma navezani zgolj na zaslužek tega delavstva, kateremu so morali ustaviti kredit.
Prepise spomenice so poslale strokov ne organizacije predsedniku vlade in ne katerim ministrom.
Občutno pomanjkanje sladkorja
V Mariboru že nekaj dni primanjkuje sladkorja. Do zastoja v konzumu je prišlo največ zaradi tega, ker ovirajo dobavo sladkorja razne okoliščine in težave s kontingenti in plačevanjem sladkorja, ki ga dobivamo iz češkega protektorata, odkar je domačim tovarnam zmanjkala zaloga sladkorja. Zaloge domačega sladkorja so zmanjkale letos največ zaradi povečanja konzuma sladkorja v predelih Bosne in drugih pokrajin, kjer se je dvignil življenjski standard prebivalstva zaradi boljših cen pšenice, koruze itd., ne-
kaj pa tudi zaradi tega, ker so sladkorne tovarne sladkorno peso tako slabo plačevale, da so kmetje raje začeli pridelovati na njivah druge pridelke kakor pa peso.
Kakor smo.izvedeli, je že na poti prva .10 vagonska pošiljka kristalnega sladkorja ter bo prišla v nekaj dneh v Maribor. Sladkor v kockah pa se bo dobil šele s 1. septembrom, ko bodo začele sladkorne tovarne proizvajati sladkor iz letošnjega pridelka sladkorne pese. Vsako preveliko vznemirjenje zaradi pomanjkanja sladkorja pa je povsem nepotrebno.
Tezno potrebuje lastno pošto
Tezno je pravo industrijsko predmestje Maribora. Industrija se tam vedno bolj razvija in dobili smo nekaj novih tovarn. Istočasno 'je v lepem razvoju tudi ostalo gospodarsko življenje. Obrt in trgovina lepo napredujeta. Zato je pomanjkanje pošte tembolj občutno. Vsi obrati so preveč oddaljeni od poštnega urada, ki je za gospodarsko življenje neobhodno potreben. Poudariti moramo, da je poštna uprava že pred leti sama uvidela potrebo po novi pošti na Teznem ali na Pobrežju. Že takrat je v sporazumu s pobreško ob-
činsko upravo posebna komisija poštne direkcije iskala primerno poslopje za poštni urad. Sedaj pa je potreba po samostojni pošti, bodisi pogodbeni ali državni, še večja, ker trpi zaradi neurejenih poštnih zvez celotno gospodarstvo velike pobreške občine, pod katero spada tudi Tezno. Na Teznem je nekaj prav primernih poslopij za novo pošto. Postajališče je tudi prikladno za odpremo pošte in bi bila samostojna tezenska pošta za ves kraj velikega pomena.
ci so bili strokovnjaki za blagajne, ker so uporabljali svinjsko nogo. Iz blagajne so ukradli 300 dinarjev, več dukatov in tuje valute ,iz trgovine pa 35 škatlic sardin, veliko zalogo cigaret in nekaj jestvin.
Roparska tolpa slednjič razkrinkana
Pri zasliševanju nedavno aretiranih roparjev, ki so strahovali mariborsko okolico in okolico Slovenjgradca, je prišlo do zanimivega preokreta. Doslej so smatrali Pečovnika za kolovodjo roparske tolpe, ki ima na vesti številna razbojni-štva. Izkazalo pa se je, da Pečovnik sploh ni sodeloval pri teh zločinih in se je z aretiranci spoznal šele zadnje dni v Mariboru. Glavni zločinec in vodja tolpe je bil 28-letni Alojz Rogan, ki so ga na-zvali »Džurs«. Ta se je zadrževal v Studencih pri čevljarskem mojstru Jazbin-šku, kjer se je dobro razumel z mojstrovo priležnico Pavlo Vizovnikovo. »Džurs« je kmalu zbral okoli sebe več temnih elementov, in sicer 23-letnega Alojza Pešo, 30-letnega rudarja Franca Kneza, Karla Kupnika in še nekaj drugih. Vsi so sklenili, da se bodo preživljali z razbojni-štvoni. Sestajali so se v Studencih, v Betnavskem gozdu ali pa pri Treh ribnikih, kjer so kovali zločinske načrte. Spali pa so v železniških vagonih na železniškem trikotu. Nevarna razbojniška tolpa je odšla preko Pohorja in zagrešila na pohodu do Velenja številne vlome, tatvine in razbojništva.
Tolpo je razkrinkalo Jazbinškovo ljubosumje. Ko je ta zalotil svojo priležnico v Betnavskem gozdu z Roganom, se je nad obema močno razburil. Rogan je Jaz-binška napadel in pretepel. Iz maščevanja je varani ljubimec odšel na tezensko orožniško postajo in izdal roparje. Roga-nu in Vizovnikovi se je posrečilo pobegniti. Zasliševanje se nadaljuje.
Včeraj popoldne so mariborski orožniki nadaljevali z zasliševanjem roparjev Milana Pese in Kupnika, ki sta člana Roga-nove razbojniške tolpe. Obe njuni izpovedi sta soglasni v tem, da je Rogan res pravi vodja roparjev in da je bilo taborišče tolpe v stanovanju čevljarja Ivana Jaabinška v Slomškovi ulici 5 v Studencih. Jazbinšek in njegova priležnica Ve-zovnikova sta vedela za vse razbojniške načrte in podvige. V njegovem stanovanju je neka žrtev našla celo svoj klobuk, ki so ga roparji pustili v svojem skri-
vališču. S Pečovnikom se je vodja tolpe Rogan spoznal šele 12. avgusta v mag-dalenskem parku. Rogan mu je pripovedoval, kaj vse časopisi pišejo o njem m da je Pečovnik kolovodja. Zato ga je prigovarjal, naj se pridruži njegovi tolpi, Isto je izpovedal tudi Pečovnik, ki je priznal samo dve tatvini, pri katerih je so deloval kot član Roganove tolpe. Sicer pa se je potikal po Savinjski dolini, zadnje dni pred aretacijo pa v Mariboru. Včerajšnje zasliševanje je prineslo tudi nekaj novih načrtov nevarnih razbojnikov. Tako je Rogan imel v načrtu roparski napad na limbuškega župnika. Pešo in Kupnika so včeraj izročili sodišču. Jazbinška so aretirali
»PRED DVAJSETIMI LETI«
Nabavljalne in druge zadruge državnih uslužbencev v dravski banovini in Na-bavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic v Ljubljani izdajo tudi letos skupni zadružni koledar. Da se ob 20-letnici našega osvobojenja oddolži spominu na to važno dobo našega narodnega življenja, bodo med drugim v koledarju, ki bo izšel v nad 20.000 izvodih in bo brezplačno razdeljen med člane omenjenih zadrug, objavljeni pod naslovom »Pred dvajsetimi leti« kratki članki, v katerih bodo opisani važni in zanimivi dogodki, ki so se dogodili v času preobrata pred 20 leti ter so zgodovinsko ali sicer važni za razumevanje prilik v takratni dobi in do sedaj še niso bili objavljeni. Vsi, ki bi o takšnm dogodkih lahko poročali, naj pošljejo svoje prispevke do 25. septembra 1.1. na naslov: Nabavljalna zadruga drž. uslužb. v Mariboru, Rotovški trg 2. Članki, ki bodo primerni, se bodo objavili z označbo pisca ter bodo običajno honorirani. Ker je zbiranje tega gradiva za naš narod velike važnosti, prosimo, da vsa slovenska javnost sodehije pri tej akciji.
