Poštnina plačnim v gotovini. ŠTEV. 97. V LJUBLJANI, sobota, 30. aprila 1927. Posamezna številka Din 1.-LETOIV Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšl nedelje in praznike. Meaeftna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Bin 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Delavski praznik. se polno besedi bo jutri izrečenih v proslavo delavskega praznika, a dvomi- , ’ * 111 °gle vse te lepe in visoko- oneče besede navdati jugoslovanskega 8 ^razn^n'm nastrojenjem. Zadela *6ta mora jugoslovanski mainikn ,on]statirati, da je sijaj prvega slabši t H 6 0 slabši, da pa je stalno lavca 7 * P°ložai jugoslovanskega de-intri ™ so mesto prazničnih besedi gej . n°^° bolj primerne žalostne betov™ 1 x mno&° bolj koristno bo za de-. , ’ manje sanjajo o bodoči sreči, hin m P®™1®11!0 položaje, ki so DUi v povojnih letih izgubi«^; In reči bi smeli nara,nn«f m. Kako mogočno in silno ie* lavsko gibanje takoj po vojni, z la silo je doseglo delavstvo celo vrsto** so° cialnih zakonov, ker bilo je eden od merodajnih faktorjev v državi. Toda ne dolgo. Medsebojni prepiri so hitro porušili delavsko skupnost in vedno rastoči razkol je vzel delavstvu vsak vpliv. Poskušalo se je sicer opetovano, da se ustvari zopet enotna fronta delavstva, joda vsi ti poskusi so vedno žalostno °nčali in razkol je bil vedno večji. fste organiziranega delavstva so bile s no manjše in razredna zavest delav-f*va je bila vedno manjša. Ni čuda, da Je prišlo končno tako daleč, da bodo ^Jfa^\>ortraznik praznovali nekateri skih voditeljev!10^1100 izrazito meščan- Vse pa kaže da pot navzdol še ni končana m da bo prihodnje leto praznovalo delavstvo prvi majnik v Se bolj žalostnih razmerah. Dogodki žal le pre-jasno kažejo, da se delavski voditelji od slabih povojnih izkušenj niso nič naučili in da so popolnoma pozabili, v čem 16 plav?a si'a delavskega gibanja, še ^ pa so tu da današnji delavski , ne mislijo na to, da bi budili staro požrtvovalnost. Mesto da bi vzbujali med delavstvom ? vzgledi zmisel za moralo boja, mu jemljejo s preživelimi frazami vsak polet. Mesto socialističnega naziranja dajejo delavstvu »šlagerje«, a ti so brez U(>tranje prepričujoče sile in zato je de-'ftvsko gibanje vedno slabše. Lepa dedščina je prišla v roke slabot-dedičev in sedaj, ko je dedščina že pTribuna< piše z ozirom na Mussolinijev odgovor Vel. Britaniji, da je sedaj popolnoma jasno, da je vsaka intervencija drugih sil v sporu med Jugoslavijo in Italijo nepotrebna. To zlasti vsled tega, ker se niso odnošaji med Jugoslavijo in Italijo prav nič poslabšali, čeprav so bila upravičena opozorila italijanske vlade na nevarnost,, ki je pretila albanski neodvisnosti od zunaj. Sedaj je naziranje Anglije in Italije v skladu, ker uvideva Anglija, da je vsa ko posredovanje odveč. »Tribuna« pripominja tudi, da je vsako razpravljanje o Tiranskem paktu popolnoma odveč. ITALIJA PRODIRA V ALBANIJO; Rim, 30. aprila. Rimska poročevalna agencija prinaša nekatere podatke o javnih delavnicah, ki so izvedene ali se bodo izvedle v Albaniji ob direktnem sodelovanju talije. Te delavnice gradi neka italijanska finančna skupina, ki je dala albanski vladi posojilo 50 milijonov zla tih frankov. To posojilo je bilo najeto v začetku leta 1925 ob ugodnih pogojih. Izplačano je po dnevnem tečaju v času emisije z 24St milijoni papirnatih lir in je ta denar deponiran v albanski Narodni banki. Dosedaj je izgrajen neki železniški most in pa nekaj cest. Z izgraditvijo ceste Elba-san—Korča je udovoljeno stari težnji, da se Drač spoji z industrijsko cono pri Korr či, katere trgovina je gravitirala na Solun. Sedaj se bodo začela druga nadaljnja dela, zlasti izgradnja luke v Draču in železniške proge Drač—Tirana. Regu lacija rek bo dala prostran teren, ki se bo pretvoril v rodovitno polje. V prvt vrsti je to treba izvesti v področju Ska dra. PRAZEN DEMANTI ALBANSKE VLADE. Pariz, 30. aprila. Tukajšnje albanske poslaništvo demantira odkritje danskega novinarja Holgoea o samovolji današnjega režima v Albaniji in o preganjanju katoliškega prebivalstva. Albansko po slaništvo naglaša, da so vsa ta odkritja tendenciozna in vržena v javnost, da škodujejo ugledu današnje albanske vlade. [Pripominjamo, da je danski novinat podkrepil svoja odkritja s fotografijami in dokumenti.] ALBANSKA VOJSKA RE0RGANIZI RANA. ' Berlin, 30. aprila. Po vesteh iz Albanije je imenoval Ahmed beg Zogu dosedanjega komandanta albanske žandar-merije angleškega generala Peryja za poveljnika vse albanske vojske. Njemu je poverjena naloga, da preustroji vojsko na moderni podlagi. On je sedaj v severni Albaniji, kjer je že začel z reorganizacijo. NITTIJU BO VZETO ITALIJANSKO DRŽAVLJANSTVO. Rim, 30. aprila, ilmpero« javlja, da bo komisija za politiške emigrante sklenila* da se bivšemu italijanskemu ministrskemu predsedniku Nittiju odvzame italijansko državljanstvo zaradi njegove izjave v Parizu, a zlasti zaradi nedavnega interviewa v beograjskem > Vremenu« o italijansko-jugoslovanskem konfliktu. Fašistični tisk zahteva, da se enaka mera uporabi tudi na bivšega italijanskega ministra zunanjih poslov grofa Sforao, ki se sedaj mudi na Kitajskem kot do pisnik nekega pariškega lista. Stran 2. »NARODNI DNEVNIK< 30. aprila 1927. Štev. 97. lU&lSSa HHBBnBnKBIH&Mi Od zgoraj treba pričeti. Nad vse simpatično je sprejela vsa jugoslovanska javnost okrožnico, ki jo je izdal na velike župane notranji minister Velja Vukičevič. Vsa javnost se je naravnost oddahnila, da je vendar enkrat dočakala tako okrožnico. Že davno bi morala biti izdana taka okrožnica, ker zakonitost se je morala v nekaterih krajih že popolnoma umakniti partizanstvu. Strankarska legitimacija je postala že edino izpričevalo dobre kvalifikacije in ni čuda, da je to partizanstvo čisto razjedlo našo upravo. Težke posledice popartizanjene uprave je globoko občutila vsa javnost in neštetokrat se je poskušalo, da se zatre ta kvaren vpliv partizanstva. Toda skoraj vedno brez uspeha, ker se je preganjalo samo male krivce, ker se je pričelo s sanacijo od spodaj, mesto od zgoraj. Sanacija od spodaj pa je morala biti brezuspešna. Kako naj vendar spoštuje nižji uradnik zakonitost, če pa vidi, da jo tepta njegov šef. In kako naj nižji uradnik izvršuje samo predpise zakona, če pa vidi, da napredujejo samo partizanski in pristranski uradniki, dočim morajo vestni v pokoj. Morale ni bilo in ni moglo biti, dokler ni bila ta na vrhu.. Zato je velika vrednost Vukičevičeve j okrožnice ravno v tem, ker dokazuje, da se je pričela sanacija od zgoraj in ne od spodaj. Še zlasti pa povečuje vrednost Vukičevičeve okrožnice to, da imamo vzrok upati, da ni ta okrožnica samo lepa beseda, temveč da se bo tudi izvajala. Odstavitev subotiškega komisarja dokazuje, da ima Velja Vukičevič resno voljo s strogostjo paziti na izvajanje svoje odredbe in ravno to bo dalo uradništvu silo, da odpravi vse napake iz ^aše uprave. Pa tudi iz drugih znakov smemo to pričakovati. Ljudje nove vlade niti naj-manje ne prikrivajo svoje antipatije do strankarskih izrodkov in reči smemo, da še nismo imeli v Jugoslaviji vlade, ki bi bila tako malo strankarska ko sedanja. In to je dober znak. Kajti tudi partizanstvo ne bo nikdar odpravljeno, če bo v vladi imelo svoje najmočnejše zagovornike. Sele ko bo vlada s svojo avtoriteto in dejansko pokazala, da so časi partizanstva premagani, šele tedaj bo tudi konec partizanstva. Začetek je storjen in konsolidacija je uvedena. Potrebno pa je, da vsi dobro misleči ljudje ta sanacijski proces podpirajo, ker skrajni čas je, da se povojnih napak oprostimo in da se prične na vseh poljih pozitivno in ljudstvu koristno delo. Tatiček Masaryk. Vea svet pozna Masaryka, predsednika Če-Skoelovenske republike, mcža velikanskih zaslug za svoj narod in človeštvo sploh. Da, ves svet ve, da je Masaryk ustvaritelj če-škoslovenske države. Njegovo mladeniško delovanje med svetovno vojno občuduje ves svet brez izjeme, tudi bivši sovražniki se klanjajo njegovemu delu, pa čeprav je bilo zanje usodno. Na Angleškem, v Franciji, v Ameriki in po ruskih stepah je Masaryk ustvarjal današnje ujedinjenje svojega naroda, še več, današnjo Ceškoslovensko republiko, ki je vsled geografignih in terenskih posebnosti pritegnila v svojo državnost vse preveč tujih življev. To je edina neugodnost J« bratske države, ki jo pa ravno Masaryk pravilno ocenjuje in skuša popravljati zle posledice, ki bi mogle nastopiti ob nespametnem precenjevanju večinskega naroda in ba-gatelizovanju take manjišne, kakor so n. pr. Nemci, ki jih je čez tri milijone; pa kakšnih Nemcev! Saj smo imeli še v stari Avstriji največ opravila s tevtonski navdahnjenimi Vse-nemca ravno na Češkem in Moravskem. Da je tatiček Masaryk res oče bratske nam Ceškoslovenske republike to priznava ves »vet in posebno dobro se zavedamo njegovega ogromnega dela mi Jugoslovani, ki smo mu dolžni nevenljive hvale tudi za naše ujedinjenje. Brez Masarykovega dela v Ameriki bi Wilson nikdar ne pristal na misli in na načrte o razdelitvi stare grešnice Avstrije. Koliko je bilo treba dela, koliko pisarij in konferenc, koliko živahne agitacije, predno je prodrlo prepričanje, da ne more biti miru v Evropi, dokler ni stara Avstrija izginila s površja, dokler niso odstranjeni Habsburgi m Hohenzollerji. Eto to je bila življenjska naloga Masarylcova, to je vse on s pomočjo Beneša in našega Jugoslovanskega odbora tudi irvedel. Zato smo mu tudi mi neomejeno hvaležni. V tujini je doživel venčanje svojega ogromnega dela, češkoslovenska republika in Jugoslavija sta bili v glavnih obrisih že na zemljevidu Evrope, ko je bil on še preko velikega oceana in je hvaležni narod nestrpno čakal velikega trenotka, ko se Tatiček vrne v svojo ljubljeno svobodno domovino. In kdo se ne spominja, s kakošnimi triumfalnimi slavnostmi je bil sprejet. Da more biti prvi predsednik nove Ceškoslovenske republike edino le latinek Masaryk, ni bilo najmanjšega dvoma ne odpora. In to se je tudi zgodilo, kaj drugega bi ves svet smatral za neodpu-sten škandal, za nehvaležnost najostudnejSo vrste. — Iri res ni nikomur niti od daleč padlo v glavo, da bi mislil na kako drugo kandidaturo, in ustvaritelj Ceškoslovenske republike je postal tudi njen prvi predsednik. Za enega prvih sodelavcev si je izbral svojega sotrudnika v tujini — dr. Edvarda Beneša, doslej edinega zunanjega ministra če-hoslovaSke. Kdo ni prepričan, da sta ta dva moža doslej modro vodila češkoslovenski čolnič po razburkanem morju povojne dobe? Oba sta visoko dvignila ugled svoje države med vsemi državami na svetu. Beneš je z Malo Antanto in s svojim modrim delom v Društvu narodov pridobil sebi in svoji državi najboljši glas po vsem svetu. Vsa diplomacija sveta je Masaryka in Beneša mnogo više cenila nego bi bilo pričakovati po veličini in važnosti države, ki sta jo zastopala. Tudi na Jugoslavijo je padal blesk njunega dela in splošnega ugleda, ki sta ga uživala in ga uživata neomejeno dalje po svetu. Zato tudi mi s ponosom gledamo na Masaryka in Beneša in ju smatramo tudi za svoja velika dobrotnika. Bratje Cehi naj se torej nikar ne čudijo, ako se nenavadno tudi mi zanimamo za prihodnjo volitev predsednika, ki bo že koncem maja, in ako rečemo: kako neizmerno nas boli, ko moramo gledati toliko črne nehvaležnosti nasproti največjemu možu, kar jih je rodila češka zemlja, nasproti velikemu Slovanu, kakoršnih ni bilo mnogo po vseh slov. po-skih poljanah in velikemu Slovanu, kakoršnih ni bilo mnogo po vseh slovanskih poljanah in planinah. Kar se more nam iti v glavo, kako je sploh mogoče, da se je mogla roditi v pošteni češkoslovenski duši misel kake druge kandidature, ali tudi le, da hodijo okoli Masaryka z nedostoinim pritiskom na njegovo pošteno notranje prepričanje, na njegov politiški evangelij o čisti demokraciji, ki bodi podlaga vsaki vladi v tej državi s tako nenavadno pisanim prebivalstvom. Masaryk in tudi Beneš sta