CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 24€6 "EL NUEVO PERIODICO" REDACCION Y ADMINISTRACION: RECONQUISTA 268. Escr. 42 BUENOS AIRES Lete I. BUENOS AIRES, 21. OKTOBRA 1933 štev. 5. NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH NEVARNI OBLAKI SE ZBIRAJO NAD EVROPO Memška vlada je nepričakovano odpoklicala svoje zastopnike z razorožitvene konference — Hindenburg je razpustil državni zbor ter se bodo nove volit ve vršile prihodnji mesec — Globok vtis v vseh drž avah Evrope — Glasovi o nev arnosti nove vojne RAZNE VESTI Položaj v Evropi je postal v zad-j čemer spremenile, na zunaj, sedanje-njem tednu izredno napet in neva-! ga položaja v Nemčiji. Hitler ve, da ren. kakor menda še ni bil v povoj- času. Res je sicer, da se je v po- bo dobil .-to odstotkov vseh oddanih glasov ; in o tem so tudi drugod pre- slednjih mesecih napetost politične-i prščani. Zakaj, torej, te volitve? ga ozračja stopnjevala od dneva do j Morda radi moralne zaslombe in u-dneva radi preokfeta v notranjem j činka, ki naj bi ga imele na inozem-položaju Nemčije,, kjer je hitlerizem | stvo? Zaslombe Hitler ne rabi, ker spet vzbudil v narodu staro in skozi stoletja tako zelo negovano nemško ljubezen do vojaške monture in velikih milistarističnih parad. Sosedje novega fašističnega "rajha" so z \t" dno večjim nezaupanjem in nemirom opazovali revije stotisočev vojaško u-vrščenih in discipliniranih hitlerjan-cev. ki so se, z vedno krajšimi presledki. ponavljale v zadnjem času ter podžigale predvojno nemško sa-niozávest. bojevitost in tudi prevzetnost, ki jo izraža stara — a danes spet tako zelo moderna pesem "Deutschland ueber alies". Tega nezaupanja v sosednih državah niso mogla odstraniti uradna zagotovila nemške vlade, da je nemški narod miroljuben in da vojne ne mara ter da so vse le fašistične parade samo strašilo za komuniste. Saj so v isti' sapi nemški listi poročali o govorih fašističnih veljakov, ki so poveličevali "junaško smrt na bojnem polju" ter obpjali spomine na nekdanje slave nepremagljivih nemških vojsk. Ni bilo mogoče prikriti dejstva, da je hitlerizem začel hudo navduševati nemške množice in nič čudnega ni, če se danes mnogi vprašujejo: kam se bo pa to navdušenje razlilo, ko bodo hitlerjevci spravili na varno tudi poslednjega nemške- sloni njegova oblast na dovolj trdni podlagi: na navdušenju mlade generacije in v sili militariziranih fašističnih oddelkov. Zunanji učinek tudi ne pride v poštev, ker je izid ljudskega glasovanja že v naprej znan. Torej ? Jasno je, da bo vlada mobilizirala tekom volilne kampanje ves fašistični aparat, da navduši volilne množice. Notranjega sovražnika, kakšne stranke, ki bi se potegovala, če že ne za oblast, pa vsaj za zastopstvo v parlamentu, ni nobene." Kaj bo torej "Leitmotiv" sedanje volilne kampa- Y Franciji pišejo listi in izjavljajo politiki, da o kakšni razorožitvi sedaj- ni več govora. Češk -slovaška vlada je baje že sklenila povečati izdatke za vojsko. Danski zunanji minister je odkrito v parlamentu izjavil, da treba biti pripravljeni na vse ter da je nujno potrebno, da se takoj ojači meja. švicarski vojni minister je zahteval izredne kredite, da okrepi o-brambna sredstva na meji z Nemčijo ker . je baje švicarski generalni štab izvedel, da imajo Nemci že pripravljen načrt za vpad na švicarsko ozemlje. Nemški generali so pripravili, glasom teh novic, načrte, kako bi nemška vojska preko švicarskega o-zemlja prišla do francoske meje. Znano je, da so Francozi zgradili vzdolž nemške in italijanske meje-velikanska obrambna sredstva, ki bodo tvorila hude ovire za katerokoli vpadalno vojsko. Ta obrambni paspa nje, s čim bodo fašistični agitatorji j je prekinjen na meji s Švico in navduševali volilce? vprav na ta slabo zavarovani pas Odgovor na to vprašanje ni te- francoske meje so nemški vojskovo-/.ak : "Vsi na volilšča, da dokažemo j dje usmerili baje svoje poglede. o usmerilo proti Franciji, proti Poljski in proti Češkoslovaški? Zato si lahko predstavljamo, kakšen vtis je naredila v svetu vest, ki so jo preteklo soboto ženevski brzo-javi sporočili javnosti, da je nemška vlada odpoklicala. svoje zastopnike z mednarodne razorožit vene konference. Nemški zunanji minister baron v. Neurath je brzojavno javil predsedniku konference Hendersonu, da je nemška vlada prepričana da konferenca ne bo, dosegla svojega prvotnega namena, namreč izvedbo splošne razorožitve, in da so tega krive močno oborožene države, ki nočejo izpolniti prevzetih obvez. Ker se na tak način nemški državi noče priznati enakopravnost z drugimi državami, noče nemška vlada izgubljati še nadalje časa na konferenci in jo torej zapušča. Še isti dan so vesti iz Berlina naznanile, da je državni predsednik Hindenburg, na Hitlerjevo zahtevo, razpust'1 državni zbor in da se bodo volitve vršile 12. novembra. Obenem z volitvami se bo vršil tudi plebiscit, s katerim naj se nemški narod izjavi, ali odobrava zunanjo politiko nemške vlade t. j. njeno zahtevo po popolni enakopravnosti v oboroževanju. Nove volitve ne bodo prav v ni- pogodba oziroma, z bolj preprostimi in jasnimi besedami povedano: če Francija ne bo hotela mirno počakati, da se Nemčija primerno oboro- ži 7 a revanso " Gotovo je, da se nad Evropo zbirajo črni oblaki, ki obetajo nevihto. Odgovorni državniki neprikrito izjavljajo, da v povojnem času ni bila voina nevarnost nikoli tako blizu, kakor je danes. ni svetnik angleškega vojnega ministrstva A. Duff-Cooper: "Nikoli, v zgodovini sveta", je dejal, "ni bilo naroda, ki bi se bil tako soglasno in s takšnim navdušenjem pripravljal na vojno, kakor se sedaj pripravlja nemški narod". Kancelar Hitler je v soboto imel po radiju velik govo", v katerem je razpravljal o stališču Nemčije ter trdil, da Nemčija noče vojne, marveč hoče mirno živeti s svojimi sosedi, posebno s Francijo, ampak... oborožiti se hoče, ker noče veljati za manj vredno državo v zboru narodov. Marsikdo bo rekel, da imajo Nemci, koncem koncev, prav, če se hočejo tako oborožiti, kakor so oboroženi njihovi sosedje. Da in ne. Llpoštevati moramo namreč, da je nevarnost orožja odvisnk od človeka Fašistični nabori v Nemčiji: mlade niče pregledujejo, ali so sposobni za vojaško službo NEMŠKI IZSTOP IZ DRUŽBE NARODOV Nemška vlada je sporočila v četrtek tajništvu Zveze narodov, da izstopa iz te mednarodne organizacije. Tudi na Daljnem vzhodu se kuha Napetost v odnošajih med Japonsko in Rusijo, ki se je vzadnjem času skoro vsak dan stopnjevala, grozi, da bo izzvala krvave zapletljaje na Daljnem vzhodu. Pred dnevi je svetovni tisk odkrito pisal, da se od hipa do hipa pričakuje izbruh vojne. Rusi odkrito priznavajo, da so poslali na Skrajni vzhod že mnogo vojaštva, municije in letal in da so pripravljeni "za vsak slučaj". Položaj Daladierove vlade Francoski vladi, ki je predložila parlamentu v odobritev državni proračun za bodoče poslovno leto, so še prod nedavnim prerokovali kratko življenje, ali pa vsaj hude preglavice. Položaj se je sedaj, spričo novega zadržanja nemške vlade, na mah izpremenil in je vlada dobila sijajno zaupnico v parlamentu. Francoski poslanci hočejo dokazati, da znajo domače razprtije in nadloge takoj urediti, ko preti njihovi domovini kakšna nevarnost od zunaj. Četrto internacionalo t. j. fašis-stično internacionalo snujejo sedaj baje v Evropi. Sklicati nameravajo ustanovni mednarodni kongres. ali naroda, ki to orožje ima. V ro- I kan miroljubnega človeka bo kanon prav tako nedolžno in nenevarno o-rožje, kakor pohlevna palica, dočim postane navadna šivanka lahko hudo orožje v rokah jeznega človeka. In to treba razlikovati. In vprav raji tt-ga ima Francija danes mnogo prijateljev, ki razumejo njeno stališče, dasi je močno oborožena in je v tem pogledu niti od daleč ni mogoče primerjati z Nemčijo. Ozračje je napeto in temni oblaki so se pojavili na evropskem obzorju. Ni pa izključeno, da bo zapihal spet "mirovni veter"', ki bo te^ oblake vsaj za nekaj časa spet pregnal. Angleški in ameriški diplomatje si sedaj prizadevajo, da bi nemško vlado prepričali, naj se spet vrne na razorožitevno konferenco, vendar pa ni mnogo izgleda, da bodo imeli kakšen uspeh. Konferenca je bila od-godena na 26. t. m., a se najbrž sploh ne bo več sestala, če se med tem ne uredi zadeva z Nemčijo Razumljivo je, da je korak nemške vlade pomenil hud udarec tudi za Družbo narodov in se je sploh močno zamajala vsa mirovna zgradba, ki so