261. številka. Ljubljana, soboto 14. novembra. Vil. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzeuiši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti projeman, za avstro-ogprske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. sa četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, 7,a mesec, 30 kr. ca Četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljane za četrt leta 2 goid. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., de se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
V Ijiiltljtini 13. novembra.
„Z neumnostjo se bogovi zastonj borcu je dejal Schiller v devici orleanski in bi bil v proroškem duhu v mislih imel redaktorje ljubljanskih nemških listov, ko bi bil le še pristavil: z neumnostjo, zlo voljo, perfidnostjo in avstrijsko-nemško politično nepoštenostjo. Tako naa namreč od slavne vlade podpiran or gan ljubljanskih nemškutarjev „Tgl.u ne neha za klerikalce proglašati, da si nam ne more pokazati, kje in kedaj smo začeli za papeža darove pobirati, ali za misijon v Japanu agitirati, ali jezuvite v deželo vabiti, niti nam ne more dokazati, da smo se v tem listu za rimski silabus navdihuili ali procesije za božje uničenje svobode narodov angažirali. S tacimi politično nepoštenimi, če ne neumnimi Žurnalističnimi protivniki rogoboriti se, nij vredno, niti dostojno.
Isto velja o drugem tukaj|njem dnevniku „Laib. Ztg.u, ki je uradna, od vlade subvencionirana. Ona ponatisne vse, kar kje kak Nemrc o Slovencih sanjari ne glede ali je res, ali nij res, ali je pametno in stvarno, ali naivno in bedasto skombinirano brez realne podloge, — vse se ukrade, izreže in ponatisne.
Ali je kje večja novinarska mizerija, nego pri vladnih ljubljanskih list:h, ki se morajo, okolo hrbta v žep segaje, stoprv iz dunajskih dopisov iz najobskurnejih lističev kakor jen. pr. „Internationale Correspondenz" infoimirati, kaj pišejo slovenski listi, kateri tem patronom pred nosom izhajajo in se jim v zameno na dom pošiljajo? Nij čuda potem, da emu v „Laibacherici" vajeni kolosalne,
Mg te k,
Beatrica.
(Novela.) II.
(Daljo.)
Izraz otožnosti Be je polastil grofice Bantinove, ko je velike oči v markiza uprla in odločno, a hladnokrvno rekla: „BoČitcv od mile domovine me bode veliko stala, a dolžuost ženi je, da soproga uboga ; prepričana sem, da jo Lantin pravo zadel".
Senangea je na to Čisto obmolknil. — Beatiica j<h je zmirom z večjo pozornostjo poslušala, vse, kar so ti žlahtniki govorili, jej je bilo tuje, Čudao. Nov svet se je pred njo začel razprostirati, svet, kateri jej je bil dozdaj Čisto neznan, svet svete dolžnosti. O hngenotih je uže sicer v samostanu slišala, pravili so jej, da so to zapeljani, večno pogubljeni „krivoverci"; zdaj pa je stala tem krivovercem nasproti in ti so o svoji veri govorili,  kakor o največji
o Slovencih nesmisle Čitati, in da le sem ter tje, kakor slepa kara zrno, tudi „Baiba-cherica* iz daljnih dunajskih virov včasi ujame kako resnično o slovenskih novinah, ali o narodu, mej katerim „Laibacherica" životari Tako slepo kurje zrno je tudi včerajšnja nBaib. Ztg." ujela iz „Internationale Correspondenz", ki piše tole novico:
„Der „Slov. Narod" plaidiett in letzter Zeit in comtanter "VVeise fllr die Ilerstellung eines „modus vivendi" zwischen den Alt und Jungslovenen, weil die Uneinigkeit im nationalen Lager das gesammte geistige und vvirthschaftliche Leben der N a t i o n scbiidige. Was die Jungslovenen betrift'c, so wird con-statiert, das dieselbeu in erster Linie national and erst  dana liberal seien".
To je enkrat izjemoma nekaj, da si šc le po dolgem okolišči iz Dunaja dobljene resnice v Ijubljansko-nemškem časniku, ki gu vlada vzdržuje. In to je tudi ves odgovor ki ga dajemo „Tagblattovim" dolgim perfidnim člankom in sicer enkrat v nemščini, ker glavni urednik tega lista je baje v Gorici, ko je tam bival, tudi druge reči počenjal, namestu da bi se bil slovenskega jezika naučil, ki bi ga sposobil za delo, katero ima zdaj ....
Nemško usiljeno jerobstvo
nad nami Slovani postaje od duo do dne bolj neznosno. Dokaz temu je zopet dalo posvetovanje in »klepanje nemških poslancev odbornikov državnega odbora v budgetuem odseka, ki je zboroval 11. novembra na Dunaji. Pri točki o realkah je namreč vstal dalmatinski italijanisimo grof Bonda  in je
dragocenosti; bogati in plemeniti so bili ti ljudje, kot ona, njih priprosta obleka je sve-doČila, da jim je za vnanjo bliščobo malo mari; svečanosti, veselice in prevzetovanje nijso imele za-nje n >bene veljave. Kaj so imeli ti ljudje, da jih je z« vse to odškodo-valo? . . . Markira je začela premišljevat in zmirom bolj misliti, in ko je v svojo spalnico prišla in jej je hotela hišiua domačo čenčarije po navadi našteti, jej je nejevoljno njiguila, da naj molči iu da je ne potrebuje več.
