Slev. 210.
niubllanl. t sredo, dne 15. septembra 1309.
leto XXXVII.
ss Velja po pošti: a
Za celo leto naprej .	K 26--.
Ka pol leti » .	» 13-—
za četrt > » .	» 6-50
ta en meseo » .	> 2 20
u Nemčijo oeloletno	» 29'— sa ostalo Inozemstvo > 35-—
e= V npravništvn: ss
Za oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta > . » 11-20 sa četrt » » . » 5-60 sa en meseo » . » 1-00 Za pollljanle na dom 20 v, na mesce. — Posamezne Stev. 10 v.
Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/IU. Rokopisi se no vračajo; nefranklrana pisma a« na ■b sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. wm
ilnseratl:
Političen list za slovenski narod.
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
sa enkrat......po 15 v
sa dvakrat.....» 13 •
sa trikrat.....» 10 »
sa več ko trikrat . . » 0 »
T reklamnih notloah stana enostolpna garmondvrata SO vinarjev. Pri večkrataeu objavljenjn primeren popnst.
vsik dan, Izvzemši nedelje ia pr aznike, ob 5. nrl popoldne.
Upravništvo Je v Kopitar/evih nlioah štev. 6. "I — sprejema naročnino, inserate ln reklamacijo. ' Upravnlškega telefona štev. 188. ==
Današnja številka obsega 6 strani.
Krvava nanšeta.
»I z h 1 a d n i h grobov in tem-n i h j e č« — tako se začenja dr. Tavčarjeva slovesna zarotitev in zakletba, s katero 'kliče včeraj v »Narodu« vse otroke na veliko žalobno manifestacijo. »Iz hladnih grobov in temnih ječ«, kako se to vo->tlo čuje, kakor če je normanski bard za-klical v nočnem gozdu in dvignil nož, ki se je kadil od krvi žrtvovanega tura. — »Splošni žalni dan . . . vsa Slovenija naj obleče žalno obleko, raz sleherne slovenske hiše (pardon, dr. Tavčar: slovnična pomota! Raz s tožilnikoin!) naj plapola črna zastava! . . . Odločilna bitka v stoletnem boju . . .obnovimo na grobu prisego ... za našo staro pravdo . . . bela Ljubljana v črnih zastavah . . . plakamo na grobu mrtvih . . . veselimo se za one, ki hočejo, da narod Slovencev živi polno narodno življenje . . .« Tako bobni dr. Tavčar »iz hladnih grobov in temnih ječ«. To je njegov »De profundis«.
Vse lepo, kakor v 'kakšni pesmi ali napitnici, in mi ne bi nič rekli, če bi bil dr. Tavčar tako stilistično vajo priobčil •pod črto mesto tistih podlih in frivolnih podlistkov, ki jih mladi »pisci« priobčujejo •v »Narodu« kot dokaz svoje popolne um-•stvene in moralne dekadence. Ta stvar je ■v resnici krvavo resna! Dr. Tavčar, ki mu je znano, da je vlada prepovedala vse •prireditve na dan 20. septembra, kliče •vkljub temu na demonstracijo na pokopališče in poživlja »vse Slovence in Slovenke, da se udeleže prihodnjo nedeljo, dne
19.	t. m., priredb narodnega žalovanja«. To se pravi naravnost mlade ljudi tirati •v nesrečo, to se pravi, ustvarjati žrtve. Zato pa moramo, ponmeč. koliko nesreče so liberalci s svojim hujskanjem že povzročili v Ljubljani, resno govoriti s temi ljudmi.
Poklicali so v Ljubljano češke dijake, dasi vedo, da so priredbe v dneh okoli j
20.	septembra prepovedane. Kam pojdejo češki dijaki? Zborovati ne bodo smeli, kam naj gredo, kakor na ulico? Liberalci delajo to kot preludij za deželni zbor. V deželnem zboru čaka rešitve vse polno skozi desetletja zaostalega dela. A liberalci, ki so za vsako resno delo popolnoma nezmožni, in ki vedo, da bi pri mirnem in stvarnem posvetovanju igrali vlogo brezpomembnih ignorantov, rabijo krvavih maitšet, da napolnijo deželno zbornico s svojim pustim kričanjem.
In kdo jim naj pripomore do krvavih manšet? Sami ne gredo na ulico, ampak nagnali bodo pred bajonete zopet nedorasle mladeniče, dijake in vajence, da naj ti prelivajo svojo kri za glorijo mastnih liberalcev, ki se bodo tačas zibali po mehkih blazinah po kavarnah, popivali v krčmah, ko bo ubogi »radikalni« mladenič na ulici kričal in svoje razgaljene prsi nudil bajonetom.
•Podpis pod tem oklicem se glasi: »Za odbor: Dr. Ivan Tavčar.« Kdo je ta odbor? Takega odbora sploh ni, ali se je pa sestavil v temni noči, skrivaje se pred solncem, ali ima namene, ki se morajo skrivati pred dnevno svetlobo.
Na dan z imeni: Kdo je v tem odboru? Mi hočemo poznati onega, ki se drzne nas terorizirati! V oči hočemo pogledati onemu, ki se hoče igrati z živi;e-njem in s srečo lahkovernih ljudi!
Zakaj se ni podpisal Ivan Hribar? Se vsakikrat smo čitali pod bombastičnimi oklici, ki so se začeli: »Meščani!« in nadaljevali: »Jaz sem odredil . . .« ter končevali: »Pričakujem od vas . .«. podpisanega junaka različnih podpisov — Ivana Hribarja. Kadar je liberalni meščan čital tak oklic, je kar v dve gubi zlezel od samega spoštovanja. Zakaj Ivan Hribar ni podpisal tega oklica?
Povemo vam to mi, ker vam »odbor« to zamolčuje: Ko boste sledili oklicu dr. Tavčarjevemu, bo Ivan Hribar, kot ljubljanski župan, ki je dolžan vzdržati red in vladno naredbo, planil nad vas s policaji in z vojaštvom. Tako je bilo lani, tako bo letos!
Dr. Tavčar ve, kaj dela. in samo on se je našel, da je ta oklic podpisal, ker se zanaša na svojo imuniteto kot deželni poslanec. A naj se mož ne igra z ognjem! Ako bo vsled njegovega oklica tekla le kapl-ja krvi in pobita le ena šipa, deželni zbor ne bo priznal imunitete takemu dejanju, ampak bo dr. Tavčarja brez par-dona izročil sodišču, ako se dvigne proti njemu obtožba.
Se več! Stariši dijakov, ki jih bo »odbor« nagnal na ulico in ki bodo morda izgubili eksistenco vsled tega, — vi vedite, da je dr. Tavčar odgovoren za škodo. Kakor je že dvakrat plačal za človeško kri, ki je bila prelita po lahkomišlje-nosti, tako in še bolj je odgovoren za to, kar se sedaj po načrtu namenoma dela!
Liberalci rabijo žrtev! Oni morajo imeti žrtve, ker edino le s tem, da se ljudske strasti do skrajnosti razburijo, morejo v kalnem ribariti. Samo s pesmijo »iz hladnih grobov in temnih -ječ«, vihteč kr-
vave manšete, morejo še potegniti mlade, zaslepljene ljudi za sabo.
A proč s tako politiko smrti, obupa! Predragoceno je človeško življenje, da bi se igrali ž njim. Na'š narod si bo pomagal s svojim delom in s svojim umom!
Preosnova kranjske kme-tijske šole na Grmi.
Odiočilni možje so že zdavnaj izpre-videli, da edina kranjska kmetijska šola na Ormu pri Novem mestu ne ustreza, kakor jc sedaj urejena, nič več dejanskim razmeram in potrebam našega kmetovalca; spoznali so, da jo je treba postaviti na širšo podlago in tako urediti, da bo čim ekstenzivneje in čim intenzivneje gojila pouk in vajo v vseh kmetijskih panogah, ki se nahajajo na Kranjskem, ter na ta način koristila celi deželi. Tako preurejeni zavod bo pridobil šoli več in boljših učencev ter tudi že aktivne kmetovalce poučeval v gospodarstvu. Ker pa je kmečkemu gospodarju umna in vešča gospodinja največja pomoč in podpora, zato bo preosnova šole izučila tudi dovzetna dekleta za umne in vešče gospodinje, ter bodo znale in vedele človeku in živali dobro streči, dom in hlev prav oskrbovati. Z večjo izobrazbo našega kmetovalca in njegove gospodinje se bo seveda izboljšalo blagostanje ljudstva in povečal ugled dežele Kranjske.
Statut preosnove šole je deželni odbor že izdelal in o njem bo deželni zbor sklepal že prihodnji mesec. Ako bo le mogoče, se izvrši preuredba šole še letos v početku novembra meseca.
Naj podamo najvažnejše točke iz novega statuta.
V preurejeno šolo ne bodo učenci več hodili kakor dosedaj po dve leti. Pouk bo poslej trajal le 11, oziroma 10 mesecev. Enajstmesečni pouk se bo začel po zimi novembra meseca in bo trajal do konca oktobra naslednjega leta; julija meseca bodo počitnice. Desetmesečni pouk pa se bo vršil v dveh zimskih tečajih, vselej od novembra do konca marca meseca, torej vsak tečaj po pet mesecev.
Učenci celoletne šole se bodo učili vinogradništva, kletarstva, sadjarstva, živinoreje, mlekarstva in pomožnih ved, da bodo dobri gospodarji po vinorodnih krajih, učenci zimske šole pa samo živinoreje in poljedelstva ter pomožnih ved, da bodo sposobni za uspešno kmetovanje po živinorejskih in poljedelskih krajih naše dežele.
Učenci celoletne šole, ki se žele bolj temeljito izobraziti v živinoreji, mlekarstvu, travništvu in drugih pomožnih vedah, lahko vstopijo po končani celoletni šoli v II. tečaj zimske šole. tako da do-vršc popolni kmetijski pouk v 16 mesecih.
Ves pouk bo praktično-teoretičen in se bo vršil v šoli in na obširnem šolskem posestvu, na katerem s.e goje vse panoge kranjskega kmetijstva.
V šolo se bodo sprejemali mladeniči, ki so najmanj 16 let stari, le boij krepki tudi s 15 leti. Kdor je dovršil 25. leto, se ne sprejme.
Kdor ni kmečkih starišev ali se ni prej pečal s kmetijstvom, bo moral najmanj šest mesecev delati na kaki kmetiji, tudi n. pr. na Grmu, predno se sprejme za učenca. Mladenič pa, ki se izkaže s tistim znanjem, ki se pridobi v prvem tečaju celoletne ali zimske šole, se lahko sprejme v II. tečaj te ali one šole. ■(. Kakor smo omenili že od kraja, bo na Grmu tudi gospodinjska šola za kmečka dekleta, ki bo trajala vsako leto enajst mesecev, t. j. od novembra tekočega leta do konca oktobra prihod, leta s počitnicami julija meseca. To 'šolo, ki bo v zvezi s hišnim gospodinjstvom, bodo oskrbovale šolske sestre pod vodstvom grmske šole. Osnovana bo pa tako, kakor je gospodinjska šola v ljubljanskem »Marijani šču«.
i 'V povzdigo kmetijstva v deželi se bodo prirejali tudi praktični tečaji, iti sicer daljši in krajši, v zavodu in zunaj zavoda. Pri teh bo imelo kmečko ljudstvo priliko, poučiti se o umnem gospodarstvu in o napredku posameznih kmetijskih panog.
Takih tečajev bo v zavodu samem do dvanajst po štiri dni, zunaj zavoda po deželi pa po tri (po dva do tri dni) in poleg teli še posameznih predavanj do 40.
Da se bo ves pouk vršil uspešno, 'bo. v novi šoli poučevalo deset učiteljev: štirje stalni strokovni učitelji in šest pomožnih učiteljev. Poleg teh bo pet stalnih izučenih gospodarskih uslužbencev, ki bodo navajali učence pri delu na posestvu.
Ker je jako važno vprašanje, koliko bo moral učenec ali učenka plačevati v novi šoli, naj tudi povemo, da stroSki ne bodo veliki, za polovico manjši nego prej. Učenec celoletne šole bo plačal za celo leto 362 K, učenec zimske šole za vsak tečaj po 180 K, torej za oba 360 K. S tem denarjem bo plačana hrana, stanovanje, svečava, kurjava, pranje posteljnega in životnega perila ter ves pouk.
