Ixhaja vsak duiMeier, izimfii nedelje in praznike, ter felja po poŠti priman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 trki 40 kr — 7. l inhtiaro brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se e " ' j ho kr. za mesec, po 30 kr. za cetn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. >znanila nlačnie se od •*» va^ub nadaljevali staro ponemčevalno teme] '■ Daiiienašaji je podoba, d ,e na iši fieroc'ajni državniki ne drže več te sisten ver der, kar se nis Slovencev tiče, dela državL t mašinu, kakor je bila od njih prednikov uravnani , naprej, hi čeravno s' je tu pa tam po Kranjskem kaj malega predru-gačilo, mi ne vidimo še nikjer bistvene premembe. Temveč, odkar se ne ponemouje več pod vladno firmo, delajo to nemški nad'-mulci s toliko večjo eneržijo in predrznostjo na svojo roko, a pri tem jih mnogi vlalni organi,— nraj, ker bo kri od njih krvi; nekaj i> stare navade, misleč, da store za državo zaBlužnodelo — z veliko i arijivostjo podpirajo. Zatorej je čas, da resr> vprašamo, je-li to sploh nečloveško, a zdaj tudi uepost&vno ravnanje res Avstriji v prid? Je li ponemčevanje Slovo^v res avstrijski državi na korist? - * .«, Oglejmo si malo natančneje sedanje državne razmere; one nam na to vprašanje najgotovtje dajo pristojen odgovor. Da je v prejšnjih časih nemstvo v Avstriji bilo| nekako bolj v čislih, to je razumljivo; zakaj avstrijski vladarji bili so nekaj stoletij večinoma ob jed nem tudi nemški cesarji. In ko je cesar Franc I. leta 1804 nemško krono odložil ter sprejel naslov cesarja avstrijskega, ustanovila se je leta 1815 tako imenovana uemška zveza, v katerej fo Avstrija imela prvosedstvo. Ni čuda, da se je pri teh razmerah Avstrija nemško delala, če ravno jej vsa ta zveza ni donašala uoben- koristi ampak škodo. Kajti zavoljo Nemcih imela je naša država zmiraj številno armado.' Je pošiljala svoje posadke v nemške trdil jjne in sploh mnogo trošila, kar bi držače ne bilo treba, in za to v mirnih časih dolgove delala. Nemci so v varnem zavetji avstrijskem brez skrbi živeli in bogateli, a ko je leta 1859 o francosko-laškej vojski prišel čas da bi nam b'li pomagali, takrat teh naših zaveznikov nikjer ni bilo. A ravno ta brezkoristna zve/a nam je zopet leta 18GG nakopala nesrečno prusko vojsko, ki je urzavi uackala raue, ki nas .še zuaj bole\ Ta vojska je pa tudi dosedanji politični položaj avstrijski popolnem in iz korena premenila. Po pražkej mirov-nej pogodbi bila je Avstrija iz nemške zveze za vselej izključena in ko se je ob francoskn-pruskej vojski še pruski kralj dal oklicati za nemškega cesarja, nastopila je za Avstrijo popolnem nova, značaju prejšnjih časov čisto nasprotna doba. Avstrija je zdaj zopet prosta, zopet sama svoja ; država iz različnih narodov sestavljena, ki nema druge naslombe ko sama na se in Da svoje narode. Ona zdaj ne sme več gledati le na koristi jednega naroda, ter jednemu na ljubo zatirati druge. Ravnopravnost vseh je zdaj državna potreba; pogoj nje obstanka in nje moči. Saj uže sv. pismo pravi, da vsako kraljestvo, ki nij v sebi jedino, razpade. Treba je pa še nekaj druzega preudariti. Novo nemško cesarstvo je, kakor laško kraljestvo, nastalo po narodnostnem principu po sili. Ampak ono še ni popolnoma, in nemška, kakor laška irredeuta čaka le ugodnega časa. Ali mar Schbnererji in razni nemški demonstranti s plavicami (die Kornblumenritter) ne kličejo dovolj glasno našim državnikom: Pozor ? Res da imamo danes Še prijateljsko zvezo z nemškim cesarstvom, in Bismarck je sam najodloč-nejši nasprotnik temu, da bi ae Avstrija zopet v Nemčijo rinila. On tudi najostreje obsoja naše nemške demonstrante, katerim je nadel ime „die Herbstzeit-lo8enM oeš, da se nobene reči o pravem času ne domislijo. Ali, ko je šel Bismare't sedanjo zvezo z Avstrijo snovat, ne verjamem, da na je vodila samo ljubezen do nje, a ne marveč kritični položaj, v katerem se nahaja nemško cesarstvo v sredi mej maščevanja željno Francijo in mogočno Rusijo. Kaj pa, ko bi ta Nemcem res nevarni položaj danes ali jutri prenehal? Ko bi se Nemci, te