NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stomejčic Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 22 - LETO 53 - CELJE, 4. 6.1998 - CENA 280 SrT )BLAKI SO ^zarna čaka novega lastnika, besni krajani pa novo čistilno napravo. Stran 7. Biznis malega Slovenca Je mogoče z delom na domu služiti lepe denarce in sčasoma celo obogateti? Reportaža na strani 31. Je bodočnost prebivalcev štor res takšna? Bodo kmalu hodili po kraju le še z I maskami na glavi? Kdaj bodo nad krajem Izginili rdeči oblaki prahu in se bodo otroci lahko igrali na domačem dvorišču in ne na kakšnih tujih travnikih? Divji zaiiod v Konjic ali Matilda Adamič-Leskovar je ostala brez zemlje, ki sta jo z možem kupila že leta 1953. Popravljanje starih krivic je povzročilo nove. vroča tema na strani 10. Deskanje med zvezami Kdo. kje in kako deska, berite v kroniki s Celjskega na strani 8. Ambicije so ialiico probiem Tone Turnšek o celjskem rokometu na strani 16. Oglasite se ^0 ietu 2005 :akaj ni med načrtovanimi novimi upokojenskimi domovi nobenega v naši regiji? stran 4. i DOGODKI Podpohorski praznik Častni občani Zreč so Marjan Osoie. Štefan Nemeš in Ivan Špes I v sklopu praznovanj ob pr- vem prazniku občine Zreče in štiridesete obletnice obstoja zreškega Cometa, se je v Zre- čah v minulih dneh zvrstilo mnogo kulturnih, športnih in zabavnih prireditev. Na sveča- ni seji občinskega sveta minu- li petek pa so podelili občin- ske grbe in prvič razglasili tudi častne občane Zreč. Ta častni naslov je pripadel Marjanu Osoletu, nekdanje- mu direktorju Uniorja, Štefa- nu Nemešu, nekdanjemu di- rektorju Cometa in Ivanu Špe- su, sedanjemu direktorju Uniorja. Dobitniki zlatega gr- ba občine Zreče so letos Maks Brečko, Mirko Klemen in Stanko Makovec, srebrne grbe so prejeli Anton Hren, Jože Hartman in Rudi Vidmar, bro- naste pa Maks Padežnik, Franc Kodrič in Slavko Burja. Posebni priznanji občine sta prejeli tudi delniška družba Comet in Planinsko društvo Zreče, ki letos praznujeta 40. obletnico obstoja. Soboto so v Zrečah razglasi- li za dan turizma in na tržnici že zjutraj začeli s predstavitvi- Zreški župan Jože Košir med odpiranjem nove Prodajno informacijske pisarne v Zrečah. Odprli so jo s ključem, kije na bližnji travnik priletel s helikopterja. jo gostinske ponudbe zreških gostišč, hotela in turističnih kmetij. Med prireditvijo je zbranim spregovoril zreški župan Jože Košir, ki je opisal razvoj občine in poudaril, da že zgodovina podpohorskih krajev kaže na to, da so se tamkajšnji prebivalci vedno znali prilagoditi tržnim mož- nostim. Zbrane je pozdravil tudi svetovalec ministrstva za turizem Stane Bizjak, ki je zreško občino izpostavil kot vzor drugim slovenskim obči- nam, še posebej pri razvoju turizma. Predsednik občinske komisije za turizem Maks Brečko pa je dodal, da se bo morala občina v prihodnosti še bolj posvetiti dodatni po- nudbi v turizrnu in opozoril, da morajo s svojo ponudbo privabiti turiste z vsega sveta, ne le iz Slovenije. Sobotno dogajanje je pope- stril tudi prihod helikopterja, ki je na bližnji travnik odvrgel ključ, s katerim so odprli vrata novega Prodajno informacij- skega centra Zreč - pisarne, iz katere bodo odslej usklajevali vso turistično ponudbo na ob- močju Zreč in okolice. V sobo- to so v Zrečah pripravili tudi razpravo o pospeševanju trže- nja turizma v občini in pred- stavili novo turistično karto. Po dnevu odprtih vrat v del- niški družbi Comet je vrhunec srečanj pomenil sobotni dru- žabni večer v zreški športni dvorani. Na prireditvi, ki sta jo organizirala občina Zreče in Comet, povezovala pa Silvo Teršak in Franci Potočnik, je Zrečane zabavala konjiška godba na pihala, nastopili so številni gostje, dolgoletni so- delavci Cometa so prejeli priz- nanja, sledil pa je še ples, ki je predstavljal otvoritev družab- nega dela in zaključek mesec dni trajajočih prireditev ob pr- vem prazniku občine Zreče. Celje gosi proizvodh inženirji v Celju so se danes prjj li Dnevi slovenskega zvodnega inženirstva, i^j jih ob pomoči nekatei podjetij pripravili profe^, ji ljubljanske in marlb, ske fakultete za strojništ. Kot so napovedali org^ zatorji, bo srečanje potei^ zelo neformalno, udeleže pa bodo poleg skupnega d lahko sodelovali na mnoj tematskih delavnicah in ogledali Emo Orodjarno Gorenje kot dve od prod nejših in uspešnejših pod j tij. Namen srečanja je pr,, vsem v tem, da širša javnj, predvsem pa odraščajo [ mladina končno spozna, Slovenija na področju pi j zvodnega inženirstva p ^ more vrsto uspešnih in nn) narodno uveljavljenih pod [ tij in ustanov, da proizvod, inženirstvo zahteva usnj jalnega razgledanega in z j na nega človeka in da je j pokUc, ki ob merljivih rezi] tatih nudi tudi veliko zai, voljstva. I Slepota naf ne bo stigma Društvo slepih in slabovidnih celjske regije je praznovalo 50 let organiziranega delovanja Vsakdo, ki ima okvarjen vid, si želi v čim večji meri preseči odvisnost od tuje pomoči, ki jo prinašata slepota ali slabovid- nost. Na poti k čim večji samo- stojnosti ima veliko vlogo tudi društvo slepih in slabovidnih, ki članom pomaga premostiti težave na različnih področjih življenja. Medobčinsko druš- tvo slepih in slabovidnih iz Celja, ki združuje 340 članov iz 23 občin celjske regije, je sinoči, 3. junija, ob 50-letnici organiziranega delovanja pri- pravilo slovesno akademijo v celjskem Narodnem domu. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najzaslužnejšim članom in organizacijam, ki najbolj pripomorejo k boljše- mu položaju slepih in slabo- vidnih. Priznanja so prejeU Mestna občina Celje, Kovino- tehna d.d.. Center za socialno delo Celje, celjska območna enota zavoda za zaposlovanje, Franc Fras, mag. Adolf Viden- šek. Brane But, Franc Žerdo- ner, Franc Pungertnik, Nada Setnikar in Marjan Trbovc. »V minulih letih smo članom društva pomagali še zlasti na področju izobraževanja, otroš- kega varstva, zaposlovanja in pri reševanju socialne ter stano- vanjske problematike,« je pove- dal Edi Vodeb, predsednik Me- dobčinskega društva slepih in slabovidnih, pri tem pa pouda- ril, da so največji problemi društva v financiranju njihove dejavnosti, saj jim večina občin, svetli izjemi sta celjska in voj- niška občina, nameni zelo malo denarja, nekatere pa ne prispe- vajo prav ničesar. V društvu, ki ima svoj sedež v Celju na Kre- kovem trgu, v drugem nad- stropju, si želijo v takšne pro- store, ki bi bili članom lažje dostopni in bi lahko v njih zdru- ževali klubske in izobraževalne dejavnosti z rekreativnimi. »Po- leg tega bi radi uredili prostore za socialno rehabilitacijo slepih in slabovidnih ter njihovih dru- žinskih članov. Tu naj bi našla svoj prostor tudi optik in očesni zdravnik, s čimer bi lahko na enem mestu celovito poskrbeli za potrebe slepih in slabovid- nih,« je še dejal Vodeb. Slepi v Sloveniji so se začeli organizirano povezovati po pr- vi svetovni vojni, na Celjskem pa so dobili svojo organizacijo leta 1948. Od takrat do danes so jo vodili Ivan Ograjenšek, Rudi Pustinek in mag. Adolf Viden- šek, ki je bil predsednik društva kar 24 let. Videnšek, direktor celjskega invalidskega podjetja Svetloba, poudarja, kako drago- ceno je ustvarjanje pogojev, ki pripomorejo slepim, da se čim- bolj neodvisno in suvereno vključujejo v vsakdanje življe- nje in delo. Izobraževanje in usposabljanje na vseh področ- jih dela, kjer ni nujno potreben vid, ponuja slepim možnost za- poslovanja. V razmerah pove- čevanja brezposelnosti pri nas pa imajo slepi in slabovidni naj- večje probleme ravno pri zapo- slovanju, zato se bodo v druš- tvu v prihodnje še posebej tru- dili poiskati delo kar največ mladim članom, saj jim lahko le tako omogočijo socialno inte- gracijo. KSENIJA LEKIČ Po prazniku obrtna cona in soli Ob letošnjem prazniku ob- čine Štore, 1. juniju, so poleg treh športno rekreativnih prireditev pripravili le pro- slavo s podelitvijo občinskih priznanj v dvorani osnovne šole na Lipi v Štorah. Pred praznikom so asfaltira- li tri krajevne ceste v dolžini treh kilometrov, pripravili tek- movanji trojk in ribičev ter pohod planincev na Svetino ob 25-letnici Planinskega društva Železar. Župan Franc Jazbec je z dosežki v občini od lanskega do letošnjega praznika zado- voljen, saj so postorili več, kot so predvidevali. Veseli so de- narja ministrstva za šolstvo in šport za začetek gradnje pri- zidka k osnovni šoli v Štorah, za katerega so temeljni kamen položih že ob lanskem občin- skem prazniku. Veseli so tudi bližnjega začetka gradnje ob- jektov v obrtni coni, kjer ima- jo štirje investitorji pripravlje- no vso potrebno dokumenta- cijo, da lahko začnejo. Ob obrtni coni so uredili tretji vozni pas, pločnika in razsvet- ljavo, kar bo olajšalo promet po magistralki, ki je speljana skozi naselje. Povsem so ob- novili občinsko stavbo, kar tu- di štejejo med drobne, vendar pomembne dosežke. O teh in drugih pridobitvah in načrtih (gradnja kabelsko razdelilnega sistema, plino« itd.) je župan Jazbec govoiw slavnostni seji, kjer so v prM mu nastopili pevci s Kompd I učenci osnovne šole. Srebrna grba občine sta t letošnjem prazniku dobila» sebni obrtnik Emil Bučai delavci Zdravstvenega doi Štora, bronastega pa Pros voljno gasilsko društvo P žinska vas, slikar Vlado Ri čelj in krajevni kronist Al Žnidar. Podelili so tudi i posmrtna bronasta grba, ki ju dobila pred kratkim uit člana Občinskega sveta Štoi Marjan Mastnak in Ani Rozman. V družbi z evropskimi veiilcani Zreški Comet praznoval 40-letnico - Njihove izdelke poznajo na vseh celinah Delniška družba Comet Zreče, ki sodi med največje evropske proizvajalce vseh vrst umetnih brusov, je zadnje dni maja praznovala štirideset let. Jubilej so v Zrečah proslavili z vrsto kulturnih, športnih in zabavnih prireditev, osred- nja slovesnost pa je bila v soboto, ko je podjetje ves dan na široko odprlo vrata vsem obiskovalcem, zvečer pa je Gos- podarska zbornica Slovenije podelila družbi posebno priznanje. Comet je nastal iz majhnega obrata, v katerem je peščici zagnancev leta 1958 uspelo izdelati prvi kovaški brus, ki ni bil izklesan iz kamna. S tem niso položili le temeljev današnjega podjetja, ampak so omogočili lepše čase tudi za vse brusilce v kovaških in kovinskih obrarih, ki so ob uporabi naravnih brusov množično obo- levali za silikozo. Prvotnemu programu proizvodnje umetnih brusov v magnezit- ni vezi so kasneje priključili še izdelova- nje drugih vrst brusov ter predelavo dolo- mita, proizvodnjo brusilnih strojev, og- njevarnih materialov, tehnične keramike in tehničnih tkanin. Lani je Comet v Ločah pri Poljčanah zaključil eno svojih največjih naložb doslej, vredno blizu osem milijonov mark. Povečal in posodo- bil je predelavo tehničnih tkanin, ki so osnovna sestavina njihovih brusov. Comet Zreče je znan kot pokrovitelj kulturnih, športnih in dobrodelnih de- javnosti, finančno pa podpira tudi razvoj kraja in turizma v Zrečah in na Pohorju. Je tudi lastnik in organizator obnove kmečke hiše na Skomarju, rojstnem kra- ju ljudskega pevca Jurija Vodovnika. Nekdaj enovito podjetje se je v prete- klih letih večkrat preoblikovalo, od 1. januarja 1995 pa deluje kot koncernsko organizirana delniška družba, ki v svojih tovarnah v Sloveniji, na Malti in v Avstriji zaposluje okrog 600 delavcev. Osnovni kapital družbe znaša 1,7 milijarde tolar- jev, 60 odstotkov delnic je v lasti notra- njih delničarjev, preostanek pa obvla^. jejo kapitalski skladi. Comet že odl^^ 1992 v vseh svojih podjetjih posluje skladu s standardom ISO 9001. Bil jeiH' prvimi desetimi prejemniki tega certitf ta v Sloveniji, med prvimi je tudi do' ^ znak za slovensko kakovost. Lani je imela družba za 5 milij'' tolarjev reaUzacije, letos naj bi je ustv^'' še za okrog tristo milijonov tolarjev Dobiček je znašal 300 milijonov tolari^" kar je več kot so načrtovali, predvseni!; je to pomembna vzpodbuda za nad3li| i razvoj. Comet je pretežni izvoznik, proda na zahtevnih zahodnoevrop^l^'' tržiščih ter v drugih deželah na petih celinah kar 85 odstotkov svoje P^^ zvodnje. Predsednik uprave družbe jan Lorger napoveduje, da bo Com^';^ naprej utrjeval in razvijal konkureirjl ^ sposobnost vseh svojih program^'' enot. V naslednjih dveh letih načrtui^ J nove naložbe, katerih vrednost ocenj^' ' jo na 1,5 milijarde tolarjev. . mmm^^mmmm janjaintiH' Št.22..4.iwiii 1»98 2 [SNOPIČ DOGODKI 3 zdravilišče končno v civilnih rokah ijska se odpoveduje zdravilišču v Rimskih Toplicah - Že sedem let propadajoče objekte naj bi rešila nova gospodarska družba [fpublika Slovenija, ki jo jastopal minister ta delo ,e Rop, ter predstavniki [pšne bolnišnice Celje, In- iplana Ljubljana in Alpi- CTC Maribor so prejšnji en podpisali pismo o na- fi, s katerim so se, vsaj za [aj, zavezali, da bodo oži- zdravilišče v Rimskih ilicah. Napovedali so, da lo pogodbo o ustanovitvi /ega podjetja Zdravilišče nske Toplice podpisali 15. ija. 0 skoraj cnoletnili pogaja- 1 so se podpisniki pisma pvorili, da bo država 40- totni, vlagatelji, to je podjet- ivestplan in Alpine CTC, pa o 60-odstotni lastniki nove podarske družbe. Država bo jo vložila objekte, ki so jih aili na 400 milijonov tolar- kot njen stvarni vložek se o šteli tudi vsi vložki celjske lišnice, za celotno obnovo ivilišča pa naj bi vlagatelji Dtovili 1,1 milijardo tolar- Obnova naj bi bila končana v treh letih. V prvi fazi je predvi- dena obnova Zdraviliškega do- ma, to je objektov s prenočitve- nimi zmogljivostmi in terapevt- sko dejavnostjo, v drugi fazi pa bi obnovili in razširili Sofijin dvor ter zgradili bazen, garaže in dopolnilne objekte. V zdra- vilišču bi zaposlili sto ljudi. Napovedi so torej obetav- ne, vendar jim bodo mnogi v Rimskih Toplicah verjeli še- le takrat, ko bodo zabrneli stroji. V preteklih sedmih le- tih so slišali že preveč ob- ljub. O tem, da ni trdnega jamstva za uspeh projekta oživitve zdravilišča, je ob podpisu pisma opozoril tudi minister Tone Rop, vendar se mu zdi pomemben korak h končnemu cilju že to, da so objekti končno prešli v civil- ne roke in je država prepusti- la odločanje podjetnikom. Direktor Investplana Zlatko Sraka, direktor Alpine CTC Darko Končar. direktor Splošne bolnišnice Celje dr. Samo Fakin, minister za delo Tone Rop in Matjaž Pantelič iz agencije za prestukturiranje (od leve proti desni) so napovedali, da bodo 15. julija podpisali tudi pogodbo o ustanovitvi podjetja Zdravilišče Rimske Toplice d.o.o.. Korak države do avtoprevoznikov ez slabih štirinajst dni, v sredo, 17. ija, bodo delavci Upravne enote Ce- začeli izdajati avtoprevoznikom do- linice za mednarodni cestni prevoz ga. Dovolilnice so doslej izdajali v listrstvu za promet in zveze, s pre- iom tega opravila na upravne enote je država po besedah načelnika UE je Damjana Vrečka storila korak do oprevoznikov. ministrstvu za promet in zveze bodo idno z veljavno zakonodajo še naprej očali, koliko dovolilnic pripada posa- znemu prevozniku, prav tako pa osta- / pristojnosti ministrstva tudi izdaja ih dovolilnic avtoprevozniku, ki bo šele začel opravljati prevoze v medna- rodnem prometu, ter reševanje morebit- nih pritožb oziroma ugovorov nezado- voljnih avtoprevoznikov. Dovolilnice za mednarodni cestni prevoz blaga bodo avtoprevoznikom izdajali v večjih uprav- nih enotah, v celjski vsem avtoprevozni- kom z območja registrskega območja CE (celjskim, šentjurskim, šmarskim, laš- kim, konjiškim, žalskim, mozirskim in velenjskim). »V UE Celje imamo prostorske težave, zato sem vesel, da smo se dogovorili z ZŠAM Celje, kjer so za razdeljevanje dovolilnic zagotovili pisarniške prosto- re,« pravi Damjan Vrečko, predsednik ZŠAM Celje Iztok Uranjek pa dodaja, da bodo v času izdajanja dovolilnic imeli odprto še posebno svetovalno pisarno za avtoprevoznike, saj je od približno tisoč članov kar blizu 400 takšnih avtoprevoz- nikov, ki prevažajo blago v mednarod- nem cestnem prometu. Z izdajo dovolil- nic bodo v prostorih ZŠAM Celje na Slomškovem trgu začeli 17. junija, po besedah načelnika Vrečka pa jih bodo razdeljevali štirikrat letno po približno en mesec. »Vse avtoprevoznike bomo pisno povabili, naj prevzamejo dovolil- nice, prevzeti pa jih bodo morali osebno oziroma preko pooblaščenca,« pojasnju- je Vrečko. IS Razpisa za demograf sico ogrožena območia o sredine junija čas za prijavo - Lani so za demografsko ogrožena območja razglasili kar 16 naselij v Mestni občini Celje ' Sloveniji je bil leta 1990 sprejet bn o vzpodbujanju razvoja demo- 'fsko ogroženih območij, skladno ■akonom pa v zaokroženih časov- 1 obdobjih razglasijo tudi območ- ki izpolnjujejo kriterije demograf- ^ ogroženosti. V Mestni občini Ce- so lani za demografsko ogrožena Oglasili kar 16 naselij, poraslo pa je število demografsko ogroženih ^elij v štorski in vojniški občini. ""o besedah načelnika Upravne enote ')e Damjana Vrečka imajo ljudje z ■^ografsko ogroženih območij pri- •J^ost, da kandidirajo na razpisih za ^^bno ugodna posojila, zlasti zani- '^pd je razpis ministrstva za okolje in "štor, ki ponuja sofinanciranje grad- nje objektov in naprav lokalne infra- strukture, izdelave razvojnih načrtov ter gospodarskih naložb, namenjen pa je občinam. V UE Celje so vse tri občine seznanili z vsebino obeh razpisov (ob ministrstvu za okolje in prostor je tre- nutno odprt tudi razpis Sklada za regio- nalni razvoj, ki ponuja posojila po TOM+2 odstotni obrestni meri), njiho- va naloga pa je tudi svetovanje in nad- zor nad porabo denarja. Kot ugotavlja- jo, so doslej znali ugodna posojila izko- ristiti zlasti v vojniški občini. Država je lani za demografsko ogro- žena območja razglasila naselja Bu- kovžlak, Glinsko, Jezerce pri Šmart- nem, Pečovnik, Šmarjeto, Škofjo vas, Pepelno, Rupe, Slance, Šmiklavž, Te- harje, Tremarje, Trnovlje, Vrhe, Začret in Žepino z območja Mestne občine Celje, ob Kanjucah in Svetlem Dolu so od lani demografsko ogrožena naselja Draga, Javornik, Ogorevc, Kompole, Prožinska vas, Svetina in Štore v štorski občini ob Strmcu in Brdcah nad Dobr- no pa še ArcUn, Beli Potok pri Franko- lovem, Čreškova, Črešnjevec, Črešnji- ce, Gabrovec pri Dramljah, Globoče, Gradišče pri Vojniku, Homec, Klad- nart. Konjsko, Landek, Lindek, Lipa pri Frankolovem, Male Dole, Pristava, Razdelj, Razgorce, Selce, Velika Raven, Verpete, Vine, Zabukovje, Zlateče in Hrastnik v vojniški občini. Ljudje s teh območij imajo prilož- nost, da kandidirajo za posojila oziro- ma jamstva za vlaganje v ohranjanje in zagotavljanje enakomernega razvoja in poseljenosti podeželja, posojila pa so namenjena za razvoj kmetijske in do- polnilnih dejavnosti (rok poteče 15. junija), gospodarske dejavnosti, infra- strukture ter zaposlovanja (rok do kon- ca oktobra). Do sredine junija imajo možnost tudi vse tri občine, da mini- strstvu za okolje in prostor prijavijo projekte, saj v ministrstvu ugotavljajo, da je denarja vsako leto na voljo dovolj, premalo pa je prijavljenih projektov, ■■■■■■■■■■■■■i I. STAMEJČIČ,. POSVETU ReformisK porazili socialiste V črni gori so bile izredne parlamentarne volitve, kate- rih izid bo močno vplival na prihodnost Zvezne republi- ke Jugoslavije. Kot so napo- vedovale javnomnenjske ra- ziskave so namreč preprič- ljivo, s skoraj 50 odstotki glasov, zmagali reformisti predsednika Djukanoviča, združeni v koaliciji Za bolj- še življenje. Velik poraženec volitev s 36 odstotki glasov so Bulatoviče- vi socialisti. Slednji so kljub porazu priznali poštenost vo- litev in napovedaU, da bodo spoštovali volilno voljo dr- žavljanov. Bolj zadržane so oblasti v Beogradu, na katere pa bo izid volitev močno vpH- val. Miloševič je sicer zaščiten s solidno večino svojih privr- žencev v spodnjem domu ju- goslovanskega parlamenta, vendar pa bi večina Djukano- vičevih privržencev v zgor- njem domu parlamenta lahko precej spremenila delo zvez- ne vlade. Poleg tega parla- menta obeh držav pošljeta enako število poslancev v zgornji dom zveznega parla- menta, kjer se voli predsedni- ka in kjer se ga lahko tudi odstavi. In kdo je volil refor- miste? Podprli so jih pred- vsem voUvci v mestih in ob obah, medtem ko je za Bula- toviča volilo vaško prebivals- tvo in pa predvsem na seve- rovzhodu države, na meji s Srbijo, kjer je čutiti velik vpliv srbskih režimskih medi- jev. Koalicija Za boljše življe- nje je zmagala tudi v Podgori- ci, Nikšiču, Hercegnovem, Bijelem Polju in drugih večjih mestih, kjer so večjo podporo pričakovali sociaUsti. Pred- sednik Črne gore, 35-letni Mi- lo Djukanovič je po volitvah izjavil: »Dobili smo predzad- njo bitko, ne pa tudi zadnje. Ta bo dobljena takrat, ko bo po vsej Jugoslaviji zmagala demokracija.« Azijska oboroževalna tekma Le dobra dva tedna zatem, ko je Indija izvedla serijo jedrskih poskusov, se je za- nje odločil tudi Pakistan. Njihovo izvedbo je premier Šarif pojasnil z besedami, da je njegova država tako poravnala račune s sosedo Indijo. Kot je znano, so od leta 1947, ko sta se državi osa- mosvojili izpod britanske pre- vlade, med njima vzplamtele tri kar vojne, še vedno pa ni rešen status Kašmirja. Analitiki zato menijo, da bi lahko rožlja- nje z jedrskim orožjem še bolj zaostrilo že tako nestabilen po- ložaj v južni Aziji. V Afganista- nu še vedno divja vojna, Paki- stanu bližnji sosed Iran pa se poskuša oskrbeti z jedrskim orožjem in bi pakistanske jedr- ske poskuse lahko razumel kot grožnjo. V Islamabadu prizna- vajo, da je jedrsko orožje za- strašujoče orožje, vendar pa kot tako ustavlja vojne in jih ne začenja. Bolj optimistični me- nijo, da bosta tako Indija kot Piše: DAMJAN KOSEC. POPtv tudi Pakistan, zdaj kot sta se pridružila »jedrskemu klu- bu«, celo prej podpisala Spo- razum o neširjenju jedrskega orožja in Sporazum o popolni prepovedi jedrskih poskusov. Zaenkrat pa bo posledice bolj čutil Pakistan, proti kateremu so gospodarske ukrepe uvedU Američani (tudi proti Indiji) in tudi Japonci. Tokio je bil namreč doslej največji trgo- vinski partner Pakistana, pa tudi velik donator. Washing- ton pa bo s svojo močjo in vplivom Islamabadu prepre- čil dotok kreditov Svetovne banke in Mednarodnega de- narnega sklada, katerih denar Pakistan precej krvavo potre- buje. V tem trenutku od ban- ke prejema za razhčne pro- jekte za več kot Štiri milijarde dolarjev, pri skladu pa je najel triletni kredit v višini milijar- de in pol dolarjev. Slovenija V EU do leta 2003 Slovenski predsednik Ku- čan je bil na prvem uradnem obisku v Zvezni republiki Nemčiji. Sprejel ga je ves državni vrh na čelu s pred- sednikom Herzogom, kanclerjem Kohlom in zu- nanjim ministrom Kin- klom. Slednji je po pogovo- rih izjavil, da bi lahko Slo- venija postala polnoprav- na članica Evropske unije že leta 2003. Bonn je vnovič Ljubljani izrazil- vso podporo pri vključevanju v unijo. Da Nemčija dejansko podpira Slovenijo že ves čas od njene osamosvojitve priča tudi dejstvo, da so Nemci med prvimi priznali Slovenijo, 15. januarja '92 vzpostavili diplomatske odnose in kot prva tuja država v Ljubljani nastanili svojega veleposla- nika. Kar tiče Članstva v Na- tu pa je Kinkel menil, da Slovenija iz prvega kroga ni izpadla zaradi njene more- bitne problematičnosti, temveč zaradi odločitve o samo treh članicah. Dejal je še, da bo do drugega kroga širitve zagotovo prišlo, kate- re države bo zajel, pa je še težko reči. Precejšnji del Kučanovega obiska je bil na- menjem pogovorom o gos- podarstvu; predsednika je spremljala tudi močna gos- podarska delegacija. Z lan- skoletno blagovno menjavo 4,4 milijarde dolarjev, je Nemčija najpomembnejša gospodarska partnerica Slo- venije. Vendar pa bi bilo po- trebno čimprej skleniti nov sporazum o izogibanju dvoj- ne obdavčitve. Slovenija si tu- di želi povečanja nemških ne- posrednih investicij, poleg te- ga pa bi z nemškimi partnerji rada nastopala na tretjih tr- gih. 4 DOGODKI Oglasite se po letu 2005 Zakaj ni med načrtovanimi novimi upokojenskimi domovi nobenega v naši regiji? v naših krajih v teh dneh ni razloga za zadovoljstvo: minister Tone Rop bo obči- ne pisno obvestil o pred- nostnem redu gradnje no- vih upokojenskih domov v Sloveniji. Za obdobje do leta 2005 ni med njimi nobene- ga v celjski regiji. Odločitve ministrstva za delo, družino in socialne za- deve se upravičeno veselijo v občinah Maribor, Ljutomer, Ravne-Prevalje, Ljubljana in Logatec. Tam bodo do leta 2005 pridobili nove domove, te občine naj bi bile do njih najbolj upravičene. Uspelo nam je izvedeti, da so v »re- zervi« še gradnje na območjih Lenarta, Ruš in Brezovice pri Ljubljani, vendar pa so težko uresničljive. Doslej še niso nobenega upokojenskega do- ma zgradili v manj kot letu dni, zato bodo slednji morali počakati na čas po letu 2005. Med 35. vlogami za novo- gradnje ter 41. za adaptacije in dozidave jih je bilo kar nekaj tudi z našega območja. V ministrstvu so vse te želje točkovali. S prvim kriterijem so dali prednost tistim krajem, kjer je bila občina pripravljena zagotoviti vsaj 30-odstotni de- lež investicije. Drugi kriterij je pomanjkanje mest za name- stitev, tretji racionalnost kapa- citete (za ministrstvo je po na- vadi racionalno, če bi pridobili več kot 150 mest), s četrtim kriterijem pa so dali prednost tistim, ki so se pripravljeni uk- varjati še z drugimi dejavnost- mi, na primer z dnevnim vars- tvom. Peti kriterij je bil »kako- vost lokacije«, pri čemer so upoštevali bližino vsega kar starostnik potrebuje, na pri- mer zdravstveni dom in javni prevoz. Pri vsem skupaj so upoštevali še en podkriterij, stopnjo pripravljenosti investi- cijske dokumentacije. Tako je prišlo do prednostnega vrst- nega reda. Vojnicani v Šentjur z našega območja se je zelo visoko uvrstil Vojnik (z istim številom točk kot koroške Ravne, kjer bodo dom gradili pred letom 2005), vendar Voj- nicani doma ne bodo pridobi- li tako hitro. V ministrstvu so namreč upoštevali tudi to, da bo predvidoma do konca le- tošnjega leta zgrajen nov upokojenski dom v Šentjurju, kar bo »pokrilo primanjkljaj mest«. To so upoštevali tudi pri kandidaturi Rogaške Sla- tine, kjer je bila občina pri- pravljena prispevati celo 40 odstotkov denarja za grad- njo, vendar pa so ponudili premalo novih mest. Podob- no je v Zrečah, kjer so kandi- dirali za novogradnjo s komaj 20. mesti, pa tudi velikega po- manjkanja niso opazili (Zreče so zato ocenjene zelo nizko). Tudi primer Laškega, kjer bi adaptirali vilo Debro ter pri- dobili komaj 29 mest, je za načrte ministrstva nezanimiv. Iz Žalca so zaman predlagali novogradnjo doma v doma- čem mestu, možnost adapta- cije dvorca Novo Celje in do- graditev doma na Polzeli (le 18 mest). Podobno niso uspe- li v Šmarju pri Jelšah, kjer bi dogradili prostore le za 20 novih mest. Tudi v zgornjesa- vinjskih občinah - v Mozirju (novogradnja s 120 mesti), Gornjem Gradu in Ljubnem - so bili ocenjeni bistveno pre- nizko. V ministrstvu so za Zgornjesavinjčane med dru- gim izračunali zelo malo točk za »primanjkljaj mest«. Med tistimi, ki lahko priča- kujejo v bližnji prihodnosti dr- žavni denarni delež za adapti- ranje ali dograditev dnevnega centra pa je Celje (skupaj z Izlakami, Kranjem in Črnom- ljem). V vsakem primeru bo v naših upokojenskih domovih tudi v prihodnjih letih bistveno premalo prostih mest. Prebi- valci Slovenije se staramo, za- to bo leta 2005 potrebnih vsaj 13 tisoč mest. Pri vsem skupaj računa mini- strstvo tudi na 1500 mest, ki bi jih pridobili s podelitvijo konce- sij ter na 800 mest v zasebnih zavodih. Koncesijo bodo lahko pridobili tisti zasebniki, gospo- darske družbe, zavodi in drugi, ki so za takšno dejavnost regi- strirani ter bodo izbrani na jav- nem razpisu ministrstva. Za- sebnim zavodom, kjer bodo veljale tržne cene storitev, bo podeljevalo dovoljenje za delo ministrstvo. wmmmm brane jeranko Bit' zavit v dim je miiti' Ob letošnjem svetovnem dnevu brez toba- ka, ki je po priporočilu Svetovne zdravstve- ne organizacije potekal pod geslom Odraš- čanje brez tobaka, so na republiškem inšti- tutu za varovanje zdravja preko svojih ob- močnih zavodov za zdravstveno varstvo zo- pet pripravili akcijo »zdrava menjava«. Na stojnicah, v Celju je bila postavljena 1. junija pred Muzejem novejše zgodovine, so lahko ljudje stare kape, majice in dežnike s tobačnimi logotipi zamenjali za nove, potiska- ne z duhovitimi sporočili. Zdrava menjava je v Celju potekala bolj sramežljivo, je pa stojnica sredi mesta gotovo marsikoga spodbudila k razmišljanju o ško- dljivem vplivu kajenja na zdravje ljudi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi kajenja vsako leto umre 3,5 milijona ljudi, kar je skoraj 10 tisoč ljudi na dan. Smrtnost pri kadilcih je trikrat večja kot pri nekadilcih, v razvitih državah je skoraj petina vseh smrti posledica kajenja. V Sloveniji vsa- ko leto zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umre okoli 3 tisoč ljudi. Predvsem so zaskrb- ljujoči podatki, da narašča število mladih ka- dilcev. Leta 1990 je, na primer, v povprečju vsak deseti mladostnik pri nas pokadil prvo cigareto pred desetim letom starosti, kar dve tretjini pa jih je živelo v tobačnem dimu svojih staršev. ji, Foto: GK Profesionalizacija javnih del V Laškem je pričel delati center za pomoč družini na domu - Zastonj za ljudi z najnižjimi dohodki Po skoraj enoletnem prizadevanju laškega centra za socialno delo in ob- činskega oddelka za družbene dejav- nosti je v ponedeljek, 1. junija, pričel delovati v Laškem center za pomoč družini na domu. Sprva bodo štiri ne- govalke skrbele za dvajset starostni- kov. 