Poštnina plačana v gotormL - Leto XXI., št. 107 LJubljana, petek 10. maja 1940 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — TeiefoD štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratm oadelek: Ljubljana, Selen-ourgova ul. — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 1. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanje medicinske fakultete v Ljubljani Dramatični razvoj evropskih dogodkov s stopnjevano živčno vojno je tudi pri nas potisnil v ozadje vsa druga vprašanja, zlasti še tista, ki so že po naravi združena z normalnim stanjem ivnega življenja. Med ta. po trenutnem videzu neaktualna vprašanja spari;.io programi in načrti bodočega kul-rurnega dela, pri nas zlasti tudi vpra-; j nje izpopolnitve ljubljanske univerze. Nespametno bi bilo, če ne bi — dokler le dopuščajo zunanje okoliščine, ;.i so lahko močnejše od naša volje — nadaljevali normalnega dela na vseh -odročjih narodnega življenja. Najboljše sredstvo zoper živčno vojno je delo — vztrajno, trdovratno in pošteno delo na slehernem mestu, kamor je kdo postavljen, zakaj samo tako delo raz-■ a pczitivme energije in koristi utrditvi narodove moči. Strah in zmeda a najboljša zaveznika živčne vojne. Treba je stati na svojem mestu m de-!Mi. ne le za sedanjost, marveč tudi za bodočnost. Kajti narod je mrtev že v istem hipu, ko izgubi vero v svojo bodočnost. S te strani moramo samo pozdraviti vsa prizadevanja, ki ne glede na tre-rutni položaj vsmerjajo delo za naš nadaljnii napredek, za nsšo kulturno idočnost. Sem spada tudi skrb za po-r ;lno medicinsko fakulteto v Ljubljani, vprašanje, ki ostaja kljub vsem temnim oblakom na obzorju naših dni ne-vsf ..no aktualno. Prav zaradi tega se (ustavljamo pri njem. Spomenica, ki jo je nedavno izdalo ■uštvo medicincev, ne postavlja samo ačelne zahteve po razširjenju medi-•:ske fakultete v Ljubljani v popolno ".uiteto. marveč veže naš najvišji me-.finski zavod s celotno zdravstveno rganizacijo v Sloveniji Tako je poginoma pravilno. Tudi naš laični svet izume, da medicinska fakulteta, ka-i univerza sploh, ne more biti zlasti pri malem narodu, kjer je edina institucija tc vrste, samo nekaka »fabrika« rokovnjakov. Medicinska fakulteta bi morala biti osrednji zavod vse naše zdravstvene organizacije, nje znanstveno središče, odkoder bi prihajale zdravstvu in vsem ostalim, na ljudskem ravju zainteresiranim krogom razne remišljene izpodbude. Skratka: obstej svoje medicinske fakultete bi moral posredno občutiti ves narod v načrtnem dviganju ravni našega zdravstvenega življenja. Dosedanje delo nepopolne medicin-ske fakultete v Ljubljani je bilo večkrat predmet javne kritike. Tako smo /^asti iz peresa nekaterih uglednih prak-t:čnih zdravnikov čitali v strokovnih in tudi v publicističnih revijah razne utemeljene očitke. V kolikor so prizadeti krogi sploh reagirali na te očitke, smo čuli opozorila na to, da je fakulteta nepopolna, slabo dotirana. stisnjena v neprimerne prostore, paralizirana glede nolnega dela celo v sedanjem nepopolnem obsegu. Tudi Društvo medicincev postavlja zahtevo po popolni medicinski fakulteti kot pogoju za njeno res uspešno delovanje. Zadeva je medtem stopila korak na-prei. ker je vlada sklenila s posebno uredbo podaljšati medicinski študij na peti in šesti semester. Akoravno obljubljena uredba še ni izšla, so vendar osigurani krediti za nekatera nova profesorska mesta. Dobra volja je torej izkazana. Najnovejši zvezek »Zdravniškega vest-nika«. ki je strokovno glasilo vsega slovenskega zdravništva. je priobčil v zvezi s tem vprašanjem dva značilna prispevka. Prvi je pismo, ki ga je naslovilo na rektorja ljubljanske univerze Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Pismo ima značaj soomeni-ce. ki so jo sestavili nekateri naši naj-odličnejši zdravniki. Razdeljeno je v tri dele. V prvem odbor SZD z veseljem in zadoščenjem pozdravlja novo akcijo za izpopolnitev medicinske fakultete ter Dravilno poudarja pomen te fakultete za ves naš narod in nakazuje rjene naloge. V drugem delu zahtevajo slovenski zdravniki, da se naša medicinska fakulteta izpopolni z vsemi kliničnimi semestri, torej ne samo s petim in šestim, marveč tako, da se bodo »postopoma po potrebi in po študijskem poteku otvarjali novi semestri.« V tretjem delu predlagajo naši zdravniki, da se za organizacijo kliničnih semestrov sestavi poseben kolegij, v katerega naj se pozovejo zas+opniki posameznih kliničnih strok in vodilnih zdravstvenih delavcev ter sedanji zbor univerzitetnih profesorjev fakultete. Temu zboru naj se dajo prava, kakor pripadajo profesorskemu zboru popolne medicinske fakultete. Prvi in drugi del spomenice sta tako jasna, da govorita sama zase in ne potrebujeta pojasnila ali utemeljevanja. A tudi predlog, vsebovan v tretjem delu, se nam zdi nadvse važen. Tu gre za to, da se odgovornost za organizaci- Chamberlainov položaj nevzdržen Zaradi pre iile zaupnice bo Chamberlain poskusil pritegniti v vlado še opozicijo — Če se mu ne bo posrečilo, se bo umaknil Halilaxu ali Churchillu London, 9. maja. br. Sinočna razprava o dogodkih na Norveškem se je (kakor smo poročali že v včerajšnji izdaji) v angleški spodnji zbornici zavlekla skoraj do polnoči Zadnji je govoril mornariški minister Winston Churchill, ki je v uvodu naglasil, da je bil glavni vzrok, da Anglija doslej v vojni ni podvzela iniciative, v dejstvu, da j«* angleško letalstvo številčno še vedno slabše od nemškega. Krivda leži predvsem v tem, da v zadnjih petih letih niso bili podvzeti primerni ukrepi, da bi bila dosežena pariteta. To izjavo je opozicija burno pozdravila. Usmeriti moramo vse napore na to, je nadaljeval Churchill, da to pariteto dosežemo. Dotlej pa smo obsojeni še na mnoge težave in nevarnosti, ki iih moramo potrpežljivo prenašati, dokler no bodo nastopili ugodnejši pogoji. Napram svetovni vojni tvori v sedanji vojni letalstvo važen faktor, ki ga ni podcenjevati. Churchill je nato govoril o rezultatih nemške invazije na Norveško. Še vedno vztraja pri svoji trditvi, da je Hitler s to invazijo zagrešil politično in strateško napako. Končno je pozival Churchill parlament, naj zaupa vladi. Čeprav ni noben minister ostal na svojem mestu brez zaupanja parlamenta, naj vendar parlament ne sklepa prehitro. Zaveda naj se pri glasovanju težkega časa in svojega dostojanstva. Churchillov govor je opozicija spočetka sicer prekinjala z odobravaniem. pozneje pa često tudi z medklici in ko je Churchill skušal zagovarjati na koncu vlado, celo s protesti. Pičla zaupnica Po Churchillovem govoru je zbornica kmalu po 23. prešla na glasovanje. Za vla-dino politiko sc je izrazilo 281 poslancev, proti pa 200. Chamberlain je torej dobil samo večino 81 glasov, kar ,ic neobičajno malo. Izid glasovanja je sprejela zbornica j zelo hrupno. Delavski in drugi opozicijski [ poslanci so vzklikali vladi »Odstopite! Poj-j dite!« Smrtna kazen za vohunstvo in sabotažo Danes je imela spodnja zbornica le kratko sejo. Sprejela je v prvem čitanju novi zakon, ki doleča Smrtno kazen za primere vohunstva in sabotaže. Notranji minister Anderson je utemeljeval potrebo zakona ter poudarjal, da bi utegnil sovražnik poskusiti z raznimi sredstvi pod-minirati odpor Anglije proti možnosti sovražnega napada. Ostro bo vlada nastopila tudi proti subverzivni propagandi, ki skuša z defetizmom ali zlohotno kritiko ovirati vojne napore države. Vlada predvideva nadalje ukrepe proti vsem onim. ki se na nedopusten način odtegnejo vojaški službi. Parlament je bil nato odgoden do 21. maja. Današnja seja je v primerih z burno včerajšnjo potekla zelo mirno. Cha!»berlair,ove konference London. 0. maja. s. (Reuter). Ministrski predsednik Chamberlain je danes opustil >voj običajni jutranji izprehod po Darku St. James. V teku dopoldneva je konferi-ral z več svojimi prijatelji in svetovalci, med drugim tudi z zunanjim ministrom Ha-lifaxom. Nadalje jc prejel štiričlansko dc-putacijo konservativnih članov parlamenta. Chamberlainova posvetovanja so v zvezi s položajem, ki jc nastal po snočnjem glasovanju v parlamentu. Zunanji minister lord Halifax je danes že v ranih jutranjih urah delal v zunanjem ministrstvu, nakar je bil ob 10. na razgovoru z ministrskim predsednikom ( hamherlai-nom na Dovning Strectu. Ob 11. jc Chamberlain zapustil Do\vning Street ter odšel v parlament. Spotoma ter pred vhodom v parlament mu je množica več sto ljudi priredila tople o\acije. ceii odmev v Angliji Glassvassje v sredo ponsči je bilo za vlado poraz Rekonstrukcija sedanje ali sestava nove vlade London, 9. maja. br. Rezultat sinočnje-ga glasovanja v poslanski zbornici je napravil v vseh angleških političnih krogi. izredno globok vtis. Pri tem opozarjajo da šteje spodnja zbornica 615 članov. Na seji jc bilo navzočih 53 5 članov Za vladni predlog je glasovalo 281 članov, proti njemu 200, a 34 poslancev ni glasovalo. V primeri s celokupnim številom članov poslanske zbornice vlada za svoj predlog ni dobila niti polovice glasov. Agencija »United Press« je danes dopoldne objavila, da je ministrski predsednik Chamberlain pod vtisom dejanskega poraza, ki ga je doživela njegova vojna politika, že sklenil podati ostavko vlade. Po drugih zanesljivejših informacijah pa je ministrski predsednik po daljši konferenci, ki jo je imel danes dopoldne s svojimi najbližjimi sotrudniki, prišel do zaključka, da bo treba v najkrajšem času radikalno izpremeniti vso angleško vojno politiko. V zvezi s tem zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, da je še ta teden računati s širokopotezno rekonstrukcijo angleške vlade. Za danes zvečer je napovedana avdijenca ministrskega predsednika pri kralju. Ob tej priliki mu bo podrobno poročal o debati v spodnji zbornici, o položaju, ki je nastal po snočnjem glasovanju, in o svojih načrtih. Politični krogi medtem ugotavljajo, da bo morala angleška vlada v bodoče še z vse večjo energijo voditi svojo vojno politiko. Da se tega dejansko zaveda, kažejo prvi ukrepi, ki so bili davi izdani in ki naj bi se presojali že kot posledica politične debate v spodnji zbornici. London, 9. maja. br. (Štefani). Danfs popoldne je bila skupina prominentnih parlamentarcev konservativne stranke pri ministrskem predsedniku Chamberlainu. Ministrski predsednik jim je 'zjavil, da proučuje položaj, ki je nastal po »nočnem glasovanju v spodnji zbornici, in da je pripravljen, če ne bo mogoče najti kakšne drugačne solucije, podati ostavko na svoj položaj. Foluradni radijski komentar London, 9. maja. s. Komentator oficiel-ne angleške radijske družbe daje danes naslednje pojasnilo k položaju po včerajšnjem glasovanju v parlamentu: Po splošni sodbi se zdi izdatna rekonstrukcija vlade neizbežna. Nihče v Angliji ne podcenjuje resnosti udarca, ki ga je s sinočnim glasovanjem dobila Chamberlainova vlada. Ne sme pa se pomen glasovanja precenjevati. Splošni vtis debate v parlamentu je, da zahtevajo vsi bolj odločno vodstvo vojne. Vsi, tako parlament, kakor tudi časopisje m javno mnenje, zahtevajo razširjenje osnov sedanjega kabineta, čeravno nekateri vodilni listi izražajo obžalovanje, da je delavska stranka sploh zahtevala glasovanje o vladni politiki. Nobenega dvoma ni, da je tekom debate v parlamentu stopilo v ospredje vedno bolj osebno vprašanje Chamberlai-novega položaja. Na njega je bila vsmer-jena večina napadov. Vabilo opoziciji Chamberlain bo gotovo že danes ali jutri konsultiral svoje prijatelje. Potem bo najbrže v bolj konkretni obliki pozval voditelje opozicije, da vstopi opozicija v vlado, kakor je to storil v mani razločni obliki že pretekli ponedeljek. Prihodnji teden se sestane vsakoletni kongres delavske jo in izgradnjo popolne medicinske fakultete. ki nujno zahteva celo vrsto novih zavodov, klinik itd., kakor jih Ljubljana še nima. poveri širšemu forumu. nego je krog profesorjev sedanje nepopolne fakultete. Zato je ta predlog primeren, da zanj izve širša javnost in da ga moralno podpre. Dosedanje izkušnje so pokazale, da bo naš narod imel samo tedaj večjo korist od svoje univerze, če bo res univerza »najvišji hram duha, tvoriteljica trajnih duševnih vrednot, javna svobodna last svobodnega naroda«, ne pa vase zaprta tovarna uradnikov, zdravnikov. profesorjev itd. Drugi članek v tem zvezku »Zdravniškega vestnika« je iz peresa primari-ja dr. Mirka Černiča, ki sodi med tvorce medicinske fakultete v Ljubljani in ki je že mnogo pisal o naših občih in specialnih zdravstvenih vprašanjih. Dr. Černič razpravlja o »naših pričakovanjih, razočaranjih in perspektivah« v zvezi z medicinsko fakulteto in navaja pričevanja nekaterih uglednih poznavalcev našega univerzitetnega problema. Pisec sklepa, da smo se pred 20 leti s prvimi štirimi semestri na medicinski fakulteti prenaglili; manjkali so nam temelji, nismo imeli ne znanstvenih osnov ne mož, ki naj bi jih bili ustvarili. Dr. Černič je skeptičen tudi glede nadaljnjega razvoja, če ne najdemo pravih mož, zato predlaga tudi on, da se razširi forum, ki bo skrbel za uspešno, načrtno in temeljito organizacijo naše popolne medicinske fakultete. Tako torej postaja vprašanje izpopolnitve medicinskega študija v Ljubljani vprašanje širšega sodelovanja zdravniških krogov in ostale javnosti. Nihče ne more biti zoper popolno fakulteto. toda treba je, da imamo zanjo več pogojev, sredstev, zavodov in — sposobnih strokovnjakov, kakor smo jih imeli doslej. Gre za nova pota v vsej naši zdravstveni politiki. Treba je, da se oglašajo k besedi zreli in izkušeni ljudje. Prav zato je treba odkloniti način, kako v neki ljubljanski reviji napada mlad mož, ki je komaj začel študirati medicino. splošno priznanega zdravnika, ki že dolga leta deluje za napredek našega zdravstva. Taki pojavi samo kažejo, da je za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani treba tudi več resnosti v vsem našem kulturnem življenju. stranke. Toda vprašanje, ali bodo opozi-| cijske stranke stopile v vlado ali ne, bo najbrže do tedaj že rešeno. O vodstvu nove vlade Če se bo Chamberlain v razgovorih, ki jih bo imel prihodnje dni, prepričal, da ne more dovolj razširiti svoje vlade, bo najbrže napravil prostor drugemu. Toda delavska stranka ni dovolj močna, da bi mogla sama prevzeti strankarsko vlado. Zato prihaja v poštev samo koalicijska vlada. Za primer, da Chamberlain v svojem prizadevanju za razširjenje vlade ne bo uspel, imenujejo kot bodočega predsednika vlade največ sedanjega zunanjega ministra lorda IIalifaxa. Nobenega razloga pa tudi ni misliti, da opozicija ne bi hotela sodelovati pod Churchillovim vodstvom, čeravno je bilo v včerajšnji debati slišati proti njemu nekaj ostrih besed. »Vsekakor — pravi radijski komentar na koncu — reorganizacija vlade ali sesta-J va koalicijske vlade ni nič novega ali ne-j običajnega za Anglijo tudi v vojnem času. Ponovno se je to zgodilo tudi v svetovni vojni. Prav to je moč demokracije, da Anglija lahko tudi v vojni menja vodstvo države brez velikih posledic, ter pri tem celo pridobi na moči.« Odmev v provinci London, 9. maja. j. (Reuter). Včerajšnje glasovanje v angleškem parlamentu je našlo širok odmev tudi v vseh velikih angleških provincialnih listih. Vse časopisje si je edino v tem, da je treba nemudoma pričeti voditi vojno z večjim naporom ter z večjo agilnestjo kakor doslej. Listi tudi obžalujejo, da sta se debati v parlamentu in lordski zbornici razvijali v okoliščinah, ki utegnejo imeti za Anglijo neugodne posledice v inozemstvu. ;-Man-chester Guardian« zavzema zelo oster ton nasproti ministrskemu predsedniku Chamberlainu. Nikakor ni mogoče pripisovati krivde stotisočem brezposelnih delavcev, piše list. niti ne armadi v ne nujno potrebnih industrijah zaposlenih žensk, ako te delovne sile niso bile pritegnjene k izdelovanju orožja in municije. tako da naša eks-pedicijska armada za Norveško ni bila primemo opremljena.« Priprave proti direktnemu nemškemu napadu London, 9. maja. o. Angleška vlada je 'anes dopoldne ustanovila ožji vojni od- bor, ki bo imel edino nalogo, da nemudoma izvrši vse priprave za obrambo proti eventualnemu neposrednemu aemškemu vpadu v Anglijo. Ta odbor ima že vsa pooblastila in vlada mu je stavila na razpolago tudi vsa potrebna denarna sredstva. Dva in pol milijona novih vojakov London, 9. maja. s. (Reuter). Danes popoldne se je sestal v Buckinghamski palači kronski svet. Kralj Jurij VI. je ob tej priliki podpisal proklamacijo, s katero je uvedena vojaška dolžnest za vse moške, do vključno 36. leta starosti. Ker so bili že s prejšnjimi proklamacijami poklicani pod orožje vsi moški do 27. leta. postane z novo proklamacijo še devet novih letnikov podvrženih vojaški dolžnosti. Računajo, da bo dobila Anglija s temi letniki približno 2 in pol milijona novih vojakov. Kakor doslej bo tudi še nadalje poklican v vojaško službo dejansko na mesec samo po en letnik. Edino v primeru, da bi to zahtevale izredne prilike, bo mobiliziranih tudi več letnikov v enem mescu. Ostre švicarske sodbe Curih, 9. maja. z. Ves švicarski tisk smatra izid glasovanja v angleški spodnji zbornici za poraz Chamberlaina. Vsi listi naglašajo v svojih komentarjih, da se je Chamberlain dokaj nespretno zagovarjal. »Basler Nachrichten« oJkrito govori o porazu angleškega premiera in podčitava mučen vtis neprestanega poudarjanja žrtev, ki da so jih morali doprinesti za svoje uspehe Nemci. Baš to, ker se Anglija tako skrbno izogiba vsaki žrtvi, je vzrok njenih dosedanjih neuspehov. Nemci so poslali na Norveško 120.000 mož, zavezniki pa le 12.000 mož. Zato so Nemci tudi dosegli uspehe. »Neue Ziircher Zeitung« smatra, da je postala preosnova angleške vlade neizbežna in da je bil Chamberlain kakor v vojni, tako tudi na politični pozornosti vse preveč optimističen. Angleška javnost bi raje videla, če bi angleški ministri molčali, kakor pa da gostobesedno napovedujejo stvari, ki se kmalu nato izkažejo za docela drugačne. »Das vojske" v Italiji Svečana proslava obletnice fašističnega imperija Mussolini napovedal namesto izjav dejanja Rim, 9. maja. br. (Štefani). Današnja četrta obletnica fašističnega imperija je bila v vsej Italiji pcslavljena kot »dan vojske«. Po vseh italijanskih mestih so priredili velike vojaške parade. Največje so bile svečanosti v Rimu, kjer jim je prisostvoval ministrski predsednik Mussolini, ter v Neaplju, kjer se danes mudi italijanski kralj. Trg pred Beneško palačo In spomenikom neznanega junaka v Rimu je bil že na vse zgodaj poln ljudi in velikih oddelkov vojske in mornarice. Množica je priredila Mussoliniju velike ovacije, ko se je iz Beneške palače napotil pred spomenik. Pred njim je razdelil oficirjem in vojakom večje število odlikovanj. Nato je prisostvoval mimohodu vojaštva. Množica se je zatem strnila pred Beneško palačo. Mussolini, ki se je medtem že vrnil v palačo, se je moral ponovno pojaviti na balkonu. Spričo neprestanih ovacij je množico kratko nagovoril. Dejal je: 9. maja 1936 je bil velik dan zmage. Po mojih govorih pa se morate pač tudi navaditi na moj molk. Govorila bodo samo še dejanja! V Neaplju je kralj in cesar Viktor Ema-nuel danes dopoldne prisostvoval otvoritvi velike kolonialne razstave. Nato pa so mimo njega po Trgu zmage defilirali veliki oddelki vojaštva. Svečanostim v Neaplju je prisostvoval tudi prestolonaslednik Um- berto. Vlado je zastopal kolonialni minister general Teruzzi. Ves italijanski tisk posveča cele strani današnji proslavi, o kateri pravi, da je nov svečan dogodek v zgodovini italijanskega imperija. Italijanski minister v Berlinu Berlin, 9. maja. br (DNB). Danes opoldne je prispel v Berlin italijanski minister za ljudsko kulturo Pavolini. Na postaji so ga sprejeli propagandni minister dr. Gob-bels, šef tiskovnega urada dr. Dietrich, italijanski poslanik Attolico in drugi predstavniki. Minister Pavolini sc bo kot gost svo>-jega nemškega tovariša dr. Gobbelsa mudil v Berlinu več dm. Poslovilna avdienca veleposlanika Attolica Berlin, 9. maja br. Kancelar Hitler je sprejel danes v poslovilni avdienci dosedanjega italijanskega veleposlanika v Berlinu grofa Attolica. Attolico bo v nekaj dneh zapustil Berlin in se podal na svoje novo službeno mesto v Vatikanu. Za prihodnji teden je napovedan prihod novega italijanskega veleposlanika v Berlinu in bivšega ministra za (ljudsko kulturo Alfierija. Alarm v Sredozemlju se je polegel Po prejšnjih alarmantnih vesteh se sedaj kopičijo demantiji Basel, 9. maja. z. »Basler Nachrichten« poročajo iz Rima, da se je alarm zaradi Sredozemskega morja docela polegel. Delno je to tudi posledica povratka angleškega veleposlanika v Rim, kjer je, kakor domnevajo, dal pomirljiva zagotovila. Na to kaže tudi dejstvo, da se bodo angleško-italljanska trgovinska pogajanja, ki so bila svoječasno prekinjena, sedaj zopet normalno nadaljevala. Vodja angleške trgovinske delegacije je že imel sestanke z vodilnimi italijanskimi vladnimi, finančnimi in gospodarskimi krogi. \Vashington, 9. maja. j. (Havas.) Glede na vest, ki jo je objavil ameriški list »Newyork Times« iz Rima, češ da se je bil predsednik Zedinjenih držav Roosevelt ponudil italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju za posredovalca v spornih vprašanjih, tičočih se Sredozemlja, je danes izdala Bela hiša poseben komuni- ke, v katerem energično demantira to informacijo newyorškega lista ter jo označuje za popolnoma izmišljeno ter brez sleherne stvarne podlage. Budimpešta, 9. maja. AA. (MTI) Na madžarskem merodajnem mestu izjavljajo, da so popolnoma netočne in popolnoma izmišljene od začetka do kraja vse vesti, ki jih je širil list neke sosednje države o tem, da je Nemčija zahtevala od Madžarske dovoljenje za prehod njenih čet. Te in podobne vesti izvirajo iz navadne zlohot-nosti. Bukarešta, 9 maja. AA. (Havas). Gospodarska delegacija romunske vlade, ki se je sestala pod predsedstvom Tataresca je odobrila zakonski predlog o blokiranju petrolejskih vrelcev in živeža v korist narodne obrambe in oskrbe prebivalstva. Rusija za ohranitev statusa tii!® na Balkanu Značilni soglasni komentarji turških listov Basel. 