II.šina pogleduje debelo mlado gospodinjo in skoro se nij hotela odpraviti, dokler jo nij v novic resen pogled markue prepričal, da ne pomaga nič se zoperstavljati. Beatrica se je vsedla na stol pred kamiuom, kjer je, da si je bil poleten večer, ogenj gorel, ter je vsa zamišljena v švigajoči plamen strmela. Denea je bil prvi večer, da nij ono cvetlico, katero ji je kralj podaril, iz srebrne skrinjice izvlekla, in pri pogledu na njo v sentimentalne sanjarije se spustila; misli druge vrste so se jo poprijele, da nij
protestovaje proti uvedenju slovanskega jezika v dalmatinske srednje šole pravil uata-voverni stranki v »začudenje", da je cesarski namestnik za Dalmacijo general in fcm. Rodi č na Dunaj prišel, ter rekel pri vladi, da rajši odstopi, če se slovanski jezik v srednje šole dalmatinske ne uvede v slovanski Dalmaciji. — Govornik v odseku vpraša vlado, kako je to vse, sosebno ker je dalmatinski deželni zbor, po večini naroden, v onem slovanskem smislu sklenil postavo o realki.
Naravno bi bilo in pravično, ko bi bil naučni minister za AvBtrijo, katero minister-stvo žalibog zavzema jurist Stremajer, za edino nemško narodnost zavzet Nemec in velik prijatelj uemške propagande mej narodi, ki Nemštva ne marajo, — odgovoril, da sicer on kot prijatelj teženj germanske ekspanzivuosti ali pohlepnost', nemškega življa razširjati se (ali vsaj: zavirati vse, kar slo-vanfičini v njenem razvoji ugaja), ne more iz srca slovanskega jez<ka v slovanskih deželah podpirati, da pa vsled „nesrečnega" §. 19 drž. osnovnih postav, kot pošten jurist mora to storiti; zato naj se v slovanski Dalmaciji slovanski jezik uvede v šole, temveč, ker se je to Dalmatinom zaporedom nže obljubilo.
Da, obljubilo se je to hrvatskim Dalmatincem in se jih zapeljalo, da so se pred vsem slovanskim svetom osramotili glasovaje za zasilne direktne volitve in kasneje za direktne državne volit/e. Uže zarad tega, ker je stvar bila od vlade obljubljena za ono glasovanje, morala bi se dati. Poleg tega se mora tudi misliti in računiti, da če n« Hrvatskem hrvatski jezik  v  vseh šolali,
imela časa za prvimi slediti. — Kako različno od prejšnjega je bilo denašuje obnašanje njenega soproga? — Kedaj je bil on tako vesel, tako živ, kot denes? — N kuli, še tačas ne, ko je pred poroko pri njej bil. Nij bil tudi takrat resen, osoren, molčeč in mrzel, kot led? Z »kaj ga je navzočnost se-slričiue tako izpremenila ? — Cla je li grofica Bantin-jva zanimala, jo je znabiti ljubil ? — — — „A, neumnost", je na glas reklu sama soboj govoreča; ,,ta bleda, tiha najivna goHpa bi morala mrzlega moža za nitnati in plamen ljubezni pri njem zbuditi, ko se to krasni, mladi in čarobui lastni soprogi nij posrečilo ?"
„Neumnost", ponavlja šo enkrat iu stopi pred zrcalo, ii katerega jej je ujena podoba poloa krtsote nasproti blisketala, tako, da se nij mogla smeha zdržati, ko seje v duhu z gospo Lautinovo primerjala.
III.
Beatrica je zelo nemirno spala in prvi žarki   vzhajajočega  soluca,   ki  so se skozi
uradih in sedaj celo na univerzi v Zagrebu zadostuje in dobro čini, bode vendar tudi hrvatskim Dalmatincem isti hrvatski jezik zadostoval in nij treba italijanskega, ki je Avstriji celo eovražen !
A ne! Minister Stremajer je in bode povsod, kjer se le da, proti slovanskemu jezika v Šoli. Zato je tudi italijanisimo Bondo potolažil, rekši, da Dalmatinska postava o realki ne bude potrjena in da se slovanski jezik ne bode uvel, vsaj popolnem ne. In Nemci so mn v odseka rokopleskali in odobravali!
Kaj hočemo o tem reči? Tega, kar v dnši in gnjevu mislimo, ae moremo reči zarad „tiskovne svobode", ki nam je v cislaj-tanskih osnovnih postavah garantirana. To pa uže smemo reči, da imajo Dalmatinci, ki so z Nemci glasovali za zasilne direktne volitve — tukaj svojo nnemikou plačo in nemško vero.
Vse eno pak so Dalmatinci se na boljem, nego smo mi Slovenci. Kajti kljubu nevolje ministra Stremajra, bodo dalmatinske srednje Šole vsaj utrakvistične, t. j. pol slovanske. To je, kakor se vidi, celo iz Stremajrovega daljšega odgovora, dosegel dalmatinski namestnik Kodič pri dvoru, Hrvat Kodič za hrvatske Dalmatince, kljnbu opoziciji nemških ministrov, ker demisije nij dobil, da Bi bi mu jo bili Nemci radi dali.
Ta slučaj nam Slovanom daje pogum in upanje, da bode v nadministersktm višjem krogu zmagala na zadnje prava misel, da naposled nam Slovanom gledć šol mora narodna pravica priti.
Politični razgled.
Ho* runjo dežele.
V* Ljubljani 13. novembra. €\*sn»* je s cesarico 11. t. m. zvečer prišel  v Prago,   bil  od zbrane množice s hriipnnii slava-klici sprejet in oba sta odšla potem ko Hta bila eno uro j>ri cesarju Ferdinandu  in  cesarici Ani.    Zupanu pra-žkemu, Cehu llulešu je "cesar rekel: da hoče prav  kmalu zopet v Prago priti in dalje časa ostati tam. — Ta cesarjava  obljuba morda  kaže bližnje po ravnnuje s Čehi in Slovani sploh, kajti kaj bi  imel  sicer cesar   „več časa"   v Pragi? Gotovo bode ti beseda evropsko pozornost vzbud la.