'M Gre za nekakšno nadgradnjo progra- ma javnih del za pomoč na domu, s katerim v občini Laško že nekaj let blažijo vsakdanje stiske starejše popula- cije. Z ustanovitvijo centra se je del tega programa profesionaliziral, saj so v njem, za sedaj, stalno zaposlene štiri delavke, ki so že prej delale v okviru javnih del, s posebnim izobraževanjem pa so si pridobile naziv negovalka odra- slih. Vsaka bo skrbela za pet starostni- kov, plačo zanje pa bo zagotavljala obči- na v okviru svojega proračuna. Zanima- nje za pomoč na domu je kljub temu, da storitve niso v celoti brezplačne, izredno veliko, saj je občina Laško med redkimi v Sloveniji, ki nima doma za starejše občane. Pomoč na domu - cena programa zna- ša 1.400 tolarjev na uro - bo brezplačna za ljudi, ki v skladu s predpisi za področ- je socialnega varstva prejemajo denarni dodatek in socialno pomoč kot edini vir za preživljanje, zastonj pa bo tudi za invalide, ki ne morejo skrbeti zase, za otroke, ki so upravičeni do dodatka za nego in za vse tiste, ki imajo manj do- hodkov kot znaša četrtina povprečne plače na zaposlenega v preteklem letu. Plačilo ostalih uporabnikov programa bo odvisno od tega, v kateri razred plačilne lestvice bodo uvrščeni. Tisti, ki imajo, na primer, dohodek manjši od 35 odstotkov povprečne plače, bodo plačali le 7 odstotkov cene programa, polna cena pa bo veljala za tiste, katerih doho- dek znaša več kot 250 odstotkov pov- prečne plače. Sedež centra za pomoč družini na domu je v bivših prostorih laškega cen- tra za socialno delo. Le-ta se je namreč 28. maja preseHl v nove pisarne na Kidri- čevi ulici 1. ■■■■■■■Hi janja intihar Z OBČINSKIH SVETO Smrt je draga ROGAŠKA SLATINA - Slatinski svetniki so prejšnji t potrdili cenik pogrebnih in pokopaliških storitev za ni( pokopališče ter za Sv. Florjan. Za obe pokopališči ima od a 5-letno koncesijo podjetje Žekar, prej pa ju je imela na sU komunala. Klasični pogreb stane od 108 tisoč SIT, žarni poJ od 110 tisoč, letna najemnina za kvadratni meter grobJ znaša 580 SIT | Žalski nagrajenci ŽALEC - Ob praznovanju občinskega praznika, ki bo tembra v Šempetru, bo grb občine prejela Osnovna j, Šempeter, plaketo občine pa Folklorna skupina Šempet Lokostrelska skupina TVD Partizan Polzela, Gizela Khar. Šempetra, Vlado Rančigaj z Vranskega in Andreja Žolm Ložnice. i Proti prodaji Durija ŽALEC - Člani občinskega sveta niso podprli predli stečajnega upravitelja Zvonimirja Mirta za odprodajo nep mičnin podjetja Duri v stečaju. Likvidacijska vrednost prej ženja znaša po opravljeni cenitvi več kot 111 milijonov tolan od tega je strukturni delež občine Žalec nekaj več kot pe(l oziroma 22,286 milijona. [\\ Amandmaji prestavili proračun ŽALEC - Zaradi velikega števila vloženih amandmajev žalski svetniki prestavili obravnavo in sprejemanje prorači' ■ na prihodnje zasedanje. Sicer se je že pred proračun; razpravo zapletlo pri prošnji šempetrskih gasilcev za 8 mil; nov tolarjev za nabavo gasilskega vozila, kar morajo strol ne službe upoštevati (kot tudi druge amandmaje) pri pripi dokončnega proračunskega predloga. (D Nadzorni odbor v KS Šempeter ŽALEC - Nadzorni odbor občine bo po sklepu občinski sveta pregledal finančno poslovanje v Krajevni skupne Šempeter in o tem poročal na prihodnjem zasedanju žalsi svetnikov. Do takrat so predsedniku KS odvzeli vsa poobla la. (P NA KRATKO Varuh človekovih pravic v Celju CELJE - V prostorih Mestne občine Celje bo v torek, 9. juni' varuh človekovih pravic Ivan Bizjak s sodelavci odgovarjal' vprašanja občanov. Vsi, ki menijo, da so jim bile krk\ človekove pravice, se lahko za razgovor prijavijo še jutri' petek, na brezplačen telefon 080-15-30. (i' Rop med Slatincani ROGAŠKA SLATINA - Prejšnji teden je obiskal RogašI' Slatino minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Toi^ Rop. S predstavniki občine in gospodarstva so se pogovarjali" sofinanciranju programov novega Podjetniškega centra R;' gaška Slatina ter o vključevanju podjetij v projekt prestruktu'' ranja, pri čemer je minister opozoril, da so vanj vključili tU' Kors in Bohor Mestinje. Prav tako so govorili o invalidsM podjetjih v tem mestu in gradnji upokojenskega doma, kjei * zaenkrat edina možnost podelitev koncesije. i^' Denacionalizacija krepko čez polovico CEUE - V UE Celje so od skupno 1.072 vloženih zahtevi« za vračanje stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostor«I, stavbnih in kmetijskih zemljišč, gozdov in podjetij do koii'i| maja izdali 620 odločb. Deleža izdanih odločb sta najvišja li vračanju podjetij (kar 47 izdanih odločb od 60 zahtevkov)'t kmetijskih zemljišč in gozdov, kjer je od 312 zahtevl^'^ izdanih že 215 odločb, vrnjenih pa 1,7 milijona m' kmetija zemljišč in preko 4,4 milijona m'gozdov. Pri vračanju sta^l vanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov pa je od skupi 700 zahtevkov izdanih 358 odločb. ('| Sredstva za šport po merilih ROGAŠKA SLATINA - Slatinska občina je po široki razprl sprejela pravilnik o sofinanciranju programov športne dej^ nosti. Doslej so šport financirali na osnovi društvenih prog mov, zdaj pa imajo zapisana natančna merila. Letošnja pro čunska sredstva bodo delili že po tem pravilniku. Kaj za demografsko ogrožene? ROGAŠKA SLATINA - V občini so se prejšnji teden odlo^^ da bodo na natečaj za pomoč demografsko ogroženim "I močjem prijavili dva programa. Gre za izgradnjo kanaliz^i^! skega in vodovodnega omrežja v širšem območju bod'^' promenade ter rekonstrukcijo 1,9 kilometra ceste Zg' Gabernik-Kostrivnica. I. SNOPIČ GOSPODARSTVO 5 jedo bo kupil štorsko železarno? od 22. maja teče tridesetdnevni rok za zbiranje ponudb J nakup družbe Jeklo Štore. Za tovarno se zanima deset r,,!t>ških partnerjev, med njimi tudi Unior iz Zreč, ki je večjimi slovenskimi porabniki jekla. Unior naj bi ,j(larno kupil skupaj s švedsko firmo Inexa, vendar konč- [jodločitve o tem še ni sprejel. Kaže pa, da imajo zelo resne namere s štorskim Jeklom -edi, saj so zaradi pogajanj v zvezi s privatizacijo te družbe I interesov, ki jih imajo v hrvaški ladjedelniški industriji, ipravili prejšnji teden letno mednarodno konferenco kar v ovranu na Hrvaškem. Poleg lastnika Inexe Karla-Davida undberga se je srečanja udeležilo preko 70 Inexinih mene- ferjev, strokovnjakov in komercialistov z vsega sveta, jeklo Štore potrebuje približno 3 milijarde tolarjev, v Sloven- jah železarnah pa od bodočega partnerja pričakujejo, da bo itiranil čim več delovnih mest in da bo pripravil ustrezni ifoizvodni program skupaj z vsemi naložbami in sovlaganji. [odstvo železarn je prepričano, da ima tovarna dobro zasnovo in a je dobro opremljena, poleg tega pa naj bi bila v Štorah tudi obra lokacija za manjšo elektrojeklarno. Jeklo Štore, ki je imelo jni za 4,4 milijarde tolarjev realizacije, naj bi letos proizvodnjo je povečalo, saj naj bi izdelalo več kot 70 tisoč ton jekla. JI Pivovarna Laško je pripravljena eto 1997 je bilo za laško pivovarno eno najuspešnejših doslej - Za dividende 575 milijonov tolarjev Nekaj več kot deset tisoč ilničarjev Pivovarne Laško f zadnje dni julija prejelo ifidende, ki letos znašajo lo tolarjev na delnico. Pivo- irna je med redkimi slo- enskimi družbami, ki že če- to leto zapored izplačuje ividende, prav tako pa je idi med redkimi, ki realno ovečujejo znesek dividend, i je med najvišjimi v Slove- iji. Skupna vsota,"ki jo bo Pivo- arna Laško letos namenila rojim delničarjem, znaša 575 lilijonov tolarjev, kar je manj ot polovica čistega dobička mžbe v lanskem letu. Delni- Jrji so namreč na skupščini, ije bila 29. maja, sklenili, da odo večji del dobička, to je 87 milijonov tolarjev, razpo- -dili v rezerve, oziroma jih amenili za nove naložbe, ki odo pivovarni še naprej za- otavljale najbolj kakovostno roizvodnjo. Menili so tudi, i je pivovarna leta 1997 po- lovala zelo dobro, saj ji je ljub vse večji konkurenci do- maČih in tujih proizvajalcev 'iva uspelo zadržati 53-od- lotni tržni delež. Pivovarna Laško je lani kljub temu, da se potrošnja piva v Evropi in tudi pri nas že nekaj let zmanjšuje, prodala 1.178.666 hektolitrov piva, kar je za dva odstotka več kot leto poprej in največ v zadnjih še- stih letih. Izvoz je bil večji za 22 odstotkov, izjemno ugodni pa so bili tudi finančni rezul- tati. Celotni prihodek, ki je znašal 14,7 milijarde tolarjev, je bil v primerjavi z letom 1996 večji za 13 odstotkov, rast bruto dobička pa je bila 12-odstotna. Pivovarna je lani končala obsežne in tehnološ- ko zahtevne naložbe, katerih vrednost presega dve milijardi tolarjev. Posodobili in avto- matizirali so varilne, kletne in energetske zmogljivosti, poso- dabljanje tehnološkega proce- sa pa bodo končali z novo polnilnico za pločevinke, ki bo zgrajena leta 1999. »Pivo- varna Laško bo ob koncu sred- njeročnega investicijskega ob- dobja pripravljena na vstop Slovenije v Evropsko unijo,« je prepričan direktor družbe To- ne Turnšek, »saj bo imela naj- bolj sodobno opremo in bo primerljiva z vodilnimi proi- zvajalci piva v svetu.« JANJA INTIHAR 1HIHH||||HI II že naročila surovin za emajlirnico Po podpisu pogodbe, s katero je Slovenska razvojna družba Mestni občini Celje v sredo prodala kompleks Ema, priprave na zagon proizvodnje s podpisom pogodbe, s ka- tero Slovenska razvojna družba Mestni občini za okoli 460 milijonov tolarjev prodaja kompleks Ema, v Ce- lju od minule srede odšteva- jo dneve do ponovnega za- četka proizvodnje emajlira- ne posode. Zadnji emajlirani lonci s podobo dveh levov so s tekočega traku v Emu Poso- da prišli 20. januarja leta 1997, ko je SRD ustavila proizvodnjo. Kot smo že poročali, sta partnerja za nakup kompleksa Emo Mestna občina Celje, ki bo prevzela urejanje okoli 50 tisoč kvadratnih metrov stavb- nih zemljišč, in podjetje ETT Janka Tlirnška, ki se obvezu- je, da bo sredi poletja začel s proizvodnjo emajlirane poso- de. »Sprva bo delo dobilo 60 ljudi, prednost bodo seveda imeli bivši Emovi delavci, ra- čunam pa, da bi do leta 2000, če bo trg to dovoljeval, zapo- slili 200 ljudi oziroma nekaj več, toliko, kot jih je v Emo Posoda delalo pred stečajem,« napoveduje Turnšek in doda- ja, da bo zagon emajlirnice predvidoma vodila ista ekipa strokovnjakov, ki je pred pol- drugim letom že dokazala, da je mogoče uspešno poslova- nje. Zato so ta teden tudi že naročili prve surovine, zlasti pločevino. Pripravljen je tudi denar za zagon proizvodnje, samo za remont in pripravo strojev bo treba odšteti več kot 5,6 milijona tolarjev. Pogodbo med SRD in Mestno občino Celje sta slovesno pod- pisala direktor SRD dr. Bogdan Topič in celjski župan Jože Zimšek, ki se je ob tej priložno- sti tudi zahvalil vsem, ki so pomagali, da so nemalokrat tr- da in naporna pogajanja s SRD vendarle uspešno zaključena. Dr. Topič pa je ob podpisu po- godbe dejal, da verjame, da v Celju ne bo oživel samo Emo, ampak je to zgolj prva stopnica v oživljanju celotnega gospo- darstva celjske regije. ■■■■■ I- STAMEJČIČ ■ Foto: SHERPA Janko Thrnšek. Lojze Oset, Jože Zimšek in dr. Bogdan Topič po podpisu pogodbe. Inflacija bo S-odstotna Tako je na tribuni tržnega gospodarstva na Rogli napovedal minister Marjan Senjur Guverner Banke Slovenije kritiziral vlado Društvo ekonomistov Celje in Gospodarska zbornica Slovenije sta 28. in 29. maja pripravila na Rogli tradicio- nalno, že štirinajsto tribuno tržnega gospodarstva, na ka- teri so gospodarstveniki to- krat govorili o priložnostih in problemih slovenskega gospodarstva pri vključeva- nju v Evropsko unijo. Mne- nju udeležencev tribune, da je stopnja inflacije v Sloveni- ji previsoka in da bi jo mora- li hitreje zniževati, je prvega dne odgovarjal minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Dejal je, da bo vlada storila vse, da bi letos inflacija na letni ravni znašala osem od- stotkov, kar pomeni, da lahko cene do konca leta porastejo le še za štiri odstotke. Glede na zahteve gospodarstvenikov je minister Marjan Senjur pou- daril, da je inflacija odraz vse- ga, kar se dogaja v gospodars- tvu, zato ni nujno znižati sa- mo inflacijo. Celotno gospo- darstvo se mora prestrukturi- rati in usposobiti za konku- renčni boj in temu bo sledilo tudi znižanje inflacije. Slove- niji bi to lahko uspelo v petih letih. Za leto 2000 lahko priča- kujemo znižanje inflacije na šest do sedem odstotkov, leta 2002 pa na tri odstotke, kar je že evropska raven. Senjur me- ni, da bi takrat že lahko vezali tolar na evro. Nekoliko manj optimističen in bolj kritičen do vprašanja inflacije je bil guverner Banke Slovenije France Arhar, ki je drugega dne tribune sodeloval na razpravi o monetarnih problemih vključevanja v Evropsko unijo. Poudaril je, da bo letos sicer mogoče doseči ciljno inflacijo, vendar le v pri- meru, če bo vlada spremenila politiko pri administrativnih cenah. Znižanje inflacije v na- slednjih letih ne bo mogoče brez ustreznih ukrepov v šir- šem javnem sektorju, zelo po- membno pa bo tudi varčevanje države. »V času, ko še imamo svojo valuto, moramo vsi pris- Predstavniki gospodarske zbornice so na Rogli poudaH- li, da zahtevajo ukinitev dav- ka na plače, in sicer najkasne- je z uvedbo davka na dodano vrednost, sprejem sprememb zakona o davku na dobiček in znižanje davčne stopnje za in- vestirani dobiček. pevati k temu, da bodo tako imenovani realni dejavniki ekonomije dobili novo vsebi- no,« je poudaril guverner Ar- har. »Le tako bomo lahko na- dalje znižali inflacijo in imeli še stabilnejši tolar. S takim mo- ramo priti v Evr0j.'0, da na začetku ne bomo imeli težav.« i4;5r.,v/:r\l JANJA INTIHAR PO DRŽAVI Dražji dokup let UUBUANA, 28. maja (De- lo) - Parlament je spremenil zakon o pokojninskem in inva- lidskem zavarovanju kot je predlagal poslanec DeSUS Ivan Kebrič. Če se bo z novelo zako- na strinjal tudi državni svet, bodo pokojnine odslej usklaje- ne z gibanjem povprečnih plač, ko bodo te večje za naj- manj 1,5 odstotka, zelo težko pa bo po novem oditi v predča- sni pokoj. Posledica spre- memb bo tudi dvig povprečne starosti ob upokojitvi, saj do- kup let ne bo več tako poceni. Lotric na celu Petrola UUBUANA, 28. maja (Ve- čer) - Nadzorni svet Petrola je sklenil, da bo v naslednjih pe- tih letih direktor uprave Janez Lotrič, ki je bil po tragični smrti Franca Premka na to mesto imenovan samo začasno. Lo- trič, ki je po poklicu diplomira- ni pravnik, se je rodil leta 1955 v Celju, v Petrolu pa je začel delati pred devetimi leti. Obnavljanje Posočja LJUBLJANA, 29. maja (Delo) - Državni zbor je po hitrem postopku soglasno sprejel zakon o popotresni obnovi Posočja. Letos bo Po- sočje iz državnega proračuna dobilo pet milijard tolarjev, naslednje leto pa še štiri, V ta namen bo uveden poseben prispevek, ki ga bodo plače- vali vsi dohodninski zavezan- ci. Letos bo treba plačati 0,3 odstotka od bruto dohodkov minulega leta, prihodnje leto pa bo stopnja 0,2-odstotna. Nezakonitosti LJUBLJANA, 29. maja (De- lo) - Računsko sodišče je za- ključilo pet poročil o volilnih kampanjah predsedniških kandidatov na volitvah leta 1997 Najhujše kršitve so bile ugotovljene pri kandidaturah Janeza Podobnika, kandidata Slovenske ljudske stranke, in Jožeta Bernika, ki je bil skup- ni kandidat socialdemokratov in krščanskih demokratov. Zgodba o demokraciji UUBUANA, 31. maja (De- lo) - Minilo je natanko deset let od takrat, ko so organi UNZ Ljubljana priprli Janeza Janšo, varnostni organi JLA pa Ivana Borštnerja in ju zaradi kaznive- ga dejanja izdajanja vojaških skrivnosti priprti. Nekaj dni ka- sneje so priprti še Davida Tasi- ča, obtožnico pa so napisali tudi proti Franciju Zavrtu. Pri- čel se je proces proti četverici, ki je vzpodbudil dogodke, zna- ne kot slovenska pomlad. Nova ustavna obtožba? LJUBLJANA, 2. junija (De- lo) - Predstavniki Združenja najemnikov nacionaliziranih stanovanj so znova naslovili na vlado in poslance javni po- ziv za pravično spremembo zakona o denacionalizaciji. V nasprotnem primeru bodo poiskali pravico na sodišču. Najprej doma, nato v tujini. 6 GOSPODARSTVO VUbeli Mcndma stavkajo Ker delavci celjskega podjetja Libela Maxima do 26.maja niso dobili re- gresa za malico in potne stroške za marec, ker niso dobili potrdila o premalo izplačanih plačah, ker vodstvo ni izdelalo pravil- nika o normah in ker di- rektor podjetja Janez Fischer ni dal jamstva, da bo pravočasno izplačal aprilsko plačo, so v pone- deljek, 1. maja pričeli stavkati. Na prvo mesto svojih stavkovnih zahtev so po- stavili izplačilo plač za april ter regresa za malico in potnih stroškov, vendar so na dveh celodnevnih poga- janjih z vodstvom podjetja zbližali le stališča okrog iz- daje potrdil za premalo iz- plačane plače ter izdelave in sprejema pravilnika o normah. O tem, kdaj bodo dobili aprilske plače, jim direktor podjetja v torek še ni vedel povedati, zato de- lavci stavke še niso preki- nili. »Delati bomo pričeli pet minut za tem, ko bomo dobili plače,« je v torek, tik pred zaključkom naŠe re- dakcije povedal predsed- nik stavkovnega odbora Marjan Biderman. »Zave- damo se posledic, ki jih bo pustila naša stavka, vendar ne moremo popustiti. Me- nimo, da so glede na so- cialni položaj delavcev na- še zahteve upravičene.« Kljub tako odločnemu stališču pa je stavkovni od- bor v ponedeljek sprejel sklep, da bodo delavci po- skrbeli za vso nujno od- premo tujim kupcem. »Ne želimo narediti še večje škode, predvsem pa noče- mo stečaja,« je pojasnil Marjan Biderman. JI Direktorica z vozičicom Koliko Ljubljanice bo preteklo do pomoči za Bohor? Agonija lesne tovarne Bo- hor Mestinje se nadaljuje. V petek so v nekaterih oddel- kih začeli z običajnim de- lom, nato pa vsi skupaj pre- nehali za več dni. Dan pred tem so prejeli z nekajdnev- no zamudo aprilsko, 90-od- stotno plačo. V ponedeljek so se sestali s predstavniki sindikata ter se odločili za uradno stavko. Prejšnji četrtek se je sestala skupščina delničarjev, ki je obravnavala predlansko in lansko poslovno leto. Nihče ni omenjal možnosti stečaja, vršilka dolžnosti direktorice Milena Žerak pa je omenila mogočo prisilno poravnavo. To je bil teden, ko je minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop omenjal Bohor med tistimi, ki so jih vključili v program prestruk- turiranja ter jim bodo poma- gali tako z obveznicami raz- vojne družbe kot s strokov- njaki. V Slovenski razvojni družbi menijo, da bo do kon- kretne pomoči minilo še ne- kaj mesecev. V torek so pove- dali, da uradnega vladnega sklepa še niti niso prejeli. Mnogi menijo, da bo pomoč za Bohor zelo pozna. Do ta- krat, ko je bodo deležni, pa bo gotovo preteklo preveč Sotle. V Bohorju bi lahko prišlo do prelomnih odločitev še v tem mesecu. To je v podjetju z 280 zaposlenimi (število bi morali prepoloviti), ki ima dovolj na- ročil ter 88 odstotkov proi- zvodnje izvozi (izdelujejo vrt- no pohištvo in jedilniški pro- gram), zastrašujoče. V Bohor- ju, kjer se stavke kar vrstijo, nastaja velika škoda, precej stvari je treba odpremiti, mo- rali bi začeti pogovore za na- slednjo sezono. V skladišču pa so trenutno s surovino, z žaga- nim lesom, pri koncu. Za suro- vino so do nedavnega dobivali bančne garancije, zdaj je z nji- mi konec, žiro račun pa imajo blokiran. Potem ko so delavci s stav- ko dosegli, da jih je zapustil direktor Vlado Jurančič, je no- vembra za tri mesece postala vršilka dolžnosti Milena Že- rak. Konec januarja so jo pro- sili, naj ostane na funkciji, is- kali so tudi kadrovsko pomoč zunaj družbe. Marca se je od- ločila za odstop, nakar so jo zadolžili, da ostane do skupš- čine delničarjev. Poznavalci razmer pravijo, da si je Žera- kova, ki je domačinka, za re- šitev tovarne veliko prizade- vala, a brez hitre pomoči sla- bo kaže. Razmere v Bohorju po svo- je ilustrira ponedeljkov do- godek, ko se je kupec med ustavitvijo dela oglasil po na- ročene stole. Ker jih ni hotel noben delavec odpeljati do kupca, se je tega lotila s po- močjo vozička kar direktori- ca sama. Blagovnica T dobiva novo podobo Najemniki 1. nadstropja blagovnice T so prejšnji teden pripravili družabno srečanje, na katerem so Celjanom, predvsem pa svojim poslovnim partnerjem, predstavili svojo najnovejšo ponudbo. Mariborsko podjetje Razgoršek ima v blagovnici razstavno-prodajni salon oblazinjenega pohištva in notranje opreme, podjetje KA-PIS je kot prvo v Sloveniji pripeljalo v Celje indonezijsko pohištvo iz bambusa, podjetje Rivon Niman iz Mozirja pa se predstavlja z oblačili. JI, Foto: SHERPA Študijski obisk ameriških šhidentov AKTIVA IIBS, ki v sodelova- nju s Konzorcijem ameriških univerz za mednarodni po- slovni študij v Sloveniji že še- sto leto organizira podiplom- ski študij MBA, je prejšnji te- den organizirala tridnevni obisk skupine 100 ameriških študentov, ki so si želeli ogle- dati nekatera dobra sloven- ska podjetja. Bili so v Porto- rožu v podjetjih Hoteh Morje, Luki Koper in Leku, v celjski regiji pa so v četrtek, 28. ma- ja, obiskali velenjsko Gorenje in Premogovnik Velenje. KL Z roko v roki za kupce Trgovsko podjetje Žana Žalec in Savinjska trgovska družba podpisali pismo o nameri Skupen nastop do dobavi- teljev, usklajevanje na po- dročju prodaje, skupne pro- mocijske akcije in sodelova- nje pri različnih delih, kot je na primer računalniška ob- delava podatkov. To so po- slej skupne dejavnosti Sa- vinjske trgovske družbe in Trgovskega podjetja Žana, ki sta pred kratkim podpisa- la pismo o nameri, pretekli teden pa so pripravili tudi novinarsko konferenco. mm Po nekaterih kriterijih ugo- tavljajo, da je Žalec v samem vrhu trgovske ponudbe, na tem koncu z delom Celja je vpliv tuje konkurence večji kot drugod v Sloveniji, hkrati pa je trgovina v celjski regiji eno najbolj razbitih področij. Tudi razvoj svetovne trgovine gre v smer povezovanja, saj s tem omogočajo boljše pogoje kupcem, in v obeh žalskih trgovskih družbah se zaveda- jo, da bodo majhni težko pre- živeli. Zaradi teh razlogov sta Žana in Savinjska trgovska družba podpisala pismo o na- meri. Žana bo jeseni obeležila 22 let dela, zaposlenih imajo 150 delavcev, od 18. maja pa so registrirani kot delniška druž- ba s 53 odstotki notranjih lastnikov. Lani so ustvarili 3,5 milijarde tolarjev prometa, od tega 60 odstotkov v malopro- daji. V podjetju v zadnjih letih veliko vlagajo v obnovo svo- jih trgovin, zelo pa si želijo izgradnjo križišča v Levcu. »Nikdar se nismo zoperstav- Ijali lojalni konkurenci. Upa- mo, da bo zakon na dodano vrednost 'sčistil' del trga in omogočil enake pogoje po- slovanja za vse,« je na novi- narski konferenci omenil di- rektor Trgovskega podjetja Žana Dolfe Naraks. V Savinjski trgovski družbi, ki nadaljuje tradicijo Savinj- skega magazina iz leta 1951, so že olastninjeni, in sicer so pred dvema letoma ustanovili koncern, ki združuje 3 samo- stojna podjetja: maloprodaj- no Savinjsko trgovsko druž- bo, veleprodajni Savinjski magazin Trade in Savinjski kruhek, ki imajo skupaj 25 enot. V koncernu je zaposle- nih 235 delavcev, ki so lani ustvarili 4 milijarde tolarjev prometa in 19 milijonov tolar- jev dobička. »Spremembe v razvoju trgovine gredo pred- vsem v smer povezovanja, saj tako ustvarjamo boljše pogo- je za kupce in tudi lastnike,« je menil direktor Savinjske tr- govske družbe Robert Čema- žar. Direktorja obeh žalskih podjetij sta povedala, da je končen cilj poslovnega sode- lovanja, ki se je začelo s pi- smom o nameri, tudi kapital- sko povezovanje, kjer pa je še veliko stvari odprtih in so od- visne od interesov drugih tr- govcev v celjski regiji. Prvi rezultati skupnega nastopa so pozitivni in predvsem v zadovoljstvo potrošnikov, kar pa je v trgovinski dejav- nosti tudi najpomembneje. URŠKA SELIŠNIK Združitev še ta mesec Upravna odbora Banke Celje in Hmezad banke sta že pred dnevi podprla združitev obeh bank, opravljena pa je tudi že pripojitvena revizija. Dokončno odločitev o združitvi bodo sprejeU delničarji obeh bank - zbora bosta sredi junija, potreb- no pa bo pridobiti še soglasje Banke Slovenije. O tem, kakšno bo menjalno razmerje, v Celju še ne želijo govoriti, neuradno pa je slišati, da bo 0,6:1. JI Gorenfe v Rusiji Kako je ruski trg pomem- ben za malodane vse svetov- ne proizvajalce velikih gos- podinjskih aparatov, je v Moskvi pokazal letošnji CEM - najpomembnejši ru- ski sejem bele tehnike, na katerem se je s svojo ponud- bo predstavilo tudi Gorenje. Največ dela se podjetju obe- ta po sejmu. Zaenkrat namreč sorazmerno dobro poslujejo le v Moskvi in daljni Sibiriji, v prihodnje pa načrtujejo razši- ritev prodajne mreže tudi v nekatera druga ruska mesta. Najti želijo večje število zanes- ljivih trgovskih partnerjev in pripeljati Gorenjeve izdelke v čim več ruskih trgovin. Hkrati bodo morali skrbeti za oglaše- vanje na lokalni in globalni ravni. V minulem letu so na tem trgu prodali nekaj manj kot 50 tisoč velikih gospodinj- skih aparatov, predvsem šte- dilnikov Letos bo takšno pro- dajo težko doseči. »Skoraj vsi, ki prodajamo v Rusiji, se v zadnjem obdobju srečujemo z velikimi težavami, saj veliko Rusov že tri mesece ni dobilo plač, še zlasti delavci iz težke industrije in tisti, ki dobivajo denar iz proračuna. Sicer pa skoraj polovica prebivalcev ži- vi na robu življenjskega mini- muma in zaradi tega dejstva je tudi prodaja naših izdelkov iz- jemno upadla,« je povedal Izi- dor Kodre, direktor Gorenje- vega podjetja v Moskvi. S po- dobnimi težavami se otepajo tudi konkurenčna podjetja, kar pa je slaba tolažba za naj- večjega slovenskega izvozni- ka, ki bo letos v okoli 60 držav prodal več kot dva milijona velikih gospodinjskih apara- tov. VOJKO ZUPANC BAROMETEI Izbrana le J polovica -m Vlada je potrdila sez^ podjetij, ki jih bo Slovenj razvojna družba vključilg program prestrukturiran Projektni svet, ki ga sesti Ija pet ministrov, je izbral' podjetij (prijavljenih jih bilo 83), med katera bo delil za deset milijard toj jev obveznic. Koliko den ja bo dobilo posamez podjetje, je okvirno že do čeno, dokončne zneskei bo sprejel projektni si družbe. Med podjetji s nama so tudi žalski Peni v stečaju, MIK Prebo Kors Rogaška Slatina in B hor. Obveznice bo mogo uporabiti le za odkup sta: terjatev in za pridobivaj novih likvidnostnih sri stev, podjetja pa bodo pol obveznic deležna tudi i žavnega jamstva in še k; snega tolarja iz pristoji ministrstev. Ji Trgovanje z | delnicami I Gorenja I v torek, 2. juhija, so 1 prostem trgu ljubljanske bi ze pričeli trgovati tudi z deli cami velenjskega GorenB Delnice so bile v Klirinško | depotno družbo vpisat prejšnjo sredo. Lani je znaS čisti dobiček na delnico Gori nja 121 tolarjev, kar je petkr; več kot leto prej, donosnost kapitala se je zvečala z 1,15 na 5,37 odstotka, donosnos: sredstev pa z 0,68 na 3,M odstotka. Podjetje je lani us 1 tvarilo s prodajo 84 milijani! tolarjev prihodka. ' Uspešno [ poslovanje SKB Delničarji SKB banke sc na skupščini, ki je bila mi nuli teden, sprejeU poročil; o poslovanju banke, dopol- nili statut in imenovali štiii^ nove člane nadzornega sve- ta. Banka je lani kljub velikih konkurenci ohranila tržni 3 položaj, ustvarila 1.581 mili'J Jonov tolarjev dobička \u povečala bilančno vsoto nali 241 milijard tolarjev, prihod-; ki banke so se v primerjavi t z letom 1996 povečali za 40) odstotkov, povečal se je tu-j^ di skupni obseg poslov. SK^ij je bila uspešna zlasti pri zbi- ^ ranju depozitov pri pravnikih osebah, kjer je povečala .j svoj tržni delež na 12,6 od-^ stotka. J BC znižala " obrestne mere r Banka Celje je s 1. junijei" zopet znižala obrestne m^if re za prebivalstvo, zasebni' i ke in pravne osebe. Obrest' ii ne mere za potrošniška pO' sojila znašajo od T+5 <^°\ T+8 odstotkov, odvisno od i( dobe posojila, obrestne m^' re za nenamenska posojil^ pa znašajo od T+5 do T+8,5 odstotka. Pri kratkoročnil"' ^ posojilih za pravne oseb^ I znašajo obrestne mere \ T+4,5 do T+4,9 odstotka, 2^ : zasebnike pa T+4,5 do T+5 ^ odstotkov. , SI. 22.-4. iuttil 1998 L SNOPIČ VROČA TEMA Oblaki so nad Štorami rdeči Zaradi dima in prahu, ki se vali iz jeklarne, živijo v Štorah manj kvalitetno kot drugod - Železarna čaka novega lastnika, besni krajani pa novo čistilno napravo jeprav so krajani Štor vajeni marsičesa hu- ^, v življenje z železarno so se pač v prete- I desetletjih navadili na velike strese in jjve, se zadnje dni zopet jezno ozirajo proti ^rni. Dim iz dimnikov je hiše in ljudi spet ,il v rdeč prah, številne prošnje, sestanki in 0 pa niso dah želenega rezultata. Jeklama ,fa delati, denarja za novo čistilno napravo ljudje pa naj potrpijo, če želijo ohraniti )je, očetovo, bratovo ali sosedovo delovno jsto. Štorčani pravijo, da dolgo ne bodo več jržali. Ali bodo čez nekaj let vsi v bolnišnici pa se bodo vsi izselili in bodo Štore izumrle. »Sploh ni tako hudo, predvsem pa ni nevar- no,« meni o dimu in prahu nad Štorami direk- tor jeklarne Vinko Pogačnik. »Iz dimnikov se ne kadi nič bolj kot ponavadi, dim pa je bolj opazen zato, ker so dnevi daljši in ga je moč dlje časa videti.« Ob tej, roko na srce, malce čudni izjavi, bi lahko zapisali, da direktor Pogačnik sploh ne ve, kako živijo ljudje v Štorah. K sreči pa se, tako nam je vsaj povedal, dobro zaveda, da jeklarna nujno potrebuje novo čistilno napravo. »Sedanja je stara je 23 let in že nekaj časa ne deluje tako kot bi morala,« priznava Vinko Pogačnik. »Trudimo se, da bi čim manj onesnaževali okolje, stalno smo v stikih z ekologi in inšpektorji, vendar s tem Štor ne moremo rešiti dima in prahu. V tem trenutku bi problem lahko rešili le tako, da bi ustavili stroje, kar pa si seveda ne moremo privoščiti. Sedanji lastnik jeklarne, to je država, zagotovo ne bo poskrbel za novo čistilno napravo, ki bi stala preko 8 milijonov mark. Zato čakamo novega, ki se bo, upam, takoj lotil te velike naložbe.« Problem emisij prašnih delcev iz Jekla Što- re dobro poznajo tudi v republiški inšpekciji za okolje v Celju. Inšpektorica Marinka Gril pravi, da se z vodstvom že dalj časa pogovar- jajo o sanaciji. »Na petih emisijskih mestih ni težav,« ugotavlja Grilova, »problem je pri pečeh, kjer prašni delci sploh niso speljani preko enega emisijskega mesta, pač pa uha- jajo tudi skozi streho in se jih zato niti ne da izmeriti. Lahko le vizualno ocenimo stanje, vendar vemo, da gre za odstopanja od nor- mativov in tega se zavedajo tudi v Jeklu.« Inšpektorji so bili nazadnje ogledu v Štorah pred približno tremi tedni in z direktorjem Pogačnikom so se dogovorili za izvajanje kratkoročnih sanacijskih ukrepov, ki bi omi- lili sedanje težave. Tako naj bi s predpisanim uravnavanjem količine zraka v peči zmanjša- li emisijo prašnih delcev in določili odgovor- no osebo za nadzor nad temi ukrepi. »Vpra- šanje pa je, če bodo ti učinkoviti,« meni Marinka Gril. Marija Petrič Albin Teržan Marjana Hidler Jože Šlatou Tone Planinšek Se bomo vsi skupaj izselili? Ljudje v Štorah se že se- j bojijo trenutka, ko bo oizvodnja v obratih žele- rne stekla s polno paro. di sami vidijo edino reši- I v novi čistilni napravi, bi jo bilo treba čim prej raviti v pogon. barija Petrič, upokojen- iz Štor: »Po Štorah se neprestano di, iz dimnika jeklarne se n in noč vali rdeč dim in ne se povedati, kako to vpli- na naše življenje. Veliko i je zbolelo, še več se jih je Štor odselilo ali pa vsak osti trenutek izkoristijo za da gredo nekam, kjer je ik bolj čist. Sama sem že cala štorskega župana in jal mi je, da bi morah, če bi taviji proizvodnjo, odpu- ti 1100 delavcev. To je sicer s in se ne bi smelo zgoditi, ^pak na to, da je ob tak- em stanju kot je sedaj, iroženo tako zdravje nas, 3janov kot tudi tistih, ki so jeklarni zaposleni, očitno ' pomisli nihče. V stanova- li na Lipi moram vsak dan isati ogromne plasti prahu pohištva in balkona, oken 'si čez dan sploh ne upam •pirati.