9 maja. z. Južnovzhodni dopisnik »Basler Nachrichten« opozarja na značilen poudarek, ki ga dajejo v Ankari vlogi Sovjetske Rusije na Balkanu. V Turčiji se čudijo. da v času. ko ie vsa Evropa alarmirana. Moskva trdovratno molči Iz tega pa ni mogoče sklepati da bi bila Rusija desinteresirana na dogodkih v Evropi ker je jasno, da se Rusije ne more preiti, če gre za življenjske interese na Balkanu. Turški listi danes — očitno oo posebnih direktivah — soglasno poudarjajo da vztraja Sovjetska Rusija, ki ie v prijateljskih odnošaiih s Turčiio in Bolgariio in ki je pravkar na tem. da orijatelisko uredi tudi svoje odnošaje z Jugoslaviio. na ohranitvi statusa quo na Balkanu in da b > nastopila proti vsakemu poskusu, ki bi šel za tem, da se sedanje ravnovesje na Balkanu kakorkoli skazi. To pisanje vsega turškega tiska ie izzvalo v diplomatskih krogih vtis. da igra Sovjetska Rusija na Balkanu vedno večjo vlogo. Zatrjuje se da ie bilo to stališče Sovjetske Rusije sporočeno tudi nemški vladi. ! New York. 9. maja o. »Columbia Broad- j casting Corporation« je danes do vs.h svojih radijskih postajah objavila izjavo nekih odgovornih politikov v Moskvi, da b: Rusija ne mogla osta:Deutsche Allge-rneine Zeitung«: Ta izjava člana beograjske vlade pomeni jasno in odločno zavrnitev nedopustnih načrtov, po katerih bi hotela Velika Britanija vojno razširiti na jugovzhodno Evropo. »Volkischer Beobachter« opozarja v zvezi s tem, da so bili v Jugoslaviji izdani pomembni varnostni ukrepi. Nemška pogajanja z Bolgarijo in Grčijo Berlin, 9. maja. o. V Berlinu so se pričela trgovinska pogajanja z Grčijo. Tudi ta pogajanja ugodno napredujejo. Edino težavo predstavljajo nemške zahteve glede dobav kroma. Sofija, 9. maja. o. Tu so se pričela trgovinska pogajanja med Bolgarijo in Nemčijo. »Transcontinental Press« poroča, da se pogajanja povoljno razvijajo. Angleška kontrola v grških vodah Atene, 9. maja. s. (Reuter). V bližini grške obale je bilo opaženih več angleških podmornic. Ena izmed njih ie ustavila neko trgovinsko ladjo in angleški mornarji so izvedli na ladji preiskavo. S H Narvik Vojaške operacije so prej ovirali snežni viharji, zdaj pa topljenje snega Pariz, 9. maja. AA. (Havas). Po snežnem viharju, ki je trajal 15 dni, se je začel topiti sneg. zaradi česar je promet zelo otežkočen na tistih malo poteh, kar jih je tam okrog Narvika. Po drugi strani pa nemške čete. ki se umikajo iz Narvika. trgajo to zvezo in nadaljujejo s krajevnimi protinapadi. Ker se umikajo, razstrele vse mostove. Nemški umik gre proti vasem. ki leže vzhodno od mesta ob železniški progi, v nasprotju z vestmi, da Nemci naglo napredujejo od Namsosa proti severu, se zdi gotovo, da še niso zavzeli niti same oblasti Namsosa. Za napredovanje imajo na razpolago samo eno pot. ki pa je zelo težka zaradi hudih ovinkov, zaradi predorov in zaradi topljenja snega. Razen tega se norveški oddelki hrabro bore in v veliki meri ovirajo nemško napredovanje. Berlin. 9. maja br (DNB). Vrhovno po-veljništvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo- Formacije nemških bojnih letal so pri Narviku napadle sovražne pomorske sile Bomba srednjega kalibra je zadela neko 7000-tonsko transportno ladjo tako da je potopila Severno od Narvika so nemška bojna letala ponovno sodelovala z nemške vojsko v borbah na kopnem Bombardirala so neko sovražno kolono na pohodu in tudi postojanke sovražnega topništva. v Skaeeraku so nemška leta-j z bombami cadela neko sovražno podmornico. Berlin. 9 maja br (DNB). Nemški že-jszniški pionirji so malone že popravili vse železniške proge v južni in srednji Norveški. Promet je bil doslej obnovljen že na progah v dolžini 2000 km. Pionirji so popravili tudi celo vrsto železniških mostov v skupni dolžini okrog 700 m. Večino cen mostov so podrli Norvežani ob svojem umiku. NeKje na Norveškem, 9. maja. AA. (Reuter). Poročilo norveškega vrhovnega poveljništva se glasi: V toku včerajšnjega dneva so naše čete utrdile položaje, ki so jih zasedle. Pri Namsosu prodirajo majhni nemški oddelki počasi ter se vršijo borbe med patrolami. Norveškim četam se je posrečilo v tesnem soG^iovanju z letalstvom in topništvom pregnati sovražnika iz gorske pokrajine v dolini Gresdalenu. Hitlerjevo priznanje norveškemu vojaku Berlin, 9. maja. AA. (DNB) Vodja raj-ha in vrhovni poveljnik oborožene sile je poslal vrhovnemu poveljniku nemških čet na Norveškem sledeči ukaz: Nasprotno volji nemškega naroda in njegove vlade sta kralj Haakon in njegova vlada izdala poziv na vojno proti Nemčiji. O tej borbi je treba ugotoviti sledeče: V vojni na vzhodu so Poljaki tiste nemške vojake, ki so bili poškodovani ali pa so jim kot ujetniki padli v roke, v večini primerov na najbolj grozen način mučili, vendar pa je treba za razliko ugotoviti, da norveška vojska v nobenem primeru ni pokazala take nedostojne degeneracije v vojni. Norveški vojak je preziral vsa bo-jazljivska in zahrbtna dejanja. Boril se je odkrito ln pošteno in je ravnal z našimi ranjenci in ujetniki, kakor je najbolje mogel, jih je spoštoval in oskrbel, pa tudi civilno prebivalstvo je pokazalo podobno vedenje. Prebivalstvo se ni udeleževalo borbe in je skrbno sprejemalo naše ranjence. Ker cenim te okoliščine, sem sklenil, da bodo samo še norveški aktivni vojaki ostali v ujetništvu tako dolgo, dokler norveška vlada ne umakne svojega poziva na borbo proti Nemčiji. Seveda velja zanje obveznost, da se pod nobenim pogojem ne bodo borili proti Nemčiji. Kocht o položaju na Norveškem Pariz, 9. maja. j. (RSV.) Norveški zunanji minister Koht. ki se ta čas mudi v Franciji, je danes sprejel zastopnike francoskega in tujega tiska ter iim dal nekatere izjave o sedanjem stališču Norveške do zavezniških držav. Koht ie med drugim izjavil, da ie imel tako v Londonu kakor tudi v Parizu vrsto razgovorov z merodajnimi političnimi in vojaškimi krogi. ki so ga prepričali, da bosta angleška in francoska vlada storili vse. kar ie v njunih močeh, da se ojači sodelovanje med norveškimi ter zavezniškimi vojnimi silami na Norveškem. Koht je nato potrdil, da se norveška kraljevska rodbina še zmerom nahaja na Norveškem ter da je tamkaj tudi šc zmerom ves diplomatski zbor, ki je v stikih z vlado. Moč norveške vojske, je dejal Koht, znaša zdaj približno 6 divizij in jc zlasti severna divizija še zmerom popolnoma in-taktna. Kar se tiče potrebne oskrbe za norveške čete, je vlada že ukrenila vse potrebno in si je na primer oskrbela zaloge žita. ki bodo zadostovale najmanj za leto dni. Vlada skrbi tudi za to, da sc bodo popravile komunikacije s severne Norveške proti jugu. Z oskrbo z vojnim materialom je norveški vladi žc na razpolago dovolj tonaže angleškega transportnega brodovja. To brodovje plove pod skupnim m-r-veško-zavezniškim vodstvom, ki je bilo pred 10 dnevi organizirano v Londonu. Na kraju svojih izjav je Koht še enkrat nagia- i sil, da Norveška nikakor ne žeii, da bi ! Švedska opustila svojo nevtralnost. Za gospostvo v zraku Angleški list zahteva letalske napade na Nemčijo Zračna bitka ob škotski obali London, 9. maja. j. (Reuter). V angleški strokovni reviji »The Aeroplane« je izšel članek nekega letalskega izvedenca, ki priporoča merodajnim faktorjem Velike Britanije. da naj vse store, da bo Anglija prevzela iniciativo v zračni vojni. Med drugim piše: »Prav gotovo je. da nas bo Nemčija v kratkem skušala prijeti iz zraka. Doživeli bomo ne morebiti, ampak prav gotovo, hude bombne napade. Zaradi tega ie potrebno, da dogodke prehitimo. Nujno moramo stremeti za tem. da prenesemo prizorišče zračne vojne nad nemško ozemlje. Treba je takoj pristopiti k naglim. metodično izvedenim letalskim napadom na nemške komunikacije, na njihove tovarne letal in municije ter na njihove aerodrome. Nadvlado v zraku bomo dosegli, zaključuje pisec članka svoje predloge, edino v tem primeru, če bomo zares pričeli v polni meri izkoriščati svoje letalstvo.« Admiraliteta ie nocoj objavila da so se danes tik pred poldnem angleška letala spustila nad Severnim morjem v bližini škotske obale v boi z nekim nemškim letalom ter ga po kratkem boiu sestrelila. Boi med nemškim in angleškimi letali ie opazovala množica gledalcev na škotski obali. Eno izmed angleških letal ie zasledovalo nasprotnikovo letalo ter ga tako dolgo obstreljevalo s strojnico dokler se sovražni avion ni zrušil v morje. Sestreljeno nemško letalo ie že 69 . kar jih je bilo sestreljenih od začetka vojne na angleški obali oziroma nad morjem v bližini obale. Ob južni angleški obali je bilo danes zjutraj čuti močno streljanje protiletalskih baterij. V obalnih naseljih je bil dan letalski alarm, ki je trajal približno eno uro. V zrak so se takoj dvignila angleška lovska letala, ki so odletela nad morje, vendar pa z obale ni bilo mogoče opaziti nobenema sovražnega letala. Naknadno se ie izvedelo, da ie neko letalo, katerega narodnosti pa zaradi nizkih oblakov ni bilo mogoče ugotoviti, preletelo neko mesto na obali južne Anglije. Nemški bombnik pristal v Franciji Pariz, 9. maja. j. (Havas) Danes ob 11. dopoldne ie moralo 'neko težko nemško bombno letalo zasilno pristati v bližini mesta Bourgesa na francoskem ozemlju. Cetvorica nemških letalcev ie avion zažgala, nakar ie bila zajeta. 1200 novih utrdb na zapadni fronti Bitke patrulj — Triurna seja francoske vlade Pariz, 9. maja. j. (Havas.) Komunike francoskega generalnega štaba od 9. V. zjutraj pravi, da sta na področju vzhodno od Mozele francoska artilerija ter francoska pehota zavrnili več sovražnikovih patrulj. Berlin, 9. maja. br. (DNB). V svojem današnjem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljništvo nemške vojske o položaju na zapadu: Na zapadni fronti je dan mirno potekel. Pariz, 9. maja. s. (Reuter). Francoski inženjerji so po uradnih podatkih zgradili od izbruha vojne dalje že 1200 novih malih utrdb, ki so po načrtu določene za zavarovanje Maginotove linije. Za gradnjo je bilo porabljenih 1 milijon ton betona. Pariz, 9. maja. j. (Havas.) Danes ob 10. dopoldne se je francoska vlada pod predsedstvom Paula Reynauda sestala k seji, ki je trajala do 1. ure. Vlada je sklenila, da se seja nadaljuje v torek, 14. t. m. Mislijo, da se je z današnjo sejo francoske vlade začel teden živahnega delovanja. Današnji seji pripisujejo velik pomen. »Pariš Midi« prinaša pregled sedanjega francoskega političnega položaja in izvaja nekatere sklepe glede nadaljnje politike zaveznikov. Vojna politika zaveznikov zavzema v današnjem francoskem tisku največjo pozornost. Mislijo, da bodo dogodki na Norveškem odjeknili tudi v francoski parlamentarni debati. Tudi mislijo, da bo imela debata v britanski spodnji zbornici odmev na prihodnjih sejah francoskega parlamenta. London, 9. maja. A A. (Reuter) Na podlagi londonskega dogovora med francoskim delovnim ministrom Pomaretom in britanskimi zastopniki se bo ustanovil stalen britansko-francoski odbor za skupno proučevanje vseh vprašanj, ki 30 v zvezi s socialnim zavarovanjem v obeh državah. Ta odbor se bo prvič sestal 7. junija t. 1. v Parizu. Položaj na Nizozemskem Razkrili so zopet novo špijonažno afero London, 9. maja. s. (Reuter). Zadnji varnostni ukrepi na Holandskem so spravili državo v položaj, da lahko vsak trenutek v polni pripravljenosti reagira na vsak napad. Nekaj varnostnih ukrepov pa je bilo že zopet omiljenih. Tako bodo železnice od danes dalje zopet vozile v nekoliko večjem obsegu. Ker je bilo tujim letalom prepovedano pristajati na amsterdamskem letališču, je bilo določeno, da morajo vsa tuja letala, ki hočejo pristati na Holandskem, pristajati pri Groningenu, le nekaj kilometrov od nemške meje. Prevladuje vtis, da ni opuščeno ničesar, kar bi pripomoglo k večji varnosti države. Nadaljujejo se še aretacije sumljivih oseb. Prišla so tudi poročila o strogih ukrepih, ki se izvajajo v Nizozemski Indiji, kjer bila ustavljena dva ekstremistična lista. Amsterdam, 9. maja. j. (Havas). Ho-landska oblastva so zopet odkrila veliko špijonažno afero. Aretirana je bila neka zlasti v holandskih gospodarskih, finančnih in trgovskih krogih zelo znana osebnost v Haarlemu. Kakor zatrjujejo v informiranih holandskih krogih, gre za izredno dalekosežen primer gospodarske špi-jonaže v korist neke tuje države. Zelo verjetno je, da ima aretirani holandski gospodarstvenik tudi vrsto komplicev. Nadaljnje niti te široko zasnovane Apijonaž-ne organizacije vodijo tudi med pripadnike zelo vplivnih krogov v Amsterdamu. Vojna na morju London, 9. maja. (Reuter). Vdmiralite-ta je nocoj objavila, da so angleške podmornice dosegle nove uspehe proti nemškim transportnim in tovornim ladjam. Med drugim so napadle skupino 10 nemških ladij. 6 torpedov z angleških podmornic je pri tem zadelo cilj. 3 zadetki »o bili registrirani na neko drugo skupino nemških ladij in dva na tretjo. Neko na- daljnjo nemško ladjo, ki je plula sama. je angleška podmornica potopila. Druga je bila prisiljena, da je nasedla na dno, nakar jo je podmornica s streli iz topov in torpedi potopila. Berlin, 9. maja. AA. (DNB). Francoski tisk sedaj priznava, da je bila francoska križarka »Emil Berten« težko poškodovana o priliki nemških letalskih napadov pri Namsosu. Križarka je bila spuščena v morje 1. 1933 in ima 5.886 ton. Posadka šteje 567 mož. Križarka je nosila 200 min in dve letali. Kraljev dar za poplavljence Beograd. 9. maja. p. Nj. Vel. kralj Peter II. je izvolil odrediti, da se iz njegovih zasebnih sredstev pokloni odboru za pomoč poplavljencem 100.000 dinarjev za nnjno podporo najhujše prizadetim. Premestitve v diplomatski službi Beograd, 9. maja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr namestnikov in na predlog zunanjega ministra so bili premeščeni: Milivoje Naumovič, svetnik 4-1 v zunanjem ministrstvu za svetnika iste skupine pri poslaništvu v Londonu, Kadoslav Mitrovič, svetnik 4-2. v zunanjem ministrstvu za generalnega konzula te skupine v Valoni, Slobodan Godjevac, generalni konzul 4-2 v Valoni za svetnika iste skupine v zunanjem ministrstvu, dr. Ivan Frangeš, svetnik 4-2 v zunanjem ministrstvu za svetnika iste skupine pri poslaništvu v Londonu, dr. Slavko Rajkovič. tajnik 5. skupine pri poslaništvu v Sofiji za tajnika 5. skupine v zunanjem ministrstvu. Direktor rečne plovbe Beograd, 9. maja. p. Za direktorja rečne plovbe ie bil imenovan dolgoletni šef kabineta prometnega ministra Vladimir Kosti č. Pošta na Pokljuki ukinjena Beograd, 9. maia. p. Sezonska pogodbena pošta na Pokljuki je ukinjena. Trgovinski promet Švedske in Rusije Moskva, 9. maja. AA. (Havas). Kakor se zdi, je treba pričakovati večjega obsega trgovine med Sovjetsko Rusijo in švedsko. Izve se, da bi švedska lahko dobila iz Sovjetske Rusije petrolej. V gotovih krogih se omenja celo količina 540.000 ton letno, to je približno toliko, kolikor je Sovjetska Rusija izvažala prej v Italijo. Norveška vojna je presekala pota, po katerih je švedska preje dobila petrolej, švedska bi s svoje strani dostavljala Sovjetski Rusiji v prvi vrsti odlično švedsko jeklo. Stockholm, 9. maja. (Havas). V zvezi z vestmi švedsk h listov o pričetku trgovinskih pogajanj med švedsko in Sovjetsko unijo naglasa švetisko zunanje ministrstvo danes v posebnem komunikeju, da švedski odbor, ki bo vodil pregovore s sovjetsko delegacijo, doslej še ni bil imenovan, da bo pa po vsej verjetnosti imenovan že na jutrišnji seji švedske vlade. Moskovski očitki Finski M«skva. 9. maja. s. (TAS). K članku v »Pravdi«, ki je napadel Finsko, češ da se ne drži sovjetsko-finske mirovne pogodbe> objavlja sedaj »Pravda« pismo finskega poslanika dr. Paasikivija, ki pravi, da bo Finska vrnila vse stroje, za katere bi se izkazalo, da so bili res odstranjeni iz industrijskih podjetij, ki jih je morala Finska prepustiti Sovjetski Rusiji. „Molitev še nikoli ni bila tako potrebna ko sedaj44 Rim, 9. maja. AA. (DNB). O priliki sprejema 400 romarjev je imel sv. oče govor, v katerem je med drugim dejal: »Svet je vedno bolj v nevarnosti pred kugo zla. Cerkev je prepričana, da moči teme ne bodo zmagale.« Sv. oče je pozval nato romarje naj molijo, ker nikoli doslej molitev ni bila tako potrebna kot v sedanjem času, ko je svet zastrupljen z lažmi, izdajstvi in napadi ter ko je izgubil duševni mir. Ce že svet ne more biti več raj, potem naj bo vsaj kraj mirnega skupnega življenja med ljudmi in narodi. Naj bi nadangel Mihael, je dejal sv. oče, prišel z neba kot desnica miru in pognal v pekel vojno, ki zahteva toliko solz. De Valera svari irske teroriste Dublin, 9. maja. s. (Reuter). Irski ministrski predsednik de Valera je sinoči go-govoril po radiu ter svaril prebivalstvo, da bi mogel biti edini rezultat nadaljevanja nasilj s strani irskih teroristov državljanska vojna. Vlada je odločena, da to prepreči. Doslej je bila potrpežljiva, odslej pa ne bo več. Znatno povišanje davkov na Madžarskem Budimpešta, 9. maja. AA. (MTI). Uradni list objavlja uredbo o precejšnjem zvišanju neposrednega davka. Davek na poslovni promet se zviša od 3 na 4 odst. Poleg tega je zvišan tudi luksuzni davek, medtem ko ostanejo dajatve na meso, mast in sladkor nespremenjene. Zvišana pa je bila trošarina za električno strujo, papir in ocetno kislino. Tudi trošarina na alkoholne pijače je bila zvišana. Tobak se je podražil za 25 odst. Kje se bo sprožilo? Ugibanja v Berlinu živečih nevtralnih opaaovalcev Amsterdam, 9. maja. j (RSV.) Vtisi tujih političnih opazovalcev, predvsem diplomatov in novinarjev, v Berlinu so, da je »Nemčija ponovno pripravljena na bliskovit udarec«. Po mnenju nevtralnih opazovalcev bo poskušala Nemčija kakor na Norveškem ponovno prehiteti angleško-francoske načrte za razširjenje vojne fronte, kakor to zmerom iznova omenja tudi nemški tisk. Holandski opazovalci v Berlinu pravijo v tej zvezi, da tudi tedaj, ako bi Nemčija dejansko sprožila kako naglo akcijo proti Rumuniji, to še ne bi prav nič ublažilo grožnje, ki trajno visd nad Holand-sko in Belgijo. Vse nevtralne priče dogodkov, ki se razvijajo v Nemčiji, so bolj in bolj prepričane, da bo nemška vlada poizkusila storiti vse do skrajnosti, da svoje nasprotnike prisili k čim prejšnji sklenitvi miru. Merodajni krogi v Nemčiji zatrjujejo, da skušata Francija in Anglija samo premotiti Holandsko, zatrjujoč, da je Holandska ogrožena od Nemčije. Značilno je ▼ tej zvezi, da nemški tisk popolnoma molči o najnovejših varnostnih ukrepih holandske vlade. Toda navzlic temu, da ti indici kažejo na nevarnost, ki morda grozi Holandski s strani Nemčije, pa nevtralni opazovalci vseeno z veliko pozornostjo motre tudi pojave na evropskem jugovzhodu ter imajo zlasti v očeh Slovaško, kjer se sedaj razpleta zelo nepregledna igra med Madžarsko in Nemčijo na eni strani ter Slovaško in Sovjetsko unijo na drugi strani. Dočim jc mogoče opažati velike nemške priprave v pro-tektoratu na Moravskcm in dočim Madžarska izjavlja, da je njeno potrpljenje s Slovaške pri kraju, pa so na drugi strani slovaški delegati oficielno gostje v Moskvi. V Berlinu siccr vseh teh dejstev ne komentirajo posebej, vendar pa je značilno, da list »Hamburger Fremdenblatt«, ki ima tesne stike z nemškim zunanjim ministrstvom, prav sedaj zatrjuje, kako skuša predsednik francoske vlade Revnaud proti Nemčiji izigrati sovjetsko karto. * Maši kraji in ljudje Delo za dvig slovenskega šolstva OdlSčno predavanje unilv. proJ. dr. Ozvalda in poča-ščenje Cinka Schreinerja na zboru Slovenske šolske matice v Celju Celje, S. maja. Poteka 40 let. odkar je bila ustanovljena Slovenska šolska matica, ta naša priznana pedagoška književna zadruga. V nedeljo je bil njen občni zbor prvič v Celju. Bil je obiskan, kakc-r redko kateri doslej. Z delom SŠM se je spoznal nov k.og članstva. V Celje je prihitel celotni odbor SŠM s predse-ni kom g. dr Ozvaldom iz Ljubljane, podpredsednikom prof. šilihom iz Maribora, tajmkcm prot. dr. Oogalo in drugimi odborniki iz raznih Krajev Slovenije. Prav na pobudo JUU sreskega društva iz Celja, ki se je zaveza'o, da bo skrbelo za častno udeležbo, so prihiteli učite;ji tudi iz Savinjske doline. Zasavja -n drugcd. Navzočni so bil: okrajni šolski nadzorniki gg. Pestevšek, Vrane in Rusjan. Močno pa se je opazila odsotnost iz vrst profesorjev. kar dokazuje, da nosi glavno bre- me za ped; :ški pokret pri nas zgo'j ljudsko šolsko učiteljstvo: tisti stan, ki je prav zadnje čase deležen številn h krivičnih očitkov. . . Dejstva pa dokazujejo ravno d: u ga če in poštena javnost pravično ceni cielo naš'h kulturnih pionirjev. Zborovalce je pozdravil predsednik SŠM univ. prefesor dr. Karel Ozvald. Iskrene čestitke je v imenu celjskih prosvetnih delavcev spregovoril učitelj g. Gobec. Po ostalih uvodnih formalnostih je v mar-kantnih. točnih definicijah in z dokazom globokega razumevanja podal dr. Ozvald zanimiv referat: o vzgoji boljšega čl°ve-ka. Dotaknil se je raznih ovir. ki jih trpi današnji vzgojnik na vsakem koraku. Delo vzgojlteljevo je težko, kajti njegov poklic ne prenese nobene šablone. Saj ima nred seboj njjvazUfinejše individualnosti. Vzgojne mere ki so za enega prav, so za drugega preozke ali preširoke. Prav to dokazuje, oa zahteva pedagoški poklic — umetnke. Na primerih in iz literature je dokazoval. da se človeštvo ni doslej nič spremenilo. ne po -rcu m ne pc. strasteh. Z bistrim pcgled^m je pokazal duševni prerez otrc'".a, mladostnika in odraslega. Iznesel je. kako se obnašajo posamezniki v raznih življenskih prilikan in položajih, in •: kaj bodo storili značaji. Pa seveda tudi nepreračunljivi, ki store vedno le ono kar iim šepeta priložnost. Prav veternjaki in reznačajneži so najtrši mate; ial za vzgoinike. Navajal je usodne vplive življenja in okolice. Uspeh vzgoje ln šole ni vedno zadosten, saj potem bi ne smel pravnik, ki pozna vse predpise, nikoli priti navzkriž s paragrafom. Vzgojitelji so bili že v najstarejših dobah kakor dandanes deležni krivic svojih sodobnikov, kar nam dokazuje sam Sokrat, ki se je ves predal svojemu narodu. V starosti pa so ga obdolžili. da kvari mladino in taji bogove, pa so bolnega starca izvlekli iz bolniške postelje pred tribunal. Dober vzgojnik zna usmerjati mladino v pravilno smer. prav tako, kakor je treba vodo vsmerjati v stiugo in ji narekovati ,da napaja vrtove. Nenadzirana pa se razdivja v rušeči element, podira hiše, poplavlja ozemlja. Prav to dokazuje, naj bo vzgojitelj moder, naj ne naskakuje v vzgoji frcntalno, sicer lahko pokvari vse, če ne preuči svojega učenca in ga prime od napačne stiani. Vzgoja si prizadeva ustvariti boljše ljudi, če želimo vsem boljše bodočnosti, moramo vzgojiti boljše ljudi. Ustvarjanje boljših ljudi pa je težko, sila težavno, da mnogokrat celo nedosegljivo, kar nam izpričuje zlasti vzgojno delo v pobcljševalnicah. Le majhen odstotek onih. ki j h hočejo izboljšati, je že toliko pokvarjenih, da je delo ogromno a kaj malo ali nič uspešno. Po definiciji nekega učenjaka je pač človek le plavclasa zver. Zanimivo je bilo prikazovanje, ali naj bomo v vzgoj' optimisti ali pesimisti. Zaključek: Bodimo le realisti, saj je vzgojitelj le človek in le redkokdaj nadčlovek. Tudi v primerih, ki se zde premostljivi, :ne popustimo, saj gre za naš rod, našo domovino, za svobodo in vrednote, ki se spet težko na novo pridobe, zatorej proč z etično nevtralnostjo! Posebno poglavje je obravnavalo, kako postaneš vzgojitelj, ki bo pravilno vzgajal Dr. Ozvald zanika, da bi postal vzgoj- nik že s samim študijem pedagogike. Niti sama praksa ne da takega izpričevala. Le eno je glavno: da vzgajaš samega sebe in na ssbi občutiš, kaj se pravi biti boljši, cel človek. Adre Maurois trdi. da nosi domala vsak človek masko na svojem značaju in obrazu. Brez nje so le ma-ii otroci, nekatere ženske in ženijalni ljudje. Ti nastopajo vedno tako in taki, kakršni so v ranici. Sčasoma pa maska otrpne na človeku, ker zahteva okolica od njega, da jt drugačen, kakršen ie res. Predavanje je trajalo poldrugo uro in je dr. Ozvald razčlenil mnoge probleme našega vzgojstva. Z jasnim pogledom je odgrnil današnji čas in razmere 'n dal navzočim pedagogom pegum za vztrajno delovanje pri ustvarjanju boljšega čleveka. Ob zaključku je dregnil v vzgojne ovire, ki utrjujejo vzgojnlke, da je narobe mišljenje, kdor misli, da premika svet in življenje. Res je le, da svet in življenje premikata nas. živahno odobravanje je nagradilo našega vodilnega pedagoga za topla, bogata izvajanja. Celjski sestanek prosvetnih delavcev je veljal tudi počastitvi spomina ustanovitelja SŠM Hinka Schreinerja, slovenskega pedagoškega Atlasa. ki je na svojih plečih nosil pedagoško breme za dobo enega človeškega rodu. Pročelje dvorane je biio komemerativni proslavi primemo urejeno. S slike je zrl veliki pokojnik in okrog se je vilo spominsko posvetilo