IZGINJAJO SČEBE1E? (stran 4-5) ŠTEVILKA 17 LETO XL 25. APRIL 2008 CENA 1.35 EUR 1 igr GRAFIČNE STORITVE MAJICE IN I üuniqraf KAPE PO Z Na trgu 51, Mozirje VAŠEM OKUSU 1 - BARVN in ČB " fotokopiranje in tiskanje ^Po/točna ° - grafično oblikovanje « - vezave vseh vrst papirna S (spiralne, termo, diplomske naloge ...) qaCOftte/tLiO S - izdelava tiskovin 3 J j. (vizitk, vabil, letakov...) ! - plastificiranje Tel.: 839-50-80 “ - sprejem zahval, čestitk in 1 malih oglasov za i Savinjske novice Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Nogometni spektakel v športni dvorani Mozrje STRAN 22 Pizzerija Zadruga mozirje Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje Gsm za naročila : 031/892-685 http:www.izoles.si Delovni čas : Pon. - čet od 5.30 do 23. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Moztje zaa VSAKODNEVNE MALICE 28.04. Makaronovo meso, solata 29.04. Ocvrt piščanec, francoska solata 30.04. Pečenka, pečen krompir, solata 03.05. Bograč, palačinke Mali« do *a samo I Ciganski golaž X v«- *'* %*■'•••» -"L '•» : * gaflganEMDSaaOMBBIIII Trgovina z obutvijo Odprto: pon. - pet. od 8. do 19. sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO _____ ZA VSE GENERACIJE : prodajnem centru IZCM.6J Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurce h v Parižljah, tel. 705 09 33 Jurček KOPITARNA MH NOVA FW0AJAINA V ŠOŠTANJU VABIJENII KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj M0ŽNWPLACiraSrAK0J! kos 1.44 € kos 2.15 € kos 0.95 € kos 1.55 € kos 1.67 € zavoj 1.90 € zavoj 2.30 € zavoj 3.90 € kos 1.93 € kos 2,80 € kos 1.59 € kos 2.50 € A kos 0.10 € I ajvar blagi Vori kozarec 720g ajvar polpekoči ETA kozarec 1050g gorčica Tina kozarec 720g gorčica ETA kozarec 1050g paprika pečena kozarec 700g kozarec pvc kristal pak. 50/1 skodela pvc 500cl pak. 50/1 krožnik pvc pak. 100/1 . kumarice ETA kozarec 1000g oglje za žar vreča 3kg vrečke za smeti pak. 12/1 60I zobotrebci bigi pak.1000/1 servet + nož -i- vilica točeno pivo Laško - Union Predsetvenik 2,4 m traktorski 1.460 € Vrtna kosilnica Husqvarna + Darilo - ročna ura Husqvarna 430 € Kosa laks Stihi FS 130 R 4-taktna Rastlinjak 1400 X 725 mm 24,90 € s - velika izbira brezalkoholnih pijač, I - vina, pivo v pločevinkah, ... ! - izposoja točilnih aparatov možnost nakupa ohlajene pijače iz hladilnice Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Vabljeni v frizerski salon DALIA. Od pon. do pet.: od 8.00 do 19.00, sob. od 7.00 do 14.00. Tel.: 839 52 71 Informacije: - KT Šmartno oh Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 samo 46 €/da n Najem lastnega apartmaja za 7 dni + * celodnevne karte za bazen v Podčetrtku! Informacije: 03 898 49 70 Možnost plačila tudi s kreditnimi karticami! Kdor varčuje, v hramovem diskontu na Ljubnem kupuje! Masa za čevapčiče VP Čevapčiči, pakirano Boj za preživetje Čebele so v naši deželi pojem delavnosti, vztrajnosti, organiziranosti. Čeprav sem imel kot otrok z njimi nekaj bližnjih srečanj, ki so se končala boleče zame in usodno zanje, sem se vedno zavedal dejstva, da so slovenske čebele krotke in da pičijo res samo v primeru obrambe. Med in ostale čebelje izdelke sem imel rad že od nekdaj in sedaj sem zgrožen, ko sledim informacijam o množičnem umiranju čebel zaradi zajedavcev in nekaterih doslej še nepojasnjenih vzrokov. ja? Pesticid? Skoraj skrivnostno je vse skupaj, prepričljivega odgovora pa zaenkrat ne pozna še nihče. In kaj bo, če se bo množično umiranje čebel nadaljevalo? Ko so Američani preračunali potencialno gospodarsko škodo, se je izpad pridelave medu izkazal kot povsem postranska zadeva. Prizadeto bo kmetijstvo, predvsem poljedelstvo in sadjarstvo. Tretjino vseh živil namreč dajejo rastline, ki jih oprašujejo žuželke in izmed žuželk 80 odstotkov vseh oprašitev opravijo čebele. A še pred nekaj leti je bila slika povsem drugačna. Čebelarstvo je imelo primerno mesto v družbi, kranjsko sivko smo imeli na petdeset-stotinskih kovancih, Slovenija je gostila svetovni čebelarski kongres, naša čebela je bila skupaj z lipicancem vprežena v simbolni voz narodne samobitnosti, skupaj z zvoki harmonike je bila prepoznavni znak domačij na sončni strani Alp. Čebele sedaj množično umirajo tako v Evropi kot v Severni Ameriki, kjer so v zadnjem obdobju izgube čebeljih družin kar za petkrat večje od običajnih zimskih izgub. Ko čebelar odpre panj, v njem najde samo matico in pravkar izlegle čebele. Trupel delavk ni niti v panju niti pred njim, očitno umirajo nekje drugje. Kaj je vzrok? Nov zajedavec? Neznan virus ali bakteri- Američani ne bi bili to, kar so, če teh koristi ne bi izrazili v številkah: čebele priskrbij o kmetom za petnajst milijard dolarjev zaslužka na leto. Kako pa bo v prihodnje? Dejstvo je, da so čebele zelo dovzetne za bolezni in strupe. Življenje v velikih družinah omogoča hitro širjenje bolezni in zajedavcev. Raziskave so pokazale, da imajo čebele v primerjavi z drugimi žuželkami precej okrnjen nabor genov, ki omogočajo izločanje strupov iz telesa. Obeti za prihodnost so torej vse prej kot dobri, glede na vlogo čebel v našem ekosistemu pa se z vprašanjem preživetja ne bodo ukvarjali samo čebelarji ampak celotno človeštvo. Elkroj: Potrebe po zaposlovanju v porastu..6 Občinski svet Gornji Grad: Gornjegrajska občina životari......7 Nazarje: V BSH Hišnih aparatih uresničili napovedi.... 7 Intervju: Mojca Kucler Dolinar, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo...8 Davidov hram: Logistični centri večja povezanost s kupci.... 8 Rečica ob Savinji: Proslava ob dnevu upora proti okupatorju.. 11 Mozirje: Misijonski dobrodelni koncert Policijska postaja Mozirje: Porazna udeležba preventivne nUniip \/nrno \/n7nio IZ VSEBINE: \n ISSN 0351-8140, leto XL, št. 17,25. april 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. NA SAVINJSKO-ŠALEŠKEM OBMOČJU JE TO ZIMO ODMRLO ALI IZGINILO 30 ODSTOTKOV ČEBELJIH DRUŽIN Bo za čebelicami izginil tudi človeški rod? Čebele so pridne, marljive in zanesljive, a tudi te drobne žuželke imajo omejeno kondicijo. Smo jih ljudje s svojim obnašanjem, predvsem s težnjo po čim večjih pridelkih in dobičkih ter lagodnejšem življenju prignali na rob preživetja? To zimo so tudi slovenske čebele z nenavadno visokim deležem odmrtja družin opozorile, da so občutljive in da niso večne. STROKOVNJAKI TIPAJO V TEMI Zgodbe o izgubah tudi do 70 odstotkov čebeljih družin v ZDA, Franciji, Belgiji, Nemčiji, Španiji, na Poljskem in še ponekod so že lani in leto prej polnile časopisne strani. Poročali so predvsem o nenavadnem skrivnostnem izginotju čebel, kar je povzročilo, da so ostali panji prazni s satjem, z zalogo medu in čebeljo zalego, ki je bila obsojena na smrt. Otem, zakaj čebele tako množično odmirajo in izginjajo, tudi strokovnjaki nimajo pravega odgo- vora. Na nedavnem posvetu v Celju so ugotavljali, da med pomembne razloge spada že znani zajedavec čebel varoja, na izginjanje čebel pa skoraj zagotovo vplivajo tudi virusi, vse bolj razširjena uporaba pesticidov, na splošno onesnaženo okolje in klimatske spremembe, nekateri pa celo ugibajo, da morda na orientacijo teh drobnih žuželk vpliva tudi mobilna telefonija. Lani in predlani je nenormalno topla zima porušila ravnovesje v če- beljem življenju, spremenila čas vegetacije in s tem tudi pašna in brezpašna obdobja za čebele. Oslabljene čebele pa so lahko bile samo še večja tarča zajedavcev in bolezni. V Čebelarski zvezi zgornje-savinjsko-šaleškega območja kakih 30 odstotkov izgub čebel pripisujejo varojam, ostalo pa drugim vzrokom. Zanimivoje, da šoto zimo velike izgube čebeljih družin imeli tudi nekateri čebelarji z večdesetlet-nimi izkušnjami. Tako postaja vse bolj jasno, da je boj za preživetje čebel tudi boj za preživetje ljudi! NEPOSREDNA IN POSREDNA GOSPODARSKA ŠKODA Na območju SAŠEje 430 čebelarjev zazimilo 4.320 čebeljih družin, od tega jih je odmrlo oziroma izginilo 1.282, kar seveda pomeni, da bodo čebelarji zaradi zmanjšanja števila družin tudi ob čebelje pridelke. Medu bo zagotovo manj. »Letos bomo morali čebelarji vzrejati čebele predvsem za razmnože- Marko Purnat: »Niti čebelarji niti veterinarji za zdaj še ne znamo ustrezno odgovoriti na probleme, ki povzročajo nenavadne izgube čebeljih družin.« (foto: EMS) vanje in povečanje čebeljih družin in ne za pridelavo medu ter drugih čebeljih izdelkov,« pravi predsednik Čebelarske zveze zgornjesavin-jsko-šaleškega območja Marko Purnat. To pa seveda še ni vsa škoda. Čeprav je Slovenija po poseljenosti s čebelami na drugem mestu v Evropi, je izguba tako velikega števila čebeljih družin že kritična, sploh na območjih, kjer so izgube izrazito močne. Prav lahko se zgodi, da bo nastala tudi posredna gospodarska škoda, ker čebele ne bodo opraševale rastlin v tako veliki meri, kot to počno v običajnih letih. Pri sadnem drevju naj bi namreč čebele oprašile kar 70 do 80 odstotkov oplojenih cvetov. V tem kontekstu Purnat izpostavlja problem pesticidov. Očitno stalno opozarjanje vrtičkarjev in tudi poljedelcev ter sadjarjev, da v času cvetenja ne škropijo svojih okrasnih rastlin in sadnega drevja, ne zaleže. In vendar bi lahko bilo preprosto, saj se samo s pravilno in časovno primerno uporabo fitofarmacevtskih sredstev lahko prepreči nevarnost za čebele. VPRAŠLJIVO ZNANJE ČEBELARJEV Iz analize o odmrtju čebeljih družin, ki jo je izdelal Marko Purnat, je lahko razbrati, da je precej krivde za že skoraj alarmantno stanje tudi med samimi čebelarji. Takojih je še vedno preveč, ki opravijo zimsko krmljenje čebeljih družin v septembru oziroma oktobru, karje absolutno prepozno. »Kar nekaj čebelarjev je vjuliju in avgustu tretiralo čebelje družine s perizinom, kar daje slutiti, da ne ločijo zdravil med seboj ali pa je njihova uporaba nepravilna oziroma v nepravem času. Kar 13 odstotkov čebeljih družin je odmrlo že jeseni in le dva odstotka v začetku zime; večina čebelarjevje tretirala čebelje družine že v juliju ter opravila zimsko krmljenje že v avgustu, vendar so določeni čebelarji kljub temu v tem obdobju izgubili preveliko število čebeljih družin,« ocenjuje razmere Purnat in dodaja, da iz poglobljene analize ni mogoče konkretno opredeliti pravih vzrokov za izginjanje in umiranje čebel. Več kot očitno je, da bo moral vsak čebelar pri sebi ugotoviti prave vzroke in se iz tega tudi kaj naučiti ter potrebne postopke v borbi z varajo v bodoče spremeniti. Vse bolj razširjena uporaba pesticidov vpliva na splošno onesnaženo okolje in klimatske spremembe (foto: EMS) Brez čebel ne bomo prikrajšani samo za sladek med in druge čebelje pridelke (foto: EMS) 0 ALARMNI ZVONOVI ZVONIJO Kaj storiti, je vprašanje, s Katerim se soočajo tako čebelarji kot strokovnjaki. V mednarodnem merilu je bila ustanovljena projektna povezava COLOSS, v kateri delujejo znanstveniki, čebelarji in predstavniki industrije. Purnat pravi, daje njihov