jo bili z dobro in slabo voljo zgradili državniki tekom povojnih let. Važne spremembe na Balkanu se napovedujejo. Pretekle dni se je mudil v Sofiji, glavnem mestu Bolgarske, romunski zunanji minister Titulesco. Pravijo, da je prišel snubit bolgarsko vlado za "balkansko zvezo", h kateri bi,, poleg držav Male antanie, pristopili tudi Bolgarska in Turška. Takšna zveza bi zagotovila mir 11a Balkanu ter tvorila podlago za lepši gospodarski razvoj držav 11a tem polotoku. Fašistično zaroto je odkrila policija v Filadelfiji, v Združenih Državah Severne Amerike. Fašisti, katere je organiziral in vodil poveljnik A. J. Smith, so imeli baje namen izvršiti pohod na Washington ter proglasiti nato Roosevelta za diktatorja Združenih Držav, Smjth je zagotavljal, da ima pripravljenih poldrug milijon pristašev za izvršitev tega namena. Sprva njegovih načrtov niso- jemali resno, pretekli teden pa je policija . izvedela, da se res nekaj kuha in je zato izvršila več hišnih preiskav, zaplenila mnogo orožja ter aretirala 24 oseb. Na dosmrtno ječo sta bila obsojena v Oklohami Georg Kelly in njegova žena, ki sta bila ugrabila milijonarja Urschela. Morilni plin, ki strahovito učinkuje na človeško telo, sta čisto slučajno iznašla dva francoska kemika, ki pravita, da ga ni sredstva, s katerim bi se mu človek mogel ubraniti, Sklenila*sta, da ne bosta nikomur izdala tajnosti njegove kemične sestave, niti francoskemu vojnemu ministerstvu, razen v slučaju, da bi na francoska tla vpad-la vojska kakšne druge države. Na Kubi se bo, kakor izgleda, slednjič vendarle ustalil notranji položaj, kar lahko sklepamo tudi iz dejstva, da so Združene Države že odpoklicale nekatere edinice vojnega brodovja, ki so v kubanskih vodah čuvale nad interesi severnoameriških državljanov. V Avstriji je vlada zaprla za nedoločen čas vse srednje in vse visoke šole, ker so se na učnih zavodih na Dunaju, v Linzu, Gracu in Leobnu pojavili neredi, izzvani po fašističnih dijakih. V Lincu je policija aretirala nadporočnika Frit-scha, hitlerjanca, ki je bil že vse pripravil za oborožen upor proti vladi. Na smrt obsojenega zločinca Serviattija, ki je umoril in razčet-vertil tri ženske, katerih prihrankov se je bil polastil s tem, da jim je obljubljal peljati jih pred oltar, so pretekle dni ustrelili v Speziji. Trideset delavcev je raz me sari la eksplozija, ki je nastala v tovarni umetnih ognjev v Vizagapatanu, v Indiji. Radi silnega zračnega pritiska so se zrušile tudi vse hiše te naselbine, ki sicer ni bila baš velika. Stran 2. NOVE LIST Deveti kongres narodnih manjšin O letošnjem ddvetem kongresu evropskih narodnih manjšin, o katerem smo že poročali na kratki), smo prejeli podrobnejše vesti, iz katerih bomo posneli najvažnejše, saj je večina naših čitateljev iž Julijske krajine in jih radi tega živo zanima vse, kar je v zvezi z -veliko akcijo, katere namen je i.z-poslovati z mirnimi sredstvi boljše pogoje za življenje in razvoj narodnih manjšin po raznih državah Evrope. Kongres narodnih manjšin zastopa približno štirideset milijonov prebivalcev evropskih dežel, kateri tvorijo preko trideset različnih manjšinskih skupin. Od Jugoslovanov so zastopani Slovenci in Hrvati iz Italije, Slovenci s Koroškega ter Hrvati iz Burgenlan-da. Predsednik kongresa je dr. Josip Wilfan, bivši zastopnik Slovencev v rimskem parlamentu. Poleg dr. Wilfana je eden najbolj aktivnih borcev za pravice narodnih manjšin drugi ibivši slovenski poslanec v Italiji, dr. Engelbert Besednjak. Letošnji kongres v Bernu se je vršil pod vtisom dogodkov, ki so se odigrali v Evropi tekom zadnjih mesecev. Posébno eden izmed te'h dogodkov je pomenil hud udarec za res evropski manjšinski pokret: globoka sprememba v notranjem položaju Nemčije, kjer je zavladal Hitler. Prejšnje nemške vlade so močno podpirale manjšinsko gibanje (seveda ne radi sentimenta-lizma, marveč radi lastnih koristi) in so njeni zastopniki v Ženevi bili skoro edini diplomatje, ki so pred Zvezo narodov zagovarjali težnje narodnih manjšin. Položaj se je v tem pogledu popolnoma spremetfil, saj so hitlerjevci poga-zili vsa načela, na katerih sloni manjšinski pokret ter so poleg nacionalne nestrpnosti uvedli še plemensko nestrpnost in začeli preganjati žide. Baš radi tega je pretila kongresu velika nevarnost. Pričakovati je bilo namreč, da bodo židovski zastopniki zahtevali, naj kongres ožigosa preganjanja v Nemčiji, a da se bodo temu uprli številni zastopniki nemških nacionalnih manjšin iz mnogih držav Evrope, ki predstavljajo številčno najmočnejši blok v manjšinskem kongresu. Ži-dje so bili pripr.avili razpravo o ta-kozvani disimilaciji, kar pomteni odvajanje ene skupine od telesa, kateremu je pripadala. Takšna di-similacija se izvaja danes v Hitlerjevi Nemčiji, kjer hočejo žide nasilno ločiti od nemškega narodnega organizma, 'h kateremu so bili prirastli. O tem vprašanju naj bi se kongres izrekel. Dr. Wilfan je poznal težavni položaj, v katerem se je nahajal kongres, ter je zato že takoj v uvodnem govoru skušal označiti pot. p<> kateri naj bi kongres srečno premostil ovire ter se izognil nevarnosti spora, ki bi utegnil imeti usodne posledice za ves nadaljni razvoj manjšinskega gibanja. Posrečilo se mu je usmeriti razprave tako, da so se nanašale po večini samo na načela in konkretnega ni bilo govorjenega skoro nič, izgleda pa, da je bil to edini način, da se prepreči razdor v manjšinskem ! kongresu. Ko je prišlo v razpravo vpraša- ¡ nje disimilacije, katero smo zgoraj omenili, so debate postale precej burne. Končno je dr. Roth. zastop- j nik Nemcev iz Romunije, izjavil v imenu vseh nemških manjšinskih j skupin, da so se nemške manjšin? j vedno ubirale proti (raznarodovanju in da je po njihovem mnenju največja nalogá kongresa bila ved- j no ta, da skuša zagotoviti nemote-' no vzdrževanje vezi med manjšino in narodnim deblom, h kateremu pripada, ter predvsem nemoten kulturni razvoj. Predstavniki nemških skupin da bodo tudi v bodoče zagovarjali ta osnovna načela. Kar se pa tiče odvajanja pripadnikov drugih narodnost^ ali plemen iz enega naroda, smatrajo to za docela pravično stvar; pravično pa je tudi, da se oni, ki sp bili izločeni, organizirajo kot nacionalna manjšina in se bo potem tudi za pravice takšne manjšine kongres potegoval. Dr. Roth je torej zagovarjal naslednje stališče: kongres je bil vedno proti raznarodovanju, proti asimilaciji, torej proti temu, da večinski narod absorbira pripadnike drugih narodnosti ali plemenskih skupin, ne more pa biti proti temu, da večinski narod izloči iz svoje srede pripadnike drugih narodnosti ali plemen. Ta izjava je bila dobra za načel-iib .razpravo, praktični vrednosti pa ni imela. In tako se je zgodilo, da so židovski zastopniki zapustili kongres, ker niso mogli doseči, da bi zborovalci obsodili 'hitlerjevska preganjanja, egšoajd Senator dr. Medinger, zastopnik sudetskih Nemcev iz Češkoslovaške republike, je na drugi seji podrobno razpredel svoje misli o krajevni samoupravi za narodne manjšine ter je naglašal, da bi morala takšna samouprava, ki bi zagotovila mirno sožitje med večinskimi in manjšinskim^ skupinami v posameznih državah, temeljiti na mednarodnih dogovorih. Predstavnik Madžarov iz Romunske, prof. Balogh, je ostro kritiziral zadržanje in delovanje Druž be narodov v zadevah, ki se tičejo manjšinskega problema. Naglašal je, da je nujno potrebno, da je referent za manjšinska vprašanja pri Družbi narodov Evropejec, ne pa človek z drugega kontinenta, ki ne more imeti zadostnega razumevanja za naloge, ki so v zvezi z izvrševanjem njegove funkcije. Od bor, ki proučuje poročila posameznih vlad o postopanju z narodnimi manjšinami, bi se moral obračati tudi na prizadete mjanjšine same, ki bi morale imeti pravico, da dodajo takšnim poročilom svoje pripombe. Kongres je končno odobril tri resolucije : o postopanju z narodnimi manjšinami, o avtonomnih pokrajinskih upravah ter o materinskem jeziku. * * * O letošnjem kongresu ni mogoče reči, da je pomenil velik korak naprej v prizadevanjih, ki stremijo za temS, da se pravično uredijo od-nošaji med manjšinskim skupinami in večinskimi narodi. Prilike so mnogo težje, nego so bile prejšnja leta, ter je moralo tudi vodstvo kongresu posvetiti svojo glavno bri-go pažnji, da bi se ne razbila enotna manjšinska fronta. In res se je posrečilo, izogniti se razdoru; ži-dje so sicer zapustili kongres v znak protesta, niso pa končnove-ljavno