z rojstno letnico 1850 in letom smrti 1920. Podpredsednik prof. Gu- stav šil h je prikazal v daljšem govoru njegovo življenje, študij, delo in uspehe. Letos se spominjamo 90!etnice Schreiner-jevega rojstva, polstcletja, odkar je začel delovati v Mariboru, 201etnice njegove smrti in 401etnice odkar je ustanovil SŠM. Znači no je ,da tudi on n; užival v življenju pravične sodbe, še tik pred smrtjo so ga žalestili in mu gr^n li usodo. Tudi ra Schreinerja velja, da mu piše piavčno sedbo šele zgodovina. Schreiner je prišel v Maribor s Tirolskega, kjer jo bil suplent. V Maribor je dospel za ravnatelja moškega učiteljišča. Prof. šilih ga je prikazal kot učitelja, ravnatelja, pedagoškega delavca, nadzornika, vzgojitelja in organizatorja. < SŠM se mu je takoj po njegovi smrti oddolžila s posebnim spominskim zbornikom). Ko je nastopil Schrciner službo v Mariboru, je začelo nn zavodu novo življenje. Prav ravnatelji učiteljišč so one asebnsib ki dajejo vsemu šolstvu novoga pogona. (Tak kakor Schreiner v Mariboru, je bil v Gorici ravnatelj Bežek.) Schreiner je zbiral okro^ sebe učiteljski naraščaj in je zanj že tedaj na vadnicah uvajal današnje poskusne šole. Nepozaben je bil kot šolski nadzornik. Svojemu uči-teljstvu je bil tak. kakor to zahtevajo pedagoška načela: svetovalec in voditelj, ne pa samo nadzornik, ki piše le oceno. Prof. Šilih ga je prikazal tudi kct modernega sestavljaiea šolskih knjig, ki je uvedel k nam literarne čitanke, v prirodopisju pa biološko metodo. Počastitvi je sledil občni zbor naše odlične šolske književne zadruge, ki je razgrnil pred zborovalci idealno prizadevanje za dvig našega šolstva. V skibi za izboljšanje šole in presvete zasluži SŠM še več članov in vso podporo javnosti. Noben jetični brez bolniške postelje! to je geslo letošnjega pro tlj otičn e ga tedna v Ljubljani nam "j tudi začetnih neuspehov skovati srečnejšo bodočnost. En duh ena volja, ena želja — Protituberkulozna zveza je poslala tale dopis: Vse prizadevanje Protituberkulozne zveze v Ljubljani s pomočio njenih 47 krajevnih protituberkuloznih edinic in 19 proti-tuberkuloznih dispanzerjev ne bo imelo pravega uspeha vse dotlej, dokler ne bo pripravljen prostor vsakemu jetičnemu v bolnišnici ali zdravilišču. Po preteku desetih let delovanja Protituberkulozne zveze je postalo vprašanje danes tako aktualno in nujno, da mora biti v najkrajšem času po-voljno rešeno. V to svrho pa nam je neogibno potreben izdaten denar V protitu-berkulozncm gibanju pa mora sodelovati ves narod brez izjeme, da bo dosežen smoter borbe proti jetiki Zato si jc izbrala Protituberkulo-zna zveza za letošnji protituberkulozni teden, ki bo v času od 19. do 2.5. t. m., geslo: »Noben jetični brez bolniške postelje«! Uresničenje tega gesla je odvisno od sklada, ki ga moramo ustanoviti. Nebrižnost in maIo>-dušnost moramo smatrati za najnevarnejši sovražnici. Naša borba v znamenju dvojnega križa mora zajeti prav vse sloje. Naše geslo mora izzvati mobilizacijo vseh sil naroda. V zadnje gorsko naselje moramo zanesti svojo borbo, ves narod mora zanjo v pohod in si preko vseh naporov in morda naj so nam preroštvo za našo zmago. Ne bojimo se malodušnežev s predsodki, češ da je v zdajšnih težavnih razmerah nesmiselno upati na zadovoljiv uspeh. Trpljenje sobrata naj vžge vsa dobra srca za največje denarne žrtve! Prispevajte za sklad! Pozivamo zlasti premožnejše sloje, da nas gmotno čim izdatneje podpro. Ni naroda na svetu, ki bi v borbi z jeti-ko ne videl in občutil bistvenega pogoja za svoie zdravje in ohranitev. Pri nabiralni akciji imejmo pred očmi, da umrje v naši banovini za jetiko vsako leto približno 1500 oseb. In koliko drugih zdravih ljudi jc od teh bolnikov okuženih! Od jetike okuženi so po večini v najlepši dobi svojega življenja. Ko bi morali za domovino razvijati svoje sile kar najaktivneje. so obsojeni, da hirajo in umirajo. Zajezimo zlo jetike, odprimo srca in roke ter ne štedimo z gmotnimi sredstvi za tisoče bednih, ki težko pričakujejo pomoči! Kdor pomaga tem, pomaga tudi sebi. Jetika je nalezljiva bolezen. Zato naj nihče ne zavrne našega nabirate! ja! Vsak naj po svojih močeh prispeva in pomaga ustanovitvi prepotrebni sklad za jetične Slovence! šele zdaj so vidne posledice hude zime škoda po vinogradih in sadovnjakih je mnogo večja kakor pred 11 leti Raka 9. maja ) hudo pozeble trte posušile. Vinogradniki Šele zdaj se ie pokazalo, kako huda ie bila letošnja zima. Krasna ie oriroda. ko začenja vse brsteti in zeleneti Letcs ps je ponekod prav žalostno. Naihuie ie trpela vinska trta. Tudi mnogo sadnesa drevja je uničeno; najbolj so prizadeti orehi in slive. Po nekaterih vrtovih ie oolovica sadnega drevja ugonobljena. So lepa mlada drevesa, ki nič ne poganiajo. Bila ie pred 11 leti še hujša zima. a ni bila toliko strupena. Bilo ie tedaj več snega in sadno drevo in trte niso pozeble. tako da ie bilo petem obilo sadja. A letos so vrtovi in vinogradi kakor pogorišča. Po vinogradih polovica reznic in šparonov ne poganja, po nekaterih nizkih legah so celo tri četrtine uničene Ze zdaj se kaže. da bo letos slaba vinska letna in še več let utegne trajati škoda, če se bodo s strahom gledajo v bodcčr.cst. Vira imajo še precej v zalegi Prav zdaj. ko je treba spet obdelovati vinograde, Dotrebu.ejo denar. toda vinskega pridelka ne moreio vnovčiti. Vinogradniki pa moralo kupovati tudi živež, saj ie marsikomu zmanjkalo vsega. Vinogradniki obupujejo, ker za vinski pridelek dobijo prav malo ali ga niti ne morejo spraviti v denar, me tem ko moraio po drugi strani \si draže kupovati. Kdor ima gozd. proda zadnje drevo, ali pa gre zadnie tele iz hleva, da preživi družino in si oskrbi vinog, adniške potrebščine. Mnogi vinogradniki, zlasti sir maš ejv. a takih je tri četrtine, so sklenili, da bo o letos sipričo drage modre galice in slabega grozdnega nastavka samo dvakrat namesto štirikrat ali petkrat škropiti, češ da so vinogradi postali globoko pasivni. Če bi naši Dolenjci imeli vinograde v ravnini, ali vsaj v položnih gričih, bi po večini spremenili vinograde v n jive č li travnike. Tcda po lepih solnčnih in strmih goricah, posejanih s štrlečimi skalami, ne more rasti druge kakor vinska trta ali oa grmovje in trnje. Nikiar 1 ic d ie to iko ne trpijo kakor oo vinorodnih dolenjs -:ih pri-čih in n:ki.r niso reki tako žu jave. k kor so dolenjskega kmeta, ker ustvarjajo oo strmih solnčnih rebrih pravi rai;ki vrt. Edino upanje v boljše čase drži našega vinogradnika cokoncu. da še zmerom rridna obdeluje svoi vinograd V nevinorednih kraiih naše lepe Slovenije. kjer se pečate bolj z živinorejo ali koder imate slavne dobedke od lesa. ko ie nastopila za vas bolja konjunk ura. pridite kupit naše dobro vino in rešite našega Dolenjca bede. Ali pa naj odločuioči č nitelji poskrbijo za izvoz vina. da bo naš kmet debil za svoie delo pošteno plačilo, ker sicer ne mere živeti Nekateri trd:io. da bo na jesen vinska kriza rešena, ker bo letcs zelo malo vinskega pridelka. Toda naš kmet bo soet udarien. ko ne bo imel kaj pvcdati. Srečo bodo imeli cd vino-gradnikeve siromaščine le nekateri redki, ki bedo imeli polne kleti vina. ali oa oni brezvestni špekulanti, ki delaio vino kar v kleteh. Dež in hlad ovirata rast Novo mesto. 9. maja Dolgotrajno deževje povzroča poplave in zaradi hladu ovira tudi rast. Cešnie in nekatero drugo sadno drevje, ki ie bilo baš pred deževiem v najlepšem cveiiu. se bržkone ni moglo dobro oploditi, posebno ker zaradi hladnega vremena tudi čebele niso mogle izletavati. Še slabše ie za sadno drevie. ki ie vzcvetelo med deževiem Tudi na njivah in vrtovih vse slabo rase. Sposobnost za delo je važen faktoi v človeškem življenju. Poleg vsakodnevne hrane so človeku potrebni vitamini ki povečujejo moč in odpornost organizma, a s tem tudi življenjsko radost. Okusna in lahko prebavljiva OVOM< za predjužnek in malico ima veliko redilno vrednost, ker vsebuje mnogo vitaminov in potrebnih soli za ohranitev življenja. Dobiva se povsod. cene nespkmm en j en e ! Trt je po vinogradih ie prav tako v zas oiu Čebelarji, ki so že lansko leto imeli slabo letino, zraven pa j m ie huda zima uničila mnogo čebel, komaj čakajo le:e a vremena, da bi mosle čebel? izlet vati in nositi med Čebelarji si pri-ro.ani čebele pitati s sladkorjem čerrav bi mora'a biti zdaj najlepša čebehia pa„-a Mera nesreča je bila pdsia Marija Doberškova je v Železnikih gresta^ gorja Železniki. 9. maja Poročili v »Jutru« o veliki žaloigri v Laškem, kjer se je s svojim štiriletnim sinčkom v naročju vrgla pod brzovlak 30-letna zapuščena šivilja Marija Doberškova. sta zlasti tudi v Železnikih v budili mnogo iskrenega sočutja s pokojnico. Saj je v Železnikih bolj kakor kje drugje znan pravi vzrok Marijinega obuoa. Tu so se odigravala oosamezna dejanja ža oigre Marije Doberškove in je bilo njeno obuo-no dejanje v Laškem samo še pretresljiv finale. France Doberšek kakor tudi njegova žena sta bila doma iz Trbovelj. A France n: bil rudar, marveč šofer, ki je bil na Železnikih dobro zaooslen Preiemal ie mesečno do 2000 din. Z ženo in dvema otrokoma bi bil torei orav lahko izhajal. Toda bil je žal nagnjen k pustolovščinam, družina pa je troela Domankanje. Na nesrečo ie bila žena Marija nekoliko oodvržena božiasti. France Da si je pridobil neko dtkle v Mojstrani in ji Došilial darila. Niegova lastna žena je morala prebirati oisma njegove druge izvoljenke. ki se mu ie zahvaljevala za Doklone v obliki zlatih orstanov Z lastno olačo ni mogel izhajati, na se je zadolževal na vse strani. Zanemarjal je tudi službo in zato je bil letos s 1 aorilom odpuščen. Odpravil se ie iz Železnikov, njegovo opravo pa so zapečatili. Najhujše je bila pri vsem tem prizadeta žena Marija. Šla ie k županu pro it. naj ji da vsaj par kovačev, ali pa naj io da po cdgonski poti odvesti v Trbovl e. da b > prišla k staršem. Naposled je res odpotovala in odnesla s soboi iz Zeleznik v sa.no kcpico gienkih iikuš^nj m ra oeuranj. Preden sta se s Fmno m poročila, je imel nezakonskega otroka v Zele/nikih. zdaj se mu je obetal nov prirastek nekje na Gorenjskem. Pri tem sta bila oba njegova zakonska sinčka tako lil bka da so in vsi v Železnikih imeli radi. Zgodi'a se ie lani še ta nesreča, da ie mlajšem i rinčku neki kolesar oo neprevidnosti stri desno nogo in ga domala pohabil. Ko je France Doberšek z- pu t:' Železnike. da poide iskat dr j g .m zavužki mu je bilo na roko izplačanih še 600 din zaostanka od plače. Od tega j 3 d;>l ženi 50 din. Kam je odšel, ni ni! če v Z lezn'k!h prav vedel. Naključje pa ie naneslo, da je prav tisti dan. ko ie Jutro« cbi vi o poročilo o žaloigri v Laškem, prispela na Železnike dopisnica, da ie Fran Doberšek nekje debil nameščanje Morda b: se bilo po vseh tegobah in zmedah le še ca'o urediti znosno življenje. Tcda — prepozno: Mariia je bila že tako iz"rna~ia od nes eče in obupa, da se je cdločila za skupno smrt s sinčkom. Sirov pretep fantov pri Krškem Dva sta morala v bolnišnico, trije pa v zapor Krško, 9. ma ja V torek so odhajali fantje k vojakom, da odslužijo svoj kadrski rok. Spremljalo jih je lepo število prijateljc\, ki so se po odhodu tovarišev močno napili in ie prišlo do obračunavanja že v samem Krškem, kjer pa pretep k sreči ni 'me! hudih posledic. Hujše jc bilo na križišču državne in bano-vinske ceste v Zadovinku Tu sc se spoprijeli »poljanci« in »hribovci« TL-ga pretepa se je udeleževalo preko dc^et fantov. Pretepaški kolovodja jc bil Molan Jože iz Mrtvic. ki je 24-letnega Kerina Franca iz Selc najprej tolkel po glavi / vago od voza, nato ga je sunil z nožem nad levim očesom in ga vsega onemoglega še pahnil v potok. Pa tudi drugi pretepači so z ročicami, deskami in voznimi vagami udarjali, kamor je padlo. Najtežje sta poškodovana Kcrin Alojz in Arh Franc, oba iz Mrtvic, katera so morali prepeljati v občinsko bolnišnico ker imata nevarne poškodbe na glavi Manjših poškodb so bili deležni še nekateri drugi. Ko so prišli orožniki, so se sirovi pretepači seveda razbežali. Posebno so sc ljudje zgražali nad siro-vostjo .Molana Ta sc je. ko ni tnogel že nikogar drugega to'.či, spravil nad vpreže-ne konje in jih tolkel z vozno vago po glavah, da so uboge živali kar ječale. Nihče sc seveda ni upal v nevarno bližino Molana in sirovo divjanje nad ubogo živino preprečiti. Šele orožniki so napravili red in mir ter tri glavne krivce zaprli. Pretep v neposredni bližini mesta jc iz/\a! po okolici in v mestu splošno zgražanje nad podivjano mladino. — Proti trdi stolici in /Jati žili, /.druženj /. navalom krvi, utripanjem srca in ".lavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvar-ja, a povrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Ogl reg S. Oi. 30474-32. Opera dr, Danila V našem gledališču bo v soboto poseben dogodek: Listna predstava Izvirnega slovenskega opernega dela, dr. švarove :;Klecpatre . Taki prazmčni dnevi so na redko sejani cd o v večjih in starejših opernih gledališčih, zato je krstna predstava slovenske o;jcre vredna še toliko večje pozornosti, že nekaj časa se naš operni ansambel rod vodstvom samega skladatelja pripravlja za ta praznični večer. Skladatelja clr. Dan lo švaro smo našli sredi deia. in komaj nam je bil utegnil med vajami angažirkami in ork?stralka-mi povedal nekaj besed o svojem delu. — če naj se odzovem vaši želji in vam ustiežem z nekaj informacijami glede svojega opernega prvenca, skoraj ne vem. kje naj začnem, spričo obilice misli, ki so se mi ob ogromni snovi nabrale. Zaradi zgodovinsko splo"no znane teme, ki obravnava najinteiesantnejšl ženski lik starega veka. egiptsko kraljico Kleopatro, se mi zdi najprimerneje, da se pomudim najprej pri vsebini dela. Libreto sem zasnoval in spisal sam po temelj tem študiju zgodovinskih okoliščin, ki je v njih potekalo burno življenje vladarice, ki ji človek ne more odreči izrednih državniških sposobnosti in bistroumnosti. Dejanje sem odrsko razdelil na devet slik. 'ki v zgaščeni obliki prikazujejo aaibstver.ejše momente iz njenega dramatično se edvijsjočega življenja. Začetni ;>Veni, vidi. vici!« je v opero seveda vne-šen iz odrskih ozirov. V nastopni Ci-zarjevi ariji se nam nato razvije pred zgodovina njegovega pohoda v Egipt, kjer zaide v Pf@9lGCl Švare »Kleopatra« kočljiv položaj zaradi odpora kraljeve stranke z državnim namestnikom Potino-som na čelu. Slednji je varuh mladega štirinajstletnega Ptolomeja III., ki je bil Kle-opatrin brat in soprog obenem. Potinos uvidi, da bi mu energična Kleopatra ne dovolila nobene vladarske samostojnosti, zato neti spor med zakoncema in končno Kleopatro celo ugrabi ter jo odvede v puščavo, kjer. ji zagrozi s smrtjo, če bi se še kdaj poskusile vrniti v Egipt. Vse to se zgodi par dni pred Cezarjevim prihodom v Kairo. Tu ga takoj obišče Potinora z vestjo, da je Kleopatra ušla iz Egipta in se tako odrekla kroni. Cezar se že skoraj vda njegovemu prigovarjanju, naj potrdi Ptolomeja za edinega vladarja, kar mu prinese KleopatrLn prijatelj, grški filizotf in pesnik Apolodor, v dar prekrasno preprogo. Ko jo razgrnejo, se izvije iz nje čudodelna ženska, Kleopatra. Začudeni Cezar odslovi Potinosa, Kleopatra pa mu razodene ves položaj in ga poprosi pomoči, kar ji Cezar tudi obljubi. Druga slika nas popelje v Kleopaitrino palačo, kjer preži Potinos v zasedi na kraljico. Kleopatra pride z družicama Char-mian in Eiris ter med lišpanjem opazi za zaveso skritega Potinosa. Takoj se ji porodi v glavi maščevalna misel: sužnja ji poda bodalo, v tem pa že vstopi v dvorano Cezar. Kleopatra mu v razgovoru razpre de načrt rimskega cesarstva, ki naj bi obsegalo tudi Egipt, čemur pa največ nasprotuje Potinos. Ko Cezar ne verjame v Potinosovo sovražnost, se Kleopatra približa zavesi in bliskoma zabode skritega Potinosa. Cezir seveda misli, da je bila zaseda namenjena njemu, zato vidi v Kle-opatri svojo rešiteljico ter jo prizna za edino kraljico Egipta. Po porazu Potino-sovih čet se vrne v Rim slavit triumf. kamor ga spremlja tudi Kleopatra. Na dan marčevih Id pričakuje Kleopatra v svoji palači v Rimu Cezarja, ki je namenjen v senat. Potrta je in zavoljo hudih sanj polna zlih sluten j. Cezar okleva, toda senatorji-zarotniki ga pregovore, da nadaljuje pot. Med Klecpatrinim vzklikom, naj ga bogovi ščitijo, se slika zatem-ni in dejanje nas povede v kratek sarotni-ški prizor, v katerem se zarotniška zakle-tev zlije v eno s slavospevi ljudstva v čast Cezarju na poti v senat. Kleopatra pričakuje v kraljevskem ornatu Cezarjevega povratka a mesto njega prispe vojak s sporočilom: >Cezar je mrtev!« Apolodor pregovori zlomljeno Kleopatro, naj .iada-Ijuje borbo. Draagi del se začenja v Tarzosu na ladji, s katero se je pripeljal Mark Antonij, ki mu je senat naročil, naj likvidira egiptsko vprašanje. Antonij pozove Kleopatro k sebi Kleopatra res pride z bleskom in /ijajem ter ob prvem pogledu omami Antonija in ga ujame v svoje mreže. Iz Tar-zosa odpotuje Antonij s Kleopatro v Egipt, kjer preživi dve leti ob njeni strani in ji, ne meneč se za proteste senata, daruje več rimskih provinc. Ko se v Rimu pojavi zahteva po vojni z Egiptom, svari mladi kralj Judeje, Herodes, Apolodora pred to nevarnostjo, iz katere vidi edini izhod v Antoni je vi smrti. V dramatičnem cluetu sklene Kleopatra po hudih notranjih borbah Antonija zastrupiti z ogrlico, ki bi mu jo spustila v vino. Pri večerji že dvigne Antonij zastrupljeno kupo k ustom, ko prispe vest, da je Rim napovedal Kleopa-tii vojno. Antonij veli sklicati legije in hoče napiti na zdravje kraljici Rima in Egipta, Kleopatra pa mu izbije čašo iz rok in mu ponudi svoja usta. Legije prestopijo na stran senata, a Antonij hoče kljub temu do smrti združen s Kleopatro borbo nadaljevati. V zadnji sliki se vrne Antonij poražen iz boja. Vsa pogajanja z Oktavijem za Kleopatrino in njegovo življenje so ostala brezuspešna. Povrhu mu še suženj javi, da ga je Kleopatra zapustila in se predala Oktavi ju. Strti Antonij veli sužnju, naj ga prebode, a zvesti suženj si rajši sam rame življenje, Antonij pa se nasadi na lastni meč. K smrtno ranjenemu piikliče-ta Eiris in Charmian Kleopatro, v katere lokah izdihne Antonij svojo duSo. Kleo-patri splahne poslednja nada in si pritisne na prsi strupeno kačo.« — Kar se muzikalne plati tiče, naj v >:pomirjenje duhov« povem, da slišim z vseh strani očitke: modernistom se sploh ne zdim več moderen, umerjenejšim pa sem premoderen. Meni pa je v glavnem š'o za eno: da zagrabim dramatiko dogajanja in jo glasbeno reproduciram, da nudim pevcem hvaležnih in pevnih partij ter da ustvarim nekak samostojen slog nerealistične opere. Izognil sem se vsaki stili-zaciji in arhaiki. Vse teme so se mi porodile iz utripa besed in iz situacijskega na-strojenja. V oblikovnem oz:ru raj navedem več zaključnik točk, tako v prvi sliki Cezarjevo arijo, duet Cezarja in Kleopa-tre; v drugi monolog in arijo Pot nosevo; v tretji zbor, arijo Arzinočno m Cezarjevo ter balet; v četrti Kleopatrine sanje in duet s Cezarjem; v šesti zaključna sceno Kleopatrino; v sedmi njeno ar:jo, balet z ženskim zborom in obema solistoma ter zaključni duet; v osmi Herodesovo arijo in dva Kleopatrina in Antonijeva dueta; v zadnji sliki pa še Antonijevo in Kleopatrino arijo. Najobsežnejša partija vse opere je naslovna. ki jo poje naša odlična mlada pevka V. Heybalova. Tzmed moških partij drminira bnritenska Cezarjeva v prvem (Janko), tenorska Ar.tcnija pa v drugem delu (Franci). Ostale g:avne partije pojo predvsem solisti: Betetto, Kogejeva, Ribičeva, španova. Ba.novec, Lupša in Dolničar. V partiji vojaka je iz prijaznosti namesto zadržanega Slado^jeva vskočil Marčec. — Ob koncu naj ram priznam, da je s takcile opero toliko neizrekljivega truda in dela, da bi se človek včakih kar samemu sebi smilil. A kaj hočem — vdati se moram še za teh par dni v ue^do »žrtve«, po premieri pa se bom prav od snea oddahnil. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Domače vesti EDINSTVEN ZaBAVEN FILM, KI BO V TEH DNEH OSREČIL LJUBLJANČANE. Vojska maršira .. • Splitski »Narodni list«, glasilo jugoslo-venskih nacionalistov v banovini Hrvatski, piše: »Po splitski obali maršira bataljon pehote, V žarkem pomladnem soncu žare čelade in bajoneti. Ostrih korakov marširajo mimo Dioklecianove palače, ki je videla marširati že toliko vojska sinov mesta Splita. Marširajo v uniformi jugoslovenske vojske kmetje, delavci, intelektualci in ribiči. Možje in fantje. Stopajo, kakor da so izklesani iz kamna. Med njimi so možje in fantje, ki nosijo imena najstarejših hrvatskih družin v Primorju. Med njimi so celo potomci starodavnih Ka-čičev, ki so pred tisoč leti volili hrvatske kralje. Marširajo v četverostopih. Na stotine in stotine jih je. Med njimi so sinovi in vnuki najlepših hrvatskih imen izza časa narodnega preporoda v našem Primorju.« »Na čelu koraka rezerv- ni narednik. Kdo ga v Splitu ne pozna? Bil je malce esktremist, Hanaovee. Sonce mu žari na čelado in oči mu gorijo. Za njim koraka kaplar, prav tako znan jugoslovanski nacionalist, bivši Orjunaš, in poje na vse grlo: »Sivi oro kliče sa višine«. Napetih prs in pritegnjenih jermenov stopajo drug za drugim, povezani med seboj na življenje in smrt. Med njimi vidimo vedrega in nasmejanega obraza znanega voditelja obalnih delavcev. Bil je »komunist«, danes pa misli samo na svojo dolžnost (lo domovine, v kateri sicer mnogo govori in psuje, ali je vsak trenutek pripravljen za njo umreti.« »Gledali smo. kako so marširale kolone naše vojske in kako so jih pozdravljali naši Splitčani. Gledali smo rosnih oči in bilo nam je inehko pri duši. V srcu pa je znova zagorela živa vera naše mladosti, prežete z jugoslovensko mislijo in z vero v bodočnost našega naroda ...