Kupujte VOJNE BONDEI Najstarejši iloveniki dnevnik y Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte 1 VOJNE BONDEI 1 The Oldest Slovene Daily in Ohio Bett Advertising Medium _ ŠTEVILKA (NUMBER) 271 VOLUME XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK). NOVEMBER 19, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 271 DVE NOVI RUSKI ZMAGI; KOROSTEN IN RECKA PADLA . Topovi v Moskvi grmijo salve zmagoslavja; naciji v Ukrajini in ^ Beli Rusiji razklani Snoči so v Moskvi zopet grmeli topovi v salvah zmagoslavja, ko je dospela vest o dveh velikih zmagah nad ^acijskimi kohortami, ki sta bila izvojevani, ko so bili ^emci pregnani iz Korostena in Rečice, kar pomeni, da nemška fronta med Ukrajino in belo Rusijo razklana dvoje. ' Korosten, ki je padel v ruske I'oke, leži na vitalni železniški med Leningradom in Ode-in tudi na progi, ki veže Ki-z Varšavo. 8 padcem mesta Rečice so ženici izgubili glavno oporišče y Somelskem okrožju. S tem je tudi padec Gomela postal neizogiben. Zadnje vesti s tega sek-torja ruske "fronte javljajo, da Nemci v paniki skušali pre- IZJAVA ZDRUŽENEGA ODBORA JUžNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV koračiti Dnjeper in da je bilo pri tem pobitih na tisoče naci-jev. Na žitomirskem sektorju, kjer so bili Rusi v sredo na eni točki napravili umik, poroča Moskva, da so Rusi včeraj ubili na stotine Nemcev in razbili nad 50 tankov. Vsi nemški napadi so bili odbiti s krvavimi izgubami. Katoliška revija za moskovski pakt NEW YORK. — Katoliška revija "The Commonweal" je v svoji tekoči izjavi v posebnem uredniškem članku odobrila moskovsko konferenco, rekoč da prvi in najvažnejši pogoj za dosego trajnega miru je ustvaritev ozračja zaupanja, dobre volje in odkritega prijateljstva med Rusijo, Britanijo in Zedi-njenimi državami. 'The Commonweal" velja za glasilo liberalno mislečih ameriških katoličanov, dočim revija "America", ki jo izdajajo jezuiti, predstavlja konservativne katoličane. Slično kot "Commonweal" se je izrazil o moskovski konferenci Zvezni svet cerkva, v katerem so organizirane protestantske skupine v Zed. državah, dočim je konferenca katoliških škofov pred nekaj dnevi v Washingtonu izrazila resne pomisleke proti sklepom, ki so bili sprejeti v Moskvi. SILNA Hid OFENZIVA V JUGOSLAVIJI Partizani apelirajo na zavezniško mornarico za pomoč Iz Washingtona se poroča, da je vlada z ozirom na to, da se je zaloga svinjine, ki prihaja na trg, znatno zvišala, odredila, da se bo poslej za svinjino zahtevalo dve točki manj. To pa velja le za mesne produkte, ki so namešani z mesom druge vrste. Nespremenjene so j Iz Londona se poroča, da so : tudi racijske točke za mast, T^a-j Nemci napeli vse sile, da vržejo | kor tudi za konservirano svinji-I jugoslovanske partizane s po- kantah. I stojank na dalmatinski obali, j so v. ta namen poslali v akcijo šest motoriziranih kolon. i Borba se vrši na 200 milj dol-I gi fronti, ki se razteza od Goriškega Kotorja, kot se imenuje Združeni odbor južnoslovan-,®Kih Amerikancev je na sv/) j i dne 13. novembra, ki se je l^ršila v Fort Pitt hotelu, Pitts-Pa., izdal sledečo iz- Mvo: Združeni odbor južnoslovan-®kih Amerikancev prisrčno po-^dravlja zgodovinske izjave Moskovske konference. V imenu ^®cine več kot enega milijona ■^nierikancev hrvaškega, srbske-slovenskega, bolgarskega in ^S-cedonskega porekla, Odbor ^^gotavlja našemu vrhovnemu ornandantu Rooseveltu, kakor udi državnemu tajniku, polno Podporo v razvoju zunanje po-'tike, utemeljene na moskov-izjavah. Nacionalni inte-*^Bi Združenih držav in proble-svetovnega miru zahtevajo, odprto in natančno preišče-1^0 vse faze naše zunanje poli-tike v luči moskovske konfe-^®nce, vključivši našo politiko ^apram Jugoslaviji. Svobodo ljubeči narodi se ve bolj zavedajo sijajnega do-Pfinosa jugoslovanskih osvobo-ilnih sil za skrajšanje vojne ustanovljenje demokratične-^ niiru v južnovzhodni Evropi. €kom minulih dveh let, je bila ^^odna osvobodilna vojska vodstvom generala Tita, po-ruske vojske, najbolj efek-zaveznik na evropskem '^^tinentu. Osvobodilne sile so "^^Prestano in z vso močjo udar-Hitlerizem. One so preži-^ele preizkušnje dveletne borbe lez vsake zunanje pomoči. One Se razvile iz raztresenih ge-yskih edinic v močno osvobo-iliio vojsko z ustanovitvijo de-"^^kratičnih načel in uničenjem ^^%tičnih ustanov, ter tako ''družile vse Jugoslovane, ne ^ na stališče, vero ali na- ^odnost. . ameriško uradno stali- skozi pretekli dve leti je bi-da se ignorira ta efektivni ^^veznik. V praksi smo podpi-Mihajlovičeve četnike v Ju-^^slaviji. Ta element "Veliko-^ ®^ih" pro-fašistov se je iz-da čaka, da jih ameriški .^joiieti postavijo v oblast pro- daj stvo kot "nesrečni Mihajlo-vič-partizanski spor" (the un-l^ortunate Mihajlovic-Partisan fued) ali "rift," ki bi bil izginil in jugoslovanski narod bi že davno iztrebil male sile Mihaj-loviča, ako ne bi te sile imele materijalne in moralne pomoči osišča in, da priznamo resnico, Anglije in Združenih držav. Mi smo dali vladi, ki podpira Mihajloviča, avijone na Lend-Lease, dovolili jugoslovanskemu ambasadorju, da bodri pro-fašistične porazi j ive skupine v tej deželi; izdali dWoljenje za nabiranje fondov za četnike; dovolili Mihajlovičevim podpi-rateljem, da govore v ameriških vojnih taboriščih. Izven vlade smo ga slavili v filmih, tisku in preko radia. Neoziraje se na naše preteklo stališče, da smo pomagali temu osiščnemu sodelavcu, so Narodne osvobodilne sile rastle. Zdaj pa resnica o jugoslovanski situaciji prodira v naš tisk. Nedavno je zavezniška komanda na Srednjem Vzhodu denunci-rala četnike kot izdajalce in orodje osišča. Mihajlovič in Obenem je vlada naznanili, da bo skrbela, da cena prašičem ne bo zdrknila navzdol. To bo storila na tak način, da bo sama pokupila vse prašiče, ako bi cene, ki so določene od vlade, gorata pokrajina jugozapadno j ^^6 našle kupcev. Doslej je bil ta od Zagreba, pa do Splita na ja- j sistem v veljavi samo na svipj-dranski obali. Nemci so vrgli l ^kem trgu v Chicagu, v bodoče svoje sile na vse pristopne ce- tio na enak način podprlo ste in gorske prelaze v poizku- cene za prašiče na vseh trgih su, da partizane vržejo v iKor- sirom dežele. je ali pa jih preko zime razprši- jo v gore. PRIZNANJE ZA ČEŠKE Partizani pravijo, da je to | BORCE V RUSIJI največja nemška ofenziva, ki je ' MOSKVA, 18. novembra. — bila podvzeta v prizadetem o- I Upa(jjji sovjetski list "Izvestija" zemlju, odkar se je pričela voj- j včeraj poročal, da se je neka na. Naslovili so na zavezniško | češkoslovaška brigada pod po-mornarico apel, da rešijo parti- j veljstvom brigadir-generala Ja-zanske borce, da se bodo mogli j j^a^Kratochvila, poveljnika češ- Hull poroča kongresu o moskovski konferenci Sporazum, dosežen v Moskvi, polaga ( temelj za mir med narodi sveta, ^ izjavlja državni tajnik WASHINGTON, 18. nov. — Državni tajnik Cordell ' Hull je danes pred zgodovinskim zasedanjem obeh zbornic kongresa izjavil, da bodo deklaracije, sprejete na moskovski konferenci, pospešile zmago Združenih naio-: dov ter pomagale položiti temelj za povojni svet, ki bo prost trenj in političnih konfliktov, ki so v preteklosti vedno vodili v Vojne. Dvainsedemdesetletni drzavnii^^.