m. Iz srednješolske službe. Premeščeni so naslednji profesorji: Karba Josip iz Celja na klasično gimnazijo v Mariboru, Ločnikar Pavel s klasične gimn. v Mariboru v Ptuj, Onič Franc iz Kočevja na mešano realno gimnazijo v Mariboru, Onič Slavka na klasično gimnazijo v Mariboru, Pavelka Emil z realne gimnazije v Mariboru ^ Arandjelovac, Vesnič Leopold s klasične gimnazije v Splitu na mešano realno gimnazijo v Mariboru, Saje Marija s klasične na mešano realno gimnazijo v Mariboru, Smolej Viktor iz Murske Sobote na mešano realno gimnazijo v Mariboru, Tomšič Jožica iz Celja na učiteljsko šolo v .Mariboru in Vučetič Vladislav iz mešane na realno gimnazijo v Mariboru.
m. S sodišča. Za pristava 8. skup. sta bila imenovana pri mariborskem okrožnem sodišču dr. Maksimilijan Lampret in Stanislav Fortuna. Od apelacijskega sedišča v Ljubljani je premeščen dr. Živko Šifrer k okrožnemu sodišču v Mariboru.
m. Gozdna bolezen na Pohorju. V pohorskih gozdovih se je na jelkah pokazala nova bolezen, tako zvana jelkova kuga. Doslej te bolezni niso poznali.
m. Prostovoljna gasilska četa pri Sv. Miklavžu pri Mariboru priredi 10. septembra veliko tombolo na vojaškem vežba-lišču na Teznem- Dobiček je namenjen v izpopolnitev gasilskega inventarja ter naj zato druga društva ta dan upoštevajo pri svojih prireditvah.
m. Na članek »Gradbeno gibanje in najemnine« nam sporoča Društvo stanovanjskih najemnikov, da je akcija za znižanje najemnin.v teku. Društvo zbira podatke previsokih najemnin, katere bo predložilo na merodajno mesto. Kar se pa tiče gradnje malih stanovanjskih hišic, bo zadevna stavbena zadruga v najkrajšem času ustanovljena.
m. V nedeljo, 20. t. m., od 7. do 9. ure zjutraj, bo prekinjena dobava toka za vsa mariborska mestna omrežja. Električne naprave je smatrati pod tokom.
m. Vse čevlje je pobral neznani dolgo-prstnež mlademu zakonskemu paru Kem-perl v Nasipni ulici 10. Trgovski pomočnik Anton Kemperl ima nad 1200 dinarjev škode.
m. Novi zvonovi v magdaiensla Po ureditvi zunanjosti magdalenske ce kve bo župnija nabavila nove zvonov*' m. Strela je zanetila požar v hlevu ^ sestnice Marije Rogine pri Sv. Dravski dolini. Zgorelo ie vse. znaša 20.000 dinarjev in je krita z zav rovalnino.	v,
m. Karambo! na državnem mostu, ve raj popoldne je trčila tovarniška -delav^
Cecilija Kožil s kolesom na
državne*
mostu v nekega kolesarja. Sunek je ‘ tako močan, da je v loku padla na t'a dobila na desni roki hude poškodbe..
m. Izgubljeni predmeti na Man* skem tednu. V najdeninskem uradu ti«* šnje policije, soba 10. naj se zglasijo^ ki so izgubili na razstavišču Mariborss ga tedna kakšen predmet.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJ*
Dne 17. t. m. so bili izžrebani sledeči dobitki:
Din	80.000.—:	14420
Din	50.000—:	23126	47431	68370
Din	40.000.—:	56953	68300	^
Din	30.000.—:	17777	22813	85157	**
Din	20.000.—:	15795	34117	,.gil
Din	16.000.—:	13379	24460	29601	^
45166 50076 64378 > Din	12.000.—:	18642	36862	50306	*
Din 10.000.—:
10193 22933 24524 26179 29103 30807 % 41525 57566 64964 66155 68693 7961-6 ™ Din 8000.—:	,^i
2209 2517 10272 17278 23474 26896 gfcf 29306 30419 33497 34206 25823 49838 5|J' 51696 52974 62099 66672 78586 85011 Din 6000.—:
13717 23696 28731 35194 41323 46285 0$ 62768 63629 66538 71397 78018 80037 8S'-95330 96671 87988
Din 5000»~"i	jd
5651 6896 7267 8750*10869 15505 27389 29511 33434 34429 35310 50720 g) 58573 61112 63020 69411 72622 74362 79264 79930 82599 86523 89455 91577 9* Din 4000.—:
4265 7314 8143 16809 19198 24908 fJgJ 29674 31201 35111-37463 40074 41275 ^ 45592 46964 47741 49884 50877 53210 ^3 57410 58417 61619 71775 78751 82361 87721 87897 88978 90226 90576 91393 93307 95625 98970
Sledeče srečke so bile kupljene št. 24.460 (dobitek din 16.000), 18.642 12.000), 62.768 (din 6000), 71.397 (din 97.98S (din 6000) in 7.314 (din 4000). * Pooblaščena Klavna kolektora drž. Tatttiu loterije bančna poslovalnica BEZJAK. __________r?bor. Gosposka nllca 25. ✓
* Kino kavarna — Kino bar. Naš ^
tejski program — naša reklama! rec Sambo in njegova hčerka — cija, ki jo morate, videti.	,J(
* Dobrna. Udeležite se koncerta ^ drana« iz Maribora v nedeljo, 20. t. ob 20. v zdraviliški dvorani.
Nočna lekarniška služba (od l2;
vključno 18. t. m.): Lekarna pri Sv* ...
Majska lekarna, Kralja Petra trg 3,
hu, Glavni trg 20. tel. 20.05, Maf
Wno	d
* Esplanade kino. Premiera nefl®5* <:i, filma »Nagrada ljubezni«. Rolf Richard Romanovsky, Ellen Schwafl i5
Grajski kino. Od danes dalje ^ s,i Pasteur, »Rešitelj človeštva«, pre'{. vjo' velefihn s Paulom Munijem v glav®1 g:. Pride »Podmornica D-l«.
