Siev. 190.
V Trstu, v nedeljo 11. lulil« 1OTS.
Letnm xi.
Izhaja \wk dan, 'udi ob nedeljah praznikih, ob 5 zjutraj.
dcr=
icts
,.,o: -Ulica Sv. Franci Sta A ^kcga št	— Vsi
nrj se -c^ijjjo urtdniStvu lista. Nefrar.ki^Ta pisma si ne
'.cjcmajo ;n rokopisi se ne vrsča ;dj \U f-igovorni i rednik Šttf.n Ccdina. Lastnik kor.sorcij ! riircfti*. — Tisk liskarnc „t dinasti", \pi?ane zadruge z (rf:«- ;r fcrcJtvoro v Trstu, t:I5ca 5v. Frsnč>$kj AsiSkega št. 20.
TeU-foo iTCtir ižtva in uprave št-v. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo !eto........K 24.—
Za leta..........................12.—
za tri mesece.................
za r e d e! i s k o izdajo za celo leto........5-20
za p
2.60
Ptlimezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarje/
zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov-.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanicc, oslasi denarnih zavodov . . "......7......mm po 20-vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20,—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . » 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .EdinostiV Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
Fr
Kn ruskem bojišča le položaj v velikem neizpremenjen. ■
m napadi pri Bon de Saptu izjalovljeni. - Henriki uspehi
Ruski napad pri ossooieczu odbit.
v SvečenBken gozdu in pri Benuselorju.
l Mii-iiptega toiiia
D L.VAJ, 10. (Kor.) Uradno se objavlja: 10. julija 1915, opoldne.
Na primorski fronti je trajal v splošnem mir.
Sovražni napadalni poizkus pri Zdrav-sCini »e bil odbit. "	_
Na tirolskem mejnem ozemlju se ni zgodilo ničesar posebnega.
Na tirolski fronti je bil italijanski napad severovzhodno sedla Kreuzberg u-stavljen.
Proti Coldilani je pričelo predvčerajšnjim popoldne prodirati več sovražnih bataljonov. Ogenj naših sovražnih utrdb jih ie prisilil k umaknitvi. Včeraj dopoldne je poskušal en bataljon nov napad. Obstreljevan šele na najmanjšo razdaljo, je imel velike izgube in se je moral istotako obrniti.
Hrabri strelci dokazujejo v najtežavnejšem visokem gorovju svoje akcijsko veselje v uspešnih bojih.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fini.
Bitko pri Gorici.
(Poročilo Leonharda Aueita »Berliner Tageblattu.«)
Ob Soči, 7. julija 1915.
Italijani vztrajajo pii svoji drugi ofenzivi. ki je drugačna, kakor prva: Koncentrirali so svojo artiljerijo v šest skupin; prvi dve operirate proti Krnu in Plavam, srednji pri Števrjanu in Moši proti Podgo-i i in Oorici, južni pri Verzi in ob dolnji Soči proti doberdobski planoti.
Glavni napad je naperil sovražnik proti I goriškemu predmostju in planoti pri Doberdobu. Njegova težka artiljerija, ki razpolaga s kalibri do 28 cm, je pri tem trajno obstreljevala gotove zapirajoče višine, da bi razbila naše postojanke. Bombardiranje je bilo zjutraj najsrditejše, popoldne je ponehalo, a izbruhnilo potem zvečer, ker je sijalo solnce našim v obraz. Istota-ko obstreljuje sovražna artiljerija naše postojanke ponoči s šrapneli. da prepreči vsako popravljanje kritij.
Boji pri Gorici.
Posrečil se je napad pač na dveh točkah. namreč pri Podgori in Verrneljanu, izjalovil pa se je odločilni udarec, ker so Dalmatinci ravno v pravem času pognali Italijane nazaj. Gorica je slejkoprej trdno v naših rokah. Močno so trpeli le cerkev in hiše predmestja. Mesto je samo na sebi strategično brez pomena, važno je le predmostje in obvladujoča višina pri Podgori. Tu napenjajo Italijani že od izbruha vojne svoje sile. toda Dalmatinci so kakor beton.
Z grebena pri Števrjanu in Sv. Lorenci / Moši, je bruhala sovražna artiljerija Lombo za bombo, razbila drevje, uničila kritja in pokrila vso goro z granatami. Dai:natinci pa so prenesli to bombardiranje kakor navadno ploho. Istega dne je prispela italijanska infanterija pri Grojni do naših žičnih ovir. Obviseli so na žicah in njihovo vpitje je prevpilo grmenje topov .
Ob 4 zjutraj naslednjega dne se je zopet pričelo bombardiranje proti Podgori in pri Sabotinu. Najtežje granate so prizadejale hribu 6.000 ran; med sedmo in osmo uro >o bile obstreljevane tudi naše postojanke med gorskim pobočjem in predino-
stjem. 100 strelov je bilo namerjenih na kritje ene stotnije. 16 jih je zadelo. Ena sanitetna patrulja je bila zasuta, a zopet živa izkopana. Ko so Italijani ob dveh ustavili bombardiranje, so mislili, da je vsa posadka zasuta.
Zvečer so pričeli z naskokom na Pod-goro. Istočasno je napadlo več bataljonov goriško predmostje. Italijani so začeli drveti na hrib. Udrli so skozi uničeno ži-čevje v zasuta kritja. V tem trenotku so posvetili reflektorji, zapokale so strojne puške, zagrmeli topovi. Dalmatinci so se
vrgli v divji boj.
Pričel se je odločilni boj. Dalmatinci so zmagali tako na višini kakor v dolini. Ob vzhajajočem solncu je ležalo na tisoče Italijanov pred našo fronto.
Po tem ponesiečenem naskoku je italijanska ofenziva opešala. Naslednje dopoldne je naša poljska artiljerija pregnala dve sovražni stotniji, ki ste se utaborili na pokopališču v Ločniku. Italijani se niso upali potem več napadati, napad na goriško predmostje je bil odbit brez težav.
Krvavi boji za doberdobsko planoto.
Še resnejši in vztrajnejši so bili ponovni predorni poizkusi proti južnemu hribu Soške fronte, ki je bilo trajno obstreljevano. Kljub teinu smo obdržali vse postojanke. Prvi poizkusi Italijanov, da bi pri Zagra-ju prekoračili Sočo. so se ponesrečili. Ko pa se je poplavno ozemlje med Sočo in planoto posušilo, so prekoračili Italijani Sočo južno od Zagraja pri Foglianu. Postavili so potem tjakaj topove, ki pa so bili takoj uničeni.
Dne 23. junija je sovražnik nadaljeval poizkuse, da bi prišel na levi breg Soče tudi z glavnim delom armade. Napadi so bili odbiti. Naslednjega dne je došla vest: Na cesti proti Gradiški prodirajo močne kolone«. Toda napad je izostal in se je pričelo le bombardiranje. Južno Zagraja je prodiral en sovražni bataljon preko prekopa proti Redipugli. Zašel je v ogenj lastnih in naših topov in se je moral obrniti. Naslednjega dne je vladal popoln mir, mir pred viharjem. Kajti od 27. do 30. junija je trajal oni strahoviti bombardma. ki je pripravljal generalni naskok na ta južni odsek.