skrbi oproščeni, zopet jeli spominjati starih cesarstvenih meja V Ko bi našli, da je njih sedanji državni život prešibak za njih težko orožno opravo, ter jeli pogum dajati avstrij-skej nemškej irredenti? In ko bi prišli taki časi, na koga bi se Avstrija mogla naslanjati, ako ne na svoje ne nemške narode in v prvi vrsti ua svoje Slovane? Tu mi morebiti kdo v besedo poseže, da kar nam preti od Nemčije za stran naših Nemcev, to isto nam preti od Rusije zastran Slovanov. Temu odločno odgovarjam: ne. Rusija pri vsej svojej simpatiji za balkanske Slovane ne sili proti nam na napad; ona ima še neizmerno prostora proti vzhodu v Aziji. Vse drugače je to pri pruskej Nemčiji. Ta, ako se hoče razširiti, ne more drugam, ko proti nam. Tudi Moskva ni tako blizu, ko Berlin. Res le hudobija ali neumnost je mogla avstrijske Slovanu političnega rusofilstva dolžiti in jim Avstriji nevarne namere podtikati. Kdor koli tedaj vse te okoliščine in razmere, kakor so sedaj, vestno preudari, moral bo nehote priznati, da nikakor ni k dobremu Avstriji, ako se v njej razširja Nernštvo in njemu /a ljubo zatira Slovanstvo, ta naravni jez; ta živa trdnjava zoper LISTEK. Strel. (Ruski spin d A. Puškin, poslovenil I. P.) 1 njegovo navadno molčanje, možati značaj in zbadljivi jezik uplivali so močno na našo domišljijo. O nje-govej preteklosti nismo dosti vedeli. Bil je baje Rus, dasi je imel tuje ime. Nekdaj služil je pri huzarjih in je neki še hitro napredoval. Nikdo ni vedel, zakaj se je odpovedal službi, ter naselil se v revnej vasici, kjer je bedno živel, dasi je potrosil jnnogo denarjev. Hodil je vedno peš in nosil je [črno suknjo. Njegova hiša bila je odprta vsem častnikom našega polka. Na pojedinah dajal je nam le po dve ali tri jedi, katere je pripravljal star penzijoniran vojak, ali Šampanjca imeli smo kakor vode. Noben živ krst n> bena hša odprta, ia v celem mestu o* bilo d«*jjjj| poziul njegovih razmer in kake dohodke da ima; ki bi se bilo hotelo možiti. Tičali smo vev.,0 v^voM n|£,\, se ga m upal povpraševati o tem. Imel je stanovanjih — in k nf.m ni zahajal nikdo .rtZ aijl mnoi:0 kojig, katere je rad posojeval, ali nikoli jih forme. ^ni nhteval nazaj, če mu je kdo izmej nas kako Samo jednega civilista bili smo vzeli v »vojo^^ posodji, j0 gotovo tudi ni vrnil, družbo. Imel je kakih pet iu trideset let, tu-v našiti^ Sjegovu naj!jubša zabaya w|o je 8treljaDJe 8 očeh bil je že star nyž. Spoštovali smo m v^mok,.om Stene ujegove sobe bile B0 vae raz_ zaradi njegovih mnoge »rojrnh skušenj v jenji, kakof satovje Zbirka aaraokreaov bil jo ( . \ Naš polk stal je v mesteci N. V|M kpko je življenje častnika v Vovinciji: zjufjjvvja,^ ške vaje in jahanje, opoludne \>silo pri pO^oienJ poveljniku, ali pa v kakej židov^j krčmi, zveiel kvarte, punš — to je vse. V N. n.^ ni b^ jj jedini lišp v njegovoj koči. V streljanji bil je tako izurjen, da ti je izbil s kroglo jabolko raz glavo. Ako se je napeljal govor na dvoboje, je Sil-vijo — tako ga bomo imenovali — vselej utihnil. Če ga je kdo vprašal, se je li uže kdaj bil, pritrdil je da, kaj več o tem ni nikdar povedal, vidno je bilo, da ne mara govoriti o tem. Sklepali smo, da mu spomin na kako nesrečno žrtvo njegove izurjenosti teži vest. Da bi ga imeli za bojazljivca, to še nikomur ni prišlo na misel. Pri nekaterih ljudeh uže njih vnanjost ne dopušča kaj tacega misliti. Nek nepričakovan dogodek napravil nam J« veliko začudenje. Nekega dne bilo nas je deset častnikov pri njem v gosteh. Pili smo kakor po uavadi jako veliko — po obedu piosili smo našega gospodarja pri igri „držati bank". Nekaj časa se je branil — kajti igral je on malokedaj. Potem se je pa udal, vrgel na mi/o petdeset cekinov in se usei, da razdeli karte. Mi smo se razmestili, in igra se je pričela. Silvijo je pri igranji vedno molčal, in ni nikomur napade, ki utegnejo v prihodnjosti od Nemčije priti. Če pa kdo še misli, da se Avstrija od Nemcev nima nikoli nič bati, ta naj se le malo nazaj ozre v zgodovino, ki je, kakor pregovor pravi, najboljša učiteljica v človeškem življenji. Ali