poglavitni cilj prepoznati in odpraviti vzroke množičnega umiranja čebel ter pripraviti ustrezne ukrepe in strategije čebelarjenja. »Potrebna bo dejavnost vseh, ki se zanimajo za čebele in čebelarjenje, pri tem pa se moramo zavedati, daje življenje čebelje družine izpostavljeno velikemu tveganju, zato moramo predvsem čebelarji biti zelo odgovorni ter poskrbeti za kar najboljše razmere za razvoj in dobro počutje svojih čebeljih družin,« dodaja predsednik zgornje-savinjsko-šaleških čebelarjev. Fizik Albert Einstein je pred več kot pol stoletja napovedal kruto realnost. Če bodo izginile čebele, bo imel človek pred sabo samo še štiri leta življenja, je bil prepričan Nobelov nagrajenec. Odgovora, zakaj čebele izginjajo in umirajo, nima nihče ali pa ga noče oziroma ne sme povedati na glas. Teorije zajemajo vse možne razlage, od mitov, pesticidov, globalnega segrevanja do genetsko spremenjenih rastlin, ampak vse so pomanjkljive. Nemški znanstveniki so že dolgo nazaj dokazali, da se vedenje čebel spremeni v bližini električnih napeljav. Ne-davnoje študija landauske univerze pokazala, da se čebele nočejo vrniti v panje, če se zraven nahajajo mobilni telefoni. Dokazi o nevarnostih mobilne telefonije naraščajo, vendar prepočasi, saj je v ozadju močan interes mobilne industrije. Umiranje in izginjanje čebel pa je neizpodbiten dokaz, da je nekaj hudo narobe in prav lahko se zgodi, da bo vrtinec, ki gaje v imenu znanosti in napredka, z nepremišljenimi dejanji in posegi v naravo, povzročil človek, pogoltnil tudi njega. Savinjčan Vzroke za odmiranje in izginjanje čebel bodo morali čebelarji v določeni meri poiskati tudi pri sebi (foto: EMS) TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI V čast prazniku dela Turistično društvo Rečica ob Savinji pripravlja v sredo, 30. aprila, ob 2i. uri kresovanje na Kugli. Vabljeni od blizu in daleč! 'Na kratko Namembnost še neopredeljena Na podlagi sprejetega odloka o zazidalnem načrtu industrijsko obrtne cone Prihova lahko v Nazarjah nadaljujejo s postopkom pridobivanja gradbenega dovoljenja za komunalno infrastrukturo v omenjeni coni, kar je tudi osnova za pridobivanje sredstev iz državnih oziroma evropskih skladov. Svetnik Janez Štiglic je izpostavil vprašanje poplavne varnosti, saj je bodoča industrijsko obrtna cona v neposredni bližini Savinje, in dobil odgovor, da bodo bodoči lastniki varni pred morebitnimi poplavami. Kdo in s kakšno vsebino bo zapolnil nazorsko obrtno cono, pa zaenkrat ostaja še precej neopredeljeno. EMS Želijo drugega urbanista Na območju Savinjsko-šaleške regije že nekaj časa deluje skupen urad za področje okolja in prostora, h kateremu je s sklepom občinskega sveta pristopila tudi občina Rečica ob Savinji. Sredstva za delo organa zagotavljajo občine ustanoviteljice, kar je sprejemljivo tudi za Rečičane. So pa očitno manj zadovoljni z delom sedanje urbanistke Ljudmile Grom Selevšek, zato je po besedah podžupana Milana Cajnerja zaželeno, da občinsko prostorsko planiranje prevzame drug urbanist, saj z dosedanjo očitno nimajo dobrih izkušenj. EMS Dilema med javnim zavodom in zasebnikom Direktorica Javnega zavoda Lekarna Mozirje Rosita Aubreht ugotavlja, da v občini Nazarje lekarniška dejavnost ni zagotovljena na optimalni ravni, zato so pripravljeni del dejavnosti preseliti v Nazarje. Glede na zakonske omejitve obstaja možnost za lekarniško podružnico v eni od načrtovanih novogradenj. V kolikor se bodo v Nazarjah odločili za razpis koncesije, se po besedah direktorice lahko zgodi, da bo znotraj zavoda preveč zaposlenih, v najslabšem primeru se lahko celo zgodi, da zavod razpade. Odločitev bo v naslednjih mesecih sprejel nazorski občinski svet, mnenje župana Ivana Purna-ta pa je, da je za potrošnike bolje, če lahko izbirajo med večjo konkurenco. EMS Svetniki ponovno za Sotoška ... Svetniki občine Rečica ob Savinji so za ravnatelja tamkajšnje osnovne šole ponovno podprli Gorazda Sotoška, medtem ko nam odločitve sveta staršev in učiteljev ni uspelo izvedeti. Kotje znano, seje po prvem razpisu svet zavoda odločil za Tomisla- va Stankoviča, kije dobil negativno mnenje ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera. Na ponoven razpis so se javili trije kandidati, poleg Sotoška še Blanka Nerad in Peter Podgoršek, vsi trije pa so svoj program predstavili tudi svetnikom. EMS ... svet zavoda pa izbral Na Rečici ob Savinji so pri kraju ugibanja, kdo bo novi ravnatelj tamkajšnje osnovne šole. Po ponovnem razpisu so člani sveta vzgojno izobraževalnega zavoda izbrali Petra Podgorška iz Šmartnega ob Paki. Od enajstih članov sveta se jih je kar osem izreklo za Podgorška, Gorazd Sotošek je dobil tri glasove, tretja Podgorška kandidatka Blanka Nerad pa je ostala brez podpore. O Podgorškovem imenovanju bo svoje neobvezujoče mnenje podal še minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, nakar bo svet zavoda Podgorška, ki prihaja z velenjske OŠ Gustava Šiliha, dokončno potrdil za novega ravnatelja. EMS m USPEŠNO POSLOVANJE NAZARSKEGA ELKROJA Potrebe po zaposlovanju v V Elkroju dokazujejo, da je možno preživeti tudi v tekstilni industriji, saj so lansko leto, prvič po petih letih, zaključili s pozitivnim rezultatom. Skupaj z lastniki imajo jasno vizijo, biti najboljši ponudnik hlač in ženskih ter moških vrhnjih oblačil. Trenutno zaposlujejo 300 delavk, želijo pa zaposliti še 20 do 30 žensk, vendar ni pravega odziva, ugotavlja predsednica uprave Štefanija Glušič. Po njenem prepričanju je Elkroj preživel zaradi pripadnosti firmi vseh zaposlenih. V preteklem letu so praznovali 60-letnico obstoja pod isto blagovno znamko, torej spoštujejo tudi minulo delo. Velika vrednota je v ljudeh, pravi Giušiče-va, zato sprejemajo vse ustvarjalne ideje. »Želimo se razvijati in povečevati vrednost podjetja. Na osnovi optimalne usklajenosti med kakovostjo, servisom in ceno ter upoštevanjem ekoloških in človeku varnih vidikov želimo našim kupcem ponuditi najboljšo storitev. Želimo biti učeče se podjetje, katerega osnova je zaupanje in komunikacija s končnim potrošnikom in uporabnikom naših izdelkov, ki izpostavlja razvoj podjetniške kulture in osebnosti vseh sodelavcev ter spoštovanje njihovih vrednot,« dodaja Glušičeva. S širitvijo lastne trgovske mreže se želijo povsem približati kupcem, zato so pred dnevi odpr- GORNJI GRAD Zdravje je Gornjegrajska zdravnica Irena Blažič Lipnik je k predavanjem pritegnila širok krog ljudi (foto: EMS) elkroi Štefanija Glušič: »Potreba po zaposlenih narašča, vendar opažamo, da ni pravega zanimanja za delo v tekstilni industriji.« (foto: EMS) li še eno trgovino v Ljubljani, skupno že petnajsto v Sloveniji, njihov pogled pa je usmerjen tudi na Hrvaško. V Elkroju se zavedajo, da je kupec kralj, zato jim je uspelo preživeti v zelo kriznih vrednota S predavanjem o zdravstveni negi na domu, ki gaje pripravila medicinska sestra Olga Stancar, so v Gornjem Gradu sklenili že tretji sklop predavanj o zdravju. Gornjegrajska zdravnica Irena Blažič Lipnik pravi, daje predavanja organizirala na pobudo ljudi in v resnici seje izkazalo, da ima živa beseda še vedno pomembno poslanstvo. Blažič Lipnikova je teme izbrala po lastnem občutku in očitno zadela v polno: prim. Franc Urlep je Gornjegrajcem spregovoril o zdravju in bolezni v starosti, zdravnica Nuša Konec Jurečič je predstavila različne obraze depresije, prim. Janez Poles je poslušalce seznanil z ishemično boleznijo srca in preventivo v gibanju, mag. Damjana Podkrajšek pa je razkrila, kako se pogovarjati z mladostnikom. Za Upnikovo je bistvenega pomena predvsem druženje ljudi, sajje posameznim predavateljem prisluhnilo od 60 do 80 ljudi. Očitno torej je, da so razmišljanja o zdravju dovolj zanimiva za širši krog ljudi, zato Irena Blažič Lipnik razmišlja o uresničitvi pobude staršev, ki želijo predavanja o obolenjih otrok v vrtcih in šolah. porastu časih, istočasno pa to pomeni, da kupci znajo ceniti njihove izdelke, ki jih razvijajo v lastni firmi. V zadnjem času so zelo razširili program, saj želijo potrošnika obleči od glave do pete, po potrebi pa naredijo oblačila po meri in to po sprejemljivi ceni. Glušičeva se zaveda, da je lahko podjetje uspešno samo, če so zadovoljni tudi zaposleni, zato izpolnjujejo obveznosti skladno s kolektivno pogodbo. Poleg tega delavkam nudijo razne bonitete in tudi sicer se skušajo držati načela, da je vsak zaposleni karierist na svojem delovnem področju. Savinjčan KSSENA Izdali glasilo Sinenergija Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) je izdal prvo številko glasila Sinenergija, katere tema je energetska učinkovitost. V njem se med drugim nahajajo članki Učinkovita raba energije, Internetno energetsko knjigovodstvo, Organizacijski ukrepi, Tehnologije in energetska učinkovitost, Implementacija investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in Zniževanje stroškov energije. Ogled glasila je možen na njihovi spletni strani, celotna vsebina pa je na voljo registriranim uporabnikom. Zavod KSSENA pospešuje promocijo in implementacijo ukrepov na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije ter trajnostnega mestnega prometa. Ustanovljenje bil v okviru projekta Ustanovitev lokalne ali regionalne energetske agencije, katerega predlagatelj je bila Mestna občina Velenje. V okviru slovenskega partnerstva sta k projektu med drugimi pristopili tudi Občina Gornji Grad in Občina Nazarje. ID WWW. Cenjene bralke in bralci! Obveščamo vas, da bo 18. številka Savinjskih novic zaradi praznikov namesto v petek, 2. maja, izšla v sredo, 30. aprila. Rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov je petek, 25. aprila, do 15. ure (možne rezervacije po telefonu). Uredništvo Savinjčan OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Gornjegrajska občina životari Sredstva tretjega javnega razpisa Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko za obdobje 2008 - 2010 si bodo savinjsko-šaleške občine (tudi tokrat) razdelile brez občine Gornji Grad. Občina Gornji Grad je sicer prijavila projekt kanalizacije v Bočni, vendar je med svetniki prevladalo mnenje, da finančno, tehnično in izvedbeno niso sposobni do septembra izvesti letošnjega dela projekta. Skupna vrednost projekta, ki naj bi bil izveden v treh letih, znaša 654 tisoč evrov, od tega bi morala Obči- na Gornji Grad zagotoviti 270 tisoč evrov (41,3 odstotka), ostalo bi prispevala vladna služba, katero vodi minister dr. Ivan Žagar. V podtonu razprave je bilo slišati celo mnenje, da je Žagar dal na razpolago preveč denarja, ki ga občine preprosto niso sposobne porabiti. Odločitev, da se bodo na razpis prijavili v prihodnjem letu, ni zadovoljila svetnika Nika Purnata iz Bočne, kije občinski upravi in vodstvu gornjegrajskega komunalnega podjetja očital nesposobnost in nepripravljenost. »Zavedam se, da projekt ni izvedljiv ne finančno