* Union kino. Danes zadnjič sefl^ti nalni film »Tajfun«. V soboto vel®1’ covbojski film »Vzbnna v preriji*' ^
* Zvočni kino Pobrežje. 19. in sr gusta zelo kriminalni film »PoflO11 blast«.	^
Radio
Sobota, 19. avgusta
12. Plošče;' 13.20
18. Koncert B0vj&3r
_ varS*va
23-
Zabaven lov za novimi kovan^
VLOM V TRGOVINO
V Zgornji Bistrici so neznani storilci skozi okno vdrli v trgovino Franca K a-ca in prevrtali železno blagajno. Vlomil-
Pred dvema dnevoma so prišli v promet naši novi kovanci. Lepi so in vsakdo bi jih rad videl in še raje imel. Mariborčani so že takoj prvi dan priredili pravcati lov za temi kovanci. Povsod so spraševali za njimi, na pošti, v bankah, v trgovinah in celo pri avtobusnih šofi.rjih so jih iskali. Zamenjavali so jih vsevprek ih
n<>’
,vil'
vsakdo bi rad pokazal doma kovancev. »Si že videla slišiš na trgu na vsak korak.	|1V.. ^
mladi in stan-	p(crf‘e'
serij0 • m
n°V0 niefl11
pogovarjajo vsi, dni pa bo teh kovancev
tu, s tem pa bo padlo tudi za« jcnfff-nje, seveda v kolikor nc grc
Ljubljana:
Otroška ura; to. venski tisk (huda Jurčec); 20. Pr^O-20.30 Radio gledališče; 22.15 Koncert ^ Zagreb: 17.13 Koncert RO. -22.15 Zabavni koncert RO. — pr<J£. Mandolin isti. — Bordeauv: 2030 iz pariške opere. — Radio P,ari*Uert L
va, Brusellps L, Deutschlandse0d°ierf
Prenos simfoničnega koncerta **	W>.
(Berlioz, Mozart, Lull.y, GlazPffcliL5'„3(1 sick, Saint-Saens, Ravel, Huybrc olinist J. Thibaud). - Brnllsla^r'’*" Ciganska glasba. — LondoBv 2230 Jazz orkester.
Plesna glasba.
SUjUira
Daniel Ozmo: „lz bosanskih šuma
if
-Vliadi sarajevski umetnik Daniel Ozmo, J,Je, 2nan tudi P°: svojih akvarelih In ■ra» f ’Z(^a' Serji°- ?0 originalnih lino-
■	20V >>Iz bosanskih suma«, ki so nam svojem prikazovanju človeka in po-ajfflskih motivov iz Davidovičevili 'hJ Y v Bosni za čuda blizu ter je zato
in rti,Ce 0 tu<^ naši .. severni meji našem Pohorju malo obširneje
mJ;guV<i^m0'	bi	zapisali	ob	teh
ocmh crno-belih linorezih, da nam pri-jejo Pohorje, kakršnega nam ga še vbh retaik n.’ °dkril *n nam sa še ni terjC pr^aza^- Istočasno, ko se neka-stni Uv/etn*ki Zgubljajo v vseh mogočih nJf ter drug drugemu pobijajo mo-čeia	umetnosti,	istočasno	je	za-
nara za3emat‘ mlada slikarska generacija hnčBVn0S1t 'z s°dobnega življenja ter se viši« Pre ntesa dvigniti do umetniških umPi m VzPonov. Ali ne bo samo tista Ce prinesla pravi preporod Sloven-iivUo vzeta neposredno iz našega «enja v v.S6j gjrini jn bo čutila s . ®vlienjem, ki utripa od Triglava do latQega jezera?
zmov,i linorezi ponekod presenečajo iev Zr^ni ni°č* obrazov njegovih drvar-'vrača- ?vratek<{- ki prikazuje s planine svri?!006 se drvarje, presune človeika po zicii i, lc0sti’ ^nOTez Pa je tudi kompo-nien ■ ^°^ro izdelan. Take malo zgreši ® ™ vendar tako brezbrižne in sko-v$ak-m otopeie obraze lahko srečate h0t j: soboto, če vas zanese pot v po-rjSa e gozdove. Ozimovi linorezi so na-C^estbosanskih gozdov. Vsak teh bo ,. ?Iih listov pripoveduje celo zgod-te je Popreje temna kakor svetla. Vse izr/ . e pa Povedo celo povest, roman živ av'd°vičevih gozdov v Bosni. Izredno « Prik'6 POrtret starega drvarja, zatem pa ,lja .^uieio linorezi delo na žagi, sprav-na zag’’	drvarjev iz
Htio ’Po^*ek pri spravljanju hlodov v do-p^’ Javljanje lesa po rekah, nesrečo Privrženim vagonom na gozdni že-
leznici (debla so se zasipala na drvarja ter ga sprešala pod sabo, razburjeno delavstvo mu pa ne more pomagati), spravljanje lesa iz gozdov po železnici in motive iz gozdne železnice. Vsepovsod pri teh podobah je zraven-človek, tis« človek, za katerega je bilo pri slikanju vroče slikarjevo srce. Pri nekaterih linorezih razbijajo razmetana in preveč poudarjena ozadja ospredja, kjer-po navadi slikar prikaže tistega bosanskega človeka, ki mu.je narekoval vse te motive. Nadaljnji linorezi kažejo spravljanje lesa z živino, podiranje na strminah in spanje v »bajtah«, kakor pravijo naši pohorski drvarji, v teh katorgah 20. stoletja., Na ognjišču utripa zadnji ogenj, polenta v loncih je na pol pospravljena, drvarja pa ležita na prionah kakor otepena snopa, ki ju je nekdo iztepel in -odvrgel Svetel dan, ki lije skozi široko razprta vrata, izzveni v ironijo. Revne in zapuščene šo tudi koče v planini, okoli katerih leži drevje. Zadnji linorezi prikazujejo^ drvarja, ki gresta naprej v planino, više In' više v gozd, ki je bogat, kak motiv s potokom iz teh bogatih planin, kjer bi: videl pretekli umetnik samo lovca, psa in divjad. Ozmo pa je videl in uarisal v zadnjem linorezu posekano goličavo, iž katere moli v nebo svoje rogovile drevje, ki ga je preveč oklestilo podirajoče drevje, da bi ga tisti, ki je podiral ali bolje dal podreti te gozdove, podrl in zasadil goličavo z mladim drevjem. Planina je visoka- in bogata. Ozmova glava gospodarja teh gozdov se ■malo briga za te goličave in za vso to življenje, ki ga prikazuje umetnik.