V driavneim *ht>»*" 12. novembra
je trgovinski minister predložil trgovinsko konvencijo z Rusijo za zavarovanje kupčij skih mark. Stremajer je odgovarjal na interpelacijo smrad dozdanjega izvrševanja kon-fesijonalnih postav in dejal, da zavoljo pre-obilega materijala doprinesti k religijskomu fondu nijso mogli še urediti se. Nadaljevala se je debata o akcijski postavi in ne je s 128 glasovi proti 92 sklenilo, da smi tudi manjšina delničarjev voliti enega uda v upravni odbor.
Dtfftttfshi ministerijalni list „Soun-und Feiertags-Courir", baje organ Stremavrov, je prinesel članek, v katerem profesorja in rektorja dunajske univerze Wahlberga napada, ker se je v svojem znanem govoru v aniverzni auli Stremavru zoperstavil. Vsled tega jo prof W. v svoji lastnosti, kot c. kr. uradnik zahteval od državnega pravduika, naj toži, kar se je zgodilo. Tako bode prišel ministerijalni list v sodbo.
(Pt/OB'sIci finančni minister Ghyczy je bil svojo demisijo položil, ker so mu v dav-kovskem odseku zarad organizaranja pobiranja davkov oponirali. Na prošnjo Bittoa in vseh ministrov, je 9e ostal na svojem mestu.
Tnanlc drinvo.
Vrancoslee novine se zanimajo z zadnjimi volitvami. Republikanci so z vspehom zadovoljni, še bolj pa bonapartovci. ki so po zmagi v Oise prevzetni postali. Orleanci so potrti, ker vidijo, da njihova stranka gine in da bode Francoska vendar le res ali republiki udala se ali pa bonap^rtovcem nikdar pa ne Bonrbonom te ali one linije.
V Sparni/i se odločilen hoj bije mej Karlisti in republikanci okolo francoske meje. Iz Hendave se brzojavlja „N. Fr. Pr.", da so bili Karlisti tepeni. — Don Karlos je bil prisegel, da mora tvrdnjavo Irnn uže 7. t. m. v roke dobiti, a izpodletelo rou je, — Taji se zopet, da je bil don Karlos na francoskem zemljišči.
Preko P a r i i n ne poroča najnovejše, da je republikanski general Biserna v Irun prišel torei karlistične čete prodrl, zmagaj« jih prej. Videti je, da se konec bliža karlistič-nim banditom.
Iz Berlina se brzojavlja nov Bismarkov škandal: grof IIarry tiitim je bil denes 12. novembra zopet prijet in v mestni zapor oddan. Ia baš pred dvema dnevoma je star diplomat v konservativni „Krentz Ztg." ostro obsojal prenagljen je, po katerem je bil Arnim prvič znnrt, ker je nje gov zapor dobremu imenu Nemčije več škodoval, nego bi bil Arnim mogel škodovati, ko bi bil res državne akte in papirje odtegnil in zlorabil.
Dopisi.
Z Motraiijskefffi 11. nov. [Izv. dop.J Da so kranjski učitelji pri letošnji deželni konferenciji velik fijaško naredili, in prav zaradi tega vsak veliko znamenje iz Ljubljane svojim za kolače domov prinesli to i enako so uže vrabci na strehah odčiv-kali. Da bi pa kranjsko učiteljstvo zabrelo zaradi tega v kakošno zmotnjavo, kakor ve povedati „Slov. USit«lju v št. 11. t. 1. ali, da bi po izgledu onih Ljubljanskih „konferenc-larjev" svet sodil vse kraniske učitelje, češ, kozel vedi kakšni nemškutarji da smo, — zoper tako in enako proglašenje po slovenskih Časopisih, gotovo protestnje velika večina naših odlično — narodnih učiteljev na Kranjskem. Kratko rečeno: Poslali smo jih v deželno učiteljsko konferenco z blago na-dejo, da nas bodo tam zastopali kakor učitelji in odlični narodnjaki, a Žalibože! hudo smo se varali nad "njimi. Skoraj bi verjeli, da je celo skupščino vodila in komandirala mala neščica nemškntarskih učiteljev v Ljubljani. Sklepi te konference so slovenske učitelje pa tndi druge poštene narodnjake zelo osupnili. Gg. Borštnik, Zar-nik in Stegnar so govorili pri konferenci po slovensko, a vsi drugi so mlatili le po nemški; kakor da bi j'h bilo sram svojega slovenskega jezika, ali pa, da ga n'iso zmožni. Rekla pa mi bo tu i tam kakšna kukavica : Naša namera je bila, da se pogovorimo o šoli in njenem napredku, naj so pa razgovori, v kateremkoli jeziku, ker tu je predmet več, nego jezik Tako mnenje je popolnem napačno. Jaz pravim: Dober učitelj ne more biti, ako je mrzel narodnjak ali še celo strupen nemškutar ravno tako tudi obrneno. Dober učitelj pa mrzel narodnjak je podoben strehi, ki je po eni strani cela a po drugi strani vsa raztrgana in luknjasta, da vsak dež lehko lije na domače ognjišče. No pa nij vse res, kar Re govori o nas in naši konferenci, se bo kdo oglasil. Če nij res zakaj pa molčite? Mar vam nijso dosti debele v „SIov. Učitelju" št. 11. t. 1.? Kaj ne vam diSi državna suknja? na katero bi radi pripeli ono zvezdico, ki jo vidite v „S1. Učitelju" stran 171. tam, kjer se neha stavek:   ..I) ur   daj   pamet takim zaslepljenim
malo luknjico zavesa na njeno vzglavje razlivali, so jo vzbudili. Uže je bila roko stegnila, da bi hišini pozvonila, a takoj se je premislila, sama nij vedela zakaj; — navzočnost gospe Blanše Bantinove jej je bila neprijetna in je njeno srce zelo težila. Naglo je iz postelje skočila in je poskusila Bana obleči se, kar je v samostanu vsak dan storiti morala. Na vse zgodaj je potem sobo zapustila in šla v rosni park, kjer so na košatih vrhih visocih dreves ptički vsak po svoje žvrgoleli. Počasi je korakala po dolgem, senčnatem drevoreda, igrajoče Žarke jutranega solnca opazujoča; — kar naenkrat je zaslišala glas lastnega soproga. Osupneno postoji, gleda in gleda, iu vendar ne vidi nikoga, da si čuje še drugi glas, glas gospe Bantinove. Spomnila se je, da stoji poleg drevoreda v skritem zelena lopa, kateri se je polagoma bližala. Ko je vejice nekoliko prepognila, zagledala je soproga in sestrično, ki sta na mahovi klopi drugi poleg drugega sedela.   Oči   gospe  Bantinove bo
bile vnete, ona je morala jokati; robec, katerega jo v naročji imela, bil je rč solzami napolnen. Senanges jo je za roko prijel in z mehko-donečim glasom rekel: „Blanša, toda denes se posloviva za vselej ; moralo je tako priti?"