ne tehnično, vendar kot Bočan tega Svetnik Niko Purnat pravi, da bo potrebno naliti čistega vina o napakah, ki se, po njegovem mnenju, kopičijo (foto: EMS) ne morem sprejeti. Gre za številne napake, ki se kopičijo, vendar očitno nočemo dojeti, da si bo potrebno naliti čistega vina. Svetniki moramo odločati minuto pred dvanajsto, čeprav je jasno, da bi morala o projektu razmišljati občinska uprava in komunalno podjetje. Če bo šlo tako naprej, bo potrebno zadeve politično zaostrovati,« je bil oster Purnat in skupaj z ostalimi člani občinskega sveta zadolžil občinsko upravo, da takoj pristopi k vsem aktivnostim, ki so potrebne za uspešen začetek izvedbe projekta v prihodnjem letu. Savinjčan NAZARJE V BSH Hišnih aparatih uresničili napovedi Nazarsko podjetje BSH Hišni aparati je preteklo leto zaznamovala predvsem naložba v širitev in spremembo proizvodnega programa, vredna sedem milijonov evrov. V ta namen so v drugi polovici leta pričeli z gradnjo novega industrijskega objekta, ki bo omogočil podvojeni obseg proizvodnje. Napovedi vodilnih so se v celoti uresničile, saj so marca letos začeli proizvajati visoko kakovostne kavne aparate tassi-mo, s katerimi nameravajo osvojiti svetovne trge. pipe zamenjujejo s senzorskimi, med redne aktivnosti pa so uvrstili tudi tečaje o načinih varčevanja z vodo doma in v podjetju. Tako uporabijo za ogrevanje približno 50 odstotkov modre energije, poleg tega so v preteklem letu zamenjali toplotne regulatorje na radiatorjih, kar seje po Lie-blovih besedah izkazalo za izredno racionalno potezo. S poslovnim letom 2007 je zadovoljen tudi direktor področja gospodarjenja Boštjan Gorjup, saj so v vseh pomembnih kategorijah presegli zastavljene cilje. Tako so ustvarili 170 milijonov evrov prihodkov, kar je za slabih 20 odstotkov več v primerjavi z letom 2006. Podjetje je doseglo enajst milijonov evrov čistega dobička, pri tem pa je za lokalno okolje naj- pomembnejše, da ostajajo Hišni aparati najpomembnejši in največji delodajalec v Zgornji Savinjski dolini. Boštjan Gorjup: »V preteklem letu je bilo povprečno zaposlenih 654 ljudi. Podatki kažejo, da smo izpolnili obljubo o povečanju delovnih mest, saj je bilo marca letos zaposlenih že 853 ljudi, karje za 34,5 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Dodana vrednost na zaposlenega je dvakrat večja kot v branži v Sloveniji inje lani dosegla 53 tisoč evrov.« V nazorski tovarni hišnih aparatov so znani tudi po tem, da se aktivno vključujejo v lokalne pobude. Z donatorskimi in sponzorskimi sredstvi spodbujajo kulturne in športne dejavnosti ter humanitarne projekte. Savinjčan Doslej so izdelali več kot 110 tisoč tehnološko vrhunskih kavnih aparatov, ki jih v slovenskih trgovinah vsaj še dve leti ne bo mogoče kupiti (foto: EMS) Boštjan Gorjup (levo) in Andreas Liebl verjameta, da poslovanje BSK Hišnih aparatov odpira nove priložnosti v lokalnem okolju Novi objekt, ki gaje gradilo podjetje Cigrad, meri 3.200 kvadratnih metrov, v njem pa sta nameščeni dve proizvodni liniji, na katerih dela skupno 180 ljudi. Te so zaposlili ravno zaradi povečanega obsega proizvodnje. Direktor področja tehnike Andreas Liebl napoveduje, da bodo na letni ravni proizvedli okoli milijon kavnih aparatov, kar pomeni, da naredijo vsako minuto dva. »Gre za tehnološko najnaprednejše aparate, ki na svetovnih trgih nas- topajo pod blagovno znamko fossimo by Bosch. Razviti so bili v sodelovanju nazorskega razvojnega centra ter kolegov v Nemčiji. Trenutno smo za ta aparat vložili tri najave patentov,« razlaga Liebl, ki je predstavil tudi rezultate vplivov na okolje ter poudaril, da v BSH Hišnih aparatih premišljeno koristijo naravne vire in posledično zmanjšujejo vplive na okolje. Tako so za tehnološke namene del vode nadomestili z deževnico, stare MOJCA KUCLER DOLINAR, MINISTRICA ZA VISOKO SOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJO Trdna družba potrebuje trdne družine Mojca Kucler Dolinar (foto: EMS) Najmlajša od vseh ministrov v Janševi vladi je mlada privlačna ženska, ki izžareva neverjetno energijo in mladostno razigranost. Nič znanstvenega in tehnološko zapletenega ni v njeni ženskosti, njena preprostost je doprinesla, da je »zapleten« resor, za katerega je odgovorna, bolj razumljiv tudi preprostim ljudem. Kako je torej videti svet Mojce Kucler Dolinar ob pogledu v zrcalo, sva se pogovarjala po prireditvi Družinsko petje v Mozirju, med občudovanjem lepot Mozirskega gaja. - Kako se počutite roža med cvetličnimi gredicami? Najlepša hvala! V naravi se vedno počutim prijetno. Na žalostjo v času ministrovanja gledam največ skozi okno avtomobila, je pa prednost v tem, da sem več po Sloveniji in tako spoznavam našo domovino. - V Mozirje ste pravzaprav prišli zaradi tradicionalne prireditve, skozi katero organizatorji ohranjajo družinsko petje. Kako pomembni zadevi; družina in petje namreč. Verjamem, da so vam te vrednote blizu. Resje. Blizu mije tako družina kot osnovna celica družbe in blizu mije tudi petje. Z veseljem sem prišla v te lepe kraje, med te prijetne ljudi. Vesela sem, saj v naši državi ni prav veliko tovrstnih prireditev, zato ste lahko še posebej ponosni, dajo imate. Družina pa je skupnost, kjer se radi dobro počutimo in to se je skozi zgodovino kaj malo spreminjalo. Pogoj za trdno družbo so trdne družine. Vsi, ki smo se zbrali na družinskem petju, se tega zavedamo, želim pa si, da bi bilo tega zavedanja še več. Sodobni čas prinaša preizkušnje in nove izzive tudi pred družine. - Sodobna družba ima vedno manj posluha za družinske vrednote, čeprav v Novi Sloveniji (NSi) to vedno in kar naprej poudarjate. Res je, zato sem vesela, da pripadam stranki NSi, ki namenja družini eno od osrednjih mest. To zavedanje je v sodobni družbi še kako pomembno, predvsem pa je bistveno, da to hotenje ne ostane na papirju, na nekakšnih strankarskih programih. - Se kot pravnica lahko strinjate, da je slovenska država premalo socialno občutljiva prav na račun kakovostnega družinskega življenja? Številni dejavniki vplivajo, da je družino težko oblikovati in, kot kaže, še težje ohraniti. Če dovolite, bi se moje mnenje od vašega nekoliko razlikovalo. V zadnjih letih opažam, da je med ljudmi vendarle nekaj več veselja do življenja. Vedno več je družin z dvema ali več otroki. Če primerjam Slovenijoz drugimi evropskimi državami, smo glede starševskega dopusta, otroških dodatkov in tako dalje socialno nadpovprečno čuteča država. - Kako me boste prepričali, da bodo tisti starši z delavskimi dohodki še lahko izobraževali svoje otroke? Sredstev je komaj za preživetje in veliko premalo za štipendiranje otrok. Tudi sama izhajam iz povprečne družine, vendar verjamem, da se z voljo in vztrajnostjo premosti marsikatera težava. Na »mojem« področju visokega šolsh/a smo letos oblikovali tudi razpisna mesta v visokošolske izobraževalne inštitucije. Razpisujemo čim več vpisnih mest za redni študij, ki se ne plačuje in to je eden od konkretnih načinov, kako povečati dostopnost vsem, ne glede na to, iz kako situirane družine človek prihaja. Poleg tega želimo približati študij posameznikom tudi skozi regionalizacijo, saj je precej programov, kijih, skupaj z lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom, razvijamo izven večjih centrov. To so nekateri konkretni ukrepi, se pa strinjam, da je za vsako stvar potreben določen čas. Kljub zadržanosti nekaterih sem prepričana, da se bo odpiranje visokošolskega prostora pokazalo kot dobrodošlo. Poleg drugih stvari skrbimo tudi za gradnjo študentskih domov in subvencioniramo bivanje študentov. - Mislim, da imamo na osnovnošolska leta vsi lepe spomine in verjetno tudi vi niste izjema? Resje. Lahko rečem, da sem srečna, ker imam lepe spomine tako na osnovno kot srednjo šolo in kasneje na univerzitetno izobraževanje. Mogo- DAVIDOV HRAM ODPRL NOVO DISKONTNO ENOTO V ŽALCU Logistični centri večja povezanost s kupci Sredi aprila je podjetje Davidov hram d.o.o. z Ljubnega ob Savinji odprlo novo diskontno enoto v Žalcu. Poslovna enota Arnovski gozd je "zrasla" tik ob avtocesti Ljubljana-Maribor in na več kot šest tisoč kvadratnih metrih ponuja preko dva tisoč različnih vrst izdelkov. Začetki poslovanja podjetja segajo v leto 1992 in v desetletju in pol trdega delaje direktor Dušan Žehelj s sodelavci ustvaril vodilno podjetje za distribucijo vseh vrst pijač. Ta status potrjujejo z ustvarjanjem novih logističnih centrov, s katerimi se približujejo strankam. Mednje vsekakor sodijo različni trgovci, društva in gostinci. Pred tremi leti je sledilo preoblikovanje firme v veletrgovino. Po Žehijevih besedah seje podjetje "prelevilo" iz grosista v distributerja za gostinstvo, ki za podjetje pomeni 99 odstotkov vseh poslov. Vendar se je pokazala potreba po razširitvi asortimana, kar so najbolje dosegli z diskontnimi prodajalnami. Ena teh je sedaj tudi v Žalcu. V podjetju se zavedajo, da zaradi nejasne črte med veletrgovino in trgovino na drobno ter vse večjo konkurenco morajo ponuditi »nekaj več«, s čimer se ustvarja celovita ponudba. To pa so prevozi, logistika, finančne storitve in trženje. Prav zaradi tega je strategija Davidovega hrama jasna: poleg trgovine na debelo tudi trgovina na drobno in diskontna prodaja, distribucija, gradnja ali pridobitev logističnih centrov, ki bodo zagotavljali zanesljivost dobav in večjo povezanost s kupci. Marija Sukalo Dušan Žehelj (levo) in Franc Miklavc sta otvorila novo diskontno enoto Davidovega hrama v Žalcu če meje malo pretreslo ob menjavi šole, ko seje družina selila iz centra na obrobje Ljubljane. Lahko rečem, da se z veseljem spominjam tudi sošolcev in seveda tudi profesorjev. - Bi vas profesorji pohvalili kot marljivo učenko oziroma študentko? Vedno sem se trudila. Bila sem kar vztrajna učenka, saj sem od prvega razreda osnovne šole do zadnjega razreda srednje šole dosegala prav dober uspeh. - Povejte, ministrica, ali veliko berete? Vas branje sprošča, potem ko odložite zahtevne službene obveznosti? Resnica je, da v zadnjem času več berem uradne listine kot literaturo za sprostitev. V tem času je, tudi zaradi predsedovanja Evropski uniji, potrebno prebrati cele kupe dokumentov. Tudi pozne večerne ure so velikokrat namenjene tem obveznostim. Kakšna knjiga, kije vtem času ne utegnem prebrati, me bo zagotovo počakala na domači knjižni polici. - Za knjigo vam zmanjkuje časa, kaj pa je tisto, česar si ne pustite vzeti? Čas, ki ga imam na razpolago, zelo rada preživim s svojim možem. Veliko mi pomenijo tudi obiski pri starših in sestri in to so trenutki, s katerimi si zapolnim prosti čas. - Boste na jesenskih državnozborskih volitvah ponovno kandidirali? Lokalna odbora NSi Dobrova - Polhov Gradec in Horjul sta me že pred štirimi leti povabila h kandidaturi. Ker sta me povabila tudi tokrat, je bil moj odgovor pritrdilen. - Glede na javnomnenjske raziskave se postavlja vprašanje, če bo NSi sploh uspelo prestopiti parlamentarni prag. Javnomnenjskim raziskavam je sicer potrebno prisluhniti, čuti pa se, da bi nas nekateri analitiki radi spravili zjavnomnenjskih lestvic. Prepričana sem, da bo program NSi prepoznaven in tako tudi rezultat ne more izostati. NSi zaradi političnega populizma ne postavlja na kocko svojega odgovornega ravnanja z vodenjem države in gotovo bo ta dejavnik odločilno vplival v času volitev. - Napovedujete po volitvah isto oziroma programsko podobno vladajočo koalicijo? V štirih letih je bilo precej narejenega, seveda so ostala tudi odprta vprašanja. Želim si, da bi jih skupaj reševali tudi v prihodnjem mandatu. Prepričana sem, da delamo zelo kvalitetno in to za dobro države in njenih prebivalcev. - Precej dolgo ste bili poslanka, zato nam zaupajte, kakšno mnenje imate o nekdanjih kolegih iz Zgornje Savinjske doline Jakobu Presečniku in Mirku Zamerniku? Oba sta zelo prijetna poslanca. Nekaj več sodelovanja je bilo s Presečnikom, saj sva bila oba člana parlamentarne skupščine sveta Evrope. S Presečnikom naju veže tudi ena posebnost. Z mojo taščo sta bila sošolca. - Sta z ogledalom prijatelja? V svoji koži sem se vedno dobro počutila. Pravzaprav se trudim biti prijateljica z ogledalom tudi v zgodnjih jutranjih urah. - Si namenjata veliko časa, se dolgo občudujeta? Ne namenjava si veliko časa, vsekakor pa dovolj, da se drug v drugega zazreva. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE Iz veteranskega v domoljubno združenje V devetih krajevnih organizacijah združenja borcev širom Zgornje Savinjske doline danes deluje slabih 600 članov. Njihovi predstavniki se vsako leto srečajo na zboru, kjer poda predsednik združenja Janez Žagar poročilo o delu v preteklem in smernice za delo v aktualnem letu. Ta zbor je bil letos 10. aprila. Žagarje uvodoma predstavil število članov, ki zavoljo njihove povprečne starosti vsako leto zelo niha. Lani je tako umrlo kar 33 njihovih članov, ki so v povprečju stari krepko preko 80 let. Največ dela so posvetili organizacijskim spremembam združenja. Društvo je prešlo iz veteranskega v domoljubno organizacijo, katere naloga je novim rodovom predajati spomin na vrednote, za katere so si prizadevali v času med in po drugi svetovni vojni. Zavoljo tega stremijo k včlanjevanju mladih, ki jim te vrednote ne bi bile tuje in ki bi bili pripravljeni nadaljevati ter ohranjati njihovo delo. Tega pa ni malo. Med drugim skrbijo za 45 grobov in grobišč ter 18 spomenikov. Ob njih vsako leto ob 1. novembru prirejajo žalne komemoracije. Srečujejo se na prireditvah ob dnevu upora, ob proslavah na Menini in na Čreti, radi se pridružijo podobnim manifestacijam tudi drugod po Sloveniji. Ob praznikih in jubilejih obiščejo bolne člane, jih skromno obdarijo ter jim posvetijo kakšno urico. Svoje interese usklajujejo s podobnimi organizacijami, kot so Združenje Sever, Društvo veteranov vojne za Slovenijo 1991 in z Maistrovimi borci. Kot večje naloge za letošnje leto so si zadali zbiranje gradiva za izdajo monografije, podpiranje projektov, ki bodo popularizirali NOB, vsestransko skrb za svoje članstvo, ob letošnjih volitvah pa čim večjo udeležbo in izbiro tistih, ki jim bodo znali prisluhniti ter podpreti njihovo delo. Benjamin Kanjir Janez Žagar je podal poročilo o delu v preteklem in smernice za delo v aktualnem letu GRUSOVLJE Srečanje izdelovalcev suhih mesnin Aktiv kmečkih žena in Prostovoljno gasilsko društvo Grušovlje organizirata v nedeljo, 27. aprila, četrto srečanje izdelovalcev suhih mesnin. Ljubitelje suhomesnih izdelkov, ki bi želeli izmenjati izkušnje z ostalimi izdelovalci, pričakujejo v tamkajšnjem gasilskem domu od 9. do 11.30 ure, ko se bo pričela pokušnja z družabnim srečanjem. Zainteresirani lahko na ogled in pokušnjo pri- nesejo klobase, salame, želodec, Špeh, kračo, rebra, šunko in podobno. Izdelek je lahko iz katerekoli vrste mesa (svinjsko, goveje, konjsko, ovčje, divjačina...), oddati pa ga bo potrebno okvirno 15 dekagramov. Lahko je tudi venem kosu, ki ga bodo organizatorji narezali na licu mesta, ostalo lastniki odnesejo domov. Dobrodošla sta tudi domač jabolčnik in doma pridelano vino. Srečanje ne bo ocenjevanje, ampak samo prikaz, pokušnja, izmenjava izkušenj in receptov pri izdelavi ter sušenju mesnin. Udeležijo se ga lahko tudi tisti, ki teh dobrot nimajo doma, dodatne informacije pa so na voljo na telefonski številki 041 354 638. Dogodek bo pospremila tudi ekipa RTV Slovenije. ID KNJIŽNICA MOZIRJE Po zvezdnih poteh Kljub svoji majhnosti in vsaj navidezni zapostavljenosti je Zgornja Savinjska dolina del pomembne srednjeveške zgodovine, ki jo je v svoji knjigi Po zvezdnih poteh preučil zgodovinar Tone Ravnikar. Srednjeveško preteklost Zgornje in spodnje Savinjske ter Šaleške doline je Ravnikar raziskoval več let. Na literarnem večeru v Knjižnici Mozirje je zato lahko zbranim podrobneje predstavil tudi gornjegrajski samostan, Vovberžane v Savinjski in Šaleški dolini, Žovneške gospode in grofe Celjske. Zgodovinar Tone Ravnikar je predstavil svoja dognanja o Savinjski in Šaleški dolini v visokem srednjem veku (foto: Ciril M. Sem) Svoja dognanja o Savinjski in Šaleški dolini v visokem srednjem veku je zgodovinar Tone Ravnikar podrobneje predstavil v knjigi Po zvezdnih poteh, kije po mnenju poznavalcev do sedaj edina raziskava, ki na celovit način obravnava zgodovino srednjeveškega plemstva na tem prostoru do prevlade Celjskih grofov. Kotv spremni besedi knjige pove zgodovinar Peter Štih, seje pred Ravnikarjevo raziskavo pogledu zgodovinarjev izmikal nemara najpomembnejši segment zgodovinskega dogajanja v Savinjski dolini v visokem in poznem srednjem veku. Plemstvo je v tem času predstavljalo družbeno elito, kije s svojimi gradovi in obsež- nimi zemljiškimi posestvi, medsebojnimi boji za prevlado, pa tudi s svojimi pobožnimi dejanji odločilno zaznamovalo širše dogajanje v tem prostoru. Zbranim v mozirski knjižnici je Ravnikar podrobneje predstavil tudi položaj gornjegrajskega samostana v prvih desetletjih po izumrtju Vovbrških grofov. Kot meni Ravnikar, je bil gornjegrajski samostan nedvomno najpomembnejša cerkvena institucija na tem področju, tako s svojo moralno avtoriteto kot tudi z razprostranjenimi posestmi, ki so obsegala velika strnjena področja Zgornje in spodnje Savinjske ter Šaleške doline. Tatiana Golob OBČINA LJUBNO Uredimo, očistimo svet Občina Ljubno je pristopila k projektu Organizacije združenih narodov na temo Uredimo, očistimo svet, ki poteka v 121 državah sveta. Akciji seje v svetovnem merilu pridružilo že več kot 35 milijonov posameznik- f \ 10 v J o v, minulo soboto pa so očiščevalno akcijo v ljubenski občini izvedli člani posameznih društev in ekološko ozaveščeni posamezniki. V akciji je skupaj sodelovalo približno sto posameznikov, s strani občine pa je bilo razdeljenih 147 vreč za smeti. Člani ribiške družine, ki na očiščevalnih akcijah sodeluje že vrsto let, so očistili oba bregova Savinje, na težje dostopnih mestih so jim na pomoč priskočili tudi kajakaši Šport centra Prodnik. Samo na relaciji Vrbje-Ribiški dom so napolnili pet 80-litrskih vreč. Vreče so polnili tudi člani PGD Okonina in PGD Radmirje, člani planinskega društva, čebelarsko društvo, Jože Hudej, Sahar Povh, Mimi- V Mozirju in okoliških vaseh je potekala spomladanska očiščevalna akcija. Udeležilo se je je okoli tristo občanov. Akcija bazira na društveni osnovi. Turistično društvo Mozirje kot organizator te akcije vsem društvom v občini pošlje vabilo z določeno lokacijo, ki naj bi jo člani tega društva očistili. Najštevilčneje so se tudi tokrat odzvali člani mozirske ribiške družine, ki so se lotili brežin Savinje, Drete in nekaterih njunih pritokov. Kar dobrih sto se jih je udeležilo akcije, ki je bila razdeljena na dva dneva, vsakokrat pa trajala po pet ur. Kot vedno seje med nabranim odpadom zbralo okoli 90 odstotkov odpadne folije za baliranje in praznih vreč od umetnih gnojil ter podobnega. Med najštevilčnejše so se vpisali ca Jurjevec, Fotoklub Flosar, društvo Komen ter Jože Brglez. Lovska družina namerava v naslednjih dneh očistiti področje Planine, Tera in Primoža. Na občino v teh dneh še prihajajo podrobnejša poročila, vendar so z izvedeno očiščevalno akcijo zadovoljni in jo ocenjujejo kot uspešno. Največ se je nabralo plastike, PVC vrečk, pločevinkter steklenic, pa tudi železnih odpadkov. ArtPuk tudi mozirski skavti, 60jih je očiščevalo center in bližnjo okolico Mozirja. Na akcijo so se dobro pripravili člani še nekaterih drugih združenj, ki so »v ogenj« poslali po deset do petnajst svojih članov. Da je bilo delo temeljito in dobro opravljeno, kaže podatek, da se je nabralo za okoli deset kubičnih metrov odpadkov, ki so jih zbrali in odpeljali delavci mozirske komunale. Znani so tudi rezultati oziroma količine zbranih kosovnih odpadkov zbiranja, kije potekalo pretekli mesec. V mozirski občini seje zbralo slabih 118, na Rečici ob Savinji pa slabih 82ton odpada. Največje bilo bele tehnike, elektronike in lesa. Večino tega, kar seje zbralo, je bilo že odpremljeno podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo. Benjamin Kanjir MOZIRJE, REČICA OB SAVINJI Kraja dodobra očiščena Člani mozirske ribiške družine so se lotili brežin Savinje, Drete in nekaterih njunih pritokov (foto: Benjamin Kanjir) PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU NA REČICI OB SAVINJI Sloven« narod, ki si piše sodbo sam Občina Rečica ob Savinji in tamkajšnja krajevna organizacija zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja sta tretjo nedeljo v aprilu pripravili spominsko slovesnost ki stajo posvetili 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju. Prijeten program s partizansko tematiko so oblikovali pevci, recitatorji in harmonikar rečiške osnovne šole s svojimi mentorji, Darko Atelšek ter Habrovi fantje z Anito Lakner. Upor borcev je bil po mnenju Kolenc Ozimičeve izviren zato, ker je bil tesno vpet v globalno sozvočje takratnega časa in kot tak nuja, da danes prisluhnemo glasovom iz mladih vrst. »Slovenci smo v vsakem času znali poiskati pravo pot, znali smo biti najboljši, pa čeprav smo zato velikokrat morali žrtvovati svoj ugled. Zavedati se moramo, da bo potrebno veliko modrosti, da bomo V prijetnem programu s partizansko tematiko je nastopila tudi Suška banda (foto: Marija šukalo) Slavnostna govornica Polona Kolenc Ozimic, v.d. ravnateljice OŠ Rečica ob Savinji, je v svojem govoru poudarila, daje bila Slovenija rojena iz upora. Ta je zapisan v temelje naše državnosti in postaja vrednota, s katero sije naša država pripisala svoje mesto na zemljevidu zmagovalnega zavezništva in izpisala svojo ključno zmago - državno samostojnost. znali ostati pravi dediči, da se bomo brez pomislekov in bojazni postavili v vrste pred okopi, da bomo