P-vStntrMi plavam ▼ ero+^-ift,
Leto XIV., štev. 84
LJubljana, nedelja 9. aprila 1933
--ar —
upt»»u4t*o; UjtKJijacut tvoaHjcv«
oltca * — i eietos Sl 3122. 3123, 3124 3125 312fi Lnscrat-n' oddelek.: LJubljana. Selen« OurgoTa iH. 3. — i cL 3492 2492. Podružnica Maribor: Gosposka olv ca	11. — Teleto® št 2455.
Podružnica Celje: kocenova ulica
št t — Telefon 190 Račun> pn poŠt. ček zavodih: Ljubljana St. 11 842 Praga čislo 78.180 \V<en St I0S 241	«
Nafu\.ij.ii.
Z*
f>' >tr- »* v«
c- ">w . ki . jo,	—
Or —
Uredn^tvo: Ljubljana. Knafljeva ulic 5. Telefon it. 3122 3123 3124. 3125 312& Maribor. Gosposka a lica 1L Teleton št 2440
Cehe <tross»maver}evg ul. 1 Tei.
Rokopisi sc oe vračajo. — Oguuo po tanfu
Nauki litijskega procesa
Sodna razprava proti bivšemu načelniku litijskega okrajnega cestnega odbora je vzbudila pretekli teden veliko za-rimanje m pozornost naše javnosti. Vzrok za to ni bila samo oseba obtoženca, čeprav je svoječasno igral precej važno politično vlogo v svojem okraju in tudi izven njega. Večjo pozornost so vzbujale okoliščine, ki so povzročile, da je prišlo do procesa, in ki so se zlasti med razpravo samo pokazale v taki luči, da je treba resno razmišljati o njih.
Obtoženec je bil sicer obsojen, vendar le zaradi obtožb podrejenega značaja, zaradi prestopkov, kakršne ima na vesti na tisoče ljudi. Oproščen pa je bil V vseh glavnih obtožnih točkah, ki so mu deloma očitale poneverbo in prevaro na škodo erarja, torej na škodo davkoplačevalcev. Sodišče je utemeljilo oprostilni del sodbe z ugotovitvijo, da se »ni moglo prepričati, da bi bil obtoženec res kriv tega, kar mu očita obtožnica«. Pristavilo pa je, da »mora poudariti, da so pri tak>m poslovanju — kakršno je namreč prišlo na dan med razpravo — mogoče največje goljufije na škodo erarja. Vse to, "kar je bilo podlaga za račune, potrdila o predujmih, ra porti in listi cestarjev — vse se je porazgubilo in uničilo. Zaradi tega obstoja še vedno sum, da ni bilo vse v redu.« In ob zaključku svoje utemeljitve je predsednik sodišča še enkrat reasumiral: »Ako bi bil ves material na razpolaeo, potem bi se dala Dokazati jasna slika vsega poslovanja. Ker pa se je to zmetalo proč, kar se sicer ne sme zgoditi pri nobenem rednem in pravilnem računovodstvu, je sedaj dokaz nemogoč in si sodišče jasne slike ni mosrlo ustvariti: paradi tega je v teh točkah obtoženca oprostilo.«
Dva razloga sta. ki nas navajata, da vračamo na to zadevo še po socFbi. Pred razpravo in še med nx> so se slišali od nekaterih strani očitki, da gre pri stvari le za nekako politično presra-nianje aH celo za osebno maščevanje. Hudi so b'li taki očitki za orne. ki so po tvo.fi vesti aH po svoii sluz*-mi dolžno-? i spravili zadevo pre i	Ako je
bilo z oom^-HInim delom sodbe dano osebno zadoščenje obtožencu, so z u+e-rnpH-j+vno te »rro^Htve dobiH najbolje rtdoščenie tudi vci oni. na katere bili imerieni oči+ki maščevalno«?*^ ali celo pri Slovencih t^V<-> "^omačeni oči+ki de-nirnciantc+va. Sodeče ie ugotovilo, da ni,ti obsežna in v vse podrobnosti pose-gaioča sodna razprava ni r".i0,11 ustvariti jasne slike in da ie način po°lova-ni.a unra-"ičeno vzbnial	da ni v=e
v redu. Ta ugotovitev z fr^torifa+ivne-ga mesta je pač zad^^^n d«1"«7. da so storili samo svoio prokle+o dolžnost oni. ki so zahtevali ali povzročili, da se stvar razčisti.
še važnejši pa je urugi razlosr. ki nas sili, da pišemo nekak epilog k li+iiske-pn procesu. Med razpravo ie biflo v opravičilo aH v utemeljitev kakega por-topa-n% večkrat slišati, da so delali enako aH sHčno tudi drugi cestni odbori, al da je bila sploh taka in taka praksa. Ne moramo soditi, ali in v kaki meri so te trditve točne. Trdno upamo, da so močno pretirane, vsa i kolikor bi se mogle nanašati na gospodarstvo in poslovanje v samoupravnih zastopstvih, odkar so ta prenehala biti orodje strankarske politike in predmet strankarske samovoljnosti. Splošno znano pa je in mnoge žalostne izkušnje potrjujejo, da je bilo tako gospodarstvo res pogosto vse preveč s po domače«. Bojimo se, da je tako marsikje še danes. Razumljivo je, da kmečki posestnik, ki je župan velike občine, načelnik cestnega odbora ali vodja kakega drugega zastopstva, ne more voditi poslovanja po vseh potrebnih in nepotrebnih predpisih računovodstva. Poštenjak je in vsi ga kot takega poznajo. Pri tem premožen, tako da njegovo imetje lahko jamči za vsako morebitno škodo. Zato lahko opraviči pred svojo vestjo in pred svojo okolico, če ureja in odreja v gospodarstvu po svoje. Toda tako gospodarstvo lahko postane velika skušnjava za dotičnika samega, pa tudi za koga drugega, ki vidi, da bi lahko v kalnem ribaril brez posebne nevarnosti, da bo zasačen. A niti ni treba, da do take zlorabe res pride. Dovolj je in morda najhuje že to, da lahko nastane sum. Litijski proces mora biti v tem pogledu resen opomin vsem, ki gospodarijo z javnim denarjem. Ako se še kje opravljajo ti posli »po domače«, mora biti tega konec.
A tudi nadzorna oblast iu sama zakonodaja se morata učiti iz naukov, ki jih je dala litijska razprava. V prvi vrsti je treba predpise za nižje samouprave prirediti tako. da jih bo tudi res mogoče izvajati. Biti morajo čim bol] enostavni 'in jasni, brez nepotrebne brro-kratične navlake. Potrebno je, da puščajo reprezentantom samouprave potrebno prožnost, da se jim m treba zatekati k raznim »knifom«. Potem se lahko poostri kontrola nadzorne oblasti, Id pa seveda zopet ne sme biti samo bi-rokratična, še manj pa šikanozna, mar-
KONEC FEDERATIVNE NEMČIJE
Z odpravo deželne avtonomije ie Hitler spremenil Nemčijo v uiti-taristično in centralistično državo, kakršna še nikdar ni bila
Berlin, S. apriila. d. Državna vlada je včeraj sklenila, da izda zakon o izenačenju uprave nemških dežel z diržavno upravo. Novi zakon, ki je stopili takoj v veljavo, določa med drugim:
V deželah izven Prusije imenuje državni predsednik na predlog državnega kancelaria državne namestnike z nalogo. da vodico politične zadeve po smernicah, določenih po državnem kanee-larju.
Državni namestniki bodo imeli naslednje pravice: 1. Imenovanje in odpuščanje predsednikov deželnih vlad ter imenovanje in odpuščanje ostalih članov (ministrov) deželnih vlad na predsednikov predlog. 2. Razpust deželnih zborov in razpis novih volitev. Deželni zbori se morajo razpustiti le istočasno z državnim zborom. 3. Podpisaovame in pro°iašan«e deželnih zakonov. 4. Imenovanje in odpuščanie
ašcevaiije
državnih uradnikov in sodnikov na predlog deželnih vlad, v kolikor so jih že doslej nastavljale višje deležne oblasti. 5. Pravico pomiloščanja bodo od-sle! izvrševali državni namestniki in ne več deželne vlade.
Državni namestniki se imenujejo za dobo deželnega zbora, more jih pa na predlo« državnega kance! ar j a odpoklicani državni predsednik vsak čas. Nezaupnice državnih zborov proti predsedniku m članom deželnih vlad bodo v bodoče nedopustne.
Posebne določbe za Prusijo odre'a jo. da izvršuje v tei deželi državni kancelar t»,fis	^'-7avT?eora namestnika.
Posebne določbe razveljavljajo vse določbe državne ustave in deželnih ustav, v kolikor so nas-protne z novim zakonom. Z imenovanjem državnega namestnika preneha veljavnost zasilnnh odredb državnega predsednika o ime-
Zaradl židovske kampanje fe prišJa nemška valuta v veliko nevarnost — Narodna banka ne da Hitlerju
denarja za javna dela
Berlin, 8. aprila, r. Vedno bolj jasno se kaže, kako nepopravtiavo pogreško je napraviti Hitler, ko ie vprizori! gonjo proti židom. Ja b: na ta način odvrnil pozornost javnosti od notranjih težkoč svojega režima. Protižidovsika goni a ni le razburila duhove v Nemčiji sami, marveč je izzvala nepričakovano kampanjo proti Nemčiji v vsem inozemskem tiisku. ki si v nepoztia-nju pravih vzrokov tega Hitlerjevega koraka ne more razlagati, kako so pri visoko kulturnem narodu mogoče take politične metode.