« Mbin Teržan, ekonomski hnik iz Štor: **Dim se bo po Štorah in ^oliških krajih valil vse do- '^r ne bodo v jeklarni uredi- ^istilne naprave in pred- *em, dokler odgovorni ne ^0 pokazali posluha za to. ^3jani smo se skušali s pri- stojnimi že dogovoriti, kaj bi bilo treba narediti za izbolj- šanje stanja, vendar pogovo- ri niso prinesli nobenih re- zultatov. Ker ni denarja. Na- ša družina se prav zaradi onesnaženega zraka zelo malo zadržuje v Štorah; da bi se umaknili iz kraja, smo si petnajst kilometrov od tukaj zgradili vikend, kar je storila tudi večina drugih krajanov. Štore pa so nekaj zadnjih let v glavnem samo še spalno naselje.« Marjana Hidler, trgovka iz Štor: »Kar se tu dogaja, je že dolga leta prava katastrofa, pa vseeno nihče ničesar ne spremeni. Da bi se to uredilo in da bi v železarni poskrbeli tudi zato, da tisto, kar nam pošiljajo skozi dimnike, tudi očistijo, smo poskušali kraja- ni urediti že na številnih se- stankih in zborih, vendar se ni nič spremenilo. Iz dimnika se še vedno vali rdeč dim, slab zrak pa vpliva tudi na zdravje nas, ki tukaj živimo. Sama sem prav zaradi tega dobila astmo. V kraju skuša- mo pač preživeti in čakamo, da se stvari spremenijo, ven- dar je glede na vse skupaj očitno, da se to še dolgo ne bo zgodilo.« Jože Šlatou, upokojeni delavec železarne: »Težava železarne je bila že od nekdaj v tem, da ni nihče od direktorjev ali od- govornih v Štorah tudi živel. Tako dopoldne prihajajo v službo, potem pa jih doma, v Celju, Laškem ali Šentjur- ju, kjer je zrak bolj čist, kaj malo zanima, kaj se dogaja pri nas. Njih seveda ne moti rdeči prah, ki ga neprestano brišemo po stanovanjih, ali to, da je vse več ljudi bolnih. Ob koncu tedna je še najhu- je, sicer pa je največ odvisno od tega, kam piha veter. Včasih prah odnese proti Te- harjam, drugič po okoliških vaseh.... Zanima me, kako bo v prihodnosti, ko naj bi proizvodnjo v železarni še povečali, in bodo čistilne na- prave več kot nujne. Če bi dogajanje tukaj spremljala kakšna inšpekcija, bi morah v jeklarni že zdavnaj izgubiti obrtno dovoljenje.« Tone Planinšek, hišnik s Ceste kozjanskega odreda 8 v Štorah: »V bloku imamo avtomat- sko hidrometeorološko po- stajo, preko katere vsak te- den merimo onesnaženost zraka. Rezultati v zadnjem času glede na obdobje, ko je še deloval plavž, niti niso ta- ko slabi, še vedno pa so do- stikrat veliko nad povpreč- jem. Zaradi jeklarne se Štor- čani dan za dnem kopamo v rdečem oblaku. Res je sicer, da zdaj ni najslabše, kar se vidi tudi po drevju, ki je bilo takrat, ko je bil tukaj plavž, popolnoma rjavo. Jezni so tudi Teharčani, saj veter ta prah dostikrat nosi tja. Kraja- ni smo se že srečevali na sestankih in zborih krajanov, vendar nam vse govorjenje in izgovarjanje nič ne poma- ga; edina rešitev je v tem, da v jeklu kupijo še eno čistilno napravo in jo čim prej spravi- jo v pogon.« Pripravile: TC, JI, NMS mm^' Foto: GREGOR KATIC 8 KRONIKA S CEUSKEGA Deskanje med zvezami Bivši izvršnik v banki, jadralec direktor telekomunikacij, Čajnik zamenjal lastnika, pomočnik okrožnega tožilca proti stolpu, novi programski vodja TV Celje, popevka za Mirka Lebarji Na našem koncu so banke vedno bolj prisotne in ne mine teden brez otvoritve novega predstavništva, agencije ali celo podružnice. Zadnja je novo poslovno eno- to na Kocbekovi ulici v Celju odprla Slo- venska zadružna kmetijska banka, ki jo vodi nekdanji šmarski izvršnik Marjan Aralica. Po rodu je Zadrčan (žena Branka je direk- torica pekarne v Rogaški Slatini), večino bančnih poslov pa je že konec osemdesetih spoznal kot vodja podružnice Ljubljanske banke v Šmarju. Kot izvršnik (v obdobju 1990-1994) si je prišel navzkriž s tedanjim predsednikom Francom Potočnikom (v dr- žavnem parlamentu je že tretji mandat in je postal znan z izjavo o jajcih), ki se je zarekel in je zaradi Aralice celo moral odstopiti. Iz politike je proti direktorskemu stolčku zaneslo tudi Staneta Frima iz Slovenskih Konjic. V parlamentu zanj ni bilo več prosto- ra in prejšnji mesec se je zaposlil kot pomoč- nik direktorja ljubljanske enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje, za spomin na čase v Šubičevi pa v domačih Konjicah predsedni- kuje občinskemu svetu. Glavno mesto reže kruh tudi Marku Ču- ku. Vodja pravne službe Telekomove poslov- ne enote v Celju je pred kratkim postal direktor uprave za telekomunikacije na mi- nistrstvu za promet in zveze. Cuk je bil med začetniki deskanja na vodi v Celju in se je tudi udeleževal državnih prvenstev, še bolj uspešen športnik pa je bil brat Štefan. Leta 1992 je bil v judu celo udeleženec olimpij- skih iger v Barceloni, zdaj pa je reprezen- tančni trener. Marku urico med potjo v prestolnico kraj- ša kar žena Marja (z dekliškim priimkom Majer in je v sorodu z mednarodnim roko- metnim sodnikom Darkom Repenškom iz Rečice ob Savinji, ki je sicer načelnik mozir- Marjan Aralica ske upravne enote). Že nekaj časa je državna podsekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, pred tem pa je bila inšpek- torica na celjski občini. Štiričlanska družina je tako najpogosteje zbrana za vikende, ki jih preživlja v zaselku Kropa v Bočni. »Katrca« iz kopalne kadi Za spremembo se je odločil tudi vojniški podjetnik Ludvik Prekoršek. Po neuspe- šnih pogovorih o nakupu Pomurke je svoj mesni imperij razširil na Trbovlje, pred kratkim pa je prodal Čajnik. Lokal nasproti Narodnega doma je zdaj v lasti zasebnika iz Škofje vasi, v bližini mestne hiše pa je tudi okrožno državno tožilstvo, na katerem ima Milan Birsa od začetka prejšnjega tedna novega pomočnika. Obtožnice bo sestavljal tu- di Matjaž Guček, ki je pred slabimi desetimi leti v na- gradni igri Radia Šmarje za- del »katrco« (za žreb je izve- del v kopalni kadi!), prosti čas pa zapolnjuje tudi kot rokometni trener. Gučkovi so pred dvema letoma naj- bolj nasprotovali gradnji mi- ni TV stolpa na nogometnem štadionu Skalna klet, ker naj bi omejeval kakovost njiho- vega življenja. Posredovati je moral celo mestni svet, ki je nogomet opredelil kot jav- ni interes in celo predlagal odkup hiše Gučkovih. Medijski imperij pa si vztrajno gradi Jože Volfand. Nekdanji učitelj slovenskega jezika na IV.osnovni šoli, na- to mladinski funkcionar, urednik Novega tednika in Radia Celja, politik v pokoj- ni SZDL in v osemdesetih odgovorni urednik Dela (bil je specialist za poročanje z iraško-iranske vojne) je pred desetletjem podjetniško žili- co usmeril v svoje podjetje Fit-media. Bil je začetnik kataloške prodaje in poletnih priredi- tev v Celju, zdaj pa se najbolj ukvarja z založništvom (ko- nec leta bo prvič izšel celjski almanah),s stiki z javnostjo in tudi televizija mu ni tuja. Že lep čas se kaže na VTV, zdaj pa je še programski vod- ja TV Celje, ki bo kmalu tudi servis za POP TV. Za Volfan- Jože Volfand Ludvik Prekoršek Mirko Lebar da pa je manj znano, da je pred leti v neki narodnoza- bavni skladbi doživeto zde- klamiral kratko pesmico in morda bo svojo dejavnost kmalu razširil še na področje glasbe. Pevske izkušnje ima tudi in- valid-športnik Mirko Lebar iz Ložnice. Z najstniško pevko Tjašo Grah iz Škofje Loke je sodeloval pri snemanju Kon- dorjevega leta, ki opeva nje- gove plezalne podvige in neo- majno voljo. Lebar je posnel uvodno kitico, mlada Gorenj- ka pa je s podobnimi projekti osrečila še nekaj športnikov (Brigita Bukovec, Marko Mi- lic) in popevke pripravlja tudi za nove zvezdnike. ŽEUKO ZULE GRAFTTTEDNA Avtobusna postaja v Slovenskih Konjicah. IZJAVA TEDNA »Iz jeklarne se nič bolj ne kadi. Dnevi so pač daljši in ljudje natanč- neje opazijo rdeči oblak.« Vinko Pogačr direktor Jekla Šton Št.Ž2.-4.}wiiilW ^ 1. SNOPIČ INFORMACIJE 9 »Picikdto« Zlatorogovo rolanje Skok v poletno radijsko shemo s Pivovarno Laško Dan zatem, ko je nastopilo meteorološko |,oletje, smo tudi v naši hiši, skupaj s Pivovarno l^ško, smuknili v poletno shemo in si nadeli majico z napisom, kakršnega nosi tudi nova, jkupna poletna igra: Zlatorogovo rolanje. Roler, ta blaga, osvežilna pijača Pivovarne Laško (drugim pa se morda bolj prileze vrček ali pločevinka »ta pravega«), je rdeča nit akcije, |(i bo ob torkih med 12. in 13. uro šumela prek Icaskad, slapov in valov Radia Celje. Kar pa ne boste preslišali na treh radijskih frekvencah, boste vsak četrtek sproti lahko prebirali v vašem časopisu kot kronološki povzetek doga- janj na lokacijah, kjer bomo gostje. Marsikaj vam bomo zaupali, le tega ne, kam se bomo »odrolali« vsak torek. To morate ugoto- viti seveda vi, s pomočjo namigov terenske ekipe, ki se je minuli torek prvič potuhnila v globoko senco prijazne restavracije, pizzerije Picikato na Teharje, kjer nas je kaj kmalu odkrila poslušalka Cvetka Pasar s Konjskega 24 v Vojniku. Trud ni bil zaman, kajti postala je prva dobitnica poletne majice z napisom Zlato- rogovo rolanje s Pivovarno Laško, Radiom Celje in Novim tednikom. Prejela jo bo po pošti, medtem ko jo slastna pizza in pet pločevink rolerja ali piva čaka pri gostoljubnem lastniku Zorana Golcu in njegovi uigrani ekipi kuharjev in natakarjev v Picikatu na Teharjah 21. Drugi del radijskega rolanja je bilo prijetno snidenje s poslušalko Jožico Krajnc, potem, ko je odbila prek radijskih valov vrženo žogico, sprejela igro in pohitela v Picikato. Bih smo je prisrčno veseh, tako radijca Bojan Pišek in Mateja Podjed, šef pizzerije Zoran Gole, kot :ednikov fotoreporter Gregor Katic, ki bo tudi poslej spremljal naša skupna rolanja. Jožica iz Laškega v Picikatu na Teharjah. Jožica je slišala naše vabilo, da bo z majico, pivom aU rolerjem nagrajen tudi tisti, ki nas bo prvi pocukal za rokav v gostišču, ki smo ga bih odkrili že poprej. No, naključje je hotelo, da je prva nagrajenka, ki je prišla v Zlatorogovo rolanje »v živo« doma prav iz Laškega. »Roler se mi bo pa zdajle res prilegel, saj je bilo v avtu zelo vroče. Hčerka bo še vesela majice in tudi pizze bodo teknile... Hvala! Zapomnila si bom tole poletno rolanje.« Prav gotovo si jo bosta zapomnila tudi mah Miha Rozman in Rozika Gajšek, ki sta prihi- tela na naše vabilo, da Picikato nagrajuje s pijačo še devet poslušalcev. No, v Picikatu so jima postregli še s pizzo. V Picikatu, v prijetni zeleni oazi, nam je nato šef izmene Peter Završek pripovedoval še o slastni ponudbi: od pizz, testenin, mehiške hrane do poletnih, osvežilnih solat... Nekaj od tega smo seveda tudi poskusili in z rolerjem zaključili prvo Zlatorogovo rolanje. V torek pa gremo....(ops!) Odkrijte nas! MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATlČ Pivova |uhq 2,5 del piva kuhamo z dišavami četrt ure.^ Dišave so tri nageljnove žbice, skorja cimeta,] limonina lupina, dve kocki sladkorja in trije] rumenjaki. Skozi cedilo skuhano pivo vlije-1 mo v jušnik na razžvrkljane rumenjake. Juho| postrežemo z opečenim kruhom. Lahko šel vmešamo 1/41 sladke smetane in posujemo si sesekljanim peteršiljem. I Prvo Zatorogovo rolanje: Mateja Podjed, Jožica Krajnc in Zoran Gole. 10 VROČA TEMA Divji zaliod na Obrtnišici 3 Matilda AdamiMeskovar iz Slovenskih Konjic je ostala brez zemlje, ki sta jo z možem kupila že leta 1953 - Popravljanje starih krivic je povzročilo nove v soboto, 23. maja, je na vrt družine Adamič- Stramšak na Obrtniški ulici 3 v Slovenskih Konjicah prišlo šest možakarjev. Populili so vso mlado zelenjavo in jo, spravljeno v zabojčke, postavili pred hišo, zemljo pa so razrahljali in posejali travo. Na začetek vrta, ki so ga ogradili z žičnato ograjo, so postavili tablo z napisom, češ da je to zasebna lastnina in da je vstop prepove- dan. Gospa Matilda Adamič-Leskovar, ki že nekaj let nosi osmi križ, je skupaj z družino svoje hčerke Tatjane Stramšak doživela še ene- ga od peklenskih dni, ki so se pričeli leta 1993, ko je konjiška občina z denacionalizacijo dedi- čem predvojnih lastnikov vrnila tudi zemljišče, ki ga je družina Adamič kupila leta 1953. Zgodba, ki zadnjih pet let kroji usodo stanoval- cev hiše na Obrtniški ulici, je dokaj zapletena, vendar razkriva dejstvo, da denacionalizacija povzroča nove krivice, da Slovenija še dolgo ne bo pravna država in da Slovenci ne moremo živeti brez načela »naj sosedu crkne krava«. Res je, da gre »le« za 194 kvadratnih metrov zemlje, ki pa Matildi Adamič-Leskovar in družini Tatjane Stramšak pomenijo več kot vse drugo na svetu. Zato, ker je bila družina Adamič s šestimi otroki pet let večkrat lačna kot sita, da je lahko odplača- la hišo in dve parceli, ki ju je novembra leta 1953 kupila od Ljudskega odbora Slovenske Konjice. »V hiši, ki je bila pred vojno last Antona Pretnarja, smo živeli od leta 1951 in ko se je oblast dve leti kasneje odločila, da jo bo prodala, smo jo kupili, ker bi drugače ostali brez strehe nad glavo,« se spominja gospa Matilda. »Stala je 290 tisoč ta- kratnih dinarjev, ki smo jih morali odplačati v petih letih. Zaposlen je bil samo mož in za obroke je šla vsa njegova plača. Ne vem, kako bi prežive- li, če se nas prvo leto ne bi usmilil takratni poslovodja trgovine Škalce Rudolf Hlačar. Celo leto smo pri njem jemali hrano na knjigo. V začetku leta 1955 so me, prav tako iz usmiljenja, zaposlili v Lipu in družina je potem vendarie nekako preživela svoja najtežja leta.« Ko so že mislili, da je vse najhuje za njimi, so Adamičevi leta 1963 doživeli nov pretres. Občina je eno od parcel, ki meri kakšnih 90 kvadratnih metrov, dala sosedom Lešnikom. Oče se je hotel pritožiti, vendar je raje odnehal, ker so mu zagro- zili, naj pusti vse pri miru, »če še hoče hoditi po Slovenskih Konjicah.« Pokorili so se volji oblasti in življenje je steklo naprej. Oče je umri, mati se je znova poročila in čez leta še drugič postala vdova, otroci so odšli od hiše, doma je ostala le Tatjana, ki si je del hiše preuredila za svojo družino. Potem pa je prišlo leto 1993. Nobena prošnja ni zalegla Občina je v denacionaHzacijskem postopku vrnila Adamičevo zemljo dedičem Antona Pret- narja - sestri in bratu Magdaleni Dobnik in Antonu Mohorju. »Takoj so prišli k nam in nas Namesto zelenjave raste na vrtu, ki so ga 45 let obdelovali stanovalci Obrtniške ulice 3, le še tale opozorilna tabla. obvestili, da vrt ni več naš,« pripoveduje Tatjana Stramšak. »Takoj smo obvestili občino, da imamo dokumente o nakupu parcel, in občinski pravnik se je z dediči poskušal dogovoriti za nadomestno zemljo ali odškodnino. Vendar Dobnikovi in Mohor na to niso hoteli pristati. Za nasvet smo prosili tudi sodišče in dobili odgovor, da je glede na kupno pogodbo iz leta 1953 zemlja naša in da naj, če ne bo šlo drugače sprožimo spor z občino.« Ker se nista hoteli pravdati na sodišču, sta Tatjana in njena mati obiskali Magdaleno in Franca Dobnika in ju prosili, naj pristaneta na odškodnino, za nagrado pa sta jima ponujali 3 tisoč mark. Zemlje nikakor nista hoteli izgubiti. Dobnikova na ponudbo nista pristala, temveč sta napovedala, da bosta parcelo prodala. Februarja 1994 sta gospo Matildo obvestila, da prepovedu- jeta rabo vrta. Tatjana Stramšak se je odločila, da bo pravico poiskala na sodišču. Najela je odvetnico Ireno Nečemer, ki je 14. julija vložila tožbo. A ne samo proti občini, kot ji je naložila Tatjana, ampak je v vse skupaj vpletla tudi dediče. Pričel je teči postopek, česar pa niso upoštevali, ker jih, kaže, nihče o tem ni obvestil, na zapuščinski razpravi po pokojnem Antonu Pretnarju, ki je bila decembra leta 1995. Adamičev vrt, čeprav je bil nad parcelo zazna- mek, je »pravnomočno« prešel v roke dedičev. Tožba Tatjane Stramšak in njene mame je no- vembra 1996 doživela glavno obravnavo, ki pa je, kot pravi Tatjana, potekala zelo čudno. Čez tri mesece je prišla razsodba, češ da je kupna pogodba iz leta 1953 brezpredmetna. Matilda Adamič-Leskovar je izgubila tožbo. Tatjana Stramšak je takoj prekinila sodelovanje z Ireno Nečemer, saj »bi brez nje postopek na sodišču gotovo potekal drugače«, in si za novo zastopnico izbrala Marjetico Nosan iz Celja. Pri- tožili so se na višje sodišče, ki pa je 25. februarja letos pritožbo zavrnilo, z obrazložitvijo, da so se pravdati začeli, ko je bil postopek o denacionali- zaciji že končan. »To ni res,« pravi Tatjana. »Ko je bila zapuščinska razprava, je naše pravdanje na sodišču še potekalo. Naša glavna obravnava na sodišču je bila 4. novembra 1996, preknjižba parcele številka 83, kjer imamo vrt, pa je bila opravljena že 5. junija 1995!« Pritožili so se na državno tožilstvo in zahtevali revizijo postopka. Če bo treba, tudi do predsednika v začetku letošnjega marca sta Franc in Mag- dalena Dobnik poslala ponudbo za prodajo parcele, za kvadratni meter pa sta zahteval 3.774 tolarjev. Ker se Matilda Adamič-Leskov< in Tatjana Stramšak nikakor nista hoteli odp vedati zemlji, za katero sta prepričani, da je J vedno njihova, sta takoj odgovorili na ponudbi a sta kmalu izvedeli, da se za nakup zanima tu( družina Mlinšek. Franc Dobnik jim je 19. marc predal podpisano kupno pogodbo, Tatjana p mu je takoj po pošri poslala zahtevano vsotj Čez nekaj dni je denar prišel nazaj s pojasnilon da ga naslovnik noče sprejeti. 14. maja sta| Dobnikova obvestila gospo Matildo, da sta par-; celo številka 83 oddala v najem družini Mlinšek,; Po nasvetu odvetnice Nosanove, češ da je nad; parcelo še vedno zaznamek, se gospa Matilda in i Tatjana Stramšak nista ozirali na Dobnikovo obve- p stilo in sta še naprej obdelovali vrt. Vse do sobote, p 23. maja, ko ga je Franc Debelak ob pomoči Ivana j Varge, Mirana Škorjanca, Alberta Mlinska in še dveh delavcev »okupiral«. Bilo je kot na divjem zahodu, pravijo stanovalci z Obtniške 3. j »Ne bom mirovala,« je trdno prepričana Tat-: jana Stramšak. »Če bo treba, bom šla tudi do^ predsednika države. O našem primeru sera 5 obvestila tudi župana Jazbeca in izvedela, da je ? občina Dobnikom ponujala za parcelo petkrat i višje nadomestilo kot znaša vrednost zemlje, a 'i so ga zavrnili. Res je, da bo sedaj brez zemlje? hiša izgubila del svoje vrednosti, res je tudi, da nimamo več vrta in dostopa do garaže, vendar i je to le malo v primerjavi z vsem, kar smoii pretrpeh zadnjih pet let. Zato in tudi zaradi leta ^ 1955, ko smo zaradi hiše in zemlje trpeli s pomanjkanje, bom vztrajala do konca. Krivica, n ki so nam jo storili, mora biti popravljena.« 1) JANJA INTIHAR? Foto: GREGOR KAT/čf Oškodovanci zmagali člani Društva oškodovan- cev ob trasi avtoceste Arja vas-Vransko v soboto niso zaprli cestninske postaje Vransko, ker so pretekli četr- tek na ministrstvu za promet in zveze podpisali dogovor o rešitvi odprtih vprašanj. Na sestanku so poleg pred- stavnikov društva sodelovali predstavniki Darsa, Družbe za državne ceste in ministrstva, ki so se dogovorili, da bodo do konca junija rešili vse zahteve. Tako naj bi Dars izplačal odš- kodnine takoj, ko bo od Nove Ljubljanske banke prejel ga- rancijo za odpravo napak in pomanjkljivosti v garancijski dobi, hkrati pa se je Dars z izvajalcem del, podjetjem Ca- listo Pontello že dogovoril, da rezervirana sredstva takoj po pridobitvi garancije nakažejo oškodovancem. Stroške preverjanja cenitev bodo vsem oškodovancem po- ravnali takoj, ko bo sodni cenilec na naslov Darsa izstavil račun za preverjanje cenitev s specifikaci- jo opravljenega dela po istih kri- terijih, kot je že prejel plačano delo za pripravo cenitev. Izvaja- lec za meritve hrupa, kar je na- slednja zahteva oškodovancev, je že izbran, meritve pa bodo pričeli izvajati takoj po izdela- nem programu. Projekt zasadi- tve je v izdelavi v Razvojnem centru Celje, hkrati pa bodo predstavniki Družbe za državne ceste opravili oglede in predvi- deli rešitev za sanacijo uničenih lokalnih cest in druge infrastruk- ture po izgradnji avtoceste. Gle- de odločb za obnovo postopka bodo organizirali sestanek s predstavniki ministrstva za oko- lje in prostor, glede vlog za opro- stitev ekoloških prispevkov pa bo sestanek na občini Žalec. »Zaradi pozitivnega reševa- nja vseh vprašanj in odgovo- rov je sklep oškodovancev, da se napovedana zapora prekli- če,« so še zapisali predstavniki društva v obvestilu za medije. US Št. 22. «4. junij 1998 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 11 Oživljanje Starega gradu v duhu srednjega veka V novem tisočletju atraktivno turistična točka - Oživljanje naj bo v rokah stroke, ne dnevne politike^^^J||||||| »Oživljanje Starega gradu, jdi tempo in prednostna do- jČitev obnovitvenih del, naj 0 v rokah strokovnjakov, e dnevne politike,« je ob prejemanju programa oži- itve celjskega Starega gra- u poudaril predsednik celj- kega občinskega sveta Loj- e Oset. In res - svetniki so Dglasno potrdili program, 1 obeta, da bo Stari grad v rihodnjem tisočletju sodil led bolj atraktivne turistič- e točke Slovenije. Gi\!jska dediščina Celjskih aje široko paleto možnosti 1 spoznavanje srednjega ve- a, program oživljanja Stare- 1 gradu pa te možnosti pod- ira s povsem tržno naravna- imi oblikami prezentacije in iristične ponudbe. Za letos pripravljata Mu- ej novejše zgodovine Celje 1 Numizmatični kabinet [arodnega muzeja prikaz rednjeveškega kovanja ovcev. Kovali bodo zgolj akrene novčiče in srebrni- e, za posebno priložnost pa i lahko prišlo v poštev tudi ovanje zlatnikov. In - na tarem gradu bi lahko kova- 1 novci sčasoma postali edi- 0 plačilno sredstvo. Obi- kovalci bi jih lahko kupili, 0 želji tudi sami odkovali ri kovcu, ponudniki pro- ramov oziroma storitev na radu pa bi jih nazaj v tolar- 1 zamenjali pri upravljavcu radu. Prva izhodišča prenove in Tograma oživljanja Starega radu sta dr. Ivan Stopar in lušan Kramberger, slednji je iidi duša prizadevanj za celo- ito oživljanje grajske dediš- ine Celjskih, pred dvanajsti- mi leti objavila v Celjskem borniku, zadnja leta pa se Tenovitvena dela, ki jih izva- jajo v okviru javnih del, že zelo očitno odražajo na zuna- nji podobi Starega gradu. Letos je tako za območje Starega gradu potrebno izde- lati ureditveni načrt in idejni projekt, ki bo opredelil vse načrtovane obnovitvene in oživitvene aktivnosti na graj- skem kompleksu. Z javnimi deli bo letos dokončan Pelika- nov stolp, urejena Pelikanova pot in grajski prireditveni pro- stor, nadaljevali pa bodo tudi z gradbeno-obnovitvenimi de- li ter ureditvijo komunalne infrastrukture (kanalizacija, razsvetljava,...). Na Starem gradu je že zaživela vodniško- animacijska služba, letos pa bodo še odstranili betonske stopnice v medzidju pred Peli- kanovim stolpom, porušili sa- nitarije v severnem medzidju ter zavarovali bočne zidove in uredili pot v severnem med- zidju grajskega jedra. Finanč- no so ta dela pokrita s progra- mom javnih del, glede na to, da bodo v ministrstvu za kul- turo namenili za obnovo Fri- derikovega stolpa dodatnih 15 milijonov tolarjev, pa bodo v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje do konca junija pripravih kon- servatorski program in izved- bene projekte za ta stolp. Še letos naj bi začeli tudi z grad- benimi obnovitvenimi deli na Friderikovem stolpu. In kako si snovalci progra- ma predstavljajo oživljanje Starega gradu? Andreja Rih- ter, predsednica Turističnega društva Celje, ki je upravlja- vec gradu, poudarja, da mora biti skrb za grad širše zastav- ljena, takoj pa našteje tudi nekaj konkretnih dejavnosti. ki bi morale živeti na graj- skem kompleksu.V sklop ak- tivnega spoznavanja srednjega veka vsekakor sodijo delavni- ce takratnih obrti; omenimo le lončarstvo, kovnico denar- ja, kolarsko delavnico in ko- vačijo, šiviljstvo, krojaštvo, pekarno, pisarstvo (specialist za pisanje s peresom bi lahko k^ligrafske umetnosti učil tu- di obiskovalce, skupaj s prika- zom ročnega izdelovanja pa- pirja pa bi s prihodnjim letom svoj prostor našel v enem od grajskih stolpov), orožarno ter prezentacijo priprave hra- ne ter srednjeveške in novo- veške glasbe. Za grajsko ob- močje pa je že v izdelavi tudi projekt ocvetličenja in zasadi- tve vrta z zelišči, značilnimi za srednji vek. Poskusno naj bi letos obu- dili šiviljsko-krojaško de- lavnico na Starem gradu, v prihodnjem letu pa bi lahko v proizvodni in učni delav- nici za krojenje srednjeveš- kih oblačil, ki bo imela na Starem gradu svoj stalni pro- stor, za začetek že izdelali uniforme za grajsko osebje. V oživljanju Starega gradu bo pomembno vlogo igralo tudi povezovanje z drugimi slovenskimi in tujimi gradovi, za začetek predvidevajo zlasti delovanje v Skupnosti sloven- skih gradov ter projektu Ima- go Sloveniae, kot posebno ob- liko povezovanja pa sodelova- nje s tistimi gradovi v sred- njeevropskem prostoru, ki so bili nekdaj posest Celjskih. 1. STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC iREČENOInelSTORJENO Vrnitev odpisanih Kje neki so bile zvezde na- ših gospodov, da so tako naglo- ma zbledele? Katera od zvezd nad menoj je neki moja in kdaj se bo utrnila? Tako kon- čuje svojo knjigo o celjskih gro- fih Ana Wambrechtsamer. Mi pa se jih znova spominjamo s simpozijem in celovito študijo o Celjskih. Namen srečanja, v prejšnjem tednu, je bil opozo- riti na nova spoznanja o tem plemiškem rodu, ki je bil tako usodno povezan z našim me- stom v preteklosti in je ne nazadnje tudi v sedanjosti. Kaj bi si sploh izmislili name- sto pridevka »knežje«, če ne bi bilo njih. Nedvomno so bili celjski grofje, ki so v svoji am- bicioznosti, oziroma pohlep- nosti, postali celo knezi, za takratno srednjo Evropo zelo pomemben, če ne celo najpo- membnejši dejavnik. Verjetno si vsaj delček tega obeta tudi naziv »knežje mesto«. Hm. No, ja seveda, na svojo prete- klost je potrebno biti ponosen. Ampak, kot pravi Slavoj Ži- žek, problem ambicioznih malih je v tem, da napačno dojemajo resnični vzrok svoje- ga neuspeha: mislijo, da jim nekaj uhaja, ker jim manjka, kar imajo veliki. Skratka, uje- ti so v točko identifikacije z velikimi, v svojo lastno spod- letelost. Veliki so namreč veli- ki prav zaradi tega, ker takšni so. in ne ker bi takšni šele želeli postati. Mi, meščani le- ta 2000. konec koncev ne pre- moremo niti svojega »gradu«, če seveda odštejemo Center Interspar. ki pa pravzaprav sploh ni naš. Svoj manjko torej kompenziramo z »vrnitvijo odpisanih«, s tistimi, ki so tako ali tako že zdavnaj pro- padli. No. spomin na »modro kri« je vseeno privlačen in glede na kreativno posteljno dejavnost radoživega Frideri- ka lahko marsikdo upa. da je njegov potomec - nezakonski pač, kot je v dnevniku TV Slovenija dejal tudi naš znani someščan. Janko Sopar ZORAN PEVEC Na morje s prijatelji mladine šentjurska Občinska zve- za prijateljev mladine je za poletje pripravila letovanje šolskih in predšolskih otrok v Savudriji. Zato vabijo star- še, da prijavijo svoje otroke. Približno 150 otrok bo ob morju med 7. in 17. avgustom. Ekonomska cena letovanja, ki bo v počitniškem domu obči- ne Ljubljana-Center, znaša 40 tisoč tolarjev, pri čemer pris- pevajo starši od 20 do 26 ti- soč, za nekatere posameznike pa bo komisija znesek določi- la posebej. V ceno je vključe- no varstvo otrok, zdravstveno varstvo, skupinsko zavarova- nje, prevozi in usluge polnega penziona. Otroci se lahko pri- javijo pri svojem razredniku ah vzgojitelju. Za potrebe letovanja iščejo prijatelji mladine 8 vzgojite- ljev za delo s šolskimi otroci, 2 za predšolske ter pedagoške- ga vodjo. Med pogoji so sta- rost nad 20 let in izkušnje pri delu z otroki, kandidati mora- jo biti plavalci ter brez zdravs- tvenih omejitev, potrebno pa je tudi, da so slovenski držav- ljani. Prijave kandidatov spre- jemajo do 20. junija na naslo- vu: Komisija za letovanje in prosti čas pri Občinski zvezi prijateljev mladine. Mestni trg 10, 3230 Šentjur. BJ Zlatoporočenca med obredom zlate poroke v Žalcu. Kljub zlatemu jubileju mladostna 70-letna Anton in Antonija Muhovic iz Grajske vasi v žalski občini sta te dni praz- novala 50 let skupnega življenja. Oba izhajata iz številnih družin, bila pa sta sovaščana. Anton se je po končani osnovni šoli izučil za kovinostrugarja in bil zaposlen v Garantu na Polzeli in šempetrskem SIP, kjer se je leta 1988 tudi upokojil. Antonija je ostala doma ter pomagala pri domačih opravilih. Dvajsetletna sta se na Gomilskem vzela in nekaj časa živela pri starših. Potem sta si zgradila hišo in se leta 1958 vanjo tudi vselila. Medtem, ko je Anton hodil na delo, je Antonija prevzela doma kmečka in gospodinjska opra- vila, ki jih ni bilo malo, saj sta imela štiri otroke. Žal je ena hčerka umrla. Sedaj imata že šest vnukov in dva pravnuka, za katere pravita, da v njun dom prinašajo sonce, dobro voljo in mladost, tako da sta tudi onadva zdrava in mladostna dočakala ta lep praznik. Civilni obred je v žalski poročni dvorani opravil Franci Žuža, cerkvenega pa v domači cerkvi v Grajski vasi župnik Martin Cirar. T TAVČAR Križ je obnovljen v Veliki Pirešici stoji na mestu, kjer je včasih bila pešpot v Gorco, križ. Že mnogo let je tam, je Pa zadnje čase vidno propadal. Družine Salober, Rehar in Podpečan so se odločile za obnovo. 'Obnovljeni križ, ki je kraju v ponos, je ob prisotnosti krajanov blagoslovil domači župnik Janko Migale. Po blagoslovu so imeli družabno srečanje. T. TAVČAR k22.-4.iiini|1998 12 NAŠI KRAJI IN UUDJE Na Pilštanju vedno manj krav No pastirskem prazniku odprli pohodno pot na Vinsko Goro - Prvič ob prangerju Sedme ponovitve Pastir- skega praznika na binkošt- no nedeljo na Pilštanju se je udeležilo doslej največje število obiskovalcev, ki jim ni bilo težko vstati sredi noči in se odpraviti na menda edino turistično prireditev na svetu, ki se začne ob 4. uri. Na lepo okrašenem prizo- rišču starega trga (v njem sta- nuje samo še dvanajst pretež- no starejših krajanov) so se kmalu po četrti uri zjutraj za- čeli zbirati pastirji z živino. Pastirji so prišli s kozami, ov- cami in konji, krave so bile samo še za muzejski prime- rek, pojavil pa se je tudi pravi istrski osliček. Malo krav je bilo preprosto zato, ker niso več navajene hoje po dolgih, pretežno asfaltiranih poteh. Tako so jih (krave namreč!) enostavno pripeljali s prikoli- cami in razložili v temi za ovinkom pod prizoriščem, da so zmogle vsaj kratko pot. V vaški cerkvi [po jutranji maši je bila nerazumljivo ves dan za obiske zaprta!) so se ogla- sih zvonovi, pevci so zapeli jutranjico... Po prizorišču se je razlegal glas harmonik in petje, ob hišah so bile postav- ljene stojnice, ponujali so kmečko kulinariko s pečeni- mi jajci z dodatki cvetoče aka- cije in bezga, drnulovec in se- veda tudi sodobne kotlete ter kasneje hrenovke. Pastirji pri malici. Prizadevni domačini vsako leto k pastirskemu prazniku dodajo kakšno prijetno no- vost. Letos so na binkoštno nedeljo odprli pohodno pot na Vino Goro, ki jo je mogoče prehoditi v 45. minutah. Pot vodi ob starih, žal opuščenih zidanicah do vrha, od koder je imeniten razgled. Pot bodo za spoznavanje narave z mnogo flore in favne lahko uporabljali tudi šolarji in raz- ličnih slovenskih šol, ko se bodo; ustavljali v šolskem centru na Pilštanju, ki ga je ministrstvo za šolstvo in šport že odobrilo. Pri prangerju (sramotilnem kamnu) so prvič uprizorili dramski prizor, kako so vča- sih kaznovali tistega, ki se je prekršil zoper pisana in splo- šna življenjska pravila. Na Mi- holovo, 29. septembra, pa bo- do na Pilštanju ob tradicional- nem vsakoletnem največjem krajevnem sejmu pripravili prvo srečanje slovenskih kra- jev, ki imajo pranger, to pa so Lemberg, Podsreda, Ptuj, Škofja Loka, Kamnik in Reči- ca ob Savinji. Med letošnjo prireditvijo na Pilštanju je bil tudi 4. pohod iz Celja do Pilštanja v dolžini 42 km, ki se ga je udeležilo doslej največ po- hodnikov. 