ni leta 1848 cesar Ferdinand Dobrotljivi iz nemškega Dunaja mo ral bezati v slovanski Olomuc? Ali ni tukrat slo vanski mož izrekel pomenite besede: Avstrije nam je treba; ko bi je ne bilo, mi bi jo morali narediti? In ali niso takrat slovanski vojščaki uktotili upor? Vrhu tega imamo živ vzgled, kaj premore tuja propaganda, iz najnovejših časov v našem Primorji, zlasti v Trstu. Videli smo tam delati rovarje toliko predrznostjo, da si sam naš presvitli cesar ni bil svojega življenja v svesti. In to se je godilo ob mirnem času, ko predrzneži niso mogli pričakovati nobene vnanje moči. Česa se imamo stoprav nadejati, ko bi se bližala Trstu laška vojna flota? In če bo avstiijska vlada pustila, da se bodo Slovenci in Čehi naprej ponemčevali, kakor se to sedaj godi brez vsake milosti po Koroškem, Štajerskem, Moravskem in Šlezkem, znajo kmalu tudi po teh državah iz slovanskih renegatov vzrasti veleizdajski Oberdanki, hujši od pravih Nemcev, ki bodo zmiraj pripravljeni zvezati se s tujcem zoper svoje rojake in svojo domovino. Naj bo torej naše neprestano prizadevanje, opozoriti naše državnike na te nevarnosti, in prepričati jih, da narodna ravnopravnost ni le zapoved naše državne ustave, ampak tudi avstrijske državne koristi. — Bodimo v tem silni, ne samo kot Slovani, ampak tudi kot zvesti avstrijski državljani. — L. S. Polit ični razgled« NotranJ e dežele. V Ljubljani 2« januvarja. Fakcijozni listi so poudarjali, da je časui-kar^Ka l»«>rl»a. ki se je bila un la ua Nemškem, Vnaiijr države. Pri zadnjih dopolnitvenih volitvah v ei*b»ko skupščino volili so radikalci zopet J > j>nje poslance, katerim so bili mandati odvzeti. J? lej 21. pri prejšnjih volitvah izvoljenih skupščinarjev prišlo jih je samo 6 v zbor, drugi se branijo. Poslanec Sinda-kovič zapustil je skupščino ■ velikim hrupom in je motiviral svoj izstop s tem, da sedaj po vladi imenovani skupščina rji presežejo število pravih ljudskih zastopnikov. — Vlada namerava še v tem za sedanji predložiti načrt postave, po katerej naj bi pogorelcu prouzročeno škodo dotična občina povrnila. Z Visoko Porto želela je Srbija skleniti trgovinsko pogodbo; ta pa jej je odgovorila, da bode še le tedaj pričela zadevne obravnave, kadar pridejo trgovinske pogodbe z druzimi velevlastmi v revizijo. Mej tem časom pa hoče skleniti s Srbijo provizo-rično pogodbo. Za urejenje turšho-criiojrorslic meje pripravljajo se v carigrajskem vojnem ministertvu z novimi instrukcijami na svojega zastopnika Bedri Beya. S temi se bode baje ustrezalo želji črnogorskega kneza, kateri hoče namestu dosedanjega nasveta, ki meri na urejenje dosedanje meje le deloma, znati mnenje Visoke Porte glede popolnega ob m e j en j a vseh oporočenih delov turško črnogorskega mejnega zemljišča. Guverner vzhodne Kumelljc Aleko paša naznanil je Visoki Porti, da je pretrgfil svoje osobne odnošaje z ruskim poslanikom Krebel om, kateri da v sporazumljenji z nekaterimi članovi provincijalne skupščine proti njemu »gituje. Poročali smo uže, kaj je rečeni konsU| v imenu Rusije zahteval in Rusija ga bode gotovo podpirala. Dopisi. Iz Kranja 30. decembra. [Izriren dopis.) Naša Čitaluica imela je 24. t. m. zopet svo) občni zbor. Izvoljeni so bili: predsednikom g. Iv. Šlterl}, kr. sodnijski adjunkt; podpredsednik g. Ferko Sajovic, kupec; tajnikom ia knjižničarjem g. prof. Dav. K ar lin; blagajnikom g. M. Pire. Nadalje odbornikom gg.: prof. F ranke, Rajm. K r i s p e r , Vrne. Mrtjdič, Al. Pečnik, T. Puvšlar. — Nadalje omenim, da je g. prof. Franke blagovolil veljala Taafte-jevemu kabinetu, ker se notranja politika v Avstriji ne ujema z vnenjo. Ig. dr. „Hansvvursta" spodriniti iz gledališenega odra Tem listom nasprotuje sedaj tudi „Frankfurter Ztgu, I in nadomestiti ga z naravnimi igralci, ki pravi mej drugim: „Organi u.tavoverne stranke i g temj odborniki smemo zadovoljni biti, ker glavo šhega, i so kaj urni z izjavo, da knez Bismarck perhorescira vsak po svoje zastopa različne točke pri aranžiran j i avstrijsko Slovanstvo ker se boji, da bode ono Av- . strijo približevalo k Rusiji. S