U311J10 dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana št. 4/XVIII april 1981 Štirideset let ustanovitve Osvobodilne fronte Štirideset let je že preteklo od prelomnega dne za Slovence, ko je bila ustanovljena OF slovenskega naroda za obrambo pred izničenjem. Ljudstvo se je dvignilo k uporu, ne samo za izgon okupatorja iz naše dežele, temveč tudi za uresničitev novega sveta, tako zelo drugačnega od krivičnega sveta starih oblastnikov, ki so naš narod in vse jugoslovanske narode privedli na rob zloma in nebogljenosti pred fašistično agresijo. V tej usodi združeni smo se oprli na KP, na njeno preka-ljenost v boju za pravice in svobodo delavskega razreda in vsrkali vase njen pogum in izkušnje, da bi postali močnejši, odpornejši v svojem boju za svobodo in novo življenje. S čvrsto enotnostjo OF, katere pobudnica je bila KP in z močjo uporniške volje ter smelo zasnovanega programa in akcije OF nismo samo osvobajali svoje dežele, temveč tudi zedinj ali naš že prej razdražen in razkosan slovenski narod. Slovensko ljudstvo svojega zaupanja v KP ni dobilo čez noč. Zaupanje je raslo desetletja ter temeljilo na njenih dejanjih in obnašanju in ne le na besedah. Tako je ljudstvo dozorevalo v bojevnika in krojilo svojo usodo. OF brez svoje udarne pesti narodnoosvobodilne vojske in brez oboroženega boja ne bi mogla zavoj avati niti ne sama zase osvobodilnega boja in narodne fronte vseh jugoslovanskih narodov. Z OF in NOV so na osvobojenih ozemljih nastajali pogoji za razvoj narodnosvobodilnih odborov, prvih zametkov ljudske oblasti, ki so se razvijali kot del enotnega sistema oblasti. Treba je bilo dati poroštvo delavcem in kmetom ter perspektivo družbene preureditve v novi Jugoslaviji še pred njeno osvoboditvijo ter povedati, kako bo v njej rešeno nacionalno in socialno vprašanje, da si bodo ljudje zagotovili lažje življenje. Zato smo pri temelju rušili staro oblast in ustvarjali novo, ki je svojo moč preizkušala na osvobojenem ozemlju. Talko se je krepila narodnoosvobodilna vojska s procesom in vsebino ljudske demokratične revolucije. SZDL je naslednica revolucionarnega izročila OF. Njene izkušnje so za delo SZDL ze- lo dragocene. Iz njih se učimo, kako se usmerja družbena zavest in akcija ljudskih množic, kako se širi in utrjuje fronta socialističnih sil, kako se odpravlja ozkost političnega delovanja ter kako se neguje in ostri revolucionarni refleks za idejne in politične probleme našega razvoja. S to popotnico, ki jo je nasledila od OF, SZDL še danes opravlja svoje revolucionarno poslanstvo in je trdna opora ustvarjalnemu samoupravnemu zamahu delovnih ljudi in občanov pri graditvi socialističnega, družbenega in gospodarskega bogastva in življenja v slovenskem in jugoslovanskem prostoru kakor tudi tvornemu sožitju vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Janez TOMAŽIČ 1. maj — praznik dela Praznik dela je imel, čeprav je njegovo najgloblje bistvo enotnost delovnih ljudi vsega sveta, v različnih časih in krajih različno vsebino in pomen. Leta 1890 so na Slovenskem prvič praznovali ta praznik. Za praznovanje prvega maja je pomembna Druga internacionala, saj je bila ravno na njej začrtana ena izmed tez v spomin na dogodke v Chicagu maja leta 1886. Postavljena je bila zahteva po ureditvi delovnega časa in pravičnih mezd. Tedaj je delovni čas trajal po 10, 12 in tudi več ur na dan, mezde pa so bile vse prej kot plačilo za delavčevo delo. Kolikor bolj so se delovni ljudje tesneje organizirali, toliko bolj je tudi naraščal pomen praznika. V tem trenju in dogajanju je praznik dela, proslavljen včasih odkrito in javno, včasih prepovedano in skrivaj, združeval vse ljudi naprednih misli, ki so delali, se borili in padali za temelje človekove pravice in za pravičnejšo ureditev družbe. Trdno delo, vztrajnost in odločnost so uresničili večino zahtev, ki so jih delovni ljudje postavljali — to je družbeno upravljanje od leta 1953 do leta 1963, ko pride do družbenega samoupravljanja in delavsko samoupravlj anje. In če se sedaj vprašamo, kakšna je danes vsebina delavskega praznika, nam ne bo težko odgovoriti. To je predvsem težnja po dejanskem višjem vrednotenju dela, po pravični delitvi dohodka in osebnih dohodkov in težnja po še bolj poglobljenem samoupravljanju. V teoriji smo res dosegli samoupravljanje, vendar pa je to vse premalo uveljavljeno v praksi, v vsakdanjem življenju. Današnji položaj nam narekuje, da ubiramo pot, ki nam bo omogočila napredek vsega družbenega življenja. Če smo si kot cilj postavili razvoj samoupravne družbe, moramo pri uresničevanju tega res dejansko vsi sodelovati in pred svetom opravičiti to svojo odločitev. Vsi smo prepričani, da sta naša izbira in pot pravilna, saj se točno zavedamo, kašne prednosti ima samoupravljanje. Delo je tisto središče človekovega udejstvovanja, ki mu ohranja njegovo moč, ponos in samozavest, zato naj naš praznik in praznovanje izzveni v želji, da bi človeštvo končno spoznalo, da daje delo vrednost in ceno vsem dobrinam, ki jih potrebuje in uporablja in da daje delo pravo vrednost tudi človeku samemu. Janez TOMAŽIČ -fr************************************************ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ VELIKO DELOVNIH USPEHOV OB 1. MAJU * *■ ★ * * * ★ * * * h************************************************* Dosledno nadaljevati Titovo delo Tito je s svojim življenjem, delom in odnosom do zgodovinskih dogajanj, zahtev časa, do delovnih ljudi, s katerimi je rasel, do narodov, dokazal svojo veličino-, kater-e z besedami ni mogoče zajeti. Tito je bil izraz in tolmač revolucije, človeške samodejnosti in humanizma — prave zgodovine počlovečenja življenja z lastno prakso, ustvarjalni razlagalec idej M-arxa, Engelsa in Lenina, marksist, ki je odgovarjal na vprašanja svojega časa. V najtežjih razmerah stare Jugoslavije preganjan in zatiran je bil Tito zgled neomajnega revolucionarja. Pod Titovim vodstvom je komunistična partija Jugoslavije popeljala narode in narodnosti naše dežele v boj proti močnejšemu, do zob oboroženemu sovražniku in armadam Hitlerjeve Nemčije, ki so vse globlje prodirale na vzhod. Naša partija in tovariš Tito sta od vsega začetka dala temu boju značaj narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Za takšen boj in zmago je bila po- trebna široka fronta ljudskih množic, ki so se bojevale za svojo revolucionarno osvoboditev in za novo Jugoslavijo, za svobodno skupnost bratskih in enakopravnih narodov in narodnosti. Vedel je, da zahtevajo usodna povezanost, medsebojna zgodovinska s-orodnost, stoletni boj proti zavojevalcem, spoznanje, da mora biti vsakdo gospodar v svoji hiši. Naša trdna socialistična skupnost je bila ustvarjena v boju in revoluciji in je trajno poroštvo naše prihodnosti. Odločilni pomen bratstva in enotnosti je Tito vselej poudarjal kot največjo revolucionarno pridobitev, ki jo je treba varovati kot zenico svojega očesa. Tito je tvorec naše koncepcije splošne ljudske obrambe, ki pomeni konkretno, našim razmeram prilag-oj eno uresničitev Engelsove vizije -oboroženega ljudstva in ki je poroštvo za našo svobodo in neodvisnost. Tovariš Tito je veroval v ustvarjalno moč delavskega razreda in delovnih ljudi. Prepričan je bil, da mora biti so- cializem v prid delovnega človeka, njegovega dela, da mora imeti v državi delavskega razreda odločilno vlogo delavec sam, ne pa nekdo drug v njegovem imenu. Iz takšne zamisli in izkušenj v narodnoosvobodilni vojni ter na podlagi ustvarjalne uporabe marksizma se je rodilo socialistično sam-o-upravlj an j e. Zavzemal se je, da samoupravno organizirani delovni ljudje upravljajo s sredstvi in pogoji dela, s tokovi družbene reprodukcije in prek delegatskega sistema z vso družbo. Naša praksa je pokazala, da je socialistično samoupravljanje spodbudilo pro-ces usmerjanja vseh oblik razredne vladavine, osvobajanje dela, popolno uveljavitev človekove osebnosti ter omogočilo hiter družbenoekonomski in kulturni razvoj naše skupnosti. Socialistično samoupravljanje je postalo nenadomestljiva pridobitev našega delavskega razreda, naših narodov in narodnosti, temelj nadaljnje graditve socialistične družbe. Obenem pa zahteva tudi veliko -odgovornost, uveljavljanje in razvijanje kolektivnega dela in odgovornosti. To je eno izmed zadnjih sporočil, ki nam ga je zapustil tovariš Tito. Tito je ed-en izmed ustano- viteljev politike in gibanja neuvrščenosti, saj je pot neuvrščenosti v miru najzanesljivejša podlaga za uspešen boj narodov in držav za nacionalno neodvisn-oist, samostojnost in splošni družbeni napredek v svetu. Titu gre zasluga, da je neuvrščenost postala stvarnost današnjega človeštva in edina