^.^^^^ heroja, ki se je vrnil Naši fantje-vojaki ★ ★ v ponedeljek bo odšel k mornarici William Hrastar, 903 Ida Ave., sin Mrs. Mary Hrastar. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, predno se poda v službo Strica Sama. Frank Leo Wolf, sin poznane družine Mr. in Mrs. Leo Wolf, 14703 Sylvia Ave., je prišel na 15-dnevni dopust, iz Motor Corps, Fort Crooke, Nebraska, in se bo povrnil nazaj na svoje službeno mesto v ponedeljek, 22. novembra. tajnik, ki je prvMčlan kabineta v zgodovini, ki je govoril pred skupnim zasedanjem obeh kongresnih zbornic, je v svojem govoru izjavil: "Kadar se določbe' deklaracije, katero so sprejeli štirje narodi na konferenci v Moskvi, prevedejo v dejanja, ne bo nobene potrebe več za interesne I iz vojne, ovenčan z zmago. Hul-lovi kabinetni člani, ki so sedeli v prvih sedežih, so se pridružili aplavzu. Temelj mednarodnega miru Sivolasi državni tajnik je izgledal popolnoma spočit od 26 tisoč milj dolgega potovanja, s katerega se je vrnil pred ted- vrniti.in voditi napad kadar se podvzame invazija Balkana. Dalje se poroča, da so Nemci zaprli italijansko - jugoslovansko mejo, da preprečijo str-nitev gerilcev v Jugoslaviji in severni Italiji. ^ kih sil v Sovjetski uniji, zelo odlikovala tekom bitke ža Kijev. V boj je šla zvečer, prihodnje jutro pa je bila že v Kijevu. Tekom borbe, ki je trajala vso noč, so Čehi Razbili štiri sovražne tanke, dvoje motornih topov, štiri baterije artilerije in ubili so 600 Nemcev, pravi poročilo v "Izvestiji". POGREB Pogreb Donne Race se bo vršil v soboto, ob 12:30 uri popoldne iz pogrebnega zavoda Au- gust F^Svetek^Za njo žalujejo Zvišan obrat starsi Fred m Evangelme Race, ter stari oče in stara mati Mr. Vodstvo tovarne Jack & Heinz in Mrs. Frank Race st., ki vodi- Co. je naznanilo, da bo po 1. ta mlekarno na E. 158 St. januarju tovarna zopet obrato- --j vala po sedem dni v tednu. O- V BOLNIŠNICI I brat je bil znižan na šest dni V Glenville bolnišnico je bil I pretekli mesec, ker so bila sta-odpeljan Vincent Vidmar, sta-! ra naročila izvršena pred dolo - .1 nom dni, ko je stal na govor- sfere, alijance med posamezni-1 odru poslanske zborni- mi državami, za ravnotežje sile, skusal. varovati 3.OJ0 varnost, mednarodm mir, ki bo slo-m pospesevat. svoje koristi. Atlantskem Carterju in Hull navdušeno pozdravljen deklaraciji Združenih narodov, Smrtna kosa Po dolgi in mučni bolezni je včeraj umrla Mary Ujcich, rojena Cepirlo, p. d. Mica Barče-va, stara 46 let. Stanovala je na 2029 Harrison Ave., S. W., Can- njegovi četniki so danes mil j en- ton, Ohio. Pokojnica je bila do- ...... ma iz vasi Kal pri Št. Petru na Krasu, odkoder je prišla v A-meriko pred 20. leti. Tukaj za- nujoč na 1165 E. 58 St. Želimo, da bi čim preje okreval! cenim rokom, novih naročil pa ni bilo dovolj, da bi tempo produkcije ostal nespremenjen. Pri Podprimo borbo Amerike za demo- ; Jack & Heinz je zaposlenih 7,-kracijo in svobodo sveta z nalcupom j qqq in za nedeljsko delo se vojnih bondov in vojno-varčevalnih ' znamk! ta. Tople besede za Rusijo Hull je v toplih besedah govoril o junaški borbi ruskega naroda. Dejal je: "Rusko ljudstvo in epika njegove patrijotične gorečnosti sta naredila name globok vtis. Ljudstvo, ki se iDori proti okrutni agresiji s takim prezirom smrti, kakor se borijo možje in žene Sovjetske unije, zasluži ob- riko. Ko je državni tajnik stopil v nabito polno zbornico, kjer so bili zbrani kongresniki in senatorji, mu je bila prirejena navdušena ovacija, kateri so se pridružili poslušalci na natrpani galeriji. Ovacija je trajala polni dve minuti in bi se bila nadaljevala dalj, ako bi ne bil predsednik udaril s kladivom ter pozval k redu. Sprejem, ki ga je bil deležen Hull, bi ne bil mogel biti bolj j čudovanje in dobro voljo vseh navdušen, ako bi bil prirejen za ljudstev sveta." I plačuje dvojna plača. Ranjeni, zajeti ameriški vojaki zopet doma ti "čak naroda v Jugoslaviji, -.ajoč," so se borili—in se ®fijo—borijo z nacistično po- |^*^^jo»proti našemu zavezniku, ^^"odni osvobodilni vojski. Ameriški tisk je nazval to iz- ci reakcionarjev v tej deželi Danes moramo upoštevati fakte: Nemogoče bo izpolniti izjavo moskovske konference, ako bomo vztrajali na stališču, da se prezira partizane in podpira Mihajloviča. To stališče ne bo skrajšalo vojne, ampak jo bo podaljšalo; to ne bo zagotovilo miru, ampak bo ustvarilo nove fašistične bolezni v južnovzhodni Evropi. Skorajšnje obsežne vojne operacije v Evropi ustvarjajo veliko potrebo, da vlada Združenih držav obvesti jugoslovanski narod, da Amerika podpira borbo demokratičnih sil naroda v Jugoslaviji, partizane; da Amerika smatra Mihajloviča za to, kar je—orodje reakcije. Praktični koraki v soglasju s to izjavo bi morali vključevati: Takojšno Lend-Lease pomoč partizanom: sprejem predstavnikov borilnih sil Jugoslavije v Med-zavezniško komisijo v Italiji in v Evropski svetovalni odbor v Londonu; izključiti iz pušča žalujočega soproga Joe, in štiri nedorasle sinove, v Cle-velandu, Ohio, brata Johna, strica Franka Zigmana in mnogo sorodnikov, v starem kraju pa zapušča mater in tri sestre: Franco Šabec, Antonijo Fidel in Johanno Smrdel. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, ob 9:30 uri zjutraj. Bodi pokojnici lahka a-.meriška gruda, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše so-žalje! preiskati pro-fašistično Srbsko narodno odbrano; vključiti partizane v United Yugoslav War Relief Fund; dovoliti eni delegaciji jugoslovanskih Amerikancev, da poseti osvobodene kraje Jugoslavije, čim prej mogoče; na bojnem polju, kakoi tudi pri ustanovitvi demokracije. Rusko-Češka zveza I okrutnost v umobolnici , , I 1 Policijski prosekutor Antho- je globokega pomena ;i,y Rutkowski je izdal-aretadj- __! sko povelje za Leonarda Booth, NEW YORK, 9. novembra, j paznika v državni umobolnici v (O.N.A.) Med drugimi določba- j Newburghu, ki je obtožen, da je mi 20-letne zvezne pogodbe j nekega bolnika kruto pretepal, med Čehoslovaško in Sovjetsko | Zaporni ukaz je zaprisegel dr. Rusijo, ki bo podpisana med o- • Emory Powell iz 1492 E. 105 bema vladama v Moskvi, se na- j St., čigar sin se nahaja v umo-haja tudi ta — tako trda zanes-1 bolnici zadnja tri leta. Nedavno 1 j i v a poročila, ki so prispela tega je bila slična obtožba našem, _ da bodo imeli Čehi j perjena proti nekemu drugemu skupno mejo z Rusijo, in sicer; pazniku istega zavoda, kjer vla-na ozemlju Karpatske Rusije, j dajo skrajno slabe