Posledice bojkota nemških Židov za nemško notranje gospodarstvo se kažejo zlasti v zunanji trgovini. Iz krogov velein-dustriije in veletrgovine prihajajo vedno obupnejša svarila, naj vendar vlada stori nemudoma vse, da zabriše vtis židovskega bojkota v inozemstvu, ker so naročila iz inozemstva katastrofalno padla. K vsemu temu so prišle sedaj še finančne posledice, k: pomenijo za Nemčijo, za Hitlerjev režim pa še prav posebej, najhujši udarec. Včeraj se je vršil! občni zbor nemške' državne ba..ke. Hitlerjevci so imenovali za predsednika državne banke svoje-ga starega siimipatizer.ia dr. Schachta, pričakujoč, da bodo na ta način lažje izvedli svoje načrte, ki so združeni z velikimi finančnimi operacijami. Hitler si ie zamislil velika javna dela, ki bi stala ogromne milijarde. Na včerajšnjem občnem zboru državne banke pa je dr. Schacht v obširnem govoru zbranim delničarjem, najodličnejšm predstavnikom nemškega gospodarstva, brez rezerve na točil čistega vina. Zaupanje v Nemčijo se je namreč zadnja dva tedna za-
radi židovskega bojkota silno omajalo in neugodnost trgovinske bilance je še bolj poostrila resnost nemškega deviznega položaja. Nemčija si je skoz: dve leti prizadevala obnoviti zaupanje inozemstva ier le v tem času odplačala nad 10 milijard dolgov v inozemstvu. To se je zgodilo na račun notranjega gospodarstva. Ce se sedaj znova omaja zaupanije inozemstva, so bile vse te ogromne žrtve zaman. Dr. Schacht ie naglasi!, da ni niti misliti na to, da bi mog'a dir/a\ ' banka dati le eno mariio za n ep rod aktivna javna dela. Ce bi hotela banka ustreči zahtevi vlade, bi to pomenilo katastrofo "sega narodnega gospodarstva.
Odkrite besede dr. Schachta so že danes pokarale posledice. V nemšk:h finančnih krogih je zavladala velika bojazen zaradi nadaljnjih eksperimentov vlade. Navzlic vsem pomirjevalnim izjavam iz vladnih krogov se vznemirjenje ni pokalo ter J2 kaže posebno jasno rva borzah, kjer ie začela marka naglo popuščati. V Pragi le deviza Berlin že včeraj nazadovala za se-dem in po! točke. Čim so bile znane izjave dr. Schachta. ie marka na vseh evropskih borzah popustila. Na curiški borzi je no-tirala danes marka že 3 točke pod pari-teto.
Vlada je imela danes dolgotrajno posvetovanje, na katerega je bil pozvan tudi dr. Schacht. Na seji je prišlo med narodnimi socialisti in nemškimi nacionalci ponovno do hudih nesoglasij, ker se nemški nacionalci kot zastopniki industrije in kapitala vedno bolj odločno upirajo Hitlerjevim vladnim metodam.
Na Dunaju se jeze nad centrumom
Sporazum med Hitler jem incentrumom ogroža klerikalno diktaturo na Dunaju - Krščanski socialci za ukinitev
deželne avtonomije
Berlin. 8. aprila r. Kakor s« je že ves teden napovedovalo, je danes diržavni pod-kance!ar Papen odpotoval v Rim. da izvrši tam važno diplomatsko nalogo pri Vatikanu. Prvotno je nameraval potovati Hitlor osebno. Ker pa so med tem pogajanja s Centrumom že tako daleč uspela, da ni več potrebno niKako posredovanje Vatikana, marveč samo še njegov formalni pristanek bo to misijo opravil Papen sam Gre za to. da papež odobri sodelovanje katoliškega centru ma v Hitlerjevi vladi in da formalno zabrani duhovščini vmešavanje v politične zadeve.
Dunaj, 8. aprila, r. Pogajanja med centrumom in Hitlerjevo vlado so spremljali v tukajšnjih krščanskosocialnih krosih z največjo pozornostjo. Spričo položaja v Avstriji, kjer vodijo krščanski socialci borbo proti hitlerjevcem, je razumljivo, da so skrajno vznemirjeni nad sporazumom ki je bil te dni sklenjen med katolištoim centrumom in Hitlerjem. Potovanje Pape-na v Rim, ki naj ta sporazum sankcionira pri Vatisanu, je izzvalo zaradi tega v dunajskih katoliških krogih največje razburjenje. V dunajskih krogih se namreč boje. da bi moglo tesno sodelovanje med katoli škim centrumom in hitlerjevci vplivati tudi na razvoj položaja v Avstriji, kar bi spravilo klerikalno diktaturo na Dunaju v najbolj neprijeten položaj. V dobro poučenih krogih se zaradi tega zatrjuje, da so bili z Dunaja že odposlani protesti katoli-
več stvarna, pozitivna. Litijski memen-to mora povzročiti, da se začne temu važnemu problemu našega javnega življenja posvečati najskrbnejša pozornost.
škemu cent.rumu in Vatikanu ter da si avstrijski .Klerikalni krogi ze.lo prizadevajo, da b>i ta sporazum preprečili. Preganjanje katoličanov v Nemčiji bi namreč dalo Dollfussovi vlad' dobrodošel povod za Se od.iočnefl«ši nastop proti hitlerjevr.em Ln bi koncem koncev do vedlo do tesnejšega zbli-žanja med katoliško Bavarsko in Avstrijo, o čemer še vedno sanjajo gccovi avstrijski monai histično navdahnjeni klerikalni krogi.
Avstrijski tisk je zaradi tega v poročanju o Papenovein potovanju v Rim zelo rezerviran in z očitnim neodobravanjeim beleži vesti o zbliževanju med katoličani in hitlerjevski mi nacionalisti.
Dunaj, 8. aprila r. Istočasno, ko Hitler nanovo ureja razmerje diržavne vlade do posameznih nemških dežel, so se tudi na Dunaju odločili, da do skrajnosti omeie avtonomijo f'ežel. Povod za to jim daje pred vsem Dunaj, ki si ga klerikalci kljub vsemu dolgoletnemu prizadevanju legalnim potom niso mogli osvojiti in kjer jim celo sedaj, ko imajo klerikalci popolno diktaturo, socialni demokrate na vsej črti kljubujejo. Da bi ukrotila dunajske socialiste, se je vlada odločila omejiti avtonomijo vseh dežel ter jih sprav.iti v večjo odvisnost od zvezne vlade. Po tem načrtu namerava vlada najprej razpustiti dunajski občinski svet ter imenovati vladnega komisarja, potem pa proglasiti Dunaj za avtonomno mesto, ki pa. je direKtno podrejeno vladii in mu načeluje na mesto dosedanjega župana im deželnega g;lavarja zvezni kancelar sam.
Boječ se, da bi se socialni demokratje takim poskusom uprli, je vlada najprvo razorožila republikanski Schutaboad.
novanju državnega komisarja v Pru-siji. Ustanova državnih komisarjev se z novim zakonom sploh odpravlja.
Verjetno ie. da bodo državni namestniki imenovani že iutri, s čemer bodo koti5novelijav no urejene tudi razmere v Prusiji. Bržkone bo sedanji državni komisar za prusko notranje ministrstvo Ooring imenovan za bodočega predsednika pruske deže'ne vlade.
Uvedba državni'h namestnikov za posamezne dežele bo pod.laga za državno reformo. Država ho po namestnikih, ki jih bo imenoval drža vni pred šolnik na predlog državnega kanceiarja posta'a enotna kakor doslej še nikoli ni bila Samostojnost posameznih dežei se bo karala samo še v tem. da bodo namestniki imenovani iz prebivnl-stva dotičnih dežel Pri tom pa bodo dovoljene izjeme in sicer prva za Prusi i».. kjer lx> državni kancelar Hitler sam pre-vzeJ namesitrištvo. Kor tnvlo vsi namestniki imenovani iz Berlina, ho državna unra-va unitarizirana in bo ob^om izključena
vsaika možnost, da bi mogle deželne rle.d«
izrabiti svojo moč zoper državo. Namestniki bodo imeli pribLižno enake pravice, kakor ©o jih imeli bivši zvezni knezi, vendar pa bodo popolnoma odvisni od Berlina. Avtonomna mesta Hamburg, Bremen in LiibeCK bodo dobila skupnega namestnika.
Borba proti židovskim odvetnikom
Berlin. 8. aprila, d. Prjeki komisarižu
pravosodni minister Kerrl je včeraj oua? odlok, g katerim se zopet pripuščajo židovski odvetniki in notarji k poslom pred sodišči. vendar le v zelo omejenem številu in pod posebnimi posjoii. Pripuščeni bofco samo taki odvetniki in notarji, ki bodo izrecno priznali z revolucijo ustvarjeni položaj in s tem dokazali 6vojo lojalnost proti vladi.
V Berlinu bo smelo v bodofe iivrgevati r sorazmerju $ številom prebivalstva svoje posle pred »odi.šri le 35 židovskih advokatov.
posoj. da se jim dovoli nadaljnje poslovanje, bo ta. da sc se posebno izkazali v vojni kot frontni bojevniki. Izmed 3400 pa je v Berlinu 2500 odvetnikov židovskega po-kolenja. Postopanje proti židovskim odvetnikom je imelo skoro povsod za posledico, da je bila njihovim nameščencem odpovedana služba, s čimer se znatno povečala brezposelnost.