Generalni naskok.
Pustimo opisovanje strahovitega učinka, ki ga je napravila ta peklenska godba, ki je igrala več dni, na živce. V noči 30. junija se je pričel generalni naskok na doberdobsko planoto. Na fronti sta bila kralj in Salandra, da prisostvujeta »zmagi«. Ob 11 ponoči sta pričela prodirati dva bataljona iz Selc proti La Rocci. Naši so jih sprejeli z ročnimi granatami, nakar so se Italijani umaknili. Ob dveh ponoči je šla v boj cela divizija, toda do žičnih ovir je prišlo le par bataljonov, ki so bili takoj uničeni.
Ob 8 zjutraj so trije bataljoni napadli Kosičev hrib. a so bili odbiti. Popoldne je prešlo več divizij na raznih točkah istočasno v napad na planoto. Pri Zagraju je šel sovražnik čez reko in prodrl do Fo-gliana. Pri Redipugli pa je imel drugi oddelek smolo. Bil je obstreljevan od lastne artiljerije in se je moral vrniti. Enako se ie dogodilo nekemu italijanskemu majorju, ki sem ga pozneje spoznal kot ujetnika. Prodiral je z dvema stotnijama proti Debelemu vrhu, dočiin ste ostali dve drugi stotniji v rezervi. Zašel je v uničujoč naš ogenj. Rezerva ga je takoj pustila na cedilu in vrli tega ga je obstreljevala še la-
PODLISTEK
GREŠNICE.
Sioman. — Francoski spisal Xavier de Montepio
—	Ce kaj takega misliš o meni, se zelo m t s drana moja. Ce bi bil star kakih petindvajset let, potem bi ne rekel nič. kajti srčkana si in potovanje bi moglo postati nevarno zate---- t' Ja sedaj sem
star in ne mislim več na take stvari. Po-p inonta mirna si lahko, tako gotovo, kakor gotovo se imenujem Nikcla Cro-chard. Poleg tega ti pa povem še, da sem iz Epinala v Vogezih in da sem vse svoje življenje veljal za poštenjaka, na kar wm ponosen. Torej še enkrat, ali sprej-meš mojo ponudbo.
—	Sprejemam. — je odgovorila Mignonne, ki je uvidela, da jej ne preostaja
drugega, kot da sprejme prijazno voznikovo ponudbo, ker bi se drugače morala vrniti in opustiti svoje potovanje. Rajši bi pa bila umrla, kot "bi se pa bila odrekla svojemu načrtu.
—	To mi ie ljubo, — je rekel Nikola Crochard. — torej vstani in stopi pošteno. ker so nama vozovi odšli že precej daleč.
Tekom tega pogovora so vozovi mirno vozili dalje in so bili oddaljeni že več sto korakov.
Ni minilo četrt ure, ko sta voznik in Mignonne potem dospela do njih.
Nikola je ustavil konje in je vzdignil Mi-gncnno kakor peresce ter jo posadil na
sedež.
—	Iako, — je rekel voznik, — sedaj pa lahko spiš, a'i pa bediš, kakor hočeš, In ne skrbi za nič .. .prideva že tjakaj, kamor sva namenjena.
Ko je nato vr!i voznik nalahno udaril z bičem po konjih, si je zopet nažgal svo-j jo pipico, k« mu ie ugasnila, in je stopal
stna artiljerija. Bil je potem ujet, ž njim 1 stotnik, 5 poročnikov in 131 mož.
Zadnji brezuspešni naskoki.
Planota se znižuje v malih gričih proti soški ravnini, ki se razširja ploščato med Gradiško in Tržičem. Italijani so ležali za nasipi. Ker se je popljavljena nižina sedaj nekoliko posušila, so brodili proti cesti in prodrli do naših postojank. Toda na Ko-sičevem hribu se je sovražna linija omajala in je bila takoj uničena, tako da je bila vsa gora pokrita s trupli.
Zvečer so izvršili Italijani še enkrat sla-bejše napade proti višinam vzhodno Tržiča in iz Zdravščine proti hribu Sv. Mihaela in Sv. Martina. Celo noč je bruhala težka italijanska artiljerija strašen ogenj na rob planote. Toda napad na ta važen grič se je zopet izjalovil. 400 mrtvih Italijanov je obležalo na bojišču. Tudi napadi, ki so bili izvršeni popoldne in zvečer proti liniji Zdravščina-Vermeljan, so se končali s težkimi izgubami za sovražnika. Pri Redipugli je ena sovražna divizija u-drla v našo postojanko, a je bila potem vržena zopet nazaj in je izgubila tisoč mož. 1. julij je bil hud, a slaven za avstrijsko armado. Največ je moral vzdržati bataljon iz Brna. Ko je tekom pol ure padlo 400 granat v našo postojanko, so rekli Brnčani: To pač ni nič. Prenesli smo še kaj hujšega! Odlikoval se je tudi neki črnovojniški bataljon, ki je pustil 5 italijanskih bataljonov 400 korakov blizu in jih vrgel potem nazaj.
2. julija je bilo ponoči in dopoldne bombardiranje. Dne 3. julija je sovražnik ob-novH z močnimi silami napad na doberdobsko planoto in prekoračil pri Redipugli soški prekop in železniški nasip. Razvil se je srdit boj za naše postojanke, ki se je šele ob 10 zvečer končal z umikanjem številno močnejšega sovražnika. Na stotine in stotine Italijanov je obležalo mrtvih na bojišču.
Dne 4. julija na vse zgodaj zjutraj se je pričelo zopet bombardiranje, nakar so sledili sovražni napadi. Tudi goriško predmostje je bilo zopet močno bombardirano. V ozemlju Tolmina je skušalo več sovražnih bataljonov dospeti na višine na vzhodnem bregu in celo na vrhih Krna je prišlo tega dne do artiljeristično pripravljenega napada alpinov, ki so bili po divjem bajonetnem boju in metežu vrženi nazaj.
Iz bole« v stiki dolini.
V zagrebških »Novinah« čitamo naslednji dopis iz strelskih zakopov, pisan 1. o-z i roma 2. in 3. t. m.:
Danes majhen odmor. Cas je! Od 23. junija pa do danes so bili neprestani napadi! Infanterija je naskakovala noč in dan. »Brez števila jih je«, pravijo naši vojaki. »Toda ne bojimo se jih!« Poslušal sem nekega ranjenca od prve stotnije. K r oglja mu je šla skozi nos; vendar je čisto dobre volje in mu ni mar, da je ranjen; prej nego je bil sam ranjen, je do mrtvega ustrelil tri Italijane. Pripovedoval mi je, kako prodirajo: »Imajo vreče, polne zemlje. Rinejo jih pred seboj. Za njimi si skrivajo glave. Mi jih puščamo, da prihajajo čim bliže. Njihovo število nas niti najmanj ne plaši. Včeraj je naskakovala cela stotnija na naš voj. Vodi jih stotnik Alfred Mizelli. Prišli so na 300 korakov. Tedaj smo se pogledali! Polegli so po tleh, mi ravnotako. Živahno se je streljalo. K~og ušes je brenčalo hu-
kadeč in žvižgajoč dalje poleg svojih voz.