ohranili svoj ugled, spoštovanje in svobodo, četudi bo zato potreben upor, upor z razlogom,« je med drugim povedala Polona Kolenc Ozimic. Pri tem je izpostavila, da Slovenijo danes velik del sveta pozna kot državo, ki je svojo zgodovino tlakovala na r 5 Vrtnarstvo in cvetdčarstvo VP MALI NOGOMETNI SPEKTAKEL V VELIKI, NOVI ŠPORTNI DVORANI MOZIRJE »Vsi se radi igramo«, igrali so se tudi veliki nogometni asi To, kar je uspelo organizatorjem Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino (TKŠM) Mozirje, športnemu komentatorju TV Slovenija Ivu Milovanoviču v sodelovanju z Vrtcem Mozirje in Občino Mozirje prejšnji petek popoldne, napoveduje še veliko dobrih športnih, zabavnih in sprostilnih dogodkov, ki bodo razgibali Zgornjo sbeno zabavnim delom, ki so ga prispevali Savinjski trobilni kvartet, Alya, ansambel Golte, otroci in vzgojitelji Vrtca Mozirje ter razposajena voditelja prireditve, tv in radijska voditeljica Andreja Petrovič ter športni novinarTVSlovenija Saša Jerkovič. Osrednji športni voditelj Urban Lovrenčičje usmerjal dogajanje na parketu, ki seje pričelo s spekta- Selektor gostujoče ekipe Rdečih humanih zvezd je bil Ivo Milovanovič, z eno nogo zdaj že Mozir-jan. Matjaž Kek in Brane Oblak sta bila tokrat ie podaljšana klop za goste, Rolando Pušnik in Darko Repenšek pa vneta navijača. Selektor in strateg domače ekipe Modrih humanih zvezd je bil mozirski občinski svetnik Peter Goltnik. Po krajšem ogrevanju, raztegovanju in masaži bicepsov ter poziranju fotografom in kameram regionalne televizijeje sodnik Vili Kranjc zažvižgal dolgi, vroči in napeti nogometni tekmi naproti. V izjemno dinamični in všečni predstavi športnih as-ovje prvi gol zabil Zlatko Zahovič za 0:1, domačin Blaž Metulj pa je ob huronskem vzpodbujanju gledalcev izenačil na 1:1. Drugi zadetek za goste je kot iz topa ponovno ustrelil Zahovič, kije blestel večji del celotne tekme. Od 1:2 je rezultat na t :3 povišal Miran Pavlin, med strelce za domače pa seje še enkrat v prvi četrtini vpisal Blaž Metulj, kije prvič zares dvignil tribuno na noge. V drugi četrtini, ko so s strani selektorja Goltni-ka padle prve zamenjave, je rezultat izenačil domači Jaka Bizjak, po kombinaciji napada gostov pa je Tone Hrovatič zatresel mrežo sicer odličnega domačega vratarja Romana Kronovš-ka za 3:4. In še en napad Bizjaka za buren aplavz Ekipa domačih, od leve: (zadnja vrsta) Samo Supin, Urban Cop, Franci Kotnik, David Skornšek, Uroš Suhodolčan, Aleksander Zavrnik, selektor Peter Goltnik, (srednja vrsta) Boštjan Gorjup, Drago Špeh, Blaž Metulj, Uroš Marolt, Jaka Bizjak, (spredaj) Izidor Krivec, Tomi Mlinar, Viki Uršnik, Antonio Delamea, Roman Kronovšek, Dobrinko Danojevič in Andraž Rednak Savinjsko dolino. Zabavno športna prireditev, kije imela dobrodelni namen zbrati nekaj sredstev za ureditev igral za potrebe Vrtca Mozirje, je več kot uspela. Prireditev v napolnjeni dvorani seje pričela z gla- kularno predstavitvijo športnikov malega nogometa ob spremstvu otrok Vrtca Mozirje, karje poželo osrednje simpatije obiskovalcev. Blaž Metulj (desno) je za domačo ekipo Modrih humanih zvezd kljub močnemu nasprotniku Zlatku Zahoviču (levo) zabil tri gole Ekipa gostov, od leve: (zadnja vrsta) selektor Ivo Milovanovič, Zlatko Zahovič, Uroš Jernej Tozon, Peter Vilfan, Miran Pavlin, Branko Oblak, (srednja vrsta) Zoran Predin, Marko Simeunovič, Jože Potrebuješ, Sašo Udovič, Zoran Jankovič, Tone Hrovatič ter izenačitev, kije pokazala, da je moštvo domačih nogometašev bistveno boljše od pričakovanega. To je zaskrbelo tudi selektorja Milovanoviča, kije prvič osvežil svoje moštvo in Zahoviču nakazal, daje čas za glavno orožje. Tako sta do konca druge četrtine sledili še dve bombi, ki sta popravili rezultate na semaforjih na 4:6 za goste. V tretji četrtini, ko so se že pokazali prvi znaki naporov v obliki premočenih dresov, sta se vsak s po enim zadetkom na listo strelcev vpisa- Izkupiček iz dobrodelne prireditve so nastopajoči namenili nakupu igral za otroke Vrtca Mozirje la Bizjak za domače in Pavlin za »rdeče zvezde«. V zadnjo četrtino so domači šprinterji ob rezultatu 5:7 napadli kot dopingirani, končni rezultat 6:7 pa je postavil domačin Metulj. Najboljši strelec tekme Zlatko Zahovič je ob koncu srečanja dejal, da so bili domačini resnično trd oreh, saj so morali profesionalci iztisniti iz sebe malodane vse izkušnje iz malih nogometnih igrišč. Med domačini-športniki iz vrst gospodarstva Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, ki jih je simbolično vodil in odigral nekaj atraktivnih podaj Franci Kotnik, sta bila s po tremi goli najuspešnejša Jaka Bizjak in Blaž Metulj. Kljub nekaj strelom, koje žoga poiskala glave gledalcev, skoraj uničila tehniko fotoreporterja Savinjskih novic, dežurni reševalci niso imeli prehudega dela. In ker je lep pregovor konec dober, vse dobro, je direktorica ZTKŠM Mozirje Biserka Povše Tašič objavila znesek zbranih sredstev v višini 6.999 evrov in denar simbolično predala ravnateljici Vrtca Mozirje Ani Nuši Rebernik. Ob tem je zrno dodal tudi Zoran Jankovič, ki je iz žepa potegnil bankovec za 500 evrov in ga položil v dnevno blagajno Tašičeve, rekoč: »Dodajam še jaz moj osebni prispevek za tako plemenit namen, kot je pomoč otrokom in vzgojiteljem v Vrtcu Mozirje.« In ker je taista blagajna še vedno odprta, bi bili prispevki za ta humani namen dobrodošli tudi v prihodnje. Vrtec Mozirje bo sporočil potrebe za ureditev igrišča, zavod za TKŠM pa bo po presoji posebne komisije organizatorjev te prireditve nabavil igrala in jih dostavil vrtcu. Tekst in fotografije: Jože Miklavc ŠPORTNO DRUŠTVO VRBOVEC NAZARJE 30. nogometni maraton ob prazniku dela V preteklem letuje imel izvršni odbor nazorskega športnega društva Vrbovec prednostno nalogo vzpostaviti kontrolo nad društvom in članstvom ter pobrati članarino, s čimer naj bi omogočili njegovo nadaljnje delovanje. Po besedah predsednika Mateja Purnata so bili, glede na kratek čas delovanja in na zatečeno stanje v društvu, pri tem dokaj uspešni, saj so ob številnih aktivnostih sekcij leto zaključili nad pričakovanji. Nogometaši so izvedli jesenski del veteranske lige, košarkaši so pripravili tekmovanja trojk ob občinskem prazniku, rokometaši so pod streho spravili občinsko prvenstvo in organizirali več prijateljskih tekem, odbojkarji in namiznotenisači pa občinska prvenstva v odbojki ter namiznem tenisu. Športniki so se lotili tudi očiščevalne akcije za odpravo posledic, ki joje povzročilo septembrsko neurje, in sanirali škodo, ki sojo povzročili vandali s svojo objestnostjo. V letošnjem letu društvo čaka sanacija igrišča in še dodatno odpravljanje posledic poplave. V ta namen so dobili že nekaj nepovratnih sredstev, s katerimi bodo obnovili objekte, tribune in gole. Intenzivno se pripravljajo na nogometni maraton ob prazniku dela, ki ga bodo še dodatno popestrili, saj letos ta športna manifestacija praznuje 30-letnico. Na občnem zboru, ki so ga pripravili v nazorskem domu kulture sredi aprila, so člani drušlva sklenili, da igrišče ogradijo in s tem vandalom onemogočijo, da bi še nadalje povzročali škodo. Pri njihovi odločitvi jih je podprl tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat, kije omenil, da se je z izgradnjo športne dvorane športna dejavnost z nazorskega igrišča preselila v dvorano. Vendar bo dobra ekipa, kije začela delovati v samem društvu, po županovem prepričanju poskrbela, da igrišče ponovno pridobi na svoji veljavi. Marija Sukalo Po besedah predsednika Športnega društva Vrbovec Nazarje Mateja Purnata so ob številnih aktivnostih sekcij leto zaključili nad pričakovanji (foto: Marija Šukalo) ČETRTFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V NAMIZNEM TENISU Lučka osnovnošolca v polfinalu državnega prvenstva Osnovna šola Blaža Arniča iz Luč in Namiznoteniški klub Tempo iz Velenja sta bila organizatorja četrtfinala državnega prvenstva osnovnih šol v namiznem tenisu za učence in učenke v ekipni in posamični konkurenci. Tekmovanje je bilo organizirano na visokem nivoju, trud organizatorjev pa sta z uvrstitvijo v polfinalno tekmovanje poplačala domača igralca Sara Rose in Nace Selišnik. Sedmošolka Sara Rose je v skupini igralk od 6. do 9. razreda s šestimi zmagami in enim samim porazom osvojila enako število točk kot prvouvrščena Kristina Redenšek iz OŠ Leskovec, vendarje zaradi slabšega rezultata iz medsebo- jnega srečanja osvojila drugo mesto. Nace Selišnik seje izkazal v skupini fantov od 1. do 5. razreda in se z osvojenim tretjim mestom prav tako uvrstil v nadaljnje tekmovanje. V ekipnem delu so igralci iz Luč osvojili tretje mesto, za ekipama iz Hrastnika in Dobove. Poleg odličnih Lučanov sta solidno odigrali tudi Polona Lamprečnik in Maša Repenšek iz OŠ Nazarje, ki sta vsaka v svoji skupini osvojili 5. mesto in le za las ostali brez nastopov v polfinalnem tekmovanju. Savinjčan Nace Selišnik in Sara Rose bosta poskušala presenetiti tudi v polfinalu državnega prvenstva v namiznem tenisu (foto: Rajko Rudnik) SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO GLASBENIKOV • SAALBACH HINTERGLEMM 2008 Franci Podbrežnik najhitrejši od Slovencev Ekipa slovenske glasbene smučarske reprezentance seje 5. aprila udeležila 17. svetovnega smučarskega prvenstva glasbenikov v avstrijskem Saalbach Hinterglem-mu. Od naših predstavnikov je s progo najhitreje opravil Franci Podbrežnik iz skupine Happy Band, nasploh pa je bilo prvenstvo velik uspeh naše glasbene reprezentance in slovenske glasbe. Odlično pripravljena veleslalomska proga na zahtevnem terenu ženskega smuka za svetovno prvenstvo v Hinterglemmu je vzdržala 140 tekmovalcev iz dvanajstih držav. Barve naše države so zastopali še Milan Pečovnik - Pidži, pevec Tomaž Malešič, Gorazd Elvič (včasih član zasedbe Čudežna polja), Mirko Rozman iz ansambla Zarja, kitarist Bor Žuljan in Aljoša Jazbec iz ansambla Veseli Begunjčani. Franci Podbrežnik seje v svoji starostni skupini uvrstil na 6. mesto in bil s časom 54,33 sekunde najhitrejši od Slovencev. Zelo blizu zmagoval- nega podija, kamor je stopilo prvih pet uvrščenih, je bil tudi Milan Pečovnik, ravno tako šesti v svoji starostni skupini. Prva slovenska ekipa je bila tudi na zavidljivem šestem mestu med 21 ekipami, med državami pa je Slovenija zasedla drugo mesto, takoj za Avstrijo in pred Nemčijo. Absolutni zmagovalec smučarskega svetovnega prvenstva glasbenikov je bil Klaus Holzl iz Avstrije. Seveda je bilo celotno dogajanje v sklopu prvenslva v znamenju glasbe, predvsem slovenskih polk in valčkov. Tudi člani Slo Music Ski Team Banda so se pridružili skoraj 50 znanim ansamblom in pevcem iz vse Evrope, ki so nastopili v glasbenem programu. Vsekakorje bilo celotno sodelovanje slovenskih glasbenikov na odrih in smučiščih Hinterglemma velika promocija Slovenije v tujini. Eno pomembnejših glasbenih