« bora, ki naj si ga vsak zletnik p leski ui v Rimskih tophcah, velja vozni listek z obra_zcem tudi za vožnjo nazaj. Posamezni krajevni odbori se naprošajo, naj akcijskemu odboru v Ljubljani po možnosti do sobote javijo število udeležencev, da bo odbor lahko poskrbel za udobnejšo vožnjo. Prav tako prosimo vse one, ki žele kositi v Rimskih toplicah, naj to javijo in naj znesek 14 din za kosilo nakažejo najkasneje do sobote. Le kdor se pravočasno javi, rnu bo kosilo preskrbljeno. Kosilo se lahko plača tudi pri gdč. blagajničarki v trgovini barv Medic in Zanki pri Zmajskem mostu in pri ge. Nilki Potočnikovi, Slomškova ulica 17 v Ljubljani. Za bin-koštni ponedeljek naj velja: vsi narodno zavedni in napredni ljudje v Rimske toplice, da manifestiramo za velikega pesnika in borca za svobodo naroda in duha. * Rečni promet na Dunavu in Budimpešti se bo letos pričel na binkoštni ponedeljek. Državna rečna plovidba v Beogradu ie vzdrževala vsako poletje redni potniški brzi promet z inozemstvom in to od Dunaja preko Bratislave in Budimpešte do Beograda, pa. skozi Železna vrata do Lom-Palanke na Bolgarskem. Tako je glavna črta naše rečne plovbe tekla po najzanimivejših delih Dunava in je že doslej privabljala mnoge izletnike, ki so si želeli z Dunava ogledati Jugoslavijo. Direkcija rečne plovidbe pa letos ne bo več vzdrževala proge do Bratislave in Dunaja in bosta luksuzna parnika »Aleksandar« in »Karagjorgje« obratovala samo med Beogradom in Budimpešto pa do Železnih vrat. * Šesti teden že stavkajo čevljarski pomočniki v Zagrebu. Zahtevajo povišanje mezd za 20 odstotkov, medtem ko bi mojstri pristali samo na 10 odstotkov. Mojstri navajajo, da se je usnje tako podražilo. VELIKA PREMIERA! Velefilm zabave, smeha, najslajših melodij in razkošja. KINO MATICA, tel. 21-24 — Ob 16., 19. in 21. uri. Paul Horbiger Marta Hare11 Hans Moser BHL U OPERI Heli Finkenzeller Theo Lingen ga privedli v Subotico in zdravnik ie takoj uvidel potrebo operacije. Po operaciji se je fant spremenil v dekle in se prekrstil v Viktorijo. Zdai ie Viktorija brž postala nevarna tekmovalka lepotic v Ssn-ti. V kratkem se bo Viktoriia poročila z nekim svojim bivšim tovarišem. * Hrvatskemu Zagorju in Medjimurju pretijo povodnji. Poleg manjših dotokov sta po zadnjem dežju močno narasli Drava in Mura. Le zaradi nastopa lepega vremena bo morda katastrofa izostala. V Bosni je še nadalje precei nesreče zaradi naraslih voda in ie promet že marsikod prekinjen, i Vendar pa so reke Vrbas. Besna in Ukrina že začele upadati. j * Tudi v Zagrebu je sadno drevje letos | hudo poškodovano. Posebno so. kakor po vsej hrvatski banovini prizadete breskve, marelice in slive. Računajo, da je v Zagrebu in zagrebški okolici pozeblo tudi 20% trsja. V samem mestnem razsadniku, ki je pripravil za pomladno sezono 8000 11« V UJtt.1 V_X CL JV. UkJllJU UUii-U muui j , . » v . . . . , , . i da bi njihova obrt propadla, če bi hoteli j hlsa fToretl- se .ie Elizabeta skesa a * Novi poveljnik pomorske obalne komande kontraadmiral Armin Pavič je v sredo prevzel svojo službo. Je sin znanega slavista in profesorja zagrebške univerze Antona Paviča. Izmed naših višjih gene-ralštabnih pomorskih oficirjev je edini dovršil voino šolo v Parizu. Polnih 20 let ie poveljeval raznim pomorskim edinicam in ie bil na raznih odgovornih mestih. Poveljeval ie »Dalmaciji« in »Dubrovniku«, terpednim divizijam, monitorjem in mino-noscem :n ie bil šef napadalnega operativnega oddelka pri poveljstvu mornarice v Zemunu, odkoder ie zdaj kot strokovnjak v vojni mornarici prišel na odgovorno me*rtp na Jadranu. * Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Viktor Damjan iz Ljubljane. Anton Gorjup iz Mengša in Avguštin Grden iz št. Vida pri Stični, čestitamo! * Praktični učiteljski izpiti so bili od 3. do 9. t. m. pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učiteljski pripravniki (ce): Marta Aplenc, Ivan Duh. Velena Jelšnik, Avre-lija Klemenčič, Pavel Kveder, Marija Merzel. Antonija Metelko, Edvard Pirnat, Frančiška Presetnik, Ljudmila Tavželj, Konrad Veršič. * Kip podpredsednika vlade dr. Vladimira Mačka na konju je izdelal kipar Duje Penič. po rodu iz Splita. Kipar Penič, Me-štrovičev učenec, ie večni popotnik, ki je bival že po vseh umetniških križiščih v Evropi, le zadnji čas se ie nekoliko ustavil v Splitu in naposled v Zagrebu, da je dovršil kip dr. Mačka. * Živahna trgovina z nepremičninami v Becgradu. Nova vojna je povzročila precejšnjo zmedo v vsem svetovnem gospodarstvu. In te izprernembe občuti tudi Jugoslavijo kot gospodarsko središče Balkanskega polotoka. V strahu pred morebitno inflacijo je marsikdo že doslej skušal naložiti svoj kapital z nakupom hiše. zemljišča ali stavbišča. V Beogradu je bilo v zadnjih 4 mesecih prodanih 1.696 nepremičnin. Sleherni dan se povprečno kupi odnosno prgda 14 do 15 hiš ali stavbišč. * Udeležence slavja na Aškerčevi domačiji. ki bo na binkoštni ponedeljek na Velikem širju nad Rimskimi toplicami, ponovno opozarjamo, da je vožnja polovična in velja za prihod v Rimske toplice 12. in 13. maja, za povratek pa 13. in 14. Na odhodni postaji naj vsakdo kupi cel vozni listek do Rimskih toplic, zraven pa še obrazec K 13. Z žigom akcijskega od- v celoti ugoditi pomočnikom. V Zagrebu stavka 600 pomočnikov, katerih plače so doslej znašale 250 do 450 din na teden. * Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani poziva vse tov. gasilske župe in čete, da čim intenzivnejše sodelujejo tudi letos pri organizaciji in izvedbi protitu-berkuloznega tedna v dneh od 19. do 25. maja t. 1. * Nova grobova, v Ljubljani je umrl g. Janez šušteršič, železniški, strojevodja v pokoju, štel je 76 let. Pogreb bo v soboto ob 16. iz hiše žalosti. Cesta na Loko 19. — V Sevnici je preminil bivši posestnik in gostilničar g. Ivan Krašovec. Pogreb rajnkega bo danes ob 17. — Rajnkima blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Denarni zavodi v dravski banovini v soboto 11. t. m. (pred binkoštmi) ne bodo poslovali. * Rezervnim Oficirjem sporočamo, da smo predložili pristojni vojaški oblasti seznam vseh onih gg. rezervnih oficirjev, naših članov, ki so pri pododboru naročili in že. plačali kovčeg, da jim tega ni treba prinesti na pregled. Na 1/8 pole, katero mora pri pregledu vsak oddati, pripišite poleg imena, čina in bivališča še, da ste nabavili kovčeg pri pododboru Udruženja. Torbo in ostalo opremo prinesite vsi na pregled. Uprava pododbora Ljubljana. * Zborovanje učiteljstva meščans^h šol. Upravni odbor mladinske revije »Razori« nas naproša, da popravimo naše poročilo o zborovanju meščanskih šol v toliko, da poročila o stanju lista »Razorov« ni podal urednik lista g. Tone Gaspari, pač pa upravnik lista g. A. Seliškar. Urednik se skupščine namveč ni udeležil, ker je bil zadržan. * Tržičane opozarjamo na veliki koncert APZ iz Ljubljane, ki bo v soboto 11. t. m. ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma. Koncert Akademskega pevskega zbora, ki ga vodi dirigent g. France Marolt, bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. APZ bo zapel pesmi Volariča, Haj-driha, Ipavca, Gerbiča, Michla, Svetka in drugih. Preskrbite si vstopnice takoj! * Bivši fant je postal nevesta. Senta v Vojvodini bo imela te dni veliko senzacijo. Mlado dekle, ki je bilo še pred 4 leti fant, bo stopilo pred oltar. Pred štirimi leti smo tudi v »Jutru« pisali o zanimivi operaciji, ki jo je v nekem subotiškem zdravilišču izvršil spreten zdravnik. Operiran je bil 201etni madžarski mladenič Julij Desma-nyi. Julij se je dotlej počutil fanta in je vedno zahajal s tovariši v kavarno, sprehajal se je tudi z dekleti. Marsikod bi ga bili radi videli za zeta. Toda lepega dne se Julij ni več zmenil za dekleta. Starši so in sama pomagala gasiti. Da bi povrnila škodo, ie za poroko prodala svoio hišo in živino in zdai živi s hčerko vred ocl dnine. Zadeva je prišla pred sodišče. Sodniki so menili, da se ie Elizabeta že dosti kaznovala in spokorila in so jo le pogojno obsodili na 6 mesecev zapora. * Umor bivšega župana. V va9i Puki blizu Bjelovara je bil iz zasede ustreljen bivši dolgoletni župan v Ivancu. Fabijan Matijek. Pred 3 leti je bil prodal svoje posestvo v Ivancu in se preselil v Puko. Ustreljen je bil iz lovske puške, ko se je peljal na sen enem vosu. Pred petimi meseci je bil prav tam ustreljen Valentin Kuštelaga. ki je bil takisto prodal svoie posestvo v Ivancu in se preselil v okolico Bjelovara. Bržčas gre v obojem za političen zločin. * Stroga obsodba. Pred zagrebškim sodiščem ie bila razprava proti zloglasnemu nasilniku Ivanu Šormanu in Štefanu Polj ancu. Obtožena sta bila. da sta se lani v noči na 22. oktobra v Bukovcu uprla policiji in streljala s samokresi iz hiše na policijskega agenta Dobriča, na stražnike in na člane meščanske zaščite. Sodišče je Šormana obsodilo na šest let ječe. Ko ie čul sodbo, je Šorman začel vpiti in groziti pričam z maščevanjem. Štefan Poljanec je bil oproščen. * Moža je hotela spraviti s sveta. Pred okrožnim sodiščem v Varaždinu se je pričela velika razprava proti Tereziji Šilčevi in Viljemu Markoviču. bivšemu strojnemu ključavničarju iz Bartolovca. Ze dolgo se je govorilo, da se je Terezija zagledala v 201etnega Viljema, s katerim je bila zaposlena pri Tivarju. Sklenila je z njim zaroto, da spravita Šilca s sveta. Viljem je pričakal Šilca s sekiro in ga pobil na tla. Toda Šilec se je vzravnal in tudi segel po sekiri pa je ni izpustil, čeprav rrvu je žena začela z nožem rezati prste. Od strašnih bolečin se je Šilec vendar onesvestil, nakar sta ga žena in njen ljubimec zavlekla v Dravo. Pljusk pa so culi cigani, ki prebivajo ob Dravi in so Šilca rešili. Ker je čvrst mož. je okreval, čeprav je imel 17 hudih poškodb, od teh 9 na glavi in 8 na obeh rokah. Terezija je že v preiskavi priznala zločin. Viljem pa pravi, da mu je pretila z umorom, če ji ne spravi moža s sveta. Kljub vsemu je mož pripravljen spet sprejeti ženo, če jo sodišče izpusti. Zaslišanih bo 17 prič in bo razprava trajala nekaj dni. * Zagonetna vozovnica. Policija v Beogradu je prijela Milana Pavloviča. ki je hotel z brezplačno vozovnico prepeljati v Bihač 100 delavcev. Zbiral jih je pred borzo dela in jim obljubljal brezplačen Jakopičeva dela v Celju V okviru prireditev Celjskega kulturnega tedna je bila v mali dvorani Celjskega doma v dneh od 28. aprila do 4. maja t. i. razstava Riharda Jakopiča in Bernekerja. Berneker je bil zastopan le s štirimi deli: dve portretni busti v naravni velikosti — dr. Ivan Dečko v mavcu in dr. Josip Sernec v marmorju, droben Tolstojev kipec in dekorativna vaza s figuralno kompozicijo, oboje v mavcu. Vsa dela so iz predvojne dobe. Težko je govoriti ob teh delih o Ber-nekerjevi ustvarjalni sili, ker ga v tem, kar smo tu videli, ne moremo docela spoznati in oceniti. Zbrala so se pač samo dela, ki so v posesti Celjanov. Prireditelji so se tako spomnili kiparja Bernekerja, ki je celjski rojak. Drugače pa je z Jakopičem, ki se nam je pokazal v 71 delih iz zbirk celjskih lastnikov in zbiralcev Jakopičevih slik. Po veliki večini so bila olja. manj je bilo pastelov (sedem), le dve risbi z oljem in dve majhni skici s svinčnikom. Po izbiri del, njih mnogovrstnosti tako po tehniki, motivih in dobi, v katerih so ta dela nastala, je razstava pokazala v glavnih potezah vse Jakopičeve umetnostne značilnosti. Zato ta celjska kolekcija ni bila samo poučna, temveč nadvse pomembna umetnostna revija del našega sodobnega slovenskega likovnega umetnika. Celjski kulturni teden je priredil razstavo v počastitev 701etnice mojstra Jakopiča (drugi dar« razstave je bil tudi Jakopičev večer s predavanjem dr. Fr. Me-sesnela in recitacijami). Jakopičev življenjski jubilej je šel skoraj neopaženo mimo nas in če se ga je Celje spomnilo, je potrebno to še posebej poudariti. Ob takih prilikah se po navadi priredijo kolektivne razstave. Tako je bila tudi ta razstava po svoje kolektivna, ker nam je pokazala izbrani kolektiv Jakopičevih del. ki so v posesti Celjanov. Katalog in njegov dodatni seznam navaja 27 imen lastnikov iz vrst raznih slojev in javnih ustanov; ker pa niso mogle biti razstavljene vse Jakopičeve slike, ki so v posesti Celjanov, sme- mo sklepati, da je njih število še znatno večje, že samo to dejstvo pričuje, da je našla slovenska umetnost pot v naše domove po širni Sloveniji. Tako je proslavilo Celje jubilej umetnika, ki se je vse svoje življenje boril za priznanje naroda, za spoznanje, da mu je tudi umetnik potreben. Vrednost razstave pa je bila izven samih jubilejnih ozirov: pokazala nam je vso moč in silo mojstra Jakopiča, in v tem je druga njena velika vrednost. Od zadnje ljubljanske razstave Riharda Jakopiča ob njegovi 601etnici ni bilo še nikjer zbranih toliko njegovih del na enem samem prostoru. In tu razstavljena dela so bila prav tako raznolika po tehniki, po nastanku in dobah ustvarjanja, pestra in karakteristična po vsebini in obliki. Tako sega,jo razstavljena dela še v prvo dobo umetnikovega ustvarjanja in v čas pred svetovno voj- 1 no n. pr. Zimska krajina (1890), Rožnik, krajinske študije ob Gradaščici in z Barja, Alkoholik, Dama s telohom itd. Razumljivo je, da je največ del iz povojne dobe, posebno iz zadnjih desetih let. V motivih, ki so nam jih pokazale razstavljene slike, srečujemo znane mejnike mojstrove umetniške poti, n. pr. Križanke. Sava, Gorenjska pokrajina, Breze, Barje in Krim; dalje Kosci, Sejalec, Grabljice, žetev. Družina, Madona, Begunci itd. Tudi osnutki za njegova monumentalna dela so zastopani, kakor Delavci (za mestno hišo na Ahacijevi cesti v Ljubljani). Odmor v tovarni (Bonačeva tovarna), Kristus med delavci, Kristus zdravnik i. dr. Razstava bi bila nepopolna, če je ne bi oživljala lepa kolekcija rož (Krizanteme, Tulpe, Mak), katerim se je mojster zadnja leta ves predal in jih slikal s tolikšno ljubeznijo. Po vsem navedenem je torej bila Jakopičeva razstava pomemben kulturni dogodek ne samo za Celje, marveč tudi za v3o Slovenijo, in to moramo še posebej s priznanjem poudariti. Prireditev bi bila v kulturnem umetniškem in nacionalnem ozi-ru vredna vsestranske podpore. Upamo, da je dosegla uspeh, ki ji gre po njeni vsebini in tehtnosti. Kakor že omenjeno, je bila razstava v mali dvorani Celjskega doma, ki za take prireditve seveda ni primerna. Vendarle je bil prostor prav okusno prirejen in tudi razpored razstavljenih del je bil tak, da niso slike veliko izgubile na svoji barvitosti. Razstavo je uredil in zanjo dela izbral prof. dr. Fr. šijanec, ki je imel na dan otvoritve, v nedeljo 28. aprila, t. 1. nagovor na navzoče celjsko občinstvo, v katerem je očrtal lik Riharda Jakopiča in Franceta Bernekerja ter predočil pomen in vrednost prireditve. škoda je le, da zaradi zunanjih zaprek razstava ni mogla biti dalje časa odprta, tako da bi privabila posetnike tudi iz ostalih krajev Slovenije. Po obsegu in trudu, ki je bil vanjo vložen, bi to zaslužila, ne v zadnji vrsti pa bi morala vzbuditi večjo pozornost s strani ljubljanskih umetnostnih krogov. —I— Zapiski Premiera Begovičeve drame v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: V tukajšnjem gledališču so z velikim uspehom uprizorili dramo Milana Begoviča »Brez tretjega«. Glavno moško vlogo je igral Ferencz Kisch, član Narodnega gledališča in predsednik Zbornice madžarskih igralcev, žensko vlogo pa znana igralka Ana Tekes. Madžarski listi so z velikimi simpatijami sprejeli to noviteto iz jugoslov. dramatske literature. »Zdravniški vestnik« priobčuje v najnovejšem (4.) zvezku članek »Klinični del študija na ljubljanski medicinski fakulteti«, prispevek dr. Mirka černiča »Medicinska fakulteta v Ljubljani«, dr. Bogdana Breclja razpravo »Pauwelsova operacija preloma stegneničnega vratu« (z 8 slikami), dr. Ivana Kanomja razpravo »Primer kupiranja hude in dolgotrajne psiho-gene zamračenosti po Medunovi konvulzij-ski metodi«, dr. Leona Travnerja »O vplivu balneoterapije na revmatična obolenja«, dr. Mirka černiča »Prispevek k radiumski terapiji«, dr. Fr. Debevca, M. Klunove in Witka K. Muska prispevki k slovenski zdravniški terminologiji, doc. dr. Pinterja življenjepis češkega kirurga prof. Alberta in celo vrsto poročil in informacij. Danes nepreklicno zadnja prilika! Ne zamudite prekrasnega filma vzvišene materinske ljubezni ! EMAGRAMATICA JEANNE DOBE v Tristan Bernardovem odrskem komadu KINO UNION — Tel. 22-21 Ob 16., 19. in 21. uri I Samo še danes Jeanelte Mc Donald in Nelson Eddy v prekrasnem glasbenem filmu: CVETJE V MAJU Kino Sloga, tel. 27-30. — Najlepše operne arije in pesmi! — Danes ob 16., 19. in 21. breskvinih sadik, je skorai vse pozeblo. * Borba za zeta. V vasi Pivicah v Vojvodini ima kmetica Elizabeta Mašnikova lepo hčerko, ki je tudi že imela ženina. Soseda Jana Kučikova oa se je na vso moč trudila, da bi pridobila bodočega sosedinega zeta za svojo hčer. Lotila se je celo vraž ter je puščala pred sosedino hišo cunje in lase. zid pa je pomazala z raznimi znamenji, da bi odvrnila ženina. Slednjič je ženin res zapustil Mašnikovo hčer. In to ie Elizabeto Mašnikovo tako razjezilo, da je zažgala sosedino hišo. Čim pa ie prevoz. Pravi, da mu je brezplačno vozno karto dal neki sluga v senatu in ta da io je dobil od nekega bivšega banskega svetnika. Pavlovič je sprejemal od delavcev nagrade za brezplačen prevoz Ker pa prevoza ni bilo. so ga delavci prijauli policiji. I? L?ifhii»«e u— Vsemu članstvu in naraščaju Ljubljanskega Sokola! Dan pripravljenosti, katerega je odredil savez Sokola kraljevine Jugoslavije za vso kraljevino za nedeljo 12. maja, bo izvedel Ljubljanski Sokol v nedeljo, ob 6. zjutraj na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Udeležba na zboru je obvezna za vse j članstvo in naraščaj obojega spola. Vsakdo naj odda pri vhodu na telovadišče listek z navedbo svojega imena, priimka in poklica. Izostanek se mora predhodno opravičiti pismeno ali ustmeno v društveni pisarni v Narodnem domu. Upoštevali se bodo le najtehtnejši razlogi. Pregled je ob vsakem vremenu; obleka poljubna. Zaključek ob 7. zjutraj. Zdravo! Ljubljanski Sokol. FOTOAPARAT je lepo birmansko darilo VELIKA IZBIRA v drogeriji KANC, židovska ni. i. u— Nova podružnica CMD na Viču. V dvorani Sokolskega doma je bila v ponedeljek ob 20. ustanovna skupščina podružnice CMD, ki je bila prav dobro obiskana. Od glavnega odbora CMD sta bila prisotna prvomestnik inž. Janko Mačkovšek in tajnik ravnatelj Gruden. V častnem številu pa so bile zastopane po svojih delegatih bežigrajska, šišenska, moščansko, šentpe-trska, trnovsko-šentjakobska in akademska podružnica CMD. Občnega zbora se je udeležilo predvsem članstvo viškega Sokola s starosto br. Borštnikom na čelu. Skupščino je vodil predsednik pripravljalnega odbora Janez Horvat, ki je najprej topi® pozdravil vse navzočne goste in zborovalce, potem pa v kratkih besedah poudaril pomen nove podružnice CMD za naš viški okraj. Nato je spregovoril o nalogah CMD prvomestnik inž. Janko Mačkovšek, čigar govor so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem. Potem so pozdravili zbor poedi-ni delegati ljubljanskih podružnic in starosta viškega Sokola br. Pavle Borštnik, ki je noudaril složno delo Sokola in CMD. Po krajši debati je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Metod Patemost, podpredsednik Ante Beg, predsednica Francka Novakova, podpredsednica Slava Benčanova, tajnik Janez Horvat, blagajnik Stane Brodnik, nadzorni odbor Jakob Roje, Aleksander Valjavec in Rudko Pišler, v odboru pa je še 11 odbornikov in 12 odbornic, ki nam jamčijo, da bo delo viške podružnice uspešno in plodno. Po volitvah sta se novi predsednik Paternost in predsednica Francka Novakova zahvalila za izkazano zaupanje in pozvala vse navzočne k vztrajnemu in požrtvovalnemu delu za našo najpomembnejšo in najpotrebnejšo narodnoobrambno organizacijo, želimo vrlim Vičanom pri narodnoobramb-nem delu mnogo uspehov. Lepo darilo za birmanca ali pridnega dijaka je: Balda fotoaparat vel. 6X9 z optiko 1:6.3, 2 filmom in lepo torbico za din 350.— Sveži filmi pa še vedno po stari ceni pri Foto Touristu, Lojze Šmucu LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. u— Dan pripravljenosti Sokola na Viču. Po sklepu Saveza SKJ in izredne seje društvene uprave bo v nedeljo 12. t. m. dan pripravljenosti našega društva. Zbor vsega članstva in naraščaja bo ob 13. na vrtu Sokolskega doma, kjer bodo dobili udeleženci vsa navodila. Obleka izletna s sokol-skim znakom. Povratek domov okrog 19. ure. Udeležba je za vse članstvo in naraščaj strogo obvezna. Uprava Sokola Ljubljana - Vič. FOTOAMATERJI! ZA IZLETE o praznikih Vam priporoča sveže črno-bele in barvne filme — edina spec. fototrgovina Janko LJUBLJANA, TYRŠEVA C. 20. Društvo slovenskih likovnih umetnikov javlja svojim članom, da bo redni letni občni zbor v soboto, 18. t. m. ob 20. uri v restavraciji Slamič (kmečka soba) v Ljubljani. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov, volitve, slučajnosti. DSLU nujno vabi k zanesljivi in točni udeležbi. u— »Ujež« trideseti« na šentjakobskem odru. To zabavno in duhovito Nušičevo veseloigro bodo ponovili šentjakobčani jutri zvečer in na binkoštni ponedeljek 13. t. m. obakrat ob 20.15. Izredno veliko število re-priz v eni sami sezoni kaže, kako velik uspeh je doseglo to delo na šentjakobskem odru. Mnogo obiskovalcev si ga je ogledalo že po večkrat in so odhajali od predstav izredno zadovoljni. Jutršnja predstava bo v korist Udruženja rezervnih podoficirjev. To sta nepreklicno poslednji uprizoritvi te izvrstne veseloigre in s ponedeljkovo predstavo zaključijo šentjakobčani letošnjo sezono. Kupite vstopnice že v prodaji od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu! u— Prostovoljna gasilska četa Ljubija-na-mesto vabi ženstvo, da se prijavi v nižji samaritanski tečaj, katerega priredi gasilska župa. Prijave se sprejemajo in dobe se informacije v četni sobi na Krekovem trgu v Mestnem domu. u— Obisk Magoličeve razstave je priporočila tudi kr. banska uprava šolski mladini. Vstopnina za šolsko mladino pod vodstvom profesorjev in učiteljev je samo 1 din. V nedeljo ob 11. bo po razstavi vodil sam jubilant Srečko Magolič ter razložil vse slike. u— Koncert Lovše-I)ugan. Rezervirane vstopnice za današnji koncert Lovše-Du-gan v Frančiškanski dvorani se bodo hranile samo do 12. ure. (—) u— Namesto venca na grob blagopo-kojnega g Feliksa Justina, je daroval g. Leo Souvan starejši 200 din Društvu slepih. Za plemenit dar se društvo prisrčno zahvaljuje. (—) u— Odbor društva »Dom slepih« v Ljubljani sporoča, da je na svoji prvi seji novega poslovnega leta zopet kooptiral za odbornike preč. g. častnega kanonika in stareloškega dekana Matija Mraka, gospoda Josipa Remsa. posestnika v Ljubljani ter bivšega urednika delavskega lista »Glasa Naroda« v New Yorku, ter g. Rudolfa Smersuja, lavnega referenta pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, za odbornici pa gospo Josipino Cvelbar-jevo in gospo Marjanco Lindtnerjevo. Nadzorstveni svet odbora, ki pa je bil izvoljen na občnem zboru, a v zadevnem poročilu ni bil imenovan, tvorijo: g. Karel Gruber, viš. rač. svetnik v pok., g. Alojzij Kocmur, ravnatelj delavskega konsuma, in gospa Marija Sadarjeva, šolska upraviteljica v pokoju. U— Motocikllst ga je podrl. Včeraj popoldne so bili mestni reševalci nujno ki i« cani k mitnici na Zaloški cesti v Mostal> kjer se je zgodila huda prometna nesreča Iz mesta se je peljal na kolesu Anton Zdravič, ki ga Ljubljančani dobro poznajo kot dolgoletnega uslužbenca reševalne postaje in tržnega stražnika, zdaj pa uživa pokoj na svojem stanovanju Za Gradom. Za njim je prihitel neki motociklist, se zaletel vanj in ga s tolikšno silo vrgel ob tla, da je Zdravič obležal s prebito lobanjo. Njegovo stanje je prav resno. u— Okrog Šmarne gore gori. Zadnje čase se po vaseh okrog Šmarne gore precej pogosto oglaša rdeči petelin. V torek popoldne so Kovačevi v Smledniku poslali otroke po vžigalice v bližnjo trgovino. Ko so se vračali, so se ustavili ob Mežnarje-vem hlevu, ob katerem so bile naložene suhe butare, in so se začeli igrati z vžigalicami. Štiriletna Kovačeva hčerka je eno zažgala, a ko jo je plamenček spekel, jo je odvrgla naravnost med butare. Otroci so se preplašeni razbežali, ko je iz skladovnice švignil močan plamen. Veter je razpihal ogenj, da je bil kmalu ves hlev v plamenih, v nevanrosti pa je bila hiša, ki stoji zraven. Sosedje so začeli gasiti s škafi vode. čez čas pa so prihiteli tudi gasilci z motorno brizgalno. Rešili pa so samo hišo, medtem ko so hlev, šupa in drvarnica pogoreli skoraj do tal. Škoda znaša nad 50.000 din, gospodar pa je zavarovan samo za 16.000 din. u— Vile in kol. Med drugimi ranjenci so včeraj na kirurškem oddelku sprejeli tudi dva, ki sta postala žrtvi običajnega tepeža po naših vaseh. Iz Strug pri Do-brepoljah so pripeljali 321etnega posestni-kovega sina Franceta Laknerja, ki ga je nekdo udaril s kolom po glavi in ga hudo poškodoval po očeh, iz Jarš v ježenski občini pa je moral v bolnišnico 451etni posestnik Ivan Novak, ki sta ga napadla dva njegova soseda in ga pošteno obdelala z vilami in kolom po glavi in po životu. K i n e m a t @ g r a S i Ptuj. Zvočni kino bo predvajal v nedeljo ob pol 16.. pol 19. in pol 21. film »Ciganska melodija«, ki prikazuje življenje v ciganskem taborišču. Nastopa 60članski ciganski orkester. Za dodatek filmski žur-nal »železniška nesreča pri Ozl.iu«. V ponedeljek se bo predvajal ob pol 16., pol 19. in pol 21. ljubezenski film »Rože velemesta«. Iz Murske Sobote ms— Gluhonemi bodo igrali. Ponovno opozarjamo na prireditev gluhonemih, ki bo 12. t. m. zvečer v dvorani Sokolskega doma. Kdor ima količkaj opravka s socialnim skrbstvom, ne sme te prireditve zamuditi. Neslišeči bodo z revijo svojih poklicev, v katerih se udejstvujejo, in v dveh igrokazih pokazali uspehe svojega dela za dosego duhovnega napredka. Pričakujejo zato od prebivalstva Murske Sobote čim številnejši obisk. V ponedeljek 13. t. m. ob pol 11. dopoldne se prireditev ponovi s a-mo za šolsko mladino. Iz Ljutomera lj— K nastopu gluhonemih. Pogosto imamo priložnost gledati na odru slišeče ljudi a da nastopajo tudi gluhonemi z živim govorom, se zgodi malokdaj. Nastopajoči sc vsi bivši gojenci ljubljanske gluhonemnice ki jim je omogočila, da so premagali ne-most in se spet uvrstili med ljudi z zdravim govorom. Ker obeta biti njih nastop zelo zanimiv. Ljutomerča"o;n toplo pripo^ točamo obisk p-edstave. Iz Celia e— Akademija podmladka Jadranske straže na celjski gimnaziji je v sredo privabila mnogo občinstva v gledališče. Naj-piej je dijaški zbor zapel državno himno, nakar je predsednik podmladka šestošolec Milan Božič v lepo zasnovanem govoru očrtal naloge in delo Jadranske straže in poudaril veliki pomen morja za našo državo. Petošolka Tatjana Kurnikova je učinkovito deklamirala pesem dr. Ivana Preglja »Ubiti zvon«. Nižješolci so pod vodstvom g. prof. Zupana pohvalno izvedli prosto vajo »Mladi vojaki«. Violinista B. Hartman in J. Kantušer sta ob klavirskem spremljevanju Maria Sancina z do-bro tehniko in precizno zaigrala lepi »Ron-iio«, skladbo ravn. Karla Sancina. Navdušeno odobravanje so želi višješolci in višje-šoike, ki so v čeških narodnih nošah ljubko ob spremljevanju malega dijaškega orkestra zaplesali »češko besedo«; ples je temeljito navežbala ga. Helena Rajhova. Moški zbor višješoleev je zapel Vodopivčevo • O večerni uri«, mešani zbor višješoleev pa »Rdeči sarafan« v Foersterjevi harmo-lizaciji in Doktoričevo »Našo bol«. Oba zbora je vodil g. prof. Knap. Zbora razpolagata z dobro dinamiko in sta pela prav zadovoljivo. Zelo ljubko in učinkovito je nilo Baletno kolo: , ki so ga zaplesale pe-tcšolke pocl vo stvom gdč. Trdinove. Izre- i Vilko, Žalec: po 100 din: Celjska posojilnica Novak Tine. višji žel. kontrolor v Ljubljani. Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Celje, in Srebotnjak Ivan, Sv. Peter v Savinjski dolini; 60 din: Marout Ivan, Žalec; po 50 din: Aubreht Jože, Žalec, dr. Kalan Ernest, odvetnik, Pere Stanko. bančni uradnik, Celje; po 20 din: če-pin Franjo, dr. Dolničar Jože Celje, Virant Ivan. Žalec. Z zadnjič izkazanimi darovalci je danes stanje tega sklada 3.390 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Maj-riški izlet je bil minulo nedeljo zaradi dež-! nemogoč, pa bomo pohiteli v dogovorjene kraje v nedeljo 19. maja, če bo lepo vreme. — Dramski odsek'je moral zaradi Idaje prostorov prekiniti vaje za gledališko igro ^Ujež«. Bratje in sestre bodo pravočasno obveščeni, kdaj se bodo vaje nadaljevale. c— O binkoštih bodo odprte in oskrbovane vse planinske koče v Savinjskih planinah. tako Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju. Piskerniko-lo zavetišče in Aleksandrov dom v Logarski dolini, pa tudi vse ostale koče v obli. očju Kamniških planin. Na Korošici in Dkrešlju je še mnogo snega za smučanje. Pot na Korošico vodi iz Kamnika preko pt esedljaja, z druge strani pa iz Luč v Savinjski dolini. Na binkoštni ponedeljek bo na Okrešlju smučarska tekma v slalomu v priredbi Savinjske podružnice SPD. Okrešelj bodo o praznikih obiskali zimski športniki iz Maribora, Celja, Ljubljane ln 7, Jesenic, ki nameravajo sodelovati pri smučarski tekmi. Najlažji dostop na Okrešelj je skozi Logarsko dolino, kamor bodo o praznikih vozili tudi redni avtobusi iz Ljubljane (odhod vsak dan ob 15.40 iz Tavčarjeve ulice) in iz Celja (odhod vsak dan ob 16.10 izpred kolodvora). V slučaju zboljšanja vremena bo letošnji binkoštni izletniški promet prav živahen. f— Napad na preži. Ko je 321etni posestnikov sin Jakob škorc od Sv. Petra na Medvedovem selu čakal v sredo zvečer na preži«, ga je napadel neki moški s kolom in mu zlomil čeljust. -— 451etni preužitkar Jože Hrastnik od Sv. Petra pri Laškem je podiral v torek v gozdu bukev. Pa je padlo drevo nanj in mu zlomilo levo nogo pod kolenom. Oba ponesrečenca so v bolnišnici. a— Binkošti v gledališču, v soboto »Ko-varstvo in ljubezen« v korist z-ruženja gledaliških igralcev. Na binkoštno nedeljo po- ! poldne »V kraljestvu palčkov« (priredi j ženski krožek »Jadran—Nanos«), zvečer i »Cigan baron«. Na binkoštni ponedeljek j popoldne »Gejša«, gostuje g. Josip Povhe, zvečer »Trideset sekund ljubezni«. Pri vseh predstavah veljajo znižane cene. a— Zabavna predstava bo na binkoštni ponedeljek 13. t. m. s pričetkom ob 15 pri br Kerertiču na Pesnici. Nastopijo člani odrske družine Sokola Pesnica-Jarenina. Marljivo r Modno prosvetno delo naših obmejnih -okolov bo nedvomno našlo odziv tudi pri Ivic riLorčanih. Železniške zveze so ugodne. a— Meljski hrib se spet kruši. Ob pred-snočnjem nalivu je spet zgrmelo kamenje s krušečega se Meljskega hriba čez cesto in proti Dravi. Cesto so naglo očistili, da se je lahko promet nemoteno nadaljeval, a— Slaboumnež je pobegnil od doma. Prizadeti svojci so sporočili policiji, da je pobegnil neznano kam 451etni Anton Kle-menčič, stanujoč v Pristaniški 2. Policija po zveduje za njim. a— Konj brez gospodarja. Na Aleksandrovi cesti je postal stražnik pozoren na konja brez gospodarja. Konja so spravili v bližnji hlev. Baje je bil gospodar nekje ob meji napaden od neznanih ljudi, nakar je konj zdirjal proti Mariboru. a— Ped Pohorjem je gorelo. V sredo zvečer je zajel požar domačijo posestnika Franca Grajfa iz Radvanja. Vzrok požara ni točno dognan. Gasilci so z marljivim gašenjem preprečili, da se ni ogenj razširil na bližnje objekte. Zaradi tajnih volitev se je občni zbor zelo zavlekel. Potekel pa ie v zadovoljstvo vseh. ker ie bila s temi volitvami slednjič zaključena dolgoletna borba med dvema taboroma obrtništva. Sedai so dani vsi pogoji za čim uspešnejše, složno in pozitivno delo za napredek obrtništva, ki bo vsemu celjskemu okraju v čast in ponos. Gospodarstvo Politični kapitalizem Preteklo nedeljo je imela Zveza trgovskih združenj v Beogradu svojo redno letno skupščino in je ob tej priliki izdala obširno tiskano poročilo. To poročilo podaja prav zanimivo sliko naših gospodarskih problemov in navaja med drugim da se takemu zadružništvu v bankrotskih situacijah dajejo milijonske vsote iz državne blagajne. Vrh tega je država naložila legalnim gospodarstvenikom, zlasti trgovcem takšna davčna bremena, da jih ne morejo prenašati, kar je posledica, da glavne napake naše gospodarske politike, i odločajo na vodilnih mestih v posameznih Težkoče, ki se pojavljajo v našem gospodarskem življenju, se lahko spravijo v zvezo s štirimi najvažnejšimi vzroki; to so vse večje uvajanje sistema dirigiranega gospodarstva, stalno zviševanje javnih dajatev, favoriziranje tujcev in tujega kapitala v našem gospodarstvu in dajanje vedno večjih koncesij zadružni trgovini. Država je iztrgala iz rok trgovcev več trgovskih panog zlasti trgovino z določenimi živili, ustanovila je državne in pol-državne ustanove za izvoz teh predmetov ter je prevzela tudi predelavo nekaterih surovin. Kar pa je najhuje, je to, da se izvaja to dirigiranje gospodarstva po biro-kratičnih ustanovah, ter po tako imenovanih strokovnih odborih, v katerih so v resnici samo nestrokovnjaki, ki pa so strokovnjaki za sprejemanje plač in za sprejemanje po več dnevnic na dan. Škodo takega nestrokovnega vodstva poslov nosi vse gospodarstvo. Našim trgovcem in vsemu gospodarstvu se povzroča mnogo škode s toleriranjem | in favoriziranjem inozemcev in inozemskega kapitala, ki zlasti v naši trgovini ni potreben. Naše ljudi izpodrivajo iz trgovskih poslov v korist tujcev, naša trgovska omladina pa ne more priti do osamosvojitve, skratka, ta politika predstavlja neoprostljiv greh proti nacionalnim in državnim interesom. Nadalje navaja poročilo veliko škodo, ki jo trpi trgovina zaradi toleriranja zadružne trgovine in dajanja milijonskih podpor zadružnim organizacijam. Trgovski stan ne nasprotuje zadružništvu, vendar zahteva, da se delo zadrug razvija po zadružnih načelih in da zadruge ne trgujejo z neza-družniki. Trgovci pa so zlasti proti temu, gospodarskih ministrstvih nestrokovni ljudje. Ni se torej čuditi, če se je v takšni gospodarski in družbeni situaciji pojavila pri nas nova miselnost, ki se je razširila z neverjetno hitrostjo ter položila temelje tako imenovanemu političnemu kapitalizmu. najbolj škodljivemu načinu kopičenja bogastva v sedanjosti. Ljudje so začeli ne z gospodarskim, temveč s političnim delom ustanavljati in razširjevati trgovske posle, ki so jim politične zveze omogoča-vale takšno delo ter jim obljubljale hitro obogatitev. To delo. ki je značilno za povojno življenje pri nas, je v neverjetno kratkem času ustvarilo celo vrsto bogatašev milijonarjev, ki so po javnih in tajnih političnih kanalih opravljali velikanske trgovske posle, bili dejansko ilegalni konkurenti našim protokoliranim firmam ter se s pomočjo svojega izjemnega in privilegiranega političnega položaja od-mikali plačevanju davka za svoje čisto trgovske posle. Škodo je imela in jo ima od i tega še danes trgovina, a prav tako tudi država. Kar pa je posebno žalostno, je to, da se temu ni skoraj nihče uprl in da ni nihče tega niti do današnjega dne prepo-prečil. S tem ni bila uničena samo trgovska morala, ki že itak ni bila na zavidni višini, temveč je bila oslabljena tudi morala družbe. Nova davčna reforma ni onemogočila naraščanje tega političnega kapitalizma, temveč je nasprotno pustila zanj polno odprtih vrat, skozi katera se bo vlačila še nadalje korupcija v svojih najhujših oblikah. Ta politični kapitalizem pomeni najbolj škodljivo izkoriščanje gospodarske delavnosti in je najbolj nevaren činitelj v podiranju obstoječega reda. a— Maribor bo slovesno sprejel hrvatske književnike, v sredo zvečer je bil pri Orlu sestanek predstavnikov mariborskih kulturnih in nacionalnih društev, na katerem je poročal predsednik Umetniškega kluba dr. šnuderl o pripravah za slovesen sprejem hrvatskih književnikov, ki prispejo v Maribor 15. t. m. z brzim vlakom ob 16.10. Navzočni so se dogovorili glede vseh podrobnosti sprejema, ki naj se pretvori v prisrčno manifestacijo. Hrvatske književnike bo sprejel na kolodvoru ves kulturno zavedni Maribor. Pri sprejemu bo sodelovala tudi godba. n— Razstava osnutkov za lepak IX. Mariborskega tedna. Kakor vsako leto bodo tu "j letos razstavljeni osnutki, ki so bili vi.-slani v okviru natečaja za lepak letošnjega IX. Mariborskega tedna, ki se bo vršil od 5. do 11. avgusta. Razsodišču je bilo letos predloženih nad 40, deloma zelo uspelih osnutkov. Razstava osnutkov bo v dvoriščni dvorani hotela Zamorc v Mariboru ter bo za občinstvo odprta danes 10. t. m. od 9. do 12. in od 15. do 18. Vstop prost. a— ni. Umetnostni teden. V soboto 11. t. m. bo otvoritev razstave slovenskih likovnih umetnikov v Mariboru v veliki dvorani Sokolskega doma. Razstava bo odprta do 25. t. m. V sredo 15. t. m. ob 20. bo literarni večer hrvatskih književnikov v Narodnem gledališču. Nastopijo Vladimir Nazor. Tin Ujevič, dr. Ilija Jakovljevič, Do-briša Cesaric, Dragutin Tadijanovič. Ivo Kozarčanin, Ivan Goran-Kovačič, Novak Simič in Olinko Delorko. V petek 17. t. m. ob 20. bo koncert marib. tria Klasinc-Po-Jjanec-Bajde. V soboto 18. t. m. ob 20. krstna predstava R. Golouhove »Chrysali-de« v Narodnem gledališču. a— Nova postojanka CMD ob meji. Da se pospeši gradnja prepotrebne šole na Pesnici, so ustanovili podružnico CMD domačini pod vodstvom župana Frasa, gostilničarja Kerenčiča, veletrgovca S Kranjca, trgovca Likavca in drugih in šteje že 115 članov. Nabiranje članov se nadaljuje. Tujci v posvetovalnem odboru za tekstilno industrijo Beograjski »Trgovinski glasnik« prinaša značilen članek pod naslovom »Kdo je vse v posvetovalnem odboru za tekstilno industrijo?«, kjer pravi med drugim naslednje: »Ogromni so napori, da se vprašanje nakupa in razdelitve tekstilnih surovin, zlasti bombažne preje, reši ne v interesu posameznika, marveč v interesu vsega našega gospodarstva in narodne industrije. Kakor pa neredko vidimo, da so v posvetovalnem odboru ljudje, ki so v slič-nih prilikah vedrili in oblačili pri takih poslih v drugih državah. To ni edinstven primer, toda v vseh takih primerih smo trpeli veliko škodo. Ze to nam daje dovolj razloga, da pričnemo o naših življenjskih interesih voditi računa brez navodil in receptov onih, ki imajo v svojem javnem in privatnem delovanju druge cilje, kakor koristiti naši državi. V posvetovalnem odboru so ljudje, ki so se za jugoslovansko državljanstvo zanimali šele od leta 1933 naprej ali pa so se vselili v Jugoslavijo šele potem, ko je prenehala samostojna Avstrija. Eni in drugi so se osvobodili neprijetne procedure v zvezi z dovoljenjem za izvrševanje poslov ne zaradi tega, ker jim je naša država in naš narod pri srcu. Vodili so jih drugi razlogi. Namesto da bi bili v ta odbor pozvani naši domači industrijci, saj gre tu za nacionalne koristi, smo prisiljeni naša gospodarska vprašanja reševati skupaj ali celo pod dominantnim vplivom ljudi, ki bi morali biti hvaležni, da so bili sprejeti pod okrilje naroda, ki pozablja in oprošča. Predstavniki naše nacionalne industrije bi lahko brez njih reševali vsa vprašanja. Zato ne smemo dovoliti, da bi ti tujci, skriti pod našim državljanstvom, v katerih iskrenost ne moremo verovati, imeli tu prvo besedo in da bi sabotirali in izigravali smisel in želje trgovinskega ministrstva, da se razdelitev surovin, nabavljenih s sredstvi, ki jih stavlja na razpolago v tujih devizah naša Narodna banka, izvrši pravilno in pravično za vse one, ki pridejo v poštev. Treba je energično nastopiti proti imenovanju tujcev, odnosno oseb, ki so prišle iz inozemstva in so bile sprejete v naše državljanstvo v posvetovalne odbore. Beograjski »Trgovinski glasnik« zahteva na koncu, da se v našem nacionalnem interesu pri vprašanju razdelitve surovin eliminirajo tujci, da se zberejo in preverijo podatki o kapaciteti predilnic, tkalnic in ostalih podjetij, da se ugotove potrebe za obrtno in domačo uporabo in da se na osnovi teh podatkov brez kakšnega vpliva predilnic, ki so po večini v rokah tujcev, izvrši pravilna razdelitev, zlasti pa, da se predilnice prisilijo, da točno izvršujejo sklepe, ki se nanašajo na razdelitev surovin. trgovinskem ministrstvu. Prizad pa se pooblašča, da v primeru potrebe uvozi iz inozemstva do 50.000 ton koruze, ki ne bo podvržena ne carini, ne drugim državnim dajatvam. Kdor svoje zaloge ne bi prijavil, bo kaznovan z globo do 50.000 din, odnosno z zaporom do 6 mescev, če globe ne bo mogoče izterjati od njega. Vse kazni izrekajo redna sodišča. Prijava zalog koruzt »Službene Novine« so včeraj objavile uredbo o prometu koruze. Osebe in ustanove, in sicer trgovci, proizvajalci, zadruge, živinorejci, industrijci in drugi, ki imajo zaloge koruze, so dolžni prijaviti jih svojim pristojnim občinskim oblastvom v roku 15 dni po uveljavljenju uredbe, če znašajo te zaloge nad 5000 kg koruze v zrnju ali nad 8.00C kg v storžih. Obča upravna oblastva morajo prijave takoj predložiti oddelku za notranjo trgovino pri Pomembni občni zbor Obrtniškega društva v Celju Celje. 9. maja V celjskem Obrtnem domu je bil v sredo zvečer redni občni zbor Obrtnega društva v Celju. Podpredsednik g. Lečnik je po pozdravnih besedah poudaril velike zasluge pokojnega društvenega predsednika in častnega člana g. Vinka Kukovca, ki ga bo društvo ohranilo v častnem spominu. Nato je poročal v glaivnih obrisih o društvenem delovanju v preteklem letu. Tajnik g. Gor j up je med drugim navedel, da ima društvo 154 članov. Priredilo je številne sestanke, seje in družabne večere ter vsestransko zastopalo obrtniške težnje in potrebe. Poročilo blagajnika g. Zoharja izkazuje okrog 70.000 din društvenega premoženja. Na predlog člana nadzornega odbora g. Gologranca je prejel odbor raz-rešnico. blagajnik pa pohvalo. Podpredsednik g. Lečnik je nato omenil, da je postalo nujno vprašanje nakupa Obrtnega doma v Celju, ki je last Zbornice za TOI. po Obrtnem društvu v Celju, ker zahteva obrtništvo, da se mu Obrtni dom vrne. V debati je g. Stojan Holobar poudaril nujno potrebo in dolžnost članstva. zlasti pa novega odbora, da dela z vsemi sredstvi na to. da se Obrtni dom v Celju spet vrne obrtništvu. Grajal je stališče Zbornice za TOI v Ljubljani, ki je v nekem dopisu sporočila, da ni v interesu zbornice, da bi v tem času prodajala reali-tete. Vrednost Obrtnega doma znaša okrog 700.000 din. medtem ko je zbornica pred leti prevzela samo dolg v znesku 280.000 din. Ker pa je naloga zbornice, da pomaga obrtnikom ustanavljati odnosno graditi obrtne domove, se zbornica gotovo tudi s celjskim Obrtnim domom ne namerava okoristiti. Morda čaka ugodne prilike. da bi izročila dom celjskemu obrtništvu proti mali odškodnini. To bi bila lepa gesta in ugodna prilika, da si pridobi zbornica več naklonjenosti tudi med celjskim obrtništvom. Pristop Obrtnega društva v Celju k zadrugi Celjska razstava ie bil po debati, v katero so posegli gg. Vozlič, Brišček in Holobar, odklonjen, ker sta bili zadnja in predzadnja razstava celjskemu obrtništvu bolj v blamažo in škodo kakor pa v kerist. Presiledki dveh let za take razstave so za Celje prekratki. To je pokvarilo sloves, ki si ga je pridobila Obrtna razstava v Celju leta 1935. Obrtne razstave naj v bodoče prirejajo obrtniška združenja in društva, ki jim je ta naloga začrtana v pravilih. Veliko zanimanje in pravcato bojno razpoloženje je vladalo za volitev novega odbora. Glasovali so tajno z listki. V odbor so bili izvoljeni naslednji gg.; Stojan Holobar. Franc Zohar, Anton Lečnik. Ivan Vozlič. Majerič, Slavko Kukovec. Franjo Frajle. Josip Kos. Karel Jezernik. Franjo Vehovar in Karel Golob, za namestnike pa gg.: Andrej Rozman, Anton Oražem. Drago Gams. Franc Kerin, Anton Uršač in Ri-ko Grobelnik in za pregledovalca računov gg. Konrad Gologranc in Karel Pere. Uprava se bo konstituira'a na prvi seji, ki bo torek 14. t m. Olajšave za nova industrijska podjetja na Hrvatskem Porcčali smo že o anketi, ki jo ie iklieal cdde'ek za obrt. industrijo in trgovino banske oblasti v Zagrebu o industrijski politiki mesta Zagreba odnosno o vprašanju ugednosti za neva indus rijska p:d-jetja. ki se bodo naselila na področju za- I grebške mestne občine. Anketo ie vodil načelnik oddelka za cbrt. industrijo in tr- j govino dr. Lamer, ki ie ooozoril vse ud3- ! ležence. da se mora j°. Ju- goslovensko-nemški stalni gospodarski odbor je imel v sredo svojo prvo plenarno sejo, ki je trajala eno uro. Določen je bil dnevni red desetega sestanka tega odbora, nakar so razdelili delo na posamezne sekcije. Razjasnili so tudi nekatera specialna vprašanja, ki zanimajo eno in drugo delegacijo. Delo odbora se nanaša na blagovni in plčilni promet, na carinske olajšave in formalnosti in na vsa vprašanja v zvezi z vključitvijo češko-Moravske v nemško carinsko področje, ki bo izvršena pozneje. Včeraj se je pričelo delo v sekcijah. ki jih je pet: 11 za plačilni promet, 2) za kmetijske proizvode, ki jih izvažamo v Nemčijo, 3) za ostale naše izvozne predmete. 4) za vprašanje carin in 5) za nemško blago, ki ga uvažamo. = Pripravlja se ustanovitev direkcije za zunanjo trgovino za banovino Hrvatsko. Iz Zagreba poročajo, da je v hrvatskih gospodarskih krogih izzvala veliko pozornost vest, da se pripravlja ustanovitev direkcije za zunanjo trgovino za področje banovine Hrvatske, ki bo imela svoj sedež ^ Zagrebu. Ta načrt se bo pričel realizirati, ' ko bo organizacija direkcije za zunanjo trgovino v Beogradu dokončana. = Sodelovanje delegatov banovine Hr- j vatske v posvetovalnih odborih pri trgo- | vinskem ministrstvu. Pri ministrstvu za j trgovino in industrijo je bilo v zadnjih j mesecih ustanovljenih več posvetovalnih ; odborov za posamezne panoge naše pro- j dukcije. Ustanovitev teh posvetovalnih odborov zahtevajo današnje izredne razmere. Delo v teh odborih je bilo doslej zelo otežkočeno zaradi odsotnosti predstavnikov banovine Hrvatske. Po najnovejših informacijah iz Beograda pa se zdi. da je prišlo do zadovoljujočega kompromisa zaradi udeležbe banovine Hrvatske v teh odborih in ie v kratkem pričakovati, da bo prišlo do polnega sodelovanja med predstavniki banovine Hrvatske in trgovinskega ministrstva, kar bo prišlo do izraza predvsem v tem. da bo banska oblast v Zagrebu delegirala predstavn ke banovine Hrvatske v razne posvetovalne odbore pri ministrstvu, predvsem svoje predstavnike v posvetovalni odbor za usnje, v posvetovalni odbor za kovinsko industrijo in v posvetovalni odbor za tekstilno industrijo. Sele potem bodo sklepi in predlogi posvetovalnih odborov predstavljali mišljenje dotične gospodarske panoge na vsem področju naše države. = Načrt uredbe o železu in jeklu. V sredo je bila v direkciji za zunanjo trgovino seja posvetovalnega odbora za kovinsko industrijo. Po informacijah iz Beograda so na seji razpravljali o načrtu uredbe o železu in jeklu, s katero naj se uredijo trgovina. kontrola produkcije in razdelitev železa in jekla. Načrt uredbe ie že predložen na pristojnih mestih zaradi proučitve in odobritve. = Odobreno poviSanje cen. Banska uprave je dovolila Središki oljarni v Središču ob Dravi, da sme prodajati bučno olje na debelo po 19 din za kilogram, tvrd-kl Vielhaber v Mariboru pa je odobrila, da sme prodajati bučno olje v sodih po 20.50 din in v pločevinastih posodah po 20.75 din. Nadalje je odobrila mesarskim podjetjem v Ptuju, da smejo prodajati goveje meso I. vrste sprednji del po 13 din, zadnji del po 15 din, goveje meso II. vrste sprednji del po 10 din in zadnji del po 12 din, slanino po 16 odnosno 18 din, telečje meso po 12 odnosno 14 din in telečje pleče brez priklade po 18 din za kg. = Devize za plačilo prevoznih stroškov. Finančni minister je izdal tale odlok: 1. V primerih, kjer domača tvrdka proda blago v katerakoli nektiiinžko državo, frank o natoverjeno na železniški postaji v naši državi, se moraio devize ki jih inozemska tvrdka prejme za pla.ilo prevoza bodisi preko pooblaščenega zavoda, ali preko špediterja v celoti odstopiti Narodni banki na temelju uradnih tečajev. 