s svojim dosedanjim delom dokazala, da znata voditi svojo ljubljeno domovino do sreče in moči in slave, zato je najbolj črna nehvaležnost sedanje barantanje za pozicijo Masarykovo, za njegove najpozitivneje nazore o načinu vladanja, ako hoče biti tudi letos ponovno izvoljen za predsednika države, ki jo je ustvaril on sam. Nočemo kratiti zaslug tudi narodu in njegovim legijonarjem, njegovim mučenikom, ali brez Masaryka bi kljubu vsem nepojmljivim žrtvam vseh ostalih — ne bilo današnje Ceškoslovenske republike. Masarykovo delo je tudi delno pomirjenje z Nemci, kar smatramo za velikansko pridobitev in v srečo države same. Nadahno delo v tem smislu konsolidacije je neobhodno potrebno in izvršiti ga more pred vsem taka priznana avtoriteta, kakor je tatinek Masa-ryk. Zato je tudi naša topla želja, da se izvrši prihodnja volitev predsednika tako, kakor edino je dostojno zavednosti in hvaležnosti vsega češkega naroda do svojega največjega sina in ustvaritelja svobodne republike Ceškoslovenske. At’ žije president dr. Masaryk. A. G. Politične vesti. = Potreba sporazumne politike med Slo-renci. »Slovenec« naša izvajanja o potrebi sporazumne politike med Slovenci očividno ni čisto razumel. Zato mu čisto na kratko povemo, da smatramo kot prvo nalogo take sporazumne politike: ustanovitev Narodnega sveta. Prepuščamo »Slovencu«, da sam presodi, če je bil vedno za ustanovitev Narodnega sveta ali ne. = Pogojne obsodbe. Na zadnji seji zakonodajnega odbora se je nadaljevala razprava o novem kazenskem zakonu. Med drugim je bilo sklenjeno, da se uvedejo tudi pogojne obsodbe. Katero sodišče ima pravico izrekati te sodbe, bo določeno v novem zakonu o kazenskem procesu. — Sklep o uvedbi pogojnih obsodb mora vsak demokrat prav odločno pozdraviti. ^rPašičevfci proti vladi Vukičeviča. Tendenca nove vlade je vedno jasnejša. Vlada hoče zmanjšati vpliv strankarstva na naše politično življenje in zato pripravlja vlada veliko pregrupacijo med političnimi strankami. Vsled te pregrupacije pa se čutijo pa- šičevci silno ogrožene, ker se boje, da bi se mogla pregrupacija izvršiti brez ozira na nje. Na ta način bi postali približno tako brezpomembni, kakor so danes samostojni demokrati, ki so izključeni iz vsake kombinacije. Zato je razumljivo, da je v zadnjem času. opažati precejšnje zbližanje med pa-šičevci in samostojnimi demokrati. Najbolj vidno je postalo nasprotje med vlado in pa-šičevci vsled izjave Stanojeviča, ki je čutil za potrebno, da v beograjskih listih izjavlja, da ni dal novi vladi svojega blagoslova. Cisto pravilno je z ozirom na to izjavo pripomnil Ljuba Davidovič, da je precej vseeno, če blagoslavlja Aca Stanojevič novo vlado, ker ni niti poslanec in niti šef stranke, temveč samo podpredsednik, obenem s Trifkovičem. Izjava Stanojeviča pa dokazuje, da smatrajo pašičevci takojšnjo akcijo proti vladi za potrebno, ker spoznavajo, da se vlada vsak dan bolj utrjuje in bo boj z njo vsak dan težji. : = Katere posle bodo prevzele oblastne skupščine? Finančni minister je pričel pro- učsvati vprašanje prenosa poslov, ki so do- I sedaj spadali v kompetenco države in ki j preidejo po čl. 320. finančnega zakona na j oblastne skupščine. V to svrho so izdelali strokovni referenti finančnega ministrstva obširne elaborate, ki jih je finančni minister odobril. Ti elaborati bodo izročeni vsem ministrom, da jih v najkrajšem času prouče, da more potem o njili sklepati ministrski svet. Zaenkrat se misli izročiti oblastnim samoupravam ceste, del poslov kmetijskega ministrstva ter narodnega zdravja. — Rusija je pripravljena vpostaviti stike z Jugoslavijo. Beograjske »Novosti« poročajo iz praških sovjetskih krogov: Vprašanje od-nošajev med sovjetsko Unijo in Jugoslavijo je zopet na dnevnem redu. Sovjetska Unija je bila in je še pripravljena vpostaviti diplomatske in trgovske stike z vsemi državami, s katerimi taki stiki ne obstoje. To velja zlasti za Jugoslavijo, katere prebivalstvo je po tradiciji in kulturnih vezeh še zlasti blizu narodom sovjetske Unije. Jugoslavija je zavzemala dosedaj v tem vprašanju neodrejeno stališče. To je bila posledica tujih vplivov in pa strahu, da se bo sovjetska Unija vmešavala v notranje razmere Jugoslavije. Temu nasproti pa je treba kon-statirati, da se je sovjetska Unija odkrito in svečano odrekla vseh imperialističnih načrtov, in seveda tudi onih na Balkanu in da se nikakor ne misli vmešavati v notranje razmere drugih držav. V interesu miru je, da osvoje tudi druge 4 velesile tako politiko in da se ne vmešavajo več v notranje prilike drugih držav. Z ozirom na zadnje balkanske dogodke so merodajni krogi v Jugoslaviji to dobro zapazili. K temu treba še dodati, da uvidevajo gospodarski krogi v Jugoslaviji, kako velikega pomena bi bila vpostava normalnih odnošajev s sovjetsko Unijo. To stremljenje so jasno pokazali sklepi trgovinskih zbornic. Javno mnenje v sovjetski Rusiji živo zasleduje diskusijo o vprašanju jugoslovansko-ruskih odnošajev ter je prepričano, da pride tu do sporazuma. Vpo-stavitev diplomatskih in gospodarskih stikov med obema državama in vpostava prijateljskih vezi med Jugoslavijo in Rusijo, bi prebivalstvo sovjetske Rusije najprisrčnejše pozdravilo. — A'ban‘ke klevete. Za izpremembo so začeli kampanjo proti naši državi sedaj albanski politiki? Dopisnikom italijanskih listov podajajo dolge izjave o peklenskih načrtih Jugoslavije in o velikanskih zaslugah Mussolinija, ki da je edino obvaroval neodvisnost Albanije. Albanski politiki seveda tudi niso pozabili omeniti framasonov, da so tako popolnoma dokazali svojo slepo pokorščino fašistovski frazeologiji. Jasno je, da bodo imele te albanske klevete še manjši efekt ko italijanske. — Bivša cesarica Žita se vrne na Madjar-sko. Milanski list »Ambrosino« poroča, da se bo v kratkem bivša cesarica Žita vrnila na Madjarsko. Nastanila bi se na otoku Csepel, v nekem gradu, ki je ostal lastnina Habsburžanov. Za povratek, da je Italija že pridobljena, a tudi ostale velesile ne bi ugovarjale. Madjarski legitimisti že proslavljajo povratek Zite, dočim skuša vlada pomen tega povratka zmanjšati. — Češkoslovaška vlada ostro nasprotuje nameravanemu povratku ekscesarice Zite in iz Prage se celo poroča, da bi smatrala Češkoslovaška Zitin povratek za casus belli. — Ni izključeno, da naj vest milanskega lista samo preizkusi razpoloženje velesil in Male antante do ev. povratka Zite. — Nova sovjetska vlada. Glavni izvršilni odbor sovjetske Unije je izvolil novo predsedstvo sovjetske vlade. Za predsednike so izvoljeni: Kalinin, Petrovski, Cerjakov, Mu-sabekov, Hodžajev in Ajtakov. Predsedstve-ni tajnik je Jenukidze. Svet narodnih ko-misarev pa je sestavljen takole: predsednik Rikov, zunanje zadeve čičerin. vojna in mornarica VoroBllov, železnice Rudzulah, pošte in telegraf Smirnov, delavsko in kmetsko nadzorstvo Ordšokikidze, delo Schmidt, trgovina Mikojan, finance Brjuhanov, predsednik vrhovnega sveta za narodno gospodarstvo Kujbišev in vodja centralnega statističnega urada Osinski. — Rusija in svetovna gospodarska konferenca. Tajništvo Zveze narodov objavlja hi-storiat o poteku pogajanj za udeležbo Rusije na svetovni gospodarski konferenci. Prvo vabilo je bilo Rusiji odposlano dne 12. decembra 1. 1., toda ruska vlada je povabilo odklonila. Zato je sedaj samo stvar Rusije, da odloči, 5e imenuje svoje delegate za konferenco ali ne. Za Zvezo narodov je položaj jasen. Povabilo, ki je bilo Rusiji odposlano na podlagi soglasnega sklepa Sveta Zveze narodov, ostane še nadalje v veljavi. Če pridejo delegati sovjetske Rusije v Ženevo, potem bodo ravno tako sprejeti ko delegati vseh drugih držav. r: Čangkajšek v težavnem položaju. Poročevalec agenture Haves opisuje vojaški položaj na Kitajskem tako-le: Pogajanja med Čangkajšekom in Suian Fangom niso imela nobenega uspeha in se je boj med četami obeh generalov obnovil. Čangkajšek je trajno v težavnem položaju, ker se mora braniti tako proti napadom iz Hankova in proti napadom s severa. •— Nejasen je tudi mednarodni položaj. Vedno manj je verjetno, da bi prišlo do skupne akcije vseh velesil. V evropskih krogih mislijo, da more rezervirano stališče Amerike pospešiti samostojen nastop Anglije. Zlasti vsled tega, ker je sedaj nastopil v Šangaju mir in je postal vsled tega del tu stacioniranih čet prost. — čangkajšek proti Angležem. Predsednik nankinške vlade, general Čangkajšek, je objavil manifest, v katerem povdarja, pripravlja britanski poslanik v Pekingu . sedbo ozemlja okoli .Nankinga m Sang« J*. če bi nankinška vlada odklonila noto z _ -nikov. Čangkajšek poživlja zato vse J , da se bore proti tujim imperialistom, od katerih so Angleži najhujši. V Šangaj je poslal Čangkajšek dva polka, da vzdržujeta red ob priliki prvomajniških proslav. Te proslave je dovolil Čangkajšek brez vseh omejitev. = Čangcolin muči na smrt obsojene komuniste. V četriek ob enih popoldne je dal Čangcolin javno usmrtiti 21 na sovjetskem poslaništvu prijetih Kitajcev. Vsi so bili na smrt obsojeni od policije in sploh niso bili postavljeni pred sodišče. Med obsojenci je bil tudi voditelj komunistov Li-La-Čao in ena žena. Čangcolin je dal vse usmriiti z mukami, z davljenjem. Tik predno je imela nastopiti smrt, je krvnik žrtvo izpustil in pustil, da je ta prišla zopet k zavesti. Nato je davljenje ponovil. S tem barbarskim mučenjem je hotel Čangcolin vse ostale komuniste preplašiti, da se mu ne bi več upirali. In ta barbar, ta bivši cestni razbojnik je *a' veznik evropskih velesil! MAJNIŠKE SLAVNOSTI OB DESETLETNICI MAJSKE DEKLARACIJE. Vstopamo v lepi mesec maj, ki nam j® pred desetimi leti prinesel ono deklaracijo, s katero je slovenski narod prvi pred vseffl, takrat za svobodo narodov krvavo bore$® se svetom, izjavil svojo odločno voljo, 4* pretrga vse vezi s svojo preteklostjo, da hoče v bodoče živeti v novi državi in skupn° z brati istega jezika in krvi. Gotovo je, da smo pred desetimi leti, izmučeni od vojne, lakote in trpljenja, gledali z bolj jasnimi in nadepolnimi pogledi na deklaracijo in državno edinstvo nego danes, ko resnica sama — kakor vedno v življenju — zaostaja za našimi željami. Ravno dogodki zadnjih dni so pokazali, da v dneh nevarnosti M nas vse ni druge rešitve, nego v državneffl edinstvu, ki je izraženo v naši deklaraciji-Zato je prav in potrebno, da ves slovenslP svet proslavi desetletnico majske deklar*-cije. Na čelo proslav se je postavila Jugoslj)' venska Matica, ki je predvsem poklicana, d! goji preko vseh dnevnih sporov smisel ediB" stva in ljubezni do rodne grude, s tem ff tudi skrb za one, ki so pred desetimi 1^ podpisovali deklaracijo, pa jim ni bilo d at) doživeti nje sadove v naši skupi državi. O® in razmere zahtevajo, da se spominjamo o*’ ših nad in obljub pred desetimi leti. Z*1? naj vsa slovenska javnost sodeluje z Ift** pri tej proslavi. Na čelu našega dela mora iti seveda časopisje, ki naj ta mesec posveti sponii11??. pred desetimi leti. Vse podružnice Ju|f?Lo venske Matice, pa tudi vsa narodna drf"^« prosimo, da proslave ta spomin s pri®e„, prireditvijo. Vse šole naj se pripravljaj®.®! mladinski dan, bodisi z notranjimi Sol8",1 prireditvami ali z javno prireditvijo še in narodno občinstvo. V vsako narodno hišo naj pride diplom« Jugoslovenske Matice. V vse šole ij1 prostore, v vsako družino in društvo in sPJ? v vsako palačo in kočo naj se razširi ta u°" kaz naše narodne zavesti. Vrhunec dosežejo slavnosti kancem mBJ» v nedeljo 29. maja. Ta dan se proslavi sle* deče: . 1. Vsak kraj naj na predvečer prosJP^ spomin s primerno domačo prireditvijo, predavanji, deklamacijami, igrami itd. _ \ 2. Vse šole naj na prejšnji dan ali n predvečer v šoli ali javno prirede majo' ško slavnost. Drugi dan v nedeljo je n*1, dinski dan, ki se proslavi z obhodom sporedom, kar je za kak praj najprimernej 3. V Ljubljani se odkrije na ta dan 9P^_ menik neodrešenemu ozemlju, k ter rel večni ogenj v spomin na našo deZ^ine. cijo in na one, ki prebivajo izven d081.. Ae- 4. Vsi listi naj na ta dan prinesi fl(^. klaracijsko prilogo, ki naj jo naR°)ni,^dine vo zbrano iz naših šol s prispevki Sa"le’ , . jn mladinski dan so 5. Majniške materijalnega pomen* d *r' da tudi Pr' te^ Prire(litvall poD možnosti prispeva vsa naša javnost ** cilje Jugoslovenske Matice. Ravnokar so dospela; Pravi kraški teran žt liter Din 36.