LISTEK.
Jereba."
Neki bedak, M. N., polemizira v »Narodovem« podlistku z menoj in mi hoče dokazati herezijo. Jaz bom o tem vprašanju napisal obširnejšo brošuro. toliko, da odgovorim človeku, ki očividno še nikoli ni imel evangelijev v rokah, ampak bolj zato, da se oživi v naši mlajši generaciji zavest, da jc krščanstvo vera neizprosne odločnosti in boja zoper tisti svet, za katerega Jezus Kristus ni molil nc na oljski gori in tudi ne na križu, na katerem je odpustil svojim mučiteljem osebno, ni pa dal odveze slabi stvari. Zazdaj opominjam naše liberalce, da so že pred 20 leti očitali dr. Malmiču, da je krivoverec, ker oznanja brezobzirni boj liberalizmu in dr. Malrnič je nato odgovoril v 1. in 2. letniku »Rimskega katolika« v člankih »Katoliški liberalizem« in »Vera in ljubezen«. Jaz teh člankov do včeraj nisem poznal, opomnil me jc nanje g. župnik Šinkovec — in ko sem jih prebral, sem našel, da se je dr. Mahnič posluževal mnogo istih argumentov. ki sem jih jaz navedel v svojem »Odgovoru«. Dr. Mahnič je postavil načelo, da je vera nad ljubeznijo in da je heretično trditi, da krščanska ljubezen zahteva strpnost in tako hoteli spajati vero z nevero, marveč »vera katoliška jc ali
cela ali je sploh ni; ona izključuje nevero tako popolnoma, da ni absolutno ničesar, kar bi oboje edinilo.« Nato dr. Mahnič opozarja na prakso sv .Cerkve in cerkvenih očetov ter govornikov, ki so se opirali na apostole. V boju zoper brezver-stvo, izvaja dr. Mahnič, je dovoljena ironija, rotitev in tudi poniževavni in sme-šivni pridevki, ker govoriti resnico o nasprotniku in njegovi zmoti nikakor ne žali načela krščanske ljubezni. Kakor je Kristus farizeje imenoval pred vsem ljudstvom morivce in z bičem izgnal skrunilce iz tcnipla, tako je sv. Janez Krstnik svoje delovanje začel, označujoč nasprotnike s »kačjo zalego«. Sv. Pavel je razkolnikc imenoval »lažnjivce, zveri, gnjile trebuhe.« Sveti Hieronim pa tako izvrstno naslika krivoverca Vigilancija, ki je na las podoben slovenskemu liberalcu iz 20. stoletja: »Vse svoje žive dni si posvetil drugim strokam vede, nikdar bogoslovju. Sode si načenjal in pokušaval vina, a v isti dobi si raziskaval proroke in apostole.« Sveti Tomaž Akvinski je krivoverca Viljema de S. Amour imenoval »sovražnika božjega, zarobljenca, zaslepljenca in ne-sramneža.« In ljubeznivi Franc Šaleški, .ki jc dejal, da bi nasprotnika, ki bi mu eno oko iztaknil, z drugim ljubeče pogledal, jc o krivovercih dejal: »Javne sovražnike Boga in cerkve moramo, kar se da, grajati, ne smemo jim prizanašati!« Pri načelu krščanske ljubezni povdarjajo vsi ka- , toliški moralisti, da ne sme iti tako daleč,
da bi škodovalo dobri stvari, kajti najvišje načelo je načelo resnice. Dr. Mahnič opominja na znane besede JoIyjeve: »Resnica jc edina bratovska ljubezen, katera ima mesto v zgodovini in mi bi dodjali: v verskih in socialnih obrambah.« — Kar se pa tiče M. N. v »Narodu« je v polemiki zoper mene samo en argument navajal, da so namreč apostoli razodetje in knjige starega zakona manj vredni, kakor evangelisti, od teh pa je zopet sv. Janez najmanj vreden! S tem pa M. N., ki očita herezijo meni, sam uči herezijo, kajti koncil triden-tinski izrečno izobčuje tiste, ki to trdijo in imajo katero knjigo iz kanona za manjvredno! — V svoji brošuri — to že naprej povem, bom povdarjal, da nasprotniki zaradi mojih govorov tako besne, ker smo v mladeniški organizaciji res začeli vnemati ogenj verskega navdušenja kakor v časih, ko je nastopil naš prvoboritelj dr. Mahnič; nasprotniki so namreč upali, da se bomo z našo mladinsko organizacijo poletiili in verski temelj zanemarili — toda zapomnite si: Kakor dr. Mahnič v že omenjenem programatičnem spisu, tako i mi slovesno proglašamo ono načelo, ki je že bilo zapisano na bronastih ploščah, ki so jih zna-čajni stari Rimljani postavili za svoj zakon: »Adversus hostem aeterna auetori-tas esto!« — to se pravi: »Proti nasprotnikom boj brez ozirov, brez usmiljenja!« (Rimski Katolik, I., str. 481.)
"rane Terseglav.
Izpod Kunia.
Dr. L. Lčnard.
7. Kako je sodnijska gosposka preganjala Gašparja Šunto.
(Dalje.)
Sodnik je sprevidel, da se bo na ta način stvar predolgo vlekla, ter je po svoji navadi kar na kratko presekal gordijski vozel. Najprej je vse ozmerjal s celim zakladom krepkih izrazov, kar jih je posedal, potem pa obsodil obe stranki vsako na dva tedna zapora.
Priče so šle iz sodišča pit k Gmajnar-ju, kjer so medseboj občudovale modrost sodnika do večera, Gašparja in Uršo pa jo birič takoj pobasal in vtaknil v luknjb.
Ccz štirinajst dni so zopet oba izpustili. Ko sta se srečala na hodniku, se je Urša držala nekam jezno, toda Gašpar je pristopil k nji in ji rekel:
»Skuhali so naju dobro, samo zaliti bo Še treba. Pojdiva na en glažek k Pe-čelinu.« — In res sta šla lepo skupaj na eti glažek ali dva k Pcčelinu in zvečer so gledali tržani, kako sta lepo skupaj korakala proti Njivicam, pa jima jc bila cesta preozka.
* * e
Take reči so se prigodile Gašparju Sunti le bolj slučajno in mimogrede. Ne-postaven ali državi nevaren čiovek ni bil celo življenje. Sele ko ie že clavno prekoračil, kot pravi veliki laški pesnik Dante,
Ta plačila veljajo za Kranjce, učenci iz, drugih dežel bodo plačevali samo po •10 K več ua leto.
Sinovom kranjskih ozira vrednih posestnikov se bodo podeljevale deželne ustanove, to sc pravi, oni bodo prosti vseh plačil za. gori omenjene vžitke: za hrano itd. Ustanov je določenih .30, in s;cer 10 po 300 K za učence celoletne šole in 20 po 150 K za učence zimske šole.
Učenke gospodinjske šole bodo stanovale in imc'c hrano v zavodu šolskih sester blizu Grma ter bodo plačevale do-tične stroške po dogovoru sestram samim. Pouk bo brezplačen.
Nadejamo se, da smo ustregli našim kmetovalcem s to objavo o preuredbi šole na Grmu, ki je bila do nedavna prepuščena svoji nemili usodi. Želimo le, da bi jo vodile sedanje roke tako krepko in modro. kakor so io začele v novejši dobi — uspehi ne bodo izostali!
Zmede v JUstro
Ljubljana, 15. septembra.
Izprašana Vsenemška krščansko-soclalna ' ' vest.
Krščansko-socialni vsenemŠki Verga-ni, ki s svojim na Dunaju zelo čitauim in vplivnim »Deutsches Volksblatt«-om tira po vseiiemški stezi dunajske krščanske socialce, je ves i z sebe. Jezen je na »Va-terland«, ki izprašuje krščanski - socialni stranki vefct, ker sc je pridružila nemškim svobodomiselnim strankam glede na zatiranje Slovanov. »Vatcrland«- ne vidi tiste slovanske nevarnosti, pred katero se svobodomiselnim in po njih vodenim krščansko socialnim Nemcem ježe lasje. Izključno nemški značaj Dunaja primerja »Vatcrland« z že odpravljenim starodavnim kitajskim zidom. Zakonito uveljavljenjc nemščine za Nižje Avstrijsko smatra list za silo, ki rodi naravno odpor pri Cehih. »Vaterland« pravi, da bi storili krščanski socialci več za nemštvo, kakor s silo, ako bi subvencionirali zasebne češke šole. »Vaterland: je povedal resnico, kar nas veseli, ker dokazuje, Ja so še med nemškimi katoličani možje, ki jim bobneče vsenemške puhlice šc niso zaslepile čuta krščanske pravičnosti. Nastop »Vaterlan-da« je tim umestnejši, ker je nedavno krščansko socialni (?) poslanec Leitner izjavil, da se večina krščahsko-socialnih poslancev in volivcev identificira danes z - nemškimi nacionalci, kar seveda ni res, dasi so med krščanskimi socialci prišli na .površje razni ljudje, ki jim je osebna do-bičkarija vse, krščansko-socialni program pa postranska stvar, kakor piše Pijeva korespondenca. Za sankcijo ponemčevalne Axmannove postave se je na nekem shodu v nedeljo zelo toplo zavzel poslanec Kuu-schak. ki je tudi neprimerno napadal nižje-avstrijske Cehe. Pametno Kunschak ni postopal, ker ne privošči češkim delavcem čeških šol in je tako pokazal, da mu je več nemški šovinizem, kakor pa splošna krščansko-socialna delavska organizacija. Nedeljski Kunschakov govor si dobro zapomnimo.
Vsenemci demonstrirali pred dvorano.
Netnško-nacionalni dunajski demon-strantje kljub nemškemu šoviniztnu v .krščansko-socialnih vrstah niso z njimi zadovoljni. Kakih. 200 nemških radikalcev je priredilo predvčerajšnjim ob pol 12. ponoči demonstracijo pred dunajskim rotov-žem, kjer so rjuli pfuj dr. Lueger in krščanski socialci. Korakali so nato pred dvor. kjer so zapeli po melodiji »Bog obvaruj« »Deutschland, Deutschland iiber
alles«. Nastopila je policija, ki jih je odstranila od dvora. Nemškim demonstrantom je zaklical nekdo pri kavarni »Arka-J den« Hanba! Vsenemci so drli v kavarno iu psovali goste; nakar so sc do krvi stepli. Policija je zaprla kavarno in aretirala več oseb.
Skupni ministrski svet.
Včerajšnjega skupnega ministrskega sveta so sc udeležili Aehrenthal. Schon-aicli, Burian, Montecuccoli, Bienerth, Wekerle, Bilinski, sckčni načelnik Engel iu ogrski ministrski svetnik Za\vadowski. Vodil ga je Aehrenthal. Pred vsem so razpravljali o državnem proračunu za leto 1910. in o povišanih izdatkih, ki se tičejo:
1.	54,000.000 kron za odškodnino Turčiji,
2.	mobilizacijski pozimski stroški, 3. po-zimska naročila. Zadnji dve točki znašata 160,000.000 kron. Naknadno odobriti se bo moralo torej 216,000.000 kron. Proti tem postavkam se ni ugovarjalo. Pač sta pa ugovarjala oba finančna ministra proti zahtevam vojne uprave in mornarice. Predlogi se vrnejo strokovnim komisijam. Razpravljali so tudi o bosansko-hercegov-skem ustavnem načrtu.
Delegacije letos ne zborujejo. — Ogrska
komedija. — Bosanska ustava.
Dclegacijskega zasedanja letos najbrže ne bo, tako nastane 1. januarja ex-lex-stanje v skupnih zadevah. Vzrok je ogrska kriza. Komedija na Ogrskem je zopet poostrena. V ogrskem ministrskem svetu 13. t. m. je Košut zastopal načelo, nai izvede začasna vlada volivno pre-osnovo. Wekerle in Andrassy sta nastopila za trajno rešitev potoni koncesij -na vojaškem in gospodarskem polju. Osobito ostro ie nasprotje med Košutom in An-drassyjem, ker je Andrassy izdelal posebno volivno preosnovo. Ni izključeno, da sedanje odrsko ministrstvo odstopi. Trdi se tudi, da v kratkem razpišejo na Ogrskem nove volitve. Vso komedijo prirejajo Mažari najbrže po svoji stari navadi nalašč zato. da zopet kajizžamejo in da zopet oropajo Avstrijce.