alternativa blokovski razcepljenosti sveta z vsemi nevarnimi posledicami obstoja blokov, njihovega stalnega tekmovanja in boja za prevlado, poglabljanja kriznih žarišč itd. Tito je zelo veliko prispeval k mednarodni uveljavitvi socialistične Jugoslavije. Bil j-e vztrajen graditelj enakopravnih političnih in ekonomskih odnosov med narodi in državami. S svojim delom je Jugoslaviji prinesel ugled, ki presega njene materialne, zemljepisne in druge možnosti. Njegov nauk bo ostal kažipot še za mn-oga leta -naprej, njegovo ime pa simbol svobode, enakopravnosti in upoštevanja malih narodov in njihovega boja za svobodo. Mi, njegovi nasledniki, b-Or-mo ostali zvesti Titu. Imamo jasno nakazano pot in dovolj doslednosti, odločnosti in poguma, da z delom in še večjo od-govornostj o dokažemo, da vztrajamo na tej poti. Milica KOPORC Pregled dela OOZK v preteklem letu in naloge za naslednje enoletno obdobje V drugi polovici februarja 1981 so se sestale vse osnovne organizacije Zveze komunistov na letnih programskih sejah. Trenutno šteje naša organizacija v Dekorativni 104 člane, 47 žensk in 57 m-oških, od teh je 17 članov mlajših od 27 let. Organizirali smo v štiri osnovne organizacije. V isto volilno enoto pa se povezujeta še OO ZK — TAPO in OO ZK — ŠIPAD. Povezujemo se v organizacijo občinske konference ZKS Ljubljana-Siška, katere predsednik je tov. Jože ŠTEH, ki je bil ponovno izvoljen še za enoletn-o obdobje. Na programskih sejah sm-o ocenili aktivnost članov v Dekorativni in ugotovili, da sm-o vsi vključeni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih, delegacijah in drugih aktivnostih. Med letom sm-o v OO ZK obravnavali različne probleme, nekateri od teh so: — akcijski pro-gram za delovanje -osnovnih organizacij ZK; — ocena gospodarjenja ob periodičnih in zaključnih računih; — politika gospodarske stabilizacije in njeno uresničevanje; — varn-ostnopolitična ocena in aktivnost na področju LO in DS; — predlog -o fizičnem zavarovanju delovne organizacije; —• predlog o spremembah in dopolnitvah pravilnika o delitvi OD; — kadrovanje za samoupravne organe, delegacije, druž- benopolitične -organizacij e ter odgovorna dela in naloge; — osnutki samoupravnih splošnih a-ktov; —• planski dokumenti za -obdobje 1981—1985; — stanovanjska problematika; — izobraževanje članov ZK; — zunanjepolitična dejavnost SFRJ i-n dogodki v svetu; — predlogi za sprejem novih članov v ZK; ■—- delo družbenopolitičnih organizacij; — izvajanje sklepov občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška; — -obravnava gradiva ZKS in ZKJ. Veliko akcij sm-o načrtovali in izvedli skupaj z osnovnimi organizacij ami Zveze sindikatov. Naše delo je bilo na nekaterih področjih manj na drugih b-olj uspešno. Pogrešali smo večj-o aktivnost nekaterih članov (v vsaki osnovni organizaciji jih je nekaj), ki bi s svojo sposobnostjo in izkušnjami lahko več prispevali pri oblikovanju stališč naše organizacije. Več o delu ZK ste lahko prebrali v našem glasilu med letom, zato ne bi ponavljala že zapisanega. V programu dela za naslednje enoletn-o obdobje gre za nadaljevanje izvajanja zgoraj omenjenih nalog, s poudarkom na večji aktivnosti pri določenih obveznostih. Te so: 1. Po potrebi bom-o organizirali tematske konference o problemih, ki so pomembni za usklajeno delovanje član-ov ZK delovne organizacije. 2. Potrebno bo več sodelovanja z mladimi (OO ZSMS) in načrtovanje skupnih akcij. 3. Več aktivnosti pri evidentiranju članov za sprejem v ZK. 4. Sprejeli sm-o program iz-obraževanja za člane ZK Dekorativne, Tapo in Šipa-d, ki tvorijo isto volilno enoto. Obravnavali bomo naslednje teme: 1. Zgodovina delavskega gibanja in KPJ od 1919. leta dalje; 2. Krizna žarišča v svetu (zunanjepolitični komentar); 3. Cilji in izvajanje naše poslovne politike na domačem in tujem tržišču; (Nadaljevanje na 3. strani) Tematska konferenca »Obveščanje v združenem delu« V okviru priprav na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije je bila v naši delovni organizaciji 12. marca 1981 tematska konferenca, ki smo jo organizirali skupaj z občinskim svetom Zveze sindikatov Slovenije. Udeležili so se je predsedniki delavskih svetov, predstavniki izvršnih odborov osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije, sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov Slovenije in poslovodni organi. Konferenci so prisostvovali tudi tov. Lutovac, predsednik občinskega sveta ZSS, tov. Bizovičar, sekretar občinskega sveta ZSS in tov. Plevnik, predsednik komisije za obveščanje pri OK ZKS. Tematsko konferenco je vodila predsednica delavskega sveta delovne organizacije tov. Ljuba Pirjevec, ki je v nekaj besedah povedala namen tematske konference. Uvodničarja sta bila tov. Janez Tomažič, odgovorni urednik glasila in tov. Vladimir Kočevar, direktor kadrovsko splošne službe. V svojem uvodu sta spregovorila o naslednjih vprašanjih: Pomemben vidik vsake delovne organizacije je komuniciranje. Od njegove razvitosti in (Nadaljevanje z 2. strani) 4. Kadrovska politika in politika zaposlovanja. Vključevali se bomo tudi v druge oblike organiziranega izobraževanja. Velik del naše aktivnosti mora biti usmerjen v priprave na kongresa Zveze komunistov, to sta IX. kongres ZKS in XII. kogres ZKJ. Potrebno bo sodelovanje slehernega člana in vseh delavcev, da bomo resnično prispevali k razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. Prispevati moramo, da pride še bolj do izraza odgovornost vsakega delavca in kolektivna odgovornost. Čas za naloge, ki nas obvezujejo, je zelo kratek, zato mora biti naša aktivnost prisotna vsak dan. Vsi sklepi, dogovori in še tako lepi programi so brez pomena, če jih ne bomo dosledno izvajali. Marija MURN učinkovitosti je v precejšnji meri odvisna tudi uspešnost organizacije, saj so komunikacije tiste poti, po katerih se prenašajo informacije med posameznimi člani organizacije in tako zagotavljajo usklajeno dejavnost vseh organizacijskih členov, podsistemov in organizacijskega sistema kot celote. Komuniciranje obsega na eni strani prenašanje informacij, ki so v neposredni povezanosti s proizvodno dejavnostjo članov organizacije, na drugi strani pa takih informacij, ki so le posredno povezane s to dejavnostjo. Je sestavni del procesa odločanja in ga pravzaprav sploh omogoča, hkrati pa je tudi sestavina kontrolnih procesov. Hkrati je komuniciranje tudi integracijski dejavnik. Delavec je obveščen o delovanju drugih dejavnikov v or- ganizaciji: ostalih delavcev v delovni skupini, drugih delovnih skupin, ostalih delov delovne organizacije v njenem ožjem in širšem ekonomskem okviru kot tudi o spremembah ožjega in širšega okolja, ki vplivajo na delovanje organizacije in njenih podsistemov. Sistem samoupravnega obveščanja v združenem delu, še zlasti pa v temeljni organizaciji, je dejavnik, ki omogoča delovnemu kolektivu uresničevanje delovnih in družbenih nalog, omogoča ustvarjalne pobude in akcije za uspešno izpolnjevanje zastavljenih ciljev in prispeva k večji stopnji organiziranosti dela in upravljanja. Omogoča vsestranski in jasen pregled nad rezultati kot tudi nad morebitnimi negativnimi pojavi v delovnem okolju; prispeva k preprečevanju, odstranjevanju ali pa k blažitvi negativnih pojavov ter njihovih posledic. Sistem samoupravnega informiranja prispeva na ta način k razvijanju medčloveških odnosov v delovnem okolju in k uspešnemu razvijanju samoupravljanja oz. k humanizmu delovnega okolja, to pa je osnova za humaniziranje človeka na vseh področjih njegovega družbenega življenja. Večkrat se pojavlja vprašanje: obveščati ali biti obveščen. Nujno je oboje: delavec mora biti obveščen, hkrati pa mora tudi obveščati svoje sodelavce, kajti za usklajeno delovanje pri doseganju skupnih ciljev je nujna medsebojna povezanost. Iz analize sredstev obveščanja v letu 1980 v delovni organizaciji je razvidno, da so v Glasilu in v Dnevnih informacijah zajeta vsa pomembnejša področja dejavnosti v delovni organizaciji: stabilizacijska prizadevanja, proizvodnja, prodaja, izvoz in uvoz, nabava, investicije, planiranje, finančno poslovanje, kontrola kakovosti, kadrovska politika, družbeni standard, varstvo pri delu, izobraževanje, samoupravni odnosi, delegatski sistem, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, predstavitev pomembnejših poslovnih partnerjev, delovanje krajevne skupnosti Dolomitskega odreda in krajevne skupnosti Laško, požarna varnost, delo družbenopolitičnih organizacij, iz življenja JLA, jubileji, kultura, šport, rekreacija in razgovori z delavci. Iz časovne usmerjenosti je razvidno, da je vsebina člankov v glasilu zajemala bližnjo preteklost, več kot polovica člankov pa je zajemala aktualne dogodke v sedanjosti oz. je bila usmerjena v prihodnost. V Dnevnih informacijah pa je bilo le 7 do 12 % informacij usmerjenih v preteklost, vse ostale pa v sedanjost in prihodnost. Po uvodnih mislih se je razvila živahna razprava, na osnovi katere so udeleženci sprejeli naslednja stališča: 1. Ocenjujemo, da so ustne in pismene oblike obveščanja v naši delovni organizaciji dobro in široko razvite. 