261. številka. Ljubljana, soboto 14. novembra. Vil. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeuiši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti projeman, za avstro-ogprske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. sa četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, 7,a mesec, 30 kr. ca Četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljane za četrt leta 2 goid. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., de se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V Ijiiltljtini 13. novembra. „Z neumnostjo se bogovi zastonj borcu je dejal Schiller v devici orleanski in bi bil v proroškem duhu v mislih imel redaktorje ljubljanskih nemških listov, ko bi bil le še pristavil: z neumnostjo, zlo voljo, perfidnostjo in avstrijsko-nemško politično nepoštenostjo. Tako naa namreč od slavne vlade podpiran or gan ljubljanskih nemškutarjev „Tgl.u ne neha za klerikalce proglašati, da si nam ne more pokazati, kje in kedaj smo začeli za papeža darove pobirati, ali za misijon v Japanu agitirati, ali jezuvite v deželo vabiti, niti nam ne more dokazati, da smo se v tem listu za rimski silabus navdihuili ali procesije za božje uničenje svobode narodov angažirali. S tacimi politično nepoštenimi, če ne neumnimi Žurnalističnimi protivniki rogoboriti se, nij vredno, niti dostojno. Isto velja o drugem tukaj|njem dnevniku „Laib. Ztg.u, ki je uradna, od vlade subvencionirana. Ona ponatisne vse, kar kje kak Nemrc o Slovencih sanjari ne glede ali je res, ali nij res, ali je pametno in stvarno, ali naivno in bedasto skombinirano brez realne podloge, — vse se ukrade, izreže in ponatisne. Ali je kje večja novinarska mizerija, nego pri vladnih ljubljanskih list:h, ki se morajo, okolo hrbta v žep segaje, stoprv iz dunajskih dopisov iz najobskurnejih lističev kakor jen. pr. „Internationale Correspondenz" infoimirati, kaj pišejo slovenski listi, kateri tem patronom pred nosom izhajajo in se jim v zameno na dom pošiljajo? Nij čuda potem, da emu v „Laibacherici" vajeni kolosalne, Mg te k, Beatrica. (Novela.) II. (Daljo.) Izraz otožnosti Be je polastil grofice Bantinove, ko je velike oči v markiza uprla in odločno, a hladnokrvno rekla: „BoČitcv od mile domovine me bode veliko stala, a dolžuost ženi je, da soproga uboga ; prepričana sem, da jo Lantin pravo zadel". Senangea je na to Čisto obmolknil. — Beatiica jbene veljave. Kaj so imeli ti ljudje, da jih je z« vse to odškodo-valo? . . . Markira je začela premišljevat in zmirom bolj misliti, in ko je v svojo spalnico prišla in jej je hotela hišiua domačo čenčarije po navadi našteti, jej je nejevoljno njiguila, da naj molči iu da je ne potrebuje več. II.šina pogleduje debelo mlado gospodinjo in skoro se nij hotela odpraviti, dokler jo nij v novic resen pogled markue prepričal, da ne pomaga nič se zoperstavljati. Beatrica se je vsedla na stol pred kamiuom, kjer je, da si je bil poleten večer, ogenj gorel, ter je vsa zamišljena v švigajoči plamen strmela. Denea je bil prvi večer, da nij ono cvetlico, katero ji je kralj podaril, iz srebrne skrinjice izvlekla, in pri pogledu na njo v sentimentalne sanjarije se spustila; misli druge vrste so se jo poprijele, da nij protestovaje proti uvedenju slovanskega jezika v dalmatinske srednje šole pravil uata-voverni stranki v »začudenje", da je cesarski namestnik za Dalmacijo general in fcm. Rodi č na Dunaj prišel, ter rekel pri vladi, da rajši odstopi, če se slovanski jezik v srednje šole dalmatinske ne uvede v slovanski Dalmaciji. — Govornik v odseku vpraša vlado, kako je to vse, sosebno ker je dalmatinski deželni zbor, po večini naroden, v onem slovanskem smislu sklenil postavo o realki. Naravno bi bilo in pravično, ko bi bil naučni minister za AvBtrijo, katero minister-stvo žalibog zavzema jurist Stremajer, za edino nemško narodnost zavzet Nemec in velik prijatelj uemške propagande mej narodi, ki Nemštva ne marajo, — odgovoril, da sicer on kot prijatelj teženj germanske ekspanzivuosti ali pohlepnost', nemškega življa razširjati se (ali vsaj: zavirati vse, kar slo-vanfičini v njenem razvoji ugaja), ne more iz srca slovanskega jezri cesarju Ferdinandu in cesarici Ani. Zupanu pra-žkemu, Cehu llulešu je "cesar rekel: da hoče prav kmalu zopet v Prago priti in dalje časa ostati tam. — Ta cesarjava obljuba morda kaže bližnje po ravnnuje s Čehi in Slovani sploh, kajti kaj bi imel sicer cesar „več časa" v Pragi? Gotovo bode ti beseda evropsko pozornost vzbud la. V driavneim *ht>»*" 12. novembra je trgovinski minister predložil trgovinsko konvencijo z Rusijo za zavarovanje kupčij skih mark. Stremajer je odgovarjal na interpelacijo smrad dozdanjega izvrševanja kon-fesijonalnih postav in dejal, da zavoljo pre-obilega materijala doprinesti k religijskomu fondu nijso mogli še urediti se. Nadaljevala se je debata o akcijski postavi in ne je s 128 glasovi proti 92 sklenilo, da smi tudi manjšina delničarjev voliti enega uda v upravni odbor. Dtfftttfshi ministerijalni list „Soun-und Feiertags-Courir", baje organ Stremavrov, je prinesel članek, v katerem profesorja in rektorja dunajske univerze Wahlberga napada, ker se je v svojem znanem govoru v aniverzni auli Stremavru zoperstavil. Vsled tega jo prof W. v svoji lastnosti, kot c. kr. uradnik zahteval od državnega pravduika, naj toži, kar se je zgodilo. Tako bode prišel ministerijalni list v sodbo. (Pt/OB'sIci finančni minister Ghyczy je bil svojo demisijo položil, ker so mu v dav-kovskem odseku zarad organizaranja pobiranja davkov oponirali. Na prošnjo Bittoa in vseh ministrov, je 9e ostal na svojem mestu. Tnanlc drinvo. Vrancoslee novine se zanimajo z zadnjimi volitvami. Republikanci so z vspehom zadovoljni, še bolj pa bonapartovci. ki so po zmagi v Oise prevzetni postali. Orleanci so potrti, ker vidijo, da njihova stranka gine in da bode Francoska vendar le res ali republiki udala se ali pa bonap^rtovcem nikdar pa ne Bonrbonom te ali one linije. V Sparni/i se odločilen hoj bije mej Karlisti in republikanci okolo francoske meje. Iz Hendave se brzojavlja „N. Fr. Pr.", da so bili Karlisti tepeni. — Don Karlos je bil prisegel, da mora tvrdnjavo Irnn uže 7. t. m. v roke dobiti, a izpodletelo rou je, — Taji se zopet, da je bil don Karlos na francoskem zemljišči. Preko P a r i i n ne poroča najnovejše, da je republikanski general Biserna v Irun prišel torei karlistične čete prodrl, zmagaj« jih prej. Videti je, da se konec bliža karlistič-nim banditom. Iz Berlina se brzojavlja nov Bismarkov škandal: grof IIarry tiitim je bil denes 12. novembra zopet prijet in v mestni zapor oddan. Ia baš pred dvema dnevoma je star diplomat v konservativni „Krentz Ztg." ostro obsojal prenagljen je, po katerem je bil Arnim prvič znnrt, ker je nje gov zapor dobremu imenu Nemčije več škodoval, nego bi bil Arnim mogel škodovati, ko bi bil res državne akte in papirje odtegnil in zlorabil. Dopisi. Z Motraiijskefffi 11. nov. [Izv. dop.J Da so kranjski učitelji pri letošnji deželni konferenciji velik fijaško naredili, in prav zaradi tega vsak veliko znamenje iz Ljubljane svojim za kolače domov prinesli to i enako so uže vrabci na strehah odčiv-kali. Da bi pa kranjsko učiteljstvo zabrelo zaradi tega v kakošno zmotnjavo, kakor ve povedati „Slov. USit«lju v št. 11. t. 1. ali, da bi po izgledu onih Ljubljanskih „konferenc-larjev" svet sodil vse kraniske učitelje, češ, kozel vedi kakšni nemškutarji da smo, — zoper tako in enako proglašenje po slovenskih Časopisih, gotovo protestnje velika večina naših odlično — narodnih učiteljev na Kranjskem. Kratko rečeno: Poslali smo jih v deželno učiteljsko konferenco z blago na-dejo, da nas bodo tam zastopali kakor učitelji in odlični narodnjaki, a Žalibože! hudo smo se varali nad "njimi. Skoraj bi verjeli, da je celo skupščino vodila in komandirala mala neščica nemškntarskih učiteljev v Ljubljani. Sklepi te konference so slovenske učitelje pa tndi druge poštene narodnjake zelo osupnili. Gg. Borštnik, Zar-nik in Stegnar so govorili pri konferenci po slovensko, a vsi drugi so mlatili le po nemški; kakor da bi j'h bilo sram svojega slovenskega jezika, ali pa, da ga n'iso zmožni. Rekla pa mi bo tu i tam kakšna kukavica : Naša namera je bila, da se pogovorimo o šoli in njenem napredku, naj so pa razgovori, v kateremkoli jeziku, ker tu je predmet več, nego jezik Tako mnenje je popolnem napačno. Jaz pravim: Dober učitelj ne more biti, ako je mrzel narodnjak ali še celo strupen nemškutar ravno tako tudi obrneno. Dober učitelj pa mrzel narodnjak je podoben strehi, ki je po eni strani cela a po drugi strani vsa raztrgana in luknjasta, da vsak dež lehko lije na domače ognjišče. No pa nij vse res, kar Re govori o nas in naši konferenci, se bo kdo oglasil. Če nij res zakaj pa molčite? Mar vam nijso dosti debele v „SIov. Učitelju" št. 11. t. 1.? Kaj ne vam diSi državna suknja? na katero bi radi pripeli ono zvezdico, ki jo vidite v „S1. Učitelju" stran 171. tam, kjer se neha stavek: ..I) ur daj pamet takim zaslepljenim malo luknjico zavesa na njeno vzglavje razlivali, so jo vzbudili. Uže je bila roko stegnila, da bi hišini pozvonila, a takoj se je premislila, sama nij vedela zakaj; — navzočnost gospe Blanše Bantinove jej je bila neprijetna in je njeno srce zelo težila. Naglo je iz postelje skočila in je poskusila Bana obleči se, kar je v samostanu vsak dan storiti morala. Na vse zgodaj je potem sobo zapustila in šla v rosni park, kjer so na košatih vrhih visocih dreves ptički vsak po svoje žvrgoleli. Počasi je korakala po dolgem, senčnatem drevoreda, igrajoče Žarke jutranega solnca opazujoča; — kar naenkrat je zaslišala glas lastnega soproga. Osupneno postoji, gleda in gleda, iu vendar ne vidi nikoga, da si čuje še drugi glas, glas gospe Bantinove. Spomnila se je, da stoji poleg drevoreda v skritem zelena lopa, kateri se je polagoma bližala. Ko je vejice nekoliko prepognila, zagledala je soproga in sestrično, ki sta na mahovi klopi drugi poleg drugega sedela. Oči gospe Bantinove bo bile vnete, ona je morala jokati; robec, katerega jo v naročji imela, bil je rč solzami napolnen. Senanges jo je za roko prijel in z mehko-donečim glasom rekel: „Blanša, toda denes se posloviva za vselej ; moralo je tako priti?" „Da", odgovori grofica tiho, „najina pota se ne smejo več križati ... to mi ta ura zopet spričuje". „Blanša", vsklikne marki, kateri je zmirom Btrastncjši postajal, „je li moralo tako priti? Zakaj nijsva smela to storiti, kar so nama srci velevali ? Zakaj nijsi ti moja soproga namesto onega otroka, katerega so mi vsilili, in katerega . . . ." „Volja starišev nas je ločila", pristavi Blanša žalostno: „Tebe