—. Mardešičev vičan - Srnina & liter Din 14.—. Viški opolo ft liter Din 12.—. Ta in druga pristna vina to** restavracija »LJUBLJANSKI DVOR«- Abonente na hrano po *elo nizkih ceB*k FRAMASONSKI STRAH. Svet običaj vseh pravovernih naprej, karjev je, da vidijo v vsaki stvari kleP*,*. ni strah. Če predlagajo klerikalci gojitev , družništva ali pa zgraditev novih cest, v ? ffiirsKStt sasfcjJs sliČMPbolnih kakor dokazujeta z«dg. Slovenca«- Ti ljudje pa vidijo povsag, masone in neko preganjanje kršča"' mora biti vernike kar groza. >JutTa< Tako tolmači »Slovenec« napade. ^aso-vsled politike Vatikana kot delo ^,zablja nov. Čudimo se »Slovencu«, da seVejjdar ie do tako nepremišljenih trditev. ,emike- ^ nad vse jasen motiv »Jutrove« P°boge ško-apelom na nacionalistična resnica, da dovati SLS. To je tako priprost»aina!,onj, pa je ne morejo spremeniti vsi ^ gjavo. naj se korporativno P08taXl skrajni čas, d8 Mislimo, da bi bil res ijUbe slove# bi razne strahove vrgh ** n taja ta že t»' ske politike, zlasti ?ie, J^P^a _ strah ko originalna, da bo kn za pametne ljudi. Ljubljanska oblastna skupščina. Enajsta seja. Včeraj, ob pol 10. dopoldne so je vršila uiajsta seja ljubljanske oblastne skupščine. ^ei' je prisostvoval veliki župan dr. Vodopi- Predsednik dr. Natlačen je prečital nato oseinnajst na novo došLih predlogov posamez-poslancev. Kot prva točka dnevnega reda je bil pred-°g‘prof. Mazovca o volitvi šefa finančne kon-role^ Predlog se glasi: »Oblastna skupščina aroca. Oblastni odbor se pooblašča, da na- f.K?'1»na P°dlagi službene pragmatike Sefa nr^n kontrole. »Po krajši debati je bil s?8\asno sprejet. Nato so se vršile vo-lastnp ,nov in dveh namestnikov ob-ki in sicerli<^ev.-?lasovailie se ie vršilo z list' deča večinska W S 3(5 Slasovi izvoljena sle-in Brenčij List ^arc> Mazovec, Gostinčar šini z 10 glasovi* S^^ie ie ostala v mani' ostro protestiral na®'nu volitev je zelo « bo Kramer, in zagrozil, da ko postopanje zapomnila. Sledi rmrns-i ^me*lce8a prebivalstva. Prvi ji b"f ° odse]fa za kmetijstvo, kovca in lm,0 » vrs,i predlog poslanca Bu-"led Plastmi R x®V glede osušitve močvirja uica, Snollnio* o sel°- Blato- Velika Sev' čevalca kmr-vaica itd’ Prosim g- poroda zavzamoerJske8a odseka poslanca Jana, une tu mesto in da poroča. ie izvajal-Pp°SeIa,CC Jakob J;l" ‘la tem mestu no„HraiŠ1?iun 111 v5eraj se be»o piagmatiko ’ 0 šl° za služ' Priznavam (j.> ■\ako trpi uradniški stan. javljam v ini»„ to.fes. Jasno in odločno iz-smo doceh m-a tovarišev iz dežele, da “iškega stmn, Ptt 0 Pomanjkanju urad- čas rodaint U 1926' S tem’ da kmel ne more P‘'od^a15sv°Jlh P^delkov tako, kot jih je ubožain pred 2 leti ie Pa dokazano, ob- sianu našeSa kmetskega in delavskega rn ‘ do 4an^°,se Pr(>dajali konji 1. 1924 za 20.00) kroD jr1 kron, 1. 1926 pa stanejo 10 — 20.000 letos' sl ? ®° bile ’• 1924 20-30.000 kron, so se r,]„? 10—15.000 kron. Voli žive teže kS 4e vae„Vab, \ 1924 od 50 do GO kron za Jero«. ™ 4^®to.s .Pa »o padli na 25 — 34 našega ki ie bila edina l !,£met vsaJ mal0 opomoplB8 katerim si je ; 924 za 1.200 - 1.80?2^ *? ^Prodajll Padel na 600 - 800 kron. ’ ' 1926 Pa je Poglejmo si naše delavstvo. L i w>a ■ S1? dnevn<> PO 200 - 300 kron, letos ^ Sv PZ1!0 ~r,20° kron’ Nadalje p® Z daZ ačl še vellko Pomanjkanje dela, tako S1 marsikdo ne more dobiti dela, četudi ^ , - .VU..V. se je 'ceia®8^. kratkega poročila vidimo, da delavski stan,aci]a tudi za na^ kmetski in ne 9 ? °®le tedne, iz u cela ^■■Ski oir\j. • — Priznavam0 ZtliUno obrnila na slabše, v letih 1923 doVi^ni m.eri> da J'e uradništvo zlasti v za/inru Veliko trpelo, vendar so llblažile jn dveh letih razmere znatno *a živila kni,„ , e, tako da so padle cene i ^o za’ 3o rj ,sIadkor, moka in drugo pri-, J®24. VenH^!8 v Primeri s cenami iz doklnHa ‘1 80 v tem času ostale draginj-Predii 23 uradniStvo iste. g J glasno rJ ,P°?}anca Bukovca se Je nato so-tev vstopil oblastnemu odboru v prouči- l je bil predlog poslanca Tratnika in yarišev glede po konča vanja divjih svinj po Sozdovih Planina in Jurklošter. Predlog se le odstopil oblastnemu odboru,.da potrebno ''krene, da se število te živali omeii ter no-v*ročena škoda povrne. Istotako se je odstopil oblastnemu odboru sad(l*“g glede zatirania bolezni na kmetijskih van- ' enako tudi pi’edlog glede pospeše-®kem tltueliaistva 'n sadjarstva na Dolenj- 5'Sev^f'Me predlog glede cepljenja pra-stroškovw rdečici in znižanja tozadevnih i vsekakor uvažev i^r®k je izvajal: Odsek je proti rdečici, § x-a važnost cepljenja svinj [e z niajhnimi „I,mur se prebivalstvo obvaru- 1 Pa prosil f!„ ,°^k' vel*ke škode. Vendar Premeni] h,’ j.; “i še ta sklep v toliko iz-1)0 namreč ohi T ■VSa zadeva pospešila. Če Pri&pevke Sel« odbor terjal tozadevne v?a stvar zei? Beograda, se bojim, da se dobili cepiva pre^ kIa‘ Morebiti ne bomo s’ morajo svinje cenm^0' Vsi pa veste’ da ?9«a maja. Radi tega 8emmti rde6ici že rae‘ asltii odbor dovolil nekako”1^”3?.’, da bi ob' ^pn, da bi sam nabavil za v ,ta 'la‘ .r''dstva, potem pa gledal, da Hn«dn0 povrne te stroške. U d,zava na‘ lCUJi tega predlagam, naj se odsekov D,-pd nj»Premeni tako, da se bo glasil: »Skupg6i. kriplejii v namen cepljenja proti rdečici ta. j^j^baviti zadostno množino cepiva in ga linj fi«ti veterinarjem brezplačno. Naknadno iiij “Mastni odbor izposluje pri kmetijskem i> ,strstvu v Beograd upovračilo izdatkov Jldevnega fonda.« pf^®.slanec Jakob Jan: Gospod Urek je čisto OP0201''^ da je čas za cepljenje pra-fehj lako rekoč že tukaj. Ta bolezen se pri- — . u..uv .UttUj. I tl U1./11- tlll Ut. t'' ' 'kr Pojavljati ko nastane toplo vreme. Ven ki|itiPa ie 23 oblastne finance zelo težko za !'?tvviV*f Potrebno cepivo, ker pač nimamo Zložljivih sredstev. Saj veste, da je ve- I liko vprašanje, kdaj bomo dobili stroške iz Beograda povrnjene. Zaradi sigurnosti je treba prašiče dvakrat na leto cepiti, spomladi in jeseni. Morebiti bi bilo umestno, da bi spomladi ljudje sami plačali cepljenje, oblastni cdbor pa naj bi vplival na velikega župana, da bi živinozdravnici ne bili predragi. Za jesensko cepljenje bomo pa že dobili potrebna sredstva od kmetijskega ministrstva, ker daje v Srbiji država vse cepivo za cepljenje proti kužnim boleznim prebivalstvu brezplačno na razpolago. Radi tega je Slovenija upravičena, da dobi isto. Odsekov referent je poročal o več predlogih, tičočih se trgovske pogodbe s Češko, nastavitve kletarskih nadzornikov, pomoči posestnikom, ki so prizadeti radi živinske met-ijavosti, glede zatiranja spolnih bolezni pri živini, glede preskrbe potrebnih plemenjakov, glede živinske zavarovalnice, glede pospeševanja živinoreje, glede znižanja prevoznine za živila in glede podpore živinorejskim zadrugam itd. Predlog glede podpore Kmetijski družbi je bil odklonjen, ostali pa večinoma sprejeti, oziroma odkazani oblastnemu odboru v nadaljnje postopanje. Soglasno je bil sprejet predlog glede ustanovitve kmetijske šole na ! iorenjskem. Oblastnemu odboru se je naročilo, di prouči vse potrebno za ustanovitev te sole. Sprejetih je bilo nato še nekaj predlogov. Poročilo odseka za prošnjo in pritožbe. Razpravi o poročilu kmetijskega odseka je sledilo poročilo odseka za prošnje in pritožbe. Poročevalec odseka poslanec Matej Tomazin je poročal, da je bilo odkazanih odseku 21 prošenj, oziroma predlogov. Posl. Tomazin navaja: Peticija upokojenih tobačnih delavk v Kastvu za ureditev pokojnin se odstopi oblastnemu odboru v posredovanje pri državni oblasti. Peticija mariborskega podpornega društva za odpuščene kaznjence za podporo. Odsek predlaga, da se odstopa oblastnemu odboru s priporočilom, da se prošnji po možnosti ustreže. Predlog posl. Tavčarja glede razpisa volitev v ljubljanski občinski svet se odstopa oblastnemu odboru, da pri ministrstvu za no-'ranje zadeve ukrene potrebno (št. 23). , K tej točki izvaja dr. Krainer: Predlog, Kakor ga je stavil odsek, se mi zdi slab. Je nekak izraz razpoloženja, od katerega so, ka-Kor se je tukaj zatrjevalo stranke. Vse stran- LiuhH.,nli takojSen. razpis občinskih volitev v Ljubljani. S strani večine se nain ie očit ilo ra T- preprečujemo izvedbo volitev v ljub-Jjanski občinski svet. K temu moram pouilar-jati, da je od 1. februarja naprej imela večina priliko, da dokaže, da ji je res kaj na tem, da se volitve v ^ljubljanski občinski svet izvedejo. Toda večina ni storila tozadevno ničesar. Obratno, izposlovala je za mesto Ljub-Jjano imenovanje novega gerentskega sveta. Tozadevno je bilo njeno postopanje ravno diametralno nasprotno, kakor je postopala pri izvedbi volitev za cestne odbore.. Predlog odseka nam poroča, da se odstopa predlog posl. Tavčarja glede razpisa volitev v ljubljanski občinski svet oblastnemu odobru, da pri ministrstvu za notranje zadeve ukrene potrebno. (Medklic: Kozel v zelniku.) Na eni strani bo oblastni odbor ukrenil vse potrebno pri ministrstvu, na druci strani pa sedi tukaj g veliki župan, ki običajno' poseča naše seje, ki lahko te volitve razpiše. Zato je popolnoma odveč našemu oblastnemu odboru pot k ministru, ker je izvedba občinskih volitev v mestu Ljubljani v rokah velikega župana. V tem slučaju pa nas je presenetila naša večina s tako zvanim ši-barjem in je skušala spraviti celo zadevo na stranski tir. Mesto tega naj raje naša zbor-nh,a zahteva, da veliki župan takoj razpiše občinske volitve v Ljubljani. Zakaj, samo tak sklep odgovarja manifestaciji vseh strank in bi tudi najbolj dokazal, da je bilo iskreno mišljenje, ko je večina opetovano zahtevala sod"10- '‘‘bemenco na javnih shodih in v ča-siii xJhi'i va se uP°stavi v avtonomnem me- G. Turka ni tu Gospel1 ia/cf'nl‘sl>!x) da odsek za prošnje in pritožbe “ priSel™’ mkaki arugi soluciji, kot k tej, da naj oblastni odbor pri ministrstvu za notranje zadeve glede razpisa volitev v ljubljanski občinski svet, ukrene vse potrebno. Zato predla-fa*n! 1,1 boni takoj svoj pisani predlog pred-'A/e ce^a visoka zbornica izreče, da ’n.a i i/’tlvaai državne oblasti in velikega &,!?*•” oM-M* ™mev » „ r°KvIn!eria^bi*^- Jomazin: Na izvajanja !nr^no e n iicer v d°,Volil staviti samo eno vprašt^e in sicer vpraSanje/ zakaj v tistem času, ko e bil tukaj vaš prijatelj a dr Puc gerent, n^eničesarukrenilJi, dl bi se občinske voliUe v Ljubljani razpisale. Poslanec dr. Dinko Puc: Mi smo opetovano zahtevali razpisa volitev. Vprašajte a velikega župana, vprašajte v ministrstvu Vi pa ste intrigirali, da se te volitve niso razpisale. (Medklic: >Cudno, veliki župan takrat ni mogel razpisati volitev. Sedaj, naj jih pa lahko razpiše, ko je drug veliki župan.