Bosansko-hercegovski sabor bo najbrže sklican koncem januarja. Skupni ministrski svet mora še odobriti ustavo.
vProč z baronom Bleoerthom!«
Bicnerthove konference težko, težko dosežejo to, kar je Bienerth ž njimi nameraval: omogočiti po češkem1 deželnem zboru državnozborsko zasedanje. Nemški poslanec Legier že proglaša, da so profili Nemci Bienertha, naj ne skliče češkega deželnega zbora. Bienerth je ne glede na to sklical češki deželni zbor. Legier naglasa, da ni gotovo, če »nedolžni« Nemci dopuste, da se konstituira češki deželni zbor. V Olomucu so se izjavili govorniki češke agrarne stranke na okrožnem zborovanju odločno za nadaljevanje obstrukcije, dokler se ne odpravi. Bienerthov zistem. Sklenila se je ostra resolucija, ki zahteva najstrožjo opozicijo proti vladi in konča: »Proč z baronom Bienerthom!«
Bilinski izdeluje nov finančni načrt. Davek na pivo sc ne poviša. Deželam in deželnim zborom se prepušča, da nadalje pobirajo in povišajo deželno naklado na pivo. Zviša se davek na žganje in osebno-"dohodninski davek.
Zagrebška protisrbska drama.
Dolgotrajna drama: zagrebška protisrbska razprava se bliža koncu. Včeraj je državni pravdnik prosil sodnike, naj so-dijo strogo po postavi in naj ne poznajo milosti. Predlagal je, naj se obsodijo kot direktni voditelji veleizdajalske propagande po § 59. kaz. zak. z ozirom na § 13. , kaz. zak. Obtoženci Adam Pribičevič, Va-
lerijan Pribičevič, Jože Orescanin, Petro Bekič iu Samo Zivkovič na smrt, ostali obtoženci v smislu § 59. kaz. zak. v težko ječo desetih do dvajsetih let.
Ppljska ljudska stranka. — Bienerth pred padcem.
Ze včeraj smo poročali o seji izvršilnega pdbora Poljske ljudske stranke. O tej velevažni seji smo dobili še sledeče temeljito poročilo o sklepih, ki slove:
Poljska ljudska stranka. V ponedeljek je imel v Slotvinu pri Brzesku posvetovanje »Načelni svet« Poljske ljudske stranke, kjer je sklenil med drugim:
»Načelni svet« se strinja z veseljem s prizadevanjem svojih poslancev in izraža svoje globoko zaupanje tako celemu klubu, kakor tudi načelniku stranke, ki je k6t 'podpredsednik »Poljskega kola« nastopal kot zvest zagovornik avtonomične politike poljske reprezentacije na Dunaju.
Zlasti pa sc mu izraža posebno zaupanje: •
1'. da je nastopal proti centralističnim in germanizatorskim težnjam prvega, in drugega ministrstva barona Bienertha.
2.	Za energično in vztrajno prizadevanje, da bi se Kolo poljsko tako približalo Slovanski Enoti, da bi bile v prihodnjosti nemogoče vsenemške težnje po vzdrževanju nepravično priviiigiranega stališča Nemcev in germanizatoričnih poizkusih.
3.	. .. se strinja popolnoma s stališčem poslancev v zadevi trgovinske pogodbe ž Rumunijo in drugimi balkanskimi državami in proti agrarni banki v Bosni hi priporoča, da nastopajo v tem smislu tildi V prihodnje.
'■>■-Ze včeraj smo Označili, kako vele-Važen je sklep Poljske ljudske stranke z ozirom rta splošen položaj avstrijskega državnega zbora. To Bienerth dobro zna iif 7/a'to se tako »pridno« proti svoji navadi posvetuje s strankami, zato tako pritiska, naj"bi zboroval češki deželni zbor. Sklepi Poljske ljudske stranke so popolnoma zaprli sapo vladnim listom, ki dobro znajo, da jc položaj v državnem zboru za sedanjo vlado tako poslabšan, da bolj biti ne more, ker bo v jesenski državnozborski kampanji v večini dosedanja opozicijo-nalna manjšina, ako se spletkam, ki bodo j zdaj sledile, ;ie posreči odtegniti opoziciji toliko poslancev, kolikor jih rabi sedanja pfotislovanska vlada. To prav dobro znajo ivsl' vladinovci, zato so pričeli pisariti o ogrski krizi jako obširno, da zatemne svo-'•Hftf bravcem pravo sliko vladi skrajno neugodnega državnozborskega položaja. Upamo, da se dosedanja vladna opozicija, zda* že državnozborska večina, ne nasede spletkam, ki jih bo javnost težko nadzidala, ker se bo spletkarilo za kulisami. Po-fložaj' se v najkrajšem času pojasni. Mo-igbce, da obstruira jeseni obstrukcije nasajena vladna manjšina ,.. Krize nimajo samo Mažari, ima jo tudi avstrijska vlada, Mažari jo priznavajo, avstrijska vlada Jo zakriva. Po parlamentarnih načelih drugod bi morala naša vlada že zdaj izvajati posledice, ko je zavzela Poljska ljudska ■ stranka odločno opozicijonaino stališče proti njej.
Odkritja v lažni tirolski Iredenti.
T	' • :	-l	• ' •
• f. : Časopisi poročajo: »Alto Adige« piše :;k veliki defravdaciji 435.000 K v »Banci kooperativi« o ob tej prilJki odkriti ire-•dentski akciji sledeče: Afera posta-ia vedno večja in ne razmotriva se več. kam je vižginil denar, pač pa o politični aferi. Hiš-ner.preiskave se nadaljujejo, in sicer ne sa-.- mo v Tridentu, ampak.po celi južni Tirol-
ski. Policija je imela hišni preiskavi v Ca-valeri pri dr. Mario Rizzoli in Spizzali. V Covelu je isikal policijski komisar Muck pri gorskem vodniku Povoli listine, a ni našel nič obtežujočega. Ob priliki obhoda telovadcev je bil aretiran tiskar Evgen Fachiui iz tiskarne lista »Popolo«. Več stražnikov in detektivov je šlo v stanovanje glavnega urednika socialnodemokra-škega lista »Popolo«, profesorja Mussoli-n ja. ter so zaplenili mnogo listin. Tudi v socialnodemokraški delavski zbornici in uredništvu lista »Popolo« se je zaplenilo mnogo listin. Glavnega uredmka profesorja Mussolinija so aretirali in prepeljali v Rovereto. Preiskovalni sodnik Ducati zaslišuje med tem osumljene osebe. Tudi pri tamborju mestne godbe Gotardiju so se vršile hišne preiskave, ker je policija iz Ale brzojavno poročala, da se ie' Go-tardi v družbi doslčj neznanih meščanov iz Tridenta sestajal v Ali s častniki iz Italije. Doslej so aretirali 14 oseb zaradi de-fravdacije in politične afere. Ravnateljstvo »Bance cooperative« je končno našlo seznam ukradenih vrednostnih papirjev. — Tridentsko okrožno sodišče je obsodilo glavnega urednika lista »Alto Adige« Mario Scortonija in odgovornega urednika Peruginija vsakega na 140 kron kazni, oziroma 14 dni zapora, ter urednika Prateja na 30 K denarne globe, ker je list »Alto Adige« priobčil dva pozneje konfiscirana članka, katera bi mogla vplivati na javno mnenje v zadevi te ogledu-ške afere.
Par grunvaldski" ln ruska vlada.
Poljaki so sklenili prihodnje leto slovesno obhajati tisočletnico, ko so Poljaki premagali popolnoma nemške križarje pri Grun\valdu in si podvrgli prusko kraljestvo. V ta namen so pričeli zbirati denarne prispevke. Ruska vlada je pa te darove prepovedala in zagrozila, da bo kaznovala vsakega, kdor bo kaj daroval in zaprla urednike listov, ki bodo priobčali darove.
Nato so v ime odbora advokat Ant. Osuchowski. advokat Sapieski in inžeher , Drzeviecki naredili prošnjo na generalnega gubernatorja, naj jim dovoli zbirati v ta namen. Generalni gubernator je poslal prošnjo ministru Stolipynu in ravno zdaj je prišel od njega odgovor, da ne dovoli zbiranja v ta namen in je ponovil grožnje generalnega gubernatorja.
V Galiciji zbirajo Pollaki svobodno v isti namen.'
Dnevne novice.
+ Naša narodnoobrambna enketa,
katero je vlada za dan 20. septembra prepovedala, se vrši v Ljubljani v torek dne 5. oktobra ob 3. uri popoldne.
-f- Polno narodno življenje! Dr. Ivan
Tavčar včeraj kliče v »Narodu«: Plakaj-mo na grobovih mrtvih, veselimo se (!) in gorimo za one, ki hočejo da narod Slovencev živi polno narodno življenje! Dr. Tavčar je tu dr. Tavčarja prav grdo pobil. Dr. Ivan Tavčar je namreč par mesecev oo 20. septembru, kar »gorel« za zvezo z Nemci, katero je na shodu ' v' »Mestnem' Domu« proglašal za najbolj polno in naj* bolj pametno življenje za narodno - napredno stranko in še bolj kakor se bo iokal nad Lunder-Adamičevem grobu, se je jokal par mesecev po 20. septembru, ker se je razbila ta zveza ter je kakor bi v duhu gledal vspehe svojega oklica za »splošni slovenski žalni dan«, v »tihi žalo-
»sredino poti svojega življenja« in prišel v leta, ko se že unese vroča mladeniška kri in človek ni več nagnjen k nepostav-nim dejanjem, Je po čudni igri usode naš j Gašpar Sunt postal popolnoma protiposta- j ven človek, ki se je ves ostali del svojega življenja boril z žandarji in sodnijska gosposka ga je preganjala notri do groba.
Povod je bil sledeči:.
Kakor: vsi drugi smrtniki, je moral tudi naš Gašpar Sunta vsak dan jesti, ako je hotel živeti. Ker mu pa usoda ni dala, da bi mirno strigel kupone in užival brez dela in truda kakšno rento, poleti se pa zdravil pf) kopališčih od debelosti, je moral prijeti za kakšno delo. Za pisarja se ni izučil, za kumija tudi ne, da bi bil gospod. Torej je moral biti kmet. Obdelava! je svoj vinograd in pil Svoje vino ter napajal tudi druge, dokler je imel kaj. Toda tega je bilo premalo. Torej je delal pri drugih, in delati je znal vse, ako je bilo treba. Vendar ni ljubil močno napornih del. Preveč je čutil v sebi umetniškega duha in pesniškega razpoloženja, da bi hotel v preči svojega pega za v ojnice.
Od nekega popotnega godca, ki je zašel pit v njegovo zidanico, je kupil harmoniko. Igrati se je navadil sam, tudi pesmi je skladal sam po potrebi in igral je pO ženitninah in shodih. Včasih je to neslo, toda ne vedno. A kar si je prislužil pri ugodni priliki, jc spet hitro razsejal. Pola-
goma je pričel pa še ta zaslužek pojemati vedno bolj. Zdaj niso več ljudje, da bi obhajali ženitnino cel teden. Jedo dan, dva, pa gredo narazen. Včasih pa še tega ne. Kar iz cerkve gredo na obed na. dom, jedo in pijo sami zase, drugo jutro pa že na delo. In ravno najbogatejši delajo tako po beraško. Seveda je v tem slučaju tudi larma, da se Bog usmili!
Shodi se bodo pa sploh popolnoma opustili, če pojde tako naprej. Gospodje zahtevajo, da se na shodih ne sme plesati. Ce se ne bo plesalo se ne bo igralo in če se ne bo igralo, se ne bo pilo in če sc ne bo pilo, se ne bo na shode hodilo. Tako je dokazoval Gašpar Sunta. Gospodje so bili pa vseeno hudi na plese in so jih preganjali vedno bolj. Gašparjcva harmonika je pa počivala v kotu.
