195. številka.
Ljubljana, v torek 26. avgusta 1902.
XXXV. leto
Iriiaja vsak dan svaćer, Izunsi ueaoljt- in praam&e, tet *e.;» po pošti af*)sttatf« m (.Y«iio-ogr»ti« as»u a* vse leto 25 K, za pol iota 13 K, aa Četrt leta 8 K 80 h, a» jeOeu meaeo 2 K 30 n. '£* Ljubljano bree pošiljanja na dom za vse leto H K, aa poi leta 11 K, za Četrt lata 6 K 80 fr, Ml jadea mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCona se za vse loto 2 K. — Za tuja dežela toliko ve«, kolikor znafla poštnina. — Posamezne, številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpjSiljatvo saroCnine se ne ozira. — Za oznanila plaCaje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b §■ «a dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat aH veCkrat tiska. — Dopisi naj ae izvoJđ farankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj aa blagovolijo pošiljati naroCnsne. reklamacijo, oznanila, t j. vse admtoietrattvoe stvari. — Vhod v arednifitvo je iz Vegove alice Bt. 2, vhod v apravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12
„Slovenski Narod1* telefon st. 34.     „Naroina tiskarna'* telefon št 85.
Klerikalni shodi.
Iz Bršlina pri Novem mestu, 25. avgusta.
V naši vasi so Šušterjanci napravili neki katoliški shodek, in sicer na sv. Jerneja dan. Par tednov prej pa je bil tak shod v »Katoliškem domu« v Novem mestu. O obeh shodih smo šele zadnji dan izvedeli, o shodu v »Katoliškem domu« pa šele tedaj, ko so se zborovalci razšli. Ta shod je bil sklican po § 2. društvenih postav, dr. Krek je pridigoval na njem in Dular, naš poslanec, je citiral nekaj po drugem napravljenega in naučenega govora. Zborovalcev je bilo na tem shodu v hiši katoliških rokodelcev tako malo, da ni bilo vredno poročati.
Včerajšnji shod v Bršlinu v krčmi župana Prečenskega Cefidelna, je bil boljše obiskan. Z meščani vred, ki so iz radovednosti šli gledat v katoliški tabor, je bilo kacih 300 ljudi. Cefidel je imel papeževo zastavo na svoji strehi in pred hišo napis »Vse za vero, dom, cesarja«. Ta napis pred Čefidelnovo hišo je marsikatero smešno provzročil. Čefidel je imel namreč svoj čas dosti z dacarji opraviti, pa ker si je obetal obilnega drobiža v krčmi, je dal ta napis na slavolok. Prišli so iz Ljubljane govorniki, in sicer dr. Brejc, najbolj simpatičen človek na Kranjskem, potem dr. Lampe, Smolnikar, stolni vikar in naš Viljem iz Krškega, kateri se je popolnoma gluhega napravil, če ga je prijatelj iz prejšnjih časov vprašal, zakaj je prišel. Naš poslanec Dular je tudi prišel in je imel ta dan zlato verižico na žepni uri. Podpredsednik »Katoliškega političnega društva« za naš okraj, Davorin Frančič, klobučar v Novem mestu, je otvoril zborovanje s prav krepkimi besedami na »svetega« papeža.
Potem je nastopil naš poslanec D u-lar. Povedal je volilcem in nevolilcem, da je s tintnikom svoj deviški govor imel v deželnem zboru, in da ga je strah obhajal, ko je prišlo do tega, da se bo treba stepsti, ker bal se je močnih rok, ki so bile v deželnem zboru videti pri liberalcih. Rekel je, da so bili v manjšini in ker so videli, da nič ne opravijo, so začeli ropo-
tati in potem je bil deželni zbor zaklju čen. Nekateri duhovniki so ploskali in vabili kmete, da bi tudi ploskali, ti pa te moderne telovadbe še niso vajeni in se niso dali pripraviti do tega, imajo tudi trudne roke in so zadovoljni, če si iste spočijejo.
Dr. Brejc se je lovil le okoli dr. Tavčarja, ki se je tedaj na Visokem v krogu svoje družine dobro zabaval. Jezil se je, da je napravil v Poljanski dolini shod. Zopet tisto ploskanje kaplanov in treh župnikov, in sicer župnika iz Prečne, Ajdovice in Valtevasi, drugi niso hoteli priti.
Kot tretji govornik nastopil je Smolnikar. Ta je vzel naše liberalce kot predmet razmišljavanja. Seveda je bil stari tema ta, da hočejo liberalci kmetom vero vzeti v prečistost device Marije in Kristusa in spodbujal analfabete kmete, naj si kupijo knjigo »liberalizem«. Med njegovim govorom je eden kmetskih poslušalcev zdahnil: »Kaj bo z njihovimi dušami!«
Nastopil je potem dr. Lampe. Govoril je o nekem sprijenem duhovniku, najbrže o tisti svinji, ki se tudi moških loti. Pravil je, da strašno pije, tudi smir, če le teče. Povedal je, da je veliko v Ljubljani po krčmah zapil in da je on moral plačati in da mu je slednjič svetoval, ker se ne da poboljšati od pijančevanja in grdega življenja, naj gre v kak klošter; »duhovnik, ki je za nič, mora v oštarijo ali pa v klošter.« — To ni ugajalo kmetom, ki imajo radi frančiškane in katari že zdaj par let niso imeli v svoji sredi takega, ki bi ga mogli na tihem poslati kam, da angelj svete Hermandade ne pride po njega, ali kateri bi s kako Lizo vizite ali glasovir igral. Ta duhoviti dr. Lampe je svoj govor tudi drastično z veliko mimiko spremljal in ne vem, ali je bil »der dumme August« ali pa kak drug klovn, ali ker je frančiškane tako ponižal, z vso svojo mimiko ni napravil pravega utiša.
Kot zadnji govornik je nastopil naš Viljem Pf ei f er. Naš Viljem se je spomnil, da ima nekaj vinogradov in izvajal iz tega, da čustvuje s kmetom, če kmeta nesreča zadene, zadene tudi njega in je obljubil,
da bo vse svoje moči zastavil v pomoč kmeta. Mej njegovim govorom je kmete popadel neki spanec, da so začeli odhajati, ker se ni nič slišalo, godba je začela igrati in Pfeifer je moral v sredi govora nehati in Frančič je zaključil velevažni shod.
Opomnimo, da je bršlinski kamnosek Kokalj bil nastavljen od aranžerjev, da je mej govori upil besedo »sramota«. To besedo je pa ta ubogi stamcar včasih tako rabil, da je več klerikalni stranki veljala kakor pa liberalni. Na shodu ni bilo drugih župnikov kakor prej navedeni, pre-častiti g. Šoklje tudi niso počastili shoda in milostljivi g. prost dr. Elbert tudi ne. Kmetje so se kmalu razšli, le malo jih je ostalo pri čefideljnu, ki ta dan menda ni dosti skupil. Naš Viljem ni dosti za vino dal, se je že naveličal. Duhovniki so ga močno izrabljali. Da ne pozabimo: koncem zborovanja je vrečenski župnik — to je najsvetlejša svetilnica dolenjskega duho-venstva — (župnika v Mirni peči moramo izločiti, ta ne šteje, ta se je zgubil v vinu — lega bi bil sicer na prvo mesto postavil —) predlagal zaupnico Šušteršiču in sploh klerikalnim poslancem. Nekateri so klicali »Abcug Žlindra!«, drugi pa, posebno duhovniki »Živio Šusteršič!«.
Ta shodek bi se dal prav lahko raz-gnati, ali boljše je, da se jih pusti zborovati, ker, če je še kak pametnejši kmet med poslušalci, si bo sam sodbo napravil o teh ljudeh in celi stranki; s prav neumnim človekom pa itak nič ni početi, istega le more spametovati prav velika reva in če mu bo enkrat tista do ži\ ega segla, bo sam palico vzel v roke in tudi zamahnil  po  klerikalcih  kakor zaslužijo.
Bolj uglednih posvetnih kterikalcev na tem shodu ni bilo veliko. G. Zurca Štemburja ni bilo. Proti g. Zurcu se pripravlja neka opozicija; mož ima v svoji gostilni »Slov. Narod« in tudi z liberalci dosti občuje. Nekaj se snuje, kakor da bi hoteli naši podgorski duhovniki in valte-vaški Zakrajšek g. Zurca z županskega stola vreči. Dr. Šusteršič, Brejc in Schwei-tzer ne obiskujejo več Zurčeve gostilne.