« Predsednik dr. Marko Natlačen odredi nato glasovanje in je bil sprejet predlog odseka, da oblastni odbor intervenira pri ministrstvu za razpis ljubljanskih volitev. Daljša debata se je razvila pri predlogu o podporah poplavljencem. Poslanec ivan Urek izvaja: Kdor zasleduje, kako razdeljujejo razni faktorji (Rdeči križ in drugi) podporo, ta ve, da dobi tisti največ, kdor najbolj kriči. Koder pa prena-,1° svojo nesrečo tiho, tam pa dobe malo vi* Brežiški okraj je bil letos po popki-hudo prizadet. Ker pa ni9mo v javil nic k^ali) kakor drugi, radi tega tudi nismo dobili podpore. Kako hudo pa so pi i zadeti naši posestniki, naj Vam pokaže tale slučaj. Neki posestnik v moji bližini ima lu oralov njive, toda že 14 dni potem, ko je pobral pridelke, ni imel niti kg krompirja in niti litra koruze. To sta pa pri nas glavna pridelka. Naši kraji so trpeli pod devet-kratno poplavo in je na mnogih krajih vse uničeno. Radi tega je umestno, da ostanejo vsaj odtegljaji, ki se stekajo v državno blagajno iz tega, kar se odtegne uradništvu v Sloveniji, pri nas doma in naj se s tem pomaga poplavljencem. Dovolil bi si pripomniti še to, da so vse oblasti tudi že v prejšnjih časih mnogo bolj upoštevale nekatere pokrajine, nego naše. Drugod imajo električne centrale, vodovode, itd. pri nas nimamo tega. Nekateri kraji so hi navajeni, da morajo vedno dobiti velike vsote. Naše Posavje je pa bilo v tem pogledu vedno prikrajšano. Računati morate še v neko miselnostjo našiti ljudi, ki je ostala izza avstrijske dobe. Južna Štajerska gleda v večini prebivalstva še vedno »Kranjce«. Ko je šlo za to, da se nekateri deli bivše Štajerske priklopijo ljubljanski oblasti, so bila mišljenja med našimi ljudmi zelo različna. Ljudje so se bali, da Ljubljana ne bo skrbela zanje niti toliko, kakor so pričakovali, da bo skrbel zanje Maribor. Odsekov predlog je soglasno sprejet. Predlog posl. Tomazina glede drž. odškodnine vasi Vihre vsled poplav se je odstopil oblastnemu odboru, da zadevo pri drž. oblasti uredi. . Debata o pomoči radi elementarnih nezgod. Poslanec dr. Dinko Puc: Zdi se mi umestno, da bi o vseh predlogih, ki se nanašajo na podpore posameznikom, razpravljali skupno. Gre tu za ustanovitev principov. V poštev pridejo štirje predlogi. Predsednik: dr. Marko Natlačen: Pobudo gospoda poslanca dr. Puca osvajam. Razpravljali bomo torej o omenjenih predlogih skupno. Besedo ima gospod poročevalec. Poročevalec poslanec Matej Tomazin poroča nato o raznih prošnjah, ki so bile večinoma ugodno rešene. Poslanec dr. Anton Brecelj: Gospodje, ka kakor smo slišali iz poročila gospoda poslanca Tomazina naj bi se te podpore in sicer: v predlogu 12. Din 2000, v predlogu 15. Din 4000, in v predlogu 10. Din 5000 izplačale, ako bodo sredstva na razpolago. Gospoda poročevalca bi prosil, da bi te številke, ki so tukaj označene umaknil ter navedel sam.) primerne zneske. Oblastni odbor bo gotovo rad pomagal tem našim rojakom, ki so zašli v tako hudo bedo po razpoložljivih sredstvih, ki jih pa sedaj še nima v rokah. Poslanec dr. Dinko Puc: Tukaj imamo Štiri prošnje za podporo. Trem prošnjam se je ugodilo, ena se je pa odklonila, češ, da ni nobenih konkretnih navedb. Ta se je torej odklonila, zn druge so se pa določili že tudi denarni zneski, ki naj se izplačajo kot podpori, čeprav tudi tukaj, kar posebno povdar-jam, ni nobenih uradnih podatkov. Gospodje, mislim, da moramo biti pri podeljevanju i odpor zelo previdni. Ne gre zato, da bomo vsako prošnjo reševali samo, če je opremljena s potrdili kakega urada. Ne gre za to, da prošnjo oceni in priporoča kak poslanec. Treba je imeti natančne podatke in to uradne podatke glede premoženjskih razmer dotičnega prosilca. Mi pač ne moremo dovoljevati podpor, če ne vemo, ali je do-ličnik potreben ali ne. Saj je lahko res, da je komu poginila živina, toda mi ne vemo, zakaj mu je poginila. Ali zaradi malomarnosti in zanikarnosti posestnika, ali vsled boi«zr,i ali nesreče ali vsled česa drugega. 'udl,.ne vemo, ali je bila živina za-)\ana ah ne in ali niso premoženjske i azmei e d-oticnega posestnika take, da bo te izgubi: lahko prebolel. Prav isto je glede požara. Nimamo nobenih podatkov ali je bil pogorelec zavarovan za zadostno vsoto ali ne. Posestnik lahko pravi, da ga bo zgradba nove hiše stala 25.000 dinarjev, toda on si pa tudi lahko zgradi še enkrat tako veliko hišo kot jo je imel poprej. (Poročevalec Matej Tomazin, saj je to županstvo potrdilo.) O tem niste nič povedali. Prav tako je tudi glede podpore po povodnji poškodovanim posestnikom. Tukaj je ena posestnica, ki je prizadeta po povodnji, toda takih oškodovancev je na stotine. (Poslanec Anton Umnik: Ta je najbolj potrebna.) To pravite Vi. Mogoče so pa drugi tudi potrebni. Glede vsake prošnje za podporo bi morali imeti uradne podatke. Če boste reševali /“V;. Prošnje brez uradnih podatkov, potem , ! e ;“ye,^eni’ da bomo v prihodnjem zase- tanju imeli ne morda tisoč ali dva tisoč takih prošenj ampak 5 tisoč ali pa še več. Predlagam, naj se gospod poročevalec prilagodi našemu predlogu, ki je bistveno isti, kar on predlaga pod točko 10., da se oblastni odbor pozove, tudi glede točk 12. 15. in 16. da uradno ugotovi, prizadeto škodo in premoženjsko stanje poškodovancev in da šele potem sklepa o eventualni podpori, ker je le na ta način sigurno, da bomo objektivno delili podpore. Nato so poslanci Umnik, Jan in Nemanič utemeljevali predložene prošnje ter jih označili kot popolnoma resnične. Poslanec dr. Anton Brecelj: Po mojem mnenju so pritožbe g. dr. Puca primerne, toda odsek je že vse potrebno uvaževal, kakor ste že slišali. Da se izognemo tej težavi, sem predlagal, da bi izročili posamezne predloge oblastnemu odboru, ki naj jih proučava. Predlogi 12, 15 in 16 se izročijo torej oblastnemu odboru. (Medklic: »Kaj pa predlog 10?«) Predlog 10 pa ne, ker je kakor rečeno, premalo konkretiziran. Oblastni odbor naj šele poizveduje za vse ono, kar je v predlogu navedeno. Kar se tiče predloga 10 mislim, da bi bilo na vsak način potrebno, da bi se vsaj toliko konkretiziral, da bi se povedalo, kdo kaj potrebuje in zaradi česa. Zaradi tega predloga to ne moremo sprejeti. Poslanec dr. Dinko Puc: Visoka skupščina! Poudarjati moram, da nikakor ne dvomim, da so poročila naših gg. tovarišev Jana, Umnika, Nemaniča upravičena. Bodite prepričani, da sem uverjen, da so tozadevni predlo- gi na mestu. Gre za sistem. Mnenja pa sem, da bi moral v bodoče odsek o najnujnejših problemih oblastni odbor na neki način inštruirati, kar drugače bomo prišli v razmere, ki bodo neznosne in zaradi katerih bomo največ trpeli. Torej mislim, da je tudi predlog tovariša dr. Breclja umesten, da se v bodoče oblastni odbor briga za istinitost poročil in naj nujno stori, kar je potrebno. Kar se tiče § 10 pa vztrajam pri tem, da se moj predlog »prejme. Kajti če se lahko poizve za eno stvar, se tudi lahko za drugo. Sprejeto je bilo stališče odseka z malimi i einedurami. Predlog glede podpore poškodovancem po poplavi v občini Koroška Bela se je odstopil oblastnemu odboru, da posreduje pri uradu za zagraditev hudournikov, da čimpreje ta hudournik regulira.' Po končani razpravi o poročilu odseka za prošnj-; in pritožbe je preds*nlnik dr. Natlačen točno oh 13. zaključil skupščinsko sejo. Prihodnja seja se vrši danes dopoldne. Prosvetli. Spored slavnostnega veSera Akademij« «na-nosti in umetnosti in Narodne galerije, ki se bo vršil v pondelek, dne 9. maja 1927 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Uniona v Ljubljani. I. Slavnostni govor. G. dr. Dragotin Lončar, član Znanstvenega društva za humanistične vede. II. Jurij Mihevc: Uvertura »Planetk. Dirigent g. Emil Adamič. L. M. Škerjanc: Odlomki iz »Žlahtnega meščana'. L. M. Škerjanc: Uvertura »Mlada Breda«. I. izvajanje. Dirigent g. L. M.Skerjanc. Izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice. III. Ivan Cankar: (Odlomek iz >Nine-). Reeitira g. Ivan Levar. IV. Os*kar Dev: Sne-gulčica (Oton Zupančič). L. M.: Primula ve-ris (Lenau P. Karlin). Anton Lajovic: O, da deklič je . .. (Burns - Zupančič). Poje ga Pavla Lovšetova — na klavirju spremlja g. A. Balatka. V. L. M. Škerjanc: Večerna impresija (Igo Gruden). Emil Adamič: Noč je tožna, kakor moji sni... (Bunin-Petrška). Josip Pavčič: Priplula je pomlad (S. Gregorčič). Poje g. Julij .Betetto, pri klavirju g. A. Balatka. VI. Oton Župančič: Duma. Recitira g. Ivan Levar. VII. Emil Adamič: Turkestan-ska ljubavna pesem št. 3. Emil Adamič: Seherzo — Potrkan ples. Izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice, dirigent g. Einfl Adamič. Vstopnice od 30 do 5 Din, se dobivajo v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Koncert gdč. Vide Jerajevo in ge. Fanči čadeževe. Radi pozne koncertne sezije bo priredila koncertna pevka ga. FanČi Čadeže-va, za katero se naša javnost zanima, skupno z gdč. Vido Jerajevo, vijolinistko koncert v petek dne 6. maja t. 1. ob 20. v Filharmonični dvorani. Na koncertu bo pela sledeče skladbe: VVagner: Arija Elizabete iz opere jTannh&user«, F. Halevy: Romanca iz opere »Židinja:, Verdi Arija Amelije iz opere »Ples v maskah^. Vstopnice v Matični knjigarni. V spomin stoletnice smrti Beethovna i*-vaja »Sloga« na svojem koncertu dne 2. maja v Ljubljani dve odlični Beethovnovi skladbi: Ciklus pesmi (Ljubici tam daleč) in zborovsko skladbo »Tišina na morju in uspela vožnja«. V ciklusu pesmi poje ljubimec svoji ljubici venec pesmi. Vsaka pesmica zase je biser in vse skupaj tvorijo lepo zaokro-žejio celoto. Vse opeva njegovo srce, gleda veselje pomladi. Vse misli se osredotočujejo v kraju, kjer sameva njegova ljubica, le on sam njen dragi ne more k nji. Stvar je polna najprisrčnejših instrumentalnih glasbenih zamislekov, polna veselja, hrepenenja in tuge. »Tišina na morju in uspela vožnja« nas prestavi na sredo morja, kjer se ne gane ne veter ne val. Morje ne obetu nič dobrega Ln navdaja mornarja s težko skrbjo. To je tisti čudoviti mir pred izbruhom nevihte. Skladatelj nas postavi v sredo onega mučnega občutka, ko se nas lotevu otrplost. Todo iz orkestra se začnejo dvigati lahne pasaže, ki stopajo, padajo, rastejo in se združujejo v prekipevajoč izraz veselja rešitve. Zlomljen je občutek neznosnega miru. Vse je na delu. V orkestru in zboru vse oži- vi in poje, kliče in hiti. Končno zadoni radosten vzklik: obali Mojstrsko sta izdelana oba dela, ki vplivata mogočno na dušo poslušalca. Skladba se izvaja prvič v Ljubljani. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 30. aprila sobota »Hilapci.« Delavska predstava po znižanih cenah. Izven. 1. maja nedelja ob 15. uri pop. »Lumpacij vagabund«. Izven. Znižane cene. 2. maja ponedeljek »Vojiček«. Red E. Opera: 30. aprila sobota »Eros in Psjrche« Red A. 1. maja nedelja ob pol 20. uri zveečr »Grofica Marica«. Gostuje Vladimir Skrbinšek. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. 2. maja ponedeljek zaprto. Vladimir Skrbinšek, ki gostuje v nedeljo v »Marici« kot Populescu se je posvetil igralskemu poklicu pred štirimi leti. Bil je dramski igralec v Mariboru, Varaždinu in Splitu, kjer se je uveljavljal vedno bolj kot karakterni igralec, a je moral nastopati tudi v opereti. Dasi to ni njegovo glavno polje, je nastopil vendar tako posrečeno kot komik, da je postal tudi za opereto naravnost privlačna sila. Gostoval bo tudi v drami. V nedeljo popoldne ob 15. uri ponovi drama veseloigro »Lumpacij Vagabund ali Zani-karna deteljica«, ki je žela do sedaj velik uspeh in burno priznanje pri občinstvu. — Predstava je po znižanih cenah. — V opernem gledališču nastopi zvečer gospod Vladimir Skrbinšek, bivši član Narodnega gledališča v Splitu, v vlogi kneza Populescu v »Grofici Marici«. Dnevne vesti. ALI JE TO TREBA? Francoski- odbor za obrambo žrtev belega terorja na Balkanu je poslal jugoslovanskemu justičneinu ministru brzojavko, v kateri odločno protestira proti načinu, kako se postopa- s političnimi kaznenci v zaporu v Sremski Mitroviči. Brzojavko je podpisala cela vrsta odličnih francoskih javnili delavcev. Tako silno potrebujemo mi v današnjem napetem zunanjem položaju simpatije javnosti in zlasti še francoske, vsled postopanja naših upravnih oblasti pa smo v nevarnosti, da nas bo svobodoljubna francoska javnost gtavila v isto vrsto z raznimi balkanskimi nasilnimi režimi. In mi potem še pričakujemo; da uaj francoska javnost z nami simpatizira? ' Ali se res ne bodo še nehale vse take in slične nerednosti? Ali je res treba, da nam nesposobneži jemljejo dober glas v tujini? — Cenjenim naročnikom s poročamo, da smo v svrho poravnave tekoče naročnine današnji številki priložili poštne položnice. One cenjene naročnike pa, ki so za vnaprej pla-čali; prosimo, da bi oddali položnice svojim znancem in prijateljem, da se na naš list itaroče. —Povratek ministra pravde. Minister pravde in Zastopnik ministra ver dr. Srskič se je vrnil iz Sarajeva, kjer je preživel velikonočne praznike, v Beograd. — Kreditna banka za srednjo in malo industrijo. Zastopniki centrale industrijskih organizacij v Beogradu so imeli te dni konferenco, na kateri so pretresali odlok o industrijskih obligacijah. Ko bo odlok od ministrskega sveta potrjen, bo izdelala centrala industrijskih organizacij zakonski predlog o ustanovitvi banke, ki naj bi dajala kredite srednji in mali industriji. — Velika slavnost v Petrovčah. Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne priredi proslavo odkritja spominske plošče vsem padlim vojakom lavantinske škofije na dan Vnebovlioda dne 26. maja 1927 z velikim sporedom. Popoldne ob 3. uri se bode igrala velika bojna igra na prostem »Kalvarija«, I. dejanju na dan mobilizacije 1914, II. dejanje pri kadru, III. dejanje na gališki fronti, IV. dejanje na fronti na Doberdobu, V. dejanje pa v fašistovskem robstvu. Vabijo se vsi bivši vojaki cele lavantinske škofije, vsa društva brez razlike strank, vse organizacije cele lavantinske škofije. Vsak, kdor hoče poseliti Petrovče, vsak ima polovično vožnjo ter zahtevajte pri vaših župnih uradih legitimacije. Vsi župni in občinski uradi se prosijo, da našo idejo podpirajo ter udeležencem gredo na roko. Torej dne 26. maja vsi v Petrovče iz cele lavantinske -Škofije. Vsporedi so nabiti na vseh postajah mariborske oblasti. — Zveza slovenskih vojakov, Ljubljana. — Komisijski pregled invalidov. Začetkom meseca julija se vrši zopet obvezni pregled invalidov. Invalidom, ki bodo morali polo-vati iz drugih krajev v Beograd, se povrnejo potni stroški. — Akcija srednješolske mladine v Mostam za našo aviatiko. Znani narodni delavec, inšpektor prosvetnega oddelka mostarske oblasti, je priredil te dni na mostarskem učiteljišču predavanje o našem letalstvu. Po končanem predavanju je apeliral na prisotne dijake in profesorje, da naj podpirajo okcije za našo civilno avijatiko. Profesorji in dijaki so zbrali takoj številne podpise, podpisavanje se nadaljuje z zelo dobrim uspehom. — Nemška gledališka družba v Beogradu. Pied par dnevi je prispela v Beograd Max Reinhardtova gledališka družba, ki bo priredila v prestolici več predstav. Nemškim unl^" nikom je bil prirejen prisrčen sprejem. Na kolodvoru jih je pozdravil režiser beograjskega gledališča Isajlovič. Zahvalil se je d i tel j gledališke družbe dr. Brokmann. Občinstvo je obsipalo nemške igralce s cvetjem. — Kongres geografov. Te dni se vrši v Beogradu kongres geografov iz vse države. Kongresa se udeležuje 40 delegatov, razven slušateljev beograjske filozofske fakultete. Na kongresu je bilo sklenjeno, da naj se izdela enotna terminologija. — Živahen tujski promet na Reki. Te dni prihajajo na Sušak neprestano gosti iz naše države kakor tudi iz inozemstva. Tujci potujejo večinoma v primorska kopališča, na Su-šaku ostajajo za dalje časa navadno le trgovci. — Odstavljeni vladni komisar v Subotici. Predsednik vlade Vukičevič je kot minister za notranje zadeve odstavil — baje radi postopanja pri oblastnih volitvah — subotiške-ga vladnega komisarja Dragoslava Gjorgje-viča. Ko je predal Gjorgjevič predvčerajšnjim svoje županske agende, so poslali zastopniki vseh političnih strank v Subotici vladi zahvalno brzojavko. — Razpisana zdravniška mesta. Razpisana j,* služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v Fari pri Koštelu in služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje za Kranjsko goro. Prošnje je vložiti v prvem slučaju pri mariborskem, v drugem pa prt ljubljanskem velikem županu do dne 29. maja. — Razpisano mesto. Pri Higienskem zavodu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani se razpisuje služba zdravnika-pripravnika I.-TX. ali pomožnega zdravnika I _IX. odnosno I.-VI1L Poniožiionm zdravniku pripada poleg sistemiziranih službenih prejemkov še epidemska doklada. Istotam se odda tudi mesto arhivskega uradnika-drievničarja z nižjesrednješolsko ali tej enako izobrazbo. Prosilec mora bili izvožban v lirliivsl« službi. Plača po dogovoru. Natančnejše informacije se dobe pri predstojmštvu zavoda. — Iz sodne službe. Za pravnega praktikanta pri višjem deželnem sodišču je imenovan Maksimiljan Ašič. — Iz prosvetnega ministrstva. Za šefa odseka za učiteljišča je določen novoimenovani inšpektor v prosvetnem ministrstvu dr. Branislav Krstič. — Iz veterinarske službe. Veterinarski pripravnik Milan Rajšp je imenovan za veterinarja pri šmarsko - rogaško kozjanskem srezkem poglavarstvu. — Sprejem gojencev v artiljerijsko podoficirsko šolo v Mariboru. Minister vojne in mornarice je odredil, da se sprejme letošnje šolsko leto v artiljerijsko podoficirsko šolo v' Mariboru 150 novih gojencev, šola se prične dne 1. oktobra. Pirjave se sprejemajo do 20. septembra. — Amerikanizein. »Pfager Presse« piše: Ameriški listi poročajo, da se bo vršila v Washingtonu konferenca, ki se bo bavila z definicijo pojma »amerikanizenu. V prvem trenutku se zdi taka konferenca nonsens. če pa pomislimo, da straši ta pojm dandanes povsod bolj nego kdajkoli, ne moremo trditi, da ta konferenca ne bi bila na mestu. Prvo, kar bo ta konferenca ugotovila, bo konstatacija, da amerikanizein ne pomeni samo tehniko in tempo, temveč da obsega la pojm tudi filozofijo in državoznanstvo. Kajti nikjer drugje ni pojm države kot re-prezenlantinje najbolj heterogenih teženj tako jasno izražen kot ravno v Ameriki. Ta, primeroma tako mlada in tako zrela demokracija je znala ustvariti državo, ki je nosilka vseh idej ter dati državi vse, kar ji gre. Amerikanec, in najsi pripada kateremu- j koli narodu, je in ostane ter se čuti v prvi j vrsti vedno kot Amerikanec. America first! — Skoraj bi se zdelo, da bi bilo treba spričo napredujoče ^amerikanizacije-. Evrope tudi to stran »amerikanizina upoštevati. — Pomanjkanje moških v Nemčiji, iz nemškes talistike o medsebojnem razmerju spolov je razvidno,, da je .število žensk v Nemčiji po vojni zelo naraslo. Pred vojno j.e prišlo na 1000 moških 1030 žensk, z drugimi besedami, je bilo na Nemškem za 3% žensk več kot moških. Leta 1925 pa so ugoiovili že 7.5% več kot moških. Prirastek pa znaša v resnici še mnogo več. Zakaj takrat je bila v Nemčiji samo preobilica žensk starih nad 45 let, dočim ženske od 25 do 45 iet^ niso prišle v poštev. Po zadnjem ljudskem štetju odpade na 1000 moških v starosti od 20 do 45 let 1160 žensk iste starosti, torej za 16% več. — Vprašanje prisilno napitnine v Avstriji. Vprašanje napitnine in sistem treh natakarjev se je obravnavalo zadnja leta na Dunaju na neštevilnih shodih, konferencah itd. Vse debate skupaj niso privedle do nobenega zaključka. Te institucije se dajo namre* težko iztrebiti, dasi je sicer res, da se je na natakarskih shodih dostikrat povdarjalo, da je prejemanje napitnine »nečastno* ter da bi bilo bolje, da se upelje mesto napitnine fiksna plača, ki ni odvisna od kaprice in 110-blese gosta. Povdarjalo se je tudi, da napitnina ne more nuditi nikdar sigurne eksistence. Te dni pa se je vršil na Dunaju shod članov organizacije natakarjev, na katerem je bila sklenjena spričo velikanske brezposelnosti enoglasno resolucija, s katero se zahteva čimprejšnja uvedba sistema enega natakarja. Vprašanje napitnine je ostalo nerešeno. — Glasbena razstava v Ženevi. Te dni je bila otvorjena v Ženevi prva mednarodna glasbena razstava. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali zvezni predsednik Motka in zastopniki več drugih držav. Na razstavil zastopanih nad 100 razstavljalcev iz 15 iaz liSlihNovasVrcbrn denar na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem se izda v kratkem srebrn kovan denar po 10 kron. lo bo prvi polnovredni denar v Cehoslovaški republiki. Lanskoletni pridelek vina v Julijski Ve-neziji. Lansko leto je producirala Julijska Benečija (z Zadrom) 329.000 hi vina proti 194.000 v letu 1925. Vsa Italija je producirala lansko leto 37,000.000, leta 1925 pa 45,367.000 hektolitrov. — 20 oseb ponesrečilo na izletu. Iz Kopen-hagena poročajo: 20 oseb je napravilo izlet na zamrzlo morje. Nenadoma se je odločila ob ledu ob obali plošča, na kateri so se nahajali izletniki. Valovi so odnesli ploščo z izletniki vred na odprto morje. O ponesrečencih doslej ni nobenega sledu. — Umor ali samomor? Te dni so našli orožniki v »Košutnjakut v Beogradu truplo moža, čigar identitete, ni bilo J«®?08® ugotoviti. Orožniki so sprva mislili, da imata opravka s pijancem, ki je zaspal na kloni Hoteli so ga zbuditi, ker se jim to nikakor ni posrečilo, so uvideli, da je moz mrtev Preiskava je ugotovila, da je mrtvec identičen s knjigovezom Gjokom Gjurčičem, ni pa mogla doslej ugotoviti, če gre za umor ali za samomor. — Krvav pretep radi meje. V selu Lopati pri Kumanovem (Južna Srbija) je prišlo to dni med člani dveh kmetskih rodbin do pretepa, v katerem sta bili dve osebi ubili, več pa težko ranjenih. Bratje Asim, Nedžib in Azir Sulejmanovič so živeli že dalje časa radi pedi zemlje v hudem sovraštvu s svojimi sosedi, brati Sejdi, Demir in Bajram Dem i rov ič. Pred par dnevi so sklenili nasprotniki, da se bodo mirno poravnali. V to avrho so se sešli na licu mesta ter določili za razsodnika nekega Osmana. Toda že v začetku pogajanj je prišlo do prepira, iz katerega se je razvil, kljub vsem pomirjevalnim poizkusom razsodnika, krvav pretep. Končno so stopili v akcijo revolverji, motike, lopate in gorjače. Tekom boja sta bila Sejmi Demirovič in Asmir Sulejmanovič ubita, vsi ostali i razsodnikom vred, pa težje ali lažje poškodovani. Ko so opazili pretepači, da sta dva od njih mrtva, so zbežali kot zajci, vendar pa so jih orožniki kmalu izsledili in aretirali. — Smrtne obsodbe v Kovnu. Iz Kovna poročajo: Vojno sodišče v Kovnu je obsodilo bivšega sejmskega poslanca Pajanjisa, nadporočnika Tornava in narednika .Šemai-tisa radi pripravljanja vojaškega upora na smrt. Od nadaljnjih 19 obtožencev so bili obsojeni .neki narednik na 12, neki drugi narednik in neki pisar pa vsak na S let ječe.. Razven tega so bili obsojeni vsi skupaj na degradacijo in odpust iz vojaške službe. Na smrt obsojeni so vložili milostno prošnjo na predsednika. Izgleda, da bodo pomiloščeni. — Beg dveh nevarnih ciganov. Ob priliki ogleda na licu mesta se je posrečilo pred par dnevi dvema članoma znane moldavske ciganske tolpe pobegniti. Par dni ni bilo o njih nobenega sledu, končno pa so jih prijeli orožniki v gozdu v bližini Lublave. Kol je ugotovljeno sta izkoristila cigana kratko prostost za to, da sta izvršila zopet par roparskih napadov in vlomov. — Profesor, ki se je nekoliko preveč razburil. 72 letni profesor botanike v Parizu Laville je umoril te dni svojega hišnika, ključavničarja Bourdona. Bourdon se je bil, kot že večkrat, skregal s profesorjevo soprogo. To pot je razžalil ključavničar damo z najostudnejšimi izrazi. To je njenega 721et-nega soproga tako razburilo, da je hitel v svojo jedilno sobo, se vrnil s sabljo ter žaljivca svoje' soproge zabodel. Nato je odšel profesor Laville iz hiše, rekoč, da se gre prijavit policiji, ker ga pa ni bilo na policijo, se domneva, da je izvršil starček samomor. — Samomor 87 letne starke. 