132 jih je šlo na nočni pohod iz Pečovnika v Celju, 18 iz Dobrine in 16 iz Senovega. Tokratno srečanje je bilo tudi humanitarno, saj so pro- dajali priponke s spominom na 7. binkoštovanje, tako zbrani denar pa bodo naka- zali za prizadete po potresu v Posočju. ' mima tone vrabl Nasilneži so pogosto žrtve Minulo sredo je bila nI OŠ Hudinja okrogla mizi z naslovom Vzgoja za n3 nasilje, na kateri so ob učencih, učiteljih in star. ših sodelovali tudi različ- ni strokovnjaki s tega po- dročja. Med okroglo mizo, ki jo je vodila učiteljica četrtega razreda Darja Heiligstein, so se oprli na rezultate an- kete, ki so jo opravili med učenci na šoli. »Govorili smo o tem, kako preprečiti nasilje na šoli in skušali ugotoviti, kaj nasilje v šoli pravzaprav je,« je poveda- la voditeljica okrogle mize in dodala, da učence v zad-, njem času najbolj teži prav verbalno nasilje oziroma I zafrkavanje v šoli. »Sploh | pa je zanimivo, da se nasi Ije v večji meri pojavljal med deklicami kot med fanti,« je povedala Heilig- steinova. Zanimivo je tudi, da učenci za nasilje, ki ga| doživljajo v šoli, staršem največkrat povedo, v šoli pa o tem pogosto molčijo. »Zato bo naš program boja proti nasilju v prihodnosti uperjen predvsem v bolj zaupne odnose med učite- lji in učenci, saj lahko teža' ve, ki jih imajo učenci v šoli začnemo reševati šele ta- krat, ko zanje vemo. Ugo- tovili smo, da so šolski na- silneži doma, v družin- skem okolju, največkra/ žrtve,« je povedala Heilig- steinova in dodala, da je starše zanimalo predvsem, kam naj se obrnejo po po- moč, ko se njihov otrok znajde v stiski. »In ker se kot šola ne smemo vmeša- vati v družinske zadeve oziroma osebne težave staršev, je največ, kar lah- ko v šoli za preprečevanje nasilja storimo to, da sku- šamo olajšati in izboljšati medsebojne odnose med učitelji in učenci ter spet povezati razrede, ki so v zadnjem času vse manj skupnosti v pravem pome- nu te besede,« je še pove- dala Heiligsteinova. NINAM. SEDLAR Revmatiki na zboruvLokarjih v soboto ob 10. uri bo v gasilskem domu Lokarje pri Šentjurju letni občni zbor društva bolnikov in invali- dov z revmatskimi obolenji celjske regije. Ob tej priložnosti so izdali tudi svoje glasilo Revmatik, za katerega vsebinsko podobo skrbi predsednik društva dr. Radisav Komadina. V društvu si želijo, da bi se jim pridružilo še več članov, kajti skupaj so močnejši, hkrati pa imajo s članskimi izkaznicami znatne popuste v večini zdravilišč ter v mnogih gostinskih in turi- stičnih podjetjih. UM Janko Novak in Mirko Krajnc-Fric. Uspešni celjski kinologi Minulo soboto so celjski ki- nologi na svojem vadišču v Lokrovcu izvedli regijsko tek- movanje šolanih psov, ki se ga je udeležilo 34 tekmujočih iz različnih kinoloških društev širšega celjskega območja. Po mnenju Janka Novaka, podpredsednika Kinološkega društva Celje, je bila konku- renca izjemno velika, zato je bilo tudi dosti odličnih ocen. Vodja prireditve je bil pred- sednik društva Mirko Krajnc- Fric, operativni vodja pa Er- nest Golavšek. Sodila sta, izredno strogo, pa vendar ko- rektno, predsednik Kinološke zveze Slovenije Dominik Ple- teršek in Matjaž Dolenc, med- tem ko sta bila markerja Damjan Lilek in Miran Marš. V skupini ISP-A je bil naj- boljši Franc Kure iz Slovenj Gradca, v skupini ISP-C je pr- vo mesto zasedel Alojz Po- točnik iz Brezna, medtem ko je bil najboljši v skupini IPO-1 Ivan Škoflek iz Zgornjesavinj- skega kinološkega društva. M. UMNIK Marjana in Miran na ohceti po stari šegi Odbor za obujanje, ohranjanje in prikazovanje starih ljudskih šeg in delovnih opravil Laško je prejšnji teden izbral par, ki se bo 12. julija poročil po stari šegi na ^tradicionalni prireditvi Pivo-cvetje. Na razpis se je letos prijavilo šest parov, izbor najbolj primernega pa je pote- kal pod precejšnjim pritiskom številnih »navijačev«. K sreči, ali pa morda prav zaradi tega, so v odboru pripravili posebne kriterije za izbor para, saj želijo tudi v današnjem času uveljaviti čim več norm, kakršne so nekoč veljale pri ohcetih. Za izbor je bilo tudi pomembno, v kateri občini živi par, ki se je prijavil na razpis. Člani odbora so tako za ohcet po stari šegi izbrali Marjano Hochkraut in Mirana Mrgoleta, saj sta oba iz občine Laško, nimata otrok, eden od bodočih zakoncev pa deluje v kulturnem oziroma sorodnem društvu. Marjana, ki je po poklicu prodajalka, je doma v Malih Grahovšah in je že vrsto let članica društva podeželske mladine. Lani je na tekmovanju tovrstnih društev v Šentjurju dosegla prvo mesto v košnji. Miran je po poklicu gradbinec, živi pa v Lažišah nad Rimskimi Toplicami. JI Prispevek krajanov za gradnjo šole Začetki osnovne šole na Ljubečni segajo v leto 1903, do septembra pa naj bi nove šolske prostore zgradili do te mere, da bi šolarji že lahko sedli k pouku v novo šolo. Gradnjo sofinancirajo v mi- nistrstvu za šolstvo in šport. Mestni občini Celje in krajevni skupnosti Ljubečna, zato so se v svetu KS Ljubečna obrnili na vse svoje krajane ter ljudi iz sosednjih krajevnih skupno- sti, obrtnike in podjetnike, da po svojih močeh pomagajo pri izgradnji šole. Na ljudi so se najprej obrnili s pismom,- te dni pa jih bo obiskal pooblaš- čeni predstavnik KS in po- drobneje razložil akcijo. Akcijo so zasnovali kot Zla- to knjigo darovalcev, ki bo imela v zgodovini osnovnega šolstva na Ljubečni svojevr- sten mejnik. V Zlati knjigi bo imel vsak darovalec svoj list, glede na darovani znesek pa bo njegova žlahtnost lahko bronasta, srebrna ali zlata. Za gospodinjstva bo bronasti list vreden do 9.900, srebrni med 10.000 in 24.900 ter zlati list nad 25.000 tolarjev, za obrtni- ke bronasti do 49.000, srebrni med 50.000 in 99.000 ter zlat nad 100.000 tolarjev, za pod- jetnike pa bronast do 99.000, srebrni med 100.000 in 199.000 ter zlat nad 200.000 tolarji. Darovani prispevki se bodo zbirali na posebnem ži- ro računu, darovalci pa jih bodo lahko uveljavljali kot davčno olajšavo. IS Maturanti iz leta 1938 Takole so po šestdesetih letih v soboto spet sedli v klopi nekdanji učenci Srednje trgovski šole iz Celja, ki so maturirali pred natanko šestdesetimi leti oziroma leta 1938. »Nekaj se nas je vendarle zbralo,« so se nasmejali nekdanji sošolci, ki se takole srečujejo vse od petdesete obletnice mature, skupaj pa so gulili šolske klopi Srednje trgovske šole, ki nekoč stala tam, kjer je danes Gimnazija Celje-Center. Kar nekaj od njih je šlo po opravljei^' maturi iskat kruha v tujino, na obletnici in kosilu, ki je sledilo srečanju v šolskih klopeh, pa jih je v soboto zbralo šest. N.-M. S., Foto: G. KATI^ St. 22.-4. fuitil 1998 L SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 13 Veliki koraki v turizmu j v Žalcu se letos temeljito pfipravljajo na turistično se- zono, plan aktivnosti, ki jih j^vaja Spodnja Savinjska mristična zveza, pa je precej ijolg. Delo in aktivnosti zve- ^eje pred kratkim predstavil predsednik Janez Kroflič. V okviru letošnje teme šport ^ turizmu so pred kratkim odprli pešpot od Kasaz do Šempetra, z javnimi deli pa bodo peš pot podaljšali do Letuša. Hkrati so pripravili pobudo, da bi njihovo pešpot vključili tudi v šolske ure. V zvezi imajo pripravljen pro- gram za 18 kolesarskih poti, prvo pa bodo uradno odprli 4. julija v okviru Žalske noči, ko bodo župane slovenskih občin povabili na kolesarjenje od Žalca do sv. Jedrti. Akcijo pri- pravljajo skupaj s Centrom za promocijo, do takrat pa bodo izdali tudi prospekt, v kate- rem bodo označene poti, vse znamenitosti in tudi gostišča. Hkrati bo izšla turistična karta Spodnje Savinjske doline z vsemi potrebnimi oznakami. V turistični zvezi se skupaj s Centrom za promocijo dogo- varjajo za ustanovitev turistič- no informacijskega centra, ki se bo vključil v mrežo sloven- skih TlC-ev, ki že imajo svojo stran na Internetu in ki bodo izdajali CD za predstavitve v Sloveniji in tujini. Žalčani so se prijavili na razpis za posta- vitev tabel na 8 lokacijah v dolini; na sedežu zveze, avto- busni postaji in v Šempetru pa bodo postavili informativne stebre, kjer bodo obiskovalci dobili vse informacije o doga- janjih in ponudbi v dolini. Žalčani so včeraj, v sode- lovanju s Turistično zvezo Slovenije, pripravili posvet predsednikov turističnih društev s podeželja. Vključili so se tudi v slovenski akciji Dolg vikend-kratke počit- nice in Dobrodošli. Doma., do Žalske noči pa bi radi privabili v mesto večjo turistično agencijo, ki bo skrbela za goste. Za to se pogovarjajo z Globtourjem, ljubljanskemu Autocommercu pa so ponudili dvorec Novo Ce- lje, ki naj bi ga preuredili za turistične namene. US Takole so v okviru projekta Naša sanjska hiša na OŠ Frana Kranjca minuli četrtek učenci ustvarjali na likovni delavnici, ki sta jo vodila Cveto Prevodnik in Rafael Kosec. Sanjska hiša za Unesco »Naša sanjska hiša« so učenci OŠ Frana Roša iz Ce- lja poimenovali projekt po- vezovanja med šolami, ki so ga organizirali kot šola, delujoča v mreži Unesco- vih šol. »Naša šola deluje kot pol- nopravna članica mreže Unescovih šol od lanskega leta, prej pa smo tri leta de- lovali v slovenski mreži Unescovih šol, ki jo je vodila OŠ Cirila Kosmača iz Pira- na,« je povedala Dragica Mi- lojevič, ki na OŠ Frana Krajnca koordinira projekte v okviru Unesca. »In ker je naloga šol, vključenih v Unescovo mrežo, razen Vzgoje za strpnosti in razu- mevanje ter ohranjanje na- ravne in kulturne dediščine tudi predstavitev delovanja širši javnosti, smo se odloči- li, da bomo k sodelovanju za Začetek povabili pet šol, s l^aterimi bomo pokrili ob- močje celjske regije.« Tako So se Unescovemu projektu minuli četrtek priključile IV. OŠ Celje, OŠ Zreče, OŠ Mozirje, OŠ Griže in pa učenci OŠ Rogaška Slatina. Kaj bo za sodelujoče šole vključitev v mrežo Unesco- vih šol pomenila? »Gre pred- vsem za večjo povezanosti med šolami, učitelji in učen- ci, v sklopu katere bomo or- ganizirali izmenjavo učen- cev, šole pa bodo med seboj delovno sodelovale na različ- nih področij,« je povedala Mi- lojevičeva. Sodelovanje med šolami se je začelo minuli četrtek, ko so na OŠ Frana Krajnca domači kot tudi gostujoči učenci us- tvarjali na različnih delavni- cah, katerih glavna tema je bila poudariti pomen doma oziroma idealne hiše, v kateri živijo ljudje v ljubezni in mi- ru. Na OŠ Frana Krajnca so ta dan izkoristili tudi za obelež- bo 50. obletnice Deklaracije o človekovih pravicah, hkrati pa so se pričeli pripravljati na letošnji Unescov tabor. N.-M. SEDLAR Zmagovalci tekmovanja v čistih zobeh Takole so nam svoje zobke na ogled postavili učenci 4. b razreda OŠ Hudinja - lastniki najbolj čistih zob v Celju, ki so ob občinskih postali tudi regijski zmagovalci letošnjega tekmovanja v čistih zobeh. Tega po celjskih osnovnih šolah letos že štirinajsto leto vodijo medicinske sestre z zobozdravstvenega oddelka celjskega zdravstvenega doma, ki otrokom po šolah zobe redno pregledujejo in vse leto seštevajo točke, potem pa najboljše povabijo na svečano prireditev, ki bo danes, v četrtek, v kinu Union, kjer si bodo učenci nagrajenih razredov ogledali film in prejeli priložnostne nagrade. N.-M. S. Foto: G. K. Duh po Napoleonovih časih Kdor je od torka naprej imel opravke v celjskem Centru Interspar, se je moral soočiti z likom slavnega francoskega, Napoleonove- ga generala Jeana Baptista Bernadotta, kasnejšega švedskega kralja Karla Ja- neza XIV, ki je s svojo sopro- go Desiree začetnik kraljeve dinastije, ki danes vlada Kraljevini Švedski. In kaj imamo Slovenci in Celje s slavnim generalom Bernadottom? Dokazano je, da je Berna- dotte 28. aprila 1797 potoval skozi Celje in, da je v času bivanja francoske vojske na ozemlju današnje Slovenije izdal nekaj zanimivih razgla- sov. Skromni arhivski doku- menti, ki spominjajo na gene- ralov kratkotrajni obisk naših krajev, pridobijo še večji po- men za slovensko zgodovino, saj nas povezujejo s člove- kom, ki je zaznamoval seda- njo podobo Evrope. Minuli ponedeljek so v celj- skem Centru Interspar odprli zanimivo razstavo o Jeanu Baptistu Bernadottu, ki jo je postavil Marko Frelih (na fo- tografiji prvi z desne), odprl pa vodja nakupovalnih Cen- trov Interspar Marko Preše- ren. Z izvirnimi francoskimi in nekaterimi slovenskimi šansoni je slavnostno otvori- tev razstave oplemenitila igralka Jerca Mrzel ob sprem- ljavi pianista Emila Glavnika. Poudariti kaže, da je avtorju in organizatorju razstave us- pelo združiti kar precej slo- venskih muzealcev, predvsem Pokrajinskega muzeja Celje, Posavskega muzeja iz Brežic, Tehniškega muzeja iz Bistre, Mestne galerije Riemer iz Slo- venskih Konjic, Pokrajinske- ga muzeja iz Novega mesta in še nekaterih drugih. Vsekakor gre za razstavo - odprta bo do 13. junija - ki je vredna ogleda, saj je ob njej mogoče -zavonjati čas Napo- leona in Francozov pri nas. MITJA UMNIK Foto: GREGOR KATlČ Poletni Miš maš Poleg glasbenega dela Miš maša (seznam nastopajočih objavljamo v Petici) organizatorji v Grižah pripravljajo 7. junija, še obilo drugih spremljevalnih priredi- tev, zanimivih za najmlajše. Postavili bodo oder sramežljivih, v goste bosta pripeljala vlak Rogačan in nadstropni avtobus, pripravili bodo kiparsko in slikarsko delavnico, otroke bo obiskal slonček Tonček, zabavala vrtiljak in igrišče ringa raja, predstavili bodo lovske pse in jahalni klub, zvrstile se bodo gledaUške in lutkovne predstave, čarodeji, plesne skupine, avtomobili oldtimerji in ognjemet. Na malem odru se bodo predstave pričele ob 12. uri, poleg plesnih, gledaliških in dramskih skupin z vseh žalskih šol bodo sodelovali še Niko Fric, Igor Somrak, Jani Jošovc in Eva Škofič Maurer. US Že tretjič po Aškerčevih poteh Kulturno društvo Anton Aškerc iz Rimskih Toplic bo letos ob 86. obletnici smrti pesnika Antona Aškerca, ro- jenega v vasi Globoko, pri- pravil kar dve prireditvi. Ju- tri, v petek, bo kulturno sre- čanje, v soboto, 13. junija, pa bo tradicionalni pohod po Aškerčevih poteh. Kuhurno srečanje, pričelo se bo ob 18. uri, bo na Ašker- čevi domačiji, ki je od leta 1986 preurejena v etnološko- literarni muzej. Sodelovala bosta moški pevski zbor An- ton Aškerc in oktet Vrelec iz Rimskih Toplic, kulturna sku- pina ljubiteljev gledališča iz Teharij pa se bo predstavila z recitalom Aškerc in njegov rod, za katerega je besedila izbrala profesorica Božena Orožen. Pohod po Aškerčevih poteh, to je po približno dvanajst kilometrov dolgi pešpoti od Rimskih Toplic do Zidanega Mosta, ki so jo pred tremi leti s posebnimi spominskimi tab- lami označili osnovnošolci iz Rimskih Toplic, se bo pričela ob 8. uri. Zbirališče bo pred zdraviliščem, pohodniki pa bodo med potjo imeli nekaj zanimivih postankov, kjer se bodo lahko tudi odžejali in malce okrepili. Cilj pohoda je Širje, kjer bodo učenci iz Zi- danega Mosta pripravili krajši kulturni program. Organiza- torja prireditve, ki bo letos potekala tretjič, sta kulturni društvi iz Rimskih Toplic in Zidanega Mosta, pri pripravah pa jima pomagajo še vodstvi obeh krajevnih skupnosti in nekatera druga društva. »Naš pohod se vsekakor ne more meriti z znamenitim poho- dom od Litije do Čateža, ven- dar kljub temu upamo, da se bodo domačinom pridružili tudi ljudje s širšega celjskega območja,« pravi predsednik kulturnega društva iz Rimskih Toplic Milko Vahčič. »Anton Aškerc ni bil le naš krajan, ampak je pomemben pesnik vseh Slovencev.« JI Št22.-44viiiil998 14 Rudar za zgodovino Nogometna nedelja popolnoma nezanimiva, torek prav nasprotno. Do konca letošnje domače nogometne sezone sta še dve dejanji. V nedeljo bodo na sporedu tekme zadnjega - 36. kroga v I. SNL, dva dni kasneje pa bo še povratni obračun finala slovenskega pokala. Nasprotnika v boju za lovoriko sta Primorje in Rudar, ki bosta zaradi finala pokala medsebojno prvens- tveno tekmo odigrala že v soboto. A obračun pojutrišnjem ne bo odločal o ničemer. Prav zanimivo bo primerjati oba spopada, kajti jasno je, da v sobotnem nihče od tekmecev ne bo razkril niti polovico svojih kart. Malce več bo ver- jetno pokazal Rudar, ki se ne more otresti največje slabosti - neučinkovitosti. Velenjčani so minulo nedeljo gostili Ma- ribor Teatanic, ga na trenutke povsem nadigrali, toda na drugi strani so vijoličasti iztr- žili vse tri točke in spet postali prvaki. Prvenstvo za Rudar nima več nikakršnega pome- na, čakajo le še torek. Za lju- bitelje nogometa se dnevi vle- čejo, velenjski strateg Drago Kostanjšek pa bi zagotovo potreboval malce več časa za optimalno pripravo moštva, kajti več kot očitno je, da ga je ekipa v zadnjem obdobju večkrat razočarala kot navdu- šila. Zavoljo slabših rezulta- tov, pred povratno tekmo fi- nala pokala ni bil optimist: »Enostavno nam ne gre. Tor- kov obračun je naša zadnja priložnost za izhod v Evropo, toda bojim se, da se nam ne piše nič dobrega. Izid 1:2 je videti ugoden, toda položaj, v kakršnem smo trenutno, nas ne more navdajati z optimiz- mom. V vsaki tekmi jurišamo na nasprotnikov gol, a mreže ne uspemo zatresli, včasih ce- lo prejmemo zadetek, tako da res nisem prepričan v naš uspeh,« je tarnal Kostanjšek, ki je spet omenil slovo od velenjske klopi. Tokrat je šel še dlje in razmišljal celo o prekinitvi trenerske kariere. Zanimivo, ni kaj! Ampak za NK Rudar je ob 50-letnici še kako pomemben preboj v enega izmed evropskih poka- lov. Tja jih pelje le pokalna zmaga in s tem osvojitev lo- vorike. Moštvo je sposobno nadigrati vsakogar v Sloveniji, če bi le zabilo še kakšen gol... Nic vec Protonavto Celjski Protonavto Publi- kum je iz Beltince prinesel vse 3 točke in tako ovrgel sum o kakršnem koli dogo- varjanju okrog izidov v zad- njih krogih. Žal zmage ob koncu prvenstva za Celjane ne pomenijo nič (v Intertotu bo nastopala SCT Olimpija), vodilni v klubu pa se že ozira- jo proti novi sezoni. Ta, ki se izteka, je bila popolna polo- mija: uprava je »kiksnila« pri izboru trenerja članskega moštva, saj se je pokazalo, da Poklepovič ni mogel storiti ni- česar. Še nekaj drugih spodrs- ljajev je bilo. Igralci, izvzemši Blatnika, pa nikakor niso naš- li standardne forme. Vse sku- paj je začinil še zaplet s po- kroviteljem Protonom, ki je izpolnil le četrtino svojih ob- veznosti. Ocena sezone: ne- gativna z negativnim predz- nakom. Celjska realnost je trenutno povezana z bojem za uvrstitev v sredino lestvice. To je potrdil tudi predsednik Marjan Vengust, ki je ponov- no (upravičeno) »jokal«: »Če v mestu ni posluha za vrhun- ski nogomet, ga pač ne bomo imeli. Žal še vedno nimamo optimalnih pogojev za trenin- ge, kajti manjkajo nam delov- ne površine. V vodstvu kluba se trudimo, a se zdi, da več kot smo storili do sedaj, v bodoče ne zmoremo.« Marsikdo bo s klubskimi cilji (sredina lestvice) pred novo sezono razočaran, toda potrebno se bo privaditi tudi na takšne želje. .....TOMAŽ LUKAČ Pokalni prvaki JK Ivo Reya - zgoraj: Štefan Cuk (trener). Mila Sadžak. Vojin Mlinarevič, Janez Ceraj. Klemen Ferjan in Zvone Hudej (predsednik). Spodaj: Branko Holer. Darko Petelinšek. Rok Košir in Sašo Kukič. Ivo Reya tretjič v Evropi Pomlajena moška vrsta celjskih judoistov Ivo Reya si je na pokalnem prvenstvu Slovenije v Slovenski Bistri- ci drugič priborila laskavi naslov. Z nepričakovano fi- nalno zmago je prvenstvo v zadnji borbi odločil Sašo Kukič. Po letu 1993 in lanskemu drugemu mestu je naslov po- novno v Celju. V finalu je Ivo Reya tesno s 4:3 premagal do- mači Impol (Petelinšek, Sa- džak in Ceraj so izničili vods- tvo gostiteljev 3:0), zmagoval- ca pa je v sedmem dvoboju odločil izvrstni Sašo Kukič z izrednim metom tik pred kon- cem proti reprezentantu Slo- bodanu Mataguriču. Celjska vrsta, ki je v polfinalu odpravi- la še Gorišnico s 6:1, je bila na turnirju daleč najmlajša. Za JK Ivo Reya so nastopili: Sašo Ku- kič (kategorija do 60 kg). Rok Košir (do 66), Klemen Ferjan (do 73), Branko Holer (do 81), Darko Petelinšek in Vojin Mli- narevič (do 90), Mile Sadžak (do 100) in Janez Ceraj (nad 100). V maju 1999 bodo Celja- ni nastopili v Evropi med po- kalnimi zmagovalci. »Bistriča- ne smo znova presenetih z močno pomlajenim moš- tvom. Z zmago smo si pribo- rili pravico nastopa v evrop- skih pokalih. Lani smo v pol- finalu prav tako premagali Impol, toda zaradi nepazlji- vosti v finalu izgubili z Dravo. Letos smo bili previdnejši,« je uspeh komentiral predsednik kluba Zvone Hudej, trener Štefan Cuk pa je dodal: »Dali smo priložnost mladim, ki ni- so razočarali. Tudi Holer in Ferjan sta se izvrstno borila in izgubila proti Vučini in Sorša- ku, najboljšima slovenskima tekmovalcema v njihovih ka- tegorijah, šele v zadnjih tre- nutkih borbe.« Ferjan in Košir danes (četr- tek) nastopata na odprtem prvenstvu Italije na Sardiniji, mladince pa v tej državi čaka nastop na mednarodnem tur- nirju v Tarcentu, kjer bodo lovili norme za mladinsko EP in SP. JK, PŠ NA KRATKO škofja Loka: Mlajše dekli- ce športne šole Celje so na državnem rokometnem pr- venstvu te kategorije osvoji- le 3. mesto, potem ko so v malem finalu s 6 zadetki razlike odpravile vrstnice iz Zagorja. Najboljša igralka pri Celjankah je bila Tina Sotler. Končni vrstni red: Izola, Škofja Loka, Celje, Za- gorje. Košice: Jakob Vodušek in Marija Fras (oba Celje) sta nastopila na prvem EP v steznem kegljanju za slepe in slabovidne. Vodušek je osvojil bronasto medaljo, Frasovi pa se uvrstitev v fi- nale ni posrečila. Rogaška Slatina, Velenje: V 2. krogu šaleške območne balinarske zveze je prva eki- pa Megrada ugnala drugo (14:2), velenjski Vegrad pa je bil boljši od Trbovelj (9:7). Vrstni red: Megrad I. 6, Trbov- lje in Vegrad 3, Megrad II. 0. Leskovec: Na strelskem tekmovanju z zračno puško so zmagale pionirke SD Re- čica, pionirji žalskega Jutek- sa so osvojili 3. mesto, Reči- čani pa četrto. Urška Belaj (Rečica) je slavila tudi med posameznicami. Celje: Na meddruštvenem tekmovanju upokojencev z zračno puško so se roke naj- manj tresle strelcem Ljubeč- ne, ki jim sledita Nova vas in Vojnik. Najboljši tekmova- lec je postal Vili Dečman (Štore). Zmagovalci bodo nastopili še na regijskem pr- venstvu v Rečici. Milano: Na svetovnem pokalu v streljanju s stan- dardnim zračnim orožjem je Ksenja Maček osvojila 35. mesto, Peter Tkalec (oba SD Dušan Poženel) pa je bil 47. Oba sta uvrstitev na SP v Barceloni zgrešila za dva kroga. Trbovlje: Vinko Lavrinc je dvakratni zmagovalec odpr- tega strelskega prvenstva Zasavja. Slavil je s pištolo 7,65 mm in z revolverjem velikega kalibra. Gunclje: Klemen Omladič je slavil na tekmi smučarjev skakalcev do 8 let. Rok Pe- čovnik je bil peti. Pri dečkih do 10 let je Lovro Zupane zasedel 26. mesto, do 12 let pa je bil Aljoša Čutuk četrti (vsi SSK Velenje). Celje: Celjsko društvo za rekreacijo in šport invalidov je na Golovcu priredilo DP v keglanju z udeležbo 120 športnikov invalidov. Vrstni red: Ljubljana I. (1363 keg- ljev), Maribor I. (1287), Ljubljana II. (1214). Žalec: Na spominskem hi- tropoteznem šahovskem turnirju je slavil Stane Skok (10 točk) pred Janezom Gr- čarjem (9,5) in Francijem Škorjancem (7,5). Griže: V tretjem krogu od- prtega prvenstva Griž v pos- pešenem šahu je zmagal do- mači Fide mojster Dani Vombek, pred Stanetom Skokom (Šempeter) in Mila- nom Matkom (Velenje). Podvin: Na konjeniškem tekmovanju v preskakova- nju ovir je v članski katego- riji A2 slavil Matjaž Čik s konjem Ugando (Velenje). Velenje: Na tretjem semi- narju v karateju so izpite za šolske in mojsterske pasove za črni pas opravili: Gruben- šek, Krebl, Vučenovič, Jokič, Blaj (vsi tekmovalni 1. dan) ter Vidic, Pavline (oba re- kreativno 1. dan) in Holeček (2. dan). Zreški Športni viicend V počastitev 40-letnice družbe Comet in praznika občine Zreče so pripravili številne športne prireditve. Teka se je udeležilo kar 133 tekmovalcev. 1,8 km dolga steza je bila speljana po ulicah. Mlajši te- kači so pretekli le krog, mla- dinci dva, člani pa tri. Pri de- kletih je svojo premoč v zad- njem krogu okronala Javorni- kova, ki se je poprej otresla Živkove. Roman Kejžar si je zmago priboril v zadnjih 400 metrih, dotlej pa so mu bili Romeo Živko, Igor Šalamun in Marjan Krempl stalno za petami. Zmagovalci - člani: Roman Kejžar (Stop Team). Članice: Helena Javornik (Comet). Ve- terani: Marjan Krempl (Slo- venska Bistrica). Veteranke: Lojzka Felicijan (Žalec). St. veterani: Rajko Zupančič (Swaty). Ml. dečki: Timo Kave (OŠ Pod goro Slov. Ko- njice). Ml. deklice: Adela Lu- čič (Rudar Trbovlje). St. deč- ki: Danijel Žnidarič (Miklavž). St. deklice: Alja Kotnik (OŠ Zreče). MI. mladinci: Lovro Kotnik (Zreče). MI. mladin- ke: Martina Praprotnik (Lo- vrenc na Pohorju). St. mla- dinke: Katja Štercin (Slov. ko- njiče). Odbojkarski turnir treh ženskih tretjehgaških ekip je pripadel bistriškemu Granitu, ki je ugnal celjsko Savinjo in domačo Roglo. Rezultati: Granit-Savinja 2:1, Savinja- Rogla 2:0, Rogla-Granit 0:2. V prijateljskem odbojkar- skem troboju so svetniki ob- čine Vitanje uveljavili premoč nad konjiškimi in zreškimi kolegi. TASK Celje tece Društvo maratoncev in pohodnikov Celje pripravlja v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije v petek, 5. junija, ob 17. uri olimpijski tek. Tek Celje teče spada v okvir prireditev Slovenija teče. Vsak udeleženec, ki opravi vsaj en olimpijski tek in še tri maratone, ki so opredeljeni v seznamu Slovenija teče, prejme posebno priznanje za opravljene teke v letošnjem letu. Prijave za olimpijski tek Celje teče, ki ga pripravljajo pod pokroviteljstvom Kastner&Ohlerja, sprejemajo na ZŠAM Celje ali na štartnem mestu pred trgovino Giga šport vsaj uro pred začetkom teka. US PANORAMA NOGOMET Pokal RS Finale (prva tekma): p^j. morje-Rudar (V) 2:1 (2:0) p^. vlovič 76. 1.SNL 34. krog: Potrošnik-Pi\ Publikum 0:1 (0:0) Sivko 72, Rudar (V)-Maribor Teatanic 0:1 (0:0). Vrstni red: Maribor Teatanic 70, Mura 63, HIT Go- rica 61, Primorje 54, SCT Olimpija 51, PA Publikum 49, Rudar 42, Korotan 33, Potro- šnik 30, SET Vevče 19. 2.SNL 28. krog: Esotech Šmartno- Jadran Šepič 0:0. Aluminij- Šentjur 1:0 (0:0). Vrstni red; Živila Triglav 72, Koper 65, BST Domžale 54, Železničar 47, Elan 45, Drava 39, Nafta 37, Esotech Šmartno 35, Go- riške Opekarne 33, Dravo- grad, Šentjur in Jadran ŠepiJ 30, Rudar (T) 29, Aluminij 28, Zagorje 25, Factor Črnuče 15. 3.SNL-vzhod 25. krog: Paloma-Unior 1:0, Bakovci-Usnjar 3:2, Dra- vinja-Kungota 3:0. Vrstni red: Pohorje 61, Bakovci 60, Palo- ma 46, Črenšovci 43, Goričan- ka 42, Unior in Dravinja 31, Odranci 30, Pobrežje 29, Us- njar 28, Turnišče in Kungota 26, Variš 21, Kovinar 19. BALINANJE ■mm 1. liga 4. krog: Sovič G. Brko-Vele- nje Premogovnik 12:12. Vrst- ni red: Jesenice 12, SGP Gori- ca 9, Velenje Premogovnik 7, Jadran Pakirka, Bistrica in Hrast 6, Sovič G. Brko 4, Ante- na, Jadran Izola in Planine Topole 3. ŠPORTNil ČETRTEK, 4.6. Miiiim ....... ~» Košarica Celje: »Veter v laseh« - : predtekmovanja (16). PETEK, 5.6. Košarka, odbojka Celje: »Veter v laseh« - fina- j la(16). Nogomet LSNL, 36. krog - Velenje: Rudar-Primorje (17). 3.SNL vzhod, 26. kro^ - Zreče Unior-Dravin^ Šo- štanj Usnjar-Pobrežje (obe ob 17). NEDEUA,7.6. Nogomet l.SNL, 36. krog - Nova Go- rica: HIT Gorica-PA Publikum (17). 2.SNL, 30. krog - Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno- Šentjur (17). TOREK, 9.6. _ Nogomet Pokal RS, finale (povratna tekma) - Velenje Rudar-Pri- morje (16). I Šl.22..4.fviii|1998 1. SNOPIČ 15 Šečerbegoviceva razmišlja, KZS odločila potencialna okrepitev celjskega ŽKK Ingrada Me- fima Šečerbegovič se o pre- stopu v Ravnikarjevo četo še odloča. Izredna skupščina jCošararske zveze je potrdila »vzhodnega Bosmana«. Strokovni štab celjskih ko- jarkaric je mnenja, da je 22- letna Bosanka pravšnja okre- pitev in da bi pogodbo lahko nemudoma podpisali, čeprav nekdanji center hrvaške mla- dinske reprezentance na eno- tedenski preizkušnji v Celju ni pokazala vsega kar zna in kar so od nje pričakovali. Še- čerbegoviceva se je medtem že vrnila domov, se vmes na kratko zadržala v Zagrebu in v miru pretehtala (mamlji- vo?) ponudbo iz Madrida. Prav špansko snubljenje je poglavitni vzrok, da s celj- skim vodstvom še ni našla skupnega jezika. Odločitev o prestopu bo znana najkasne- je 10. junija. V klub naj bi kmalu pripelja- li še eno tujko, medtem ko domači kader ostaja v glav- nem nespremenjen. Skorajš- nji »brucki« in nekdanji Come- tovki Ramšakova in Pertina- čeva ne bosta več pod dvojno licenco, Andreja Vodopivec pa naj bi prihodnje prvenstvo igrala v skladu z dogovorom od tekme do tekme. S Celjan- kami trenira tudi Mariborčan- ka Mateja Veble, za katero si močno prizadevajo pridobiti izpisnico iz ŽKK Maribor. KZS je na izredni skupščini potrdila Bosmanovo pravilo za vzhod in mu dodala slo- vensko noto. Klubi v l.A moš- ki ligi bodo lahko registrirali neomejeno število tujcev, pravico nastopa na posamez- ni tekmi pa bodo imeli le trije (pri dekletih dve). Za nižjeli- gaš še naprej velja prepoved registracije tujih košarkarjev. V novi sezoni bo tekmovalni sistem (pričakovano) znova drugačen. Po končanem red- nem delu se ekipe razdelijo v 2 skupini po 6, v končnico gresta najboljši moštvi iz obeh skupin. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATlČ Kapetanka Barbara Polutnik (7) in Jera Grobelnik (14) bosta znova med nosilkami igre Celjank. Ceris zapušča criletilco Celjski atleti in njihovo vodstvo bodo do 1. julija razmišljali, kje najti novega generalnega pokrovitelja. Takrat namreč poteče pogodba s podjetjem Cetis, ki te ne namerava podaljšati. Cetis je celjsko atletiko vzel pod okrilje kmalu po osa- mosvojitvi naše države. Poglavitni razlog prekinitve sodelo- vanja naj bi bil slab poslovni učinek iz naslova vlaganja v AD Kladivar. Eno najuspešnejših podjetij pri nas bo v športu ostalo še naprej. Kot je znano, Cetis veliko vlaga v celjske rokometaše in košarkarice, večkrat je podprlo plavalca invalida Danija Pavlinca itn. PŠ Poljak prelepil igrišče Piotr Marszal (Unilever Poljska) je zmagovalec šte- vilčno močnega Cetisovega teniškega VIP turnirja. V vročini se je 150 podjet- nikv-tenisačev za zmage poti- lo vse do večernih ur. Marszal je v finalu ugnal Bojana Mihe- va (Košaki), tretje mesto pa je pripadlo Branku Zidarju (Kri- ževske opekarne). Vrstni red - ženske: 1. Vera Planinšek (Nova LB), 2. Nada Nastran (Gorenjska banka), 3. Sonja Ledinek (MK trgovina). Dvojice: 1. Tone Krušič/Aco Turnšek, 2. Magda Slapar/Niko Jurišič, 3. Tone Anderlič/Slavko Mežner PRIMOŽ ŠKERL Zmaga V trgovsko hišo Zmagovalke odbojkarskega turnirja letošnje Gaberijade so igralke Kovinotehne, ki so v finalu z 2:0 ugnale Cetis. Tretje mesto je pripadlo ŠD Gaberje, četrto pa Carinarnici. Na športnih igriščih gaberskega društva se s košarkarskim in odbojkarskim turnirjem ter tekmovanju v rolkanju nadaljuje akcija »Veter v laseh«. PŠ Celjski atleti šesti v Beogradu »Nismo pričakovali tako močnih za- sedb v posameznih ekipah letošnjega tekmovanja državnih prvakov skupine B v atletiki,« so bile prve besede direk- torja Kladivarja Cetisa Romana Leska po končanem tekmovanju, kjer so Ce- ljani želeli doseči 2. mesto in s tem prvo evropsko atletsko ligo. Doinači Partizan je zasluženo zmagal in si skupaj z prvakom Portugalske Sportingom iz Lizbone priboril nastop med najboljšo osmerico v prihodnjem letu. Kladivar Cetis na 6. mestu je zbral 61 točk (polovico manj od zmagovalca). Tretji je bil prvak Nemčije, sledijo še Ob Gregorju Cankarju bo na evropsko atletsko prvenstvo v Budimpešto avgusta odšla tudi nadarjena celjska atletinja An- ja Valant. Na mednarodnem atletskem tekmovanju za Šikijev memorial je v Ljubljani zmagala v troskoku in z rezulta- tom 13,80 m dosegla normo za EP. Angleži in Grki, naši atleti pa so bili boljši od Turkov in Dancev. Izmed celjskih atletov sta na zmago- valne stopničke stopila le metalec kopja Robert Teršek, ki je zmagal z 71,69 m ter Gregor Cankar s tretjim mestom v sko- ku v daljavo in rezultatom 7,68 m. Po 6 točk k celjskemu zbiru sta z doseženim četrtim mestom dodala Miro Kocuvan v teku na 400 m z ovirami (50,98) in Miro Medic v suvanju krogle (17,67) Uspeh je na koncu realen, kajti tudi 14. mesto v Evropi je dober dosežek moške ekipe, ki je tokrat nastopila le s tremi okrepitvami. JOŽEKUZMA, Veter na novem igrišču v okviru prireditve Veter v laseh so tudi v Žalski občini pripravili vrsto dobro obiska- nih športno rekreacijskih prireditev. Najbolj množičen je bil športni dan za Žal- (^ane v žalskem Športnem parku, kjer so otroci, njihovi starši in učitelji nastopili vadeti- ki, igrali so odbojko na mivki, košarko, mali nogomet in druge rekreativne igre. Najbolj slovesno pa je bilo v Gotovljah, kjer so odprli novo športno igrišče. Na slovesnosti so govo- rili predsednik ŠRD Borut Gotovlje Božo Ra- dič, ravnatelj 1. OŠ Žalec Adi Vidmajer in žalski župan Milan Dobnik. Nov športni ob- jekt pri OŠ Gotovlje je velika pridobitev za kraj, saj imajo na njem tako otroci, kot tudi drugi, željni športa in rekreacije, dovolj mož- nosti za izpolnitev svojih potreb. Po krajšem kulturnem programu so pričeli s športnimi aktivnostmi, ki jih je z metom na koš (na sliki) začel žalski župan Milan Dobnik. Slove- snosti v Gotovljah so se udeležili tudi pohod- niki, ki so prišli s Ponikve. T. TAVČAR Št. 22.-4. junij 1998 16 »Ambicije so iaiiico problem« Tone Turnšek o celjskih rokometnih okrepitvah in usmeritvah, delu z reprezentanco in pozabljenem Zagrebu Direktor Pivovarne Laško že skoraj desetletje bdi nad celjskimi rokometaši. Odlo- ča, koliko piva in kdaj se bo prelilo v klub, kateremu predseduje. V teh dneh se mudi na zboru najboljših evropskih rokometašev v Bolzanu v Italiji, kjer pozor- no spremlja poteze vseh, ki nosijo pivovarniški dres - ci- lji kluba so v prihodnji sezo- ni, razumljivo, višji. Skoraj vsakdo, ki zgradi hišo, na koncu pravi, da bi jo postavil drugače. Kaj bi z varne razdalje rekli o minuli sezoni? Če pustimo dogodke z za- grebškimi prvaki ob strani, lah- ko ugotovimo, da smo zastav- ljene cilje izpolnili. Ob domačih lovorikah smo ponovili lansko polfinale v Ligi prvakov. Evrop- ski zaključek pa bi bil gotovo drugačen, če bi nas, tako kot lani, izločila Barcelona. Zato os- taja priokus, da nismo izkoristi- li priložnosti in se na relativno lahek način dokopali do finala. Po ocenah stroke smo imeli boljšo ekipo kot hrvaški prvaki. Kaj ste najbolj zamerili nekdanjemu trenerju Zov- ku? Dejstvo je, da trener tekme ni pravilno vodil. Je pa res, da smo z Zovkom dosegli največ- je uspehe v zgodovini kluba. Krivce bi lahko iskali še med igralci. Zlasti tujci in Iztok Puc niso pokazali, kar bi morali. O tem, zakaj smo polfinale z Badlom izgubili, je bilo že ve- liko govora. Vprašanj je do- volj, odgovorov ni. S tem se več ne obremenjujemo, obra- čamo se naprej. V klubu je prevladala ju- goslovanska opcija. Je to edi- ni možni način poraziti Za- grebčane, če kdaj še naletite na njih? Mediji so nas postavljali v vlogo absolutnega favorita za evropski naslov. Govorili smo: »Le da ne dobimo Barcelone, vse ostale lahko premagamo!« Do polfinala nam je to uspeva- lo in zmagovali smo tudi v gosteh. S Hrvati smo padli tu- di na psihološki bazi. Kar za- deva te ali one opcije - govori- lo se je, da s Hrvati Hrvatov nikoli ne bomo premagali - se ograjujem. Pri nakupih okre- Tone Tarnšek pitev je odločala kvaliteta in ne zemljepisno poreklo. Škr- bič je eden najboljših krožnih napadalcev v Evropi, bil je proglašen za naj-igralca v Bundesligi. S Kneževičem smo se dogovorili že veliko prej. Zaradi poraza z Zagre- bom pa res nismo iskah okre- pitev izključno na jugoslovan- skem tržišču. Načrtovah smo prihod še nekaterih drugih igralcev z Vzhoda, ki pa jih letos, žal, nismo uresničili. Pajovič, Puc in novinec Manaskov so igralci na is- tem položaju. Prostora je le za dva. Se utegne kdo od njih preseliti na drug polo- žaj oziroma se glede na brezkompromisnost Seada Hasanefendiča znajti na tri- bunah? Okrepitev brez soglasja stroke in trenerjev nismo ni- koli jemali. Po zagotovilih no- vega trenerja pa lahko npr. Pepi Manaskov igra na levem ali desnem zunanjem položa- ju in na sredini. Kot je Sead dejal, bodo vsi dobili prilož- nost. Kdor jo izkoristi, bo igral. Tudi trikratni zaporedni evropski prvak Barcelona ima toliko kvalitetnih igralcev, da se mora celo Patrik Čavar bori- ti za minutažo. Tudi pri nas si bo vsakdo moral izboriti svoje mesto. Računati moramo tudi na morebitne poškodbe. Kako ste si zamislili delo- vanje podružnice v Radečah in ali boste iskali okrepitve tudi v Sloveniji? Realno od slovenskih igral- cev nimamo koga pripeljati v ekipo, saj jih imamo doma, vendar jih po normalni poti ne moremo popeljati v Evropo. Izjema je Pajovič. V Radečah naj bi naši igralci dokazali, ali so resnično perspektivni. V Celju tega ne bi zmogli, kon- kurenca je prevelika. To je ob- jektivni problem naših visokih ambicij. Radeški klub naj bi to premostil, mi pa bi videli, če so Kozamara, Šantl, Marčen in drugi res sposobni nositi bre- me. Po črnem scenariju se utegne celo zgoditi, da po šti- rih letih, kljub drugačnim ci- ljem, ne bomo več imeli do- mačega igralca, ki bi v Evropi nosil breme. Zavedamo se, da ni popularno imeti preveč tuj- cev. Vemo, da je klub v svoji zgodovini kupil že veliko kvalitetnih in dragih igral- cev, nikoli pa mu ni uspel kakšen odmeven transfer v tujino. Zakaj? Pungartnik, Tomšič, Lapaj- ne, Šerbec in tudi drugi bi lahko igrali praktično v vsa- kem evropskem klubu, no, najbrž ne kar takoj v Barcelo- ni. Za to pot se ne odločajo, nam pa tudi ni v interesu osta- ti brez domačih rokometašev. Tudi bistveno boljših pogojev ne bi imeli. Jelčič se je nekaj časa spo- gledoval z Zagrebom. Kako je zdaj? Vladimir je z nami podpisal dveletno pogodbo in ostaja v klubu. Ne vem, kdo je to infor- macijo obelodanil. Vem, da so ga »vlekli« njegovi domačini iz Metkovičev. Po izteku pogod- be se bo vrnil v rodni kraj. Ste še vedno privrženec drugačnega sistema tekmo- vanja v evropski ligi prva- kov? Želimo igrati evropsko ligo s čim večjim številom klubov, vsaj po sistemu 2x8 in nato razigravanje. Potrebujemo več močnih tekem, zdaj pa igramo relativno lahko slovensko ligo Nemcev in Špancev tak sistem ne zanima, pač pa v tem po, gledu z nami držijo Madžari, Hrvati, Avstrijci, Italijani, se- vernjaki pa že po svoje raz- mišljajo. Preko EHF veliko de- lamo na tem. Najbrž bomo čez nekaj leti igrali po vzoru košarkarjev. Zakaj v Sloveniji nismo sposobni sestaviti spodobne reprezentance, ki bi v Evropi pomenila vsaj toliko kot CPL? To se sprašujemo tudi na rokometni zvezi. Mnogi iščejo krivce v našem klubu, vendar je problem to, da druge sredi ne ne dajejo dovolj kvalitetnih igralcev. Marsikje se slabo de la, lahko pa bi pohvalil delo z mladimi v Gorenju, Preventu in še kje. Bistveni razlog je, da mora Celje dajati 7 ali 8 repre- zentantov, ostali pa le popol- njujejo. Sam bi gradil na mla- dincih, katere zdaj trenira To- ne Tiselj. Ti še niso »zavoženi« in imajo zdrave ambicije. Z njimi moramo biti potrpežlji- vi, Tiselj pa je pravi človek za njihovo vzgojo. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Celje Pivovarna Laško na 4. mesto Slovenski moški klubi v evropski rokometni ligi pr- vakov so postavljeni v pri- hodnji sezoni na četrto me- sto. Kot vselej do sedaj bodo Slovenijo v tem tekmovanju zastopali celjski rokometaši, ki imajo prav vse zasluge za visok izhodiščni položaj. Celje Pivovarna Laško oz. Slovenija je s 36 točkami uvrš- čena dve mesti višje, kot leto poprej - pred nami so Španci (96), Hrvati (76) in Nemci (48). V zadnjih dveh sezonah je Slovenija z dvema celjskima polfinaloma dosegla 32 točk in prehitela Dansko, Portugal- sko, Mažarsko in Švico. Po nedavno objavljenem tekmo- valnem koledarju EHF bodo Celjani v šestnajstini finala se- zone 1998/99 igrah 3. in 10. oktobra. Liga prvakov pa star- ta 7. novembra. Medtem, ko se najboljši evropski rokometaši merijo na EP v Italiji (od članov CPL Peric, Stefanovič, Škrbič, Kne- ževič, Manaskov), je celjski klub napovedal uradno pred- stavitev vseh letošnjih okrepi- tev. Ta se bo zgodila 17. junija v Laškem. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Celje Pivovarna Laško zdaj zaseda četrti štartni položaj. Na sliki: Tomaž Tomšič in Roman Pungartnik sta v Zagrebu prehitela domače branilce. Letalci visoko v zraku Aeroklub Celje bo ob praz- novanju 70-letnice svojega dela in 50-letnice letalske zveze v začetku prihodnjega meseca pripravil velik letal- ski miting. Že to soboto pa bodo na slovesnosti (letališče Leveč) ob dnevu slovenskih letalcev obe- ležili 112-letnico rojstva našega prvega letalca Edvarda Rusja- na. V Levcu bodo pristale po- sadke iz drugih letališč, po pozdravnih govorih celjskega župana Jožeta Zimska in pred- sednika Aerokluba Nika Kača pa bo s steze vzletelo letalo slovenske vojske, ki bo cvetje popeljalo v Ajdovščino, kasne- je pa ga bodo položili na Rusja- nov grob v Novi Gorici. PŠ Hyong dvakrat zlat z odprtega prvenstva Kranja »Cobra open« se tekmovalci celjskega taekwon-do kluba Hyong vračajo s tremi medalja- mi. Med mladinci sta v borbah v svojih kategorijah največ pokazala Daniel Crnčec (do 70 kg) in Andraž Krušič (nad 70 kg), dvojnemu zlatu pa je bron dodal še Žiga Marovt (do 58 kg). Hyong je imel na turnirju tudi najmlajšega tekmovalca. 10-letni Gašper Zagoričnik je nastopil v najnižjem razredu do 30 kg. V klubu se bodo med poletjem pripravljali na ekipno DP, nastopili na odprtem prvenstu Zreč in na mednarodnem turnir- ju v Italiji, želijo pa si zagotoviti nastop vsaj dveh svojih članov na mladinskem SP v Indiji. PRIMOŽ ŠKERL DigI prost Uprava KK Pivovarna Laško in kapetan Matjaž Tovornik, ki mu je potekla pogodba, nista našla skupnega jezika za nadaljnje sodelovanje. Zato so se odločili, da je 38-letni Tovornik prost igralec. »Digl« bo kariero verjetno nadaljeval v enem izmed prvoligaških klubov, še naprej pa bo nastopal za reprezentanco. Zaključili tudi navijači Navijaška skupina KK Pi- vovarna Laško »Green bott- les« je pripravila zaključek sezone, v kateri so njihovi ljubljenci dosegli največji uspeh kluba. Temu primerna so bila tudi dogajanja v Treh Lilijah in Ma- rija Gradcu. Najprej so se med seboj pomerili navijači, razde- ljeni na zelene in bele, s tribun pa so jih vzpodbujali košarkar- ji Pivovarne Laško. Po dveh podaljških je s 123:119 zmaga pripadla zelenim pod vods- tvom Dragice Šoštarič. Za naj- boljšega igralca so izbrali Jože- ta Sadarja ml. (beli), najboljši strelec pa je s 25 točkami po- stal Sebastijan Seme (zeleni). Nadaljevanje je sledilo v Marija Gradcu, kjer so ob glasbi in humorističnih nastopih Saša Hribarja in ministra Bajraktari- ja najbolj vztrajni pod šotorom zdržali do nedeljske maše. Ob številnih navijaških priznanjih posameznim igralcem so Sašo Dončiča privezali na križ, kjer je imel uro in pol časa razmiš- ljati o sobotni poroki, Miljanu Goljoviču pa je slovenski potni list prinesel kar Hribarjev mini- ster Bajraktari. VL, PŠ Št.22.-4.iwiiii 1998 {. SNOPIČ KULTURA 17 Odstirania grofov Celjskih jzkrit je lik Margarete Celjske, morda bomo kmalu videli tudi obraze drugih veljakov iz plemiškega rodu Celjskih - Lobanje bodo strokovnjake vodile do portretov (ljub obsežni literaturi o Ijskih grofih, ki so svoj j zavzemali pomemben ložaj v slovenskem in idnjeevropskem prostoru, ijih pa so predvsem v zad- \[ petindvajsetih letih pi- li številni raziskovalci, so lala o tej stari temi še mno- odprta vprašanja. Med jgim je bila dolgo vprašlji- tudi pristnost ohranjenih )anj, ki naj bi bile lobanje jfov Celjskih. Po novih oznanjih naj bi bile loba- E pristne. Možno jih bo epoznati in izdelati portre- plemičev, ki so živeli pred č kot pol tisočletja in še dno burijo duhove. tridnevnem mednarod- ni simpoziju, ki se ga je ;jšnji teden v Celju udeleži- trideset predavateljev iz )venije, Avstrije, Poljske, idžarske in Hrvaške, so Ijske grofe prvič obravnava- interdisciplinarno, saj so ihovo vlogo in pomen sku- li osvetliti tako zgodovinarji arheologi kot tudi umet- istni zgodovinarji in stro- ivnjaki s področja slavisti- !, germanistike in celo medi- ne. Ravno medicinska stro- 1 ponuja o tej temi nova oznanja. Dr. Zvonka Zupa- ;c Slavec, direktorica slo- nskega inštituta za zgodovi- 3 medicine, ki raziskuje iranjene lobanje Celjskih z ledicinskega vidika, je naka- ila možnost prepoznavanja ibanj določenih oseb. Dr. lavčeva v veliki meri zavrača rame o pristnosti ohranjenih ibanj. Letos jeseni bodo na odlagi izsledkov in ohranje- ih lobanj skušali izdelati por- ete nekaterih Celjskih gro- IV, a koga bodo upodobih, redavateljica zaenkrat še ni elela oznaniti. Če bodo por- eti uspeli, bomo prvič videli braze plemičev, o katerih mo lahko doslej le brali. Na sliki je lobanja Ulrika Drugega, zadnjega iz rodbine Celjskih. Kdaj bomo videli njegov portret? Jeseni bodo poskusili izdelati portrete nekaterih plemičev, ki so zaznu- movali zgodovinsko dogajanje v srednjeevropskem prostoru pred več kot pol tisočletja. Po besedah Rolande Fuger Germadnik, višje kustosinje iz celjskega Pokrajinskega muzeja, so na simpoziju zeleh osvetliti življenje Celjskih z vseh zornih kotov in poskusili orisati njihov celostni pomen za zgodovino slovenskega in srednjeevropskega prostora. Prav zato so organizatorji po- vabili k sodelovanju razisko- valce iz različnih strok. Na simpoziju je doživelo največji odmev predavanje dr. Ro- mualda Kaczmareka, polj- skega strokovnjaka z wroc- lawske univerze, ki je v javno- sti prvič predstavil nagrobnik Margarete Celjske, hčerke Hermana Tretjega. Konec leta 1444 so jo poročili s šlezij- skim vojvodo Teškim in živela je na Poljskem, v mestu Glo- gau, kjer so jo leta 1480 tudi pokopali in kmalu čez grob položili veliko nagrobno ploš- čo z vojvodinjino postavo v ploskem reliefu. Margaretina nagrobna plošča tudi leta 1945, ko je Glogau doživel močan bombni napad, skoraj- da ni utrpela poškodb, vendar je še danes v ruševinah cerkve, ki jo že nekaj let obnavljajo. Plošča, edinstvena v Šleziji, razkriva obraz plemkinje iz rodbine Celjskih. Prav zdaj se tudi v Avstriji ukvarjajo z veliko raziskavo o Celjskih, ki jo vodi profesor z univerze v Celovcu dr. Johan- nes Grabmayer, kar daje vede- ti, da sodi raziskovanje te te- matike v mednarodne okvire. Vpliv grofov je bil namreč naj- močnejši na območjih Slove- nije, Hrvaške, Avstrije, Ma- džarske, Češke, Italije in Nemčije. Na simpoziju v Ce- lju so osvetlili še več zanimi- vih tem, saj je bilo moč slišati o tem, kakšni so bili Žovneški gospodje v zrcalu diplomatike kot tudi o njihovi prometni politiki in finančnih virih, ki so se jih posluževali. Stroka je naredila velik ko- rak naprej v svojih spoznanjih o Celjskih grofih, vendar je do končne podobe o njihovem pomenu še dolga pot. »Končna ocena o Celjskih bo možna šele potem, ko bodo zbrani vsi pisni viri in vsa materialna kultura,« je dejala Darja Pirk- majer, direktorica celjskega Pokrajinskega muzeja, in opozorila predvsem na prob- lem dostopnosti virov, ki so raztreseni po vseh večjih arhi- vih Srednje Evrope, morda ce- lo v Carigradu. Vprašanje je, kdaj bodo lahko vse vire zbra- li in ustrezno obdelali, pri tem pa pri študiju gradiva na tujem pričakujejo denarno podporo celjske mestne občine. KSENIJA LEKIČ ZAPISOVANJA Lepota steklenice Ja, povsem se strinjam s kolumnistko Melito Zaje, ko pravi, da ni vseeno, ali vodo pijete iz kozarca ali stekleni- ce, če pijete slučajno Zalo. Da je vsa stvar ravno v steklenici Zale. Toda k razmisleku me je zbodlo predvsem dejstvo, ka- teremu smo vsi skupaj priča že vsaj nekaj let. In prav nihče ni nikoli povzdignil svojega gla- su. Tako kot so se v zvezi z novim prometnim zakonom, s katerim se v nekaterih toč- kah popolnoma strinjam, v nekaterih točkah pa je poraz- no in brezupno nečloveški, celo nehuman in neciviliza- cijski in zaradi katerega bi utegnil ob dobri odvetniški podpori celo sesti na kakšno zatožno klop kakšnega sodiš- ča, ki ima nalogo ukvarjati se z zločini proti človeštvu, ogla- sili zgolj tovornjakarji. Mogo- če pretiravam, toda najbrž ni- sem daleč od resnice. Prav. Toda to je že druga zgodba. Ostanimo pri zgodbi o steklenici. O lepoti stekleni- ce, kije vedno bolj stvar zgodo- vinskega spomina. Ki tone v pozabo. Pa čeprav se nismo utegnili še niti navaditi na- nje. Zakaj gre? Preprosto; s prijateljem sva zavila na en tak dopoldanski burek in si ob tem privoščila še jogurt. Dobi- la sva ga, kajpada. In to v lončku. Kot se spodobi. Potem pa sva se prestavila v sosednji lokal in tam naročila kavo in coca colo. Dobila sva kajpak oboje. Kavo v takih cankar- janskih skodelicah, da sva v trenutku postala malce otož- na in melanholična in Coca colo v kozarcih. To pa se že ne spodobi. Coca cola se namreč dobi tudi v steklenicah. Majh- nih in velikih. In ravno v tem je ves čar Coca cole. V tem je njena lepota. In če hočete, v tem je tudi njen okus. Ni namreč zastonj, kar tja v en dan, Coca cola zaščitila svoje steklenice, da bi jo danes kakšen aroganten gostilničar točil v kozarce. Kot je tudi jogurtov lonček zaščiten in v njem prepoznavamo zgolj jo- gurte. Si predstavljate, da bi vam jogurt postregli v kozar- cu? Takega iz litrske embala- že bi veseli prodajalec nalil v kozarec za dva decilitra in vam z njim postregel. Najbrž bi znoreli. In tudi sam bi po- malem znorel. Ali pa vsaj Piše: TADEJ ČATER povzdignil glas. Pa ne zgolj zato, ker gre za zaščitene zaš- čitne znamke, marveč, ker gre za znamke, v katerih pre- poznavamo določene artikle. Lastnik jaguarja je ponosen zaradi svojega jaguarja, ne pa zaradi njegove vsebine. Sicer bi mu bilo popolnoma vseeno, ali je karoserija avtomobila od jaguarja ali pa od fička. Po- membno bi bilo zgolj to, da je motor jaguarjev. Ja, podobno je z živilskimi vsebinami. Še več, med njimi in primerom iz avtomobilske industrije ni no- bene razlike. Razen v ceni, seveda, ki pa nas tokrat ne zanima. Vprašanje, ki se mi je že neštetokrat zastavilo je: zakaj tega ne delamo, ko nam točijo v kozarce Coca colo. Ko nam Zalo ponujajo v kozarcih namesto v steklenicah, ko pa je čar Zale in njeno bistvo ravno v tem, da je ustekleniče- na. V kozarce se vendar toči voda iz vodovoda. In kako naj jaz vem, da je tista voda v kozarcu zares Zala? Da ni morda pritekla iz vitanjskega vodovoda? Ne morem vedeti. In ravno v tem je štos. Tako kot Coca colo prepoznavamo v ti- stih rahlo zaobljenih stekle- ničkah, tako tudi Zalo prepoz- namo v plastični steklenici. Hej, bi povzdignili glas, če bi vam laško pivo natočili v Unionove steklenice z nalep- ko Uniona? Uf, znoreli bi. In tisti drugi, ki bolj prisegajo na Union, prav tako. Ključ je skratka v tem, da nam je v večini primerov po- polnoma vseeno. Pa čeprav nam ne bi smelo biti. In v času, ko bomo morali tudi vo- do naročeno v gostilni plačati, nam bo vedno manj. Končno je tudi Coca cola v kozarcu, ali pač tisto, kar v kozarcu pač že je, mogoče Pepsi, ne vem, ne- koliko cenejša. Voda in Coca cola pač nista tako kot pivo v lokalnih različicah in jaguar statusna simbola. Jožef Ramšak ali Jožef Švejk s soigralko Klavdijo Zupančič. Schvrabove skladbe na zgoščenki in v živo V Narodnem domu v Celju bo v torek, 9. junija zvečer, l^oncert Celjskega pevskega društva, s katerim bodo poča- stili spomin na ustvarjanje znanega slovenskega sklada- telja dr. Antona Schvvaba, ki je umrl pred šestdesetimi leti 'n za časa življenja ni uspel izdati svojih skladb. Ker je to edini skladatelj zborovske glasbe, s katerim se 'ahko mesto Celje ponaša, je Celjsko pevsko društvo ob 130- 'etnici rojstva in 60-letnici njegove smrti posnelo zgoščenko, f^a kateri je štirinajst njegovih skladb. Edvard Goršič, dirigent pevskega zbora, je poskrbel tudi za izid monografije o ^l^ladatelju, v kateri je na 140 straneh opisal njegovo glasbeno Pot, poleg tega pa bo vsebovala petdeset notnih zapisov zborovskih skladb. Torkov koncert, na njem bosta sodelovala ^Wi Celjski godalni orkester in pianistka Irena Kralj, bo Priložnost za predstavitev zgoščenke Celjskega pevskega druš- '^a in hkrati monografije. »Skladbe Antona Schvvaba odlikuje predvsem lepa melodi- "^a, saj je komponiral največ v ljudskem duhu,« je povedal ^^or monografije Edvard Goršič. Najpopularnejša Schvvabo- Jja pesem pred drugo svetovno vojno je bila Zdrava Marija na "esedilo Frana Ksaverja Meška. Prav to skladbo je ljubljanski zbor slovenske glasbene matice leta 1930 posnel kot edino i^'ovensko pesem za francoski muzikološki inštitut v Parizu, shranjuje značilne glasbene primere iz vsega sveta. KL ŠI.22.-4.iuniM998 Švejk po gornjegrajsko Med dobitniki zlate Lin- hartove značke, ki jo pode- ljujejo igralcem v amater- skih gledališčih, je tudi gor- njegrajski Švejk, točneje re- čeno Jožef Ramšak. Nagrajenec je v gledališkem »poslu« že več kot tri desetlet- ja, v tem času pa je na gornje- grajskem odru nastalo toliko vlog, da se jih niti ne spomni točno. Med drugim je bil Kan- tor v Kralju na Betajnovi, pa Krjavelj, Balantač v Vdovi Rošlinki... Vloge vseh vrst, pa čeprav je ljudem bolj ostal v spominu po komedijah. »Si- cer mi ne gre toliko za prizna- nje, v gledališču je pomem- bno veselje. Dobro se mi zdi, da slišim ljudi, kako se na cesti pogovarjajo o kakšni vlo- gi, jo analizirajo in predvsem, ne pozabijo,« je pripovedoval Ramšak, ki ga je režiser Edi Mavric pohvalil, da je pri va- jah in drugem delu, ki sodi k gledališču, zelo vesten. »V vsako leto, preživeto v gledahšču, pa tudi v vsako predstavo je vtkano dosti lju- bezni - toda odrske deske šo omamne, vse pozabiš, ko se dvigne zavesa in prične igra,« pravi Jože, ki do zadnjega, do premiere razmišlja, kako bi vlogi »najbolje zlezel pod ko- žo« in ki jemlje nastop na odrskih deskah kot del življe- nja. Gornjegrajci so prvi del Švejkove trilogije Predvpjne tegobe Jožefa Švejka uprizar- jali pred pol leta, v pripravi pa sta še Švejk na fronti in Vrni- tev Josefa Švejka. Obe kome- diji bosta na vrsto prišU v prihodnjih letih, letos pa bo Amatersko gledališče gornje- grajsko gledalcem predstavilo delo Edija Mavrica Pajčevina pod pepelom. V pripravi je tudi Pod svobodnim soncem, skupna predstava vseh zgor- njesavinjskih dramskih sku- pin. US 18 KULTURA Nedokončana Eva najbolj zaželena V slovenskih Konjicah so po 4. likovnih prijateljevanjih uspešno prodali vse slike in steklenice posebne vinske polnitve z uspelo dražbo enajstih slik in dvanajstih steklenic posebne polnitve vina Zlate- ga griča so se v soboto kon- čala 4. likovna prijateljeva- nja v Slovenskih Konjicah. Letos je na njih ustvarjalo enajst slovenskih slikarjev in s po enim delom so se predstavili na dražbi. Najvišjo ceno sta dosegli ol- ji Nedokončana Eva Irene Po- lanec, ki ga je za 590 tisoč tolarjev kupil Ljubljančan Leonard Podgornik in Konji- ce Pavleta Sedeja, ki ga je za 390 tisoč tolarjev kupil Ko- njičan Andrej Ban. Visoke ce- ne so dosegale tudi sUke dru- gih avtorjev. Uspešna je bila tudi dražba vin. Steklenico s številko ena si je, podobno kot lani, znova pridobil galerist Franc Rie- mer, le da je letos za posebno polnitev Zlatega griča odštel pol manj. Sto petdeset tisoč tolarjev ga je stala. Kupci so si nato porazdelili še drugih de- set steklenic, za katere je pov- prečna cena znašala šestdeset tisoč tolarjev, shkarjem pa so organizatorji steklenice po- darili. Preostalih osemin- dvajset steklenic posebne polnitve je shranjenih v kleti Zlatega griča, kjer bodo po- čakale na naslednje dražbe. Vsako leto bodo namreč v Konjicah ponudili po eno ste- klenico posebne polnitve mi- nulih let. Lansko steklenico so tokrat prodali za sedemde- settisoč tolarjev. Izkupiček dražbe odličnih konjiških vin bo spet usmerjen v štipendij- ski sklad. Organizatorji so že napove- dali peta likovna prijateljeva- nja v prihodnjem letu in do- dali, da so likovna druženja v Slovenskih Konjicah že dose- gla namen, zaradi katerega so nastala. Povezala so nosilce turističnih razvojnih možno- sti kraja in pripeljala v mesto in okolico nove prijatelje. Doslej je v Slovenske Konjice prišlo več kot trideset vrhun- skih slovenskih slikarjev, spletlo pa se je tudi obilo poslovnih vezi. Program letošnjih prijate- ljevanj je bil izrazito turistič- no družabno naravnan. Tako so slikarji na prvi degustaciji v kleti dvorca Trebnik spoz- navali konjiška vina, se pre- skusili v konjiški šoli golfa in se udeležili umetniškega ve- čera s Terezo Kesovijo in Ljo- bo Jenče. Vsi dosedanji ude- leženci konjiških likovnih prijateljevanj pa so se v četr- tek dobili tudi na tradicional- nem kartuzijanskem pikniku v Žički kartuziji (na posnet- ku). mm^mmmm v. motaln PRIREDITVE v SLG Celje bodo v soboto ob 10. uri za abonma družin- ski lutkovni in za izven, gosto- vali člani Lutkovnega gledališ- ča Maribor z Zvezdico zaspan- ko, avtorja Franeta Milčinske- ga. Ob 20.30 pa bodo za abon- ma Oderpododrom in za izven uprizorili predstavo Nemir. V nedeljo ob 18. uri pa bo za- ključena predstava Pigma- lion, režiserja Francija Križa- ja. |K„ KONCERTI g v Glasbeni šoli v Celju bo jutri ob 19.30 preddiplomski koncert Tamare Laganin - mezzosopranistke in baritoni- sta Matevža Kinka. V Kulturnem centru Laško bo jutri ob 17. uri revija so- dobnih plesov laške in radeš- ke občine. V Zdravilišču Dobrna bo jutri zvečer ob 20. uri koncert Celjskega pevskega društva iz Celja in njihovih gostov - Moš- kega pevskega zbora Soave pri Veroni. V nedeljo ob 15. uri pa bo na ploščadi pred Zdravihš- čem koncert Moškega pevske- ga zbora iz Vojnika. V osnovni šoli na Planini pri Sevnici bo drevi ob 19.30 koncert otroških in mladin- skih pevskih zborov osnovne šole Dobje in Planina. V Kulturnem domu v Šent- jurju bo jutri ob 20. uri letni koncert Moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja. V Kulturnem domu v Šmartnem v Rožni dolini bo v soboto ob 20. uri celovečer- ni koncert Moškega pevskega zbora PD Dominik Hriberšek iz Šmartna. V Narodnem domu v Celju bo v torek ob 19.30 večer skladb dr. Antona Schwaba ob 130-letnici rojstva in 60-letni- ci njegove smrti, v izvedbi Celjskega pevskega društva in v sodelovanju Celjskega go- dalnega orkestra. V galeriji Mozaik bodo no- coj ob 18.30 odprli razstavo akvarelov slikarja Navodnika. V galeriji Hest bodo danes ob 19. uri odprli razstavo li- kovnih del Borisa Zaplatila. V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu bodo jutri ob 10. uri odprli razstavo likoJ del učencev OŠ občine Žaj^ V Knjižnici Šentjur je ogled razstava Mogočna d, j vesa v občini Šentjur V galeriji Riemer v Slov^, skih Konjicah je razstav Leonide Goropejec Kočar naslovom Vrnitev. j V Kulturnem centru Napotnika v Velenju je ,, ogled fotografska razstava (( rila Velkovrha z naslovos Znamenja. V Muzeju novejše zgodi vine je na ogled razstava K i se skriva pod klobukom? i V avli hotela Dobrna do i' junija razstavlja olja slikar]' že Barachini. 1 V pritličju Stare grofije in • Pokrajinski muzej dve razsi' vi: Habsburžani na portretn! podobah in Habsburžani - p j treti članov družine Habsbu na novcih in medaljah. ^ V Ipavčevi hiši v Šentjur, je odprta kiparska razstai Dragice Čadež. V avli II. nadstrop ] Osrednje knjižnice Celje ; na ogled razstava o Jovan' Veselu Koseškem. \ V Pokrajinskem muzeju i Celju so na ogled prvič zbrai' in predstavljene slike slika:! Karla Mehleta. V Lapidarij' pa je na ogled razstava Rimsk: nekropole severne Hrvaške, juniju nudijo vsako soboto i nedeljo ob 9. uri strokovi vodstvo po njihovih zbirk in razstavah. V Pivnici v Rogaški Slatii je do 12. junija na ogled rai, stava intarzij in kolažev iz pre' šanega cvetja Mirka Hojnik iz Laškega. Gostišče in muzej Firšt Lo garska dolina vabi na ogle slikarske razstave akvarelo in risb Jožeta Svetine, ki s * letos nastala v okolici in * motivi Logarske doline. ' V nakupnem centru Cen* ter Lava razstavlja Stane PfJ trovič-Čonči, v tovarni Etol p Vlado Geršak. ' s V Hermanovem brlogi! ( Muzeja novejše zgodovini lahko otroci danes, v sobot; in v torek ob 10. uri sodelujei i v delavnici z naslovom Pre 1 vrati so počitnice, v kateri p t izvedbi sodelujeta Marij'|t Cene in Mihela Jezernik. V Knjižnici Šentjur bo torek ob 16. uri ura pravljic Odlični mladi pihalci Konec maja je bilo v Krš- kem 18. tekmovanje slo- venskih godb. Med sedem- najstimi nastopajočimi or- kestri se je tekmovanja druge težavnostne stopnje uspešno udeležilo tudi šest godb s Celjskega. Srebrno listino so si priigrali pihalni orkestri iz Šoštanja, Prebolda in Laškega, zlate, in s tem prehod v skupino orkestrov prve težavnostne stopnje, pa orkestri iz Mozirja, Liboj in Celja, ki je dosegel najvišje število točk. Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje, pod di- rigentskim vodstvom prof. Jureta Krajnca, je izvedel kot uvodno skladbo Dixie para- de skladatelja W. Lofflerja, obvezno skladbo Č. Šedlba- uerja Lirična suita in skladbo po lastnem izboru T. Hug- gensa Nova baročna suita. Petčlanska mednarodna strokovna žirija je orkester GŠ Celje ocenila s 97,5 od- stotka in mu s tem dodehla zlato listino s posebno poh- valo, ki omogoča prehod v skupino slovenskih orke- strov prve težavnostne stop- nje. ALENKA GOBEC Optimizem v Solešlci dolini Od 5. do 13. junija bo v Velenju tradicionalni, že devetnajsti Ex-tempore velenjskega premogovnika. Likovniki bodo v različnih tehnikah ustvarjali na temo optimizem, dokončana dela, ki morajo biti opremljena za razstavo, pa morajo udeleženci oddati v soboto, 13. junija, ko bodo v razstavišču premogovnika odprli razstavo in podelili tri glavne denarne nagrade. V okviru Ex-tempora bo jutri, 5. junija, v restavraciji Klub v Velenju tudi predavanje univerzitetnega profesorja Darka Slaveča o osnovnih parametrih, ki so pomembni pri likovnem ustvarjanju. KL Uživanje v glasbi Nastasija Žibrat, o kateri so glasbeni kritiki že nekaj rekli, a vsekakor ne zadnje besede, saj je letos februar- ja dopolnila šele deset let in je lani na Gradu Dobrovo izvedla svoj prvi samostoj- ni recital, se šele vzpenja po lestvici uspešnosti str- mo navzgor. Celovečerni koncert minuli četrtek v laškem Kulturnem centru pa je samo potrdil pričako- vanja, da se bo ta vzpon nezadržno nadaljeval. Do- živeli smo dobro uro čiste- ga glasbenega užitka. Desetletna Nastasija Žibrat iz Celja, ki od leta 1996 obi- skuje klavirsko šolo profe- sorja Sijavuša Gadžijeva v Novi Gorici, je koncert zače- la z Mozartovo Fantazijo v d- molu, nadaljevala s Haydno- vo sonato v D-duru s stavki allegro, adagio in menuetto ter prvi del koncerta zaklju- čila z Bachovo Francosko suito št. 2 s stavki alleman- da, corrente, aria, minuetto in giga. Po odmoru smo poslušali Beethovnovih Šest variacij v G-duru na temo iz Paisiello- ve opere »Nel cor piu non mi sento«, Debussvjev . Chil- dren's corner - The Little Shepherd, Golliwogg's Ca- ke-Walk, koncert pa je za- ključila s Prokofjevimi Bež- nimi vizijami op. 22 št. 10, 14. Čeprav je ves čas držala občinstvo v pozornem poslu- šanju, predvsem pa v uživa- nju v glasbi polnega pomena te besede, je zlasti z De- bussyjem in Prokofjevim po- trdila tudi svojo virtuoznost. A o tem bi kaj več lahko napisali glasbeni strokovnja- ki. Sam sem z laično rado- vednostjo sledil čisti glasbi, ki te vsrka in ji slediš do konca. Vsakič, ko je mlada pia- nistka odhajala za zaveso in se vračala k novim sklad- bam, sem pomislil na to, ko- Uko korakov je morala stori- ti že doslej in koliko jih bo še morala in kolikokrat se bodo prsti čudežnega otroka še morali dotakniti belo-črnih tipk, da bo končala glasbeni študij. In sem pomislil na to, kako jo starši vsako soboto vozijo v Novo Gorico, skrbi- jo, da se izpopolnjuje v zna- nju tujih jezikov, saj ti so zanjo enako pomembni kot glasbene note in na to, da je že doslej s svojim znanjem osvojila visoka mednarodna priznanja. A za tovrstne ta- lente in znanja ter garaško delo se sponzorji ne pulijo. Pianisti pač ne nosijo dresov in na hrbtih ali kapah re- klamnih napisov. Njihovo moč je pač treba znati najti in videti, predvsem pa doži- veti drugje in na drugačen način. DRAGO MEDVED I. SNOPIČ KULTURA 19 Avtoporiretv ^Likovnem I salonu in galeriji Hodnik Društvo celjskih likov- ,ih umetnikov je po sed- ^[h letih, ki so minila od jadnje predstavitve, pri- ,ravilo razstavo Društva v jfostorih Likovnega salo- ja in galerije Hodnik, v ;aleriji sodobne umetno- iti Celje. Tokrat so se odločili za ;l(upno tematsko izhodiš- ;e in sicer za »Avtopor- jet«, ki so ga posamezni ivtorji razumeli dobesed- no - tradicionalno, nekateri ja so ga interpretirali bolj lubjektivno. K razstavi so povabili tudi nekaj gostov, prav tako likovnih ustvar- jalcev s celjskega področja. Otvoritveni ogled bo jutri, f petek ob 19.30 v Galeriji Hodnik in od 20. ure naprej Likovnem salonu. Na razstavi sodelujejo: Terezija Bastelj, Goran Horvat, Radovan Jenko, ^nton Herman, Jože Hor- /at-Jaki, Franc Košec-Ka- ras, Darinka Pavletič-Lo- renčak, Milan Lorenčak, Adolf M]jač, Robert Ogra- jenšek, Željko Opačak, Er- vin Potočnik, Irena Potoč- nik, Franc Purg, Ratimir Pušelja, Mojca Senegačnik, Milan Todič, Manja Vadla, Lilijana Praprotnik-Zupan- čič in Dalibor B. Zupančič. Razstava bo odprta do 18. julija. Odmev na Opus 1 Visoka kakovost izvedbe številnih sodelujočih plesalcev Na velikem odru Sloven- skega ljudskega gledališča Celje so se v nedeljo zvečer v organizaciji Sklada republi- ke Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Zveze kulturnih društev Celje in Studia za ples Celje celjske- mu občinstvu predstavili mladi plesalci iz vse Sloveni- Letošnje šesto tekmovanje Opus 1 si bomo zapomnili predvsem po izrednem števi- lu nastopajočih (čez 70 plesal- cev v 48 koreografijah) in po visoki kakovosti izvedbe, ki iz leta v leto razveseljivo na- rašča. Tekmovalci so bili raz- deljeni v tri starostne skupi- ne, kar je mednarodni žiriji v zasedbi Fred Lassere, Brane Potočan in Valentina Čabro omogočilo boljše ocenjeva- nje. Z našega območja so na Opusu 1 sodelovali s šestimi koreografijami Plesni Forum Celje, s petimi Plesni teater Igen Studia za ples Celje, s štirimi Oddelek za izrazni ples GŠ Velenje in Plesna sku- pina Švrkle Velenje (izven konkurence), z dvema Plesni atelje Sava iz Žalca in z eno Plesna šola Harlekin iz Celja, kar priča o pestri in kvalitetni plesni dejavnosti na celjskem območju. V številni in močni konku- renci v kategoriji A (od 9-12 let) je prvo mesto zasedla Nastja Bremec iz Nove Gori- ce, drugo mesto sta zasedli simpatični in igrivi plesalki Plesnega foruma Celje Katja Kitanovski in Taja Naraks, tretje mesto pa je pripadlo Hani Alhady iz SGBŠ - oddel- ka za izrazni ples iz Ljubljane. V kategoriji B (od 13 do 16 let) je že drugo leto zmagala zelo nadarjena mlada plesal- ka iz SGBŠ iz Ljubljane Brina Vidmar, drugo mesto je pri- padlo Ingrid Radman iz itah- janske skupnosti Izola, tretje pa sta zasedli plesalki Studia za ples Celje Vojka Krevh in Mateja Flajs. V zadnji kategoriji C (od 17 do 21 let), kjer so plesalci najostreje tekmovali med se- boj, saj so bili tako tehnično kot tudi izpovedno odlični, je zmagala mlada Mariborčan- ka Tina Dobaj iz Plesne Izbe Maribor, ki je občinstvo in žirijo navdušila s svojim tem- peramentom in natančnostjo izvedbe domiselnega solo plesa, drugo mesto je pripad- lo izjemno nadarjenemu in energetsko močnemu plesal- cu Boštjanu Antončiču, ki je s soplesalko Polono Dolžan uprizoril prepričljiv plesno- gledališki dogodek - oba pri- hajata iz Plesnega foruma Ce- lje, tretje mesto pa sta si delila Barbara Virant, nadarjena plesalka iz Plesnega ateljeja Sava iz Žalca ter gibčni mladi plesalec Gregor Guštin iz SGBŠ Maribor. Nagrada občinstva je pri- padla plesalki Poloni Cvikl iz OŠ Matija Čop iz Kranja, po- sebni priznanji za prepričljiv oderski nastop pa sta dobili plesalki Studia za ples Celje plesni teater Igen - Aleksan- dra Vučkovič in Alja Jurak. Predvsem za nagrajence je bil večer na dramsko in teh- nično visoki ravni. V prihod- nje bi organizatorji morali razmisliti o predizboru za tekmovanje, saj je bilo tek- movanje preobširno, predol- go in vsebinsko ter izvedbeno preveč različno. GOGA STEFANOVIČ ERJAVEC Utrinek s predstavitve knjige Jureta Krašovca. Predstavitev knjižnega prvenca Jureta Kraševca v likovni galeriji Mozaik v Celju je bila minuli petek predstavitev knjige, ki jo je napisal novinar Jure Krašovec in ji dal ime Ohcet po stari šegi. Ob življenjskem jubileju - letos je dopolnil osemdeset let - je Jure Krašovec doživel tudi izid svoje knjige, ki govori o svatbenih šegah na Kozjanskem v drugi polovici prejšnjega stoletja. O knjigi in avtorju je ob tej priložnosti govoril publicist Drago Medved, ki je poudaril večstransko vrednost tega Kraševčevega prvenca, po katerem bodo, med drugim, s pridom segali tudi študentje etnologije. Za prijetno vzdušje sta na predstavitvi zaigrala »taverharja«, člana kulturnoumetniš- kega društva Anton Tanc iz Marija Gradca, Franc Mulej in Zvonko Skorja. Foto: GREGOR KATIC lil« osnovna šola poje Dvorana Narodnega doma Celju se v teh lepih maj- kih dnevih skoraj ne more ohladiti« od množice pev- kih nastopov. Odmeven ned njimi je bil vsakoletni loncert otroškega in mla- linskega zbora III. osnovne ole, ki tudi redno na takem ;iasbenem večeru predstavi takšnega gosta. Ob tej prili- ki je bil to vokalni sestav iz )snovne šole Prebold. Najprej je nastopil otroški tbor s štirimi ljubkimi pesmi- ci pod vodstvom Eme Ku- br. Nekoliko nas je presene- tilo, da šola s tako pevsko tradicijo nima številčnejšega otroškega zbora, iz katerega laj bi se dopolnjeval mladin- ski zbor. Za popestritev so poskrbeli licenci iz osnovne šole Pre- bold. S pesmijo so prišli na oder in v pristnem folklor- nem načinu petja predstavili (ive belokranjski in eno ljud- sko pesem, odpeto v mehki prekmurski melodiki. S či- stim in doživetim petjem so takoj pridobili simpatije med poslušalci. Višek večera je predstavljal nastop mladinskega zbora in Sonja Kasesnik je ponovno potrdila svoje pedagoške in zborovske odlike. Raznolik program je bil odpet preprič- ljivo in z visoko mero pevske- ga znanja. Kultiviran zvok, či- sta intonacija na vseh dina- mičnih stopnjah, urejene mo- dulacije in petje prilagojeno vsebini, so bile odlike tega zbora; po potrebi lirično meh- ko ali energično, kot je zahte- valo besedilo. Pravšnjo mero sta ubirala oba spremljajoča instrumenta, ki sta petje sa- mo dopolnjevala ne pa pokri- vala. MARJAN LEBIČ Pesniški prvenec Virginije Melile-Maierič Velika dvorana Celjskega doma je bila kar pretesna za vse prijatelje, znance, sode- lavce in ljubitelje literarne umetnosti, ki so prišli pos- premit na pot pesniški prve- nec Celjanke Virginije Meh- le-Majerič, ali kot jo večina kliče in pozna - Bebe. V senci tvojih dreves (v an- gleškem prevodu In The Sha- dow of Your Trees) je naslov zbirke, ki je, ob izdatni podpori sponzorjev, še posebej Banke Celje, kjer je Virginija zaposle- na, izšla v samozaložbi. An- gleški podnaslov Virginijin pe- sniški prvenec nosi zaradi tega, ker je kar nekaj pesmi prevedla v angleščino, nekaj pa je samo angleških, saj je avtorica dlje časa živela in se šolala pri svo- jem očetu na Floridi. Pesniška zbirka je tudi bogato opremlje- na z originalnimi reprodukcija- mi slik njenega očeta Karla Mehleta, in od tod tudi ideja za naslov, kajti sama pravi, da so njene pesmi v senci dreves li- kovnih umetnin očeta Karla. Sicer pa so pesmi osebno izpo- vedne, lirične in intimne, v njih izraža nežne občutke, trenut- no razpoloženje, ljubezensko izpoved ali preprosto s svojimi pesmimi išče notranji mir, svo- bodo duha... Spremno besedo je na pre- stavitvi s toplimi mislimi po- dala Silva Železnik, tudi sama pisateljica. Pesniška zbirka V senci tvojih dreves je izšla v samozaložbi pri celjski tiskar- ni SO-RA, v izjemo prikupno obliko jo je oblikovalo in gra- fično pripravilo podjetje Enter Celje, kakovostne in profesio- nalne reprodukcije umetniš- kih del so delo Boža Berka iz Celja, za lektorstvo pa je po- skrbela prof. Božena Orožen. ŽIVKO BEŠKOVNIK Razstava dveh avtorfev v Razstavnem salonu zdravilišča Rogaška Slatina razstavljata Gregor Podkriž- nik ter Mirko Hojnik. Akademski kipar Gregor Podkrižnik iz Laškega se uvršča v mlajšo generacijo naših likovnih avtorjev, saj je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost diplomiral leta 1993. Material, v kate- rem najde največ možnosti za realizacijo svojih zamisli, je les, ki ga pa v posameznih delih kombinira tudi s kak- šnim drugim, denimo kovi- no, vendar pa tudi pri tem ostaja les osrednji predmet njegovega zanimanja. Sicer je njegov način obdelovanja takšen, da materialu pušča mnoge njegove posebnosti in ga le delno oblikuje, s če- mer mu da svoj avtorski, ab- straktno naravnan likovni slog in tako naredi delo, ki vsebuje vse posebnosti sa- mostojne avtorske plastike. Poleg njega Mirko Hojnik, prav tako iz Laškega, raz- stavlja dve različni skupini likovno dekorativnih del. Gre za kolaže, ki jih je sestavil iz raznih vrst posušenega cvet- ja. Poleg tega razstavlja intar- zije, slike, narejene iz tankih lesenih ploščic. Z njimi se- stavlja različne motive, pred- vsem gre za krajine, arhitek- turo ter figure, ki jih oblikuje v skladne kompozicijske ce- lote. BORIS GORUPIČ Drevesa vlečejo! Prejšnjo soboto je bila zaključena razstava fotografij o mogočnih drevesih Celja in okolice, ki jo je pripravila celjska krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije, v sodelovanju s projektno pisarno Celje zdravo mesto in Zavodom za kulturiie prireditve Celje. Na fotografijah, ki jih je posnel Franci Horvat, je bilo prikazanih šestnajst dreves, ki so posebna ali po dimenzi- jah ali po obliki. Odziv je bil izjemen, saj je v devetih dneh razstavo v Likovnem salonu Celje obiskalo čez 1200 ljudi oziroma v povprečju 25 na uro. Tema o mogočnih starih velikanih, ki so med nami tukaj in zdaj, je očitno zelo privlačna, saj razstave v Likovnem salonu že dolgo niso imele takšnega obiska. Drevesa vlečejo! Takšen odziv je tudi velika spodbuda za nadaljevanje projek- ta Velika drevesa na Celjskem, ki smo ga zastavili na Zavodu za gozdove in katerega cilj je pravna zaščita teh dreves ter njihova razglasitev za naravne spomenike. ROBERT HOSTNIK lt.22..4.ifiRii1'98 20 NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK Komu je zvonilo? Devetke, venci in »plank« na kegljaškem prvenstvu novinarjev severovzhodnP Slovenije »Lahko je pisati in kritizi- rati. Kdaj se tudi postavite v našo vlogo,« nemalokrat le- tijo očitki novinarjem. Neka- tere stvari nam res niso tuje in tako smo se v soboto spet pomerili na kegljaškem pr- venstvu severovzhodne Slo- venije, ki ima že takšno tra- dicijo kot svetovno prvens- tvo. Obojih je bilo že več kot dvajset. Trenerji bi potarnaii, da ste- ze niso bile namazane in tudi razmere za trening niso bile idealne (seveda, ko pa trikilo- gramske krogle potežkamo le enkrat letno), novinarji pa smo bili tiho in še danes ne- kateri trpijo. Prvenstva, ko so nekateri zaradi naporov po- vsem sključeni končali pri zdravniku, so preteklost, to- da zbadanju v desni nogi in levi ritnici se še vedno ni mo- goče izogniti. A če na začetku sezone lahko zagrabi tudi največje profije... Nova prvaka imata močan kegljaški pedigre. Zmago Gomzi iz Večera je v rosnih letih balinarske krogle valil tudi v republiški ligi, se po- skušal tudi v kegljanju in kot eden največjih specialistov za šport na devet lesov zmagal (v slogu imena) že tretjič za- pored. Med nastopom je res- da dvakrat zvrnil kozarček vinca in slikovito dokazal, da je kegljanje... »Kdo pravi, da nimam ostre- ga peresa,« je zagrmel po hat- tricku, ko je na srečelovu za- del karton jajc. Dvomimo, da jih bo pravočasno spravil v promet, ko pa še ni niti prev- zel petih buteljk z lanskega srečelova. Naša Tatjana Cvirn je nič kaj skromno pobrala kar dve zlati kolajni in pokal. Naj- bolj ponosen je bil oče Mirko Podgoršek, ki je celo medna- rodni sodnik in je imel oprav- ka že z mnogimi šampioni, le hčere še ni videl kegljati. Imamo tudi podprvaka. »Koliko metov še imam? Koli- ko kegljev sem podrla?« je Ma- teja Podjed spraševala v slogu mladega zvezdnika Primoža Pintariča. Oba nosita očala, igrata pa brez njih in - osvajata kolajne. Pri moški je bil drugi (glede na to, da je bil vodja tekmovanja, se menda druga- če ni moglo končati) Želj ko Zule, ki je med vsemi najboljše odigral na čiščenje. Če bi tako pospravljal mizo in kote... Lanska zmagovalka Nada Kumer je bila tokrat »šele« tretja, prav tako Danilo Uten- kar. Come-back mu je lepo uspel, saj je bil zadnja leta profesionalni politik; na bi- striški občini šef za družbene dejavnosti. Skratka: med novi- narskim kegljanjem je na vseh štirih stezah močno zvonilo. Ne samo zaradi »plank«, tudi kakšen venec in devetka sta spodbudila cingljanje. Moški: l.Gomzi (Večer) 183, Z.Zule (NT&RC) 173, 3.Uten- kar (Delo) 161, 4.E.Einspieler (Sherpa) 155, S.V.Einspieler (Delo) 149 itd; ženske: l.Cvirn 140, 2.Podjed (obe NT&RC) 121, 3.Kumer (svobodna novi- narka) 116, 4.Lejič 109, S.Ger- keš-Lednik (obe NT&RC) 104 itd; ekipno: l.Vesele baklave (Zule, V. Einspieler, Cvirn) 482,2.0na in dva (Gomzi, Mč, D.Stamejčič) 430, 3. Pipec (E. Einspieler, Korošec, Piano) 416 itd. Komu je največkrat zvoni- lo? Ivu Mlakarju z Raven, ki je še lani igral v prvi ligi in zato med amaterji (beri: novi- narskimi kolegi) nastopa iz- ven konkurence. Njegov osebni rekord je 1040 kegljev, v soboto pa jih je v Slovenskih Konjicah v 50 lučajih (25 pol- no+25 čiščenje) podrl 255. In potem si nekateri drznejo tr- diti, da novinarji nič ne vemo o kegljanju. ii^K Foto: GREGOR KATlČ Pijača za vseli 24 ur Veliki poraženki prven- stva Urša Selišnik in Mira Zakošek sta tudi - veliki zmagovalki. Za naj rezultat z negativnim predznakom (po 93 kegljev) sta za na- grado dobili pijačo v celjs- kem lokalu Studio 3! Ana Matjaž je bila tako prijazna, da je obema (pr- va je "ohrna" Savinjčanka, druga pa predsednica Celj- skega aktiva DNS in nagra- di bosta brez dvoma stekli po pravih grlih) namenili celodnevni zapitek. Prven- stva so popestrila Še neka- tera podjetja in zasebniki s prispevki za srečelov, za kar se jim aktiv najtopleje zahvaljuje. Zmago Gomzi: lani buteljke, letos jajca in hat-trick. Teatrovci sprešali Celje Minuli petek in soboto je bilo na nogometnem igrišču na Lopati po dolgem času spet živo, glasno in burno. Ekipa puha Teater je namreč organizirana svoj 1. ročk festival, imenovan sprešano Celje. Med festivalom, ki se je pričel v petek popoldne, je nastopilo okoli 30 glasbenih skupin, navdušeno občinstvo, ki je prireditveni prostor napolnilo predvsem v soboto zvečer, pa je dokazovalo, da tovrstnega dogajanja v Celju še vedno primanjkuje. Sicer pa so med nastopajočimi skupina- mi in vse Slovenije, med katerimi so blesteli legendarni Kladivo, konj in voda, nastopili bendi Grozdje, Ellite, Giljoti- na, Abadon, Deseti brat in še marsikdo, zvezdo sobotnega večera pa je predstavljal Pero Lovšin - edini, ki je organiza- torjem svoj nastop zaračunal. N.-M. SEDLAR V Socki gasilsko tekmovanje in salamiada Prostovoljno gasilsko društvo Socka je pripravilo veliko družabno prireditev, katere se je udeležilo več kot tisoč obiskovalcev. Uživali so v koncertu Adija Smolarja, igranju ansambla Rosa, poskušanju salam na prvi salamiadi ter ogledu gasilske- ga tekmovanja. Na njem je nastopilo sedem moških enot - prva tri mesta so osvojili gasilci Nove Cerkve 1 in 2 ter Dobrne in dve ženski ekipi - Nova Cerkev in Škofja vas. Na prvi salamiadi je bilo predstavljenih 32 primerkov, posebna komisija pa je za najboljše ocenila izdelke Pavla Božnika iz Hrenove, Aleša Stolca iz Nove Cerkve ter Mira Kotnika iz Socke in Franca Strmčnika iz Hrenove. TV Vse novinarske kolajne: Zmago Gomzi, Željko Zule, Nataša Gerkeš, Mateja Podjed, Tatjana Cvin' Nada Kumer. Danilo Utenkar, Vili Einspieler (stojijo). Damjana Stamejčič. Tomislav Ivič (sedita Učilnica za devetletko Na podstrešju osnovne šo- le Blaža Arniča v Lučah je od torka v uporabi nova učilni- ca s kabinetom, s čimer je izpolnjen še zadnji pogoj kandidature Lučanov za predčasno vključitev v pro- jekt devetletk. »Nova prostora sta za nas velika pridobitev. Skupno imamo samo 12 učilnic; v no- vi bomo imeli malo šolo, ka- binet pa je pravzaprav večna- menski prostor za izvajanje programov interesnih dejav- nosti. Novosti je v celoti inve- stirala občina, ki je tudi opre- mila tri učilnice in poskrbela za prenovo strehe,« je dejala ravnateljica Vida Štiglic. Lučko šolo obiskuje 206 učencev (od tega 23 podruž- nično šolo v Solčavi), šolski okoliš pa je ogromen. Prevo- ze opravljajo na kar enajstih relacijih in nekatere so tudi edine redne povezave za za- selke, ki so dostopni samo po gozdnih cestah. Učenci os- novne šole Blaža Arniča so tudi otroci iz Logarske doline, Matkovega kota, izpod Radu- he, z najvišje ležeče sloven- ske (Bukovnikove) kmetije in celo z domačije, ki stoji tik ob slovensko-avstrijski meji. »Več kot polovica učence i sodeluje v pevskih zborih, p j drugi strani pa v šestem razi redu sploh ne moremo sestal viti malonogometne reprei zentance. Imamo le štiri fanti in skupaj s petošolci komajdi sestavimo moštvo. Na šoli ji 1 11 oddelkov, v katerih je od 11 do 40 učencev, v dveh oddei' kih pa imamo urejeno podali • šano bivanje,« je dodala rav i nateljica. Ž.Z ■ Močnejši v zvezi v nedeljo so se v Mozirski koči na Golteh zbrali pred- stavniki planinskih društev, organiziranih v Savinjski meddruštveni odbor. Na seji so spregovorili predvsem o minulih občnih zborih in o delu Planinske zveze Slovenije. V upravnem odboru PZS imajo namreč predstavniki Savinjskega MDO tolikšno zastopstvo kot še nikoli doislej. Poleg pod- predsednika Adija Vidmajerja so v UO še trije drugi člani, tako da računajo, da bo mo- goče v tem obdobju marsikaj postoriti. Podpredsednik Vid- majer je pozval predsednike društev, naj se z vsemi teža- vami obrnejo kar nanj in omenil, da so se v UO pogo- varjali o Molički peči, kjer želi lučka pašna skupnost graditi Kocbekovo kočo. V UO meni- jo, da je na tem prostoru smi- selno postaviti stajo, nikakor pa ne planinske koče. Gostitelj tokratnega sreča- nja so bili mozirski planinci, njihovo delo pa je predstavil predsednik, mag. Jože Kumer, ki je med drugim izrazil željo, da bi v bhžini Mozirske koče s pomočjo RTC Golte oživili alp- ski vrt Avrikelj in vključili kočo v slovensko planinsko pot. Po seji so se člani Savinjskega MDO po Severjevi poti podali na Boskovec in se povzpeli na razgledni stolp. US Odlična bera raziskovalcev Na osnovni šoli Vransko so prejšnji teden izvedli priredi- tev Mladi raziskovalec, ki so se je udeležili mladi razisko- valci in njihovi mentorji iz vseh šol občine Žalec. Predstavili so kar 25 razi- skovalnih nalog iz družbo- slovnega in naravoslovnega področja ter osem računalniš- kih - vse iz OŠ Braslovče. Po predstavitvi so si učenci ogle- dali muzej motociklov na Vranskem. Mentorji, recen- zenti, predstavniki Občine Ža- lec in drugi gostje pa so med- tem ovrednotili delo. Bera ra- ziskovalnih nalog je bila zelo bogata. Gradivo, ki so ga učenci s svojimi mentorji ob- delali, ima neprecenljivo vrednost, zato so predlagali, da naloge predstavijo v prilo- gi Savinjčana. T. TAVČAR Miren kongres slovenskih gasilcev 13. kongres Gasilske zveze Slovenije, ki je bil 30. in 31. maja v Sežani, je minil mirno in brez pretresljivih razprav. Naj- več govora je bilo o siste- mu financiranja množič- ne organizacije, ki ima v Sloveniji okoli 1300 pro- stovoljnih gasilskih dru- štev s preko 120 tisoč čla- ni. Žal je financiranje gasil- ske dejavnosti v mnogih občinah še močno odvisno od dobre volje županov in njihovega odnosa do ga- silstva. Na kongresu so go- vorili o vključitvi poklicnih gasilcev v Gasilsko zvezo Slovenije, alarmiranju, or- ganizaciji gasilskih priredi- tev in podobno. Tudi v naslednjih petih letih bo predsednik slo- venskih gasilcev Ernest Eory (njegov tretji man- dat), poveljnik pa prvič Matjaž Klarič. Podelili so nagrade Matevža Haceta, ki jo je posmrtno dobil tu- di Tone Sentočnik iz Škof- je vasi, dolgoletni povelj- nik slovenskih gasilcev. Toneta Sentočnika so po- smrtno tudi imenovali za častnega poveljnika GZS. Izvolili so novo predseds- tvo GZS, v njem pa zasto- pa gasilce Celjske regiji? Alojz Tirgušek iz Šmarja pri Jelšah. Regijski povelj- nik ostaja Janko Turnšek, ki je tako tudi v bžjein vodstvu slovenskih gasil- cev operativcev. % SNOPIČ PISMA BRALCEV - INFORMACIJE 21 ODMEV Prometne zagate bdzivam se na bleščeče Ispevke, ki jih je večkrat na- ^al Sašo Šoštarič. Žal se jinenjeni gospod pri svojem jisanju večkrat poslužuje ne- esnic in napačnih informacij n si dovoli karanje in pouče- vanje občinskih organov, skr- jipa ga tudi smejanje ali joka- jje gradbenega inšpektorja. Že nekako v letu 1965 je bil vdelan širši prostorski načrt laselja Hudinja. Že v tem na- ;rtu je Ul. bratov Dobrotinš- jov predvidena kot ulica brez ghoda z obračanjem vozil na ^oncu ulice. Omenjeni plan je ii večkrat dopolnjen s pri- pombami občanov, leta 1985 pa dokončno sprejet. Istega leta se je začela tudi izgradnja garažnih boksov na koncu uli- ce, omenjena ulica pa je bila prometno odprta v obeh sme- reh. Po končani gradnji in zuna- nji ureditvi je ulico po naroči- lu in s soglasjem prometne in gradbene inšpekcije zaprl iz- vajalec del. S tem posegom je spremenil prvotni režim, kar ni bilo po volji prebivalcem sosednje, Dobojske ulice. Na pobudo prebivalcev te ulice je prometni inšpektor dovohl ponovno odprtje omenjenega odseka, vendar le v zimskih mesecih, od decembra do marca. Upravljavec in vzdrže- valec cest in ulic je marca ovi- re spet namestil, kot je bilo dogovorjeno. Ovire so nameš- čene tako, da onemogočajo prevoz le štirikolesnim vozi- lom; pešci, kolesarji in drugi uporabniki pa lahko prehod normalno uporabljajo. Očitno pisec pisma v zadnji št. NT ne more preboleti izgu- be svojega dirkališča, zato je spet zbral nekaj podpisov in vložil novo pobudo. Sedaj zahteva odstranitev ovir in iz- gradnjo parkirišč za podpisni- ke. Izbral je dve lokaciji, in sicer na zelenici ob vzhodnem koncu garaž ali pa parcelo ob vrtu Cvenk, ki jo po najemni pogodbi uporablja vrtičkar in jo je pripravljen prepustiti. Omenjeni vrtičkar je prej za- puščeno gmajno uredil v vzo- ren vrtiček. S svojo pobudo Sašo Šošta- rič postavlja upravne in inš- pekcijske organe pred veliko dilemo, odpira pa se tudi vrsta vprašanj, na katera bodo mo- rali odgovoriti in ustrezno ukrepati. Tako je vprašanje, ali je dolžna širša družbena skupnost na račun davkopla- čevalcev odstopiti zemljišče in Zgraditi, parkirišča za lastnike Zasebnih hiš, ki so na dovolj Velikih parcelah. Omenjeni pobudniki bi si namreč lahko Uredili parkiranje na svoji Zemlji. Nadalje pa je vpraša- nje, kakšen plaz zahtevkov bi Sprožila legalizacija omenjene pobude, saj je v Celju nekaj deset ulic s podobnimi proble- mi. Ustreznim občinskih služ- bam želim veliko uspeha in dosti pameti pri reševanju Omenjene zadeve. I.K., naslov v uredništvu Šl.22.