2. Pozitivno ocenjujemo, da je večina informacij usmerjena v sedanjost in prihodnost. 3. Ocenjujemo, da so zlasti uspešna oblika obveščanja Dnevne informacije, ki sprotno obveščajo o najpomembnejših dogajanjih v delovni organizaciji. 4. V naših sredstvih obveščanja moramo posvetiti še več pozornosti razgovorom z delavci in predstavljati delavce, ki trajneje dosegajo dobre rezultate in ki so aktivni v samoupravnih organih, delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah. 5. Osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije bodo morale še pogosteje ocenjevati oblike in vsebino1 obveščanja v delovni organizaciji. 6. Organizirati je treba posvet s sodelavci naših oblik obveščanja in jih dodatno usposobiti, da bodo lažje sodelovali v naših sredstvih obveščanja. 7. Pri pripravi gradiv (osnutki planov, samoupravnih splošnih aktov, ipd.) je treba nadaljevati s prakso, da jih spremlja komentar, ki širše obrazloži njihovo vsebino, oz., da pripravljamo tudi kratke povzetke teh gradiv. 8. Zahtevamo, da so pismeni materiali, ki jih posredujejo strokovne službe, organi, organizacije in skupnosti, napisani v razumljivem in jedrnatem jeziku. Odgovoriti moramo na naslednja vprašanja: (Nadaljevanje na 4. strani) Iz zapisnika 5. zasedanja delavskega sveta delovne organizacije Dekorativna, ki je bilo 24. marca 1981 Poročilo o poslovanju v letu 1980 smo obravnavali že v temeljnih organizacijah in Delovni skupnosti skupnih služb, zato je tov. Nebec, generalni direktor, prisotne le na kratko seznanil z doseženimi rezultati poslovanja na ravni delovne organizacije: »V lanskem letu je bilo ustvarjenega : ■— celotnega prihodka 1,264.001.749 din — dohodka 465.720.548 ■— čistega dohodka 354.585.708 Za OD smo porabili 199 milijonov 891.426 din, za poslovni sklad smo namenili 104 milijone 476.048 din. V letu 1980 je bilo v delovni organizaciji zaposlenih ca. 1400 delavcev. Ustvarjen dohodek na delavca je znašal 39 milijard (starih), povprečni neto OD je znašal ca. 8.700 din. Iz teh rezultatov lahko ugotovimo, da so bili v letu 1980 doseženi izredno dobri finančni rezultati kljub temu, da je bilo v tem letu mnogo problemov, ki so bistveno vplivali na pogoje gospodarjenja. V primerjavi z doseženimi rezultati drugih DO tako v tekstilni industriji kot v ostalih gospodarskih panogah v SRS in v SFRJ lahko ugotovimo, da so naši rezultati izredni. Ker pa sedanja gospodarska situacija ni ravno razveseljiva, se moramo truditi, da bomo dosegali take rezultate tudi v bodoče. Kot večina DO ima tudi naša največ problemov z nabavo surovin. Vsi vemo, da vsak dan kakšen stroj stoji zaradi pomanjkanja surovin. Trudimo se, da bi nabava surovin normalno potekala, da bi bilo zastojev čimmanj in da bi dosegli plan. Če bomo enotni, bomo premagali tudi te težave. Pri- padal) evan je s 3. strani) —■ cilj osnutka oz. predloga; — kratek opis dosedanje vsebine oz. stanje; — najpomembnejše predlagane novosti; — kolikšne obveznosti in pravice izvirajo iz predlaganih novosti. 9. V širši družbeni skupnosti je treba posvetiti mnogo več pozornosti »živi besedi« in osebnim stikom, ki so najboljša oblika obveščanja, obenem pa poglabljajo dobre medsebojne odnose. Vladimir Kočevar praviti moramo tak program dela, da bomo obdržali sedanji nivo DO. Pri tej knizi, ki ni prisotna samo v Jugoslaviji, ampak povsod po svetu, pa lahko ugotovimo, da naše izdelke prodamo, da nimamo večjih izgub.« Na koncu se je zahvalil vsem delavcem, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom za uspešno sodelovanje z željo, da bi tudi v bodoče uspešno sodelovali in premagovali nastale probleme in tako dosegli naš cilj. — Delavski svet je izrekel priznanje in podelil pismeno pohvalo PIGD Dekorativne, PGD Dravlje in Poklicni gasilski brigadi Ljubljana za hitro in uspešno gašenje požara v apre-turi dne 7. 2. 1981. — Potrdili so statut PIGD Dekorativne, ki so ga člani PIGD sprejeli na svoji konferenci dne 14. 2. 1981. —- Za opravljanje del in nalog pomočnika generalnega direktorja za naslednje štiriletno mandatno obdobje je bil ponovno imenovan tov. Peter Ko-leša, sedanji pomočnik generalnega direktorja. Čestitamo! — Sprejeli so prečiščena besedila nekaterih samoupravnih splošnih aktov, ki so bili sprejeti na ravni delovne organizacije in jih je pripravila pravna služba zaradi boljše preglednosti. — Imenovali: —■ za člana uredniškega odbora DO — tov. Lilijano Ma-kovecki — za delegata za SIS nafto in plin v SRS — tov. Ivana Te-kavca — za delegata v Komunalno skupnost občine Ljubljana-Šiška -— tov. Božidarja Velkovrha in — za delegata v delavski svet delovne organizacije zdravstveni dom Ljubljana — TOZD Šiška — tov Sonjo Kosec. — Pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev in dela ter trajnejšega sodelovanja na osnovi 67. in 68. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosov s tujino, s katerim si bo DO zagotovila dodatna devizna sredstva od kupcev pohištvenih tkanin. S tem deviznim prilivom bo naši delovni Barvarna Nabiranje partije (Priprava materiala za barvanje) Prav gotovo je mnoge od zaposlenih v naši DO pot zanesla mimo oddelka, v katerega je pokukal čisto iz radovednosti, vendar v njem razen velikih »kotlov« iz nerjavečega jekla, ki se imenujejo barvarski aparati, ni videl čisto nič, še manj pa si je lahko predstavljal, kako poteka delo in tehnološki postopek v tem oddelku. Že samo ime barvarna pre- organizaoiji omogočena normalna preskrba surovin, saj vemo, da moramo dobavo nekaterih surovin naših dobaviteljev devizno pokrivati. — Delavski svet delovne organizacije je posredoval v razpravo in potrditev delavskim svetom TOZD in DSSS predlog o višini regresa za letni dopust. Na podlagi 13. člena pravilnika o oblikovanju, razporejanju in združevanju sredstev skupne porabe bo znašal regres za letni dopust: — najnižji 1.700 din za delavce ocenjene od 1.—6. ranga obračunskih osnov — najvišji 3.230 din za delavce ocenjene od 24.—29. ranga obračunskih osnov. Milka KLOBUČAR je pove, da se v tem oddelku barva preja, poleg tega pa se tudi suši mokra preja, kar je posledica barvanja le-te. Prejo različnih številk in surovinskega izvora navijejo v pripravi na posebne perforirane (preluknjane) cevke, ki jih nato zložijo v zaboje ter kom-pletirajo v barvarske partije. Tako pripravljene križne navitke v barvami stisnemo na posebnem stroju, ki križnemu navitku podeli za barvanje in sušenje bolj ugodno obliko. Tako oblikovani navitki se nato nabirajo na vretenske palice. Le-te pa se nato vpenjajo v barvarski vložek. Tako pripravljen vložek se nato spusti v barvarski aparat, v njem se preja najprej dobro opere, da se z materiala odstranijo vse nečistoče, ki so prišle na material pri postopkih predenja, navijanja, sukanja itd. Šele ko je material opran, lahko pristopimo k postopku barvanja po posebno izdelanem (Nadaljevanje na 5. strani) receptu za vsako barvarsko partijo posebej. Kako se bo preja oprala in seveda tudi pobarvala odloča cela vrsta dejavnikov, najpomembnejši so: surovinska sestava materiala, številka preje, surovinska partija, kvaliteta željene barvne kombinacije, vrsta aparata, na katerem barvamo, vrsta barvila itd. Sušilnica preje Ko je preja pobarvana, se izvaja še postopek poobdelave, ki se imenuje »aviviranje« materiala. Pri tem postopku se materialu povrne tisto prvotno, kar je imel material pred barvanjem, se pravi otip, voljnost, elastičnost, lesk in tudi živost barvnih tonov. Po zaključenem barvanju sledi materialu v tem oddelku le sušenje. To bi bil le kratek opis poti, ki jo opravi material skozi ta oddelek od skladišča surovin pa do kupca. Prav gotovo pa vas vse zanima, kako poteka delo in organizacija tega ter kakšne so zmogljivosti ter problem tega oddelka. Skupno število vseh zaposlenih v tem oddelku je 28, tako da v eni izmeni dela 9 delavcev, ki so razporejeni na različnih delovnih mestih in v treh izmenah. Tako imamo za Barvarnica barvanje na voljo več različnih aparatov, katerih zmogljivost barvanja je od 30 pa do 600 kg materiala v eni partiji. Ob polni zasedenosti aparatov in če ne pride do zastojev je v 24 urah na vseh aparatih mogoče pobarvati okoli 9 ton materiala. Zmogljivost skupne količine pobarvanega materiala bi bila