„Da", odgovori grofica tiho, „najina pota se ne smejo več križati ... to mi ta ura zopet spričuje".
„Blanša", vsklikne marki, kateri je zmirom Btrastncjši postajal, „je li moralo tako priti? Zakaj nijsva smela to storiti, kar so nama srci velevali ? Zakaj nijsi ti moja soproga namesto onega otroka, katerega so mi vsilili, in katerega . . . ."
„Volja starišev nas je ločila", pristavi Blanša žalostno: „Tebe so tvoji zgodaj zaročili z hčerjo Kertailovo, mene pa moji z grofom I .aut iii<im. Tvoja mati ne bi bila protestantovke nikdar hčer imenovala, moji starši bi bili rajši hčer mrtvo kot v rokah katoličana videli. Naša ljubezen je bila od početka brezupna."
„Dau odgovori Srnanges , rker nijsi imela poguma protiviti sč staršem volja staršev ti je bila nad najino ljubezen, najino srečo".
„Na svetu nij srečo tako velike, da bi jo s prokletstvom roditeljev odkupila", pristavi tiho Blanša in zmuzne roko iz Se-nanževe.
„Blagost onemu", nadaljnje Senanges zasmehljivo, „česar srčni občuti so tako plitvi, da mu je taka žrtev pretežka".
Grofici se je rndečca na lici polila. „Pretežka?" . . . ponavlja bč trepejočim glasom, „pretežka?" . . .
„Bog sam mi je priča, koliko sem jaz trpela, kako flem 8e trpinčila in ukvarjala, koliko nočij nijsem spala in sem iz celega srca molila, dokler se mi je srce toliko umirilo, da sem 8e volji starišev podvreči mogla."
Oko se mu je zopet zvedrilo, ko jo zadnje besede čul; roko jej je nato okolo vrata ovil in kot nebeški glas so donele iz
S . . . . l*)a Sami vidite, da z vašo nemško politiko nijste dražega priborili, kakor posmehovanje od svojih sloveoskih tovarišev, pa tadi od vsakega poštenega narodnjaka. Vsaka skušnja nekaj velja, tako pa tndi ta z našimi konferenclarji v letošnji deželni ekupščini.
Domače stvari.
— (Društvo tukajšnjih p o m o finih nradaikov) bode pri državnem zborn izročilo po dr. Razlaga prošnjo za zboljšanje svojega stanja.
— (Slovensko gledališče.) Denes zvečer nastopi na slovenskem odrn zopet prvikrat gospica pl. Neugebauerjeva v opereti „Skrivnost ljubezni", kot engažirana pevka dramatičnega drnštva. Dramatično drnštvo si je prizadejalo dobiti dobro pevsko moč, nadejamo se, da bo občinstvo to priznavalo. Da se v okom pride vsakterim rekriminacijam smo uaproŠeni še enkrat opomniti, da se bodo gledališki listi odslej na dom nosili le gg. naročnikom. Abonira ali naroči se Še vedno lahko za vso saisnno z 30 kr. v pisarni dramatičnega drnštva v čitalnici.
— (Difteritis v Ljubljani. Od 5. do 11. nov. je v Ljubljani priraslo bolnikov te bolezni: 1 mož, 4 ženske in 7 otrok — skup 12 nsob. V elizabetni bolnici je 9 bolnih.   Umrl je samo en otrok.
— (Požigalec.) Potepin Jarnej Grošelj iz Baharič je 7. t. m. zažgal n'ko kajžo ▼ sv. Križi pri Kamniku, ker je tam njegova ^nezvesta ljubica" OOletna beračica Mina Štepć stanovala. V Mosteh so ga žandarmi prijeli.
— (Iz SI o v. Bistrice) „G." poroča 31. okt. so v Ciglenici tik mesta Bistrice hudobneži napali 8 delavce in 0. nov. v noči so v Laporji posestniku Št. Sagadinn odpeljali voz, potem še kobilo in konja, katera so vpregli in se veselo odpeljali.
— (Požar.) Iz Pisec Re „G." poroča: Pretečeni pondeljek ob pol štirih na večer je pognril velik in močen hram Janeza Liparja posestnika v Blatnem, obč. Globoko. V njem je bilo več sodov in 120 veder mošta.
*) To namreč torja nafia slovonska disciplina.
Pis
— (Po Primorskem) potuje zdaj vojsko ogledovaje ko man la joči general bivši minister Kuhn.
— (Iz Wer th ei m o vk e.) Graičaku generalu pl. Gotmann v Sanekn (Savinski dolini) je nedavno iz Wertheimove kase bilo ukradenih 1000 gld. v bankovcih po 100, 50, 10 in 5 gld. Poškodovanec ponuja 100 gld. onemu, ki tata zgrabi kdor pa s tatom vred tudi denarje nazaj spravi pa dobi 200 gold.
— (Konjski tatovi) so zadnjo nedeljo po noči Sapniku v Stranicah iz hleva nkrali konja z zaprego in vozičkom vred.