Mignonne je potihoma hvalila boga, ki jo je čuval tako očividno, in je kmalu nato lahno .zaspala.
* * *
Prešlo je nekaj dni in vozovi so sicer počasi, a vendar neprestano vozili dalje.
Mignonni je popolnoma ugajal tak način potovanja, kajti utrudila se ni in stalo jo pa tudi ni skoraj čisto nič. Hranila se je s kruhom in sirom, kar se je oboje lahko dobilo povsod in poceni, pila pa je svežo vodo, ki je je dobila povsod zastonj, pri vsakem vodnjaku. Ponoči je spala na vozu. pogrnjena z voznikovim plaščem, ali pa na slami v kaki vaški krčmi.
Mignonne je postajala vedno zaupljive jša napram vozniku, ki je bil res srčno dober človek. Povedala mu je dj svoje življenjske povesti in tudi vzrek, zakaj potuje v Pariz. Nikola je pomenljivo zmajeval z glavo, ko mu je pripovedovala te stvari.
je kot roj čebel. Stotnik Mizzelli se je pripravil, da začne rezati žico.- Kroglja v glavo! Padel je! Kmalu smo videli, kako so drveli nizdol! Ćez pol ure ni bilo več videti žive duše. Zbežali so. Pred nami je ležal mrtev stotnik in okoli 40 vojakov. Pobrali smo jim orožje. Zvečer so Italijani razvili zastavo Rdečega križa. Pobrati hočejo mrtve. Pustili smo jih v miru, naj jih pobero«.
Prišel je neki naš nadporočnik. Vprašal je ranjence: »Kako je, bratje?« — »Dobro! A če bi dali vsakemu liter vina, bi prihodnjič Italijanov ne sprejeli s puškami. Dovolj bi bilo kamenje!« Dalma-tinec ostane Dalmatinec! Kolikorkrat govoriš ž njim o čemerkoli, vselej jo bo obrnil na vino! V naši vojski je že prišlo v pregovor, da »brez kruha in brez vinca glava boli Dalmatinca«.
Ponoči smo imeli nov napad. Odbili smo ga. Naši stoje in ostanejo kakor skale. Ako se začne naša ofenziva, pokažemo Italijanom, kako se naskakuje! Ali kje je poslušnost in srčnost naše in kje njihove vojskei V tem grmu leži zajec. Kje zdrž-nost v ognju! Kje junaštvo naših, da prenašajo vse neugodnosti vremena! Priti treba semkaj in videti, kaj vse prenašajo naši ljudje! Človek se zgraža nad grozotami vojne, a občuduje junaštvo naših fantov. Vidiš jih vse v blatu, vendar so ti ljubši in bolj jih častiš, kot če bi bili v čistih, dragocenih oblekah. Da, ti stoje na braniku! Oni čuvajo čast domovine, laki zaslužijo vsakogar ljubezen in spoštovanje. Kljub vsemu trpljenju so vendar zadovoljni. A znajo zasoliti tudi šaljivo: »Pa da bi mi .mogli še iti v pekel! Za nas voiake ni več pekla. Prestali smo ga v tej vojni«. Naš pesnik Dugonjič bi rekel o našem Dalmatincu: »Dober ie Mate!« Tako govori v šali, a govori resnico.
Popoldne sem obiskal vojake v jarkih, to je pri delu v jarkih. Kar jim Italijani porušijo, vse zopet iznova zgrade. Tuin-tam pade po kak šrapnel. A čudno, za to roparsko ptico se nihče ne meni. Slišiš šrapnel od daleč: stopi za drevo in nič hudega ne bo. Ljudje so vsi blatni. Nič čudnega. Dva dni je močno deževalo. Voda jim sega v porušenih jarkih do kolena. In tako stojiš na dežju noč in dan s puško v roki. Ko se bliža Italijan, ga mrko pozdravijo. Ranjenih danes nič. Porabil sem torej priliko, zajahal vranca in jo udaril do Kostanjevice. Ogledal sem si frančiškanski samostan, krasno ccrkev ter grobnico francoskih krajev. Odtod v Solkan. Moram videti glasoviti solkanski most. Nikdar bi se ga ne nagledal! No, solnce zahaja in konj postaja nemiren. O-brnil sem mu glavo proti Podgori. Ni ga bilo treba ošiniti, že je zletel.
Prišel sem domov. Videl sem, da peljejo tri Italijane. Vdali so se. Od njih smo izvedeli, da namerava sovražnik pod noč napasti. Tako je tudi bilo. Začelo se je ob 9 in končalo ob 4 zjutraj.
Danes, 2. julija, je pri nas nekaj malega ranjeuih, a tudi sovražniki nimajo velikih izgub. »Videti je kakih 60 mrtvih«, pripovedujejo naši. »Pravočasno so ušh!< Pogovarjal sem se z ujetimi Italijani. Sami so prišli k nam. Izvedeli smo od njih, da imajo pri naskokih velike izgube, zlasti častnikov. Mi smo jim jih pokopali 4 do 5, ki so ležali blizu nas, oddaljenejše smo pustili Italijanom. »Ne moremo več prenašati teh muk, tega dežja, teh strmih gora«, so rekli.
—	Tvoj ljubimec je potemtakem imeniten mlad gospod, sin barona? — je vprašal, ko je končala.
—	Da.
—	In ga zelo ljubiš?
—	Iz vsega srca.
—	Pa misliš, da te ljubi tudi on?
—	Da, mislim! — je odgovorila Mignonne navdušeno, — vem popolnoma gotovo!
—	In vendar te je zapustil, ne da bi se bil poslovil od tebe.
Najbrž ni mogel priti k meni... — je pošepetala Mignonne, ki si je sama poizkušala delati iluzije.
—	To je tudi lahko mogoče, toda vkljub temu ne dam dosti na mladega gospoda.
—	O, motite se!
Tem bolje zate, draga moja!
—	Da, prav gotovo, motite se; trdno sem prepričana, da se!
—	Naj bo torej; toda vzemiva, da ga najdeš v Parizu, kar ni lahko, ker ne veš njegovega naslova, in niti ne veš, v ka-
Vsako noč prihaja do boja moža proti možu. Podnevi si ne upajo. Našim vojakom prav! »Podnevi ali ponoči, kadar hočejo! Iti kolikor jih hoče. Preje popuste oni kot pa mi. Tudi ponoči 3. julija so ljuto naskočili: V dveh urah smo jih zmagali«! — Tako je.
