t ,
Političen list za slovenski narod.
F« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '1,6. uri popoludne.
^tev. 149.
V Ljubljani, v ponedeljek 2. julija 1888.
Letnik XYI.
Občili zbor »Narodnega Doma"
v soboto dne 30. junija 1888. I.
Zastopanih 79 deležev s 54 glasovi.
Mesto obolelega g. dr. Moscheta predseduje njegov namestnik g. dr. vitez K. Bleiweis. Za overovatelja zapisniku poprosi gg. Robiča in dr* Vošnjak a. V svojem nagovoru pojasnjuje, zakaj da odboru preje ni bilo mogoče sklicati občnega zbora. Zahvaljuje se gg. Trilerju in Kersniku, da sta sestavila bilanco. Spominja se umrlih dru-štveuikov in podpornikov zadnje dobe. Omenja prihoda Čehov in blagodušnega daru, ki so ga naklonili društvu, ter dostojne zahvale, ki je sledila temu daru od strani odbora. Dalje govori tudi še o drugih večjih darovih in podporah (grof Harrach, Ma-žuranič in dr. MurŠec). Zahvaljuje se g. prof. L. Pintarju, da je blagovolil brezplačno in jako lično napisati glave vsem doslej izdanim deležnim polam. Biskupa Strossmayerja se je tudi društvo »Narodni Dom" spomnilo primerno kot častnega člana ter mu brzojavno in ustno čestitalo kot zlatomašniku. Stanje premoženja zvati se mora, kot razvidno iz razposlanih računov, ugodno. Dohodki ne naraščajo sicer dosledno leto za letom v toliki meri, kakor takoj prva leta, vendar še vedno niso neznatni. Premoženje tudi sedaj še ni toliko, da bi mislili takoj že na zgradbo samo. Zategadel je treba, da vstrajamo in vnemamo tam, kjer se doslej še ni nič ali pa premalo zgodilo, da podjetje pospešujemo, in čim preje tem bolje omogočimo in vresničimo.
Mesto bolnega tajnika poroča njegov namestnik, g. E. Lah, o odborovem delovanji v zadnji dobi. V zadnjem občnem zboru, dne 7. maja 1887. 1., je bil g. dr. Mosche odbran vnovič za predsednika. Novi odbor izvolil je iz svoje srede: g. dr. viteza K. Bleiweisa za podpredsednika, g. dr. J. Stareta za blagajnika, g. I. Kotnika za tajnika. Imel je pet sej (16. maja, 25. junija in 23. septembra 1887. ter 3. jan. in 15. marca 1888. 1.). Previdno, varčno in skrbno upravljati že nabrano premoženje in izumljati vire, kako bi se hitro in močno pomnoževalo,
bili sta z ozirom na obstoječe razmere odboru glavni nalogi. Ker je večina društvenikov pristopila takoj v prvih letih, pozneje pa skoro- nihče, je poskrbel odbor za to, da se število jame množiti močneje. Poslal je tedaj lani poleti nad 1000 vabil vsem zavednim, vplivnim in poznatim rodoljubom s prošnjo, naj pristopijo društvu kot deležniki, ter pridejal vabilom kratko po tajniku sestavljeno zgodovino društva in društvena pravila. Delo sta izvršila tajnik in poročevalec. Poskus ni ostal brezvspešen. Pristopilo je na ta način društvu 27 novih članov (društvo šteje sedaj 2 ustanovnika, 77 deležnikov s 189 deleži in 10 darovalcev), ki so podpisali 33 deležev in izplačali 2700 gld. Sploh so doslej deležniki podpisali 23.100 gld. in izplačali 15.322 gld. 50 kr.
(Konec prih.)
Govor poslanca Snkljeja
v državnozborski seji dne 29. maja 1888.
(Dalje.)
Govoril sem o tem, da so poleg zasebnih opravičencev, propinacijskih opravičencev, tudi ona prisilna skupna gospodarstva, ki bodo imela vsled vladne predloge občutljivo škodo pri svojih nakladnih dohodkih ter morajo torej gotovo imeti tudi pravico do odškodnine. Jaz iščem pa drugo pot, da se za-dovoli tem zahtevam. Pred kakor pozneje stojim še vedno na stališči, koje sem zavzemal v glavni razpravi o letošnjem državnem proračunu. Prej kakor pozneje se trdno držim tega, naj porabimo dohodek špiritnega davka v to, da na eni strani izvršimo ceno davčno preosnovo in uresničimo na drugi strani naprave za vse one do sedaj hudo zanemarjene dežele, h kojim moram prištevati posebno tudi svojo ožjo domovino; s tem se bo dotičnim prebivalstvom veliko bolj ustrezalo, kakor pa z razdelitvijo po Mengerjevem receptu. Reklo bi se mi morda lahko, da bi moral biti jaz a raison teh načel nepogojno tudi za znani dr. Steiwenderjevi predlog. Predlog dr. Steinvvenderjev pravi: Ta postava naj postane pravomočna še-le v tem trenotku, ko se bo
pomanjšal ta ali oni davek, oziroma odpravil. Mislil je pri tem poglavitno na vžitninski davek.
Po mojem mnenji so vprašanja davčnega za-konodajstva tako resna in zahtevajo toliko prevdarka, da je popolnoma nemogoče izgotovljati jih en passant, rekel bi tako rekoč mej sirom in črno kavo; taki proračunski predmeti se ne dajo kar meni nič, tebi nič stresati iz rokava.
Jaz za svoj del bi hotel, da bi se pred vsem predrugačili vsi drugačni davki, načeloma pa sem za to, da bi se višji znesek davka od žganja porabil v prvi vrsti za preosnovo davkov, in že v naj-bližnjem Časi se bodete morali lotiti vlada in narodno zastopstvo resnega dela v ta namen, ako bodeta hotela izpolnjevati svoje dolžnosti, kakor tudi z mnogoštevilnejšimi napravami odškodovati one dežele, ki so posebno prizadete. Kar čez noč pa se ne d& izgotoviti tako delo, zaradi tega smo pa tudi pri-morani, da nasprotujemo tem predlogom.