izstopili. Ni potrebno, da bi še posebej naglasili, kar je itak znano, da manj šinski kongresi nimajo nikakr- IZ BUENOSAIREŠKE KRONIKE Usodno naključje V nedeljo popoldne se je peljal stražnik Acuña s "colectivom" štev. 50, ko je na Gaoni in Médanos vstopil nov potnik. Stražnik je slučajno zapazil, da ima došlec pri sebi samokres ter je radi tega sklenil, da ga identificira. Ukazal je šoferju, naj ustavi vozilo, nakar je od neznanca, zahteval, da se legitimira. Ta pa, ne bodi len, je urno skočil z vozila, začel bežati ter nato tudi streljati, ko je videl, da ga policaj zasleduje. Stražnik je, seveda, tudi vzel v roke samokres ter sprožil par strelov proti nevarnemu človeku, kateremu se je bila zahteva zastopnika postave tako hudo zamerila. Usodno naključje je hotelo, da je v tem boju padla smrtno-nevarno v prsa od kragle zadeta 271etna Marija Rodríguez, dočim se je neznancu, ki prav gotovo ni imel čiste vesti, posrečilo zbežati. Ranjenko so prepeljali takoj v bolnišnico Alvear, kjer je pa kmalu izdihnila. Policaja Acuño so bili šnega uradnega značaja, marveč J aretirali, a so ga pozneje izpustili, je njihov pomen samo v moralni ker so očividci izpovedali in do- sili. Po zakjučitvi kongresa je dr. Josip Wilfan, v spremstcu ostalih članov vodstva, posetil predsednika sveta Družbe narodov, kateremu je poročal o poteku kongresa ter mu predložil odobrene resolucije. Neurja in poplave so imeli koncem preteklega tedna tudi v Fur-lamji. V Vidmu je voda poplavila vse ceste in trge. Voda je odnesla nekatere mostove ter je povzročila ogromno škodo na poljih in v nasadih. Trojico antifašistov, ki so bili izvršili v juliju t. 1. bombni atentat proti cerkvi sv. Petra v Rimu, je policija aretirala in so baje že priznali svoje dejanje. S terorsitič-nimi atentati so hoteli povzročiti v Rimu zmede in strah med prebivalstvom. kazali, da je Rodriguezovo zadel strel iz neznančevega revolverja. RADI LJUBOSUMNOST! Esmeralda Echeverría, 28letna Urugvaj ka. je bila ljubosumna na 271etno Emo Darrico, poročeno Ar-gentinko, ker je bila slišala, da se gospa Ema razume z njenim ljubimcem Nicarnorjem Sanchezom. V nedeljo zvečer je sklenila, da se sama prepriča, ali so njene sumnje upravičene. Šla je na stanovanje čednostne gospe Emie ter jo našla v družbi zaljubljenega Nicanor j a. Urugvajka ni zinila niti besedice, marveč je vzela iz torbice samokres ter sprožila proti svoji tekmovalki tri strele, ki so Emo smrtno zadeli. Vročekrvno Esmeraldo so aretirali in se bo morala zagovarjati pred sodnikom radi izvršenega umora. VLAGAJTE in ne pozabite, da so Vasi prihranki v naši banki popolnoma varni. DENAR DOSTAVLJAMO Vašim družinam hitro in po Vaši želji. POTOVANJE v Evropo, ali prihod Vaših iz Evrope (llamadas) z boljšimi parniki in po zelo nizkih cenah. Naši uradniki so Vam na razpolago v Vašem materinskem jeziku Slovenski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Avenida L. N. Alem 150 Buenos Aires DOMOV SE JI JE ZAHOTELO Ko je v soboto veliki motornik '"Oceania" že zaupuščal buenos-aireško pristanišče ter tako nastopil svojo prvo povratno vožnjo proti Evropi, so člani posadke zapazili na krovu mornarja, ki se jim je zdel sumljiv, ker je preveč napeta obleka izdajala preokrogle oblike. Kmalu so spoznali, da nimajo opravka z mornarjem, marveč z mlado žensko, ki se je bila pre-oblekla. Ko so jo pa hoteli prijeti, je skočila v vodo, a so jo kmalu potegnili spet na krov. Povedala je, da se je preoblekla v monarja, ker je upala, da se ji bo na tak načia posrečilo priti brezplačno domov, na Portugalsko. Pise se Maria Ester Silva in ima 23 let. Oddali so jo v čoln, ki jo je spet prepeljal na suho. NASILEN GOST V gostilni, v ul. Charcas katere lastnik je jugoslovanski državljan g. Vadel, se je nahajal preteklo nedeljo predpoldne Luis García, ki se je začel tako. obnašati, da so se ostali gostje čutili nadlegovane. Radi tega je lastnik pozval nadlež-neža, naj zapusti lokal. To je pa Garcijo tako razburilo, da je izvlekel samokres ter oddal tri strele, ki pa, na srečo, niso zadeli nobene osebe, Zgrabil je nato steklenico, s katero je par krat lopnil Vadla in nekega Evarista Rodrigueza ter ju ranil. Prihiteli so policaji, ki so nasilneža spravili pod ključ. HOTELIR USTRELIL SVOJEGA SLUGO V hotelu "Portones de Palermo", v ul. Santa Fé 4180, se je izvršil v torek zjutraj krvav dogodek, čigar žrtev je postal neki Gutierrez, ki je bil v hotelu nameščen kot natakar. Spri se je bil z gospodarjem Rodriguezom, ker mu ta ni hotel plačati vsoto denarja, katero mu je dolgoval. Tekom pričkanja se je hotelir tako zelo razburil, da je -zgrabil za samokres ter štiri krat ustrelil proti hatakarju, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Storilca so aretirali. S TRETJEGA NADSTROPJA JE PADEL Človek ni nikoli dovolj previden in nesreča zmerom preži nanj, posebno tedaj, če ima takšno delo, da se mora izpostavljati nevarnosti. Priča nam o tem naslednji slučaj: V torek zjutraj, okrog 11.30, je 201etni Gregor Bachmann .bil zaposlen z mizarskim delom v tretjem nadstropju neke hiše v. ul. Libertad. Nenadoma je zgubil ravnotežje ter padel in pri tem/ priletel z glo-vo na neko železo, kaf je provzro-čilo takojšnjo smrt nesrečnega delavca. Stanoval je v ul. Maturin, na Paternalu. Mlada vdova žaluje za njim. Težke obsodbe je izrekel pretekle dni italijanski fašistični tribunal za zaščito režima. Obsojeni so bili radi protifašistične propagande : A. Attolini in G. Tagliarini, vsak na 18 let ječe; A. Ghisenti na 16; A. Pedroni in A. Fontanese, vsak na 15; U. Vispo na 12; D, Cugini in P. Pergetti, vsak na 11 let. Radi poslednje amnestije so vsakemu odšteli po pet let. Smrt zaradi mačke V Turnčanih na Slovaškem je kmet Feher povozil mačko. Da bi ranjeno žival rešil bolečin, jo je pobral in hotel ubiti. Toda mačka se je pri tem z vso besnostjo zagrizla v kmetovo pleče. Morali so jo ubiti, da je njeno zobovje popustilo. Feher je šel takoj k zdravniku, da mu je izpral rano, toda kljub temu se mu je otrovala kri in je umrl. NOVI LIST Stran 3. NUNSKE VESTI pQvratek generala Justa V sredo zvečer, okrog šeste ure, je piskanje siren v buenosaire-5kem pristanišču naznanjalo prebivalstvu, da se j-e vrnil s svojega potovanja po Brazilu in s svojega obiska v Montevideu predsednik republike general Justo s svojim spremstvom. Odličnega došleca so pričakovali v novi luki člani vlade ter velika množica občinstva, ki je priredila članom argentinske misije navdušen sprejem. , Žalosten dogodek v Santo Tomé. Vprav v času, ko so se vršila v Rrazilu velika slavja na čast pred sedniku argentinske republike gen. Justu, se je v Santo Tomé, ob reki Urugvaj, ki loči Brazil od Argentine, dogodil kravav incident, katerega iskreno obžaluje vsa trezna tukajšnja in brazilska javnost. V nedeljo ponoči se ie približal argentinski obali, po reki Urugvaj, čoln "Dos Ases', v katerem se je nahajalo okrog 30 ljudi. Argentinska straža tamošnje mornariške podprefekture je dala povelje, naj se čoln ustavi, ker je zapazila, da, so obiskovalci oboroženi. Na ta po-¿iv so ljudje v čolnu odgovorili s streli iz pušk in strojnice. Na argentinski strani so tudi začeli streljati in posledica, je bila, da je bil eden izmed posadke v čolnu ustreljen in jih je bilo nekaj tudi ranjenih. Na poti v San Bor jo je eden izmed ranjencev izdihnil. Izkazalo se je, da sta padla nečaka predsednika brazilske republike. Poročila pravijo tudi, da so streli vžgali bencin na čolnu in je radi hudih opeklin umrl nemški državljan Ro-senberg, ki se je nahajal med posadko. Argentinske oblasti so takoj uvedle preiskavo, da ugotovijo, na kateri strani ie krivda ter so tudi poskrbele, da ne ¡bo ta žalostni dogodek "imel kvarnih posledic za od-nošaje med Argentinijo in Brazi-lom. Incident je baje v zvezi z ugra-vitvijo brazilskega polkovnika Garci-je, ki se je izvršila pred nedavnim v bližini argentinske meje Skupina neznancev je bila vdrla na argentinska tla ter s silo odvedla omenjenega po ročnika prekomeje. Dogodek bi bil torej v zvezi z notranjimi zaple-tljaji v Brazili ji. ŠTIRI IN ŠETDESET LET "PRENSE" Ugledni argentinski dnevnik "La Prensa" je vstopil preteklo sredo v 65. leto svojega življenja, tekom katerega si je znal, z vztrajnim delom, izvoj^vati odlično mesto ne samo v južnoameriškem tisku, marveč tudi v zboru najuglednejših glasil vsega sveta sploh. "Prensa" slovi radi svoje sijajne obveščevalne službe iz vseh krajev «veta in ker šteje med svojimi so-trudniki odlične umetnike, znanstvenike, državnike in strokovnjake. Diči pa jo še prav posebno dejstvo, da se ni nikoli vdinjala nobeni stranki, marveč se je vedno, z občudovanja vredno nepristranostjo in neomahljivo vztrajnostjo, borila za koristi rrilade dežele ter je, vsikdar zvesta tem načelom, spremljala in pospeševala razvoj Argentinije v močno in ugledno državo. Tudi "Novi list", slovensko glasilo jugoslovanskih priseljencev, se pridružuje iskrenim voščilom, ki jih ie "Prensa" prejela v tako velikem številu povodom 64. obletnice svoje ustanovitve. 