prav gotovo večja, če bi bili vsi aparati avtomatizirani, s tem pa bi tudi zmanjšali število delavcev. Zaenkrat se lahko pohvalimo samo z enim popolnoma avtomatiziranim aparatom znamke »THEN«, katerega zmogljivost je 600 kg materiala v eni partiji ali okrog 3600 kg dnevno. Celotno delo na tem aparatu od začetka do konca opravi »Datomat« ali t. i. mini računalnik. Edino delo barvarja je, da vložek z materialom postavi v aparat ter ga po končanem barvanju dvigne iz aparata! Po končanem barvanju je moker material potrebno posušiti, da bo uporaben v naslednjih fazah tehnološke obdelave. Zmogljivost sušenja pa je manjša od zmogljivosti barvanja, tako da prihaja zaradi tega do pogostejših zastojev pri barvanju še posebno, ko se barva preja visokih Nm. Trenutno razpolagamo s štirimi klasičnimi sušilnicami, dvema brzosušilnikoma in enim brzosušilnikom na pritisk, ki ga prav tako kot barvarski aparat upravlja »DATOMAT«. Ce primerjamo kvaliteto, hitrost in količimo sušenja po posameznih sušilnikih, kaj hitro ugotovimo vzroke take zmogljivosti. Za primerjava naj povem, da v klasični sušilnici določeno količino materiala sušimo od 48 do 72 ur, seveda odvisno od vrste in številke preje. Poleg tega pa na to sušenje vplivajo še drugi dejavniki kot so zunanja temperatura, vlaga zraka itd. Poleg tega pa je potrebno za sušenje v klasični sušilnici vse navitke pred sušenjem cen-trifugirati, kar pa se za sušenje na brzosušilnikih ne zahteva, s tem pa se tudi zmanjša poraba energije in časa. Enaka količina na brzosušilni-ku pa se bo sušila od 5 do 20 ur. Le 2 uri in 45 minut pa se bo material sušil v brzosušilni-ku na pritisk, ne glede na številko in surovinsko sestavo preje! Trenutno probleme pri sušenju rešujemo tako, da si pomagamo s sušenjem na brzo-sušilniku. Pri dolžini sušenja se vsekakor pojavlja tudi vprašanje kvalitete le-tega. Povsem lahko rečem, da je material v brzo-sušilniku bolj enakomerno in zanesljivo suh. Pri samem tehnološkem postopku barvanja pa se srečujemo še s problemi posebne vrste. Prav pogosto se dogaja, da pri proizvajalcih ni mogoče nabaviti tega ali onega barvila, kemikalije ali pomožnega sredstva, še posebno, če smo vezani na uvoz in devizno plačilo. Mnogi proizvajalci, predvsem domači, v želji, da povečajo Naš razgovor SENADA BOTONJIČ, PREVIJALKA NA KRIŽNIH STROJIH V PRIPRAVLJALNIC! Senada je doma iz okolice Ključa v SR Bosni in Hercegovini. Je poročena, mati enoletnega sinka, ki jo pa zelo pogreša, kajti mamico vidi le redkokdaj, ker je pri starih starših v Bosni. Senada je prišla v Slovenijo pred dvema letoma, v Dekorativni pa je 4 mesece na delu previjalke na križnih strojih. O svojem delu pravi, da je sicer naporno, vendar pestro: cene svojim izdelkom, vse prepogosto zamenjuj ejo. imena in nazive barvil, kemikalij in pomožnih sredstev ob isti surovinski sestavi ali le malenkostni spremembi. Vse to povzroča precejšnje težave, nered in nepreglednost pri postopku barvanja ter vpliva prav gotovo na vse zaposlene v tem oddelku. Zaradi omenjenih vzrokov, ki nastopajo od zunaj, se vse pogosteje srečujemo z zamenjavami najrazličnejših sredstev, uporabo cenejših barvil in kemikalij ter izbiranjem novih barvnih kombinacij, ko nimamo na zalogi tega ali onega barvila. Ker vemo, da vsaka sprememba, pa naj bo ta kjerkoli, zahteva svoj čas, ki pa se odraža v kvaliteti in ceni izdelka, zato se vsi zaposleni v tem oddelku kakor tudi v ostalih oddelkih trudimo, da bi bil ta čas čimkrajši in čimmanj boleč za proizvodnjo in vse nas. To je le bežen pogled na delo in težave oddelka barvarne preje. »V začetku mi je delalo precej težav spoznavanje materialov, Nm, barv, partij, organizacija dela na stroju, saj ima skoraj vsak material določeno hitrost ali povečanje oziroma zmanjšanje vreten. Sedaj že poznam materiale in tudi delo mi gre bolj od rok, celo normo presežem, tako sem jo v tem mesecu presegla za 15 odst., kar me je izredno razveselilo.« Povedala mi je, da ji je v veliko pomoč tudi to, da se s sodelavkami dobro razume. Vprašala sem jo, kakšna se ji zdi prehrana v naši DO. Pravi, da je s prehrano zadovoljna. Pri pogovoru sem opazila, da Senada dobro razume slovensko, vendar ji slovenska beseda gre bolj težko iz ust. Pravi, da bo tudi to kmalu bolje. Zaželela sem ji mnogo uspehov tako v zasebnem življenju kot tudi na delu. STROŠKI TISKANJA GLASILA Glasilo Dekorativne izhaja mesečno v nakladi 1500 izvodov. Obseg glasila je od 8 do 16 strani. V letu 1980 so znašali stroški tiskanja glasila 441.237 dinarjev. Komisija za inventivno dejavnost TOZD Surova tkanina razpisuje natečaj za rešitev proizvodnih problemov. Strokovni kader v TOZD posveča mnogo truda rešitvi proizvodnih problemov, s katerimi bi dosegli lažje, kvalitetnejše in kvantitativnejše delo. Vendar so nekateri problemi takega značaja, da so kljub vsem prizadevanjem ostali nerešeni. Komisija za inventivno dejavnost je sklicala vodilni in vodstveni kader z namenom, da za spodaj opisane probleme razpiše natečaj. Na temelju 10. člena Pravilnika o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnosti v združenem delu razpisujemo Natečaj za rešitev naslednjih proizvodnih problemov: TKALNICA 1. Občasno, se nam po osnovi pojavljajo progavost rebri-č as tega izgleda n,a posameznih mestih na art. 8331, na art. 8283 in v manjši meri na art. 8260-1. Kljub vsem prizadevanjem strokovnega kadra v tkalnici in pripravljalnici nam do danes tega problema ni uspelo povsem odpraviti, kljub raznim prenastavitvam na tkalskem stroju »GUNNE« ter poskusih snovanja temeljnih osnov na angleškem snovalu. 2. Izboljšava krajev na brezčolničnih statvah pri posameznih tkaninah, kjer osnovne niti zdrsijo pri raztezanju Poseben problem je pri tkaninah z debelejšim, gladkim votkom pri surovih tkaninah, ki se barvajo v kosih. 3. Problem zaviranja lasnih osnov na GUNNE statvah. Lasne osnove imajo na omenjenih statvah klasično mehansko zavoro, ki jo uravnava vzdrževalec strojev. Uravnavanje te zavore predstavlja poseben problem glede na časovno zmanjševanje premera lasne osnove. Slaba regulacija te zavore nam povzroča pogosto porezan las v tkanini ter progavost oziroma valovitost tkanine po votku. 4. Snemanje blaga na strojih ŠMIT, SOMET nam zaradi fizične obremenitve in dokajšnje izgube časa predstavlja problem. Vse izdelane kose tkanin na omenjenih strojih mora tkalka ročno previti iz strojnega blagovnega valja na poseben valj, ki je na vozičku, s katerim odpeljemo tkanino od stroja. 5. Odprava votkovnih zank v pliš tkaninah. Občasno se nam ob robu pliš tkanin pojavljajo posebne zanke, ki nastajajo od votka. Kljub prizadevanjem strokovnega kadra v tkalnici nam do danes še ni uspelo najti trajne rešitve tega problema. 6. Problem tkanja taslan preje zaradi oblike navitka. Taslan prejo tkemo direktno iz cilindričnih navitkov, katere dobivamo od predilnice in nam proti koncu navitka pogosto povzroča napake ob desnem robu tkanine. Zaradi povečanega trenja nam pogosto spušča desna vlečna glava. PRIPRAVLJALNICA 1. Snemanje raketnih navitkov iz navijalnega vretena predstavlja dokajšnjo fizično obremenitev delavke. To delo se opravlja ročno. Nujno bi bilo poiskati ustreznejšo napravo za opravljanje tega dela, da bi olajšali delo na teh strojih. 2. Snemanje in vlaganje valjev v snovalo poenostaviti in najti ustreznejšo delo. Na snovalih sistema GUSKEN in COMAT je vlaganje in snemanje polnih valjev še tehnično neustrezno in tudi nevarno. To delo se opravlja sicer s hidravličnimi vozički, vendar delno ročno. Boljša rešitev je na snovalih BENNINGER. 3. Cevčnica snovala COMAT je fiksna, zato je manjše izkoriščanje snovala. Boben tega snovala po svoji izvedbi ustreza za snovanje z vseh vrst osnov za listno tkalnico. Cevčnica je fiksna, zato je natik navitkov težji, ne dopušča prenastavitve vodilcev niti, kar bi ustrezalo za snovanje iz večjih navitkov. 4. Na snovalu GUSKEN (št. 34) poiskati možnost snovanja osnov za široke ŠMIT stroje TS-1. Zaradi prekratkega premika previjala ne moremo snovati osnov za omenjene stroje. 5. Na sukalnih strojih poiskati boljšo rešitev glede natika materiala za sukanje. Pri sedanjem načinu dela je treba pri zamenjavi navitka ustaviti vreteno. Treba bi bilo poiskati možnost namestitve dodatnih vreten, da bi bila omogočena zamenjava novega navitka kar med obratovanjem vretena. 6. Poiskati možnosti občasnega sedenja pri delu na posameznih fazah v pripravljalnici. BARVARNA PREJE 1. Izdelava naprave pri iskanju navitkov za lažje delo v barvami preje. Sedanje delo poteka tako, da delavec jemlje n a vitke najprej iz zadnje posode, ki jo nagne in potisne v spodnjo posodo. Delo je težko, lahko se poškodujejo navtiki in posode. Ponudbe avtorjev za rešitve posameznih problemov, naj bodo čimbolj točno opisane, po možnosti opremljene tudi s skicami. Ponudbe z imenom avtorja zbira članica komisije za inventivno dejavnost, tov. Ljuba Pirjevec, ki bo evidentirala ponudbe po prispelem vrstnem redu. Za vsa potrebna pojasnila v zvezi z razpisom natečaja prosimo, da se obračate na predsednika komisije za inventivno dejavnost, tov. Vinka Bezlaja v TOZD Surova tkanina. Predvidevamo, da bo potrebno za reševanje posameznih problemov izvesti poskuse na posameznih strojih, zato prosimo predlagatelje, da pred pričetkom takih poskusov o tem obvestijo predsednika komisije. Komisija bo z vodilnim in vodstvenim kadrom v TOZD obravnavala vse prispele ponudbe ter o svojih sklepih obvestila avtorja, da lahko prične z delom. Za vse predloge, ki jih bo komisija upoštevala kot koristne, bo avtorju omogočila izvedbo predloga s sodelovanjem strokovnjakov v posameznih oddelkih TOZD. Če več predlagateljev hkrati vloži predlog za isti izum ali isto tehnično izboljšavo, se upošteva predlog za kolektiven in se nagrada deli po enakih delih, če se predlagatelji sami niso sporazumeli za drugačno rešitev. Kadar je vloženih za isti izum ali isto tehnično izboljšavo več samostojnih predlogov in je njih koristnost različna, se ocenjujejo predlogi po vrstnem redu, po katerem so bili predloženi. Višina odškodnine se bo avtorjem priznala na podlagi izračuna o dejanskih prihrankih na podlagi Pravilnika o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnosti v združenem delu. Predsednik komisije za inventivno dejavnost: Vinko Bezlaj Predstavljamo vam oddelek kolekcije Tokrat vam predstavljamo oddelek kolekcije, saj ga marsikdo ne pozna. V tem oddelku je zaposlenih 8 delavcev. Tov. Neda Vrhunc je vodja oddelka, tu pa dela že 13 let. Zato smo jo zaprosili, da nam pove nekaj o delu oddelka kolekcije. Tako je pripovedovala: (Nadaljevanje na 7. strani) »Tu se zbirajo vsi naši vzorci, izmed katerih se potem izberejo primerni za kolekcijo. Lahko bi rekla, da je tu arhiv, saj imamo vzorce, ki so stari 10 do 15 let in več. V zadnjem Ko smo v Dnevnih informacijah objavili obvestila, kdaj in kako bo delala naša ambulanta, smo v kadrovski službi pojasnjevali delavcem, ki so želeli dodatna obvestila, cilj te dejavnosti. Ambulanta deluje vsak ponedeljek od 7. do 13. ure in vsak četrtek od 13. do 19. ure. V njej delata dr. Goran Radonjič in sestra Maja Gradišnik iz Zdravstvenega doma Šentvid. Prijaznega zdravnika in sestro sem prosil za razgovor. Najprej sem se pogovarjal z zdravnikom, ki mi je pripovedoval : »Po rodu sem Črnogorec. Osnovno in srednjo šolo sem času se vzorci pogosto menjavajo, kar je posledica pomanjkanja surovin, za nas pa je s tem veliko več dela. Delo nam otežuje to, da imamo skladišča razdrobljena in odmaknjena od oddelka, pa tudi vzorcev ne dobimo vedno redno iz proizvodnje in jih moramo pogosto sami prinašati iz drugih oddelkov. Sedaj pripravljajo v pritličju zgradbe nove prostore, vendar menim, da bodo tudi ti kmalu premajhni. Vsekakor pa bo delo manj naporno, saj ne bo potrebno prenašanje kosov iz sedaj odročnih skladišč. Kot že rečeno, se tu sestavljajo kolekcije, ki jih dobijo naši kupci doma in v tujini, poleg tega še obratovodje, kontrolna služba, predstavniki in trgovine. Režemo tudi vzorčke za prodajno službo in za našo prodajalno. Pri sestavljanju ko-lekcij nam delo olajšuje fasto- obiskoval v Titogradu. Medicino sem študiral v Zagrebu, kjer sem opravil tudi specializacijo iz splošne medicine. Preden sem opravljal specializacijo, sem delal v Medicinskem centru v Titogradu. Po končani specializaciji sem leta 1974 pričel delati v Sloveniji. Najprej sem delal 20 mesecev v Zireh, nato pa štiri leta in pol v Kočevju. Zadnje leto delam v Zdravstvenem domu v Šentvidu.« Zdravnika sem vprašal tudi o prvih vtisih v Dekorativni. »Zelo ugodni so! Predvsem želim, da bi se delavci še bolj navadili, da imajo v tovarni ambulanto in da lahko v njej nirka, to je stroj, ki vzorce obroblja. Pred tem smo jih oblep-1 j ali s selotejpom, kar je bilo precej zamudno.« Na vprašanje, kakšni so medsebojni odnosi v kolektivu, nam je tov. Vrhunc dejala, da iščejo zdravstveno pomoč. V vašem okolju se izredno prijetno počutim. Kot zdravnik hočem pomagati vsem, ki potrebujejo zdravniško pomoč in želim vzpostaviti medsebojno zaupanje. Prihod v našo ambulanto naj ne bi nobenega delavca odvrnil od zdravnika, pri katerem se že zdravi. Če bo potrebno, bom prišel tudi na kakšen obisk, če pacient ne bi mogel sam priti v ambulanto. Zdravljenje na domu omogoča zdravniku vpogled v zdravje in zdravstvene probleme celotne družine. Želim se čimbolj približati delavcem, da bi mi zaupali in bi iskali pomoč, ko je bodo potrebni.« V prostoru pred ordinacijo sedi sestra Maja. Pojasnjuje, telefonira, piše, odgovarja na so odnosi dobri in da delo poteka tekoče, brez večjih težav, le da delavci niso povsem zadovoljni z ocenitvijo del in nalog in z višino osebnega dohodka, vendar kljub temu delo opravljajo z veseljem. Franc Pestotnik vprašanja. Ko sem jo prosil, da se predstavi našim bralcem, se je prijazno nasmehnila in povedala: »Upam, da se mi ni treba posebej predstavljati. Večina me že pozna. Sem sestra v vaši novi ambulanti. Naj vam najprej povem nekaj o sebi. Doma sem iz Osilnice na Kočevskem. V srednjo šolo sem hodila v Novem mestu. Ker pa nisem dobila tam ne službe ne stanovanja, sem prišla v Ljubljano. Zaposlila sem se na Zavodu za rehabilitacijo invalidov. Tu sem bila eno leto, vendar je bilo delo sila težko in veliko dežurstev. Slučajno sem opazila razpis v časopisu za ambulanto Šentvid. Bila sem sprejeta in delam tam 4 leta. Delo je zanimivo, čeprav me moti, da je preveč pisanja in se ne morem posvetiti bolnikom toliko, kot bi želela. Pred kratkim sem zvedela, da bom delala dvakrat tedensko v ambulanti v Dekorativni. Bilo me je strah, ker si nisem predstavljala dela v tovarniški ambulanti in dela v bližini proizvodnje. Toda ves moj strah je bil odveč. Bila sem zelo toplo in prisrčno sprejeta. Prostori ambulante so svetli, lepo in dokaj dobro opremljeni, tako da mi nič ne manjka. Pričakovala sem malo večji obisk v ambulanti. Seveda bo treba premagati prvi strah pred zdravnikom in sestro in bojazen, da bo treba sedaj obvezno hoditi k zdravniku v obratno ambulanto. Večina zaposle- (Nadaljevanje na 9. strani) Naša ambulanta Februarja je pričela z delom ambulanta v prostorih Dekorativne. Pobudo za ustanovitev ambulante je dala konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije. Delavski svet delovne organizacije je to pobudo sprejel in odobril sredstva za obratovanje ambulante ter za nakup potrebne medicinske opreme. Zanimiv podatek o sejmih V Jugoslaviji imamo 400 raznih festivalnih prireditev in smo na prvem mestu v svetu. Od 120 sejmov je 95 okrašenih z imenom mednarodni. Pri sejmih so na prvem mestu zahodni Nemci s 181 sejmi, od teh imajoi 101 mednarodnega. Druga je Jugoslavija s 120, nato sledijo: Anglija 85, Italija 53, ZDA 39 od teh 7 mednarodnih, Holandija 38, Singapur 33, ZSSR 17, Japonska 6, od teh 4 mednarodne itd. Po predpisu mednarodnega združenja sejmov (UFI) mora sejemska priredba imeti 1/3 inozemskih razstavljal cev, da dobi naziv mednarodni sejem. Pri nas se razen nekaj izjem večina prepotentno »krasi s tem perjem«. Da bi opravičili med- V planu za leto 1981 imamo planiranih 6 sejmov, in to: januarja sejem Moda v Ljubljani, marca sejem Moda v Beogradu, aprila Pomladanski velesejem v Zagrebu, septembra Jesenski velesejem v Zagrebu, oktobra sejem Moda v Beogradu in novembra sejem Salon pohištva v Beogradu. Priprave za sejem se začnejo približno 2 meseca pred pričetkom sejma, ko je treba izpolniti prijavo za udeležbo. Naslednji korak je idejna rešitev in izdelava makete razstavnega prostora. Glede na to, da smo vedno, na istih razstavnih pro- Zveza socialistične mladine Slovenije je družbenopolitična organizacija, v kateri se mladi združujejo in prostovoljno organizirajo ter s svojo dejavnostjo doprinašajo k nadaljnjemu razvoju socialistične in neuvrščene Jugoslavije ter utrjevanju bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Zveza socialistične mladine Slovenije deluje v skladu s programi ZK kot vodilne idejnopolitične sile v boju za odpravljanje razredne družbe, v boju za razvijanje socialističnih družbenih odnosov, v boju proti vsaki obliki podrejanja človeka in teži k cilju, vzpostaviti družbo svobodne asociacije proizvajalcev, delovnih ljudi in občanov. Zveza socialistične mladine narodno etiketo, večina v odsotnosti pravnih razstavljalcev pripelje