Ne da bi se prekljali o tem, če je umetnik umetnik, ako. pripoveduje v slikali, je treba zapisati, da so Ozmo ve slike več kakor suho pripovedništvo, ampak da imajo nekatere izmed njih tisti ogenj, ki bo vedno zgrabil človeka — zadnje pa je pri presojanju umetnine pač na-jbistve-nejše.	.	»rč.
Velike konjske dirke v Ljutomeru
in na praznik so bile ua Ptfsoc*? ke in galopske dirke, ki jim je ?ast0l.X0valo nad 2000 občinstva. Bana je žfeb&r. sre&ki načelnik dr. Farčnik, drž. Jftn°gjr??0	upravnik	inž. Hvastja, med
?irkanf lf ^ffimi odličniki j& prisostvoval ‘z CaU udi konj. polk. Vlada Bogdanovič žifajle vca.	Dirke so	bile izborno organi-
Hva, k'	je brez	dvoma zasluga vodji	velikem številu konj na startu
*a l. ^aWi®Sa posla. Prijavljenih je konj ^saške dirke 40, za galopske pa \)HHe ^ Pogrešali pa smo kasače iz Ljw>-uolenjske.
J «£*JLTATI PRVEGA DNEVA:
i,	“druge	za vzrejo žrebet za
e 5qo i"8°sl. konje Proga 1400 m, nagra-
I.	SbiM 150 in 100 dan.
(Baka-Sabiria) Šumak, Mirko,
Ljutomer, 1400 m 1.545 ; 2. S\yallow, Šumak . Mirko, Ljutomer, 1400 m 1-563; 3. Pale-stra, IIene Franc; Boreči 1380 m 1.592.
II. Dirka g. ministra Franca Snoja za 4 do 12 letne konje. vseh krajev, heatt-vožnja. Proga 1600 m, nagrade 1700, 700, 100, 200 din.
1. Orlov (Casanova-Original II) 6 letni konj, Filipič Franc, Maribor, 1600 m 1.31;
2.	Samers, Funk Edo,. Zagreb, vozač Hafner, 1740 m 1.235; 3. Kadet, Dropučič Jovo, Sv. Ivan Zelina, 1580 m 1.365.
III. Dirka Sreskega kmetijskega odbora ljutomerskega za triletne konje, proga Sn00 m, nagrade 1000, 400, 220 in 150 din,
1. Senor (Simba-Sumadija) Weitzl Karol, vozač Fischer Franc, 2080 m 1.387;
2.	Legro, Novak Alojzij, Banovci, 2080 m
1.42; 3. Danica, Staja Bijenik, Zagreb, 2100 m 1.457.
IV. Galopska oficirska dirka za vse konje, proga 2.400 m ,nagrade 700, 300 in 200 drn.
Zmagovalec pp. Panie na Sumactincu v času 1.21. Napeta borba z Rado,- ki jo vodi pp. Špindler, ki končno podleže. Ostala dva konkurenta ne prihajata v poštev za zmago. Lepa dirka je vzbudila veliko zanimanje občinstva.
V. Dirka dravske banovine za 3 do 12 letne jugosl. konje. Proga 2200 m, nagrade 1400, '600, 300 in 200 din.
I. Legro (Maktilko-Lenčika) Novak Alojz, Banovci, 2160 m 1.387; 2. Turi Tari, Weitzl Karol, Maribor 2180 m 1.385 ; 3. Muki, Kiseljak Franjo, Zagreb, 2180 m 1.392.
V	VI. kmetski galopski dirki Beograd zmaga Bunderl Ivan ml. s Kadetom B v času 1.25, drugi je vet. Stajnko Vilim iz Zagreba na Sagi.
VII. Spominska dirka Marka Slaviča, dvovprežna amaterska vožnja za tri letne in starejše konje vseli krajev. Proga 2800 m, nagrade 1100, 600, 300: in 200 din.
1. Orlov—Toska, Filipič Franc, Maribor, 2920 m 1.46; 2. Muki—Sylent, Kiseljak in Funk, Zagreb, 2800 m 1.56.8; 3. Legro—Marjan, Novak—Berden. 2720 m 1.575.
Vse dirke so bile prav zanimive, zlasti dirka min. Snoja, saj so bili na startu trije najboljši vozači z mednarodnim slovesom. Samers, je dosegel najboljši čas 1.235 ljutomersko dirkališče in v državi sploh.
REZULTATI DRUGEGA DNEVA:
Tudi za dirke drugega dneva je kljub slabemu vremenu vladal med občinstvom velik interes, zlasti za jugosl. kasaški der-by, tako da je bil obisk zadovoljiv. Čaši so bili vsled premočenega dirkališča počasnejši kakor v nedeljo. Doseženi rezultati:
I. Dirka Ljutomer za 2 letne konje.
Handikap. Najkrajša proga 1400 m. Osnova 2.05, nagrade 500, 2o0, 150 in 100 din.
I. Splendid, Šumak Drago, Ljutomer 1580 m 1.31; 2. Slavček, J ure s Franc, Bunčani 1460 m, 2.05; Rada, Vreg Rihard, Ljutomer, 1420 m 2.075.
II. Dirka Centrale' jugoslovanskih kasa-
Iklh društev za 3 do 12 letne konje vseh krajev. Heat-vožnja, osnova 1.40. Najkrajša proga 1600 m. Nagrade 1400, 600, 300 in 200 din.
V	prvem heatu je zmagala Mirca v času 07.2. v drugem in tretjem pa Toska v času 1.37.5 in 1.67.7. Končni rezultat: Toska, Mirca, Kadet in Samers.
III. Dirka občin ljutomerskega sreza za 3 do 12 letne konje v posesti kmetov sreza Ljutomer. Tolažilni handikap. Osnova 1.55. Najkrajša proga 2.200 ni. Nagrade 1000, 700, 300 in 200 din.
1. Lidija, Vavpotič Jakob, -Lukavci* 2420 m 1.42; 2. Prima II., Špindler Alojz, Bunčani 2200 m 1.54; 3. Marjan, Berden Katarina, Babinci 2400 m 1.44; 4. Princesa* Sluvič Alojz, Banovci 1.42.2; 2. Salta, Šu-
IV. Jugoslovanski kasaški derbv za 4 letne, v Jugoslaviji odgojene konje. Proga 3.300' m, nagrade 10.000, 3,500, 2000, 1500 in 1000 din.
1. Nelson Viktor (Plunger jun. —.Nina;; SSlavič Alojz, Banovci 1,42.2; 2. Salta, Šumak Mirko, Ljutomer 1.43; 3. Danica, Weitzl Karol, Maribor 1.46; 4. Kornel, Oba-dič Žarko, Sombor 1.48.5; 5. Muki, Kiseljak Franjo, Zagreb 1.51.7; 6. Parafina, Slavič Ludvik, Grabe 1.59.