— (Iz Gorice) se nam piše: Ubijalec onega dnhovua v Brazann je njegov brat, s katerim sta se vedno tnfcila. Maščeval se je nad bratom duhovnikom zaradi izgubljene pravde, a nij ga hotel ubiti, nego le raniti. A kamen je tako nesrečuo v sence priletel, da je ubogi starec na mestu mrtev obležal. Ubijalca vendar nijso še prijeli.
— (Iz Amerike) se niše „Danici", da se je misijonar Jan. Cebulj Slovenec rodom, po prošnjah nekdanjih dnhnvnih ovčic in po opominjanji nekaterih škofov in duhovnov povrnil k Gorenjemu jezeru v svoje stare misijone. L;udstvo v teh krajih, Indijani in belci, nijso mogli brez njega živeti, pošiljali prošnje za prošnjami, da naj Re jih vendar usmili in nazaj pride. Podal se je bil namreč po odhodu iz Evrope k Minomenejcem. 28. malega travna ie prišel nazaj k nekdanji Čedi in bil je sprejet z veseljem — ne le samo od katoličanov, ampak tndi od protestantov, od kristjanov in nevernikov, od In-dijanov in belih.
— (Iz Dunaja) se nam piše: Pri de-pntaciji zastran Dolenjsko železnice nij bil — kakor flmo poročali v „Slnv. Narodu" 10. t. m. — župan iz ŽuŽenberka, nego župan iz Višnje gore. To osobnostno pomoto s tem popravimo.
Razne vesti.
* (f J. P ra u s), nekdanji urednik „Sild-slavisehe Zeitschrift", ki je tndi mej Slovenci iako razširjena bila, in kateri so naši veterani dopisavali, dokler je Bach nij zatrl, potem urednik beletrističnega brv. lista „Neven", urednik le nekaj časa izhajajočega „Sveta", kasneje „Aeramer Ztg." (dokler je bila narodna) in zdaj tajnik trgovinske ko-
more ▼ Siska, obče za Jagoslovamtvo jako zaslužen mol — jo 11. t m. v Siska amrt.
* (Strašen umor) se ozaanajo iz Bos-/.."' -menv na Ogerskem: Neka žena, ki jo mnogo let živela sć svojim možem v prepiru, pokrila je slednjega se slamo, ko je ip«M polila slamo z petrolejem, ter ga zažgala! Revež je, se vč, spalil se do smrti.
Narodno-gospodarske stvari.
Izvoz blaga, kakor dovoz se je razmnožil v Avstriji v dobi od 1. januarja do konca septembra: V pornvnanii k enakej dobi narastnl je od 1. 1818 izvoz blaga o 14.480.769 gld., na dovozu pak o 2,135.990 goldinarjev.
Novi petaki (državni bankovci) se bodo v najbližiej dobi izdali, čaka se še samo glede grba kakSen da hode.
Deželno gledališče v Ljubljani.
v soboto m. novembre 1874,
Prvikrat,
Pgs in rai^t&lceu,
Vesela Igre v i dejanji, poslovenil v. Eri en. Osobe:
GrofSadenski — — — — — — gospod Sehmidt.
ITormin.'i, njegova lopTOga--gdč. Podkraflkove«
Jean, šlaga    — —----gospod P. KejsoL
Potem prvikrat:
Lažnik in njegov sin.
Vesela Igra V 1 dejanji, pnslovonil P. TJadovič. Osobe:
Gospod Bahoven — — — — — gospod ŠuSterSič.
Kma, njegova liei    — — — — gde", PodkraJikova.
Julij Kaln>ver, njegov sin   — — gospod Jeločnik.
Štefan, njegov sluga — — — — gospod Jokovee.
Pl, Bladovski — — — — — — gospod P. Kajznl.
Emil Zagorski, Heutenant   — — gospod Juvancič.
Konoeno:
Skrivnost ljubezni.
Opereta   v 1 dejanji, po CiinuUcrtii poslovenil J. (impemian • godba Adolfa Miillerja.
Oso h e :
Rozlka. oda da najemnica — gdć. pl. Ncngobauerjova.
Praskao, brl veo----gospod J. Nolli.
&S! ) itralea----*°,5P°đ ,MSđćn'
Jerica ( — — — — gdr. Ledarjeva.
Brlgtta, krčmarica  —--gdč. Gorntkova.
Konrad, kmrćk fant—--gospod GorenOO.
Kasa so odpre ob '/,7. uri. — Začntok ob 7. uri zvecor. Prihoihijit slov, pral št tir a ho v  nrih-ljn :"J. nor. 7*77. Tl!.1«*l.
12. nove in bra: R    opa:   Gruden iz KUofjo T.oko. — Koleno in Kopmnja. — Hubner iz Sraka. — Berktč, OtOrfi iz Dunaja
Pri Nloiin:  Kavskv Iz Hasberga,  — TTiršlcr, Kosti iz  Koprivnico. — Gruber iz Gradca.—Mopott
iz Ralsmene.
njegovih ust besede: „Blanša, tedaj si me vendar ljubila? hvala ti, lepa hvala za te besede!"
Blanša ga energično od sebe pahne in pravi: „Do tukaj, in ne dalje, Senanges! Greh je uže, da sem ti toliko povedala. Možu sem uŽe s tem zvestobo prelomila, da morem te besede iz ust druzega moža slišati."
„Toda ti ljubiš svojega soproga" ? vpraša marki osupneno.
„Čestim ga in spoštujem, spone splošne vere vežejo naši srci . . . Jaz sama sebe toliko Rpoštujem, da ne morem nikako več ti peti, da dalje z menoj o ljubezni govoriš, ki je nezvestoba mojih in tvojih dolžnostij. Ti si oženjen, tvoja soproga je lepa in nežna, ona je nedolžen otrok! . . . ."
„Nedolžen otrok", seže jej Senanges jezno v besedo. „A ne veš, da sem mogel šiloma tega nedolžnega otroka iz Versailja odstraniti, kjer je hotel prazno mesto gospe
Ba Vallierove v Budovikovem srcu zasesti ?"
ttlanša ga strmo* pogleduje. „Beatrica in Bndovik ! — to nij mogoče, — Ti se varaš!"
rO ne, ko bi bili le še en teden v Versailju, bi .... pa pustiva to, govoriva rajši o tebi v zadnjem trenotku, ki nama je še odločen".
,.Ne", ostro se upre Blanša, „govoriva o tebi in Bcatrici. Ve je res, da se nijsi varal, čo io res, da je kraljevo vedenje na Beatričino srce kak utis naredilo, nijsi ti sam tega največ kriv? Ona je bila nedolžno, nepokvarjeno otroče, ko jo tvoja ho-proera postala, — zakaj se nijsi potrudil, da si bil njeno blagovnijnost in ljubezen prikupil? Ko bi bil ti to storil, bilo bi vse priliznvanje Budovikovo zastonj. Povej mi odkritosrčno, Senanges, je-li tvoja vest prosta vsake krivde, če si prisiljen tvojo soprogo denes tako strašno tožiti?"
On je  čmerno  pred  se gledal rekoč:
„Mogoče da ne j mogoče, da sem bil preo-soren, da sem prcmrzlonrčno ž njo ravnal; ali kako bi bilo to drugače mogoče, ko je moje srce na tisoč kosov razmesarjeno neizrečeno po tvoji izgnbi trpelo?"
„Tiho", pravi Blanša. „Prosim to zadnjikrat, ne govori o meni .... A kaj vidim? Ali se ne gibljejo vejice na grmovji tamkaj?    Nekdo naju posluša! . . . ."
Toliko je še Blišala Beatrica. — Kot splašena srna beži potem po parku, vsa za-sopena dospe v sobo, katero za sohoj zaklene. Njene oči so gorele od vročine in niti ena solza se nij z njih utrla, zadnja kaplica krvi jej je z lic zginila, jesno si je ustnici grizla in krčevito belo, majheno roko stiskala. Nevihta najbolj nasprotnih čutov jej je začela v srci razsajati; zdelo si je, ko da bi se brezkoučno brezno pod svojimi nogami odprlo; sovražila je soproga, sovražila gospo, katero je on ljubil, sovražila sama sebe.
(Daljo prih.)
Zoliohol ,
naj si jc revmatičen ali izhaja iz zobno gnji-lobe, ae po rablje nji «lr. J. H. I'o|>|»oie
Anatherinove ustne vode
gotovo in kni.i u uteši. Taisto sredstvo ozdravi rahlost zobov, krvljenje iti gobavost zobnega mena, narejanje zobnega kamena, gnjilcnje ziili«.\ in budi tltih.
Cena akionice 1 gld. 40 kr.
J)r. t/. fw. l*opi>&v
vegetabilifcei zobni prah.
Cisti zobe tako, da so. po njegovom rab-Ijenji ne lo navadno tako siten zobni kamon odstrani, MfO tudi gla/ura zobov na beloti in nežnosti vodno dobiva.
Dr. J. O. Poppova
Anatherinova zobna pasta.
Fino zobuo milo za obranjevanjo zobov in varovanje preti poginom. Vsakemu zelo priporočljivo.
Cena za škatljo 1 gld. kr.
So dobiva: (24—4) v l ,j ni* l j» ni   pri  Potričič  in  Pir kor-j i
— Jo s. K ari n g o r-j i — A. Kri spe r-j i — Eduard Mahr-ii — Fo r. Molh. Schinitt-ti
— E. Birschitz-u, lekarji; — v Kranji pri L. Kri spo r-j i — Sob. S o b au n i g - u, lekarji; — v Plibcrg-u pri llorbst-u, le-karji; — v Varaždinu pri Hal ter-j i, lekarji;
— v Kudolfovoui pri Dr. liizzoli-ji, lekarji
— JosefBorginan- u; — v Krškem pri F o d. 1n m c li e h ii, lok.; —v Kamniku pri J alin-u, lekarji;  v  Gorici   pri   P o n t. o D i - j i, lekarji
— J. Koli er-j i; — v Wartonberg-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri Anton. Dope-r i s-u, lok.; —-vPo8tojni pri K u p f ur s Q b mi d t-u lekarji; — v Skoljiloki pri O. Fabiani-ji, lekarji;— v Kočovji pri J. B ran n o - tu, lekarji;
— v Idriji, c. k. rudarska lekarnica; — v Litiji pri K. MllhlwonzeI-ji, lekarji; — v Ra-
doljici pri Zalokar-jevi vdovi.
S%em boJniM moč in idravje brei leku in brei itroSko? po izvrstni
Eevalesciere to Barry
t> J.ondonM.
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicab, jetiko, kašelj, nepre-bav ljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bdenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanjo pn nosečih, Otoinost, diabet, trganje, slmj Sanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Bencka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Ur. Angelateina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, groiinjo Castle-Btuart, Markize de Ureban a mnogo druzib imenitnih oBob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz SO.IIOO spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr, AVurzerja,
Bonn, io. jul. 1852.
Revalesciere L)u Barrv v nmogib slučajih nagradi vsa zdravila. Postimo koristna je pri driBti in griži, dalje pri sesalnih in ubistuib boleznih, a i. d. pri kamnju, pri priuadljiv eni a bolchnem draženji v sadni cevi, zaprtji, pri bidelinein bodenji V obistib in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudipii pljučnici iu sušenji v grlu. (L. S,) Rud. W ur zor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih tlružtcv.
Winchcster, Angleško, B.decembra 1842.