Po teh opazkah pro domo, koje sem moral navesti, da rešim našo čast kot deželnih zastopnikov in utemeljim glasovanje naše, dovoljeno naj mi bode še nekaj besedi o predležečem špiritnem davku samem. Odsek si sme dati spričevalo, da se je z resno udanostjo posvetil težavni nalogi; vzlic temu pa ne bodete našli v celem odseku in, kakor mislim, tudi ne v celi slavni zbornici nikogar, ki bi mogel reči, da se more imenovati ta postava dober in razmeram primeren zakon. Ta postava ne more prikrivati svojega ogerskega izvira, priznavam. Da govorim v priliki, rekel bi, ta postava je obleka, ki ni prirezana po našem telesu, nikjer se nam ne prilega, mabadra in se guglje po našem telesu.
Izmed vseh prvotnih določb vladne predloge, ki obseza 102 točki, ugajali sta mi prav za prav samo dve, res da temeljni določbi: najprvo ona, da se premeni dosedanji davek od žganja v vžitninski davek. Po mojem mnenji je to teoretično edino prava oblika za davek od porabe, ter sem prepričan, da bo le koristila tako državnim kakor dobro umevanim interesom dotične industrijska stroke. Koristim države, davčnega Uska iz jako lahko umevnega vzroka. Pri skušanji, ki vselej navstane
LISTEK.
Zvijača za zvijačo.
(Iz življenja američanskih naseljencev, napisal A. P—i.)
(Dalje.)
Neprijazni mož skočil je kvišku ter naglo izvlekel nož.
»Stojte, Tomaž Parker!" rekel je kovač mirno ter zgrabil ga s svojo železno pestjo, da se ni mogel oni ganiti. »Kaj vam je padlo v glavo? Da vas poznam, ni čudo, žandarja sta vas prej popolnoma popisala. Sramujte se! Shranite nož in govoriva mirno med seboj".
»Pri mojej veri, imam vzrokov dovolj biti previden", mrmral je lupež mej tem, ko je strauski gledal kovača, ki ga je tako lehko premagal. »Ako me zopet vjamejo, ni mi več življenja na svetu."
»Kako ste ubežali iz ječe v Kolumbušu?"
»No, predrl sem zidovje; verjemite, grozovito težavno je bilo delo, toda kaj ne stori človek, ako velja za življenje."
»Vi ste v veliki nevarnosti, ker po vseh cestah
so žandarji, in tudi ljudje so gotovo poučeni o vas."
»Vem dobro, da; daleč sem zabredel v past. Od včeraj lazim po trnjevem grmovji in nisem še jedel druzega, kakor nekaj jagod; skušati moram, da pridem na sever."
»Brez pomoči bode težavno; imate kaj denarja?"
»Denarja imam dovolj ter lahko živim kakor gospod gori v Kanadi; sicer nimam ga v žepu, a shranjen je dobro."
»Gotovo ste ga zakopali, ker bi bil gotovo izdal vaš rop."
»Kateri rop?"
»Kaj niste umorili onega kupca, ki je tudi mene osleparil za to peščico zemlje?"
»Tako, tako, ste tudi posestnik; menil sem, da ste samo kovač."
„To povem le bedakom, ker nočem, da me imajo za novinca; sramujem se, da sem tako oči-ganjen. Ne ostane mi druzega, kakor da vse tukaj zapustim in se preselim v Pittsburg. Da, da, prav ste storili, da ste ga popraskali malo čoz mero po čepinji."
»Ako je temu tako," pridejal je Tomaž, kojemu se je pričel pogum vračati, »tedaj me veseli, da sem vam ustregel. Dolgo sem premišljeval, kako bi dobil kaj denarja od onega bogataša. Pred tedni ležal sem za skalo v jarku skrit, ko prijaha po cesti ravno on; sedaj ali nikdar, sem si mislil. Zgrabil sem kamen ter vrgel mu ga tako ročno v čepinjo, da se je koj mrtev zgrudil raz konja."
»Devettisoč tolarjev ste našli pri njem?"
»Blizo toliko; da, tedaj vidite, kako lahko bi živel gosposki, ko bi bil v varnosti; mesto tega nositi moram to raztrgano obleko, kojo sem našel v nekej praznej koči v gozdu."
»In vašo jetniško vrgli ste proč ?"
»Da, in jo zakopal."
»A teh verig niste se mogli iznebiti; kakor vidim, prikovane so vam še zdaj k nogi, to je presneto težavno breme na dolgem potovanji."
»Veliko sem se trudil, da bi se jih oprostil, a delo narejeno je trdno, seveda s kladvom in pilo bi šlo. Veliko trpljenja mi je provzročilo, ker mi je odrgnilo čleae do krvi; ko bi imel malo mazila, bilo bi dobro."
»Ničeša vam ne bode manjkale," rekel je Veko-
pri pavšalnem sistemu mej pavšalnimi merili, od-redjenimi po državi, in napredku tehnike, nedvojno propade vedno davčni fisk. Ža industrijo pa bo po mojem mnenji zaradi tega bolje, ker ravno vžit-ninska davščina vodi k umnejšemu izkoristovanju surovih snovi, ker pohlepnost po lepodoneče imenovanih davčnih prihranitvah ne bo več motila izdelovanja in ker se bo odstranila tudi ona prevelika produkcija, ki je bila vedno v zvezi s pavšalnim sistemom vsled hrepenenja po davčnem prištedenji.
Umevam, da se le težko odpovedo gospodje iz Galicije onim koristim, koje jim je dajal dosedanji pavšalni sistem, vendar pa sem prepričan, da bodo našle gališke žganjarije prehod in se hitro oživele v novo vžitninsko davščino.