-4.iuiiii1998 PREJELI SMO Nezadovoljni gasilci Gasilskega državnega pr- venstva, ki je bilo v sredi maja v Novem mestu, smo se udele- žili tudi gasilci iz Nove Cerk- ve, ki smo po zmagi na občin- skem in tretjem mestu na re- gijskem tekmovanju prišli v ožji izbor favoritov na tem tek- movanju. Gasilska enota člani B Nova Cerkev je namreč ge- neracija, ki v isti postavi na- stopa že celih 20 let. Na tekmovanju v Novem mestu se je med nastopom naše enote ob tekmovalni pro- gi zbralo veliko gasilcev iz drugih društev, poleg njih pa skoraj celoten tekmovalni od- bor, da bi nas spremljali med vajo. Ko smo že pričeli z vajo, pa je pomočnik vodje tekmo- vanja Vinko Sentočnik, član iste gasilske zveze, kot je naše društvo, prekinil delo ekipe in s tem vznemiril in dekoncen- triral naše tekmovalce. Vajo je prekinil zato, da naši ekipi ne bi sodil sodnik iz naše gasilske zveze. Pomočnik vodje tek- movanja je prekinil delo samo nam, pa čeprav so mnogim enotam pred nami sodili sod- niki iz iste gasilske zveze, kot so bile nastopajoče ekipe. Ko smo ponovno nastopili, je bila enota zelo vznemirjena zaradi takšnega početja, tako da nam je vaja popolnoma neuspela. Potem smo zahtevali ponovi- tev vaje, vendar nam pred- stavniki tekmovalnega odbora tega niso dovolili. Gospod Sentočnik je tako naredil nepozabno krivico ekipi iz Nove Cerkve iz Gasil- ske zveze Celje, kjer je tudi član. S tem je izničen naš trud in delo, saj smo vsi tekmoval- ci v desetini trdno garali in se odrekali mnogim stvarem. Menili smo, da bomo sloven- skim gasilcem pokazali, da smo iz celjske GZ ravno gasil- ci iz Nove Cerkve tisti, ki lah- ko uspešno zastopamo zvezo na državnem prvenstvu. To nam je preprečil tajnik celj- ske GZ. Ekipa, ki je 20 let trdo delala, je zaradi tega v takšni krizi, da razmišljamo o prekinitvi dela na tekmovalnem področju. Prav tako pa imamo vsi člani ekipe, ki smo toliko dah gasils- tvu, žalosten pogled na gasils- tvo v GZS, ki dovoli posamez- nikom, da s krivicami povzro- čajo razdor med gasilci. BRANKO JEZERNIK, za ekipo člani B PGD Nova Cerkev Ureditev krizisca v Latkovi vasi Vlada republike Slovenije je v Uradnem listu RS, št 33/98 objavila Uredbo o kategoriza- ciji državnih cest. Med spre- membami, ki jih uredba uve- ljavlja, je tudi razvrstitev do- sedanje magistralne ceste Arja vas-Žalec-Šempeter-Ločica v regionalno cesto II. reda, št. 447. Z navedeno spremembo so odpadli vsi dosedanji zadržki, ki ste jih navajali v zagovoru pri ureditvi križišča v Latkovi vasi, kjer se sedaj križata na- vedena cesta in cesta istega ranga Latkova vas-Prebold-Tr- bovlje, št. 427. Zato v imenu krajanov Lat- kove vasi, ki jim je zaradi neu- rejenosti vsakodnevno pretila nevarnost pri prehajanju na- vedenega cestišča, zahteva- mo: 1. da takoj zagotovite pri- merno označene prehode za pešce; 2. da do prehodov uredite ločene pločnike, ki se bodo navezovali na že zgrajene ob cesti št. 427; 3. da pričnete z rušenjem objekta, ki ovira preglednost celostnega križišča (stavbna parcela št. 1153/3), katerega lastnik je Cestno podjetje Ce- lje. Objekt je bil določen za rušenje ob rekonstrukciji kri- žišča leta 1981, o čemer ob- stajajo tudi pismeni doku- menti; 4. da povežete s kolesarsko stezo ali pločnikom manjkajo- či del, ki je nastal z novim priključkom na avtocesto. Zahtevo podpira Svet Kra- jevne skupnosti Prebold, ki bo v primeru, da je ne realizirate, s pomočjo prizadetih krajanov fizično preprečil nadaljnje od- vijanje prometa. Pričakujemo pa, da ob šte- vilnih najhujših prometnih nezgodah, ki so se že pripetile v tem križišču, ne bomo ob spremenjenem režimu pro- meta doživeli še katere, pre- den bomo prejeli vaš odgovor. MARJAN ŽOHAR, predsednik KS Prebold Ponovno rojstvo Titove štafete v zadnjih dneh smo priča veliki promociji »štafete soli- darnosti«, ki jo pripravlja Mla- di forum združene liste. Orga- nizatorji se sicer trudijo pre- pričati javnost, da štafeta ni- ma nič skupnega s tisto prete- klo, ki so se je morali v Jugo- slaviji vsi veseliti, čeprav je mnoge bolela glava, ker so se zavedali, koliko denarja gre za nekaj, kar je le navidezno. Morda bi nas še prepričali, če ne bi bil to podmladek prav tistih, ki so bili pobudniki, zagovorniki in organizatorji Titove štafete. Ta naj bi bila nosilka solidarnosti, strpno- sti, zaupanja, mladosti. Žal pa je bil to le še en, in to ne poceni, poizkus manipulacije z ljudmi, ki so kljub temu videli in razumeli. Ni jih zasle- pila ponarejena dobrota ko- munistične palice, ki je v svo- jem bistvu nosila kruti totali- tarni komunizem, poboje na Teharjah in v Kočevskem ro- gu, dachauske procese. Goli otok... Nič nimamo proti solidar- nostni akciji, ki jo pripravlja MFZL, toda štafeta je štafeta in Slovenija si ne bo nikoli več dovolila zavezovanja oči, kajti preveč je bolelo in dovolj je bilo. Če štafeta resnično nima ničesar opraviti s preteklostjo, svetujemo organizatorjem, da solidarnostni akciji spremeni- jo ime in je ne oskrunijo s temno preteklostjo. V primeru, da se ne bodo dali prepričati, upamo, da bo- do akcijo naslednje leto name- nili spominu vseh pobitih v jamah Kočevskega roga in na Teharjah in v opozorilo krute- mu komunističnemu sistemu, zoper katerega se je uprla ne le Slovenija, temveč širni svet. Proti nostalgiji mračnega obdobja naše zgodovine So- cialdemokratska mladina hu- mano in solidarno deli antino- stalgične dražeje, ki jih potre- buje peščica posameznikov. Socialdemokratska mladina ZAHVALE, POHVALE Razstava o mogočnih drevesih Celja Celjska krajevna enota Za- voda za gozdove Slovenije je v sodelovanju s projektno pisar- no »Celje zdravo mesto« in Zavodom za kulturne priredi- tve Celje pred kratkim pripra- vila razstavo fotografij o mo- gočnih drevesih Celja in okoli- ce. Razstavo so omogočili na- slednji pokrovitelji; Mestna občina Celje, Občina Vojnik, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Gozdno gospodarstvo Celje, Grafika Gracer, Cestno podjetje Celje, Banka Celje, Dinocolor Vojnik, Kostra, Elektro Celje, Galerija Okvir, Zlatarstvo Tajnšek, Promusica in Plesna šola Harlekin. V imenu organizatorjev se vsem zahvaljujeva za podporo. ROBERT HOSTNIK, FRANCI HORVAT, Celje Javna zahvala Za izjemno uspešno izvede- no srečanje borcev pododbora V. prekomorske brigade za celjsko regijo in borcev Zgor- nje Savinjske doline v Mozir- skem Gaju se iskreno zahva- ljujemo pokrovitelju srečanja Občini Mozirje in županu Ja- kobu Presečniku. Iskrena zahvala vsem sode- lujočim v bogatem kulturnem programu, v katerem so sode- lovali Zgornjesavinjska godba na pihala. Pevski zbor Mozirje in recitatorjem. Še posebna zahvala velja režiserju progra- ma, ravnatelju OŠ Mozirje An- tonu Veneku in predsedniku Zavoda za kulturne prireditve Mozirje Petru Širku. Zahvala velja tudi Območ- nemu odboru ZB in udeležen- cem NOB Mozirje in krajevni organizaciji ZB Mozirje za or- ganizacijo srečanja in pripra- vo prireditvenega prostora. Za tako uspešno organizacijo sre- čanja pa se moramo predvsem zahvaliti vsem tistim, ki so srečanje finančno podprh. Sponzorji so bili: občine Mo- zirje, Nazarje in Ljubno ter Elkroj, Kmetijska zadruga. Tr- govsko podjetje Savinja, Pe- karna Miš-Maš, Cinkarna, Sa- ša d. o. o. Rečica ob Savinji in Izletnik Celje. Zahvala tudi Sa- vinjskim novicam za podarje- ne almanahe Zgornje Savinj- ske doline in vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelovali pri us- pešni izvedbi srečanja. STANE VENGUST za odbor REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (061) 17 87 400. Telefaks: (061) 17 87 422 Številka: 350-03-54/97-VM Datum: 1.6.1998 Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur list RS, št. 32/93 in 1/96) in 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86), v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-1), v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa Štore, investitorja PETROL, slovenska naftna družba d.d., Dunajska cesta 50, Ljubljana, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bosta osnutek lokacijskega dovoljenja za gradnjo bencin- skega servisa s spremljajočim programom v Štorah in poročilo o vplivih na okolje tega posega v okolje, ki ga je pod št. št. 30-44/98 v aprilu 1998 izdelal Urbis d.o.o. Urbanizem, arhitektura, projektiranje iz Maribora, javno predstavljena oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Občine Štore, Cesta XIV. divizije 15, Štore, od 5. 6. 1998 do 26. 6. 1998, vsak dan med 7. in 15. uro, razen ob sredah med 7. in 16. uro in ob petkih med 7. in 13. uro, 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja PETROL, slovenska naftna družba d.d., Dunajska 50, Ljubljana, oprav- ljena 15. 6. 1998 v sejni sobi Občine Štore ob 16. uri (Cesta XIV. divizije 15, Štore, 2. nadstropje), 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih Občine Štore v času javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do 26. 6. 1998, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. Sanja TRAUNŠEK.dia SVETOVALKA VLADE POVZETEK POROČILA IN SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI POSEGA, ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje, ki ga je pod št. 30-44/98 v aprilu 1998 izdelal Urbis d.o.o. Urbanizem, arhitektu- ra, projektiranje iz Maribora: Pričujoče poročilo o vplivih na okolje je izdelano na podlagi zahtev Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, v povezavi z določili Zakona o varstvu okolja in njegovih podzakonskih predpisov. Bencinski servis »Petrol« v Štorah bo predstavljal s predvideno količino uskladiščenih naftnih derivatov in s poslovanjem samim, ter z vsemi predvidenimi dejavnostmi, možen izvor polucije in degradacije okolja. Vendar ob upoštevanju pozitivno - pravne regulative, zlasti tehnično varstvenih predpisov; ob uvajanju sodobne tehnologije in ob usposabljanju zaposlenega osebja, predvsem pa ob izpolnitvi zahtev in predlogov, ki izhajajo iz pričujočega Poročila, se ta možnost povsem zminimalizira. Zaradi delovanja novega BS se kvaliteta zraka v njegovem okolišu, kljub emisijam hlapov tekočih goriv ter izpušnih plinov in aerosolov iz motornih vozil, ne bo poslabšala. Ob upoštevanju vseh gradbeno tehničnih in hidrotehničnih zahtev in priporočil, ob rednem vzdrževanju in nadzoru, načrtovani objekt BS ne bo imel degradacijskih vplivov na kvaliteto površinskih in podzemnih vod. Tla - plodna zemlja načeloma ne bo(do) prizadeta. Zemljišče, na katerem bo situiran BS, je obcestno in brez večjega pomena za kmetijstvo; pa tudi delno degradirano v ekološkem smislu. Imisijsko stanie hrupa se v bližnji okolici zaradi obratovanja BS ne bo poslabšalo; dodatni protihrupni ukrepi ne bodo potrebni. Rastlinstvo in živalstvo ter kraiina in kulturna dediščina ne bodo prizadeti. BS bo urejen v okviru površin obrtne cone! Glede na navedena dejstva in ugotovitve ter po dosedanjih spoznanjih in izkušnjah, je možno, ob upoštevanju potrebnih (navedenih!) varstvenih ukrepov, BS »Petrol« v Štorah, ki se bodo odvijale na njem, smatrati za ta(k) poseg v okolje, ki ne bo prekoračeval dopustne stopnje ekološke obremenitve. Obrav- navani objekti in naprave s svojo prisotnostjo ne bodo preko- merno onesnaževali ozračja, vode in tal, niti ne bodo povzročali hrupa nad dovoljenimi ekvivalentnimi nivoji. ZATOREJ SMATRAMO. DA IZ EKOLOŠKO - PREVENTIVNEGA VIDIKA NI OVIR ZA POSTAVITEV BENCINSKEGA SERVISA v Štorah. Rajko Sterguljc, dipl. ing. gr. 30 RADIO - INFORMACIJE NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE Torek, P.junija ob 12.10: Zlatorogovo rolanje Radio Celje in Pivovarna Laško sta si ponovno podala roki in za poletje pripravila nagradne skrivalnice, ki se skrivajo pod naslovom Zlatorogovo rolanje. Mateja Podjed se vam skriva, daje namige, kje je, vi pa po telefonu ugibate, kam se je skrila. Kdor jo najde, dobi majico Zlatorogovega rolanja, pa pločevinke laškega piva ali rolerja, kdor nato prvi priteče v gostilno in jo odkrije pa je poleg že naštetega deležen še malice, ki jo za nagrajenca priskrbi gostilničar. Simbolične nagrade prejme še ostalih devet, ki prvi odkrijejo radijsko ekipo na terenu. Od ponedeljka do petka ob 11.05: Pop-pisnice - glasbo po vašem izboru! Ste jo že napisali? Dopisnico? Še ne? Hitro napišite nanjo kakšne glasbene želje imate in jo pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, za Pop pisnico, 3000 Celje. Če nočete dopisnice, lahko napišete tudi razglednico. Če ne marate razglednice, pa napišite pismo. Od ponedeljka do petka ob 12.05: Brez besed Za tiste, ki morda na Radiu Celje pogrešate umrijeno instru- mentalno glasbo, bomo nekaj minut po poldnevu vrteli tovrst- no glasbo. Priznajte, tu in tam zares prijetno sede v uho. ■ Sreda, 10. juni jo ob 19.00: Pop loto Poletje je čas, ko se skušamo čimveč zadrževati na prostem., Zato smo se odločili, da vas s Pop lotom do jeseni osvežimo* pozno popoldne. Prepričani smo, da vam bo ta zamenjava' všeč. RADIJSKI SKRATKI v radijskem traktu je izginil kavni aparat. Slovo je vzel, predvidoma za kratek čas, ko se je odpravil v press center na Celjskem sejmu, nazaj pa poti ni našel. Radijci smo tako pri- siljeni črni opoj srkati v bliž- njem gostinskem lokalu. Nadaljevanka: Vpliv klimat- skih napmv na kihanje mdij- cev - Nataša ni opravila Piško- ve zadolžitve, da dr. Eržena povabi na odvzem brisa radij- ski klimi. Razlog? Nedopusten sram, da bi se dr Eržen nad pobudo izvrstno zabaval. Epi- log: radijci kihajo dalje. Radijci ne samo da kihajo! Spopadajo se še z vse mogoči- mi boleznimi. Te dni je na moškem stranišču odpovedal pisoar. Poln peska je revež čakal prihod vodovodarjev. Piskov komentar: »Bomo že odkrili, kdo ima tako ogromne ledvične kamne, da je razbil pisoar in ga napolnil s pe- skom!« Na kegljanju novinarjev SV Slovenije so se na odlično ekip- no tretje mesto uvrstile celjske radijke v postavi: Mateja Pod- jed, Vesna Lejič in Nataša Ger- keš. Mateja je bila v ženski konkurenci še srebrna. Vesna in Nataša pa sta se izognili priznanju za najslabšo keg- Ijavko prvenstva. Ladu Gobcu, ki je press center na Svetov- nem prvenstvu v kegljanju od- dal konkurenci, se bodo bro- naste radijke maščevale tako, da ne bodo okrepile celjske ženske kegljaške vrste, čeprav bi klubu, sodeč po uvrstitvah žensk na svetovnem prvens- tvu, okrepitve prav prišle. Pa, tudi Miroteksovih gat ne bodo' nosile! Simona Brglez in Sašo Mate-, lič sta se v ponedeljek pritoži- la, da bosta vodstvu vložila^ protestno noto, ker sta bilal minuli vikend na delovnem! mestu prisiljena drogirati se. Vrsta droge? Lim! Radijske stopnice so se namreč prav nemarno razcvetele, zato smo jih minuli vikend dali polepša- ti. In ker ne gre drugače kot z lepilom, sta oba dežurna vdi- havala opojne limaste hlape. Pobuda tedna: Bojan šala- mon - Miš maš se je pritožil pri odgovorni urednici radia, za- kaj si hiša NT&RC že tretjič zapored privošči sindikalni iz- let ravno v času Miš-maša? »AU ne bi mogli tega izleta prestaviti?« je vprašal. Seveda njegova pobuda ni bila spreje- ta, potolažimo ga lahko le, da je zadnja stvar, na katero mi- slimo ob pripravi izleta, nje- gov Miš maš. Stane Špegel je ob prehodu na poletno shemo »blažen«. Medtem ko poslušalcem v njej ponudimo mnogo več glasbe, to hkrati pomeni precej dodat- nih obremenitev zanj. Zbira- nje glasbenih želja iz pop-pi- snic, izbiranje instrumentalne glasbe za rubriko Brez besed, da ne omenjamo vseh ostalih glasbenih oddaj, ki v polet- nem času ostajajo, in ki jih v glavnem pripravlja radijski glasbeni urednik. ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 22. 5.: Sonja BRAČUN iz Huma na Sotli - deklico, Min- ka KOPRIVC iz Planine pri Sevnici - dečka, Zlatka ŠAN- TEJ iz Jurkloštra - dečka, Na- taša GRUŠOVNIK iz Strmca nad Dobrno - dečka. Romana ŠKET iz Podplata - dečka, Ma- teja KRIVEC iz Prebolda - deč- ka in Jožica PUŠNIK iz Laške- ga - dečka; 23. 5.: Gracija POTOČNIK iz Celja - deklico, Zdenka CVEL- BAR iz Blance - deklico, Vero- nika BRGLEZ iz Zreč - deklico, Sonja KROPEJ iz Slovenskih Konjic - dečka, Vesna SUTA- RA iz Celja - dečka, Natalija GAŠPARIČ iz Rogaške Slatine - deklico, Mojca KODRIČ iz Velenja - deklico in Marija ŠKET iz Gorice pri Slivnici - dečka; ^ 24. 5.: Slavica DJAKOVIČ iz Škofje vasi - deklico, Andreja KOGOVŠEK iz Celja - dečka, Mojca GRAČNAR iz Brez - de- klico in Brigita VRBEK-RAJ- LIČ iz Vojnika - dečka; 25. 5.: Silva PLATOVNJAK i^z Laškega - deklico, Darinka ŠOBA iz Žalca - dečka. Dragica KOLAR iz Šentjurja - dečka, Nataša BRDNIK iz Celja - deč- ka in Romana ZAGER iz Šošta- nja - dečka; 26. 5.: Anita ZORKO iz Celja - dečka, Marjeta VRAČUN iz Petrovč - deklico, Sabina MU- LEJ iz Šentjurja - dečka, Moni- ka HABE-VAŠL iz Žalca - deč- ka. Marina KOŠICA z Vranske- ga - deklico, Zdenka KUGLER iz Šmartnega v Rožni dolini - dečka, Irena TROBINA iz Ve- lenja - dečka, Damjana JAKŠ s Polzele - deklico, Andreja JE- SENEK iz Celja - deklico, Mar- jetka JOŠT iz Celja - deklico, Kristina ŠPRAJC iz Podplata - dečka, Andreja KRAJNC iz Šmarja - dečka in Brigita OV- ČAR iz Vitanja - deklico; 27. 5.: Maja KOTNIK iz Vita- nja - dečka, Marija ZAVOLOV- ŠEK iz Mozirja - dečka, Irena VERDINEK iz Ponikve pri Gro- belnem - deklico. Angela KI- DRIČ iz Rogaške Slatine - deč- ka in Mojca KNEZ iz Vojnika - dečka; 28. 5.: Mateja SILOVŠEK iz Velenja - dečka, Darja STRI- TAR iz Blance - dečka. Barba- ra HLEBEC iz Celja - deklico in Marjana BORŠIČ iz Rogaške Slatine - deklico. POROKE Celje Minuli teden je prišlo pri objavi do neljube pomote, za kar se prizadetim opraviču- jemo. Pravilno se glasi, da sta se poročila Stanko BREZ- NIK in Darja AHTIK, oba iz Celja ter Edvard VODEB in Erika ČANDER, oba iz Celja. Ta teden pa so se poročili: Marjan JURKO in Bernarda KOŠTOMAJ iz Celja, Leon PIRNAT in Maja SINKOVIČ, oba iz Celja, Pranja MIRDITA in Dragica LUGARIČ, oba iz Celja, Vojko DOKLER in Kse- nija ZORE_ iz Celja, Mitja SENICA iz Šentjurja in Mojca MASTNAK iz Celja, Branko BOBIK in Barbara PIRNAT oba iz Celja, Andrej FARKAŠ in Karmen LAMPENSBER- GER, oba iz Celja, in Bojan FELICIJAN in Jožica POTOČ- NIK, oba iz Celja. Šentjur pri Celju Poročil se je 1 par. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Bafti IBRA- HIM in Gordana MESARIC FRANK, oba iz Poljčan, Stan- ko DROFENIK in Mojca ČER- ČEK, oba iz Šmarja pri Jelšah, Andrej ŽMAVC iz Stare vasi in Milena KUNŠEK iz Podsrede, Bogdan BEVC iz Kozjega in Darja GRACAR iz Zagaja, San- di FAJS iz Cerovca pod Bočem in Andreja DUCMAN iz Sv. Florijana ter Sandi KLANČNIK iz Rogaške Slatine in Josipa BRAČUN iz Gornjega Brezna na Hrvaškem. Velenje Poročili so se: Simon PIREC in Bernarda VRANJEK, oba iz Ložnice, Tomaž SKRIVARNIK iz Slovenj Gradca in Andreja RIHTER iz Gavc, Drago KU- GONIČ in Irena POTOČNIK, oba iz Skornega pri Šoštanju, Janez PLAZL iz Gaberk in Tea VODUŠEK iz Šoštanja, Andrej DORNIK in Marija PAVLINIČ, oba iz Velenja, ter Marko KURNIK in Vlasta PRAPROT- NIK, oba iz Velenja. Žalec Poročili so se: Franc KO- LEŽNIK in Saša STOPAR, oba z Vranskega, Dušan EKSE- LENSKI in Lijana BERŠNJAK, oba iz Celja, Mladen MELAN- ŠEK in Olivera KUČERA, oba iz Žalca in Robert KOVAČIČ in Mateja POTOČNIK, oba iz Ga- licije, Mitja LENKO iz Arje va- si in Rajka RIBIČ iz Ojstriške vasi, Janez BORIŠEK in Simo- na RAMŠAK, oba iz Liboj, Zlatko VODOVNIK iz Braslovč in Manuela PEČNIK iz Brega pri Polzeli ter Borut ČRETNIK iz Zg. Roj in Martina DEŽ- NIKAR iz Stopnika. SMRTI Celje Umrli so: Marjeta VODU- ŠEK iz Celja, 61 let, Berta Juh- jana JAVORŠEK iz Celja, 85 let, Bronislava KRAJNC iz Zeč, 67 let, Matilda GERČAR iz Lopate, 80 let, Štefanija JELEN iz Celja, 86 let, Ana RABUZA iz Suhega, 48 let, Franc VERBIČ iz Grobelnega, 55 let, Slavica OBREZ iz Celja, 84 let, Viljem KOŠTOMAJ iz Celja, 70 let, Marija JELEN iz Celja, 84 let, Vincenc ŠPILER iz Celja, 67 let in Simon ŠLOSAR iz Celja, 19 let. Šentjur pri Celju UmrH so: Franc GOLEŽ iz Pletovarij, 79 let, Marjan MAJ- CEN iz Vrbnega, 49 let in Neža ROMIH iz Dolge Gore, 80 let. Šmarje pri Jelšah Umrh so: Štefan BRAČUN iz Gradišč, 94 let, Alojz JUR- JEC iz Brestovca, 84 let, Ivan PIRŠ iz Kačjega Dola, 67 let in Franc BLATNIK iz Kozjega, 61 let. Velenje Umrh so: Slavka CAMLEK iz Kavč, 77 let, Ana GRAH iz Celja, 72 let, Ida OCEPEK iz Velenja, 42 let. Avgust CME- REŠEK iz Nimnega, 62 let, Ma- rija FRIŠKOVEC iz Velenja, 83 let in Zofija GALOVIČ iz Šošta- nja, 67 let. Žalec UmrH so: Braco DRAGA- NOVIČ iz Gotovelj, 86 let, Marija STROPNIK iz Trnovelj pri Celju, 84 let, Franc STR- NIŠNIK iz Zaplanine, 68 let, Ivana SLOKAN iz Kaplje vasi, 85 let, Daniela HUDOVERNIK iz Liboj, 68 let, Anton JER- MAN iz Marija Reke, 64 let in Bojan KRAŠOVIC iz Kamenč, 27 let. PROSTA DELOVNA MESTA Območno enota Celje Celje: kemijski delavec (2), pomožni dela- vec, poštni manipulant, stavbni klepar, avto- mehanik, šivilja, tesar, stavbni steklar, proda- jalec tekstilnih-usnjenih artiklov, kuhar nata- kar, natakar ((6), gradbeni delovodja, gradbeni tehnik, trgovinski poslovodja, inženir računal- ništva, diplomirani veterinar, diplomirani inže- nir metalurgije, diplomirani inženir strojniš- tva, diplomirani inženir računalništva (6), di- plomirani ekonomist specialist (2), profesor za slovenski jezik (3), profesor za nemški jezik in diplomirani bibliotekar. Slovenske Konjice: gradbeni delavec (14), kuharski pomočnik, natakar (2). Šentjur pri Celju: gradbeni delavec, zidar, voznik avtomehanik, prodajalec in zobozdrav- nik. Šmarje pri Jelšah: živilski delavec v pekars- tvu, vrtnar cvetličar, mizar, zidar, prodajalec (6), natakar (2), trgovinski poslovodja in zdravstveni tehnik. Žalec: lesarski delavec (3), varilec v serijski proizvodnji (4), pleskar, avtoličar (2), voznik avtomehanik, prodajalec (2), računalniški teh- nik, ekonomsko komercialni tehnik, ekono- mist za komercialno dejavnost, predmetni u& telj za slovenski jezik in diplomirani inženi: strojništva. Podrobnejše informacije po telefonu, šte Vilka 442-630. Območno enoto Velenje Avtomehanik (2), elektromehanik, šivilja zidar, prodajalec (2), računalniški tehnil^ gradbeni tehnik (2), trgovinski poslovodja, ko mercialni tehnik, inženir gradbeništva, pred metni učitelj za jezikovne predmete (2), pred metni učitelj za vzgojne predmete, predmeti- učitelj tehnične vzgoje, radiološki inženir, dip' inženir gradben, za organiz. - tehnolog, dela diplomirani ekonomist, diplomirani učite}! razrednega pouka (3), profesor jezika s knji' ževnostjo (3), prof. za matemat. naravoslovni predmete (2), profesor za družboslovne pre^ mete, profesor za angleški jezik (2), profes^ zgodovine, profesor geografije, profesor gl^C bene vzgoje, profesor osnove tehnike in pr^ zvodnje, dipl. sociolog za analitično delo, ^ plomirani psiholog, zdravnik in zdravnik m* dicinske biokemije. Podrobnejše informacije po telefonu, Vilka 855-421. St.22.-4. Mi 1998 2 SNOPIČ REPORTAŽA - KRONIKA Biznis malega Slovenca Je mogoče z delom na domu služiti lepe denarce in sčasoma celo obogateti? - Med malimi oglasi se nam ponuja tudi takšna priložnost Težko shajate, kajne? Ko )lačate elektriko, vodo, igrevanje, tv naročnino in e kakšno nujnost, skoraj fes preostanek denarja po- abite za hrano, za ljubi kru- lek, bi rekli. In od kod izbr- ilcati denar za oblačila, šol- ike potrebščine, za bencin n staro kripo, ki ji je poteklo ivtomobilsko zavarovanje? [o je pesem stalnica prene- taterega Slovenca, ki sanja i blagostanju, ki bi rad na lošten način zaslužil vsaj oliko, da bi spodobno živel n si z družino privoščil kromen letni dopust. Vsa- iomur je dovoljeno sanjati, skati poti iz stisk. godi se, da se med takšne ,anjo vrine časopisni mali og- as. Oglasov, ki danes ponujajo lajrazličnejša dela in možnosti a zaslužek, je sicer veliko, a aj, ko kmalu ugotovimo, da ;mo kot kandidati prestari ali (ako drugače tržno nezanimivi. ?otem pa se nam odpre nebo, ko se zagledamo v mali oglas laslednje vsebine: »DELO NA )OMU - Prava priložnost, da zaslužite 80.000 sit mesečno s )olnjenjem kuvert na vašem lomu.« Sledi telefonska števil- ka, sicer pa se navedeni oglas v :azličnih časopisih pojavlja v različnih inačicah. Kaj lepšega, kot to! Vsa druži- na se bo odslej za nekaj ur inevno zbrala za domačo mizo n polnila kuverte - če bo treba tudi do polnoči in čez. Potem se ma zgoditi, da se obljubljenih 50 tisočakov mesečno nekaj- b:at pomnoži in življenje nena- doma postane lepo, zanimivo, brezskrbno. Najprej bomo od- plačali dolgove, potem pa sa- njali vsak svoje sanje, ki bodo nekega dne resničnost postale. Za pot k blagostanju je treba narediti prvi korak, zavrteti te- lefonsko številko iz malega og- lasa. Smo preveč radovedni Kličemo v Velenje in v Celje. Obakrat se oglasi ženska in oba- l^at je njen glas prazen, votel, skop z besedami. Nas pa zani- nia marsikaj v zvezi z delom, ki ga bomo opravljali na našem (lomu. Zanima nas, s čim bomo polnili kuverte, kam jih bomo pošiljali, - kolikšna je dnevna 'lorma, kdo krije stroške za znamke, kdo nas bo oskrboval s I^Uvertami in tistim, kar bomo •lačili vanje, kdo je naš deloda- i^lec ipd. A ne izvemo prav nič °d tega. »Povejte mi vaš naslov, ^se ostalo boste izvedeli po po- : eče gospa Celjanka in spu- Lišalko, ko ji zaupamo naš 'Naslov. Gospa Velenjčanka, ki lo pokličemo, se razjezi in nas %ra, da smo preveč tečni in ''^učakani, sicer pa se tudi ona ^ nas poslovi brez prijaznega l^ozdrava. V naš optimizem udari prva strela, a naivnim ljudem se pač dogaja, da jih je treba večkrat udariti po buči, da se streznijo. Čakamo torej na obljubljeno pošto z infor- macijami, navodili za delo. Čez nekaj dni prejmemo mo- dro kuverto. Začenjamo takoj! Besedilo na listu papirja, ki ga prejmemo po pošti, se zač- ne takole: »To je vaša prilož- nost za zaslužek dodatnega denarja z delom na domu kot aktivni sodelavec v našem ak- tivnem združenju. Prejemali boste denar vsak dan za kuver- te, ki jih boste napolnili... Če se boste ravnali po naših navo- dilih, boste dobili vnaprej na- slovljene kuverte z nalepljeni- mi poštnimi znamkami. Zato bo večina vašega dela le pol- njenje kuvert s krožnimi pi- smi, katere boste poslali nazaj za plačilo. Želimo biti prepri- čani, da boste zaslužili odli- čen denar, da boste uživali v svojem delu in več let vztrajali v njem. Tako bomo naredili odličen zaslužek skozi oboje- stransko sodelovanje...« No, nekaj smo le izvedeli, a še vedno premalo. Naš »deloda- jalec« nas še vedno drži v šahu, ko nam noče izdati vseh skriv- nosti poslovnega sodelovanja. Namesto tega nas v drugem delu pisma obvesti, da mora- mo na naslov ženske, ki smo jo poklicali po telefonu (na- slov je na papirju) poslati 1.500 tolarjev, če želimo zače- ti delo takoj, pa nas »prioritet- na obravnava« stane nadalj- njih 500 tolarjev. »To enkrat- no vplačilo je pokrivanje na- ših stroškov in ni nič drugega kot kritje stroškov za vaše vpe- ljevanje v delo in pridobitev pravice za začetek dela...« nas partner pouči, na nas pa je, da izpolnimo prijavni list in vplačamo navedeni znesek. Ker želimo delati takoj (čas je vendar denar!) nemudoma pošljemo po pošti 1.500 in še 500 tolarjev, torej dva tisoča- ka. In spet čakamo na nadalj- nja navodila, na delo, na ku- verte, na zaslužek... Prodajamo informacije! Mine teden dni in več, ko prejmemo kuverto, tokrat veliko. V njej so na šestih straneh napisana Navodila za delo. Ko jih prebiramo, stavek za stavkom, se nam vse bolj dozdeva, da smo premalo pametni za posel, ki nam ga ponuja direktor Hi- šnega marketinga, ki nam v uvodnem delu navodil (oseb- no) izraža dobrodošlico, re- koč: »Naredili ste prvi ko- rak, da postanete finančno neodvisni in preskrbljeni. Ta program je dokazan, zakon- sko dovoljen in legalen način služenja denarja na domu,« izvemo in iščemo naziv in naslov podjetja, žig, podpis direktorja, pa nič. Vse, kar izvemo, je to, da se naš »de- lodajalec« nahaja v Mariboru in da je komunikacija (poši- ljanje denarja) z njim možna le preko poštnega predala. In kaj bomo mi počeli, če se vključimo v ta »hišni marke- ting«? V nadaljevanju izve- mo, da se bomo vključili v prodajo informacij! Ker gre torej za višjo intelektualno raven, kot je primitivno pol- njenje kuvert, nas ob prebi- ranju navodil vse bolj skrbi, ali bomo kos programu, za katerega še izvemo, da gre za »program posredniškega na- ročanja«. Skrivnosti velikega biznisa »Informacije v tem programu vam bodo pomagale, da boste informirali 1000 ljudi o progra- mu. Vsi ljudje, ki bodo hoteU naročiti program, vam bodo poslali denar. Tako bo vaš za- služek 1000 tolarjev po naroči- lu, to pa lahko za vas pomeni na tisoče tolarjev...« nas pouči di- rektor. V nadaljevanju izvemo, da je skrivnost tega biznisa v tem, da redno oglašujemo v časnikih, najbolje vsak dan v dnevnikih. Na mali oglas, ki mora biti čimbolj skrivnostne, izvirne in učinkovite vsebine o »delu na domu«, se nam bodo oglašali bodoči sodelavci in vsak nam bo po pošti poslali denar. Primer takšnega zasluž- ka lahko prav tako preberemo v Navodilih za delo: »Pošljite og- las v lokalni časopis in sigurno boste prejeli vsaj 5 naročil dnevno. Vaš dnevni obseg dela bo 5 naročil, pomnoženo s 1.500 tolarjev je 7.500 tolarjev Od tega vi zadržite 5.000 tolar- jev, pomnoženo s 6 dni je 30.000 tolarjev, in to od enega samega oglasa v enem časopisu. Ljudje, ki napredujejo v tem delu, so tisti, ki dajo po tri do štiri oglase v časopise. Če želite več zaslužiti, morate bolj dela- ti. So ljudje, ki dajejo oglase vsak dan v vsak časopis. Takšni ljudje pokasirajo do 80 tisoč tolarjev tedensko, mesečno pa kar 100 tisoč tolarjev! Iz navo- dil še izvemo, da so takšni mali oglasi-večinoma zastonj in da je 66 odstotkov zaslužka našega, preostanek je treba poslati po pošti v Maribor. Preprosto, kot pasulj. Vsak dan mali oglas, vsak dan iz poštnega nabiralni- ka pobrati kuverte, vsak dan poslati kuverte bodočim »di- stributerjem« in vsak dan na pošto po denar, ga nekaj obdr- žati in nekaj poslati direktorju in njegovi ekipi. Rešitev za Slovenijo Zadeva je tako zelo preprosta in donosna, da je prav čudno, da se v naši vladi niso ogreli za tak način reševanja nakopiče- nih socialnih problemov. Mini- ster Tone Rop bi v trenutku rešil problem drugega pokojninske- ga stebra, množice odpisanih in brezposelnih bi imele spet delo in zaslužek, odpadU bi vsi izdat- ki za socialne pomoči, zaživelo bi gradbeništvo, trgovci bi spet veselo preštevali novce, časopi- sne hiše bi živele zgolj od malih oglasov (ker oglasi niso nikjer zastonj) in po tem izvirnem modelu bi se začele zgledovati še druge evropske države. Kot država blagostanja bi Slovenija kar na hitro postala članica Evropske skupnosti...oh, kak- šna sreča, kakšen blagor! In zakaj je slovenska vlada do tak- šnega projekta ravnodušna? Zna biti, da je s tem »hišnim marketingom« nekaj narobe. 