Pogovarja! sem se z vojakom dalmatinskega polka. Ranjen je v nogo. Pripovedoval je: »Oni dan je naš drugi bataljon zmlatil celo njihovo divizijo. Padlo je nekaj naših, toda brate, tudi njih! Deset ur smo se neprestano borili. Postrclili smo 90 zabojev municije. Toda umekniti so se morali s svojih pozicij.« Ne vem, če je bila ravno cela italijanska divizija; na vsak način, jih je bilo veliko. Kakor sem izvedel z drugih strani, je ležalo pred okopi tisoče mrtvih Italijanov. Naj vedo, kako Hrvat brani svoje "pravo! Živi svoje zemlje ne damo nikomur, a Italijanu pa že celo ne! _______
Z avs!rijsRo-rA!a bojišču.
DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se objavlja: 10. julija 1915, opoldne.
Položaj na ruskem bojišču je v velikem neizpremenjen.
Severno Krasnika so Rusi v pretekli no-noči še enkrat obnovili svoie brezuspešne napade.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Z m^o-rosM bojišča.
BERLIN, 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. julija 1915:
Pri Ossowieczu je bil ruski napad odbit.
Jugovzhodno bojišče.
Položaj nemških čet je neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
PETROGRAD, 9. (Kor.) »Rječ« konstatira, da je bila Varšava izpraznjena sedaj od civilnega prebivalstva in vladnih organov.
Pomočnik ruskega vojnega ministra.
PETROGRAD, 9. (Kor.) Šef generalnega štaba, Beljajev, je bil imenovan za pomočnika vojnega ministra.
Z zDpoflnesa bojišča.
BERLIN, 10. (KorJ Veliki glavni stan, 10. julija 1915:
Trije francoski napadi pri Ban de Saptu so se izjalovili v našem artilerijskem ognju.
Severozapadno Beausejourja je bil zavzet z naskokom sprednji francoski jarek.
V Svečeniškem gozdu smo z novim napadom zboljšali naše nove postojanke.
Od 4. julija smo v bojih med Mozo in Mozelo ujeli 1798 mož in uplenili 3 topove. 12 strojnih pušk in 18 ffletalcev min.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški odgovor na zadnjo -ameriško noto.
BERLIN, 9. (Kor.) Nemški odgovor na ameriško noto z dne 10. junija pojasnjuje natančno vzroke, zakaj je bila Nemčija kljub ogroženju nevtralnosti vsled angleških izstradalnih odredb prisiljena k podmorski vojni in izvaja, da bo nemška vlada \edno pripravljena, tudi tekom sedanje vojne storiti vse. da prepreči ogrože-vanje življenja ameriških državljanov in bo v to svrho poprej naznanjene in napovedane parnike pustila svobodno dalje.
terem delu mesta stanuje, kaj pa misliš storiti potem?
—	Obiščein ga.
—	Drugega nič.
—	Povem mu, da ga še ljubim, in sliša-ti hočem tudi od njega, da me tudi oii še
ljubi.
—	To je vse?
—	Ali ni to dosti?
—	pa menda vendar ne misliš, da se mladi gospod poroči s teboj?
—	Zdela bi si pač, toda ne pričakujem pa ne.
—	Potemtakem hočeš postati njegova met resa?
—	Njegova metresa ali pa njegova žena, kakor bo hotel on.
—	Ubogi otrok! — je rekel Nikola in zmajal z glavo. — Bolje bi bila storila, ko bi Lila ostala na svoji pristavi, kajti^ ne verjamem, da bi v Parizu postala srečna.
—	Naj bo, kakor bog hoče! — je odgovorila Mignonne!	_ . v
(Dalje).
Stran II.
.EDINOST"
ita
v irstu, đnt li. julija
Nemška viada pričakuje vs e k akorda pre-vza ne ameriška vlada garancijo, da te ladje ne bodo imele nobene konireban-de. Da se da ameriškim potnikom zadostna priložnost za potovanje v Evropo, naj se postavi primerno število nevtralnih parnikov z ameriško zactavo v potniško službo pod istimi pogoji, kakor ameriški parniki. In če bi bilo to nemogoče, je nemška vlada pripravljena privoliti, da prevzame ameriška vlada štiri potniške par-nike sovražnih zastav za potniški promet Severna Amerika—Anglija pod ameriško 3;-stavo, katerim parnikom se istotako dovoli svobodna in sigurna pot.
Turško bojišče.
Eoj za Darlaneie Is na kavKaiki fronti.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Iz glavnega sta-
oa se poroča:
Na kavkaški fronti je bil napad močnega sovražnega oddelka, ki je bil izvršen v varstvo na levem krilu umikajoče se konjenice, krvavo zavrnjen. Ujeli smo pri tem nekaj moštva. Sovražnik je imel nad sto mrtvih in istotoliko ranjencev. Naša konjenica zasleduje Ruse.
Pri Serfdil Bahru je bil sovražni napadalni poizkus na desno krilo odbit ob težkih izgubah.
Naše anatolske baterije so uspešno bombardirale sovražno taborišče in izkr-cevališee pri Seddil Bahru.
V Sueškem prekopu se je v preteklem tednu iz neznanega vzroka potopila neka velika ladja in povzročila ustavitev paro-plovbe.
Na Evfratu boj med sovražnimi topovi, kakor tudi motornimi čolni in našimi topovskimi čolni. Sovražna poveljniška ladja je bila težko poškodovana in so jo morali odpeljati. Mi nismo imeli nobenih iz-izub.
PARIZ, 8. (Kor.) General Gourand, ki so mu morali še na krovu parnika, ki ga je peljal v Francijo, odrezati desno roko. je prispel v četrtek dopoldne v Pariz.
Atentat na egiptovskega sultana.
ALEKSANDRI J A, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Ko se je sultan 8. julija zjutraj peljal k molitvi, je padla bomba iz nekega okna pred tonje, vendar pa ni eksplodirala. Atentator je ubežal.
Avdijence pri cesarju.
DUNAJ, 9. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je sprejel včeraj ob eni popoldne ministra dr. viteza Morawskega v Schon-brunnu v daljši posebni avdijenci:
Danes je sprejel cesar načenilka poljskega kluba, dr. Leona viteza Bilinske-ga.
učiteljice: Ainelija Boschian, Regina Co-en, Ines Ineontrera, Lidija Luzzatto, Nina Luzzatto, Klotilda Marina in Olga Petro-nio se pozivajo, da se vrnejo na svoja služben;: mesta (§ 33 I. odst. službene pragmatike za uradnike in uslužbence tržaške občine.)
Z ozirom na § 33, II. odst., ravnotam, se uvaja proti njim disciplinarna preiskava in se pozivajo zgoraj imenovani, da se predstavijo 10. avgusta t. L ob 10. dop. v uradu občinskega predsedništva, s pripombo, da bodo v slučaju, če se ne pokore temu pozivu brez navedbe opravičevalnega vzroka, odpuščeni iz službe v smislu § 46. odst. II., črka b omenjene pragmatike.