Vaša izvrstna licvalescii-re je ozdravila večletne i  nevarnostne  prikazni, trebušnih  bolezni, zaprtja, bolne čutniOe in vodenico. 1'repričal sem se sam glede vašega zdravila,  ter v a* toplo vsakemu priporočam, dame s S hi> re I an d, ranocclnik, 66. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelo tel n a.
Bero lin, B. maja 185ti. Ponavljaje Izrekam glede Revalesciere du Barrv
vsestransko, najbolje spriči-valo.
Dr. A lige l 8t ein , tajni sunit, svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergiui pern, iliudiuskoi, -'2, aprila 1872. Moj patieut, ki je uže bolehal B tednov za strašnimi bolečinami  \uctic jeter, ter ničesar pOUŽiti nij m-igel, je \sled rabe Vaie Revalesciere du Barrv po-polnaina zdrav.
Vil j ena Burkart, ranoeelnik« M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni.
F er ti. C 1 a n sb erg er, c, kr. okr. zdravnik, ►st. 80.4 IG.    Gosp. F. V. Beneke, pravi prolesor
medicine na vseočiuliču \ Bfariboru (Nemčija), piše v .Bcrliucr K 1 i n i s c h e W o c h e n s c h r i i tu od
8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kovalcnta Ara-bica" (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijst) bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v ti tetinih.
St. 04.210. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na uespanji, trcsliei na vseh udih, shujšauji in hipohondriji.
St. 79.810. Goepo vdovo Klemmovo, Diisscldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 7f>.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 7f>.970. Gospoda (Jabriela Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini iu pretresu čutnic.
St. •'■.">.V l."i. (Sospodični tle Montlouis na neprebavljeni i, uespanji in hujšanji.
Št. 76.996. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več. na ceni, gledč hrane.
V pl. > u«! ili puiicah po pol funta 1 gold. 50 k r., »nnt 2 gold. :>o kr., 2 funta 4 goid. 50 kr., 5 umov iu golih, 19 funtov 20 gold., 24 funtov J*; gold., Hcvalesciein-Riecniten v  pušicah a I gold. 50 kr. n ■* ftold. ;'.0 kr. — Rovalesciore-Chooolatee  v piahn n v ploščicah za 12 tas 1 told, 50 kr., 24 las 2 gold. jO kr., 48 ta« A gold. 50 kr., v praha ca  120 ta« i0 gold., m Ihti taa M) gold., — za ;»7H ta« M gold. - J'rodaj« : Barrv du Barrv A C o m p.  na l)u> Mjff  W Hllll*.«IiKM«Me it.  8,   v  LJubljani Ed. Mti.br, v ■ i 14.1. i bratje Oboranzmeyr, v bruku Diccbtl & Frank, v  Celovel P. Birn« jHc.her   v Lon«l Ludvig MUlIor, v 9lai'lb«ra t,   Koletuik  &  M.   M oni,  v   Uvrauu   J. B. 111/ c k h i. n i,  t., kakor v vseh mestih pri  dobrih !o-larjih in »pečenj skik trgovcih; tudi razpošilja duiai-«ka hiša na . :.o kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih
f» ii o m o ff p
» „ E 5.S «-« v d. " i-. £ p S <»
• lati
R   i M r — 5
'   «1 c
*L S* p o« o o k-?rS ^ o.
tAl?•- 3 -
=•    '   0 ' *   m O 2 es< at M
g« 1 B S ^ _ o < - 2 £b £3
o2.»Bg o •
q O O _ o  < "Tđ
5|3 3.2 f S
Ž   b 3 s * ™ p b t«r
©» < 2 w^ B
b       *s: o 9
o< o 2. 2- g, B 9
n- 2 m a oo o->_!.5? n cen? CZ. B
e s p
rr S.
■   '  '  • c=:g£.o B
a. <* r     k c p *   *  *  *      fi* ° < <i ^
. . . . . ST  g-S^ ji
g f 8 M
.    .    . C  C   Bi P
•    •    •    • < «.
' • - ".....&• CM
.    .   . 'o
I— ° p
^ 1 00 c ci i- «o j: o 2: «J as f S
-t
*. h- e*
Cn O' •
Okrožnica.
Dovoljujemo si naslednje opozornjevati na naš prav po ceni jesenski cenik, ter se bodimo vedno, kot dosedaj trudili v vsaceni ogledu s solidnim in poštenim blagom našim odjcmnlknin ustrezati.
Ker smo v zvezi z največjimi tovarnami na kontinentu, se Vašemu Blagorodji ponuja ugodna prilika, s potrebnim blagom se preskrbeti po tovarniških cenah. —
Izdelki iu blago naše je najbolje, ki ga razdeljujemo v tri različne vrsto cen j prva vrsta obsega 2 sorte, druga vrsta 1 sorto iu tretja vrsta cene, je najtineja vrsta robe.
ISa posebno zahtevanje Vam pošiljamo kompletne cenike in vzorke franco iu brezplačno. Bazpošilja se s poštnim povzetjem. S posebnim spoštovanjem
Dunajska tisko-tovarniška zaloga katuna,
Slutit, ICuitreelitNitlalz Kr. 3.
(991—i)
O e n i lr.
Tiskana roba.
Lastni izdelki, percaliu roba za srajce,
vatel po 20, 2iJ in 25 kr. Kosmonoški izdelek, percaliu roba, vatel
po 25, 'M in o5 kr. Mebelj-percal in mebelj-kreton, vatel po
yu, 35 in 40 kr. Kosmonoško usnje za dumsko, in otroško
obleko, vatel po 40, 42 in 45 kr. Svitli kosmonoški in francoski briljantin,
vatel po 30, Ud in 40 kr.
pike-barchanta 4/a * pike-barchanta 'V, a
koa kos
1 kos oO vatlov bel, moder, nieliran ali barvan barchant 4/4 7, 8 in 9 gld. 1 kos .'io vatlov bel, moder, meliran ali barvan barchant "/„ a 10, 11 in 12 gld. 1 kos žnorast. ali pike-barchanta '/„ & 8, 9 in 10 gld. 1 kos žnorast. ali i«, 10 in 12 gld. 1 kos žnorast. ali 10, 12 in 15 gld. 1 vatel najlinejega pavolnatega barchanta a 40 kr.