industrijce s tržaškega Ponte Rossa, grosiste iz daljnega vzhoda z »originalnim« indijskim tekstilom, tajskimi okrasnimi predmeti iz slonove kosti, izdelanih v delavnicah Meksiko- Plače na Dunaju iz rok čeških in madžarskih emigrantov. Danes v dobi stabilizacije se postavlja vprašanje, čemu in komu sploh služijo in koliko stane to zadovoljstvo jugoslovansko gospodarstvo. Temu so veliko botrovali lokalni interesi, prestiž in ambicije posameznikov, da imajo »svoj sejem« in »svoje okno v svet«. Letos se je začelo s sej- storih, navadno že prej pripravimo idejne rešitve in maketo, ker velikokrat organizatorji sejma prepozno pošljejo podatke o velikosti in nam spremembe dimenzij delajo preglavice, ko je razstavni prostor že v izdelavi. Po pregledu makete se preide v izdelavo razstavnega prostora pri nas doma. Istočasno se začne izbira vzorcev za razstavne eksponate. Tu naletimo večkrat na težave, da blaga, ki ga izberemo in bi ga radi iz prodajno-komercialnih in oblikovnih vzrokov razstavili, ni na zalogi. Zlasti pa so težave z lasnimi tkaninami, ki so preobčutljive na polaganje se z organiziranim družbenopolitičnim, vzgojnim in izobraževalnim delom nenehno bori za osvobajanje dela in človeka, za demokratizacijo odnosov ter za uveljavljanje metode kolektivnega dela, vodenja in odgovornosti. Ena izmed oblik dela ZSMS so tudi mladinske delovne akcije, ki so zasnovane predvsem na prostovoljnem delu mladih. Prostovoljno delo mladih prispeva tudi k hitrejšemu razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Lokalne, republiške in zvezne mladinske delovne akcije so za vse udeležence šola solidarnosti, družbenega angažiranja, dela, bratstva in enotnosti, samoupravljanja, tovarištva in angažiranja na področju idejnopolitičnega usposabljanja, kulture, informira- mo m Moda v Ljubljani, a do konca leta se bo v Beogradu zvrstilo skupaj 29 sejmov, v Zagrebu 2, v Ljubljani 12, v Budvi 10, v Mariboru in Sarajevu po 8, v Skopju 7, v Kranju 6, v Celju in Novem Sadu po 5, v Gradačcu 3 in po 2 v Leskovcu in Subotici. Če se štejejo dnevi, kolikor trajajo vse te prireditve in manifestacije, saloni in izložbe, dobimo 694 sejemskih dni v enem letu in vsak tretji dan otvoritev ene sejemske prireditve. V tekmi z organiziranjem čim večjega števila sejmov so organizatorji začeli prevzemati drugim posamezne sejemske teme in termine, tako da imamo danes 8 čisto tekstilnih, 7 konfekcijskih, trikotaže in oblačilnih, 10 na temo turizem, šport, lov in rekreacija, 5 sejmov prehrambene industrije in blaga lasu, tako da jih v zadnjem času raje ne razstavljamo. Istočasno se tudi pripravlja kolekcija, ki je razstavljena v komercialnem razstavnem prostoru. Od 3 do 7 dni (odvisno od zahtevnosti razstavnega prostora) pred otvoritvijo sejma, gre naša ekipa postaviti razstavni prostor. Na dan otvoritve pridejo naši predstavniki in komercialisti, da stopajo v prodajne komercialne kontakte s kupci in obiskovalci sejma. V letošnjem letu smo imeli že dva modna sejma, enega v Ljubljani, drugega v Beogradu. Na ljubljanskem sejmu smo dobro pričeli, saj smo prodali n j a, tehnične in telesne kulture, obrambne vzgoje ter šola življenja. Mladi iz združenega dela pa prenašajo svoje izkušnje na mladinske delovne akcije in obratno. Veliko število lokalnih akcij se organizira na nivoju občinske konference ZSMS Ljub-Ijana-Šiška, ki so osnova za kadrovanje mladih za vodstvo mladinskih delovnih brigad, katere se udeležijo republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij. Mladinske delovne akcije se uveljavljajo kot kadrovska šola za samoupravno in družbeno angažiranje mlade generacije. Letos smo podpisali in sprejeli samoupravni sporazum o razvijanju prostovoljnega dela v občini L j ubij ana-Siška, s katerim bomo rešili finančni in široke potrošnje, 5 salonov pohištva itd. Te številke niso končne, saj se isti artikli, modeli in dezeni pojavljajo mimogrede na drugih podobnih manifestacijah (npr. Dekorativna na sejmu Moda in Salonu pohištva). Kako bo v bodoče, je težko napovedovati. Če smo brez plana in logike zgradili toliko sejmišč, katere nam lahko zavida vsakdo v svetu, nam ne preostane nič drugega, kot da (po besedah skeptičnega gospodarstvenika) organiziramo namesto toliko sejmov, en vsesplošni »vašar« sejmov, da bi končno videli in razumeli, kaj so, komu in čemu služijo tolike sejemske prireditve. (Povzetek iz članka Vašar sajmova, objavljen v reviji Duga 14. marca 1981). Tihomir SIMONČIČ 69.000 m blaga iz zaloge. Obiskalo nas je veliko kupcev, tako da je s komercialnega vidika ljubljanski sejem zelo uspel. Na beograjskem sejmu smo prodali manj blaga iz zaloge, vendar so tudi tega kupci močno obiskovali. Razlika v količini prodanega blaga med sejmoma je v tem, da sta oba sejma enake zvrsti — za trgovce, da si sledita ter težava z nabavo surovin pri določenih artiklih. Glede na današnjo gospodarsko situacijo pri nas lahko rečemo, da sta oba sejma komercialno uspela in upajmo, da bodo na ostalih sejmih, če ne boljši, pa vsaj taki uspehi. Tihomir SIMONČIČ kadrovski problem za potrebe mladinskih delovnih brigad. Organizirali bomo tudi nekaj večjih lokalnih akcij, kot so zahodna obvoznica Dolgi most— Šentvid v sodelovanju z delovno organizacijo »PAP« in pa očiščevalno akcijo koseškega bajerja v sodelovanju s turistično zvezo in komunalno skupnostjo občine Ljubljana-šiška. Veliko število lokalnih akcij se organizira tudi po osnovnih organizacijah ZSMS v krajevnih skupnostih, šolah in delovnih organizacijah, kar tudi sodi v razvoj prostovoljnega dela mladih in ostalih občanov. Moj nasvet: vključujmo se v lokalne delovne akcije, pripomogli bomo k hitrejšemu razvoju naše družbe in hitrejšemu uresničevanju stabilizacijske politike. Dragan Dukič Sejmi v letu 1981 Mladinske delovne akcije Gibanje nesreč pri delu v letu 1980 Po statističnih podatkih nesreč pri delu, ki so se pripetile v letu 1979 in 1980 in povprečju nesreč pri delu v preteklem petletnem obdobju, so kazalci varstva pri delu naslednji: TABELA: (Nadaljevanje s 7. strani) nih že ima stalnega zdravnika v občini, kjer stanuje. Vendar nobenega ne bomo silili, da hodi v to ambulanto, ker je izbira zdravnika stvar posameznika. Verjetno pa odbija tudi to, da morajo plačevati participacijo. Za prvi pregled v ambulanti je treba plačati 30 din. Pogostost nesreč pri delu v naši delovni organizaciji se je od 5,5 odst. v zadnjem petletnem obdobju in 6 odst. v 1979. letu zmanjšala na 3,5 odst. v letu 1980. To pomeni za približno 1/3 manj nesreč pri delu na 10 zaposlenih od republiške- Ljudje mislijo, če imajo svojo ambulanto, da ne bo treba plačati. Po mesecu dni dela pri vas so nekateri že spremenili mnenje in ne hodijo več samo po recepte, ampak tudi po kak nasvet. Postali so malo bolj zaupljivi in tega sem vesela. Le tako bomo še trdneje sodelo- ga povprečja v naši panogi dejavnosti za 1979. leto. Resnost nesreč iz leta 1980 je praktično skoraj enaka povprečju iz preteklega petletja, t. j. 14,2 dni po poškodbi in za 2 dni po poškodbi večja od resnosti iz 1979. leta. Omenjeni prirast resnosti vali in upam, da se bomo v bodoče dobro razumeli. Želim si eimvečjega obiska bolnikov v ambulanti in dobrega medsebojnega razumevanja.« Na koncu sem se obema zahvalil za razgovor in zaželel, da bi bilo naše sodelovanje dobro in uspešno. Vladimir KOČEVAR gre predvsem na račun pretežnega zmanjševanja pogostosti lažjih nesreč, t. j. nesreč, ki so terjale odsotnost z dela od 1 do 12 dni po poškodbi. Če izgubo delovnega časa zaradi nesreč pri delu apliciramo na vse zaposlene, vidimo, da je vsak naš delavec v 1980. letu bil odsoten z dela zaradi nesreč pri delu po 0,5 delovnega dneva. Če ta podatek primerjamo z 0,8 izgubljenega delovnega dneva na zaposlenega v preteklem petlet-ju ali z 0,7 v letu 1979 ter 1,1 v tekstilni panogi v SRS za 1979. leto, je očiten napredek in pospešek varstva pri delu v naši DO v letu 1980. Vse nesreče, ki so se pripetile v preteklem letu, sodijo po stopnji težavnosti v lažje nesreče pri delu in niso imele trajnih posledic pri poškodovanih, čeprav bi tri od teh zaradi daljšega časa zdravljenja lahko šteli za hujše. Raziskava in analiza nesreč pri delu kaže, da so se kot viri telesnih poškodb v prejšnjem letu pojavljali vrtljivi deli strojev 27 odst., statični deli stroja 11 odst., orodje 11 odst., transport in materiali 34 odst. ter gibanje pri delu 17 odst. Vzroki teh poškodb so bili: nepazljivost delavca 57 odst., nepravilen delovni postopek 8 odstotkov, neupoštevanje navodila za varno delo in pomanjkljiva usposobljenost delavca 6 odstotkov. Ostali vzroki nesreč, čeprav so nastopali le v posameznih primerih, zaslužijo enako pozornost, ker bi okvara stroja, neustrezna psihofizična sposobnost delavca za delo, ki ga je opravljal, neuporaba osebnega zaščitnega sredstva in podobno lahko povzročili hujše nesreče, kot so jih. Čeprav so statistični podatki in kazalci varstva pri delu iz prejšnjega leta zelo ugodni, ugotovljeni vzroki nesreč brez dvoma kažejo pomanjkljivosti v izvajanju in zagotavljanju varnega delovnega okolja in delovnih razmer, na katere moramo biti v prihodnje še bolj pozorni in jih z načrtnim in sistematičnim delom odpravljati. Vasilije PETRONIJEVIČ SODELUJTE Z NAMI IN DOPISUJTE V NAŠE GLASILO! zsp. številka delovna Tj povprečno število zaposlenih nesreče na delu izgubljenih dni zaradi pogostost nesreč resnost nesreč izguba delovnih dni na zaposl. | < AC na poti A+AC skup. 3 s k Q < >o'£ S o- = c U < skupaj IAC PA na delu C !t 1 <5ž' {L 5 4 (ti "o c p (ti CL 1 + w U < < (ti (ti sl £ n i i- ~g. SKLADIŠČE 80 14 14 1 - 1 16 - 16 7.1 - 7.1 16 - 16 1,1 1.1 SUROVIN 76-80 16 0,6 ■ - 0,6 7 - 7 3.7 - 3,7 11.6 - 11. G 0,4 0.4 80 258 3 2 5 42 14 56 1, 1 o, 8 1,9 14 7 ll, 2 h. 2 U, U'> O. 2 2 PRIPRAV- 79 283 13 2 15 143 40 183 4,4 0.6 5.0 11 20 12, 2 0,5 0,1 0,6 LJALNICA 76-80 294 12 3 15 170 51 221 4. 