V. Dirka Cven, handikap. za 3 do 12 letne jugoslov. konje. Osnova 1.45, proga 2200 m. nagrade 1100, 600, 350 in 250 dinarjev.'
I. Turi Tari, VVeitzl Karol. Maribor 2420 m 1.37; 2. Lada, Staja Bijenik, Zagreb 2220 m 1.46; 3. Janko, Filipič Franc, Maribor 2280 m 1.45.3.
VI. Dvovprežna amaterska vožnja Joška Rajha za 3 in starejše konje vseh krajev. Handikap, osnova 2.05, najkrajša proga 2800 m. Nagrade 1100, 600, 300 in 200 din.
1. Toska—Orlov. Filipič Franc, Maribor 3340 m 1.45.5; 2. Muki—Silent, Kiseljak in Funk, Zagreb 3020 m l.o9.5; 3. Legro -Marjan. Novak in Berden, Banovci 2940 m 2.06.
s Poverjeništvo SOLNP-a (službeno). Delegiranje za 20. VIII.: Rapid—GAK ss g. Kopič (po želji prireditelja), stranska sodnika sod. kand. gg. Jenko in Murko, Mura—Slavija sod, kand., g. Hojer.
Sah
Šahovski kongres v Bournemouthu
V	angleškem morskem kopališču Boumc-mouth prireja angleška šahovska zveza svoj letošnji turnir ali ,,congress“, kakor mu pravijo. V glavnem turnirju igra 12 igralcev. V prvem kolu je dr. Euwe proti našemu mojstru I. Konigu kmalu prišel v majhno taktično prednost. Ob prekinitvi imata oba nasprotnika stolp, tekača, konja in pet kmetov. Euwe pa ima več razvojne možnosti. Kakšen bo konec partije še ni mogoče predvideti, vendar bo zelo zanimiv. Našemu mojstru se lahko posreči doseči uspeh proti bivšemu svetovnemu prvaku. Aitken je na koncu partije proti Flohru žrtvoval kraljico, Pa tudi ta žrtev
ga ni rešila poraza. Kitto in Mieses sta remizirala. Abrahams in Klein sta prekinila, vendar bo Klein zmagal. Angleški mojster Wallis, ki je vskočil namesto Winterja, je zmagal proti A.R. B. Thomasu (to ni aif-gleški velemojster sir George Thomas!). Holandec Landau je sicer proti Condcju prekinil, vendar bo partijo dobil.
Istočasno igrajo v Bournemouthu. tudi angleško damsko prvenstvo, katerega sc udeležujejo večinoma neznane igralke, ter rezervni turnir, pri katerem igrajo tudi Saemisch, Znosko-Borovsky, List, Podhor-cer, dr. Fazekaš in Butcher.
Amaterski turnir v Zagrebu
Zagrebški turnir postaja z vsakim kolom bolj napet. Igralci poskušajo popraviti zamujeno, da se le še dokopljejo v finale, ki bo odločal o ponosnem naslovu nacionalnega mojstra. Skrbi nimata edino prof. Gabrovšek in Gligorič. Ostali pa bodo v zadnjih kolih gotovo poskusili vse, da se plasirajo v finale.
Rezultati 11. kola. A skupina: Medan— Muha 0:1, šiška—Pavlovič V*, Gligorič— Rajkovič	Licul—Ivkov 1:0, Drašič—Jer-
man 1:0, Mlinar—Atijas 1:0, Feuer—Gottlieb
7ž> Majstorovič—S. Pavlovič %.
B skupina: Savič—Weiss 1.-0, Šorli—Lončarič 1:0, Berner—Majstorovič lrf), Carev— Cindrič 1:0, Rabar—Gabrovšek l/s, Stakič— Kurjački 1:0, šobarič—Kohn 1:0, Slokan— Filipčič »/s-
Stanje po 11. kolu. A skupina: Gligorič 9Vj, Rajkovič in šiška 7Vs, Majstorovič 7 itd.
B skupina: Gabrovšek' 91/*, Šorli Si/i, Rabar 8, Savič in Berner 71/* itd.
Čufar
Tam za turškim gričem
Vesela zgodba iz resnih žasov	6
f	_v
sI&rrjb0 .'žro^a 3™ ie pomenil nekako za-Kar oddahnili so se. A grofa niso
a*rli,
visoki
1	gospod je samo svoje biriče
D6s]a]	.	.. _____________________
'n	Pogledajo,	zakaj ta vriše
^liano n)^e> ki ne da spati spočitim ri^a. na;rani s0 silili v glavnega bi-at mrki	če res Turek kje blizu,
fa5ie2 ;e 2 ,je samo zmigoval z rameni. e§ sami .	?	temu itl onemu namignil,
nad nas h u poklicali in zdaj so prišli pri5el’- se jim ne ustavili v bran. , Janeza i„zupn^ in dal ljudem poguma. h ®renri?!imor,ila negotovost, rad bi se ; ? Drve«, n Zai f3 ie zaeorek> tam doli. h misli pn* * so bi,i mil°gi niego-!aleč ie Kii	se	danilo, ogenj tam
! Se iZatnr-' Treba bilo na delo, h* nad faVn .zn®nada spusti turžka tiadle-2agodc 11Ljirn nepripravljenim pošte-„SeSa v n«	ta*{0 n'so smeli pustiti
JaSanjal n,rar in ko ie Janez spet es< so m, -SC prePri2ajo, zakaj je gorel ^rajski Z.e 'var na Klas pritrjevali.
■	Orajski ^,naj Pogledajo, konje imajol«
/i t'a?Hiiov fPa n'so znienill za želje svo-^0- Jane? ane so začeli naganjati na Pa pomežikoval, naj se ne
puste biričem, v turški nevarnosti tudi groiu lahko kakšno zagodemo. Našel je nekaj fantov, ki so bili voljni jahati z njim tja doli, kjer je gorel kres. Le nekaj ga je morilo.
»Gospodarji, za vaše domačije gre v prvi vrs>ti,« je povedal. »Dajte mi najbolj urnega konja, sam ga ne premorem. Mislim, da vam bom že v nekaj urah lahko povedal, ali naj se pripravimo na Turka ali pa lahko odrinemo vsak po svojih opravkih.
Kmalu se je vzpel na bistrega vranca. Ker je vse delavnike moral prebiti v sajah, ga je veselilo, ko bo jezdil in se prezračil, četudi morebiti skozi turške sablje. Pa grajske konjenike je hotel dati v nič in pokazati ljudem, da morajo tudi proti biriški volji skrbeti za varnost svojih domačij. Naglo je odpeketal faranom izpred oči.