'VEST IZ COR DOBE Pretekli teden je štorklja obiskala' hišo našega rojaka' Franca Geca. Njegova žena, gospa Zora, mu je povila krepkega in zdravega dečka. Iskreno čestitamo! BOJ PROTI KOBILICAM Znano je, da so kobilice tudi za Argentinijo ne samo nadloga, marveč, za nekatere pokrajine, tudi pravcata šiba božja, ki vsako leto povzroča ogromno škodo na poljih. Obširni pasovi dežele so izpostavljeni vpadom požrešnih živalic, ki so na pr. lani obiskale celo glavno mesto, in to v tako velikem številu, da jih je par dni kar mrgolelo po ulicah. ' $ Vlada je ustanovila posebno konusi jo za boj proti kobilicam in bo ta komisija letos uporabila mnoga sredstva, da bo čim bolj zajezila nevarnost, ki preti poljedelstvu. V notranjih pokrajinah dežele so -se že ustanovili krajevni odbori, ki bodo vodili ta boj. Na kraje, kjer se bodo pojavile kobilice, bodo vojaška in civilna letala spuščala letake z navodili za pobijanje neza-željenega gosta. Dršavni podpredsednik, ki nado-mestuje sedaj generala Justa, je podpisal pretekle dni ukrep, ki vsebuje obsežne določbe glede prodaje ograj in drugih sredstev za pobijanje kobilic. Radi slabega gospodarskega položaja, v katerem se nahajajo poljedelci, jim bo vlada odstopila te priprave na odplačevanje ker snlatra da so neobhodno potrebna dopolnitev kmetijskega proizvodnega materiala. V primernih krajih se bodo postavile tudi kolektivne ograje. Razvila se bo širokopotezna propaganda, pri kateri ¡bodo sodelovali listi, radio-oddajne postaje, gledališča in kinematografi, ki bodo podučevali poljedelce o načinih in sredstvih za pobijanje kobilic. Nedeljska prireditev Sokola "La Paternal" Preteklo nedeljo se je vršila v lepi dvorani v ul. Rioja 452, s katero smo se buenosaireški Slovenci prvi krat seznanili, prireditev ki jo je bilo organiziralo naše tukajšnje sokolsko društvo in katere čisti dobiček se je namenil slovenski osnovni šoli v Villa Devoto. Vzpored je obsegal več pevskih točk, pri katerih je sokolski pevski zbor, pod vodstvom g. Cirila Jek-šeta, dokazal, da je v zadnjem času lepo napredoval. Zelo je ugajala "Milada", lepa pesem za mešan oktet. Deklamatorka gčna. Marija Lipičarjeva je žela za svoj trud obilo odobravanja in so jo poslušalci priklicali spet na oder. Deklami-rala je pesem "Z vlakom". Sledila je igra "Konkordat", burka, ki je izvabila občinstvu mtnogo smeha. Proste vaje članov in članic ter živa slika so zaključile vzpored, nakar se je razvila prosta zabava s plesom. VROČINA Prva vročina je že pritisnila, in sicer s precejšnjo vnemo, saj smo imeli že preteklo sredo nič manj ko 32.6 stopenj nad ničlo. V četrtek pa je toplomer kazal celo 35.5 stopenj. TROJE KONGRESOV Preteklo soboto se je zaključil peti kongres argentinskih kirurgov, ki so zasedali več dni v glavnem mestu republike in tekom katerega so z-borovalci poslušali celo vrsto predavanj ter prisostvovali različnimi operacijam. Prejšnji teden so se bili zbrali v Buenos Airesu tudi odontologi in, končno, so zborovali tudi zgodovinarji, ki so se sestali na 4. kongresu za argentinsko in ameriško zgodovino. ZA NATANČNE LJUDI Če hočete izvedeti, koliko je ura, in sicer prav do minute natančno, telefonirajte na 31 Retiro 5425. Od 8. ure pa do 20. vrši službo pri tem telefonskem aparatu za to posebno določen mornariški stražnik, ki vas ne bo nič vprašal, kaj želite, marveč va mbo takoj povedal uro. To službo je uvedlo ministrstvo za mornarico spričo dejstva, da je v mnogih slučajih za človeka važno, če ve z natančnostjo, koliko je ura. Opazovalnica vojne mornarice bo nadzorovala tudi uro, ki jo oznanja občinska radio-oddajna postaja. CAL-CHAQUI LA CAL HIDRAULICA INSUPERABLE PREFERIDA POR SUS SOBRESALIENTES CONDICIONES CASA MATRIZ: L A V A L L E 385—91 U. T. 31 - Retiro 2005Í6 BUENOS AIRES SECCION ROSARIO: 27 DE FEBRERO 1089 U. T. 5771 ROSARIO ŽRTEV POKLICA Iz naselbine Fuerte Gral. Roca, v Rio Negro, poročajo, da je padel kot žrtev poklica policijski nameščenec H. Sarmiento. Zasledoval je, s četo policajev, skupino tolovajev pod vodstvom zloglasnega bandita Rosaria Moline, ki je bil ugrabil dve ženski ter ukradel 25 konj. Iz zasede so tolovaji začeli streljati na preganjalce in Sarmiento se je zgrudil na tla smrtno zadet. Razbojnikom se je tekom noči posrečilo ubežati. ZAKON O HIPOTEKARNEM MORATORIJU Dasi je zakon o hipotekarnem moratoriju bil izzval proteste upnikov, ga vlada ni vrnila parlamentu tekom ustavno predpisanega roka od 10 dni in je radi tega postal pravomočen. Za zapadle hipotekar-ne dolgove in za tiste, ki bodo zapadli tekom enega leta, je dovoljen triletni moratoriji. Zakon natančno določa slučaje, v katerih ima dolžnik pravico do te ugodnosti, pa tudi one, v katerih je nima. Teh podrobnosti ne bomo tu navajali, pač pa jih lahko vsak čitatelj našega lista dobi v našem uredništvu, če bi ga zanimali. NOVO DOBRODELNO UDRU ŽENJE Pretekle dni se je ustanovilo v Buenos Airesu novo dobrodelno udruženje (Junta de Ayuda Social), ki hoče nabirati sredstva za poma-ganje brezposelnim in bednim ter za prehrano šolskih otrok. V sredo se je vršil v Argentinskem socialnem muzeju, Viamonte 1435, ustanovni občni zibor in bo udruženje v kratkem začelo delovati. Nabiralo bo predvsem živila ter jih razdeljevalo potrebnim. NIČ VAS NE STANE nam pa pomagate: Opozorite svoje znance na "NOVI LIST" CERKVENI VESTNIK CERKVENI KOLEDAR 22. oktober — dvajseta pobinko-*tna nedelja, posebej posvečena misijonski misli — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi: ob desetih dopoldne in oh štirih popoldne. oktober — pondeljek — smrtni flan svetega Janeza Kapistrana, velikega pridigarja križarske vojske proti Turkom, ki so grozili uničiti zapadnoeviopsko - krščansko kulturo in so bili v veliki meri radi njegovega prizadevanja izgnaj ni iz srednje Evrope. V čast njemu, osvoboditelju Beograda, mislijo postaviti novo beograjsko katoliško katedralo. Umrl je v Beljaku leta 1456. 24. oktober — torek — spomin svetega nadangela Rafaela, zavetnika potnikov in posebej izseljencev, v čigar varstvo sta izročeni obe Družbi svetega Rafaela za varstvo izseljencev, v Ljubljani in v Gorici. 25. oktober — sreda — spomin svetih zakoncev Krizanta in Dari-je, ki sta bila živa pokopana zaradi stanovitne vere v Kristusa. 26. oktober — četrtek — spomin svetega papeža Evarista, za časa cesarja Hadrijana do smrti muče nega zaradi stanovitne vere v Kristusa. . 27. oktober — petek — spomin svetega Frumencija, ki ga je v škofa posvetil znameniti aleksandrij-ski škof Atanazij, in je v Indiji oznanjal Kristusovo vero. 28. oktober — sobota — spomin svetih apostolov Simona in Juda Tadeja, katerih prvi je oznanj'al vero v Egiptu in drugi v Mezopotamiji, potem pa sta šla v Perzijo na skupno misijonsko pot, kjer sta z paritvijo svojega življenja potrdila svoje svoje oznanjevanje. 29. oktober — enaindvajseta po-binkoštna nedelja, posebej posvečena Kristusu Kralju — slovenske božje službe dopoldne in popoldne po navadi. CERKVENA KRONIKA Zakrament svetega zakona sta sklenila Angela Čeme in Franc Vo-dopivec, katerimi želimo vse najboljše ! Učenjak Eimsíein, ki se je hudo zameril nemškim fašistom I POVRATEK ARGENTINSKIH ODPOSLANCEV IZ ITALIJE Prejšnji petek zvečer so se pripeljali v Buenos Aires na parniku "Conté Grande" člani argentinskega izrednega poslaništva, ki so se v Rimu pogajali z italijansko vlado za sklenitev trgovinske pogodbe. Načelnik misije g. Ramos Mexia je dal, takoj po prihodu, novinarjem nekatere izjave glede poteka pogajanj in glede važnosti pogodbe, ki bo, po njegovom mnenju, poživila trgovino med Argentinijo in Italijo. Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ZASEBNO KLINIKO Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires Y VSAKEM SLUČAJU \ KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ ^rz^kKŽAS •&SS2RS = POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE D0LEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. are. 23232323232323234823235323480202020202232353535348232323232323482353020202020202022623234853234853484823534823235323020200000202020202020102024853232353232323235323 Sfcrais 4. NOVI LIST IjllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliM SLOVENCI DOMA IN DRUGOD * VESTI IZ DOMOVINE Podrobnejša poročila iz Slovenije o velikih poplavah od zadnjih dni septembra - Ljubljanske Barje spremenjeno v jezero, Celje pa v otok — Škodo so cenili na sto milijonov dinarjev Ljubljana, 25. septembra Radi velikih nalivov poslednjih dni in ker so se v mnogih krajih utrgali oblaki, so povsod v Slove' ni j i začele naraščati reke in potoki, posebno pa Sava. Že v petek, torej pred štirimi dnevi, so bili kraji okrog Cerknice, Dolenje vasi. Dolenjskega polja ter v Ribniški dolini pod vodo, vode Ljubljanice pa so merile že pri Vevčah poldrugi meter nad normalo. Ker med tem deževje nikakor ni hotelo prenehati, so vedno večje množine vode prestopale bregove. Ljubljansko Barje je bilo v soboto popolnoma pod vodo; okrog 7000 hektarjev plodovitne zemlje je bilo opustoše-nih. Vsi poplavljeni kraji so izgledali kakor velika jezera in so po-njih bradili čolni, v katerih se je nudila pomoč kmetom poplavljenih vasi, ki so si prizadevali, da bi rešili vsaj oni skromni del imetja, ki jim je bil še ostal od poplave. Do ponedeljka, 24. septembra, je bilo v Sloveniji približno 16 tisoč hektarjev plodne zemlje pod vodo. Med Ljubljano in okoliškimi vasmi so vse zveze prekinjene. Voda ie odnesla, poleg tega, tudi mnoge lesene mostove ter take pretrgala zveze tudi med najbližjimi naselbinami, radi 'česar je pomožna akcija zelo otežkočena. Tuli pri Zidanem Mostu pričakujejo vsak hip katastrofe, če dež ne bo kmalu ponehal ; deroča voda nosi namreč s sabo velika debla ter obstoja radi tega nevarnost, da se zruši železniški na odide pač gpat v tajne", piše Kenworthy, "če pravim, Breuningerjevo "nočno kliniko", da so Francozi izrazili željo, naj bi Najprvo se mora v sprejemnici iz- s€ nemške mornariške edinice pora- p0Vedati zdravniku vseh skrbi in bile deloma za ojačenje francoske težav> ki mu n€ dado spati mornarice, deloma za obrazovanje zdravljenje je psihoterapevtsko, a jedra vojnih mornaric Poljske in vendar uporablja Breuninger tudi Jugoslavije. To seveda ni šlo v ra- j fizikalne metode (samo kemičnih u-čun britski admiraliteti, ki je ob- spavil ne nobenih). Zdravnik spre-vestila po tajni poti nemški general- mi bolnika v njegovo sobo, ki je ni štab, da bosta Francija in Italija poslikana z živimi akvareli, zlasti s zahtevali, naj jima izroče nemško : p¡sanim rastlinskimi motivi. To vojno mornarico. Pri tem ni brit- vpliva na nespečnega baje pomirje-ska admiraliteta prav nič skrivala valn0. pacient ostane potem nekaj svojega mišljenja, da bi ji bilo mno- j ¿asa sam) in si izbere kakšno pri-go ljubše, če bi Nemci sami potopili mern0 štivo. Posebno sv. pismo je svoje vojne ladje pri Seapa Flowu, za to svrho baje zelo uporabno. Po kakor če bi jih morali izročiti ad- , potrebi ga potraktirajo še z masažo miralitetam dveh latinskih drŽav, senc in tilnika. Ko je pacient legel,. katerih mornarice se sploh niso bo- j prjde zdravnik ponovno, ugasne luč ' izraelitskega pokopališča. RESTAVRACIJA VALLE, D. ESPOSITO & CASEXU Točimo najboljša importirana vina, pristno in sveže pivo. Dobra in vsakovrstna brana. Lepi prostori za bankete ter družinske zabave. Igrišče za krogle, s krasnim vrtom. Postrežba v slovenskem Jeziku Za cbisk se vljudno priporočajo Federico Lacroze 2,720 — U. LASTNIKI. T. 73 (Pampa) 0883 Spor zaradi mrliča Pred dnevi .se je ponesrečil pri skoku v Blatno jezero avstrijski trgovec Weiss. Obležal je mrtev na dnu vode in so ga morali z velikim trudom potegniti na suho. Družba, s katero se je bil Weiss pripeljal na Bldtno jezero, ni bila natančno poučena, kakšne veroizpovedi je bil pokojnik. Zato so v dorrjnevi, da je bil Weiss židovske vere, položili mrliča na mrtvaški Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK - NEREDNO PERILO BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: KAPAVICA Tueumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: 13. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3. do 8. zvečer NIZKE CENE jevale z nemškimi vojnimi ladjami. ; in ostane še toliko časa v temni so-Tako so nemški mornarji — zaklju- j bi, da pacient zaspi. Njegova na-čuje Kenworth — potopili svoje la- i vzočnost zelo pospeši ta trenutek, dje pri Seapa Flowu in s tem sto- Večinoma se bolnik že po nekoliko rili veliko uslugo Veliki Britaniji, j dneh nauči gpati> nakar ga poskUS-britska admiraliteta pa je dobila n0 za nekoliko noči pošljejo domov zmago, ne da bi bila prelila kapljo spat. če tu ne najde spanja se vrne v kliniko in tu ga zdravijo potem po psihoterapevtski metodi toliko časa, dokler ni sposoben tudi doma trdnega spanja. krvi. V Seapa Flowu je za svetovne vojne stacionirala angleška mornarica. Tam je devet dni pred podpisom versailleske mirovne pogodbe nemški admiral Reuter potopil svojo mornarico, ki so jo bili Nemci spravili tja na zahtevo angleške vlade. Mornarica je obstojala iz 5 križark. 10 linijskih ladij.. 9 malih križark in 46 torpedovk. Kasneje so Angleži te ladje dvignili iz morja ter prodali njih dele kot staro železo. Glede na razkritja Kenworthyje-vih podatkov je treba pripomniti, da je bil pisec najprej poveljnik ladje "Bullfinch", nato pa je bil do konca vojne dodeljen angleškemu admiralskemu štabu. golobi — tihotapci dež po 46 letih Globoko v puščavi Sahari, več dni hoda od zelenice Sina se raztezajo, kolikor daleč seže oko, ogr0mne peščene planjave, ki žehtijo od vročine. Ta pas je strah vseh karavan, ki potujejo skozi puščavo, kajti v tem predelu ni bilo zadnjih 46 let niti kapljice dežja, šele letos se je usmililo nebo tega kraja. Odprle so se nebeške zatvornice in kakor da so hotele Popraviti vse, kar so zamudile v šest in štiridesetih letih, je voda zalila peščeno morje. Dež je bil čudež, kajti v svojem V vojaški g0lobnjak pri Fontaine- življenju so ga videli le najstarejši bleauju je pred časom priletelo dva-1 prebivalci tega nesrečnega pasa. Ko najst tujih golobov. Golobi so bili je začelo deževati, so otroci vpili od bujno pernati, da se je to nekemu j strahu in groze. Skrili so se v naj-vojaku zdelo sumljiv^. Začel jih je ! varnejše kotičke šotorov in čakali, ogledovati, slednjič je tudi enega u- ( kdaj jih bo konec. Vo^o. oziroma je pri njem odredila preiskavo in mokroto so poznali samo iz posod lob poleg svojega perja še mnogo j jn cistern, ki so prihajale iz oaze. tujih peres, čijih tulci so bili napol- Tudi živali je presenetil dež. Dve njeni s kokainom. Kriminalna policija se je zanimala za lastnika in je ugotovila, da so se golobi končno nastanili pri nekem kmetu blizu Marseillea. Oblast | je pr injem odredila preiskavo in j res so našli kokain, ki ga je mož j vtihotapljal iz Barcelone. G0lobi so v zadnjih letih pretihotapili iz špa- ¡ nije v Francijo nad 20 kg kokaina, j katerega je poslal kmetu njegov \ španski dobavitelj Castello iz Bar- i celone. -- PRVA SLOVANSKA TISKANA KNJIGA Tlrvati so se kot prvi med Slovani okoristili tehnike tiskovne umetnosti. Te dni poteka 450 let, odkar je bil dotiskan glagolski ''Misal", in sicer, kolikor moremo sklepati, v Benet kah po zaslugi ¿ene in hčerke T vana "Frankopana, zadnjega j $ kneza otoka Krka. Do danes se je ohranilo še kakšnih pet ali šest nepopolnih izvodov te dragocene knjige. karavani kamel, ki ju je nevihta za- Medtem pa je prispelo od ponesre-čenčevih staršev pojasnilo, da je bil Weiss katoličan. Trgovčeva družba je torej zahtevala njegovo izročitev, da ga odnesejo v mrtvašnico" na katoliško pokopališče. 