razmere, to-Globoki pomen te določbe le-1 da administracija gov. Bricker-ži v tem, da razpolaga z ozem- j ja ni do sedaj še mces^r ukre-liem ki je trenotno še sporno i nila, da bi se položaj izboljšal, med Poljaki in Sovjetsko Unijo,/'Cleveland Press" je tozadevno iz česar sledi, da so se nahajala uvedel svojo lastno preiskavo m teritorijalna rusko - poljska o tem poročal v javnosti v sen-vprašanja med onimi predmeti, j ji člankov. o katerih se je razpravljalo na V AVTNI NESREČI Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev trdno veruje, ___________ _____„_____ da bo taka inozemska politika vseh jugoslovanskih sekciji napram Jugoslaviji pospešila Med-zavezniških konferenc vse zdrave, demokratične razvoje Mihajlovičeve p o d p iratelje; I na Balkanu. Ranjeni ameriški vojaki, ki so bili prvi, katere se je sporazumno z Nemčijo, zamenjalo, so bili slikani, ko so zopet dospeli v Ameriko. Od leve na desno so: štabni sar-' žent Lester E. Miller, tehnični saržent John H. Gardner, štabni saržent Norman C. Goodwin, štabni saržent Milton K. Williams, in neki neidentificiran vojak. Zamenjava težko bolnih ali ranjenih vojakov, kateri se ne morejo povrniti na fronto, je izvršena na podlagi medsebojnega sporazuma. V avtomobilski nesreči je bil Mr. Anton Tomšič, stanujoč na 884 E. 230 St. Odpeljan je bil v moskovski konferenci, ter da so bila ta vprašanja rešena v prid Rusije. Predsednik Čehoslovaške re- mma velesile najprej sporazumejo o ^- - - nekaterih drugih, še nerešenih mel odpotovati v Moskvo že po-vprašanjih. Predsednik Čehoslo-' leti, toda njegov odhod je več-vaške vlade v izgnanstvu je i- krat zaporedoma odgoden. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 19. novembra, 19^3 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 "ENAKOPRAVNOST"IUREDNIKOVA POŠTA churchiii na obisku pri WACS Owned and Published by AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. «331 8T. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 iMued Every Day Except Sundays and Holiday* SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznafialcu v Cleveland In po poitl Izven mesta): for One Year — (Za celo leto)------------ For Half Year — (Za pol leta)--------------------- For a Monttaa — (Za S meiece)------------------------- (6.90 . 3.50 . 2.00 Prijeten večer Mlad. pftv. zbora SDD Mrs. Theresa Kastelic, Mrs. Mary Zupančič, John Gerbec, Mrs. Anton Paik, Mrs. Mary Debe- By Man ^ Cleveland! Canada and Mexico: (Po pottl T Clevelandu, Kanadi In Mehiki); For One Year — (Za celo leto)----- For Hall Year — (Za pol leta)------ For ■ Month# — (Za S mesece)-- _»7.50 _ 4,00 _ a.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Z* Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske drtave): Foi: One Year — (Za celo leto)----- ..WOO _ 4.50 For ^ ftif Year (Za pol leta) —...„.—---------------------.............. ■■ -p ---' ' entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. Cleveland, Ohio. — Mladinski ^ec, Mrs. J. Taskar, Mrs. Fran-pevski zbor Slovenskega delav-' gg Mrs. Frank Penko, skega doma na Waterloo Rd. ^ ^nna Kozelj, John Dermo-priredi plesno veselico v nede-' Mrs. Mamie Marn. Ijo, 21. novembra. Pripravljena bo tudi večerja za vse posetni-ke, tako si lahko, prihranite "points" na omenjeni večer. "Points" so bolj upoštevani sedaj kot denar. Vabljeni ste, da pridete na zabavo tega zbora in se udeležite tudi okusne večerje. Po $1.50 neimenovana m se 3 druge po $1.00 neimenovane. Torej skupaj $516.50. Hvala vam prisrčna v imenu trpečega, naroda onstran morja. Vsi oni, ki so prispevali po $10.00 ali več, bodo sprejeli lep spomin v znamenje velikoduš- ŠKRAT Ples se bo vršil v obeh dvora-; nosti in požrtvovanja Za tako Louis Adamič in njegova plamteča obramba jugoslovanskega ljudstva nah in igral bo Vadnalov orkester. Kdo igra za ples, starejšo generacijo ne zanima, pač pa zanima mladino, in če hočemo imeti veselico, moramo priti skupaj stari, mladi in godbeniki. Godci bodo prišli ob 7:30 uri zvečer in tedaj se prične veselo rajanje. Večerjo se bo serviralo ob 6. uri. Vstopnina je malenkostna. Vas vabi odbor! Jennie Kapelj. VII. V govoru pred City Women's klubom je Louis Adamič nadaljeval: "Zakaj je Jugoslavija tako važna v očeh reakcije? Pač zato, ker je važna brez ozira na stališče, s katerega se nanjo gleda. "Razvoj zavezniške politike z ozirom na Jugoslavijo v teku prihodnjih tednov ali mesecev bo položil in odkril program za večji del Evrope ali celo za vso Evropo. "Reakcija je vznemirjena — obupna... in v svojem obupu se je zavzela, da poskusi vsem svojim nasprotnikom pritisniti pečat 'komunizma' in 'propagandistov.' "Mr. Irwin mi je osebno nepoznan, poznam samo njegovo pisanje. Osebno morda ni reakcijonaren. Ampak v najboljšem slučaju se pusti rabiti za orodje agentov šovinističnih reakcijonarjiih sil pri jugoslovanski ubežni vladi in pri jugoslovanske^ poslaništvu v Washingtonu, ki je jugoslovansko samo po imenu. "V nedeljskem članku je prišel na dan s trditvijo, da je obnovitev Jugoslavije nemogoča. To je čisto v soglasju z 'linijo,' katero zavzema šovinistična, mihajlovičevska, pan-srbska in proti-ruska propaganda, ki je obenem sovražna ideji Združenih narodov. "Zakaj 'Plain Dealer' služi tej propagandi? "Jaz ne vem. Jaz samo vprašujem. "In sedaj — kaj pa glede jugoslovanske situacije? "Prošli teden je piišlo iz Kaira neko poročilo, ki je bilo objavljeno v 'New York Times' in v mnogih drugih časopisih — dasiravno sem informiran, da 'Plain Dealer' tega poročila ni objavil — torej poročilo je prišlo iz Kaira, da je geneial Maitland Wilson, britski vrhovni poveljnik na Srednjem zapadu, ki ima. v rokah zavezniške načrte za balkansko invazijo, podaf izjavo, v kateri je strogo obsodil pro-nacijske četnike v Jugoslaviji, ki sodelujejo z Nemci proti svojim lastnim jugoslovanskim bratom, ki se imenujejo partizani. "Ali naj se iz tega sklepa, da je ta stari britski general v očeh Mr. Irwina — ali celo v očeh 'Plain Dealer-ja' samega — tudi komunist, ker je prišel na dan z izjavo proti četnikom generala Mihajloviča, ki je vojni minister v kabinetu jugoslovanske vlade v izgnanstvu? "General Wilson je v svoji izjavi povedal to in nič manj kot trdim jaz že mesece, in kar sem povedal precej obširno v svoji zadnji knjigi, ki je pri piscih listov 'News' in 'Plain Dealer' povziočila tako strahovito možgansko nevihto. "Ako sem torej jaz komunist, mora biti tudi general Wilson komunist — in vsekakor mora biti komunist tudi naš državni tajnik Hull, in komunist je na vsak način britski zunanji minister Eden — kajti povsem očitno je,: John Troha, Joseph Jauch, Mrs. da ni general Wilson storil ničesar, kai bi ne bilo imelo | Agnes Kre odobritve Edena in Hulla, ki sta bila takrat še vedno v Egiptu. Lokalni odbor št. 2 JPO,SS V prijetno dolžnost si štejem da