Trst, 9. julija 1915.
Mestni magistrat.
Cesarski komisar neposrednega dež. mesta Trsta:
Ivan K r-kich-Strassoldo pl. Treulamd.
Razglas.
C. in kr. etapno poveljstvo pete armade je prepovedalo prodajati predmete, ki imajo znake, označbe, napise itd., nanašajoče se na raz-puščeno družbo „Lega Nazionale" ali na družbe, ki so bile razpuščene zaradi državi sovražnih tendenc.
Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali po §.11 ces. naredbe dne 20. aprila 1854, drž. zak. štev. 96, zaporom 6 ur do 14 dni, ne da bi se s tem zaprečilo morebitno nastalo soanijsko kazensko postopanje.
Dr. Fabrizi I. r.
Pozivljejo se vsi lastniki čolnov, zasidranih v tržaški luki, izvzemši Kanal, da se v nedeljo, 11. t. m., od 8 zjutraj do 12 opoldne predstavijo pri c. kr. pristaniškem kapitana ni.
C. kr. pristaniški kapitanat.
Trst, 9. julija 1915.
Za c. Rt. pomorskega nadzornika: M i t i s, 1. r.
Razglas.
Razglaša se javno, da se od ponedeljka, 12. t. m., posli okrajnega načelnika za Novo mitnico (IV. okraj) začasno pove-rjajo okrajnemu načelniku za Staro mitnico (V. okraj), ki ima svoj urad v hiši št. 23 v ul. Stare mitnice, II. nadstropje.
Trst, 9. julija 1915.
Mestni magistrat.
Razglaša se javno, da se od ponedeljka, 12. t. m., posli okrajnega načelnika za Novo mesto (III. okraj) začasno poverjajo okrajnemu načelniku za Staro mesto (II. okraj), ki ima svoj urad v hiši št. 9 v ulici del Pozzo bianco, II. nadstropje.
Trst, 9. julija 1915.
Mestni magistrat.
Poziv.
Občinski profesorji: Julij Baschiera, dr. Alojzij Orandi, Alojzij Oranelio ,Marij Migfionni, Marij Picotti, Artenij Rampo-ni, Henrik Ros>mann. Marij Sablich, Gino Saraval; občinski srednješolski učitelji: Angel Scock pok. Andreja, Marija Anacle-rio, Adela Lonschar, Valerija Neppi; občinski učitelji: Anton Bergamas, Bruno Brunetti, Josip Calligaris, Humbert Ga-spardis, Marij Pasqua!is. Ivan Pinamonti, Albin Schmidt. Josip Sommadossi, Peri-kJeJ Vordoni, Ernest Zweck in občinska
Domače vesti.
Dr. Ivan Merhar — padel. Z južno-za-padnega bojišča smo prejeli: Vojna pošta 95 8. VII. 1915: »Žalostnim srcem Vam javljam. da je dne 5. t. m. ob 2. uri popolu-dne padel na južnem bojišču ob Soči junaške smrti Občeznani rodoljub in profesor na c. k. državni gimnaziji v Trstu, gospod dr. Ivan Merhar. Dal Bog, da bi njegova in smrt ostalih naših junakov obrodila našemu narodu mnogo sadu, mu priborila zagotovljeno narodno bodočnost in kaznovala tiste, ki so nas varali skozi desetletja«. — Kruto zadeti rodbini naše najgloblje sožalje.
Imenovanje. Za majorja je bil imenovan stotnik 5. domobranskega pešpolka, stotnik Josip Svetic, bivši poveljnik tukajšnje črnovojniške ekspoziture, v slovenskih tržaških krogih splošno znana in zelo priljubljena ličnost. Čestitamo!
Nemški list o Trstu in Slovencih. Iz peresa. jenskega vseučiliškega asistenta dr.a Schmidta prinaša »Berliner Tageblatt* daljši članek o Trstu, iz katerega posne-mljemo:
Po sestavi svojega prebivalstva je Trst jako zanimivo mesto. Direktno se morejo razlikovati tri zone, ostro ločene ena , od druge: nemška, italijanska in slovenska zona. O slovenski zoni govori tako-le: Poleg okolo stotisoč Italijanov živi v Trstu še eden pol krat toliko Slovencev. Ali ti prav za prav ne spadajo vsi v mesto. Predstavljajo tretjo zono Trsta, v katero se prihaja, če se človek vzpenja iz mesta v najbližje vasi, ki so se nanizale na strmih obronkih in golem kamenju Krasa. Italijanski idijom nehuje tu popolnoma tn ga je najti le v oblastvenih oglasih in reklamnih napisih. Tako je to v vsem istrskem pfimorju. Potem, ko je obširno opisal narodnostne razmere v Istri in Dalmaciji, in ko je naglašal, da na podlagi narodnostnega principa nima Itlija ničesar »reševati« in da posezanje po tej zemlji pomenja le grabljenje po tuji lasti, piše: O Slovencu nočem govoriti tu, o tistem ponosnem človeku, ki pri trdem delu izjemlje skromen kruh iz neplodne krševite zemlje in ki zato vedno bolj napreduje in ogroža nemštvo tudi tu kakor dru-jod. V mirn:h časih smo s skrbjo motrili to postopno prodiranje slovanskega elementa, a!l danes, ko si narodi Avstrije stoje zvesto drug poleg druzega v boju, se nam ta ne varnost ne zdi več tako velika.
Štiri dote po 500 K se 9. avgusta t. 1. podele iz ustanove Demetrija A. Econo-ma štirim ubožnim zakonskim dekletom, delavnim, neomadeževanega vedenja, hčeram rokodelcev, delavcev ali dninarjev, ako se bavijo s kakim rokodelstvom, ali pa če so tudi navadne delavke. Te dote se podeljuje: a) dekletom, rojenim in pristojnim v Trstu: b) rojenim kje drugje, a pristojnim v Trstu; rojenim in bivajočim v Trstu, četudi niso pristojne tu, in če ni upoštevanja vrednih prosilk teh treh kategorij. d) tujkam, t. j. ki niso rojene in pristojne v Trstu, če bivajo v Trstu vsaj 5 let. Prošnje se morajo nasloviti na u-pravni odbor ustanove Demetrija A. Eco-noma ter vložiti v vložnem uradu mestnega magistrata. Priložiti se mora prošnji: 1. rojstna lista neveste in ženina; 2. potrdilo o poslu nevestinega očeta in rokodelstvu oz. poslu, ki ga izvršuje ona; 3. nravstveno izpričevalo prosilke, izdano po pristojni oblasti; zdravniško izpričevalo neveste in ženina, da sta zdrava in pravilne fizične konstitucije: 5. vsakovrstne druge listine, ki podpirajo prošnjo.