Gašpar Sunta je bil pripraven za vse. Poleg godbe se jc tudi pečal z zidarstvom in je hodil okrog popravljat peči in škarpe. Toda peč se ne podere vsako leto, ako se pa samo malo kadi, jo pa zamažejo ljudje sami. ali pa se raje kadč v dimu. To delo torej tudi ni neslo, da bi človek lahko od njega živel.
Slednjič je bil Gašpar Sunta tudi samouk v krojaštvu in to obrt je izvrševal v skrajni potrebi. Znal je zakrpati vsako luknjo in tudi narediti novo obleko, hlače* suknjo iu karsibodi. Na nesrečo jc pa bil krojač doli za Močilnem, ki sc ic čutil
^užaljenega in pokrivdenega in ga je naznanil žandarjeniv da šiva brez patenta. .Naznaniti koga žandarjem, velja pri nas sploh za veliko pregreho in največjemu ■lumpu bi raje pomogli, da uide, kakor pa, da ga .dobe v pest žandarji. »Ga bo že Bog sodil« — pravijo. Popolnoma nerazumljivo jim je pa bilo, kako more kdo naznaniti koga žandarju, ker je naredil Štem-kalkovetnu pastirju hodnje hlače in kako ga.zamorejo radi tega preganjati žandarji!
Toda ljudski razum gre svoja pota, cesarska postava pa svoja, in cesarska postava veli, da mora biti Gašpar Sunta zaprt, ker je naredil Stembalkovemu pastirju hodnje hlače, da ni več kazal golih krač skozi nepotrebno luknjo stare, raztrgane obleke.
Dva žandarja sta prišla in sta ga odgnala v svoji sredi, v potrdilo njegovega zločina sta pa odnesla na sodnijo novo narejene hlače.
Sodnik je vzel v roke hlače, pogledal Gašparja Šunto in ga vprašal: . »Ste vi naredili te hlače?«
Gašpar pokima.
'Zakaj ste pa naredili te hlače?«
»Zato, da jih bo nosil.«
»Vprašam, iz kakšnega vzroka ste naredili te hlače?«
»Ker mu jih je bilo treba.«
»Toda vprašam na kakšni podlagi ste mu naredili te hlače?«
»S svojim hlačnim pasom sem ga zmeril.«
»Toda, kdo vam je dal pravico nare^ diti te hlače?«
»Stembalek jih je naročil.«
»Ali ste bili že kdaj zaprti?«
»Da, lansko zimo jako močno.«
»Zakaj pa?«
»Ker je melo okrog koče.«
Nato je sodnik vstal, dal na glavo svojo kapo in v cesarskem imenu proglasil sledečo razsodbo:
»Gašpar Sunta s Koparjevine je kriv, da je naredil Stembalkovemu pastirju hodnje hlače in se zaradi tega obsoja na tri dni zapora.«
Tako so pripovedovali ljudje, da so ga zašili.
Trije dnevi so hitro preč in Gašpar Sunta se jc spet povrnil domov na Ko-parjevino. Ker pa je šlo s harmoniko vedno slabše in se peči niso hotele bolj hitro podirati, jc nadalje krpal staro obleko in semtertje tudi naredil novo. Orožniki so ga pa neprestano zasledovali in razvila se je huda iu trdovratna vojska med zastop. n iki postave in Gašpar jem Šunto, ki je trajala do njegove smrti.
Kadar si zagledal na stezi, ki se vije med skalovjem in grmov'em gori od So-pote, svitlc čake in bliščeče bajonete žan-darjev, si lahko bil gotov, da gredo zalezovat Gašparja Sunto. Prišli so ob vsaki
stic izjavljal, da bi ta zveza še trajala, če bi šlo po njegovem. Da — črne zastave naj vise »na grobu nepozabne žrtve«, *— zveze z Nemci!
+ Dvojna mera. Naučno ministrstvo Je profesorju dr. Tominšku odklonilo dopust za spisovanje učnih knjig za slovenske gimnazije, češ, da ni pokritja, dr. Bin-derju pa ga dovolilo za vodstvo privatnega nemškega učiteljišča. Tako je Biener-thovo »Ministerium der reitien Venval-tung«. Zato boj temu zistemu, dokler ne izgine za vselej!
+ Za razvoj kranjskih železnic. Deželni odbor kranjski je v svoji zadnji seji sklenil, pozvati železniško ministrstvo, da v predlogo o lokalnih železnicah sprejme progo Kamnik-Motnik-Polzela. Istotako poživlja deželni odbor železniško ministrstvo, da izvrši priprave za kranjsko transverzalno železnico od štajerske meje čez Novo mesto, gorenjo Krško dolino, Žužemberk in skozi Notranjsko na Goriško ter za železnico Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija. Če bi se te proge izvršile, bi bila Kranjska na vse strani odprta prometu.
;+ S slovenske trgovske šole. Za pro-ivizorična učitelja na slovenski trgovski šoli sta imenovana gg. K. Dermastia in Ivan Podlesnrtt.
+ Andrej Gabršček piše po »Soči« o neslogi S. L. S. na Goriškem. To pi šarjenje Gabrščkovo bi moralo združiti vse resne ljudi tva Goriškem na skupni odpor proti liberalstvu. Kdor tega ne stori, dela le uslugo Andreju Gabrščku. V tako važnem volivnem boju mora odločevati edino le stvar. Gabrščkovo pisarjeoje naj se izkaže kot navadna farbaTija, saj iz poziva »Učite klerikalne pristaše, naj zapuste stranko, ki je v razkolu«, se dovolj kaže Gabrščkov namen. Zato trdno skupaj, da hrabro naskočite goriški liberalizem! Razsodnost pri vseh faktorjih v korist stvari!
+ Socialnega kurza Zveze narodnih društev v Celju se je udeležil od kranjskega učHeHstva samo eden, in ta je bil Stuprca iz Dražgoš. Ostali kranjski liberalni učitelji izobrazbe ne potrebujejo.
+ Šulferajnsko šolo na Lazih pri Tod-licah je dovolil Stiirgkh proti odločbi dež. šolskega sveta kranjskega. Kljub tej krivični odredbi se bo našlo kmalu sredstvo, da Šufferajn ne bo tiral slovenskih otrok v naročje matere Germanije. Slovenski poslanci pa ne pozabite brez ozira na Hribarja: Abzug Stiirgkh!
—	Žhovnikova odhodnica, katero so priredi** v soboto pred odhodom Žirovniku iz St. Vida, Žirovnikovi pristaši, je imela ta teden pred sodiščem svoje slabe posledice. Liberalni časopisi so poročali, da se ie pri tej odhodnici kar trlo ljudi — v resnici jih je bilo komaj 100 — in da pri slovesu »priljubljenega« nadučitelja ni bilo nobeno oko suho. Sama farbarija! Zrrov-nik je imel govor. V tem govoru je trdil: »Nikdar vas nisem videl pijane, nikdar vas slišal preklinjevati in kvantati.« Te dni pa so t»iK pred ljubljanskim sodiščem trije izmed Zirovnikove družbe obsojeni, ker so ravno tisti večer kalHi nočni mir. Kot olajšava kazni je bila navedena — pijanost. Tisti, ki prirejajo v zadnjem' času kravate po St. Vidu, jih izvolijo lahko svojim častnim članom.
—	Na lovu je ustrelil železniški asistent g. Nejedly v Št. Petru na Krasu 11-letnega dečka Frančiška Medica iz Rado-hovevasi. Omenjeni gospod je predsednik tukajšnjega lovskega društva. O zmožnosti naših lovcev bo treba natančnejšega poročila.
—	O smrti polkovnika Vukoviča se
se poroča iz Trsta: Polkovnik Vukovič se je v nedeljo krepak in vesel povrnil s svo-
:Uri in ob vsakem vremenu, nepričakovano. kot duhovi so stali v njegovi koči, prevrnili vse po sobi in iskali svežih dokazov njegovega zločina. Da šiva, ni bilo dvoma. Toda težko ga je bilo zalotiti in še težje mu to dokazati, kajti Gašpar Šun-ta je bil star lisjak, ki se je znal dobro varovati in izvijati. Nikdar ni izgubil hladne krvi in nikdar ni padel iz vloge in v naj-obupnejših položajih je umel še najti izgovor in se izviti iz zagate.
Jatno so posekali in ono malo srn, kar jih je bilo v nji, so postrelili. Fantje •so se prenehali pretepavati, deloma, ker so prišli do prepričanja, da to boli. deloma pa, ker so se najboljši korenjaki raz-gubili po svetu. Kakšnega Iumpa zanese redkokdaj usoda ob Savi proti Radečam in njegova zadeva -je hitro poravnana. Politike nimamo pri nas nobene, ne poznamo shodov in ne vemo nič niti o Orlih, niti o Sokolih. Slednjič so se vrgli žan-darji na cigane, 'ki so se včasih prikazali iz Hrvaškega. Ako si le spregovoril ime cigan, si je žandar zavihal brke in jo udri iza njim s tako slastjo, kot se vrže na jed, kdor m že cel teden ničesar jedel. Slednjič je pa še ciganov popolnoma zmanjkalo in ako bi v tem času ne bilo Gasparja Šunte, ki je brez cesarskega patenta krpal stare hlače in delal nove, bi gotovo od dolgega časa splesnjevali.
jimi vojaki z vaj na krasu; pohvalil je z ognjevitim hrvaškim govorom svoje ljube vojake, a v ponedeljek ob polu 4. uri popoludne, v družbi svoje družine, padel je mrtev, zadet od kapi, kakor od strele. Kako radi so ga imeli vojaki, je razvidno iz tega, da so rekli: »Umrl nam je oče«. Naj počiva v miru!
—	Umrla je včeraj gospa Uršula Žagar v 75. letu svoje starosti. Pogreb bode jutri ob pol 5. uri popoldne. Blag ji spomin!
—	Umrl je v Pevni pri Gorici trgovec in posestnik g. Angelj M i k 1 u s.
—	Razpisane službe na srednjih šolah.
Razpisana je služba suplenta za klasično filologi-jo s slovenskim in nemškim učnim jezikom na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Razpisana je služba suplenta za slovenščino v zvezi z latinščino in grščino na'I. državni gimnaziji v Ljubljani. Na državni realki v Idriji je razpisano mesto suplenta za nemščino in slovenščino kot glavni predmet s slovenskim in nemškim učnim jezikom. — Na realki v Idriji je razpisana služba sluge.
—	Šolske vesti. Za p.r.ovizorično voditeljico v Hinjah je imenovana gdč. Valentina Vidic, za provizoričnega učitelja v Mirni Viktor Sotenšek, za provizorično učiteljico v Semiču je imenovana ondotna suplentka gdč. Ana Erzin.
—	Pojpčil se je v Trstu gospod inženir Vrhovnik z gdč. .felislavo Kreševič.
—	Iz Mengša. Dne 3. oktobra na rož-nivenško nedeljo priredi »Katoliško slov. izobraževalno društvo v Mengšu« romanje na Trsat s posebnim vlakom. Trsat je znamenita božja pot, kamor so od nekdaj zahajali prav radi tudi Slovenci. Vlak bo vozil 3. oktobra in sicer bo odhod iz Kamnika ob 12 uri 50 minut. Sprejemal bo potnike na vseh postajah iz Kamnika do Ljubljane. V Ljubljano na južni kolodvor pride vlak ob drugi uri pet minut. Potniki se bodo sprejemali tudi v Ljubljani na južnem kolodvoru. Odhod iz Ljubljane bo ob 2. uri 15 minut. 'Nato vozi vlak brez postajanja naravnost proti Reki, kamor pridemo ob 6. uri 18 minut. Ob sedmi uri bo vhod v slovečo romarsko cerkev na Trsa-•tu. Nato bo cerkvena pobožnost: govor, oete litanije in spovedovanje. Drugo jutro 4. oktobra bo govor, sveta maša s skupnim svetim obhajilom. Po cerkveni po-božnosti si bodo lahko božjepotniki ogledali Trsat Sušak. in Reko. Kdor,bo hotel, bo lahko napravil krasen izlet po morju v Opatijo, kamor vozi parobrod . vsako uro. Iz Reke bo viak odhajal četrtega oktobra popoldne ob 3. uri 50 min, v Ljubljano pride ob sedmi uri 50 min., v Kamnik ob deveti uri pet minut ponoči. — 'Vozna cena za tretji razred iz Kamnika ^v Reko in nazaj 8 K 50 v, iz Homca, Mengša, Domžal, Trzina in nazaj 8 K, iz Črnuč, Tavčarjevega dvora in nazaj 7 K 40 v, iz Ljubljane in nazaj 6 K 80 v. Zglasiti se je do 20. septembra.
—	Umrl je dne 12. t. m. po 'kratki, a mučni bolezni posestnik Matija Mati-č i č v Ivanjein selu v 65. letu svoje starosti. Bil je ves čas odbornik rakovske občine, odkar ta obstoji, prej pa tudi še, ko je bila rakovska občina pod občino Planina. Bil -je tihega in mirnega značaja ter v obče spoštovan in priljubljen. Pogreb je bil dne 14. t. m. s sveto mašo. Pogreba se je udeležil z županom skoro ves občinski odbor ter veliko domačega 'in drugega občinstva. Občina mu je darovala krasni venec kot svojemu dosmrtnemu, pridnemu in vestnemu odborniku. Bodi mu žemljica lahka!
—	Slavje društva »Uskok« v Senju. Poroča se nam: V nedeljo, 22, avgusta vršila se je v Senju (hrv. Primorje) lepa slavnost. Delavsko društvo »Uskok« je blagoslovilo in razvilo svojo novo zastavo. Videl sem to slavlje in primerjal sem ga z raznimi veselicami in razvitjami zastav raznih naših, slovenskih sokolskih, čitalniških in drugih takih »narodnih in nestrankarskih društev«. Kak razloček! V Senju so se med lepaki, ki so vabiii na slavlje društva »Uskok« videli tudi mnogoštevilni lepaki za razvitje zastave ii. bistriškega Sokola, ki je razvil zastavo brez cerkvenega blagoslovljenja; da, člani tega društva so sc še po »Narodu« norčevali iz cerkvenih obredov in svete maše! Tukaj v Senju pa je delavsko društvo naprosilo samega prevzvišenega škofa senjskega, da je blagoslovil društveno zastavo! Seveda je bila na sporedu tudi maša! Torej, naj nekoliko opišem to s'avlje. Ob 10. uri zjutraj je bila v stolni cerkvi sv. maša, ki so se je udeležila vsa, do tedaj došla društva! Pri maši jc izborno pel moški zbor iz članov društva »Uskok« pod spretnim vodstvom stolnega kapelnika K. Adamiča. Okolu 11. ure, po končani maši, se je razvil sprevod vseh društev (nad 20) s 13 zastavami, od stolnice proti velikemu trgu pred »Konvikt Oregovič«, kjer je bil napravljen krasen šotor, ves v zelenju. Ob pol 12. uri pride prevz. škof Vučič v spremstvu druge duhovščine, da blagoslovi zastavo. Imel jc prevzišeni tudi kratek nagovor, iz katerega povzemamo le to. da ga neizrečeno veseli, da si jc društvo štelo v čast in dolžnost, dati svojo zastavo bla-
gosioviti; in uvidelo, da mu je v razvoju potreben tudi božji blagoslov! Nato je zapel pevski zbor iz slovenščine v hrvaščino prestavljeno pesem »Ti o Marija«, nakar je g. ku.mica, ki je bila v spremstvu 24 belooblečenih gospodičen, izročila predsedniku društva zastavo. — Prišla so mi zopet na misel razna »razvitja« slovenskih svetnih društev! Tukaj se ob razvitju poje cerkvena pesem; pri nas se zasmehuje celo duhovnika, ki je slučajno izvršil blagoslov! Popoldne ob 4. uri se je vršila na prostranem vetu hotela pri »Zlatem levu« ljudska veselica, kjer se jc razvila živahna zabava, katero je zlasti povečevalo krasno petje pevskega zbora pod vodstvom stolnega kapelnika g. K. Adamiča. Omeniti mi je še, da je društvo priredilo prevzvišenemu škofu krasno serc-nado.
—	Romarji na Sv. Goro. — Vihar. Iz
Preske sc nam piše: Romarjev na Sv. Goro je bilo 820. Vse je bilo dobro urejeno. Na vožnji v Gorico smo imeli neka-j slabih voz. Nazaj grede so bili dobri vozovi. Na Sv. Gori je bila v nedeljo ponoči grozna nevihta, treščilo je v cerkvemkovo stanovanje.Romarjev je bilo polno v sobi, vendar se ni ničesar zgodilo romarjem in tudi poslopju ne razven male opraske na vogalu hiše.
—	Iz Preske. Prihodnjo nedeljo bodo porcijunkulski odpustki. Pridejo presvetli knezoškof spovedovat. Popoldne bo procesija s presvetim Rešnjim Telesom.
—	Iz Tržiča se nam poroča: »Slov. Narod« je 7. septembra t. I. prinesel poročilo, da je prišla hranilnica in posojilnica v Tržiču v konkurz. Ljudje so slepo verjeli tem besedam; začeli so dvigati naloženi denar, boječ se, da so njihove vloge zgubljene. Dotični dopisnik se prosi, naj pove kdaj. kako in zakaj je prišla posojilnica v 'konkurz, ko mu je vendar dobro znano, da je propadel le konsum, posojilnica pa ni in ne bo. Čemu se torej ljudstvo bega, da je v nevarnosti njihov v posojilnici naložen denar? — Ves ropot je nastal zaradi posojila Ivanu Papovu. katero posojilo znaša 10.867 K. ne pa 30.000 K, kakor so zagnali krik. Ker je imenovani Papov prišel v konkurz, trdijo naši nasprotniki, da je to posojilo izgubljeno in zaradi tega naj bi po njihovem mnenju propadla posojilnica. To posojilo je vknji-ženo na dolžnikovo hišo na četrtem mestu. Pred posojilnico je vknjiženih 13.634 K 80 h, tako da je posojilnica vknjižena do 24.501 K 80 h. Večinoma sodijo, da je hiša toliko vredna. Torej to posojilo ni izgubljeno. Sicer pa tudi, če bi posojilnica vso to vsoto izgubila, bi vendar zaradi tega ne propadla, ker ima že toliko svojega rezervnega zaklada. Nič nimamo proti temu, da nasprotniki pišejo o naši posojilnici, samo toliko jim polagamo na srce, naj vedno govore le resnico; zato pa naj se pridejo vselej prej v posojilnico poučit, predno bodo kaj pisali o njej. Pripravljeni smo jim vsak čas dati natančne podatke. Na ta način upamo, da bo vsem ustreženo: »Slov. Narodu«, ki bo poročal resnico; ljudstvu, ki bo zvedelo resnico; naši posojilnici, ker se bo na ta način zanjo delala najboljša reklama.
—	Šola na Rakovniku. Ker delo v novem poslopju še ni docela skončano, bo začetek šolskega leta šele 1. oktobra.
—	Na Žalostni gori pri Mokronogu bo porcijunkula prihodnjo nedeljo, 19. t. mes. Popoldne je slovesen sprejem v novoustanovljeno Marijino družbo, kar obeta biti najslovesneje, ker se snidejo bližnje družbe z zastavami.
—	Nemška tolovajstva na Hrastniku ln Zidanem mostu. Ko se je v nedeljo nekaj Orlov iz Radeč, vračalo iz Šmartna pri Litiji od ondotne slavnosti!, bila je na postaji Hrastnik zbrana mnogobrojna nemška druhal, ki je kakor obsedena gonila svojo »Die Wacht am Rhein«. Popotniki, med katerimi je bilo največ vojakov - rezervistov. ki so se vračali iz Ljubljane, so se zgražali ob pogledu na pijano tolpo, ali v zavesti, da se s pijancem ni vredno prepirati, ostali so mirni. Toda nemški kulturonosci so prihrumeli v železniški voz in pričeli prav po pobalinsko pehati navzoče Orle in jim trgatii slovenske znake. Bili so oboroženi s špičastimi železi nirni palicami in s temi suvali mirne ljudi. Ko je eden izmed njih odločno protestiral proti tem tolovajstvom ter zahteval orož-niške pomoči, je divjala tolpa še bolj. Orožniki, ki so bili na peronu, pa so mirno gledali to divjanje in se niso gani1!!, da bi napravili red ali vsaj odkazali mirnim ljudem drug prostor v vlaku, kjer bi. bili' varni pred surovinami. Zato pa so pobaiini, ko se ie jel vlak pomikati, brez skrbi nadaljevali svoje kulturno delo. Grdo so sramotili iji se norčevali iz slovenskih trobojnic. Čudimo se, da uprava južne železnice ne odredi nobenih varstvenih naredb, da bi potniki ne bili v smrtni nevarnosti na železnici, katero morajo vsi enako plačati. — Na Zidanem mostu so Nemci pokazali vso svojo oliko: Zagnali so huronsko upit-je »Heil!«, da smo se nehote spomnili na indijanske divjake. Ko je na to nekaj Slovencev zaklizalo Živio, udrli so s palicami za njimi. Nastala je zmešnjava.
Nemci so mahali kakor besni z okovanimi palicami in pobili steklena vrata na peronu. Nemci na Zidanem mostu so lahko na svoje oči videli s kakšnimi sredstvi delajo njih bratje most do Adrije. Ne moremo zamolčati žalostnega dejstva, ki smo ga ta večer videli pri nekaterih Sokolih. Kakor hitro so prišli skozi peronska vrata na varno, čutili so potrebo zmerjati Orle s čuki. Nemec ni prašal kdo si; ime Slovenec je bilo dosti. Žalostno pač, da nekateri Slovenci niti v tako kritičnem trenutku ne morejo krotiti svoje strankarske strasti. Zato pa je tako! Kar se pa južne železnice tiče, vemo iz nebroj slučajev, da njeno uradništvo nekako prhiciptelno noče napraviti reda, ne na peronih ne v vagonih, ternuč mirno trpi vse ekscese. Na nobeni železnici v srednji Evropi se ne zgodi toliko škandalov kakor na južni. Kdaj bo mera do vrha?
— Imenovanje. Trgovinski minister je imenoval tovarniškega inženirja Ludvika Avbella v Ljubljani za obrtnega nad-zorniškega komisarja v prvem nadzoro-valnem okraju na Dunaju.
Štajerske novice.
š Na mladeniški shod v Brežicah dne 26. septembra! Mladeniči iz celega Po-savja in celega brežiškega okraja, zlasti oni, ki se shoda na Sv. goralt niste udeležili, pridite v obilnem številu, da se boste navdušili za obilno delo, ki že nujno čaka na vas, pa da si boste zasnovali skupen načrt za to delo. Natančni spored objavi prihodnji »Slovenski Gospodar«. Poskrbljeno bo, da bodo lahko vsi pri sv. maši, tudi oni, ki pridejo z vlakom ob 11. uri, ker bode za mladeniče sv. opravilo pri sv. Roku v Brežicah. Še .enkrat: pogumni in zavedni mladeniči, vsi na shod, pa pripeljite tudi omahljive in slabe, da se bodo utrdili pa se začeli zavedati svojega mla-deniškega dostojanstva!
š Brežice. »Postreljajmo slovenske pse,« to je zdaj geslo zdivjane brežiške nemškutarije. Zadnjo nedeljo so se tur-narji iz Brežic vozili na nek izlet, pa so ob povratku na videmski postaji brez vsakega vzroka sami iz vlaka začeli streljati med ljudstvo. Na srečo je bilo neko dekle samo obstreljeno. Le naprej tako, še par-krat! Upamo, da' bo vsaj to vzbudilo naše ljudstvo k pravi zavednosti, ki jo treba kazati vselej in povsod!
š Odgovor »Marburgerici«. Iz Dobrne smo prejeli brzojavko: Izročite »Marbur-gerici« mojo zahvalo. Napad me res iz srca veseli, kakor me veseli tudi neozdravljiva jetika dobrnške nemškutarije. — Schreiner.
š Umrl je v Mariboru gostilničar Werhonig.
š Pri občinskih volitvah v Studenicah so v III. razredu s slovensko pomočjo zmagali socialni demokratje. Volitev v II. in I. razredu se je odložila.
š Konilsclrana »Marburger Zeitung«. Sobotna »Marburger Zeitung« je bila kon-fiscirana radi članka »Dr. Mihael Na-potnik«.
š Sin skoval načrt za umor lastnega očeta. Pred mariborskim porotnim sodiščem se vrši dne 22. t. m. obravnava proti Francu Gonza in Heribertu Kasparju zaradi znanega napada na ravnatelja ptujske hranilnice Kasparja v Ptuju. Heribert Ka-spar je 11 let stari sin ravnateljev in>je tožen, da je skoval načrt za umor lastnega očeta. Kaj bi pisali umazani nemški lističi. ako bi se kakšen tak obžalovanja vreden dogodek pripetil v slovenski občini?
š Ženo ustrelil. — Na smrt obsojen.
Včeraj je stal pred graškimi porotniki 42-letni Franc H i r s c h m a n n, ki je v Lappochu na Zgornjem Štajerskem v prepiru ustreli! svojo ženo Terezijo. Obsojen je bil v smrt na vešalih.
š Poročil se je tovarnar v Fursten-feldu g. Weber z županovo hčerko gdč. Josipino Černelč iz Št. Petra pod Sv. Gorami.
Llnbllanske novice.
lj Nepotrebne hujskarije ! »Slovenski Narod« je včeraj poln vesti o raznih vojaških pripravah, kar seve občinstvo ne more spraviti v mirno razpoloženje, ki je v dneh okolu 20. septembra nujno potrebno. Ker »Narod« dobro ve, da so do-tične vesti neresnične, je tako pisarjenje brezvestno in kaže gotov namen. Ljudstv-a se ne pomirja, ampak le razburja, ako se pisari, da »vsa ogromna množica vojaštva in orožništva ne bo dobila niti prilike, da bi stopila v akcijo, ako sama ne bo izzvala kakih izgredov, seve če bi vojaki postopali tako kot lani, potem pač ni sile na svetu, ki bi mogla preprečiti, da ne bi prišlo do kakih izgredov.« Za »Narodom« skriti liberalno-radikalni teroristi včeraj oišejo, »da bo v nedeljo in v ponedeljek konsignirano vse vojaštvo, z vsega Kranjskega in sosednih dežel pa je poklicanih 3 0 0 o r o ž n i k o v.« »Narod« se Je tu zlagal za dve tretjini. Kakor smo poiz-vedeli, ne bo iz sosednih dežel sploh no-
benega orožnika v Ljubljano, tu bo le Okolu 100 orožnikov, s katerimi se bo disponiralo le v skrajni potrebi in tudi po ulici nc bodo hodili. Cujenio, da radi kon-signiranja vojaštva še govora ni bilo, izključeno pa seve n1, da vojaški poveljnik na podlagi vojaškega poslovnika to sam določi. Svetovati pa bi seveda bilo, da bi se vojaki na ulici, če jih bo sploh, dostojno vedli. Svetovali pa bi tudi našim liberalcem, da" tistih 400 Sokolov, o katerih danes tudi s prozornim namenom govore po Ljubljani, da pridejo v Ljubljano, obdrže lepo doma, in da nihče niti z najmanjšim poizkusom ne poizkuša Izsiljevati izobešanja črnih zastav a i zapiranja trgovin, kajti nastopi liberalnih prvakov po ,'0. septembru so pokazali tako malo resnosti, da občinstvo opravičeno najodločnejše odklanja kakoršnokoli manšetenpirarijo! Spomin na žrtve se bi z liberalnimi komedijami le osiabil, noben resen človek ne bo podpiral neresne namene par posameznikov ter bo vsakemu terorizmu pokazal hrbet ter odločno nastopil proti njemu. Kako resno je liberalcem za stvar, kaže to, da »Združeni narodni odbor«, ki je imel za žrtve mnogo dela in mnogo skrbi, ni bil sklican k nobeni seji in so liberalci kar na svojo pest s Tavčarjevim oklicem po doslej neznanem skrivnostnem »odboru« hoteli po receptih lanskega nesrečnega septemberskega shoda celi Ljubljani diktirati svoje postranske namene. Ves liberalni napor po »Narodu« smatramo za popolnoma nepotrebno hujskanje ter ponovno svarimo občinstvo, naj mu nikakor ne nasede!
lj Obhod po mestu hoče, kakor smo iz liberalnih krogov izvedeli, dr. Tavčar na vsak način, in sicer 19. t. m. k grobu Adamiča in Lutidra. Ali dr. Tavčar ve, kaj dela? Na grob naj gre, kdor hoče in kadar hoče, obhod pa bi pomenil direktno vnema nje in užiganie najhujših instinktov. Če bi se obhod res vršil, opozarjamo šolske oblasti, zlasti pa najvišjo v deželi, naj kontrolirajo mladino, kajti liberalni radikalci so že dovolj precejšen del mladine podivjali. da bi se moglo trpeti še nadaljnje de-moralizovanje! Sicer pa dvomimo, da bi se mogel tak obhod po mestu dovoliti. Razsodno ljubljansko prebivalstvo je zoper tako provokacijo k ekscesom!
li Prepovedane priredbe. Deželna vlada je prepovedala narodno-radikalne-( mu dijaštvu javne priredbe 17. in 18. t. m.
Ij Pomota v »narodnem prazniku«. Dne 1. oktobra prevzame nemško pivo-varniško podjetje dr. Oražnovo pivovarno ter jo zapre. Delavce odda podjetje Koslerjevi pivovarni. Prav umestno bi bilo, če bi ljubljanski liberalci namesto 20. septembra, dan 1. oktobra proglasili za svoj praznik in dr. Oražnovo rdečo so-kolsko srajco takrat slovesno ovili v črnino. To bi bila prilika za »obljube«, za »prisege«. kajne dr. Tavčar? Ob tem pivu, katerega so mešali pred letom s krvjo, ob-lecite žalno bleko in iz hladnih grobov in temnih ječ bodete čuli kako tako z nemškimi cekini pozlačeno narodnost plačujejo nedolžne žrtve s posti in trdimi ležišči in kako jo — proklinajo!
lj Zenitovanje o prepovedanem času. Oj naših narodnih radikalcev! Liberalni papež dr. Tavčar je ukazal čas občega žalovanja. Z vseh hiš morajo viseti črne zastave, samo črne maše se smejo bratt, vse trgovine morajo biti zaprte kakor na judovski sabat, s črnimi trakovi morajo vsi liberalci romat na pokopališče in drhteč poslušati, kako grobovi tulijo, sam mi-serere in solze in splošna žalost sme te dni vladati po vsej Sloveniji. In kaj se zgodi? Ravno ta dan,'ko se Slovenija začne zavijati v črno rjuho, pa praznuje dr. Žerjav svoje ženitovanje! Ali je to dolžna pieteta do 20. septembra? Da, da, študent naj žaluje in pri demonstracijah svojo kožo na trg nosi, za gospode doktorje, ki so si na mehkem postlali, pa velja druga morala! Mati Slovenija mora plakati in po prodajalnah vse črno sukno pokupiti, narodni radikalec pa poje: Žerjav se je oženil, tralala! Ali ne bo dr. Tavčar kakor Jupiter udaril vmes s svojo strelo?
lj Pogreb msgr. P. Martelanca se je vil včeraj popoldne ob pol štirih iz Leoni-šča proti pokopališču pri Sv. Križu na ljubljanskem polju. Vodil ga je mil. g. kanonik msgr. Flego iz Trsta. Za krsto je šlo najprej nekaj udeležnikov iz Trsta, med drugimi tudi škofijski tajnik č. g. Josip Fabris, okt pooblaščenec ekscelence tržaškega škofa. Ljubljanska duhovščina se je pogreba v obilnem številu udeležila. Opazili smo mil. g. stolnega prošta S. Sajovica, mil. g. stolnega dekana M. Kolarja in še več kanonikov, mil. g. opata stiškega in zastopnike raznih redov: lazaristov, sale-zijanccv, nemškega vitežkega reda, frančiškanov. Dolga vrsta usmiljenih sester je zaključila mrliški izprevod. Pokojnik je imel vedno odprte roke, odprto srce za trpečega brata, zato jc umrl brez imetja. A Bog bode njegovo veliko plačilo! Naj v miru počiva!
li Nemško gledališče v Ljubljani. Graški listi poročajo: Kot se je že poročalo. je sklenilo ljubljansko nemško gledališko društvo, sezidati v Ljubljani nem-
1 skd gledišče. Društvo je poverilo arhitekta Aleksandra Grafa na Dunaju, da izdela načrte. Načrti so izdelani in društvo je prosilo za stavbno dovoljenje. Komisijski lokalni ogled se bo vršil v prihodnjih dneh. Z zidanjem se bo takoj pričelo. Gledišče bo stalo na bivšem Cenkarjevem posestvu, na oglu Erjavčeve česte in Gradišča.
lj Zaradi iridentovskih demonstracij
laških rezervistov, ki so 12. t. jji. opolnoči na peronu ljubljanskega kolodvora nemoteni od železniških organov peli iriden-tovske pesmi in se potem, ne da bi sc saj njih načelnika identificiralo, odpeljali, poizveduje vojaška oblast. Opozarjamo, da bi očividec teh dogodkov dotičnega načelnika Lahov takoj spoznal, če bi se kon-trontirali z njim rezervisti, ker je njegovo fiziotiomijo dobro zapomnil. Kglodvorsko uradništvo pa ve, odkod so se ti rezervisti pripeljali, oziroma kam so se peljali. Po našem mnenju vojaški oblasti ne bo težko saj voditelja dotičnih razgrajačev zaslediti.
lj Ljubljančan obsojen radi proti-čeških demonstracij na Dunaju. Predvčerajšnjim se je vršila obravnava proti nekaterim udeležencem protičeških demonstracij na Dunaju. Obsojen je bil tudi 16 let stari vajenec Karol Pečnik na pet dni zapora.
lj Pozabil je neki gospod zelenkast površnik z monogramom J. P. v vlaku na progi Grosuplje - Novo mesto. Pošten najditelj se prosi naj ga odda v uredništvu »Slovenca«.
NOVE VOJAŠKE ZAHTEVE.
V	včerajšnjem ministrskem svetu je biio poročar.o, da vojno ministrstvo stav-lja nove jahtevke za 360 milijonov kron, in sicer odpade od tega 165 milijonov kron za mobilizacijo ob preteči vojski s Srbijo, ostalo na odplačilo Turčiji za anek-sijo in na nove zahteve vojne uprave ter mornarice. Obe vladi sta se izjavili, da parlamenta teh zahtev ne bodeta dovolila.
INOZEMSTVO.
V	Maroku so porazili Španci Kabile, ki so izgubili 1200 oseb. Druga poročila trde, da Španci zapuste Maroko. — Proti vojaški diktaturi na Grškem se je priredilo na Grškem veliko shodov, ki so bili deloma jako burni. — Proti Turkom so priredili Krečani več demonstracij. — Med Rusi in Perzi se je bil pri Ardebelu in Kaukajasu hud boj. — Spor med Rusi in Nemci je nastal v Harbinu. Novi nemški konzul Daumiiller je izjavil, naj Nemci ne plačujejo davkov ruskim oblastim, ker priznavajo Nemci zgolj kitajsko nad-oblast. Ruske oblasti so zapečatile prosto, re nemški tvrdki Heitmann <3c Aurenham-mer, a nemški konzul je odstranil ruske pečate. — Smrtna kazen v Rusiji se omeji, ker se je prebivalstvo pomirilo. — Položaj na Daljnem vzhodu poostren. Rusija je ojačila straže ob železnici Mandžurija Harbin. Prebivalstvo je zato zelo razburjeno. — Cesar Viljem letos najbrže še enkrat obišče našega cesarja. Čas Še ni določen.
Telefonska in tolavna poročita.
SRAMOTNA KAPITULACIJA BIENERTHOVA PRED ITALIJANI. — PREME-ŠČENJE SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA V GORICO SUSPENDIRANO.
(Glej članek »Boj« na prilogi.)
Trst, 15. septembra. »Edinost« piše V suspendiranju premeščenja slovenskega učiteljišča v Gorici: S tem škandalom ie Bienerthova vlada podrla zadnji mostič med seboj in slovanskim jugom monarhije. Bienerth je s svojo sramotno kapitulacijo ustvaril popolno jasnost v razmerju med nami in njim: čut samospoštovanja in sa-moohrane nam govori, da s to vlado ne sme biti več niti paktjranja! Proti tej vladi nam je odprta še edina pot: neizprosnega boja do skrajnosti brez vsacega ozi-»državnib potreb«. Jasno je sedaj, da se ra na usodo parlamenta in tistih slavnih ta vlada frivolno igra z našimi življenjskimi interesi in si hoče zopet iz naše kože elesti vrvi, ki naj jo drže nad brezdnom. ki se mu je približala po svojih lastnih grehih! S svojo kapitulacijo pred praznim krikom je Binerthova vlada izgubila tudi pravico, da jo sploh smatramo resno. Videča, da status quo ne more ostati, se je odločila za premeščenje. Ker se ni upala ustvariti definitivne uredbe, je hotela ustvariti provizorij. a sedaj je zop.et odnehala od provizorija!! Taka vlada ni resna. ker ie jasno, da nima ne direktive, ne kompasa, ne doslednosti, nc možtva. Od naše državnožborske delegacije — brez razlike stranke — pričakujemo brezobzirnega postopanja v smislu gornjih izvajanj. A tudi od prihodnjih slovenskih deželno-zborskih poslancev — istotako brez razlike stranke — pričakujemo, da bodo tudi v goriškem deželnem zboru izvajali primerne posledice proti vladi in proti Italijanom. To jc dogodek, ki ne sme prinesti blagoslova nc vladi, nc Italijanom. Zato kličemo obojim: na svidenje pri Filipih!!
Trst, 15. septembra. Poslanec dr. Rybar in tovariši so brzojavili ministrskemu predsedniku: Tukajšnji listi javljajo suspendiranje premeščenja slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Protestuje-ino ogorčeno proti takemu umikanju državne oblasti pred praznimi italijanskimi grožnjami. Zahtevamo, naj ostane v veljavi prva odredba. — Politično društvo »Edinost« je Bienerthu brzojavilo: »Sporočilo o zaustavljenju premeščenja slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico je izzvalo med slovenskim prebivalstvom veliko razburjenje. Ako resnično, obžalujemo ta hudo zgrešeni korak in neverjetno slabost vlade pred praznimi poskusi stra-šenja. Protestiramo proti neodpustnemu zavlačevanju tega za Slovence važnega kulturnega vprašanja.«
WEKERLOVA DEMISIJA.
Dunaj, 15. septembra. Wekerle je bil danes dve uri pri cesarju v avdijenci, odločitve pa ni bilo. tudi načrta za razrešitev krize Wekerie ni predložil. VVekerle bo zato 28. t .m. naznanil ogrski zbornici, da demisijonira.
ARETIRANI LAŠKI ZRAKOPLOVU.
Bejak, 15. septembra. Laški zrako-plovci, ki so preleteli iz Benetk preko Kranjske, Karavank v bližino Celoca ter so izjavljali, da so hoteli preleteti preko Jadranskega morja, a jih je veter zanesel, so bili tu aretirani.
OBLAK SE JE UTRGAL V BOSNI.
Sarajevo, 15. septembra. Tu se je utrgal oblak. Voda je napravila strašno škodo. V mestu Palc je povodenj porušila mnogo hiš in blokirala 15.000 ljudi.
POVODNJI NA ČEŠKEM.
Praga, 15. septembra. Zadnjo nedeljo je nastala velika povodenj v okolici H0-ric. Poročila so naravnost grozna o tej katastrofi. Tudi toča je ob nevihti naredila na polju in hišah veliko škode. Bila je velika kakor kurja jajca. V Trebovici je vse v razvalinah, ker je povodenj razdrla 50 hiš in podrtine odnesla voda. Potok Bistrica jc narastel v deročo reko. Ponesrečilo se je veliko oseb: odnesla jih je voda, ali pa so jih podsule hiše. Med ponesrečenci so: 90 lefstari vžitkar, ključavničar Čer-ny, 35 let stara Ana Prašak s svojim petletnim sinčkom, 84 let stara vžitkarica Uhlanek, neka Celička s svojima obema otrokoma v starosti eninpol in treh let, 70 let stari vžitkat Banatka in neki Pekarek. Valovi so odnesli 60 let starega vžitkarja Ciseka, ki je utonil. Številne male hišice je , vodtf vzdignila in odnesla. Voda je odnesla veliko in uničila letošnjo žetev. V Trebo-vicah samih je 300 ljudi brez strehe. Ko je nastopila povodenj, je veliko ljudi iskalo Rešitve na višinah, medtem ko so valovi presenetili one, ki so reševali imenovino, in so potonili. Prizadeto je skoro samo revno prebivalstvo. Škoda se ceni nad 200.000 K. Okrajno glavarstvo in deželna vlada je uvedla takoj pomožno akcijo.
VEZUV BLUJE.
Rim, 15. septembra. Vezuv je pričel zopet bluvati. Včeraj se je pokazalo živahno delovanje v notranjem žrelu.
PIJAN KOZAK POMORIL V PETER-BURGU VEČ LJUDI.
Peterburg, 15. septembra. Pijan ko-zak gardnega polka je udri v poslopje neke kaznilnice in umoril s sabljo vratarja, nekega kaznjenca, otroka in eno žensko. Kozaka so z veliko težavo ukrotili.
KOLERA V BELGIJI.
Bruselj, 15. septembra. V predmestju Bruselja je obolela neka žena in dva njena otroka na hudih želodčnih bolečinah. Žena je umrla v teku ene ure. Moža in Otroka umrle so postavili pod nadzorstvo. Sumi se, da je žena umrla vsled kolere. Tudi neki mornar je nenadoma umrl, bržkone vsled kolere.
NAPAD NA POŠTNI VOZ V SRBIJI.
Belgrad, 15. septembra. V ponedeljek popoldne so napadli oboroženi roparji poštni voz med Požarevaccm in Svilaj-vacem. Umorili so poštnega slugo in nekega orožnika ter uropali vrednostne po-šiljatve. O zločincih ni nobenega sledu.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, sred. zračni tlak 736 0««.
Čas opi-rovan|a
9. zvcC.
7. i|utr J. pop
Stanje barometri v mm
Temperatura
po Celii|u
Vetrovi
736 3
364 360
143
108
180
si. jvzh. si. vzjvzh. si. jug
Nebo
jasno
megla oblačno
JSc
> 3 P
i*>
Cl t.
00
Srednja včerajšnja temp. 15 0°, norm. 15 0".
Na prodaj imam nad
1....... .
za napravo mosta. Jožef Borila), posestnik pri Sv. Neži, p. Tržič, Gorenjsko. 2541 3-1
TBŽ5TE OISTVE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 15. septembra.
Pšenica za oktober ....	13-71
Pšenica za maj 1910 . . .	13 81
Rž za oktober 1. 1909............9 64
Koruza za september 1909 . .	7'33
Koruza za maj I. 1910 . . .	7'07
Efektiv:---
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri pro* daji wft jB».jra. svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	623®
Velik dobiček
garantujem gostilničarjem in kavarnarjem v mestu in na deželi. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod šifro: I. P. R. do najdalje 20. t. m.	2523 3-t
Hotel /[ivoli'
Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej.	2534 l
2540
Oklic.
3-1
Na Koroški Bell sc s tem razpisuje
mesto
občinskega tajnika
do konca fega meseca. Prosilec, ki naj bo bolj v starosti, izkušen mož, če mogoče oženjen, sc mora osebno predstaviti županstvu. S plačo združeno je prosto stanovanje. O plači in dolžnosti tajnika bo odbor pozneje sklepal.
Občinski odbor na Koroški Bell.
dne 5. septembra 1909.
se sprejme v trajno službo proti gotovi plači in proviziji. Ponudbe pod »Marljivost", na upravo „ Slovenca".	2551 2—1
za konfekcijsko in drugo blago se išče za Ljub jano, proti plači in proviziji. Zahteva se primerna varščina. Naslov pove upravništvo »Slovenca«.	2558 3—1
Kupim v Ljub jar.i sli v Kamniku • v
ali v ta namen pripraven prostor. Natančneja obvestila in pogoje pod naslovom „P. G. v Višnjigori".	2557 2-t
K

Inž. dr. lQ¥0 Silit
kom. društvo Dolnja Tuzla. Bosna.
Od


J k,
Izvršuje načrte, statične proračnne in stroškovnike ter prevzema vsa v arhitektonsko, stavbinsko, inženirsko in zemljemersko stro-ko spadajoča dela — vse proti primernim cenam in po najnovejših znanstvenih « in strokovnih načelih. -
2560
10-1

J
Boj!
Iz Gorice poročajo laški listi, ki so lam danes došli: Poslanec goriški, Marali, se je na Dunaju tako zavzel zoper pre-nestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra r Gorico, da je naučno ministrstvo svoj >d ok glede premestitve nemudoma preklicalo.
Kar noben človek ni pričakoval, se je igodilo. Tisti grof Stlirgkh, ki ima od Hri-larjevega pozdrava po njegovem »objek-ivnem« govoru še danes gorko roko, se ustrašil goriške veleizdajalske iriden-ovske klike in preklical svoj odlok. Tak idarec s polno pestjo v obraz Slovencem e mogoč edinole pod vlado Bienerthovo. jorica jc dvojezično mesto in je prestolica ele goriške dežele, ne pa Furl^nije. ka-ero slovensko učiteljišče v prestolici po ečini slovenske dežele nič ne briga. Protest Lahov je temmenj pomenljiv, ker ga liso niti vse furlanske občine podpisale — (ormin in Ruda n. pr. se mu nista pridružila. Gorica ima že odnekdaj slovensko pripravnico za učiteljice in noben Človek Gorici bi se ne bil zaradi premestitve lajmanj razburil, izvzemši tistih par laikih barab, ki prihajajo iz kraljestva. Ko se je šlo zoper Slovence in Cehe, Bienerthova vlada kazala neizrečno odločnost in se z njo bahala, češ, da vzdržuje avtoriteto vlade, zdaj pa, ko je gori-ki župan Bombig se predrzni! v brzojavu ta Bienertha groziti s »splošno vstajo« generale sollevazione) je pa Bienerthova ^lada zlezla pod klop in svoje odredbe biro preklicala. Storila je to centralna vla-ia, ne da bi vprašala tržaško lokalno vla-:Jo za mnenje in za sliko taktičnega položaja in se je ustrašila Maranija, znanega ridentovca.
Dobro! Le tako naprej! Slovenci bomo ohranili v narodnem oziru mirno kri. Vsak, ki bi sedaj provociral na izgrede, bi izvršil hudodelstvo nad narodom. Vsaka nasilna reakcija bi Slovencem položaj neizmerno poslabšala, ker bi bila povod, da se sedanja vlada še dalj vzdrži. Mesto, da ž njo obračunamo, ni ulica, marveč parlament. Slovenci in Čehi bodo dostojno in trezno nastopili proti Slovanom sovražni vladi, toda uspeh je izključen, ako bi se vmešaval mob.
Slovenci, dokažimo, da smo kulturen element — boj do skrajnosti, toda tam, kjer je iu mora biti uspeh. Najnovejši čin Zj-ofa Stiirgkh je nov casus "belli za nas, in pravica bo na naši strani, ako ie ne zaigramo s kakimi izgredi in moteirem javnega miru in redu. To je naš apel spričo brezvestnega hujskanja liberalno-radikal-nih elementov, kojim se imamo za sedanji protislovanski sistem največ zahvaliti.
Za zabavo in pouk otrokom' priporočamo novi knjigi s podobami:
Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otroke. Cena 1 K 60 vin.
Slovenski A B C v podobah. Cena SO vin., trdo vezan 1 K 20 vin.
Kdor hoče narediti otrokom prijetno presenečenje in veselje in kdor hoče, da se bodo otroci igraje naučili brati, naj j.m kupi te dve knjigi. — V obeh knjigah so lepe, večbarvne, zanimive slike i'n poleg vsake slike kratka na sliko se nanašaioča, otro'škemu razumu primerna pesmica. Knjigi naj bi prodrli v vsako slovensko družino otrokom v pouk in prijetno zabavo. Naročata se v ;>Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Gosp. organiste in cerkvene pevske zbore na deželi opozarjamo na krasne in lahke Riharjeve skladbe, katere je za mešan zbor na novo uredil č. g. Fran Kimo-vec pod naslovom »21 pesmi našemu Gospodu« (Rihar renatus). Zbirka dbsega dve božični, štiri postne, dve velikonočne, eno za Vnebohod, osem za sv. Rešuje Telo, 1 na čast sv. Trojici in tri razne Pesmi. Ker bo zbirka izborno služila in zelo poveličala cerkveno slovesnost ob Gospodovih praznikih in raznih prilikah, naj je ne manjka na nobenem cerkvenem koru. Cena partituri znaša 3 K, posameznim glasovom pa 40 vin. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
^ se kol naravna r _ lamiznavoda pivevrsfeinkof zdravilna voda
' T "P* 'ertoče organskega dihanja in zoper bolesti žolodca in mehurja najbolje priporoča.