Francoski udarec
reviziomzmu
Sp©me«!!5a pariške vlade bo izročena v Rimu in Londonu v torek - Francosko stališče je v skladu s stališčem zaveznikov
Pariz, 8. aprila. A A. Zunanji minister Paul Boncour je popoldne konferiral s predsednikom vlade Daladierjem ter mu predložil besedilo načrta francoske spomenice in spremnega pisma. Daladier je skupno z Boncourjem dolgo proučeval stilizacijo francoskega odgovora na italijansko-bri-tanske predloge. Po končani konferenci med obema ministroma se je zvedelo, da bo osnutek francoske spomenice predložen v definitivni obliki v odobritev seji ministrskega sveta, ki bo v ponedeljek v Elizejski palači. Popoldne se je Paul Boncour še enkrat sestal s poslanikom Jov.venelom. ki je nocoj odpotoval nazaj v Rim. Francoska spomenica bo izročena najkasneje v torek rimski in angleški vladi. Spomenica bo kratka in bo vsebovala konkretne predloge francoske vlade. Priložen ji bo poseben aide memoriale, v katerem bo francoska vlada svoje stališče še posebej utemeljila.
O spomenici piše »Echo de Pariš«, da je sestavl jena v dr.hu in v skladu z obveznostmi Francije napram državam Male antante in Poljske in da sloni popolnoma na sedanjem mednarodnem stanju. List .je mnenja, da je po sestanku, ki ga je imel 8. t. m. Daladier z Nornianom Davisom, naposled zmagalo francosko stališče in da je načrt o paktu med štirimi zapadnlmi velesilami popolnoma propadel.
Francoska spomenica izraža še vse bolj jasno, nego se je izrazil Daladier v svojem govoru v francoski poslanski zbornici, da se mora sodelovanje štirih velesil za ohranitev in okrepitev evropskega miru nana-f«.H •> Ksnii itn o Ie na zadeve, ki se tičejo
njih samih In da se sme čl. 19 pakta Društva narodov glede revizije mirovnih pogodb uveljaviti le v zvezi s Cl. 10. In 16. istega pakta, ki jamčita članicam Društva narodov teritorijalno nedotakljivost tei sankcije proti napadalcem.
Angleži spoznavajo Nemčijo
London, 8. aprila AA. Sir Auften
Chamberlam je imel snoči v Bircn nghamu velik govor o aktualn h političnih vprašanjih. O položaju v Nemčiji je izjavil, da so izjave vod Inih mož v Nemčije pokazale duha, o katerem smo mislili, da 2a ni več na svetu. Kulturne narode po prav ci razburja. ker se v Nemčiji vrše verska in plemenska prpganjania Nemška vlada naj pomiisk kakšne posledice bo teko ravnanje imelo zanjo m za nemšk narod pO vsem drugem svetu. Nemčija je že enkrat postala žrtev svojca snmoljubja in samo-pašnosti. ko je hotela vsiliti svojo voljo vsemu svetu. Sedanj dogodki nikakor niso v siklndu z željo Nemčije pO enakopravnosti v oboroževanju S posebenim poudarkom je Chamberln n nato govorni o reviziji mirovnih pogodb Preden bo mogoče izpremeniti mirovne pogodbe. bo moral sve* imeti dokaze, da je oblastni duh izginil iz Nemčije. Preden znižamo oboro?enost drugih narodov na stot»n'o Nomčiie. se je treba prepričati, da b? to enakost Nemčiia ut»orab'1a le za svofo varnost in za ohran;tev miru. ne pa z« ogražanje varnosti drugih narodov.
Amerika v groznici prvega piva
Na prvi dan po odpravi prohibicije se je vsa Amerika vrgla v naročje tako željno pričakovanemu pivu — Izpili so ga silne množine, vendar
ni bilo slabih posledic
Chlcago, 8. aprila. AA. Pred tukajšnjo
pivovarno »Middle West« je eksplodirala bomba. Povzročila je precejšnjo škodo. Pravijo, da gre za maščevanje manjših go-
New Tork, 8. aprila. AA. Včeraj je steklo po grlu v vsej Ameriki toiiko piva, da bi na njem lahko plavala vojna ladia, če bi se bila mogla izvršiti vsa naročila, bi pa lahko plavali na iztočenem pivu dve vojni ladji. Taito ugotavlja danes »New-york Hera'd Tribune«. List pravi, da je newyorško prebivalstvo sprejelo povratek piva kakor otrok novo igračo, toda pivo-varji so nekoliko skeptični in se izprašuje-jo, kako dolgo bo trajalo navdušenje prvega dne.
Sodijo, da je včeraj pilo pivo v Zedinjenih državah 70 milijonov ljudi. Država ima lep dobiček s taksami, ki jih pobira za prodano pivo. Samo v newyorški državi so pristojbine za dovoljenje točenja piva vrgle 200.000 dolarjev. Izdelovanje in prodajanje piva je že sedaj dalo kruha in zaslužka več stotisoč brezposelnim. Dobiček imajo pa tudi listi, ker delajo tovarne piva veliko reklamo.
število aretacij zaradi pijanstva in prometnih nesreč prvega dne po odstranjeni prohibiciji je bilo normalno in celo pod povprečno mero. Bilo je mnogo veselja in prav malo neredov. Včeraj so prodali do poldrug milijon sodčkov piva. Ce bo potrošnja ostala neizpremenjena, bodo zaloge izčrpane že v desetih dneh. Zanimivo je. da je parlament v Arkansasu odklonil zakonski načrt o zopetnem točenju piva
stiln, ki niso dobile naročenih količin piva.
Norman Daviš v Berlinu
Pariz, 8. aprila, d. Norman Daviš, ki je včeraj popoldne odpotoval v Berlin, je pred svojim odhodom izjavil zastopniku lista »Pariš Soir«, da bo v Berlinu razpravljal o razorožitvenih zadevah. Ker je mnogo čital o namenih Hitlerjevega tretjega carstva, bi se tudi zelo rad osebno prepričal, kakšno je prav za prav nemško stališče in ali je Nemčija pripravljena pridružiti se prizdevanjem za splošno dobro Nadalje je izjavil, da vlada Zedinjenih držjv nikakor nima namena vmešavati se naravnost v evropsko politiko, vendar pa se ne bo branila v danem primeru pomagati z dobrimi nasveti.
Berlin, 8. aprila, g. Pooblaščenec predsednika ameriških Zedinjenih držav N-.-r-man Daviš je prispel dopoldne v Berim, kjer je imel opoldne razgovor z zunanjim ministrom Neurathom. Danes je posetil tudi državnega predsednika Hindenburga, te-državnega kancelarja Hitlerja in bo najbrže že v ponedeliek zopet zapusti' Berlin.
Tisočkrat
preizkušeni uspehi
„Jutrovega" malega oglasnika priporočajo, da se ga ob vsaki dani priliki poslužite.
Danes 403 ponudbe in povpraševanja.
Ameriška konferenca pretvorjena ¥ svetovno
Povabljene bodo vse države razen Rusije — Sestanek bo Imel značaj predkonference za svetovno gospodarsko konferenco
Washington, 8. aprila, d. Ameriška vlada bo te dni odposlala nova povabila za udeležbo na pripravljalnih razpravah za svetovno gospodarsko konferenco. Ameriška vlada ne bo odklonila nobene države, ki je pripravljena sodelovati na tej konferenci. Izjemo bo Roosevelt napravil s Sovjetsko Rusfjo, ker boče s tem preprečiti, da bi ameriško javno mnenje tako povabilo tolmačih) kot priznanje sovjetske vlade.
Roosevelt namerava povabiti na wa-shinxtonsko predkonferenoo tudi zastopnike Kitajstke, Japonske in raznih iužrco-ameriških držav.
Državni tajnik ra zunanje zadeve Huli j« včeraj sprejel poslanike Madžarske, Belgije, Španije. Danske. Grčije in Češkoslovaške. ki jih ie obvestil o pripravah za svetovno gospodarsko konferenco. Iz enakih razlogov se ie državni podtalni k sestal s poslaniki Jugoslavije. Avstrije in še nekaterih drugih držav.
Iz oficielnih krogov poročajo, da bodo pri \vashingtonsk:<h razgovorih Roosevelta s tujimi državniki razpravljala o zmanjšanju carinskih ovir in odpravi omejitev na finančnem ter valutnem področju. Roosevelt je mnenja, da bi se pogajanja na svetovni gospodarski konferenci v Londonu zavlekla v raznih pododborih za mnogo mesecev, če bi so mnoga vprašanja ža prej :te razčistila.
Kakor govore v krogih kongresa, pričakujejo za prihodnji te-den. da bo Roosevelt priporočil v posebni poslanici znižanje uvoznih carfn za 10 odstotkov. Ta zahteva je v zvezi s pooblastili, ki jih zahteva Roosevelt od kongresa, da bi se Iah'ko pogajaj' s tujtmi državami.
Francijo bo zastopal Herriot
Pariz, 8. aprila. AA. Predsednik vlade Daladier je snoči sprejel predsednika skupščinskega odbora za zunanje zadeve Her-riota in razpravljal ž njim o aktualnih mednarodnih vprašanjih, zlasti pa o pripravah za svetovno gospodarsko konferenco. Čeprav francoska vlada sedaj še ni prejela uradnega povabila, naj odpošlje na predkonferenco v \Vashington svojega zastopnika, sta govorila tudi o morebitni ;-e-
Nemški socialisti in druga internacionala
Dunaj, 7. aprila.