87 letno Karolino Krenn so našli te dni sorodniki v njenem stanovanju na Dunaju zastrupljeno s svetilnim plinom. Starka je izvršila samomor. V smrt jo je gnala neozdravljiva bolezen. — Razkritje mednarodne tolpe ponarejevalcev čekov v Budimpešti. Budimpeštanska policija je razkrila mednarodno tolpo ponarejevalcev dolarskih čekov. Kolovodja je višji uradnik neke italijanske banke in sin visokega italijanskega državnega uradnika Ravelli-a. Ravelli je organiziral tolpo že pred letom v Rimu. Prvotno je imela lolpa samo troje članov: Paulila, Carla in Mar-chesmi-a. Lopovi so. plasirali po vseh večjih evropskih mestih potvorjene, na dolarje se glaseče čeke. Pred par meseci so se seznanili v iNizzi z vdovo visokega madjarskega državnega uradnika, Budimpeštanko Bodo-layevo, ki se je tolpi pridružila, to je postalo za ostale usodno. Ker so jo pri delitvi zadnjega plena osleparili, je vložila ovadbo. Na podlagi le ovadbe so bili vsi člani ž njo vred aretirani. — Bestialen umor deklice. Iz Dresdena poročajo: V bližini Grossenhaina so našli le dni na tračnicah truplo 18-letne deklice. Preiskava je ugotovila, da je bilo dekle umorjeno, nakar je položil morilec truplo na tračnice: da bi fingiral samomor deklice. Kot mo-..:i_ ;nr.inrlif>a vaiiflnniipriin niRPIl i- I žil na tračnice, da bi se zdelo, da jo je po vozil vlak. Vse to je fant storil, da bi mu ne bilo treba plačevati alimentov. — Žena, ki ima na vesti 87 vlomov. Zadnje mesece so se množili v Doblingu vlomi v kleti. Skoraj ni minil dan, da ne bi bilo v lo ali ono klet ulomljeno. Iz načina je bilo sklepati, da je avtor v vseh slučajih eden in isti, vendar pa so ostale vse poizvedbe policije brez uspeha. Končno je zasačil neki trgovec s premogom neko žensko baš v trenutku, ko je odpirala ključavnice njegove kleti s kleščami. Dal jo je aretirati. Pri .zaslišanju je izjavila, da je 30-letna postreznica Magdalena Budik, ki ima na vesti nič manj kot 87 vlomov v kleti. V kolikoi je doslej ucotovljeno znaša škoda, ki jo je Budikova s temi vlomi povzročila, 4000 šilingov. Budikova se izgovarja, da jo je h kraji zapeljal njen mož,'ki jo je baje na njenih tatinskih pohodih tudi spremljal. Na podlagi te izjavo je bil aretiran trudi Georg Budik. — Lopov, ki je živel osem dni od samega šampanjca. Lastnika nekega pariškega bara je zaneslo te dni v njegovo klet. Na svoje veliko začudenje je zagledal na tleh vse pol- I no praznih šampanjskih buteljk. Medtem ko je štel prazne buteljke ter preiskava] vso klet, da bi ugotovil svojo škodo in izračunal, kako jo bo zopet nadomestil, je zagledal v nekem kotu spečega človeka. Alarmual je policijo, ki je možakarja s težkim naporom zbudila in aretirala. Na policijski stražnici 1 je izjavil, da je brezposeln delavec ter da se je utihotapil v klet, ker ni imel kaj jesti, v nadi, da najde kaj bolj »konkretnega J ker pa ni našel v kleti drugega kot butelj-ke, jih je začel prazniti in praznil jih je osem dni, ne da bi pojedel grižljaj kruha. — Italijanska družba potvarjalcev polnili listov. Iz Milana poročajo: Policijske oblasti i v Turinu iu Neaplu so prišle na sled tolpi ponarejevalcev potnih listov. Lopovi so pošiljali s potnimi listi ljudi iz Južne Italije v , Južno Ameriko. Pet članov družbo jo bilo aretiranih. Zato je bilo P^.treAa’,*Bel ustavljenih poprej na meji 10 - - J I od katerih je plačal za potvorjen. potn' .1 vsak po 10.000 lir. V skritem prostoru pu nika »Laura* so našli 16 kmetov ki ,so * j hoteli izseliti skrivoma v Araeiiko. 4 1 i bi se bili sigurno zadušili, da jih ni. 1 časno naših fivcrba borznega agenta. V Ženevi vzbuja te dmprMejfeijo P?*«1™, taci ja borzneg g ‘ klu,ba in nf»ko usta- , UU VUUV v* •• ! na švicarskih frankov __ vdika tatvina umetnin v Moskvi. Iz mo-^ skovskega muzeja je bilo ukradenih ti; dni ; pet svetovnih slik: Rembrandtov Kristus«, - Tizzianov »Ecce bomo-, Corregieva .»Sveta družina«, Dolcijev »Sv. Johanes* in Pisunovo 1 Kristusovo trpljenje«. Iz Rembrandtove in Tizzianove slike je izrezal tat glavne dele, s čemur je specielno znani fond Rembrandto- ve slike popolnoma pokvaril, ostale slike pa je iz okvirov iztisnil. Po oficielni predvojni cenitvi bi bile slike vredne 655.000 rubljev, njihova dejanska vrednost pa je mnogo višja. Notar obsojen radi zlorabe uradne oblasti. Pred porotnim sodiščem v Kolnu se je zagovarjal te dni notar Rottr radi poneverbe uradnega denarja iu potvarjanja listin. Obsojen je bil na 2 leti in 6 mesecev ječe, poostreno s postom in trdim ležiščem. Konzervirani človek. Dunajski univer-ziietni profesor dr. Hochstetter je iznašel že pred daljšim časom proces, kako konser-virati ljudi, živali in rastline. Po tem procesu se ohrani, kot poročajo seriozai znanstveniki, lahko vsako človeško, živalsko rastlinsko telo v svoji prvotni iSBpt lznajdbo je kupil sedaj berlinski -Aeten", tas-Institut', ki namerava otvoriti v glavnih mestih sveta filijalke, s čemur h0^ omogočiti izmenjavo preparatov, ki naj se uporabljajo v prvi vrsti v studijske jsvrlie. . Dr. Ilochstetterjeva metoda, ki datira že;i*P; več let, se uporablja že dalje časa z velik>K| uspehom v dunajskem anatomičnem iusti/”' tu, kakor tudi na drugih univerzitetnih stitutih, vendar pa jo je Hochstetter v panjem času tako izpopolnil, da prekaša, ka>' se tiče preprostosti in trajnosti preparatov vse dosedanje načine konserviranja. Ljubezenski roman najbogatejše angle--ke dedinje. V londonski boljši družbi vzbu-ja te dni veliko pozornost zaroka miss MaryJ| Ashlev. Miss Mary, katere dota bo 10 milijonov angleških funtov (okoli 2 muf jardi 760 milijonov dinarjev) se bo poročniM z mladim možem, ki je reven kot cerkven** j miš, z bivšim letalskim stotnikom Cunnij gham-niom Raid-om. Projektirani zakon Jgjp smatra za mesallianso, ki ji ne nasprotuje) samo stariši 21 letne miss Mary, temveč c® kraljeva rodbina, s katero so stariši in * rodiiiki deklice v ozkih stikih. .Stari oče '■'e' klice sir Ernest Cassel je bil namreč <1 VOl'^ bankir kralja Edvarda. Finančni ženij j* ^' pustil ob svoji smrti za takratne čase fa®" tastično premoženje 20 milijonov angleški funtov. V londonskih klubih pripovedujejo* da se je pogajal za roko bogate od sorodnikov angleškega Presto' to](). ka ter da bi bilo tudi angleškemu I nasledniku prav povšeči, če bi se o * ^ čila miss Marz za njegovega soroon ■ . se pa ni zgodilo, miss Mary je °sta.‘ r;unni-niii malemu kapitanu zvesta. Ale* ^ • iV;_ gham Raid je dobil po vojni mesto p; j nega tajnika pri polkovniku, P0®,1, „u. I prometnemu ministru Wilfridu Ashley ™{| Tu se je seznanil z njegovo hčerko, v 17 letno miss Mary Ashley. Iz znanst * - je rodila obojestranska odkritosrčna 1 zen in nekega lepega dne je st0P’ Hpi« f Mary pred svojega papana ter mu razodel«, | da hoče ipostati tajnikova sopioga. - . ^ je odgovoril s tem, da je tajnika odšlo _ službe, miss Mary pa je poslal k sarou kom v London, prepričan, pozabila. Temu pa ni bilo ' da se je gnetlo v Londonu no bogatih aristokratov-obožev , ročila miss Marv le dni, ko je postala , letna, svojim siarišem svoj neomajni skl®}’ da bo poročila svojega Aleksa, ki se je ral zadovoljiti, ko ga je spodil njen oče 1 nje iz službe, s še nižjim mestom, s slu tajnika pri neki stavbni tvrdki, k-ije bil 1 pozneje izvoljen vsaj za posla. klice so naprosili angleškega Pre tiika, da naj vpliva na Mary toda tudi nje gova zgovornost ni uspela napran1 deklič- VoTOllOVC eni ni zvestobi. — Klara Zetkin se je-dala po - - nxaio: sistemu pomladiti? Iz Berlina P° . »Daily Mail« trdi, tla se je dala -komuni lija Klara Zetkin, ki se mudi trenutno Moskvi, po Voronjevi metodi pomladiti. Ljubljana. 1— Cepljenje zoper koze je po čl. 1 zakona z dne 25. novembra 1921, Ur. list št. 34,15 i* 1. 192-2 v prvem letu starosti za vsakogar obvozno. Da bodo starši mogli tej zakoniti dolz^ nesli glede svojih otrok brez vsakih stroška . zadostiti, se bo vršilo javno brezplačno W ljenje zoper koze in sicer: 1. za Barje v rek, due 17. maja 1927 v ondotni šoli, -' Spodnjo šiško v četrtek, dne 5. maja 19-/ j v petek, dne 6. maja 1927 v ondotni šoli, za Krakovo in Trnovo v sredo, dne 4. »iaj. 1927 v mestnem otroškem vrtcu v Cerkve ulici sl. 21, 4. za vse ostalo mesto v polic1 ^ ljek, dne 2. maja, v torek, dne 3. maja i® ^ soboto, dne 7, maja 1927 v Mestnem doi , vsakokrat ob štirih popoldne in 5. za Vod*" v ponedeljek, dne 2. maja 1927 v niest zavetišču za onemogle v Japljevi ulici 's0 ob pol šestili popoldne. — K cepljenju i jen v prejšnjem letu, mora bit' >-'-1 lri me-kočem letu. Vsak otrok, star uajnw )Zarja sece, se lahko cepi v tekočem letu- i ,uji se, da je k cepljenju |.rU.«rt> 1Z„ „ vse necepljene otroke, JSeprav TllSO IZied-'. s posebnim vabilom k cepljenju povabi]®'1. (n. pr. doseljeni neprijavljeni itd.). ki so prejeli poziv za otrokovo cepljenje^, morajo k cepljenju prinesti s seboj in s^ja rajo točno (lržati v pozivu določenega >> m dneva, leden dni po cepitvi se t,(,.c^elfl pregled cepljeneev na istem kraju in ob 1 ^e-času. Pri pregledu, katerega se morajo jt. ležiti vsi cepljenci, se bodo izročila tu° ,ne; pričevala o cepljenju. Cepljenje izven .^j njenih dni in ur je vsak dan med ura p,i urami na mestnem fizika!u mogoče, & brezplačno. Starši, ki bodo dali svoje cepiti po zasebnem zdravniku, morajo Jav' ložiti mestnemu fizikatu dokazilo o ^r0cb . lokom prvega lota otrokove starosti. f-ki bi se iz kakega tehtnega razloga radi bolezni) ne mogli cepiti, se moraraj n vičiti ob priliki javnega cepljenja vodenem času in kraju ali pa jned dot* urami v mestnem fizikatu v Mt^sO -in sicor najkasneje do dneva, k» prvo leto starosti. — Kdor se bo pregrešil zoper določila navedenega zakona, bo kaznovan po čl. 3 z globo do 250 Din ali z zaporom !*o 6 tednov. 'I— Otvoriter postajališča D. M. v Polju. Giemjj trgovcev Ljubljana-okolica v Ljub-M&ni poziva vse člane iz občin D. M. v Po-Moste, Dobrunje, da se polnoštevilno 'Malezijo otvoritve novega železniškega po-Majališča v D. M. v Polju v nedeljo dne 1. ®aja točno ob 8. uri popoldne. — Načelstvo. !— »Atena«. Pomlad prihaja v deželo, letos sicer z zelo počasnimi koraki in s spremstvom dežja, mraza in celo snega, a ozeleneli travniki, kostanji in nasadi pod Tivoli-so dokaz, da je tu. Tudi Atena je zopet oaprla svoje gostoljubne prostore pod Ti-kjer se prosto giblje in krepi svoje vazvedruje duh po napornem du-ro dorasli Vp?t °d najmlaišega do že sko-za dečke ie'n™ ^ se Je 1RnSSe i>HVe?a’?; naši dijaki I Sh prostor, kjer se bodo lahko malo 1VrSenih domačih nalogah Deklke pa b^o ni311 na ruskem kegljiŠ-U- nem prostoru nnf^ 0(P°Težanem in Preurej.e" veibane učit»iP 9trokovnim vodstvom iz- Tenis prostori g°ji,e švedsko ,eIo!adbo- šča, na katerih * Pove£ali od 2 na 4 ign-devne inf a .Se pridno igra. Vse toza-Prostoru S-aC‘je daje oskrbnik na tenis-higiieničnk • najmlajšim pa se pripravlja volii urejen prostor, kjer se po svoji ie L-^i0 z ž°g°. punčkami, ali kar jim peskom. Te svoje naj-Prav!nfn;y,ance in prijatelje izza rimskih šče. Prijav P°P°Wnevov kliče Atena na igri-v Pondeliet^) otroSko igrišče se sprejemajo torek 3 m,- maia od do pol 6. ure, 'v P°1 6 liro J* !°d 11. do 1. ure in od 4. do j. • “re na igrišču. lflj ponoldriQD,0r. Ulmske igralke. Vče-1*1 u zastrnn-iSe^ v nekem ljubljanskem hoška igralka rod^? 'etna Mar>ia Vajda, film-je prišla ?■ lz Knrnnika. V Ljubljano nea so naSli pri niei le S, Prihranke, da- Preje je bila nameBJena ose^men se bo vršila dne • javna zbirka. Prodajali se bodo maia dinar in odkupni znaki po 5 ter l n ^ po 1 Zato se obračamo do vseh plemenitm * vrojo prošnjo: »Vsak ki vidi, žrtvuj v teh ^neh svoj Oboi za slepce«. 1 teh Maribor. Ulčarjev jugoslov. narodnih želez- T\r\vaA: 11 9r°dariAi/ —j_____ i nem parku ob^i OA0menadni koncert v mestni hod z godbo „ formiranje v povorko «uuod z godbe « formiranje v povorko in • A. PožanL-e veselični prostor gostilne Prosta zabava Vi Lajteršperk' kJer vrši V ci„t Va z Plesom, rti. . {Ucam slabega vr«rr Priredi proslavil1®7 T Podružnica Maribor vseh odsekov n»I■ majnika s sodelovanjem fjssb. društva »n, narod, železničarskega °d 13.30 do 1400 ava< 8 sledečim sporedom: n<”” ~ ' ' nronienadni koncert v mest- formiranje v povorko in eselični prostor gostilne ajteršperk, kjer se vrši r__jom. ob slabega vremena se vrši proslava dvor uri v restavraciji Kosič, Vetrinjski j. •. — Brez vstopnine! Vabimo naša dru-s va in organizacije kakor tudi cenj občin-vo, da se nam pridruži in udeleži proslave v^čim obilnejšem številu!« Odbor. Kratke vesti. ^°nšni rezultat avstrijskih volitev Be je ekoliko izpremenil in izgube kršč. soc. še 73 k^TjPdat. V novem parlamentu bo torej velenemcev, 9 članov Land- — 1 soc. demokratov. Značilna demonstracija. Vladni krogi so zahtevali, da imenuje španska univerza v Madridu kralja Alfonza XIII. za častnega doktorja. Pri glasovanju pa je 17 profesorjev glasovalo proti, 60 se je glasovanja vzdržalo in le 40 je glasovalo za. Ker se štejejo neoddani glasovi kot proti glasovi, je predlog padel. Se so na svetu ljudje s hrbtenico. Predsednik Masaryk je bil imenovan za častnega meščana Aten. Komunistična stranka Rusije šteje 733.000 rednih članov, 39.700 kandidatov za sprejem v stranko in 150.000 članic. Rusko baltiško vojno brodovje napravi veliko potovanje in obišče pristanišča Reval, Rigo, Kiel in francoska pristanišča. Posebna komisija za pobijanje korupcije je bila ustanovljena na Poljskem. V Kovnu so bili obsojeni na smrt trije socialisti, ker so poskušali izvesti državni prevrat proti predsedniku Woldemaru. V Bengaliji, indijski provinci, ki šteje 47 milijonov prebivalcev, razsaja že tri mesece kolera.. Dosedaj je umrlo 50.000 oseb. Belgijska Narodna banka je znižala obrestno mero od 6 na 5 in pol. Romunija zahteva od angleške banke, da ji vrne njeno zlato zalogo v višini 95 milijonov zlatih lejev. ©d JcleL za KLUt Pertlo kravale Modne Pofr«L/cm za svoje in ugo-... zavrnjeni ne da bi jp.Ijmiranih 90 bili lahko “o izdelana pojasnila n lu- Polrebna strokov-“ela bitka in so topovi nS‘ Je okrt)g nas bes-bile moje misli usmerjen?re?tano Rrmolb 80 ‘G-OOO bojnih tankov, večjih • V bodočnost: *®bno prilagodenih terenu, kje1!1 maniik> P°' 5*ali, za njim angleška, francoska pr':' r?®ka pehota in za njo zopet looon ,am,eri' ^ano in municijo - vse na froTi ^m. Ha, ?Ječi je imela bodočnost pripravljeno za 'ifejšo in boljšo rešitev stvari. y Fochov genij. Hlad: .“i °dstavku govori Churchill o spo-dogo- in zgodnjem poletju leta 1918, ko se je ph Pre.SRne^enje na Chemin des Da-Mcij0 “Urchill povdarja Ludendorffovo po-Cie!!? b*iki Pri Lys in pripominja Fochovo ^iia. 7!*enceaujevo odločitev, tikajoče se Pa-ln®k koniia s spominom na Fochovo 'aršainc.*'bl're< (voia5ka družina). al foch je zasledoval dogodke z oče- IZ »NAVODIL O NAČINU IZDAJANJA VOZNIH UGODNOSTI«. Vozne ugodnosti pridobitih, naučnih, 8p„rt-mh, potriotskih in drugih društev. Člen 11. Za 50% znižano vozno ceno redne tarife uživajo poučna, strokovna, pridobitna, humana in ostala društva za potovanje na kongrese in letne skupščine teh društev. 'Generalna direkcija državnih železnic bode odobravala znižano vozno ceno takim društvom za glavne skupščine in kongrese, tako za železnice, kakor za ladje. Člen 112. Sokolska društva uživajo za 50% znižano vozno ceno redne tarife kadar potujejo radi tekem in proslav, največ trikrat na leto. Znižano vozno ceno za ta potovanja bode odobravala Generalna direkcija, tako za železnice kakor tudi za ladje. Priznana pevska društva uživajo znižano vozno ceno za 50% redne tarife trikrat na leto, kadar potujejo v svrho dajanja koncertov in sicer samo na priporočilo umetniškega oddelka ministrstva prosvete. Znižano vozno ceno odobrava Generalna direkcija železnic tako za železnice kakor tudi za ladje. Člani dijaškega ferijalnega saveza uživajo za 50% znižano vozno ceno redne tarife v času od 1. junija do 30. septembra in kupu-jejo polovične karte neposredno pri potniških blagajnah na osnovi legitimacij, izdanih od Ferijalnega saveza. Legitimacije morajo biti opremljene s fotografijo, potpisom in overovljene s pečatom in podpisom starej-Bine saveza. Te legitimacije morajo biti ove- Chfnf* b? 3blastni železniški direkciji, ko trikra? Mmiltog^,*rUŠtVa u2ivajo istota' vične karte kupuje™1^® vrozno cen?' !Ppl°- šlrih blagajnah odnlsno ^cHah S” POtn‘" legitimacij izdanih od Centralnega® pUnln1 skega društva. Legitimacije morajo imeti obliko knjižic in biti opremljene s fotografijo, podpisom imetnika, s pečatom in podpisom starešine Centralnega planinskega dru-if da je dotična oseba član društva overovlLnVe lelk Legitimacije morajo biti overovljene po oblastni železiiiški direkciji. som, ki se ne moti Ni j . zmedla razmišljanja, ki l .xbl, {° pač pa je razvrstil stategično . Pn**tek» niških armad v odgova?^-zavez' teh nujnosti je bila brez dvorni fU' 7° ške in francoske armade Na 11"° nng.e' težnja, da se obdrže pristanišča n^kmialu Končno obramba Pariza. Petain ^ dokazal, da sodi o stvareh drugače kakor Foch. Njegovo ravnanje v noči 24 marca ki je pospešilo donllensko konferenco ie nri-čalo, da smatra izgubo Pariza za večjo katastrofo, kakor pa oddelitev angleške armade od francoske. Toda Pariz bi bil lahko izgubljen, ne da bi to zabranilo propast centralnih držav, v novembru 1918. Izguba pristanišča bi pa pomenila še eno leto vojne. Poleg tega bi predor med angleško in francosko armado lahko porazblinil meglo nepravilnih nazorov. Od trenutka, ko je postal vrhovni poveljnik, je brez prestanka zbiral rezerve in ni nikdar oozabil na ohranitev zveze med angleško in rancosko armado. In za njim, soglasno z njim je stal Clemenceau, ki je izjavil: »Boril se «nLpre<1 Parizom, boril se v Parizu, boril se L*«* za Pariz.« zhmm!'!!!!!1 na Foch°vo odločitev, da bodo ene in Amb!^6 v FJan(*r'ji in med Compie-frnntn n a j. Je bi'° potrebno razgaliti fronto na drugih važnih delih. Premik toli- Vsaki legitimaciji mora biti dodan list, ki je čvrsto vezan z legitimacijo, na katerem so tri rubrike, razdeljene na dva dela: za odhod in za povratek. O priliki potovanja pritisnejo jootniške blagajne (agencija) vlažni datumski žig na odnosno mesto, vlakovni pregledniki-sprevodniki pa preščipnejo do-tično rubriko. Natančnejša navodila za legi-macije bode predpisala Generalna direkcija železnic. Članom vseh ostalih društev bode dovoljeval 50% znižano vozno ceno minister za promet za vsaki poedini slučaj, največkrat trikrat na leto, za kar se bodo izdajale predpisane izkaznice za posebna potovanja. Član društva, kateremu je odobrena za 50% znižana vozna cena redne tarife, mora imeti legitimacijo, izdano od dotičnega društva, da je član društva najmanj dve leti. Legitimacijo mora overiti starejšina društva s podpisom in pečatom. V legitimaciji pa se mora nahajati fotografija in podpis imetnika. Prošnje, ki se predlože ministrstvu za promet, morajo biti potrjene od društva, da je prosilec član društva najmanj dve leti in od pristojnega ministrstva, da društvo v resnici obstoja in od kdaj. DRUGO KUGYJEVO PREDAVANJE. Sinoči ob 8. je vdrugič predaval v veliki unionski dvorani dr. Kugy o lepotah naših planin. Tudi temu predavanju je prisostvovalo občinstvo v prav velikem številu. Poleg drugih častnih zastopnikov so se predavanja udeležili še: veliki župan dr. Vodopivec, škof dr. Jeglič, rektor dr. Lukman, predsednik deželnega sodišča dr. Babnik, narodni poslanec Smodej, dvorna dama ga. Tavčarjeva ter zastopnik mestne občine dr. Zarnik. Navzoči so bili tudi številni prijatelji dr. Ku-gyja iz mlajših let, med njimi tudi dr. Tuma. V imenu Slovenskega planinskega društva je pozdravil občinstvo, Častne goste ter predavatelja predsednik dr. Tominšek. Dr. Kugy je v svojem predavanju poleg zanimivosti iz kraljestva planinske lepote naših Julijskih Alp, ki jih je omenjal že pri svojem prvem predavanju, navajal še druge primere resničnih in globokih spoznanj, ki jih človek doživlja v planinah. Nikjer drugje ne zveni beseda »svidenje« tako prisrčno kakor v planinah, nikjer drugje se ne sklepa tako prisrčnega prijateljstva, kakor v planinah, tam, kjer te primora priroda k najglobljim čustvom, tam, kjer se že tisočletja borita gozd in skalovje za posest. Dr. Kugy je s toplimi čustvenimi besedami karakteriziral one preproste može, ki so ga vodili na vrhove in grebene Julijskih Alp. Poleg Antona Tožbarja, ki ga je navajal že v svojem prvem predavanju, je očrtal še Andreja Komaca iz Trente. Bil je to zvest, zanesljiv vodnik, najboljši plezalec v vsej Trenti, gibčen kot veverica, prožen kot maček in spreten kot podlasica. Drugi vodnik Matija Kravanja je bil preje radi ponarejanja denarja devet let v ječi v Kopru. V sebi je imel divjo trentarsko strast za planine in za lov na divje koze, ter je bil znan kot drzen divji lovec. Potem je bil tu še stari Pečar iz Kranjske gore, mož mirnih kretenj, prevdaren in molčeč, značaj, ki je dr. Kugyju zelo imponiral, dasi mu je bil nepojmljiv, toda vendar zanimiv pojav. S karakterizacijo tega očanca, je podal dr. Kugy sliko enega onih naših ljudi, ki so sedaj ze- lo redki, pravi tip našega človeka pred desetletji. Predavanje so spremljale prav lepe ski-<*pti6ne slike, nekatere tudi barvane. Mnogo- eviino obSinstvo se je zahvalilo predavate-lju s toplim, dolgotrajnim aplavzom. Šport. Veliki letalski miting v Ljubljani. Oblastni odbor Aero-kluba »Naša Krila« v Ljubljani je na svoji zadnji seji sklenil 26. junija t. 1. priredi v Ljubljani velik letalski dan, da vse prijatelje letalstva spozna z modernim napredkom in praktično pokaže sposobnosti in zdržnosti naših aviatikov. Prireditev bo obsegala poleg drugih zanimivosti tudi skakanje s padobranom iz aeroplana in najrazličnejše akrobacije, kakršnih doslej pri nas še ni nihče izvajal. Opozarjamo že sedaj na to posebnost s pristavkom, da bodo člani Aero-kluba (ki se lahko še vedno priglašajo v Kazini II. nadstr. pri tajniku kluba) imeli priliko posetiti to prireditev za naravnost smešno nizko ceno Din 5.-. Kdor želi tedaj ceno uživati, naj se Cimpreje prijavi. Plavanje na velike razdalje je postalo sedaj zelo moderno. Preplavanje rokavskega preliva in Catalinskega zaliva ne povzroča nobene senzacije več in zato se trudijo pla-vači, da dosežejo tak uspeh, ki ga dosedaj še nikdo ni dosegel. Tako namerava amerikan-ski plavač Billy Jack preplavati razdaljo med St. St. Louisom in New-Orleansom, ki znaša tisoč angleških milj (1609 km), seveda ne naenkrat, ampak vsak dan po 40 milj (&4 kilometrov). Sedaj pričakujejo vsi športniki z veliko napetostjo, če se bo drznemu ame-riaknskemu plavaču posrečil ta izvanredni rekordni uspeh. Teniški prvaki v filmu. V Ameriki so ravnokar zgotovili velikanski teniški film. Iz 8000 metrov filmskega materijala 60 izrezali 2500 m dolg podučni film. Časovna lupa demonstrira vse mogoče udarce in uplive raketa na žogo pod različnimi koti in najbolj skrite finese igre naznamenitejših prvakov. Tilden ima svoje poglavje za se, ravnotako Johnston in Helena Wills, ne manjka tudi Borotre, Lackostea in Cocheta, nastopa tudi Norris Williams, Patterson, Norman, Bro-okes, 0’Hara, Wood in Manuel Alonso. Zelo ostro se kritizira dejstvo, da prireditelji niso sprejeli v film Richardsa, ki ga Ameri-kanci imenujejo najboljšega tenis-igrača sedanjega časa in mogoče vseh časov, niti Suzane Lenglove, skoraj gotovo radi njih prestopa k profesionalizmu. Zanimivi so tudi pogoji izposojevanja ameriškega saveza na včlanjena društva in saveza oziroma visoke šole in srednje šole. Savez zahteva depot 40 dolarjev in razpošilja kopije v ognjavarnih kovinastih zabojih po celi Ameriki. Ce se film vrne nepoškodovan, dobi društvo 15 dolarjev od deponirane vsote nazaj. Iz mednarodnega ringa. V Providenci je premagal Fidel La Barba, svetovni prvak v mušji teži, Young Montreala po točkah v 10 rundah. — Gibsy Daniels, ki je lansko leto premagal nemškega bokserja Paula Samson-Kornerja, je zmagal pred kratkim v Londonu v 20 rundah po točkah Tom Berry-ja in je postal angleški prvak v polutežki teži. Redna letalska služba med Francijo in Južno Ameriko. »Compagnie Generale d’ En-trepises Ačronautiques« je po končanih pripravah in po sklepu potrebnih pogodb določila početek rednega zrakoplovnega prometa med Francijo in Južno Ameriko s 1. septembrom 1927. Letala bodo startala v Ooulousu. Proga pelje čez Barcelono—Tan-ger—Agadir—Port Etienne—Dakar do Kapverdskih otokov. Od tu preleti letalo atlantski ocean do otokov sv. Paula in nadaljuje polet čez Natal—Pernambuco—IBahia—Rio de Janeiro—Santos in Montevideo v Buenos Ayres kot končno stacijo. Cela proga je dolga 12.400 km, od katerih