tem nazorom se mi veselic in sestavi programa. Pnsle so ni>ve m mlade nikakor ne moremo sprijazniti, dasi ne moremo sna-I moči, ki bodo v prihodnje ples še bolje aranžirale, jrikati, da je liberalni stranki jako prilično orožje kot seje to dogodilo pri veselici za „Narodni Dom" proti kabinetu Taaffeja, -bolje bi bila torej storila, človeka je takrat kar nehote osupnilo, ko je slišal ako bi b'la ta argument čisto izpustila Povsem na- , . , . „i„x„„„ i,-;*.,«.; .nanA -«„i,„ • i t; • • i i • • 11 i i • navdušene mladence navdušeno kričati znane zvoke ravno je, da seda) Olicijozni, slovanski m klerikalni . .. listi stvar obračajo in trdijo, da je nemškim liberal- l)ri kvad.ilji, in videl oblastno komandirati „takt cem prišel nugb.j iz Berolina. Vsaka ko pa je ne- pri tolikem številu. Za ples torej, hvala Bogu, se vat no in /na imeti hude nasledke, ako se tujemu je skrbelo in bo za celo leto oskrbljeno. Toliko o od državniku pripisuje upliv na politiko svoje države; I bom g predsednikom, g. Škerljem, dobili smo prav ij bi bili nemški liberalci smeli pred očmi" , , •, j • • xt-_____ • to naj pre Avstro-ogrski poslanik v Parizu grof IViui- vrednega naslednika g. dr. Mencingerju. Njegova iz- ptfton prisadejal si je v soboto s lastno roko smrt. volitev predsednikom nam jasno priča, da sije v Uže nekoliko dnij sem se je opažala na njem mka dveletnem bivanji v našem mestu pridobil vsled nervoznost in razdražijivost. Prej ta dan bil je še v svoje prijaznosti, priljudnosti in vsestranske delav-koncertu in posneje v družbi mnogih prijateljev. n0sti koi navdušen narodnjak splošno priznanje mej kjer je pa že bil jako vznemirjen. V soboto jutro peljal I ,v se je s svojimi otroci na prosti zrak, mej vožnio pal vom* izstopi in se ustreli v desno seuce, da je bil takoj lzitl volitve nas torej tem bolj veseli, ker mrtev. lupamo, da bo moči g. novemu predsedniku odpra- viti nekatere stare napake, ki so se v našej Uital dopuščal delati nikakih opomb. Ako je kateri nare- niči, rekel bi, skoraj ukoreniuile, menim namreč ve-dil kako napako, je brž izplačal mu, kar mu je še j lik nered in brezobzirno jednostransko postopanje, ostalo, ali pa zapisal, kar ima še tirjati. Mi smo to I kar ae tiče raznih stanov; tako ima Čitalnica samo dobro vedeli in smo mu pustili veljati. Mej n mi bil Mednega uda izmej duhovščine. Uzrokov temu ne-je pa mlad častnik, nedavno vstopiv.ši v naš polk. čemo per longum et latum navajati, dovolj da po-Ta Be je iz razmišljenosti nekaj zmotil. Silvijo vzel vemo, da so vsi duhovni v mestu in v okolici naje kredo in zapisal vsoto po BVojej nuvadi. Častnik, rodnjaki. misleč, da se Silvijo moti, mu ugovarja. Silvijo se Danes so se vršile tudi volitve v krajni šolski za to ne zmeni, in igra dalje. Našega mladega svet. Na novo so izvoljeni gg.: K Šavnik, tovarša, ki je bil že malo vimen, je to jako žalilo. Got zl, F. Sajovic, F. O mer s a in J. Doli nar zlasti ker smo se mu drugi smejali, zgrabil je ba- (župan na Primskovem); namestnikoma pa: Raj. kreni svečnik, da bi ga zalučal Silviju v glavo. Ta Krisper in Fr. Strupi (župan iz Čirčic. Vsi nase, je srečno izognil. Vsi bili smo v zadregi. Silvijo rodnjaki. bil je od jeze bled in rekei je: j Iz Jlos.irja 27. decembra. |Izv. dopis.] „Milostljivi gospod, prosim Vas, pojdite od tod I (V e č e r sv. Štefana.) Pa ne, da bi kdo inisliL iu zahvalite Boga, da se je to zgodilo pod mojo I da nas je uže res 'neotesana svojat tistih celjskfB streho." 