zamorem sedaj priobčiti imena darovalcev, ki so prispevali na prireditvi Jugoslovanske pomožne akcije na 17. oktobra 1943 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Društvo "Naprej", št. 5 SNPJ $50.00. Mr. Mike Zele iz 58. ceste, $20.00. Mr. in Mrs. Pollock, $15.00. Po $10.00 so darovali; Mr. Beno B. Leuslik, Frank A. Turek, Joseph Okorn, Mr. in Mrs. V. Jurman, Mr. L. Meglich, Andrew Hočevar, Mr. in Mrs. Ve-likonja, Tino Modic, Mike Telič, Louis Cimperman, John Znidar-sic, Herman Grebene, Mrs. Knaus iz E. 39. ceste. Frank Tursic iz Wilson Mills Rd., Che-sterland, O., Mr. in Mrs. F. Čer-ne. Po $5.00 so darovali: Joseph Centa, Mrs. P. Lustrik, Mr. in Mrs. J. Kar deli, Mrs. Skuly, Mrs. Lah, Mr.' in Mrs. Kodrich, Mr. L. Kulovec, John Lazar, Vincenc Salmic, Vincenc Kle-mencic, Louis Kocjan, Anton Vapotič, Mr. J. Centa, Mr. Gr-dina (ki je na odru pricupral), Mrs. Johanna Mervar, Frank Gartroza, Frank Lupšina, Mrs. Agnes Lunder, Anton Babic, Neimenovana, John Tavčar, Frank Mikse, Frank Bozja, Mr. in Mrs. Tone Epich, Joseph Perko, Joseph Pograjc, Mr. in Mrs. Jos. Sterle, Joseph Drob-nich, I.ouis Dular, Florian Seti-na, Rudy Kozan, Mrs. Drisak, Mrs. Mary Zalar, August Kol-lander, Mrs. Jos. Zele, Steve liUndeV ml. (in memory of his father), Frank Suhadolnik, Joseph Babnik, John Snyder iz 71 ceste, Valentin Sebenik, Mrs. lie, Frank Klemenciq. $4.00 je darovala Mrs. Hribar. $3.00 sta darovala Mr. in Ms. J. Markich. Po $2.00 so darovali: Mrs. človekoljubno pomoč. Spominek, katerega boste dobili, je nekaj krasnega, pa za danes, naj ostane še tajnost. Vsi oni, ki ste darovali manj kakor $10.00, pa boste lahko darovali še ostalo vsoto do $10 in boste upravičeni do nagrade. Več o tem prihodnjič. Ako je kakšna pomota v imenih a 1 i vsotah, mi sporočite. Poriovno se vam vsem v imenu odbora najiskreneje zahvaljujem ter vam kličem — vsi kot eden delujmo, darujmo. Joseph Okorn, blagajnik. Velika plesna veselica s večerjo Cleveland, Ohio. — Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. priredi veliko plesno veselico z večerjo v nedeljo, 21. novembra. Serviralo se bo ob 6. uri zvečer. Kaj se bo pripravilo, mi ni znano, ampak večjega pomena je to, da vam bo treba študirat in beliti si glave koliko znamk bo treba odšteti za večerjo. Vem pa toliko, da kakor vselej, bo tudi sedaj vse najboljše pripravljeno. Saj so naše mamice izkušene v tem oziru. Skuhale in pripravile bodo one, a servirala bodo pa naša brhka dekleta, »,ki ne samo lepo po jo, pač pa nam bodo tudi s prijaznim nasmehom postregla. Po večerji se pa razvije lepa domača zabava. Plesalo se bo po zvokih Vadnalovega orkestra, ki vedno ustreže občinstvu s polkami in lepimi valčki. Tistega od zida ba pa tudi na razpolago. ' Komandant Harold Stassen, USNR, bivši governer države Minnesote, je bil pred časom im^enovan za tajnika admirala W. E. Halsey, ki je komandant južno-pacifičnih čet. i bel, Mrs. Sophie Francel, Mrs. Frances Majer, Mrs. Frances Kožar, Miss Josephine Krall, "Mislim, da je to dovolj, kar se tiče'Mr. Irwina in i Mrs. Anne Žagar, Anton Jereb, Mr, Howarda — vsaj za enkrat. "Javna obsodba Mihajlovičevih četnikov od strani generala Wilsona je zelo važna, in po mojih mislih, zelo upapoln dogodek — direkten rezultat moskovske konference. "Ni mi mogoče podati danes celotne slike jugoslovanskega položaja, ampak storil bom toliko, kolikor mi j"" mogoče. Upam pa, da ko boste zapustili ta prostor, bo-^'te prežeti z željo, da se o nji pozneje sami poučite." drila med prijatelji ne škoduje nikomur. Vas vljudno vabi Odbor. Louise Erste ml.. Miss Rose Marie Zgonc, Frank Hribar, Mrs. Antonia Mihevc, John Kozjan-cic, Mrs. John Zgonc, Mrs. Jernej Kraeovec, John Stopar, John Ceh, Mr. Perushek, Neimenovana. Po $1.00 so darovali: Mrs. Vukeaenic, Mrs. Gregorich, Geo, veselo zavrteli. Hribar, Frank Smole, Mrs. Ma- Prav vljudno vabimo vse nary Tekaucic, Mrs. Louis Slak, še prijatelje in drugo občinstvo, , Kartna zabava Euclid, Ohio. — Od našega društva "Cvetoči Noble" št. 450 S. N. P. J. že dolgo ni bilo nič slišati. Zgleda kot da bi vsi spali, ali temu ni tako. Naj povem, da smo jako aktivni povsod, pa naj bo treba J temu ali onemu priskočiti na pomoč, nobene prošnjš ne zavr-žemo, ako vidimo, da je v resnici treba pomagati. Seveda, ker pa vsak dober gospodar gleda, da obdrži imetje v dobrem stanju, zato smo tudi pri našem društvu sklenili, da priredimo kartno zabavo dne 20. novembra, to je v soboto večer v Slovenskem društvenem ^omu na Recher Ave. Dolžnost članov in članic je, da se gotovo vsi udeležite in pripeljete s seboj tudi svoje prijatelje, ker čim več nas bo, bolj bo luštno. Kar se tiče postrežbe, je članstvo že preskrbelo, eden je celo obljubil, da bo naredil prave kranjske klobase, in za iste za zalivati, bomo tudi imeli. Mary Churchill, (na sredi), hči angleškega premier-ja Winstona Churchilla, je pri britski organizaciji, ki je podobna naši WAC organizaciji. Slika jo kaže, ko si ogleduje našive WAC v Fort Oglethorpe, Ga. Poleg nje so Alice Marble, U. S. tennis čampijonka, in Mary Hard-wick, britska tennis čampijonka. S+assen dobil novo Ž: m ©sto vajeni ropota. A to ni res. Če blizu spečega človeka rahlo tlesknemo z rokami, ga ne bomo prebudili, njegov krvni pritisk pa se bo takoj povečal. Biti gluii, ima svoje velike dobrote. Veliki iznajditelj Edison je imel od gluhosti, mnogo ko risti, ker je lahko zaspal čez dan, l^darkoli je hotel, noč pa je uporabljal za delo. Ljudje, ki slabo slišijo na e-no uho, zarinejo zdravo uho kadar ležejo spat, v blazino in mirno zaspe. Kadar smo dovolj trudni, zaspimo seveda tudi sre di belega dne. O ruskem caru Nikolaju II pripovedujejo, da je spal samo v zelo razsvetljeni sobi. A takšen spanec človeku ne okrep telesa in duha. Da se zjutraj predramite, potrebujete morda kakšnega zunanjega učinka, po časi pa to človeku preide v navado. Ljudje, ki mnogo časa zabijajo v gostilnah in kavarnah, se navadijo, da hodijo šele po pol noči spat. Podobno je z ljudmi ki po večini delajo ponoči, kakor natakarji, novinarji in drugi- Tisti čut, ki pri človeku naj kasneje zaspi, je tip. Včasih budilnik zaman na vso moč ropoče, a če nekdo potegne za blazino, spravi zaspanca tud iz najglobljega spanja. Ugotovljeno je, da imajo ženske v splošnem močnejše spanje ko moški. Prav tako pa tudi bolje prenašajo bedenje. Tako je pač modro ukrenila narava, da prizanaša ženski, ki mora ob dojenju prečuti mnogo noči. Ker občutljivost naše kože med spanjem izgine, se moramo čez noč zavarovati pred nezaželjenimi vplivi na kožo. Ce nam spalna srajca ne pokriva ramen, nas ne obvaruje mraza, zlasti če spimo pri odprtem oknu. Gledati pa moramo na to, da nas v spanju ne zebe. Raskava in pretesna nočna obleka prav tako preganja spanec. Če človeka zebe v noge, se pogosto zbudi iz spanja. To je v zvezi s