Nam se zdi, da dr. Elbert našemu škofu — dr. Šušteršiču, — pardon Antonu
Bonaventuri iz razlogov, ki jih je iskati pri vladi v Ljubljani, opozicijo dela in da ta mali, debeli proštek dolgega, suhega Antona Bonaventuro v šahu drži. Dr. Ivan Šusteršič, pazite, za vašim hrbtom se godijo čudne reči in naša centralna, dasi klerikalna vlada si zbira mej duhovniki na Kranjskem svoje ljudi, s katerimi bo enkrat pomela ves vaš kapitel! Dober diplomat ne izrablja kake višje osebe, katera se dobro izrabljati da, preostentativno in preneumno. Zgoditi se more, da na Dunaju enkrat rečejo: »Jetzt ist uns der klerikale Rummel in Krain schon zu dumm« in v Rimu se bode reklo: »Taka malenkost, se sme že kaj žrtvovati avstrijski vladi.«!
u
Nazori".
Iz Šaleške doline.
Kakor je povsodi med zrnjem tudi nekaj plevela, tako moti lepoto in prijetnost Šaleške dolinice še precej mnogobrojna družba nemškutarjev-renegatov, ki delajo nemir med prebivalstvom, in je nadlegujejo kakor obadi, da ne zaspi v tej rajski tihoti. Tako so si omislili šo-štanjski nemškutarj«., d? je poleg 5 razredne ljudske šole treba po njih nazorih za peščico nemškutarskih otrok tudi nemške šole, katero so ravnokar dozidali. Razobesili so seveda po svojih nazorih neobhodno za take svečanosti potrebno frankfurtarsko zastavo poleg štajerske zastave, pokali so na vse zgodaj topiči, katero streljanje iz nepostavnih topičev se je ponavljalo ob prihodu vseh vlakov ob 10., 12. in 3. uri in še vmes, vse to v trški občini šoštanjski, pred nosom slovenskega občinskega urada in župana, brez njegovega dovoljenja, kar ga pa ni spravilo iz njegove ravnodušnosti. Ni čuda, da pravijo tukajšnji voditelji nemškutarjev, da se z županom že more kaj pogovoriti če bi le drugih sitnežev ne bilo. Po naših narodnih nazorih jako sumljiva hvala!
Niso pa tako mirni ostali drugi narodnjaki, nego zahtevali odstranitev frankfurtarskih zastav, ki so se pozneje še pomnožile, v pismeni vlogi na županstvo. Toda — glej čudo! Gospod
LIST ER.
Po Gorenji Italiji.
Spomini s pota. 2. Milan.
(Dalje.)
Ustavili smo se v hotelu »Ancora & Ginevra« na Corsu Vittore Emanuele. Lep, eleganten hotel, fina, taktna postrežba, čiste, velike, zračne sobe in vendar ceno.
Z balkona sem se ozrl na Piazzo del Duono ter takoj pred seboj ugledal najlepši kras Milana: čarobno velečastno katedralo, ideal gotske stavbe iz samega belega marmorja z neštevilom stolpov in stolpičev, kipov in kipcev ter s tisoči in tisoči okraskov. Tramvaji, kočije, motorni bicikli so švigali semtertja, nešteta množica je hitela na vse strani, raznašalci listov pa so se drli in kričali naslove svojih večernih žurnalov. Nečuven hrup in vrišč!
In šli smo mimo katedrale, ob gigantskem spomeniku Viktorja Emanuela ter krenili po sijajnih arkadah, ki obda-
jajo vso levo stran katedralinega trga, ob krasotnih palačah v »Galerijo Viktorja Emanela«. Vhod in izhod tvorita marmornata slavoloka.
Tudi Rim in Napolj imata tako »galerijo«, toda milanska je najlepša in najveličastnejša. Dve dolgi in široki, na sredi navpično križajoči se ulici sta pokrita s stekleno obočno streho. Na širokem osmerokotnem križišču je veličastna, 50 m visoka kupola. Na obeh straneh z marmornatim mozaikom tlakovanih, le pešcem pristopnih ulic se vrste najlepše in najbogatejše prodajalnice, banke, knjigotrž-nice, kavarne in najfinejši restavranti. Občinstvo se sprehaja po električno, kakor dan razsvetljeni galeriji ali pa sedi pred kavarnami in restavranti. Kakor v mravljišču gomazi in vrvi po tej ogromni, čarobno krasni dvorani. Najelegantnejša milanska gospoda ima tu svoj večerni ren-dez-vous. In svila šumi, rožljajo sablje, smeh, flirt vsepovsod ,..
Na levi strani proti izhodu pa je restavrant »Gambrinushalle«. Tudi nocoj je natlačeno poln, Na lični galeriji svira fin damski orkester Dunajčank. Živahno, strastno   sviraj o   Puccinija, Leoncovalla,
Mascagnija, Verdija, Auberja ... a v svojem elementu so, ko zaigrajo Ziehrerjev valček. Signorina Mary Smesckal — gotovo Slovanka, kakor njene tovarišice! — se smehljaje ziblje, nalahno poskakuje in prikimava s svojo zlatolaso glavico, in smehlja se ves beli orkester, smehlja vse občinstvo . , . »Freundchen, \vas denkst du denn, soll'n wir nach Hause geh'n, oder wir bleibn allhier . . .?« — Moj Bog, spomini iz zlatih, srečnih študentovskih let so navalili name... Ziehrerjev orkester... Stalehner, na desni prijatelj Vidic, na na levi prijatelj Goestl . . . okoli nas od razkošja ploskajoči in objemajoči se Du-najčanje! — solze so mi stopile v oči in s tresočo roko sem dvignil čašo črnega »monakovčana« . . .
»Freundchen, vras denkst du denn.,.« poje danes dr. Josip ter se smehlja svoji ženicL
»Wir bleibn allhier! Bog Vaju živi! Tristo! , L ustno' pa tako!«
In na dve je šlo, ko smo se sešli z Morfejem!
Na vse zgodaj pa zopet na nogah! V »Cafe Bifli« sem zasledil po dolgem času zopet avstrijski list ter izvedel, da mini-
strskih konferenc radi nagodbe še vedno ni konec. No, hvala Bogu, doma torej še vse pri starem!
In sedaj hajd v katedralo vis-a vis: »Duo m o Mariae Nascenti«! Bae-decker trdi, da je ta katedrala med največjimi in najkrasnejšimi vsega sveta. Verjamem mu. Začeli so jo zidati 1. 1386, a danes še ni dogotovljena in menda nikdar ne bo. Okoli 100 delavcev se giblje vedno po njeni strehi in njenih stolpih. Vojvoda Galeazzo Visconti je podaril cel mramornat hrib v Candogliji ob Lago Maggiore in iz belega mramorja je vsa silna stavba. Slog je gotski, le zahodni glavni vhod je grško-rimski. Dal ga je napraviti cesar Napoleon I. 1. 1805. Oblika cerkve je latinski križ ter ima pet ogromnih ladij in pet glavnih vhodov. Poprečna ladija ima tri dele. Cerkev pokriva ploskev 11.700 ms ter ima v njej prostora vkoli 40.000 oseb. Dolga je 148 m, široka 88 m in do stropa v sredini 48 m visoka. Ladije nosi 52 stebrov, ki merijo v premeru 2-5 m ter so do zaglavja po 24 m visoki. Zunaj in znotraj cerkve je nad 3000 velikih in manjših kipov, a še 1000 jih bo napraviti, da bodo vsi ste-
župan se je moral nujno odpeljati v pol ure oddaljene toplice Topolšico zaradi svojega zdravja, njegov vsemogočni gospod tajnik pa je dotično vlogo s podpisi nezadovoljnežev vtaknil v žep ter odšel k nekemu pogrebu. To so nazori v narodnih dolžnostih narodnega občinskega urada in njih funkcijonarjev! Kako drugače postopajo naši nasprotniki z nami ob enakih prilikah! Nazori se pač ne vjemajo.