0 1.0 5.0 14.1 17 14.7 0.6 0. 1 0.7 80 34 1 - 1 11 - 11 3.0 - 3,0 11 - 11 0,3 - 0, 3 3 79 36 2 - 2 24 - 24 5,6 - 5,6 12 - 12 0,7 - 0, 7 P UL JT. 76-80 35 2 - 2 27 - 27 5.7 - 5,7 13, 5 - 13, 5 0,8 - 0, 8" 80 283 9 3 12 116 58 d, d 4. 2 l2, 9 19. 3 ~I4, 5 0,4 A. 2 0. G 4 TKALNICA 79 300 13 6 19 180 74 254 4.3 2,0 6,3 13. 8 12. 3 13,4 0,6 0,2 0.8 76-80 315 13 6 19. 182 124 306 4,1 1, 9 6,0 14, 0 20, 6 16, 0 0.6 0,4 1. 4 80 21 1 - 1 13 - 13 4,7 - 4.7 13 - 13 0,6 - 0, 6 5 PLETILNICA 79 12 76-80 14 80 1 — — - - - _ — — 6 OSTALI 79 1 — — — ~ — — • — — — — 76-80 1 80 611 15 5 20 198 72 270 2. 5 0, 8 3.3 13. 2 14,4 l£. 5 0,3 0.1 0. 4 I. TOZD-A 79 646 28 8 36 347 114 461 4,3 1,2 5, 5 12.4 18 12, 8 0,5 0,2 0. 7 76-80 674 28 8 36 392 175 567 4.1 1, 2 5.3 14 22 15, 7 0,6 0.1 0. 8 1 BARVARNA 80 15 1 - 1 49 - 49 - 6,6 49 - 49 3,2 - 3,2 BLAGA 79 16 3 - 3 '38 - 38 18, 7 - 18,7 12. 6 - 12, 6 2.3 - 2,3 76-80 16 1 0,2 1 19 3 22 6. 2 1.2 7.4 19 15 18. 0 1. 2 0.2 T. 3 80 G6 3 3 36 36 4,5 4,5 12, 0 12, 0 0,5 n, 5 2 APRETURA 79 67 5 3 8 80 15 95 7, 5 4,4 11,9 16, 0 5 11,8 1.2 0,2 1,4 76-80 67 6 1 7 91 4 95 8,9 1,5 10,4 15. 1 4 13, 6 1, 4 0.05 1,4 80 187 9 1 10 127 7 134 4,8 0.5 5,3 14,1 7 13,4 0. 7 0,03 0.7 3 ŠIVALNICA 79 195 8 1 9 83 25 108 4,1 0.5 4.6 10. 4 25 12, 0 0,4 0,1 0.5 76-80 185 8 2 10 103 37 140 4, 3 1.0 5.0 12. 8 18,5 14, 0 0. 5 0. 2 0, 8 KOČNA 80 15 4- TKALNICA 79 16 - - - - - - 76-80 15 5 SKLADIŠČE 80 38 1 - 1 15 - 15 2,6 - 2,6 15 - 15 0,4 - 0,4 GOT. IZDELKOV 79 42 4 i 5 57 15 72 9,5 2,4 11,9 14, 2 15 14,4 1.3 0,4 1.7 76-80 37 3 1 4 37 6 43 8,1 2,7 10, 8 12, 3 6 10, 7 1. 0 0.2 1.2 80 9 G OSTALI 79 12 76-80 14 80 337 14 1 15 227 7 234 4,1 0, 3 4,4 16. 2 7 15. 6 0. 7 U, 02 0,7 ir. TOZD - B 79 348 20 5 25 258 55 313 5,7 1,4 7,2 12. 9 11 12, 5 0.7 0.2 0,9 76-80 334 18 4 22 250 49 299 5,4 1, 2 6,6 13, 8 12,2 13. G 0,7 0,2 0, 9 80 47 5 - 5 69 - 69 io, 6 - io, 6 13, 8 - 13, 8 1. 5 - ~T7T Hi. TOZD - C 79 44 12 - •12 117 - 117 27, 3 - 27,3 9.7 - 9,7 2,6 - 2,6 76-80 49 8 - 8 85 - 85 16, 3 - 16,3 10, 6 - 10. 6 1. 7 - 1,7 80 173 1 - 1 11 - 11 0,6 - 0,6 11 - 11 0. 06 - 0, 02 IV DSSS 79 180 1 - 1 11 - 11 0,5 - 0. 5 11 - 11 0, 05 - 0. 05 76-80 171 2 1 3 23 7 30 1. 2 0. 6 1.8 11,5 7 10 0.1 0. 1 0. 2 z 80 1168 35 6 41 505 79 584 3, 0 0,5 3,5 14. 4 13.1 14,2 0. 4 0, 06 o. 5 DO "D" 79 1218 61 13 74 733 169 902 5,0 1,0 6,0 12, 0 13 12, 2 0. 6 0.1 0. 7 76-80 1221 55 13 68 7.49 232 981 4. 5 1.0 5. 5 13. 6 17.8 14,14 o, n 0,2 0.8 Proiz.teks. preje in tkanin v SRS 79 78 . 5.2 5.3 pvoiz, zgotovlj. 79 3.1 tesk izdel. v SRS 78 3,2 Kovin, predel, de- 79 10,i javnost v SRS 78 10,4 Skupaj indust. 79 7,8 18. 7 1,1 dejavnost v SRS 78 7, 85 17,4 l.o Starši, ki imate otroke v zadnjih razredih osemletke, preberite! Usmerjeno izobraževanje V šolskem letu 1981/82 bomo pričeli v prvih letnikih srednjih šol z usmerjenim izobraževanjem. Po novem načinu izobraževanja se učenci po končani osemletki ne bodo več vpisali v šolo, ampak v usmeritev oziroma program. Vsak, ki se bo vpisal v prvi letnik srednjega izobraževanja, se bo moral odločiti za enega od pripravljenih programov. Ker vsak program omogoča izobraževanje v več smereh, se bodo učenci za posamezen poklic oziroma smer izobraževanja odločali med izobraževanjem, glede na dosežene uspehe, sposobnosti in potrebe združenega dela. To po- V skrajšanem programu srednjega izobraževanja traja šolanje največ 1,5 leta; v programu srednjega izobraževania pa 2—4 leta. V izbrani usmeritvi bo takoj imel v skladu s svojimi sposobnostmi, interesi in nagnjenji ter družbenimi potrebami, možnost, da se po srednji šoli vključi v delo ali se nadalje izobražuje ob delu ali da nadaljuje izobraževanje na višji ali visoki šoli. Kot v ostalih industrijskih panogah bodo tudi v tekstilni industriji velike spremembe v izobraževanju tekstilcev. Skup- — tekstilno konfekcijsko; — tekstilno oblikovalno (samo na višjih šolah). Pogoji za vključitev v skrajšani program izobraževanja (SKR) je izpolnjena osnovnošolska obveznost. Učenec, ki ima uspešno opravljeno osnovnošolsko obveznost, ima opravljenih 8 razredov. Učenec, ki pa ima izpolnjeno osnovnošolsko obveznost, pa ima lahko končanih le 5, 6 ali 7 razredov. Kot vidite, se lahko vpišejo v skrajšan program izobraževanja tudi učenci, ki niso končali 8 razredov osnovne šole in imajo opravljenih le 5, 6 ali 7 razredov. V skrajšani program izobraževanja se lahko vpišejo tudi otroci z lažjimi telesnimi in duševnimi motnjami ter invalidi. Pogoji za vključitev v srednji program izobraževanja so: — uspešno končana osnovnošolska obveznost; — uspešno opravljen preizkus znanja, s katerim kandidat dokaže, da obvlada program osnovne šole; — uspešno končana osnov-program srednjega izobraževanja. Milan Kočar Prvenstvo Dekorativne v kegljanju za leto 1980 Ženske so tekmovale na kegljišču »Ilirije« 2 X 100 lučajev in v Medvodah 1 X 100 lučajev, moški pa na kegljišču »Ilirije« 2 X 100 lučajev in na kegljišču »Hydro« 2 X 200 lučajev. meni, da se usmerjanje učencev ščina PIS (posebne izobraževal- Rezultati — ženske: kegljev kegljev ne bo končano z vpisom v sred- ne skupnosti) za tekstilno stro- 1. Krasnik Olga 1157 4. Cvetko Milan 2437 njo šolo, kot je bilo doslej, tem- ko je sprejela sklep za določa- 2. Soklič Marija 1108 5. Jeršin Jože 2380 več se bo nadaljevalo tudi med nje vrst in število vzgojnoizo«/ 3. Naglič Milena 1089 6. Vovk Silvo 2321 izobraževanj em. braževalnih programov za pri- 7. Igličar Stane 2260 Učenci po končani osnovni dobivanje strokovne izobrazbe, Rezultati — moški: 8. Peklaj Peter 2238 šoli lahko izbirajo med: po katerem bi imeli v tekstilni 1. Pečaver Marjan 2555 9. Prebil Janez 2218 — skrajšanim programom stroki eno usmeritev (tekstil- 2. Šinkovec Emil 2533 10. Mesner Dušan 2138 srednjega izobraževanja (SKR); no) in 3 izobraževalne smeri: 3. Tomažič Janez 2485 11. Krvina Anton 2067 — programom srednjega iz- —• tekstilno mehansko; Silvo Vovk obraževanja (SR). — tekstilno kemijsko; Naziv vzgojnoizobraž. programa (VIP) Zahtevnost VIP Stopnja zahtevnosti Poklici, dela in naloge, ki jih lahko opravlja udeleženec po končanem izobraževanju Trajanje izobraževanja Naziv, ki ga dobi udeleženec po končanem izobraževanju za tekstilnega mehanika SR (program sred. izabraž. A — III. stopnja zahtevnosti B — IV. stopnja zahtevnosti V. stopnja zahtevnosti A — strojni predilec, str. tkalec, str. pletilec, snovalec B — urejevalec tekst, strojev, predilec, tkalec, pletilec, pletilja C — tekstilni mehanik-tehnik A — 2 loti B — 3 leta C — 4 leta A—-tekst, mehanik I. B — tekst, mehanik I. C — tekst, meh.-tehnik za pomožnega tekstilnega mehanika SKR (skrajšan program) II. stopnja zahtevnosti pomožni predilec, pomožni tkalec pomožni predilec, previjalka 18 mesecev pomožni tekstilni mehanik za tekstilnega kemika SR A — III. stopnja zahtevnosti B — IV. stopnja zahtevnosti C— V. s topn j a zahtevnosti A — belilec, barvar, tiskar, apreter B ■— plemenitilec C — tekstilni kemijski tehnik A — 2 leti B — 3 leta C — 4 leta A — tekst, kemik I B —- tekst, kemik II C — tekst. kem. tehnik za pomožnega tekstilnega kemika SKR II. stopnja pomožni belilec, pomožni barvar, pomožni tiskar, pomožni apreter 18 mesecev pomožni tekstilni kemik za tekstilnega konfekcionarja SR A — III. .stopnja zahtevnosti B •— IV. stopnja zahtevnosti C — V. stopnja zahtevnosti D.