Druga temeljna določba zadeva stopinjski davek in dvojni davčni postavek 35 gld., oziroma 45 gld. Ni mi menda treba povdarjati, da se mi je zdelo to načelo jako umevno in da mi je ugajalo. V odseku je je odločno pobijal izvrsten finančni politik, odlični poslanec hebske trgovinske zbornice, vendar pa me njegove razprave niso omajale v prepričanji, da imamo tukaj opraviti s potrebnim varnostnim ventilom, s kojim naj bi se omejila prevelika produkcija, vsled katere sedaj izredno trpi izdelovanje špirita. Ravno gospod poslanec Menger nam je danes razložil to zadevo, naravnost je govoril o tem, da se na celem svetu preveč špirita kuha. Vsled tega pa nima škode samo industrija, marveč tudi s tem tesno zvezano kmetijstvo. Mislim torej, da je ta kontingent, namreč stopinjski davek, načeloma nekaj, s čemur se Jahko mirnega srca sprijaznimo. Seveda ne morem odrekati, da se je vsled § 3. skoraj popolnoma odstranil dobrodejni vpliv na ceno. Sam ob sebi je kontiugent že izredno visok, za nas 997.000 hektolitrov. Gospoda moja, prepričan sem, poraba se bo tako zmanjšala, da bo izdelovanje v prvih letih komaj prekoračilo ta postavek.
Kaj pa še le na Ogerskem z 872.000 hektolitrov? Jaz vidim v bodočnosti ravno isto, kar so pravili gospodje z one (leve) strani, da bode naš državni zaklad neizrečeno občutil previsoko številko oger-skega kontingenta. Toda ni mi znano, kako bi mogli priti do druzega ključa; dokler imamo skupno carinsko in vžitninsko polje, tudi ni dovoljen drug ključ. Vladi sta se pri sladkornem davku držali tega načela in to, kar se sedaj godi, so res obžalovanja vredne, vsekako pa logično potrebne posledice. Drugega ne bi preostajalo, nego da bi se odpovedala carinska in trgovinska zveza, potem seveda bi si pomagali iz teh. težav.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V L j u bij a ni, 2. julija. USotranje dežele.
Prestoloncislednica Štefanija je že popolnoma okrevala ter je predvčerajšnjim osebno pozdravila prestolonaslednika na Dunaji, kamor se je v ta namen pripeljala iz Laksenburga.
Nunciju Galimbertiju je ranjki nemški cesar Friderik volil v znak priznanja za njegovo vzgledno delovanje na korist verski spravi v Prusiji dragoceno
slav ter vzel težko kladivo in dleto. „Ne smete se več mučiti, denite nogo tu gori, v malo trenotkih bodete prosti".
Ni mu trebalo dvakrat ukazati, brzo je odvezal rudečo ruto ter dejal verigo na nakovalo. Vekoslav je nastavil dleto na oklep ter parkrat krepko mahnil po dletu, po tretjem udarcu bil je Tomaž prost.
„Tako, sedaj ste prosti, a dolžni ste mi tudi nekaj zahvale", menil je Vekoslav. ,,Sedaj vam bo-dem še nogo namazal."
,,Da, hvaležen sem vam," rekel je Tomaž z zvitim smehom.
„Menim, da sedaj bote ložje hodili?"
„Zdi se mi, da bi zletel kakor ptič."
„Ha, seveda, potem bi bili že iz vse nevarnosti," smejal se jo kovač ter pobral oklep.
„Kam naj vržem to stvar?"
„Vrzite jo k v ... .; v vaš vodnjak!"
,.Vodnjaka nimam, a skril jo bodem pod omaro, morda pride sčasoma prav."
nOujte!" zavpil je lupež razdražen. „Pomagali ste mi v tej stiski, spremiti me morate še do reke Skiota, Lahko bi si dobil drugjo pomoči, a ti ljudje tii so brezvestni, moral bi jim mnogo plačati; tir-jali bi morda polovico tega, kar sem si s trudom
darilo ter naročil svoji soprogi Viktoriji, naj osebno izroči to volilo papeževemu nunciju.
Oblastnije še vedno odvajajo v zapor vdeležence fiildvarske rabuke. Predvčerajšnjim so pripeljali v Braševo štiri rumunske vstajnike.
»Tribuna" svari rumunsko mladež, naj se varuje tacih študij, kojim namen so državne službe, ker je državna služba popolnoma zaprta rumunskemu narodu na Ogerskem in je ogerski plemenitaški pro-letarijat izpodrinil na tem polji vse druge narodnosti.
Tiianje države.
Papež Leon XIII. pripravlja pismo, v kojem bo z nova potrdil vse pravice malteškega reda, preosnoval pa ta red primerno sedanjega časa razmeram. Glavni nalog njegov bo oproščevanje sužnjev, poglavituo v Afriki. Kardinal Lavigierie se je nedavno posvetoval o tem predmetu z redovnim velikim mojstrom.
V „Vossische Ztg." se poroča iz Petrograda: Ruski krogi trdno verujejo, da se bo Avstrija na vsak načiu pridružila nameram Nemčije glede _Bm-sije, ako se zopet vresniči nemško-rusko prijateljsko razmerje. Tudi rusko ministerstvo je pripravljeno odjenjati od svojega dosedanjega stališča glede bolgarske zadeve in tako je nada opravičena, da bo že v kratkem rešeno to vprašanje, ne da bi se bil rušil evropski mir.
1luski car je podelil nemškemu izrednemu odposlancu generalu Papeju red sv. Andreja in Aleksander-Nevskl red, generalovemu pribočniku, majorju grofu Eulenburgu pa Anin red druge vrste z briljanti. — Generalni prokuratur sinode, Pobje-donoščev, je za štiri mesece odpotoval v inozemstvo.
,,Voss. Ztg." je izvedla iz Londona: Baron Stael je dne 28. junija izročil predsedniku angleškega ministerstva noto ruske vlade, ki obseza nove predloge za rešitev bolgarskega vprašanja. Iz zanesljivega vira se poroča, da Rusija ne zahteva več, naj se odstrani Koburžan, marveč je zadovoljna, ako se imenuje bolgarskim vojnim ministrom kakov ruski general.