1 Zaradi tega je nastal oster spor. Uprava židovskega pokopališča se je branila izročiti truplo, dokler ne poravnajo stroške za židovski mrtvaški oder. In ker so pokojnikovi starši zavračali židovske, zahteve, ni preostalo prijateljem pokojnika nič drugega kakor ovadba zaradi ropa mrliča. Šele po tej intervenciji so se židje vdali ter izročili truplo, da so ga zakopali na katoliškem pokopališču. Tekoče sadje Sadni soki imajo v splošnem isto zdravstveno vrednost kakor sveže sadje in za bolnika so naravnost neobhodno potrebni. Zlasti za bolnike, ki jih trese mrzlica. Sadni soki znižujejo tu temperaturo, vrhu tega jih prebavi z lahkoto tudi telo bolnika, ki je popolnoma osalabelo in ne prenese težkega prebavnega dela. Sladkor v sadju krepi telo, mineralne soli in vitamini ga poživijo, , sadne kisline gasijo žejo. Dragocena je tudi lastnost sadnega soka, da vzbuja apetit in da odpravlja iz telesa strupe^ ne snovi, ki se nabirajo v njem. Kolonizacija v Malbranu Pela. Santiago del Estero, F.C.C.A. * ti * 'ti. * ti ti * ti * ti * Vsak. ki se zanima za kolonizacijo v Malbranu, se lahko obrne na KOLONIZACIJSKI ODDELEK tukašnjega zavoda "BANCO COMERCIAL DEL PLATA", Avenida de Mayo 652, bodisi ustmeno, bodisi pismeno, in sicer v kateremkoli jeziku, tudi v slovenskem. Kakšne ugodnosti ima kolon, ki se namerava naseliti v Malbranu, če se obrne na ta zavod? Slehernega poljedelca, naj se namerava naseliti kjerkoli, zanima pred vsem videti z lastnimi očmi zemljo, katero mu ponujajo, da vidi kakšne vrste je;; za Tcakšne pridelke je najbolj primerna, kakšno vodo ima in še marsikaj drugega. Zavod gre bodočim kolonom na roko s tem, 'da jim omogoči brezplačno vožnjo tja in nazaj. Skupine interesentov se odpeljejo ob nedeljah zjutraj ob 8. ter se vrnejo iz Málbrana v torkih ali sredah, če so se ustavili v Malbranu več časa. Kdor bi rad šel v IV^albran, mora v sredo, ali najkasneje do četrtka opoldne, izročiti banki "cédula de identidad" ali potni list." Kdor živi v kakšni zelo oddaljeni provinci, naj prej piše na banko, da se .že v naprej določi dan vožnje in način, kako naj se izvrši. Kolon, ki se je peljal v Malbran, da si ogleda zemlji1), ni nikakor obvezan kupiti "lote". "BANCO COMERCIAL DEL PLATA" nudi nadalje kolonu, ki je tukaj sam, možnost, da kupi vozne listke za družino na mesečne obroke, plačljive tekom1 dveh let. To je zelo važno. Na tisoče priseljencev je, ki imajo nekaj denarja in ki bi se radi osamosvojili s tem, da si 'kupijo kos zemlje, na katerem bi delali. A če imajo denar za zemljo, jim pa manjka za nakup drugih po trebščin, ki so neobhodno potrebna pri obdelovanju zemlje; manjka jim tudi denar, da bi lahko spravili v Ameriko družino, brez katere ni niti misliti na čakro. ' V takšnem slučaju "BANCO COMERCIAL DEL PLATA" nikakor ne prepusti svoji lastni usodi ko 4c»na, ki je kupi? zemljo, marveč mu pomaga, da se v resnici osamosvoji. S tem ne vrši nikako delo usmiljenja, marveč skrbi za lastne in za kolonove koristi. O tem se vsak lahko sam prepriča in informira. Poleg voznih listkov na obroke pomaga banka kolonom tudi pri nakupovanju strojev, orodij, semen, Obtoženci na procesu v Lipskem: 1. Lubbe, 2. Torgler, 3. Dimitrov, 4. Popov, 5. Tanev. sadnih drevesc, gradbenega materiala in drugih potrebščin na obroke. Pojasnila v kakršnikoli zadevi dobi kolon v banki sami tekom uradnih ur . Koloni, ki so se že naselili v Malbranu, so zadovoljni in cene zemljiščem bodo stalno rastle. Sedaj pa je prilika še ugodna, da se lepa in obsežna zemljišča kupijo za nizko ceno. Vzemimo za primer lote od 100 hektarjev zemlje. Če računamo hektar po na pr. 40 pesov, bi takšno zemljišče stalo 4.000 pesov Ker je na vsak hektar 10 pesov hipotekamega dolga, torej pride na 100 hektarjev 1.000 pesov, mora kupec plačati lastniku 3.000 pesov, in sicer, v danem primeru, 1.500 pesov takoj, ostalo polovico pa na obroke tekom petih do desetih let in s 6 odstotnimi obrestmi. Prvih 1.500 $ v gotovini treba plačati, ko se podpiše pogodba o nakupu in prodaji. Istočasno treba plačati še dva od sto od prodajne cene "martilleru"; v našem primeru 80 pesov. Kolon prevzame zemljišče takoj ko podpiše pogodbo in plača prri obrok. Pogoji so ugodni, ker bo vrednost kompleRsa, ki je še mald obljuden, stalno rastla, in se lahko računa, da bo zemlja dva krat toliko vredna, ko se bo na njej naselilo kakšnih 50 kolonskih družin. V estanciji Malbran obstoja zadruga (Federación Agraria Argentina), ki nakupuje vse pridelke tega okrožja po dnevnih cenah. Malbran ima lepo lego. Leži ob reki Rio Salado, ki ima mnogovrstne ribe, ki so za kolona prijetna izpopolnitev hrane ter obenem razvedrilo za onéga, ki se rad ukvarja z ribolovom. Na .bregovih je mnogo divjih gosi in drugih ptičev. Za lovca je Malbran pravi raj. Lastnik zemljišča bo pustil v središču kolonije prazen prostor v površini 200 hektarjev, da se bo tam ustanovila naselbina; vsak kolon bo imel pravico do pol ali enega hektarja, da si bo lahko postavil hišo in vrt. Sčasoma, se bodo zgradile še druge stavbe kakor šola, bolnišnica, cerkev, javni uradi, prodajalne, skladišča itd. Seveda, da ne bo ne-sporazumljenj, je dobro podčrtati, da su to načrti za bodočnost, ki bo pa vsekakor polagoma prišla. NOVI LIST Stran 7. c< ŽENSKI KOTIČEK Lep pižama s koketno bluzo Spomenik hrabri ženski V Colmarju ,Alzaška) so odkrili spominsko ploščo Antoinetti Lix, ki se je borila se činom poročnika na strani poljskih vstašev in v francosko nemški vojni. Marie Antoinette Lix se je rodila v tem mestu 1. 1839. in nje oče> star vojak, ji je dal povsem moško vzgojo. Že z desetim letom je znala streljati, boriti se sabljo, jahati. S Negovanje rok Roka pride z vsemi mogočimi stvarmi v dotik in z roko dovajamo hrano telesu. Negovanje -rok tedaj ni samo lepotna zadeva, temveč še bolj zdravstvena. Rna izmed temeljnih zahtev higiene je ta, da si roke pred vsako jedi jo umijemo. To je veliko važnejše nego umitje rok po jedi. Tudi rednega negovanja nohtov ne smemo nozabiti, saj se med drugim zlasti pod nohtom nabira vsakovrstna nesnaga. Posebno pri malih otrocih je paziti na čistočo rok in nohtov, kajti od umazonasti, ki se otroku nabere pri lazenju po tleh, dobi v zvezi s svojo navado, da vtika prste vsak hip v usta, vse mogoče bolezni, bezgavke itd. Tudi ne bi smeli dopuščati, da se mali otroci igrajo s psi, ki jih radi božajo in si puste od njih lizati roke. Marsikakšna otroška bolezen izvira od tod. Roke, ki pridno delajo,v postanejo, rade hrapave in razpoka-ne. To ni potrebno. Umivanje prašnih in od vsakovrstnega dela umazanih rok je seveda najvažnejše, a koža na rokah se da pri delu često obvarovati s primernimi rokavicami. Kdor misli, da te pri delu ovirajo, ne ve, da izvršujejo kirurgi danes celo z dvojnimi rokavicami najdeli-katnejše operacije. Spočetka malo moti jo, potem pa se jih človek privadi. Seveda pa so priporočljive nabolj bele rokavice, ki se dado prati in ki se tudi čim bolj pogosto operejo. Vsak večer si je treba roke temeljito umiti s toplo vodo in ; 17- \etom, ko ji je oče umrl, je na-milom, osušiti in dokler so še malenkost vlažne namazati z glicerinom ali lanolinom. Čez roke pridejo ponoči potem udobne rokavice, drugače se mazilo obriše ob rjuhe. Če koža ni hrapava ali razpokana, jo po topli vodi oplaknemo še z mrlo vodo, da se utrdi. Hrapavim rokam pa ni treba hladne vode, temveč jih namažimo po umitju s salicilnim ali resorcinskim la-nolimo ziroma s cinkovim mazilom s temi snovni. Žene, ki pomlade može Resni, učeni moški naj bi se ženili z dekleti, ki ne gledajo življenja preveč črno. To resnico v nasprotstvih, ki se privlačujejo in so torej za življenje najbolj priporočljivi, znova naglasa neki angleški pisatelj. Učen ali z delom preobložen moški naj bi se ne ženil s prezaposleno ali študirano žensko, ker taki zakoni niso srečni. Nasprotno, oženi naj se z dekletom, ki se za njegovo delo ne zanima preveč, ker se bo pri nji osvežil in pomladil. Z vesel jem bo plesal in hodil na izlete s svojo mlado ženo in se otresel tako vseh znakov svojega poklica, k v njem podcenjuje take malenkosti, kakor so sport, zabava in razvedrilo. Take žene se nočejo odreči priljubljenemu načinu življenja in tako prisilijo može, da se prilagode njim, s tem pa pre- . -e lijemo dotična me- neso na moze del svoje mladosti. ™™ P nekaj ča. Res ie sicer da se ne zanimaio sia s MM,ni- s" 1 ... . preveč a ddo svojih mož, pa J « "a plošči, da razmoa m razje tudi častihlepne niso, da bi silile tolšio. potem pa izperemo s toplo može vedno naprej in navzgor, vodo. , v , „ Pač pa prneso možem v zakon, Ruaste madeže odstranimo s osvežitev in nekaj novega, česar M-ik, tako da kanemo na vsako doslej niso poznali in česar bi hs« "ekohko bmonovega soka, pone imeli če bi se oženili S štu- j sujemo še s soljo m denemo za ne-diranimi, zaposlenimi dekleti. i minut na solnce. Migljaji xa hišne gospodinje Suknene obleke se lepo čistijo, ako jih po obeh straneh