— V. stopnja zahtevnosti A -— krojilec, šivalec B — konfekcionar C — šivilja, krojač, klobučar, modistka D—tekst, konfekcijski tehnik A —2 leti B — 3 leta C — 3 leta D — 4 leta A — tekst. konf. tehnolog I. B —tekst. konf. tehnolog II. C—tekst, obrat, tehnolog II. D — tekst. konf. tehnik za pomožnega tekstilnega konfekcionarja SKR II. stopnja zahtevnosti pomožni konfekcionar, likalec 18 mesecev pomožni tekstilni konfekcionar Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD-A »Surova tkanina« Perše Angela — šivalnica Bačnik Janez — apretura TOZD-B »Gotova tkanina« Coralič Zuhdija — barvarna preje Kralj Marta — tkalnica Snoj Majda — priprav, Bezak Igor — tkalnica Ramuta Slavica — priprav. Filipovski Gane — barvarna preje DSSS Čuden Janez — EOP TOZD PREDILNICA LAŠKO Višnjar Drago — vzdrževanje in energetika DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD-A »Surova tkanina« Blatnik Jelka — izjava del. Vasiljevič Miroslav — hujša kršitev del. obveznosti Založnik Rozalija ■— invalidska upokojitev TOZD-B »Gotova tkanina« Qorri Agim — izjava del. Zupančič Olga — inv. upok. DSSS Pevec Branko — prenehanje dela za določen čas Dobravec Mira — izjava del. TOZD PREDILNICA LAŠKO Gril Ljudmila — umrla DELOVNI JUBILEJI 10 let: Mihailovič Gordana Švigelj Alojzija Prebilič Angela Dremelj Ivanka Komatar Marinka Kosec Sonja Janežič Francka ZAHVALA ZAHVALA Ropotar Danica Zahvaljujem se sode- Ob boleči izgubi moje lavcem za venec in izre- mame se iskreno zahva- 15 let: ceno sožalje, posebno pa ljujem sodelavkam in so- Hofer Rozi Galič Žumra še tov. Ladu Štojsu in delavcem za izraze soža- tov. Sonji Kosec za po- lja, kolektivu pa za daro- moč v težkih trenutkih. vani venec. 20 let: Vojislav IVANOVIČ Janez TREBUŠAK Krajnc Marija Holcer Marija Dogodek ob dnevu žena ROJSTVA Miladinovič Nadežda — sin Kraševec Slavica-Anton — siti ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji tragični izgubi moje zaročenke, ki je zame nenadomestljiva, se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sodelavcem v kolektivu za izkazano pomoč in razumevanje v najhujših trenutkih. Mišo NASTIC ZAHVALA Ob smrti moje ljube mame se iskreno zahvaljujem delovni organizaciji za denar, ki je bil namenjen za venec, vsem sodelavcem za izrečeno sožalje, posebno pa še tistim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Marija ZADNIKAR ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta se zahvaljujem sodelavcem za izrečena sožalja, sindikalni organizaciji pa za podarjen denar. Dragica GREGORIČ Delali smo zadnji dan pred praznikom. V oddelkih je bilo živahno kljub te-mu, da je delo normalno potekalo. Vodje skupin so žene in dekleta počastili s tem, da so plačali kavo ali sok. V jedilnici smo imele malioo, ki smo jo pojedle na pogrnjenih mizah s šopki na njih. To nam je bilo všeč, saj nam je naznanjalo, da se bliža naš dan — dan žena. Praznovale smo ga ob delu in s tem dokazale našo sposobnost in veljavnost v družbi. Nekatere žene so praznovale tudi zase. Spraševali se boste, zakaj nekatere? To besedo »nekatere« — sem namenoma uporabila zato, ker sem v nekem oddelku opazila, da od manjše skupine delavk delajo le tri. Ob eni od njih sem se zaustavila, ker sem opazila, da je zelo potrta. Vprašala sem jo, kaj je narobe, toda ona je molčala, le dve solzi sta ji spolzeli po licih. Po kratkem molku mi je povedala, kaj jo teži. Bilo je takole: vsa skupina, razen njih treh, je šla na povabilo ene od sodelavk na sok, njih pa ni povabila, ker veljajo v naši delovni organizaciji za novinke. Drage bralke, zamislite se, da ste ve v vlogi teh treh delavk in kakšne občutke bi imele. Vida Medle Kaj je to MTO (MNP, MMM)? MTO je statistična metoda naključnih posnetkov. Zasnovana je na sklepih opazovanj. Tako učitelj sklepa, da je učenec klepetav, če ga pni prihodu v razred zasači pri klepetanju. Tak sklep je lahko krivičen, če je ugotovitev le neugoden slučaj. Zaključek bo statistično siguren le tedaj, če naredimo čim več opazovanj čim bolj slučajno. Uporaba posnetkov je zelo različna: za trajanje raznih zastojev in dela, zasedenost delavca, ugotavljanje dohajanja, izkoristek strojev ipd. Prednost metode pa je v tem, da ni potrebna stalna prisotnost pri predmetu opazovanja. Nenadomestljiva je postala v zadnjih 20 letih, prvo publikacijo na to temo pa je objavil Tippet leta 1937. Metoda se je razvila iz razloga, ker se pri klasičnem snemanju s kronometrom običajno delavci čutijo ogrožene in se postavijo v obrambo, ker namensko povzročajo večje zastoje oz. čakanja pri delu. Ta način je konkurenten tudi ostalim metodam zato, ker ob enakih rezultatih zahteva manjše vloženo delo. Časovno lahko poteka krajši ali daljši čas, da so lahko opazni tudi sezonski in periodični pojavi, seveda pa se ne smejo spremeniti osnovni pogoji dela. Stane Istenič Na koncertu je znameniti španski čelist Pablo Casals (1876—1973) dovršeno zaigral Bachovo (Johann Sebastian, 1685—1750) suito. Pretresen ga je poiskal zdravnik, orgelski virtuoz in odličen poznavalec Bachove glasbe Albert Schiveit-zer (1875—1965/1952 Nobelov nagrajenec) in rekel: »Ne bom dosti govoril. Tikajva se.« * Veliki violinist Yehudi Me-nuhin (roj. 1917) je rekel: Glasba je tista umetnost, ki si jo lahko brez znanja prisvojimo prej kot katerokoli drugo. Ker je v veliki meri izraz nezavednega, neposredno prizadene vse, kar je v naši notranjosti, v našem umu in srcu; ni ji treba, da najde šele ovinke prek šole.« Decembra 1943 je padel ameriški narednik pri Ortoni v Italiji. V njegovi beležnici so našli tale zapis: »Ptič je danes zapel za mene. Naslonil sem se ob deblo živega drevesa. Drobni martinček je švignil čez mojo roko. Torej nisem sam. Ko se bom vrnil domov v Kanado, se bom spominjal na vse to. Vse živo hočem ljubiti, zakaj vse življenje je v resnici isto. Ničesar več nočem uničiti, čeprav je v človeku nagnjenje, da vse uniči. Samo to si želim: da bi vsi ljudje živeli v harmoniji, ne samo med seboj, temveč tudi z vsem. kar živi.« Očala Resnica v oči bode, zato nosijo ljudje očala. * Zamenjava Poznamo profesionalce, ki so pravi diletanti in diletante, ki so pravi profesionalci. * Celovitost Vsak pevec ni pivec in vsak pivec ni pevec, razen če ni slučajno Slovenec, ki je oboje ... * Minulo delo Najbolj cenimo minulo delo na pogrebih. Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Ivica Trček, Franc Pestotnik, Iztok Kavčič, Danica Krampušek, Jakob Novak, Lučka Lapajnar, Janez Tomažič — to številko uredila Lilijana Makovecki. Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-1-72) je glasilo oproščeno davka na promet. 2 7. April 1941 VSTAUEN NESPfcE MENL3IV • Nk SKth' DRtkVN* blagajna DEL BALKAN. GORSTVA ZBiRki 12 51 AROISL-SLOVSTVA trpežen IHPRESN. PIKU tkkO dalje ‘ESTNI DEL HkMBVR- MODERNE TEHNIČ. NAPR. MM. HR.VK6. NAFTMK IND. PESTO NK Rastlina STROČNI- CA BoginjA liBAnonu JEŠČNOST A At j Edam-IT.PIEKNJC CtEOMfr. LIK DtLlTEV F1Z/0UJ5- FUNKCU SRikvk V SRtBCfc. KLASA ZA SEKANJE VRSTA RAZCVETA iRED'5ČE r RT EN D A V2DEVEVC CifcveTE v£ SIMBOL z A REMI J ILUANC NAJVIŠ3I VRH NA SVETU vAs Pob šmarno GORO 0 BO ROT.. SILE DRUG,0 NA3VEČ3E MESTO kANAS£ GiR.fcOCilU. HkšČEvAL POLMER PRESEun I2PRA2NHI SREDO!. LEPoTnA Rastlina teža Podalj- šek PRi LISTINAH ?Rif«AvA VPREGO KOZMET. iliRhe znAMkA AvTOnoR. T Ali^OVA puAcA oto terkkn STARA MERA hunski PREDLO^ znAČAj ETOS* DALJNO- GLED AsTROnOA Na\t.!DA FRANC■^ SOGLASNIK samCGlK- vrst A Ankete kem. znak Akt fVioN PRin. stRKh PRED NASTOPOM Sr V ŠPORTU NEkDANJi AM. DRŽAV, ABECEDE UMETNO GRAJENO ,QN«D0* REk-A NA 5.Z fRAnc/je DESNI PRITOK SEINE 2K L° USTNICE VISOKA TEMPE -R ATU RA TUJ£ IMf KOPA UŠ, iMO OPATIJE brezbar- ven POROČILO MORSKE VETRNICE CIGARETNI OGoREk PRi&TAn-m a ur v Potovanja LVBOLfOVe ž-BA BORis ekART PILMSK/ muzej PKEllVAlCi GRfcNLkMp K£M. ZNAK GESLO FRANCOS. Revoluc- ENAKOST Kisline KOVAČ EMA MESTO V SRED. Bosni hRvaš^i slikar VJEKObLAV ZVEZDA v ORIONU DAuaŠA PESNITEV 0KRA15. ID. E ST. Domačini v MOVl ZELANDIJI AT LETSKI RČ K V IZIT VULKAN NA ^AldJsT VRHUNSKI ŠPORTNIK NAPOVE- DOVALKA vAsTE HERCEGOVEC NAJDALJ. frAncos. REKA \o\Q kbm. ŽIVLJEM. tekočina IZBRAncc 11 VRHNJE ŠTEVILO 1 N IČLAMA KRAJŠA OBLIKA ŽEN. imena Andrej TORKAR, DOMAČE i'VALl DROBNICA KEMIČNI ZR D THOMAS Alva PREGOVOR CONE MED DVEMA VZPOREB- NlKOnA Humor v DO Enemu od vodij zborov delavcev je »ušlo« tudi naslednje vprašanje: »Kdo je za to, da dvigne roke?« Tudi tokrat smo pripravili tri nagrade: 1. nagrada: ZINA OKRASNA BLA- 2. nagrada: VIKEND ODEJA 3. nagrada: TOALETNA GARNITURA Sestavil: F. Pestotnik MINI UGANKARSKI SLOVARČEK ALON2A — podaljšek pri listinah, zlasti pri menicah EDDA — zbirki iz staroisland-skega slovstva LOIRE — najdaljša reka v Franciji, 1010 km RIGEL — najsvetlejša zvezda v Orionu