so tvoji zgodaj zaročili z hčerjo Kertailovo, mene pa moji z grofom I .aut iiiver, njegov sin — — gospod Jeločnik. Štefan, njegov sluga — — — — gospod Jokovee. Pl, Bladovski — — — — — — gospod P. Kajznl. Emil Zagorski, Heutenant — — gospod Juvancič. Konoeno: Skrivnost ljubezni. Opereta v 1 dejanji, po CiinuUcrtii poslovenil J. (impemian • godba Adolfa Miillerja. Oso h e : Rozlka. oda da najemnica — gdć. pl. Ncngobauerjova. Praskao, brl veo----gospod J. Nolli. &S! ) itralea----*°,5P°đ ,MSđćn' Jerica ( — — — — gdr. Ledarjeva. Brlgtta, krčmarica —--gdč. Gorntkova. Konrad, kmrćk fant—--gospod GorenOO. Kasa so odpre ob '/,7. uri. — Začntok ob 7. uri zvecor. Prihoihijit slov, pral št tir a ho v nrih-ljn :"J. nor. 7*77. Tl!.1«*l. 12. nove in bra: R opa: Gruden iz KUofjo T.oko. — Koleno in Kopmnja. — Hubner iz Sraka. — Berktč, OtOrfi iz Dunaja Pri Nloiin: Kavskv Iz Hasberga, — TTiršlcr, Kosti iz Koprivnico. — Gruber iz Gradca.—Mopott iz Ralsmene. njegovih ust besede: „Blanša, tedaj si me vendar ljubila? hvala ti, lepa hvala za te besede!" Blanša ga energično od sebe pahne in pravi: „Do tukaj, in ne dalje, Senanges! Greh je uže, da sem ti toliko povedala. Možu sem uŽe s tem zvestobo prelomila, da morem te besede iz ust druzega moža slišati." „Toda ti ljubiš svojega soproga" ? vpraša marki osupneno. „Čestim ga in spoštujem, spone splošne vere vežejo naši srci . . . Jaz sama sebe toliko Rpoštujem, da ne morem nikako več ti peti, da dalje z menoj o ljubezni govoriš, ki je nezvestoba mojih in tvojih dolžnostij. Ti si oženjen, tvoja soproga je lepa in nežna, ona je nedolžen otrok! . . . ." „Nedolžen otrok", seže jej Senanges jezno v besedo. „A ne veš, da sem mogel šiloma tega nedolžnega otroka iz Versailja odstraniti, kjer je hotel prazno mesto gospe Ba Vallierove v Budovikovem srcu zasesti ?" ttlanša ga strmo* pogleduje. „Beatrica in Bndovik ! — to nij mogoče, — Ti se varaš!" rO ne, ko bi bili le še en teden v Versailju, bi .... pa pustiva to, govoriva rajši o tebi v zadnjem trenotku, ki nama je še odločen". ,.Ne", ostro se upre Blanša, „govoriva o tebi in Bcatrici. Ve je res, da se nijsi varal, čo io res, da je kraljevo vedenje na Beatričino srce kak utis naredilo, nijsi ti sam tega največ kriv? Ona je bila nedolžno, nepokvarjeno otroče, ko jo tvoja ho-proera postala, — zakaj se nijsi potrudil, da si bil njeno blagovnijnost in ljubezen prikupil? Ko bi bil ti to storil, bilo bi vse priliznvanje Budovikovo zastonj. Povej mi odkritosrčno, Senanges, je-li tvoja vest prosta vsake krivde, če si prisiljen tvojo soprogo denes tako strašno tožiti?" On je čmerno pred se gledal rekoč: „Mogoče da ne j mogoče, da sem bil preo-soren, da sem prcmrzlonrčno ž njo ravnal; ali kako bi bilo to drugače mogoče, ko je moje srce na tisoč kosov razmesarjeno neizrečeno po tvoji izgnbi trpelo?" „Tiho", pravi Blanša. „Prosim to zadnjikrat, ne govori o meni .... A kaj vidim? Ali se ne gibljejo vejice na grmovji tamkaj? Nekdo naju posluša! . . . ." Toliko je še Blišala Beatrica. — Kot splašena srna beži potem po parku, vsa za-sopena dospe v sobo, katero za sohoj zaklene. Njene oči so gorele od vročine in niti ena solza se nij z njih utrla, zadnja kaplica krvi jej je z lic zginila, jesno si je ustnici grizla in krčevito belo, majheno roko stiskala. Nevihta najbolj nasprotnih čutov jej je začela v srci razsajati; zdelo si je, ko da bi se brezkoučno brezno pod svojimi nogami odprlo; sovražila je soproga, sovražila gospo, katero je on ljubil, sovražila sama sebe. (Daljo prih.) Zoliohol , naj si jc revmatičen ali izhaja iz zobno gnji-lobe, ae po rablje nji «lr. J. H. I'o|>|»oie Anatherinove ustne vode gotovo in kni.i u uteši. Taisto sredstvo ozdravi rahlost zobov, krvljenje iti gobavost zobnega mena, narejanje zobnega kamena, gnjilcnje ziili«.