Popolna zmaga nemškega nacionalnega socializma je privedla posredno do hudega spora med sorial.stično internac onaJo in razbito nemško socialno demokrat- jo. tksekutiva drugt mtemacionale očita nemški stranki, da je v tej, za svetovni soc a-lizerr, morda u?odn> borbi postopala neodločno m boja»lj:v<" ter s tem .zvršita izdajstvo nad »sveto sfvario mednarodnega socia iztna«. Nemška si.calist ona stranka je po svojem številu rn svoji organizaciji imela vsaj v začetku moč, da se uspešno upre nacioa«'stičnemu tekmecu, če b-. bilo v njej le količkaj borbenega duha, ki bi ga morala imeti stranka, katere glavno sredstvo polinČne delavnosti je borba. Dogodki pa so pokazali, da nemški soc ali-zem že dolgo več n bil borbena stranka v smislu druge internaciondle. temveč čisto navadna meščanska stranka, katere voditelji so politično m razredno boj šče raje zamenjali za mehke m donosne stolčke na visokih upravn h m gospodarskih položaji^ Toda tudi delavskih množ c so se prijele socialistične ideje le zelo površno in ostale so po sivojem duhu še vedno prepojene germanskega nacionali/ma. 5 gar bistvo tudi marksist oni evangelij ni majici izipremennti. Le zato je lahko Hitlerju uspelo, da ni zatrl samo nemške socalno-de-mokratske str+nke. temveč da privablja tudi vedno večje do'^vske trume v svoj tabor. »Nemšiki socialist .« pravi zastopnik švicarske socialne demokracije v eksekuti-vi druge nternacionale, »so isti cesarski soci«I"sti, kakor so bili leta 1914. Kakor so tedaj naglo in brez odpora postali Viljemov! sluge, tako so se sedaj požurili za lakaje fašističnega režma. Kadar se bo druge internacionala rešila teh feidveblov in kaurolov nemškega socalizma. šele potem bo Iahiko računala na razmah in zmago.«
Druga in t emacVmfl'a. k? je imela zlasti po porazu angleškega soenliema pri zadnjih volitvah «voi glavni steber ravno v nemškem sociabzmu in je videla, kako so nemški socialisti vrgl' miško v koruzo, še preden se je začel odločilni boj, je onra-včeno razočarana Začelo se je z voditeljem nemške socialne demokrata je. bivšim pnjckm ministrskim predsednikom Brau-nnm \Tjegov »beg iu dezertacijo« so po v<?ej Nemčiji f»mafreli za znak. da je n«m-Sk: socializem obsojen, da izgine z nemške politična povš'ne Če h> «e razbežap navadni ryi<tte5i alf celo podTe'eni boiev-nitcl. bi bilo še vcp kopVor tolko ra^jm-Ijfvo. kadar pa rvfci voditelj noče doprinesti nobene žrtve 7a 'de'o ;n stranko, pomen; to konec ;n pron^d Ti*4: ni bilo nikogar. ki b' <r1cuwl namesto B-auna stopiti n not junaka V "«p»n ogromnem ^flhu n-mSk* =>oc;alne domolr^acHe n? z<*°nl1 nagnil s prstom m'!hče. Delavske mno-ž cf "o morale i tf»ga sklepati. d* <=o vsa r^hovij lena gesta * resnici le	tn
da so niihov' vodite?i; res simo ».Konci«. 6treme5' m mastnimi mesti, kakor je zatrjeval H t'er ves čas svode-"'« boja na prvem spsfanku v XroT1ovT oneri se je zdramil niiTi^»v vodSteli	m nastopil
7 neko akadem^foo orvrrici teko	d jo.
ki ie dala zmagovalcu HH^rin nriVtro za imnrovizTari odgovor s triumfalnim usne-
Kmalu nato ie Wefl«s odCoz^' svrdo frrl:-c;;o zastomrlca nem«SIrp cocia Vi» d^moVrn-clie v dn»gi Vitemac^nflli. da med-nirodn' socializem Vrivrfcpn *vyn'fa o t*-070-r?oifcrt-vHb novega režama v	'pnnv
korak j'e odobrilo tudi vodstvo nemške so-
stavi bodoče francoske delegacije. Sklenila sta, da Daladier ne pojde v NVashington. Herriot je snoči po tem sestanku odpotoval v Lyon, odkoder se vrne v Pariz v torek zjutraj. Dobro poučeni politični krogi trdijo, da se lahko računa kot gotovo, da bo Herriot zastopal Francijo na predkon-ferenci v \Vashingtonu. Vlada ga bo prej imenovala za državnega ministra, da bo s tem ojačila njegov položaj v \Vashigtonu.
Tudi politika bo na razpravi
Pariz, 8. apr la, s. Večna listov sklepa
t-z washing tonski h vesti o »mali gospodarski konferenci,« da namerava predsednik Roosevelt dosefii sporazum med Anali jo in Francijo ter ostalim; na konferenco povabljen mj državami, Nijprej naj bi demokratične države 'Amerika, Anglija in Francija med seboj popolnoma spločuo proučile politična in gosnodani<a vprašati ia ter šele na to priče1 i razgovore z ostalimi povabljenimi državami. L sti naglaia-jo, da pripisuje predsednik Roosevelt oči-vdino posebno važnost francoskemu sodelovanju. Upanja, ki jih gojijo tukaj glede te konference, so izredno veliika. »Temps« p še, da se Francija ne more mti za trenutek obotavlijetj pri izrabi prilike, da se v duhu sol • da rn ost i po-gaia z \Va-shingtonom in Londonom. Razgovori v VVashingtonu bodo p>magali razčistit- politično obzorje in bi utegnili postati prav zredna manifestacija v splošnem politč-nem ožini S to pobudo, ki jo je daj predsednik Roosevelt v prvih tednih svojega delovanja, je posegel po metodah pokojnega predsednika Wilson«.
Posebni računi z Anglijo
London, 8. aprila, č. Kot vzrok, zaradi katerega je novi državni predsednik Roosevelt povabil angleškega ministrskega predsednika Macdonalda v Washington, navaja »Daily Telegraph« bojazen ameriške vlade, da ne bi hotela Anglija v zadnjem hipu iz kakršnegakoli razloga plačati obroka svojih vojnih dolgov, ki zapade 15. junija, če prej ne pride do načelnega sporazuma o nadaljnji ureditvi angleških vojnih dolgov Ameriki. List meni, da je vlada sporočila Američanom, da pod gotovimi okolnostmi ne bo plačala junijskega obroka. Zaradi tega se je Norman Daviš še prav posebej potrudil, da bi pripravil Macdonalda do tega, da stopi neposredno v stik z Roose-veltom.
cialistične stranke. Vse to je seveda povzročilo ponovno vihar ogorčenja v svetovnem soc alizmu. Od tedaj vsi bivši nemški socialistiSn' voditelji ln ministri že v naprej ustTežejo Hitlerjevim željam in prihajajo k na c ona listom ponižno in vdano, ali pa izgingajo v ozadje, pazeč, da ne bi pustili za sabo najmanjšega sledu.
Pred nekaj dnevi so nacionalistični listi v Braunschvvegiu prinesli naslednje izjave socialiistčnih poslancev: »Odlagam svoj mandat in izjavljam, da se ne bom več boril proti nacionalističnemu pokTetu. Priznavam ga in se odrekam vsaiki opoz cij\ celo intelektualni in svoji osebni.« Oddajajoče poslance bi morali nadomestiti njihovi namestniki na volilnih listah, toda večina ni hotela prevzeti prostega poslanskega mesta. Celo njihove napadaVe čete »Železna fronta« so se razšle, še preden so izšli tozadevni ra-zimistitveni ukazi Ponekod, n. pr. v Turing«}', so člani sanr zahtevali razrast teh »udarnih« oddelkov.
Dokaz, da nemška socialna demokracija nI imela one razredne in strankarske zavesti, v katero je druga internacionala polagala svoj up, nudi izredno vel ko število bivših socialistov in komunistov, ki zapuščajo svoie rdeče zastave in prestopalo v nac:ona!i«?t;čne organizacije. Dotok teh množric gotovo ne wira le iz Ptrahu. temveč predvsem iz onega nemškega pojmovanja socializma, ki ;e že ob svetovni vojni pri vedel nemšlko socialno demo>kraci?o v Imperjalistični tabor. Naval bivših socialistov na nacionalistične vrste postaja že tako močan, da je moral Hitler izdelati posebne pogoje za snreiem »rdečkarjev« v svojo organizacijo S1ednj:č pa je ostanek nern^ce socialne demokracije naslovi se-dai na drugo internaciona'o pro^nio. naj preneha z napadi na H;tlerja in n!e"W režim, da bodo socialistom list v Nemčiji lahko zopet izhajali Nemška socialna demokracija postaja s tem naravnost omdie Hitlerja, ki mu hotp <iM nehote pomaga utrjevat1 v inozemstvu tretje carstvo in ruš: s tem poslednje temelje svoie zgradbe.
Druga internacionala danes zastoni bruha svoje žvenlo na nemško socialno demokracijo. ker te ni več Nova vera. mnogo bližja osvojevalnemu germanskemu duhu. je zavzela njeno mesto in zamenjala njere malike.
rt f^ifi?«1"^* Jp^ith
BukfveSfa. S. anr:la. A \ »Ouvenhi!« na^a obširen članek o nedav-nem ek-sr>oi?eiu. ki ga je imel v sen«hi iiKtoclovensilci ztma-nji minister Bogoljub .Te v ti ^ List ugofavli.a. da je g. Jevtič s s%o;o vlogo pri sestavljanju novega pakta Male antante tn s prizadevanjem za ohranitev normalnih odno-sajev z Italijo kakor tudi s sklenitvijo )u-goslovensko-rumunskih konvencij napravil svoji domovini neprecenljive usluge rn okrepil položaj Jugoslavije v mednarodni politiki. Nesporno je, pravi list, da je vodil g. Jevtič diplomatsko akcijo zmerno, taktno in modro, zlasti v trenutkih napetosti z Italijo, kar je imelo ugodne posledice za notranji položaj države in za okrepitev nacionalne solidarnosti.