Nemški cesar je imenoval ministrom cesarske hiše vladnega predsednika pl. Wedella, kojemu je takoj izročil dotične posle dosedanji začasni opravnik grof Stolberg. — „Nat. Ztg." zatrjuje, da se bodeta nemški cesar in ruski car sešla v dobi od dne 10. do 15. julija. Kraj sestanku še ni določen. — Vladni krogi pravijo, da se je opustilo nameravano kronanje v Konigsbergu.
Preklicuje se vest, da se bo odpovedal francoski pravosodnji minister Ferouillat. — Zbornica je izvolila proračunsko komisijo, in sicer dvajset oportuncev, sedem radikalcev, štiri člane najskrajnejše levice in dva neodvisnjaka. Večina komisije se ne vjema s tem, da bi se odpravilo amortizo-vanje tekočega dolga in da bi se obremenil ta slednji z izrednim proračunom in z manjšimi prihranitvami.
Pri predvčeraišnji volitvi v angleško spodnjo zbornico za otok Thanet je prodrl konservativec Low-ther s 3547 proti 2889 glasovom, koje je dobil Gladstonovec Huguessen. — Vlada je dobila poročila o porazu svoje armade v deželi Culu-zamorcev. — Na Korei je izbruhnila krvava vstaja. V varstvo Evropejcev so odplule tjekaj angleške in francoske ladije.
Turčija še vedno ni poslala grški vladi listin v zadevi konzula Panuriasa. — Iz Monastira se poroča, da so turške oblastnije zaprle štiri osebe, mej temi tudi nekega rumunskega učitelja, ki so ponaredile Panuriasu predbacivana pisma.
Dne 29. junija je izšel turški irade, ki potrjuje odstop armenskega patrijarha Vehabediana.
1iumunski kralj Karol je naznanil v mini-sterskem sovetn, da ni več dvojbe o približanji Nemčije k Rusiji.
in nevarnostjo pridobil. Vi bodete pa zadovoljni s primernim plačilom, s petsto tolarji....."
„Seveda", odvrnil je Vekoslav. „Ako dobim petsto tolarjav, ne pojdem v „Pittsburg, ampak dalje proti zahodu. Dobro vam hočem služiti Tomaž!"
„Veseli me!" dostavil je ropar, s krivim pogledom, „tukaj je desnica, udarite!"
„Kovač je udaril s tako močjo, da bi se bil lupež kmalo prevrnil."
„Pasja dlaka, vi imate medvedovo moč!" mrmral je, in strah se ga je zopet polotil.
„Udaril sem z veseljem," rekel je Vekoslav. „lIočete še nocoj ua pot?"
„Da, najbolje bi bilo; do omenjenega mesta je le pet milj."
„A prej morava se okrepčati; pojdite z menoj v hišo, predstaviti vas hočem ženi kot dobrega tovariša."
Ko sta prišla v izbo, pripravljala je ravno Marta večerjo.
Vekoslav jej je povedal, da hoče oditi za štiriindvajset ur s tujcem po nekem opravilu in da bode zaslužil nekaj tolarjev. Nič ni slutila Marta, še sumljiv se ji ni zdel razcapan tujec, ker naselniki bili so večinoma le slabo oblečeni,	(Dalje prih.)
Oba švicarska zakonodajska soveta sta potrdila pogodbo z Vatikanom, da se zveže Tesin z bazelsko škofijo.
Izvirni dopisi.
Iz Št.-Vida pri Brdu, 28. junija. Učiteljstvo kamniškega okraja imelo je svoje uradno zborovanje dne 27. junija v šolskem poslopji v Št.-Vidu. Navzoča sta bila pri zborovanji tudi dva g. duhovnika iz okraja. Po običajnem pozdravu gosp. nadzornika poročal je nadučitelj Janežič, kako naj se poučuje petje v obče in kako posebno dvoglasno. Praktičen poskus z učenci in učenkami iz Doba pokazal je, da je poročevalec svojo nalogo prav dobro rešil. Nato je nadzornik poročal o svojem nadzorovanji in dokazal se statističnimi podatki, da je šolstvo v tem okraji vrlo napredovalo. Kako se uspešno uporablja pri risanji drugi del »Eichlerjevih" risarskih predlog, razpravljal je temeljito učitelj Štefančič. Nadučitelj Burnik je to razpravo zagovarjal in priporočal, naj bi se v zadnjem razredu, oziroma oddelku odstranile pri risanji stigme, pričelo pa s prostim risanjem po Eichlerjevem navodu. Kako bi naš okraj najprimerneje proslavil 401etnico vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja, poročali so gg. Tram te, Pater nos t in Pogačnik. Vsi so bili jedne misli, naj so ta imenitna slavnost po vseh šolah jako sijajno vrši. Slavnemu vladarju naj se postavi stalni spominek s tem, da se šolam, ki še nimajo šolskih zastav, te oskrbe, pridobe šolski vrti, zasade lipe, ki naj se imenujejo po cesarji, in ustanovi okrajno učiteljsko društvo, kar se je z navdušenimi dobroklici vsprejelo.
O pregledovanji knjig „družbe sv. Mohora" poročal je nadučitelj Letnar. Ali se dve knjigi omenjene družbe vsprejmete v otroško knjižnico, pripustila se je razsodba o tem dotičnemu odboru.
Poročilo knjižnične komisije vzelo se je na znanje in potrdili dosedanji udje te komisije, kakor tudi oni stalnega odbora za delovanje v teh za-stopih do prihodnje uradne konferencije.
V	okrajni šolski svet izvolilo je učiteljstvo svojim zastopnikom jednoglasno nadučitelja Letnar j a in po dvakratnej ožji volitvi nadučitelja Javorška. Stavilo se je tudi več predlogov glede preustrojitve sedanje ponavljalne šole v kmetijsko nadaljevalnico, glede povikšanja učiteljskih plač in glede šolskih zamud. Vsi predlogi so se jednoglasno vsprejeli. Nadzornik Zumer sklene zborovanje s trikratnim „živijo"-klicem na presvetlega cesarja.