Vkljub tem nujnim opravilom za vzdržavanje miru in zastopanje interesov slovenskega trga poklicanih oseb je storil vendar županov namestnik potrebne korake, četudi so izprva bili brez uspeha, a storil je vendar svojo dolžnost in se ni skril za plaščem bolezni in smrti. Imel je pač drugačne nazore, namreč: »Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!«
Vsled brzojavne zahteve na okrajno glavarstvo v Slov. Gradcu, naj se brzojavnim potom dovoli žandarme-rijska pomoč, pripeljal se je ob 3. uri popoldne sam c. kr. okrajni glavar ogledat si stališče in pogledat frankfurtersko zastavo. Vemo sicer, da je mnogo uradništva nemško navdahnenega, a takih nazorov, kakor jih ima gospod okrajni glavar, še vendar nismo slišali: »Kar se je godilo o raznih prilikah proti Slovencem v Celju in drugod, mu ni mar; vsakdo naj ima o svečanih prilikah svoje veselje, tako tudi šoštanjski »posili Nemci« o priliki dogotovljen j a svoje šole; frankfurterica ni več žaljiva zaSlovane, nego je le izraz in znak skupnosti glede nemškega jezika kakor rudeča-modra-bela zastava glede slovenskega jezika.« Na ugovore zbranih Slovencev, da je naša trobojnica kranjska deželna ter po zakonu dovoljena in zajamčena zastava, črno rdečo-žolta zastava pa pangermanska, torej v bistvu protiav-strijska, da ga moramo obžalovati, če on kot c. kr. okrajni glavar tega ne razločuje in ne razume ter da res ne razume, dokler zgorajne svoje trditve vzdržuje, da je sam presvitli cesar, čegar uradnik je on, leta 1883. v Ptuju pustil odstraniti vse »frankfutarice« raz hiš ter jih ni priznal kot v Avstriji dovoljene, da je dotični c. kr. okrajni glavar, ki tega povelja ni točno izvršil bil v 14 dneh tako utrujen od napornega dela pri razobešanju zastav, da je zaželel si ali tudi nezaželel miru ter šel v zasluženi pokoj, trdil je g. okrajni glavar samo še, da so bili takrat drugi časi, potem pa nakrat občutil tako gorkoto pod nogami, da jo je popihal urnih krač iz naše sredine v gostilno Hanke v spremstvu gospoda župana Raj-šterja. Kaj ne, da so nazori g. okr. glavarja čudni!
Ob 7. uri zvečer, po njegovem odhodu, pa so le izginile zastave s f r a n kf urt a r i c a m i r az s t a v b o nemške šole; obveljali so naši nazori, mogoče je spremenil tudi g. glavar v tem kratkem času svoje nazore.
briči in stolpiči enako okrašeni. Okoli vsakega stebra je namreč 8—22 kipov in kipcev. Vsako leto jih napravijo najodlič-nejši italijanski kiparji nekaj. Že doslej je veljala cerkev okoli 550 milijonov kron, a porabljeni marmor je zastonj.
Vhod v to nepopisno veličastno katedralo tvori 12 piramid z 52 bas reliefi in 200 kipi. Ko vstopiš v cerkev, se ti zdi, da si zašel v gozd velikanskih stebrov. Ogromna okna so živo poslikana s prizori iz sv. pisma in zgodovine cerkve. Okoli in okoli stebrov so krasni kipi, na nekaterih po 8, po drugih 16 ali po 24—32. Tla so pisan mramornat mozaik. Na desni in levi so mramornati oltarji z velikimi kipi in bas in haut relifi, z zlatimi in srebrnimi križi ter okraski. Med oltarji so bronaste in mramorne sohe raznih vladarjev, škofov in umetnikov ter vzidani sarkofagi iz raznobojnoga mramorja. Stene in oboki stropa so poslikani s fresco slikarijami najznamenitejših mojstrov. Pred velikim oltarjem je velikanski krog samih oltarjev, v ta krog vodijo navzdol stopnjice, in tudi tu so dragoceni oltarji ter pred njimi stoječi mramornati sarkofagi. V zlatu, srebru in bronu z vloženimi biserji se lesketa vse, in kamor pogledaš, rdeč, črn, rumen in temnozelen mramor. Tu je tudi podzemeljska kapela in krsta Karla Borromejskega. (Zakristan pokaže celo truplo svetnikovo, ako plačaš 5 frankov!)
V HJnbaJani, 26. avgusta. Nagodbena pogajanja.
V petek sta imeli obe ministrstvi devet ur trajajočo sejo na Dunaju. Konec tega tedna se bo seja nadaljevala. V zadnji seji sta bili na razgovoru carinski tarif in veterinarsko vprašanje. Tudi o davčnih vprašanjih sta se pogajala finančna ministra. Glede carine na stroje, tekstilno industrijo in železnino se ministrstvi nista zjedinili. Diference so še velike, in Ogri se ne dajo pregovoriti. V veterinarskem in davčnem vprašanju pa sta se vladi že dokaj zbližali. Na meji bo poslej strožja kontrola glede izvažanja živine z Ogrske ter se sprejmo na madjarski strani nekatere moderne reforme. Prihodnja seja se bo vršila v Budimpešti. Nagodbena pogajanja bodo pač trajala še precej časa. Češka obstrukcija.
Dr. Stranskv je vladi zagrozil, da bodo Čehi nagodbeno predlogo v državnem zboru obstruirati, ako ne dobi češki narod za izgubljene jezikovne pravice zadoščenja in nadomestila. Tudi razni češki listi pišejo, da je obstrukcija cehov neizogibna, kajti Korberjevo ministrstvo je Cehom sovražno, zato treba vlado z nagodbo vreči. »Hlas Naroda« pa se je ogla sil proti obstrukciji. Ta staročeški list piše, da si morejo Čehi svojo taktiko določati šele po razmerah v parlamentu, ne pa že par mesecev naprej. »Obstrukcija pa je slabo in brezvspešno orožje v potitičnem boju, ki ne traja en dan, nego leta in leta. Čehi morejo pač z obstrukcijo vreči Kor-berja, a nova vlada se gotovo ne vzame iz vrst nagodbenih nasprotnikov. Če pa se onemogoči nagodba ter s tem Ktfrberju uniči glavno delo, potem Kčrber Čehom gotovo ne bo naklonjenejši kot je sedaj«. Tudi »Čas« piše, da se morajo Čehi prej dobro premisliti, preden začno obstrukcijo, ki more državi in Cehom več škodovati kot koristiti.
Boj proti klerikalizmu na Francoskem.
Klerikalno rovalistične ustaje v Bra-toniji je konec. Na bojišču so ostali prav zaprav le trije častniki, podpolkovnik Saint-Remy, kapitan d' Quince in major Le Rov Ladur*ie, ki pridejo radi svoje upornosti pred vojno sodišče. Bretonci, duševno in telesno zanikamo keltsko-galsko pleme, polno vraž in ostankov nekdanje druidske vere, so klerikalizmu lahko pristopni. Duhovniki, samostani in nune imajo med Bretonci velikanski ugled. Zato so jih klerikalci lahko fanatizirali. V francoski armadi pa je mnogo častnikov, ki so bili vzgojeni v klerikalnih institutih, katerim so bili učitelji samostanci. Vojna šola v St. Cyr ima le klerikalne učitelje, zato pa so njih učenci poslušno orodje klerikalno-rovalistične struje. Častniki odpovedujejo pokorščino ter se pri tem sklicujejo na svojo vero. Kakšne razmere morejo vsled tega postati, si je lahko misliti. Pripeti se lahko, da odpovedo drugi častniki pokor-
Imponujoč, čaroben je vtisk te gigantske katedrale, ki krije v sebi nebroj umotvorov neprecenljive vrednosti, a še veličastnejši je pogled s strehe kupole. 460 stopnjic vodi do vrhunca vitkega stolpa vrhu kupole. Stoječ na krovu cerkve, imaš vtisk, da si v silni, na sredi vzbočeni dvorani. Bel, svetel marmor okoli in okoli. Umetno izrezljane galerije obdajajo to dvorano, v katero vodijo z raznih strani prekrasne dekoratione ograje najfinejšega kiparskega deia. 9000 mramornatih cvetlic, sadov in tičev je tu. Skozi 366 zmajskih glav se odteka dež. In pred teboj zopet gozd neštevilnih gotskih stolpičev, obkro-žanih s kipci, vrhu vsakega stolpiča pa soha svetnika ali zgodovinskega imenitnika. Napoleon I. je postavil tudi svojo soho na tak stolp: v grški togi, gologlav in z desnico na sulico oprt, gleda nizdol na katadralo, ki se je zidala in okraševala po njegovi inicijativi.
Razgled s te strehe, ki ima 14 strelovodov, na kateri pa imaš občutek, da si v snežnobeli galeriji soh in raznih plastičnih umotvorov, je velikanski. Spodaj brezkončno mesto s sto in sto cerkvami, tovarnami in palačami, na jugozahodu Monte Viso, Mont Ceniš, med njima Su-perga pri Turinu, Montblank, Veliki Sv. Bernard, Monte Rosa, na vshodu Ortler, na jugu Certosa. Baje se vidijo celo stolpi in kupole iz Pavije in za njo ležeči Apenini. (Dalje prih.)
ščino, češ, da so svobodomiselni in brez vere. Tako more končno vse častništvo Štrajkati iz raznih privatnih razlogov, ki nimajo z vojaščino in disciplino nikake zveze. Vojni minister Andro postopa zategadelj z neizprosno ostrostjo in pometa iz častništva nemirne in nepokorne duhove. Njegova metla je velika in trda. Generalni štab se je do malega prenovil, v vojni šoli St. Cyr je odstavil vse klerikalne učitelje in jih nadomestil z državnimi ter upokojil in prestavil celo vrsto častnikov. Andrć posega s trdo roko v razne vojaške kraje ter navaja z ostrostjo vojaštvo discipline in tovarištvo. Zato pa ga psujejo klerikalni listi z najgršimi priimki. Andre je prava sreča za Francijo v sedanjem času.
Revolucionarna propaganda na Ruskem.
Ker dobivajo kmetske ustaje na Ruskem čimdalje nevarnejši značaj in se vedno bolj pogostokrat ponavljajo, je objavil ruski minister zunanjih del okrožnico, v kateri trdi, da je povzročilo te kmetske nemire večinoma »socialno-revo-luciarna« skupina, katera hujska kmetske stanove in jih uporablja v svoje svrhe. Ministrstvo ima natančen načrt teh baje državi nevarnih elementov, ki delajo propagando po vseh gubernijah. Poiščejo si namreč najbolj nadarjene in inteligentne kmete, poučujejo jih v zgodovini, sociologiji itd. in kadar so zreli za revolucionarno gibanje, jih razpošilja po vseh gubernijah v različne vasi, kjer nastopajo pod krinko kramarjev, poslov itd. kot najnevarnejši agitatorji. Tako imajo revolucionarci daleč segajoče zveze med narodom; podpirajo jih pa zlasti učitelji, učiteljice, učenci duhovniških seminarjev, ranocelniki, vrt narji i. dr. Že leta 1898. je razposlalo ministrstvo razglas, v katerem opozarja vse gubernatorje na tajno agitacijo med narodom ter na namene vladi sovražnega »društva v obrambo narodovih pravic«, ki namerava ustanoviti po gubernijah posamezne družbe ter vzdigniti potem hkratu ves ruski kmetski narod proti vladi. Že leta 1898. torej je zahtevala vlada, naj posamezne gubernije strogo pazijo na početje svojih podanikov ter naj s pomočjo policije zatro že v kali. vsako upornost. In ker so se gubernatorji premalo brigali za te zahteve vlade, in se nevarni kmetski nemiri — na primer v guberniji Poltava in v sosednih pokrajinah — vedno bolj razširjajo, ponavlja minister notranjih del iznova zahteve izza leta 1898. Toda samo s policijo, s knuto in nagajko ruska vlada ne bo mnogo opravila. Vedno ponavljajoče se slabe letine ter razširjajoča se lakota na Ruskem je pač znak, da so rusko kme tijstvo ter sploh razmere na Ruskem potrebne temeljitih reform, o katerih pa ni doslej, žal, ničesar slišati.
Najnovejše politične vesti.
Smrt. Vojvodinja Marjeta Zofija Vir-temberška, rojena avstrijska nadvojvodi-nja, je včeraj ob šestih v Gmundenu umrla. — Nemški cesar pojde v jeseni na Angleško. — Novi vojni minister na Saksonskem je postal general baron Ilau-sen. — Ministerski predsednik S zeli je odpotoval z Dunaja v Busko v Švici, minister poljedelstva Daranvi pa v Budimpešto. — Zbolela je za ošpicami soproga pruskega princa Henrika. — Francoska. 47 generalnih svetov je častitalo vladi radi njenega nastopanja proti kongregacijam. — Španska kraljica — mati je odpotovala iz Pariza v Madrid. — Toženi poslanec. Državno pravdništvo je vložilo tožbo proti Ljubomiru Pavloviću radi hujskanja zoper ogrski narod.
Dopisi.
Iz Dobrepolj. Naš slavni »statist« deželnega zbora porablja tri načine, s katerimi hoče pridobiti nasprotnika na svojo stran, oziroma ga skuša ugonobiti. Naj-preje ga skuša pregovoriti s hinavsko sladkimi bosedami, da bi trobil v njegov konsumarsko klerikalni rog; ako to ne pomaga, denuncira dotičnika, kjer more. Če pa tudi s tem ni dosegel svojega namena, tedaj ga z infamnim obrekovanjem in lažmi obdeluje v »Slovencu«. To pa tira do skrajnosti.
Vse te tri načine je naš »vitez« že porabil napram našemu g. nadučitelju E.
Ker je vedel, da z priliznjenimi besedami ne bo mogel omajati njegovega naprednega značaja, poskusil je z indirektnim denunciranjem to doseči Toda to ni imelo zaželjenega vspeha, in naš »Slomškar« se je poslužil zadnjega sredstva, obrekovanja in  laži v nesramnem, klerikalnem listu.
V »Slovencu«, z dne 19. t. m., pred-baciva dotičnik g. nadučitelju, da hoče ta odstraniti g. Pirnata z dobrepoljske šole. In to radi osebnosti! Pa celo — o groza! — brez disciplinarne preiskave! Nehote nas posili smeh, ko to čitamo. Res, obžalovati moramo, da g. dopisnik »Slovenca« bolj pozna zakone za kon-sume, kakor pa za ljudske šole, dasiravno je — žalibože! — sam učitelj, in — hvala Bogu — le klerikalni poslanec. Sicer pa temu gospodu priporočamo, naj najpreje preštudira ljudsko šolski zakonik, posebno pa oni del, kjer se govori o prestavljanju provizoričnih učiteljev, potem šele naj nam citira Heineja, katerega on kot klerikalec itak ne sme preveč čitati.
»Najresnicoljubnejši« list piše dalje: ». . . . in gosp. Pirnat v šoli nič manj ne stori kot drugi . . .« Tako ga je bržkone kvalificiral g. iz gole kolegijalnosti. Gosp. dež. šolski nadzornik je pa rekel tako: . . . — no, pa tudi nočemo biti indiskretni! . . . Dalje daje »vitez« c. kr. okr. šolskemu svetu tako »pametne« nasvete, kakor jih more dajati le človek, ki se na svoje deželno poslaništvo p r e v • č domiš-Ijuje. Sicer pa naj g. dopisnik ne bo preveč radoveden! Kar se ima z Pirnatom zgodilo (kakor smo se v zadnjem času informirali), že leži pri šolskem vodstvu.
Sploh je pa prav, da gospoda Pirnata zagovarjate. Roka roko umije. Imeli boste vsaj pomagača, ki Vam bo iz »gole hvaležnosti«, kar med poukom pomagal urejevati vso konsumno korespondenco, kajti med poukom korespondirati zna že on prav imenitno, posebno, kadar med 9 ali 10 uro pošlje otroka iz šole po dva — ali trikrat na pošto.
G. nadučitelju pa povemo, naj se onih »škandalov«, katere mu »Slovenec« obeta, kar nič ne boji, ker imamo za tak slučaj že pripravljeno za revanche nekaj o Starišinovčevi Micki. Sicer nam bo pa zmirom veljalo geslo: Zob za zob!
Iz Idrije. Naši mladi, a spretni diletantje uprizore letos v tretje Finžgar-jevo narodno igro »Divjega lovca« in sicer to pot v Idriji dne 31. t. m. Poročali smo že kako precijozno in dovršeno se je igralo ta igra v Logatcu, kar pa ni bila edino le zasluga Janeza in Majde, marveč velikoveč »pretiranega« Rihtarja. Toliko resnici na ljubo!
Neumevno se mi tudi dozdeva, da se gospod »poročevalec« ni prav nič spomnil bodočega akademičnega slikarja g. Gasparija, kateri je brezplačno naslikal vse gozdne in vrtne dekoracije. Le ne razsipajte preveč nepotrebnega kadila, da vam ga potem za potrebne stvari ne zmanjka!
Igralo se bo v tamošnjem uradni škem gledališču; cene so običajne in sicer: Vstopnina v ložo 1 K, sedež I. vrste 60 h, II. vrste 40 h, stojišče 30 h. Začetek je ob pol 8. uri zvečer. Po predstavi se vrši zabaven večer v gostilni »Pri črnem orlu«. Čisti prebitek je namenjen prispevkom za Kettejev spomenik.
Med odmori in pri prosti zabavi sodeluje godbeni klub »Struna«.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26 avgusta. — Klerikalni shodi. Klerikalci so na vsak najmanjši shodek silno ponosni. Toliko poguma nimajo sicer nikdar, da bi tak shod naprej naznanili — kakor dela naša stranka — a vendar so neizmerno veseli tistih »zaupnic«, ki jih dobivajo na teh shodih. Toda vse ropota-nje s temi zaupnicami ne zaleže nič. Bolj ko vse zaupnice kmetskih analfabetov, ki o političnih zadevah še pojma nimajo, bi imponirala zaupnica ljubljanskih kanonikov in semeniških profesorjev s škofom na čelu. Ti, ki so pravi voditelji klerikalne stranke, so v prvi vrsti poklicani, izreči svoje mnenje o katoliški obstrukciji, in dokler se ti ne oglase z zaupnico dr. Šušteršiču in njegovim pajdašem, dotlej niso vse druge zaupnice vredne niti počenega groša, in dotlej smo opravičeni trditi, d a
je večina ljubljanskih kanonikov in d r u z i h duhovnikov sita dr. Š u -šteršiča in njegove politike ter da dr. Šusteršič zategadelj ne dobi zaupnice, ker mu je večina teh duhovnikov ne če dati.
— „Obrambno društvo", tovarna za grehe. Slučajno mi pride v roke brošura, izdana od društva, ki je doslej slovelo samo po slabih popravkih, ki jih je pošiljalo naprednim listom, v prvi vrsti »Slov. Narodu«. Mični naslov »Naši liberalci« me napoti, da jo začnem čitati in — da jo čitam od slabega začetka do še slabejšega konca. Manj vredne tvarine te vrste še nisem bral. Društvo je menilo udariti po liberalcih, toda postavilo je proti svoji volji na zatožno klop vse tiste, katere ščititi je pravzaprav njegove zaloge. Toda čisto za nič knjižura vendar le ni. Ona nam predstavlja prvi del znamenite kodifikacije za grehov, katere delajo liberalci po naukih škofa Ma-laventure in njemu podrejenih duhovnikov. Čim se ti grehi nekoliko udomačijo, razvozlja obrambno društvo nitke patenta, katerega si je zadobilo na njih iznajdbo in škof Jeglič jim preskrbi mesto v katekizmu precej za grehi zoper svetega duha. Kot strašilo priobčimo tu le nekatere važnejše, da uvidi ves liberalni svet, koliko večkrat pade liberalni grešnik od nasprotnega mu klerikalca. Greh je prvič, če govoriš o celibatu drugače, kakor ga slikajo duhovniki; greh je, če trdiš, da je bila inkvizicija hudičeva iznajdba slabega duhovnika in da so bili inkvizi-torji pobožni morilci v duhovski obleki; greh in še smrtni povrh je svobodno misliti; greh, če ne veruješ vsega, kar so spekulativni duhovniki tekom časa v prvotno Kristovo vero vtihotapili; greh pa je tudi, če misliš, da ljubljanski leme-nator ni bolj pameten in učen, kakor kak posvetni doktor ali profesor; Če pred svojo smrtjo ne prekličeš, da je papež malik, daje katoliška cerkev protinarodna, če se ne spraviš z dr. Žlindro, če ne priznaš brezpogojno koristi samostanov vračunši onega loških »babnic«, zlasti pa jezuitov, prideš v pekel, v oddelek, ki ti ga gospodje duhovniki svoj čas določijo. Naravnost zoper 4. in 8. Ložjo zapoved pa grešiš, če se ne pokoravaš škofovi politiki, in če misliš in govoriš, da je ljubljanski škof v politiki pravi pravcati nevednež; ne mal grešnik si', če se drgnež ob misijone, prirejene v očitno posvetne namene. V imenovani brošuri je še več takih grehov, s katerimi hoče naša čestita duhovščina črniti liberalne duše. Kaj si hočemo! Novi časi, novi grehi! Bog daj čim več takih grešnikov; Bog daj, da postane ves narod prav   kmalu   moderni  grešnik  v smislu
Obrambnega društva«.
— Nedeljski počitek v trgovinah. Iz trgovskih krogov se nam piše: Kakor smo z veseljem pozdravljali odredbo c. kr. deželne vlade, razglašeno v deželnem zakoniku dne 16. t. m., tako sedaj ogorčeni obsojamo včerajšnji dopis vtem listu »I« trgovskih krogov«. V LjuD-ljani se deluje za nedeljski počitek že več let. Večina trgovcev je bila že pred leti za to uvedbo, našli so se le nekaterniki, ki ne privoščijo sebi in svojim nastav-ljencem nedeljskega počitka, a to pičlo število teh se nikakor ne sme upoštevati. Ne bomo se danes obširno bavili s tem vprašanjem, ampak navesti hočemo samo nekatera dejstva o nedeljskem počitku, katera mora vsak pravi trgovec sam pri-poznati. Pobijati moramo z vso odločnostjo primero obrta v okrožju trgovske zbornice v Libercah z okrožjem naše trgovske zbornice. Obče znano je, da je največji obrt in trgovina v celi Avstriji na Češkem in posebno še v okrožju trgovske zbornice v Libercah. Naš obrt in trgovina se z onim na Češkem ne da primerjati, lahko pa trdimo, da se razločuje industrija teh dveh okrajev kakor noč in dan. V Ljubljani vposlanih je bilo leto za let-om mnogo prošenj od trgovcev samih, kakor tudi od strani trgovskih nastavljen-cesr za uvedbo nedeljskega počitka trgovski zbornici, deželni vladi itd. Sedanji gremij trgovcev pa se je zavzel za to z odločnostjo in dosegel vsaj deloma to, kar želi večina tukajšnjih trgovcev. Mi i"?jidi tega ne umevamo, da se še nahajajo v Ljubljani trgovci, ki ne pripoznajo podobe nedeljskega počitka, za kateri se
borimo. Vprašamo samo, zakaj' bi se ravno trgovskemu stanu ne pripoznala potreba nedeljskega počitka, ko ga imajo vendar vsi drugi sloji od uradnika do zadnjega delavca. Socializem sam že zahteva v današjem času počitek in lahko že danes trdimo, da bode isti v kratkem času po celem svetu uveden. Najprvo upeljala ga je Amerika, za to Anglija in Francija, sedaj pa se upeljava v Nemčiji in Avstriji. Oglejmo si še dalje uvedbo nedeljskega počitka v Ljubljani. Najbolj naobraženi in previdni trgovci sami trdijo, da se v malokaterem mestu tako lahko uvede nedeljski počitek kakor v Ljub ljani in to radi tega, ker ima ljubljansko prebivalstvo dosti časa si svoje potrebščine prej preskrbeti, saj so trgovine, razun manufakturnih, ob delavnikih odprte čez 8. uro zvečer, vnanji kupovalci pa pri nas niso navajeni kupovati ob nedeljah, marveč se preskrbe ob tržnih dneh. Da je naša trditev resnična, dokazuje mnogo tozadevnih izjav, ki so bile vposlane c. kr. deželni vladi itd., še bolj pa dokazuje to dejstvo, da več manufakturnih tvrdk, kakor tudi nekatere drugih strok radi malenkostne kupčije ob nedeljah trgovin sploh ne odpirajo. Nekako smešna je torej trditev dopisnika v včerajšnji šte vilki »Slov. Naroda«, da je ob nedeljah velikanski promet na Glavnem in Starem trgu. Poklicani faktorji naj si le ogledajo promet v trgovinah in prišli bodo do spoznanja, da ta ulični promet ni v nika-koršni zvezi s kupovanjem blaga v trgovinah, temveč le sprehajanje prostega mestnega in vnanjega občinstva, katero pa le pride v mesto k službi božji in še ne misli na kupovanje, kvečjemu ima le sočutje s trgovskim osobjem, katero tiči v zaduhlih prostorih brez posla na dan, kateri je namenjen splošnemu počitku. Gre mij trgovcev in »Trgovsko obrtno društvo« oddala sta izjave za popoln nedeljski počitek na višje mesto. Če se torej te korporacije, ki zastopajo vendar koristi trgov-stva in obrti, izjavijo za popoln nedeljski počitek, ni težko soditi, da je brez najmanjših premislekov nedeljski počitek po polnoma umesten in izvedljiv. Toliko v pojasnilo na včerajšnji tozadevni dopis v »Slov. Narodu«. — Več trgovcev, ki žele popolni nedeljski počitek in se zavzemajo za svoje pomožno osobje.
— Za nemški katoliški Schul-verein berači zdaj po Ljubljani neka postarna ženska, ki celo odločno taji, da bi bil ta Schulverein klerikalen! Nemški klerikalci naj sami vzdržujejo to svoje društvo in ni treba, da beračijo okoli Slovencev in liberalcev. Opozarjamo občinstvo, naj ničesar ne [da za ta nemški in klerikalni namen.
— Boj za staroslovensko liturgijo. Minoli teden je bila v Krku prva staroslovenska maša. Lahi so zaradi tega zagnali silen krik. Kr.;ki župan Ant. Puglia se je odpovedal županstvu, da — kakor pravijo laški listi — protestira proti uvedenju staroslovenske li'argije v krško stolno cerkev. Občinski odbor namerava poslati vladi spomenico, s katero bo zahteval, da se zopet uvede latinska liturgija, a tudi laški poslanci se pripravljajo, da provzroče v parlamentu v tej zadevi posebno akcijo,
— Zveza slovenskih posojilnic redni občni zbor bode v četrtek, dne 11. septembra t. 1. ob 10. uri pred poldne v »Narodnem domu« v Celju. Dnevni red kakor običajno.
v
— Škotjc-Soški vodovod je skoraj dogotovljen. Sedaj se izvršujejo le še inštalacijska dela v posamezne hiše. — Tukajšnji lekarnar, g. Burdvch namerava sezidati tu novo vilo. Načrte mu je napravil ljubljanski arhitekt gospod Ho-lin s k y.
— Iz Podbrezij na Gorenjskem se nam piše: Podbreška mladina t. j. otroci v prijaznih senčnih Podbrezjah na letovišču bivajočih gostov, so napravili v nedeljo, dne 24. t. m. na Štritkovem skednju prav zanimivo, dobro uspelo in dobro obiskano gledališko predstavo. Najstarejši igralec je štel petnajst let, najmlajša igralka pa štiri leta. Igrali so obe Stritarjevi igri »Prijatelj« in »Pravdarja«, plesali v turški obleki kolo po napevu hrvaške narodne pesmi: »Šetao se junak mlad«, predstavljali s petjem »Podbreško vojsko« in »Zvonik sv. Marka v Benetkah« ter proizvedli več drugih glasbenih
in pevskih točk. Zabava, ki ao se je udeležili1 domači Podbrežani, letoviščarji in gostje iz bližnje okolice, je imela tudi lep materialen uspeh in prireditelji so takoj izročili polovico dohodkov (64 K) navzoč-nemu prvomestniku družbe sv. Cirila in Metoda monsignoru prof. T. Zupanu za družbene namene, drugo polovico pa so poslali »Dijaški kuhinji v Kranju.« Predstavo so počastili s svojo navzočnostjo med drugimi odličnjaki tudi g. okrajni glavar Alfonz Piro in g. cesarski svetnik župan Šavnik iz Kranja s svojima rodbinama. Končno omenjam, da je bil tudi gledališki oder jeko lepo in originalno narejen.
— Samomor. 521etna Ana Rabič iz Dovjega je te dni blizu Beljaka skočila v Dravo in utonila.
— Kača in vol. Blizu Črmošnjic je pičila kača posestniku Udoviču lastnega vola v gobec.   Vol je vsled tega poginil.
— Pretep v Šiški. Nedeljski pretep v Šiški se ni vršil v gostilni »pri Štajercu«, nego na cesti od Oraševe gostilne do gostilne »pri Štajercu«, pač pa je tisti, ki je bil tepen, pritekel v to gostilno.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 92 oseb. Neki fant, ki je tudi hotel odpotovati, j« bil prijet, ker še ni izpolnil vojaške dolžnosti.
— Konji splašili so se včeraj zvečer na Sv. Petra cesti fijakarju Josipu Moserju. Konji so dirjali po Sv. Petra cesti naprej proti mestu. Na križpotu Resljeve in Sv. Petra ceste jih je hotel Emarik Stricelj ustaviti, a je prišel pod voz tako, da sta šli dve kolesi čez njega. Zgodilo se mu ni ničesar. Konje je ustavil pred hotelom »Lloyd« Globočnikov hlapec Jos. Golobic. Konji so poškodovani na nogah in voz se je razbil, ko je priletel z zadnjim delom v steber pred Počivavnikovo hišo. Druga nesreča se ni pripetila.
— Trpinčenje živali. Kočijaž G. M. je včeraj popoludne pred južnim kolodvorom s črevljem suval konja v trebuh, kar je pri občinstvu vzbudilo ogorčenje. Proti neusmiljenemu hlapcu se je napravila kazenska ovadba.
— Bicikel odpeljal. Pred neka-rimi dnevi je prišel k mehaniku in prodajalcu biciklov Ernestu Speilu v Trnovskih ulicah štev. 15 delavec Rudolf Pir-kovič iz Mozirja in si je izposodil kolo, vredno 140 K, s katerim je potem neznano kam pobegnil.
— Sadje so kradli včeraj popo ludne na vrtu otroške bolnice v Streliških ulicah trije fantje.   Jednega je stražnik ujel in vtaknil v zapor, dva pa sta ušla.
— Vrček v glavo zagnal je v nedeljo ponoči na plesni veselici v neki gostilni na Zaloški cesti hlapec Peter Pre-mrov črevljarskemu pomočniku Jakobu Šemrovu in ga ranil. Imela sta med seboj prepir.
— Po glavi jo je dobil Predovičev hlapec Matija Brate. Rekel je svojemu tovarišu, da je »mula«, ta pa mu je zato zagnal »triteljc« v glavo in ga ranil.
— Zlato brožo izgubila je neznano kje v mestu služkinja M. J., stanujoča v Strelišitih ulicah št. 2.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10. do 16. avgusta 1902. Število novorojencev 18 (=26 7°/00), umrlih 19 (= 28-2 •/*), mej njimi jih je umrlo za jetiko 4, vsled mrtvoda 1, za različnimi boleznimi 14. Med njimi je bilo tujcev 9 (=47-3°/0)i iz zavodov 11 (=57 8%)- Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za tifuzom 1 oseba.
* Najnovejše vesti. Čehi v Rusiji. Pred kratkim je pela umetnica Go-rolenko-Dolina pred carjem uspavanko iz Smetanove »Hubičke«, in sicer češki, da car pozna sorodnost slovanskih jezikov. — Smrt. Na svojem posestvu v Strzal-kovu je umrl poljski slikar Henrik pl. Siemiradski v 60. letu svoje starosti. — Blažena Madjarska. Slovaške »Narodne Novine« javljajo, da je madjarska vlada ustavila brzojavko, ki jo je odposlalo uredništvo »Narodnih No vin« vladiki Strossmaverju k njegovemu slavlju. — Angleška k r a 1 j i c a A16 k s a n d r a boleha baje na živcih. — Pomiloščenje. Cesar je pomilostil Jožefa Trauscherja, ki je umoril 821etno Theklo Hegerhorst na Dunaju. Najvišji sod mu je določil dosmrtno ječo.
* Pes rešitelj življenja. Nedavno je šlo o polnoči več rodbin ob
Teltovskem jezeru pri Berolinu. V temi ao ljudje zgrešili pot in so prišli preblizu jezeru, oletna hčerka vrtnarja B. se je iztrgala in, predno je mogel kdo zabraniti, je padla v vodo. Tadaj pa je skočil vrtnarjev pes v jezero in je rešil otroka.
* Steklen tlak. V Parizu so tlakovali v zadnjem času nekaj cest z debelimi steklenimi kockami. Tak tlak je baje izvrsten ter odgovarja tudi najvišjim zahtevam.
* Ženstvo v Afriki. V Kap koloniji je baje 15000, v Transvaalu 43 000, v Natalu 5000, v Oranju 3000 in Rhodesiji tudi 3000 ženskih manj kakor moških. Mr. Chamberlain je stopil v zvezo z »Iz-seljevalno ligo za ženske«, da bi izjednaČil pomankljaj anerleških žen in deklet v Afriki. Južna Afrika je torej najugodndjša dežela za mlade in — stare device!
Društva.
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi dne 7. septembra t. 1. pri »Novem svetu« veliko društveno veselico, na kar se opozarjajo vsi prijatelji društva. V to svrho počne se danes kegljanje na dobitke pri »Novem svetu«, 1 Berija 5 luča)ev stane 20 vin., I. dobitek 30 kron v zlatu, II. dobitek 20 kron v zlatu, III. dobitek 15 kron, IV. največ vsih d«vet 5 kron in V. šaljivi dobitek. K*-gl|anje prične se danes in vsaki dan ob 7. uri zvečer. Obširneja poročila in vabila višo se v najkrajšem Času.
— Slavnost blagoslovljenja zastave vojaškega društva Kranj-skagora bode v nedeljo, dna 31. avgusta t. 1. Pokroviteljstvo je blagovolila prevzeti Nj. cesarska Visokost gospa kne-ginja Elizabeta Marija Windischgraetz.
— Odbor »Slovenskega pevskega društva" v Ptuju usoja si uljudno opozarjati p. n. pevke, pevce in prijatelje našega društva, da se dan koncerta, t. j. 7. septembra 1.1. bliža ter vabi s prisrčno prošnjo, da se blagovole prav mnogobrojno udeležiti. Kdor želi prenočiti, naj se blagovoljno že poprej oglasi pri odboru. Častite pevke in pevce prosimo, da blagovoljno prineso note seboj. Društva, oziroma pevke in pevci naj blagovole naznaniti, kateri nameravajo tekmovati. Skupna pevska vaja za Ptuj in Ormož bo v sredo, 3. septembra ob 6. uri zvečer v »Narodnem domu«.   Na veselo svidenje!
Odbor.
Književnost.
— V. pl. Haardtov Zemljepisni atlas z a 1 j ud s k e š o i e s si o v e n s k i m učnim jezikom priredil prof. F r. Orožen. Izdanje II. s 14 zemljevidi in listom, razlagajočim I. zemljevid. Vsebina atlasa, katerega zemljevidi so tiskani v barvo-tisku, je sledeča: 1. Važnejši temeljni pojmi v razumevanje zemljevidov. 2. Okolica Ljubljane, Gorice in Trsta. 3. Kranjsko in Primorsko (Trst, Gorica • Gradišče in Istra) (goro- in vodopisni zemljevid.) 4. Kranjsko in Primorsko (Trst, Gorica-Gradišče in Istra). .5. Avstrijske planinske dežele. 6. Avstrijsko Ogrsko. (Goro in vodopisni zemljevid.) 7. Avstnjsko-Ogrsko. 8. Srednja in južna Evropa. 9. Evropa. 10. Azija. 11. Afrika. 12. Amerika. 14. Avstralija in Polinezija. 14. Polute. Zemljevid je tiskal Ed. Holzel na Dunaju, cena mu je 1 krono 40 vin., posamezni zemljevidi stanejo 16 vin.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Budimpešta 26. avgusta. Ministrski predsednik Szell je kot vodja notranjega ministrstva izdal pred kratkim ukaz, da morajo vse natakarice v budimpeštanskih kavarnah biti vsaj 40 let stare. Ker se nihče ni zmenil za ta ukaz, ga je sedaj Szell obnovil z dodatkom, da morajo natakarice in tudi hotelske sobarice po celi Ogrski najmanj 40 let stare biti.
Petrograd 26. avgusta. V Be-slavi je neznan človek ustrelil policijskega načelnika. Umor se je zgodil v policijski pisarni. — Policijski nadzornik Besanov, ki je bil pri atentatu na kneza Obolenskega v Harkovu ranjen, je dobil Vladimirjev red.
Sofija 26. avgusta. Policija je aretovala večjo oboroženo četo, ki je hotela odriniti v Macedonijo.
Rim 26 avgusta. Ladja „Arhi-mede", s katero se je pripeljal v Ne-apolj eritrejski guverner Martini, je bila izolirana, ker je neki mornar obolel za kugo.
Madrid 26. avgusta. Kralj Alfonzo pojde k francoskim vojaškim vajam in obišče potem prezidenta Loubeta v Parizu.
Haag 26. avgusta. Zatrjuje se, da je Kriiger izgubil ves vpliv na Bure in da prevzame vodstvo Burov B o t h a.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 26. avgusta 1902.
Skupni državni dolg v notah   .... 101 75
Skupni državni dolg v arebru .... 101 70
Avstrijska zlata renta ...... 12155
Avstrijska kronska renta 4%  .... 100 20
Ogrska zlata renta 4°/,....... 121 20
Ogrska kronska renta 4% #..... 98'—
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1585'—
Kiaditne delnice ......... 68125
London vista.......... 239 70
Nemški državni bankovci za 100 mark 116 95
20 mark............ 23 40
20 frankov........... 1907
Italijanski bankovci........ 94 SO
C. kr. cekini......                                 ... 1126
Žitne cene v Budimpešti
dn6 26. avgusta 1902. Termin.
Pšenica za oktober  ....   za 50 kg   K   6 60
„ april.......60 „    „ 594
Rž        ,, oktober....., 60 „    „   5 82
Koruza   ,. maj.....„ 60 „    „   5 25
Oves      „ oktober .   .   .   .   „ 60 „    „ 642 Efektiv. 5 vinarjev ceneje.
Mateorologično poročilo.
Vlilna nad morjem 806-S m. Srednji srečni tlak 736*0 mm.
Avgust j	Čas opazovanja	Stanje! barometra! v mm.j	2P	Vetrovi	Nebo	11 Is
25.	9.zvečer	735-1	18-6	sr. Bvzhod	jasno	|
26.	7. zjutraj	736 2	142	brezvetr.	megla	
■	2. popci.	34 8 |	266	si. jug	jasno	o
Srednja včerajšnja temperatura 179», male: 17-8*.
Stanovanje
z dvema sobama in pritiklino se odda za I. november.
Več se izve pri L. Blumauerju,
Kolodvorske ulice št. 24. (2015—2)
Sprejme se takoj
krojaški pomočnik
pri (2030-1)
Milanu Poljanšeku v Dol. Logatcu.
Vodovode
za mesta, vasi, pristave, zavode, posestva, toplice, bolnice i. t. d. napravlja
Ant. Kunz
Morav. Granice
c. kr. dvorni zalaga-telj.
—a Ta tvrdka je ustano-vila, kakor se more izpričati s pohvalnimi spričevali, vodovode v 42 mestih, 494 občinah, na več sto velikoposestvih in obrtnih zavodih, ter je največji in najstarejši slovanski zavod v državi za pridobivanje vode. (1088) Prospekti zastonj. b (17)
Tovarniška zaloga
ifiih siru
ITAlf JAS
v Ljubljani! Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje (104218) renomiranih
Dirke pp - koles
in
VVaffenrader.
*	«9
	
*	"n
*	t) 0
t)	£l
	
C	*
C	
	*
t»	
	*
t)	*
	
i I »S
tj o 3 r\|
t: J;
~~— o ^_
S "*• T S s?
o
O -vi V.
■ti
t; o
ti
* E^-9
k o S« i?
-o n
trn
C +-»
C
*>
JD U CA
o r:
Z
relo grozdje
reže se vsak dan v vsej sezoni ter se razpošilja v poštnih košaricah od 5 kg po poštnem povzetju za 4 K franko.
Preprodajalcem se daje popust. 1999
Zagreb, vinograd ZelengaJ št. 2.
Z3EB*3S2EBKftx.
Jutri, dne 27. t. m.
dopoludne ob 9. uri
vršila se bode
na Starem trgu št. 9
sodna prodaja
različnega  suknenega in modnega blaga ter prodajalne oprave.! {203^
Milijone dam
uporablja „Feeolin".
Vprašajte svojega zdravnika, ali ni ,,Feeolin" najboljše lepo-tilo za polt, lase in zobe! Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo ansto-itlrVu.h V kratskofinost in obliko •o. Mini..* * po uporabi ,Feeolina'. „Feeolin" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrci, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi „Feeolina" brez sledu izginejo. — „Feeolin" je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, plešatost in glavine bolezni. „Feeolin" je tudi najnaravnejše ia najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne budete takoj popolnoma zadovoljni 8 „Feeolinom". Cena za 1 komad K I'—, 3 komadi K 250, 6 komadov K 4-—, 12 komadov K 7'—. — Puštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. Po poštnem povzetju 30 h več. (2031) Razpošilja glavno skladišče 1V3 m ET osilio, na Đnna|n VII., Mariahilferstrasse štev. 39. Zalogre za EJuliijano: Anton Kane, droguerist. — Edvard viulu-. Židovske ulice. — Lekarna ..pri zlatem Jelenu".
Najfinejši in najboljši čaj sveta
MM TEA.
Letošnji pridelek je ravnokar doSel. Ponudbe za Avstro Ogrsko sprejema i'1973 — 3)
INDRA TEA IMPORT C0MPANY, ZAGREB.
Špage vsake vrste
domačega in tovarniškega izdelka, kakor tudi za vreče vezati, »iroveiga S>.<>ii«-a. ponuja samo za preprodajalce ali večje odjemalce
Ivan Klor d i k:
trgovina galanterije in drobnine na debelo in drobno (1457—10) Ljubljana, Prešernove ulice št. 10—14.
Govori, poje in se smeje v vseh jezikih.
Grammophon
je najbolj«! svetovni govorilni aparat.
Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. (1329-23)        Tudi na obroke.
Grammophon - Automat
v katerega se vrže 10 vin., je najboljši vir dohodkov za gostilne. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem PIoMee Iz trdejg-a su m IJ t* v veliki izberi, tudi slovenske, ki jih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi
Rudolf Weber, urar
lijnbljana, Stari *«-
mm ZrCbatljC nepreklicno == 25. septembra 1902	Glavni «1«» ■odMosSK 30.000
Olomuške razstavne srečki a 1 krono	priporoča j   T.  O. lv£iiTrEI3 v Ljubljani. (1981-4)
_£ Vsi dobitki se Izplačajo dobiteljeni v jcotovlnl po otlbitku IO°/0. S--	
Graška trgovska akademija.
Javni, državno podpirani zavod v vrsti »tirirazredne višje srednje šole. Absolventi vžlvajo v polnem obsegru praiieo, da vMtoplJo^za jednoletne proHtovoCJee, kakor tudi pravico, da si lšeejo doloene službe, oz. urade.
Dne 18. septembra t. 1. se začne 40. šolsko leto. Sprejemajo se absolventi nižjih srednjih šol, kakor tudi meščanskih šol (ti pod gotovimi predpogoji). Sprejetje iz drugih enako postavljenih šolskih zavodov je odvisno od dovoljenja vis ministrstva. Zavod je sprejel ono dalekosežno novo organizacijo, ki kar najsigurneje daje možnost dijakom, da lahko zmagujejo obilno učno gradivo, ki se mora na trgovskih akademijah vsled dvojne smeri (splošna in strokovna izobrazba) proučiti. V prvem letniku se v obče poučuje le en tuji jezik.
Pripravljalni razred se vzdržuje posebej za manj vsposobljene prosilce, kakor tudi za učence, ki še niso dovolj zmožni nemškega jezika.
Z zavodom je združen jednoleten abiturijentskl teeaj /začetek 5 oktobra) za absolvente višjih srodnjih šol in tem enakih učnih zavodov, ki se hočejo posvetiti trgovskim in industrijalnim podjetjem ali pa hočejo kot visokošolci (juristi* svoje znanje razširiti času primerno.
Tudi^ se vzdržujejo prosti, na nikako določeno predpripravo navezani pol- In eelo-letni teeaji za gospode in posebej za dame. (Začetek 18. septembra in 15. februvarja.
Prospekte razpošilja in daljna pojasnila, tudi radi preskrbljenja učencev, daje ravnateljska pisarna v (Uraden, Kaiserfeldgasse št. 25.
(1724—6)
Ravnatelj: J. Berger.
Izvleček iz razglasa.
Glasom odredbe oddelek 13, štev. 1480, z dne 1. avgusta 1902, namerava c. in kr. državno vojno ministrstvo
razne predmete za obleko m usnjato opravo
za Cm in kr. vojsko
nabaviti potom splošne konkurence.
Glede podrobnejših pogojev se opozarja na polnobesedno oznanilo, ki je bilo zglašeno v štev. 190. z dne 20. avgusta 1902 našega lista. (1991—2)
Ges. kr. avstrijske
državne žeeznice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta Odhod Is Z0ab2Jajie ji. kol. Proga caa Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vh.k v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; tez Seizthal v Austiee, Solnograd, čes Klein Reifiiiig v Steyr, v Lice, na Dana; čez Amstettea — Ob T. nri 5 ui zir.traj ouobai vlak v Trbiž, Pon-tabel j Beljak, Celovec, FranzenBfeste, Ljnbno. Dunaj, čez Selztbal v So!nosrad, Inomost, ona Klein -Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francuve vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez amstotters na Dunaj. — Ob II. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljabno, Sci:.tL;-.i. Dunaj. — Ob 3. nri 56 m »ooolnćne osobni vlak v Trbiž. Beljak, v Pontabei, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno:, 6ez Selztbal v Soinograd, Lend-Gastuin, Zeli ob jezeru. Ino-BMiat, Bregenc, C .rih, Genevo, Pariz . čez Klein-Beiding v Steyr, Luac, Budejevice, Plzen, Marijine ?are; Heb, Francovcvare. Karlove vare Prago, LipaLo, na Dunaj čez Aicstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. nri 41 m popoldne t Podnart-Kropo. Ob 10. nri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. .'Proga v Novomefto in v 21 > n- jc Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesfo« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. nri b m uopoindna istotako, ob 7. na 08 ui zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod t izubijano joi. kol. Vro^t. ia Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dnnaja čez AinsteHen in Monakovo, (Mouakovo-Ljnb-ljana direktni vozovi I. in II. razreda;, Inotnosta, Fran-iitubledie, boli.ograd«, Linca, oteyra, Aue.^ea, Ljao.ui. Ceiovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj ouobui vlak iz Trbiža. — Oh . L ari lč m dopoldne oiobni vi. _ ■ Danaja čez Amstet'.en, \7 Lipska, Karlo vin varov, Heba, aaacijinih varov, Pknja, Budajevic. Soiuograii-, Linca, Steyra, Pariza, 'isneve, Curina, Bret;uuca, lno-mobta, ielia ob jezera, Leua-Qaati> i a, tijuOoa, Celovca, St. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 44 in po-poiudne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubka, JštLiihai*. Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fra-izensteatu, PontaLia. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 on j« m »večer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. ari 51 m zvečer osobm vlak z Do^ajj, iz Lipukega, Prago, FrKiiccvib vaiov, Karlovih varov, rieua, olarjicih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaaa, Celovca, PiKtabla, črez Selztbal iz Inomosta. Projcu £a Hov6Gd ^.tsatb is Ao^evja, Oaobci vlaki j Ob b. uri ;n 44 m zjatr&;, iz Novega mesta in Kočevja, cb '.. nri 38 m popoludjue a Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 86 en zvečer, istotako. — Odhod l% L^uoijfciie drž. koL v JLaJU-UlA. Mešani vlaki : Oh on a tjata^ oh i uri b DOputadne, ob * ari jO ca in ob i > uri Z5 ia ti večer, pos.^dnji vlak ic ob nedcl;au ia pcfikjhi - Frined v li^u i^,iuo del, koL i* 2C&LOJDikt;. Mešani vlaki: Oh <>. ari 49 m zjutraj, ob li. ari S m doi.oiodne, ob S. stj i j m m ob uri 55 m »večer posietinti vlak le oh uedeljaa >n pfflffi'Vih — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1517)
Izurjena prodajalka
zmožna slovenskega in nemškega jezika ter šivanja, se sprejme. Stanovanje in hrana prosta, plačilo po dogovoru.
Pismene ponudbe naj se pošljejo do 30. t. m. pod N. N. št. 100 poste restant© Ljubljana. (2032)
Dobre cenene nre
8 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnino Moat (BrUx) štev. 61 Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   , 680
Prava srebrna verižica....... „ 1*80
Nikelnasti budilec.......... „ 1'95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima ziato in Brebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč primarnih pisem.   (2758 -72)
JluttrovaiU hntalog *OMU>nj in poitnine prutto.
MT T7"r2Llč-U-5te "^P
ixx n h e
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-158)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki Re dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 5 kr. pola.
papir za svalčice brez glicerina r in cigaretne
stročnice
v.
4
^v^jir izdcl rscdanjcga
# Časa
Dobiva se v Ljubljani v prodajaln špecialitet:
Vaso Petričič, Antc Krisper, Mestni trg, Iva Ko rdi k, Prešernove ulice. 1550
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
17