udejstvovanj skupine Happy Band, katere član je Franci Podbrežnik, pa v letošnjem letu čaka 7. septembra, ko se bodo skupaj z Ireno Vrčkovnik udeležili festivala narečnih popevk v Mariboru. ID Franci Podbrežnik - Solčavski iz skupine Happy Band (drugi z leve) s slovensko glasbeno smučarsko reprezentanco OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Luče 77, 3334 LUČE, Tel.: 03 /839-00-20, Faks: 03/584-40-01 E-mail: os-luce@guest.arnes.si VPIS OTROK V VRTEC LUČE IN SOLČAVA za šolsko leto 2008/2009 Vloge za vpis pošljite na naslov: OŠ Blaža Arniča Luče Luče 77, 3334 Luče, najkasneje do 20.5.2008. Prijavo za vpis otroka v vrtec in vse dodatne informacije dobite v tajništvu OŠ Blaža Arniča Luče (tel. 5844-001). Da bo vaša odločitev za vpis otroka v vrtec lažja, vas vabimo, da obiščete vrtec v Lučah ali Solčavi, ko bo teden odprtih vrat, od 12. do 16. maja 2008, od 9. do 10. ure. Obiščite nas in videli boste, kako živimo in delamo v vrtcu Luče in v vrtcu Solčava. JVIZ OBČINE MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE ŠOLSKA ULICA 25 3330 MOZIRJE VPIS OTROK V VRTEC MOZIRJE IN REČICA za šolsko leto 2008/2009 (vstop v vrtec 1.9.2008) Vpis otrok je od 5.5. do 9.5.2008 od 9.00 do 15.00 ure, v sredo od 9.00 do 17.00 ure. Otroka lahko vpišete v vrtec na podlagi pismene prijavnice, ki jo dobite v tajništvu Vrtca Mozirje. Obveščamo vas, da imate možnost vpisati otroka tudi v popoldanski oddelek, ki obratuje do 20.45 ure. Vse dodatne informacije dobite pri tajnici Vrtca Mozirje, Šolska ulica 25, 3330 Mozirje, telefon 839-53-06. TEDEN ODPRTIH VRAT V VRTCU MOZIRJE IN REČICA od 5.5. do 9.5.2008 od 8.30 do 10.30 ure. Prisrčno vabljeni otroci skupaj s starši, da obiščete vrtec v tem času ter spoznate delo in igro v skupini, katero bi obiskoval vaš otrok. OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Uspehi mladih nazorskih športnikov Mlajšim deklicam iz OŠ Nazarje je uspel veliki met. Na četrtfinalno državno tekmovanje v košarki so se uvrstile kot edine predstavnice velenjskega območja. Pred domačim občinstvom so se najprej pomerile z vrstnicami iz OŠ Karla Destovnika - Kajuha iz Ljubljane, nato pa še s košarkašicami iz OŠ Boštanj. Obe tekmi sta bili zelo razburljivi, vendar so nazorske učenke obakrat rešile tekmo v svojo korist. Proti Ljubljančankam so bile boljše z 18:16, od učenk iz Posavja pa z 28:24. Z uvrstitvijo v košarkarski polfinale so ponovile uspeh dečkov izpred dveh let, nadaljnje tekmovanje pa jih pelje v Šmarje pri Jelšah. Iste učenke so bile dva dni pred tem tudi področne prvakinje v rokometu, v mesecu maju pajih čaka še enako tekmovanje v odbojki. Nazorski učenci so v tem šolskem letu nastopili še na treh državnih tekmovanjih. Na začetku šolskega leta so se Eva Remic, Ana Bastelj, Tadeja Pečnik in Maša Repenšek udeležile polfinalnega državnega tekmovanja v odbojki na mivki, ki je bilo v Zavrču pri Mariboru. Deklice so zmagale proti učenkam iz Šoštanja, Črne na Koroškem, Mežice in Beltincev, izgubile pa so proti dvema šolama iz Maribora. Za uvrstitev med najboljših osem slovenskih ekipjim je zmanjkala ena sama zmaga. V mesecu februarju je nazorska šola gostila še državni četrtfinalni turnir v rokometu za starejše deklice, kjer so učenke osvojile tretje mesto. Pred dnevi pa so na četrtfinalnem turnirju v namiznem tenisu v Lučah uspešno nastopali Dejan Ugovšek, Polona Lamprečnik in Maša Repenšek. Slednjima dvema je zmanjkala le ena zmaga za preboj na polfinalni turnir. Primož Jelšnik PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Uspešno izpeljali velikonočni slalom na Menini V nedeljo, 13. aprila, je smučarski odsek Planinskega društva Gornji Grad izvedel tradicionalni 9. velikonočni slalom in odprto prvenstvo občine Gornji Grad na Menini planini. Čepravje preko noči zapadlo 15 centimetrov novega snega, so organizatorji pod vodstvom Iva Šinkovca dobro pripravili progo, tako da so imeli tekmovalci enakovredne pogoje v obeh vožnjah. Za končno uvrsti- tev je štel najboljši čas ene vožnje, ki pa je večini udeležencev uspel v drugem teku. Po končanem tekmovanju je bila v planinskem domu malica in podelitev priznanj ter praktičnih nagrad. Vse, ki se niso ustrašili muhastega aprilskega vremena, je tudi narava nagradila s soncem in prekrasno zimsko podobo Menine planine. Ogled rezultatov in fotografij je Na zmagovalnih stopničkah so se zvrstili najboljši slalomisti v različnih starostnih kategorijah (foto: Janko Černjavič) možen na spletni strani http:// 9VelikonoNiSlalomMenina2008. picasaweb.google.si/marc.mlinar/ Ivo Šinkovec ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Gmajnčani pred novimi IZZIVI Redni letni občni zbor Športnega društva Gmajna, ki je potekal v soboto, 19. aprila, na Rečici ob Savinji, je prinesel društvu kar nekaj sprememb in novosti. Navzoči so potrdili nova, zakonsko usklajena pravila društva in pravilnik o materialno finančnem poslovanju ter izvolili nove člane v društvene organe. V letnem poročilu in kratkem povzetku prvih dveh mandatov delovanja društva je dosedanji predsednik Franjo Pukart navzoče spomnil na ključne momente od ustanovih/e do danes ter poudaril, daje ponosen in vesel, da je vodil tako zrel, sposoben in deloven kolektiv. Rezultati dobrega poslovanja društva se najbolje odsevajo v športnem parku, ki iz leta v leto pridobiva prijaznejšo in racionalnejšo podobo ter sodi med večje in lepše športne parke Slovenije. Novo izvoljeni organi društva, katere bo v bodoče vodil Jože Štorgel, bodo društvo usmerjali na zastavljene smernice, med katerimi sta najbolj izstopajoči in finančno zahtevnejši izgraditev slačilnic ter elektrifikacija igrišč. Člani bodo še naprej sodelovali na že utečenih športnih dogodkih in turnirjih, društveni osrednji dogodek pa bo organizacija tekmovanja v malem nogometu za Colnaričev memorial. ArtPuk POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE ■ PREVENTIVNA AKCIJ» VARNE Porazna Začetek motoristične sezone je v teh dneh privabil na ceste številne motoriste, katerih število iz leta v leto narašča. Po podatkih Policijske uprave Celje je bilo na dan 31. avgust 2004 na Celjskem registriranih 6.753,31. avgusta leta 2007 pa 8.712 oziroma za 29 odstotkov več enoslednih vozil. Začetek nove sezone je žal vsako leto povezan tudi s preštevilnimi smrtnimi žrtvami med motoristi, ki tako predstavljajo eno najbolj ogroženih skupin udeležencev v cestnem prometu. Nevarni so ravno prvi toplejši dnevi, karje pogojeno s sicer še nižjimi temperaturami voznih površin. Hkrati pa vozniki po daljšem premoru pogosto precenjujejo svoje vozne sposobnosti in kondicijo, pogostejše so tehnične pomanjkljivosti vozil ter dejstvo, da so ostali udeleženci manj pozorni na voznike motoriste. Pred začetkom sezone je zato zelo ETNOGRAFSKO DRUŠTVO MLAJEVCI 10. plezanje na mlaj za pokal Mozirskega gaja Etnografsko društvo Mlajevci iz Mozirja letos že desetič zapored organizira tradicionalno plezanje na mlaj. Najbolj spretni plezalci se bodo v soboto, 26. aprila, pomerili za pokal Mozirskega gaja. Zbortek-movalcev ob 16. uri na sejmišču, startnina pet evrov. Prijave zbira Franc Maroltnatel. št. 041 753 387. PR Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na izlet z nami. Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 16. številke smo izžrebali odgovor Nanda Remica iz Vologa. Ime in nriimek: Naslov: b Telefonska št.:------------------------------------ v 17. številki Savinjskih novic mi je bil najbolj všeč članek z naslovom: VOŽNJE motoristov priporočljiva vožnja na poligonu s poudarkom na izvedbi praktičnih vaj za izboljšanje tehnike vožnje. Policijska postaja Mozirje je v sodelovanju s Prometno policijo Celje, letos že tretjič, na parkirišču pred Elkrojem organizirala preventivno akcijo varne vožnje, katere pa seje udeležila le peščica ozaveščenih motoristov. Varna vožnja je potekala na osnovi petih vaj, katere je predstavil policist prometnik. Motoristi so se tako lahko na prirejenem poligonu še enkrat seznanili s samo držo na motorju, speljevanjem, zaviranjem, obvladovanjem motornega kolesa in najpomembneje - izogibanjem oviri. ČRNA KRONIKA • NAŠLI PONAREJEN BANKOVEC Mozirje: 14. aprila je odgovorna oseba Banke Celje, Izpostave Mozirje, obvestila dežurnega policista, da so v prometu na banki izsledili bankovec za sto evrov, za katerega sumijo, daje ponarejen. Policisti so bankovec zasegli in bo poslan v analizo, poskušali pa bodo ugotoviti, kdo ga je spravil v promet. • FIZIČNO NAPADEN Nazarje: 17. aprila je bil v Nazarjah na parkirišču pred gradom Vrbovec fizično napaden občan, kije kasneje iskal zdravniško pomoč v ZD Mozirje in v celjski bolnišnici. Zoper storilca bodo policisti podali kazensko ovadbo. • TELEFONA NI VEČ Mozirje: 18. aprila je oškodovanka obvestila policiste, da ji je neznani storilec dva dni prej v gostinskem lokalu Bar Fany ukradel prenosni telefon. S tem jo je oškodoval za okoli 200 evrov. • VRGEL MU JE KOZAREC Šmihel nad Mozirjem: 20. aprila je v gostinskem lokalu v Šmihelu med dvema gostoma prišlo do prepira. Kršitelj je v enega od gostov vrgel kozarec, nato pa mu je še grozil. Kljub temu, da seje oškodovanec umaknil, je kršitelj prišel za njim domov in mu grozil še na domu. Zoper njega bodo policisti ustrezno ukrepali. KANI i Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica I04c, 3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in J"6'-' ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA Nevarno poslovanje s tujimi bankami Rad bi opozoril številne Zgornjesav-injčane in druge Slovence na poslovanje tujih bank, predvsem avstrijskih, ki so na različne načine, prevare in lahko rečemo zlorabo odvetnikov privedle do tega, da se številni že desetletja borimo za lastno premoženje. Nekateri so že obupali, utrujeni ob borbe priti organiziranemu kriminalu, predvsem v Zgornji Savinjski dolini. Zato bi vas rad opozoril na dei raziskav, katere smo že naredili. Po razpadu Jugoslavije se je leta 1991 z uvedbo novega tržnega sistema pokazala potreba po različnih bančnih posojilih. Na žalost se nate potrebe Banka Slovenije ni pravočasno in ustrezno odzvala. Zato so številni državljani posegli po kreditih tujih bank. V obdobju od leta 1992 do 1997 seje pojavilo veliko število oglasov, v katerih posredniki (pooblaščenci) bank Raiffeisenbank, Volksbank, posojilnice Podjuna bank, ponujajo ugodne kredite. izhajajoč iz dejstva, da v prejšnjem sistemu nismo poznali bančnih zlorab, smo se številni kreditojemalci ujeli v past dobro organiziranega »posla«. Po do sedaj zbranih podatkih je veliko kreditnih pogodb sklenjenih na različnih lokacijah (v stanovanjih, gostilnah, pisarnah,...) V mojem primeru (Marta P.) pri gospe Mariji Reno v stanovanju v Braslovčah leta 1994. Po ustno dogovorjenem znesku je sledilo nekaj podpisov na formular banke ali nekoliko bankza primer, če