Priliko smo imeli ogledati si tudi razstavo obrtne nadaljevalnice kamniške, in priznati se mora, da so bile razstavljene risarije prav lep dokaz marljivosti obrtnijskih učencev. Skupni obed je bil potem v gostilni g. S k o f i c a. S svojo navzočnostjo počastili so skupščinarje pri obedu tudi gg.: Šuklje, brdski sodnik, notar, zdravnik in dva davkarska uradnika. Napitnic bilo je mnogo; posebno je bila všeč ona g. Šukljeja, ki je govoril o učiteljskih pravicah in povdarjal, naj učitelji žive povsod v slogi z duhovščino. Napivalo se je tudi navzočima duhovnikoma, kakor tudi dragim gostom. Dasi je pri volitvi v okr. šolski svet zavladala mej učiteljstvom nekaka nesloga, izginila je ista pri obedu med peva-njem veselih pesmi. Tu se je sestavil tudi začasni odbor učiteljskega društva in gg.: župnik Š k u fc a, Javoršek, Burnik, Janežič in Paternost so dobili nalog, da sestavijo društvena pravila.
Tudi se je ukrenilo, da vsako šolsko vodstvo opiše do 1. oktobra t. 1. svojo šolsko občino in pošlje opis dotičnemu odboru. Nadejati se je, da se bode ta sklep tudi izvršil.
Iz Šmarjete, 28. junija. Dan 21. junija bil je za našo župnijo dan veselja. Prišel je namreč naš novi župnik preč. gosp. Anton Kerčon iz Vavte vasi na svoj novi dom v Šmarjeto. Do župne meje peljalo se mu je naproti 21 odličnejših mož, mej njimi g. župan iu vsi cerkveni ključarji. Tu, kjer je prvi pot stopil na tla svoje prihodnje župnije, stal je prvi slavolok s primernim napisom. Pozdravil ga je v imenu cele župnije cerkveni ključar, g. Vaj s.
Pet čast. duhovnikov, mej njimi preč. gospod Peter Urh, novomeški prošt, spremljalo je gospoda župnika. Na celi poti do Šmarjete stali so mlaji in slavoloki ter ga je narod navdušeno pozdravljal.
V	Šmarjeti pričakovali so fantje in dekleta svojega dušnega pastirja. V imenu prvih ga je nagovoril s primernimi besedami g. Franc Karlovšek
V imenu deklet izročila je gdč. Marija Pergar-jeva preč. gosp. župniku šopek cvetlic s primernim ogovorom.
Pri najlepšem slavoloku stala so štiri šolska dekletca v belih oblačilih ter je ena z nagovorom g. župniku izročila šopek. Č. g. župnik se je s solznimi očmi zahvalil vsem, ki so mu priredili tako prisrčen sprejem. Da se je ta slovesnost izvršila tako krasno, za to gre največja zasluga gospodoma Josipu Karlovšku in Antonu Ki r ar ju.
Ponosno smem trditi, da naše dolenjsko ljudstvo ne spi, marveč je probujeno za vse, kar je lepo. Neki tujec, Dunajčan, ki se je to nedeljo ravno mudil v Šmarjeti, trdil je, da bi ne bil nikedar pričakoval tak» sijajne svečanosti v tako skromni dolenjski vasici.
S sv. Gore, 27. junija. Malo je dopisov iz naših krajev, iu tudi v današnjem ne morem Vam poročati kaj veselega. Eavno pred štirimi leti je bilo pri nas veliko veselje o prihodu novega č. g. župnika, da smo mogli hoditi v domačo cerkev. Sedaj pa so nam gospod zboleli in so morali v Ljubljano zdravja iskat. Da bi jim vsaj ljubi Bog kmalu povrnil zdravje.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V L j ubij a ni, 27. junija.
(Konec.)
Odbornik Fr. Ravnihar poroča v imenu finančnega odseka o prošnjah mestnih ljudskih šol za povišanje dotacije za šolske potrebščine in nasvetuje, da se poviša dotacija I. mestni šoli od 50 gld. na 90 gld.; II. mestni šoli od 70 gld. na 100 gld. in II. mestni dekliški šoli od 50 gld. na 60 gld. Predlog se odobri.
Odbornik Ivan Hribar poroča o prošnji za donesek za šolsko zastavo II. mestni deški ljudski .šoli.
Odbornik mestni župnik g. Rozman nasvetuje, ker se ni odslej več nadjati nikake daljše podpore, naj mestni zbor dovoli 50 gld., kar pri glasovanji tudi obvelja.
V imenu stavbinskega odseka poroča mestni odbornik g. cesarski svetnik Murnik o določitvi stavbinske črte ob novi cesti mej južno železnico in novo vojašnico, ker namerava zidati restavrater Trinker gostilno. Poročevalec nasvetuje, da se po magistratu določena črta odobri, poleg tega pa nasvetuje resolucijo, naj se vodstvo južne železnice na Dunaji naprosi potom mestnega magistrata, da bi odstopilo toliko sveta, da bi imelo c. kr. vojaštvo najkrajšjo pot iz nove vojašnice do južne železnice. Predlog in resolucija sprejmeta se enoglasno.
Dalje poroča gosp. Murnik o določitvi nove stavbinske črte pri nunskem samostanu. Nunski samostan namerava namreč, ker mu pomanjkuje šolskih prostorov za notranje šole, sezidati na prostoru nasproti „Zvezdi" mej samostanom do čitalničnega poslopja novo hišo z enim nadstropjem. Poročevalec nasvetuje, naj se prošnja nunskega samostana odobri in stavbena črta po nasvetu magistratovem določi.
Odbornik dr. vitez Bleivveis-Trsteniški izraža željo, naj bi bilo novo šolsko poslopje vsaj dva nadstropja visoko in naj bi se hiša na tem lepem prostoru lepše zidala, kakor je v načrtu.
Odbornik inžener Hrasky misli, naj bi bilo vsaj pročelje lepše.