slabim krvnim obtokom, ki ga pa lahko oživimo, če se okopljemo najprej v topli, nato pa takoj v mrzli vodi, preden ležemo spat. Gašper: "Jaz edini sem pre* strašno nesrečo na morju.' ^ Miha: "Kako si se pa rešil Gašper: "Zamudil sem P^"-nik, ki se je potopil." Brez mirnega spanja ni zdravja Pravijo, da je bilo pred sto leti prijetno na svetu. Človek je takrat lahko šel Čez ulico brez bojazni, da ne bo zdaj zdaj treščil vanj avtomobil. Spanca mu ni motil ropot mo-tociklov, radio mu je bil neznana reč. Kadar je človek šel na pot, je potoval počasi od kraja do kraja, ustavljal se je, kjer- koli se mu je zahotelo, da se je Pridite torej, saj malo razve-1 naužil lepote pokrajine. Danda- nes potujemo z vlakom, avto mobilom ali letalom, da čim prej doseženo smoter. Zato ni čudno, da se zdravniki tako čr-nogledno izražajo o boleznih, ki jih prinaša napredek človeštva Pri takih razmerah je posebno važno, da se lahko vsaj v miru naspimo. Kadar nas objame spanec, najprej zapremo oči. Kakor hitro zaspimo, naša čutila vida, o-kusa in vonja prenehajo delovati. Zato se tako pogostokrat primeri, da ljudje med spanjem zgore, ker ne čutijo dima, ali se za duše, ker so se nadihali strupenega plina. Pripovedujejo o nekem gostu v hotelu, ki mu je nad posteljo ponoči začel goreti strop, a se jo prebudil šele, ko je začela voda,s katero so gasilci gasili, te- Gašper; "Vedno trdiš o da uživaš le rastlinsko hrano» zdaj sem te pa zasačil, kako s® mastiš z gosjo." Miha: "Z gosjo, gosjo. Zate J to gos, zanje pa prepovedan sad." kaffl I 9" pa Nežica: "Mamica, gre ogenj kadar dogori Mati: "Ne vem, Nežica. tako bi me lahko vprašala, kaio gre očka, kadar zvečer odide doma. ..." Sitnoba, pa še neroda povrhu Ji nanj. Planil je na noge, a jei^"J« vaekakor mnogo boljše bil zavoljo spanja Se tako du-: uporaba tople opeke al, raznovrstnih grelcev, ki so v šcvno odsoten, da je po telefonu ozmerjal vratarja, češ da je sramota, ker ga ponoči med spanjem polivajo z vodo. Kadar je spanec še globlji, zaspi tudi naš sluh, tako da ne slišimo samega sebe, kadar smrčimo ali pa govorimo v snu. Človeka lažjega spanca pn, lahko vzdrami-i navadi pri nas. Postelja naj ne bo premrzla in n e pretopla. Prav takšna bodi toplina v sobi. To je povprečno med 12 in 15 stopinjami Celzija. Najboljša je žimnica iz konjske žime, a najboljše so lanene rjuhe. Ko v snu zamro vsi naši čuti, ostanejo na delu samo še podzavest, srce in želodec. Podza- .10 že pri škripanju žimnice, ka Seveda, se boste tudi lahko j ^ postelji obrača, ali celo ■ prevzame oblast nad nami da nas posetite na 20. novem- in nas povede v čisto nov svet bra zvečer. i mogočega in nemogočega. Srce Mary Dodič, tajnica, j dela počasneje, žila bolj polago- danes ■ Mož in žena se odpravljata nedeljo popoldne na izpreho Pred hišo vpraša žena moža, ^ je zaklenil vrata. "Seveda," pravi mož. "Kakšen seveda! Človek ta reči pozabi in tudi tebi bi se tegnilo kaj podobnega zgo ' "Prav dobro vem, da sem ^ klenil-l^. - "Pr^ dobro? Morda." Na drugem oglu se žena stavi. j "Ali si res prepričan, da dobro zaklenil?" "Seveda sem!" ..j, "Možje niste preveč zanes j vi. Ne vem, ali naj bi ti verJ "Kar verjemi mi. Vrata dobro zaklenjena." "Upam." "Jaz tudi," meni mož. "Samo upaš? Torej nisi pričan, da si dobro zaklenil-"Prepričan sem." Žena ga prime za roko. ^ "Mož, meni se tako ču zdi. Kaj če si se zmotil ?' "Pojdimo! Kaj ti je Saj nisem prvič zaklepal! "To je lahko reči. Taka ® komiselnost je že dostikrat pravila hude reči." "Zdaj pa molči!" . Mož in žena gresta daljG, premišljuje svoje, ona Tedaj pa žena spet obstane reče skoro jezno: "Reci kar^^ U, jaz se hočem prepričati-niva se!" Mož je jezen. j-j "Ali misliš, da znaš sam® vrata zaklepati?" , ^ Začneta se pričkati, P" pa se le pomenita in se proti domu, da se prepi"'''® kdo ima prav. Ko sta pred ti stanovanja, žena ključem. Vrata so bila na, da bolj niso mogla biti-žari od škodoželjnosti. g. Ženi pridejo skoro solze či, tako je osramočena i" J® ^ ker je mož zmagal. Nato se drugo odpravita na izpreh^ Čez dve uri reče žena ^ tako mimo grede: .gj "Vrni mi ključe, ki si ^ vtaknil v žep." "Ključe? Saj jih moraš -e, žena išče in išče, premi J potem pa vžklikne: "Mat' žja, v vratih sem jih poz^ ma bije, želodec jo na Kadar greš spat, ne snie& prenapolnjenega želodca, ^ ne čisto praznega. vra' s ^mbra, 1^43 BNAKOPRXVNOB® STRAN 3. "OPATOV PRAPCBŠČAK" SPISAL FR. REMEC MINIATURE TOOL MAKER (Nadaljevanje) so le malo vedeli o J°Wih, posebno pa ni da je bil šel Alber-na Dunaj in kak j® dosegel. , ^Ibertusa pl. Lindeka je mesecev in bila je že ^ ® je bil končan. Rovan "Odil v št. Lambert, od-H šel na Dunaj pričat ^bertusu. živel je popol-e Gin občeval skoro iz-z opalom Petrom ^^tim prijateljem Hugo-Sicer so mu misli uhajale v Št. Lam-sam se je čudil, zakaj k obide želja, videti in grofico Heleno, ali ^ jima vendar ni. Vi-ifev ot) nedeljah, ko ^ gospoda prihajala k ° ^š-je in pogosteje pa je Lambert Matija \ je tam popolnoma 'S Vedno kako Vsi so ga radi videli, * ■■ ■ vesel in je osoljeno povedal. % sta bila z ^ kaplanom, dasi je Ma-° 'ijem pripovedoval, da polnoči do osme je Matija pri- lomastil k Rovanu, katerega je našel v družbi Hugona Albe samega doma. — Ravno prav, da vaju dobim, je Matija ogovoril Rovana in patra Hugona. Nekaj posebnega se pripravlja. — Kaj neki, je menil nekako prezirljivo Rovan, ki je mislil, da je Matija zopet nekoliko pregloboko pogledal v vrč. — Ko bi to vedel, bi vama bil že povedal, je dejal Matija. A nekaj se pripravlja, in sicer nekaj posebnega. — Povej vendar, kaj veš, je Matijo bodril RovIR. Kaj se pripravlja? Kdo kaj pripravlja? 4 — Le počasi! Torej poslušaj-ta, kaj se je zgodilo! Matija se je široko 'vsedel na stol tik vrča, v katerem je bilo vino in je pripovedoval: Torej — jaz sem bil danes v št. Lambertu. Prav pošteno smo ga pili in dobre volje smo bili, kar se je dalo. Naenkrat prijezdi na grad tuj vitez in zahteva, naj se ga pelje k vojvodi-nji, da ji ima nekaj važnega sporočiti. Oskrbnik ga je peljaj k vojvodinji in potem je prise-del k nam. Imeli smo se prav dobro. Naenkrat je bil tudi o-skrbnik poklican k vojvodinji in je ostal pri nji dolgo časa. In CHICAGO, ILL. - Young Bill Meyers, 4 years old, models and appears at Mills Industries, Incorporated, here, as a miniature tool maker. His father Bill is an expert at the trade and also a champion War Bond seller. Bill, Jr. is one of the few children ever to appear in a war plant and observe dad at work. He hopes to follow the same career when he cynes of age. Co-workers of Bill •senior fashioned the tool-maker'a apron which the young man is wearing, vsi so rekli, da to pomeni nekaj posebnega. — In ti, Matija, si v svoji bistroumnosti takoj uganil, da se nekaj posebnega pripravlja, se je smejal Rovan. — E, kako si nepotrpežljiv, se je jezil Matija. Svetopiseni-ski Jakob je služil sedem let Labanu, čisto zastonj, predno je dobil Rahelo za ženo, in ni postal nepotrpežljiv. Ti me pa še sedem besed ne pustiš iz pregovoriti. — Govori torej dalje! je za-klical Rovan in pomaknil vrč k Matiji. Ta se je najprej po-krepčal in je potem Jiadalje-val: — Torej oskrbnik je bil dolgo časa pri vojvodinji. Napo- sled je prišel vendar nazaj. In kaj misliš, da se je zdaj zgodilo? Meni je rekel, da želi vojvodih ja z menoj govoriti. Rovan in pater Hugon sta strmela, kajti ponosna vojvodi-nja pač ni brez izrednega*povoda klicala Matijo k sebi.