Damska-pike-krila, eno 2.50, 3.50 iu 4.50 kr.
Otroške-pikč-otleje, bele ali pobarvane, ena 1 gld., 1.20 in 1.50 kr._
Gladka platnena roba.
*/* 30 vatlov cvirnastega platna, 1
ti, 7 in 8 gld. •'/o 30 vatlov cvirnastega platna, 1
8, y in 10 gld. 4/4 30 vatlov opranega kreasplatna za
na mizo 1 koB 7, 8 in 10 gld. vla 30 vatlov opranega kreasplatna za
na mizo 1 kos 8, 10 in 12 gld. "/„ 50 vatlov belfaška tkanina 1 kos 12,
15 in 18 gld. */„ 50 vatlov holandška tkanina 1 kos
Iti, 20 in 25 gld. l7„ 54 vatlov rumburška tkanina za gospodske srajce, 20, 25 in 30 gld. •/, 54 vatlov rumburška tkanina za damske srajce, 30, 35 in 40 gld. v/b 54 vatlov rumburška tkanina za gospodske srajce, 40, 50 in tio gld.
Tkanina je izključljivo le izdelek firme .11 u j' A llollcld.
1'latnene rjuhe brez šiva si 3, 3.50 in
4 gld._
Damaska roba:
Gladka bela pavolnata roba.
Sifon in širting za srajce, vatel po 20,
95 in 30 kr. Beli briljantin in atlasgrad, vatel po 25, 30 in 35 kr. */„ bane. piketa vseh barv, vatel po 45, DO in 00 kr.
, rumenega naukiuga, vatel po 20, 25 in 30 kr.
*/. Samoi in belega nankinga, vatel po 30, 85 in ,40 kr._
Roba za rutice.
1 tacat otroških batist-robcev, z barve-niin okrajem ii 80, 1)0 kr., 1 gld.
1 tucat damskih batist-robcev, obrobljeni z barveuimi okraji a 1 gld. 1.20, in 1.40 kr.
1 tucat damskih žakonet-robcev ii l.tiO, 2.50 in 3 gld.
1 tucat robcev za gospode, obrobljeni z barvenimi okraji ii 2.50, ii in JJioO kr.
1 tucat belih robcev rumburškega platna a 2, 3 iu 4 gld.
1 tucat belih robcev irskega platna ti 5, ti in 7 gld.
1 tucat belih robcev batistnih ali bel-faških a 8, 9 in 10 gld.
1 tucat bellaškib platnenih robcev, z barvenimi okraji ii 5, ti in 7 gld.
1 tucat loulard- ali katun-robcev, za na glavo, lastni izdelek ii 2, 2.50 in o gld.
1 tucat loulard- ali katun-robcev, za ua glavo, kosmonoški izdelek ii li, .*J.f»u in 4 gld.
1 tacat balvanih žepnih robcev ji 2, 2.50 in a gld.
1 svilnata - loulard-žepna-rutica za gospode z barvauinii okraji, najnovejše a hO kr., 1.20 in 1.50 kr.
Angleška, gladka volnata roba.
c i m m gladko-barveni orlean, vatel po
40, 60 m no kr. Črni in gladko-barveni deini-liister, vatel
po tU, 80 in 'JO kr. Črni  in gladko-barveni svilnati - liister,
vatel po 1, gld., 1.90 in 1.50 kr. i mi aksamit, vatel po 80 kr., l gld. in
1.90 kr.
Črni  uksainit za silk-obleke,  vatel po
l.tiO, 1.80 kr. in g gld. Barv oni progast aksamit za obleke, naj-
noveje, za uanisko in otroško obleko,
vatel po J.-">*» kr.
Barohant-roba. l kos 30 vatlov bel, moder, učUran ali
barvan barchant '/o a °) ~* hi 8 gld.
Tri naročilih naj se blagovoli minti, Če M zahteva 2., 1, ali najiineje vrste
roba. — Ako je odjema in nakupovanje veliko se povoluje znižana cena. —
Adreso  piosin.o   natanjko   zapomniti:   bamo liuin-*-*l»«si»l«»l« K«*« riickvviirts der Rtprechtskirche, vis-a-vis cem tingang ntr batrifetei.
Bele garniture, iz polplatnenega damaška. ti os.        12 os.       18 os.       24 OB.
4 gl. 7 gl. 10 gl 14 gl. Bele garniture iz prav platnenega
jaguar da.
ti os.        12 os.       18 os.      21 os.
5 gl " i» gl. 14 gl. 90 gl. Bele garniture iz čisto platnenega
damaška. ti os.        12 os.       18 os.       2-1 os. j gl.        12 gl.        18 gl.       24 gl. 1 tucat barv. desert-serv ijetov 2, M, 4 gl. „    „    belili     „ „        2, ."I, 1 „
Damaska obrisala vatel po L!f>, .... kr. Obrisala iz čistega platna tucat 1, G, i gl. .Scrv ijeti i/, čistega platna, tucat 1, ti, 7 gl. 1 ktis "h barv. kav. platna 80 kr. 1'rti iz čistega platna *j4 L', ^'..»o, ii. „   „     „ „     "/* ^, 1;">U. (i- »
„ „ „ »i '"U 4> BJ?0| 7-60 „ „   „     „ „     **Jt ti. 8.      10. „
Garniture barv. i/, (istega platna, •i H>. 12 os.
4 gl. h gl.
1 garnitura  prtov, 2 postelj, in  1 miz. prti ii 10, 12, 15 gld.
lidatelj in za i.ienmeivo oo^ovoren: Maks Armič.