Farani so bili v skrbeh zanj in za fante. ki so odjezdili z njim. Nekateri so se medtem odpravili na delo, saj ni bilo nobenega znamenja, da je Turek res blizu fare. Ko pa Janeza in njegovih fantov le predolgo ni bilo nazaj, ko so prešle
opoldanske ure in se je bližal večer, se je znova vselil nemir v tlačanske duše. Bali so se noči in v tistih hišah, iz "katerih so bili doma sinovi, ki so odrinili z Janezom, je zaihtela prenekatera ženska.
Proti večeru je znova udarilo plat zvona.
Vas se je zgrnila skupaj. Prijahal je ie prvi sel in veselo oznanil, da se tudi Janez z drugimi vred prav kmalu prikaže. Res niso čakali dolgo, ko je spet za-peketalo po vasi in so domači konjeniki zlezli s spehanih živali.
»Ali so visi srečno nazaj?« je šlo od ust do ust.
»Vsi! Vsi!«
Farani so se pomirili.
»Enega samega ranjenca- imamo!« se je oglasil Janez in- skalil njihovo dobro voljo.
»Torej ste se le spoprijeli s Turkom!« je zašumelo med ljudmi.
Janez se je pa na glas zasmejal.
»S kakšnim Turkom neki! Bili smo v deveti fari, a nismo videli Turka, pač pa dovolj zalih deklet. Piškurjev Miha se je v eno tako zagledal, da ga je s konja vrglo in mu kožo prebilo. Ne bom razlagal, kje mu je počila...«
Smeh je tresel ljudi in še župnik je pokazal vesel obraz.
»Turkov potem sploh ni!«
»Kdo je pa skuhal tako neumno?« je
povprašal Janez in gledal po ljudeh. »Turkov je ko listja in trave, seveda na Turškem. Svojega sultana imajo in veliko vojsko, ki je pa še daleč za goro in se ji ljubi k nam po maslo, m pogače. Ker ji pa ni za naše trde 'buče in krepke pesti, gremo nocoj lahko mimo spat,«
Janezova šegavost je otajala ljudem otrpla srca. Turška nadloga je bila daleč, vsi so tudi upali, da je ne bo nikoli v faro. Radi bi živeli mirno krščansko življenje. Janez jim je videl v srca, ki se niso smela predati brezbrižnosti. Pomiril je ljudi in z vso resnostjo spregovoril:
»Glavna turška vojska je še na Turškem, nekaj pesjanov je pa le pogledalo čez njihove griče v naše kraje. Pravijo, da jih ni veliko, kljub temu so zaradi njih zažgali kres in nas v pravem času opozorili na njihov vpad. Upajmo, da nam ne^bodo v veliko nadlego, morebiti se v našo faro sploh ne priklatijo. Ce jih pa zanese k nam, pozaprite kure in koze, da ne pojde katera z njimi. In na dekleta popazite!«
»Janez, pamet, pamet!« ga je okaral župnik.
»Na nevarnosti opozarjam. Kakor bodo kakšni kozi mimogrede zavili vrat, tudi kakšno deklino takole mimogrede odpeljejo: saj ne bodo prve. Koliko jih .ie že šlo z njimi. Ne pozabimo, da imajo dolge brke in rdeče hlače.<-
S sodišča
Umor iz koristoljubja pred sodniki
Danes dopoldne se je začela pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodiSča razprava, ki bo pojasnila, kako je prišlo do ostudnega umora prcužitkarice Neže Lubejeve. Pokojna Lu-bejeva je bila teta posestnika Janeza Letonja iz Vildona v občini Doleni. 1929 leta je bila zaradi umobolnosti preklicana pred okrajnim sodiščem v Rogatcu, isto leto pa je tudi izročila svoje posestvo nečaku Letonju in njegovi ženi. Za preužitek si je izgovorila nekaj mernikov koruze, pšenice, krompirja, kostanjev, polovnjak vina, svinjo in letno po 500 din gotovine. Na posestvu pa je bilo tudi vknjiženo v njeno korist 19.097.50 din.
Lubejeva je delala kakor mravlja od zore do mraka; največ je hodila na težaško delo k posestniku Žunkoviču. Doma se ni nič kaj rada držala, saj so bili prepiri med njo in obema Letonjevima, ki ji nista mogla redno odrajtovati zaslužka, na dnevnem redu. V nekaj letih sta ji dolgovala že nad 2000 din. Odkar je izročila Lubejeva posestvo Letonjevima, je postal njej nekdanji dom pravi pekel. Lubejeva je večkrat tožila pri Žunkovičevih, kamor je zahajala že nad štiri leta na delo, kako je z njo pri Letonjevih, kako grdo ravnajo z njo, da jo je nečak Letonja že do hudega pretepel in ji potlej s puško grozil,
ko je hotela v vas in pokazati ljudem, kaj so napravili z njo, in da je celo večkrat govorila, kako ji grozijo in kako se boji, da je ne bi kdo na poti z dela v mračnem gozdu počakal in jo ubil. Lubejeva je morala končno oditi od doma, kjer ni imela več mirne ure. Zadnje leto pa se je Letonja vsaj na zunaj spoprijaznil s teto in jo znova speljal domov. Starka je znova hodila na delo k Žunkovičevim in se začela počasi znova pritoževati. Hladnega jesenskega večera lanskega novembra se je njena bojazen izpolnila. 17. novembra zjutraj so našli Letonjevi sosedje truplo Neže Lubejeve v gozdu nedaleč od domače hiše ubito. Nekdo jo je umoril, ko se je vračala prejšnji večer z dela.
Priče, ki so prišle povedat Letonju, da so našle preužitkaričino truplo, so povedale, da se ni Letonja zaradi tetine smrti prav nič razburil, njegova žena še vstala ni iz postelje. Obdukcija je dognala, da je bila starka ubita s teležnjakom od jarma, da je imela zdrobljeno lobanjo in da je nastopila smrt zaradi otrpnjenja možganov. Počasi se je začel zgoščevati sum okoli pokojničinega nečaka Letonja, dokler ga niso aretirali. Zanikal je vse, vendar pa se je obremenjeval s tem, ko je prosil orožnike, da bi časopisi ne pisali prehudo o njem, ker bi dobil potlej prehudo kazen
iri podobno. Izdana je bila proti njemu že obtožnica, medtem pa so prišli na dan drugi dokazi, na podlagi katerih so orožniki aretirali delavca in Letonjevega hlapca, mladoletnega Janeza Narata iz Planjske pri Majšpergu. Ta je odkrito priznal, da ga je Letonja nagovoril, naj spravi s sveta Lubejevo in da mu je obljubil za nagrado 1000 din. Na dan umora sta Letonja in Naratov podirala drevje v gozdu. Ko je prinesla dekla južino, je letonja silil v hlapca, naj pije. Naložila sta drva in krenila proti dbmu. Pri stari hruški — napravila se je že noč — pa je Letonja ustavil voz, hlapcu pa je rekel, naj odide naprej, vzame teležnjak in stori, kar sta se dogovorila. Narat je odšel v mrak...