— — In ti si šel k vojvodinji? — šel! Seveda! je odgovoril Matija. — In kaj ti je hotela? — To je ravno tisto, kar sem ti prišel povedat. — Govori vendar! — Vojvodjnja mi je rekla, naj grem koj v samostan, naj poiščem tebe, Andreja Rovana, opatovega praporščaka, in naj ti rečem, da moraš še.nocoj iti na smreški grad, ker ti preti velika nevarnost. — To ti je vojvodinja naročila? se je čudil Rovan. To je vendar nekaj izrednega! — Da, in ukazala mi je tudi, da razen tebi ne smem tega nikomur povedati. — To je jako čudno, je menil sicer malobesedni pater Hugon, ki je doslej molče poslušal Matij evo pripovedovanje. Kaj naj si mislim o tem skrivnostnem svarilu? — Tako sem tudi jaz vprašal, je dejal Matija in zato tudi nisem takoj odšel v Zatičino, marveč sem se splazil v kuhinjo. In tam mi je moja prijateljica, debela Maruša, povedala, da s(y^i vsi hlapci poklicani v orožarno in da so dobili povelje, da morajo biti pripravljeni na odhod. Rovanovo lice se je zresnilo. Ozrl se je na patra Hugona in v njegovih o^ceh je čital, da je tistih misli kakor on. — Albertus pripravlja napad na samostan — je končno rekel Rovan. Kaj drugega ne more biti! In ker vojvodinja ve, da sem mož na svojem mestu in da znam biti nevaren njenemu ljubljencu Albertusu, zato bi me rada na zvijačen način odstranila od samostana. — Ali bi te pa rada obvarovala nevarnosti, se je oglasil Matija. Saj grajski kaplan mi je oni dan pravil, da so vse šent-lamberške babnice v tebe zaljubljene. — Beži in ne kvasi takih neslanosti, ga je zavrnil Rovan. — Kaplan mi je tako pravil. Malo vinjen je bil, in kadar je pijan, izblebeta vse, kar izve pri spovedi. Prav zanimive reči je povedal, a j&z sem jih že pozabil, ker sem bil tudi malo vinjen. To pa še vem, da je rekel: Kadar vidi vojvodinja Rovana, pa začne presti, kakor mačka. In to tudi vem, da je rekel: Rovan bo še ljubček stare vojvo-dinje, če ga prej ne vlovi grofica Helena ali pa gospodična Margareta. — To so sanje pijanega kaplana, je dejal Rovan in obrniv-ši se k patru Hugonu, je vprašal : Kaj sedaj ? — Daj mi kako svojo obleko in orožje, je mirno rekel pater liugon. V kuti ne morem iti v boj. — Ne, prijatelj, ga je zavrnil BI MOGLI SAMO VIDETI TE FANTE mM« . ' ....... v TABORIŠČU" tUe Attach OVa/i lio4ulU E OHIO BELL A KO bi jih mogli videti samo enkrat — kako stoje v vrsti in čakajo, da bi telefonirali domov— pa bi ne napravili ponovnega nepotrebnega klica, dokler bo trajala ta vojna. "Morda je ravno vaš nepotreben klic tisti, ki prevzame linijo in preprečuje drugim klicem iti naprej. "Pomnite — na razpolago* je samo gotovo število zvez na daljave in ni nobene prilike postaviti nove. "Torej, prosimo, ne poskušajte klicati na daljvo v edinih urah, v katerih 30 fantje prosti — rticd 7 in 10 Zvečer." TELEPHONE CO, Ne v moji prijetno topli Richman suknji če ste mnenja, da stane dobra suknja veliko denarja, i>otem Je čas, da se seznanite z Richman Broth ers. Mi izdelujemo naše lastne obleke in jih prodajamo v naših la- , stnih prodajalnah, ta# ^ ko da dobite finejše blago, boljše krojaš-, ko delo, in večjo splo- V šno zadovoljstvo po nižjih cenah. Zglasite se. Prepričajte se sami zase. Standard kakovost SE VEDNO Super kakovost ŠE VEDNO $29.50 VSE-VOLNENE OBLEKE ZA ŠTUDENTE $18.50 RICHMAN BROTHERS Tri clevelandske trgovine 736 EUCLID AVE. PROSPECT, VOGAL ONTARIO 5716 BROADWAY Rovan. Ti nisi vajen boja in bi po nepotrebnem žrtvoval svoje življenje. Če nam je sojeno, da zmagamo, se to zgodi tud^i brez tvoje pomoči, če pa bomo premagani, bo za nas največja sreča, da si ti na varnem in braniš naše pravice. Hugon Alba je bil s tem zadovoljen in se je odločil, da zbeži na smreški grad. Da bi mogel iz samostana, je slekel kuto in oblekel Rovanovo obleko. Mat)> ia ga je spremil, da bi mu po-rnagal oditi. Komaj sta bila Hugon in Matija na planem, se je že zaslišalo peketanje : konj in je zadonel glas rogov. XXX. Rovan je najpoprej obvestil samostanske vojake o preteči nevarnosti. Sklical je hlapce in jih oborožene razpostavil po zi-dovju, poklical je menihe in končno zbudil tudi opata Petra. Ta pa ni hotel ničesar vedeti o boju. — Ako ima Albertus oblastveno dovoljenje, da zavzame samostan, potem se moramo temu povelju pokoriti. Rovan je strmel in je živahno ugovarjal opatovim nazorom, ali opraviti ni mogel ničesar. Opat je zahteval, da se zgodi po njegovi volji in Rovan se je moral vdati. (Dalje prihodnjič) a Bh-rm HIP I POSEBNOSTI Ako potrebujete novo posteljo, tnodroc ali vzmeti, oglejte si zalogo, ki jo imamo pri nas. Izbrali si boste lahko železne postelje, box vzmeti in modroce, namizne radio aparate ter hai stojalah, kot tudi razne druge predmete pohištva. Cene zmerne. Priporočamo se za obisk. Norwood Appliance & Furniture {{6ip4 ST. CLAIR AVE.-JOHN SUSNiK Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. ZAVESE Tu si lahko izbeiretfe kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. ZA POPkAVlLA NE RAČUNAMO Odprto ob večerih do 9. ure Parkwood Home Furnishings 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 Vprašajte za Jennie Hrovat l?l I III »"III I I , IIJ r Domači mali oglasnik a83O8XX3t3OO«3tXag8363CX3tXX3tXataO06XX3t3i0atX)Bloe5<36KX1CatX3tXX3tXX3BOn AVTOMOBILSKA POSTREŽBA RE'-NU AUTO BODY CO. ELYKIA AUtO REPAIR AND * 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in pre^ barvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! i. POZNIK — M. ŽELODEC GLenviile 3830 CVETLIČARNE WELDING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Modema slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE Slovenska cvetličarna felEtcic Jf lortstg 15302 Waterloo Rd. IVaiihoe 0195 E. Gist St Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo In bar-v&nj6 vaAega avtomobila. Delo točno In dobro. GASOLIN ae363e3S36$S6$Se3S$36*SeX96St36a63at3eS9t$l STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 90S East 185th St. Official OPA Tire Inspection Ml imamo avto-rack: najnovejSo tta-pravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo. GOSTILNA a(3a0es9ssHssc3cxsaas3cs3E3()e3S9CX3tss9a locaoi am lOl RAZNO saoEaoi locao POZOR, HIŠNI GOSPODARJI! Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEndcrson 7740 OGLAŠAJTE V 'ENAKOPRAVNOSTI' Frank Miheic Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 KO ZAŽELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., 2a privatne zabave pokličite EN. 9026 ' Odprto do 2:30 ure Zjutraj Three Corner Cafe 1144 EAST 71st ST. Andy Kavčnik in John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo snuB m,- ENAKOPRAVNOST 19. no\'embra, DOLG Povest CIRIL DREKONJA (Nadaljevanje) Voda mu je šumljala na uses' šel je po produ navzgor. Tu in tam je še samevalo poleno. Prišel je do tolmuna. Ustavil se je. Voda je zeleneli iz globine. Rahli valovi so se izmikali penam in so trepetali na gladini. Zamaknjen je stal na produ. V potoku je igrala prečudno lepa godba. Čutil je njen hlad, ki bi pogasil ogenj v. prsih. Naposled je zamahnil z roko, kakor da bi hotel pregnati črno misel. Prekrižal se je in se nato vrnil počasi proti stezi, ki je peljala na Polog. Ko je prispel domov, je bil truden in bolan, kakor še nikoli doslej. France je krenil nad vasjo v dolini proti fari. Spočetka so ga bolele noge, ker jih je bil prejšnji dan o tresel s prehitro hojo. Pozneje jih je razgibal in je meril z lahkoto cesto. Tri dolge ure je hodil vedno naprej. Pustil je za sabo že dvoje vasi. Zdaj se je bližal trgu. Cesta se je spuščala navzdol. Samo strmo brdo je še zapiralo pogled na dolino in trg. Prispel je na Poklon. Gore so se razmaknile, svet se je odprl. Pred Francetovimi očmi se je razprostrla široke dolina. Navzgor je tonila v sivkastem mrču, na spodnji strani se je stisnila v ozko grapo. Dolina je bila pre-pasana po sredi z belim prodom, med katerim se je svetlikala voda. Zadaj za trgom se je dvigal hribček, vih'i katerega je sivelo okrušeno zidovje. France se je ustavil in se za hip oddahnil. Strmel je v lepoto kraja. Oči so jo videle, duša je ni hotela sprejeti. Ob pogledu na bele hiše ga je spreletela tesnoba. "Tam je sodnija. Tam so strogi gospodje, ki sodijo po pravici. Bom kaj dosegel, ali bo moja pot brez uspeha?" — Nikdar še ni bil na sodni ji. — Predstavljal si je vse le, kakor je slišal od drugih. Pravico si je domišljal kot strog trd obraz, v katerem ni življenja in ki ne joče, ne toži, ne čuti. Tako jo je poznal po govoricah. — O-zrl se je v kapljico, ki je stala kraj ceste. Slika Matere božje je gledala proti dolini. Zganil se je. V notranjosti ga je nekaj poklicalo in opomnilo, naj ne izgublja čaaa. Šel je dalje s počasnejšim korakom. Čimbolj se je bližal trgu, tem tesneje mu je bilo pri srcu. Kam naj se obrne ? Koga naj vpraša? Kako naj govori? — Prispel je v trg. Gladka cesta ga je peljala med hišama. Ljudje so hiteli sem in tja. Gledal je poslopja: "Kje je sodnija?" Ni mogel uganiti. Vprašal je moža. Pokazal mu je po cesti naprej. Zavil je v novo ulico, zopet hiše in hiše. V prsih ga je stiskalo; noge so bile težke. Polotila se ga je plahost najrajši bi se bil vrnil. Zopet je vprašal. Pokazali so mu veliko poslopje, ki je bilo potisnjeno nekoliko s ceste. Pred poslopjem je zelenala trata. Šel je po široki stezi^ ki je bila posuta z belir^ prodnim peskom. Vstopil je. Po stopnicah je prihitel polizan mladenič s šopom papirjev v roki. Za njim je stopalk, navzdol skupina kmetov, ki so se glasno prepirali med reboj. Prišel je vrh stopnic. Dolg hodnik je ležal pred njim, v hodniku vrata pri vratih. Kam naj se obrne? Kje naj potrka? Nikjer ni čul glasu, nikjer ni videl človeka Čakal je. Vrata so se odprla. Na hodnik je prišel človek, se ustavil pred njim in ga molče pogledal. France je zajedjal: "Kje je sodnija,?" Človek ga ni razumel. Pomig-nil mu je in ga odvedel v sobo. Tu mu je pokazal na prostara-n e g a moža, sedečega za mizo in odšel. France je pričel govoriti. Spočetka mu beseda ni tekla gladko, pozneje se je oju-načil. Izpovedal je vse, kar se je zgodilo. Mož ga je poslušal mirno. Kb je končal, mu je rekel z mehko besedo: "Bili so že nekateri kmetje tu in so povedali isto kot vi. Peljem vas k sodniku; vendar boste morali čakati precej časa, da sodnija dožene, koliko premoženja ima Delfin. Če bo kaj, že dobite del." Nato je mož nekoliko povzdignil glas: "Nesrečni ste, a ne trpite samo pri vas. To se dogaja tudi dru-g o d v okolici. Naši ljudje so prepošteni, tudi boječi. Domačina bi ubili, če bi naredil kaj takega." Vstal je in peljal Franceta v drugo sobo. Sodnik je srepo poškilil vanj. Mož je govoril sodniku, France ni razumel. Naposled se je obrnil: "Koliko znaša vaša terjatev? Kako vam je ime?" Povedal je. Sodnik je zapisal in odmignil. Frange in mož sta odšla iz sobe. Zopet je hitel po "cesti. Korak mu je bil lažji ko prej. Na Po-klonu se je ozrl nagloma po dolini in na trg. Tako trdo je bilo vse pred njim, kakor da bi ga gledala pravica, kakršno si je predstavljal prej. Pospešil je korak. Zavil je za brdo. Pozdravile so ga znane, tesne grape. Zdaj je čutil, da je že napol doma. Po poti j6 misli sam s sabo: "To je pravica, po katero hodijo naši ljudje? Nisem je poznal doslej." Spomnil se je ljudi, katere je videl in s katerimi je govoril. Zopet je mislil; "Če bi bil oni mož sodnik, bi dognal našo pravico." XXII. Nekaj dni je Košan tarnal in tožil, pozneje je umolknil. Oni večer, ko se je vrnil iz doline, je venomer povjraševal, kdaj pride France. Težko ga je čakal. Mislil in upal je, da mu prinese sin veselo novico, tola-žilno vest. Sedel je na peči in prisluškoval vsakemu šumu, da bi zaslišal korake, ki mu oznanijo sinov prihod. Čakanje ga je mučilo. Ko je šum utihnil, je pričel zdihovati tem huje. Klical je domače, naj gredo pogledat po vasi, ali se France še ne vrača. Andrej je moral begati pred hišo; vsakikrat, ko se je vrnil, je objela Košana nova bolečina. Čakal je in poslušal. V uše-j sih mu je pričelo brneti. Zdaj in zdaj je začul pred hišo trdo stopinjo, nato je sledila tišina. "Še ne pride? Kje se mudi? Jo j nam! Jo j meni!" Čakal je, kot čaka bolnik zdravila. Ura je tekla počasi, počasi; minute so bile dolge. Domači so bili potrti. Mati je jokala. Jok je bil pridušen; zadrževala je glas. Njeni vzdihi so ganili srce globlje, kakor bi ga bilo ganilo glasno vpitje. V zastrto žalost je padalo Koša-novo stokanje: "Bog pomagaj! Križana dolina! . . . Oče naš ..." Mrmral je molitev, se za čas zatopil, nato je zatarnal s tem tožnejšim glasom. tj; Ko POPRAVLJATE vaš MONCRIEF fornez, obiščite vašega MONCEIEF PRODAJALCA. On vam PRIHRANI DENAR, ko rabi pristne MONCRIEF dele The HENRY FURNACE CO., Medina, O. 1879 1943 Naznanilo in zahvala z bolestjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je kruta smrt nenadoma posegla v našo sredo in napi ugrabila ljubljeno mater Magdalena Kremžar (Rojena TOMAN, p. d. ANDREJUC) Blaga pokojniča je bila 64 let stara, ter je bila doma iz vasi Turnjava fara Krašnja, kjer zapmča več sorodnikov. Tukaj je bivala 34 let. Zvečer dne 14'. oktobra je šla še zdrava k počitku, in Božja volja je bila, da