Dogovor o plačilnem prometu med ČSR in Nemčijo
Berlin, 8. aprila, s. Nemšiko-čeSkoslovašlki razgovori o ured bvi plačilnega prometa so bili danes po dolgotrajnih pogajanjih za-ključem z zadovoljivm uspehom. Kakor se pričakuje, bo novi dogovor stopil v veljavo prve dni prihodnjega tedina. S tem bodo odstranjene tudi težave, ki so nastale zaradi obojestrnaskih ukrepov.
Kraljeve velikonočne čestitke vojski
Beograd, 8. aprila, p. Službeni »Vojni List« objavlja kraljevo čestitko vojski m mornarici k velikonočnim praznikom. Čestitka se glasi:
»Mojt junaški \>ojski in mornarici česti tam za veliki praznik Kristusovega vstajenja. Globoko prepričan, da boste vedno z neomajno vdanostjo in častjo izpolnje\rali svoje dolžnosti do svojega vrhovnega poveljnika in do domovin*, vam, gospodje oficirji in uradniki, podc.ficirji, kupim i in redovi, pošiljam svoj po/dra\': Kristus je vstal! Srečne velikonočne praznike! Aleksander\<c
Pavšaliranje trošarine na električni tok
Beograd, 8. apr. A A. Na podlagi pooblastila čl. 68 zakona o državni trošarini, je finančni minister izdal pravilnik za plačevanje državne trošarine na električni tok v državnih, banovinskih in občinskih električnih centralah. Po tem pravilniku smejo državne, banovinske in občinske električne centrale na svojo izrecno zahtevo obračunati državno trošarino na električno energijo na podlagi obračunov iz lanskega kommma, kar pomeni znatno olajšavo taii.o v a dm in ista rti vn em pogledu, kakor tudi v pogledu tarifne politike. Določevanje letnega zneska državne trošarine bo izvrševala posebna komisija finančnega ministrstva, ki jo bodo tvorili zastopniki finančnega ministrstva, gradbenega ministrstva in električne centrale. Predsednik te komisije bo zastopnik finančnega ministrstva.
Čudna logika
V »Trgovskem listu«, ki si je dosedaj skušal ohraniti ugled resnega glasila, čita-mo v zadnjem času članke, ki utegnejo temu ugledu resno škodovati. V zadnji številki je na primer objavil uvodnik, ki razpravlja o težkih davčnih bremenih z mno go nedostatka resnosti in stvarnosti. »Trgovski list« se čudi, da pri trimilijardnem zmanjšanju proračuna ni bilo mogoče doseči nobene davčne olajšave. On smatra, da bi bilo to izvedljivo, ako bi država izterjala davčne za<x->tanke v drugih pokra-j;nah — v času, ko je po priznanju istega T. L pridobitna sposobnost vseh slojev padla na minimum. Resnica je, da je * prošlih letih ne enaka davčna praksa in 7/0 nekod tudi nesposubi davčni aparat ustvaril med posameznimi deli drž'««o razlike ki so ogromne, ali da se te razlike v za-ostankih lahko izenačijo baš danes, tega seveda tudi »T. 1.« resno ne misli. Da j* pa davčna praksa j>'ede tekočih obvez povsod enako kruta in da fiskus .'»edaj enako, ali pa še hujše kakor v naših pritika tudi v drugih krajih države, to je dejstvo. Enakopravnost je bi v polni meri izvedena, če ravno bi gotovo vsi želeli izenačenja v olajšavah in ne v poostritvah.
Pokojnine so dejansko narastUe, vsa i kaT se budžetskih številk tiče, ker je na žalost še le sedaj po tolikih letih izvedena točna evidenca vseh upokojencev, katerih veliki del se je preje plačeval iz rezervnih kreditov. Da bi se pa izvršila redukcija upokojencev ali redukcija pokojnin, tega menda »Trgovski list« ne zahteva Jntcesant-no je da list, ki drugače toliko toži nad popolnim propadanjem nagega šumskega gospodarstva, za državne šume zavzema drugo sfališče, češ da bi pri količkaj do brem gospodarstvu morale dajati dobičke
Tudi stal!T*e napram državnim rudnikom je zanimivo. »Trgovski list« smatra, da so pasivni, kar je netočno. Nasprotno! Oni dajejo državi nad 40 milijonov- čistega dobička. Nekateri posamezni rudniki se gotovo ne izplačajo. Po Trgovskem listu bi se morali takoj zapreti. V prvi vrsti torei Velenje in Zabukovcar Kaj z delavci? To je za Trgovski list očividno manj interesant-no.
Istočasno ko »Trgovski Pst« to piše, je g. predsednik Zbornice za TOI zrevoltiran nad tem. da država naroča tako velike množine premoga pri svojih lastnih podjetjih. On zahteva za TPD mnogo, mnogo več naročil. Iz srca bi jih privoščili trboveljskemu delavstvu, toda z logiko »Trgovskega lista« se take zahteve ne dajo utemeljevati. To je tista logika, ki bi v slučaju, da se državni rudniki nahajaio v Sloveniji, z ogorčenjem protestirala, ako bi država le pet kilogramov naročil dala r^.atnim pre mogovnikom. Mi menimo, da bi bilo Iv-!j oametno, če bi »Trgovski list« tak način razpravlianja o resnih gospodarskih problemih enkrat za vselej opustil.
9
vsak drugačen — vsak posebnost zase — vsak eleganten
K. PUČNIK, LJUBLJANA
Šelenburgova, uMca 1, nasproti kavarne »Zvezda«
Dežni plašči in suknjiči vseh vrst za dame in gospode; za gospode vsa obiačila po meri.
Tragična smrt ped vozom
Slivnica. 8. aprila.
Ko se Je včeraj popoldne vračal iz gozda z vozom stelje posestnik Ivan Vrbič iz Ho-tinje vasi, ga je na potu spremljal 18-letni sin Leopold ter mu pomagal pri zaviranju voza po strmem pobočju Pohorja. Pot je vodila po skrajno slabih pohorskih cestah ter je večkrat pretila nevarnost, da se voz prevrne. Ze v neposredni bližini doma se ie voz znova zamajal. Kljub temu, da se je na viseči strani opiral vanj z vilami sin Leopold, ki pa ga nikakor ni mogel obdržati v ravnotežju. Voz je pretignil s seboj tudi fanta, ki pa je pod bremenom še enkrat močno zakričal, nato pa utihnil Takoj so prihiteli na pomoč sosedje, ki so bili deloma tudi priče nesreče ter izvlekli izpod voza fanta že mrtvega. Za tragično umrlim Leopoldom globoko žalujejo starši, ki bi jim bil v starih letih gotova pomoč kakor tudi ostala soseska. Pokopali so ga danes, v soboto na pokopališču v Slivnici
Katastrofa v Južnoafriškem rudniku
J®hJVnneSburg, 8. aprila AA. V zlatem rudniku Langlaagrtu je snoči nastal požar. Ogenj je izbruhnil v rovu. ki je globok nad tisoč metrov. Sedem rudarjev je pri tem našilo smrt. Sedem drugih rudarjev so pre. peljali v bolnico.
r
«»,B«MOVEC
PMNINKA
tBCAVIlNI tAJ
Pri nervoznosti m živčnin _s?iezmh
deluje »Planinka« zdravilni čaj neposredno na izvor bolezni s tem, da povečava splošno obnovo tkiva. Na ta način se dovaja več hrane živcem in izmučenost živcev se odpravi.
Zdravilni »PLANINKA« CAJ liAtlOVEC ojaOi izločujoče organe, krepi kri, srce in ves organizem in povzroči, da živci zopet pravilno delujejo. Zahtevajte v lekarnah in dregerijah samo pravi zdravilni »PLANINKA« CAJ BAHOVEC. ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih zavojčkih po Din 20.— z naslovom izdelovalca
LEKARNA MR. L. BAHOVEC, LJUBLJANA
L
Reg. br. 1./349 od 6. julija 1932
Premog za železnice
Pri deHnitivni razdelitvi dobav premoga so dobile Trbovlje 33*750 ton mesečno, kar znači dva delovna
dni na mesec več
Beograd, 8. aprila. Po dioiigih pri-pravljalmh razpravah, v katerih je b;k> treba premostiti velike težikoče, se je včeraj dopoidine sestal komi?te imini-strov iin sklepal o razdelitvi premoga za državne železnice. Komite je še enkrat preštudiral celo vprašanje, ali do odločitve še ni prišlo. Šele opoldanska seja mmisirskega sveta Je sklenila t?e-finitivno razdelitev nabav premoga za državne železnice za proračunsko leto 1933-34. Od celokupne mesečne količine 135.000 ton, ki io smatra prometno ministrstvo za minimalno, je bilo odkazano trboveljskemu revirju 33.750 ton, to je nekaj nad 5000 ton več, kakor lansko leto. Ta relacija, ki predstavlja 25 procentov celokupne potrebe državnih železnic na premogu, ostane stalna tudi pri eventualnem zvfšanju, odnosno znižanju dobav. V efektu pomeni povišanje trboveljske kvote približno dva nova delovna dneva na mesec.