2. Izjeme so možne samo na pcdlaei pismenih dovoljeni devizne direkcije Narodne banke na konkretne prošnje prizadetih. Borze 9. maia Na jugc.elovenskih borzah not:rajo nem-i ški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — i 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 29, v Beogradu pa so pcpust li ter so bili zaključeni po 2S.55. Bolgarski kli in-ški čeki so se nudili po 95.50. Te":2ji na svobodnem tigu se nadalje ravna jo po tečaju 55 din za dolar, j Na zagrebškem efektnem ti ž šču je bila tendenca nespremenjena. Za Vojno škodo ni bilo tečaja (v Becgr-idu piomet po 427.50), zaključek pa je bil zabeležen v delnicah Trboveljske po 242. Devize Ljubljana Ofic'elni tei^jl: London 147.90 — 151.10, Pariz 83.55 — 85.85. Ne\v Ycrk 4425 — 4485, Curih 995 — 10C5, Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Brusslj 739 — 751. Tečaji na svobodnem tr^u: I.cndon 182.76 — 185.96, Pariz 103.30 — 105.60, New York 5480 — 5520. Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2900.55 - 2938.55, Bruselj 912.71 — 924.71. Cuiih. Beograd 10, Pariz 8.45, Len on 14.92, New York 446, Bruselj 74.20. Milan 22.50, Madrid 45, Amsterdam 236.75. Berlin 178.75, Stockholm 106, Sofija 550, Bu- Atene 5.10, Bukarešta dimpešta 79.50, 2.37. Efekti Zagreb. Državne vrednote: -1% severne agrarne 51.50 bi.. 6% begluške 74.50 bi., 6u/o dalm. agrarne 66 bi., 7% stabiliz. 95 bi., 7°/„ invest. 96 — 98, 7»/0 Seligman 101 den., 1% Blair 90 bi., 87c Blair 98 b'.; delnice: Narodna banka 7900 den., PAB 183 bi., Trboveljska 240 — 242 (242)_, Gut-mann 53 bi., Šečer?na Osijek 215 den., Oceania 600 den., Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoia 428 — 428.L-3 (427.50), 6»/0 begluške 74.25 — 74.50, 6" n dalm. agrarne 65.25 — 66, 6«/0 šunske 63,50 — 66, 7«/o Seligman 101.50 den., 1% Blair 87.50 den., 8% Blair 97 den., N~rcd-na banka 8000 den. (8000), PAB 132 den. Blagovna tržišča Sito -f- Chieago 9. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 105.50, za julij 104.S75 za sept. 105.50; koruza: za julij 67.50, za sept. 67.625. + NovosadsKa blagovna borza (9. t. m.) Tendenca slabša. Pšenica: baška okolica Novi Sad 249 — 251; sremska 249 — 251; slav. 249 — 251; ban. 249 — 251; baška ladja Tisa 251 — 253. Rž: baška 200 — 202. Ove«: sremski 194 — 196; slavonski 196 — 198. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 204 — 206. Koruza: baška 193 — 195; par. Indji,ja 193 — 195. Moka; baška in ban. »Og« in Ogg« 362.50 — 372.50; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50; »6« 302.50 — 312.50: »7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — 180; Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli biez vreč 435 — 440. Iz Ptuja j— Zanimiv nastop gluhonemih. V soboto 11. t. m. ob 20. uri bo gostovala v mestnem gledališču skupina gluhonemih iz Ljubljane, na kar Ptujčane ponovno opozarjamo. Da bi na odru nastopali neslišeči igralci z živim govorom, se zgodi redkokdaj. Obeta se nam resna kulturna prireditev, s katero hočejo gluhonemi pokazati na vzgojne probleme za ljudi, ki trpko občutijo udarce usode. V časih trdega boja za obstanek je potrebno, da se zamislimo tudi v bistvo življenja socialno zapostavljenih. Priliko bomo imeli videti. ,r5ij vse se lahko doseže z vztrajnim delom. Zato je dolžnost vseh Ptujčanov, da prireditev gluhonemih posetijo ter tem trpinom tako pokažejo svoje simpatije in razumevanje. j— Srečki odbor Rdečega Križa vabi vse prijateVe, da se udeležijo na telovo v Ljudskem vrtu velike prireditve Rdečega križa. j— Cesta Ptuj-poRtaja. Dovozna cesta iz mesta proti železniškim skladiščem je v slabem stanju in je nujno potrebno, da sc zaradi velikega prometa enkrat za vselej v redu popravi s tlakovanjem Tlakovanje te ceste bi veljalo okrog 270.000 cin, odpadla pa bi potem vsa vsakoletna popravila, ki veljajo lepe vsote. Gospodarstveniki menijo, da bi se najelo posojilo ki bi se v kiatkem času lahko amortizira-lo. j— Podružnica »Jutra«, ki ima svoje prostore na Slovenskem trgu, snrejema V9e oglase in objave za »Jutro«, »Slovenski Narod« in »Domovino«. V podružnici se lahko naročajo vsi omenjeni časopisi. Mesečna naročnina za dnevnik »Jutro« zmša 25 din, s ponedeljsko izdajo pa 30 din. Po-poldnevnik »Slovenski nnr^d^ stnne mesečno le 12 din, a trlnik »Do >' o. ina r letno 36 din. BOCHEL ZfiVACO: 108 Don lnan KOMA-N. Luknja, v kateri je Jakomin Corentin pomilo-val samega sebe ter ustanavljal znamenita načela o ugodnostih in neugodnostih mnogoženstva, je bila v Malem Chateletu, kakih petnajst čevljev pod zemljo. Nekaj malega svetlobe je dobival skozi linico, okrašeno z močno železno rešetko, v katero je nesrečnež zdaj pa zdaj očitajoče uprl oči, kakor da bi hotel reči: »Rešetka! Železne palice! Kaj delate tu? Kaj štrlite med prostostjo, zrakom, prostorom in življenjem pa med menoj siromakom, ki se mi v tem brlogu blede o mnogoženstvu?... Da, blede se mi«, je nadaljeval Jakomin. »Vse misli mi plahutajo okrog tega središča kakor nočne vešče okrog brlike! Da bi vsaj vedel, kaj imam opraviti z mnogoženstvom? Kaj hočeš od mene, nesnaga?« V trenutku, ko se vračamo k ubogemu fantu, je ta požiral založaj trdega črnega kruha in nehote kremžil obraz, kajti na misel so mu prihajale slastne paštete pri »Vedeževalki«. Od paštet in dišeče svinjine je povsem naravno prišel do prašnih steklenk, ki jih je mojster Gregor spoštljivo prinašal iz svoje globoke kleti. To ga je pripravilo v tolikšno žejo, da je zgrabil za vrč, zamežal in s studom goltnil požirek vode. I »Vrag naj vzame preklicano mnogobabje!« je zagodrnjal. »Če pomislim, da ta satanski klatež in j cestni ropar, skratka, ta Bel-Argent, zdajle ne-■ mara sedi pri ,Vedeževalki' ali v kaki drugi krčmi, kjer znajo skrbeti za dušo in telo! Nihče mu ne očita mnogoženstvo, ne njemu ne mojemu gospodarju, senorju Tenoriu, čeprav sam Bog ve, da grešita, kolikor le moreta. Mene, ki mi že nos brani, da se ne morem oženiti, mene, ki sem bil zmeraj utelešena čednost... mene pa pestijo, da sem mnogoženec! Kako je prav za prav: sem ali nisem? Moram že biti, ko toliko poštenih ljudi tako pravi. Mnogoženec sem, ne da bi vedel, kajti njegova prevzvišenost gospod duhovni sodnik mi je dokazal. Res čudna je moja usoda! Vse žive dni me je bilo strah zakona, zdaj pa padem v mnogoženstvo! Kar vrti se mi že v glavi; razumem le toliko, da bom visel, ako ne kaj hujšega.« Groza ga je izpreletela, zakaj njegovo pričakovanje je bilo še preveč upravičeno. »Ako drži, da sem kriv mnogoženstva, potem je jasno, da zaslužim smrt. Navada tako terja. Na koncu vsakega mnogoženstva čaka sodnik, ki te obsodi, in krvnik, da te obesi. A vendarle: če bi mogel na kak prevejan način dokazati, da mnogoženstvo ni tako grda malopridnost, kot se jim zdi!« Corentin je vstal in jel vročično hoditi po svoji celici sem ter tja. »Vse je na tem!« je rekel. »Zakaj me hočete obesiti? Zato, ker sem uganjal mnogoženstvo. Izvrstno, gospoda. A če vam dokažem, da je mnogoženstvo nekaj častnega in zaslužnega? Kaj očitate mnogoženstvu? To bi rad vedel. Mislim, gospod duhovni sodnik, da bi mi težko povedali svoje očitke. Jaz pa, narobe, lahko dokažem, da se zaradi mnogoženstva rodi več otrok, ki jih je treba odgajati, kar pomeni stroške in po tem takem zaslužek za podložnike njegovega veličanstva, ki hoče samo srečo svojega naroda. Kaj torej navajate zoper mnogoženstvo? Ali se vam ne zdi, da zaslužim n?grado, nikar pa da bi me vlekli na vešala? Pa nočem nagrade, gospod sodnik. Ne, nič nc zahtevam. Vse. kar si želim v plačilo za svoje mnogoženstvo, je to. da mi ukažete odpreti vrata in me daste odvesti nazaj k ,Vedeževalki'. A kaj govorim? Nikamor me ni treba voditi, sam najdem rot. saj jo dobro poznam.« Jakomin Corentin se je globoko priklonil sod-nikcm. raztegnil obraz v širok, zadovoljen nasmeh in. kskor da bi jih bil prepričal, ponosno krenil proti vratom ... In glejte si čudež! Tisti mah so se vrata odprla! Na temnem hodniku, ki ga je razsvetljevala brleča svetloba plamenice, se je pokazala četvorica stražarjev, oboroženih s helebardami, četvorica mož z mračnimi, zlovestnimi obrazi, kakršne imajo že od začetka vsi tisti, ki jim je naloga, da gonijo druge ljudi na morišče .. »Nikar se ne trudite,« je dejal Corentin, kla-njaje se še in še, »saj lahko sam najdem pot do .Vedeževalke'...« »Koga? Kaj poje?« je rekel eden izmed stražarjev. »Kaj misli s potjo k .Vedeževalki'?« »Meša se mu, pa jo zamenjava s Trahoirskim križem!« »Stopaj!« je rekel poveljnik. »Hajdi prijatelj, da slišiš sodbo.« Jakomin Corentin si je potegnil z roko po vročem čelu. Siromak se je šele zdaj prebudil iz opojnih sanj o prostosti. »Kakšno sodbo?« je zajecljal. »Sodbo gospoda duhovnega sodnika, lej ga! Nu, ne delaj se neumnega; zvedel boš, kaj se pravi uganjati mnogoženstvo, ti vlačugar!« »Ali, gospodje, mar nisem pravkar dokazal, da mnogoženstvo ne le ni grda in kaznjiva reč, kot ste po krivem mislili ...« Nesrečnež ni utegnil nadaljevati. Zgrabili so ga ter ga s srditim rohnenjem, bunkami in brcami na pol pehali, na pol nesli do prostorne dvorane, kjer je v ozadju sedelo za veliko mizo nekaj mož v črni obleki. Na drugem koncu dvorane je stalo za leseno pregrado kakih deset brezdelnikov, ki so bili prišli preganjat čas. Jakomin Corentin je to pot četrtič stal pred sodniki. Bilo je menda zadnjikrat, sodeč po tem, da so mu hoteli prebrati sodbo. Stražarji so ga pahnili pred mizo in negibno obstali za njim. Jakomin je dvignil oči, jih uprl v črno oblečene može in spoznal sodnike. Srepo in resno so gledali nanj. Morda se mu je zazdelo, da opaža na teh licih odsev usmiljenja. Videl jih je, kako se sklanjajo drug k drugemu in šušljajo ... Muzali so se! Tedaj se je tudi sam široko namuznil in skrivil hrbet v spoštljiv poklon. Evropskemu lesu grozi iztrebljenje žrtev svetovne vojne so postali, kakor znano, znameniti zobri iz poljskega pragozda pri Bialowiecu. Tudi drugi ostanki teh živali so tedaj skoraj popolnoma izginili. Vojna na Norveškem preti zavoljo glada. sekanja gozdov in drugih neprilik drugim redkim vrstam živali. Na prvem mestu je tu imenovati evropskega losa, ki ga je dobiti razen v Vzhodni Prusiji, v Rusiji in Sibiriji zlasti v nekaterih delih Skandi- ! navije. Med tem ko je bil tu ponekod pod ' strogo zaščito, so smeli drugod v zelo omejenem času streljati samce. V zadnjih letih so na Norveškem ustrelili letno povprečno tisoč losov. Zaščitni parki so skrbeli, da tej, kakor tudi drugim redkim živalskim vrstam ni pretila popolna iztrebitev. Med drugimi redkimi živalskimi vrstami, ki so jih na Norveškem strogo ščitili, bi bilo omeniti zlasti razne ujede in morske ptice. Prodajalne ferez prodajalcev Sančne pege v maju Zvezdoslovci jih napovedujejo v polovici meseca Za sredino tega meseca pričakujejo zve-zdoslovci, da se bo pojavila znova skupina sončnih peg, ki jo je bilo s prostim očesom opaziti že v začetku letošnjega leta. Njihove površine so tedaj prekašale zemeljsko površino za več nego stokrat. Tedaj so se pojavili tudi polarni siji. Ker se sonce zavrti okrog svoje osi v sedem in dvajsetih dneh. je bilo naravno, da so se pege prikazale ob koncu januarja ponovno, potem ob koncu februarja, nato okrog velikonočnih praznikov — in sicer spet v zvezi s polarnimi siji, končno pa v drugi tretjini aprila. Ker se tako trdovratno držijo, ne bo nič čudnega, če jih bomo sredi maja opazili na novo. Doslej je bila najtrdovratnejša skupina sončnih peg. kar so jih opazovali tista, ki se je pojavila v zimi 1840./41. in se je držala polnih osemnajst mesecev. Takšna opazovanja nas uče, da imajo vrtinci sončnih peg svoj izvor v globljih plasteh sonca in da je ritem njihovega pojava neodvisen ali precej neodvisen od položaja planetov, o čemer so letos v zvezi z novimi konjunk-cijami premičnic toliko govorili. Vojna lis norveško živalstvo Nevarnosti, ki groze kupcem od zgovornosti prodajalcev Otrsk z dvema m&tsmma Ljudje vlečejo brano V bojih pri Lillcnhamru so Nemci ujeli nekaj Angležev. Pričujoča slika kaže, da je angleška vojska izvrstno opremljena Kraljica pri svoji vojski Hnlaiulska kraljica Viljeinina na vojaški inšpekciji v Haarlemu Najnovejši posnetek prvega lorda angleške admiralitete Najstarejši top Najstarejši ladijski top na svetu so ujeli pred kratkim ribiči iz Calaisa v svoje mreže. Dolg je nekaj več nego meter, a ko so ga očistili rje, so opazili, da je bi! še nabit. V cevi sta bila smodnik in s konop-ljevino obložena svinčena krogla. Strokovnjaki menijo, da gre za najstarejši ladijski top in enega najstarejših modelov topov sploh. Ohranil se je razmeroma dobro zato, ker ie bila cev zadelana s čepom iz hrastovine. Ta zamašek je imel po vsej priliki ta namen, da poveča silo strela. Doslej so ta najstarejši model poznali samo po opisu starega francoskega kronista Froissarta. V San Franciscu so uradno ugotovili, da ima neki otrek dve materi. V tamkajšnji porodnišnici sta imeli dve ženski dva, po tri dni stara otroka. Eden izmed otrok je umrl, po neki nepojmljivi pomoti pa ni mogel nihče, tudi materi ne. povedati, ka- | teri pripada živi otrok. Obe sta si ga la- j stili, končno je sodišče odločilo, da imata J obe pravico do skupnega vzgajanja tega deteta, tako da ima to sedaj dve materi. Morda se bo sčasoma pokazalo, katera je njegovo prava mati. Pravilno grgranje Na pravilno grgranje se razumejo le redki ljudje. Med tem ko nekateri stvari ne spravijo dalje, nego da požirek vode premetavajo po ustih, odpirajo drugi usta na stežaj, nagibajo glavo, čim bolj morejo, nazaj in grgrajo z velikim ropotom. Do-mišljujejo si. da je grgranje tem bolj učinkovito, čim glasneje je. Pripravem grgranju, ki se odigrava v globljem delu grla, pa je slišati kvečjemu slaboten, votel šum. Ce hočemo to doseči, moramo vzeti le malo grgralne vode, ki jo spravimo z lahno nazaj nagnjeno glavo brez požiralnih gibov v grlo. Požiralno mišičje se samo skrči in vrže vodo ven. Voda pa odplavi s seboj tudi gosto sluzo, delce sluznice in ostanke jedi. Na ta način se obvarujemo marsikakšnih vnetij v gornjih dihalih. Neduhovita potegavščina VSAK DAN ENA »Kaj ste poročeni?« »Ne — avto me je povozil.« (Schweizer Illustrierte«) Med njujorške posebnosti spadajo tudi tiste veleblagovnice, ki imajo vsak dan ogromen obrat, a niti ene prodajalke ali prodajalca. So kupovalci, ki se boje stopiti v kakšno prodajalno, ker menijo, da bi jih mogla zgovornost prodajalnega osebja opehariti. Poslovni ljudje so ugotovili, da je prav dosti takšnih kupovalcev in uspeh te ugotovitve so nove veleblagovnice. Winston Churchill V teh lahko kupiš, kar hočeš, od najbolj preprostega do najdražjega predmeta in vse natančno po meri, pa ti ni treba izgubiti ali poslušati niti besede. Povsod visijo lepaki z napisi: »Izberite si mirno svoje blago. Nihče ne bo vplival na vas, izberite si to, kar mislite, da je za vas najboljše in najcenejše! Vzemite si časa, dajemo vam priložnost, da lahko vse temeljito premislite!« Nestrpnih prodajalcev, ki ti hočejo vriniti svoj okus, tukaj ni, a trgovino lahko mirno zapustiš, ne da bi kaj kupil. Na razpolago so številni preizkusni in pome-rilni saloni, toda brez osebja, ki bi pri tem sodelovalo. Razen nekoliko hišnih detektivov, ki opravljajo svojo službo neočitno, in nameščenca v vsakem oddelku, ki daje informacije, ni drugih uslužbencev. Ce si se za nekaj odločil, stopiš k blagajni in tu ti nameščenec za informacije dotično stvar zavije in sprejme denar. Ko stopiš v prostore in ko greš iz njih, pa ti padejo pogledi na lepak, ki predstavlja jokajočo žensko v sodni dvorani. Spodaj je opozorilo v vseh jezikih, da se tatvina strogo kaznuje ... Iz Sicilije se je napotil v šviaa, da bi dobil delo Na cesti v malem italijanskem kraju Tiranu ob švicarski meji so pobrali popolnoma izčrpanega nekega Giovannija Cipollina. Nesrečnež je prihajal iz nasprot- Če še ne veš, zdaf izveš: da je imel Nobelov laureat prof. Ružička te dni v Parizu predavanje o strupih žuželk ter o spolnih hormonih; da bo sovjetska vlada povodom stoletnice rojstva skladatelja Cajkovskega postavila njegov spomenik v Moskvi, obenem pa bodo izšla Cajkovskega skladbe v izdaji državne založbe; da se je poveljnik potopljenega angleškega rušilca »Afridi« rešil v trenutku, ko je ladjo zadela sovražna bomba; da obhajajo italijanske železnice te dni stoletnico svojega obstoja; da so zdravstvene oblasti v Egiptu ugotovile več primerov kuge; da sta v Varni na Bolgarskem neki 127 letni moški in njegova dve leti mlajša žena obhajala stoletnico poroke; da je rumunski finančni minister prepovedal sleherni izvoz kovinastega denarja; da imajo Norvežani na severu svoje države pod orožjem še 20 000 mož; da je bila na Grškem te dni otvorjena nova železniška proga Milina—Kajezi; da bodo na Angleškem ponovno skrčili obroke sladkorja in masla; da uporabljajo Nemci vojne ujetnike z Norveškega za delovne oddelke; da je v Nemčiji umrl 71 letni grof Arco, eden izmed pionirjev radija; da je v nedeljo pribežalo čez nemško mejo na Holar.dsko deset Poljakov. Nosili so rjavo obleko s številkami na prsni strani. nega konca Italije, da bi si »tu nekje« našel dela. To delo mu je obljubil neki baje bogati možak v njegovem rojstnem kraju Paternu na Siciliji. Slučajno sta se tam dobila, zašla sta v pogovor in v tem pogovoru je »milijonar s severa«, baje lastnik mnogih hotelov in slovitega konjskega hieva, revežu obljubil, da ga vzame v svojo službo, če pride k njemu na obisk. Cipollina je njegove besede vzel za golo resnico in se je odpravil na pot. Ni imel beliča, da bi si privoščil železnico, zato je romal 56 dni peš skozi vso Italijo, dokler ni dospel do švicarske meje. V Tiranu so ga zapustile moči, zgrudil se je in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Ko so ga tam malo popravili, so ga poslali spet domov. Natančnejšega o svojem »delodajalcu« ni znal povedati, niti njegovega imena se ni spominjal. Vse kaže, da je nasedel kakšnemu »šaljivcu«. Da so na svetu manj slabe potegavščine, o tem ni dvoma. A tudi ljudi, ki bi bili tako lahkoverni kakor Giovanni Cipollani, menda ni preveč. Pot okoli sveta — v copatah V Kodanj se je vrnil po devetletni odsotnosti neki Peter Andersen, ta leta je prebil na potovanju okrog sveta. Potovanje je začel zavoljo visoke stave, ki mu je med drugim zagotavljala brezplačno oskrbo in prenočevanje ves ta čas, toda pod pogojem, da ne bo v tem času nikoli obul pravih čevljev, temveč bo hodil samo v klobučevinastih copatah. Pogoje je točno izpolnil in s seboj je prinesel v domovino 136 parov ponošenih copat. Ujetniki izpred LUlenhamra Neki nemški knez je pri slovitem slikarju naročil portret svojega sina. Ko je mojster delo končal, ga je vojvoda obiskal z družbo nekoliko prijateljev. Ob vstopu v atelje se je vojvoda ozrl naokrog in slikarja vprašal: »Kje pa je portret mojega sina?« To je slikarja pogrelo, pa je dejal svojim učencem precej glasno: »Za Boga, še nikoli nisem naslikal tako podobnega portreta, nego je portret mladega plemeni-taša. Položil sem pa malo duha v njegov obraz — in sedaj ga ne spoznajo niti njegov lastni oče niti njegovi prijatelji...« Za smeh in kratek čas Sodnik priči: »Zakaj pa niste stopili vmes, ko so vaši opiti prijatelji udarili z vrči drug na drugega? Priča: »Ker ni bilo nobenega vrča več na razpolago, gospod sodnik.« Odporno kolo Angleški motorizirani vojaški oddelki so opremljeni z ogromnimi obroči Iz gume, ki jih ne prebije navaden izstrelek Posledice vojne na zapatlnem bojišču: dve ženski in starec vlečejo brano čez njivo. Vprežno živino so za-segle vojaške oblasti Življenje na vprašaju Italijanski vtisi z Nizozemskega — »Kontinentalni alarm" in totalna živčna vojna" T e l e ž k e Posebni poročevalec milanskega lista ?Corriere della Sera« objavlja pod naslovom »Evropska panorama drgetajoče prestolnice« naslednje svoje osebne vtise in svoja osebna opažanja: »Tudi v Amsterdamu živimo na vprašanju, na ogromnem vprašanju, ki zajema ves evropski zemljevid. Z vznemirljivim glasom, v katerem odmeva gotovost, da je še nekaj senzacionalnega na obzorju starega kontinenta, se milijoni sprašujejo: Na katero stran se bo obrnila vojna? Mednarodna polemika nikogar več ne zanima. Išče se samo konkretno: Kam se bo razširila vojna? Nikjer ni nobenega odkrivajo-čega znaka, nikjer pravega znamenja. Od Turčije do Nizozemske, od Grčije do Švice, od malega Luksemburga do samih obal Velike Britanije, od Bolgarije do španije_ od Alp do Egipta, vsi narodi in narodiči se čutijo v enaki meri pred neznanko »nečesa, kar se poraja«. Lahko bi temu rekli kontinentalni alarm«, totalna vojna živcev. in dolga vrsta ugibanj in domnev ima vedno bolj značaj nevihte. Ta teden ne bo presenečenj, to je najbolj razširjen občutek izredno občutljivih opazovalcev Nizozemske. Dokler ne bo končan proces parlamentarnih izjav v Angliji in Franciji, ni ničesar pričakovati. Tudi Nemčija bo, preden se bo odločila za kako novo akcijo, čakala, da morebitne notranje krize v demokracijah dosežejo ono kritično točko prehoda iz ene v diugo vlado. Notranje krize v Angliji in Franciji se tu zde neizogibne. Dogodki na severnem Norveškem, okoli Narvika, ne bodo obračali nase cosedanje pozornosti, ker so za kontinentalni razvoj podrejenega pomena nasproti operacijam drugod. Italija je po nizozemskem mnenju odločilni činitelj te nove faze vojne. To so v glavnem činitelji, ki označujejo sedanjo prehodno stopnjo vojne med operacijami na severu in bodočo vojno fazo na kakem drugem področju. Seveda mislijo na Nizozemskem, da bi utegnilo biti to drugo področje tudi na črti Amsterdam — Bruselj. Očivicno pa gre za strah Iste vrste kakor ga opažamo drugod spričo naznačenega »kontinentalnega alarma«. Zgodovina bo nekoč, o tem smo prepričani, posvetila posebno poglavje temu »živčnemu tednu«. Verjetno bo to dosledna premisa vsake nove faze druge velike evropske vojne.« Narod trdnih živcev Kg smo čitali poročila o debati v angleški zbornici, ki sc jc pričela z izjavo predsednika angleške vlade o neuspehu zaveznikov na Norveškem, so sc mnogi izmed nas čudili. Nesporno so dogodki na Norveškem /a angleški narod veliko razočaranje in te; ;uk moralni udarec. Angleški parlament pa v javnih sejah razpravlja o vzrokih neuspela. kritizira vlado in vojno vodstvo, ugotavlja pogre.