dobro obrišemo z gobo( ki je namočena v sledeči tekočini: V pol litra vode namakamo nekaj ur kakih 20 lavorje-vih listov, v to vodo potem pomaka-mo gobo. Da se odstrani neprijetni lesk iz rabljenih volnenih stvari, je večkrat že dovolj, ako dotične madeže — lesk nalahno zmočimo in dobro skrtačimo. Ko se potem blago posuši, se zopet po niti krtači. Večkat izgine tudi lesk, ako držimo dotična mesta nad vodno paro, potem dobro skrtačimo ali pa ako jih malo zmočimo in na narobni strani polikamo z vročim železom. pravila izpite za vzgojiteljico in je odšla v tej funkciji na Poljsko, kjer ji je princesa Lubienska izročiia vzgojo svojih otrok. Bivala je v njenem gradu, ko je izbruhnila 1863. velika poljska vstaja. Nekega dne so zvedeli, da nameravajo Rusi napasti taborišče poljskega generala Boncze. Treba je bilo mnogo poguma, da se je mlada vzgojiteljica odločila sporočiti generalu osebno to vest. V trdi noči je na konju zdirja-la v moški obleki proti taborišču, ki ga je dosegla proti 3. zjutraj., s kozaki za petami. Poljaki so bili preveč utrujeni, da bi takoj sledili poveljem svojega generala; tedaj pa je stopila Lixova med nje in jih z ognjevitim nagovorom spravila kvišku. General Boncza je bil smrtno ranjen in ji je izročil, meneč, da je moški. poveljstvo nad svojimi četami. Tako se je zaplela v vstajo Pod imenom "Miguel le Sombro" pa se je vojskovala tako hrabro, da so ji dali čin ulanskega poročnika. Nekega dne so jo Rusi ujeli in samo svoji francoski narodnosti se je morala zahvaliti, da je niso obesili temveč izgnali preko meje. Ko je izbruhnila francosko nemška vojna, ie bila za poštarico v kraju Lamarche v Vogezih. Zaman se je ponujala, da bi jo sprejeli v redno vojsko. Končno je prevzela poveljstvo nad četo domačih "vstašev", ki so pod njenim vodstvom Nemcem prizadjali dosti zla» Lixava je umrla 1. 1909. Mastne madeže odpravimo 17. ZA NAŠE KUHARICE V trajnem stremljenju, da bi "Novi list" mudil svojim simpatičnim čitateljicaon čim več raznovrstnega gradiva v "Ženskem kotičku", se je uredništvu posrečilo pridobiti kot sotrudnico neko našo rojakinjo, gospo, ki se že mnogo let ukvarja s potrpežljivim zbiranjem važnih receptov za komplicirano in znanimi-vo kuhinjsko znanost. Naša nova sotrudnica je že pred leti, v Gorici, svojem rojstnem mestu, slovela kot "tista od receptov" in smo zato prepričani, da bodo naše skrbne kuharice z zadoščenjem pozdravile ta novi predalček, ki ga z današnjo številko otvarjamo v "Novem listu". ZA JUHO Dva rumenjaka mešaj z dvema žličkama moke in nekoliko soli. Beljake utepi v sneg in narahlo primešaj prejšnji zmesi. Namaži z maslom pločevino, potresi s krušnimi drobtinami in vlij zmes vanjo. V ne preveč razgreti peči speci svetloru-mtno, pusti, da se ohladi ter pohla-jeno zreži v rezine, katere polagaš v juho. * * * 80 gramov sirovega masla mešaj s štirimi rumenjaki in nekoliko soli. Ko je dobro vmešano, dodaj 1 do 2 žlici sladke sirove smetane ali mleka, 100 gramov moke in sneg štirih beljakov. Speči svetlorumeno v zmerni peči in ohlajeno zreži v lepe rezine. JEZIK NA ANGLEŠKI NAČIN. Kuhan in olupljen jezik prevrtaj s spičastim nožem na več krajih. Očisti in razsoli tri sardele, razsekljaj nekoliko peteršilja, čebule, limonove lupinice (pol limpna) ; s tem in z nekoliko sirovega masla napravi gladko zmes, vtlači v luknje v jeziku, prevleči skozi jezik tenke, podolgaste rezine slanine (po možnosti okajene), speci, da postane rujavo in serviraj z omako. (S tenkim, ozkim nožem se napravi skozi jezik luknjo, skozi katero potegneš slanino s pomočjo nalašč za to pripravljene igle). JAJČNI KONJAK Štiri rumenjake, 30 dkg sladkorja, 5|8 1 mleka, 1 vanilijo. 1|4 1 finega alkohola rabimo za jajčni konjak. Rumenjake dobro premešaj s sladkorjem, med tem ko kuhaš mleko, ki mora skupno z vanilijo vreti 10 minut. Ko se je mleko ohladilo, ga zmešaš z rumenjaki med počasnim prilivanjem alkohola. Liker treba hraniti v dobro zaprti steklenici, katero moraš pred vporabo vsaki krat stresti. Nagveeja klinika v Buenos Aires katera ima 12 posebnih konzultorijev za razne bolezni, in jim na čelujejo zdravniki — ravnatelji Oddelek za Moške Vodja Dr. Bacigalupo, bivši zdravnik pri "Departamento de Higiene" ter bivši ravnatelj italijanske bolnice v Rosariju ODDELEK ZA SPOLNE BOLEZNI Na mesečne obroke od 10.— pesov Temeljito zdravljenje kapavice, zastarele in začetne, in tudi njenih posledic, kakor bolezni mehurja, obisti, prostate ter spolne slabosti. Zdravijo se v tej kliniki bolni na kapavici: C. R. — Preko pet let zastarela kapavica: popolno ozdravljenje se doseže v dveh mesecih. L. F. P. — Kapavica in akutna cistitis: Ozdravljenje se doseže v enem mesecu. . B. Q. — Uretritis ter akutna kapavica: (^zdravljenje tekom 10 dni. 606 IN 914 Ta oddelek vodi specializiran zdravnik bolnice Ramos Mejia. Z modernim zdravljenjem se dosežejo najugodnejši uspehi SLABOST: Posebno zdravljenje do popolnega okrevanja Oddelek za Ženske Vodja Dr. A. Antonelli, zdravnik bolnic Rawson in Ramos Mejia PORODI: normalni in težki BOLEZNI: maternice, jajčnikov, žlez itd. Metritis, vaginitis, polipi, zastrupljenje, dismeroneas, mesečno pranje, beli tok. GLAVNI KLINIČNI ODDELEK Bolezni: pljuč, jetika, srce; želodčne bolečine, živčne bolezni in bol. mehurja. Revmatizem. ŠIBKOST: Zdravljenje z injekcijami brez bolečin. HEMOROIDI: Radikalno zdravljenje brez operacije. BOSIO: Najmodernejše metode za popolno ozdravljenje. Oddelek X-Žarkov Popolne moderne instalacije Radioskopija in radiografija 10.— pesov Teleradiografija ODDELEK ZA ZDRAVLJENJE Z ELEKTRIČNIM TOKOM Najmodernejši stroji ( POSEBEN ODDELEK ZA OTROŠKE BOLEZNI LABORATORIJSKI ODDELEK Vsakovrstne analize. Laboratorije je organiziral zdravnik, ki ima dvajset let izkustev v evropskih in tukajšnjih bolnicah Analize krvi, seča, pljunka. Céfalo raquídeo. Líquido de punción. Wassermannove in Khanove analize SANATORIJSKI ODDELEK Ker razpolaga naš zavod z obsežnimi prostori, se vam nudi prilika, da nam izročite v oskrbo in za zdravljanje slehernega bolnika, in sicer za nizke cene. Zdravili ga bodo zdravniki, ki imajo dolgoletne izkušnje iz evropskih bolnic: berlinskih, pariških, dunajskih itd., kakor tudi tukajšnjih. POMNITE: *Ko čutite, da niste zdravi, pridite k nam, kjer vas bodo pregledali strokovnjaki, ki prav tako postopajo z revežem kakor z bogatinom. KONZULTACIJE SO BREZPLAČNE ZDRAVIMO TUDI NA MAJHNE MESEČNE OBROKE Naši zdravniki, katere vodijo plemeniti cilji, so prepričam, da vršijo človekoljubno nalogo s tem, da iščejo leka za vaso bolezen ter prinesejo na ta način mir v vaše domove. NE POZABITE: Oči, nos, grlo, sluh, srce, pljuča, želodec, sušica, prebavni organi, slaba prebava, spolne bolezni, slabost. 2ENSKE BOLEZNI: maternica, kožne bolezni, mesečno pranje, sifilis, kapavica. — Revmatizem. Krvne bolezni. Živčne bolezni. GOVORIMO SLOVENSKO Sprejemanje strank od 9.—12. in od 15.—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12. U. T. 35, Libertad 5410 28 SUIPACHA28 Stran S. NOVI LIST GOSPODARSKE VESTI Trgovina med Jugoslavijo in Italijo Ljubljana, koncem septembra Italija je, kakor znano, naš najvažnejši odjemalec za les, zato so zanimivi najnovejši italijanski ti-stični podatki o zunanji trgovni v S mesecih t. 1.,zlasti kolikor se tičejo uvoza lesa. V prvih petih mesecih t. 1. je Italija uvozila mnogo več nego lani, in sicer vsega 48.282 vagonov lesa «nasproti 41.489 vagonom v istem razdobju pret. leta in 4^).296 vagonom v istem razdobju 1. 1931. Najbolj se je pri tem povečal uvoz iz Jugoslavije, in sicer na 18.029 vagonov (lani 13.207, predlanskim 16.360). Ta uvoz predstavlja vrednost 38.7 milijona lir, to je 54 o|o vsega uvoza blaga iz Jugoslavije. Iz Avstrije je Italija uvozila 13.508 vagonov lesa (lani 12.912, predianskim 18.391), iz Rusije pa 8331 vagonov (lani 8443, predlanski^ 3586). L'voz iz Avstrije se je v manjši meri dvignil nego uvoz iz Jugoslavije. Uvoz iz Rusije je bil prve mesece t. 1. zelo slab in je znatno zaostajal za uvozom v,pret. letu. Zadnje mesece pa je Rusija izvozila znatne količine lesa na italijanski trg, tako da je letošnja količina že skoro dosegla lansko. Pri tem pa je italijanska trgovinska bilanca z Rusijo hudo pasivna, saj je letos Italija do konca maja izvozila v Rusijo le za 58.6 milijona lir, dočim je uvoz ruskega blaga dosegel skoro dvojno vrednost, namreč 106.1 mjlijona Din. Z našo državo je Italija dosegla .znatno izboljšanje trgovinske bilance (kar pomeni poslabšanje naše trgovinske bilance), in to navzlic povečanemu uvozu jugoslo-venskega lesa. Letos je Italija uvozila iz Jugoslavije za 71.8 milijona lir blaga, izvozila pa je v našo državo za 50 milijonov lir, tako di je bila v tem razdobju Italija z nami pasivna le za 21.8 milijona lir, VREDNOST DENARJA ZA KRATEK CAS Po italijanski statistiki za prvih 5 mesecev t. 1. je to razmerje še slabše namreč 100:70, tako da znaša naš izvozni presežek v Italijo le še 30 ojo izvoza. Gornji razvoj nam kaže, da je Italiji uspelo sebi v korist znatno izboljšati trgovinsko bilanco z našo državo. Zato se tudi niso uresničila pričakovanja, da bo v našem kliringu z Italijo kaj kmalu (po likvidaciji naših starih obveznosti) nastalo dobroimetje v našo korist. Naš izvozni presežek je sicer .