Otroški vrtec CMD na Vrdelci priredi ob priliki zaključka šolskega leta danes, v nedeljo, 11. t. m., ob 5 in pol popoldne otroško veselico. Vstop je pros;. vendar se pa radodarnosti ne odklanja.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Lu-dovik Žnidaršič. brat stavbenega podjetnika Viktorja Znidaršiča na Opčinah. Od 25. januarja ni bilo glasu o njem. Sedaj pa je došlo pismo, datirano z dne 19. junija 1915. kjer javlja, da se nahaja kot ujetnik v Sibiriji. — Ivan Komar, iz Loga pri Ric-manjih. je bil zajet v Przemyslu in se nahaja v ruskem ujetništvu v Taškendu.
Iz Pule pošiljajo srčne pozdrave slovenski vojaki, oziroma črnovojniki: A. Legat, A. Lekšan, A. Gomizel, A. Sirca, A. Mahne, A. Gržina. A. Leban. A. Jurčič. A. Ferluga. A. Kale, V.- Sankovič, Fr. Tršar (bobnar (N. d. o.), J. Vatovec. M. Bizjak, Drag. Ćok, I. Gotardis, R. Kragl, A. Placer, J. Gruden, J. 2užek, I. Petaros, J. Furlan, Bakovec, Zubin, S. Regent, Ja-komin, Metlika, Skira, Orel.
Danes je v svetoivanskem »Narodnem domu« že objavljena prireditev otrok iz vrtca C M D. Raznovrsten otrokom pri-
meren program se prične ob 5. uri. Pote 71 bodo otroci, skromno pogoščeni z mali-novcem in biškoti. Nadejamo se obilne udeležbe starišev in splob svetoiranskih rodoljubov.
»Svetovne vojske« sta izšla 14. in 15. sešitek. Ta zanimivi opis vojnih dogodkov se dobiva v trgovini s papirjem in knjigo-tržnici g. Jakoba Stoke.
Cvetice na glavi. 7 letni Mariji Marki-novi, ki stanuje v ulici del Ponzanino št. 5, je včeraj popoldne na ulici z nekega o-kna padel vrč s cveticami na glavo ter jo tako težko pobil, da jo je moral zdravnik z zdravniške postaje, potem, ko ji je bil podelil najnujnejšo pomoč, dati' prepeljati v mestno bolnišnico.
Močna klofuta je bila ona, ki jo je včeraj dopoldne ob enajstih dobila od nekoga 29 letna Marija Mezgecova, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 34. ket je morala vsled te klofute na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik izlečil dve rani, ki jej jih je ta klofuta prizadejala, in sicer eno na nosu, eno pa nad levim očesom. Sicer je Mezgecova sama povedala, da je bila oklofutana.
Aretirancc, ki je hotel pobegniti, pa si je zlomil nogo. Komaj 15 letni mlečnozo-bež Matej Rebec, ki pa trdi, da je po poklicu težak, je bil včeraj okoli poldne aretiran zaradi neke sicer male tatvine. Redar, ki ga je bil aretiral, ga je odvedel na redarstveno stražnico v ulici Tigor, kjer so pobalina vzeli na zapisnik, in ga potem zaprl v neko sobo, katere okna so kake tri metre od tal v ulici Tigor. Rebec, ki seveda ni rad videl, da so ga aretirali, je pa skušal pobegniti ter je v to svrho skočil z okna/ia ulico. A imel je smolo: kajti zlomil si je piščal leve noge ter obležal na ulici. Moral je priti k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem z ambu-lančnim vozom odpeljati v mestno bolnišnico.
Kdo ¥e
Fran Volarii, posestnik, JIoba*id 17, (vpr iaje ijegtva sestra Marija Maruši6).
m
* *
„Poitvedovelna pikama za beguncc" v Trstu, »iica Beschetto 32, vrata 23, daje natančnejše naslove sledečih beguncev:
Iz Gorice: Duža Andrej, grofica Claricini, Gerbec Stanislav, Gerbec Uršnla, Lašič Hearik. Krašovtc Josip, Budin Josip, Garbas Franjo, Kumar Eli za, Misigoj Marjeta, Udovč Josip, Trošt Amalija, f raševec Klementina, Lapanje Ivaua, Weber Gotcfried, frfiter, Neffat Faula Piciulin Ivan, Cechet Josip, Vovk Grozdana, Gironcoli pl. z 2 otroci, Gerbec Elora, Gerbec Marija, KorSič Mirko, Neffet Martin, Marošič Franjo, dr. Avgust Tre-visan. Kumar Zora, Berbuč AleksaLder, Prijatelj Kar- 1, Zbogar Agata, Maniacco Angelj, Pater Gram-povčan Klemen, Sterle Rudolf, Baroni Ivan, Maz-zolini Kristina, Uljan Alojz.
Iz Pevme pri Gorici: Boškin Roza, Fabro Marija, BreSćak Petrina, Breščak Marija.
Iz Standreža pri Gorici: Nanut Josip.
Iz Ajdovščine: Jamšek Marija, Brajnik Vik'orija.
Iz Avč; Gorjup Gabriel, Gorjup Du5iu, Ma-karovič Marija, Gabrijelčič Miroslav, Gabrijelčič Avguština.
Iz Kanala: Mikl.včič Leopold, Kofol Fani, Gorjup Franjo.
Iz Loma pri Kanalu: Maufreda Suzana.
Iz Kojskega: Jančič Antoc, Auser Marija, Kumar Pavlina.
Iz K r m i n a : Gaus Josip.
Iz Trsta: Jeglič Lina. Krese Ana, Božič Elizabeta, Jerše Olga, Rauter Janez. Anton sic h Artur, Turk Ana z otroci, Lampic Ana, AVeber Hermina, Hartl Lucija, Prosen Ana, Girseti Doni en ika.
17- Reke: Bole Emilija. Bol^ Ljudmila, Za gajski Pavlina, Markič Jožefa, Pahor Marija.
Iz Pule: Leban Ivanka, Bonivento Valentin, j Pallam Ivanka, Blassich Pierina. Javornik Josip, ( Bogič Margarera, Baricevich Marija, Florjančič Helena, "We'ss Marija, Ruzier Anton-ja, Bon Mu- j rija, Cerček Ivanka.
Iz Ljubljane: Otič Pavel.
Iz Rovinja: Quarantotto Anton, Giugovaz i Anton, Hachenvvaid Viljem. Giuric:n Ivan, Beaussi i Peter.	•
Iz Sv. Lucije: Fratnig Ignac.
Iz Repna: Ravbar Lu 'ovik. * Iz S v. Ivana: Negode Miljutin.
Iz Štanjela: Kerševar.i Amalija.
Iz Gaberja: Gorjup Terezija.
Iz Kopra: Vovk Ivan.
Iz Garabosa: Kriiuter Ivan. vojni kurat.