•
Kakor znano, je vprašanje dobav premoga za državne železnice postalo v zadnjih letih posebno težavno. V dobah konjunkture se je tudi na polju premogovne industrije razvila velika investicijska vročica in povsod, kjer so se pokazala večja najdišča premoga, so se etablirali premogovniki, v katere so bili vloženi ogromni milijoni kapitala. Iz naše banovine je znano, kako so se razširili revirji TPD. Nove, deloma prav znatne premogovne industrije so oživele na Hrvatskem in zlasti v Srbiji, a tudi država, ki je lastnica velikih premogovnikov v Bosni, je pričela razširjati in spopolnjevati svoje obrate.
Ko je pritisnila gospodarska kriza in se je pojavljal zlasti v naši industriji in tudi v našem prometu vedno večji zastoj, je bila naravna posledica, da je začela občutno padati tudi poraba premoga. Mnogi rudniki, ki finančno niso mogli zdržati ,so propadli, drugi eo na minimum skrčili svoj obrat. Za vsako dobavo večjega obsega so se naravno razvile ljute borbe, ki po svojih posledicah nisc bile le borbe za gospodarske interese rudniških lastnikov, temveč še v jačji meri borbe za socialni obstoj zaposlenega delavstva. Posebno težko so bili prizadeti trboveljski revirji, ki so zaradi svoje moderne racionalizacije imeli nekaj časa v naši država skoraj privilegiran položaj. V letu 1925. je produkcija trboveljskih revirjev znašala 36.5 procenta celokupne produkcije v državi in akoravno le-
Prihod pravoslavnega škofa v Zagreb
Danes bo svečano ustoličen
Zagreb, 8. aprila, n. Danes ob 17. je
prispel semikaj novoimenovani zagrebšk metropolit Dositej. Na po6taji ga je sprejela ča-Jtna četa vojske z godlbo. B li so zbrani zastopniki vseh oblasti v Zagrebu razen Kana dr. Peroviča, ki je odsoten. Ko je metropol t stopil iz vagona, ga je deca med sviranjem godbe obsipala s cvetjem. Prvj je pozdravil metronolita predsedn k srbske pravoslavne cerkvene občne v Zagrebu. nato mestni načelnik dr Krhek, končno pa dtček iz pravoslavne osnovne šole v Bogoviaevi ulici v imenu pravoslavne dece. Metropolit se z lepimi besedami zahvalil vsem za dobrodošlico teT zaključil: »Prihajam zato, da širim ljubezen in slogo med brat ter da delam za edin-stvo in blagor naroda.« Velika povorka avtomobilov je nato krenila proti pravoslavni cerkvi. Metropol i ta Dositeria sta spremljala skopski metropolit Jos p in episkop plešUt dT. Maksimilijan. Pred cerkvijo je pričakovalo novega metropoli ta mnogo pravoslavnih duhovnikov. Tu ga je v imenu 9večenstva pozdravil arhijerej Kokič; metropol t je v svoji zahvali izrazil nado. da bosta njegov prihod in b vanje rodila bratsko ljubezen. V cerkvi se je vršila kratka molitev, nakar so novega škofa rtnrenvli v nijegov dvorec v Deželičevi ulici Ob 18. se je metropolit snet vrnil ▼ cerkov. kjer je blo veliko bdenie. Jutr ob 8.30 se nnčne svečana liturgiija. ob 10.^0 pa bo svečano ustoličenje novega zagrebškega metropolita.
Savski ban v Čakovcu in Varaždinu
^afrovac, 8. aprila n. Sem je prispel 'savski ban dr. Perovič. Sprejel je sreskega račelnka ter je nekaj ur nato odipotoval v Varaždin.
Novi poljski konzul v Zagrebu
Zagreb. 8 apr-Ta n. Dane? ie prispel v Zagreb nov poltaki konzul Stjepan Fie_ ifle^-Alberti; nastanil se je v hotelu »Bspla. nade«.
Mridž^rpka fiira za po/fimavje
Bud'mpeš*a. 8 aprila, g. Danes ie bila v BudVrupešti ustanovljena madžarska liga »a Podana v ie. Nova ustanovljena družba se bo nepolitično bavila z gospodarskimi n kulturnimi vprašanjti Podunavja. Na ustanovnem zas»danwi je bil zastopan tudi zunanji urad p« !ef9c'irtlcem svetniku baronu Vilaniju Z.a predsednika lige je bil izvoljen bivši državni tajnik prof Elemer Hantos. ki je v svojem nagovoru kratko orisal namen društva Stične lige za Podu-navie bodo baje ustanovljene tudi v ostalih podunavskih državah
žijo Trbovlje ekscentrično in je dobava trboveljskega premoga za vzhodne in južne dele države združena z visokimi transportnimi stroški, je vendar trboveljski premog prodiral celo v Južno Srbijo. Ti časi so na žalost minili.
Tudi napram železnicam je imel trboveljski premog ugodno situacijo. Dober po svoji kvaliteti, skrbno sortiran in izbran, je mogel izpoarinjati premog iz drugih privatnih rudnikov, ki so obratovali primi-tivnejše, in deloma tudi premog iz državnih rudnikov, katerih organizacija ni bila še izgrajena. Se leta 1928. so imeli trboveljski rudniki skoro polovico vseh dobav za državne železnice. Ta delež pa je naglo padal. Produkcija v državnih rudnikih je bila vse večja, potreba pri železnicah pa vedno manjša. Lansko leto so bili trboveljski revirji udeleženi aa železniških dobavah le še z nekaj čez 20%. Ker-je istočasno padla uporaba trboveljskega premoga tudi pri industriji skoraj polovico, se je socijalna kriza v trboveljskih revirjih lansko leto poostrila do neznosnosti.
Povečanje dobav za državne železnice je postalo na ta način eminentno socialno vprašanje, ki je bilo pa tem težje, ker so gospodarski interesi države vezani na njena lastna rudniška podjetja, ki dajejo državi nad 40 milijonov čistega dobička na leto, in ker isto socialno vprašanje, čeravno ne v toiikem obsegu, obstoja tudi v ostalih premogovnih revirjih. Borba za povečanje dobav trboveljskega premoga za železnice je v teh okolnostih postala borba za vsakega pol procenta. Uspeh, ki je dosežen, zaradi tega ne more značiti rešitve trboveljskega problema, on prinaša le skromno olajšanje položaja. Ministrski svet je povišal dosedanjo udeležbo trboveljskih rudnikov na železniških dobavah od nekaj čez 27.000 na 33.750 ton, kar znači približno dva delovna dneva na mesec več.
Ta uspeh je pripisati v prvi vrsti sistematični in energični akciji, ki jo je vodil g. minister dr. Kramer v najtežjih okol-nos.tih. Mogel jo je proti interesom zlasti državnih rudnikov dovršiti z navedenim uspehom, ker je tudi prometni minister g. inž. Radivojevič pokazal razumevanje za to vprašane. Seveda dobave za državne železnice predstavljajo le eno plat trboveljskega problema in TPD bo morala s svoje strani napeti vse sile, da — pa nakar z izgubo vsakega dobička — trboveijsio premog forsira v privatnem, zlasti industrijskem odjemu in da z uvedbo najstrožje štednje v svoji upravi omogoči sklaanost svojih gospodarskih z občimi socialnimi interesi našega delavstva in naših delavskih krajev.
Javna dela v obeh-mariborskih srezih
Maribor, 7, aprl«.
Kakor v drug'h srezih dravske banovine so pričeli s podporo državne pomožne akcije javna dela tudi v sreskih okoliših Maribora za levo m desni breg. Priprav li eo gramoz v humskem kamnolomu za cesto Ruperče—Hum in Sv. Peter— Lo-žane. v Morgrabnu za občinsko cesto Rane—Dobrem je, precej ljudi je našlo zaposlitve v Korenijiskem kamnolomu, iz katerega so na-vozi-li gramoz za občinsko cesto Spodnji Duplek—Korena, živo je b lo tudi v Dolaj-ševem kamnolomu pri Sv. Jakobu, iz katerega so dovažali gramoz za banovinsko cesto Sv. Jakob—Pol oka vas in za odcep od b3.novinske ceste preti Sv. Jakobu. V Bre-sternici so pripravili material za nas p občinske ceste Brestrnico—Sv_Križ in bano-vinsike ceste Maribor—Marenberg—Dravograd. V kamnolomu pr. Zimic so pripravljali gramoz za obč;nsko cesto Zgornji Duplek—Zimica.
Predvsem so bili deležni podtpore pomožne akcije nezaposleni delavci. Po vsestranskem razmotri»anju je blo sklenjeno, da se mezda iziplača celotno v gotovi n. Sre-sko načelstvo Maribor, desn. breg, je sklenilo razdeliti 270.000 Din na tri dele in tako pripade na sodm okraj Slovenska Bistrica 120.000 Din. na sodm okraj Maribor — dravska dolina 90000 Din, na sodui oikraj Maribor — bližnja okolice pa 60.ti00 dinarjev. Ta razdelitev se je izvršila s-po-razumno s krajevnimi čin teliji ;n sreskim cestnim odborom v Mariboru.
Tudi v sreskem okolišu za levi breg Drave so pričeli spočetka z deli v kamnolomih, kjer so priprav li gramoz. V kamnolomu Tnije za banovnnfko cesto Slovenska Bistrica — Ti nje. v kamnolomu Ugovcu za tlakovanje banovinske ceste Spodnja Lož-nica — Gladomesko — Ugovec. v kamnolomu Šegi tolčenec za banovinsiko cesto Poljčane — Majšperk in odcep pri Mako-lah, istotom so nalomil tudi kamen za cesto ln opornike mostu v Studen cah in Hrc-stovcu; v sodnem okralu Maribor so v g'av-nem pripravljali v kamnolomu ob cesti gramoz za ceste: Podvelka — R:bnica — Sv. Lovrenc na Pohorju, dalje za banovinsko cesto Sv Miklavž — Hoče — Reka. za banovinsko cesto Fram — Račje — Ihuj n za banovinsko cesto Maribor — Ruše — Se'nica, za banovinsko cesto Reka — Sv. Areh — Rušp in še za nekatere druge ceste. Tudi v srezu Maribor levj breg se Izplačili e delavcem podpora kot zaslužek v denarju.