odpade 3300 na atlantski ocean. Čas poleta bo znašal začetkom 7 in pol dni, vendar se bo pozneje skrajšal. Letala bodo tipa »Letacoere 17 vi-sokokrovniki« oziroma za polet preko Atlantika »Lntecoere 21 hidroplani«. Francozi sicer računajo z nemško konkurenco (Dor-nier), upajo pa, da Nemčija ne bo gotova pred letom 1928. SVETLA C, LAVA DrOETKER- JEVIM BACklNOM DS. O ETE EB, d. a o. »., MARIBOR. in poštnine prosto najboljša recepte pošilja na ieljo breiplaine kih francoskih divizij proti severu je s tesnobo zasledoval Petain in pa tudi celo poveljstvo francoske armade. Petain je celo po-izlcusil, da bi zabranil poslednje premestitve divizij. — Toda Foch je silil. Ko je torej končala bitka pri Lys za Ludendorffa z neuspehom, je najvišji nemški poveljnik ugotovil, da ni mogoče pričeti bitke pri Amiensu. Nemška armada je dobila dva rtiča, ki jih je osvojila z velikimi izgubami rezerv, ki jih Ludendorff zbral za bitko pri Lys. Po premestitvi francoskih divizij pa ni mogel niti prodirati, niti ojmstiti omenjenih rtičev. Z opustitvijo bi omajal zaupanje nemškega zaledja, ki že itak ni bilo posebno trdno. Oba pridobljena rtiča sta imela za Nemce svoje slabe strani. V enem od njih se je gibala nemška armada v pokrajini, ki jo je sama prej opustošila. In sicer v okolici Sommy, kjer je stanje komunikacij, dasi so bile kolikor mogoče popravljene, onemogočalo kakršnokoli izdatno ofenzivo. Na rtiču baillculskem so bile razmere 8R mnogo hujše. Chemin de Dames. Razlogi, ki so vodili Ludendorffa pri izbiri mesta za bodoči udarec, so precej zagonetni. Po zunanji strani se je zdelo vse dobro. V resnici pa je vse propadlo. Ostala je 6amo uteha dozdevnega maščevanja. Velike rezerve so bile še zmirom na razpolago. Slepeča zmaga se je dala še zmirom doseči, dasi z ničevim uspehom, da bi bila le ohranjena iluzija naraščajočega uspeha. 17. aprila je prejela prestolonaslednikova armada ukaz, naj kar najhitrejše pripravi ofenzivo na Chemin de Dames, s katero bi naj bila prelomljena zavezniška fronta med Soissons in Reims. Priprave so bile izvedene z običajno nemško temeljitostjo in z brezprimerno tajnostjo. Sedma in prva nemška armada sta zbrali 29 divizij za to bitko. 1.158 baterij je bilo pripravljenih, pričetek bitke je bil določen na 27. maja ob dveh popoldne. Neuspeh v bitki na Chemin de Dames je še utrdil odnošaje angleške in francoske armade. Po vidnem presenečenju in 20 km umiku v enem dnevu — rekord v vseh, na zahodu izvojevamh bitkah — so Francozi končno iz-preemnili svoj nazor a superijornosti francoske armade, ki se je uveljavljal posebno z ozirom na angleško armado po 21. marcu. Od trenutka, ko je prišla francoska armada prvič v neposreden stik z Ludendorffovo ofenzivo, niso bili francoski poveljniki več tega mnenja, da je edino francoska armada sposobna vzdržati fronto pod modernimi pogoji. Te iluzije je razbila nemška armada. Skupna usoda angleške in francoske armade je utrdila vezi med zavezniki bolj od vsega drugega. Gospodarstvo. X Automobilski oddelek na letošnjem ljubljanskem velesejmu. Na splošno željo se tudi letos vrši mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani od 2. do 11. julija. To je baš najugodnejši termin za autoinobilsko razstavo, Katero se namerava prirediti letos v še povečanem obsegu. V Sloveniji je automobilski šport zelo razvit, ne zaostaja pa tudi motociklizem. Smotreno delovanje ljubljanske sekcije Autokluba in Motosaveza je ve- liko pripomoglo k tem uspehom. O razvoju automobilizma v Sloveniji je informirano tudi tajništvo mednarodne zveze automobilskih konstruktorjev v Parizu. S posebnim odlokom je priznalo važnost automobilske razstave v Ljubljani in priporoča udeležbo svojim članom - tvornicam. Obeta se nam pestra revija najrazličnejših izdelkov evropskih in amerikanskih tvornic. Interesenti bodo ime- li dovoljno izbiro, kupili si bodo lahko na razstavi voz, ki bo odgovarjal okusu, vpora-bi in žepu. BORZE. 29. aprila 1927. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: Investicijsko 0 — 85, Vojna škoda 0 — 342, zastavni in kamunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, (197), Ljubljanska kreditna banka 150 — 0, Merkantilna banka 99 — 100, Prašte-diona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje O — 480, Vevče 140 — 0, Stavbna zadruga 55 — 65, Sešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les čvrsta; za deželne pridelke neizpreniesjena. Zaključenih 7 vagonov. Zagreb. Newyork ček 56.75—56.95, Pariz 222.25—224.25, Praga 168.30—169.10, Curih 1094—1097, Amsterdam 22.76-^2.82, Dunaj 800.5—803.5, Berlin 1349.51352.5, London 276.27—277.07, Italija 301.726-303.726. ■ Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.25, New-york 519.875, Dunaj 73,1625, Varšava 58.12, Sofija 3.75, Bukarešta 3.29, London 25.26625, Pariz 20.365, Praga 15.40, Milan 27.70, Budimpešta 90.6375. Marcel Prevost ti Don-Juanke. — Saj je nisein še nikoli videl! — Tem bolje, ji boste vsaj to povedali! Roger se je slabe volje dvignil in Saulnois je gledal za njim. Precej nerodno se je približal komtesi, jo površno pozdravil in na njeno kretnjo z roko sedel nekoliko proč od nje. Komtesa je nekaj pripovedovala in izgledalo je, da se Roger začenja za to pripovedovanje zanimati, kajti njegov odporč je odnehaval in smehljal se je. Večina gostov je začela lokal zapuščati. Naši znanci so sedli k Saulnoisu in opazovali pogovor Rogera s komteso. — Kaj vraga si imata povedata ta dva? se je jezil Gulloux, ki bi bil že rad šel domov, toda onadva sta se živahno pogovarjala naprej. Ko je bil Roger stopil pred komteso, ga je bila ta dobro pogledala v oči ter mu ponudila svojo golo desnico, na kateri ni nosila nobenih prstanov. — Kaj me nočete spoznati, gospod doktor? On jo je namah spoznal in zmedeno zamrmral: — Mrs. Sanders! — Da, Mrs. Sanders, vaša nekdanja strežnica v bolnišnici Jellicoe, ki vam je izmenjala vašo prvo obvezo... Seveda sem potem morala naglo zapustiti bolnico. — Toda rekli so mi ravnokar... — Da, rekli so vam, da se imenujem komtesa Anderny. To je tudi v istini moje ime. Toda na fronti v bolnišnici sem se z dovoljenjem angleškega komandanta enostavno imenovala Mrs. Sanders, kot so enako storile marsikatere dame britanske družbe. Obmolknila je in se začela smejati in njen smeh je bil mladeniški, enako kot njen pogled. — Sicer pa vidim, da ste še vedno trmasti kot nekdaj. Čemu ste spet namršili tako svoje črne kosmate obrvi? Videla sem vas, hotela sem vas pozdraviti in vas sprašati, kako vam gre. Če vas to dolgočasi, se lahko vrnete v družbo svojih prijateljev. Zadnja dva stavka je izgovorila resno, skoraj ponosno. Roger je spoznal, da se nahaja v smešnem položaju in protestiral: — Toda, milostiva, nikakor ne ... Nasprotno, zelo sem srečen ... — Sedite torej semkaj in povejte mi, kako ste živeli od tedaj. Samo tri dni sem bila skupaj z vami v bolnici, kajti morala sem proč, bila sem namreč vsled silnega dela na koncu svojih moči. — Res je, čisto drugače izgledate kot tedaj, je nehote ušlo Rogeru. Gledal jo je s takim občudovanjem, da je komteso kar pogrelo in odgovorila mu je: — Če je ženska preko svoje mladosti, se ji preveliki napori taj poznajo. Roger si je mislil: — Če je preko mladosti?... Koliko je pač stara? Trideset ali morda petintrideset let... Lepa je pa res! In nekaj v njem se je upiralo tej lepoti, koji se na noben način ni hotel udati. — Kako se vam je pa godilo pozneje? je vprašala komtesa. — Čez mesec dni sem zapustil bolnišnico, toda šepal sem in bom menda vse svoje življenje šepal. — Ali niste popolnoma ozdraveli? — Da ... Dali so mi mesec dni dopusta, ki sem g* preživel v Cornwallu, kjer živi moj varuh, o katerein sem vam že takrat v bolnišnici pravil, če se ne motim. — Da, spominjam se... Ali imate še kaj drugih sorodnikov v Angliji? — Ne žive duše več, odkar mi je mati umrla, tod» varuh mi je obenem boter in me je vzgojil. Imenuje se doktor Hobson. — I remember. You speak english perlectly, e*' actly as an Englishman .. .* In potem? — Potem sem spet služil v armadi do konca vojske. Sedaj sem izstopil iz vojaške službe z namen0®1' da postanem navaden civilni zdravnik. — V Parizu? — Skoraj gotovo v Parizu... Pa še ne vem. Komtesine temne oči so se naravnost vsesale v njegove, toda ta pogled ga ni vznemirjal, ravno nft' sprotno, bil mu je prijeten. — Nič se niste spremenili, mu je dejala. Takrat ste bili malo bolj bledi. Toda spoznala bi vas bila med tisoči po laseh in obrvih... Ali poznate gospoda in gospo Saulnois, je dodala po kratkem presledku, da usmeri pogovor drugam. — Šele danes zvečer sem ju spoznal. Moj vop1 tovariš Maurice {juilloux me jima je bil predstavil- * Spominjam se. Angleščino obvladate popoln°®a' kak Anglež. .... (Dalje prihodnjiM Najboljia v m3ie?3|aJii in konstrukciji so: Josip Petelinca kolesa in šivalni stroii znamke Gritzner, Adler >» Phdnix. | NaJlepSe opreme, pesamainl tleli, pneu-maiika, šgle za vsa sisteme — samo v Najnilje cene. - Tudi | IM Dl IH Ul blizu Prešernovega na mesečna odplažlta. U U D UHlI I spomenika ob vodi. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbe. »•*« Telefon itev. 2389. Tehnično in hšgijenlJno najmodernejša urejena kisarna v Jugoslaviji. u Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta It. la, U. nadstr. lin nwinir~T r~ RAZPIS SLUŽBE! Društvo lastnikov tiskarn odn. Gremij tiakarnarjev itd. za Slovenijo v Ljubljani razpisuje mesto tajnika s prejemki po dogovoru, vendar ne pod Din 3000'— mesečno. Zahteva se temeljito znanje tiskarske stroke in večletno strokovno poslovanje. Prednost bi imeli tiskarniški faktorji ali vodje posameznih oddelkov, ki niso stari nad 60 let in ki obvladajo jugoslov. jezike in nemščino v govoru in v pisavi. Oferte je vlagati do 15. maja na: Diuštvo lastnikov tiskarn za Slovanljo v Ljubljani, Breg štev. 12. Oglašujte v .»Narodnem Dnevniku', POMLAD! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, olroške majice, na-hibiniki, pali e, dežniki, kloti v vseh barvali, Sifoni, S lingen škarje, noži, potrebšCine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje, Razna dišeča mlia — samo pri Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Ljubljana Najniže cene. ToCnu po«tr«s**>®- MALI OGLASI. Za vsako besedo se plaža 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Iščem za 1. julij stanovanje, ob stoječe iz kuhinje ter 1 do 2 sob. Plačani dobro Naslov v upravi lto*a- Kontoristinja samostojna moč, vešč.-. knjigovodstva, korespon dence, stenopisja in stro jepisja, išče siuibe. Ponudbe prosi na upravo lista pod značko >Več let«a praksat. Simon K 11 m a n e k*. LJUBLJANA. i Šelenburgova ulic* ' izdeluje obleke za de po najnovejši ffl in zmernih cenahajbo]JSe sukno-Drva - Čebin Wol!ova l/II. - Telef. 56 Stavbena parcel* z dobro obdelanim vrtos1 ob potu v Rožno doli*«' Levčeva ulica, se Pr0®j. Naslov v upravi »Naroo nega Dnevnika«. Najboljši s 15 letnim jamstvom z avto--matično prestavo za teženje in šivanje, krogličen tek i. t. S T O FiW EiR< haloga LUDO VIK >0 1 UE.1W r.! Ljubljana, Šelenburgova šivalni|stroj.| BARAGA L ulica s & LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA USTANOVLJENA 1900, USTANOVLJENA 1900. PODRUŽNICE IH AGENCIJ*: „ • ..ni naslov: J^-Mubljana Telefon štev. 2SS1, 2413, 2582, 2393. Delniška glavnica: Din SO,OOO,OOO*-Rezervnl zakladi nad Din 10,000.000— BreSlce ssft.«» II Gorica II Maribor || Novomaito H Krani MetkovU Prevalje U Logatec || Novi Sad || Ptuj Se priporota za vse v banfno stroko sp Rakek Sarajevo Slovenjgradec adajoče posle. Split Trat TISKARNA MERKUR. **af^ ff\ f> *• Pr,P°rola “ M*1* vseh trgovskih, LASTNA KMIGOVEZNICA. * tžlEFON' *_— t® TRG«- IND« D« D« brošura, cenike, tabete, vabita, lepake. poaetnlce Itd. * UW,WH Izdajatelj: Aleksander teleinikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. _ Za tiikarno »Merkur« odgovoren: AiidreJ Sever. Vri v Ljubljani.