Iz Bohinjske Bele: Makaiovič Rudolf.
tm rainiii žici! u Trstu.
(Dne 10. julija 1915.)
Moka (su kuhinjsko rabo)......K — 90 kg
Sladkor..................K 1"— kg
Meso (govejel sprednji deli •.*••. K 3 G0 kg „	, zadnji „ ...... K 5-2«) kg
Meso. telečje...........K 8— kg
Meso koštrunovo . • • . . K 2 80 do —•— kg
Slanina (soljena) .......4.40 do 5.40 kg
Maslo sirovo............K	kg
Kokoši ... ....... K 6-— do 7*— ena
Piščanci .........K 2 50 do 3.50 eden
Polenovka suha.........K 2-20. 2 40 kg
„	namočena ......... 1'28 kg
Fižol (stročji) vinarjev ....... 23, 32 36. kg
Grah Kromp'r Paradižniki Radič Salata Česen Čebula J*jca Buče Ppsa Koleraba Malancane Kumare Mleko
Olje (najceneje) Sardele (sveže) Sardoni (sveži)
mala 2
72 kg . 20, 24, 28, kg ... 36, 40, kg .... 8 merica ... 6, glava .... 12 glava 20 do 24 komad 16, 11, IS komad 6, 8 komad 1 do 2 komad večja 4 komad . (5, 8, komad 4 do 10 komad .... 56 liter . . K 2 16 liter . • K —- kg . . K - — k-
"K R a		'P a□ 'ti t5B
□□ □a □□	se račumgo po 4 stot. beo io. ^lastoo tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znašla 40 stotinlc. :	□□ □ □
ilsslo	mM «m| sveže vsaki dau se dobi v ul. L\X WmJ Parini št. 2. Cene zmerne.	
CltfD^niO SO v tajfin P'sa-ni -trc,j proti me-sečni cdškodnini. Istotam so sprejmo praktikantirja. Ponudbe z naveJbo zahtor na IasT odd. Ed nosti ped š fro rTakoj".		
jr—£» a	^©režiiive tmš	Ike.
Prodajalne jestvin.
fr^ll^a Trst, Piazza Ponterosso illls^J Trgovina jestvin in kolonjal-blaga, sj ecijaliteta: pristno čajno maslo ilirske testenine. — Za ob-
itt
I nega	. ,
kranjske klobase in
Sličice iz vojne.
Na italijanskem bojišču. Iz pisma, ki ga je pisal neki bojevnik z itaijanskega bojišča. posnemamo naslednjo zanimivo črtico: Pred nami jih je kot mravljincev. Nekatere čete smo jim dobro postrigli. Poveljnik bi jih lahko sesekal na kose, pa ne naskočijo nič ve54 Prav dobro slišimo, kako jih častniki vzpodbujajo na napad, ali vojaki pravijo: »Non voglio, i me mazza!« (»Nočem, me ubijejo!«) Nekega dne, po 36 urnem neprestanem streljanju — bilo je kakor na sodni dan — smo slišali, kako jih major navdušuje za napad. Imenuje se Cappi. Slišimo, kako ga imenujejo: Signor maggiore Cappi! »Si-gnor capitano Bonetti« itd. Jedro njegovega govora je bilo: Naše topništvo je uničilo one otroke. Pravo vojsko so jim pobili Rusi in Srbi! Gori ni več žive duše. Poglejte, podrti so njihovi okopi. — »Arrampichiamoci fratelli! Avanti Savo-ia!« (Splezajmo tja gori, bratje! Naprej Savojska!« — Italijanski bojni klic, kakor naš »hura!«. — Mi ga poslušamo. Vidimo, kako so se pričeli približevati. Pustili smo jih, da so prišli bližje. Naenkrat ustrelimo! Gledam in poslušam in slišim, kako vpijejo: »Vara, vara! Sono vivi! Tutti, tutti! Non č vero che son morti, come ha detto il maggiore! (Glej, glej! Živi so! Vsi, vsi! Ni res, da so mrtvi, ka-kerr je rekel major«) Hitro so pričeli bežati. Major miha s sabljo, naj se ne vračajo. Ali ne bi jih ustavil nihče, tako beže! A za vsako granato, ki eksplodira kakor vulkan nad nami, vzdigujejo glavo iz o-kopa. Slišimo jih, ko vpijejo: »Adesso sono iritti! La nostra granata li ha uccisi tutti! (Sedaj so pečeni. Naša granata je vse pobila«). Naj le pridejo blizu, jim že pokažemo, da smo živi!
Maksimalne cene za mačke? Ogrski listi poročajo: V občini Bihar na južnem Ogrskem je nastanjenih kot vojni ujetniki okoli 600 italijanskih podanikov, s katerimi so velikanske težave, kajti vse jedi, ki so jih dobivali, so odklanjali. Pozneje so dobili dovoljenje, da so si smeli nakupovati koze, katerih meso so zavži-vali z veliko slastjo. Ko je pa zmanjkalo koz, so si začeli kuhati in peči mačke, katerih meso jim je tako zelo ugajalo, da so silno poskočile cene mačkam v ondot-nem okraju. Plačevali so ti ujetniki vsako mačko po 3 do 4 K. Storilo se jc vse potrebno, da vlada določi tudi glede prodaje mačk najvišje cene. — Poroštvo za resničnost te vesti seveda prepuščamo ogrskim listom.
Italijanskega generala je ustrelil. Neki štajerski čmovojnik je pisal 28. junija z bojišča svojim domačim: Včeraj smo imeli štajerski črnovojniki posebno srečo. Ob visoki planini P., smo uničili dve italijanski stotniji. Z višine smo pošiljali proti Italijanom cele plazove kamenja. Navadne in strojne puške, ročne granate in topovi iso grozno mesarili med Itaiijanimi. Na kakih 800 metrov oddaljeni višini je naš poročnik za neko skalo opazil italijanskega generala. Tri najboljše strelce naše stotnije je določil, da morajo vzeti sovražnega generala na muho. Prvi je sprožil črno vojnik Jakob Puconja, doma iz radgonske okolice. Italijanski generfel se je zvrnil po pečini. Poročnik, ki je skozi daljnogled opazoval učinek streljanja, je veselo vzkliknil: „Dobro si meril, Jaka" ter mu je ^izročil dvajsetkronsld bankovec kot darilo. Po vsej bojni črti se je hipoma raz-nesel glas, da je vojak naše stotnije zadel italijanskega generala. Med Italijani smo opazili živahno vrvenje in tekanje. Padli general je bil gotovo kak višji poveljnik. Pomanjkanje vode je na tem sklalovju zelo občutno, hrane pa imamo, hvala begu, večinoma dovolj.
Darovi.
j ien obisk vodja.
se priporoča vdani Ivan
Bidovec, 500
Papir.
»a 7MU gs$rja sk
ia drobno
Za sklad za vdove in sirote po padlih v	čfs|3	TRST,
rojni: po upravi »Osservatcra < K 5. na- ^^utliArui	i i« iif.^VLlJI Piazza
»ranih mM	!'lcl! : Vowa r v x ' ~ I>*i»>sku krojačmea.