1 hlapčevskih pisačev v kozji rog ugnala, ker si ne Vsi bili smo prepričani, da posledica tega bo I kaj mesecev sem na vse kri pije prizadeva, nas , dvoboj in Binatrali smo svojega tovariša uže mrtvega. I svojem, za germanizacijo Spodnje Štajerske tak'"' ČaBtnik je odšel, rekoč, da je Silviju pripravljen I izredno vrlike zasluge (!!!) imajočem „organu" pra'jjL*' dati zadostenje. (Daljo prlh.) ' rešetavati. Tudi bi bilo zelo napačno, ko bi kom 1 lo, da natk je laskava pohvala tukaj-v jako vialtem (?) čislu živečega „lo-l|Mkorr^identau vllovocem „Kmetskem prija-Mu" Omamila, da si ne upamo več kaj črh-riiti o ua\ ^BdevaH1 Nikakor ne; Mozirje se za togoto ioL j4k0 dvonljivi dovtip teh čudnih skri-bačev ravft toliko zmeii, kakor za lanski sneg ali pa še maV obžalujemo le, da ti reveži druzega dela ne m al nego s svoj mi okornimi peresi pisariti t*ko bornofemet, t* kakeršno so predali čestitljive »Celjanfce" ledno nabasani. flj»3 dines,, na dan sv. Štefana, se je Mozirje zopet p\)kaza.o kot naroden trg, kot središče narodnih podjeij v gornjej savinjskej dolini. Vršila se je namreč danes tukaj veselica, kakoršnih je Še malo bilo v JVbzirji in moramo pripoznati: obnesla se je tako vrle da bi se bolje ne mogla. Še pred jeselico pa je imel „Savinjski Sokol" svoj drugi občni zbor. O tem društvu smemo nepristransko omehiti, da je ono tudi naše najdrznejše nade prek9silo, kajti ono šteje uže nad 200 udov, vrh tega pa še ima tako vrlo in značajno vodstvo, da nmfemo z mirno vestjo najlepši uspeh pričakovati. TjrWežba občnega zbora bila je jako mnogobrojna, lajti ne eamo iz Mozirja, temveč iz cele savinjske ij^ iaieške doline, še celo iz Celja in iz Koroške so Vjli udje navzočni. Na dnevifcm redu bila so poročila tajnika in blagajnika, volitev odbora ia posamezni nasveti. Iz tajnikovega poličid gg. : Ladislav Hotler iz Ogr-v ' ° skegu 2 mar., r ranjo Itnjakiewicz II kluba preteklo soboto predsedoval je g. Gogala. Poanania I marka, BUniil av Kaveckt i/. V običajnem berilu slikal nam je jako natančno in K«loinyj» (Oalloia) l marka .b>». Wol- sky Ia Bvagosae* (Knez. Potnanalca) zanimljivo g. Volčič dve slovanski lici mej prebi- i umiku, Albert Bobmldt la dužno valstvom dunajskim: kranjskega Janeza, ki peče ko Amorlace l mark.. Oakar Larmu iz J 11 Norveškega 1 marka, rridncb de la stanj in Bulgara, ki prodaja med. Berilo bilo je s Grofa iz Monakova 80 pfenlgbv, Mihael priznanjem vzprijeto. — Prihodnji jour fixe bode v gjnnjfja«£ S^PolaS 860 petek o t. m. Čital bod«* g. dr. Vošnjak. Polake 20 pf., 8t Tomklewiea 1 murka, . T . , .. , „ . . , . , . J. W. i/. Polake 6*0 ni., B. Hernel i iz (»Ljubljanskega Zvona1') 1. letošnja p0Uke r)0 p,- w A \viei„Kt.iwski iz pomnožena številka prinaša naslednjo zanimljivo vst- Polake 20 pf., A. Mroczkovvski iz Kra-,. „ ,. y x. „ _ kowa 80 ni'., Bfyaskowaki It Polake 30 bino: S. Gregorčič: C is. Pesen. — Gorazd : Brodnik. pfM yv. s. ta Polake 80 pf., K Bi. iz War- . Balada. — J. Kersnik iCvcIamen Roman. —Dr.J. Men ;,t) P*» J- K |" wararawy 80 . . . , . . r, . , ; nt'., S. Bieazczad la Polake 1 marka, cmger: Aj.lovski gradeč. — A. Ukmar : Spomini na St. GroholakJ 60 p£, - *20 pf., Zaremb- iutrove dežele. I. — J. Trdina: Bajke in povesti o j »ki ;J() p£j A- Podbielakv z Waraaawe \* , . . „ , . ™4__, * 40 nI'., VVankie iz Polake 80 pb, Uir- Gorjancih. 13. — -b— : \ drugi strugi. Pesen. — ; MOj ix ^raraaawy 20 pf., VVallgerakl i — b—: Pismo. Pesen. — Kri lan: Smrt carja Samuela, j Poaaania i marka, Wyftykowakl 25 pt*., Bnlada.--b— : /vonjenje. Pesen. — Dr. E r.Detela: ; pi(liaki go pf., Kropielntoki 60 pf., Bad- Kislo grozdje. Humoreska. — Dr. Fr Celestin: Naše j aaakl 80 pf., Szumowski 20 pf., Fabis- i • t o t> * o i ii • -n rewaki w pf., Anuaaewaki 'J<> pf., GHa- obzorje. I. — S. Rutar: Slovenke naselbine po Fur-1 riciaiki 80 pf., Josip ivtkow«t-k iz Verh- lanskem. I. — P.: Slovo. Pesen. -L. Žvab: Fra i "'k« 1 mar. 10 pl., skupaj 22 nem- ^ , . , . ! dkiIi mark ali......... Gregorio Alasia da Sommanpa. — Slovenska knji- y Zagrebu: (Josp. Anton \'«rftec .1 gld. ževnost: I. Dr. J. Vošnjak: Slovenska nuni. — II. j Val. Vjeajak 9 gld., Kod pl. Beok L gl. T , ., ... .loHip Uličar 1 ^ld., Ivan Jcr.su- 1 tfl.l., J. Berbui : rizika. — III. A Senekovu*: Ceometnia j Neimenovan 18 kr. vkupo..... za nižje gimnazije. — Fr. Leveč: Paul VVieuer. — Gh Josip JanetiČ, Baatopnik banke Slavijo Slovenski glasnik. IaVpiilloe v kavami „'.Merkur-' — (Umrl je) 1. t. m. ob 1. uri „o pol...« j ,VT.m!»X*' * ulujS? '.'