\ in budi tltih. Cena akionice 1 gld. 40 kr. J)r. t/. fw. l*opi>&v vegetabilifcei zobni prah. Cisti zobe tako, da so. po njegovom rab-Ijenji ne lo navadno tako siten zobni kamon odstrani, MfO tudi gla/ura zobov na beloti in nežnosti vodno dobiva. Dr. J. O. Poppova Anatherinova zobna pasta. Fino zobuo milo za obranjevanjo zobov in varovanje preti poginom. Vsakemu zelo priporočljivo. Cena za škatljo 1 gld. kr. So dobiva: (24—4) v l ,j ni* l j» ni pri Potričič in Pir kor-j i — Jo s. K ari n g o r-j i — A. Kri spe r-j i — Eduard Mahr-ii — Fo r. Molh. Schinitt-ti — E. Birschitz-u, lekarji; — v Kranji pri L. Kri spo r-j i — Sob. S o b au n i g - u, lekarji; — v Plibcrg-u pri llorbst-u, le-karji; — v Varaždinu pri Hal ter-j i, lekarji; — v Kudolfovoui pri Dr. liizzoli-ji, lekarji — JosefBorginan- u; — v Krškem pri F o d. 1n m c li e h ii, lok.; —v Kamniku pri J alin-u, lekarji; v Gorici pri P o n t. o D i - j i, lekarji — J. Koli er-j i; — v Wartonberg-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri Anton. Dope-r i s-u, lok.; —-vPo8tojni pri K u p f ur s Q b mi d t-u lekarji; — v Skoljiloki pri O. Fabiani-ji, lekarji;— v Kočovji pri J. B ran n o - tu, lekarji; — v Idriji, c. k. rudarska lekarnica; — v Litiji pri K. MllhlwonzeI-ji, lekarji; — v Ra- doljici pri Zalokar-jevi vdovi. S%em boJniM moč in idravje brei leku in brei itroSko? po izvrstni Eevalesciere to Barry t> J.ondonM. 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicab, jetiko, kašelj, nepre-bav ljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bdenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanjo pn nosečih, Otoinost, diabet, trganje, slmj Sanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Bencka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Ur. Angelateina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, groiinjo Castle-Btuart, Markize de Ureban a mnogo druzib imenitnih oBob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz SO.IIOO spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr, AVurzerja, Bonn, io. jul. 1852. Revalesciere L)u Barrv v nmogib slučajih nagradi vsa zdravila. Postimo koristna je pri driBti in griži, dalje pri sesalnih in ubistuib boleznih, a i. d. pri kamnju, pri priuadljiv eni a bolchnem draženji v sadni cevi, zaprtji, pri bidelinein bodenji V obistib in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudipii pljučnici iu sušenji v grlu. (L. S,) Rud. W ur zor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih tlružtcv. Winchcster, Angleško, B.decembra 1842. Vaša izvrstna licvalescii-re je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutniOe in vodenico. 1'repričal sem se sam glede vašega zdravila, ter v a* toplo vsakemu priporočam, dame s S hi> re I an d, ranocclnik, 66. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelo tel n a. Bero lin, B. maja 185ti. Ponavljaje Izrekam glede Revalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spriči-valo. Dr. A lige l 8t ein , tajni sunit, svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergiui pern, iliudiuskoi, -'2, aprila 1872. Moj patieut, ki je uže bolehal B tednov za strašnimi bolečinami \uctic jeter, ter ničesar pOUŽiti nij m-igel, je \sled rabe Vaie Revalesciere du Barrv po-polnaina zdrav. Vil j ena Burkart, ranoeelnik« M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. F er ti. C 1 a n sb erg er, c, kr. okr. zdravnik, ►st. 80.4 IG. Gosp. F. V. Beneke, pravi prolesor medicine na vseočiuliču \ Bfariboru (Nemčija), piše v .Bcrliucr K 1 i n i s c h e W o c h e n s c h r i i tu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kovalcnta Ara-bica" (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijst) bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v ti tetinih. St. 04.210. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na uespanji, trcsliei na vseh udih, shujšauji in hipohondriji. St. 79.810. Goepo vdovo Klemmovo, Diisscldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 7f>.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 7f>.970. Gospoda (Jabriela Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini iu pretresu čutnic. St. •'■.">.V l."i. (Sospodični tle Montlouis na neprebavljeni i, uespanji in hujšanji. Št. 76.996. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več. na ceni, gledč hrane. V pl. > u«! ili puiicah po pol funta 1 gold. 50 k r., »nnt 2 gold. :>o kr., 2 funta 4 goid. 50 kr., 5 umov iu golih, 19 funtov 20 gold., 24 funtov J*; gold., Hcvalesciein-Riecniten v pušicah a I gold. 50 kr. n ■* ftold. ;'.0 kr. — Rovalesciore-Chooolatee v piahn n v ploščicah za 12 tas 1 told, 50 kr., 24 las 2 gold. jO kr., 48 ta« A gold. 50 kr., v praha ca 120 ta« i0 gold., m Ihti taa M) gold., — za ;»7H ta« M gold. - J'rodaj« : Barrv du Barrv A C o m p. na l)u> Mjff W Hllll*.«IiKM«Me it. 8, v LJubljani Ed. Mti.br, v ■ i 14.1. i bratje Oboranzmeyr, v bruku Diccbtl & Frank, v Celovel P. Birn« jHc.her v Lon«l Ludvig MUlIor, v 9lai'lb«ra t, Koletuik & M. M oni, v Uvrauu J. B. 111/ c k h i. n i, t., kakor v vseh mestih pri dobrih !o-larjih in »pečenj skik trgovcih; tudi razpošilja duiai-«ka hiša na . :.o kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih f» ii o m o ff p » „ E 5.S «-« v d. " i-. £ p S <» • lati R i M r — 5 ' «1 c *L S* p o« o o k-?rS ^ o. tAl?•- 3 - =• ' 0 ' * m O 2 es< at M g« 1 B S ^ _ o < - 2 £b £3 o2.»Bg o • q O O _ o < "Tđ 5|3 3.2 f S Ž b 3 s * ™ p b t«r ©» < 2 w^ B b *s: o 9 o< o 2. 2- g, B 9 n- 2 m a oo o->_!.5? n cen? CZ. B e s p rr S. ■ ' ' • c=:g£.o B a. <* r k c p * * * * fi* ° < *» kr. Barohant-roba. l kos 30 vatlov bel, moder, učUran ali barvan barchant '/o a °) ~* hi 8 gld. Tri naročilih naj se blagovoli minti, Če M zahteva 2., 1, ali najiineje vrste roba. — Ako je odjema in nakupovanje veliko se povoluje znižana cena. — Adreso piosin.o natanjko zapomniti: bamo liuin-*-*l»«si»l«»l« K«*« riickvviirts der Rtprechtskirche, vis-a-vis cem tingang ntr batrifetei. Bele garniture, iz polplatnenega damaška. ti os. 12 os. 18 os. 24 OB. 4 gl. 7 gl. 10 gl 14 gl. Bele garniture iz prav platnenega jaguar da. ti os. 12 os. 18 os. 21 os. 5 gl " i» gl. 14 gl. 90 gl. Bele garniture iz čisto platnenega damaška. ti os. 12 os. 18 os. 2-1 os. j gl. 12 gl. 18 gl. 24 gl. 1 tucat barv. desert-serv ijetov 2, M, 4 gl. „ „ belili „ „ 2, ."I, 1 „ Damaska obrisala vatel po L!f>, .... kr. Obrisala iz čistega platna tucat 1, G, i gl. .Scrv ijeti i/, čistega platna, tucat 1, ti, 7 gl. 1 ktis "h barv. kav. platna 80 kr. 1'rti iz čistega platna *j4 L', ^'..»o, ii. „ „ „ „ "/* ^, 1;">U. (i- » „ „ „ »i '"U 4> BJ?0| 7-60 „ „ „ „ „ **Jt ti. 8. 10. „ Garniture barv. i/, (istega platna, •i H>. 12 os. 4 gl. h gl. 1 garnitura prtov, 2 postelj, in 1 miz. prti ii 10, 12, 15 gld. lidatelj in za i.ienmeivo oo^ovoren: Maks Armič.