Župan g. Grasselli opomni, da ima mestni zbor odločevati le o črti, kje se naj zida stavba, vse druge stvari pa spadajo v področje stavbenega urada.
Odbornik g. Povše naglaša, da bi i njemu všeč bilo, da se sozida na tem prostoru kaj velikanskega, a okoliščine so take, da to nikakor za zdaj ni mogoče. Pridobljeno pa je že veliko, ako se odstrani dolgi in gotovo ne lepi samostanski zid in se bode nadomestil z novo stavbo, katera je naposled vendar-le posvečena pouku. Mogoče pa bode na enonadstropno hišo postaviti še drugo nadstropje.
Odbornik Vel ko vrh povdarja, da ne gre nikakor predpisavati istemu, kateri kaj zida, kiiko pročelje ima napraviti. Kdo bode potem pa še kaj zidal, kajti plačujejo se edino le prostori v hiši — stanovanja — za lepo pročelje nikdo ničesa ne plača. Dimniki se lahko postavijo na drugo stran strehe, da ne bodo moleli proti kongresnemu trgu.
Odbornik vitez Zitterer pozdravlja nasvet stavbenega odseka z prav velikim veseljem. Prav
hvaležno mora biti ljubljansko prebivalstvo nunskemu samostanu, da hoče sozidati novo poslopje na prostoru, kjer je doslej stal prazen zid.
Ko je v enakem smislu govoril odbornik Ig. Valentinčič, opomni poročevalec Murnik, naj se zunanji stavbeni načrt prenaredi, to pa naj mestni zbor prepusti mestnemu magistratu, kateri ima o tem odločevati.
Župan g. Grasselli opomni, da bode mestni stavbeni urad gotovo vse potrebno v tej zadevi ukrenil, da pa morajo biti nunskemu samostanu hvaležni vsi, katerim je mar na olepšavi mesta. Potem se sprejme nasvet stavbinskega odseka in se potrdi nova črta.
Odbornik g. dr. Stare poroča v imenu stavbinskega odseka ob oddaji razpisanih del za novo šolsko zgradbo. Poročevalec nasvetuje, naj bi se dela oddala tako-le: Gg. I. Knezu in F. Zupaučiču zidarska in tesarska dela, kamnoseška dela firmi G. TOnnies; kleparsko delo g. S. Noliju; šamotni tlak pa naj se naroči kakor za vojašnico, streha naj bode od zarezane opeke iz Zilske doline (zastopnika v Ljubljani Fr. Vidic & comp.)
Pri kamnoseških delih nasvetuje odbornik g. dr. Vošnjak, naj bi se oddala ljubljanskima kamnosekoma Oamerniku in Vodniku, ker razlika v ponujani ceni (4194 gld.) je nasproti Tonniesovi s 4070 gld. le neznatna; iznaša namreč le 1/i% od vse potrebščine, ki presega 70.000 gld. Najimenitnejša stanova države, kmetijski in obrtniški propadata v sedanji kapitalistiški dobi, torej se je treba ozirati na samostalne obrtnike. Tonniesova tovarna se je ponudila za vsa dela; če torej drugih ne dobi, malo ji bo mar za kamnoseška, ki tako ne spadajo v njen delokrog. Svota za kamnoseška dela je za veliko podjetje neznatna, velike važnosti pa je za malega obrtnika, kateri sam pa rad dela, da skrbi sam za-se in za svojo družino. Kamnoseški obrt je na Kranjskem jako star in slavno znan. Treba ga je torej pospeševati s tem, da se mu izroče javna dela, da se pod vodstvom izobraženih mojstrov nove moči zopet izurijo. Obrtni stan je mnogobrojen v Ljubljani in važen faktor tudi v narodnem življenji, torej naj skrbi mestni zbor za njegov obstanek. Tako podporo pa mestni zbor lahko sklene danes, ako dela pri novi šolski zgradbi odda za to sposobnim kamnoseškim obrtnikom. Pri glasovanji odkloni se predlog dr. Vošnjaka z 12 proti 10 glasom, in se odobre vsi nasveti stavbinskega odseka. Potem se javna seja sklene.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) podaril je občini škrbinski v sežanskem okraji 200 gld. za nove orgije v podružnični cerkvi.
(Obveznic kranjskega zemljiško-odveznega dolga) bilo je v soboto pri deželnem odboru izžrebanih 8,214.000 gld. Izplačale se bodo do konca tekočega leta; s 1. dnem januarija 1889. 1. poneha njihovo obrestovanje.
(Šolski sklep) na ljubljanski gimnaziji bode 14. julija z zahvalno sv. mašo in z razdelitvijo šolskih spričeval. Za privatiste bodo preskušnje dne 11. in 12.; v soboto 14. popoludne in naslednji teden vršila se bode matura. Vpisovanje za I. gimnazijski razred bode v nedeljo 15. dne, in pisna pa ustna preskušnja dne 16. in 17. julija, za druge, kateri se je zdaj ne morejo vdeležiti, bo pa v začetku prihodnjega šolskega leta.
(Imenovanja.) Okrajni zdravnik II. razreda g. dr. A. Binter v Kamniku imenovan je okrajnim zdravnikom I. razreda; zdravstvena azistenta g. dr. J. Kotzmuth v Črnomlji iu g. dr. J. Kersnik v Krškem okrajnima zdravnikoma II. razreda; gosp. dr. E. Savn i k je prevzel posle okrajnega zdravnika za politični okraj Kranj.
(Nemško-slovenski slovar.) Še lani se je nekaj ljubljanskih profesorjev poprijelo dela. popraviti in prirediti novo izdajo Janežičevega nemško-sloven- I skega slovarja. Kakor čujemo, bili so novi izdaja- i telji slovarja zelo pridni, kajti rečeni slovar je že dotiskan do črko „n", tako da je pač upati, da do-bodemo potrebni slovar v dobrih dveh mesecih, i Tiska ga Mohorjeva družba.