.l'. v Ljubljani Jarnej Gestrin, meščan, hišni po- j Zastopniki banke Slavijes sestn.k in barvarni mojster na kongresnem trgu, (g; Kallm^ 83 let star, vedno zvest narodnjak in oče znanih narodnjakov gt'{ župnika Leopolda Gestrina, okrajnega sodnika dra Karola GeBtrina, Hnačnega uradnika Jakoba in bišneg;- posestnika in barvarn Janeza Gestrina. Pokojni t>il je priljubljen m spoštovan v vseh krogih. Lahka mu zemljica! — (V občnem zboru vrhniške Čitalnice) dne 2G. decembra 1^82. bili so naslednji gospodje izvoljeni: Jos. Lenarčič, predsednik; Gab. Jelov še k podpredsednik; Fran Tršar, blagajnik; Josip P hit nar, tajnik. Narodni Dom". . . 8927 gld. :J9 kr. 35 3 92 32 40 21 gld. — kr. — . 80 . (L Pran Florjanćlč v Zuaetoberku (J. Fran Hoininkor v Kobaridu . Vkupr dn 81.deoembra 1888 12 89 18 88 86 20 :i9 90 37 8085 gld. :»1 kr. Domače stvari. — (Silvestrova veselica) v ljubljanski Čitalnici uagromadila je toliko občinstva, da je bila prava gnječa. Izmej raznovrstnega sporeda omeniti je v prvej vrsti ljubka opereta „Vinska pokušnja4 katero so gg. Vizjak, Štamcar, Pribil m Paternoster predstavljali s tolikim humorom ter peli tako izvrstno, da jim je donelo od vseh stranij burno priznanje in da so morali to točko ponavljati. V Herm. Kipar-jevi „Zamorski trojici" nastopili so gg. P elan in brata Pajek, ter s svojim karikiranjem, z nenavadno gibčnostjo in primernim petjem naklonili nam zares komičen prizor, ki je vzbudil občno veselost in rokoplesk. Tudi ta točka se je morala ponavljati. Obe navedeni točki, kateri Telegram »Slovenskemu Narodu': Pariz l. januvarja. Gambetta umrl <> polunoSi in bil do konca pri zavesti. Agonija trajala je dve uri. Spuller Etienno in dr. Tirzal bilo BO prisotni pri smrti. Glede bolezni trdijo zdravniki, da je prouzročil šenj, ki ni mogel prodreti na zvunaj, razkrojitev organizma. Kepa krvi, ki se je naredila v srci, bila je uzrok smrti. Pogreb bode ob državnih stroških. Pariz 2. januvarja. Nameravani pogreb Gambette odloži se do 10. t. m., da se more udeležiti ves parlament in corpore. Ministerski svet ukrenil je, da se pogrebna svečanost priredi na državne stroške. Atene 2. januvarja. Zbornica zakljtuMal je včerajšnjo sejo v znamenje žalosti povodom smrti velikega grkoljuba (philliellena) Gambette. "Washington 1. januvarja. Poslanik llaivvaiiski omedlel je mej novoletnim vzprije-manjein pri predsedniku Arthurji ter takoj umrl v predsobi. Meteorologijo poročilo. A. V LJubljani: Dan ('as opazovanja Stanje barometra v nun. Term« peratura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 30. decembra 2^. decembra Ob 1. uri 7j nt raj ob 2. uri |io»»lutltie o h 'j. uri iifdor 787*61 nini. 787*68 mm. 787*40 umi. -j- .r)-2°C -f 8*8°0 -{- 6«0»0 .l.iln.iria burja slalint'11 jiiiforatioiJ ilalnilon nrarJM slaliiitfii nlnid rdaaatai jlILMIullod slaboten jiginaid ulilarno oblačno lil lulll.l j UM 0*00 mm. dežja. ub 1. uri ijmraj ••h 2. nh l">l' p.ii In-ob V. uri iitr>r 787*51 uim. 787*60 a» 788*48 mm. -f- l-i"^ -f- 9-4° C 4- Iti 0 jasno ohlaoto oblačno 0*00 ram. dežja. 31. decembra ob 7. uri zjutraj ob 2. uri popolmliir ob 9. nri ni-ter 73* It mm. 789*80na. 740'99n«. -f- 1*6°0 -f s-.; 0 + 6*8»0 slahotrn tzImuI v labut«- n zahod ^labuti-n jii.'i..';i!i-i'l ja:no rMaai Jasno oblačno 0-00 mm. dežja. B. V Avstriji sploh : Zračni pritisk se je povsod znatno vzdignil, vender tolikanj jrdnakoinerno, da so ostali prejšnji primeroma veliki razločki moj maksimom in miuimom ski.ro m-spromo-njeni. Temperatura se ni spremenila skoro nie in je ostala povsod visoko nad i.ormalom; It; razločki mej maksimom in miuimom so se za spoznanje zvikšali. Vetrovi, večinoma slabotni, so so zelo menjav ali. Nebo je bilo precej spremenljivo, vender največkrat, popolnem oblačno; vreme sicer ne deževno, toda Se vedno nostaiiovitim. DD-u-naoslssi borza dne 2. januvarja. (Izvirno telegraficno poročilo.) Srebrna renta . . . Zlata renta .... f>° 0 marčna renta. . Akcije narodne banke Kreditne akcije . . Srebro .... ....... Napol............ C. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4*7« državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/„ ...... „ papirna renta 5*/0 . . . . 