Čez pol ure sta se dobila Narat in Letonja v kleti. Najprej sta pila, potlej pa je Narat povedal, da je z Lubejevo opravil. Letonju se je zdelo, da se je zgodilo preblizu hiše ter se je zbal, da ne bi padel sum prehitro na njega. Narat je zahteval nagrado, vendar mu je Letonja rekel, da mu jo bo dal šele čez 14 dni, ko bodo ljudje prenehali govoriti o tej zadevi. Vkljub tej Naratovi izpovedi pa letonja še vedno vse zanika.
Razprava ob času poročanja še traja.
Razgovor z lastnikom zmagovalca
Malo je v življenju prilik, ki bi prinesle Članu kmetske družine zadoščenje za njegov trud in delo. Zaverovan v vsakdanje opravilo in skromen po značaju kmet niti ue misli na slavo in čast. Ako pa se dogodi, da mu življenje vendar nudi možnost, da pokaže svojo in sposobnost svojih konj, se potrudi in uspeh ne izostane.
V nedeljo in v torek so bile v obir.ur-ski vasi na Cvetiu pri Ljutomeru konjske dirke, katerih so se udeležili poleg poklicnih gojiteljev dirkalnih konj iz Maribora, Zagreba in Somtoora tudi domači obmurski kmetje s svojimi konji.
Cvenske dirke so že stara in daleč naokrog znana prireditev. Zadnja leta jih spremlja stalna smola z vremenom in pregovor je že, da bo deževalo, ko bodo dirke. Tako je bilo tudi tokrat. Radi tega smo se kmetovalci odločili, da bomo prihodnje leto ob zopetni nastopitvi suše pravočasno naprosili ljutomersko dirkalno društvo, da priredi takoj dirke, da nas tako reši nevšečnosti suše. Trdno smo uverjeni, da nam bo ta recept pomagal.
Med drugimi zanimivimi točkami dirke je bil v torek tudi na programu jugoslovanski derbi. Zanimanje zanj je bilo veliko in prijatelji hitrih konj so stavili na srečo... Zmagovalec je bil žrebec Nel-son-Vtktor, last Alojza Slaviča iz Banovec.
Takoj po dirki sem prosil kmeta Slaviča za kratek razgovor, Mož, petdesetih let, oblečen v svetlo modro-zeleno srajco in z istobarvno kapo na glavi ter v dolge bele hlače iz domačega platna, z lovor-jevim vencem v roki, mi je povedal:
»Družina Slavičev, ki živi v vaseh Grabe, Banovci in Bunčani, se že nad 50 ’et bavi z rejo dirkalnih konj in to zelo uspešno. Njihovi konji (Peter-Pilot, Pika, Pc-
run in Nelson-Viktor) so že štirikrat zmagali pri derbijih. Konje vzgajajo in učijo popolnoma sami, brez tu- in inozemskih trenerjev. Dirke in uspehi njihovih konjev so jim lajšanje njihovega napornega življenja. Letošnji zmagovalec Nelson-Viktor ima kot štiriletni žrebec že ’cpo število nagrad, katerim se je še sedaj priključila derbijska nagrada v znesku din 12.000.«
Kmetskemu prijatelju, ki mu gotovo pripada za zmago skoraj enaka zasluga, kakor njegovemu hitremu konju, sem se zahvali! za podatke z željo, da bi družina Slavičev s svojimi konji, ki jih sama vzgaja in ki morajo opravljati tudi vsa poljska dela in se v tem bistveno razlikujejo od dirkalnih konj iz mesta, katerih lastnikom so dirke v glavnem le šport, še vnaprej tako zmagovito zastopala kmetski stan.
Hvala pripada tudi vsem ostalim kmetom, ker leto za letom dokazujejo, da so konji, ki jih oni vzgojijo, tudi zmagoviti na dirkališčih na Dunaju, v Budimpešti m drugod.
Zahvala tudi Dirkalnemu društvu v Ljutomeru, ki se mora večkrat po nepotrebnem boriti s težkočami in nerazumevanjem, zahvala pa tudi vsem onim, ki so pripomogli, da so se letošnje dirke vendar lahko vršile v tako velikem obsegu.
Ob koncu še dve pripombi, na kateri sem bil opozorjen in se z njima popolnoma strinjam: dveletni konji ne spadajo na dirkališče in vodstvo dirke naj drugič opozori nekatere sodelujoče pri dirkah, da uporabljajo pri pogovorih slovenski jezik, ker njihova imena kažejo, da so otroci slovenske zemlje. Vladimir Kreft.
o. S kropom se Je poHla^ po prsih pri
pranju 31-letna Frančiška Zunko-Horva-tova iz Selnice ob Dravi. Dobila je precej hude opekline po telesu, da se je morala zateči v bolnišnico.
o. Tlakovanje ceste v Gor. Radgoni. Ker prvotna licitacija ni uspela, je banska uprava v Ljubljani določila na dan 7. septembra ob 11. uri na Bleiweisovi cesti soba št. 13 v Ljubljani ponovno ofertalno licitacijo za oddajo del — tlakovanje ceste od obmejnega murskega mosta mimo carinarnice do železniške postaje v Gornji Radgoni. Proračunska vsota znaša 900.000 din.
o. Iz področja carinarnice v Gor. Radgoni so premeščeni; upravnik Lovrenc Miklavčič v istem svojstvu k carinarnici Dravograd-Meža, carinik Papič Jovo iz Gornjega Cmureka v Zagreb, Randič Ivo iz Cankove v Sušak ter Radetič Kosta iz Gederovec v Beograd. K carinarnici v Gor. Radgono pa je premeščen kot upravnik g. Milan Kuder iz Dravograda-Meža.
o. Po suši neurje. Med silnim neurjem nad delom Slovenskih goric je padala tudi debela toča. Hudo je pustošila strela, ki je udarila v hišo Franca Rogača na Ivanjševskem vrhu, kjer je zgorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Zgorelo je nekaj živine in vse gospodarsko orodje. Tudi v Obrajni onstran meje je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Stummer ter ga upepelila do tal. Pri posestniku Jurkoviču Petru v Zbi-govcih pri Gornji Radgoni je udarila strela v gospodarsko poslopje, ki je zidano ter po srečnem naključju ni prišlo do požara.