(Umrl) je, kakor se nam brzojavno poroča, si: noči ob 10. uri v Karlovih Varili na Češkem č. g. Štefan Gnjezda, župnik v Bohinjski Beli. Pokojnik iskal je zdravja v imenovauem kopališči ter zadnji čas toliko okreval, da se je hotel vrniti do-
mov; želja se mu ni izpolnila. Rodil se je v Spodnji Idriji dne 22. decembra 1837. N. v m. p.!
(Umrla) je dne 29. t. m. zvečer po dolgi in mučni bolezni mati č. g. Fr. Gorniku, duh. pomočniku v Komendi. N. v m. p.!
(Za pogorelce v Ratečah), ki niso bili zavarovani, dovolilo je visoko poljedelsko ministerstvo na prošnjo c. kr. deželnega predsedništva, da se jim odloči les za nove stavbe za polovično ceno iz državnih gozdov pri Ratečah in Beli Peči.
(V Novem Mestu) sestavil se je poseben odsek, da preskrbi slovesno praznovanje 401etnice cesarjevega vladanja. Za stavbo dekliške šole določenih je 5000 gld.
(Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 50. snopič. Vsebina: Nadaljevanje in konec spisov »Deveta dežela" in začetek govora o „Vinu".
(Na Toplicah) pri Novem Mestu kegljajo kopališki gostje na korist šolski mladini in sicer za nakup šolskega orodja. Gospod vodja kopališča je pri vhodu v gozdič (park) napravil novo lopo. Letos je bilo tu že blizu 300 bolnikov in gostov.
(Pevsko društvo „Hajdrik") priredilo bo na Proseku dne 8. julija veselico pod milim nebom.
(Nova izvolitev rektorja) na graškem vseučilišči vršila se je dne 27. t. m. V ponedeljek 25. t. m. izvoljen je bil namreč soglasno preč. gosp. vitez Scherer, doktor bogoslovja itd.; ker je pa ta izvolitev odločno odklonil, volili so due 27. t. m. vnovič ter so izvolili preč. g. dr. Schuster-ja, sekovske škofije konzistorijalnega svetnika, profesorja cerkvene zgodovine itd. Novi rektor magnificus je star 46 let in leta 1865 v mašnika posvečen.
(Električno razsvetljavo) namerava vpeljati južna železnica v Gradci na svojem kolodvoru in po svojih tovarnah, katerih ima ondi veliko.
(Rimski grob) izkopala je neka posestnica pri Gospej Sveti na Koroškem na svojem vrtu ter našla v njem razne posode, denar in več krasotičja.
(Trtno uš) zasledili so tudi pri sv. Jakobu v Slovenskih Goricah, kakor piše „SI. Gospodar". Okuženih je okoli 15 oralov vinogradov, Trtna uš zanesla se je že pred sedmimi ali osmimi leti z uvažanjem okuženih trt iz tujih krajev.
(Darila konjerejcem) delila se bodo v jeseni v Tolminu, Gradiški in Pazinu.
(Goriško-meransko podporno družtvo.) Vodstvo istega je sklenilo: 1.) da v Meranu k svoji hiši prikupi blizo 600 kvadratnih sežnjev zemljišča za povečanje vrta in da se zabrani stavba, ki bi družtve-nim prostorom delala senco. 2.) Ika je ena izmed najlepših toček na obali jadranskega morja, ima tiho zavetje. Tukaj družtvo namerava kupiti torišče za lastno hišo. Za isto je neimenovan dobrotnik daroval 20.000 gld. Tam bi udje lahko bivali skozi celo leto: po zimi bi jim ugajal zdrav pomorski zrak, a ob poletji morske kopelji. 3.) Za sledeči občni zbor pripravlja se predlog, vsled katerega bi se v Karlovih Varih na Češkem omislila hiša-zdra-vilnica.
(Bogat Turek) v Doljnih Podgradcih okoli dve uri od mesta Gradiške bi rad dobil kakega kmeta slovenskega, ki bi hotel obdelovati njegovo posestvo. Dobil bi lahko v obdelovanje zemlje 150 do 200 tisoč kvadratnih metrov — in sicer njive, travnike in gozd; dalje stanovanje, gospodarsko poslopje, par volov, dve ali tri švicarske krave, ovce in par konj za vprego. Mleko je kmetovo, ki se v mestu dobro proda. Od pridelkov plača kmet deseti del kot davek, tretji del posestniku — drugo ostane njemu. Tudi teleta so njegova. Za prvo leto mu d;i posestnik seme brezplačno iu tudi denarj'3, kar bi ga bilo morda potreba, da se to in ono napravi. Soseska mora se spričati, da je kmet pošten in delaven in da ima vsaj dva odrasla otroka, ki mu pomagata pri delu. Kmet si pridobi dalje na posestvu tudi pravico pri prodaji; to se vpiše in zagotovi v zemljiški knjgi. Potnino tje doli mora plačati sam. Pismene ponudbe pod naslovom: „Otou Smola, vodja zemljiške knjige v bos. Gradiški. (Otto Smola, Grund-buchsfiihrer in bosn. Gradiska.)
(Slepar,) ki so ga nedavno v Trbovljah prijeli pod imenom „Konigsegg", je pisar Fridhoff iu sedaj v Celji čaka obravnave. Da bi se odtegnil, hotel se je 26. junija v celici obesiti, pa so ga pravočasno rešili.
Telegrami.
Karlovi Vari, 2. julija. Župnik Gnjezda sinoči ob 10. uri umrl.
Dunaj, 1. julija. Avstrijsko-ogerski veleposlanik v Londonu, grof Karol y i, jo Najvišjim priznanjem za izvrstno službovanje umirovljon ter se mu jo podelil tem povodom velik križ sv. Štefanovega reda.
Solnograd, 1. julija. Povodom cesarjeve vladno štiridesetletnice je bila danes tukaj otvorjena umetnijsko - zgodovinska razstava. Namestnik je naznanil, da bo cesar na svojem povratku iz Gasteina obiskal razstavo. Zbrani so navdušeno zaklicali trikraten „lioch.!" Nj. Veličanstvu.