Letnik
2358
1910
naše,Družinske pratike'
e ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v .Katoliški bukvami', prodajalni „Katoi. tisk. društva", dalje v trgovinah Ant. Krisper, Vaso Petričlč in Iv.Koren-Can; v Trstu: prodajalna „Katol. tisk. društva", v Celju: Zvezna trgovina.
Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod ln nc dajte si vsiljevati drugih pratlk!
Brzo-samoprsnica s popolnoma vidno pisavo
ST0EWEP^-Rekord
je vrhunec moderne tehnike na polju pisalnih strojev.
Do 14 udarcev na sekundo. — Do 20 prevdarnih kopij. — Najlažji in najbolj miren udar tipk. — Priprava za dvojnobarvni trak, tabulator in še 60 drugih vrlin. ■■ ......... Edina popolna slovenska klavijatura. ■
V lastnem interesu naj nihče ne kupi poprej druge saniopisnice, predno si ni ogledal STOE-WER- Rekorda. - Zadostuje samo, da primerjate ta stroj z drugimi, in nehote pridete do zaključka, da je Stoe\ver-Rekord zbok svojih vrlin, ki jih ima pred vsemi drugimi, najboljši. Prepusti sc brezplačno na poskušnjo.	Prospekte pošilja zastonj
Ugodna plačila na obroke ®lavno zastopstvo STOEWER za Kranjsko in Hrvaško Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1. (doslej Mestni trg 8.)
00000I00000I000000I000000I00000I00000
sc sprejme v trgovini I. Krivic,
Dunajska cesta.	2498 3-1
išče primernega prostora. — Naslov v 2545 upravništvu „Slovencau. 3—1
Odda se v najem radi preselitve
kavarna
oziroma
cela hiša
v kateri se nahajajo 3 stanovanja, kavarna, kleti, velik zelenjadni vrt in druge pritikline. Odda se takoj ali pa pozneje. Več se izve na Glincah štev. 206 pri Ljubljani, pri lastnici kavarne.	2517 3-1
za v manjšo trgovino na deželi z
mešanim blagom se išče za na račun ter se želi, da ima nekaj gotovine kot varščino. — 2528 4-1 Vprašanja naj se pošljejo pod naslovom:
trgovina 100, poštno ležeče, Jjlakek.
Naznanilo.
Dne 22. in 23. septembra 1909
2514	se bode po	6—t
javni dražbi
v župnlšču v Naklem prodajalo sobne oprave in kmetijsko orodje, 2 kobili, 4 krave, nekaj sena in nekaj knjig.
1226
Najizvrstnejše in najboljše tam-burice izgotavlja in razpošilja
prva sisašha tvornica tamburic
J Stjepušin
Slsak, Hrvatsko.
Odlikovan na pariški razstavi 1. 1900 in na milenllskl razstavi 1. 1896.
Poleg tamburic in skladeb za tamburice ima v zalogi razna glasbila, kot: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine, itd. za katere pošilja poseben cenik s slikami. Veliki ilustrovani cenik pošlje vsakomur Iranko ln zaston|.
Visti tvornici izhaja mesečnik pod naslovom »Tamburlca«, ki prinaša za uk i krasne tamburiške skladbe in stane
na leto le 8 kron.
12-1
v trgovino z mešanim blagom se sprejmeti takoj. — Ponudbe pod šifro ..prodajalka" na upravo »Slovenca2425 1—l
295 l-l
prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu
od litrov 56-70	od litrov 180-250
„ „ 100-120	„ „ 250-450
„ „ 120-180 „ „ 500- 700 nadalje sodi z vraticami od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 in 5000 litrov se dobijo prav po
SftrSS M.Rosner&Co.y- Li-Ubljani'po,C!J
Proda se
pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno	1913 i
i Kosler. pivovarne.
v ,-c
Lav. Schwentner,
za vše šole v najnovejših, odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča =====
knjigotržec v Ljubljani.
2491 10-1
na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30.
drvstpi
Slav. občinstvu naznanjam, da se od danes : naprej dobivajo	2404 8—1
lepa. suha bukova drva za kurjavo
po 22 do 24 palcev dolga, od pol sežnja naprej v vsaki množini. Za cenj. naročila se vljudno priporoča
Kari fflegllč, Ljubljana, EnionsHa cesta l v Jahopičevi li.
!a posestvo
2544 3-1 X
Razprodaja
v konkurzno maso Ivana Stockl spadajočih premičnin se vrši v Starem trgu pri Ložu na javni sodni dražbi v
ponedeljek dne 20. septembra t. 1.
in sledeče dni dopoldne od 8. — 12. in popoldne od 2. — 6. ure.
Proda se razno špecerijsko in manufakturno blago, železnina in galanterija: oblačilno blago, klobuki, rute, srajce, nogavice, čipke, trakovi, kava, cikorija, milo, žganje, konjak, usnje, čevlji, steklo, papir, pohištvo, slamoreznica) in drugo.
Proda se pa tudi vse na 7000 K in 12.000 K cenjeno blago skupno ali v partijah iz proste roke. Ponudbe z 10% varščino do 17. t. m. dop. upravitelju konk. mase
2542 6-1
Jakob Kogej,
c. kr. notar v Ložu.
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubil ja na.
Kolesa >z prvih iovarn Avstrije:
DOrkopp, Styria (Puch), Waffenrad,
f S talni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenj« poučujemo brezplačno.
: Aillcrfevi :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.

na Spodnjem Štajarskem, z lepo hišo, primerno za gostilno, vinsko trgovino, ker je prostora za 1000 veder, velik rodoviten vinograd, njive, travniki, gozd, sadni vrt, se ceno proda. Ponudbe pod M. W. p. piištanj.
RAZPIS.
Cesarice Elizabete bolnica v Novem mestu išče
pomožnega zdravnika
z letno plačo 1800 K — s prosto hrano in stanovanjem v bolnici.
Tozadevne prošnje naj se čim prej vlože pri vodstvu bolnice v Novem mestu,
katero tudi daje na vprašanje natančneja pojasnila.	2510 3—1
Vodstvo cesarice Elizabete bolnice.
V Novem mestu, 6. sept 1909. Sprejmejo se takoj
v kantino domobranske vojašnice v Ljubljani pošteni in zanesljivi. Plača po dogovoru. Tudi začetniki se sprejemajo. Več
ravno tam.	2556 4—1
P_
v kateri je več stanovanj in dve prodajalni, na dobrem prometnem prostoru v Ljubljani. Pogoji ugodni. Kdor želi pojasnil naj se obrne na naslov: Hiša 12, posterestante Ljubljana, ali pa na upravo ..Slovenca".	2435 6-1
roda se hiša
Priporočamo našim gospodinjam pravi rFft HRČKOV: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
ii. Ziign II, Y 1101, 5:9 I. V.
čez 3000 kom. jesenske in zimske obleke za gospode in dečke od K 10'— višje, čez 1000 kom. površnikov in raglanov od K 12*— višje, čez 3000 pelerin od K 8 — višje, čez 15 000 kom. najnovejše konfekcije za dame in deklice kakor jopice, paletoti, mantilje, pelerine, kostume,
krilc in bluze.	Odjemalci na debelo dobijo znaten popust in sicer:
Doublc pelerine ali iz lodna od K 6 40 višje, plišaste jopice od K 10— višje, lodnasti klobuki za dečke 1 det. od K 18— višje, lodnasti
klobuki za gospode 1 det. od K 24*— višje, plišasti klobuki 1 det. od K 60-— višje.	q Bernatovič
2i=

PhcIj, <Siyr!a>. 61ota, Regsnt !n drunm tem zMitiR ter ptrnezail!
Izposojevanje koles
ure]® Koles z« emaJlIraelB, : egd1H!gq]2 ter pmln :
solidno in oen9<
, Dunajska c. &t.
Dež. Mama pri »Mariji pomagaj'

Ljj&ihljjem«!, 82esBjewa 1 zraren cesarja Franc Jožefovega jnbil. mostu!
priporoča ob sedanjem času za jetranje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. rioje olje
Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano j
Tauiio = obrnili tinktura za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpa-j danje las. — Cena steklenici z rabilnim na-| vodom I K.	2700
Slovita Melosine nstaa ia zobsa
deluje izborno proti zobobolu in gnji-s lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje! neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K."
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. RSseS. Cogmacj*, KisiSaga, rumu itd.) rezpošilja po požti vsak dan dv&kcat.
popolno zalogo
vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, na c. kr. državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom, c. kr. državni višji realki in c, kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
nafnove|ših izdaj po najnižjih cenah.
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj
OD 12. DO VŠTETEGA 19. SEPTEMBRA T. L. BODE V PRITLIČJU »NARODNEGA DOMA« V LJUBLJANI
GRAFIČNA RAZSTAVA
RAZSTAVLJENE BODO UMETNE REPRODUKCIJE SLIK, UMETNA TISKARSKA DELA IN AKCIDENCE DOMAČIH IN TUJIH TVRDK, VSE IZVEDENO PO NAJNOVEJŠIH NAČINIH. ODPRTO OD 9. DOP. DO 6. ZVEČER BREZ PRESLEDKA. VSTOP. 40 VIN. ZA OSEBO.
RAZSTAVNI ODSEK DRUŠTVA TISKARJEV NA KRANJSKEM.
2493 4-1
malih in velikih hiš
med katerimi se nahajajo 3 dobre gostilne, se proda po nizki ceni. Pojasnila se dobe v restavraciji pri ..Zvezdi", Spodnja Šiška štev 22.	2476 4-i
Edini ugoden nakup
0VS
*0 metrov cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
U. J. HMček a bratr
v Podčbradih, Češko.
Naročile tako)! — Priporočilo! Veleč, gospod V. J. Havliček a bratr, Podebrady. Zadnjo pošiljatev sem sprejel z veseljem ln se mi je zelo dopadla. Prosim, poiljite mi ie
40 metrov ostankov a ...
Spoštovanjem V. V. Neustya. Uhry, 1«, II.
v Ravnokar so fzSle nove dvo-! stranske slovenske plošle!
l
Cena 4'— krone in po 2 K SO v, Velika zaloga
gramofonov otf 25 kron napre
Dobi se tndl na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačna
ceni gramolonov
ln raznih plošč.
Fr P 7aior urar in °Ptik n.r.fcfllKl Ljubljana. Stari trg 26
%mmiimmmm -
AZNANILO.
"•'fi
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bom tekom tega leta odprl v Ljubljani
O
tzm
mm
mm
ično pisarno
Tu bodem izdeloval vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe. Sprejemal bom tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. Sklicujem se pri tej priliki na neštevilne javne in zasebne stavbe, ki sem jih v zadnji dobi zgradil v največjo zadovoljnost dotičnih naročnikov, na primer: »Narodni Dom« v Brežicah, župne cerkve v Cerkljah, v Sv. Križu na Dolenjskem, na Teharjih pri Celju itd.
Letos zidam enajstrazredno ljudsko šolo v Št. Juriju ob juž. žel., knezoškofijske zavode v Št. Vidu nad Ljubljano in več drugih obsežnih stavb.
Solidnost moje tvrdke potrjujejo mnogoštevilna priznanja, ki so se mi izročila od raznih strani.
Priporočam se slavnemu občinstvu najtopleje za blagohotno naklonjenost in beležim
z odličnim spoštovanjem
Krško, dne 30. vel. srpana 1909.
2396 10-1
Valentin Scagnefti,
arhitekt in mestni stavbenik.

M
Podružnice
Spžffct, Cclovcc in Trst
- Dctoiska fjlpvralca -K ^000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih
'/*%
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurza. -gai
Podružnice
Spljet, Celovec in Trst
Rezervni fond K 300.000.