1 MARJELA AGREŽ PROMETNENEZGODE 31 Radarske kontrole bodo... • v petek, 5. junija dopoldne na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah, • v noči na nedeljo, 7. junija na območju Rogaške Slatine in Celja, • v nedeljo, 7 junija popoldne na območju Žalca, Šmarja pri Jelšah in Šentjurja pri Celju, • v ponedeljek, 8. junija dopoldne na območju Celja, v popoldanskem času pa na območju Rogaške Slatine, • v torek, 9. junija dopoldne na območju Laškega, popoldne pa na območju Mozirja, • v sredo, 10. junija dopoldne na območju Žalca in Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju in • v četrtek, 11. junija dopoldne na območju Rogaške Slatine, v popoldanskem času pa na območju Laškega. Na nasprotni pas Na magistralni cesti zu- naj naselja Črnova se je v torek, 26. maja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Gmotna škoda na vozilih znaša okoli 350 tisoč tolarjev. Franc B. (35) iz Lokovine je vozil osebni avtomobil iz Vinske Gore proti Arji vasi. Ko je pripeljal do ostrega desnega nepreglednega ovin- ka, je iz neznanega vzroka zapeljal v levo na nasprotni vozni pas. Takrat je iz nas- protne smeri pripeljal voz- nik tovornega avtomobila, 34-letni Božidar K. iz Pake pri Velenju, nakar sta vozili trčili. Hude telesne poškod- be je utrpel voznik osebnega avtomobila. Trčenje V križišču V križišču Kersnikove in Oblakove ulice v Celju se je v sredo, 27. maja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je en udeleženec utrpel hu- de telesne poškodbe, gmot- na škoda, ki je nastala, pa znaša približno 800 tisoč tolarjev. Bojana V. (43) iz Celja je vozila osebni avtomobil po Oblakovi ulici v smeri kri- žišča s Kersnikovo ulico. V križišču je trčila v osebni avtomobil 28-letnega Matja- ža J. iz Celja, ki se je (iz smeri Dečkove ceste) pripe- ljal po prednostni Kersniko- vi ulici. Po trčenju je vozilo Matjaža J. odbilo na nasprot- no stran ceste, tam pa je vo- zilo trčilo še v drog javne razsvetljave. V nesreči je voznik Matjaž J. utrpel hude telesne poškodbe. V križišče pri rdeči v križišču Mariborske ceste in obvoznice (zahod) v Celju se je v sredo, 27. maja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je hu- do telesno poškodoval voz- nik kolesa z motorjem. Na- stala gmotna škoda znaša okoli 80 tisoč tolarjev. Albin K. (42) iz Celja je vozil kolo z motorjem po Mariborski cesti v smeri mestnega središča. Ko je pri- peljal do križišča s Kidričevo ulico je, kljub rdeči luči na semaforju, zapeljal v križiš- če in trčil v osebno vozilo 23-letne Claudije M. iz Ce- lja, ki se je pripeljala iz Ki- dričeve ulice. Pri tem se je voznik kolesa z motorjem hudo telesno poškodoval. Nesreča pred podvozom Na magistralni cesti v na- selju Zidani Most se je v četrtek, 28. maja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodo- val pešec. Damir C. (22) iz Hrvaške je vozil tovorni avtomobil s priklopnikom iz smeri Ra- deč proti Laškem. Ko je v Zidanem Mostu pripeljal do podvoza pod železniško pro- go, je vozilo ustavil, ker je ocenil, da zaradi višine vozi- la ne more peljati skozi pod- voz. Zaradi tega se je odlo- čil, da vozilo obrne, takrat pa je pristopil pešec, 30-let- ni Roman P. iz Radeč, ki je vozniku ponudil pomoč z us- merjanjem. Ko je voznik Da- mir zapeljal vzvratno, je s sprednjim levim kolesom zapeljal čez peščevo nogo. Padel S traktorja Na dovozni cesti v Lazah pri Velenju se je v soboto, 30, maja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel voznik traktorja. Jožef K. (57) iz Laz je vozil traktor po dovozni cesti sko- zi Laze. Na ravnem delu ce- ste je zapeljal z vozišča de- sno, kjer se je prevrnil po nasipu. Med prevračanjem je voznik padel s traktorja in se hudo telesno poškodoval. M.A. 32l KRONIKA mMm NOČNE CVETKE • v torek, 26. maja po- poldne je bilo napeto v Gra- dišču, ko je Staneta K. obiskal Bojan K. Vzrok obiska je bil denar, ki ga je Bojan posodil Stanetu, Stane pa se dogovora ni držal. To je Bojana tako razhudilo, da je svojega dolž- nika udaril in si prislužil sod- nika za prekrške. Dolžniku se, razen klofute, ni še nič hujše- ga zgodilo in se mu najbrž tudi še dolgo ne bo. • Zvonko, zvani Jupi, je prejšnji četrtek delal slab vtis v prostorih celjske televizij- ske hiše. Ker je bilo to v času gostovanja neke glasbene sku- pine, je bila zadeva še bolj zoprna. Jupi je namreč med programom razgrajal in se prepiral z gosti in tv-ekipo. • Policiste je v petek okrog pol dveh ponoči nekdo obve- stil, da se v lokalu Vrček prete- pajo. Na kraju dogajanja so ugotovili, da je šlo za fizični obračun med šmarsko in celj- sko dvojico. Šmarje sta zasto- pala Branko G. in Slavko K., Celje pa Matjaž T. in Robert T. Pri sodniku za prekrške se bo zagovarjala kompletna četve- rica protagonistov. • Intervencija je bila po- trebna tudi v soboto zvečer, ko je v stanovanjskem bloku na Kajuhovi Marko V. fizično ob- deloval stanovalca in soseda Luko P • V Košnici sta se v soboto zvečer sprla in potem še stepla brata Boris in Pavel. Bratov- ska ljubezen se je skalila v trenutku, ko je bil potreben dogovor okoli plačila računa za elektriko. • V nedeljo se je Milan K. odločil, da obišče Sabino. Obisk je imel to napako, da naj bi se zgodil okrog enih ponoči in da je bil zelo glasen. Milan je namreč razbijal po vratih in tolkel tako dolgo, dokler se ni ustrašil srečanja z možmi postave. M.A. Nezgoda pri delu v torek, 26. maja popold- ne, se je na Ulici Dušana Kvedra v Velenju pripetila delovna nezgoda. Viktor H. je s tovornjaka razkladal manjši bager, pri tem pa zapeljal na deske. Ena izmed desk je zdrsnila s stranice tovornjaka, zaradi česar se je bager prevrnil na desni bok, Viktor H. pa je pri tem utrpel hude telesne poš- kodbe. Nastala je tudi gmot- na škoda v višini približno 100 tisoč tolarjev. NesrecovGorenju V podjetju Gorenje v Vele- nju se je 1. junija zvečer pripetila delovna nezgoda s hudo telesno poškodbo. V obratu, kjer izdelujejo za- mrzovalne skrinje, je 39-letni delavec Pranj o T. iz Šaleka uravnaval pločevino. Ko je ro- koval z delovnim strojem, mu je magnetni stebriček močno stisnil palec desne roke. M.A. Višje kazni za Arnesova mučitelja Višje sodišče v Celju je ocenilo, do sta bilo Milan in Ifeta Obradovič iz Velenja preblago kaznovana Januarja letos je senat okrožnega sodišča v Celju Milana Obradoviča (36) ob- sodil na šestletno zaporno kazen, njegovo ženo Ifeto (24) pa na 3 leta in 6 mesecev zapora. Sodišče jima je sodi- lo za 3 kazniva dejanja: za kaznivo dejanje hude tele- sne poškodbe, za povzroči- tev smrti iz malomarnosti in za kaznivo dejanje zane- marjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja z njo. Ta oseba je bila njun sin oziroma pastorek, star ko- maj štiri leta in pol. Arnesova smrt je v februarju leta 1995 močno pretresla vso slovensko javnost. Javnost je takrat izvedela, kako sta ob- dolženca mučila otroka, se nad njim surovo izživljala, uporabljala nečloveške vzgoj- ne metode ipd. Na koncu ga je očim tako zelo pretepel, da je fantek (po štirih dneh trplje- nja) zaradi hudih udarcev v celjski bolnišnici (kamor sta ga mati in očim pripeljala mnogo prepozno) umrl. Prvostopenjsko sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo kar nekaj olajševalnih okoliš- čin: npr. obžalovanje obeh ob- dolžencev, njuno dotedanjo nekaznovanost, obtoženkino težko mladost in pa dejstvo, da imata zakonca Obradovič enega skupnega otroka, za ka- terega lepo skrbita. Senat se je, po tehtanju oteževalnih in olajševalnih okoliščin, odlo- čil za razmeroma milo kazen: Milana Obradoviča je za vsa kazniva dejanja obsodil na enotno kazen šestih let zapo- ra, Ifeto Obradovič pa na 3 leta in pol zapora. Na takšno sodbo sta se pri- tožila okrožni državni tožilec in oba obdolženca po njunih zagovornikih. Tožilec se je v pritožbi zavzel za razveljavi- tev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje, predvsem pa za višje kazni. Razveljavitev sodbe je predlagala tudi obramba. Za- govornik Ifete Obradovič je za svojo varovanko predlagal ce- lo oprostilno sodbo, obema pa naj se, če ne gre drugače, kazni bistveno znižajo, sta v pritožbi (med drugim) naved- la zagovornika obtoženih. Senat višjega sodišča je o pritožbah razpravljal na seji koncem aprila. Delno je ugo- dil pritožbi okrožnega držav- nega tožilca in obtoženemu Milanu Obradoviču (enotno) zaporno kazen zvišal na 7 let in 4 meseca zapora, obtoženi Ifeti Obradovič pa (prav tako zviša) na 4 leta zapora. Pritož- bi obeh zagovornikov je višje sodišče zavrnilo kot neuteme- ljeni. MARJELA AGREŽ Zapuščina nočnih »vrtnarjev« Takole so se neznani vandali znesli nad lepo in z ljubezniji negovano živo mejo, ki posest družine Olenšek v zaselku Zavrhi Dobrni loči od krajevne ceste. V petek okrog treh ponoči so $ storilci zelenja lotili s škarjami, za sabo pa pustili stanje, kot g nazorno kaže fotografija. Če je živa meja ob cesti koga hudo motila bi bil lahko stopil do lastnika in se z njim pogovoril. Nekateri p očitno raje uničujejo, kot da bi se pogovarjali M.A MINIKRIMICI izkoristil nepazljivost v torek, 26. maja popold- ne, je neznani storilec izko- ristil nepazljivost prodajal- ke v trgovini Pivon v Levcu in iz priročne blagajne pri prodajnem pultu ukradel okoli 195 tisoč tolarjev ter več izpolnjenih čekov in blanketov nakupov s kartico Aktiva. Trgovsko podjetje Pivon je oškodovano za približno 520 tisoč tolarjev. Denar in cigarete v noči na sredo, 27. maja je neznani storilec vlomil v gostišče Hochkraut v Globo- kem. Tam je našel in pobral 53 tisoč tolarjev gotovine in se založil s cigaretami. Zajetno kuverta v sredo, 27. maja dopold- ne, je neznani storilec izko- ristil priložnost, ko se je zadrževal v stranskem delu ekspoziture Banke Celje v Centru Interspar in ukradel kuverto, v kateri je bi lo več kot 300 tisoč tolarjev goto- vine. Denar je last Modne hiše Maribor, poslovne eno- te Modiana iz Celja. Smolo pri blagajni Tamara (26) iz Ljubljane se je minuli četrtek popold- ne zadrževala na oddelku športnih oblačil v blagovnici Žana v Žalcu. Tam jo je za- mikala trenirka, vredna 30 tisoč tolarjev, ki jo je skrila, sreča pa jo je zapustila, ko je šla mimo blagajne. Tam so jo ustavili zaposleni in ji posta- vili nekaj zoprnih vprašanj. Sto in Še kakšen pas v noči na 28. maj je neznani storilec stopil na dvorišče sta- novanjske hiše v Podlogo, kjer je bil parkiran osebni avtomo- bil. Ker je bilo vozilo odkle- njeno, je vstopil vanj in ukra- del okoli 100 usnjenih hlačnih pasov. S tem je lastnika Srečka H. oškodoval za približno 500 tisoč tolarjev. Žeporsko Drago K. se je minuli četrtek dopoldne zadrževal v eni od čakalnic v celjski bolnišnici, naenkrat pa je ugotovil, da je brez denarnice. Spretni žepar mu je namreč segel v žep suk- njiča, ki ga je imel na sebi, v denarnici pa je bilo okoli 15 tisoč tolarjev in osebni doku- menti. Video iz pisarne v času od 28. maja popold- ne do jutra naslednjega dne je neznani storilec kradel v pi- sarni (za delovne posvete) na internem intenzivnem oddel- ku celjske bolnišnice. Odne- sel je video rekorder Philips, vreden okoli 70 tisoč tolar- jev. Kovino in pločevina v času od 20. do 28. maja je nekdo vlomil v priročno skla- dišče podjetja Heledis na Ker- snikovi ulici v Celju. Naložil in odpeljal je 80 kg barvne kovine in 200 kg vzmetne plo- čevine. S tem je omenjeno podjetje oškodoval za 'okoli 350 tisoč tolarjev. Ericsoniz Mercedesa Minulo soboto pri belem dnevu je neznani storilec raz- bil steklo na osebnem avto- mobilu znamke Mercedes, ki je bil parkiran na Ipavčevi uli- ci v Celju. Iz vozila je ukradel prenosni telefon Ericson, s tem pa lastnika Branka Z. oš- kodoval za okoli 25 tisoč to- larjev. No meji v ponedeljek, 1. junija zvečer, je na mednarodnem mejnem prehodu Bistrica ob Soth v našo državo vstopil (kot sopotnik v osebnem vozilu) tudi 32-letni Zene C, državljan Hrvaške. Pri pregledu vozila so policisti našli pištolo znamke Zastava TT kali- bra 7,62 mm z dvema naboje- ma. Ker Zene orožja pred vsto- pom na slovenska tia ni prijavil, so mu ga zasegli in ga prijavili sodniku za prekrške. Ceslaijiob računalnik v dneh minulega vikenda je neznani storilec kradel v ob- jektu Cestnega podjetja Celje na Lavi v Celju. Ukradel je računalnik znamke Pentium z ekranom in tipkovnico. Ome- njeno podjetje je oškodovano za približno 220 tisoč tolar- jev. Oškodoval prevoznika Ob koncu prejšnjega tedna je nekdo stopil na tovornjak, ki je bil parkiran v Rušah pri Žalcu. Oskrbel se je s plinsko jeklenko in rezervnim kole- som priklopnega vozila. Pod- jetje Viator iz Ljubljane je oš- kodovano za okoli 100 tisoč tolarjev. Objesinežsiresal leze V času od sobote do pone- deljka, 1. junija, se je neznani objestnež znesel nad dvema telefonskima govorilnicama v Celju. S strelnim orožjem je poškodoval govorilnico pri gostišču Berger na Savinovi ulici in govorilnico pri Raz- vojnem centru na Ulici XIV. divizije. Telekomu je storilec povzročil za okoli 80 tisoč tolarjev gmotne škode. 2kratBenefon v ponedeljek, 1. junija okrog poldneva, je neznani storilec stopil v kombinirano vozilo IMV R5, ki je bilo par- kirano na Trubarjevi ulici v Celju. Ukradel je mobilni te- lefon znamke Benefon tip Del- ta, s tem pa podjetje Mobitel oškodoval za okoli 40 tisoč tolarjev. V popoldanskem času je nekdo vlomil v osebni avto- mobil, last celjske Kovinoteh- ne, parkiran na Mariborski ce- sti v Celju. Iz vozila je ukradel mobilni telefon znamke Bene- fon, vreden okoli 80 tisoč to- larjev. Polita Xsara v noči na minulo nedeljo s je neznani storilec znesel na osebnim avtomobilom C troen Xsara, ki je bil parkiral v uhci Zagata v Celju. Polil g! je z neznano tekočino, ki j( razjedla barvo, za nameček pi je razbil še zadnjo levo luč Lastnica je oškodovana ii približno 100 tisoč tolarjev. Vlomvvectro Ob koncu minulega tedna ji neznani storilec vlomil osebni avtomobil znamk Opel Vectra, ki je bil parkira.' na Stritarjevi ulici v Celju. I:, vozila je ukradel prenosni te lefon znamke Nokia, s tem pi lastnika Iztoka P. oškodoval za približno 50 tisoč tolarjev. Vlomvgorozo \ v noči na 30. maj je neznani storilec (z originalnim kljUj čem) odklenil garažo Davida \ j v Gračiču in iz garaže odpelji j dve kotni brusilki znamke lS( kra, matalico, komplet gorilce^ [ za avtogeno varjenje ter vef; različnih svedrov in drug"! orodje. Lastnik je oškodovan \ okoli 100 tisoč tolarjev. M.A < GORELO JE Požor-požig v torek, 25. maja okoli 7.15 ure, je zagorelo na gospoda skem poslopju na Grobelnem. | Preiskava je pokazala, da je požar zanetil neznani storilec, ^ katerim policisti še poizvedujejo. Ogenj so pogasili gasilci Šentvida pri Grobelnem in Šmarja pri Jelšah, lastnik Henrik f pa je oškodovan za približno 400 tisoč tolarjev. Hiša V plamenih Minulo nedeljo okrog 17. ure je izbruhnil požar na starejš' stanovanjski hiši v Ločici pri Vranskem, last Marka N. Kljub temu, da so na kraj požara prispeli gasilci iz petit^ gasilskih društev, je ogenj hišo popolnoma uničil. Do požara)^ prišlo zaradi dotrajanega dimnika, gmotna škoda pa zna^^ približno 1 milijon tolarjev. M-A' Šl. 22.-4. junii 1998 Prizor iz mesteca Postira. Zatišje pred poletnim turističnim vrvežem. Med borovci na Bracu Na največjem in najvišjem otolek, Stranje 24 a, 3240 Šmarje pri Jelšah in Tine Razboršek, Keršova 3, 3212 Vojnik. Gwyneth Paltrovv je pred leti uspešno odigrala glavno vlogo Se v enem filmu, posnetem po literarni predlogi znane angleš- ke pisateljice. Za kateri film oziroma delo gre? Odgovore "zapišite na kupon in nam ga pošljite do ponedeljka, 8. junija, izžrebali bomo tri reševalce, ki bodo prejeli vstopnico Celjskih ^kinematografov. $l.23.-4.iiiiiii 1998 SKRITA KAMERA Kje se skriva znani obraz dolgoletne televizijke Met- ke Volčič, se sprašujejo mnogi gledalci, ki se še spo- minjajo priljubljene vodite- ljice najrazličnejših oddaj. Metka je bila nazadnje v središču pozornosti javno- sti, ko se je poročila z enim najbolj znanih slovenskih igralcev Mihom Balohom. Ker zadnje čase zanjo na nacionalni televiziji ni bilo več pravega dela, je službo zamenjala za zasluženi po- koj. Koliko let je trajala nje- na delovna doba, ostaja skrivnost, vsekakor pa tudi za Metko velja: premlada za pokoj, prestara za ekran. Sicer pa je nacionalna Te- levizija postala pravo prav- cato pribežališče za poslan- ce, ki so po volji volivcev končali več ali manj uspe- šno politično kariero. Tako so se pred kratkim kar trije nekdanji novinarji, po kraj- šem izletu v politiki in po tem, ko so izkoristih še možnost enoletne poslan- ske plače, vrnili na RTV. Da- nica Simšič, ki je bila, pre- den je sedla v poslansko klop, voditeljica dnevnika, je dobila delo pri vodstvu nacionalke (skrbi za ka- drovsko politiko). Nekaj podobnega je doletelo Ljer- ko Bizilj, tudi bivšo poslan- sko in pred tem novinarko, ki vedri v RTV-jevskemi marketingu. Jožeta Jagod- nika pa je po končani odise- jadi v parlamentu zaposlil šef športnega televizijskega programa Marjan Lah v športnem uredništvu v Ma- riboru. Službo jim je RTV morala zagotoviti, tako zah- teva zakon, je pa generalni direktor RTV Janez Čadež pri tem upošteval peticijo skupine mlajših 'novinarjev televizije, ki so zahtevali, da omenjena trojica bivših po- litikov ne sme delati v ak- tualnem političnem progra- mu. Časi, ko so novinarje sihh, da so bih družbenopo- litični delavci, so za večno minili. Nekaterim se vse bolj toži po njih. Na RTV pa se ne vračajo samo bivši politiki. Darko Koren, ki je v življenju po- čel že marsikaj, bil je radij- ski novinar, voditelj oddaj na komercialni televiziji in celo zasebni gostinec, je po- stal nova okrepitev šport- nega programa Televizije Slovenija. »Kar je dobro za nacionalno televizijo, je še boljše za nas,« so potezo komentirali na konkurenčni komercialni televiziji. Da je mogoče novinarsko in politično barko vendarle krmariti hkrati, dokazuje Tone Smolnikar, honorarni kamniški župan in profesio- nalni televizijec. Mož živi v stilu naslova njegove avto- mobilistične oddaje 10.000 obratov - pod polno obre- menitvijo. Gledalci so že opazili, da se njegov motor rahlo pregreva, občani Kamnika pa so z njegovim županovanjem nadvse za- dovoljni. Bo Tone po 30 le- tih dela na Televiziji ugoto- vil, da si je nemara izbral napačen poklic? 36 GLASBA Masivni napad dobre godbe Nova ploŠGo »Mezzanine« kultnega bristolskega tria Massive Attack Sredi prejšnjega meseca je končno le izšla ena izmed najbolj pričakova- nih plošč letošnjega leta, LP »Mezzani- ne« ene izmed najvplivnejših britan- skih zasedb devetdesetih - bristolskega tria Massive Attack. Po dveh prelomnih ploščah, »Blue Li- nes« (1991) in »Protection« (1994), so 3D (Robert Del Naja), Mushroom (Andrevv Vovvles) in Daddy G (Grant Marshall) tokrat postregli z glasbeno mojstrovino, ki jo poleg superiorne produkcije odli- kujejo še kompleksni in inovativni aranžmaji. Massive Attack so vseh enajst skladb posneli v svojem lastnem studiu v rodnem Bristolu, za končno glasbeno podobo te mešanice hip-hopa, reggaea, soula in še česa pa je poleg »svete trojice« skrbel še Neil Davidge. Plošča ob prvem poslušanju sicer zveni nekoliko temačno in pesimistično, še zdaleč pa ne dolgočasno. »Mezzanine« začne dobro delovati šele po večkratnem preverjanju, ko pozoren, za sodobne glasbene tokove dojemljiv poslušalec, v ritmu srca utripajočih ritmih in plavajočih harmonijah vedno znova odkriva nove zvoke, ritmične zanke in dobro premiš- ljena govorna sporočila. Za podajanje slednjih je omenjena trojica tokrat k so- delovanju povabila tri odlične pevce - Liz Frazer, članico znamenitega škotskega art-pop benda Cocteau Twins, temnopol- to Saro Joyin in pa legendo otoškega reggae Horacea Andya, ki je poleg prired- be Holtovega zimzelenčka »Man Next Door« zapel še v provokativni »Angel« in ambientalni različici sicer instrumentalne kreacije »Exchange«. Liz Fraser je svoj glas posodila dvema skladbama, »Black Milk« in »Teardrop« - slednjo je založba Circa (Virgin) uvrstila tudi na single for- mat, ki je kmalu po izidu, tako kot album, zavzel najvišja mesta evropskih lestvic. Single spremlja še odličen, vr- hunsko in tehnološko izjemno zahteven videospot, ki je nastal v delavnicah pod- jetja Creature Effects pod taktirko reži- serja Walterja Sterna, poleg originalne verzije pa so na njem še trije remixi (LP remix, remix ex-rock atrakcije Primal Scream in pa dub remix legendarnega Mad Profesorja) in dosedaj še neobjav- ljena verzije skladbe »Euro Zero Zero« z LP-ja »Protection«. Sara Jay skupino spremlja na koncertih, na »Mezzanine« pa je odpela s heavy-metal rifi podprto trip-hop poskočnico »Dissolved Girl«, ki se bo v bližnji prihodnosti znašla tudi single plošči. STANE ŠPEGEL,, Četrta sezona polk in valčkov v Laškem Kulturni center Laško je ob končani tretji sezoni abonmaja polk in valčkov že objavil program za četrto sezono 1998/99, ki se bo začela 17. septembra. Tudi v naslednji sezoni bo osem koncertov, vsak mesec od septembra do aprila tretji četrtek ob 19.30. Na uvodnem koncertu 17. septembra se bodo predsta- vili zmagovalci festivalov v Vurberku in Števerjanu, naj- boljši z izbora polk in valčkov v Vinski Gori ter prvič zmago- valec Graške gore, kjer bo tudi letos festival. Predstavni- ka ptujskega festivala ne bo, ker so prireditev z začetka septembra prestavili na no- vember. Zraven bosta tudi zmagovalca Zlate harmonike Ljubečna 98 in srečanja citrar- jev v Grižah. 15. oktobra se bosta pred- stavila ansambel Štirje kovači s Francem Šegovcem, ki bo predstavil tudi svojo knjigo Naš pobej bo muzikant in an- sambel Zasavci, ki letos praz- nujejo 30-letnico. 19. novem- bra bo predstavitev najnovej- še knjige prof. Ivana Sivca »Od Avsenika do Slaka« (predstav- ljenih bo 100 slovenskih na- rodno zabavnih ansamblov!), sodelovali pa bodo nekateri najboljši slovenski glasbeniki. 17. decembra bo božično - no- voletni koncert, ki ga bo letos izvedel ansambel Ekart. 21. januarja 1999 se bosta pred- stavila ansambel Nagelj in zmagovalec glasbene oddaje Domačih 5 in Domače 4 na Radiu Celje 98. Februarski koncert bo v znamenju pusta, marčevski pa Pomlad v Treh lilijah s predstavitvijo desetih najboljših ansamblov v glas- beni oddaji Vrtiljak polk in valčkov na radiu Celje 98. April je rezerviran za glasbeno presenečenje sezone. V Kulturnem centru Laško pričakujejo v naslednji sezoni še več abonentov, pripravili pa bodo tudi nekaj spremlja- jočih prireditev ter ob koncu sezone tradicionalni izlet. Razmišljajo pa že tudi o jubi- lejni, peti sezoni. T. VRABL Plesni orkestri v Celju Po 15 letih bo Celje 20. junija zopet gostitelj srečanja amaterskih plesnih orkestrov Slovenije. Zaenkrat sta poleg Celjskega plesnega orkestra Žabe, ki pripravlja srečanje, prijavljena še big banda iz Izole in Krškega. Amaterski big bandi so se v zadnjem času srečevali . Krškem in mnogi med njimi so nastali - in se nato spet razšli samo za enkratno letno srečanje, le malo pa jih deluje dal časa. V celjskem Narodnem domu se bodo srečali tisti amater ski orkestri, ki delujejo stalno. Takšen dogodek je veli), organizacijski in finančni zalogaj, ki ga amaterski orkestri sanu ne zmorejo, saj igrajo brezplačno. Zato tudi ne bo vstopnine z^. njihove nastope. Želijo si le čim več poslušalcev, ki jih zanim^ njihovo delo. Prireditelji želijo s tem srečanjem podpreti vrsto kulturnih prireditev v Knežjem mestu. Sarine solze sreče Solze sreče je naslovna skladba kasete mlade pevke Sare iz Poljčan. Stara je 12 let in hodi v šesti razred. Besedila in glasbo za osem pesmi na kaseti ji je napisal Slave Kovačič, sicer znan kot »Čudežnik« in »Spidi«. Slave je glasbeni maček, ki je vse bolj znan po odkriva- nju mladih talentov ter pisa- nju besedil in glasbe zanje .Sara je ena od njegovih va- rovank. Nastopila je na Dejinih ka- raokah in tam jo je Slave opa- zil kot glasbenega talenta in tako je tudi prišlo do sodelo- vanja. Najprej jo je preizkusil in potem so se dogovorili s starši. Na karaokah je nasto- pala s skladbo Zelene oči od Brendija. Rada ima predvsem balade in na začetku ji živahne sklad- be niso bile všeč. Pri nekate- rih pesmih so ji pomagali nje- ni prijatelji, ki jih je sama iz- brala. Hodi k pevskemu zbo- ru in je izbrala najboljše in jih prosila, če lahko pomagajo. Sošolci so ponosni nanjo in tudi oni bi radi bili na njenem mestu. Všeč so ji pesmi Helene Blagne in Irene Vrčkovnik. Na Korajži velja v petem razred, pa je zmagala s pesmico Rad, bi te pozabila pevke Viki. V tretjem razredu je začel hoditi v studio H, ki ga vod Bogo Hvala, kjer si je izobra zevala glas dve leti. Učila seji tehnike petja, dihanja, tof nost tona in podobno. Tri i tudi igra klavir. ^ Rada tudi pleše, riše, je d4 bra športnica gimnastičarka hodi na sprehode, vozi z ro lerji, kolesari in še marsikaj Predvsem pa je ostala takšna kot je bila in zato jo imai( prijatelji radi. SIMONA brgle; Popularna imena v Grižah Miš-maša v Grižah verjel no ni treba posebej pred stavljati. 1\idi letos bo razde Ijen na dva dela, in sicer s« bo prvi zgodil v soboto, 7 junija, Miš-maš ročk žur pJ se bo zgodil teden dni ka sneje. Prvi del letošnjih miš-ina ševskih prireditev bodo priče li ob 12. uri, ko se bo predsta vila skupine Energy, nato se bodo nastopajoči menjat vsake pol ure. V program^ prireditve so prijavljeni še (pf vrstnem redu) X-ray, Rokere ta, Patricija Diklič, Damjan^ Golavšek, Romana Kranjca^ Vesele Štajerke, Plesna skupi' na Mojce Horvat, Spidi in Go- gi, Pop design, Irena Vrčkov- nik in Happy Band, Gad Band Vili Resnik, Tomaž Domicel in Projekt Triglav, The DriJi' kers. Panda, Halo, Transce dence, Don Mentoni benil' Avtomobili in kot zadnji, 22.30 uri, Šank ročk. Moderatorji sobotnega programa v Grižah bodo Ev^ Longyka, Bojan Rakovec i" Živko Beškovnik, organiz^' torji pa obljubljajo obilo zaba' ve, dobre volje in popularni glasbe. Vodja notranjega odkupa družbe Toplice Dobrna, d.d., sklicuje 4. redni sestanek udeležencev notranjega odkupa družbe Toplice Dobrna, d.d., Dobrna. Sklicana je skupščina družbe Toplice Dobrna, d.d., Dobrna in s tem j izpolnjen pogoj za sklic zbora udeležencev notranjega odkupa. ' Vodja notranjega odkupa sklicuje sestanek dne 15. 6. 1998 ob 14. uri, v dvorani Zdraviliškega doma, Dobrna 54, Dobrna. Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev zbora in ugotovitev sklepčnosti. Predlog sklepa: ugotovi se, da je zbor sklepčen in lahko veljavno odloča. 2. Imenovanje zapisnikarja in preštevalcev. Predlog sklepa: sprejme se predlog o imenovanju zapisnikarja in preštevalcev. 3. Potrditev dnevnega reda. Predlog sklepa: potrdi se predlagani dnevni red. 4. Sprememba pravil notranjega odkupa. Predlog sklepa: sprejme se popravke in spremembe pravil notranjega odkupa v predlagani vsebini in potrdi čistopis pravil notranjega odkupa Toplic Dobrna d.d. 5. Poročilo o notranjem odkupu 1997. Predlog sklepa: sprejme se poročilo o notranjem odkupu. 6. Nadaljnji notranji odkup za leto 1998. Predlog sklepa: potrdi se nadaljnji notranji odkup za leto 1998. Udeležba na zboru. Pravico do udeležbe na sestanku imajo vsi notranji delničarji lastniki delnic z oznako G in oznako D. Če sestanek ob napovedani uri ne bo sklepčen, bo ponovno zasedal na istem mestu 30 minut kasneje. V tem primeru je sestanek sklepčen, ne glede na višino zastopanega kapitala. Gradivo za sestanek je delničarjem na vpogled na sedežu družbe vsak delovni dan pri g. Presekarju med 11. in 13. uro. Toplice Dobrna d.d. Vodja notranjega odkupa^ $l.22.*4.1«tt{il99t PETICA GLASBA ■ % 37 GLASBENI EX-PRESS Najpopularnejšo angleško dekliško zasedbo SPICE GIRL je v nedeljo »dokončno« zapustila 25-letna Geri Halliwell alias Ginger Spice. Ostale »spajsice« bodo kariero nadaljevale kot |(vartet, že sredi tega meseca pa se bodo podale na dvomeseč- no turnejo po ZDA in Kanadi. Le dober teden po smrti FRANKA SINATRE je losan- geleško vrhovno sodišče ob- javilo oporoko tega modroo- Icega pevca in igralca. Gospod Sinatra je največji del premo- ženja, vrednega vsaj 200 mili- jonov dolarjev, zapustil svoji Mrti ženi Barbari in trem otrokom (Nancy, Frank Jr. in Tina) - vsi so iz njegovega prvega zakona z Nancy Sina- tro, kateri je Frank v oporoki namenil četrt milijona dolar- jev. Sinatra je, kot se za prave- ga italijanskega padronea spodobi, dobro poskrbel tudi za svoje vnuke in najbližje sodelavce. Govorice, da je kar 150 milijonov ameriških do- larjev zapustil dobrodelnim ustanovam, je po zaključku branja oporoke zanikal nje- gov odvetnik, ki seveda tudi ni hotel izdati, koliko in kate- rim dobrodelnim organizaci- jam je Sinatra namenil denar. Potrdil pa je resničnost klav- zule, s katero je Frankie Boy iz oporoke izključil vsakogar, ki se ne strinja z njegovo zad- njo voljo. Po petnajstih letih se na glasbeno sceno spet vrača kultni britanski gotski ročk bend BAUHAUS. Ob izidu nji- hovej',a dvojnega retrospek- tivnega albuma »Crackie« bo- do prihodnji mesec Peter Murphy, Daniel Ash, David J in Kevin Haskins v Los Ange- lesu odigrali dva koncerta, ki bosta konec leta objavljena tudi na video formatu. Konec prejšnjega tedna se je na policah tujih in domačih trgovin z nosilci zvoka znašel debitantski izdelek novope- čenega nemškega najstniške- ga idola, ki sliši na ime GIL. Simpatični in rahlo hripavi dolgolasi petnajstletnik je z uspešnicama »Round&Round« in »Never Giving Up Now« letos obnorel evropske najst- nice, ki prisegajo na melodič- ni pop metal, s katerim je zapolnjen tudi album »Here I Am«. Tik pred začetkom evrop- skega dela svetovne turneje, na kateri ameriška ročk atrakcija SMASHING PUM- KINS promovira svoj pravkar objavljeni album »Adore«, je ekipo spremljevalnih glasbe- nikov zapustila Lisa Germa- no. v glasbenih krogih priz- nana multiinstrumentalistka si je odpoved »prislužila« z ugovarjanjem Billyu Corganu, samovšečnemu šefu »razbitih buč«. Februarski pretep med još- kasto Pamelo Anderson in njenim heavy-mental možem Tommyem Leem (Motley Crue) je konec prejšnjega meseca dobil epilog na sodiš- ču v kalifornijskem Malibuju. Sodnik je vzkipljivemu in jez- noritnemu bobnarju naložil 6 mesecev zaporne kazni, 200 ur prostovoljnega dela in 5000 dolarjev kazni, zaradi nekaterih njegov starih gre- hov (pretepanje žene in novi- narjev, droge, alkohol, orož* je) pa ga je obsodil še na tri leta pogojnega zapora. Na 5. metal festivalu, ki se bo zgodil jutri, 5. junija, v dvorani na Primskovem pri Kranju, se bodo poleg »head- linerjev« iz Nemčije, renomi- ranih Atrocity, predstavili še domači metalci Last Tvvilight (Bled), Pitoni (Postojna), Sa- baium (Ceršaki), R.l.P (Ko- čevje) in God Scard (Kranj), domači gostje festivala pa bo- do že preverjeni Postojnčani Skytower. Na koncertne odre pa se je v originalni zasedbi prvič po letu 1977 hotela vrniti tudi le- gendarna birminghamska hard ročk skupina BLACK SABBATH. Ozzy Osbourne, Gezer Buttler, Tomi lommi in Bili Ward so aprila v nekem kalifornijskem studiu že po- sneli dve čisto novi skladbi (»Psycho Man« in »Selling My Soul«), ki naj bi se v jeseni znašle na koncertnem albu- mu, zapolnjenem s posnetki z njihovih nastopov z letoš- njega potujočega heavy-me- tal festivala Ozzfest. Tik pred začetkom turneje pa je resno zbolel Bili Ward, tako da je ta dolgo pričakovani in napove- dovani revival kot že nekaj- krat prej spet padel v vodo. Billovo mesto je začasno za- sedel bobnar Vinny Apice, med leti 1980 in 1983 že član skupine Black Sabbath. Ob 72. obletnici rojstva MILESA DAVISA je ta legendar- ni jazz glasbenik prejšnji teden, skoraj sedem let po smrti, končno le dobil uradno spletno stran - multimedijsko predstavi- tev njegovega dela na Internetu. Po »otvoritvi« so na zabavi v znanem jazz klubu Birdland v New Yorku Milesove glasbene mojstrovine preigravali nekate- ri najeminentnejši predstavniki sodobnega jazza (George Du- ke, George Coleman, Wynton Marsalis, Jimmy Cobb...). V Jesulu, nekaj kilometrov oddaljenem od Benetk, bo med 9. in 11. julijem potekal že 4. BEACH BUM ROČK FESTIVAL. Na dveh odrih se bo v treh dneh predstavilo več kot petdeset skupin, med njimi pa bodo tudi svetovno znani Prodigy, Marilyn Man- son, Sonic Youth, Nick Cave, Corner Shop... Vstopnice za ogled tega največjega ročk fe- stivala v bližnji okolici za vse tri dni festivala, vključno s kampiranjem, vas bodo stale 112.000 ITL, rezervacije zanje pa sprejemajo na tel: (065) 21 888. Direktor, umetniški in glas- beni vodja POPEVKE VESELE JESENI Berti Rodov- šek se je glede na 42 prispelih prijav za letošnji festival na- rečnih popevk odločil, da raz- pis podaljša do 22. junija. Po- sebna želja umetniškega vod- je je, da se na ponovni razpis prijavijo avtorji in izvajalci modernejše glasbene usmeri- tve, avtorje narodno-zabav- nih viž pa prosi, da ne pošilja- jo svojih prijav. Prijave z de- mo posnetkom, besedilom in potrdilom o plačani kotizaciji (10.000 SIT na ŽR: 50100-620- 133 05 1280112-59323) pošlji- te na naslov: RTVS, Radio Ma- ribor, llichova 33, 2000 Mari- bor. V sredo, 17. junija, bo v Hali Tivoli koncertirala VANESSA- MAE. 20-letna angleška violi- nistka s kitajsko-tajskim pe- digrejem bo v Ljubljani ob podpori številne spremljeval- ne zasedbe predstavljala skladbe s svojih »pop« albu- mov »The Violin Player (1995) in »Storm« (1997). STANE ŠPEGEL Že// vsem dijakom in študentom uspešno šoisl