ške in nedostatke, skratka par-ament se jc etabliral kot nekako sodišče, katerega sodba bo morda smrtonosna za sedanjo Chamberlainovo vlado. Ta postopek jc dokaz notranje sile pravilno razumljene demokracije, ki sc ne boji govoriti pred narodom javno in jasno besedo tudi v položajih, v katerih bi morda drugod vse storili, da sc resnica prikrije. Seveda, angleška demokracija ni od včeraj. Ona jc vzgojila angleški narod v dolgih dobah, ki so bile dostikrat polne težkih preizkušenj. Toda mimo tega fenomena di-kazuje razprava v angleški zbornici še nekaj drugega, :-.ar gotovo ne bo ostalo ncopaženo ne pri pri jateljih in nc pri sovražnikih. Ako sc angleški državniki in politiki ne bojijo odkrito razpravljati o vojnih neuspehih pred cc-im narodom in se nc bojijo da bi take razprave povzročile tc/kc defetistične reakcije, potem si morajo biti gotovi morale n odločnosti naroda In to je stvar, ki zasluži tudi izven Anglije največjo pozornost. Anglež je v politiki trdovraten človek in v zgodovini je pokazal, -tla težko odstopa od tega. za kar sc je enkrat trdno odločil, pa če ga to stane največje žrtve. Po vsem, kar sedaj opažamo na Angleškem, moramo sklepati, da ima angleški narod razne pomisleke glede načina, kako sc do sedaj vodi vojna z angleške strani, da pa jc neporu-šno solidaren v svoji odločnosti »opraviti stvar do konca« — ne da bi mnogo razmišljal, kakšen bo ta konec. Kar sc poteka same vojne tiče, jc ta ugotovitev zelo važna. Še so optimisti, ki mislijo, da so zlasti z angleške strani mogoči kompromisi in ki menijo, da bi se mogla nekega dne vojna take nepričakovano nehati, kakor sc je pričela. Od tc misli sc jc treba posloviti. Šlo bo res do trpkega konca. Angleška parlamentarna debata kaže nadalje, da tudi najbolj bridka resnica nc škoduje, čc je narod trden in zaveden. To so Angleži preizkusili žc v svetovni vojni. Spočetka so imeli tudi oni »Hoferjcvo« metodo, da so prikrivali lastne neuspehe in pretiravali lastne uspehe. Toda ta metoda sc pri njih ni dala držati. Pred kritičnimi očmi angleškega časop sja in angleške politične javnosti se ni dale ničesar trajno skrivati in Angleži so brzo piešli k metodi stvarnosti. Kadar kaj izgubijo, priznajo to čim preje, kadar imajo uspehe, se trudijo, da jim ne pripisujejo večjega pomena, nego jih imajo. Angleški narod je tako stalno v stanju, da vidi pred seboj stvarno resnico. Za to je treba dostikrat dobrih živ-ccv. V tem pogledu moramo Angležem priznati, da jim ni lahko najti tekmovalca. Prvovrsten mladinski zbor na Rakeku Poročilo o mariborskem koncertu mladinskega pevskega zbora »Vilhar« z Kakeka se je nekje izgubilo. Zaradi važnosti koncerta in pomembnosti lega zbora prinašamo danes — četudi precej časa po koncertu — članek prof. Pahorja, ki opozarja na pomen mladih pevcev z naše meje. Posebno poglavje v našem glasbenem delovanju tvorijo slovenski mladinski zboli. Tako petje se je pri nas sicer vedno gojilo, toda po veliki večini nesistematično, kajti tudi primerne glasbene literature ni bilo na izbiro. Pred desetimi leti se je Trboveljski slavček« z vso resnostjo lotil tega uela. Vsem so znani uspehi, s katerimi je nastopal ta zbor po naši državi in v tujini. Vsi naši skladatelji so začeli pisati na pobudo tega zbora dela za mladinski zbor. Pisaii so večinoma za Trboveljskega slavčka« in temu zboru, odnosno dirigentu šuligoju gre največja zasluga, da smo razmeroma v kratkem času dobili obširno in vsakovrstno literaturo za mladinsko petji, da lahko izbiramo po mili volji. Pod vplivom .Trboveljskega slavčka« se je organiziral skoiaj v vsakem kraju in na vsaki šoli mladinski zbor: prirejali so festivale mladinskega petja, na katerih so mladi pevci z največjo vnemo tekmovali med seboj. V kratki dobi desetih let se je naša mladinska pevska kultura dvignila na zavidljivo višino in zavzema na mednarodnih festivalih mladinskega petja že častno mesto. Plod tega gibanja je tudi mladinski pevski zbor »Vilhar«, katerega sestavljajo učenci meščanske šole na Rakeku. Zbor je koncertiral v Mariboru v dvorani Sokol-skega doma z velikim uspehom, pod vodstvom nastavnika meščanske šole na Rakeku. skladatelja g. Maksa P i r n ik a. Spored, ki so nam ga predvajali mnogoštevilni mladi pevci (70 do 80 po številu) z naše južne meje, je bil zelo pester in je obsegai dela cele vrste slovenskih skladateljev: E. Adamiča. M. Pirnika, V. Mirka, M. Bajuka. B. ščekove, A. Dolinarja. M. Tomca, SI. Osterca, K. Pahorja, D. Cvetka, P. šivica in R. Savina. že sam spored nam je nudil kiasen pregled skladateljske-ga ustvarjanja na polju slovenske mladinske pesmi, od najzmernejšega do najsodobnejšega glasbenega sloga, čeprav smo šli na koncert z neko skepso, ker nas je »Trboveljski slavček« s svojim vsakoletnim gostovanjem že zelo razvadil, je bilo presenečenje, ki smo ga doživeli na tem koncertu, tem večje. Zbor »Vilhar« primerjamo lahko v vsakem pogledu s trboveljskim zborom od onega časa. ko je žel pri nas in v tujini največje uspehe. Zdi se nam kakor čudež, da zmore tako majhen kraj in celo samo ena šola toliko prvovrstnih mladih pevcev, katerih glasovi se zlivajo v tako zvočno in mehko celoto. Nedvomno se zrcali v zboru trdo delo pevskega učitelja, ki mora individualno oblikovati glas vsakemu posameznemu pevč-ku. da doseže zvočnost, kakršno smo slišali na tem koncertu. Prvič smo slišali mlade pevce pevsko tako visoko kultivi-rane Niti pri najsodobnejši pesmi Oster-čevesra kova nam pcvci niso pustili najmanjšega vtisa, da bi se nad njimi izvajal morda pevski »dril«. Vse je bilo podano z lahkoto in iz še tako težke pesmi je velo zdravo razpoloženje in glasovna prožnost, s katero so mladi pevci doživljali tekste posameznih pesmi in sledili verno in s promptnimi nastavki dirigentovi interpretaciji Ta interpretacija pa je bila tako prepričevalna, rekli bi skoraj — edinstvena. da je izvabljala s strani občinstva burne aplavze, še nikoli se ni zgodilo pri nas, da bi kateri koli pevski zbor (tudi odraslih) moral toliko pesmi ponavljati, nekatere celo dvakrat, čeprav je tako dolg spored absolviral zbor tudi na popoldanskem koncertu za šolsko mladino, ni bilo opaziti na večernem koncertu pri mladih pevcih nobene utrujenosti. Glasovi so odlično šolani in pravilna glasovna ekonomija, znak sistematičnega šolanja, je bila očividna, kajti zbor ni nikjer glasovno pretiraval, zato je to petje bilo tako prisrčno intimno. G. Makso P i r n i k, vodja tega odličnega mladinskega zbora, profesionalen mu-zik, dober poznavalec pevske in kompozi-torne tehnike (iz Osterčeve šole) in globok umetnik, je v kratki dobi svojega dvoletnega službovanja na meščanski šoli na Rakeku napravil iz svojih pevcev odličen mladinski zbor, ki predstavlja resnega konkurenta »Trboveljskemu slavčku«. Ogromno delo in napredek tega zbora zamore pravilno oceniti le oni, ki prizna iz lastnega izkustva, kako težak je mladinski pevski pouk. Prepričan sem, da bi g. Pirnik s tem svojim prvovrstnim zborom v normal-nejših časih kot so današnji, ponesel našo pesem tudi v inozemstvo, ter jo pred svetovnim forumom predstavil kar najbolj častno in v najpristnejši obliki. Prof. K. Pahor štipef?fije za študije v Franciji Beograd, 9. maja. AA. Kakor prejšnja leta, je francoska vlada tudi letos sklenila podeliti jugoslovanskim profesorjem in študentom več štipendij za nadaljevanje njihovih študij na Francoskem v šolskem letu 1940-41. Kandidati za štipendije morajo: 1. biti jugoslovenski državljani; 2. imeti diplomski ali njemu enakovreden izpit; študenti umetniških šoil lahko prilo-žc namesto diplome potrdilo ravnatelja svoje šole; 3. dokazati, da dobro poznajo francoščino. Potrdilo o tem morajo dobiti od glavnega tajnika francoskega instituta v Beogradu ali od ravnateljev institutov v Zagrebu ali Ljubljani, ali pa od francoskega konzula, ki je najbližji kraju, kjer prebivajo. 4. predložiti prošnjo s potrdilom rektorja tistega vseučilišča, kjer so si pridobili diplomo; to prošnjo morajo izročiti z vsemi potrdili francoskemu poslaništvu. Prošnja s potrdili mora imeti: a) prošnjo na francosko poslaništvo v Beogradu, napisano v francoščini in podpisano po kandidt-tu; b) formular v dveh izvodih, izpolnjen in podpisan po kandidatu, potrjen po dekanatu in podpisan po enem profesorju fakultete in po glavnem tajniku francoskega instituta ali pa francoskem konzulatu; c) prevod diplome, overovljen po prizadeti fakulteti; d) vse dokumente, kakor n. pr. teze, brošure ali dela, ki jih je kandidat objavil, ali pa druga potrdila, ki bi utegnila biti komisij' potrebna. Na teh potrdilih niso potrebni nobeni koilki. e) Kandidati-profesor-ji morajo priložiti izjavo svojega predstojnika, da se jim bo dovolil potrebni dopust. Kandidati dobe formularie in vse potrebne informacije na rektorjih vseučilišča. Tudi socialisti imajo danes samo eno geslo »Radničke novinc« osrednje glavno glasilo j ugosilo venskih socialistov, objavljajo uvodnik socialističnega voditelja dr. Živka Topaloviča naslovljen »Branili bomo državo«! V uvodniku pravi dr Topalovič med drugim: »N'i izključeno, da bodo napadeni tudi kraji v jugoiztočni Evropi. Napad lahko prepreči samo složen skupen nastop vseh balkanskih in podunavskih naiodov Glavno pa je poleg tega, da jc vsak prizadeti narod v tem predelu Evrope pripravljen braniti za vsako ccno svojo državno neodvisnost in nacionalno svobodo. Kar sc tiče nas jugoslovenskih socialistov, sploh nc prihaja v poštev vprašanje, ali smo pripravljeni braniti svobodo in samostojnost naše države in našega naroda. Mi hočemo, da sc država pripravlja z vsemi silami na svojo obrambo in da sc brani v slučaju potrebe z vso odločnostjo. Ta volja ne more biti oslabljena z našo objektivno kritiko domačih političnih in socialnih prilik. Vsi smo globoko prepričani, da bi nam vsak osvoji-tclj, od koderkoli bi prišel, prinesel de nesrečo in zlo. Proti njemu se ne bi mogli več boriti z nikakimi normalnimi političnimi sredstvi. Prilike so take, da bi zašli, čc sc nc bi branili, v robstvo. iz katerega sc ne bi morda nikdar več rešili. Za nas socialistc obstoji samo eno geslo: Branili bomo svojo državo!« Daljnosežni pomen javnega glasovanja na Hrvatskem V Beočinu pri Novem Sadu, kjer so znane velike tovarne cementa, je bila v sredo skupščina tamošnje tkzv. socialdemokratske skupine, katere voditelj je prof. De-deljko Divac in ki stoji izven oficielne socialistične stranke. Prof. Divac je obširno razpravljal o občinskih volitvah v banovini Hrvatski. Ostro je kritiziral javno glasovanje pri občinskih volitvah in izrazil svoje začudenje, da ga je mogla sprejeti Kmetsko demokratska koalicija, ki je neprestano naglašala svojo zvestobo do demokratskih načel, med katere spada v prvi vrsti tajno glasovanje pri vseh volit-vih. Med drugim je dejal: »Socialisti ne moremo razumeti takega postopanja in ne najdemo opravičila za uvedbo javnega glasovanja pri občinskih volitvah v banovini Hrvatski. Javno glasovanje lahko samo škoduje, koristi pa nikomur. Z njim se sistematično spodko-puje moralna moč naroda in ubija zavednost volilcev. Naš narod se je desetletja boril za tajne volitve in ne more pojmiti, da so ga obdarovali z javnim glasovanjem tisti, ki so bili med prvimi najbolj odločnimi nasprotniki takega glasovanja. Ako pojdemo po tej poti naprej, potem so še daleč časi, ko bomo dobili resnično samoupravo in ljudsko vladavino. Merodajni činitelji, ki so se odločili za uvedbo javnega glasovanja pri hrvatskih občinskih volitvah, očividno niso dovolj premislili da-lekosežnosti tega koraka, ki jim bo lahko še nekoč zelo škodoval.« Navodila dr. Mačka za občinske volitve na Hrvatskem V nedeljo teden, 19. t. m., bodo na Hrvatskem občinske volitve. Predsednik HSS dr. Maček je te dni izdal proglas z navodili za vse organizacije stranke. Uvodoma ponavlja dr. Maček svoje mišljenje, da občinske volitve na Hrvatskem nimajo političnega značaja. Zato naj se organizacija HSS pri postavljanju kandidatov ne ozirajo v prvi vrsti na njihovo politično borbenost, temveč na njihovo poštenje in na njihovo razumevanje občinskih potreb. Dr. Maček poudarja potem, da bodo mogle hrvatske občine v bodoče več svojih sredstev uporabljati za gospodarske občinske zadeve, ker je občinske uradnike prevzela banovina. Kot glavni program občinskega gospodarstva navaja dr. Maček: skrb za občinske ceste in pota, ki so v žalostnem stanju, skrb za zanemarjena občinska napajališča, okrog katerih je polno blata in kotanj, da so nevarne za živino; pospeševanje živinoreje v občini. Banovina daje vsaki občini izdatno podporo za nabavo bikov in merjascev, ako občina sama v svojem proračunu določi za to vsaj majhno vsoto. Navzlic temu se občine za to vprašanje skoraj nič ne brigajo. Občina naj posveti posebno skrb tudi žalostnemu dejstvu, da danes hrvatski seljak svoje pridelke prodaja daleko izpod cene, potrebščine pa, ki jih kupuje, mora dvakrat do trikrat preplačati. V socialnem oziru naj občine predvsem uredijo odhajanje ljudi, ki morajo v mestih in industrijskih krajih iskati zaposlitve. Taki ljudje naj se popišejo, razvrstijo po številu članov njihove rodbine in postopno pošiljajo preko socialnega odseka banovine na zaslužek v druge kraje. Dr. Maček opozarja občine tudi na skupno nabavljanje težkih plugov, semen, galice, ribarskih mrež itd. V vsaki hrvatski občini naj se postavi samo ena lista HSS. Politična organizacija naj razdeli kandidate po vaseh in to v sporazumu z ljudmi iz dotičnih krajev. Kjer živijo pristaši HSS pomešani s Srbi ali Nemci, Madžari in Slovaki, se je treba potruditi, da pride do skupne kandidatne liste. Pogoj je, da so nehrvatski kandidati pristaši hrvatsko-srbskega sporazuma in da so zvesti svoji domovini Hrvatski. Njihova politična opredelitev pri tem ni važna. Končno izreka dr. Maček svoje pričakovanje, da bo na dan volitev povsod samo po ena lista Hrvatske seljačke stranke, po čemer se bo tudi cenila politična zrelost strankine organizacije v dotičnem kraju. Lep zgled »Deutsches Volksblatt«, glavno glasilo nemške narodne manjšine v Jugoslaviji, poroča, da sodeluje pri odstranjevanju gradiva porušenega naselja v Adamov i ču pri Novem Sadu skupina »Delovne službe nemške mladine«. Tvorijo jo člani omladjnei Kulturbunda iz Vojvodine. Vsi 9o opremljeni z nahrbtniki, lopatami, žagami in drugim orodjem S svojim delom so pričeli pred osmimi dnevi ter so očistili že teren na 24 poplavljenih krajih, kjer prebiva nemška narodna manjšina. Sodni odmev konfiscirane resolucije Pred tedni se je moral zagovarjati pred mostarskim okrožnim sodiščem zaradi raz- pečavanja resolucije srbskih kulturnih društev v Mostarju znani nacionalni delavec, starosta mostarske sokolske župe Cedo Milic, ki je bil v svetovni vojni od avstrijskih oblasti obsojen na smrt. Nedavno so ga tudi napadli v Imotskem hrvatski ekstremisti. Cedo Milic je bil na prvi razpravi oproščen. Proti oprostitvi se je pritožil državni tožilec in tako je o stvari sedaj razpravljal Stol sedmorice v Zagrebu. Razveljavil je razsodbo mostar-skega okrožnega sodišča ter odredil ponovno razpravo proti Cedi Miliču. Inkriminirano resolucijo je ponatisnila cela vrsta listov in je bila šele naknadno zaplenjena od državnega tožilstva v Mostarju Na č:gavi strani bi se borila Rusija Švicarski li3t »National-Zeitung« lzBas-la je objavil uvodnik o odnošajih med Rusijo in zavezniki. V članku skeptično raz-motriva možnosti zbl'žanja med Mcckvo in zapadnima velesilama, nato pa postavlja zanimivo vprašanje: >Na čigavi strani bi se sovjeti berili na Balkanu?!: List domneva, da bi se v primeril zapletljajev Rusija zganila, vendar predvsem zaradi varovanja svojih interesov. Toda po novejših poskusih za razš;rjenie njenega vpliva na Balkanu se zdi, da bi Itusija posredno ščitila tudi zavezniške interese. To odgovarja tudi njeni trenutni taktiki, ki gre za tem, da bi se razbremenila zavezniškega pritiska nase na področju bližnjega in srednjega vzhcda. To razbremenitev ji lahko olajša predvsem aktivnejša politika na Balkanu, ki vstopa vedno bolj v ospredje. Italijanska sodba o položaju na Balkanu Italijansko sindikalno glasilo »Lavoro Fascista« objavlja daljši dopis iz Budimpešte o položaju na evropskem jugovzhodu in še posebej o položaju Madžarske. Dopisnik najprej ugotavlja, da so se ru-munski listi v zvezi z novejšimi sredozemskimi vprašanji postavili na italijansko stran. Madžarski listi so takoj ugotovili to stališče rumunskega časopisja in so tudi opozorili, da je rumunsko-italijansko zbliževanje bolj aktualno, kakor si to nekateri predstavljajo. S tem so pokazali, da ne žele prikriti svoji javnosti tako važnega dogodka, kakor niso pred časom prikrili tudi nemško-rumunskega zbližanja. Zdi se, da je v zadnjem času popustil tudi ruski pritisk na Rumunijo. S pozornostjo zasledujejo v Budimpešti zadržanje Turčije, a najboljši vtis je napravila v Budimpešti predvsem izjava Jugoslavije, da bo tudi v primeru zapletljajev v Sredozemlju ostala nevtralna Med tem postajajo tudi madžarsko-jugoslovenski odnošaji vedno bolj prisrčni. Investicije pokojninskega zavoda v Dalmaciji Split, 9. maja. o. Snoči so se tu sestali delegati Pokojninskega zavoda z dalmatinskega področja. Seji je prisostvoval tudi šef oddelka za socialno politiko pri izpostavi banske oblasti v Splitu dr. Berkovič. Delegati so ga pozvali, naj se pri banski oblasti v Zagrebu zavzame za to, da se nova razmejitev področij pokojninskih zavodov v Sloveniji in Dalmaciji ne bo izvršila prenaglo in predvsem ne prej, dokler ne to dovršena bilanca ljubljanskega Pokoj-inskega zavoda. Na seji so ugotovili, da bo Pokojninski zavod v Ljubljani letos investiral 8 milijonov dinarjev v dalmatinskem Primorju. Od tega odpade po poldrugi milijon na Sušak in Dubiovniku, 1 milijon na ^ibenik. 4 pa na Split. Nemški komisarji kot zastopniki pred našimi sotSišči O pravno zanimivem v p ašanju. »ali morejo nemški komisarični upravitelji pri nas zastopati stranke, za kaiere so postavljeni«, nam piše ugleden pravnik: V Vašem listu ste pisali dne 23. 2. t 1. o vprašanju, kdo lahko pred našimi sodišči zastopa židovska podjetja v Nemčiji. V tej stvari je izšla te dni zanimiva sodba ljubljanskega okrožnega kot prizivnega sodišča. kjer odreka komisarenm upraviteljem. ki so jih v Nemčiji postavili za židovska podjetja. pravico zastopati ta podjetja pri naših sodiščih. Razlogi odlečbe našega prizivnega sodišča so ti-le: »Predmetni sp~r se mora rešiti le na podstavi privatne pravnih norm. Določba § 34 odz. ie kolizijska norma domačega mednarodnega prava, ki ima spričo določb § 1. odz. za predmet samo ureditev mednarodnih ednosov tičočih ss zasebnoprav-nih razmer, t. j. v koliko:- so le-te predmet določb splošnih zasebnopravnih norm. V pogledu okrnitve opravilne sposobnosti so take norme samo varuštvo in ikibništvo iz razlogov določb privatnega prava, katerih bistvo ie to. da se ščitijo privatno-pravni interesi osebe, kateri se ravno okrni opravilna soosobnest. V pričuicčem primeru pa zakon Nemčiie za deželo Avstrijo z dne 13. 4. 1938 nima obeležja zakona v zasebnopravnem smislu. § 1. cit. zakona izrecno določa, da S2 sme postaviti komisarične upravitelje iz važnih javnih interesov. Stranki L. W. je bila tedaj odvzeta pravica razpolaganja s podjetjem, dokler traja komisarična uprava, iz avno-pravnih razlogov. Spričo navedenega torej določba § 34 cdz.. ki ima značaj le pri-vatnopravne norme, ne velja. Ker torej L. W-u razpolaganje z njegov;m podjetjem ni bilo odvzeto na podstavi določb zasebnega prava, ne more komisarični upravitelj istega zastooati veljavno Dred tukajšnjim sodiščrm in je zato smatrat-', da tožeče stranke ni zastokal zakoniti zas opnik (§ 107 epp.)« NSERKRAJTE V „JUTRU"! Žganje terja žrtve Strahovit uboj po popivanju na Dolenjskem Krško, 9. maja. Včeraj popoldne se je ob banovinski cesti, ki diži proti Raki, odigrala krvava ža-loigra, ki jo je, kakor tako pogostokrat v teh naših krajih, spet zakrivilo žganje. Jože Tomažin, 31-letni posestnik iz Trnovega pri Leskovcu, se je v pijanosti raz-togotil do brezumja in s sekiro na zverinski način pobil 39-letnega kočarja Jožeta Plankarja iz Veniš, očeta petih otrok, a zločin je izvršil na podlagi slabo utemeljenega suma, da mu je Tomažin prerezal vrečo, v kateri je hranil zelenko žganja. Vsa reč se je zgodila takole: Plankar je okrog 14. prinesel v Puntar-jev mlin na Topoli nad Veliko vasjo vrečo žita in poprosil ,naj mu ga mlinar takoj zmelje. Ko je čakal, da bo opravljeno, je prišel v mlin cigan Brajdič, ki ima v bližini svojo hišico, in je Plankarja povabil s seboj. Malo pozneje je prišel k Braj-diču še Tomažin, ki se je vračal od svojega očeta, pri katerem je bil pomagal kuhati žganje. V vreči je imel s seboj pet zelenk pijače, ki so jih družno marljivo praznili. Zato pač ni čudno, da se je že pred hišo začel pretep, ko je cigan Brajdič navalil z gnojnimi vilami na Plankarja, a je napad preprečil neki Martinčič, ki je bil tudi v družbi. Prepir se je nadaljeval še na vsej poti do mlina, kjer se je naenkrat razvnelo razburjenje med Plan-karjem in Tomažinom do viška in sta si moža že zagrozila z odprtimi noži. Tedaj se je drugim še posrečilo preprečiti poboj. Ko pa je Tomažin opazil, da mu je nekdo med tem prereza] vrečo, pač z očitnim namenom, da mu ukrade steklenko žganja je ves togeten zahteval denar za žganje in odškodnino za vrečo, ki je bila še čisto nova. Brez prave podlage je dejanja osumil Plankarja. Pohitel je v gozd, skril vrečo in se vrnil k mlinu. Snel je sekiro iz tnala in skočil za Plankarjem, ki se je spustil v beg. Nekaj korakov pred cesto pa je Tomažin Plankarja dohitel in ga s sekiro udaril po glavi. Plankar se je takoj zgrudil, nakar je Tomažin še nekajkrat f ostrino udaril po glavi in po ramah. Kt je plavil, je cd šel nazaj po svojo vreče*. Sekiro je spet zasekal v tnalo, potem pa šel domov. Ljudje, ki so bili priče krvavega razboj-ništva, so od daleč v strahu kričali in rotili podivjanca, naj neha. Ko so prišli d4 Plankarja, mu je srce še bilo, a že v nekaj trenutkih je izdihnil. Zvečer so ga prepeljali v mrtvašnico v Leskovcu, kjer je bila nocoj sodna obdukcija, že snoči je na Tomažinov dom prišla orežniška patrulja in ga aretirala. Tomažin fe je prf tem tako hladnokivno vedel, kakor Tla se ne zaveda giozote svojega dejanja. Na vprašanje, kako je mogel na tako strahovit način umoriti človeka, je jezno odvrnil: — »Zakaj mi je pa žakelj prerezal!« Pokojni Plankar je bil skromen, siromašen delavec, ki je s svojo družino živel v pa j ti svoje matere. Z ženo sta imela pet otrok, ki so zdaj osiroteli v starosti od 5 mescev do 11 let. Ljudska govorica pa mnogo svojega zanimanja posveča ciganu Brajdiču in njegovi ženi. o katerih sumi, da sta v teku obžalovanja vrednih dogodkov očitno igrala precej pomembno vlogo. Orožnikom in sodišču pripada težka naloga, da do kraja razjasnijo zločin in njegovo ozadje, ker je več ko verjetno, da je bila prerezana vreča le zadnji razlog, ne pa pravi vzrok groznega dejanja. Starši z bolnimi otroki čakajo V Litiji je izolirnica nujno potrebna Litija, 9. maja Litija ima več zdravstvenih in socialnih ustanov. V zadnjem času smo dobili tudi protituberkulozni dispanzer, ki sc pod vodstvom specialista dr Lebingerja prav lepo razvija. V nedeljo je bil občni zbor proti-tuberkuloznc lige, kjer jc bilo poročano, da se je podvrglo doslej žc 281 oseb preiskavi. V načrtu pa jc pregled vsega delavstva in šolarjev. Dispanzer, ki ima moderen rentgen-aparat, ki je veljal nad 40.000 din, deluje v posebni zgradbi za litijsko predilnico. Prizadevanje krajevnih činiteljev za pobijanje tuberkuloze, te strašne sovražnice slabo hranjenih otrok in dclavccv, zasluži pri nas še posebno pozornost. Naš okraj je pasiven, kmečko prebivalstvo živi zelo skromno. V takem okolju se bolezni še bolj razširjajo kakor drugod. V zadnjem času se je pojavila potreba posebne izolirnice. V okolišu sc razširjene nevarne otroške bolezni: davica, meningitis. V družinah, kjer obole otroci, neuki starši spočetka ne vedo. kaj jim je Kei naš kmet nima denarja, drži obolelega otroka doma, saj nc zmoTe za zdravniške stroške. Tudi meni, da bo bolezen kar sama prešla. In tako je umrlo že več otrok, ker ni bilo pravočasno zdravniške pomoči Šele ko umre nekaj otrok po hribovskih vaseh, postanejo pozorni starši in sosedje in se odločijo, da ie ponesejo novega bolnika v Litijo k zdravniku. Tako je zadnjič pripeljal neki posestnik izpod Štange kar šest obolelih v Litijo na zdravniški pregled. Nedavno nedeljo pa sta obupana mati in oče iz Javorja prinesla za »neznano boleznijo« obolelo triletno hčerkico peš v Litijo. Bilo je že prepozno, injekcija zoper davico ni več pomagala in na povratku je otroče umrlo.. .Nekaj dni kasneje je umrl za davico tudi najstarejši sin Kadar ugotovi zdravnik meningitis pokličejo iz Ljubljane reševalni avto. Vozilo seveda ni vedno takoj na razpolago. Pred dnevi je mati z bolnim otrokom polne štiri ure pohajala po Litiji in čakala na ljubljanski reševalni avto. Dalje časa sc jc zadrževala na hodnikih sreskega načelstva. Mimo-so hodile stranke, okrog matere in obolelega otroka so se zvedavo sukali litijski otroci. Znabiti so bili prav taki obiski povod, da je obolela za strašno boleznijo 10-ietna učenka Kovačičeva Katica, hčerka sluge na okrajnem glavarstvu, ki je nekaj ur potem umrla v ljubljanski bolnišnici. Takih primerov, ko so čakali oboleli na prevoz z reševalnim avtom, je bilo že več Okoliške občine in zdravstvena oblastva bi morala oskrbeti izolirnico. Le tako bomo omejevali širjenje nalezljivih bolezni Lokal bi bil potreben tudi zdravstvenim oblastvom za shranjevanje dcsinfekcijskih pripomočkov. Tu je treba odločnih hitrih odredb! Če se drugod vodijo bliskovite vojne za pokon-čavanje ljudi, naj bi pri nas bilo vsaj kaj več naglih ukrepov, ki bi koristili življenju in ljudskemu zdravju MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM p« a« i m./ besedo, l>id 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki Iščejo •lil ž h. Najmanj.« nmrh ca enkratno objav« »glasa i»in 12.—. Dopisi In fcenitve w eara£unaJo p« Din 2.— sa vnak« b^rtn, Din 3.-- davkt ea vsak ogla* ln enkratno pristojbino DId 6.— za Šifro ali dajan je naslovov NaJmanjSt tneneh ca enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi ne zaračunajo po Din K— ra heaetlo. Dtn 3.— davka za vsak In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje O as lovov NajmanjSI mcneh m enkratno objavo nglaiui Din 17.-—^ Službo dobi Beseda 1 din davek 3 din. za šifro ali daianie naslova 5 din Naimaniši snesek 17 din Postrežnico pridno n pošteno iščem. Naslov v vseh posl. lutra. 12599 1 Elektromonterja ki te Je snmosoino montiral električne centrale za visoko in nizko napetost in kabelska omrežia išče za Stalno namc-ščenjL- veliko elektrotehnično podietie. Ponudbe z navedbo referenc na ogl. odd. Jutra pod »Elektromonter«. Inteligentno prodajalko agilno in pošteno, sprejmemo Obširne ponudbe p"d »S ;:::osto;na« na ogl. odd. Tutra. 12560-1 B; ivskega pomočnika dobrega delavca sprejme salon I.ipuš, Črnuče 132. 12559-1 Dobrega brivskega pomočnika veščega vodne ondulacije, išči 1\ Torčič. frizer, Bo-hinsk i Bistrica. 12539-1 Pekovskega pomočnika kot skupnega delavca, zmož nes;a vsega, ki bi obenem raznaš.il s kolesom kruh. ta-k"i sprejmem proti dobri p! iči Naslov v vseh posl. Jutra. 125-11-1 Frizerko za p' moč proti dobri plači, kakor tudi za stalno sprej-m s.Ion Fanči, Konsrresni tre 3. 12546-1 Resnega šafarja po možnosti samca, ki ie dob'o vp.lan v vseh pano-H.ih kmet;'stva ter ima več-!e*no ptafeso v hmeliu tako' sprejmem v službo. Ponudbe na osi. odd. Jutra po-! šifro »Vefeposestvo pri i Cehu". 12550-1 Kuharico vajeno rerfektne dietične kulrrve. spreimem. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod | »D etična hrana«. 12558-1 Za vloge cca 200.000 din Praštedio-ne ali Ljubljanske kreditne banke plačamo 100 odst. v gotovem roku. Za varnost nudimo 300 odst. z vknjižbo na posestvo in hišo v Liubliani. Poiasnila daje: RUDOLF ZORE l.jubliana. Gledališka ul. 12 Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate ori Bančno Kom. Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40 134 16 vto,moto Besed; 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Motorno kolo znamke NSU 1932, 10 ks, zamenjam za majhen avto in ostanek doplačam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avto 787«. 12551-10 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Iz Trbovelj Sporočam ceni. občinstvu, da preselim obrt iz hiše g. Šc-Šlerja v hišo g. Ščurka i prej Mrzela) v Petelinovi vasi ter se naitopleie priporočam. Marta Flere. pred-tiskarija, Trbovlje. 12426-31 Stanovanje v visokem pritličju hiše št. 11 na Aleksandrovi cesti v Liubliani. posebno primerno za zdravnika ali pisarno, oddam v najem za takoj ali s 1. avgustom Pismene ponudbe izročite hišniku v podpritličju. 12586-21 Beseda 1 din, davek * din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Revna učenka je izgubila v sredo 8. t. m. med 5. in 6. uro popoldne na Gosposvetski cesti pred Kolizeiem denarnico z mani šo vsoto denaru in ključem. Opazovano gospo, ki jo je pobrala, naprošamo, da isto oddam v trgovini »Elektroindustrije«. 12556-28 ŠPORT Nekaj o športnih igriščih Igrišča, telovadne dvorane In zimska plavališča so vrelci moči za državo in narod Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daian-e naslova 5 din. Najmamši znesek 17 din. Lokal za obrtnika ali pisarno takoj oddam na Sv. Petra nasipu 29- Isto-tam oddam veliko suho klet za skladišče sadja ali vina. 12568-19 Veliko skladišče suho, oddam s 1. junijem, izve se v shrambi pri «Fi-govcu». 12571-19 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslovi 5 din Najmaniši znesek 17 din. Lepo enonadstropno hišo z velikim in dvema manjšima stanovanjema, velikim urejenim vrtom, v krasni lesi okolice Ljubljane, bližini kolodvora proda Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Salendrova 6. Istotam je naprodaj enonadstropna vila v Spodnji Šiški in stavbna parcela za enodružinsko vilo ter več drugili parcel. 12584-20 Beseda 50 Dar. davek 3 din. tei ? din 'a šifro ili daj3 me naslova — Naimaniši znesek dni 15. Zanesljiv šofer išče zaposlitve za nedeliske vožme. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12535-2 Gospodična zmožna vseh pisarniških del s prakso prosi za namestitev Ponudbe na ogl. odd. Ju- i tra pod »Pridna in poštena«. 12577-2 b s aBiastBCi« Vafesisi(ke) BiBtmBUt'111 Vajenko praktikantko sprejme frizerski salon Čoka n, Breg 1. 12578-44 Zdravega vajenca z dovršeno meščansko ali njei sorodno šolo, spreime takoi Franc Kastelic. želez-nlna - špecerija. Novo mesto. Oskrba v hiši. 12514-44 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifre ili daianie naslova 5 din Najmaniši znesek 17 din. Hiša v dobrem stanju, v sredini trga Velen;e, pripravna za obrtnika ali upokojenca, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj naprodaj. Informacije daje Josip Obu, kro-laštvo v Velenju. 12448-20 Malo posestvo na Dolenjskem z zdravo hišico, možna re-ditev krave in dveh prašičev, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala posest«. 12573-20 K^.lTlIM.Ijj Beseda 1 din. davek 3 din. za šitrr ali daianie naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din. Stirisob. stanovanje oddam s 1. avgustom v Tav čarjevi ulici 12 visokopritl. levo. 12574-21 TI.TtTiTi f Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Lepo sončno sobo z vso oskrbo, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v vseh psi. Jutra. 12561-23 Dopisi Vsaka beseda 2 din; davek 3 din. Za dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 20 din. Dvignite v oglasnem oddelki) dospele Donodhe! Avgust, Amerika Slovenec, Aranžer, Boljša bodočnost, Briijant. Brez otrok. Cvetoči maj, Cena za pohištvo, Din 5000, Dober vozač, Dobra gospodinja, Dober sprejem, Državni uradnik. Dober plačnik, Dolenjska stran, Dobra žena. Dolenjsko, Dreher. Dva člana, Dober zaslužek, Enosobno, Ena najlepših. Gotovina, Gotovina 15000 din, Junij 1940, Južna Srbija, Intar-sia. Klavir, 600 km. 3000 kavcije, Letovanje, Ločeni računi, Ljubiteljica otrok, Leica. Modra roža. Mati in sin, Mirno stanovanje. Milijonska vrednost. Nedeljski popoldnevi, Na obroke, Najnižja cena, Nova hiša, Nesebična in zvesta. Opreznost, Obrt. Omara, Posojilo 15.000. Prost, Posredovalec izključen 66, Poštena služkinja. Ponudite tudi manjše zneske, Prijetno. Praksa, Pridno dekle, Pridna in delovna. Prvovrstna moč. Poštena. Priložnost. Podjetnost, Predmestje, Redka prilika. Resen kupec. Samostojna služkinja. Samostojna in dobra kuharica, Solidnost. Samostojna 116, Svetli prostori, Siguran 100 odst.. Stalna služba, Sluga ali kaj sličnega. Strogo diskretno 376. Takoj 76, Tabor, Točnost, Točna plačnica. Točnost. Tvrševa cesta. Ugodno, Vesten in zanesljiv potnik. Več|i format, Vokač. Roža, Vesten, Vigred. Začetnica, Zmerna cena. Zanesljiva in resna, Začetnik 1887, 330,000. Stroji Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ati daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Betrcam in botrom se priporoča za birmo fotograf Mancini, Ljubljana — Vič. 12^36-30 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Pisalni °troj i.rderwood v odličnem s".-nju pioda »Torpedo« Miklošičeva 18. Ljubljana 12521 19 MODROCE patentne posteljne mreže nudi solidno in po nizki ceni R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. Od Vas j© odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično fiiatiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Palma — Sretlolikalnica AH res še nimate srečke drž. razredne loterije ? Sporočite čimprej svoj cenj. naslov na navadili dopisnici hiši sreče — bančni poslovalnici Bezjak Maribor GOSPOSKA UL. 25 uspehov na em oglas T »JUTRU« Po novinarski službi Jugoslovenskega olimpijskega odbora posnemamo nekaj zanimivih podatkov, kako se izračuna število potrebnih igrišč za veliko mesto, ki jih je sestavil znani nemški strokovnjak dr. Carl Diem ki pravi med drugim: Danes že ne sme biti noben mestni župan tako starokopiten. da bi ne hvalil prizadevanja okrog gradnje igrišč in vežba-lišč v svojem mestu. Seveda je od take pohvale pa do izgraditve še zelo dolga pot. Običajno se pred uresničenjem takih načrtov pojavi kopica nasprotnih razlogov, ugovorov in zadržkov in mnogo takih načrtov je prav zaradi njih že obležalo v miznicah. Mestne občine navadno odstopajo za take namene zemljišča čim dalj iz mestnega središča, ker so pač cenejša kakor pa v naseljenih delih. Včasih je bilo vprašanje oddaljenosti igrišča od središča mesta velikega pomena, dandanes v dobi številnih hitrih in cenenih prometnih sredstev pa to ni več tako važno, saj je tudi cela vrsta delavskih in uradniških naselij v teh časih že daleč od srede mesta. Važnejše je, da se pri preurejevanju večjih mest že v regulacijskem načrtu misli na taka vežbališča in njihove obsege. Pri tem poslu mora človek vedeti, kako naj izračuna število potrebnih igrišč, da ne tava v temi in ne računa na slepo. V glavnem mislimo pri tem na tri najvažnejše vrste vežbališč. in sicer na igrišča na prostem, na telovadne dvorane in na zimska plavališča. Povsod seveda niso enaki pogoji za graditev takih naprav, ker je podjetnost v tem pogledu odvisna od blaginje prebivalstva, od stopnje naprednosti, načina zaposlitve in še mnogih drugih okolnosti. Vendar pa se pri teh izračunih le dajo določiti nekatere smernice, ki v splošnem veljajo za ugotovitev teh številk v vseh večjih naseljih. Za izračun števila športnih igrišč v mestu s 100.000 prebivalci je treba vedeti za naslednje temeljne številke: 1. skupno število igralcev, to je vseh igralcev v kraju, ki se bavijo z igro in telovadbo. 2. število igralcev posamezne skupine, to je igralcev, ki se lahko istočasno vežbajo na enem igrišču, in število izmen, to je število, ki kaže, koliko skupin igralcev se lahko na enem igrišču izmenja v teku tedna dni. Upoštevati je treba še. da je potreba za igro in gibanje na prostem večja pri mladini od 2. do 10. leta kakor pri starejših in zato sta ta dva računa tudi ločena. Na podlagi prej omenjenih temeljnih številk je dr. Diem izračunal, da bi bilo treba v mestu s 100.000 prebivalci (To bo prav v kratkem tudi naša bela Ljubljana, glede katere pa bomo morali najbrže še dolgo jemati za izmero igrišč popolnoma drugačne temeljne številke, kakor so jih izračunali preizkušeni Nemci) 10 igrišč za deco, vsako po pol hektarja veliko, kar pomeni, da bi prišlo po 0.5 kvadratnega metra na vsakega prebivalca. Po istih vidikih je ta strokovnjak dalje dobil rezultat, da bi bilo treba v takšnem mestu skoraj 13 neurejenih igrišč po 2 hektarja ali po 2.5 kvadratnega metra za enega prebivalca in pa še 20 igrišč po 2 ha ali po 4 kvadr. metre na enega prebivalca igrišč s travo. Te številke označujejo samo koristno površino igrišča, h kateri je treba še posebej prišteti površino, ki odpade na steze, grede za okrasje, prostore za oblačenje in za občinstvo. Dalje navaja dr. Diem, da bi moralo imeti tako mesto s 100.000 prebivalci 54 dvoran 7.a vežbanje s površino po 240 kvadr. metrov v vsaki ali 0.129 kvadr. metrov za vsakega prebivalca. Slednjič omenja še potrebo glede zimskih plavališč, o kateri pravi, da bi morala biti v tako velikem mestu vsaj 4 po 300 kubičnih metrov vode ali 0.014 kubičnega metra na vsakega prebivalca. V nadaljnjem naglaša, da bi morale biti vse te tri glavne vrste vežbališč po možnosti na enem mestu kot skupna naprava, ker bi tako lahko še uspešneje služila telesni vzgoji. Kdor bi uporabljal enega izmed njih, bi imel obenem pravico tudi za uporabo ostalih. Vsa ta igrišča bi morala biti pristopna brez vstopnine. ker bi bilo le tako mogoče, da bi prebivalstvo v celoti izkoristilo vse možnosti za okrepitev zdravja in telesnega razvoja. Takšna vežbališča so vrelci moči za državo in za narod. Vzdrževati bi jih prav za prav morali oni. ki jih ne obiskujejo. Ker bi se takšen davek, čeprav upravičen, v praksi ne mogel držati, bi morali pač vsi vzdržati stroške za takšna vežbališča. Kajti oni. ki uporabljajo športna vežbališča. so državi v čast! SK Grafika. D revi ob pol 19. odborom seja. Ob pol 20. članski sestanek, važen zaradi nedeljskih tekem. Kdor ima opremo doma, naj jo prinese na sestanek. Načelnik. SK Svoboda. Drevi ob 19.30 obvezen članski sestanek, nato važna odborova seja. STK Moste. Drevi sestanek, ki naj s*» ga sigurno udeleže vsi igralci I. moštva. Važno zaradi nedeljskega gostovanja. Najboljši ameriški športniki v 10 letih Presenetljivi svetovni rekord v skoku ob palici s 4.57 m. ki ga je nedavno v Ameriki dosegel Kornelij VVarmerdam. je prinesel temu mlademu Američanu zabelež-bo na Sullivanovo nagrado, ki jo prejme vsako leto najboljši ameriški športnik. To nagrado so že ponovno prejeli zastopniki lahke atletike, med njimi tudi oba deseto-bojca Bausch in Morris, ki sta bila leta 1932. in 1936. olimpijska zmagovalca v Los Angelesu in Berlinu. Tudi trije tekači so bili že deležni tega priznanja, ki pa so ga v zadnjem letu Američani podelili veslaškemu mojstru Burkeju. Sullivanovi nagrajenci so bili v zadnjih 10 letih naslednji: 1930: Jones (golf). 1931: Berlinger (atletika), 1932: Bausch (a), 1933: Cunningham (a.). 1934: Bont-hron (a.). 1935: Little (golf). 1936: Morris (a.). 1937: Budge (tenis). 1938: Don Lash (a.), 1939: Burke (veslanje). SK Mars. Drevi ob 20. članski sestanek vseh igralcev 1. juniorskega moštva na običajnem mestu zaradi gostovanja moštva o praznikih. SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek vseh članov, posebno pa za juniorje I. in H. Važno zaradi nedeljske prvenstvene tekme z Jadranom na Jadranu Prosim sigurno vsi! Poravnajte članarino! Načelnik. ZAHVALA Za vse dokaze toplega sočutja, ki sem ga bil deležen ob smrti ljubljene soproge, gospe MINKE LINCE se vsem prisrčno zahvaljujem. Posebna zahvala čč. duhovščini, salezijanski »Prosveti«—Kodeljevo za ganljive odhodnice in vsem darovalcem majniškega cvetja. Hvala vsem dragim sorodnikom in sosedom za vso pozornost in zadnje spremstvo. Vsem skupaj in vsakemu posebej: Iskrena hvala! I Ljubljana, 9. maja 1940. JOSEPII LINCE, bivši tekstilni direktor. Blago za moške obleke in površnike dobite naj-ce.neie pri rvrdki Goričar, Sv Petra cesta. Ouleite si zalogo in cene1 1120- Ziistore. pregrinjala tekače. svilene odeje, posteljno perilo nudi najceneje specialni oddelek tvrdke Goričar — Sv. Petra cesta. 11206-6 Bel voziček globok, naprodaj. Rozina. Tovarniška ul. 1, Moste. 12598-6 POZOR MLINARJI! Kupil bi kompletno mlinsko opremo z ali brez pogonske sile z in brez zgradbe. V poštev pridejo samo instalacije v dobrem stanju. V ponudbi je navesti vse, kar poseduje, kateri fabrikat. kdaj je bil mlin montiran in ostali popis strojev. — Ponudbe poslati na oglasni zavod »FAMA«, Beograd, poštni pretmac 493 pod »Mlinski uredjaj«. ifa ■ Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova S din Naimaniši znesek 17 din. Transmisijsko os 15 do 18 m dolgo. 50 mm premera, celo ali v kosih i I kupi tov rn.i Majdič, Škofja vas pri Celju. 12595-7 Vloge (ueobanke vseli podružnic, kupimo več'< in maniše zneske RUDOLF ZORE. Gledališka ul. 12. Ljubljana. 12591-16 ZAHVALA Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše dobre, mame, babice, prababice, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe TONČKE KOŠIR roj. JUVAN si štejemo v dolžnost, da se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali zadnje dni njenega življenja z obiski in ki ste jo kropili na mrtvaškem odru. Zlasti prisrčna hvala številnim darovalcem vencev, kakor tudi tistim, ki ste jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti med njimi še osebno predsedniku mestne občine ljubljanske g. dr. Juro Adlešiču. Končno iskrena hvala vsem. ki ste njej in nam v teh težkih dncli stali kakorkoli ob strani. Žalujoče rodbine: KOŠIR, dr. GORJANEC, dr. GANTAR, THALER. GUZELJ, JUVAN Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš dragi oče. ded, praded in tast RAŠOVEC IVAN BIVŠI POSESTNIK IN GOSTILNIČAR dne 8. maja za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo dne 10. maja ob 17. uri na farno pokopališče. SEVNICA, 8. maja 1940. Žalujoči ostali: rodbine: POLAK, VALANT, TRPIC, AVuNSCH in GJUMEŠIf Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Umrl nam je v 76. letu starosti naš nadvse ljubljeni soprog, oče. stari oče. stric, bratranec, gospod šušteršič Janez STROJEVODJA DRŽ. ŽEL. V POK. previden s tolažili sv. vere. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 11. maja 1940 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Cesta na loko št. 19. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trogir, dne 9. maja 1940. Ž a lu j o č i : MARIJA, soproga; IVAN, ANDREJ, sinova; JOŽICA, hčerka; KRAJNER MARIJA, LOGAR TILKA, sinahe; HAGNER NIKO, zet in MICICA, vnukinja. Naše gledališče DRAM A Petek. 10. ob 15.: Hamlet. Dijaška predstava. za izven ljubljanske srednje šole. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Ob 20.: Danes bomo tiči. Red A. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Sobota, 11.: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Nedelja. 12.: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Ponedeljek. 13.: Danes bomo tiči. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Torek. 14.: Rdeče rože. Izven. Dijaštvu izven ljubljanskih srednjih šol sporočamo, da bo imelo danes popoldne priliko videti odličnega gosta Zvonimirja Rogoza. člana praškega Narodnega divadla v vlogi Hamleta. Nekaj parternih sedežev in lož v parterju in v I. redu je še na razpolago pri dnevni blagajni v operi. Lahkotnost, sproščeno*!, smPh in dovtip vladajo v Nestroyevi burki »Danes bomo tiči«. V vlogi Bobka gostuje g. R o g o z, ki osvaja tokrat občinstvo s svojo kom i ko, ter izziva skupno z glavnimi predstavl.jal-ci Kraljem, Vido Juvanovo, Lipahom, Dre-novcem in Levarjevo mnogo smeha. Predstava drevi bo za abonente reda A. P. n. občinstvo, predvsem podeželane. ki se bodo mudili za časa binkoštnih praznikov v Ljubljani, opozarjamo, da bo do imeli priliko videti odličnega gosta Z. Rogoza v soboto in nedeljo v vlopi Hamleta, na binkoštni ponedeljek pa v Nest rovevi bur-j ki »D a n e s bomo t i č i<-. Tako bo imolo | občinstvo izbero med resnim in veselim komadom ter bo lahko zadovoljilo svoje zanimanje za igralsko umetnost gosta. Priporočamo nakup vstopnic v prodaji, na ta način se občinstvo lahko izogne navalu pri večerni blagajni in zagotovi večjo izbero vstopnic. Sijajna italijanska komedija Benedetti-ja »Bflcčc rože«, za katero je vstopnice g. Kolesa, bivši član našega gledališča, bo uprizorjena v torek, dne 14. t. m. Opozarjamo, da je za to pre stavo na razpolago še nekaj galerijskih sedeže-/ in balkonskih lož. ki se dobe pri dnevni blagajni v operi. Predstava bo izven abonmaja. OPERA Petek. 10.: zaprto. (Generalka). Sobota. 11.: Kleopatra. Krstna predstava. Premierski abonma. Nedelja. 12.: Modra roža. Izven. Ponedeljek, 13.: Madame Buttcrflv. Izven. Gostovanje Vanje Leventove. Torek, 14.: zaprto. Krstna predstava Švarove zg°dovinsk«s opere »Kleopatr©«, bo zavoljo r«1 kost- takih praznikov našega odra nedvomno poseben kulturni dogodek naših dni. Delo, ki je komponirano v stilu umerienejih modernističnih stremljenj, je zasnovano zelo širokopotezno in bo predstavljalo v naši operni literaturi nedvomno popoln- a svojevrsten poskus opernega snovin.ia. Uprizoritev je v glasbenem oziru v ro! ah samega avtorja, režijsko jo je piil prvi režiser C. Debevec. načrte za insie-nacijo je izdelal inž. arh. E. Franz. baletne točke je naštudiral inž. P. Golovin, sodelovali pa bodo predvsem Heybalova, Franci, Janko, Betetto, Ribičeva. Kogejeva. španova. Banovec, Dolničar, Lupša, Rakovec in Orel. Na praznik v ponedeljek bo ponovno gostovala na našem odru kot »M a d a m e B u 11 e r f 1 y« znamenita bolgarska pevka Vanja Leventova, ki si je s svojimi nastopi pridobila vse simpatije našega občinstva in žela izreden uspeh. Vse njene kreacije so pevsko odlične, pa tudi igralsko vseskozi dognane, kar ji nedeljeno priznava vsa evropska kritika. V partiji Cho Cho San ji je uspelo pokazati v interpretaciji nekaj popolnoma svojskih momentov, ki so vsekakor plod njenega vsestransko temeljitega študija posameznih vlog. Predstava bo izven abonmaja. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 11.: Ujež. Dobrodelna predstava v korist Udruženja rezervnih podoficir-jev. Ponedeljek, 13.: Ujež. Zaključek sezone. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 10.: zaprto. Sobota, 11.: Kovarstvo in ljubezen. Zra-žane cene. V korist Združenja gledaliških igralcev. R I Petek, 10. maja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: Šolska ura: Proslava materinskega dne. — 12: Za naše prijatelje (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled tujsko-prometne zveze. — 18: ženska ura: Ali se more žena uveljaviti v vsaki obrti (ga. Francka Gruden). — 18.20: Slike iz narave (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Socialna pogodba med Jugoslavijo in Francijo (g. Joško Rozman). — 20: Rossinijeva komorna glasba za pihala. — 20.45: Iz opernega sveta (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za ples. Beograd 19.40: Tamburaski zbor. — 20: Petje. — 20.30: Koncert solistov. — 22: Orgle. — 22.30: Plošče. — Zagreb 17.45: Radijski orkester. — 20: Hrvatski pisci. — 20.30: Iz Beograda. — Sofija IS.15: Bolgarska glasba. — 19.50: Čajkovski: »E*-gen Onjegin«. — Praga 19.25: Operetna muzika. — 20.40: Zvočna igra. — 22.30: Plošče. — 23: češka glasba. — Pariz 19.45: Plošče. — 20.30: Orkestralni koncert. — 23.15: Skladbe za čelo in plesna muzika. Rim 17.15: Klavirske skladbe. — 20.30: Mali orkester. — 21: Havdnov oratorij. — Berlin 19.30: Drobne melodije. — 21: Ma,j-niški večer. — 22.30: Vesela muzika. — 24.10: Nočna oddaja. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Urejuje Davorin tla vi jen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. kot Uskarnarja Pran Jeran — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.