Madrid, 1. julija. Uradni list objavlja podaljšanje trgovinske pogodbe z Avstro-Ogersko.
Vremensko sporočilo.
g* čas	Stanje
--Veter	Vreme	§
nnainvania	irakomen t°Pl°"iera
opazovanja	T mm p0 Celziju	3 g
17. u. zjut.	726 9 IITO	si. szap.	oblačno
30. 2. u. pop.	724-3 14 6	si. svzli.	dež
9. u.zvec. 725-5_13'6	brezv.	dl. jasno__
7. u. zjut.	728 0 10 8	brezv.	megla g sq
1. 2. u. pop.	728-2 15-8	si. vzh.	dež ^
9. u. zveč.	731 fi 13-6	brezv.	oblačno
Dne 30. junija večkrat nalivi. Dne 1. zjutraj megla, dopoludne skoraj jasno, popoludne ob 4. uri nevihta. Srednja temperatura obeh dnij 33-7° in 14 7° C., za 6 3° in 5 7° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 2. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 95	kr.
Sreberna „ o% „ 100 ., „ 16% „	83	„ 05	„
4 % avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ 05	„
Papirna renta, davka prosta......96	„ 65	„
Akuije avstr.-ogerske banke ......	879	„ —	„
Kreditne akcije ..........313	„ 40	„
London ........................124	,, 95	„
Srebro .............—	„ —	„
Francoski napoleond....................9	„ 901/2,,
Cesarski cekini ....................5	„ 87	„
Nemške marke ..........61	„ 20	„
VABILO.
OBOIST iBOH
šentjakobsko-trnovske podružnice
družbe sv. CIRILA in METODA
v Ljubljani bode dne 8. julija t. 1.

i.
V s p o r e d:
Slovesna služba božja pri sv. Jakobu ob 9. uri dopoludne.
II.	Zborovanje ob polu 6. uri popoludne na Viran-tovera vrtu: 1. Nagovor prvomestuikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pregledovalcev podružničnih računov. 5. Volitev načelništva. 6. Volitev zastopnikov k veliki skupščini. 7. Slučajnosti.
III.	Prosta zabava. Na razpolaganje bo kegljišče in tarča za streljanje. — Slavno pevsko društvo „SLAVEC" je obljubilo svoje sodelovanje.
Častite družbenike in vse prijatelje slovenskega šolstva uljudno vabi
načelništvo šentjakobsko-trnovske podružnice.
V svojem in svojih sorodnikov imenu dajem s tem vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš predragi
PAVELČEK,
31/, leta star. po mučnej bolezni, v nedeljo ob 9'/2 uri dopoludne mirno v Gospodu zaupal
Pogreb bode v torek ob 3. uri popoludne. Ljubljana, 2. julija 1888.
Leopold Verhovc,
(1)	poštni oficijal.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri icjri in stavah,
in nepričakovanih
lil■ l;/(t!H(l(! It lili tU )C j
pri slovesnostih, oporokah dobitkih.
fl	„alCmefovcUcc"
je edini sfevensfii, gespedazs/ii Ust s pcdoSami. »cKmetova-Cec" izfiaja dva-fizat na mesec na ccCi ped. „eKmel'o-vct-Cec" pzinaša pcfjedefs/ie, zivinazsUe, vinazsfic in dzage čfan/ie, gcspcdazsfie ncvicc tez daje nazcčnifiom svojim dcSzc gospcdazsfie svete. „3imctovcUec'( stoji na teto £ gfd., za gg. nčitefje in finjiznice Cjitcs/ii-fi šoi pa (e 1 gCd. oflazclnifU, fii vstopijo med ietom, doSe vse izišCe števif/ie tistega (etnifia.
„<3Vzlnaz" je Ust s podoSami, fii pzinaša sads jazsfie in spfcfi vztnazsfie čfan/ie. li ^^Vztnaz" izhaja dva/izat na mesec. j^zUiazja" defie nazečnifii „SCmetc* vafca(( zastonj.	^
: ti
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. n. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekoratšr
v Ljubljani, Šelenburgovc ulice št. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
hf!f>~ Cenilci s podobami zastonj in f ranico na zahtevanje.
i '
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
se priporoča veleeastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč:
Monštranc, kelihov, ciborijev,. svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi.
Na blagovoljna vprašanja f bode radovoljno odgovarjal.
Pošilja vsako blago i dobro shranjeno in poštnine, prosto. "TUJ	(25)
Staro orodje za popravo naj mi blagovolijo čč. gg. naročniki, pošiljati nefrankovano.
Brata Etocrl,
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, I ako in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje
JCrg bb Rt S.|^c Ein f • 9
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vsi v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi ko znano reelno fino delo in najnižje eene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barvi v ploščevinastih pušicah (Bleckbiiehsen) v domačen lanenem oljnatem firneži najiineje naribane in boljši nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenike na zahtovanje.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski eesti št. 15, (Medijatova lilša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divano, garnituro, modrooe na peresih po 10 gld., žiinnato modrooe po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dola. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
K nt, Zrlrfl VIIn?) VOfl P Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisloei največ J.1.VU zjlli cij 1±1J.UJ vuu.Ui, natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
rCf)Ti TI flTTI 17TI f) VOflfl Vsled Obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega .	UUa" okusa in močnega penjenja jo radenska kisla voda najbolj pri-
ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem jo močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
I I nVflVnVfl IT! H Zflrnviln Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot \J U V Uil U V aanu ZjLU Oj V 11 V. varstT0 in Z(Jlavii0 zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
TTOTlfil 1 m st.n TI HVP1 Tli A	Kopeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno J. J"L1 UOillU V OjIIJ Oj. gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico,
trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje	krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo.
to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so so vsestranski potrdili. Položil jo koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močno tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem prosto vso nesnage. To ga jo napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojili scavniške prcvlako so postajalo vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspohi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
(28) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani.