fe!SRi$KA Domovina IN SPIRIT 0©Ra®w in yyMouA«« only /i-mm'gwg/* ni— ho nn e National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 27, 1968 SLOVCNIAN MORNING N€W$PAP€® ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI De Gaulle prepusti! edločifev glasovanju Predsednik r e p u b 1 ike De Gaulle je v petek v kratkem govoru Francozom priznal potrebo po refor-rnah in te obljubil izvesti, če mu ljudsko glasovanje to zaupa. PARIZ, Fr. — V petek zvečer 3e predsednik Francoske repub-kke Charles De Gaulle sprego-v°ril narodu kot tolikokrat v Preteklosti, ko je ta stal pred Važnimi odločitvami. Priznal je, da zahteva čas temeljite spremembe tako na univerzah kot Pri upravljanju narodnega gospodarstva in na polju socialne zakonodaje. “Jaz sem pripravljen tokrat Znova. Toda tokrat znova, tokrat bolj kot kdajkoli potrebujem da potrebujem —, da franco-sko ljudstvo reče, da to hoče,” je dejal De Gaulle, potem ko je Francijo spomnil na preteklih 30 et, ko je tolikokrat tako odločno Posegel v njeno usodo. ‘Univerza naj bo preurejena 216 v skladu s starodavnimi na-vadami, ampak v soglasju s stvarnimi potrebami razvoja de-Xele ... Gospodarstvo se naj pri-Ugodi ne tej ali drugi skupini Privatnih koristi, ampak narodnim in mednarodnim potrebam SGdanjega časa... To je cilj, ki s| ga mora ves narod postaviti!” ako je označil De Gaulle spremembe, ki so potrebne po njegovih mislih za mirnejšo bodoč-n°st dežele in za večjo zadovolj-n°st njenega prebivalstva. Pm Gaulle je postavil narod Pred izbiro: Ali mu v ljudskem idksovanju, ki ga je napovedal 2a Junij, izkaže zaupanje, da iz-Vede reforme, ali pa mu to od-lcmi, nakar bo dežela zapadla v ržavljansko vojno, kajti De j aulle se bo v slučaju, če bi iudsko glasovanje njegove °dloge zavrnilo, umaknil s V°Jega položaja. ^°plave v južnem Ohiu žeCOLUMBUS, O. — Močno de-vJe sredi tedna je povzročilo ^0rast voda v južnem delu Ohia. e- atere vode so že v četrtek n!'es^0Pile bregove in poplavile 0koli, meri Novi grobovi Mary Turk Preteklo soboto je po dolgi bolezni preminula v bolnici 59 let stara Mary Turk s 23112 Vera St., Warrensville Hts., roj. Sukovich v Newburghu, vdova po leta 1966 umrlem možu Josephu, mati Roberta, tašča Judith, stara mati Cynthie Marie in Roberta Ernesta, sestra Johna, Frances Travnik, Sophie Goga in Elsie Leska. Pokojna je bila med ustanoviteljicami Podr. št. 73 SŽZ in njena predsednica in vneta delavka pri cerkvi sv. Jude na Richmond Rd. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v sredo ob 9.45, v cerkev sv. Jude na Richmond Rd. ob 10.30, nato na Kalvariio Rusko fetal© se spustilo proti letalonosilki IM in treščilo v Atlantik WASHINGTON, D.C. — Preteklo soboto sta dve ruski jet bombni letali TU16 Badger prileteli nad ameriško pomorsko e-skadro z letalonosilko Essex, ki je bila na vajah za boj proti podmornicam, ter jih začeli obletavati. Eno od njih se je spustilo skoraj tik ob letalonosilko, pa nenadno iz višine 150 čevljev treščilo v morje in eksplodiralo. Drugo rusko letalo je nato odletelo. Ameriške vojaške oblasti so izjavile, da niso ruskega letala ng noben način ovirale in da je tt> treščilo v morje odrno od sebe. Helikopterji z letalonosilke Essex so potegnili iz morja ostanke treh truipel in jih izročli ruskemu rušilcu, ki je na ameriško obvestilo priplul na kraj nesreče. Ruska letala so v preteklih petih letih ponovno obletavala a-meriške vojne ladje tako na Pacifiku kot na Altantiku. Združene države so zaradi tega večkrat orotestirale v Moskvi, pa ni nič zaleglo. Pompidou se pogaja z delavskimi unijami Ce) drugod je voda v taki narasla šele v petek. Poseb-g ud° je bilo v dolinah rek je !?i^° Ju Hocking. V Circlevillu VodSk^e več milijonov, saj so g e odnesle med drugim tudi jg^^Jših mostov. Veliko škode y3v Poljih, pa tudi cestah, n 05 bsoč ljudi se je v poplav-j2 11 .Predelih moralo umakniti $e "V KOSYGIN JE NENADNO KONČAL OBISK V CSR ■—■I I .-I I I— Predsednik ZSSR A. Kosygin, ki je 17. maja nenadno prišel v ČSR, se je zadnjo soboto prav tako nenadno vrnil domov, vsaj štiri dni preje, kot je bilo napovedano. - Vojaške vaje Varšavske zveze na Poljskem in Češkoslovaškem. Urugvaju manjka elektrike MONTEVIDEO, Urug. — Strahovita suša je potisnila vodo Rincon del Bonete Dama, ki daje dve tretjini vse elektrike v državi, tako nizko, da je morala oblast znižati uporabo električnega toka na polovico. Nekatere električne naprave začasno sploh ni dovoljeno rabiti. Prepoved je stopila v veljavo z današnjim dnem in povzročila povsod precejšnjo stisko in seveda vrsto težav in neprijetnosti. PRAGA, ČSR. — Predsednik vlade ZSSR Aleksij Kosygin se je nepričakovano odločil za o-bisk v Pragi sredi meseca. Po razgovorih z vodniki vlade ČSR je odpotoval v Karlove vare na 10-dnevno zdravljenje. Pretekli petek je to “zdravljenje” nenadno prekinil in se vrnil v Prago nadaljevat razgovore z A. Dub-čekom, O. Cernikom in drugimi vodniki ČSR. V soboto je nenadno odpotoval v Moskvo, ne da bi bilo ob nenapovedanem koncu razgovorov izdano kako uradno poročilo, kot je to običaj. Po glavnem mestu so se razširile iz “uradnih virov” vesti, da je Kosygin odšel, ker mu ni u-spelo pripraviti nove vodnike ČSR k zaviranju “socialistične demokratične revolucije”. Kosygin naj bi bil med zmernimi vodniki ZSSR, ki se skušajo sprijazniti z razvojem v ČSR, med tem ko je skupina v vodstvu ZSSR, ki naj bi zagovarjala “odločen nastop” v ČSR. Vojaške vaje Varšavske zveze Še pred odhodom Kosygina domov je bilo objavljeno, da se bodo vršile prihodnji mesec na Poljskem in Češkem vojaške vaje Varšavske zveze pod poveljstvom sovjetskega maršala Ya-bukovskega, poveljnika Varšavske vojaške zveze. Ruski o-brambni minister maršal Greč-ko, ki je bil tudi prejšnji teden na obisku v Pragi, je skušal pripraviti ČSR do tega, da bi dovolila naJnestitev 11,000 vojakov ruskih “posebnih sil” na zahodnem Češkem v okviru Varšavske vojaške zveze. Ti so to zavrnili, kot naj bi se upirali ustvaritvi posebnega naddržavnega odbora za vojaško-politična vprašanja v okviru Varšavske zveze. Centralni komitet KP ČSR se zbere v sredo Dubček in tovariši so skušali pretekli teden malo zavreti pisa- Prvi udeleženci pohoda revščine aretirani WASHINGTON, D.C. — Voditelji črnske akcije znane pod imenom pohod revščine, skrbno pazijo, da se vodstva udeležencev ne polastijo razni zagrizenci. Zato so iz previdnosti že poslali par sto mladih razgrajačev in hujskačev nazaj domov. To je razlog, da do sedaj še ni prišlo do izgredov. Dogodil se je pretekli teden samo en slučaj, ko je policija zaprla 18 udeležencev. Zbrali so se namreč v poslopju, kjer imajo kongresniki svoje pisarne, in hoteli začeti prepevati. Policija tega ni dovolila in “pevce” odpeljala v zapor. Dogodek ni sprožil nobenega razburjanja. Na Kapitelu so pa kongresniki in senatorji nabrali odbor 30 delegatov, ki naj skrbi 2a zvezo med udeleženci pohoda in Kapitelom. Za načelnika odbora je odboru imajo levičarsko usmer-bil izbran črni senator Brooke. V jeni politiki večino. Ne manj, ampak več vojskovanja v Vietnamu! I CLEVELAND, O. — Med tistimi, ki prerokujejo dogodke v Vietnamu, je do sedaj odrezal najbolje tisti, ki je izbiral slabše alternative. Uganil je na primer tisti, ki je napovedoval več vojskovonja vkljub razgovorom o premirju v Parizu. Dokazov za to ne manjka. Število tistih naših junakov, ki tedensko padejo na vietnamskih bojiščih, je prekoračilo številko 500. Preje je vietnamskih vojakov padlo praviloma več, sedaj jih pada manj. Bojišča se zmeraj bolj bližajo našim utrjenim postojankam kot so Kontum, Con Thien, Da Nang itd. Partizani so začeli obstreljevati vsa večja mesta, kjer se nahajajo sedeži pokrajinskih uprav. Ta mesta tudi niso varna pred partizanskimi raketami. Komunisti so dalje vzeli na tarčo tudi vsa naša letališča v notranjosti Južnega Vietnama, Johnson sam pa trdi, da ni Ho Či Minh še nikoli pošiljal toliko orožja, municije in čet v Južni Vietnam, kot jih ravno sedaj. Iz tega bi se dalo sklepati, da so komunisti zopet postali gospodarji v notranjosti dežele. Res še obstojajo tam u-pravni uradi saigonske vlade, toda kdo ve, koliko so še politično zanesljivi. Iz nekega poročila senatnega odbora za zunanjo politiko smo namreč zvedeli, da se je zadnje tedne smer prebežnikov čisto spremenila, Preje je več vojakov prebežalo od partizanov na saigonsko stran. Danes je to narobe. Zmeraj več saigon-skih vojakov beži h komunistom, zmeraj manj pa od komunistov k saigonskim četam. Po -razlago za ta pojav ni treba iti daleč. Hočiminhov režim izrablja na vse načine sedanjo konferenco v Parizu za svojo propagando, kar mu ni težko. Povdarja na primer, da se Amerikanci pogovarjajo v Parizu z njim in ne s saigonsko vlado. Širi po radiju vse, kar govorijo Hočiminhovi delegati e v Parizu in izjave komentira kot dokaze, kako sijajno stoji komunistična “stvar”. Saigonska vlada molči in niti ne poskuša, da bi se borila proti taki rdeči propagandi. Kdo bi se potem čudil, zakaj se na deželi pQ vsem Južnem Vietnamu širi prepričanje, da bo končno zmagal' Ho Či Minh in da je treba pravi čas “presedlati” na njegovo stran. Zaenkrat vedo v Saigo-nu le za tiste, ki so resnično pr e bežali na komunistično stran. Kdo ve, koliko jih je že v komunistični službi, pa so dobili od komunistov povelje, naj se nikamor ne umaknejo. Da pri takih razmerah tudi pacifikacija zamira, to je 13. maja moral priznati tudi njen vodja poslanik Komer. Vse to ni nič novega za Slovence, ki so preživeli zadnjih 12 mesecev svetovne vojne v starem kraju. Tudi takrat je bilo v Sloveniji vse zmedeno. Ali bo Amerika vse to dolgo gledala? Predsednik L. B. Johnson je pretekli petek znova povedal, da se Amerika ne bo dala premagati na bojiščih in da naj sovražnik nikar ne misli, da bo dosegel zmago, ki bi popolnoma zmaličila sedanje razgovore v Parizu. Časopisje je pa začelo opzarjati, da mora biti dežela pripravljena na obilno mero potrpežljivosti in budnosti. Naj dežela ne pozabi, da ima Ho Či Minh že 12 svojih divizij v Južnem Vietnamu in da jih bo morda kmalu imel še več. Ako ibi Amerika postala slepa za tak položaj, bi ji res začela groziti nevarnost kapitulacije. Kakor se torej obrnemo, od povsod se kažejo znaki večjega vojskovanja. nje časopisja in poročila radia ter televizije, posebno se prizadevajo za odstranitev vseh o-strih kritik Sovjetske zveze. Istočasno vrše zadnje priprave za zasedanje Centralnega komi-teta Komunistične partije ČSR, ki se bo začelo v sredo. Na tem zasedanjn bo padla odločitev, ali bodo Dubček in tovariši ohranili oblast in potisnili iz partijskega vodstva pristaše Novotnega ali pa bodo ti s podporo Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije in Poljske potisnili Dubčeka in tovariše ob steno ter ustavili “socialistično demokratično revolu- ■ 1 tl !11 -----o------ Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Koncem tedna so se vršile v raznih predelih Južnega Vietnama hude bitke med rdečimi in njihovimi nasprotniki. Glavni boji so bili tik južno od Demilitarizirane cone, na Osrednjem vib iv ju okoli Komuma in Pleiku ter na področju Sai-gona. Rdeči so imeli v teh bojih do danes zjutraj 932 mrtvih, Amerikancev je padlo 54, 192 je bilo ranjenih, južno-vietnamske izgube pa so uradno označene za “lahke”. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je prišel sem na dvodnei ne razgovore predsednik avstralske vlade J. Gorton. PARIZ, Fr. — Med vlado, vodniki industrije in delavskimi linijami je prišlo do sporazuma o končanju štrajka. Minimalne plače so povišane od 2.22 na 3 franke na uro, plače na splošno pa se bode zvišale s 1. junijem za 7%, s 1. oktobrom pa še za 3%. Vodniki delavskih unij, ki so sporazum sprejeli, so izjavili, da bo stopil v veljavo, ko ga bo članstvo unij potrdilo. SAIGON, J. Viet. — Ameriško vojaško poveljstvo je priznalo, da je izdalo v začeku maja poseben ukaz o pospešitvi vojskovanja, pa zanikalo, da bi v njem zahtevalo, da mora biti v treh mesecih dosežena vojaška zmaga na bojiščih. Vesti o takem ukazu so se pojavile v časopisju v zadnjih dneh v zvezi z intenzivnejšim bojevanjem v vsem Južnem Vietnamu. KAMPALA, Uganda. — Zastopniki Biafre so včeraj izjavili, da zapuščajo mirovno konferenco z Nigerijo, ki se je komaj pretekli četrtek začela. Nigerija noče namreč priz nati neodvisnosti Biafre, t;» pa noče nazaj v sklop Nigerije. PARIZ, Fr. — Danes zjutraj se je začel peti sestanek m e d zastopniki ZDA in Severnega Vietnama o končanju vojskovanja v Vietnamu. Doslej se stališči in zahteve obeh strani še niso nič približale in tudi za danes ne pričakujejo bistvene spremembe. Namestnik vodnika ameriške delegacije C. Vance bo ob koncu današ njega sestanka poletel v Washington, da osebno poroča predsedniku L. B. Johnsonu o dosedanjem poteku razgovorov. Iz Clevelanda in okolice Korotan krasno uspel— Korotanov koncert v soboto zvečer v SND na St. Clair Avenue je bil izredno lepo obiskan, program odlično izvajan. Vse, kar je koncert spremljalo, je bilo na svojem mestu in dvigalo navdušenje poslušalcev od točke do točke. H krasnemu uspehu iskrene čestitke zboru in njegovemu pevovodji inž. Frančku Gorenšku! — Podrobno poročilo bo objavljeno v Kulturnem obzorniku v četrtek. Kam s smetmi in odpadki?— Vozniki mestnega oddelka za odvažanje smeti in odpadkov so postali pretekli petek nenadno “bolni” in jih ni bilo na delo. Župan C. Stokes se je nato sestal z njihovim predstavniki in zahteval, da se vrnejo na delo, končajo nezakonit štrajk, nato pa se bo z njimi razgovarjal o njihovih protožbah in zahtevah. Izjavil je, da smatra “bolezen” za štrajk in da zato ne bo nihče dobil odškodnine za bolezen. Župan je dejal, da bo najel privatna podjetja za odvažanje odpadkov iz bolnic in drugih za javno zdravje važnih ustanov, privatniki bodo morali pa zato poskrbeti sami, če ne bo štrajka naglo konec. Visoka starost— V četrtek, 30. maja, bo rojak Anton Urbanič s 6308 Carl A.venue praznoval svoj 81. roj-stnni dan. Bog mu daj doživeti še mnogo lepega in veselega. Naše iskrene čestitke zvestemu naročniku lista! negovališču— Mrs. Pauline Stampfel je bila St. Vincent Charity bolnišnici prepeljana v Snow View Nursing Home, Snow Rd., Parma, O. Umetniški festival— Pošta naznanja “Prvi letni clevelandski poštni poletni umetniški festival” Razstavljena aodo umetniška dela poštnega uslužbenstva s področja Cleve-anda, ročno delo in drugo. Raz-stva bo v glavnem poštnem uradu na W. 3 St. in Prospect A ve., soba 4357 od 2. do 14. junija odprta vsak dan od opoldne do 9. zvečer. Športni klub vabi na piknik— Slovenski športni klub vabi vse člane in prijatelje na Spominski dan, 30. maja, na piknik Squire’s Castle. Goldwater dobil pravdo NEW YORK, N.Y. — Republikanski predsedniški kandidat leta 1964 Barry Goldwater je tožil, pred časom časopis Fact, njegovega izdajatelja R. Ginzburga in odgovornega urednika Warre-na Borosona za zlonamerno obrekovanje v enem izmed člankov, ki jih je časopis objavil leta 1964. Po 14 dneh razprave je porota v soboto odločila, da je časopis kriv zlonamernega obrekovanja in priznala B. Gold water ju $75,000. Časopis sam je bil kaznovan z $50,000, njegov izdajatelj Ginziburg pa še posebej z $25,000. Goldwater je tožil za 2 milijona dolarjev škode. Wagner za poslanika v Španijo? WASHINGTON, D.C. — Diplomatski viri trdijo, da je predsednik L. B. Johnson predložil španski vladi za novega poslanika Roberta F. Wagnerja, prejšnjega župana mesta New Yor-ka. 6117 St. Clair Ave. — HBndercon 1-0626 — Cleveland, Ohio 44103 Nationa! and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec i NAROČNINA: £a Združene države: i $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meseca Ka Kanado in deželo izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto ij'! <1 1 f SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 105 Monday, May 27, 1968 Nemirna Francij a Letošnja politična pomlad je izredno živahna. Zagrabila je čisto nepričakovano tudi Francijo, dasiravno tega ni nihče pričakoval. Povod zanjo so dali v Franciji spori med študenti in univerzitetno upravo na predmestnem oddelku pariške univerze. Iz njih se je rodil štrajk, se hitro razširil na osrednje pariško vseučilišče Sorbonne, od tam pa na vse francoske univerze kar po vrsti. Povod za štraj-ke in z njimi zvezane demonstracije in nemire je bil znan že davno. Francoska prosvetna uprava je ves čas po vojni preveč zanemarjala delo in življenje na univerzah, na želje mladega šolanega rodu se pa ni ozirala. Razpoloženja za spopade med upravo in študenti je bilo torej dosti, le tega ni nihče pričakoval, da bodo francoski študentje pri tem u-porabljali tudi ameriške in nemške metode. V spopade je posegla tudi francoska policija, ki nima navade, da se šali, kadar se ji zdi, da gredo demonstrantje predaleč. To je razburilo delavce, ki so stopili v protestne štrajke. Potem se je pa zgodilo za Francijo nekaj nenavadnega. Štrajkovni val je zajel kot burja vso deželo, vse je prišlo kar samo od sebe, vsi so se spraševali, kaj naj to pomeni in od kod je to prišlo. Šele, ko je bilo štrajkovno gibanje v polnem razmahu, so ga morale unije hočeš nočeš podpreti, kar so storile tem rajše, ker so videle v štrajkovnem valu hud udarec na re žim generala De Gaulla. Niso pa pri tem igrale nobene vznemirjevalne vloge, štrajki so se širili kot burja po vsej deželi; povsod so se spraševali čemu, povsod so se obnašali do njih simpatično, šele počasi so si začeli postavljati vprašanje, kaj naj vse skupaj pomeni in kam naj to vodi. Parlamentarno opozicijo je štrajkovni val ravno tako presenetil kot unije. Še celo komunisti so bili presenečeni nad obširnostjo štrajkovnega gibanja. Vendar so se hitro znašli: hoteli so štrajk izrabiti za napad na generalov režim. Na videz to ne bi bilo težko. V francoskem parlamentu nima namreč DeGaullova skupina zanesljive večine, zato je že večkrat prišla v zadrego. Jeziček na tehtnici v parlamentu ima mala sredinska stranka s 40 poslanci. Navadno drži z opozicijo, pa ne zmeraj. Na drugi strani je genera lova skupina kolikor toliko konsolidirana, akoravno ni velika. Opozicija bi torej imela izglede, da zmaga v parlamen tu, akb bi sama vedela, kaj hoče. Saj celo njen voditelj Mit-terand prve dni štrajkovnega gibanja ni vedel, kaj naj napravi. Za napad na De Gaulla se je odločil šele, ko so komunisti dali signal zanj. General De Gaulle je zopet pokazal, da je spreten politik. Domača kriza ga je zatekla v Romuniji. Da ni nanjo računal, priča dejstvo, da se je sploh podal na pot v Bukarešto. Ako bi krizo slutil, bi bil verjetno ostal doma. Ko je kriza nastopila, se ni dal zbegati, vrnil se je sicer domov, toda ohranil hladno kri. Hitro je presodil položaj in ugotovil, da ni vse tako temno, kot kričita ulica in politika. Najprvo je lahko ugotovil, da se je vse gibanje rodilo čisto slučajno; kot ena žveplenka slučajno zaneti velik o-genj, tako je mal spor na univerzi sprožil sedanjo splošno krizo. Ni mu bilo treba mnogo misliti, da je spoznal, da bo štrajkovno gibanje zelo hitro zadelo vsakega Francoza o-sebno in zahtevalo od njega žrtve in ne samo potrpežljivosti. To pa tem bolj, ker francoska javnost na vse skupaj ni bila pripravljena in še danes ne ve, kaj naj se iz vsega tega izcimi. Zato je precej hitro napravil načrt za svojo taktiko. Najpreje ni nasprotoval sklicanju parlamenta in debati o nezaupnici njegovemu režimu. Da se pa javnost ne bo pečala samo z ugibanjem, kaj vse se lahko zgodi v parlamentu, je napovedal, da bo po parlamentarni debati govoril na televiziji. To je za Francijo veliko večji političen dogodek kot pa parlamentarne debate. Dalje je ostal zvest svoji navadi, da je ostro kritiziral vse, kar mu na sedanjem političnem položaju ni všeč, ni si pa pri tem zaprl potov za popravljanje tistih napak ki jih je njegov režim napravil in s tem ustvaril povod za sedanjo ^rLZj' General°vi načrti bodo tako postali predmet političnih debat, zanimanje za štrajk bo pa pojemalo. I oda ne popolnoma. Po sedanjem štrajku je prizadet vsak Francoz, vsaka francoska družina. Nihče nima od njega koristi, vsakdo po zgubo, ki je ne bo kmalu pozabil Nekatere posledice štrajka se namreč ne bodo dale tako hitro izbrisati iz spomina francoskega delovnega človeka Ako b° De Gaulle znal Cim hitrejše izbrisati te posledice, mu bo narod le hvaležen Tako se čisto lahko zgodi, da bo od štraj-ka imel koristi tudi generalov režim, akoravno še pred t-d nom na to ni nihče mislil. Francoski politiki bodo morali čakati na drugo priliko, da položijo svoj izpit — boljše kot so ga sedaj. . , - , ^,e,m se Mranffka kriza razvijala po generalovih željah. 1 ailament je odklonil nezaupnico vladi, ker ni hotel priti pred izbiro: generalov režim ali vlada ljudske fronte pod komunistično kontrolo. General je nato napovedal plebiscit o zakonu, ki naj vsebuje potrebne družbene reforme; svoj predlog je pa zopet vezal na alternativo: on ali komunizem. Francozje bodo morali v juniju povedati, kaj hočejo. LA. BESEDA IZ NARODA še en novomašnik našega rodu Rev. P. Krainz CLEVELAND, O. — Rev. Paul L. Krainz S.S.S. je sin Mr. in Mrs. Michael Krainz z 1837 E. 223 St. Njegova mati Alice je hčerka Mr. in Mrs. John Ježek, njegov oče pa sin Mr. in Mrs. Andrej Krainz. Obe družini sta bili poznani v fari sv. Vida in sta imeli svoj čas podjetje in stanovanja na Norwood Rd. Mladi duhovnik ima brata Ronalda, ki je zaposlen kot kemik pri družbi Diamond Alkali ter živi s svojo ženo Mildred in tremi sinovi v mestu Orange, Cal. Rev. Paul je končal osnovno šolo pri Sv. Križu v Euclidu, nato pa vstopil v Eymard semenišče Očetov (Najsv. Zakramenta v Hyde Parku, N.Y., kjer je dosegel akademsko stopnjo na New York University. Dve leti je bil v noviciatu v Barre, Miss. Leta 1962 je prišel v Cleveland nadaljevat študije v semenišču Najsv. Zakramenta. Zadnje leto je štu- Žiivljenje mi je to spoznanje vedno znova potrjevalo. Kadarkoli je bila stiska najhujša, sem se obrnil na to svojo Mater in bil sem vedno uslišan. Tako sem se počutil srečnega in zadovoljnega. Mesec maj, mesec naše nebeške Matere, je postal moj najljubši mesec. Svežina prirode, pomlad okoli nas vzbuja pomlad tudi v nas samih. Duhovna pomlad pa je tisto, kar nam daje notranje zadovoljstvo in napolnjuje naše življenje. Pozdravljeni! Jože Vrtačnik Darovi za Sfomškov sklad CLEVELAND, O. — Za Slomškov sklad so darovali: $226: Slomškov krožek, St. Clair, Cleveland. $135: Slomškov krožek št. 1, Chicago. $102: Slomškov krožek, Eti-wanda, Cal. $100: Slomškov krožek, Denver, Colo. $71: Slomškov krožek, Kansas City (nabrala č. sestra Lavosla-va). $60: Šolski otroci v Etiwandi, Cal. $58: Slomškov krožek, Collin-wood, Cleveland. Po $50: Slomškov krožek št. 1, Chicago; J o s e p hine Windish-man, Wis.; Neimenovana, Toronto. Po $25: Društva Najsv. Imena, Sv. Lovrenc, Cleveland; Rezka Klemen, Cleveland; družina Ar-min Kurbus, Bridgeport. Po $22: Slomškov krožek, Kansas City (nabrala č. sestra Lavo-slava); Slomškov krožek, Fontana, Cal. Ivan Novak, Stephen Oslaai, Marija Palir, Franjo Peck, William Pucko, Anton Schadl, Anthony Serca, Slavica Scap, Anton Smrečnik, Julia Somen, Anna Stefanec, Theresia Raščan, Vinko Razdrih, Anna Tivadar, Louis Tratnyek, Milan Vukovič, Eugene Zakrzewski, Theresa Zelich; iz Clevelanda: Rudi Knez, Carla Kutcher, Joseph Pavli, Anton Sernel, Peter Žalec in neimenovana; Angela Stupar, Detroit; neimenovana, Montreal. Po $1: iz Bridgeporta: Lucija Cukale, Anna Horvath, Mary Markoja, Barbara Pizko in Mary Voros; Mary Struke, Cal. Naj škof Slomšek s svojo mogočno priprošnjo izprosi bogatega blagoslova za vse darovalce. Rev. J. Varga MIR - PA KAKŠEN? (Iz pisma misijonarja Majcena iz Viet-Nama.) TRAM HANIH, Juž. Viet-Nam. — Pravite, naj kaj več pišem, ker da rojaki radi berejo novice iz VieLNama. Bojim se, da jih imate še preveč po vaših časopisih, vprašanje pa je, kakšne. Pri vas tam se vedno bolj uveljavlja “mirovno gibanje”, ki je sumljivega porekla. Saj miru si vsi že- bodočnost in delamo, ne oziraje se na dogodke okrog nas. Seveda, tako varno pa tudi ni, kot je bilo. Te dni imamo tu v bosti dve komunistični četi. Včeraj so napadli vojake na čajni plantaži kakih 5 km od tod, v nedeljo pa v Cau-Datu, kjer je naša pošta, 4 km vstran. Danes mi je ameri- n u ju ■ • • u-i P° $20: John Rabzel, Mont- “ real, Can, iz Clevelanda: Albina Osenar, Ana Jalovec in družina diakon pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v New Yorku. V soboto, 1. junija 1968, bo posvečen v duhovnika v cerkvi sv. Paskala Baylonskega na High land Heights, novo mašo pa bo imel v nedeljo, 2. junija, ob dveh popoldne v cerkvi sv. Križa. Novomašniku želimo obilo zadovoljstva in uspehov pri delu v vinogradu Gospodovem. Njegovim staršem naše iskrene čestitke! AD Sgiomim m pamlad in mesec maj CLEVELAND, O. — Pomlad se bujno uveljavlja, četudi smo imeli zadnje dni tu in tam kar hladna jutra. Zeleni travniki, cvetje okoli domov me vedno spomni na pomlad v naši lepi Sloveniji, kjer sem preživel ljubljeni družini moja najljubša leta. Kot otroku mi je bilo z rožicami postlano, bil sem srečen, ker sem živel, kot sta me ata in mati učila. O velikonočnem času sem veliko mislil na oni čas in obujal spomine. Kako nam je vedno trpljenje odveč, kako si vedno želimo le dobrega in lepega življenja, čeprav nam bi moral biti Kristus tudi v tem zgled! Prave ljubezni do bližnjega je tako malo med nami. Ljudje so v stiski in hodimo mimo njih, ne da bi njihovo stisko videli in jim pomagali. Zaverovani v lastne želje, stremljenja in načrte bližnjega komaj opazimo. V življenju sem imel večkrat težave. Že v mladosti v Sloveniji sem v njih včasih mislil, da me je sreča zapustila za vedno. Že v otroških letih mi je umrla mama. Kmalu sem prišel do spoznanja, da je edino Marija tista, ki mi jo bo lahko nadomestila. Vidergar. $12: Slomškov krožek, Eveleth, Minn. t, ■ i Po $10: iz Clevelanda: Frank Mlinar, družina Semen, družina Malovrh, John Asseg, Mary Anna Mlinar, Marija Meglič, Mary Cizel; iz Fontane, Cal.: Slomškov krožek, Slovenska ženska zveza; iz Bridgeporta: Joseph Bojnec, Martin in Magda Horvat, Ignac Kastelec, Martin in Gizella Lutar, družina Pernek, Joseph in Ethel Bojnec; družina Povirk, Euclid; Charles in Mary Hočevar, Maple Hts., Ohi6; Blaž Žager, Kansas City; Mary Kočevar, Steelton; č. g. Klavdij O-korn, Greenfield, Wis. $6: Justin Roudi, Wis. Po $5: iz Bridgeporta: Rev. Aloysius Hribšek, Steiphen-Fran-ces Virag, družina Ivan Žele; iz Clevelanda: Terezija Narobe, Anton Adamič, Mary Strancar, Frank Trepal, Ida Kabsek, Do-roteja-Simon Curk, družina An-drojna, družina Frank Dolinar; iz Fontane, Cal.: Steve Mohorko in William Arneson; Mary Markovich, Cicero, 111. $4: S teph en-Julia Csanadi, Bridgeport. Po $3: Anton Belovich, John Gale, Alfred Meislitzer, Ottilie Meislitzer, družina Stanislaus Mally, vsi z Bridgeporta; iz Clevelanda: Anna Logar in Anton Arko. Po $2: iz Bridgeporta: Agatha Antolics, Štefanija Arlic, Frances Bankovitch, Fred Bias, Irena 3ot, Anna Draskovics, družina Dušak, Barbara Fercsak, Anton Fržop, Stepan Gerenčir, Anton Grotti. Anna Horvath, Ivan Horvath, Marika Horvat, Mary Ko-kpfda, Franc-Marija Koprivec, John Kuri, Franc Ladra, Anton Lagoja, John Lukman, Barbara Markoja, Anna Matyasecz, Justina Mikolič, Simon Mirkov, Zambijski predsednik slovesno odprl katoliško gimnazijo v našem misijonu LUSAKA, Zamb. — V našem misijonu Matero v Lusaki imamo katoliško gimnazijo za fante, Blagoslovil jo je — pred dvemi leti — lusaški nadškof. Takrat je imela gimnazija le štiri šolske prostore za , dijake 1,. razreda. Danes ima že 15 zgradb in se še vedno razvija. Slovenski misijonarji smo veseli, ker imamo svoji župniji — prav blizu cerkve — katoliško gimnazijo, ki je že znana po dobrih učnih in vzgojnih uspehih. Dne 27. aprila t. 1. je gimnazi jo uradno odprl sam zambijski predsednik Kaunda. Spremljali so ga prosvetni minister, lusaški nadškof in ugledni uradniki prosvetnega ministrstva. Lepo okrašeno gimnazijsko dvorišče so napolnili ugledni gostje Lusake in drugih mest. Slavnostni spored je bil zelo pisan. Najprej je izmolil nadškof molitev, v kateri je prosi božjega blagoslova za dijake in njih vzgojitelje. Nato je spregovoril gimnazijski ravnatelj br. Carmain iz Družbe marijanistov. Gimnazijo vodijo namreč ameriški bratje marijanisti iz New Yorka. Vseh je pet; razen njih pa poučuje še 12 katoliških profesorjev (4 Indijci, 4 Ceyloncani 2 Angleža in 2 Irca). Najpomembnejša točka sporeda je bil predsednikov govor. Predsednik dr. Kaunda je govoril o velikem vzgojnem delu, ki ga opravlja Cerkev in v njej bratje marijanisti. Hvalil je dosedanje uspehe tega zavoda, disciplino, gimnazijsko knjižnico, strokovni (tehniški) pouk, književno delo idr. ter dal dijakom pomembne smernice, ki se morajo — po njegovi besedi — pripravljati, da postanejo nekoč voditelji zambijskega ljudstva. Po predsednikovemu govoru so nastopili dijaki; med drugim so pokazali predsedniku svoje risbe, igrali na klavir, zapeli nekaj pesmi in obdarili nekaj u-glednih gostov. Slovesnost so zaključili z zambijsko državno himno, v kateri stoji tudi naslednja molitev odnosno prošnja: Bog naj bo slavljen! Naj blagoslavlja naš narod: Zambijo, Zambijo, Zambijo! Slovesnost je prenašala zam bijska televizija, časopisi pa so poročali o njen zelo podrobno in navdušeno. Hvala Bogu, v Zambiji sodelujejo v lepi harmoniji svetne in cerkvene oblasti, domačini, Azijci, Evropejci in Amerikanci kakor tudi verniki vseh ver. Dokler bo tako, se bo Zambija — naša misijonska domovina — še naprej hitro in dobro razvijala. Vse misijonske prijatelje, zlasti še dve dobrotnike toplo pozdravlja p. Jožko Kokalj SJ Matero Catholic Church P.O. Box 2527 LUSAKA, Zambia, Afrika -------o------- — Podmorski ton vsaka milja. kabel tehta 19 Škof Hien iz Da-Lata govori niščinkom. Majcenovim malim seme- limo, najbolj mi tukaj, pa ne ta-ški častnik pokazal vietkongsko kega, ki vlada na pokopališčih. Od vseh strani prihajajo sem nasveti, naj vendar s komunisti dialogiramo. Kdo bi to rajši kot mi tukaj, če bi dialog z njimi bil sploh mogoč! Ali je dialog v tem, da nam ukažejo “Roke kvišku!”? Oni ga le tako pojmujejo. Na tolika povabila sv. očeta seveda ne smemo biti brezbrižni napram temu vprašanju. Vietnamski duhovniki — med njimi imamo tudi nekatere zelo brihtne glave — proučujejo to vprašanje sožitja in osvetljujejo od vseh strani. Na splošno pa vam bo vsak duhovnik odgovoril, da s komunisti ni mogoče imeti resničnega dialoga, ker oni drugačnega mnenja sploh ne priznavajo, vedno hočejo le svoj prav. Tukaj so silno radi imeli pokojnega Spellmana. Da bi videli, kaj ljudi se je zbralo k maši za-dušnici po raznih cerkvah! Hvaležni so mu, ker jim je pomagal, ko so mogli bežati s severa, pa tudi pozneje, ko so se kot begunci potikali tod okrog. Tudi v svojem mnenju so se z njim strinjali, želijo namreč mir, pa ne ka- '►'T'-awrj’Pr: zastavo (rdeča in zedena z rumeno zvezdo v sredi), ki so jo sneli v neki vasi kakih 10 km od nas, v bližini oo. trapistov, ki so “osvobojeni”, pa ne svobodni. Prišel me je obiskat lazari-stovski pater, ki živi med Tuju rodom, pa pravi, da ga za zdaj puste hoditi sem in tja in da tudi ljudi še pustijo pri miru, ker jim trenutno bolj kaže, da jih ne dražijo. Na splošno se pa govori, da komunisti pripravljajo novo o fenzivo. Da-Lat je še precej mi ren. Tam je vojaška šola in ame rikansko oporišče. Zadnjič so ko munisti zasedli par predelov me sta, pa v celoti ga ne bodo mo gli, ker je precej utrjeno. ^ smo na poti, ki vodi iz Da-Lata v obmorsko mesto Nhatzang* kjer je v bližini ameriško opori' šče Cam-Ranh. Sam na sebi ta naš kos zemlje ni kaj važen, pao pa je 3 km vstran ameriška radijska postaja z najmodernejšimi elektronskimi aparati za zvezo s postojankami tod okrog in z Ameriko samo. Pred dnevi so komunisti vdrli v železniški pre-ol*'V.JWIV5. it \MW )«. :; L Salezijanske sestre v Saigonu skrbijo za vojne sirote. koli, marveč pravične- cršnega ga- Vsi smo veseli, da se obe strani iščeta in želita začeti razgovo-Ali nam pa bodo pogajanja zares prinesla mir? Tu marsikdo zmajuje z glavo. Mi, hvala Bogu, še kar sorazmerno nemoteno živimo. Gojenci so spet tu in že sprejemamo nove za prihodnje šolsko leto. Čez par tednov pride g. provin-cijal. Bom videl, kaj bo ukrenil glede mene. Sem že 9 let mojster novincev in 6 let ravnatelj v tej j riši, po naših redovnih pravilih ne morem biti več predstojnik v-istem domu. Dokler bom mogel gibati, bom še rad delal, pa naj do že kjer koli in kar koli. Zdaj pripravljam učne sobe za novo šolsko leto. Predno izročim vodstvo nasledniku, bi rad imel dor pod hribom, na katerem Jc ta postaja. V slučaju, da napa' dejo, bomo v veliki nevarnosti-Molite za nas! Vsem dobrotnikom hvaležne pozdrave! Andrej Majcen, SD$- Hčere v družinah potapljačev Presenetljivo dejstvo je obja vila britanska mornarica: dekii ce zavzemajo nad 80 odstotk0' naraščaja v družinah britanski1 potapljačev. Fregatni k a p i t ^ Philip White, 47-letni oče ^ deklic, je postal pozoren na ta pojav, ko se je z 12-člansko P° tapljaško sadko mudil na Malt*' Žene teh potapljačev so ime^ skupno 11 hčera in enega san^ taiplj3' . ----- ----------------(ga sina. Pri drugih 25 po—* ,.t prostora vsaj za 120 prvošolcev, čih je nekaj podobnega, med r*!1 izmed katerih bi koncem leta iz- hovimi otroki pride po en dečc brali kakih 70 do 80, da jih poš- na vsake tri deklice. Prof- ^ Ijemo v malo semenišče v Sai- Clure-Browne, ginekolog na 1°^ gon. Tudi za novince sem že pri- donski kliniki Hammersmith- L pravil prostora za 40 tu v Čam- dejal, da si lahko pojav razl9^ kajnu, če jih bo toliko. Bog daj!, le s tem, da podvodni pritiS Kot vidite, kujemo načrte za! vpliva na moški organizem- ameriška domovina, Bogomir magajna: GRANIČARJI Pivnica se mu je zdela kakor |*a zemljo poveznjen mesec, s frgar vrha gleda na drugi svet. ^ora C v. Treh kraljev se mu le zdela kakor onemela molitev, tethni Vresnik, pokrit z gozdovi, te bil kot gora, kjer se lahko 2g°di karkoli. Na njegovem Vrhu med visoko praprotjo je stal kakor pijan od koprnenja, 'Wiotožja in žalosti in se boril ^ klici, ki so udarjali v dušo. Njegov obraz je bil včasih tako jj^ujen, da se je kapetan s skrite ozrl nanj; vendar je dobro V®del, kaj se dogaja za tistimi in ni nikdar več vpraševal, j-lssti ker je sam vedel, kaj se 0 zgodilo nad morjem za sivimi balami poleg črnih borovcev. ^eko noč je prišel z gore do-te°v, si prižgal cigareto in se ^®knil oblečen na ležišče. Ob-a^ki dima so se dvigali enako-ltlei'no mimo okna, od mesečine Razsvetljenega, proti stropu. trmel je nekaj časa v ta dim, ^0tem na se je zagledal skozi 0 rojstvu in življenju zvezd V sodobno astronomijo se je vključila cela vrsta znanstvenih panog. °kno — na vrt, kjer so se v -------------- -------- Mesečini kopali gozdički sonč- tvojega angela, da te spremlj Ti gozdički so se dvigali iz- po poti.” modrega cvetja po gredicah. Povedala mu je za kavarno, v ^mni klobučki, obrobljeni z kateri bo našel Gorjana. “Poz-^atorumenimi žarki listov, so dravi ga,” je rekla, uklenila po fe sklanjali s stebel proti tlom, tem nenadoma Volaričevo glavo kakor da bi sanjarili tudi oni. V v dlani in ga poljubila, vstala ?alji onkraj vrta so se iz mese- hitro in odhitela med cvetlicami Cllle svetlikale gore. na cesto. iznenada je Vid Volarič za- Se nekaj hipov je gledal ^edal stati Miro v gozdičku njo. Potem je odhitel v sobo, s°nčnic. Strmela je skozi okno vteknil v žep majhen samokres pravnost proti njemu. Stala je in odšel v noč. ^ko mnogo trenotkov nepre- [ V dveh urah je prehodil prvo ^ono. Belina njenega krila se pokrajino in se napotil čez te barvala na robovih s svetlobo, usehlo jezero proti Javorniku. Vedel, ali sanja ali ne. Toda Črne betvice trstja so se lahno ^°doba je bila kakor prikazen, upogibale v vetru, ki je vel mi-^adrževal je dih in se ni upal mo visoke gore proti morju, ^ti, kakor bi se bal, da bo Skoraj veselo je stopal po tej spodil podobo. Toda Mira se ravnini, po kateri so se še nete Počasi približala k oknu in davno podili valovi po širnem ^klicala: polju, posejanem z mesečino, ki * mu je globoko v oči, ka- jateljsko smeje v pozdrav -7 da hoče raziskati v njih po- smrt, bela deklica s sanjavim,, Tinje dno - potem pa ji je skoraj ornim, očmi. Le dotek-!7>ak nasmeh legel na ustnice, nila bi se ali bi ga morda objela vedno ga je držala za roko, in ga poljubila na hce. ?>va pa je hipoma vztrepe- Vid Volarič se ,e res smehlja. T*. kakor da je nenaravna sila med potjo - se ko je dospel do Tila Po njej v dušo. Zazdelo se meje, se je smejal. Vendar pa 7 io, da ženska poleg njega ni sc bile njegove oe, bistre kot se -°Vek, ampak čudežno bitje, ki nikdar. Na sto metrov daleč so f io poklicalo iz sna, da ga po-1 v mesečini preiskale vsak grm, nekam daleč. Položila mu rugo rok0 na £ei0 in se zopet n>ehnila: Vid Noben roman, nobena domišljija, noben dogodek na Zemlji ne more nuditi toliko presenečenj kakor astronomija, nauk o zvezdah,” upravičeno trdijo vodilni astronomi širom po svetu. Nobena znanost tudi ni tako napredovala kakor ta od tedaj, ko se je rodila. Njeni zametki segajo verjetno že v pradobo, ko se je davni človek pri pogledu na nočno nebo prvikrat vprašal, kaj pomenijo tiste ognjene pikice na nebesnem svodu. Odgovora ni bilo skozi dolga tisočletja vse do današnjih časov, ko je človek v hrepenenju in iskanju resnice izumil daleč v vesoljstvo segajoče instrumente—daljnogled in zelo natančne merilne naprave ob njem — izpopolnil matematične izračune in izumil spektroskop, s katerim more do podrobnosti proučiti svetlobo, ki prihaja iz vesoljstva od našega Sonca in z mnogo bolj oddaljenih zvezd. Kemija in sodobna fizika pa sta pomagali astronomom do dognanj, ki jih zdaj priznava veliko število znanstvenikov in ki nam pojasnjujejo, kako zvezde nastajajo in kaj vse se z njimi zgodi v mnogo milijard let dolgem življenju. Po poskusih v laboratorijih in ob primerjavi vsega, kar nam pojasnjuje spektroskop, zdaj vemo, da v zvezdah in tudi v našem Soncu nastaja iz vodikovih atomov druga prvina, helij. Združitev dveh atomov vodika da helijev atom. Pri tem pa se sprošča energija, posebno važno za nas, ki smo od Sonca, najbližje zvezde, oddaljeni samo 150 milijonov kilometrov; to Sonce nas obseva in greje, skratka omogoča vse življenje na Zemlji... In tako se začenja resnična povest znanosti, cčtddi ta še ne more razložiti pravega začetka: neizmernem vesoljstvu je bil vodik, najenostavnejša prvina; od kod ta, bo morala še odgovoriti bodoča znanost. Vodikovi atomi 'so se začeli družiti in so ustvarili silovit oblak vodika v vesoljstvu, ki je bilo še brez zvezd. Začel pa je delovati zakon vsega vesoljstva, zakon, ki ga pozna in čuti vsak človek: težnost. Siloviti oblak vodika se je začel zgoščevati. V njem so nastajala nešteta podro- čja vedno večjega zgoščevanja, vedno večjih mas z rastočo privlačnostjo. Neznanske maše zgoščenega vodika so se grudile proti jedrom zgoščevalnih področij ter se bolj in bolj ogrevale, začele žareti in — zasvetile so se zvezde. Orjaške maše vodika so začele posebno v zvezdnih jedrih žareti v temperaturi mnogo milijonov stopinj. Tako silovito ogreti vodikovi atomi pa se začno združevati po dva in dva v helij ter sproščati težko pojmljive množine energije, ki more doseči tako stopnjo, da zvezda eksplodira; zvezda ugasne, a težnost jo spet združi, da iznova zažari. To kisik, aluminij, železo, težje pa ne... Življenje zvezde začne ugašati; računi kažejo, da velja to za vse zvezde, ki so manjše od zvezd z 1.4 mase našega Sonca. Te “mrtve” privlačijo s svojo gigantsko privlačnostjo iz vesoljstva velikanske množine delcev vesoljske materije; ti udarjajo na to zvezdo s tako silo, da belo zažari. Vendar — razvoj teh belih pritlikavih zvezd je končan. V zvezdah velikankah pa se vse življenje nadaljuje drugače. V njih se atomi pretvarjajo kar naprej v vedno bolj težke elemente, še čez svinec tja do urana in do kalifornija. Ta izredni element pa povzroči v teh zvezdah hiter razpad: zvezda eksplodira in zažari v svetlobi, večmilijon-krat hujši od prvotne. Pravimo, da je zažarela “nova zvezda” ali pa celo “super nova”. V naši Rimski ali Mlečni cesti opazimo no poslovale. Več škode bo imela Francija, na primer v turizmu. Marsikdo ne bo letos šel v Francijo, pa je do sedaj nameraval. Saj ne bo nikoli vedel, v kakšno zadrego ga lahko spravi muhasti značaj francoskega delovnega človeka. Sedanji način “narodnega praznovanja za nedoločen čas” ga je vsaj v začetku kar prijetno iznenadil. -----o----- Rev. Ralph D. Abernathy bo moral odšli z vodstva? WASHINGTON, D.C. — Rev. SAVA vabi na SEN KRESNE NOČI 15. junija 1968. Ne pozabite na vstopnico! Ralph D. Abernathy je nasledil umorjenega dr. Martina L. Kin- ----- -----------„ .,----- -* - oa kot načelnik Južne krščanske stiti, ni povedal, vendar pa sodi- & .. t ^ -------1,,____,1.. Zakladni tajnik Fowler bo nemara skoro odstopil WASHINGTON, D.C. — Zakladni tajnik Henry H. Fowler jev svojem zadnjem javnem govoru, ko se je znova močno zavzel za uzakonitev povišanja davkov in omejitve zveznih izdatkov, dejal, da ne bo več dolgo ostal v vladi. Kdaj jo misli zapu- se more večkrat ponoviti v do- ^irnsK1 au bah, dolgih milijarde let. Zvezda lak dogodek vsakih nekaj sto let, -----"mir: ca astronomi z daljnogledi pa večkrat tam daleč izven naše Galaksije. Eksplozija super nove zvezde razprši po vesoljstvu vse silovito bogastvo težkih elementov in tako obogati vesoljski vodik, iz katerega še vedno nastajajo zvezde. Tako je nastalo in dobilo težke elemente tudi naše Sonce in naša, z vsemi dragocenimi prvinami tako bogata Zemlja. P. K. se nato nekako umiri, začne se zopet milijarde let trajajoče obdobje, v katerem zvezda polagoma spreminja svojo zalogo vodika v helij, energijo pa izžareva v vesoljstvo. Taka zvezda je tudi naše Sonce kot ena izmed neštetih milijard podobnih zvezd. Naše Sonce je v več milijardah let potrošilo okoli 8 odstotkov vodika, ostanek bo zadoščal morda še za štiri milijarde let. Po opazovanjih so dognali, da nekatere velike zvezde, večje od Sonca, porabijo svoj vodik že v nekaj sto milijonih let, mnoge manjše pa so varčnejše in ga trošijo deset in deset milijard let, vendar končno zmanjka vodika tem ni onim in v njihovem, prej tako aktivnem jedru ostane samo helij in tako se godi tudi v višjih plasteh, vedno bliže površju zvezde. V takem stanju se začno zvezde večati v zvezde velikanke in nadvelikanke s premerom, večstokrat večjim, Francoska kriza zadrla evropski blagovni promst PARIZ, Fr. — Štrajkovni val, ki je zajel vso Francijo, je naravno zavrl tudi ves blagovni promet. To so hitro čutile francoske sosede: Belgija, Nemčija, Luksemburg, Švica, Italija in Anglija, nekaj manj pa Španija. Ob francoski meji je namreč u stavljen ves obmejni promet, _________ ____kar je spravilo v zadrego marsi- kakor ga ima Sonce zdaj. A tudi katero tovarno, ki je dobivala iz naše Sonce čaka čez nekaj mili- c™;a., surovine in nol- jard let enaka usoda, postalo bo ‘ rdeči velikan”, kakor so mnoge druge zvezde že zdaj na nebu. Zemlja bo v njegovi bližini zažarela, a ker na Soncu ne bo več tistega spreminjanja vodika v helij, bo težnost zopet zmagala in Sonce se bo začelo iznova krčiti. Začne se pa nova pomembna, milijarde let trajajoča doba: iz helijevega atoma se začno tvoriti novi atomi in tako nastajajo med mnogimi drugimi nove prvine, na primer litij, ogljik, vodstvene konference — SCLC in organiziral “pohod revščine” v Washington, D.C. Njegov nastop in vedenje, pa tudi njegovo celotno delovanje nekaterim vodnikom in drugim uglednim osebam med črnci ni všeč. Radi bi ga spravili z vodstva, ker je “samo podeželski pridigar”, ki ne ve, kako je treba nastopati pred široko javnostjo in uglednimi vodniki dežele. Kljub vsemu negodovanju so prepričani, da bo rev. R. D. A-bernathy ostal na svojem mestu do konca “pohoda” na Washington. Ko bo to mimo, bi ga nekateri radi nadomestili z vdovo pokojnega dr. M. L. Kinga, ki je primerno izobražena in ima lep ter učinkovit nastop. Novega predsednika bodo zbirali na konferenci SCLC v prihodnjem avgustu. jo, da nemara kmalu potem, ko bo odločena usoda predloga o povišanju davkov. Najvažnejša rudnina Azbest, negorljiva snov, je najvažnejša gospodarska rudnina Quebeca v Kanadi. Ženske cicbijo deio Delo za žensko Iščemo žensko za lahko gospodinjsko delo in pripravo kosila za starejši par. Od 10 dop. do 3 pop., konec tedna in prazniki prosti. Kličite 531-2641 po 4. uri. (107) Francije svoje surovine in polizdelke. To ni nič nenavadnega. To se dogaja pri vsakem generalnem štrajku. Francoski je izreden le zaradi tega, ker se ga vneto udeležujejo tudi uslužbenci vseh javnih uprav, tudi cariniki, v veliko zadovoljstvo vseh evropskih verižnikov. Zastoj v Franciji je nadlega, za Evropo, toda ni nevaren, kajti njegove posledice bodo hitro pozabljene, kakor hitro bodo francoske obmejne oblasti zopet red- Pri volitvah na Bermu- dih zmagala bela stranka HAMILTON, Ber. — Na Ber-mudih so imeli volitve za 40 mandatov za spodnji dom. Vseh volivcev je bilo 21,000, večino imajo črnci. Pa je vendarle zmagala pri volitvah bela stranka, ki je dobila 26 mandatov. Zmagala je radi tega, ker so njene kandidate volili tudi črni voliv ci. Črnski politiki so napravili to politično napako, da so v aprilu organizirali nemire in takrat hujskali črne delavce. Tako so črnski politiki zgubili simpatije črnske rase, kar se je nazorno pokazalo v izidu volitev. MALI OGLASI Ženitbena ponudba Iščem dekle za resno spoznanje za bodoče življenje, naj si bo Slovenko, Avstrijko ali Nemko. Imam stalno službo v bližini Toronta. Pišite pod šifro: “Družico išče” — Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (108) Ženitbena ponudba Slovenka srednjih let, dobro izobražena in imam novo zidano liso z vsemi pritiklinami, se želim spoznati z dobrim katoliškim Slovencem od 50-58 let starega v svrhu ženitbe, po možnosti zaželjena slika. Pisati pod značko “Spomlad” na Ameriško Domovino. (108) Večja poraba umetnega ledu ST. LOUIS, Mo. — Šele v zad njih letih je raba umetnega ledu v naši deželi presegla rabo naravnega ledu v trgovini. trst.’’ Volarič, nocoj moraš v kliknil je v začudenju, a °dgovoril nič, zakaj hitro je I Kljub 7aljevala: levo 1 teh^em’ teai zahtevam, in le od y 0 zavisi, ali privoliš ali ne. ds bi zadostoval med potjo en J Povrnil. Vendar se spomni 1 ene) ki pa je bila le sestra Šla bi nekoliko- Sani trenotek in ti bi se več ki so njej enaki kt.rria’ kakor sem ho^’ ^0C*a sedai .ie 1° prenevar-Ooi k*0!™ se, toda oni pre-r° poznajo mojo sliko. Se krasotec me je takoj me je je sedaj spoznal. marsikaj. v peklu. No- torej, da bi bila pot zaman, tebe na hr, AaUoi m+r.; r,i-, rlc. )e pa bo čakal jutri ob de-dopoldne sredi Trsta člo- v vsako drevo. Na desni strani je del v daljavi sij ognja, ki je gorel v gozdu. Veter je vlekel od ognja proti njemu. V čistem zraku je vohal dim, vedel je da njega ne bodo zavohali psi. temu je krenil močno na levo in se vzpenjal više in više proti vrhu, nad katerim se je lesketala široka plošča meseca. Proti vrhu je postalo grmovje redkejše. Splazil se je po vseh štirih. Morda bi le kdo utegnil zagledati majhno senčico, ki ne stoji mirno kakor grm. Na vrhu se je dvignil in se zagledal v dolino onkraj Nanosa. Snežnik in Vremščica sta se svetlikala v nočni luči. Tik pred njim pa so valovali po gričih sami temni gozdovi smrek in borovcev. Doline so bile pogreznjene v molčanje, te doline, na katere je zastrmel zavzet in za hip pozabil na nevarnost, ki ga setih ’ katerega blagoslavljajo je obdajala. Premagal je čuvstvo Ca tisočerih onstran. Sam bo in stekel z nevarnega mesta globoko navzdol po grebenih, prehodil hitro nekaj malih dolinic in že se je znašel na golem Krasu. Gozd je izginil, Vid pa je hitel naprej in prišel na po-I stajo, preden se je naredil dan. (Dalje prihodnjič) Kressae noči l5- junija 1!)G8 pri Sv. Vidu že imate vstopnico? Naprodaj — lot C h a r d o n Rd., v Richmond Heights, mere 50 x 150. Kličite 481-0400. (106) V najem Oddamo 4 sobe mirnim ljudem na 1075 E. 68 St., zgoraj. -(105) Lastnik prodaja Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinski h i š o , 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno ali kličite 391-3720. ,24,27,28 maj V najem Dve stanovanji po štiri sobe vsako stanovanje, samo odraslim. Na 1233 E. 71 St. Kličite Al Pestotnik po 5. uri 731-9431. (109) Prijafel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & G8th St.: EN 1-4212 Hiša na prodaj Prodam 5 let staro hišo “ranch style”, 6 sob v Euclidu med 185. in 200. cesto. Kličite 531-5616 po 4. uri. (108) Hiša naprodaj Prodam radi bolezni moderno zidano hišo, 5 sob. kopalnica, dnevna soba, kuhinja, klet, peč na plin, garaža, vrt z drevjem, blizu cerkve in šole v okolici Collinwooda. Kličite 531-2896. (108) POGLED NA PARIZ — Delavec na vrvi ima krasen pogled na francosko glavno mesto, pa se bolj malo ozira po Parizu pod seboj, mora .čistiti in pleskati železno konstrukcijo znanega Eif Jelovega stolpa. ODJEMALK NE MANJKA — Ribiču v Varšavi na Poljskem bi morda kaka riba o-stala, če bi jih ponujal na trgu, tako mu pa muce željno pobero vse, kar mu ostane. Hiša naprodaj 14620 Aspinwall, blizu cerkve Marije Vnebovzete, 2-družinska, 5-5, garaže, lot 50 x 130. HRIBAR REALTY GL 1-2500 (107) Iščem stanovanje V collinwoodski okolici iščem stanovanje treh sob z garažo. Bi bila pripravljena tudi iti skupaj s kakšno drugo žensko. Kličite 486-6090. —(105) = Karel Mauser: VEČNA VEZ Matt ni mogel dojeti, da je Bob odšel. Čeprav ga je večkrat imelo, da bi vprašal po njem, vendar ni hotel dregniti v boleče mesto. Naj se vse razgnoji kakor se more. Prvič je sama dregnila, ko so pospravljali koruzo. Bil je medel jesenski dan in Steve bi rad videl, da bi bila koruza pred dežjem pod streho. — Drugi teden grem na sodnijo, — je rekla nenadoma. Matt jo je začudeno pogledal. — Bob bi se rad ločil, — se je zasmejala. Čakala da je na to. Matt ni mogel razumeti njenega smeha. — Poročila sva se samo civilno. Pred sodnijo. Nič v cerkvi.— Gledala ga je s tistim čudnim nasmehom, ki je Matta vselej zmedel. — Nisem vedel, da sta bila poročena samo na sodniji, — je rekel. — On je tako hotel,—je rekla kakor v zadregi. — In kako boš zdaj? — se je utrgalo iz Matta. — Kako? Saj ga že toliko mesecev ni in je šlo. Seveda, brez tebe bi midva z očetom ne zmogla. Morala bi najeti. Tako pa. — Se mar misli Bob spet poročiti? — Prikimala je. — In ti? — Jaz ne, — je rekla tiho. In kakor da jo je ujel v napačni misli, je hitro dodala: — Ce hočeš, to lahko kar zapelješ domov. — Zlezel je na voz in odpeljal. Preden je z vozom zginil pod breg, se je obrnil. Dorothy je stala na kraju njive in gledala CHICAGO. ILL. BUSINESS OPPORTUNITY CHICKEN UNLIMITED In Chicago. Established business for quick sale by owner. Call between 9 a.m. — Noon. For further information 754-8302. (107) proti gmajni. Ni se premaknila. Kakor ulita v zemljo je stala tam in veter, ki je vlekel od gmajne, ji je kuštral lase. Matt je zaprl oči in mislil na Jane. Ko bi bila Jane tako zdrava kakor Dorothy, ne bilo bi teh težkih misli, ne tega strahu, kaj bo prišlo in sama bi laže živela. Od Jane se Matt z mislijo splazi do pčeta. Kar trhleni, kakor da ga hčerina bolezen bolj podira kakor njo. Z naduho je čezdalje hujše in lahko se zgodi, da ga nekega dne zmanjka. Matt si ne upa misliti. Kakšna bo Jane! Ob pamet bo. Vsako malenkost grize in grize, vsako bolečino spravi vase in jo pregnete do zadnje še tako globoke skritosti. Ko se je delo uneslo, je Matt na skrivaj odšel k zdravniku. Koj ga je spoznal. — Je mar slabše?— — Ni, toda rad bi vedel, kaj morem še storiti. — Zdravnik je s svinčnikom trkal ob mizo. — Ce je podedovala, sva oba brez moči. Nič ne morem reči, toda čas bo pokazal. — Vstal je in mu položil roko na ramo: — Mr. Kovach, eno je najvažnejše. Kažite ob njej veliko zaupanje in veliko silo. Naredite se CHICAGO, ILL. MALE HELP MACHINISTS ALL AROUND MEN Able to do own set-up. Work repairing and rebuilding production machinery. All company benefits. Steady work. Call or write. SUPERIOR STEEL BALL GO. AC 203—225-7G37 Lake St., New Britain, Conn.: (105) BAKERY Northwest suburb. Very good opportunity. Call 259-8617 (107) GROCERY AND MEAT MARKET In same family 80 years. Near Loop. £-9 p.m. ; RE 4-4943 (107) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE Live in. 5 day week. Care of 3 children. Lite housework—cooking. Room, board — $20 week. 739-7910 after 7 p.m. (107) BABYSITTER FOR 3 Live in. $30 week. References required. North side. 248-7967 (107) MALE HELP . CINCINNATI MILL OPERATORS PRECISION TOOL GRINDERS Journeymen only. APPLY OR WRITE AT ONCE VERN0R TOOL & DIE PLANT EMPLOYMENT OFFICE: 12026 E. Vcrnor Highway Detroit, Michigan CHRYSLER An Equal Opportunity Employer tako, da bo imela občutek, da verujete vanjo, in nikoli ne pokažite, da vidite kaj, kar razkriva njeno bolezen. — Ponudil mu je roko, toda Matt jo je spregledal. Kakor v sanjah je šel po stopnicah. Pričelo se je dolgo deževje. Dež je spiral polja, ceste so bile take, da je blato kar kipelo. Prvič, da se je Matt ustrašil samote. Vedel je, da se bo tdplje-nje za Jane znova začelo. Peskar se skoraj ni več premaknil iz kuhinje. Matt je na vse načine poskušal, da bi Jane vsaj za čas odtrgal od njega, toda zaman. Peskar sam je prišel v svoj svet in se je oklepal hčere kakor otrok. Matt je videl, da je brez moči. Želel si je samo še eno, da bi oče še dolgo živel in s svojim življenjem držal še Janino. Vsak dan je prišel v vas Steve z malo Barbaro. Otroka sta se igrala. Steve in Peskar sta govorila in kadar je za kratek čas prišla še Dorothy, tedaj je zaživela tudi Jane. Toda ne vselej. Včasih je vzela v roke šivanje, ga držala v naročju in komaj kaj rekla. In tudi govorila ni. Strmela je predse kakor da nekoga čaka. Nekoč je prišla Dorothy z Barbaro sama. Bilo je malo pred Dožičem, zunaj mraz brez snega in okrog in okrog globoka tišina. Nenadoma se je Jane dvignila, dela prst na usta in šepnila. — Nekdo joka. — Matt je zakril oči. — Nekdo joka, — je ponovila. Tedaj je Matt stopil k njej in ji položil roko čez ramo. — Nihče ne joka, Jane. Glej, Ajndrej je tukaj in se igra. In mi smo tukaj. Kdo naj torej joka? Pogledala ga je s čudnim pogledom. — Joka, saj slišim. — Peskar je na pol sedel na pol slonel v naslanjaču. S stisnjenimi očmi je dejal: — Matt, pelji jo v posteljo.— Ni se branila. Matt je obsedel ob njej. Nič ni govorila. Potlej je zaspala in Matt je po prstih odšel iz sobe. Vrat ni zaprl. Peskar ga je samo pogledal. Dorothy ni bilo več. — Odšla je in Andreja je vzela s seboj. Zvečer ga bo pripeljala nazaj. Je zaspala zdaj?— Matt je prikimal. ■— Matt, — je goltnil Peskar. — Kaj je, oče? — — Kakor da sem kriv in ven-dan nisem. Videl sem, kako te je imela rada in ti njo, pa sem Dlje ni prišel. Krčevit vek ga je zlomil. Matt je stal ob oknu in strmel že porumenelo, zmrzlo travo. — Tako je bilo z materjo, kaj ne? — - Prav tako, — se je utrgalo iz starega. Ko se je začelo, je rekla iste besede kakor danes Jane: — Nekdo joka. — Znova je bruhnil v vek. Matt ni mogel vekati. V enem samem hipu je videl celo svoje življenje, rudnik in gmajno, starega Franka, livarno in starega Joh na, prvo srečo, tisto nedeljsko popoldne ob jezeru, vse te dni na farmi — in videl je, kako se podira, kako se vse seseda, kako v nič zginevajo sanje, ki jih je bilo toliko. In je v mislih še sam podiral. Počemu vse to, počemu vse trpljenje, garanje? Tedaj je prišla Jane po stopnicah. Matt se je zasukal. — Zaspala sem, — je rekla preprosto. — Koliko je že ura? Tako dolgo sem spala. — Potlej se je razgledovala po kuhinji. — Andreja je vzela Dorothy. Barbara bi se rada igrala z njim. Naj bo do večera tam, — je rekel skoro plašno Matt. — Naj bo, — je rekla. Potlej je segla po šivanju. In Matt ji je pripovedoval, da je pisal Frank iz gmajne. Ni več za težko delo, toda za farmo bi se bil. Ce morda potrebuje delavca- — Vzemi ga, blizu tebe je doma. Star človek je vedno revež. — — Saj še ni toliko star, — se je Matt posili zasmejal. — Mislim, da ga je pijača zdelala. — — Revež je vendarle, — ga je pogledala. Še pred pomladjo je bil Frank pri Mattu. In Matt ga je bil vesel. * * * Matt je na tihem upal, da se bo spomladi Jane obrnilo na ooljše, toda bolezen je šla svojo pot. Sicer — Matt je to z brid- kostjo spoznal — mu novi znaki Janine bolezni niso več tako silno rezali duše, toda zavest, da je proti bolezni brez moči, ga je mrtvila celo pri delu. In kar je bilo najhujše: Peskar je počasi ugašal. Poslednje sile so ga zapuščale. Jane se skoraj ni več premaknila od njega. Pozabila je na delo, pozabila na otroka in če ga po cel dan ni bilo doma, ni vprašala po njem. (Dalje prihodnjič) St: r 3 m 22 oiilojfip mmi JUNIJ □D Sl 7 Uk 201121 KOLEDAR društvenih prireditev JUNIJ 1. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi za 40-letnico ples v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Igra Yankovi-cev orkester. Začetek ob 8. zvečer. 2. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 2. — Društvo SPB Cleveland pripravi proslavo Slov. Spominskega dne z mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojne pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Rd. 8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi. 15. — Slovenski akademiki v Ameriki (SAVA) imajo svojo Plesno prireditev v farni dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1968: piknik in ples. 28. — Hinko Lobe Memorial Fund priredi piknik na Slov. pristavi. 23.—Demokratski klub 32. varde priredi piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 23. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi Balin' carsko tekmovanje. 23. Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj prvi piknik na svojih prostorih v Triglav parku. 30. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 7. — Društvo SPB Cleveland priredi piknik na Slovenski pristavi. 21. — Slov. športni klub priredi piknik na Slov. pristavi. Športni spored, ples in zabava. 24. — Klub upokojencev na Waterloo Rd., priredi piknik na SNPJ farmi. dvorani pri Sv. Vidu. 26. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30. 27. — Podružnica št. 25 SŽZ praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne. 27. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 3. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES. 3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 9. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. 16. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenske^1 domu na Holmes Ave. 17. — Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na W3' terloo Rd. 24. — Letni festival Zahvalnega dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne' 24. — Dramatsko društvo zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro. 28. — Tony’s Polka Party " Seventh Thanksgiving Cele* bration in Slov. Nation® Home, St. Clair Avenue. DECEMBER 1. — Moški pevski zbor Slov®11 poda svoj jesenski konvert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. >+++,§”L"fr+4'4"l,4"fr+4”H”fr4’4”H'4"i''l’4'4’4’4'+4”H’4’4’4’4"t,++4'+4"l”M’'t4’4'4’4'4''fr^ fr '' ------------ ------------------^^--------------- 28. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi. AVGUS1 4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 11. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi. 18. — Pol-letni festival pri Mariji Vnebovzeti ob priliki farnega žegnanja v šolski dvorani ob 3. popoldne. 18. — Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj drugi piknik na svojih prostorih v Triglav parku. 18. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi balin-carsko tekmovanje. 18. — Belokranjski klub priredi piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 25. — KSKJ dan na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 25. — Mladi harmonikarji pri- rede na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene. 31. — Slovenski Akademiki v Ameriki (SAVA) odpro svojo 11. konvencijo na ‘0‘smi” — 62nd St. Mark’s Place, Manhattan, N.Y. — Konvencija bo trajala do 2. septembra. SEPTEMBER 1. in 2. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 8. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue poda banket v proslavo svoje 45-letnice. 8. — DSPB TABOR priredi spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi. 15. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, O., v spomin 25-letnice žrtev na Grčaricah in Turjaku. 22. — Trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 5. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 sr-----* . 1 mm. SONCE, SONCE! — Svoj obraz je obrnila proti soncu, pred katerim jo varuje širok, sombreru sličen klobuk. To p°' krivalo je zadnji modni krik Londona za letošnje poletje- OBSEŽEN VODNI PROMET — Slika kaže promet na kanalu, ki se izteka v reko Saigon v Južnem Vietnamu. Ta reka teče skozi glavno mesto, ki ima po njej tudi svoje ime.