se ni več prebudila. Zjutraj dne 15. oktobra je bila najdena mrtva v postelji. Njeno truplo smo po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida položili k večnemu počitku na Calvary pokopališču. , V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreni zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem ih znancem, ki so položili tako krasne cvetlice in vence h k}-sti drage mamice. V tolažbo nam je bil ta izraz vaše ljubezni in spoštovanja do pokojnice. Enako najlepša hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnice, ter vsem, ki ste darovali v gotovini. Hvala Rev. Max Sodja za obisk na domu in v pogrebnem zavodu ter za spremstvo na pokopališče. Lepa hvala vsem, ki ste prišli pokojnico pokropit ko je ležala na»mrtvaškemu odru, ter jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče, kot tudi nosilcem krste. Dalje Ifpa hvala društvenim Članicam, ki so prišle molit ob krsti pokojne mamice, in Mr. John Tavčarju za ganljiv nagrobni govor. Pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi izrekamo našo iskreno zahvalo za vzorno urejen pogreb in vsestransko pomoč in uslugo, ki so jo nam nudili v bridkih dneh. Umrla si nam, zlata mamica, vedno lepa, spoštovana ... in v črni zemlji pokopana nisi ne ostala sama. v tihem grobu tam počivaš in večno, smrtno spanje spiš, ne mile prošnje, ne solze Te s tega sna več ne zbude. Predraga mamica, le mirno spi v tuji hladni žemljici, v življenju bila si odvzeta nam po smrti združimo se spet. Žalujoči ostali: PVT. JOHN in ALBIN KREMŽAR, sinova; CHRISTINE HOČEVAR, hči; JOSEPHINE in MARY, sinahi; PVT. JAMES J. HOČEVAR, ^et. Cleveland, Ohio, dne 19. novembra 1943. France se je vrnil. S počasnim korakom je stopil v hišo. Košan je prisluhnil. Korak mu je razodel, da sin ne prinaša zdravila njegovi bolni duši. strašil se je, da je za trenutek odrevenel, vendar je dvignil glavo: ^ blag spomin ob prvi obletnici kar je umrla naša ljubljena soproga in dobra, skrbna mama Ivana Tomšič Zatisnila je svoje blage oči dne 19. novembra, 1942. Eno leto je že poteklo kar so Te odnesli in položili v hladni grob, nepozabna soproga in mama. Naša srca so polna bridkosti in naše oči polne grenkih solz, vsaj smo Te vsi tako ljubili. Vsi Te bri#o pogrešamo. Za Teboj žaluje soprog, kateremu si bila vedno zvesta žena, in otroci, katerim si bila ljubeča mati. Odšla si tja, odkoder ni vrnitve. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca našega življenja. Spavaj mirno — snivaj sladko! Žalujoči: Anton, soprog; Anton ml., Joseph, Jennie in Frank, otroci Mali oglasi Zavarovalnino proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi JANKO N. ROGELJ 6208 SCHADE AVE. POKLIČITE: ENdicott 0718 Mali oglasi Za delavce V Euclidu Hiša naprodaj, 865 E. 212 St. blizu Društvenega doma. Dobro oskrbljena; za dve družini, 4 sobe spodaj, 3 sobe zgoraj. Za nadaljne podrobnosti se obrnite na M. F. INTIHAR 21491 Naumann Ave. IV. 0678 Ali imate rabljeno harmoniko ali klavir, ki ga ne rabite? Mi vam plačamo najvišjo ceno. HOEDL, 7412 St. Clair Ave. FANTJE IN MOŽJE! v naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. IZDELUJEMO OBLEKO PO MERI JOHN MOČNIK 772 East 186th St 4 velike lepe sobe, zgoraj, se odda v na-j6m odrasli družini. Nahaja se v prijaznem kraju v Collinwoo-du. Za ndslov se poizve v uradu tega lista. Išče se 3 ali 4 sobe za mirne starejše ljudi. Kdor ima za oddati, naj se zglasi pri James Juratič, 16301 Parkgrove Ave. PrijatePs Lekarna ST. CLAIB AVE. VOGAL E. 68 ST. PRESCRIPTION SPEOrAUSTS ENdloott 4218 Zastonj pripeljemo na dom čE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo strelio popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopij in domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. CH. 8376—837') Ob večerih: ME. 4767 SOUND SYSTEM INDOOB OB OUTDOOB Posebni popust za društva B. 4f Radio Service 1363 E.*45 St. — H£nd. 3028 Avtna zavarovalnina za 5 ali 10 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20. Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na MIHALJEVICH BBOS. CO. 6424 St. Clair Ave. Peter Rostan PAINTER—DECORA TOR 449 E. 158 St., KEnmore 0620 Sedaj je čas za barvanje in dekori-ranje vaših sob, kakor tudi za druga barvarska dela znotraj. Ker sedaj ni primeren čas za barvanje zunaj, je izvrstna prilika za izvršiti taka dela znotraj. RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE Našim cenjenim odjemalcem sporočamo, da imamo sedaj v vseh naših trgovinah fine in okusne riževe in krvave klobase. Vprašajte po njih. SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA NAPRODAJ Jahalna akademija (Riding Academy) Popolna oprema; konji, sedla, vozički, sanke, pikniški prostori, plesna dvorana.— Pokličite HE. 2314. Naprodaj je hiša za dve družini; stanovanje spodaj je prazno; kopalnica, fornez, garaža, blizu freh šol. Najemnina prinaša $63.00. Za hitro prodajo se proda za $6,900. Zgiasite se na 3702 Leopold Ave., Brooklyn. PRODA SE E. 110 ST., od UNION, zidana hiša za 2 družini, po 5 sob, klet, parna gorkota, 2 garaže, zgoraj prazno. Velika lota. Cena $8600. CORLETT OKOLICA, E. 140 ST. in MELZER—Krasna dvo-družinska hiša, 6 sob zgoraj in spodaj; moderna v vsakem ozi-ru, 2 garaže, priročno za vse. Cena $10,500. E. 102 in UNION, 6 sob in kopalnica ; garaža. Se lahko takoj vselite. Cena $6000. 2 AKRA z zidano hišo s 6 sobami, v Bedfordu. Cena $6500. Zgiasite se ali pokličite FRANK MARTAN Broker 12309 FARRINGDON AVE. blizu Corlett Ave. Tel: LO. 0686 OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" ŽENSKE za ^ PEČENJE PECIVA Drugi šift. Plača od Cleveland Cap Sere*' 2921 E. 79 St . KUHINJSKA POJJJ DEKLETA ALI žEP za prodajo jedil vvojni To je važno delo i. Dobra plača ob MC A Dnevni ali nočni si | Zgiasite se v Cafe e CLEVELAND PNEUMATIC TOOL' 3781 E. 77 St. Broadway in 16 do 50. - pri Mornariških vnifo^^ in Clothcraft oblek Ročno in strojno Izkušeni ali pa vas izuP Dnevni Mnogo drugih del na Plača od ure in od Državljanstva se ne va] Jovs 'dolg Priložnosti za delo P® Joseph & F®'** 2149 W. 53 St Si r "((Te; H MOŠKE IN L ('»elc se potrebuje ^ ^ splošna tovari^^'^ y J 1« dela Svet 6 au? 48 ur dela na te« Plača za ZAČ^ Jji - „ uro . "O: Moški 77 n ' Morate imeti izkaz e# Nobene starostne o® jgjo, ste fizično sposobni ga imamo za vas. 'i v Zgiasite^ »J, * EMPLOYMENT O 1256 W. 74 S National Co., # MOŠKE Lepa prilika , /Infi Mnogo del Nič predznanja |epi P ? ' č Oj. H \ it ki ijepa priui^" - ..g narje, dokler se u ga dela. Visoka P iirf ^k. pO Av DOSTI DELA C --f.. U WILLARD m K OSKBB dO Polni čas: 5.10 z^. . šest večerov n PLAČA downto^^^ 750 Huron P®' 700 ProspeJ $31.20 NA 1588 Wayne *=-' Tri ure dnevno, rfjlt' PLAČA $9.90 ^ . pfl. Če ste sedaj brambnem delu, employmB^ ODPRT 8 zj. dO 5. f 'rain'ob 19% Izkazilo zabt«" ■tv« Ave- T H 700 Prospect