še j vedno večji nego kvota, ki nam jo ■ plača Italija za uvoženo naše bla-' go v devizah (20 ojo vrednosti našega izvoza), vendar pa je treba tu upoštevati, aa Italijani lahko po j dogovoru z našo državo kupujejo ( 27. Banco de la Nación je včeraj plačeval: računal: Julček: Zob za zob. "To mora biti vas oce za: 100 dinarjev ... 4-75 ioo lir......20.65 100 šinglingov . . . 42.10 100 csl. kron .... 10.95 100 peset .... 34.70 100 USA-delarjev 257.10 too fr. frankov . . 15.30 1 funt šterl. . . 12.30 I skop, ker hodi v raztrganih čevljih, 5-75 ' dasi je čevljar." 22.95 j Cene: "Vaš šele, vaš, ki je zobni 48.10 zdravnik, a ima vaš mali samo en 12.80 ; zob." 36-35 ANEKDOTA PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope bodo prispéli: V oktobru: 21. — Zeelandia in H. Patriot General Artigas Almanzora 31. ■•— Formose in Sierra Salvada v naši državi blago tudi z efektivnimi rinarji, ki pritekajo v Italijo : večinoma v- zvezi s tihotapstvom ¡ V^ovemb«: dinarjev preko meje. Zboljšanje razmerja med uvozom in izvozom v prometu z našo državo Proti Evropi bodo odpluli: je Italija dosegla le deloma z ome- 05. — Lipari o. 3. Avila Sta^ Conte Biancamano in M. Olivia V novembru: 1. — Almanzora 2. — H. Patriot 3. — General Artigas MALI OGLASI jitvijo uvoza jugoslo venskega blaga, ki je bil (vsaj po naši statistiki) letos le za malenkost manjši nego lani, moral pa bi biti nekoliko veči glede na povečanje vsega našega izvoza v primeri z lanskim letom. V večji meri pa je zmanjšanje italijanskega pasivnega' salda v pro-; metu z našo državo pripisati okol- j nosti, da je Italiji letos uspelo ob-1 čutno povečati izvoz v Jugoslavijo. Lani sirjo v prvem polletju uvozili iz Italije za 164 milijonov Din italijanskega blaga, letos pa za 210 milijonov Din ; uvoz iz Ttalije se je torej dvignil nasproti lanskemu le- i ^rj^t « tu za 28 o|o, medtem ko je isto- ^^^ruje -o.veiiKo v^barvai, časno ves naš uvoz padel za 7 odst. j------ V zvezi s tem razvojem se je ita- i ŠIVILJA - MOD STKA 1 . ' izdeluje po najnovejši modi suknje, jo- lijanski delež na našem skupnem j piie obieke fantazija in plesne toalete. letos dvignil od 11.8. na' 294.10 Ko -e francoski kraij Filip V. ne-T7- j koč potoval po svojih deželah, je prišel v majhen kraj, kjer ga je sprejej domači duhovnik na čelu ; ljudstva. "Sire", je ^dejal duhovnik, "dolgi ! govori so neudobni in dolgočasni. Tako se bom zadovoljil, da vam dam zapeti pesemco, ki ima samo eno ki-: tico." Tako se je zgodilo. FilipuV. je pesem tako zelo ugajala, da je dejal ob njenem koncu: ! "Abbé, še enkrat!" Ko so jo še z večjim navdušenjem I ponovili, je poklonil kralj duhovni-' ku 10 zlatnikov. "Sire, še enkrat!" se je priklonil ! duhovnik. In kralju je dovtipni mož 26/— Zeelandia, Cabo S. Antonio! tako ugajal, da mu je res dal še 10 Pred sodnikom. Sodnik: "Če ne poveste, kje ste bili tisto noč, bo zakon ločen po vaši krivdi." Stranka: "Kar naj bo, gospod sod nik, saj je bolje biti ločen po lastni krivdi, kakor pa živeti nedolžen v zakonskem jarmu." Razlika. Župnik obišče svojega farana: "Verjemi Peter, da je žganje tvoj največi sovražnik." Peter: "Pa saj ste rekli, da je treba sovražnike ljubiti." Župnik: "Je že res, ampak ne jih požirati." STOLPCI NAŠEGA LISTA SO ODPRTI za vse naše organizacije. Društvene vesti in objave za pri-reditive je pošiljati na Uredništvo Novega lista Buenos Aires, Calle Reconquista 268 cekinov. •p Traductora Pública Nacional — Milica D. Hočevar, dipl. na tuk. univerzi, se priproroča za vsakovrstne prevode, pravomočjie pred tuk. oblastmi. Tucu-mán 586, u. T. 31 (Retiro) 3168. Dock Sud". — Marko Radalj, * * I * * * * * * * * * * * * * MARIJA KOJANEC uvozu letos OVlgnii uu n.o. ¡ CALDAS 1370 dpt. s (nasproti nemškega 16.2 o|o in se je Italija med drža- _pokopališča Chacarita)._ vami, iz katerih največ ' uvažamo, povzpela na prvo mesto, dočim je bila lani še na četrtem mestu, za dočim je lani v istem razdobju zna-1 Xemčijo, Češkoslovaško in Avsthi- šala ta pasivnost 65 milijonov lir. Italijanska trgovinska bilanca z Avstrijo pa se je spremenila v korist Avstrije, kar je gotovo posledica ugodnost., ki jih daje Italija uvozu iz Avstrije. Lani je imela Italija z Avstrijo še precej aktivno bilanco (do konca maja za 31 milijonov lir), letos pa ima pasivno za 2 milijona lir. Tudi iz naše statistike je razvidno, da se je naš izvozni presežek v promietu z Italijo zadnja leta hudo skrčil. Naša trgovinska bilanca za prvo polletje zadnih let se je gibala tako-le (v milijonih Din) : 1. polletje izvoz uvoz saldo 1930 1931 1932 1933 984.0 655.6 359.3 341.6 400.7 275.4 164.2 209.8 -f 583.3 -f 380.2 + 195.1 4- 131.8 Aktivnost naše trgovinske bilance, ki je v prvem polletju 1930 znašala še 583 milijonov Din, se je letos skrčila na 132 milijonov (po italijanski statistiki za prvih 5 mesecev celo na 86 milijonov Din, kar bi ustrezalo za pol leta približno vsoti okrog 100 milijonov). Pri nazadujočem obsegu nase zunanje trgovine je seveda skrčenje našega izvoznega presežka v Italijo neizogibno, če tudi ostane relativno razmerje med izvozom in uvozom nespremenjeno. Naš izvozni presežek v Italijo pa se je še bolj skrčil nego bi to ustrezalo celotnemu skrčenju naše zunanje trgovine, zakaj razmerje med našim ! izvozom iz Italije se je zadnja leta ¡ bi jo- Ta razvoj naših trgovinskih od-nošajev bo gotovo velikega pomena za bodoča trgovinska pogajanja z Italijo, ki se imajo začeti v najkrajšem času. Italija je bila vedno najboljša odjemalka za naše proizvode in je bila med državami kamor gravitira naš izvoz, vedno na prvem mestu. Položaj pa se je letos v toliko spremenil, da ni Italija sedaj samo naša največja odjemalka, temveč da tudi m¡i največ kupujemo v Italiji. Upoštevati pa moramo še, da uvaša Italija mnogo našega blaga, ki ga potem proda drugam, seveda z .dobičkom (v Italijo izvozimo n. pr. skoro polovico našega izvoza vina, ki ga potem v Italiji z dobičkom izvozjo drugam). Če ta tranzitni izvoz odštejemo, tedaj vidimo, da je n^š trgovinski promlet z Italijo prilično izravnan. To dejstvo nam bo gotovo olajšalo bodoča pogajanja, zakaj naša država se ne protivi uvozu blaga iz Italije, če Italija istočasno ne ovira našega izvoza. Seveda pa pri sedanjem stanju medsebojne trgovine nikakor ne moremo pristajati na nadaljnje dviganje uvoza iz Italije brez ustrezajo-čih olajšav za naš izvoz. ČREVL JARNICA Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoma se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090. Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1723 i.»imiiiiii,i,,ini»m»mmml,m,riuumHiiiimi»ii,l......uimini»^ I Krojačniea en trgovina ( I z vsemi moškimi potrebščinami. Na i ¡ izbero Vam nudi po" zmernih cenah ; I vsakovrstno angleško blago, kakor r ¡ tudi vsake vrste vzorce. 'Sebastian Mozetič f Calla OSORIO 5025 - PATERNAL = Restaurant Europeo EDINO SLOVENSKO ZBIRALIŠČE Prvovrstna kuhinja ZABAVA IN PLES VSAKO NEDELJO POPOLDNE Za obilen obisk se priporoča LUKA DIVIČ RECONQUISTA 542 U. T 31 Retiro 1617 KAKO se naročili na naš list? gibalo tako-le: 1. polletje izvoz uvoz 1930 100 : 41 1931 100 : 42 1932 100 : 46 1933 100 : 61 NIČ NI LAŽJEGA j Pošljite svoj naslov na: NOVI LIST, Reconquista 268 Buenos Aires IZPLAČA SE VAM OBISKATI BANCO COMERCIAL DEL PLATA AVDA. DE MAYO 652 - U.T. 33-1333 - BUENOS AIRES KO HOCETE NALOŽITI DENAR ALI GA NAKAZATI. KO HOČETE KUPITI VOZNE LISTKE, KREDITNA PISMA ITD. TER VEDNO Ko rabite kakršnokoli pojasnilo v bančnih poslih. Dobili boste vse potrebne nasvete in navodila SLOVENSKEM ODDELKU