ne bi bilo odobreno pri eni banki, da bi bilo odobreni pri drugi banki. Poudarjam, da so vsi dokumenti napisani izključno v nemščini. Torej je omenjeni dokument v bistvu bianco pogodba podpisana s strani kreditojemalca. Po preteku 15 dni do treh mesecevje sledil klic posrednika, da je odobren kredit in da se lahko ogla- simo na dogovorjenem mestu za prevzem denarja. Prva skupina kreditojemalcev so kreditojemalci, ki sojemali kredite od 5.000 do 15,000 DEM brez hipoteke ali drugega zavarovanja. Denarje izplačan v gotovini, z odbitkom dveh obrokov (v primeru zamude plačevanja kredita in provizijo posrednika, ki znaša do 15 % za uslugo). Istočasno prejmemo številko deviznega konta z opozorilom, da moramo kredit odplačevati točno, vsa pojasnila glede pogodbe pa bomo dobili iz banke (kar se ni nikoli zgodilo). Druga skupina kreditojemalcev so kreditojemalci, ki sojemali večje kredite in so morali zastaviti hiše aii druge nepremičnine. V dogovorjenem terminu so se s posrednikom oglasili na sedežu banke in podpisali nekaj dokumentovv nemščini. Nekaj kreditojemalcev je podpisalo pogodbo v Sloveniji. V nobenem primeru ni bil izplačan denar v prostoru banke. Nadaljnji dogodki se odvijajo kot v primeru prve skupine kreditojemalcev. Če bi kreditojemalci plačali »samo« omenjeno provizijo (lOdo 15 %), obresti 13,75 % in tistih nekaj v naprej plačanih obrokih, bi bila ta zgodba že zdavnaj pozabljena. Vendarto karje siedilo, je scenarij za pravo nočno moro. Gospodje finančni posredniki (fi-nancemakerji) so enostavno izginili ali podjetja zapustili družinskim članom. Nihčejih ni klical na kakšno odgovornost. To ni bilo naključje! Vse je bilo skrbno planirano do najmanjše podrobnosti. Podpisi so romali na sodišča v obliki »kreditne pogodbe«. Ponekod so že sodni izvršitelji trkali na vrata. Nepripravljeni kreditojemalci (zdaj že obupanci) so šele na sodišču prvič videli, kaj so podpisali. Z grozo so ugotovili, da so zneski višji, kot so mislili, da bodo,... da so kredit koristili zakonski partnerji ali, da je pogodba s podpisom ene banke sicer hipoteka na drugi banki... Seveda neizkušeni, pravno nepoučeni ljudje, največkrat sploh prvič na sodišču, postanejo lahek plen za armijo odvetnikov, angažiranih s strani omenjenih bank. Koristili so vsa sredstva pritiskov, groženj, ponarejanja dokumentov (celo prevodi pogodb za sodišče so drugačni od originala v nemščini). Dosegali so nemogoče. Dokazali so, da smo malopridneži hudodelci okradli banke vAvstr-iji in istočasno smo tako neumni, da smo denarvračali nepoznani ženski, kot je Marija Reno. S tem so dosegli, daje bila pozornost usmerjena proti posrednikom. Sledile so številne tožbe proti njej. Velikokrat so odvetniki uspeli proti posameznikom. Zbrali smo se in ne bomo več tožili kot posamezniki. Upam, da nas bo kmalu sto ali tisoč, poiskali bomo pravno pomoč strokovnjakov, da bomo na pravi način usmerili kazenski pregon zoper odgovorne v Borovlju, Ferlahu in Podjuni. Prepričani smo, da bodo strokovnjaki urada za bančništvo, s katerim smo v stiku na Du- naju, in specialisti za organiziran kriminal kmalu ugotovili, da so »inspiratoci« teh poslov iz omenjenih bank, od koder prihajajo ponarejeni dokumenti (bianco pogodbe). Prav tako verjamemo, da bodo tudi naši preiskovalni organi hitro ugotovili, koliko milijonov markje vplačanih na konto Renojeve v Braslovčah. Seveda je vse povedano le delček zgodbe in šele razplet bo pokazal razsežnost te velike in dobro planirane prevare. Zato pozivam vse zainteresirane (oškodovane), da se zberemo v čim večjem številu. Le tako bomo dosegli povračilo škode in moralno zadoščenje za vse, kar smo pretrpeli. Samo kot skupina bomo lahko angažirali najboljše strokovnjake v Ljubljani in na Dunaju - če bo potrebno tudi na mednarodnem sodišču. Resnica bo naposled prišla in bo izrečena pred sodiščem klub vsem prizadevanjem odvetniških skupin, katere z zlorabo poklica in z vsemi zvijačami izigravajo sodišča. Zainteresirani lahko pišete na elektronski naslov viktor.papez@email.si ali pokličite na številko 040 148 351. Viktor Papež Jakčeva 26,1000 Ljubljana Tisti, ki globoko ljubijo, se lahko postarajo, vendar umrejo mladi! ZAHVALA V 87. letu starosti je umrla naša draga mama Jožefa BEVC iz Gornjega Grada Iskreno se zahvaljujemo gospe dr. Ireni Blažič, medicinski sestri gospe Miri Orešnik in patronažni sestri gospe Zofki Fale za ves trud, pomoč in prijaznost v času njene bolezni in popolne oslabelosti. Zahvalo izrekamo: vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, sodelavcem, znancem, za vsa izrečena in pisna sožalja, sveče, cvetje, darovane svete maše, g. župniku Jožetu Belaku in somaševalcema g. Marku Tostovršniku in g. Franciju Seničarju za lepo opravljen cerkveni obred, g. Febksu Ugov-šku in njegovim pevcem za ubrano petje v cerkvi, kvartetu Grmada za lepo odpete pesmi ob grobu, pogrebcem, praporščakom in vsem, ki so pomagali pri pogrebu ter gospe Viki Venišnik za iz srca izrečene besede v slovo. Najtopleje pa se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste ji v bolezni krajšali čas z obiski in ji lajšali tegobe s prijaznostjo, velikodušnostjo in darežljivostjo. Bila vas je vseh zares vesela. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ?00«®ME STOli^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini c Staro vaška ul. 12 A Pasji akrobat Upokojenci občudujejo vragolije, ki jih nek potepuški pes izvaja na ukaz naključno mimoidočega: lovi lasten rep, se valja po tleh, preskakuje klopi v parku in podobno. Nekdo komentira dogajanje človeku, ki mu pes izpolni vsak ukaz: “Čudim se, da vas tale smrdljivi potepuški pes tako zelo uboga." “Saj ni potepuški. To je moj pes, ki uboga vse samo zato, ker sem mu nekoč obljubil, da ga zato ne bom kopal.” Izhod v krizi Novopečeni učitelj računalništva je v skrbeh, da mu bodo učenci postavili vprašanje, na katerega ne bo znal odgovoriti. “To pa res ni noben problem,” ga razbremeni stiske statusni kolega, “zato imaš računalnik pred sabo.” “Ali vanj vtipkam vprašanje, da dobim odgovor?” “Ne, preko njega lahko sprožiš šolski zvonec za odmor.” Dieta Marta pove sosedi: “Odkar ima mož težave z zdravjem in je na dieti, veliko več kuham.” “To pa res ni logično.” “O, pa je. Prej je kuhal on.” Pasivno aktivna Oče po napotkih svoje žene gre in vpraša sina: “Sin, a si ti že spolno aktiven?” “Seveda, saj moram biti,” ta odvrne nadvse prepričljivo. “Kako pa, da tako?” “Če pa se punca samo uležeintojetood nje.” Upanje “Upam, da je vsaj kdo od vas v moji stranki,” reče minister Gregor kirurgom, ko ga nekega dne pripeljejo na operacijsko mizo. Hud primer V bolnici sestra sproži alarm. Njen pacient ima hudo krizo. Trese se, ves je bled, obliva ga znoj, temperatura mu niha, pa še slabo zgleda. Na pomoč prihiti vsa dežurna ekipa, ki ga z nekaj injekcij pomirjeval, obkladki in tako, da ga privežejo k postelji, vendarle spravi v red in umiri. Dežurni zdravnik vpraša sestro: “Kaj pa se je zgodilo? Človek je bil že kar v redu, zdaj pa tole?” “Nič ne razumem. Ker je večer, sem mu rekla, da je čas, da greva v posteljo, saj grem tudi jaz domov spat.” “Presneto! Njemu ne smete omenjati postelje, spalnice, še manj pa seksa! Kaj ne veste, daje preživel medene tedne z neko nimfomanko?" se napijem Cvetfa ä koprive DILEMA TRILEME MIMO MREŽE Drago Špeh, nogometni maneken in predstavnik ekipe Modrih humanih zvezd ter uslužbenec Davidovega hrama: »Moram paziti, kaj delam s tole žogo. Če zabijem gol Jankoviču, lahko gre biznis Davidovega hrama v Ljubljani po zlu. Če se pa ne izkažem, pa šefu ne bo všeč.« ZGLEDI VLEČEJO, A VOLJA ŠEPA Franci Kotnik, direktor Savinjskih novic, direktor SŠ GZ in udeleženec dobrodelne nogometne tekme: »Takšno razgibavanje bom moral uvesti na zbornici, še prej pa na novicah. Saj so vsi sodelavci že skoraj oleseneli skupaj s stoli.« NEPRISTRANSKOST IN NEPRIZADETOST Ivo Milovanovič, selektor nogometne ekipe Rdečih humanih zvezd (desno): »Sodnik, pazi, da ne boš pristranski do Mozirjanov, saj so skoraj boljši od ekipe Zlatka Zahoviča.« Vili Kranjc, sodnik na nogometnem spektaklu v Mozirju: »Naj te spomnim, da si res že z eno nogo Mozirjan, ampak danes sodiš k Zahoviču.« UŽITNA GOBA, JURČEK MRTVAK SESTAVIL PEPS KDOR PIŠE PESMI (SLABŠ.) TIPALKA PRI ŽUŽELKAH ZNAMKA ŠVEDSKIH KAMIONOV SREDNJEVEŠKI PRSNI OKLEP FOSILNI ANTROPOID, NAJDEN V INDIJI VERSKI (REDKO) POGLAVAR ŠIITOV rio ENOTA ZA MERJENJE TLAKA, PASCAL ZDRAVILNA TINKTURA, TUDI ALKOHOLNA PIJAČA FILMSKA ZVEZDA (ANGL.) GLAVNA REKA TAJSKE AMERIŠKA IGRALKA- JENNIFER EGIPČANSKI BOG SONCA AMERIŠKI KITARIST- STEVE MUSIC TELEVISION ŠVICARSKI SMUČAR- BRUNO OLEG ANTONOV PTICA SEVERNIH MORIJ HARPUNA, VILICE ZA LOV VEČJIH RIB MUSLIMANS- KI POSTNI MESEC RIHARD JAKOPIČ STIKALIŠĆE DVEH PLOSKEV REDKA, LAHKA SVETLA KOVINA (Sc) ŽENSKA, KI RADA TEČNARI, SITNICA NAMIŠLJE- NOST, KAR OBSTAJA LE V DOMIŠLJIJI NEMŠKI PESNIK- OSKAR TESTASTA MAŽA, MAZILO NEKD. SLOVEN. SMUČARKA (HROVAT) PETER POLES RAZMNOŽE- VALNA TVORBA TON A, ZVIŠAN ZA POLTON ANA (ANGL.) KOMUNISTIČ. PARTIJA DRAGO IBLER LEV IVANOV SLOVENSKI ATLET- ALEN PREDMET POGOVORA SOKRIVEC, POMAGAČ ANGLEŠKA PLOŠČINS- ANGLEŠKO SVETLO PIVO RUSKA IGRALKA (SAVINA) Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: LOERKE- nemški pesnik- Oskar KIRAS- srednjeveški prsni oklep KNOL-nekd. Tv- napovedovalka-Andreja GRBAN- užitna goba, jurček IMAM- verski poglavar šiitov ŽIVALI IŠČEJO DOM Nekoliko plašna, prijazna odrasla črna muca manjše rasti bi rada dobila novo priložnost. Nekdojoje namerno poškodoval. Imela je poškodbo repa in zadnje leve noge, obe poškodbi sta bili veterinarsko oskrbljeni, muca se danes počuti odlično. Je sterilizirana in cepljena. Išče nekoga, ki ji bo povrnil zaupanje v MUCICA ljudi, nekoga, katerega roka je ne bo tepla, temveč crkljala. Nahaja se v Velenju, zna uporabljati mačji wc. Kontakt: (03)897-00-56,040/729-015, poziv.velenje@gmail.com Napovednik dogodkov • Petek (25. april), ob 17.00. Pred cerkvijo sv. Jurija v Mozirju Otvoritev doprsnega kipa Ignacu Orožnu_______________________ • Petek (25. april), ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Proslava ob dnevu upora proti okupatorju_____________________ • Petek (25. april), ob 19.00. Galerija Velenje Otvoritev razstave Alojz Zavolovšek med učiteljem in učenci • Sobota (26. april), ob 9.00. BSH Hišni aparati Dan odprtih vrat_____________________________________________ • Sobota (26. april), ob 16.00. Sejmišče v Mozirju 10. plezanje na mlaj_________________________________________ • Nedelja (27. april), ob 9.00. Gasilski dom Grušovlje Srečanje izdelovalcev suhih mesnin___________________________ • Nedelja (27. april), ob 18.00. Osnovna šola Luče Območna in medobčinska 38. revija odraslih pevskih zborov in skupin Zgornje Savinjske doline Pa se sliš’ • Torek (29. april), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Otrok je otrok_____________________ • Torek (29. april), ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Mali Pip in mavrica želja • Sreda (30. april), ob 13.00. Kamp Menina - Varpolje Študentske igre brez meja____________________________________ • Sreda (30. april), ob 20.00. Kamp Menina - Varpolje Zabava brez meja_____________________________________________ • Sreda (30. april), ob 20.00. Košarkarsko igrišče v Lokah Tradicionalno prvomajsko kresovanje__________________________ • Sreda (30. april), ob 21.00. Kugla Kresovanje___________________________ _______________________ • Četrtek ( 1. maj), ob 6.00. Trg Mozirje Tradicionalna prvomajska budnica Godbe Zgornje Savinjske doline_______________________________ • Četrtek ( 1. maj), ob 8.00. Športno igrišče Nazarje 30. jubilejni maraton v malem nogometu _____ • Četrtek (1. maj), ob 8.00. Laze Tradicionalni prvomajski pohod na Čreto______________________ • Četrtek (1. maj), ob 11.00. Graška Gora Tradicionalno prvomajsko srečanje ________________ _____ ŽIVALI - PRODAM Šarolejko, staro šest tednov in en teden starega sivca - prodam; gsm 041/535-938. Prodam dva bikca sivca, stara lOin 14dni; gsm 051/423-440. Prodam dve pašni telici, sivki; tel. 03/584-60-56. Prodam teličko, mešanko sivka - limuzin, staro 5 dni; gsm 041/881-276. Prodam telička sivca, starega 10 dni; tel. 03/583-54-59. Prodam bikca simentalca, 130 kg; gsm: 040/867-493. ŽIVALI - KUPIM Prodam telico za zakol ali menjam za brejo ali plemensko; gsm 040/520-559. Kupim navadno zajkljo - po možnosti brejo; gsm 041/468-550. Prodam en teden starega bikca (limuzin); gsm 041/324-438. Kupim kravo in telico za zakol; gsm 031/ 533-745. Prodam teličko čb, staro 3 mesece, za nadaljnjo rejo; gsm 031 /623-471. DRUGO - PRODAM Prodam bikca sivca, težkega cca 100 kg; Prodam krmilni in semenski krompir; gsm 041/963-148. tel. 583-52-73. /---\ 30 v___y Prodam silažne bale; gsm 041/783-506. Prodam novo diaton. harmoniko, kvalitetna, možno na obroke; gsm 041 /596-584. Prodam novo posteljo z jogijem 90 x 200; gsm 040/122-276. _ __ Prodam balkonsko ograjo (macesen), 50 tek. m, višina 1 m; gsm 031/694-248. Prodam industrijski šivalni stroj - navadni šiv in entlarica; gsm 051/229-568. Dobro ohran. vrtno kosilnico, brez koša, motor 3.5 kw - prodam; gsm 041/861-511. Sod za gnojevko, dobro ohranjen, 3.000 litrov - prodam; tel. 03/583-54-59. Prodam pocinkano cisterno 3.0001; v rejo vzamem telice; gsm 031/316-822. Prodam trosilnik gnoja, lepo ohranjen; tel. 839-19-26 - zvečer. Pajek sip 460, štiri vretena, cena 700 eur - prodam; gsm 041/986-125. Prodam horizontalno tračno žago za razrez lesa; gsm 041/783-987. Prodam mlekovod, hladilnik 8001, puhal- nik, mlin za koruzne storže; gsm 031/733-911. VOZILA - PRODAM Prodam renault laguna 2.2 dt, prevoženih 250.000 km, let. '99, bel; gsm 040/476-353. Prodam skuter siamoto - birdie 50, letnik 2001, cena 500 eur; gsm 041/783-528. Prodam polo 75 servo, letnik 1995, prvi lastnik; 040/728-985. _____ NEPREMIČNINE Popolnoma opremljeno, takoj vseljivo hišo v Preboldu - prodamo; gsm 031/589-305. V najem oddam starejšo hišo; gsm 051 / 217-011. Vzamem košnjo v najem; gsm 041/519-507. OSEBNI STIKI Preprost moški želi spoznati zvesto žensko; gsm 041/229-649. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelavo termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. OTOK ZVERINAC PRI ZADRU Oddam apartmaje - (klima, parkirni prostor, gril, čoln); info 00385-98-798-926; www.aDartmani-slavko.com. Slavko Škifič, otok Zverinac, 23281 Sestrunj, Hrvaška. Iščemo študente ali dijake za pomoč U Okonina 2, '/K \ 3333 Ljubno ob Savinji ) TGL: 03 838 11 67 DELOVNI CAS: pon. - pet. 6.30 - 23.00 sob. 7.30-24.00 ned. 7.30 - 22.00 Čestitamo vam ob dnevu upora proti okupatorju in ob prazniku dela, 1. maju! PIZZA MENU: OSNOVNA pelati, sir, origano FLOSARSKA pelati, sir, šunka, šampinjoni, origano OGLARSKA pelati, sir, šunka, šampinjoni, artičoke, origano OLCERSKA pelati, sir, šunka, feferoni, tabasco, origano TOMY pelati, sir, hrenovka, šampinjoni, koruza, origano MELIŠKA pelati, sir, šunka, šampinjoni, umešano jajce, kisla smetana, origano ŠTACUNSKA pelati, sir, šampinjoni, korenček, grah, artičoke, olive, koruza, origano MORNARSKA pelati, sir, morski sadeži, olive, česen, origano GUSARSKA pelati, sir, morski sadeži, dagnji, škampi, kapre, olive, česen, origano RIBIŠKA pelati, sir, tuna, artičoke, olive, česen, origano MEHIŠKA pelati, sir, paprika, koruza, feferoni, slanina, nacho sir, salsa, origano LJUBENSKA pelati, sir, mleto meso, čebula, olive, paradižnik, paprika, origano ĆREMEŠKI VRH pelati, sir, slanina, mleto meso, origano ZADREČKA pelati, sir, pršut, artičoke, olive, origano BALKAN ajvar, sir, mleto meso, čebula, česen, feferoni, origano OKONINSKA pelati, sir, suha salama, olive, origano RADMIRSKA pelati, sir, pršut, slanina, paprika, origano J KMEČKA « pelati, sir, suha salama, koruza, čebula, f origano c ČETARA pelati, sir, šunka, šampinjoni, savinjski ^ želodec, paprika, paradižnik, koruza, origano p NI HUDGA * pelati, sir, pivska klobasa, česen, čebula, g feferoni, origano SAVINJSKA g pelati, sir, savinjski želodec, čebula, kisla c smetana, origano c V ČASU MALIC VSAK DELOVNIK MED 9. IN 12. URO PIZZE 1,30 EUR CENEIE J r r r r r fcr^ZAVO gL, zaTK! W MOZIRJE •P SW Zavod za TKŠM Mozirje Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje ztksm@siol.net www.ztksm-mozirje.si WM UEKILämCHI MNtfüCTVEs »VSI SE RADI IGRAMO!« - dobrodelni nogometni spektakel Z008 EKIPI SELEKTORJA IVA MILOVANOVIČA: Zoran Jankovič, kapetan ekipe in igralci: Tone Fornezzi-Tof, Marko Simeunovič, Sašo Udovič, Zlatko Zahovič, Miran Pavlin, Branko Oblak, Matjaž Kek, Peter Vilfan, Tone Hrovatič, Uroš Šerbec, Jože Potrebuješ, Zoran Predin, Jernej Tozon. EKIPI SELEKTORJA PETRA G0LTNIKA: Uroš Marolt, kapetan ekipe in igralci: Samo Supin, Roman Kronovošek, Franci Kotnik, Urban Čop, Uroš Suhodolčan, Uroš Rotnik, Tomi Mlinar, Danilo Senic, Dušan Mitič, Izidor Krivec, Boštjan Gorjup, David Skornšek, Drago Špeh, Andraž Rednak, Dobrinko Danojevič, Aleksander Zavrnik, Antonio Delamea, Rudi Vres, Blaž Metulj, Jaka Bizjak, Viki Uršnik, Igor Marinšek. p.s. V zahvali naštevamo tudi tiste igralce, ki iz upravičenih razlogov niso igrali na igrišču ali se tekme niso mogli udeležiti, so pa s svojim imenom in pripravljenostjo prav tako prispevali k uspehu dobrodelne prireditve. ŠTEVILNIM POSAMEZNIKOM, BREZ KATERIH PRIREDITEV NE BI USPELA: sodnik: Vili Kranjc, tehnični vodja rdečih humanih zvezd: Marjan Zupančič, časomerilec: Benjamin Kanjir, zapisnikar: Ilija Pezič zdravstvena služba Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma: Vinko Bizjak in Marko Bezovšek žogo iz sredine je podala: Maruša Sevšek VSEM NASTOPAJOČIM, KI SO SE ODREKLI HONORARJU: Alya, Ansambel Golte, Savinjski trobilni kvartet, otroci Vrtca Mozirje z vzgojiteljicami, navijačice OŠ Mozirje in Ferencu Beričniku za ozvočenje. DONATORJEM: Avtotehna lizing, BSH hišni aparati, Celjske mesnine, Davidov hram, Droga Kolinska, EN-plus, Glin Nazarje, Gorenje, Hervis, Iskrasistemi, Iskratel Electronics, Lista prihodnosti, Nivo, Občina Mozirje in župan g. Ivo Suhoveršnik, Pekarna, kavarna in picerija Pr' Pek, Si.mobil, Telekom, Teš, Zavod za daljinsko energetko, Zgornjesavinjski zdravstveni dom, župan MO Ljubljana Zoran Jankovič. MEDIJSKIM SPONZORJEM: VTV Velenje, Moj radio. Savinjske novice. V imenu Zavoda za TKŠM Mozirje se zahvaljujem tudi sodelavcem, ki so prireditev organizirali in izpeljali: Urški Cokan, Heleni Žagar in Benjaminu Kanjirju. Iskrena hvala pa tudi pobudnikoma akcije in selektorjema: Ivu MILOVANOVIČU ter Petru GOLTNIKU. Ob koncu prireditve smo Vrtcu Mozirje za nakup igral podarili simbolični ček v vrednosti 6.999 EUR. V vrtcu bodo zdaj pripravili spisek potrebnih igral s ponudniki, ki ga bo potrdil organizacijski odbor prireditve v sestavi: Ivo Milovanovič, Peter Goltnik in Biserka Povše Tasič, Zavod za TKŠM pa bo z zbranim denarjem zatem ta igrala tudi kupil. v Mozirju, 19. aprila 2008, Biserka Povše Tasič, Zavod za TKŠM Mozirje Celje - skladišče D-Per 7/2008 LCD 32VIP81BPHD • LCD TV • diagonala 82 cm (32") • ločljivost WXGA1366 x 768 • kontrast 7500 :1 • svetilnost 550 cd/m2 • PIXELLENCE procesiranje slike • PIP -slika v sliki, ki ponuja spremljanje dveh programov • PAP - slika ob sliki • PAT - slika ob teletekstu • 2 x HDMI vhod • namizno stojalo/namestitev na steno pixellence;.agj^t" ■ "1U1 ■pjppujsj llllllllllll 1111! IIIIIII 5000022014, 17 COBISS Q KAKO DO BREZPLAČNEGA DVD PREDVAJALNIKA? Izberite enega izmed LCD televizorjev (LCD 47VIP51BFHD • LCD 42VIP51BFHD • LCD 37VIP51BFHD • LCD 37VIP81BPHD • LCD 32VIP81BPHD), pošljite kopijo računa na naslov Gorenje Slovenija, Brnčičeva 39,1000 Ljubljana (s pripisom DVD) in po pošti vam bomo brezplačno poslali DVD predvajalnik Gorenje DVD 3200 X skupaj s HDMIrM kablom, tako da vam ni potrebno skrbeti niti za povezavo. norm fflll DOLBY f DVD 3200 X • predvajanje DivX formata • predvajanje medijev: DVD, DVD-R/RW, DVD+R/RW, VCD, CD, CD-R, CD-RW, MPEG, JPEG, MP3 ♦ slovenski menu • izhod ‘progressive scan’ • avdio analogni izhod 5.1 • HDMI™ izhod • povečanje ločljivosti na 720p in 1080i ‘upscaling’ • izhod Dolby digital - optični in koaksialni PIPPLUS P PIP DP PAP PAT Kombinacija po meri. S številnimi funkcijami. Pri izboru kakovostnega televizorja bodite pozorni na oznake PIP, PAR PAT in PAP PC. Označujejo funkcije slike v sliki (PIP), slike ob sliki (PAP), slike ob teletekstu (PAT) in hkratno spremljanje televizijskega in računalniškega signala. Vse to vam omogočajo predstavljeni LCD televizorji Gorenje, ki so opremljeni z dvema kanalnikoma. Razmerje slike se v načinih PAP, in PAP PC iz 16:9 spremeni v 4:3. □ □ PAP PC pixellence Pixellence. Tehnologija pravega doživetja slike! Kaj je to pixellence? Pixellence je tehnologija digitalne obdelave slike, ki zagotovi še večjo kakovost prikazane slike. Dodatni, visoko zmogljivi video procesorji pixellence, vgrajeni v LCD sprejemnike, nadgradijo kakovost slike in poskbijo za številne izboljšave. Naraven Homi PIPPLUS 599.90 EUR ho Momi 499.90 EUR LCD 32VIP51HD LCD 26S51HD • LCD TV • diagonala 82 cm (32") • ločljivost WXGA 1366 x 768 • kontrast 7000 :1 • svetilnost 550 cd/m2 • PIP - slika v sliki, ki ponuja spremljanje dveh programov • PAP - slika ob sliki • PAT - slika ob teletekstu • HDMI vhod • Virtual Dolby* * • namizno stojalo/namestitev na steno • LCD TV • diagonala 66 cm (26”) • ločljivost WXGA 1366 x 768 • kontrast 6000 :1 • svetilnost 550 cd/m2 • HDMI vhod • namizno stojalo/ namestitev na steno Predstavljene LCD televizorje Gorenje lahko kupite v trgovinah Kmetijske zadruge Mozirje. Zadruga mozirje Zgornlesavtnjska kmetOska zadruga Mozirje z.o.o. OSREDNJA KNJ. CELJE