o. Pred ustanovitvijo protltuberkuloz-nega dispanzerja v Gor. Radgoni. Na nedavnem občnem zboru tukajšnje PTL je bil sprejet sklep za takojšnjo ustanovitev dispanzerja, ki je z ozirom na številno obolelost za jetiko v Obmurju silno potreben. Potrebni fond je narasel na 24.398 din, kar bi zadoščalo za vzdrževanje dispanzerja skoraj za 2 leti. Vodstvo dispan-
zerja je poverjeno tuk. liginemu zdravniku dr. Vinku Čremošniku. Predvidoma se bo vršil pregled jetično obolelih dvakrat mesečno. Pri volitvah za bodočo poslovno dobo je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik kaplan Vahčič, tajnik zas. uradnik Cinek Herbert, blagajnik upokojeni fin. poverjenik Anton Fab-
Tr
jan, odborniki dr. Cremošnik, Gaberc, dina, Stanovšek in Kurbus.
o. Tatvina. Na električni žagi
Martin2
Ritonje v Gornji Radgoni je bilo k ^ ukradeno vse jermenje transmisij-znani storilci, katerim so bile raz® brez dvoma znane, so povzročili na 5000 škode.	j||
n Tovorni avto zavozil v otroke m ^ rušil hišo. V Zagrebu je tovorni avto vozil; ko se je hotel ogniti nekemu ron skemu vozu, v tri otroke pred krčmo Dubravcu, ter jih vse tri potisnil ob ^ Eden izmed otrok Vinko Gregurac K pri priči mrtev, ostala dva pa sta težko poškodovana, da ne verjameJ0' bosta okrevala. Šoferja, ki je vozil s P veliko hitrostjo, so aretirali na kraju sreče
n Filmska kariera je zvabila od d0®* dve 15-letnici. Iz Zagreba sta P°^eS — najbrže proti nemški meji dve 15'* dekleti, ki jih je zvabila v svet kar« filmskih zvezdnic in slaba literatura
PLAVACI ZA OLIMPIJSKI F°NJL|)
Najefektnejša panoga plavalnega sp j so skoki z deske in stolpa. Bogat sp®L
Vam bo nudil plavalni Olimpijski “SJa nedeljo, dne 20. t. m. na MariborSjf. otoku, ko nastopi poleg ekipe MahEj
skega plavalnega kluba tudi dolg®*«, prvak države, olimpionik in eden_ naJ%; ših evropskih skakačev, simpatični Br^ Ziherl, član Siv Ilirije iz LjuM]*g ki momentano vodi skakalni tečaj v n. riboru. Nad vse elegantna izvedba "Jj, težjih skokov je že preteklo nedelj®:, .j. priliki plavalnega dvoboja Zagreb:‘jLj; bor zadivila in navdušila občinstvo. * 0 mladi skakači domačega MPK so ogi'°n napredovali pod vodstvom odličneg3.j izkušenega učitelja. Poleg skokov bodo plavalne tekme na raznih progah in 'v‘V polo tekma dveh izbranih moštev. Lj cetek zanimive prireditve je ob 15.30
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par, najmanjša pristojbin* oglase je din 8— Dražbe, preklici, dopisovanja in žonitovanjski oglasi din i.— po besedi. NahL ji znesek za te oglase je din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni 2a £S I* enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase so plačuje tako) pri naročilu, ozirom* * sji vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. ** pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.	^
Razno
IZREDNA TATVINA V LIMBUŠU
Od 1. na 2. avgusta t. 1. je bil ukraden težek marmornat nagrobni spomenik, last Kajzer v Pektrah vreden 8225.— din. Po vsestranskem poizvedovanju se še do danes ni moglo najti storilcev. Kdo bi dal o storilcih pojasnila, dobi lepo nagrado. V Pekrah, dne 17.8. 1939. Moder Mariia v Pekrah št. 23.________________7707—1
LEPA OREHOVA JEDERCA IN MED
dobavi najceneje Medarna Ljubljana. Židovska ul. 6.
7710-1
ŠOLSKE TORBICE
aktovke, nahrbtniki najceneje pri Šterbal. Meliska 2, Trg svobode 6.	7690—1
Posesf
A/;U•	-	•	-	-	-
V predmestju desni breg se odda v najem s 15. 9. 1939 MODERNA NOVA VILA z dvema kompl. stanovanji-ma, aii pa eno stanovanje dveh sob s pritiklinami in vrtom. Naslov v upravi lista.
7709—2
Prodam
Proda se za 2500 din dober r KLAVIR (fliigel). Ferkova 11. V. okraj Maribor.	7706—4
Prodam stare glinaste STRANIŠČNE
še uporabne cevi. Tvorniška cesta 24.	7714—4
PRODAM NOVO SPALNICO
in kuhinjo. Ogled Dri pleskarju Mirtič, Slovenska ul. 30.
7717-4
Sobo odda
DVE UČENKI
meščanske šole se vzameta na stanovanje in hrano. In-strukerje istotam. Livada 5-1.
7705—7
SOBO
z dobro hrano oddam dvema gospodoma. Istotam se sprejmeta samo na hrano 2 gospoda. Pipuševa 28-1.	7713—7
SOBO S ŠTEDILNIKOM
s posebnim vhodom oddam takoj. Taborska 20. 7716—7
Službo dobi
K otroku sprejmem čez starejšo (40—50 1)
STREŽNICO . k3r Nastop 1. septembra. C®} jeva 32, Pobrežje. 77*Jy>
DEKLE
srednjih let, zmožno stojnega gospodinjstva in pj he se k mali družini L,k-sprejme. Vprašati v kov £e, ciji perila Verdnik, sta 2.
Zanesljiva in poštena
Zenska
ki zna samostojno voditi gospodinjstvo se , V me. Predstaviti se me<* . v 10. in 3.-5. uro. Na^skjJJ
Sirite ^VečerniK^
Proda se hiša
ua jdia 1,250.000 -
izredna prilika, druga številka na Krunski ulici, v centru Beograda. Zelo j«P* in moderna hiša, z lepimi, komfortnimi stanovanji po 2 sobi, predsoba, kuhinj’ kopalnica in vse ostalo, ki se v Beogradu najbolj iščejo. Vse pritikline so o ložene z najboljšo nemško keramiko, fasada kamen in teranova, veža in s*?*’ nice večbarvni naravni marmor, portal antikorodal. Popolnoma gosposka n* ’ ki predstavlja pravo bogastvo in okras prestolnice. Nova, za 20 let °Pr0 ,ni-davkov. Letna renta garantirana bruto 146.000.—, neto 120.000.—. Cena * žana radi odhoda iz Beograda. V gotovini 850.000.—, ostalo dolg. Hiša n® 10% čistih, to je največja renta, ki se sploh more doseči z nepremičninam Beogradu.
Bovan Be°J?rad’ Knez Mihajlova 5, palača »Ta* ta«, telefon 27-96*8.
, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — It°kopis^^ uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67» — Poštni čekovni račun Štev. 1 •
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon