Uto LXIX. St. 27S
timUfuuLt pooedrffrlt )t. ao*uiftta t&b                               Cfem Din 1

t^naja vsait oan popoidne, izvzem& oeaeije tu prazni R^ — inaerao oo A) peni vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, oct 100 do 300 vrst a Din a, veCJl taseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni lavek posebej. — >Slovenald Narod< 'Hts mesetoo v Jugoslaviji Din 12». za inozemstvo Din 2ft -   RokoplAt w ne vraćajo
CJBEĐNISTVO    CN    UPRAVN1ATVO LJUBLJANA,   BJiaflJevB   uUca   fttev.   ft.
Telefon:  31-22.  31-23. 31-24. 31-25 ta 31-26
Podrulolee: MARIBOR 8txosamayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon at. 26. — CELJE;: celjako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ftt. Gft; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. teJefon flt. 190. — JESENICE:   Ob kolodvoru upi
PoStna brasilnlca v Ljubljani *t_ 10.351.
tuđi vojna sreča je opoteča:
čete generala Franca se puntajo
&o Izpoveđbah ujetih oficirjev so izbruhnili v vojski generala Franca resni upori — Marckanci so popclnoma odpovedali, F**ancovi miličniki so pa nezacesljfvi in za boj nesposobni
VALEKCIJA. 30. novembra, r. Po irpoviedbah ujeiih nacionalističniii oft-Zirjev, ki jih /aslišujejo v glavnem stu-nu madridske ohrunibe, se pojavljajo v \'rstah vojske generala Franca znak i resnega razkroju. Xrenspehi zadnjega časa so ćete /mi/o demoralizirali in plaši jo jih velika u:.lube. ki so jih imeli v bojih zadnjega tcdnu Dejstvo, da je ntddridskim ćeium uspelo prebiti obroć okrog ^liidrida ter prodreti 120 km da-Icć proti jugozapadu, kjer grozi sedaj licvijrnosf, Ju p ude ju nacionulističnini čciam /a hrbei, je porazno vplivala nu \sn Iruneovo vojsko. Jedro Franco-\c annadc tvorijn Mmokanci in špan-ske tujske le;jjje /,nuno je. da so te ćete zcio uporabne za ?tagle udare, tochi so premalo vzdržne in nesposobne za trdovratnv boje v postu junkah Ražen tei*a te čete, nmajene nu nfriško klimo, hudo trpe znrudi mraza, k: g*j ne prenašnjo Po mnenju vojaških stro kovnjzknv je baš ta oko!nosi poi'zroči lp  nrtruz   ti u ir>itntisii>\-  pred  Madridom
in nazadovanje Francovih čct. Ostanek Francove vojske tvorijo miličniki, šestavljcm iz nacionalistićne mladinske organizacije. To je povečini poldorasta mladina* ki se s'reer rada na\ dušu je na manifestacijuh, ki pa je nesposobna za bojevan je ' Ti oddelki so doslej v glavne n\ služili za parade in so jih uporab-tjafi Ic v zuledju. kjcr ni bilo nevarno-sti. Redno vnjaštvo je po većini padlo žc v bojih prvih tednov, ko general Fnmco se ni imel Marokancev, iako da sedaj general Franca ninia zćineslfive opore v svoji vojski. Po izpoveđbah ujetih oiicirjev vlada v Francovi vojski velika /mešnja\ a. Xa raznih krajih je prišlo dn očitegu upora, ker vojaki sira dajo in prezebajo ter nočejo več iii v boj Posebno resni upori so iz.hruhnili v la Caruni. Sc\i!ji in Cordob:. kjcr je nrišlo do kri'avih uličnih horb med pobunjenim \'ojašt\mom i ti elani Špan.ike fč?!nn<ie Ch:neml Frvncn j'> bil zaradi te*\a prisiljen velik dcl svojih čet umak-
nffi  f/   itrctfn fth   itc/   fer   jih.   fjn^nii   'V/
zaj, da si opomorejo ter dit se poteže ruzburjenje, ki je zavladalo med njimi. I 'rhovno vodstvo madridske vojske skuša sedaj izkoristiti položaj in je vigto v boj vse razpoložijive čete, da bi zadalo generalu Francu odločilni uda-lec. lr krogih madridske vlade so prepričani, da bo mesec decemher prinesel končno odločitev ter gledajo na razvoj dogodkov z velikim optimizmom. Za Madrid se več ne boje in smatrajo, da je tu general Franco že doživel poraz. Po zatrdilu madridskega vojnega vodstva nftpredujejo  republikanci  tuđi  na  \
vseh ostalih frontah in hudo priiiskajo nacionaliste;  ki se morajo  umikati na vsej crti. Vreme gre zelo na roku rde čim.
Nacionalisti zanikajo
Sevilja, 30. nuvembra. A A. Havas: Radij-slca postaju v Sevilji je objavila, da je včc-raj na vseh frontah v!a<ialo pravo zatišje, ker je bilo vremc preslabu. Nitioiialistiene ladje .strofo pazijo na vsa pristanima, da bi tako preprečite dovoz ojačcjij republikancem iz ino/emstva. Ita postaja /anika vsc vesti o napredovanju nacionalistov.
SMicanJe svete Društva naredov
Sestal se bo 7* ali 11. decembra v Ženevi
ŽES'Fl'A, M>. novembra, z. Generalni tajnik Društva narodov je razposlat \ms\rni članom s\'eta /)Nr brzojai'ke, v kat eri 1} predlaga. n-ij hi se s\-et Društia nurodov sestri 7. ali //. decembra, da bi raz pravi jal o pritožbi madridske vln
de proti Italiji in Semčiji zaradi priznanja Francovega režima. Končna odločitev o dnevu sestanka sveta DST je od\'isna od odgovora posameznih čla~ nov, ki jih pričakujejo že do jutri zve-čer. Zasedanje bo v Zenevi
\oiitve v zftorstico za TOI
I jubljčuui. )0. tiovcmhru. v«*f»raj m» so virme A'i obrtn; o<isek Zbor-»ce rta TOJ voiitve v sedmih vojilnih okroj-jili. kjer hta hilt vloženi in p>>trje?ii po dve li.sti^ do^nn <so Irjlc \ vstM) ostalih i'*; volil-nih oUro?jiJ» vložen^ U- spor.'.7i!tnnfi ijste in sr» voiitv**- r«.:pa;JU». V'.i današnjih volit.vah so »• šrstih »olilnih okrožjih zmagale kom-pioiiii^iR hnte. te v enein volilnem okrožju
in   sic««-   v   Brežicah   je   zmagali   nasprotna lista   Pici**anovih   pinstažov.       Rezultati   so
b;Ii  na«irc!njr
i votiinu ^Kmžje: i.jul.-Ijaiia-iueslu: Vo-Itlnili uprnvićenerv l.GHT^ OiUutrh ^lasov 81 if to :■ .'2 odstotkov. Kompromisna lista S kand'datoma Ivsu»oiii C>&iiiH«ni ni M-n»-^-:ivoiii l ri?asoni je dobija "»08 gla.cov rt*~u-fra lista J..^ip^ Krrgarjn pa 20 i ^"'hsov. dor.Lni }v. f.lo  19 grlaR'iv no vol javnih.
H. voiiino okrožje: Radovljioa - skofja. Lr<ka: V«; li Inih imravićciiecv 1.2.^r. ori'U-inJh £ lasov 6M. to jr .11 ciistotkov. Kompir>-itti.sna t:&ta -T. Andrija 4ufarjn ,io «!ohil:i y,[*2 gla-^ov. tiitiga list«* franco .lenica pa -11 g:Iai>'JV. «loć;m je hi!o L*8 j;U!5OV neve-Ijavmh.
V.  voL!::<.» oKirj-^jv;    Kamilik -  Litija: vo-Jilnih   upiavir^neov    J.26S.   ocManih    g^lasov 4.J1,   to   j„   34   «.»dstotkov.   Kompiornisna   lifta g. Coš'jana HtMcijaiui je dobila 377 £la-tov^  iti*uga  lista JJ. Ivana  Praznika   pa  46 glašov,  J ^iai>ov je  biio neveljavnih.
VI.   voUlno   oki-ožjc:   Logatet*  -   Koćevjf*: VoliT^ili upravieencov 1.130, oridanih .^lasov 7O2,  to   jer 02 od.-toi kc»v.  Kompromisna Usta.
i.'. Josipa ICclN'ka jo dobila 43? «!asov, dinga lista 5. Kurla Vilarja pa 243 glasov; 22 ^la.stjv jw   bilo  nevc)javnih
VII.   voljlno okrožje:   Novo  inesto   -   Orno-
itielj' V'ohl.iin upravičencev 9S4, odJanili glasov 473, tt> }n 49 odstotkov. Ko:r.p:oinis-:ia lista g. Alojzija Midorferja je debila 293 trlrsov, druga lista g. Alojza Grilca pa 15S gla^ov. dočim je bilo 22 glasov neve-ljavnih.
V1I1 volijuo okrožje: Brezice: voliinih nnravit^^ncev 4*2 oddanili g"lasov 2-i3 ali 5fi oclstotkov. Kompromisna lista g. Ancire-jh KraJia je dobila 68 glasov, druga lista sr. Hm rika filatničarja pa 167 ;rJasov, 8 ^Ui5ov   j.-    oilo   neveljavnib-
XIX volilno okrožje: I3olnja Lendava: voliinih upravičencev 41fi. oddanih g-lasov JJ7. to je 76 odstotkov. Kompromisna i^sta ;_;. .^t'.'fana L^tropa je dobila 137 g:lasov, ilru^a lista g. štelana Fritza pet 141 glasov, 19  rrlasov  je  bilo  ncveljavnili.
Vsc^a jp ?>ilo v navedenih sedmih okrožjih 7067 voliinih upravičencev, oddanih glasov pa 3-tiOS, to je nakaj nad polovico. Za kompromisna listo je bilo oddanih 2.262 jjhisov, zti dru^re liste pa 1.320 gla&ov^ do- i rim je bilo skupno 126 glasov neveljavnih-
l7AToIj«»ni so: v Ljubljani Ivan Ogrin in Miroslav Vrba:*, v Radovljici - škofji I^oki Andrcj eufar, v Kamruku - Litij^ Boštjan IVlcian, v IjOjjp>.tcu - Kočevju Josip Robek, v Nov«'in nicstu - črnomlju Aloj/ij Midor-frr, v Oolnji T_.endavi ^iiffan Litron in v Prežirah   H<-rtrik  KJahiičsir.
Kaj bo s Feniksom?
Sedattfa nredfea pedaljšana za 16 dni
Beograd, J0.  novembra.  AA.  Minisicr  /:i trgovino   111   industrijo dr.  Milun   VrbanK"   ie dal   /a^to^iiLkom   li^ka.  j:le<ie   11a   Io,   da  A:\ nr* I>olect   veLjaviH>*t tiredbo o Kenikt>u.  na-«<!t'<lrvio  izinvo:
Vprašami1 jutfoslovenoke ilirokeij.* /aVaro-vainp družbe feniks na Dunaju je biVj v zadnjem LMršii v mini«=tr«l.vii /a trpovTr4O m iinhistriJo v>o<i>traris*^o Proučeno, d^» l>i *-e na>Ia resitev, ro kateri bi bi^ vpo*levano stvarne uiožnosli, in da bi t^c h^'ratu v čhu veiji meri zavarovali interesi zavarovancev. k} so zaradi teiav iP družbe že od aPrila nietsera t. ]. v ne^olovo^ti. l*rol>lem je teža* ven in kompliciran iz dvoh raz Jogov, k«k>r t'nio to žt* ob neki  priliki ont^nili-
V   prvj vrsti   ko  premijske   re/erv*-   tulia;-^n:e   direkcije   Feni^a   ne/ido^tnr   za    \ c> P(+*no   kritje  v>*eh   r>f"v^zno<!i   družbe,   v  dru JZ? vresti p.i   je velik do!  rpzerv  p!n«*ira!i  v Inko zvanih  Lo^iniierie-vih  nienicah. ki  so bilo v  Ireiiolku.  ko jo Propade!  dinaj^ki   Feniks deponirane pri   lujih   bankah.  Na^o  prizade-^'anJo,  da  tlobimo  te  Pal'ifjc naza], kaže  v ^rlavnem  ra lo.   !a  ^o uspelo, toda do dan ^ £e   ni  bilo   niojzočo   te  pivari   docela   uredi'i. Pri   Ve;em  tem  |e tr^ba upoštevati ^e  tehnir na   dela.  kj  so  neophodno  potrebna   za   do-loritt>v   kon^nej;«   naerta   in   vseh   i'osaniez-nih  F»oc;ojev'.  po katerih  naj bi e>^ lo vprasa nie definitivno uredilo.
Projektirana uredba, &i je v »jlavnili čr-tali žo sp^tavliena. iz navedenih ra^lo^ov ni turala biti izdana in uve1javljona že danos. ko   potero   rok   do^erjanje   uredbe,   /^ato   jr
bila doSedaiiJa uredba P<»{ialjia.na zp za 16 dni. to je do 15. decembra t. I. Dotlej t>odo v-sa dela končana in v«=e Potrebno kaLkulaci-te dovršen*?, tako da St« b0 konfjio del'uii' tivno uroHi.!o to vpra^arije, ki j# vellkepa Ponieiia ne »samo 6 ^tali^ča interegov tiso-t-ev naših zavarovan^cv, nego tuđi t< ^tali-«ča nzišvna narorlne^a go**Podar*lva in ^pri c*o Milino polrobc, <\a c=c or-ijva idoja ^avr^ro-vanja.
NaCehio bj hotel le še nagla^itit da homo >kn5ali naJti re^itev v tei e?meri. da bi po-Sfbna u>tancvVa. pod stalnim in neprestanim nadzorstvoi'i «?ržaTo izvršila do kraja po po-firn;«h in morfaljtefali. ki Ji>do z novo uvedi;o določene. rse Po"?!«*, ki iili je s po^nd^ami -klonilji jusoslovapsk.! direkcija Fenik-a Medjem naj h\ s«» ih* >klrPHic nove pogodbe Tnko !<; Ja ur»tanova jh> f nadzorelvom državnih o^'a^ti -kusala i/Polnili v-^e pravirf «Io-*H*danjih. o-.Inotino «*o(Jn!iiih zavaro"varev- >m finiJii ^trani P;t bi *^o i/r^nili \sejn navt:n režijekiin in akv'/iter^kim ^ro^(-«iu. ki Ivi sirer na^lali, pa ludi vsem novim za^ar«) vaVvim  obvezi Kutini
Prvi abesinski ikof
\eupetj, 30.  novembru   A A   Msgr. Mari-
noni. ki ,0 liii iiueaiovaii za prve^a ikofa ila lijanskt* A^e^inije. j*. tmoe- -kupne t •» fraoiri^kiiii^klmi nr^ijonarfj olpotoval v Vzhodno  Afnka
V Znpnice za novinarsUz koncert jutri ođ p. đo *Z. v hinu Matici, popoldne od 5. dulje pa v veži na Taboru,
Fržsrčen sprefein đelegacij jugoslo vsusko-čsškGslovaških lig v Pragi
ManšSestacija slovanske vzajenuiosti
Praga, 30. novembru. A A. CTK: Delegacija ki ^tejt 30 čJaiiov, «•; prišla tz Jugoslavije v !*ragt>. Članom jugoslovcnsko-čcškc^slova-ških iii» je bil prirejen prisrčen sprejem. Primetor dr. Baxa je pozdravil iugaslovcn-ske gaste s prisrjno dobodošlico, a. Peter Zenkl pa jih je pozdravi! v imenu lige Na NVilsoiiovem kolodvoru je bilo mnogo ljudi, ki so navdušeno pozdravljali jugoslovenske j*JSte. Že v Bniu in v Bratislavi so priredili lepc sprejerri'j jugoslovcnski delegaciji. V Brnu je deletiai:ija oddaia prst z Oplencn. ki bo položena v temelje pravos!a\Tie cerkve, ki se gradi v Hudobinu.
Jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Prutić je ime! v Moravski Ostravi na proslavi ju-goslovensko-češke lige velik govor o pomenu jugosfovenskega narodnega praznik-3. Poslanik  i<" r>o^ebno podčrfal  miroliubnost držav
Male  antante, ki sloni   na   želji  po  sodelo-vanju 7. vsenv sosedi.
Parlamentarna  delegacija na poti v Bukarešto
Temisvar, 30. novembra. A A. Jugosloven-ska parlamentarna delegacija, ki potuje na proslavo v Bukarešto, je bila na meji spre-jeta z največjim navdušenjem. \Ta meji jo je čakala deputacija rumunskega parlamenta in senata. Posebno prisrćen ie bil sprejem v Temišvaru. V čakalnici prvega razreda je bil sprejem, po ^ovorih pa je hrvatsko pev-sko dnistvo zapelo već đobrodošlic. Po go-vorih je fjodba zaiurala jugcslovensko in ru-munsko himno. Ob )0.M) je jugoslovenska delegacija nada!jevala rwjtovanje v Bukarešto.
jjMiff je y nevarnostl"
Mednarodni mir lahko zagotove samo notranje močne države
Pari/, W. novembra. A A. Havas: V svojem govoru v Evresu je ministrski predsed-tiik Lcon Blum podcrta!, da ne bo sociali-stična stranka kriva, će se ljudska fronta nekega dne razbije. Stranka znhteva samo, da se naj izpolnijo sprejete obveze in ni-česar dnigega. Na prvem mestu stoji vpra-šanje razdelitve proizvodov RadLlcilnosoci-alisti^na stranka se bori samo proti tištim, ki so so>ražniki republike in demokracije. I^c*. i socialni red se lahko ustanovi samo na tciu'.iju miru med vsemi Francozi. Internacionalni mir pa je težak  in delikaten
Daladier, predasdnik radikaln«-■ socialne strnis1-'-     ic   roke!:   Nikogar   :ie   dolžim,   da
hoče vojno. Reci pa moram, da imi med-narodni mir gotove pogoje* * Danes kakor pred dvema letoma je mir v nevamosti. Da-nes zahteva rudi Azija besedo v evropskih vprašanjih. Naša doižnost je. da rečemo vsem narodom, da je njihovo tekmovanje v oboroževanju blaznost. Nova vojna bi po-mentla konec civilizacije. Mi nudimo vs>eni lojalno in odkrito roko sprave in miru, toda tega ne delamo v strahu ali pa s sklonjeno glavo. Naša domovina mora biti moralno in materijalno moćna, če bo svet opazi!, da volja Francije slabi in če bo svet mislil, da je Francija lahek picn, potem je končano naše svobr>dno življenje.
Uniformiranje utnetnostne kritike v Nemčiji
Kritiko smejo v bođoče pisati samo protokolirani in urađno priznaai kritilci
Herlm, 30. novembru, br. Mmistr&tvo ra prosveto in kujti.ro je izdalo odlo«k, ki na rwo ureja umeLno^tno kritiko v Nemčiji. Kritiko o umetnostnem dojstvovanju na rnjiže\Tiem, fl>karskem. kiparskem, p"leda'?.skem. k^nrertnem polju in v vseh drugih umetnostnih panograh onejo v bo_ cioče pisati amo ljudje, ki so ^<tari naj-manj 32 let in so se sami rtajmanj pet let ndejstvovali v dotični umetnostni pa-nog;i. Vsaka kritika mora biti podpisana 3 polnim imenom V" i kritiiki m:rajo octi protokolirani pri novinarski zbornici is tvorijo poiebe:i oise < organizacije pokiic-nih no^narjev. L'temeljitev tega odloka na.glaša. da je naredno- ocialistični režim eakaJ pet let, la bi se tuđi kritika prilagodila nervini razmeram. kar pa se ni zgodilo. Zato je vlada odiočena tuđi na te<m polju napraviti red v duhu aarod-no-socialUjtičnih načel. Doslej so si kri. tiki   pripajali   vlogo      nekakega   sodnika,
>s.r pa v reanici nišo in ne morejo bitL Kritik mora biti posredovalec med umet-nino in ljudstvom ter v ^IhiŽbi obeh, ne pa se postavljati za sodnfka in deliti ziauke na levo in đeano, ćtasi sam ni zmožen ustvariti niti najmanjSe umetnine. V bo-doče mora biti v vsaki kritiki merodajno naff^d«KHOcialistjj6no pojmovaaije, frar morji  biti   glavno naerflo.
Pravoslavni teološki kongres
Atene, 30. novembra. A A. Atenska Agencija poroča: Včeraj je bil na atenskom v»e-ućilišču otvorjen prvi vsepravoslavni too-'oški kongres. Otvoritvi je priaostvo^il kralj Jurij II s predsednikom vlade. Kongres ie otvorH % kfrim fororom knAš Jmti BL
(poCittcni   oGfoinift
Vzpođbudne besede
Krajevna organizaciju JSS v Splitu je imela te dni s\>ojo skupštino. Predsedovut je senator dr. Ivo Majstoro\'ič. I' svoicm govoru je med drugim dejul' Akt* se opremo na našo banovino, vidimo, da je JSS pn zadnjih občinskih volit\\ih i?%'oievaia /«.■/»# uspehe. To dokazuje, da je naclonalintrn ve-ra in doklcr je nas deset nacionalistov, ta veru ne bo propadfa. Mi $c moramo nntlo-niti na ljudstvo, ker so na žalost intelek tualci prvf izdati jugnslovenstvn. Pred\'s'jm je sedaj potreba, da se pripravimo na volit-ve po mestih. S:i več dalcč dan, ko nam bo zopvt djn:t prilika, da ponovno pokaži mo, kaj premoremo. 7c sedai se moramo dobre organizirati in pripraviti na borbo Dr, Branko Radića je takisto poiidurjal. da so občinske volitve v primorski bano\'ini dokazale, da ima J\S moćno zaslombo v narodu. Zato lahko z zaupanjem zre v bodoČ-nost. Nasprotniki se tegu dobro tavedajo. zato so priče I i najljutejšo borbo pitati nam. Ka nas lete sedaj z vseh strani koncentrične strele. Boje se nas, zato nas tutpndajo. Ti napadi so dnkaz, da smo moćni, ker sin-biča se ne izptača napadati. Nasprotniki n« napadajo Ljotiča in Hodjere. m.trveč snnnt nas, ker smo ptić mi močnejši od njih in ker samo nas smatrajo /a nevarne Dr Radića je končno predla£;>l brzoja\'ni pordrav pred sednikti Petru /.ivkoriču Zelo temperamen ten govor je imcl senator dr. Cirga Angjc hnoi'ič. tzvajal je med drugim: I* teh časih, ko pomenja biti Jugoslm'cn I--- %, •%. «. ^.^ tt povdarjamo mi nacionalisti, da smo v prvi vrsti Jugoslovcni in da pod to jugoslovvnsko zasta\'o pozivamo vsc Sr be, Hrvate in Slovence, ki so dobre volje. Danes slišimo z vse/» strani glasove, da 34 hočejo vsc skupine v vladi m opoziciji spo razumeti z dr. Mačkom. Mi borno srečni in veseli, ako se to uresniči. \Taj se sporazume-jo preko s\%oje**a hn'atstva. srbstva in slo venstva, raka i bo to pravi sporazum, bo ta sporazum pomenjal jugoslovenstvo. Jaz koi jugosfovenski patrijot pozdravljam to težnjo, da se s sporazumom pomiri in uredi dr za\>a, kot političen čto\*ek pa ne veru je m v ta sporazum, ker ne vidim nikjcr iskrenosti, ki je znnj ncobhodno potrebna.
„Za Judežev denur narodnih izdajic"
Isti dan, ko je knez Pavle na Brdu sprc fet dr. Mačka, so neznani storilci v Dubrov niku oskrunili spomenik  kralju Petru  O.^vo
boditelju. delo slo\*ečega kiparja Ivana Me štroviča, ki £<? je pred več kakoi desetim* teti dala mestna občina vzidati v večen spo min osvoboditve v mestno obzidje. Ogorče nje radi tega zločina fe bilo v Dubro\rnikt splošno in mestni župan je hitel razpisat nagrado 5000 Din onemn, ki najde in ovad\ zločince. lr Dubrovniku izhajajoči list »Narodni Svijest« je to herostratsko de janje ob-sodt'f, namignil pa je ohenem, da so zločin nemara zagrešili — jugoslovenski nscioncJi sti v nameri, da bi pa podtaknili svojim po-litičnim nasprotnikom. Ta podla insinuacija je vse nacionalne kroge silno ogorčila. Zbra-li so se takoj predstarmiki vseh jugovlo\>en skih organizacij ter tktenili najodločnejh protest proti taksnemu zlobnemu podtika-nju. Obenem so razpisali nagrado IOS>OO Din onemu, ki izstedi zločince. — »Samouprava* gla\'no glasilo JRZ in vlade, piše o tei aferi: »Ta detalj je najbolju dokaz psihoze našeg* nejunaškega časa. Skrajni čas /e, da se ti agenti prr>\*t>kaif>rji enkrat za vedno pome čejo iz naše narodne sredina in se onemogo-čijo. To pa bo šete takrat. ko se predstavni-ki Srbov Hrvatov s^orazumejo. kar je naša iskrena želja. Ko se bo to zgodilo, se bođo morali taki kriminalni Upi seliti v Kanado, da se javifo s\f>jemu »poglm'arju« (dr. A. Paveliču) in živijo od Judezevegn denarja narodnih izdajic in tujinskih izmečkov, dokle r jih ne bodo tuđi ti gospodar H spodili iz svoje službe, kakor cmega Zrrrrrorca, kf fe izvrSi/ svojo dofžnosi.*
Pozdrav stegnjene desnice
V »Mladi Hrvatski* čitamo: »Ko »is Mussolini in Hitler poslala rnilijone tvojih pristašev v boj proti korupciji, nepoštenosti, sleparstvu, laži, izkoriŠčanju Ifudstva, proti nemorali \* privatnem in javnem življenju, proti farizejsrvu in hinavstvu itd.f sta rudi s pozdravom teh milijonov v obliki stegnjene desnice z odprto dlanjo hotela slikovito prikazati, da stojita na braniku najsvetejših pravic vsakega človvka, od pravic posnmez-ne rodbine pa dalje do pravic narodne in državne skupnosti.« — Kakor se da iz tega izHva navdušenja sklepati, je »Mlada Hrvatska* oduSe\'Ijena občudovateljica fašizma in nacionalnega sociaVizma, Očividno bi rada to aii ono cvetko s tujega vrta presadila tuđi na hrvatska tla.
Sorzna poročHa.
INOZEMSKE RORZE
Corih. 30. novembra. Beograd 10., Pfcriz 30-27, London 21.315. New York 435.25, Bruaelj 73.55, Mrlan 22.925, Amsterdam 23630, BerHn 174.90, Dmj 76.85 (61,30), **•«*  15.40, Varfam 8L80. &***«* 3.35
Stran 2
>8LOVENSKI   NAROD«   pcmedeljek, 90. norenbr*  1998.
Stev. ??<
SKNZACUA !
JUTRI PREMIKRV V KINU SLOGU
Charlie Chan v Sanghaju |
Zahteve sezonskega delavstVa pred urno
Krajevni medstrokovni odbor je sklical včeraj zboro*
vanje v Delavski zbornici
Ljubljana, iii). novembra Mraz je zaoel pritiskati Ln stavbna sezona bo kmalu končana. Množlce nezaposlenih se bodo Se pomnožile. Delavstvo samo najbolje pozna zlo nez.ipoeienoeti in be<le zato ya tuđi najbolj skrbi, kako bo prestalo zimo. Vpiav živ] jonsko vprašanjtj de-'avstva, zavisi pozinii od socijalnega skrl> stva. Posebno letos jtk ljubljansko sezousko dclavstvo v velikih skrbeh. kako bo prestalo zimo. ker kaže. da mestna občina ne tnisli na Sirokopotezno socijalno akcijo in ker druge javne uprave ne namoravajo uu-diti nezaposlenim kaj več. Zato je tmli vladalo med delavstvoni izretlno veliko zanimanje za vceraj&njc z-borovanje. ki ga je »kl i cal Krajevni medstrokovni odbor v De-lavvki zbornici, da je delavstvo sklepalo o važnih predlo<r?h za zimsko socijalno akcijo. Dvorana je tifla propolna. kakor ob naj-večjih  zborovanjih.
NEZAPOSLENI F1U   NAS IN  DRUGJE
Zborovanje je vo«lil prodsednik S. Mar-getić. V uvodnem govora je sfrokomi tajnik Tome orisal na&e socijnJne raz.mere •rlode na nezaposlenost in raznujre v na-prednejSih državah. Ozira! se je predv^em na to, da so mnoge demokratične države, tu pr. švica. Francija. Anglija. sknmlinuv-ftke države ln ćelo Avstrija žesđavnaj uve4-Ic zavarovaiije za nezaposlene, dotim se pri nas govori o 3-dLnarski minimaJni mezdi, ki ne zadostuje niti za prehrano samca, kaj Sele družinskoga rednika. Minimalne mr7/io pri nas bi se morale prilagoditi raz-mcnwn v severnFh pokrajirmh države in ne po jugu. kjer se delavci hranijo g suhim irrnhom in čebulo. Delavec bi moral zaslužiti  najmanj 5 Din na  ura.
MEZDE  IZPOD  8  DIN  NA  DAN
Nadure je treba od praviti, da doW nezaposleni delo. Pri nas je v veljavi zakonito določilo o 8-urnem delavniku. todn dolo-čila o socijalni zaščiti delavstva ostanejo nav.idno le na papirju. V na?i državi je npraposlerrib okro^r 800.000 dflavcev in na-moAčeneev; pri SUZORju je zavarovaiiih 1130.720, pri železniškem fon tlu 75.000 in pri Rratov&kLh skladnicafc okrojr 50.000. Poljski delavci pa pri nas nišo zavavovani. C> nčunaano. da vsak od ten d^lavcev prehranjuje povprečno vanj ene«ra družinskega c'nna. živi t.fiOOOOO ljudi iz rok v u »ta, od dolavske*rn zn^lužka. Triclan&ka đru-zitia hi potrebovaln 7a samo hrano na me-**. SOA—1000 Din Todn koliko 7ashi*.i «1*-lavstvo pri nas? Po 48 Din n.i dan zasluži "1.0-17 delavcev in nrunešConcev. po 34—18 Din zMshrži 09.010 delavccv in name^fen-r*v, po 42—34 Din 100.840 defavecv in po f*—f?4 Phi 29$.?"*." delavcev. Rn/en teg1.? Je £p S5.f>62 delavcev. M znshi/iijo največ 8 Din na ć:\n. Od 1. 19:10 do zđa] po sa skrčile dHavske me7dc povprevnn za 5 Din na dnn, kttr znose »kupaj nn lefo 1.152.000.000 Din min] za«1užka k.nkor 1. 103?>. Trpi sploi-no gospodarstvo, r.izen tepra pa propada d^-Invptvo zaradi  sbV  pr^hranf* !n boleznf.
Naše delavstvo zahteva. da se 10 m ili joti ov Din. ki leže v blagajni ininistrstva za soeijalno politiko in ki so pobrani pri nas fer n.imenjeni Ro-r/i dela. pombijo vs:ij 7a javna del.i v Sloveniji, za delavske niSe, r(* 7.e> ne 7^1 pod pore nezaposlenim. Kou^no jf govornik j^ovoril £e o delavskih zahte-vnh. obrazloženih v refiolueiji in na&lovje-nib   im   irpstno  občino.
NLZ.U^OSLENOST   BI   NAS   MORALA SKUBETI.   NE   DELOMRZNOST!
l*osebej o razinerah naSegii sezouskega ilchivstva in zimski socijalni akciji sta. govorila S. Likar. obdinski »vetnik in Letkov-bek. prodsednik Strokovne komisije. Prvi govornik je predvscni ua^lažal, da zdaj prav za prav ui več dvet katesrorij d«Jav-:>tva. sezonskega in redno zapo&leneg-a; no-l>en delavec ne more več trditi, da je redno /aj>oslen. Prejžnje caee je bila bistvena razlika med mezdanii sezonskega in redno za-po&Ienega delavstva. Sezonski delavec je ime! nekoliko višjo nn^do. ker je pač delal ?amo približno pt>l leta. Zdaj pa morajo sezonski delavci žrtvovati tišti višek mezd in 7:1 to stnejo &e s t«m re^jo upraviđeno-MJo zahtevati od druibe, da uredi socijalno skrbstvo. saj zdaj sezonski delavci ne delnjo sa me«le niiS manj kalvOT *o pnj->nje čaše.
Govoraik se je dotaknil socijaki^ politike mestne občin« in drastično opisal ognu-t^k o uvedbi delavskih ta borov, ki so ga odklajnali tuđi mno^i svetniki večin^ke skupine meetn^a sveta. Vpini5aJo b© je. ali srne kdo govoriti o delomržnosti, ko je bilo n. pr. pri regulaciji Malega grabna toliko prosilcev za delo, da »o na aocijalnem u rad u sklemli laposliti le o*ete 5 otrok! Odi očno je tuđi pobijal, da bi bilo deio t drfavskih tafoorih prostovoljno in da bi •« delavci prijavfjaH pro«tovoljno vanje. kajti ho človetk priđe eestaradan prosit xa mflo-ščino na sodjahri tend, je pač ž© doroTj pod pritisIvT-r.i. Govornik je trđU. da je naj-važnej^e vpraftanje, kako rapo&liti Stevflne ne/a posle ne ter ]'■: \ nuditi primiren »aehi-r.ek. pov - m po&transkegsi po^nena pa je pot-em vi -l^niij** zatiranja delomržnost!. *ij   t«da     -ploh   ne  bo   deloooTŽnežev.      Od
Uvedbe deJavskih ta borov bi delavstvo nič ne imelo kljub ogTomniin stroškorn. Govornik *e je vpražal, ali je pametno porabiti zadnja, pićla sredstva, namenjt'na za socijalne namene. za zidanje taboriščnih barak. ko ni denarja za tako potrebna javna dela. Me st 11a občimi z z bi ranjeni oiilodarov na bo od pravila bede. Kot posebno drastičen pri-mer odpravijanja nezaposlenosti pri nas je govornik omenil. da je mestnii vrtnarija morala odpustiti vse začasno zaposlene ni1-zaposleneo — ni bilo ve4 sredstev —. razen 5 jotičnih. Govornik je vzkliknil: Nezaposleni mora biti torej jetičen. da sine ^e nekoliko upati na zaposlitev! — Koin'nu je nag-Iasil. da je eden Dajnujnej<ih socijalnih ukr-epov uvedba zavarovanja za nezaposlene
KR<ITEV SOCIJALNIH ZAKON'OV Le^kovsck je govoril o ra/.mera.b v stav-bni stroki in dejal, da se nisu mnogo izbolj-šale po sklcnitvi leto^nje kolektivne pogodbe. Podjetja se ne drže pogodbe iu po pritisku na delavsk*.* zaupnike ge je d-elav-stvo nekoliko ustrašilo ter začelo popu-ščati. Govornik je našteval nekatere prime-re zapostavljanja delavskUi zaupnikov. n. pr., da jo bil neki zaupnik o^Jpusčen. ker je zahteval od podjetja za delavstvo pituo vodo na stavbi. neko podjetje pa odpu^ča delavce po nekaj dneb, ko jim izda nakaz-nico za zdrav U a. Zakonitega 8-urnik:i t»e nikjer ne držo in mtirsikje je bilo dolavstvo zaposleno tud i nad 10 ur. a nadur mu nišo izplačevali. Juiroslavija Ima moderno socijalno 7akonodr»jo. toda zelo potrebno bi bile sankcije za krMtelje zakonov. za kar se mora delavstvo   pobrigatr  samo.  Zdaj   je   gtavbno
delavstvo pred sklenitrijo kolektivne pogodbe, odnosno pred pogajanji za njo. Le-toanja kolektivna- pogodba je bila aUenje-na samo začasoo. Fodjetniki zdaj še nisu pokazali pripravijeuo&ti za pogajanja, ki jih delavstvo »ložno zabteva. Deiavstvo je od-lodeno. da &e pribodnja stavbna sezona ne bo začela, dokler n<e bo pod pisana nova ko-le>ktivna  pogodba.
APEL   NA   MESTNO  OBCINO
Koačno je bila akk-njena resulucija 1 na-slcdujinu zahtevmni:
Ljubljanska uicoLaa občin.t uaj bkiiče »e-sLaut'k zaštopnikov uslanov iii urguuizacij. da takoj orgauizirajo skupno p<->di>orno akcijo za ne/aposlene. Naiogti te akcijo bi bile predvseui: usUinovitev xado*tiU'ga itevila ogrvvaluic v po&uuc/iHli ljubljanskih okra-ji'ii; otvontev javnih dt*la\>kili kuhinj. kjcr bi prejeuial: ueza^o&Ieui hrano zase iu mic-ko za otroke na nakaznice: nstnnovite*v jtoseliuvg'a odbora — v nj. ni bi s;k1« lovali za^iopniki ine&tne^a aucijalnt'^ra odaeka, hor-ze dela in »trukuvnih organiz.;uij —. ki bi gec*tavil točno eitatisljko o uez;ipojil«'iiih in njihovih socijalnih ruzmvni'h. Udboi bi upravlja! blagajno, ki bi &l' v ujo »it'kaii pii>p**vki javnih uprav. \ s»'!i >»^l:ii§h in bodočih nabirnnlnili akcij in zastbnih <lobr«>-dclnih drušfev. liazvn teli najnujn«j-ih ukrepov za letoenjo zimo p;i bi se n:ij mestna oblina lotila -irokojotezue^a pro-irruma za od pravo nvz.ip<;sUii>osti prilKwlnji leta. in sioer: razpišr naj veliko sta\bno posojilo. pCM'.obno siMlnnjeniu ^0 milijot.sLo-mu posojilu 'ki j<- bilo v subskriprij] pr^ko-ra<iei]O za N»?ž): v priln.Hijiji proračun naj v&t-avijo j»os< l>en zih'pcU. \*fit proraruu^kr vsote, za podpiranj*' im 7.:«jK«>lfri;li. zr»ti> sipa naj uvexle rlavščiua na luksuzno pred-mete. alkohol in dobioko iTKliislrij-kih in d<--narn?b rn>djetij. Sta\bnn posojilo bi porabili za dela ni podrorju nicstno «»U"Iim*. pr<:l vsem za ^idiinje delav?kih sf;movnnj*kih hiS.
R^fiO-lucija   je   bila   so^lnsno   ?pr«j'-t-i.   na-kar   se   je   dt*!av»tvu   mirnu   ra/.^-ln.
danjom času dalo v« zavedno nacvucalno obč«wtvo poudarka Ijubeaoi do ©notce ia s upne na&e domovine ter bo do zadnjega kotićka napolnilo sokolski (k>in. Naj bo praJDfe našega narodnega zoJirjenja tudl to pot na * ' la točfca v nadem ^vobo-dnetn aa.cion-aliieni jugosloven^'-ein iztš^-ljanju, ob ltatercm »e bolo razbUmile v ni£ vae atmisli jugosloven- kib notranjih in   auzuunjih nasprotnikov.
Ljubljančani
so se drsali
L#jubljanaf 30. novejnbra.
Včerajdnja nedelja je lula nekakšoa zlata. Trgovine so bile nanireć odprte kakor pred božičem, toda bile so prazne, kakor do paC prazni tuđi iepi. Kl juta temu .so me šcani izrabili priliko, tla so si vsaj o^le<!o-vali nedosegrljive lepote v trgrovinah. V mi-slih imamo mfveda pretlvsem Ljnbjaiićanke, kajti moški se zdaj izog^bajo trgrovin kakor Gandhi
Kljub temu že doip-o nismo videti zakonskih idil na ulici kakor v^eraj. (Movek bi mislil. da vsa Ljubljana živi v nt'k ikšneiu zakonr\cm raju. Vse j«» bilo na paif rn zakonski pari so se vodili pod pazduho v takSni sranljivi vzajomnosti. ki je ne niorcA kratkomakr razumeti.   Vonciar  j^  bi'o  turit
to  v^eraj   raCTunljivo kakor |>rovrađanje  ko-
zolcev no hodnikili. Tako rekoč vsa Ljubljana se )v drsala. f!ko<la. da ne innrnnn rabiti lopega ljudskima pregovora ki pravi, kako  kdo pojde   k  ninši.
Zaradi teg:a ilrsanja bi moi-ali vv%fraj^njo nedcljo imenovati ledeno in ne 2dato. Pri vsem tem {»a. moramo obOudovati motlr^ost vremenskih bogfov. ki so nam poklonili po-lcdico bajj ob koncu r.ieseca. ko so trgovino oclprte v nei.leljo Ln žepi zaprti. Marsi-k«1o je po zaslugri rK>le<!icr trsi] svoj u^led. kujti saj dobro ve^t^. da pn na«? človok ob navijah ne smo biti prevrč stabilen. iV naj kaj velja. Pomisliti pa moifuii«> tud; na diplomatsko spretnost mešoank. ki so vprc<;-le svoje 7«akortske polovice kot p"ikol 00 pod pa7-chilio. da. so sr lahko varno spreha-ialr- po iiicstu tor f.i-ktiralo želje spriCo Mi-kl:ivž<*vf»pa   hhijra.
Za'lnje rase ini a Ljubljana zopet najvoft opravkov z Miklavžcm. Vse izložba so r>b-sijanc s pekJcn-skm og>nji*ni> da so sp me-p^nn: spričo tegtf pomladili'ter po*»trofiili. Nobena dru^a sezona ne vpliva tako mo-pfočno na njp. niti predpustna. Presretni so, da si dpn za dnom ogrlc^iuiejo izložlv po mostu ir ne vesele z otroci, čeprav to vesc-
FOZOR!              PRIĐE!
ELITNI KINO MATICA Premiera   3.   decembra
RKSNICA O NAJVi:CJl TU\<ii;i>MI IIAB^BURAKf: DINASTMK !
MM.    %#   Wm   V^  ft      m    m. st   **+   n;u>i::                                   pkiuk:
^     Tf     ft*     U    I        I     |U    €m    NAJVIŠA  SKNZACHA   SKZONK !
Kratek sportni pregled
Sjubljana, 30. novembra
Je enski del lig-aškega prveiistA'a ae bliža koacu, a še vecfcno ni odlo&auio, kdo bo jelenski pr.TaK. Trenotno je Hcer na če. Iu tabele še vedno iiarajevdfca Slavija, toda BSK in Hajduk sta ji tako tesno za petaroi, da jo bo eden od njih prav gotovo spodrinil. Na pozornici je pa Še tre-tji tekmec, ki ima mcžnoet doseći 5e ve£ točk kakor SarajevČani — GradjanskL Dočim morata BSK ln Hajdsik odigrratl še po eno te Amo, manjka jo Gra^Janake-mu še 3 tn Će se mu po* re^i iz teh dobiti 4 točite, bo s 13 tečkami jasensiki prvak. Teoretično ima tuđi Jugoslavija mo-ŽDoai, da priđe na čelo tabele, kar pa ni verjetno. Ljubljana bo najbrž obdržaJa sedmo meato. Nevaren ji je eđmo HaSk, ki kna pa tako slabo ra>zJiko gr>lov. da ima le majo nad. Corcorđia je definitivno na zadnjem mestu in bo morala pomladi napeti  \-se  sile,   <?e  bo  hotela   ostati  v  ligi.
Ljubljana je včeraj že dopolđme igrala v Zagrebu. Do eg-la je proti Oon<XKx£ji >i-cer polovičen uspeh 2 : 2, toda po poro-čilih bi laliko zmag-ala in to tem bolj, - er je bila ob pol čatsru z dvema goloma v jrrednosti. Xapađ je bil premalo energifien in ni znal izk ori štiti prilik, "ki so se mu nudile. V popoldanaki tekmi med Gra-djanskim in sai*ajevako Slavi jo Je 51o preče j vroče. Gledalci so napađli gpoote 3 kamenjem, -c<o pa pri tecn rairld branilca Gradjenakega Kilgla ta"-x> močno, đa so ga mocTili prepeljati v bolnico. L#e z enajstmet-rovivo se je doanaMm poarečllo zmagati s 3 : 2. V BergTadu Je jk> enako-vređni igri podlegel Bask Jugoslaviji 1 : 2. Osje5azii so pripravili driavnemu prvatai nemilo preseliečemje iai mu odrtxgailil eno točko in je bil ESK lahko eelo vesd, da tie ni vrnfl brez točk-e domov. Hajduk je spet do-Tazal. da je na svojem lgriddu sl^oraj nepremagljiv. Odpra\il je HaSka s  . atastarofainim porazom  7 : 0.
V dotmatčem podeavezmem prvenstvu je ljubljanska skupfna odigrala zai^nrjo tek-mo, ki je pa znatno npremenila tabelo. Trboveljski Amater je jK>ra2fl Korotana 3 : 0 in z 10 to5kami zaseđel Ćelo tabele. V mariborikl a'^niptei ae je ponovite da protest Ceđja razveljaVrjeraa tefleana med Celjem in Mariborom.. Maribor, Id je Se pri prvi tekmi zmagal 2 : 1, Je ponovno zraagaa s še večjo razlfko 3 : 0.
Od važaejftLh dogodtoorv v tnoaetnsbvn Je omeniti dve medmestnl tekmi. V Pariau Je Pariz prom&gal Ftrago 2 : 1, t Beilluu pa Berlin Krakov 5  : 4.
Vćeraj je bfl ponovno ustanovljen ▼ Ljubljani ftaŽLkaatletAl podmves. Snrađl rigoroznega đekrvanrja 5todairrje uprave a»-veza, sta ae na zbogpvaaju ođđeifii clve f<knipini: režimska m opozicijaka. Pa Je venfdarle pri£ik> med njtoa do •porasuma in je bila ^CAtavljena ef-^upoa Bata, kl Je dobila glasove vseb opotoomoCenSi dele-gatov. Pods&vesu pr«<te©duje peotneter Oer-ne ,oetala odbornlSca mesta st> pa T*a*~ . đena 9ocajmoA!uo po khiWb. z>(juw^alci 00 I rtsvfH vefi J5a ptroevit  lahke atletike sdra-
vib predlogov. Ce ne bo ostalo samo pri be-edah, je pričak \-ati, da ?e bodo pr like   v   rcisnici   obrnile   na    oolje.
•
— ]z JZSS. 7*1 let<šnjo zimsko sc-^tio je preskrbrM JZS^ frcnerja z\a teko l"i:v;i Lecma Korli4>nena. ki pri^pc v .lu^oslavijo 16. decembra in nrcv/4imc trcaLno v Ra-tcC;ah g\\ na Pokljuki. V*x sk-niv^ je pr*>skr-bel JZSS trenerja None/aia KnucUi Ott Hansena- ki prUnc pred bo/'^oii in prc-vzame trcninj? v Planici po nio/.iio>tii p.i tvidt na drudili s^kakalnicali. Av.strijski savez j-e pa obljubi] uimprej preskrbeti trc-nerja za Mnuk in slalom. JZSS se udel^žri po svojih tckmovalcih slcde-l'.ih ino/Cfns.k:]i (okmovdnj: od 31. jaimarj^ do 7. februar ja 1(>37 prvenstva CeškoslovaSke in ^\o-vansketfo prvenstva, 7. februarj^ ]°37 ^a-kalne tcjkme Kla^cnfurter SkikluKa, po možiiosti od 11. do \S. febru^rja 1937 sve* 'ovne^ prvenstva v Cliainon:xu i" od 1. do 7. februar ja 1^37 pclt;h akad-crn^kMi Timsko sportnih i-jer v Zellu am Sce. 1/.-vedhn dr/.avnci*a prvenstva v alpski k tn-bin*jciji se prepusti 7a'jrcb3'<ctnu zr«v.>ko-&pcrhiernu podsuvezu. T^kmovanje bo 16. in   17.  junuarja   v   Mrk« .polju.
—   (JZSi»   (^luž(ioiio).   Na   znanie   «e   vza me na  rtstJM*Mri občnem zboru, dno 22. i. m izvoljeni  cnJ^or SK   -itobinJt  v   BohT Bi^lril ci  «   preHisediiLko-iu   tcrv.   .To2etom   Podlipni-ko:n. _ tajnikom   i.   A.  Sakličeiu   in   tajnikom AI. Milio iicrjo  na vdu. Dopis ASK Gore nj ca. ^e zavme. vzrok t-e javi GorenAu Pi^uie-no.   Na   iknliajii    o«Jgo\v>ra   komande   Hitala Moj^'.rana, *v k^jfira     »  u, a  OZSP  kot voj- delegat c.   {oročnik  Dane  I. Rada^ov.:«. za namostni^a  pa p. [joroenik Soeerb A. lio žic.   Na   dopise  SK   .Te/er«sko,   «e   odgovori Pismeno.   Blagajničko   porobilo  SK   l>ovie-Mojtftrana,  se  kot Pravilno odobri.  Porocik) mladin^ke^a   odjeka   SK   DovJe—Alojarana ee oiiatopi  MO GZSP  v   nregled ln   Bi^mono izjavo. Rezultati jnladinsBega  ia eenioreik^-ga go^dnega  teka SK  Duvje^Moj^rtrajLa, ki »e je  vršii dne 2*J.  t.  ia., «e o-letopuo  TO Gz^SP, da jih Pregleda  ia verificira. Na do P«*   J2iSS.    €e   od^ovoTi    pi»itieno.   PonA'ilo delegata UZSP pri občnem zkoru SK  iV»hi-nja, tov.  pred&ednika Cin^'lca J-, se odo brri   kakor   ludi    povra<iLW)    efe^tivnii)   «.iro-&kov, ki go v zvezi • tem  ix>tovanjein.  Isto ee odobri  poročilo tajnika  Slauka  Kavnika o rezuHatu Pokajanja « SK  Povje—MoJ»lra na. radi Prireditve, ki jo N) imela GZSP v  ■ hotelu Triglav v Mojstraul. ObveAčamo  vse  • naše klube. da Priredimo 10. decembra  o^> 20.  (lokal bo naknadno o^>javUen>  kulturno in tujskoproenetno ekioptfSno predavanje  in Proaimo,   da   na   o>menjeni   dan   khibi   *voj<» običajno delo opuste,  tako.  da No ude^ežha eira  TeSJa.
Z Ježiće
— 1. decembar na JedUei. Sokolsko dru-štvo JeAica bo ianelo v proslavo prajsnl'-a xeđlnjenja alcađesnljo, na fcafteri bod-j so-đeikvvali ražen telovadnUi odsekov, Se pev_ «ki Aot, proffvetni odsek ter eelokupno članstvo. Jutu cft> 10. bo sv-etana ^eja. ka-terl bodo priKrtvovan v»i ođdelki eian-mtrvm^ naraAčaja ln dece. Ka seji bo pročitana tuđi aavema poolanVa S.8.K-J. ter svečano  zapriaefieoo  clanstrt**   in   naraAćaj.
Zveeei ob 20. bo pa afarroo-teia akade-nxlj*-  I^rgpnifaiarri   mo  d*i  bo   lavuo   v  *«_
lje ni posebno iskreno spiičo senc križ, ki padajo na uieščana točno pc liolcdarju. Vondar jo najbolje^ da govorimo le o me-šAanski sreći. Danea iniaino že posebno pri-iiko 7>a to, saj so inieli vOcraj rnnogi nepr>-pisno srečo, da si tnso polomili udov. Zopot ilrugri so pa imeli srećo da so u51i vsem pri-potlnim skušnjavam kljub o<ipvtini trg-ovi-nam, fn Ce pomislimo, da bodo baš prvep;a zaprte trjrovinc, je naša sret"a dosegla vrhunce. Ali bi ne bilo umestno. da bi bile zapi te tuđi ^ostilne? Toda ne le en dan, tem već vsaj prvi teden v mesecu. Tctiaj bi r.e meSčain sreCno i)redrsali skozt mesec, kakor smo se vćeiaj skozi nedeljo.
SOKOL
Mladinsko popoldne Ljubljanskega Sokola
Mos^i tu /.ciiski nara^coj LjU'»ljciii^kuj4*i Sft-kola ^ta Priredila v<jeraj Popofcine v te-lovaliLici Narotine^a donm lep .mladin^ki jx>-I>olda.n z improviziranim te!o\a.itiiin na-stojiOiii in vauumko. k| so mj pomolili izredno sto^iini prijatelji t-o^ol-^ke mUfciijie. Prijatno |«>pol-<i.ne to Po*».-tiI i I. podtrtare*>1a SSK.F br. (»ali;;!, •'avezaii podna^elnik Hr. Jera«, e-a^tiu HLjnoMa i-jubljiii»«J<t*i^a So^o'h br. *'r. Murnik. žuPni naielr>ak i»r. Smole, ŽAijnii ta.nik br. Flr^ar, direktor .»Jutra: Dr. iiftan-ko Viraiit ter zaMoPiiiki Sokola 1. Uub Hana    Ai.^ka   in   Ljubljana—Vic.
Telovadni   na^iop Je  otvorilo   16   nara^čii; nic, ki  H)  na.'piej   /elo dobro  izv^Jle   raja!-ne   vaje r<  l»r;iv   iopinti   »n  iičinkovitinu   piv-nieriaiiii.   nakar  ro   zaključilo   itfpclc   raja'm<; VAje   '■    p.arodiiiui    «o!oni.   ^i   Je   v^oni   ze.o u^aja!.   lH»   /Vodili    ■ Te*ini   ^^koli^kih   le^ij . tH)   oiikoraka'e   vrle   naia^r-iijnic«   moJ   {)ur nini  o.iohravaiijeui   iz  leiu'-a.inice.   Po  nara ^čaJnicah   je . lo   kreplvih   uaraACajUikov   \mj Prav  ut'iivkovitt.Mii   raz^topu   izvadio rek>  dobro   in   s'fv^i«i.v>  sirnnašliv-jjf?   ^'aj*1,  ki   *k> r-f odlikovale   po   ra7^:ibanohti       <*e|r^a   t»Mo*a. Slične   vaje  bi   pi iPoro^'itli   wt*in   na^iuii   edi-nicam,   da   bi   jth   urotile   v   svoj   tel«>vadni cporeAl.   ()i>čin^tvo   Je   nagradilo   iiara^'a.'ui" '<e » tt»;>!im   priznavnJejn.  ltakar so  nara^oj-j niče   pokazale   nokaj   prav   iz!>oriiih   vaj   i/ lalne   ^iiiina^iiket   z   naira^ličjieiriiini   predmeti.  Prt^koki   itti.  Naio &<>  izvedle  šc  pre ^koice čez  kozo.  ki   ^o občiiit-tvu  /e'o  u^'a iali.    KonCiio   Je   natopila   Je   vrvta    nara .iča\uikov   na   dro^u.   kombiuiraiK>   najprej   z jia--*kok(»:n *> pro/jro dee>k<> na ko-/o. l'otein  pa na drovr. Tu«i Ui vr^U nara^ajnlkov ]e Vi>-kazala  Prav  le^re in  narasčaiu primerne  va je. ki so vjjbiidH** Pri ^'.edalci»h obilo navJu ienc |v*!ival<».   Po na^topu. ki je bi| zj^olj i*>t interno  niladu^ko   popolrflne,  je  r>1tv|iila  0a laička,  ki  Je  Po'.ekla   v  pri teti lem   ra/.jKilože npi   do   vočora.    Nftiidiiu    ^jiil.^-aimJiepa    So kola k prizivni in lePi priredihi na§c ^re no ^er-tirtce.                                                    '»^.
Proslava 1. decembra na Viču
rVžavni in »okoUk.: pra/nik 1. dccCTiih'fl bx» Sokol Ljubljana-ViO pr<xskvil tud: letos rw izrcdiio svečan nAČin. Ju^ri na dr/^vni pravnik bo ob 11. v dvorani 5k»koKkeg.i doma slavm>stna seja društvene uprave s čitan j«ii poslanice SSKJ, /aobljubc novela čla-nstvti itd. katere naj se vsi pri rudnih i društva udeležijo v velikem številu. Zvečer tm državni praznik pa Ho tclovadnft akademija z izbranim in pc*trim programom. kj«*r »odelujcjo vsi društveni te!<»" vndni oddp^Jci in d<ni,*iči sokokki pev.ski /Kor. Akademija ie skTbno pripravljen« m bo   •^otO'VTO  nudila   vs©m   posetnikom   pnje-
tt-n užitek. Vo >kloim društvene uprave s«' udclcii seje in akademije rlaii>*t\»» v kn :. ostali v civilu s s^stuNkiin zn.'knin. N -•' zustopnike bratskih so»kol*»kib riruš «■% < se n&meravajo ud«*lc/ili n:iHt- uk'inCnv._i proalnu*. da %c njihov oficicl.i'dcl-'ii'it ud*-le^i akademije v kr*»ju Vabimo j>t*r.ovuo sokolsko članstvo in prij«tcjc dr i-tvu. d? jutri v velikem štev^lu fH»sctijo nai«» tol -v*d-no <ikad*»mi>>.   Z 1t{»v<»*   I prava
Soko'ska žup.* ljubljena   -   pn»§\^ni«cl-
b*>r \iibi svojr članstvo. t!.i ^c n.i •l"'1-1vn' prazsiik 1. doc^nibri udek■/ ■ v \tikv-m >c-vilu noviinarskcCa k«">nccrla. ki !■>•» ob 20. \ »»kolsici   dvorani   na    Idbi ru    ZTO.
KOI.KOAR
Dunc*;   Ponedcljck.  Ml   novembra   k;jtn!i čani:   Andrej.
Jutri: Torek, I. decembri kaTntiiai'i I ic-dinjenjc.   Rtr/cna.
1).ix.\šxji-: nk'iKi.nu ih
KINO  MATICA:  lsdaj*i<ci ktVO   U)FAL:  lhrjx mušk* kl\t)   S(.()(.\:   l'itrišku  /i\-itvntr KINO l'NION:  M.>rku, /'../ii/uJiii KINO MOST! : Kurnci.J m   U/kn *>sum-l fen
kl\()   kODI  Lil A '(>    llo^n.hu   m   /ii.tj
mladosti
f*rirc>do*hnn<) Jri;s!\-i> prol.i * ..■'tt p>«>t. Miroila\ a AtUi^i.i i> h>p<*tt./**h i:» i'vMit|\t!i v iiaravo/nanst vu «>!•»  Jo v  l)ct.i\ski /hun'iii.
/ clovvdna iik*nlcrnij,i v pr»'sUvo državne-j^a   prj/nika  *»h  JO  ir.i   Tab.mi
rRiKi:nn\i; xa dk/.u si r/:.i/\/\'
KINO  MATICA:  hAiju^t
kIVO   I Hl A!..   /)/vya  mučki
kINO SI.Oi:.\: ( hitrlic < h*n, i sun^h^ju matineja  »Petem pnmljJi-t tih   II. <\rp,
kINO INION: Murki/n rompddur
KINO SI^KA:   / »arii/ ( >•/ vrfichl
KINO MOSTI-:: kurnv\-i,! m /«/(,. mum 1 fen
kl\() KODKL.IhA'C) l>cklc tr ihm.t>x i n  lunja
Xovirwrski koncert  ob J(t 1.4   i *thr>ru.
OllZl  RX rY   / Ek A R VI Dancs;   Mr.   Hnk«rćić,   Sv     lakoba   trc   9,
kamor.   Miklošičrva   cesti*   20,   » mrtus.   ^^o-
ste — Zaloška ce*ta_
Jutri:   Mr.   Sušnik.   Marijin   trji   ."»,   kuralt
<^ »osposvetsk«  ce-5ta   IU,  Bohnicc   tl<xl.  <\<%ta
2*>. oktobra 31.
Naše gledališče
/^Čr.tck   ot>   90.   ori Pont*ieljek   <*<J.   noviinbra:   Kn«l.:r   ■**   iitrcm
ot»lak.   Prt'mifrski  aboimia. Tor<H<   1. <1e<H*Hibra.:  Na l(xi«Mii  pl«»-u  .  )/,\.u.
CViie   od   »"0  t>in   navr^lol. Srola 2. dpHVtnbra;  xapr1/i. i">trtfk  .*?.  doeiMiibr.T:  kidnr  «••   ntr™*   nbinM.
Kid   Cctrtok. IVick   4.   d^Tinbra:    lotprin.       (irn^trtvun}«
t Olju).
V    proslavo   narodne^a    prai^ika       b*vH/>
j^rrali  drevl, na  pre«lv«.4V>r  kot  kr»tno  pr*^i st^vo   ?-i^onovo   dramo       »-Kadar   P*   iitrp* ofclrvk<.   Snov   jr   vr.rtA   i*.   tr^k«cm-   zirlj^nj^ t*r  elika  razkro-j   in   popoln   pn^paH   drnžln »ko^ra življenja, r^T.'ijoivgra hrez Ijuberiti n\ laži ln   p^.^pn  p»  bla^oftranjn.  SodHuj«»j<v IiCvar.  Mariu  V**n,  Or^orm.  Pntokar.   Mi l<*Ta   Roltarjora.   FVrbinftek   m   T^ipah.  Tt<*l\ »er:   Ciril   Pravce.   Pr^istava   j^   r.-%   premi-orski   nlMin-ni.'u
opntA
ZaĆviek oh 20. ari Pon«v1elJ4*k   "»0.   novembra:   wpr^» Torrk   1. doro.ml.»ra:  Htb   15.   uri:  Matija   «trj
bfH-.   T/,vf*n.   Tcn*»   od   f?1   Oin   na vratni. Srcd^   -2.   i.\orcmbrA:   »^vUJFki   br?T*«\   n*A
Srcda.
("etrtok r». dpcorobm: T*t  r>irirrrj<'.        FIM  R. Pct'-k  4. d°c<*mbn:  r-ip'io.
Jugoslovensko novinarske udruženje,
sekcija     Ljubljana,    priredi   na   narodni
praznik   1.   decembra   1936   ob   20.   uri
v dvorani na*Taboru v Izubijani
SILAVNOSTN!!
IKONCE1T
sodp:lujkjo :
OjaĆrni orkestor vojačke prodb** 40. pp. Trig^lavske^a pod vodstvom kapelnika s- Dragoljuba zivaoovića
(»p.»mi solisti: dramatska ROpranistkn pra. I-jubica Karena. koloraturKa čT'Jč. Zvonimira f.iipcvćova in bariton sr. Al^kJtandrr Kolario ^pri klavirju kapelnika ljubljanske oporo, pp. A NVffat   in dr.  D. ft vara»
Godalni  trio Jeraj   tga. Vida Hnbar-Jerajcva - - violina, gdč. Oly Jcra-jeva        ^olo in g. prof. Karei Jernj viola)
Kontrabasist kapelnik c. P. fcivanoviO * pri klavirju ga. Lropoldina Horflcr (""erinovai
Ljubljanski mali harmonikarji in mli din."ki zbor p<xl \or]stvom ppofreorja PavU  Rančigaja
Povsko udruženje Septet bratov 2ivko Iz Miribora i Avgrust. Lsjjzc, Janko. Krečko, Vinko in Albin Ztvko trr Franc Logar). KmctniSko vodstvo [>rof.  V   Mii-k
Po koncertu družabru  . ićcr a p)p»on. ob   sodclovanju   voja^k*»^a   orkrHtra.
Sedrži po Din :;5. )0. 25. 20 in 15: lož» i- o SPdoži po Din l">0; Ftojišća po Din 8 ln 5 »dijaSkat v prnlprodaji v MaMčni knjiparnt na Kon^rrsDCin trgu, na vrčer koncerta pa pri   blagajni   na   Taboru.
"*mi VAŠ NOVI PLAŠČ - OH P Mit INA
KER LAHKO DOKAŽEMO,  DA  SO  NAsJ   PLAS^l   NAJLEPaK  IZDK-LANI IN DA  UPORABUAMO  LE  PRVOVRSTKN   MATERIJAt DAMSKE KONFEKCIJE PAULIN,  UIBLJANA,   KONURfcISM  5.
Stev. 275
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedelfrfc, SOL  .....nmUm   »Ml
Stran 3
Tlat> praptiik ^cdinjcnja
Ljubljana, 30. nov. Svoje državne praznike praznu je jo narodi, ki ne delajo razlike med narodom in državo, spontano in ne v narejenem navadu se nju. Sponmimo se samo, kako so n. pr. letos praz-novali 1 rancozi s\>oj državni ptaznik! V ne-katerih drugih državuh pa hoćeio ob državnih praznikih predvsem pokazati moć države   v   manifestacija}*   orožja   ter  vojaštva.
V  n.rsledstvcnih  državah  pomenijo  državni prazniki praznovanje svobode, praznovanje, ki ga spremtja na živi narodni zavesti slo-neča   možata   radost.   Pomislimo   n    pt    na praznovanje   28.   okfobra   na   češkoslovaš-kem!
Tuđi pri nax ni državni praznik samo simbol, ki bi mu posvečali le slnvnostne govore. Praznik zedinjenja je neločljivo zve-zan z našo zgodo\>ino in usodo. O zedinje-nju jugoslovanskih narodov so sanjah naši najboljsi možje, ko je bil to Še v resnici sen.
V  tem zedinjenju so gledale prejšnje generacije veliko, moćno jugoslovansko državo, ki  bi zajamčila slobodo  in  nervviran  razvoj vsem tvojim članom. Ko je še besnela vojna, nam je bila vsem beseda Jugoslavija s\*e-
ta. Ce ne vsem, \*saj našemu ljudstvu, ki je videlo v Jugoslaviji konec vojne, konec ub-solutističnega režima ter začetek prave narodne svobode. Jugoslavija je bila upanje in toiažba.
Zdaj je preteklo že 1S let od tedaj. \Te tivimo več v sanjah, temveč v resničnosti. Obhajamo   praznik   zedinjenja,   toda  sence
»problemov« se plazi jo med nami. Mnogo problemov so iznašli, odnosno našli v teh 18 let ih Mnogo smo govorili med tem časom. To je treba priznati, kakor 6» tahko n. pr. Čehoslovaki priznali, da so mnogo delali med tem časom, \cjfbrz smo se preveč radi opajali z besedami spričo tesničnosti ter smo pozabtjali na njo. Morda nas je bolj vodila strast kakor razsodno&t in smo bili podobni jetniku, ki ne ve kaj početi s svo-bodo, ko ga izpuste. Morda. V resnici je ostalo še mnogo dela, ki bi ga morali konca-ti pred praznikom, minilo je mnogo dclav-nikov brez dela. Resnično zedinjenje zahte-va kaj vec, ne te besed; zahteva mnogo rc-sničnih delavnikov in malo praznikov. Zahteva mnogo poštenja, značajnosti, žrtev, detavmosti, treznosti in odtočnosti, a ne puhlic, strasti in laži, ne koristolovccv in pustolovcev; zahteva soodločanje vseh pri vsem, odločanja ljudstva, predvsem ljudstva, kajti ljudstvo je v resnici narod. Srbi pravi-jo ljudstvu narod, mi pa moramo priznati, da je ljudstvo narod. In če kdo govori o zedinjenju, naj ne pozabi, da je ljudstvo zedinjeno. da ni nobenih razlik med njim glede njego\*ih potreb in zahtev, glede nje-govega naziranja o državi, narodu, enako-pravnosti. Slika, kakršno st je ustvprilo ljudstvo med vojno o Jugoslaviji, je še vedno živa med njim.
In ta slika nam kaže naše pr^vo zedinjenje kot uresničenje najlepsih narod ovih sanj o svobodi in napredku.
še enkrat:
nadzorstvo nad živili
v Ljubljani
Proučimo temeljito problem preskrbe Ljubljane z zdravim in higijeničnim mlekom
Ljubljana, 30. novembra. Une   19.   novembra   je   priobčil   »Slov.   Na~ *od< članak  »Nadzor»tv© nad  živiJa  v  Ljub" ljana<. 6 katerim skuša pisec omiliti vtis, ki ga  je zbiKiH ćlanek  »Pre*«krba  Ljubljane z rnlakom<,   z   navajanjem   de^a   trine^a   nad »orstva, ne zaniikuje pa naveJb, >i so bile & strokovnega  6 ta lišća  navedene   v   .*«tem   se-irtavku.
V  članku  >Nadzor»tv©  nad  iivili«  čitamo, da &e razmere pri aprovizaciji Ljubljane od Jota do leta tzbodpujejo ter dobi čitatelj, ivi razmer  ne   pozna   rt*s vfcis,   da   je   temu   tako.  Toda  čujaiio  še  druga  dej^tva.
Ker ee članek aanaša predvseni na pre* ^krb© z Drekom, ostanimo samo pri mlaku. Predvojna Ljubljana je dobivala mleko de-Joma neposredno iz hl^vov kmetovalcev ali pa od mlekarekib zadrug. ki jih je bilo v najbližji okolici Ljubljane znatno števi-lo (Rrezoviea, Dobrova, Laverca, Šmarje itd.) Te mJekarake zadruge eo za takratne raz-oaere imeJe naj modem ejše parne pasteriza" <^j«Gte in hteđilne naprave, preizkušale bo že tak rat mle»ko tuđi kean^im potom ter *o zaV> tako kvalUetno kakor higien9ko mr dil« prvovretno mleko. Ražen te.h m^ekar tJdh zadrug je bila v Ljubljani še ceoitrala Mlokar&ke zveze, ki je reifulirada dotoik nrie-ka 6  Bvojo  uigienično  mJekarno.
Ker na med vojno zadruge po večani n*-©o mogle poslovati, se je po vojni polas<tilo ljubljanekega trga pr&kupcevalstvo z mle* kom, tako da danes prevladuje prekupec* ki mu je glavno za^lužek. Zato ni ma nobenih inv^sticij ne za naJtup, ne za prodajo, temveč «e zbira mleko po ce®tah in dvorišoih pod prostim nebom. izpo«tavljejK> v€4ru in prahu, dežju, blatu in vsem drugim vre-menfikim nepri^-kam ter ee zopet tuđi na isti aacin v Ljubkiaind prodaja. Dooian eo bile pred vojno zadruge udeležene z dobro pokr rioo na uvozu mlaka. knfljo dane« le §e 20% konzuma (oca 30.000 1 mJeka tedensfco)
In tako se je po številu o^eb uvoz mleka rapidno poveća1. Danee dovaža v Ljubljano irrieko dnevno akrog 000 ljudi, v Ljubljajni imaino ;<i nekaj nad 80 lokalov-ml^kamic ter nobene velemlekarne. Tržno nadzorstvo bi moralo torej kontrolitrati 700 'judi, ki se pečajo «amo z mlekom. Ceiudd bd tržno nadzorstvo jomalo dnevno povprečno 10 vzor cev mJ^ka )n jih analiziralo, fcar pa dela le po objavi članka -.Preskrba Ljubljane #z mlekom^. je to po cxlbitka praznikov in nedelj otkroj* 500 analiz, kar znaci, da je naj manj 2oO mlekaric me«?eeno nekontrolinin'hi medtem ko je pri miekarskih zadrugah praktia, da kontroliralo v^ake^a dobavitotia (torej svojega č^ana) inf^enno ^T*aj trtkrat, nezane^ljive pa ^e vevkrat- Gotovo zadruga tecja ne delajo, da si i*overuit\jo regijo, tem-vee zahteva to nuinost. ki io povzroča lahka potvorba  mleka.
Torej tuđi 20 anaii/ mleka dnevno pri tej t^krbi z mlekom nikakor iu^ zado^tuje. Konstatirali pa moramo ranici na ljubo in da s« prebivalst?q Ljub'jane i naparnimi po-datki ne zapeijuje. da ie bilo v 2 me^t-ih. ju sicer v julijn in av^nstu okupaj okroc 50 analLz, Ce pomislimo, da <*ta to naj bol .i vrofca meSe^a v letu in da toplota neizjnerm> škodljivo vpliva na kakovog mleka in jpo-vxroia na?el razvoj bakterij, bi bili prica-kovaH v teh mee^cih pač naifitrožio kontrolo (niraz sicer ne unići bakterij, zavre pa njrh razmnozevanje) in tuđi največje -steivi" lo odvzetih vzorcev ki anaHz. 50 preiziku-šen.\ v dveh mese<rih pa pomeni toliko kakor nič, ozironia je se slabše kakor ni^- kerr prebivalstvo zape'juje, da se ne varale tako, kakor bi *e sieer. Ravno v poletjn pa imaj io naše gospodi nje mnotio ?kode, pa se več ]ezet ko se jim do^tikrat n>leko dan na dan še^e'de   ta«ko  da   nitnaio  mleka n^-ti  xa otro*
ke.
V   po roči I u   se   navada   tuđi   oštra   kazeti 80   Din   za   analizo,   če   je  mleko  slabo.   Kako je bik) to v letih pred 1930? Takrat je So tržno nadzorstvo na  ulice in  je kontroliralo po vrsti  v^e   prodajalce  mletka s  lako  zva-ndm   lak todeae i metrom      (mlečno   tehtnico). Pri melk^ricah, kjer je b^a u^rotovljena pp" paSdtev i doli ti e vode aU posnetje mleka) že z laktodeneimetrom,  ie tržni organ neuami-ljeno zlil  vee  mleko v kanal,  mlekanco pa naznanil   državnemu   pravdništvu,  nakar   je sledila zaporna kazen. Od dvomljave^a m^ka pa  je   vzel   vzorce.   da  se   ie  nato kemvčno preizkueilo-                                        .         ...
Pomudimo se  še   na   kratko   pn   osjalnh ugotovitvah   prejšnjega   Članka.   Tržno   nad zoretvo je m^nda že pred vajno prepovedalo pr^vMJe n»teka na prtttem. Tod« od «r
me preipovedi javnost uičeear nima, če se ta nedoetalek tuđi v resnici ne odpravi. Vei pa prelivanje v ve-l-ki metri opazujeano- Da ^o £lede tolšče analize res primerno ugodne, lalitko zavisi od tega, ker etražuiki niinajo potrebnih priprav za teineljuto premesanje nileka, eaj se to z zajemalko ne da napraviti. Mleko je treba za analizo ali parkrat prelji iz vrca v vrč ali pa premesati 6 po-eebno pripravo od ziroraj navzdoL nikakor pa ne obratno. (Smetana je specifično laž-ja!) Če pa vzorec ni pravilno odvzet, eo s©-veda ugotovitve analize napacne.
Iz tega kralkega dejan^kega porocHa lah-ko razvidimo. v koliko smo od 1. 1914 >na-predovali«.
Napredek bi lahko imenovali zdravstveni pregled oseb. ki so z-aposlene z mlekom. To-zadevno ee je re*3 napredovalo in so &e morali vsi la^tndki mlekarn in v njih zaposleni usJužbenci podvTetSi zdra\iiiškeinu pregledu. Tođa žal je tuđi ta pregled v tol-ko nepo" poln, da ni onih 600 ljudi, ki dovažajo nile-ko v Ljub'jano. tuđi zdra\Tii^ko pregledanih. Vei vemo, da so danes na deželi težke gospo darske raz,mere in da kličejo zdravnika v hišo sele tedaj, kadar je bolnik že na ^onrt-ni postelji. Ali ee ne bi dalo brezplačno zdrav-nisko pregledati tuđi teh 600 ljudi, da bi vsaj v tem pogledu napredovali? Last-niki mlekam dobe inleJco z dežele ter ga eaino oni s evoji-m zdravjom gotovo ne mo-rejo popraviti, ako je bilo niieko prej oJ bolnih o«eb že inficirano. Torej tuđi v tem po-g-Jedu vee ali pa nobenega na zdraviiiški pregled-
Hvalevredno je, da je mestni veterinar g. Zupaneič zacel pregledovati krave in hl^ve na teritoriju občine Ljubljane, vendar naj bi bil ta pregled popolnejši, zlas-ti za tuber kulozo krav, ki se kaj lah^o prenese na ljudi. Bili bi zato hvaleini tržnomu nadzor stvu ne samo konzumenti, te ni več tuđi kmet-je, da bi Lahko izlocili bolne krave- Zato prosimo, da dovlli tržno nadzorstvo g. Zu-pančiču čim več Ča£a za tozadevno kontrolo tor da mu da na razpolasro tuđi denarna sredstva za tuberkulouiziranje kiav in drir i^o, da bo ta pregled ^JOpoln. ne pa samo enostran^ki, od cegar zopet nlina nihče koristi.
Tržno nadzorstvo «e jKjetavija na boinodno stali^sče, da daje v^e vzorce v analizo Hi g-en^kemu zavcvJu. Prizna i>a na drugi sirani, da zahteva zakon o na;1zo>;v;vu nad živi H že od ni^iit^ ki imajo nad 10.000 prebi" valcev. da morajo iineti »voiega tkemdka, cpeclalista za ž-vileško btroko, v ikaterega podrocje tpada ta nadzor. Ljubljana s<? pri-bližuje žtevilu 100.000 prebivalcev, pa naj pri zdravju ljudstva ne Stexli. Cenejše je ohranjevati zdrav je. kakor zudati in vizdrže-vati bolnioe.
Tržno nadzorstvo utora pač samo uvideti, da ne more opravljati v^ega deia in kontrole ter da je zaito nujiK> treba kreiiiti na t*ota sodohne aprovizacije z mtLekom, ne pa njenega razvoja ovirati. Odbor me^tnih ^ve-lcr\*alcev tržnega nadzor^tva se je v letošnji ponjladi ba\il s tein vpra5anje-m in predlagati županu, da se skliče anketa veeh prizadelih interesentov t. j. producentov in iconzoimen-tov. zaetopnikov trgovine in mlekarskih z&-drug, banovine in zdravstvene oblasti (Hr izieru^ki zavoil. Veterinarsko lxikteriok>^ki zavod, fizikat itd.)
$e enkrat, ne hvafimo fe s kontrolo nad živili. temveč v^einlnio rajSi v pretres in resen studij razne tozadevne probleme^ pred"VFem podobno zdravo in higrlecično pre-tJcrbo Ljubljane z mleicom. To pa pod vi" dirkom, kako ^mani&ati ogromno režijo na-kupa in prodaje mleka, ki zna8a dane« 100 (Jo l'25/o oa naJkupno ceno od kmetovalca ter grabiti ta prihranek na eni strani za povećanje cene ubogetmi kmetovalcu. na drugi strani pa za sdravsiveno-hdgieTi^oo reškrbo-
Zanimalo vas bo
... da bo ljubljanska drama gostovala 4. decembra t. j. v petek popoldne ob 15. uri v celjskem gledališču % Golievo otroško igro »Uboga Ančka« in da bo med predstavo ob-\ska\ otroke v gledali§ču sv. Miklavf z vsem svojhn sprau9tvonx V Ljubljani bodo igrali »Ubogo Anđeo« 5. m 6. t. m. t. j. t so-boto in nedeljo popoldne. Pri obeh pred-stATah bo todi v Ljubljani obtriud otroke tr. MiklATi.
,t,<k bodo ftndkaU t drmsd a* pnonike
Gregorinovo božično igro »Kralj i ad»«. Delo, čigar premiera bo o božičnih pracni-kih, bo zrežiral avtor sam ...
... da pripravljajo v drami novo otrofto igro,  Hamikovcga   »Repošteva«.
...da pripravljajo v operi Mascagnijevo »Cavallerio rusticano« in Leoncallovega »Bajazza« pod muzikalnim vodstvom dr. Svare, v režiji prof. šesta. Zasctiba vk>g je jako zanimiva. ter obeta prvovrstno predstavo . . .
... da bo prihodnji teden v drami preini-era Zerknulonove vcscloigre »Kurajžg velja« (Skok i/ \-sakdanjosti) v režiji Brarka Kref-ta, Dc'o je prepojeno / vedrrno kmečkega okolja ter ima prisrčno in zabavno vsebino.
Obleka pilota Križaja
Ljubljana 30- novembira Tra^itn^i usoda letalca Jožet;i Križaja. ki so ^a pred dnevi ustrelili v ^paniji. je vzbu-dila me^i njecovimi prijatelji in znanci v t-jubljani, pa truli splosno v ja^^losti mno-go iskrenejra sočutja. Potem. ko je pobegnil iz Italije, je- Križaj vedno hrepenel. da bi se mog-el Se nadalje ude'jstvovati kot letalee. Zato je hotel med italgansko-abesinsko vojno na pomoč Abesincom. za kar pa ni dobil
dovolj^nja.  Po   i/.bnihu đržavljauske  vojne v  ?pr.niji  pa  ni  več  zdržal  v  Ljubljani  in
je tkiliun—, prekorAgfl me)o. dx je »o*H t SpAnijo, kjer se je pooudil vhvdni vojski. Hi] je eprejetinkot izvrsten letalec jeabetilvind lepo število drznih poietov. napad&joć sov-ražoika. katereniu je pov/roćil veliko ^kode. Pri njegt>veia ladnjejn poleta so mu nasprotniki sestrelHi letalo, ki je pr.č- !o goreti. nakar se je spusti! Križaj 6 pada-km na tla. Nakijučje pu je hotelo, da ga je zanesio med sovražnikove vr&te, kjer j*1 bA obsojen na hitro roko in u&treljen ne meoet so za obljube, ki bi g"a redile pml grozno  ob»odbo.
S s^boj v ^panijo je vaeJ Križaj več ob-lek© in drugih predm*tov, ki )\h pa kasne-je ni ve<5 potreboTal. Zato je po inanc«. ki je odpotoval ii Spanij^. posla! obleko do-mov in sicer na naslov grvojo sestre Jo/.^f« Skvarča, ki ima skromno hiMco v Gun«'ljah pri St. Vidu. Obl*>ko je ziianec otldal n.> po-Sto v Beljaku in sicer žo 31. okfnihr.t t-fr je že čez nekaj dni pri*peki na ljubljansko carinsko pošto, kjer pa leži zavoj v teži 17 k^r, še s«daj. Carinska piis4ojVnti:v T.a odposlano obleko je namreč prt-v'fioka. <ia bi jo mocrla beetra pbdatl uboln^ira H«tA. ki bi jo oprostU pristojbine, pa todi ne more dobiti. Tako se utegne rcro-Iiti. <Li. bo Križajeva   obleka   ohlefcala      na.   carbi.irnica,
najbrž ? k.akimi zapiski vred, ki jih je hm-
nil v njej.
Slovo Franca Kratnarja od Kamnika
Kamnik, 29 novembra Te dni je zapusti] Kstnnfk dolgoletni predsednilc mesLne občine g. France Krat-nar in se preselil v Ljubljeno. Menda ga ui moža v našem cnestu, ki bi za Kamnik žrt\'x>val toliko dra.<KK>enega truda in mu za njegov napredek posvei.il vse svoje moči išakor on. Štejt?nxo si v prijetno dolž-nost, da se ob nje*ovem odhodu spornni-mo njegovih del, s k<iterimi si je med svojim županova nj em postavi1, spomenik, ki bo še pozne rodove spominjal na čas, ko je g- Krfltn^r po čaši in dosledno uresniče-val sanje nošena mestfl, ki je v vdhra"vih povojirili letih skoraj pozabl'cno samevalo in  sanjalo o lcj>5i  in  baljši  bodoSnosti.
S«m je v lanski Stevilki »Kii-mnićana«, ka je izšla ob pri laki obrtne razstave po-svetii Kantniku čianek, v katerem je iiap:-sal med drugim: »Usiiši me bog, da se bom ćinapirej ludi jaz Lahko veseHl s te-boj, ko se bc do po tvojih Iepih cestah m p->tih, po tvoji-h številnih gozdnih spreha-jaliscih in lo^ih, raz?rrLnjale množ-ioe tvojih prijateljev, ki b>do prihajalj uživati tvoj gorski zrak občtrdovel tvoje Iepote, si utrjevajti telo in  dušo za na-daijnji trda žav-
ijenj.sfci bo-j. Vsako kto ztfumam<ujes već|i obisk, napreduješ, »i popravljaš in izpopol-njuješ svojo obleko t^ko, da je tvo^ obTaz č:m-dalje lepši, prdj-aznejši, prikupijivejšL to ko bo tvoja obleka v vseh ozanih brez-hfbna in z-likana, te-daj, moj ljubi Kanmik, boš lahko .srečen,   boijat  in  sp ošrlovon!«
To besede j-e mogel napi^aiU le človek, ki s\x>je rodno mesfo res ljubi i«n ki se je med svojim dolgoletnim županova nj crn vea po-svetil delu za napredeik Kamnika. S.i'd'ovi te%a dela so vidaii in Katrinik je v času rpjegovega župa no van j<\ napredo\Teu! v vsa-ke-m pogledu. Koliko drarfocene^a truda je bik> potrebno ze uspešen razvoj tujaikega prometa! Kokiko javnih na,prav se je zaradilo ▼ tem Času! Krasno kopallšče ob \ev-ljic\, r^ra<Iba trofcoarjcv mimo kopališća do Vrhpolja, na Perovo in proti Dupli ci, regulacija Grrahna in preložilev ceste, to w dela, ki bodo većino spomrnjđla na dob« iupenovanja ^. K-ratnar>a. Posebm^> pog'av-je je tuđi razvoj športa ki bi Tr&oli ne do-sejje! toliike visine, ća t?a ni podp'ral ?o-spod Kratiiar kot navdušen športnik. Z^rad-ba smuske akakatn-ice, terriškrh i?jrišč in irreditev noveca TK>f?OTnefcne^n. i<*ri§č^ bii T>nav **otovo ostalr* s-'nrn v mislih naš'h športnikov. če hi jim ^. Kra^nar ne midil moralne in materiaine. pomoći občine. In cCate? Vsem je še živo v sjk-minu, kakšno blato smo brodili nekoč. Tuđi v tem pogledu je 3. Kratnar napravil red. Kot načelnik srećke5a cestne<7a (Klbora si j«e mno-$50 prizadevel za izbc-ljš-anje našega cesttie-^a omrežj-a. katere-^a je spravil na dostojno višiiio. Sknatka vf»s napredek KnnvniTcn v zadhjih letih monimo prim«a"ti v prvi vrs^i zWti£!2m <*. Franca Kr?tn<iTJn. ki ?e ve.s SA-oj provri čas žrtvoval <lelu v obein-ski piisflmi in si ^k^rai nvkoli vn prfvoščil Jcrntlke^ oddfha. B-l ip veiten in dober m ni  odrckel   pomoći  Tiikr-mur.
Preidemo molče preko tec!.-i. kako in raka j je morili zagustiti KnnTnik. Vse prid© o provem času. Franc Kratnnr hhico 7, ni' dr\'o?'stvom sledii na uspehe svofpr»a dela v zavesti, da borno Knirmioaiii vedno zna-H eenrt1" nierfovp za<;lu^e zn napredek in procvit rodnejjj mesta tn da mu borno za njegovo delo in požrtvovilno^t osta'i hva-šležni.
Pretresljiv pogreb
Krize, 29. novembra,
Vsi naši listi so zabeležili ialestno vest, da je nenadoma preminula v cveta let gospa  Tončka  Zaplotnikova,   »oproga   po«€8t-
nika in veietTgovca s eevlJarBkimi potreb-ričinami in usnjem Franca Zaplotnika is Križev pri Tržiču. Pokojnica je iRkala svoji ia'hTbtni bolesni zdrarja r ljubljanski bojnici, pa je nad nj^ »dravinSka. veda od-re-kla. koma-j da so jo ▼ »adnjem trenutku odpeljali domov, kjer je potem v Setrtek te<ien, spravljena 1 Bogom in ljudini, z& vedno iatisnUa svoje dobre, pređohre oči
Se pred 18imi leti j© na »edanjem meetu v Križah, kjer stoj! daaes mogočna Zaplot-nikova domaftija, stala »kromna Zupanor« gostilna. kjer »o se dobile- todi voćne karte za postajo Krize. Mlado Tom^ko »o obte-tavali snubd od v«eh itranl, dokler ie ni ođlodila t& Franca Zaplotnika. Zora jo je našla vsak dan na nogah, po«ledn^ je ho-dila k počitku. Na svo^L ramah je no«n» ogromno pero gx>«podar«tTa, đa je bila svojemu soprosrn v re«n!ei pođpora «a trt Min© vodale. Polecr tega pa je rodila Ijuberajrre otrtvke. Dva dečka i*a fl po nekaj dneh življenja odplavala med krflate«, pet nedoraslih hčera. od katerm najitareji» obfato-fe IT. letnik držame tr^o^mke iole t Ljnb-ljani. najmlaj§a J© komaj ttara tri leta, p» je spremljaia svojo zkito munleo m. a^eoi
sadnji poti in pUtkiua, plakala, da se je clo-vetu srce krčilo od boiećin.
Poko^aica je bila srćno dobra žena. Ko-Iikokrat je tafcoj po ko*flu napulnila svojo košaro z radnim! dobrotama in odšla po neznanih potih v hišes, kjer &o potre bovali njeno pomoč. Kako se je blaženo sinehljala t^kole ob binkoštih, ko se je okro^ nje in njenega ljubijesnega moia nabralo birman-cev kar za oel vagon. Kako je bila dobrih misli polna, ko je bilo treba temu ali onemu dni-štvu pomagati, <]a je priSlo do srede tev za nabavo tega ali onega. Xe rečemo preveč. ve povefĐo, da je bila ona prav za prav u stanovite* j križke požarne obrarabe. da je ona zbraia okrog" eebe pcvee in jih uavdu-?,ila za d«lovanje v povskem društvu, da je bila zopet ona. ki je vsako društvo bogato obdarovala, kadar 90 potrkali na nj*-na g-o--toljubna vrata.
Njena domačija je bila od z^rotlnje pomladi do po«ne jeaeni vsa v rožat in zelen ju, okraSena vedno kakor mlada neve*?a. ki caka, ženina. In sredi najplodnejSega dela je naetopila smrt in pretrpala nit nj^no^a žiWjenja. Gospo Tonoko 50 poloifli v so-'voto teden k Tečnemn počitku. Na njeni ''.adn^ poti jo je »prenrijalo toliko ljudi. koGkor jih Križ« še to. nobenim pogTebom niao viđele. Pet drnštev z zastavo je kora-kaJo pred treto, od tr£i£dh Sokolov do kranjskih gnt&cev. Na rakev in na ^rob so p sa«oli roi, pevei so ji zapeli pred hižo, v ©erkv4 m na gTobu, v imenu vaoh ga8iloeT »e je od nje portorH ?. Blaž Jee-THS, t imenu vseti drug* pa ravnatelj *r. La-jari«. Za tržiSld kot poi&eoi »mrt blajre po-kojniee nenadomeatljiro izgubo. Naj po-«va pfofnenite iMM-ođna. gospa v mfrn'
Zopet vlom
3BwrtiK» pod Smamo goro. 29. novem'uca V okolici Smartnega, po Gaineljah. Ska-roSni ta soseđnlh Tasefa se že odnekdaj radi potepajo Munljiri ti pi, ki berači jo okro^ hff in poseg&jo po tuji lastnini. Orožniki rz St. Vida, ki imajo izredno velik okoli«. 90 fm stoer pndno za petami. vendar jim ne morejo redno do fireg*. ker se jkn Tnajo poh&jmA spretno irnrikati. Prirodnih skriva-EH je porsod do«ti in Se oroSnik odide. je ie »opet potepuli na oeetL
Mimo manjflh tatrin pa bo t petek po-no9 I111HI nwmiwf -reiji riom v tirovino mamrfalctmef«. bU^a Apoknfje Ko« ▼ Umilan PoaoS, ko le T*e mmiuj bo stefl I
u&loibeno 'okno. odstrarHti i?po. mito p% ctdprli DDtnnjo  okno in »e  aplirili r lokil
V trgovini su napravili «*iitu n-sod, odprH so predaie. zrnata li biago iz otnar ia prebr-skali ru*li zalo^o v abruintn. Vlutnilei to oOividno i^kaii tU-nor, id ah ^a sl.^'.jMJ tunli našli, vvnihir ne toliko, kakor s* » - - najbri na^iejali. V skriti-m predalu so i/1:; kadli blizu 1000 Dim zato ao se p.. kim*; i.1 1 rair ulm hla^rcKi), ki £<> ga, oin« ali, v \ n©dco»ti nad 5000 Din.
Praga slavi
Nikola Teslo
Pragu f  30.  novenibra.
V aoboto dopoldii*1 so Imeli na £o5ki visoki tehniki v Pragi pomembno 8\'ečanoet, proglasitev slovečegra učenjaka Nikole Tea-le za častnega doktorja tehničnih vod. PredseduLka vlade je zaštopal nii svečanosti ministrs'ci svetnik dr. Caha, proavetnegu ministra mlnistrskl svetnik dr. Maiile, zu-nanjega ministra poslanik dr. VVellner, od-sotnega iugrofllovcnskc^a poslanika le^adj-ski svetnik dr. Boži«>, anifriSki generalni konzulat generalni tajnik Kraliček. Dalj« je bila navzoča jiigoalovenska delegacija na čelu z mini^t-Tom dr. Avramovičem, načelnik franeoske vojažke misije armadni gono-ral FaucUer, zastopnika Pra^e in^   Molzer
in ing. Mrkvan, nestor fcSkih e]ektix»in-ženjerjev dr. Kriiik, zastopniki visokih feol# znanstvenih  v^^jtov.  drlavnih uradov itdl
Ko so stopili aKademski funkcijonarji v svečano okraSeno dvorano na čelu z direlc-torjem ing. dr. Hybloin, je zaigrala godba državno himno, potem je pa predstavil dekan visoke Sole strojr.egra in elektrotehnić-neg;a inženjerstva pref. dr. Kounovsky opol-nornoćenega ministra in poslanika, dr. Stre-ra, ki je zastopal o-lsotnega N'k 'lo Tesla. Potem je dekan spregovoril o Te&linih uspe-hih na polju znanstveneg«, dela in prelagal rektorju, da bodi Tesla za svoje avet ovne zasluge promoviran honoris causa. Po promociji je bil dr. §trer naprošen, naj izrodi diplomo Tesli diplomatskim potom. Lepa svečanost je bila zaključena s kratk'mi tn toplimi govori šestik govornikov, med n^imi dr. Avramoviča in profesor ja brnske tehnike dr. Novaka.
Praski občinski svet je v po tek na svoji seji skleni], da se bo imenovai del Krožn^ ceste v Dejvicah med ulico Kralja Alekaan^ dra in bodoco glavno radialno ulico ćeAke tehnike Ulica Nikole Tesle,
Iz Kranja
—   Sokolstvo  in   U   decimber.     oukoiak* društvo   Krajij   proslavi   praz.uik   uedinjonj* takol-d:   V   torek dopoldne  bo  ob 11.   ori  v Naro-inem domu slavno&tni  zlx>r  l nagovorom,   Čitala   se   bo   poslanica   Saveza   SKJ, dalje bo sprovod dece in naraačaja, »prejem člaji&tva^   obja\"U   tedanovalnih   uspt-hov   in petjo   pevftkega   il>or.t,   —   Ot>   lo.   uri   po-pokiiMj se vrši akadeonija, pri katari no»to~ [>ijo:   elani  in  članice,  ženski  bi  moAki  oa-raŠČa],   žetn&ka   in   mo^ka   doca   ter   pevski zbor. Po akademiji je. druž^bni »ectanek &a sokolsko   članstvo.   Za   slavncetni   7^>or   je udeležba obvezna.
—  Neokusno»>t je naslov članka v    Goreuj-cu< 2 dne 21. novecn^ra, kjer sku^u na »voj preizku^en  im  v   Rran'U  dobro  /nan   iiačiai, po laetnih lju^eh z^rcsenjo m   "          L potl-Uikniti družini. Ta na^in 6tra»na;          rtra boja, ki   ga   »Goreitjerc   »talno  uporabi ja,   je   re« Precej ve^ kot i^anio v&ega ohžalovanja vt©-" den. Izkuhi, t katerih ^e kuhaJo poleg hitnih   neoku^n<*»ti   še   v^e  hujša   »trupeaa   ze ii^ča, eo   veemu   KraiiJn   dobro   znaiii.   Zelo, ^akik«MK je bilo tuđi to, da se je g. Ciri-ia Pirea,   povabljenega,   .-.   ««•■«)vzo^e^a   iupa^ lia.   »ljuL>exnivo<   &!•;.; iijUiO   tudd  v   govora na proslavi.  Kuveif;1   z vabilom na Proslavo 50letnice   račasno     im^novanet?a   p.   žujkuih Karla   ČL*5nja,   diri^euita      Zadružne  ^o«*Po-«lar«ke  banke  v  Kranju    je obeiieni  z  uia-terialom -za prunerja^o pusav v^dno j^ me ni na   razpoLago ni   bj   ^il   intere^ontoui   ze' k>  frvaleien.   ako  se   Čim  prej   Potrudilo  k m«ni,   da   komi^ij^ko  ugoto^imo   faiktirne^a kuharia, idejni oče pa vem, da ne bo  toliko korajzen, da bi &e »aui  javil.  Uipajn,  da bodo   ▼   bodove   ^uhar>i   previdaejši,   č-e   ie ne do^ojne-^i, ker verjamern. da ui prijetilo otbžalovati  PonGcrecenih  >vico»vc.  —   Franio Sire.
__ Nezgoda na koJodvoru. V soboto popoldne &o je 7. ^oronjbkim vlakom oi> 3. uri pripeijaia v Kranj neka ženska iz Milf, ki je pri izetopu padla ter »e pobikv po glavi 2rf*IeziiI&iTJu ki &o priskočili na po-moe, so mislili da se ji jo pri prtilo kaj nuj-Jtega, riasti še radi te~a. k*r je bila v bJ*-goeJovljenefn stanju. Telefonirali so po rešilni avto, ki jo je pripeljaj v mest^j. po tem   pa   je   s   sestro   o<!Sla   domov.
—  Poškropijene  česte m> nevarne. Zadnje dni je po  eest.ah  ra<?i  m^>©ffa vremena  «v pet polno prahu. Zato t*o  vč^r.ij zjutraj ?o-pet ceste poškropili, kar je jako hvalevre4-no,   toda   na   nokat-erih   me«-tih.  kjer   j« bilo ve<?  vod*,  sp  }e napravila   pol^viica.  To pa je   imelo   zopet   za   p©sl*vli<v\  da   so   vodnikom konji,  ki še nišo kovani  za  rimo, padali po tleh.  Č-e  bo  su*k>  vreme  ?ie  tnijatt, bo te/.to odpmviti prah.
—   Karambol   na   Lfubelju.  Pr<Ni   AndraSl-č^m   9Q  je   včeraj   ustavH     nov   elecranten. toda  močnn   razbit   nvto.   Povedali   no.   <fa j©   neki   ?o«pod   ii  Boo^rada     prin^ljal   H K«n^ije krs«>en avto. ki  je veljnl blixn pol mflijona  Din.   na   LJubeljti   nekj^   «e   Je   pa
I zaleta!  t  nek  l)obelj»ki avtomob3.
gfran T                                                           _____________            »SLOVENSKI   WARODc,   pon«ieljek. 80.  novembra  t936.                                                                                      §,        9   "5
I Pri*«! ^^AJSSo« E S KAPADAKINO   Union
I------------------u^^alm^ueb         w   ^   ~   *    wm   m*   n>     (NJEGOVA OFICIJELNA 2ENA)
DNEVNE VESTI
—  Vseoi na* im narocnikom •mo t danai. uji  fttevilki   pnloiili  Polofcniee  z*  nakazilo decembrske naročnine in  »aostankoT, ki  )ib je treba poravnati na]kasneje do 10. decembra, ko homo moral-i Tsem, ki *o nam dolini narornino  nad tri m^eee,  list ostari ti.
—  Jutri,  na narodni praznik zjedinjenja »Slovenski Narod« ne iziđe.
—   češ'rfosIova&Ka  odlikovanja. Z  redom
Belega, leva X. stopnje ao odlikovani za državljaaake sasluge »rtranji mto^tar dr. Anton Korošec, prometni minister dr. Mehmed Spaho, flnančni m&nistear Dušan Letiea, miui^ter za gozdove ln rudnike Gjuro Jankovič in naš poslanik v Pragi dr Va&ilije ProtLfe; z redom Belega orla m. artopnje legacijski »vetutk dr. Ivo Bo&tc In legacijski tajnik Petar Bdngulac, z re-dcm Belega leva V. stopnje legracijaki ata-Se dr. Prido Pogačnik in z redom Be>leg» leva m. ftopnje za vojaSVie zasluge nas vojafiki ataše v Pragi polkovnik Drago. Ijub   Mihajlović.
—  Na* narodni praznik v čeakem radin-Tuđi letoa bo čeSkoslova&ki radio sodeloval pri  proslavi našega    d-ržavnega  praznika. Včeraj  je  oddajala ostravska post ja aiav-nostno akademijo z govorom našega poslanika dr. Protlća, danea ob 15- bo iz Lucer-ne   prenos   koncerta   jugoslovenske   in   če-škoslovaške  glaabe,  ob 21  pa vprla>ri  češki  radio  v  svojem studiju    Ogrizovičevo >Zimsko no£c. Na jutrijSnjem alavnoatnem koncertu   CJ   lige  nastopi orkester  praške radijske postaje in radio bo koncert odda-jal obenem z oficijelnimi govori. Med dru-g-imi   boeta  govorila     zunanji   minister  dr. Krofta in naS poslanik dr. Protić. Jutri po-poldne  bo  tuđi  oddaja  govora    udeleienca deputacije     Ce&koslovaskin-jugo«lovenakih lig. dveh predavanj in koncerta ZagrebSke-ga   kvarteta.   Našega   drzavnega   praznika se spomni tuđi češki in nem&ki selski radio,
—   Financiranje   turizma   in   občinski   proračuni.      Občine   turistienih   krajev   dravske banovine  opotarja banska  uprava  na dolo-Čila 61.  3.  uredbe  o  pospeševanju  turizma (Služb.  list  21. ko* * dne  11. roarca  193fi), Jd   naj   se   pri   sestavi   pređlogov   občimUih proračunov za leto 1937'38 ne glede na to, da  krajevni   turištiCni  odbori  če   nišo   ustanovljeni,   točno  upoStevajo.
Danes poslednjič!
Opereta po Offenbachovi glasbi
PARIŠKO   ŽIVLJENJE
Jutri premiera!                 Jutri premiera!
CHARLIE CHAN V SANGHAJU
^^4B^^P UTlIPl *▼ ^ W^
Monumentalni,  napeti film o pogubo-
nosnem delovanju Spijonov  in  o borbi
proti zlikovcem te vrste
IZDA JA I< CI VVUly Birgel — Uda Baarova
Prekrasen film o ljubezni slavne Žene
"MARKIZA POMPADUR
Kathe Nagy — \VUly Eichberger
Leo Slezak
Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15, jutri (na praznik) ob 15-, 17., 19. in 21.
—   Glavna skup&čina Lekarniške zbornice. Včeraj je bila v Zagrebu glavna skup-fičina  Lekamiške  zbornice,    ki  Steje  1122 članov in sicer 948 lekarnarjev, 168 lekar-niških sotrudnikov in 6 častnih članov. Položaj nekaterih lekarn v nafli državi je ze-lo težak   saj  so med njimi    ćelo  take,  ki lmajo po 50 Din dnevnega prometa. Sklonjeno je bilo  ustanoviti socialni fond Lekarniške  zbornice  za poapiranje siromad-nih,  trajno  bolnih, starih  in onemogiih lekarnarjev   in   lekamiSkih   sotrudnikov  odnosno njihovih vdov in sirot. Na vse račune za zdravila se bo po bi ral en odstotek za socialni  fond.   Govorilo  se  je  tuđi o  tem, kako   je velika industrija odjedla lekarnar-Ju njegovo  delo    v laboratoriju,    da stoji pred alternativo ali znova    pribori ti si to delo ali pa biti samo prodajalec  industrij-     1 skih izdelkov. Inozemsko industrijo^ ki do-     . bavi ja zdra\rila v naso državo in ne plaču-     \ je nobenih davkov, bi bilo obremeniti s plar ievanjem   prisrpevka  za  socialni  fond.
m a^ || ft ^    -^^ ** ^*- -^l  «JL3      j Danes ob 20. in jutri ob 17. in 20. uri dva     ; sporeda:  1.)   Gustav Frohiich v velefilmu    ; KARNEVAL   (Maske  dol);   2.)   Ken  Maj-     . nard   v senzaciji  TE2KO   O8UMLJEN. Predstave   trajajo  nad   tri  ure.  Cene  Din S.50 — 6 50. Na praznik ob 15. uri matineja TEZKO OSUMLJEN
—   Seja glavne uprav© Udruženja }ogt»-
slovenskih   inženjerjev   In   arhitektov.  V&»-
raj je bila v Nov em Sadu plenarna s«ja glavne uprave Udruženja jugoslovenskfli lnženjerjev in arhitektov. Udelezili so se Je delegati iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Ljubljane in drugih mest Obravnavala so se stanovska vprašanja, pa tuđi vpraSanJa Javnih dei in njihovega pomena sa naše narodno gospodarstvo, dalje vprašanje bres-poselnih inženjerjev ter zvlšanje prejem- j kov zaposlenih in njihovega sodalnega aa- j varovanja.                                                             i
~ Nedelj»kl avtoizleti v ItsOijo: Postotna, Gorica, Trst — Bofcttma 4 dnevna te-leta: Gorica,—Trst In Benetk©—Padova 24. do 27. decembra. Pojasnila: »Po bozjam »vetu«, Ljubljana, Wolfova 1. IL nadptro^ je.
__ Upozorilo onim. kl Potvjejo ▼ AT«*rii«.
Z av6trijakega Reneralne^a konsulata smo prejeli: v ^miehi vajutne Politike, ki jo za* et^pa avstrif*ka zVezna vlada, »e ne mar* ra^unafti nrti z uredbo popotnega Aittngt< niti v odredbo, ki bi btta W& naredbi ona ka ali podobna. Zim*1ci potni promet 10M 37 ^e  bo  toreJ  moral  rpavljati  na  temelj«
Tvezi a tem opozarJaroo obfinetvo, da ima Av«trija tuđi Pri *zdrieVanju vredaio«ti *i" liaga Se vedno možnost tekmovanja v med* narodneno Potnem Prometu toliko bolj, ker je bil šiling prLmemo rarvrednoten že Pred leti.
— Volilcem ▼ Zbornico za TOI ta logaški In kofevsH sre«. VaSe zaupanje, ki ee vrcali v sjja^ni zrnati na5e oortoiSke eamoza* veeii in sioinega deda mi daje novih P©t>u£ in vero ▼ uspeSnost bodocega našega dela. Vsem moja naitekrenej&a zahvala 21a bo dočnofit pa tdružimo v«e SvoJe «ile, da 6 podvojeno Energijo dosežemo svoj cilj v korist veegra našega groepodaretva. V^i za enega. eden za yse. Josip Rebek, predeed-njk Z^eze obrtnih dru^tev za dravs&o banovino v Ljubljani.
Matineja kina Sloge     I
Jutri ob 11. dopoldne Rlchard Tanb«r  ■
PESEM POMLADI I
Matinejske  cene  3.50  in  5.50  Din    ■
_______                           ■
—    Ljubljanskim   Tolilcem  ▼   Zbornico   za
TOI. Podpičani se zaiivaljujeni v^em. ki *o mi ob Priliki ne>delJskLh vobtev v Zbornico za trgovino, obrt Ln in<iu<strijo v Uubljani izJcazali svoje zauPanje ter voHH za na»o sporazumno lie»lo Izjnvljam. da bom vediio z največjim veseli em in Ijubeznijo zafitopal upravičene interese L3ubljaaBke4ra kakor tuđi ostaleea obrtn^tva    \firo«!av  Urbae.
cnrjuLiDnDnrtcji jljl^ool u inrjDDnDnDDa
■    Ne samo kot .cdraviina voda, tuđi za   Q
■     mešanje z vinom in sadniml soki je   H
B ROGA6KA   SLATINA p
m                                                                                                                  se
■ I   izvrstna.  rudi tako pomežana pospe-   L 8    Su je prav prijetno delovanje prebav-   ■ "    nih in odvajalnih organov in spravi   3
'.m          ćloveka  v  dobro  razpoloženje.          3
nrrri mhiiih n a nrrnmnmnnnn
—   Ljubljanski   veleSeJmi      v   prihodnjem letu bodo: epomla^a-n^ki od 5. do 14. JunUa. jesenski  pa od 1, do 12. septembra   SPomla danak em u  vele«ejjnu  bo prikln učena  jubilej-na ra^tava elovenskega novinar&tva, za je' »en  Pa eo  predviđene  državna  ovgka   raz-•tava. raz^tava  lovskib peov Ln Pa SPortno" ribar»ka  raže tava
—   izPit za strokovno u^iteljico  na  kolah za defektno deco je te dni napravila ▼ Beogradu učiteljica gdč. Vilma Krali  iz Kočev ja.   Čestitamo-
—  Nov grob. V Trebnjem je umri vCeraj po dolgi težki bolezni daleč naokrog znani gostilnićar,   |K>sestnik     in   pek     g.   Alojzij Spr^nger.  Pogreb bo jutri ob  10 na poko-paliSCe v Trebnjem. Bodi mu lahka zemlja, žalujoćim svojcem naSe globoko sožalje!
—   Vreine. Vreai^nska  naPoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih sprememb doseda-njega   vremena.   V^eraj   je   znašala  naj'visja temperatura v Splitu 13, v SkoP-iu 7, v Sa" raJevu 3. v Zagrebu 2, v Ljubljani  —0.8. v Mariboru —1, v Beogradu —3. Davi  je ka 3^1  barometer v  Ljubljani  766.1, temPeratu-ra je znaSala —2.8
•.. in ker se z njimi marsikatera jeđ hitro in lahko pripravi, so
^ekatete-Jajnlne44
gospodinjam kaj dobrodošle.
—  Se drugi ranjeni c gan v bojnici. V 6O-
boto Srao poročali, da je orožnik Vinči'č are-tiral cigana Joso in Petra Goniana v Grab" nu nad Senioico pri MeJvodah. Cigana sta &kueala orožni^-u ePotoma na orožniško postajo Pobegniti In zato se je orožnik Pos^u-žil orožja- Joso Goman je obležal ranjen v kost ki trebuh, dočim se je Petru posrećilo pobegniti, čeprav je bil, kakor 6e je pozneje izkazalo, tuđi ranjen, in eicer v nogo. Do&m 6o Jo&a popoldme PrepeljaH v bolnico. Je Pe*er doepel ponoči ranjen do fivoje družine v Krani, kjer Je povedai, kaj 6e mu je zgodilo. Včeraj zJutraj ee je dvig-nila vs« eig&naka karavana in priPeljaU »e drugega ranjene a v Ljubi Jano v boinjco. Jo-go in Peter Goman ni^ta osumlJena nobenega večjega zJo^ina. Orožnik ju je aretiraJ <5amo zato. ker eta nasilno naetoPala Proti go»tilni*arju v Grabnu in ka«neje tuđi na* pram orožni-ku.
— Eplog ljubavne tragedije. V Zagrebu ae je odigrala v soboto zvečer pre-trealjiva ljubavna tragedija. Poštn.1 urad-nik Al^jz Koluder je u;»trelil vojo to^ia-riSico In prijateljdco Mar© Hečimcvvić, po. tem si je pa pognal kroglo v glavo tn je ponoći na kliniki urari. Pred rtraAnim de-janjem je napisal aedecn poaQovtJaih pišem. Koluder .se je pripravljal kctt pdlot na. pot v &paniQO( nijer je hotel toliko za-•hitjti, da bi ae finanćaio opomogel, pa al je premilil. V Novem Sađu je zapu-til tene. V obup ga je pog&ala prepovedana ljubeaen  cćnoono  Ijubosunuiost.
atelje   BAZANELLA
•e je preselil v Beethovnovo ul.15,1. (desno) ter se cenj. đamam za nadaljno naklonjenost priporoća.
Iz Ljnbliane
—lj Z* ■ovjnarski konc#ri jutri zvečer na Taboru ▼ Proslavo narodnoga in driav nega praznika »e prodaJajo jutri vetopnice in eedeži od 9. do 12. dopoldne v vežj kina Matice na Kongresnem trgu. popoldne od 5. dalje Pa t veži na Taboru (vhod pri stran-&kih vratib poleg gla^tiega vhoda). Na raz* polago je «e neka i sedezev in ^e naj interesenti požuri jo *e doPoldne, da dobijo v«topnice. SedeSl so Po 95, 30. 25, 20 in 15 Din. etoii§£a Po 8 in 5 (di|a*ka), k»e za zaključene đruibe e 5 eedeži in nekaj »toji^ pm po 150 Dim- OPosarjamo tuđi. da opra vjftaJeJo vctopaiee za koncert tniiano enot no voenino po 1 D*n na tramvaju od 6. ive^er od wake točke tramvajeiceea omrez* ja do najbližjega poetajalidča na Tabora >b FO^nerJeTi ulici m na Smartinfifci ce^ti OUvna garderoba bo y malf dvorani ▼ I. nadstroPju, desna garderoba ▼ pfHlžju pa je rezenrirana za Predstavnike oblasti in korporacij. Samo enkrvt ▼ letu aPeliraJo i oV>^en«lri novinarJi na jarrooai ter Tapijo k J
Zadnjica*!*
za tkanine za pla££!
Oglejte si lepe, apartne in — kar je relo važno! — cenene tkanine pri
„Manufaktura" k. a.
trgovina, ki vas želi boljše postreči Mestni trg 17                 ~
—lj  1. december praznujemo kot državni
praznik zciimjenja iroimenskog-a naroda Srbov, Hrva tov in Slovecc^v v enotno državo pod žezlom dinastije Kara-djordj^vičev Vsi državni in javni uradi razebesijo ta dan državne zastave; pozivam pa tuđi vse ljubljanske meščnne da okrasijo svoj« hi^e z državniroi zastav.imi in tako izvrše svojo patiiotično in državljpnsko doižnost. Vse trgovinske in obrtne obratovaJnice morajo biti ta dan zaprte. Predsednik: dr. AtlleMč Juro  s.  r.
—U Župna proslava 1. decembra s telo-vadno akademijo ho dro\*i točno ob 20. v dvorani sc»k«l-koga doma na Taboru. Pri akademiji sodelu :cio z izbranimi telovr.dni~ mi to^knmi članii članice in oha naraić'aja Ljubljanske«?« Sokola Soko'a I Tab *r, L^ubliana-Vič, sokolski pevski zbor in gođ-ba Sokola I. Č'anstvo in nerpšfaj v kroju t vseini praport. oft.^1? v civilni obleki z zn^Vom K akade^iiTi bratsko vabliena vsa naciori-iTTn   iavnost   Uprava ivpe T.'nb! a»*a.
li— Sokf>l!-pevci. ki h^o ^delovni r>ri ves€rni p.V-ft^em-Mi n-a Taboru sp udeleži-io pros^ve v c;v'ln: ob'elo r zraVom. Zbi^-a-išče b'^t-ov pevc&v oh 10.-io v ffarderohni sob; Sokola I na Taboru. Vsi in točno. Pe-vovcdia.
i P^">   KINO IDEAL  mamam
■    Samo še danes ob 16., 19. in 21.15 uri   1
■            Lupe Velez, Vic. Mae Laglen          9
I DIVJA MAČKA 1
H    Jutri   nov-   program:  ob   15.,   17..   19.   9
■                           in 21.15 uri                       1
I                NTNO MARTINI               I
■    največji tenor — v pevskem velefilniu   E
I        IPOL    OPERE        I
—lj Mostnina! Ziuiski čas p. množi vrate brezposeinih v taki meri. da rnestna ol>;-ina s svojimi sredstvi ne more olajžati po-iiiauj-kanja prizadetih druiin, ker v&em ne more nuditi dela. Zato z-bira fond za brezposelne s prosto vol jnimi prispevki na sobe in us'už-bence in s pobiranjem prcstovol]ne mostni-ne. Obojno je prosto vojno in donos teh pri-spevkov kaže, koliko imajo naši ob&>ni ra-zumtjvanja za sedanja družatmu vpra^nja in za naloge mestne občine. Dovolj je bilo že povdarjeno, da se bo ves nabrani dena-r porabil izključno za zaposlitev bre7.pt sel-nLh pri obče korietnih javnih d-elih. Mestr.a občina daje p<xlpore le starim, onpmoglim in bolnim. Zdravi ijudje si morajo vsako izplačilo zaslužiti. Ako ob&ini darujejo z vnenio mo^nino. podpirajo b tecn prizade-vanje svoje občine. zaposliti one. ki ni-majo dela. Naloge sodobne občine v socijalnih vprašanjih so take narave, da morajo vsi občani močno sodelovati z občino. ako naj nje pr izađe van je ima uspeh. Taiso je potrebno dvoje: Prebivalstvo naj do&led-ro odklanja dajatev \-sake podpore delazmo-žnim Ijudem in na] naroesto izdajanja teh podpor prispeva izdatno v mestni socijalni fond ra zaposlitev brezposelnih, ki ga zbira socijalno politični urad. N-e s-me se več dotrajati, da bi delavci zapu^eali delo z na-vedbo, da s podporami o-bčanov laž je in boljše žive. Občani naj podpore opuste, mestni občlni pa omog'očijo, da bo dobivala tolLko na, socijalnih prispevk^h. da bo mocrla vBe potrebne zaposliti. Pomnlte: Mo6fnma je prllHva za sodelovanjc pri zapoelit-vi brea-poselnih !
IJEDTLNO ORODJE (NE RJ A VI) I FRANC 6OLOB I LJUBLJANA           VVOLFOVA 8       |
—lj Copatna akcija društva Rdečega kri-ia. Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani namerava prirediti za se-danjo ča&e prav primerno eopatno akcijo »a revne učence ljubljanski'i osnovnih 401. Mnogo otrok ima že v SoUb tople copate, vendar je pa ^e dosti učencev. ki prihajajo v solo z mokrimi in s premrlimi no gami, a nimajo copatk, da bi »e preobulL V mokrih le~ velikih morajo sedeti v Soli, kar ne Škodu je le zdravju. tem več tuđi uspeinemu Solskemu napredku. Tem revežem hoCe pomagati PododboT z napravo večjega ste vila copat. V ta namen pa rabi rxmoči vseg-a meščnnstva V vsaki rodbini je mnogo odloženih nogavic. copat. klohukov. auknenit krp. ostsnkov volu«, b>ir.baža. vrvice in kakr5n:h koli u&njenfn predmetov kax vse se da predelati v copate. Xa§e požrtvovalne odbornice bodo pripravile kroje t-eir bodo priredile posebne tečaje. h kat^m se vlfud-no vabijo v&p clan'ce drustra Rdet5p^a kn*ža. samarijanke. kakor tuđi v»e žene In de-kleta. katere bi bile pripravljeno T>oma*nti. Ifpeljsvo akcije si predstaviJ?t»k> tako. da se bo drlalo »kr.pnn p^i posebnih tečajih ali pa. da se bo od<!ahl° <^p'° o-*1 ^o^- T)i bo pa mosroče ^imprej*1 ir^^«t* to ^nv^Vo-!jubno akr?v> profitno da zV»pp*e oTrenJ^ni material ter jra po^jet^ n."5p*nn odboru. GospORvetska crsta 2T\ a!t pi nr>B obv*»flHt*> 1 flopinnico ali teMnnično na $fpviiko 5?-1R. EhiTi in nro težnja bomn pravo^^sno *>bjr\. vili.
—V Dr»ali»e SK Ilirife odp^to. T>to« «e ie zima na*r>ref **TV*m-n"^  <5r«*,..        ^ofirm  pp »mu^rM  5e  ve-4n<o ramiin  />Hr«5o ▼  ,., So  ir PaVaV^ sn€»i   Žf» ¥*? dni  imamo rn Hm*11' •»norf n>irf»vnfv»t ide«>no vreme. le Sfcoda.  ir ni§ne<T«    P^  j«> im zp  dov^?   mHo   d?» *' včeraJ   lahko   odorli      dr^ali^e   SK   Hi-:v-    f kjer ie ie v2erai  kar  mrcololo  mlađtne.   ?t   i
vec je bo pa dane* m lutri, ^r mnogi le I nišo veseli, da je drfca'iSde že otiPrto.
— ProftUra 1. d^embra v di*kl. Sokolsko dru&tvo Ljubljana—fei^ka vaM v6e Članstvo in prijatelje sokoistva na svečano Pnosjavo 1. decembra, ki bo ▼ torak ab 16. v Sokol-*kem domu. Na »porezu ao vokaJne ki m strumentalne točke. V stopo ine od-
—ij Uprava Narodnega gledalUča v Ljubljani vljudiio prosi p. n, abonente, naj poravnalo   do   14.  t  m.  4  obrok  abonunana,
—lj ZnnJtilno za razmere na starem po-kopališ^m O raxmerah na starean pokdPali-ftču amo ie nekajkjat pifiali Da niamo pre-tiravali, dokazuje zamnu^ oglas, ki j© iz-šel včeraj v iietih. Ra^pi^ana j© namrei dobra nagrada za i^sledilca tatu« ki je odpe-Ijal veiika železaa pokoPaliika vrata pred štiruni tedni — torej o v«eh *veUh... Župni urad &vari pred nakuPom. Vrata je °a-ie odPeljal >mla ži gospod maJhne Postave«, kakor se glasi og-las. Kaže, da bodo lapega dne ukradld  *e cerkev-
—lj Osmo poljudno znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva- M. Adle&iS. ginin. profesor: Hipoteze in i^ku«t^a v na-ravozna*tvu. Pre-davatel] bo ori»al zanimivi in aktualni razvoj fizikalnih ved v po«led~ n.iih deeietletjih ter Prako po*ku»o»v. sirilceiv izkustva, pri^el do niiUcalnih Probiemov, ki &o po o^em rrmenju Pov^ročiii >pr^obrat v fi-ziltic ter vedli do revolucionarno emelih Pog!edov na evet. Na mnogih dia*>ozit:vih t>o pokazal iz^u^t^ene Poti, po katerih se Je v velikem ^vetu ustvarila relativna teori;a in eo ee v malem &^etu odkrili novi grad^eni delci materije. V predavan,]u bo naiau?no zacrtana meja naravoznanstvenib bipote>z in namazano, dokod šega prava znanost Ln kje ee pričeniaio fantazije, s katerimi ne more imeti nošena re^na filoyofifa niče«ar «3cup-nesja. Predavanje «e bo vr^Llo v Poned^ljek 30. t. m. ob 20. v dvorani Delavrike zbornice.
—lj    Stari   ljabljans'ci    prometni   napisi.
Razesn mednarodaiih prometnih zaaJvav imamo tuđi značilno ljubljanske. Za mnoge naše ulice veijajo razne prcmeto« om«, jitve, n. pr. v šelemburgovi ulici Je pre-po\-edaai promet s tetžkimi vozili. Pr :anet-niih določil pa marslltdo ne pozna, ker jih ninia prillk: prećitati, odnosno niti ne ve za nap:ana table. Na po^lopju glanrne po-Ste je pritrjena tabla s premetnimi dolo-čili, kjer je teliko na,plsovf da bi sd &ovek moral vzeti dopust, 6e bi jOh hotol prečl-tctL Rasem tega je pa pisava tako drobna, da turez daljoaogleda ne opravi* niA. te delj 6aaa pritoka jo grolobl pecate na ta^ bio, da zg-ornjlh vrstac »pl^h ne moreS prečitati. SLceir je pa tabla taa*o skrtta, da najfbrž vedo za njo samo golobi.
—lj Zaaimiv pojav, p<> zglobu ino«zeni«kih trgovin eo v zailnjih le'ih pričele tuđi no^a-tere ljubljanske trgovine ob n^deljah Pri* rejati razatave. ki naj pregledno pokaže jo zaloge in cene blaga. Žal se Pri nae ni udomaćila tuđi inozejnska nabada, da zla-sti za božice praznike trgovci glokoko zni-žao cene in tako tudj revnejeim elojem onioiročijo na^uP nalpotrebnejSega. Elna red-kih izjem v te*rn pogledu je aaana tv-pdka Motoh na Vodnikov em tr^u, kj je ie prejš-njo nedeljo v svojih isložbah tn v eami trgovini priredila razstavo in jo bo ^irtri po* novila. NakuPovalcem je tako ouiogDCen napoUŽi pregled zaloge tn cen, ikri Mh Je tvrika Motah za božične praznike gk>N>ko zurižala. Xai bi temu zgledu ©ledilo §e mnogo drugih!
—lj Prvi javni na&top gluhonemih. Društvo gluhonemih v Ljubljani bo proslavilo p^tletnico svojega obBtoja £ vprrtoritvijo dveh enodejank na odru Sentjakobftkega g-ledaliSČa v Ljubljani dne 6. decembra t. L ob 16. ari. Posameroe trenutke tx življenja <rluhonem3h bo prikazal g. Ciril Sita-r, doito režira in vodi predstavo strok. uCitelj ljnb-1 ja uske gluhonemnice g". Vinko Rupnik. Ta svojevrstan nastop bo gotovo ranima] v*o m\$o javnost, ki doalej ni imeia jaenih poj-mov o zmožnostih teh ljudi in bo ivoje ra-zutner^inje pokazala s tem. da jih 7. velikim oblsko-m podpre v nj?bove«m nada-ljnjem delu,
— Bona dela *PT©!nie kj^aarja, ikrovca z izpitom, 2 ©trojna mehanika za kraljevo mornarico, u6nJa«rtkega PomoCnika in 2 tkad-ika mojetra.
—lj  Članom banovinskega akd|ske«ra  odbora  noladinske  organizacije  JNS  javljamo, da drevi n-e bo seje. VrMla »e bo v ftarrtefe  | ob 20.  v  Zvezdi
__lj  Ve^er Jadranske »trale-  Krajevni odbor   Jadranske   »Iraze   v   Ljubljani   priredi 23. januarJa na Taboru »voi tradicionalni jadranski  večer,   veliko   regijo   narodmih  nož     t in Pleeov.
__lj   Miklavževanje   s«   bo   vršilo   leto©   v     ,
Soko^kom domu na Taboru Xakor običajno dne 5. decembra, to je v soboto, Ln ©i«er za deco Popo'dne ob 16., za odrasle Pa ob 20. zve*er.      Odraslim     Pripravlja     Mikla^ieva      ■ skupina nekaj novega. Darila c« eprajeanaoo kakor  običajno °d 12. ure dalje  pri vhodu     1 nasproti   voJažr.ice.
—lj  »Oglejte si raz&tavo jutri na praznik     1 pri tvrdki K.  Soss, Ljubljana, Mesmi  trj€.     1 —U Dva po nerodnočti obstrclil. Pred ka     ] varno Majcen na TyrSevi cesti je padel včeraj   zJutraj   okrog   pod   3.   preden  eo   izrpraz"      , nilj  lokal, strel iz revolvera. K rogi a Je pogodila dve žrtvi,  in sicer mojstra v Stroj-     ' n-h   tovarnah   Alojzija     PiTca   in   tipografa     i Borisa   Režaka,   prvega   v   nadlakt,   drugega      <
I  Pa v kaz&lec leve roke. ^treijaJ Je potiafvtvi ia Lojie D^ ki je otoječ prcid lutvamo. po tegn-U im ©alo #voj brovning ln otuaJ nianv-Puliral z  njLrn.  Oba  ran^enca «o  tukoj   ^Pra vili   v   bolnico,   D-   pa   je   ^io^eguii   v   fcvo^o stanovanje v  Hranilni^ki   ulici,   laui **o  gii pozneje a rotira li, a «ajnokro*a  no«o ve« na iH >ri nJom, Jter ga je popreje vrg«vl v grej-nico,  ZaBliian je  D.  upovedal.  da  *&in  a* ve,  kako je   prišlo do  nt»reče.   ^er  i©   t>U prevec v^eu.  Za^eiia t>e ^a^io tega. On ui truel  napraiu   uikomur   «ovraxiie^a   nauiaua. —Jj Koqčqo se ie vend&rle ujeU. Na h^u flkem   trjfu  ^e  je  ie  dalj«  ta&a   powvl'aia
spretna   žeParka.   ki   je   ba*   zadaje   dni   Ovl-neskLa  niar&iliako.   tuđi   bolj   rečeno  deuarn/ co    Včeraj   zju^raj   je   ▼   gne^i   pred   nelvf* »tojaico naenkrat kriknila neka go»Pa: »pr: mite jo.  pravkar trd je  ukr&dia  denarlc  Po kazala  je na  beie^o, bolje ob ledena mlado, precej euho žensko, ki je na v«o nioč hi'.e^n Proti Solskemu  drevoredu. Za ien&ko je  i : koJ  »kofiijo tuđi   netkaj niožJcih. ki a© jo uJ»v li   ie   blmi   trimostovJa.   kjer   eo   jo   izročnb etrainiku.   Gre   za   netko  hrvatsko  tatiof\ ki j« vo6krat  pribajala  ▼  Ljubljana.
Smrtna nesreća
L'ubijano, 30. uovembra Vćeraj »e >e v jutrenjih urah ra/neve po Ljubljani vest o smrtni nesrcS; neke^i žcie^ničarja. Ljudjc so sprva j;o\x>riVu d-i se je pripctila nesreća nJi ljub'janskcm kolodvoru, a se je rx>rncje rvedel^, da je pr:-ilo do nesreće v Postojni tn da je fcrtcv 2Sletni stro je vod ja Fra^c** Šcpec iz Maribora. Našli ao ge. ie v »oboto popoldne v postojnski kurilnici na tiru pole« 'okomo-tive z razbibo glavo- N«»rečni rnladi »tro-jevodja je v kurilnici čistil stroj, pa mu }e na stopnišiu stroja srxxirsnilo. Pade! je z vriska, udaril z gluvo ob rob tračnice tn si prebil lobdnjo. Oaerveičonetg« ao oaftH to\Tariši, ki ao ga brž prepelj^ii v poaitojri-sko bolnico, a j« ž« mod prcvxworo urar!. Položili so ga oa od« v mrrvainJci Utno-jinje bolnice in o n-esreča takoj telefoniftno poročaH   ljubljanski   žeJeznišJci   direkciji.
Smrtno po^^srečeffietja a*jv>jevodjo. ki je bil Gden najzmožnejših iz mkt'M generacije, bodo danes prepeljali v Ljubl^ino, kjw bo jutri popotdne i>o(jreb n« poicop«liiće k Sv. Kriru. PokojmUt, ld je bil doma iz 2r* rovnice, zwrm§6ft coOado vUovo m llmesač-ndm   debelom.
Z Jesenic
—  Sokola*« dru&T« Jon^nic« probni narodni Ln »okol»kj pravnik 1. d©ceuu*jr 0 «i«r defcim   eporedotn:   Dopoldan      ob   10.30  bo «lavno«tina   seja   društvene   upravo.   U<l«lai-ba xa Članstvo in n&raž^aj oA>vecaxa, Prt*v«*i-ba  de<ie ▼  nara5^a|   in   Prevedb«   narad^a v članstvo in Bobljub* novega ClAoetvjL Zv& fer ob 20.: alavnostna tek)vadua akademija z   zeLo   peetrim   Programom.   Naetopijo  telcr ^adni in akladin^Jd glazbeni oddeJki.  Opol--dne iai z^e^er aodeluje drudtvooa gxxlt>a.
Iz Ptuja
—  ProsIaT* L decembra v Ptojm Tutfi le-toB   bo   Ptui   »večano   pro«J«vil   dri.    wraj~ nik> dan zedinjervja. Ob 9.  uri ciopoidne ee bo   vršila   v   pTOĆt'j«kl   corkTi   »luiba   txj4)a, Sokođ bo pa imel o*> 11. uri dopoJ<doe v pTO" s^&tnl  dvorani  v  »Mladiki«  »ve-ianjo «>ejo ln zaobHubo no^ega O^nstva. Popoldne ob   15. bo t Me*tnetn  gledaliftfiu  «wre^tna   akademija. Zve^er ob 30. Pa I>rir©di OficdT«k« fliiaj-n^ca v svoJlh  I>ro»torih  druž»bi^ ve*er   juri ika-terem   N>   sodo!oTal   rudi   ti^ciijftn^j   od*K>r Jadranske   straže.   K   PrlredMvi   ao  vabiieul vhL V«*op pro«t
Iz Laškega
__   Praraik    sedinjenja   proakrvi   L**Jto   3
8laVtajO*t«o aka^tioikljo v SoicoLaittKD domu in sicer na Pr«dve*er 30. t m. ot> 20^0 Na *poredu eo; teJo^adne, perike ia gođb«tia tofike tor razd«LUev diiplom. Dne L decembra pa ee bo braLa ▼ nadžupjii ce&^cvl ob 9. eUoresoa maia, ka ten bodo pnaostvoraU uradništ-vo, dru*t^ in korpo raci je-
—  Sprememba po*e*tL &tepi£t»vo pofie*tvo je kupiti  ravnatelj  celjske  po^ojdlnice  v   Mariboru g. CiSek Pranc, Majreirje^o hi&o Pa g. Dergatn. CuJe pa ae, 4a se v^ tudj  poga janja   za   odJcup   komple«k«e   ^>\v^e   tovarnn >Kaimen*t<. V int«Tetiu razvoja tnniue*trije eno-ramo   realizacijo   tega   Projekta   pozdraviti
Iz Ljutotnera
—   Praktični   teptti   aaAlh   o^iteljor.   Na
dTiaviru u&iteljakl *oh >e pola^raio te na,-Seg^a sreza praktični Lzpit več mia,.)ftih uftl-teljev, Izpit «> polomili g. 6tef&a Rajj>«4-da, Golar Manl<o ln N&btigaJ Marjeta, v.*i Ue Sol^ v Križervcfli, dalje ga. PoljaoĆeva Olga iz Ljutomera tn Hinterlhnar Stanl-slav te St/)govcev, Jordan Janko o<l 3v. Jurja, Stropniiik Ivan od Kapele to SJapar StefanljA  od  Sv.  DuAa.
—   Cradne   tzre   katantrske   oprave.   Ka-taj»tirska  upvrava v  Ljutameru  ima  ursiirj« Lire ob tarklh tn petktb  od S. <4o 12. ur«, kar naj stranice upofito^ajo.
—  Poroka. Preteiui t»<ien sta >-« poroti-La   v  Mtiraflci   Soboti   g.   Ivbd   Homrat,   no-tar^inamestnik  ix Rađene  to  gxlć   Pur-fan   TTma.       zasabruca   te   Murake   &obo»t» 3bdlo areAe!
Naznanjamo vsem »orodnikom.  prijateljem  in  znancem,  da j^ lane«, v nedeljo, 29. t. m. po dolgi, teiki bolezni, previđen s toiaziL sv.  vere,   preminul   naš  dragi   sin.   eoprog,   oCka,   atriček   in   svak, gospod
ALOJZU SPRINGER
posestnik« gostflni^ar ta pek.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek  1. decembra  1936 5 10. uri dopoldne na tukajSnje pokopaliAće. Prodmo Unega »ozalja! TRESNJES, 39. novembra 1936
tALVIOCl OSTALL
5tev. 275
»SLOVENSKI   NARODt, ponedel)«k, 9a  norembra  1990.
Stran 3
Kultura srca sloni na pesmi
Profesor Rančigaj vodi iolo sa otrake, kl jlm narava td
41ala jhkliifra
Ljubljana, 30. novembra.
Mnogim se zda, da v tch knrtih 6a sin propada kultura srca. v tch oasih, ko sploš-r.a kultura prav tako pogosto gloda prepad pred s^boj, kakor pogoeto govorimo o nji-Vendar prave kuteure srca oe bo moglo izkorenini-ti nič, dokler bo živeia pesem. Glazba, pcije, pesem so produkt n.ijpleme-uitejšega človeškega deU ler is živ ljenja. Čim plcmcttitejša so človeška čuvstva, tem Kolj žlahten je cjihov izraz — pesein. Deu-danes tajieno srce m čuvstva, ker *e tako radi sklicuferao na mzuiii; toda baš ta ra-xu*n dandanas najbolj vodijo čuvstva, žal ne najplemeaitejša. Zdaj pač ljudje ne flrtradajo le telesnega kruha, tem već tuđi duševnega. A najusodnejše je, da se tega o« za voda jo.
T*Tofesorji, ki uče našo mlađir*o pet>a, ^©čkret tožnjo, dn nfihovemu predmetu mar-»ikdo ne posveta dovoij pozornosti, da roditelji ne vidijo v tem nobonc nesreče, aioo otroci n-e majo peti ald če ćelo nhnajopo-sluba. V resnici je brer potnena za Solsko t2!pn'Če^-alo, ali ima učenec nezadosrtno ali odlično oceno za petje, nj pa vscemo za življenje, kakor bi marsikdo misli 1. Učitelji rwpaznj«To, da so oftroci, ki nimojo posluha, bojeći ter <Ja se čutijo rnanj vredne proti součencem, ki majo peri. Ta občutek manj-Trednosti se p-'>zneje v življenju pogosio Še roglobi. ne da bi se ga odrasel vselej za-\edal. Clovek, ki žiri," ne da bi lahko n živa,! pesem, to tako prepotrebrjo duševno Jvrano. je prav ta prav na zatotraj skp, osko-fkrvan za najfinejši ču*: čeprcv ta njegova nesreća ni tako očirna kakor n. pr. slepče-▼a, je vendar lahko zanj prav tako us^drm rn mordfl še bođj bolera. Žal došlej pri nas lej sirani vrgoje m^rmo posvečali dovol'i pozornosti.
Pravimo vzgoje. ker je to v-zgojtvo vpra-&anjc. Slepca res ne morerao navČrti gledati Tri glusca poslušati, toda neposluharja dober vzgoji*el? nauči petja in mu odpre vrata v preperv^dan panadiž. Pri nas imemo takšno ko!o, loda ?-35cbno. Vod:jo jo prof. Rancitjai, rek> požrrvovulen mladinoljub in idealist, kwkršrr<h   dandames  iri   mnogo.     Clovck   bi
prićatovai, da bi takšoi kJeaVtti morati najti povsod aaalombo in da bi dejo, ki »c ga dosloj pri na« še ai nihče Votil, podpć-raB s priznanjem požrtvovalnemu debveu. Roditelji, ki so posijali svoje otroikovprof. Raaj^igajevo zas^boo §olo, prav dobro vedo, kako resno je njegovo dcio, ki » tuu zanj od srca hvaležni. Mc<i mnogimi nedoučeni" mi roditelji pa najbrž vlada nezaupaiijc do nenavadne sole aH pa vefino staršev sploh nič ne akrbi ofcrokova na paka, kajti zand-«nanj€ za. solo je zelo slabo. S tem ni rečeno, da je neposluharjev mak>; učitelji petj« prav dobro v&do, da je po n^katerih »oLah celo četrtina dijašlva brez posluh.*. V Soli^ se neposluharji med učeT>oi, ki nimajo pos'uha. seveda ne morejo naučiti petja, ker se udi-telji ne morejo pečati šc posebej z njimi. Sicer pa do zadnjih let pri nas sploh nihoe ni niti misHl n« to, da lahko tuđi ueposluhfLTJa naučimo petja. Kazalo b, da bi prosvertna uprava uvedla posebne pevske   ure   zo   neposluharjc   na   šolah.
Morda še zdaj mnocji ne vedo, da se tuđi neposluhar lahk<i nauči petja in posluha-pTof. Ronči.Cflje-va metoda ne odreče v no-heneni prinieru. Ce na to o»pozarjini'<'. mislimo predvsem na nesr^črie otroke. ki so oropan-i najlepšeoa, a bi .'im s*ar^i lahlro pomagali, če bi jib poslali v solo. Nekateri se tuđi srativ.jejo, odnosno noocjo pri/m«ti, da njihovi otroci nimajo posluh«, pri tem r>a trpi majveč !c otrok. Zopct drugi mislijo, da otrok zna peti in ima posluh, če ima dobro oceno v glasbeni teoriji. Značilno za naše razmere je, da je v Celju neki zavod osnova! solo xa n-erposluharj«. tod<i 7^1 solo se ni prijavilo dovoli včencev, da je lepa zamisel izgubljena. Tuđi prof. Ran ci gaj bi mora!l že zdavnaj obupati nad tnlačuo«tif» občirustva, če bi «a pri delu ne vodil pTed-Tsem idealiizem. Sami pač ve«Jtc, kako s« pri nas plaČuie vsako kulturno delo. Vobr-rvovalni perlici vrgojiteli ne prrčakujp /a-»e noben© koristi od svojeg« del<a, puč pa bi m želei več narumevania med ob5irr stvom, da bi lahko posveti 1 svojo veliko Ijubezein m znanje še nešteti-m drugim o+ro-kom, Id jim je bila narav« mačeha. ko jim je  delila plemenite   darove.
NeraunJjivi roditelji bi moraili obttika^ti prof. Rđ-nčngajevo solo na Bleiweso\-i cesti, da bi se neposredno prepričali, kako se otroci uče poslušati pesem in kako ji od-rnrajo »rce. Že rx» prvem mesecu zn^ne otrok posmemati glasove, n<ajsi je bil še tako brez posluha, čez nekaj mesecev pa že sko-raj sleherni poje pesm^ce. Dru^o teto se vzgojerri pevci, ako se prihajajo v Vilo, utr-jujejo v svojem znanju in jih tip morei« već ločiti od posluharjev. NekMcri %c va-dijo doma sami na hnrmoniki. kar »*c jp iz-kazalo zelo usi>ešiK) Učitelj noposlubarjev mora seveda imeti neskončno r>°trpljenje, zrlasti z začetnik i. in mora jja vodili elebaka ljubeze>n uo otrok. sicer * i ne dose^el no-bcne5<i uspeha. Tad^ prof Rančigai ima potrp^cnji neizi^rnen koš in otroci ca ima-jo zejo radi Najbrž ne ves*e. dn imn prof. Ranctgaj tndi najmliatiš- ml«'!insk; pivski ?:bor — pomislite 41etnf otroci sodelujejo! ~ - toda to je tako z.an*'mivo, da bi se mo-wrfi   pcTrazgovorili  posebei  ob  dru^i  rr-iliki.
Oče modernih čest
K looletnici smrti Skota Johua Loudona Nacadama
Pred 10U leti je muri v Moffatu Skot John Loudon Macadam, »tar 81 let. Njegov novi način urMilve ct*i je ervoj ^a«* *>ilno dvi^-nil cekini Promet. Očeta je izgubil Macadajn v /podliji mladosti in potera je žive1 pri svojem stricu v Ne^^orku, ^jer je 7*elužil lepo premoženje 7. do*>aTami med ameri' ^kirnd voj-nami za neoxivit*nost. Kot 301 et-nj mož Pp je na8elil v domaćom kraju im ko eo mu povcrili na<^zoretvo nad cestami aJr-«hirske<ra o^raja« «e je lahko posveti! svo-jim po&kusom (fJede zboJjŠanja ce^-t. Njego*vl roJaki ee Pa nieo mopli navdu^iti za trde cof*te. rajr eo imeli meh^e in blatne, po ka teri-h Je    iflhko hodila njihova živina.
\r prvib desetlet^h preteklega stoietja angle^ke ceetc nieo bile mnogo ttoi-jže od «rednjevc^kib. ker ee skoraj 200 let nihee ni zmenLl žanje- Parlament je na. v»o na" čine oviral Promet, izdajal je nizLicne itkre-Pe o obeegu tovorov, o stevilu kon-i, ^i ame-jO biti vPreženi v en voz. o veliko^td in oh-iiilvi vozov itcL 1.100 mitni^arjev Je skrbe* V> samo za svoje dohodke, nihee &e Pa ni Hriaral 2a popratilo ce^t. Tivli o^ejne to zanemarjale ceete. To je dalo pobudo, la je jel razmišljati Macadam, kako bd ^e dale ceete zholjšatf. Čeprav nj hil inženjer, je preizkuša! evoio metevdo in od l^a 1815, ^o ie postal nadzornik ce»»t brkrtol^k^a okra-ia, je posvečal v«o Pojrorno^t j^a<%ji tn popraviiu  ceet.
Dotlej 6O gradit *n popravljali tefi& tako, da so vozili nanje prat iz za**utih Prostranih jarko^, mf<l©c, da ee bodo tako uir-
di-1«. Ce 60 bile kolanje Prevelike, so iiame-tali vanje kamenja in grajnoza, da bi se spojil l glino. V ciežju e*e je pa vee U> 12-pr^menilo v pravo močvirje. M;icadaDK>v ideal je bila fcrda, z ^raniozom posuta cesta z dobrim odtokom za vodo. To Je do-eegel 8 piaetJo enako nasutoga pr&moza, de-bek) 15 do 25 om. Vozovi »o ta^o etlačil3 graiuoz, da je nastala trda in glađka Površina, skosi katero voda ni mogla pronicati. Debelih kamnov In drohmega gramoca Ma-c«'!am  za  ce€1^e ni   rabiL
Ite^eda »macadam< ee rabi Se zdaj, toda navadno ▼ napačnem potmenii za oizaacbo PraJiu prostih ce*si- To je oaPa^no, če gT« za ceete, PTi katerdh 60 ee rabili večji in manjci koći, kajti prava makadamska e^etm. je podobna karakteristično prav^lknetnu mozaiku. S^oje iz^ušnje je opi^ai Mfl^fl^Mn T mnogih razpravah, m^d katerimi ja n*>val-nejia xA Praotical Bssay on ttie Sc^ontifl« RePair and Pres^rvatkHi of Pu*#c Koads< ts le^a  1819.
Sele na *>tara leta je ie»l Macadaon sadov© svoje energije ia ^ztrajnostL Ko j© W« 1823 pojafinil članom Parlamenta prednosti «rvoje metode, eo bite po njegovih na^rtlh urejene nekatere važne londonske ulice. V*e po^ku&e Je P^ačal sam im potrošU nad 5000 funtov šterlingov. Macadam Je bfl roj«ti leta 1756, Ttmrl je pa kot rečeno leta 1836. Nekaj let Pred smrtjo *o brV» nje-goYe za^'lu^e ja^no Prizvane a tam, da mu je anglesk; parlaonent izglaeo^al čaMno da-rLk> 10.000 fumtov ^terlingov, posmeje i© bil
pa prwUa^an sa plemića.  Toda  te č»ti je Hl deleiftn  sele njegov «in.
Nj dvoma, da je imela taii*. po Macada-movi saslugi Aajgliia v preAeklem stoletju naJbolj&e ceete na vs^m &ve*u. Potovanje iz Londona v Edinburg, ki Je trajalo neko* 14 do 16 dm, je bilo takrat e*krašano na 40 ur, kar je bi i Pred 100 leti 1©P* rekord, Ponokod grade Se zdaj prave makadamske cOete. čeprav ne moreio t^kmovali z moder-ninii betoc^kjnii co&Laiui. To eo ceste mir-noj^i časov, ko eo »e ijudJe vozili ac s kočijami ha ko je bila Po pretežni većini v rabi »e kooJe^a vPrega-
Prezident Grant in postopač
V"    svoji   knjigi      Vlo;,p   življenje    \i\    nK>:V ljubezniT priPove«JuJc  Krank   Harrle zanimi vo   7ijo<ibo   o   anif-riJkcm   prfjri.iontu   lTly*Spiu Grantu.   Ko ^eiu   Studira I  v   lawr»»cu   v" Hr-iavi   Kaivai*,   prinovednje   Harrits.  fem   spo-xnal   nekeiia   iKj^tojv^-a.   ki    je   tnlil,   da   je bil   prijatelj   Pro/iden!:i   drarrti    Mož. je   rv-I»re*tano j.K>|»iva1 in čr j€ le inoc^l, ee }*•> Pr; družil  komu, da  mu    o dal  ra Pijn«<>. Pravi; nam   je.   da  Je   Prezident   Orani   nil   v   svom
mladosti mnogo več, nego je pratieišel. Xe* keg« dne je prišl« nepričakovana veet. da poseti Grant ]<awrence. (»bedoval naj hi pri guvernerju « »»enatorii in iupauom. Podali srno etarega Postopač^, dali *mo mu 7-a Pijaco in ga V7e»li « r>et>oj k svečanenui spre-jemu.
Prezideot je pri»pel to^no iiuverner ni u je Poinasral otopiti iz ko?;io. žuPan in drugi do^toJari^tvenski s-o ga iK»zdraviM. V tre nulku. ko je preetopi1 (.»rant Pr&Z ho*o!a, *mo mu porinili naproti erfarega pijanca, ^i mu je smo.te Pođal ro^o, reko<-: It!>Vjk. I !>>*•! Cirant ni Irenil -l ovih i. iV/.rl ^o je na pijan ca, ol*azil njegovo ftono^eno. ogiiijono tA'leko in mo'čal. Pijanec pa ni Priiel v /adreg.>. Torej "!e nis>i Pozabil na HaPa? \n d»val-O ran tov o^raz «;e je na*in-.krat i/prenirnil. Vi  s-te torej  ta ju  ta?   —  jo vpruAal.         l^n-
ie   zajccljal   piJar.cv,   —   ^ai   -r-tn   vrdcl.   da me   biv;  *i}.O/Ciia'.   Zdaj   te   ^a   /-♦'   ]>o'tvani.   0*v prav   te   ni^'in   videl   ir   -<»   let.   <)bi>li»vat-m*>ra,š   /   me»noj.   Ko   jo   Pa   pijan»*r   \   za«ir«*-<_'!   poicrlenioval   na   s\r>jo   7ama/atv)  iii   rarSr jzano   oMOko   in   na   *ivoJ<*   ro»ke.   nisi   ie   d<i jal    Prozid"nt:    Nic    nr   d**     Po.di    kar   tak. L'o^po.lJe   ^odo   7t*   oPr<"«ilili.   In   lako   \r   o>l sla   družba  vir*«kiii   jrivpO4j«>v   <«   pre-zi-Iontom in   p'jancfiu  na  ^clu  v guv**rnor_ifvo ob^dni
«"O.
Ruska tajna služba
je sijajno organizirana in prekaša po svojem arhivu celo angleško Intelligence Service
Nemaki tiskovni urad jK)roč;i: Iz zauesiji-vega vira prihaja vest, da j> i/.n»čil nciii-ikemu državljanu Sticklin^u \ Harkovu lo. novembra ponoći sovjetski inienjer njen.u 7.nano vrsto koii5trukcijških ri?l> topovskih iiabx)jev iiajbr/. 1 namenom, da. bi j*f /. njim posve tov;il o njihovi izdelavi. Cctrt nn-pozn<=j-o so pa prišli agenti s<»\jcJ^kig-.i k<»-miserijala notranjih zadcv Sđickliniii arc-tirat. btickling jim je prostovolin-rt izročil te ris.be se preii hi^no preiskavo. Med hišiso preigkavo 90 n;^)i nekaj na stroj pisanih 11-stov, nannšajočih so bajo na ukrad'-n*' ri-sbe, ki rsa n-iso pripadale Siickli.n^u. < )bsc-£nli so dozdevni upi« U>va.rniških nhj^kfov, kjcr se ti naboji i7.dt*luj'4jc.». N^mškti po?ia-nistvo je proti tej očit ni provokaciji tak oj protestiralo in zaJitevalo, naj Sticklin£a nemudoma  izjmst«.
Aretacija nem^kejra inženjerjn jo biin v zvexi  t veliko  vo-hunpko  afero,  ki  ponu-njo
0    nji   7   uradnih   niskih   m?*t   ?r«lo   knuko.
1 "radno   imena   arrtirancev   »ploh   nis;»   bita objavljena.  Govori   Be, da je  bilo  arftiran:l> 10 inozrmoev. med njimi delovooja nek»' t«>-varne v Moskvi (feorg1 Thimi^.  knjigovo^lj.i Horman    NiedPrmavfr.    avtomf*hanik    A!fr*'<I KhTiin*rh3,U8or.       neki   župnik,   neki    nc-m^ki zdravnik   in   uemAki   advokat,   vpo   Avstrij-cev. Poljakov   in  ?vf^1ov  ter okro'j t?(«» niskih drž.Tvljnnov.  Ni   so  znano,  kakšu >   v!m-g-o   je   ijjral   StickLing.   gotovo   yia   je.   da   ^ Jo dal  njoti  v  ppretTm  nastarljono   p:i?t.
NemSko-mu pnslanikn jrrofu Stuhlenburiru. ki jr pri sovjetski vla^li prot<*fiml proti nrets^'j'. j*» htio rerono, da imnjo povjeisk** oblasti   ]o\o1j do-knzov o  vr-hunstvu  in   pro-
tidrž.ivueiii'.i io\arviiju ;iriiir;iini\- <ia lahko bVoj" ui^rvpe dobio utemelje. l'.HirubuoHil pa tuuirvkj iK^kuii.^ 111 tu g 1 z^txlt'ti. '/^*-Lrjujt: &i-. da gr*: m«-«l ilrug'iiii l\. nairio obraniLh1  /:apj<litili  !u^kih meja.
Nn^li   ukrepi   orot;   vi-hiinom   s>   nnjvcč.,1 uspeli    n*>kt-    tajn«*   slu/.b<\   ki   ji    pr.ivij«i   v Uuaiji   Lultjmka.   ker   Ima   svuje   pu-ainf   v Musi%\i   na   I.iibjauki   >t.   -.   Tu   j^  eua   naj • K»!j>th   or«;atiiiarij   v   Evroj»i   in   nj**n  *rhi\ prčkali   uajbr/.   celo   arhiv   bio vit«-   an^lr-kf tajn*1   slu/be   Intelligence   ^trvir«'.    Ti   urj;.* nira«-.ija    ima   dvn    inidolka.    rv«fr;iiiju    pm-tivohunpUo   služb*^   in   ino/.'in^ko   inf«n nunij ?ko  piužl>o.  De-luj^ t*> o*l  kta   110 7  ju   z,ipo-sinje tuđi mnoge Ijtidi  iz bivsp c:»r6k«- faJTio službe.   N"jen   šef   j»*   vrliovni   konrsir   Me«l-žinski,    ukrajinska    jnMiru/.ni<-a   je   pa    samo-»tojna  in j*» vodi bivši carski  časnik  laiiške nar'Hbio.sti   I,;i7.;s.   V   LubJMnki   im:;jo   »d^e 7.*»n   tajni   voj.iški   n.rlriv   5   ^poro.ili   i/.   in<» zenistv.i  ili  7.  iufoniuicijami  o  ruski armruii. o  oi*">rožitvi   in   o   kapn»'itoti   p>>e*Jinili   indii-strij^kili   koiirrrnov,   vrižnih   7.a  državno  ob-rnmbo.   Imajo   pa   tuđi   točne   inf«»rma<MJe   o flnačnih   in  r<Hll*inskiti   rarint-rab   vi.^jih   t*a?t-riikov.   o   njihovih   stikih   in   navadah    iNl. SevcH.la   so   j.ki   na   r;izpolako   t-udi   vsn   po-trebnr  sre«!%sfva. «La l;ibko tajna pTuZUi takoj n."«it^»pi   proti  vsaki   tfljni organizaciji  ali   W-roti. < >li 10 iiir<7.o <*' razbije  š** tako r*pr«-Uirt orjrnn;'/.irana   /:ir<>fa   ali   upor.  Zato  ni   ruda, da   so   bili   ^e   vsi   vohunpki   pti>Vu«i   v   Rusiji   o«lkrit.i   v   Stadiju   pri prav.   Rcpka   tnjna 5lti7.bn   jf   najbolji   «"»}Kira   povjrtsko   rla^l*1.
Začetek Francove akcije
Pilot lutala, s katerim je odletel gonerat Franoo > Kanar**kih otokov v Tetuau or^-ni^irnt upor proti m.idridski vla4i- opisuje v nekem frtincofekem listu svoje doživljaje. V začetku jitnija je bivši dopisnik madrkl-skega lista >ABC« v Londonu in član ššpan-fcke monarhifitične stranke Loui« Bolin »lu-Čajno ćital roman l>on^rla«a .lerrolda pod naslovom >Vifcar nad Evropo<. Iz tega romana, ki je izfiei leta 1928, je pov«*»l špan#kl novinar načft  osvoboditvo srencmli Franca,
j (lenerai Franc-o je bil takrat povelju i k divi-z,:je na Kanuskili or<*kih in šio je ta to, da bi mog1«1! prr\-7pti vodstvo nacijonalii>ti6-ne^a pokreta.
Bolina je pie<»en«'tila po«lobno»t položaja, opifcineira v ntni^nu in oii(*sra v ^panijL Obir-nil 6e je narav nosi na Jprrolda s prošnjo. naj mu preekrbi Itrtalo. pilota, crobpoda in dve dami. po mn/.rmsiti pvetlola^ki, da bi mogli predstavljati aj:!«-.ske potnike v le-talu. Jerrold je pre^Jstavil novinar ju ina-jorja Hu^hesa Tollarda, slovitegra ang-leško-|ra strelca. ki je bil pripravljan u<leležiti &e pustolovščine in svojo hč^rko Diano in njeno prijateljico. Vbi so oOpotovali na Ka-narsko otoke. kj**r &o morali biti vodno pripravljeni na polet. Ttkoj po umoru Jose CJalvo Sotella bo krruili 7. letalpm iz Grov-docoa v Biarrit« in dalje preko fran oskojra MATok* t Lm Palmas. kjer je že obveščeni general Franco pritedel v letalo in erečno prispei ▼ Tetuan. Tako se >e pričel.i akcija špansMh nacional i« tov proti madridski vladi.
CE  KUHARICA  KADI OS«: Kako to. da dišii* po fobakn. pinko? Pa »e vendar že ne u51š kaditi?
—   Sinftek:   Ne.   papa.   po   tobaku   diVm. kw me  je  pravkar  poljubila   kubarir^,
BARVA LAfs
Dva trgovca  sx kazeta  v  vlaku  fotogra fije   svojife   boljših   po4o\"ic       Prvi    -v-pTn5a drugega.:  Tvoja  ž^na je gotovo  svetlolnska, kaj ne?
—   Ne   Tem,   —   odgovori   dnuri.   —   k*>rr se« že drogi teden rta potovanju.
Man| ljudi, ve^a starost
Prebiv*lstvo Irske se je od let« 1911 cfc> l*'2o skrčilo po Stevilu za 1<>S.O<K) in sicer deloma zato, ker je bila angleška armad*« ojpoklicana in ker je padlo v svetovn M>jni tuđi mno;(o lrcev, Splušna teudenet« gibanja pr^bivalstva se tor ej n-j Irskem .;*.• ni izprernertila. Od kta 1H41 je prehiva'-^tvo ^»iinje »vob>l."»e irskr drlave rtr-dcljcno v dve polovici, rudi irsko j»o\o-reče prehivalstvo je padio od \eU l*>i I *io 1**29 P° itcvilu  2ft   10-000.
Nil dru^i sirani je p« zauiiiuvo itcvilo ^lflrih Ljudi na Irskctn. /Usti stojetnih. Sla-: slika c<lo pravi, da niti 112 d<» 115 lel stari Irci ni«o rodici. Cgodno ie tuđi r*/-merje med rm^kimi in ženska mi. \' svo-bodni irski dr^av, pridc na 11*10 moških samo <>72 zonsk. torej main. n*i>» v dru-jih evropskih dr/avah. X<iti» ^ pj. i/^iedi Jfklct  in   vdov   ii«   tnoiitcv  /cio ugodni.
Iz Maribora
-   (iledali^er. V  pcncsloljek    30.  t.  m   ob l'O.  uri     Sokolska  akademija*.  V  torck.  1. decembra  ob   15.   uri     ponovitev     sokolske akademijo.
-  Trgovino     IkmIo  /4t|»rte.     Na     državni praznik,  dne   1    decembra  oManejo  ik»  od-ro.Jbi   ZdruienjH   Irg-ovrev   z*\   mesto   Mari-tx>r trgovino vos  «ian  zaprte
-  <irfprii^uH*v **poniinski  vtHVr i'T  rt»di   v potrk   t.  tlecembia   tukajšnja  L.»u.isk^   uni-verza.  Sponrnsko  predavanje bo ime!   \j\iir-l.ianski pisatelj jj. dr. Ivan Fregilj. Uregor-*>ićevc     pesmi     bo     recitirala     marihorsk-i dramska   prvakinja   glč    Flvija   Kraljeva, pri  pa   bo   tenorist   g    F'aganeih   iz   Maribora.
—- I>**kl*» sj» u^ruhili. V solvoto ata s»% zgrlasila pti poseatniku Antonu Knavru iz Josip dola pii Ribnici na Pohorju Uva no-7.nanca i-i progrovorilu posostnico, da juna jo izrodila 8-loLno hčerko Marica Neznanca sta dejala. <!a ju pošilja deklitN.in strie iz sosndnje van, ki mu naj pripelj.'ta dekH-eo. Toda o tem stricu ni bJlo nič*\«»ar znanp-jr;i. (_>rožniki so preiskali vso okolico, vendar pa o deklici ni nikako sleti i. Sumijo, da je deklica postala žrtcv CRanov.
Novo otroSko ravetiSčv. Mestna občina. lx> proure<iila kupljeno enona'(stropno vilo v Maj<;dalenski ulicd 28 v otroško zavetiSee. To bo najrienjeno pre<lvsem otrokom V. mestneg-a okraja. Letos so zavetiAce zasil-no uredili, drugro leto pa bodo hlSo rarSirilt s prizidkom. tako da bo imelo v zavetlšću pi-ostora 90 otrok, med tem ko bo 15. decembra sprejetih le 45.
—  Svinjska  kuga. V  Sclnici ob I>ravi »«• je pojavila svinjska kuga. PoprmiVo >» v^č svinj  in so poeeatniki zelo hudo olkodova-ni.
-   \   to\*ornem   vlaku   zajefe  Uhotapca. To  dni  so  finačni  org-ani  v   tuneJu  pri  St. Uju   ustavili   tovorni   vlak  in   tam  zasa/ih dva tihotapca iz Teaaia- Voiilla sta  a s©boj 300   vžigalnikov,      57   zavojcicov     igTaJnih kail. 2 kg kamenćkov in 8'2 kg: saiianna. Kazen bo zuašala oko li milijon dinarjev.
—  Z lokomotive Je  padel     v  aoboto  do-poldne 38-letni pomožni delavec Ivan Daji-man in si ztomil levo nogo v kolenu. Pokli-cani  rtiSevalci so ponearečenca prepeljall v mariborsko bolnico.
—   Sumljivo   pl»in*>     »o   tuiAti     «tndf*nAki orožniki pri 32-letnem zagrebAkem artistu Milanu TripLatu,  ki 00 ga aretirali sanufi neke tatvine. PiBmo je pijano v obliki dner-nika m je iz njegove vsebine razvuino, da je bil  Triplat  v  preiskavi  zaradi   rv«se s zagrebšklmi atentatorji.
8reda, 2. <l«eembra
12: Siniioniani ojkeetri vl razn h   1«*«1 l&f*
šre).__12.46:  VTeme, porobila.    -   13: Ca*,
«I¥>red.   obvestila.   __   13.15:    V*^.    mo^o^-^,
kar krio hoče (po žaijah). — 1*: Vr^me, br>r za   —   18;   Mladinaka  ura:  Ja^e^  in   Melk.i Pri  kralju  MaUaiu   (OTO^aa   v^r^v^i10*.  na^>i-tal  J.  fcvan,   ijjvajajo     Gani   rad    drnmti^e
družine).__ 18.40: l>^la^<*ia ura: Ponnon nt-
dar6(tva   za   na^e  narodno  goftPodamtvo   (u. inž.   CrOFti^a   Viktor).   _    19:   f*B.   v-rem*-porooi«a,   aiv»red.   oWe«tila.    -     19.93:   Nar. * ura.  —   19.50;   Uvod ▼  preno«.   -..  20:   Y>re-noe  iz oPeme^a  gledalifcča   ▼   I-jubijaai.   V 1.   odmoru:   (»nebeno  predavanje  (g.   Vil^o Ukmar). V II. odiinoni; Caft, *r«m«% poročila, ^pored.    — Kooe^ ob 23. uri.
O«trt«k,  ». <*©**m*>ra
12;   V»akftnwi ft^oj© (p^oS^e).   —  12.io:   Vre me. poručil*.  _.   13:  Ca«, i>|¥>rf^d, obvefttiU —  13.15: Siavni pevei  (pkr^oe).         14:  Vr«*-me.   l»orza.   —   1-8:   Pe&ter  ^por^l   (radijii orkester). — 18.40: Šk>v€n&čkna za Slovenca (5. dr. Rudoli Kolari^). — 19:  tat*,  vn*mi'. Porobila,   ?*porQd,   obveetlla.   —   19.30.   Sa<.
ura    __   19 50-   Akcija   ta   *\i7!&irj<»nJe   Holnr
Snicc.   —  20-   U. nfcLadatelNd v^^r-   Herl bert S^eteJ.  Sod^hiJ^jo:  gdč. r*tefka  Koren oa-nova   (eopran),   gg.   Hori   »W^ea   (klavir). Mirko   Promelč  (bariton),  Sv^SOTar   liano^e, (tenor), mo*ki /t>or >^ogw:. - - -l: Pu«k«-baletne   »uite    (radij&ki   or^c«t«r).      -   22: C'a«, vreme, Poročaia, t^Porcd. — 22.15: Zy<>-ki  v oddih   (rad'Jiflci     ortce*t©r).  _.  Konr.-0*1  CS. uri.
EM1LE GAB0RL4U                                                73
zhkonski in e |N
NEZHKONSKI   W 1 ■■
ROMAN.
— Vsc moje donmeve so se uresniCĐe. Zvećer sem bila prosta in odšla sem na vrt tik pred dogo-vorjeno trro. Posrečilo se mi je dobiti ključ od vrate Preizkusila sem ga, toda ni se dal zasukati v ključavnici, ker je hiVa le-ta preveč zarjavela. Zaman seon nar>emjala vse stlc, da bi odklenila vTatca v ograji. Bila sem vsa obupana, ko je tw*a bila devet/Pri tretjem udarcu je Albert potrkal. Takoj sem mu poredala, kaj se je zgodilo in vrgla sem mu čez ograjo ključ, da bi poskusil odprett Toda zaman. Prožla sem ga torej, naj preloži najin sestanek na prihodu ji dan. Odgovori! mi je, da to ne gre, da mi mora povedati nekaj izredno važnega, kar ne trpi nobenega odlašanja. KonCno mi je iz-javil, da bo preplezal zid. Rotila sem ga, naj ne srtori tega, ker sem se bala nesreće. Zid je dokaj visok, saj ga poznate, na vrhu pa posut s črepinjami. Albert e je pa smejal mojemu strahu, 5eš, da hoče poskusiti in da bi ne storil tega, samo če bi nm Izrecno prepovedala. Prepoveđati mu ai pa nisem upala in tako se je zavihtel na zid.
Od strahu sem se vsa tresla. K sre«i je ze'o prib-6en, brez najmanjše ne2gode je prepleaal zid. Priiel ml je povedat, goapod, kaiko strašna katastrofa je
naju zadela. Sedla sva najptrej na klopioo pred gr-movjem, saj jo poaaiate, potecn 0Va se pa zatekla v pavBjon, ker je jelo deževati. Bilo je že po pol-noči, ko je Albert odšel pomiijen xn skoraj veseL Vrnil se je po isti poti, samo z manjšo nevarnostjo, ker sem ga bila pregovorila, da je stopil po lestvlco, ki sem jo položila k zidu., ko je bil Albert sre-čno na drugi atrani.
To odkrito pripovedovanje je Daburona xl>egalo. Komu naj verjame?
—  Gospodična, ali je jelo deževati sele,    ko je Albert prepleeal zid? — je vpsraSaL
—  Še ne. Prve kaplje ao padle, ko sva žc 9edela ua klopici. Spominjam se »elo dobro, ker je razpel dežniik, jaz sem s<? pa spomnihi na Pavla in Virgi-nijo.
—  Samo trenutek, ptrosam, gospodična, — je dejal sodnik.
Brž je sedel k mia in napaaal dve pismL V prvem je narofel, naj Alberta takoj prtvedo v sođno palačo v njegov kabinet. V drugem je naročal detektivu, naj odide takoj v predmestje Saint Germam v dom Arlangeevih ter preišče tam zid zadaj na vrtu, da ugotovi, ali se poznajo na njem sledovi plezanja. Pripominjal je, da je bfi rfd preplezan dvakrat, pred dežjem m po njem.
Poteru je pozvonil slogL
—  Ta sta dve piami ki ju odnesete Kanstaneu, mojemu protolcolistu. Poreflete nm, naj ja prečitm in takoj, rasamete, takoj, fepobri f8»f ter je Tnjlh
narodeno.
§
Fotem se je Daburon vrafl h Klari.
—  Gospodična, ali »te morda spravili pismo, Id vas Albert v njem prosi, da bi mu đovolili Besta-nek? — Da, moram ga imeti pri sebi.
Vstala je, segla v ročno torbico in potegnila iz nje zelo zmečkan papir.
—  Bvo ga!
Sodnik ga je vzel. Kar se je oglasi! v njem sum. To ptemo se je naalo kakor po nai»cilu v Klarinem žepo. Z enim samim pogledom je preinnil teh desert vrstlc
—   Nobeaega datuma,    nobenega pečata,  nič ... je zamrtnraL
Klara ga ni ališala,
MtelUa je samo na to, kako bi dokazala sodniku, da Je Imela rea sestanek z Albertom. Kar je dejala: —Cesto ae pripeti, goapod, da nas kdo opazuje, če ai želimo ki mislimo, da smo samt Pokličite, |Pnnrf»t vbo alužinčad moje babice tn 73asli»ite jo; morđa je pa kdo videl Alberta.
—  Zaslišati vaso shiiinčad! . . . Ali mislite na to, kar goMottte, gospodična?
—  Kaj, goapod! Vi pravite, da bom kompromi-tira&a... Kar naj bom, samo da bo Albert reSen!
—  §e eno sredstvo je tu, — je pripomnila Klara.
—  Tm Čas, ko sva tu, pošljite koga, naj si ogleda zftd.
MMI1& je na vse.
—  To ae je ie sgodik>, — je odgovoril DataurotL
—  Ne bom vwm prflcrhml, da sem v enem pismu,
ki sem ga pravkar odposlal, odredil oprled rf*i na \tLu vaše babice,
Klara je vatala vsa žareča od radosti in podala sodniku rofco.
—  Ot  hvala,  —  je    dejala,  — tisočera     hvate! Zdaj vidim, da ste na najini strani.
—  To se ni vse, gospodična, — je povzcl sodnik znova besedo. —- To, kar ste mi tu povedali, morate ponoviti v mojem katrinertu v »odni palači. Moj zapisnikar  bo  zabeležil  vaše izpovedbe in vi    jih bo»te podpisali. Ta korak vam bo mučen, toda to je nujna formalnost.
—  Eh, gospod, z veseljem odidem t^t. Vstala je, popravljajoĆ si plasč in  klobuk.
—■ Ali naj poČakam, da se vrnejo detektivi, ki so sli pregledat zid? — je vpraš^la.
—   To ni potrebno, gospodičiia.
—  Potem takem mi pa preostaja samo    prooia vas, — je dejala m fl^lf^i^ roke, — prositi in ro-titi'vas, da izpustite Alberta iz i>reiskovalne?:a sapom
In proseoe ga je pogledala.
—  Izpusćen bo, čfan bo mogooe,    mojo    besedo imate.
—  O, še danes, dragi gospod Daburon, se dane?, prosim vas, takoj! Saj *este, kako težko mu mora biti pri srcu, saj je nedoiien dajte se omefačati, saj je najin prijatelj... Ali naj pofcleknem?
Sodnik je komaj ie lategnil roko, da jo je zadi -ial. Nearečnež se Je du$n. Ah. kako je xarWa^ i>^-nlku njegovo Uttđo!
Stran 6
»SLOVENSKI  NAROD«, pon*MJ(*T m.
fev.
27r>
Pierre Mille;
Dober maser
lzpreiiajai actu £•<- ±*j ±nu**ut.i olvorjem aviujnobilski fazstavi. Počcujal sem \*«s uio^ucc. da bi mislili, da se zanimam za avtomubilo. V resnici se pa na avtoniooile prav uic ue razuniein. Ujjiedujeai si veiluo Ie karoserije in tato me siuairajo prijatelji &a obžalovanje vredneg'a idijota. Kar mj je ustav li nioj pogled iia, invalidskem vo-zićku, na katerem je na videz dobro rejen inož m-eiauholično blodil med vrbUuni av-u>inobilov. Ker nlscm vedel kaj poćeii sem mu n-ckaj minut aledil. Zdelo se mi je. da 60 dolgočasi prav tako, kakor }*l, iu da *e tuđi na avtomobile ne spoma bolje. Z«iU> be mi je lakoj prikupii in alednjič eem ya og-ovoril.
litf je zek> inteligenten in njegove manire »o iidajaie sportnika. Iz, pogovora sem kmalu spotnai da mu je politika deveta briga, kar se pa tiče življenjskih nazoro, da je lMradojak. Kanti je naznreč veliko groio in nekakšen Ofebni wd do vade in do vse-g-;i,   kar   »e  imenuje   napredek.
—   V*i  ti  »troji   9O  mi   loprni,  —   mi  je
dejal trpko-----in sptoh, dovoljen bi moral
biti  samo on  načm  premikanja   —   namreč boja. Toda baš jaz ne bom nikoli več hodil.
Mi^Iil ©em. da je treba aočubtvovati z njegovo  boleetjo.
—   Ali   se   je   vtun   pripetila   m^reča?   — •em   ▼praJAJ.
—   Da,  je  odgovori, —  toda  wiaj   je  ie ■opet dobro  —  in  *e kakina nesreća!
—  Ali   je   vam   osta*a  atropija  mišić,   sla-\mest v nogah?
—  Jaz pa slabost! — j© vrkRknil. — Kar poglejte.
Dvignil je odejo in ma pokatai <lve ogrom ni ste£Tuu polni inišičastih klopčičev, stra-hoteli na pogled, Clovek bi miolil. da vidi dva hrasta ▼ gorda ali d-ra »tebra Notre I Kime. aJi pa končno ▼«« proračun Franci je. MonTnnentaLna,       neekoevčoa       nadčloveška
—  Toda da boste vedeti. — je dejal, — to   ni   napihnjeoo.   Lahko   skačete   po   njih. To je trdo,  mišiča&to.  Ni rokot>orca. ki bi irnel taka   stegna.  Orni   Johnson,  Dempsev,  Car-penl-ie-r —  kaj  so ti  proti meni!
—   Za kaj  &e  pat  potem  takem  pusti te  vo-tiLi   v  voričku? — sem  ga vprašal tavajoč v  ^ozdu doannev  in hripotei.
M<r/   je   srdito   zakričah
—   Zakaj   se   pustim   voziti   na   vo7i6ku? Zrikaj?!  Tak oj vam  povem  in  videli boste, ali  jo  sploh  še  kje nesreća,  ki  bi  se  dala primerjati z roojo. Poslušajte torej. Dve leti jo tega, ko »em bil clovek kakor v?i dnigi. Morda  ćelo  malo  boljši  od  drugrih.  Baham »e  8   tem.   Zlasti   pa   &em   bi!   z-elo   gpreten v  kafcerikoU telesnt vajt  V  golfu, kricketu in   sabijanju   se   irisem   nikog-ar  bal.   Gotovo ve>te.  kaj je krieket,   kak^na oštra  iera  j«* to.   Na   Snoiojskih   otokih   je   c-elo   nadonie-»tfla domačinoro   vojpe in  zato je  tndi  zelo poreč  problem  za pacifi&to.  kajti v vojnah. ki  sw> jihF Samojci  vodili  m*č  sebaj. ni bil nibče   wbit.   dočim   je   v   njihovih   partijah krickeU  vedno  tncat  razbitili   g-lav.   Ba5 r tara. ko «em že jd una^ovati v krioketn, ^ta me treSĆila dva moža naeprotnega kjuba povnem   bru+Alno  ob   tla.   kakor   we Bpodobi m  priznati moram, da &em  ^pIo težko vstal. !nwl   »pim  irpabnjpno koieno.  koleno đepne
OdpeljaH so hip domov. Prttiitcl je moj »Iravnik. mi naravroiJ fcoleno. usrotovil. da ?o jf» pretTgalo sklcpno vezivo in nsi položi!   nog"o   v  mavec
0-O7.   Stirinajst  dni.   ko  je   sne!   obvezo,   je
Tako.   to  je  zdaj   v  redu.  zdravi  a\e, Samo. . .
. .   . kaj  sajao?
—  Vaša desna noga. nad sktepom je ?x3aj in šost centim^trov tanjša v obsegu od l«ve nojrv.   To   je  [>osledica   poćivanja.  nezadoftt-noi;a   iribanja.   Mišice   vaše   desne   noge   so oirpnile.
—   Vražja  strela.     kaj   pa  naj  počnem   p tem?  —  sein  vprašal zdravnika.
—  To je kaj onostavno: dajte se masirati. Z«iaj    imamo   že   C'udodelne   maserjo.   Naro-rit«*   slaviiemu   Van   Stettenu.   naj   r>ride   k varu.
|N:slal ?t*in torej po slavnega Van Stet-tt-iia. Tlolainlea. ki delti po nemških meto-flnh. Ah. 2:ospo<l! Besnim. oe se apomnim ii» ioffa jM>ile/.a. ven<lar pa moram priznati, ■ia je bila lokalna masaža mojeg"a leveg-a ^^'irn.'i i»ravi u/itek. Van Stetten jo začel t l/i Ubava njem tople<ra zraka na moje steg-n*» in nolipnn hosMn h\ n* mofria opijati f^u'ntka zadovoljstva, ki sem |*a imol pri tr) -<>p!i tvožnjoći ?apici. Potom jr neizročono n^.nn 7?i«jrrnl na miši>p mojejra st*jg"ua tako. !%Tkor *«1 ipra na liro. To vam je bila pe-*^ii'     iro^ pod     nema     toda    čarobna    pes^m.
7'rKnjivn na7:1 j ori uprte v nebo. ?em niU'jIdn *o o<n»i.nm in skačem čez ovire. ti.-«   nlav:nn   nad   njimi.
Po troh tednih te prijetoe ma«aže m tega uZivauja mi je dejal  Van Stetten:
—   Mimiku,  da  so   poeledice  ie  tu.  Izjuo-nmo  vaše noge.
Meni mi je noge in pri tem je dobi val njc^uv  obra/ poteze siiaega  lacudeaja.
—   To  je  pa  res  čadno,  —  mi je  dejal, —   vi   ste   reagirali   premoćno.   Zdaj   je   pa vaša  desna   noga   šet>t  centknetrov  debelej-ša od leve.
—   Ahf   saj   res,  —   se«   odgovori!,  —  a povoj te   mi   saiuo.   ali   to   kaj   pomeni?
—  seveda,  — je pntrdii, — to je  važno. Pumislite  namreč.  če   bi   se  ta  razlika  neprestano  vt'čala  iu  bi  v  instinktivno rabili eno  nogo  bolj  od druge.
—  No, in kaj naj &toiim? — sem ga vprašal inaio vznemirjen.
—  Oh.  to je ka-j enosjtavno. Treba je masirati  zopet  levo nogo.
Van Stetten mi je torej masiral levo nogo in zopet setn imel eoake nevarne obeutke u god ja. Temu se je ćelo kmalu pridružilo nekaj. kar me je spominjalo na moj okus in moje korenjanko navade. Ta doktor, polu navibano&ti in pohlepa po denarja. n>i je svetoval, naj si za pospešitev lečenja pri-vežem na levo nogo vrećico svinca, potem pa dvignein nogo vsak dan stopetde&etkrat ritmično dvajset centimetrov od tai. Kot bportnik poznam važnoet metodične t-eio-vadbe: stopetdesetkrat na dan, kakor za-maknjen v sveti pobožnosti sfm dvigal ^vo jo vrećico s svincem.
Slodnjič mi jo Van Stetten drjal; Napočil je trenutek- ko vani moram zopet iz-meriti noge.
Pot^gnil je \% žepa mero in mi jih 17.-meril. Dragi moj, Holandci ne vodo, kaj je franeoska hitros>1 v reagiranju. Učoni ?o res. naše psihofiloloprij^ pa ne po^najo. Moje levo stegno je bilo 7>daj točno šo?t oen-timetov debelješe od desnesra. To jo Van Stettena nekoliko zbegalo, ni pa fcofcel opustiti   boja..
—  Moj dober glas. sama moja čast je od-visna od tega. da boste imeli pov&em ena^ki nagi, — je dejal. Seči moram po radikalnih s-redstvih.
Kakor mnogi Francozi. nem tuđi jaz med tiotimi. ki Ijubijo bahavo^T. Razvnel sena se se bolj. ko sctu zvedel. da i^re pri teh radikalnih eirtidstvih v prvi vrs;ti za »zdravni-<ko gimna^tiko«. Napel ^eiu vse svoje znanje, vbo svojo telesno in 'iuševno silo. da bi se prilagodil danim navodilom. Viseč na nekakšni ograji sem si dal privezati na desno nogo dober kilogram teiko vre-čico svinca. kajti desna noga je bila najbo-lj oslabela. Na levo *fio<ro >em si pa «ial privezati pol kile težko vrećico. In dvigal som jo po vrsti ;*estdesetkrat na dan. v šefctifr lekcijah. da rabim besede samega Van Stet-tena. Ta sila modri zdravnik je zaree misi il. da je nastaJa neenakomernost mojih u<iov zaradi polivanja enega. dočim je drugi deloval. 2ktto je hotel dražiti misnice po njihovem takratnem stanju: z lahnim ifreČ-kanjem na eni in krepkejšim draženjem na drugi nogi. To je trajalo dobrejun pol leta, Člednjić mi je pa dejal ta mož s slepo pre-pričevalnostjo ljudi, ki vidijo samo svoj cilj   pred   seboj:
—   Mislim,  da   je  nama  zđaj   uspeh   zajro-tovljen:  vaši nogi morata biti povsem enaki in sieer ne gamo zunaj, temveč tndi znotraj, na vsaki mišici, v živcih in kosteh, v vseh žilah   in   žili^-ah.   Drznem   si   ćelo  tuđiti,  da &ta   tuđi   enako   kosmati.   Doeegel   som   ču-d-f^.no harmonijo.
Opravi! je potrebno merjenjc. pote«n je pa zmagoslavno  dvigni!  glavo.
—   Niti   pol   milimetra   razlike   ni.   —   je dejal.  —  Obe vaši stejrni merita nad kole-nom v obsegu po 66 rentimetrov. Moje delo je  kon5ano.  Ne  bo roi več treba hoditi k vam.  Zdaj   ste   najfcraKnejši  prkner  mojega lečenja.
Natresel sem predenj knp zlata, ki ga je milostno sprejel, potem »ero pa poklical krojača. Sami boste ra^umeli, da je W3o treba del moje obleke po ob&egu rzpreaneniti. Moral sem se »prijazniti z oblfko hlač. ki jl pravijo huzarske, toda v njih r retmici že <lavno nobon huiLa.r ne hođi. Posl«dica je bila. da sem bi! pođohen tesarskemn tovari ?n — in to tno je jedilo, kajti pTrEnati moram, da nimam rad preprostih ljudi. Čtt-til sem pa v nogah izredno mofi. Najprej sem bil tesra silno vespi in vrnO &em se v Ronlojmeski jrozdi? k svojem-a nogofnet^ D<rnu klubn. 7-ocra jo pa počila že ko sem jo prvič hrenil Pripisoval s*^n to sl?be-nm usnju hi dal ?^7n si prrn^sti drnffo. toda tadela   jo   j*3   istfl   usoda.
— Premoćno brcaš. — mA je d+jaJl fco-vari<S.
Zato sero pa napel vso svojo neznost in obzirnost: žoga ni počila. pa4 je pa odletela na drugi brez Seine in podla na graj6ko dvori^če. Moral sem odstopiti ▼ svojem klti-bu  in potem ni?em ve^ hodil na tekme.
Od ris toga dno so bili moji krizi in te-žave vedno ve^ji. Narascali so v »oraTinerjn
NARODNA TISKARNA
IZVRŠUJE
VSA TISKARSKA DELA
LEPO IN OKUSNO
% mojimi nogami. pri čemur ta frasa v moji ustih ni gola prispodoba ali pretiravanje, kajti človeka navaja w> sama narav a k temu, da rabi one dele svojega telesa, ki so za dano opravilo najepoeobnejSi. Itključen iz nogometa, seru se ^ enkiit lotil teka. Kmalu 5etn postal svetovni prvak, toda potem so me diskvalificirali kot nestvor, ki nima nobenih laslug za svojo zmago. Ne prirejajo s« tekme ljudi & konji v teku. je izjavila komi&ija strokovnjakov. ki do se bili zbrali, da bi oceniK moj uspeh. A ti fekoki. ti obsegi nog so se še izpopolnili — posmehljiva izpopolnitev in pogumni na-predek. delo doktorja Van Steitcna. BIojc Loge »o postale take, takršne vidite.
Dosege! sem 005^hno in nemo^ooo stop-njo odvratnosti. Niseoi se več upal pokaz;iti Ijudem. da bi se mi ne sroejali in kazali za me-noj s prstoro. Težko sem prt-naš;il t^>, in enega teh posrne hl jivcev sem hotel kazno vati. In ka 7 no val s**m ga grospod: To j^ memla   edind   clovek   o»l   ustvarjrnja   &"vrta.
ti je na m«6ta orari ko je dobi] irr0 t lAdnioo. To mu prinese slavo v de4rh zdrav-niske vede. Kar se mene tiče, nifitvm imel od tega nic *trugoga, nego da s-em pri>+'l pred okrajno sodi&oe in iz^ubil » tem svojo devištTO v JuAensktfn sornamu. Ko s^n pTiP©l rt Zravetišča. ki mi p» je bila proti moji volji preskrheia druž,l»a, »em odkšei k rdravniku, toda ne k Van Stettenu, čig:«i samo  ime me  je  že  navdajalo  1 groio.
—   Eno   samo   sredstvo   j«-.   —   mi   j*    «i'. Jal,  —   in  BioeT   ne   gibati   se.      mirovari   in počivati,  če  cutitf*   v   sobi  dovolj   i>oiruui:«. da svojih Bog  stirl ali pet let sploh nr \h> ste  premikali,  boda   vaA*>  mišice  niorda   n. gubile to preobilico mori
Ves  trd   od   groro   sein  posluš;il   njegovo nesTni*elm>   raxla{7o.
—   In   zato   vap   vidim.   7d.ij   na   tem   v*>-zicko?  —   gem   ga  vpra.v»l.
—   Da. pospod. — je   fvJjrovoril    da!   ^c^ni invaTid   zaradi   prpohilir^   Tr»<><"".    \V\   si   mo rete  misliti nK>jo muke?
Socijalizem in demokracija sta nepremagljiva
je izjavi! Stalin v svojem odgovoru kritikom nove
sovjetske ustave
\a ikoncrf^u   komuni^tTČnr stran kp jo SUn Jin   v obširnem   jiovoru  razloži!   novo ^ovj-^t-sko ufitavo  in   z.avrnil  zlaM.i  v^e  ino/e^ni^kP kritike.   Med   drnjjiim   je   dejal;
No*a eovj^Aska n«tava iziiaja iz prerfPo stavke, da so de4ovni razredi na krmila, da pripada državno vodstvo družbe (diktatora) defcrvt&emu razred« ^ot •wo<ii:feneTnu v d-niž-hi in da je D^tava Potre*oa, da «e utrdi družJ>in red. »prejemljiv za dekane* sloJe. Nov« «ovje4»ica u»tava ^e ^loboko madtiarod na ker izhaia iz Popolne enalkopravno*ti veeii narodov in ras, id m-oirajo im€»ri ervt-ke pramce gospodarskega, dniferboe^ra tn kultuTnega življenja. Nadalje poeejbmoet te nove TiFtarve je doerfceden, do •^crajn«o*sti izveden demokratizesn. Po no^i ustavi ni aktivnih ali pasivnih državijanov. U««tava ne Po OTia razlike med rooskiind in iewskaaTti, med traiiio naeeljenimi ixi prieel.'enci, med Pr*»-cncminri   in   aromaankni.   jaobraženaoni   in
I   nftLzobraženinii.    Pozna   ^amo   o«»fr>fif»   vrlini in   o^^bno   deln,   ki   doKvai«   ^»iožaj   v^ak-^ Ka  državljana.
Me^an^iko krit.'Ao iii>vc ii*»lave jp trr^a <Hikloniti. kajti fa^ Mirni li&k je hotol lo ii«tjtvo pnivtavno zanioh-ati. l'a tuđi t«Vh inoJ.k je kritika. I»r<itrn f-kuPina knlilcov O7na<uijc pred'ni: nov«. u^tave /a kr»« Papir ja. za prazno obljubo. Travi o njem, <la j*» to -f>r*TiK> mariever in ria v *>ovjetsk! Kuriji nri mo<Tel nastali bolidi pretilog, ker Sovjetska Rutu a ni drZava, t«vinip<« (*an>o /emijo J>i»ni   pojern.   Tipičen   predstavnik   ie  skupi
ne   je   —   čeprav  se  «JLši   to  tii4r»o   __   Pol-
uradna berlin^ta >Peut«c.hc dipk>matisch pofrtiscrie Korre^Pomdenzt. Tem goepodoim je Sovjetsika Rusija ie dol^o trn v Peti. Je^ ze ^o, da Sovjetska Kurija ne ftamo f!nrieitav-no oh^toja, tfMnVrv^ ra^e. k*> kropi, da jo pn pravila nov oešmrtok ustave, ki v^podbuja dntba in prma^a zatiranim razretlorn nove nade. Kak^na dezela ie to? Tako kričo ti poepodje. S kak^no Pravico orvtoja? In <^e je bila odlkrita v oktoi>ni 1917, zakaj bi ne mogla bki Prikrila, da bi <ne ostala <xi nje niti eenca? In ko *> to reflcli, *m> se tuđi KoPet odločili prikriti Sovjetisfeo Rx^ijo in zdaj javno o/jiaajajo, da SovjM^ka Rii»iJa ni vw držala in da ni ni^ drnire^a, n**go oavaden zemljepi«ni   pajero.
Na trditev, <ta je **ovjelsEk,i »sta^a Prazjvi obljuba, lahko odgovorimo s <=kHranjem vršio nepobitnih dpjrttev, kakor :e u»»Uno viitev diktature proletanata po padini kur-žuazije leta 1917, dal>e likvidacija razreda bogatih kmetov, razla»tlte*v kapitalistom pro-?tac. da So barike. delaVnire. tovame. ie-leznjce in druga prodalo*ij«ka ^red^tva a<> cial^i'iia la«t, Pri čemer p>o bi Li ponUivlje. nri na t-eJo teh Podjetij najlKJltji^i Unvt)e H d^avs"kf>|ra   razreda.
Pojje<i^l««tvo daje ▼ »voji novt opparriaa-ciji pol<inipo»^rat vec. l>ri-JeKkov nego pred voj.no, industrija »?deluje oserakrat toliko kftkor pred vojno im narodni dohodci ao ge zeJo pouknožili V^e to «0 dejstTa ^ ne PraTaie obljube. Pravica do deia, do odddha in iTsobrazbe je bila i-zpreflne.niena v dejanjo, enako ie Pa bila ttxli zada*mč«aa BpJowia, n«posr«rVia hi ertafca voiilna pravica Pri tajnem jjla»ovan]u držanr^janov. TaXa ie resnienoet narvTJHc v^emo čveduutju gospo-dov iz  netnškega  Porofervaftsfcega  nrada.
Tre4ja   »k«p»a   je   pripravljena    priznali
neka (ere ugodnosti  uove  u-^ta^e.  i)'o'i»t   ^a, aLi   ^H)   mh>jj«>V   urtvni^jli   njene   t»>/«-.    * 1»  t>u e^keptikj,   ki   so   V<>\ "H»u.   Zi*u»Hj*-  ^i,-   j»a   ,ni kaz^iJo,   da  r»o   tioAi\iMi    l'o'tun     k'imui,   *. l»a  liolj^v^i.
Čelna  <>KUpuia   kriUi^ov   o/-iiat^i.t   ^    '.. • ;• ustave   Uk   koraK   na   *itv>iit».   otl^U»i<   <*«i   «*»■-tature   i>roleiari^tu   '"   l:WviiJiii »jo   'u.j.t«' eJvt*ga reimui. \   tt'j mkU('1ui ^u m'nauTi ^».^ «~ki  in deiuiua  luui uineri-^i   li^li.  «^ c *%tt»*t4« mu   raziirjoiije   tViiio>vjio   <lt*:la!'.ne   učim«   v ^a  ra/retia  in i/pr»>iii»«mlKi dik.auuv  v   tk^
1H"JSI    111    1^     U'lll    tlJilt     IIK»   llt\|!%     fii>l    lit    *   IV,. I
u«kga   MklMva   družlit%   /m\   \^\a^hv^    «tii   i<*> • l're^lic   oiklatur*'.   >iii»miu»   j ,*v    '|.i..an.   n ti    lujtiJt*   *»Pm>U   ^tnl**,    kaj   j»*   di'i*»iuia    iit lavi>kt»^a   lazifda.   li   y<>->j<*4iu*   tuu:   i.»*   »< ZritaJo razlike  uitnl de^iiico iu  lrw.o
V   ?-a-lnji   skul'ini  krili^ov   «h»   tu-..),   ki   »/ la^lJajo, da «?e   ue lxi  inč   iz.|»rv*m«Mi;]o  na Uu *»edaii;-*m  stanju   iu   tla  oe-taru    ttktalura     i-iav-^ke^a   ra/.rtvia    n«?doi a Mijena,   iia   ue   *'o dovoijena   *>voln>la   iH^ii'ćnih  ^trajik.   I r'.*i»j je   priznati*   d<*   o**nutpk   iis:iv.'    rc*   hiMj v   Vr|Ja\i   reiirn   d'ktatur«1   t»t»a^o   k;ikor  ••*.*-lanJi   vodilni   i>oloiaj   ko-inuniMinie   »ira'i«%e. ^ar   Je   pa   prednost,   a   n**   nedoolatek   mom* ustave-
štnrvtlriorit    strank    jn    tor*'j    t ii<1 1    *»voi •<>■.» Krank   riK>ra   o^tojah   t»n;uo   v   l^i   drui *: kjer  aj   na-spi<»ttii<x*>h ^i  ra/.re*.i©v.   V   Si»vj«*t «-.ki   Ku^iii  t-la   pa čamo  tka   raznda:   *1olav-ci   in kmotie.   NJimi   intfrft»i  *\  tiuo i-ovraz ili.   teuiVtM-    na^proUio   zt'.o   i'iijat *-*J^ki    ui /ato v So>jet>ki  Kuriji ni tal /a oi*1i>J vo4vili ^tran^,   totnver   i-aina  za   *mio,   kdiiniiii^iC'iut ^traako.   K«ir   vla !.<   v   Sovjt'tKUi   Kuriji   do mokracija  v *«na«*i  m^ri  /a \>»*. ^lr.i,   1/  K Ca,   da   v   nov^n   «>-->nu!ku   tiis<-»   hij,    pori: ai   t*»m*»lu   demokrat 1 /nm.   Nova      *ovji!.  ».* u^tava bo na  Vf;e«n r»vptu »viiii.*   iertMi^r.i' na   ustava   broz   kHkr>ii!!hk<)li   um^itf*
Sovjetska Rusija fm uiK'la v iie'Aaj ■ • h <-t>« iaUe»tirn<» u^tii^«». /^rajt^iM* na irtnif.i.. najr'olj razvilo i*ocialist<l'iio «k*uji>%iat :j ' j* U ustava bo unHa incdnaro-iiii Polifu* -u |<s# UK'11. Nova u*»tava llo oli<?n«Mii <>^t<2niia i';'-ti fašizmu, kor pravi, da wt« ^ocializein \\ do^njokracija nppieniatiljiva. Ko Pa hidi moralna opttra v*^m, kj »c Adaj ^ore froti fa^i7.niu.
Iz Celja
—c Sokolska akademija. Dr^vi o^» S. 'V bo začela v celjskom jiUvtali&eu t*Uivui>^liM «>kol?<ka a^^dmnija. M ob?*^a 12 trlovaduih in 3 £Odbp,n€ to<"ke. SPor^ni i,- p.**t*>r iu /arimiv. .lutn ob 10.HA bo t m«1*^!!! lplovad nim ^a^not^rna ^^Ja Sokol**1«eua društvu j T.aprit*epo »MaivMva, d>eklannanj»iTm i<n <j**\' • ni mi   iof^iiuni-
—c Koncert v  proftlavo 1. rterrmbra pite di   Cedj^ko   pev^ko   društvo   jutri   or>   _'n.    * veli/ka   dvorani   C^olj^kejja   doma.    Dru-^ouj mešani z^or bo P^l 14 noVejAjh   P^mi »*k a daleijev   AdaiuK"a,   ItoLtnaria,   Jn.oii;i,   ,U> *<ta.   lAjovira.   Mirka,   Itožjinrji   in   Ki^a   ."^4 vina.   V«e   Pfirf*n«i   hrxio   r   Celju  prvi*'*  i/va-Jane, ne*atrsr© pa tioćrn docrjve^e na tom kom <*-ertu   kr*tno   ia^odbo.   Pt*U^   pev^ke^a   z1'«*-ra  bodo naeloPili  tndi  trije odH^ni   um>'hi ■ki-«olirti   in  rfcer  koneortna   p**vka   •Jia.   1-i da VedraJova ix IJiibljane t*fr vtoliunki  vir tuce  g.   prof.   Tara«   Porljaiier   in   koiflvrtui iHani^t   tz-   pnx>f.   <ir.   Boman   Khi«in<*   17.   Mi-riJVira.  Sporeri   Ummrtm  j> bo^ai.   fMt*t^r   in
—r Dt©  pred«t*ri   ▼   e^J^kt'm  *l*4tah«rii. L]uM3ans3ta drama  bo  Prir«wiiU   v   p^tok  4. d^rerobra  dv«  prpwt^«vi   ▼  M*^tiif*ni  glodali scu   v   Celju.  <*   I5k.   b^   rtpri7*>ri'a   jula !i v «ko   i^ro  >irho«a   An^kac,   na to   j>a   |»o   Mi klaTžeT nastop.  MladMiskjt  PrtNi^tavn   ,,.  \r. ven  a^onmaja.  0»>  30.  pa   bodo  ^*»ljo   u|.n TOJrili Wemerjovo kr»m*vi<k>   >Na   l**H»'ni   i--. ££i< za abormia.
—e Zaninrira nofometnA t<tnia. Na ^^j *avezsrn dan v tordk 1. dcr^niKra c>b H. »♦» bo pršfceLa na GAa-g&fi U&.rrm m«l SK rp]|*»ru in rftPTerftntanco oprtaKh mi«»kih kjubo-v. T^kana bo gn*r>vo /e.lo /jmimiva. ž-i^flhna in n&Peta. Sodfi N> g. Vf^Me.
MALI   OGLASI
Beseda. 50 para, davek Din 3«—. beseđa 1 Din, dsrek 8 Dto
prekllei
Za pismene odgovore glede mLtth ogrlasov  )e treba prDoiltt «n*wfc^ — Popustov za male oglase oe pru
RAzno
Beeeda   50   par,   davek   8   Din Najmanji   zneeek   8  Dic
ZIMSKE SUKNJE
boljie vr»te. Hnbert* nepri? moŠjiv 250 TMn. pei*k> in *a praiktfftia obki^la aadi po reklamnih oonah Pre^ker, Sv. Pe tra   «*U   14.                     6    H
TULIPANE
fSOBMS&e dobite zoi>e4  pri SfVer ft O>. Lp^ljaoa.               5108
ZA  MIKLAV2A
naJtePde da rilo je Kreko p«*ri!». Samo pri Kre^o,  Ta^oarjeva   3
3110
Sveie najfinejše nonrH5ko
KUJE    OLJE
iz  tekarne
DS.   O.    PICCOLUA V      LJUBLJANI
se priporoča   bledim  in   sla-botnim osebam.
KLIŠEJE
JUGCGBACIICA
POUK
STROJEPISNI POLTK fpo deeetpi ofaiem »isternu). Ve-V,mi teŽaj za začetnike in iz~ vežbanre. Posebni tečaj za #ta-refee tlame in fjo«podf\ Vl»«o vanje 2. decembra od B. do pol 8. zverer. PriSeJtek pouka Z. decembra. NajnS|a >olnina. n£na tira «*anio 2 Din. Ohrtetofov očni Tnvod.   Domobranska   cesta  15.
9060
VELIKA  DVORANA
hotela   * Metropola   zoPet   otvor iena.                                     3125
PRODAM
Re«eda   50  par,   davetk   3   Din Najmanjai   anasek   8   Din
Najboljii trbovej^ki
PREM0G
brez praim nuđl
1. PogaSnik,
tri;. • Inarivom
BOHORICBVA 5.t
Telef. 2t-69.
STAnOVATlJA
DVE STANOVANU
t-iMibni, 8 pritiklinami, eno * Vo pa Inko. drugo brez koPainr ce se odda«?ta s 1. februar jem ▼ Trdinovj ulici. Naelov pri Alo--nia Compan>* d. z a z. Ljubljana,   Aleksandrova 2-1.          3117
OtroAki   vorićki      OFOkoi«a»,      •   I   v     a   1    n    1
n&jnoTeJiih     motorjl,     stroj     I
m   o   đ   e   1   o   ▼     trlelkl jl     po^reiljivl
PO ZKLO NIZKI CENI — ( KNDil  FRANKO !
„TRIBUNA«    F. BATJEI
LJUBLJANA,  Kariovftka c***a   t  —  PodrnAoica  MARIBOK, Aleksandrova ceota 96
NOVO   TRGOVINO
na av. Petra centi št. 30 Je otvorila mano solidna tvrtlka
F. I. GORICA
kjer bo imela specijalno zalogo platnenega. in bombažastega blaga, na pr.: platno — kontenino — flanele — prte — servete — namizne garniture — gradi za zimnice - - inletc — volnene in prtsdite ode je od priprostih do najfinejših kva-lliet, flanel rjuhe, pernice, blazine, p^rje in puh, bombaž 7.a odeje, ter izgotovljeno mofiko, damsko, otroško in posteljno perilo, pletenine in  trikotažo.
Bog/ato izbiva blaga za poročne opreme.
PRAKTIČNA DABILA ZA RAZNE PRILIKU
V  delo prcvzamemo vse vrste perilo,  kompletne opreme  vja neveate, kax izg^otovimo solidno po najnižjih  cenah.
Da se nova trgovina vpelje, dobi vsak, kdor kupi nad 25.— Din primerno reklamno darilcf
Maknlaturni papir
proda
uprava „Slovenskega Naroda" Ltubljana, RnaH}eva tOica itev. s
Urejuje Josip ZupandC — Za >Narodno UakanKK Fraa Jeram. —   2a mmvo 1b lniii it 11I đel Brtft Oton n^^j _ vw t iir*>at*««J