Ces. komisar je prejel naslednje darove: Za sklad za brezposelne: Leopold
Vianello K 100 Dr, Evger. Morpurgo in	oSS
soproga za vojaka iz nase dežele, ki mo-!>ex M.mm-oni-. Telefon št. 27-Si. ra zaradi poškodeb na bojišču ostati dalje
časa doma, K 75.	Sivifje.
Za sklad za vdove in sirote po padiih
v
branih med učenci slovenske občinske ljudske šole v Rojanu.
»Združene pivovarne« so darovale: za nakup darov bojevnikom na južnem bojišču K 500, za nakup darov mladim tržaškim strelcem K 500, za potrebne obubožane rodbine K 5C0.
V	korist skladu za brezposelne je došlo cesarskemu komisarju od občinskih funkcionarjev, kot mesečni prispevek za junij K 293'37 in kot prispevek za iulij K 1856'65.
V	korist tržaških mladostrefeev je došlo cesarskemu komisarju po upravništvu »Giornale di Trieste* K 20, ki jih je daroval g. Alojz Visintini.
XX. izkaz
papirna-arečic, pro laja debelo tvrtka štev. lfi <1812)
Iz' luje vsa'o vrstne obleke poan.^leškem in fran-coskein kroju, plesne obleko za poroke, blu;:c za gledišče itd. Cene zaicni
Žganjarne.
CAff^ti	;?f«Hrt odlikovana z zlato
lilitU §lSut; TrS&fijHFfill kolajno v Trstu, Via Oavana 5. llo^jat izber likerjev ; yrSki in fran-I coski konjak, kranjski brinjevec, kraSki slivovec ' in briski tropinovec in mm Cene ni*/.ke. J/.ber i prer.čic. — Slaščice in fircjicčenci. Gr^ki m-intici ; iz Šija. t'ili j al a r.i vogulu Ver. lijevoga tr^ «. no ulice deli'Orologio. — Se priporoča Andrej Antonopulo.	4:10
sfiinnsee
Hevolteila št.
Razni,
vrat, oken' stojnic v ši. iS je prečeše«nov
17S.
til. Picardi ul. Tast.ualo ' (5;tl
globoki žafo-ti raznr.n;amo preti žno
darov, došlih ces. komisarju v korist beguncem iz Furlanije in Istre: Banifacio in	u	_______ _______________
Oostissa K 20, Gregor Zidar K 10, Pasqua- I ves>, da je umrl naš iskreno ljubljeni'so p o{ lini in Regini K 5, Ana in dr. Karel Mar-j oče, sta: i oče in brat chesetti (v spomin dr. Mihaela Stenta) K 15, Leopold Vianello K 100, dr. Eugen Morpurgo in soproga K 25. »Združene pi
»a_ tx ,
maltai
miznrsk] ne
^T/nS Q?Paj	iZ" dne 10. julija ob 2'/, pop. po"dolgi
kazi K 40.756 74; Skupno K 41.431 /4. bo!eznjj ^ s ^ ni
in n .:eni
Vesti iz Mšlie.
SCr>-.;» tLČ.--J."
«00
Iz Komna nam pišejo: V četrtek smo imeli v Komnu pogreb Ivana Ščuka iz Dutovelj št. 24, ki je padel na italijanskem bojišču. Bil je to 20 leten mladenič, v cvetu svoje madosti, obče priljubljen v svoji domači vasi, kak^r tudi drugje. Pogreba so se udeležili njegovi starši, bratci in sestrice ter sorodniki. V žepu pokojnega Ivana so našli listič, s katerim prosi svoje vojne tovariše, naj listič odpošljejo njegovim staršem, katere prav goreče zadnjič pozdravlja, posebno svojo toli ljubljeno mater, katero prosi, naj ne žaluje' za njim, saj ve, da je daroval svoje življenje za ljubo domovino. Pozdravlja tudi ^•»-.»»aur.«!
...	.	»v	-v*.	J..'
vse sorodnike in sovascane. — Žalostno m ^ - • so gledali Dutovliani, posebno mladeniči; HllffiF-'^" in dekleta na pogreb odhajajoče starše in i
Pogreb lj Djenega p.;KGji:isa bo v p r , Ijek, dne 12. t. m. ob 71 4 ziutr; j.
PriporočaTo ga v blag spon: i rs. DIVAČA, 10. juli a 1915.
joči c■
n
i *__
Ci4S
lilUh ~ hi:
GirČiiLslva
od 8—1 zjutraj v Mm Lotifhd od 3—J m:lilnc v ulici Snn i
i
ji, i

T3

HVLUll&U^^
O w
„e^ ______2 .
. ... ' £ Hi S t • i j
sorodnike. Niti enega očesa ni bilo, katero ne bi potočilo solze, za tako ljubljenim. obče spoštovanim mladeničem. Zahvalo izrekamo častitemu gospodu vojnemu kuratu za njegovo naklonjenost, ker je le njegova zasluga, da so se njegovi mogli udeležiti pogreba. Zahvala tudi gospodu c. kr. gozdarju za veliko ljubav, da jih je obvestil. — Tebi pa. dragi Ivan, bo-: di lahka zemljica, spavaj mirno! Neizbrisen ostane tvoj" spomin med nami.
Listnica uredništva.
O. C. — Na pisma brez podpisa nače luodgovariamo, ker ne vemo, komu | bi c3flOBW£iii, in delamo usluge le tistim, i ki povedo, kdo so. — V dotičnem zavodu,! § ki je namenjen pred vsem za Kranjsko, so prosta mesta in mesta, za katera je treba plačati celo ali pa vsaj polovično vzdrže-valnino. Zunanji navadno ne dobivajo prostih mest. Vzdrževalnina znaša cela, če se ne motimo, 50 do 60 K mesečno. Oni, ki dobe prosta in poluprosta mesta, se morajo obvezati za dotični poklic. V ostalem se pa obrnite naravnost na vodstvo zavoda, ki Vam poda natančne podatke. Po našem mnenju te skoraj izključeno, da bi dobili prosto, ali pa tudi samo poluprosto mesto.
izvršuje vsakovrstna dela
Rokcr Mi popiuVUnnja kovčeoov, torbic i &
Trst, ulica Sette fortr.ne št. 45. 1—Hinratrr t; .-asoE-saafe-.^sr-;-^.^ ja
Poizvedovalna .p!ssiana s-s	baeumce	s-s
Ulica Boschetto 32, IV. nni, 23
daje naslove beguncev in pcrc?a »o no o njih položniu prcfl M3?J Uraduje od 8-11 riutraj in od 4-5 c??.
SH&E Sia

I
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
se Je preselil In ordinira sedaj
v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste.
iittrult zo&ot brezbalečiDg. Plombiranje.

J