5*/( štajerske zemlji&č. odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5'/o . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. i1 ,° „ zlati zaat. listi . Prior, oblig Elizabetiue zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . . 76 gld. 70 77 jt 30 95 m 15 91 ■ 10 830 n — 279 n 30 119 » 35 9 ■ ti 48 5 M 65 58 b 70 167 n 25 95 n 40 118 n 70 50 84 n 65 103 n — 118 75 98 n — 105 n 40 173 • 75 19 * 117 50 215 » 50 kr. Št. 19.730. Razglas. (2) Pri arečkanji 80 lozov mestnega ljubljanskega posojila, ki se je vršilo po načrtu dne 2. januvarja 1883, so bile vzdignene: Št. 70.110 z dobitko 30.000 gld. „ 55.003 n n 2.000 „ „ 27.218 n n 500 „ „ 32 526 n n 500 „ „ 41.939 n n 500 „ „ 48.32(J n n 500 „ „ 67.486 n n 500 „ in št. 2513, 3109, 5615, 10 862, 12.875 15 801, 23.201, 25.661, 31.220, 39.557, 44 539, 50.728, 54 522, 61.528, 64.923, 68.254, 74.906, Od 16.750, 23.806, 26.410, 32.147, 40.992, 46.099, 50.905, 54.657, 62.437, 65.026, 69.809, vsaka z do sedaj 15.243, 22.115, 24.009, 29.784, 36.764, 43 078, 49.323, 54.319, 59 856, 64 650, 69 075, 74.801, 18.452, 20 665, 21 391, 23.985, 24.120, 24.420, 27.992, 28.385, 29 433, 32 521, 34.012, 35 081, 41.185, 41.858, 42.712, 46.242, 46.541, 47.149, 51.487, 52.069, 53 544, 55.622, 50 034, 57.717, 63.023, 64.301, 64.454, 67.173, 67.175, 67.401, 71.583, 72.538, 74.475, dobitko 30 gld. vlečenih lozov št. 53.537 z do bitko 20.000 gld., št. 45.330 z dobitko 1500 gld.. št. 26 163 z dobitko 600 gld., St. 13.037, 24 813, 33.724 in 70 137, vsaka z dobitko 500 gld., in št. 999, 1487, 1749, 2204, 2524, 2538, 2987, 3575, 3783, 4683, 5540, 7978, 8284. 8576 9132. 9645, 9739, 10.308. 10.868, 11.205, 11.253 11,785, 11.837, 12.429, 12.466, 14.371, 14.542. 14.811, 14.957, 16.055, 17.460, 17.682, 18 077, 19 545, 19 717, 19.897, 20.083, 20.533, 21.730, 23.407, 23.719, 25.223, 25.608, 28.104, 28.719, 28.045, 29 305, 29 621, 29.732, 31.247, 31.902, 32.542. 32.833, 32.964, 34.175, 34 379, 35 035, 39.260, 40.100, 40.177, 44.632, 48 715, 48 885, 49.191, 49 586, 50 621, 50.735, 51.329, 51 429, 56.803, 60.137, 60.140, 60.330, 61.140, 70.024, 72.514, 72 752, 74.577, vsaka z dobitko 30 gld., še niso izplačane. Mestni magistrat v Ljubljani, dne* 2. januvarja 1883. Zupan : (i rassell i. Frišno mleko in smetana bo dobi (1—1) na Rimskej cesti št. 15, I. nadstropje. Lepo posestvo je prostovoljno na prodaj v aBatlčinl. Hiša z jednim nadstropjem in družim gospodarskim poslopjem stoji na tcpcm kraji ravno pred okrajno sodmjo ter je pripravna za krčmo in prodajalnico. Pri hiši je tudi nad 6 oralov njiv in nekoliko senožeti in nad 7 oralov lepega mladega gozda. Kdor želi kupiti omenjeno posestvo, izve vse bolj natančno pri I»«MCNttiiku h.' Ht. 5h v Zatloinl._(762—5) Razpis službe občinskega tajnika v Sevnici. Pri občini ftcvniftkej ima bc 1. fVhriivitrju issa služba občinskega tajnika z letno plačo 400 gld. in prostim stanovanjem nadomestiti. Prosilci za to službo, ki imajo znanje nemščine in slovenščino v govoru in pisavi in popolno zmožnost za to službo izkazati, naj pošljejo svoje prošnje s prilogami podpisanemu županstvu do 1. januvar|a ISMrt. Prrsilci samskega stanu bodo pri oddajanji to službe imeli prednost. Županstvo v ^eviiioi, dne 16. decembra 1882. (792—2)_Župan: Medte m. p. Umetne (574—36) zobe in zobovja! postavlja po najnovejšem amer i k a ti skem /istemu ♦ v Blatil, vulkanltu ali eelulojidu brez bolečin. T riouibira s xlatoui itd. 2 Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin x zobni zdravnik A.Paichel, f poleg Hradeekega mostu, v I. nadstropji. * 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zobne vode 1 steklenica 85 kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. JT« «. liolhc. umirov. dvorni založnik v Modlingu (144—44) pri Dunaji, vila Kotho. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn-k«»czjjl in v vseh lekarnah, droguot ijali, paricinerijah, pro-_dajalnieah galanterijskih rečij itd, na Kranjskem. Št. 8048. Priznano izvrstne, na tržašlej razstavi s srebrno svetinjo odlikovane V V voščene svece iz garantirano pravega, nepokvarjenega čebelnega voska, ponudijo P. L R. SEEMANN "v T^jiiTjlJMili. Razglas. (772—3) Dne 15. januvarja 1SS3 bo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Postojiui dražba, pri katerej se bodo vsa dela in druge potrebščine za popravo cerkve in farovža v Koša ni oddalo. Cenjeno je vse na 6319 gld. 68 kr. Plani, preudarki in pogoji se vsak dan lahko tukaj pregledajo. Podvzetniki so povabljeni! C. kr. okr. glavarstvo v Postojini, dne 1. decembra 1882 Pravo naravno pomuhljevo jetrno olje, pripravljeno po prostem odtoku jedna vrh druge naloženih Bvežih jeter, ne zamenjati ga s čisčenim aH pa s takim, ki se zadobi iz s ki san i h jeter. Vspešneje kot vsaka druga vrsta tacega olja, ki se prodaje v trgovini, se posebno uporablja proti skro-feljem, rahitidi, plačnici, kroničnim oprham itd. itd. — V steklenicah h 60 kr. (10 steklenic 6 gld., za klgr. 2 gld. ; spojeno z železnim jodiirjem posebno vspešno v steklenicah po 1 gld. 10 steklenic 8 gld.) prodaje in razpošilja s poštnim povzetjem CEK PICĆOLI, lekarnar „pri angelji" v Ljubljani, Dunajska Cesta. (696—9) |#| Za zdrav Proti protinu. jenje v — jeseni in po zimi. l*r ti trganju. antiarthritifini, antirheumatićni kri Čistilni Čaj ISkazan T T kot siguren. | j Učinek izreden. Vspeh izboren. 1 M ej narod na svetovna razstava 1979. Sidnev Ho rs cnncurs. Mej narodna svetovna razstava 18*0. Mel-bourn-ska zlata svetinja z diplomo in specijalnim priznanjem. Frana Wilhelm-a, lekarnarja v Neunkircheu-u (N.-OeNt.), rabil se je užo mnogokrat in z vsestranskim vspe-hom za protin, trganje, zastarane dolgotrajno bolezni, vedno gnoječe so rane, spolne in kožne bo lezni, ogrce po životu ali licu, hraste, sifilitične otekline, nabasanje jeter in vrance, hemorojido, zlatico, hude živčne bolečine, mišične ali čleuske boli, ž lodeen krč, zaprtje vetrov in trebušja, težavno uriniranje, polucije, slabosti, belo pri len-ftkahj škroleljt', bezgavke in drugo bolesti. Knjižica o zdravilskih vspehih zadnjih 12 let franeo in gratis. Zavitki so razdeljeni v osem ščepcev po 1 gld.; kolek in zavijanje 10 kr.; dolu se pri Fran Willielm-u9 'lekarnarji v Ncunkirchenu (N.-0est.) Osiguraj se, da no kupiš ponarejatve, ter glej na znano znamke, ki so v več državah postavno varovane. Ta čaj prodajejo: V I >) m I > i I ;t ii i : Peter H.MNMiiil<; v Postojini: Ant. Leban, lekarnar; v Škof jej Loki: Kari Fabiani, lekarnar; v Krauji: K. Šavnik, lekarnar; 9 Metliki: Fr. Wacha, lekarnar; v Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekarnar; v Kamniku: Jon. Močnik, lekarnar. (656 — 8) Za zdravljenje v spomladi in po leti. Umrli so z 28 deeombra: Kari pl. Hubb, upokojeni oiioijal deželne sodnije, 62 1., Konju-Ike rlice, št. 1, za mrtudoru. — Kat oliaa Grun\vald, c. kr. gimn. prof. soproga, 69 1. X W^F" vodilji. I Zupci]a i volno io tapisttijskin blagem ia proitiskar.ja v Ljubljani, židovske ulice hiš. št. 1, Marije Drenik, na tržaškej razstavi odlikovana s 2W~ srebrno me d. sil i jo "^ff priporoča svojo bogato zalogo: vezlIJ (štikarij) pričetili in izdelanih, za vezanje predtiskano omizno in drugo platenlno; volno, preje, svile, koralde; vsakovrstno blago In orodje za vezanje, pletenje, vezenje in ilvanje; volnate rute, nogovice, modrce, trakove: zrezlano, usnjato in drugo galanterij a ko blago X30|4-r*<»l>iii tntlcovl s zlatimi in srebrnimi napisi, predtlskarlje, kakor tudi vsako drugo čast. naročilo izvršuje se takoj. (74;j -11; Tržaška razstavina loterija. I lOOO v vrednosti C13.EEO. lil*. lOOO dcTsltko-v vroitnOBti g-ld. 213.BEO- 1. glavni dobitek: v gotov<»in 50.000 gl<» cekinov. 2. glavni dobitek: v go0 kr. (784 Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj so poftiljajo na p.oSS'a loterijski oddelek tržaške razstave f.lRa. Kdor hoće loze razprodajati, obrne naj se takoj na predstoječo 7) adreso. Lozi dobivajo so v LJubljani pri slavnoj kranjskoj eskomptnej banki, pri J. C. Luokmaann, Edv. Makru ni Jan. Ev. Bučarjevih naslednikih. lzdatelj in odgovorni urednik Mukso Armič. Lastnina in tisk „Ndrodne tiskarne". 9519