Zagrebška vremenska napoved za danes: Prptežno oblačno, hladno, ponekod deževno.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Se malo spremembe. Na robu Alp maio to-v lejše.
Naši kraji in ljudje
Stari sv. Florijan obnovljen
Ljubljana, 8. aprila.
Od prevrata sem se Ljubljana nenchoma obnavlja, lepša, regulira in popravlja. Pri vseh teh delih ne gre za velikopotezne akcije, saj za te do sedaj ni bilo in bržkone tudi kaj kmalu ne bo zadostnih sredstev. Zato pa je še več hvale vredno delo, ki je bilo in ga še opravljajo z malim denarjem, kolikor ga mestna občina more iztrgati iz svoje blagajne za te »umetniške« potrebo mesta. Kajti vsa ta obnovitvena in regulač-r.a dela to plod mojstra Pločnika, ki je sko-
ro iz nič v mestu ustvaril predele, ki so pravi baročni biseri- Seveda je bil zmožen takega dela le umetnik, ki visi z vsem srcem na svojem mestu, ki lepi ideji zapostavlja v^e svoje osebne koristi. S tako vzorno nesebičnostjo nam je Plečnik med drugim ustvaril novo Cojzovo cesto s šentjakobskim trgom. Vegovo ulico z Napoleonovim trgom, Masarvkovo cesto, regulacijo Tivolija, okolico Sv. Petra itd., v zadnjem času pa obnavljajo po njegovih načrtih cesto na Grad, stopišče in cerkev pri
Sv. Florijanu, s katerimi deli bo v vsej svoji lepoti prikazan obrobek s/tare Ljubljane: Vegova ulica — Napoleonov trg — Emon-ska cesta — Gojzova cesta. Šentjakobski tn*. mimo Sv. Florjana na Grad.
Na slikah je videti obnovitvena dela na pročelju najstarejše ljubljanske cerkve in regulacijo ulice na Grad; a pogled je eden najsiikovitejših v stari Ljubljani, in nam nazorno prikazuje utesnjenost, v kateri 90 živeli v Prešernovih časih naši »zadovoljni Kranjci«.
Jadranska zavest drami Sloveisee
Uspehi tvornega, nacionalno-socialnega dela za narod hi Jadran — Nad osem milijonov državljanov še ni videlo morja — Jeseni bo grandiozna jadranska svečanost v Splita
Vzroki velikega razmaha Jadranske straže po vsej državi, zlasti pa tudi pri nas, so jasni. VeMki politični migljaji zad-
njih časov nas drami jo k ljubezni in ja-čanju naše edine vsedržavne pomorske organizacije. Danes je v tabora JS že nad 100 000 Jugoslovenov. Ali vedeti je treba, da imajo sosedne tam. preko kar esem ire_ (lentističnih organizacij z milijardniimi premoženji in da je v balili organiziranih 600 tisoč smornarčikov«. — Po sklepih na lanskem kongresu v SkcpJiju je vodstvo Ja. dranrke Straže prešlo k tvornemu- nacio. nalno-socialnemu delu in uspehi so že močno vidni ne samo v naraščanju članstva in snovanju vedno novih podružnic, marveč tudi v storjenih dejanjih. O tem je tajnik centrale dr. R.jbič iz Splita podal v nede-ijo na glavni skupščini v Novem mestu nekaj prav zanimivih navedb.
Na Jadranu se že gradijo domovi posa_ meznih oblastnih odborov. Posebno marljiv je Zagreb, ki adaptira v Jelši na Hva-ru poslcipje, dobljeno od ministrstva za socialno politiko. Vsa Vojvodina je vneta za f v c-j lastni dom v OmiSii, za katerega so - treh mesecih zbrali 600.000 Din. Sarajevčani pripravljajo svoj dom v Budvi, Skopljanci še iščejo kaj primernega na Ja_ drami, Osječani nočejo za ostati. V Splitu bodo poveča'i dom Jadranske Straže in zmogli 5 milijonov dinarjev stroškov. Ljubljanski oblastni odbor bo takisto v kratkem sprožil gospodarsko akcijo, da si ustvari lasten dečji dom na Jadranu.
Kaj hoče Jadranska Straža? Da bo Jugoslavija prava pomorska država, ne pa po mentaliteti samo kontinentalna, kakor je še danes. Imamo najlepše slovansko morje, lahko pa tudi trdimo, da imamo najmanj osem milijonov državljanov, ki lastnega morja sploh še videli niso. Kakšna čudesa ustvarja Poljska s svojimi 73 kilometri peščene morske cbale. Države, ki so brez moria, kakor Avstrija in češko, slovaška, pošiljajo na našo obalo, ki se ji lahko primerja samo še grška, vsako leto številne Pullmanove vagone otrok kakor tudi odraslih, potrebnih oddiha, razvedri- v Splitu.

la in ekrepčila. Tudi pri nas že lepo uspevajo posamezne take socialne akcije, toda še v vse premajhnem obsegu. Treba je, kakor je v nedeljo pravilno poudaril dr. Ru-bič, ustvariti permanentno preseljevanje iz zaledja k morju in obratno! To je edini način, da bo prebivalstvo Jugoslavije, zla_ sti pa novo pokolenje vzgojeno v jadranski zavesti, z razširjenim obzorjem, z ljubeznijo do morja in njegovih lepot in s praktičnim zmislom za koristi, ki nam jih morje more in mora nuditi. V Jadranu nam ležijo zakopani milijardni zakladi, ki ne vzbujajo zaman pohlepa tujcev!
Jadranska Straža ni nikaka organizacija šaibione in fraz. Po njenem prizadevanju je letos prijavljenih tor_iko izletov na Jadran, da nobena organizacija v zadnjih letih ni privabila k morju tako visokega števila pcsttoilkov. Pa sredozemski izlet s »Kraljico Marijo«:: to ne bo le udobno in topo potovanje za razmeroma cenen denar, marveč odlična in pomembna manifestacL ja pomorskih zvez med Francijo in Jugoslavijo.
Ena največjih cacicinalinlh manifestacij zadnjih 'let .pa bo letošnjo jesen v Siplitu, ko bo Jadranska Straža svečano izročila vojni mornarici šolsko ladjo. Jadranska Straža je srečno premagala tudi težkoče v tej zadevi in pred nekaj dnevi je že odpotoval v Hamburg- oddelek naše vojne mornarice iz Boke, da dovede ladjo v domače morje. Vredna je nad milijon dinarjev, ali njen pomen ni toliko v gmotni vrednosti. To je kapital ljuibezzii, ki se nam mora obrestovati z dobro vzgojo mornar, skega naraščaja, med katerim je toliko slovenskih dečkov, da ni povsem brez osnove krilata označba: >kr. slovenska vojna mornarica« V Split pridejo Čehi s posebnim vlakom — vedeti je treba, da je jadranska organizacija med njimi že zelo razvita. A Slovenci? Res da nas bo sokolski zlet na Vidov dan v veliki meri angaži. ral, ali prav gotovo bo častna tudi naša udeležba na velikanski jesenski svečanosti
r.
Za Velikossoc pzi&e v Elitni kino Matica najslavnejši pevec m umetnik sveta
Pel ln igral bo naslovno vlogo v velefilmu
Don Qisichotte

Beograd, 7. aprila.
Banovinski proračuni za proračunsko leto 1933-23 so odobreni. Ce se primerjajo po višini odobrenih celotnih zneskov, si slede banovine v naslednjem redu: savska 184,219.861 Din, dunavska 143.596.280 Din, dravska 120051.063 Din, zetska 43,234.738 dinarjev, moravska 46.568.901.84 Din, primorska z 42.069.663 Din, vardarska 40 milijonov 683.697 Din in vrbaska s 34,676.155 dinarjev.
Državno pomoč h kritju potrebščin dobiva sedem banovin. Take pomoči ne dobita samo dravska in dunavska banovina. Najvišjo državno pomoč dobi zetska banovina, in sicer v znesku 21,164.239 Din, tako da znaša ta podpora skoraj 44 odstotkov vseh potrebščin. Nato slede: primorska z 18 milijonov 383.435 Din pomoči (43.7% potrebščin), moravska s 16,600.000 Din (3;>.8% po-trebšč.), vrbaska s 16.236.098 Din (44.27%), drinska z 11 721.694 Din (17.6%). vardarska z 4,857.811 Din (11.9%) in savska z 1 milijon 500 00^ Din (0.71% potrebščin).
Zanimivo je, kako se porazdeljujejo te banovinske potrebščine na prebivalstvo do-tičnih p-;-raiin. Za podlago smo vzeli šte-velo prebivalstva po ljudskem štetju, ki se je izvršilo 31. marca leta 1931. m potemtakem naslednji rezultati niso popolnoma točni, ker se je prebivalstvo naše države v dveh letih gotovo pomnožilo, toda razmer-no pa odgovarjajo tudi povečanemu številu prebivalstva. Pri banovinah, ki za kritje svojih potrebščin dobivajo pomoč srno seveda to državno pomoč odštel' od skupnega zneska potrebščin.
Najmočneje je obremenjeno prebivalstvo v dravski banovini, kjer za pokritje banovinskih potrebščin ni določene nikake državne pomoči in ob 1,120.549 prebivalcih prihaja na vsakega prebivalca 107 D;n banovinskih potrebščin. Pripomniti je treba ta, da «0 r tem zneska* všteti tudi gospo-

darski dohodki banovine, kakor povsod pri ostalih pokrajinah. Nato sledi savska banovina s 70 Din na prebivalca ob 2,603.633 prebivalcih; dunavska z 2.310.320 prebivalci in malenkost nad 60 Din na osebo, drinska z 1,643 073 prebivalci in 33.4 Din, zetska z 910.350 prebivalci in 29.7 Din, primorska z 882.920 prebivalci in 26.8 Din, vardaiska z 1.656.348 prebivalci in 21.6 Din, moravska z 1,452.967 prebivalci in 20.6 Din ter naposled vrbaska z 1,00S.19() prebivalci in 18 dinarjev banovinskih potrebščin na osebo.
Za tistega, ki bi hotel še točneje določiti obremenitev prebivalstva z banovinskimi davščinami, za kar bi bilo treba od ostalega kritja potrebščin odšteti »gospodarske dohodke« posameznih banovin in prišteti pro-t i postavko v potrebščinah za to poglavje — v komunikeju, ki ga je izdalo finančno ministrstvo, se te protipostavke ne navajajo — naj pa vsaj navedemo številke v dohodkih, ki so naslednje: dravska banovina 32 milijonov 506.803 Din, drinska 15,759.369 dinarjev, dunavska 25,227.901 Din, moravska 5,231.802 Din, primorska 3,637.840 Din, savska 54,911.161 Din, vardarska 2 milijona 719.108 Din, vrbaska 2,277275 Din in zetska 4,444.373.94 Din.
50-letnica celjske obrtne nadaljevalne šole
Celje, 7. aprila.
Celjska obrtna nadaljevalna šola bo slavila 7. maja svoj zlati jubilej. Učiteljski zbor (26 učnih oseb v 13 razredih) pripravlja učence m učenke z vso ljubeznijo na proslavo, ki bo vsebovala predvsem veliko razstavo šolskih pismenih ki risarskih izdelkov v Obrtnem domu in akademijo, pri kateri bodo sodelovali samo obrtni vajenci in vajenfce. Akademijo bo v celjskem gledališča otsoril mestni žoptu g. dr. Aloj-
zij Goricam Sledila bo d aklamacija obrtne vajenke, ki bo prednašala posenitev celjskega učitelja g. Frana Roša v proslavo jubileja. Nato bo izvajal šolski obrtni naraščaj več točk; nastopil bo nad 50 fantov in deklet b roječ mešan zbor, ki bo pod mojstrsko taktirko g. Peca Šegule zapel več narodnih in umetnih pesmi. Ta šolski zbor obrtnih vajencev in vajenk jo prvi svoje vrste v dravski banovini in menda v vsej Jugoslaviji.
Po kratkem poročilu iz 50-Ietne kronike, ki ga je podal upravitelj g. Joško Bizjak, bo sledil telovadni nastop vajenk in vajencev ob spremljevanju klavirja. Akademijo bo zaključila živa slika, ki bo predo-čiia delo našega obrtnega naraščaja pri pouku v šoli ter v mojstrovi delavnici; slika bo po svoji vsebini in strokovni razpo-redbi glede na 50-letni šolski jubilej nekej izrednega. Celotno proslavo bo umetniško poživljal orkester Celjskega godbenega društva pod vodstvom kapelnika g. A. Ka-lišnika	-----
Ivan Vošnjak -J*
Ptuj, 8. aprila.
Na Mestnem vnfou nad Ptujem je zatis-nil trudne oči g. Ivan Vošnjak, mož, katerega mladost dn moška doba je bila posvečena neumornemu gospodarskemu in političnemu deiu. V svojem prijaznem >Ivanoveu« je preživel jesen življenja, a doma je bil iz Šoštanja, kjer se je rodil 8. februarja 1851. Ker je bil določen za naslednika očetu v usnjarski obrti, se je v mladih letih izpopolnjeval v tej stroki po tovarnah v Budimpešti, na Dunaju in v Lincu. Leta 1874. pa se je vrnil iz tujine, prevzel očetov dom in takoj začel vsestransko uveljavljati svoje odlične sposobnosti. Pridobil si je zasluge, ki mu jih Šo-štanj in šaleška dolina ne moreta in ne smeta pozabiti.
Od leta 1876. je bil štiri periode načeL ni k, štiri pa pednačelnik šoštanjskega okrajnega zastopa. Mnogo se je brigal za povzdigo kmetijstva in povzročil zlasti velik napredek sadjereje v vsem šoštanjskem okraju. Nekaj mesecev po volitvah v okrajni zastop (1876) so bile razpisane tudi občinske volitve v Šoštanju. Prejšnjih volitev se okoličani navadno niso udeleževali, ker so stremeli po ločitvi okolice od trga. Tokrat pa se je Ivanu Vošnjaku posrečile pridobiti okoličane za tako številno udeležbo, da so dosegli popolno zmago, župan je postal ugledni posestnik Novak iz Družmirja, podžupan pa Ivan Vošnjak. štiri leta pozneje je bila izvršena delitev občine v trg in okolico. Poslej je bil Voš_ njak vedno občinski odbornik, v dobi let 1897. do 1900. pa tudi župan. Kot tak je na vseslovenskem županskem shodu v Ljubljani (1898) govoril za ustanovitev nadsodi-šča v Ljubljani ter je v svojem temeljitem govoru poudarjal potrebo in pomen takega sodišča za Slovenijo. Dolga ieta je bil tudi član krajevnega in okrajnega šoL skega sveta. Z vso vnemo je delal za raz. voj šolstva v šoštanjskem okraju in je bil neustrašen zagovornik učiteljstva, ki je bilo v onih časih izpostavljeno najljutejšim napadom narodnih, pa tudi političnih nasprotnikov.
Leta 1896. je bil izvoljen za poslanca v štajerski dežeini zbor. Zanimivo je, da 60 ga volili tudi nemški kmetje marenberške-ga okraja, čeprav so bili slovenski poslanci prvotno obsojeni k popolni pasivnosti, je Ivan Vošnjak 29. decembra 1902 stavil pred. log za ustanovitev kmetijske šole v slo-venjgraškem aii celjskem okraju, in sicer z enoletno učno dobo in slovenskim učnim jezikom. Za predlog so glasovali tudi nekateri nemški poslanci. Zaradi zavlačevanja te zadeve so slovenski poslanci pričel z obstrukcijo in v letu 1904. so dosegli, da je bila dovoljena kmetijska šola v št. Jur-ju ob južni železnici.
V	šoštanju je bil Ivan Vošnjak najvna. tejši pobornik vsega narodnega pokreta. Pred vsem je bil v vrsti ustanovni kov šaleške čitalnice, Iz katere so se počasi razvila vsa poznejša narodna in kulturna društva, ki danes širijo narodno zavest po šaleški dolini. Sodeloval je pri vseh priredit, vah teT je bil zaradi veselega petja, prirojene dovtipnosti in ljubeznive šegavosti nad vse priljubljen družabnik, šaleška čitalnica mu je poklonila v priznanje zaslug diplomo častnega predsednika.
V	trdni veri na utspeh si je zasnoval velikopotezen načrt za razširjenje in moderniziranje svojega podjetja, tovarne usnja. Da mu to ni uspelo, so bile krive tedanje razmere, pred vsem kriza, ki je tista leta (1907) v usnjarski stroki prevevala vso Srednjo Evropo, v veliki meri pa tudi v svo_ jih sredstvih neizbirčna konkurenca. Zapustil je svoj rojstni kraj ter se umaknil na svoj novi dom »Ivanovec« nad Ptujem. »Jutro« se je spominjalo tega zaslužnega moža ob priliki njegove 75-letnice (1926.). Z Ivanom Vošnjakom lega v grob mož, ki se je friroT-flj poi, stoletja boril za pravice svoja.
Jfa otfcaAipe
ODOL Zobna vast&
ODOL Zobna pasta ima veliko čistilno moč Zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvita in vso nesnaga
ga naroda, pri tem pa je še bojeval težak življenjski boj. Naj mu bo lahka črna grada! V naši politični zgodovini mu bo ohranjen časten spomin.
Koncert pevskega zbora FS
Maribor, 8. aprila
Spoštovani gospod urednik! Nekaj dni pred koncertom je vaš cenjeni 11-st prinesel nekoliko lepih besed o pevskem zboru FS v Mariboru in je zlasti poudarjal, da se naša srednješolska mladina hvalevredno udejstvuje na glasbeno kulturnem polju m da so očitki o njeni brezbrižnosti neosno-vani. Da ste imeli priliko prisostvovati koncertu FS v ponedeljek, dne 3. t m., v im ionska dvorani, bi se bili prepričali, da pohvala ni povsem zaslužena. To se pravi, pohvala gre pevskemu zboru, ampak tudi samo njemu, ne pa ostalemu dijaštvu, ki je zasedlo vso galerijo in l&p del pritličja. Dijaško občinstvo se je namreč vedlo tako nedostojno, brezobzirno in nedisciplinirano, da je skoro ves koncertni večer, v katerega je prof. Schweiger s svojimi pevci po. lagal toliko nesebičnega truda, pestal farsa.
Pa ta neprijetni pojav ni nov. V zadnjem času je tako rekoč na dnevnem redu. S podobnim obnašanjem so dijakii motili nedavno koncert Jadranske straže, plesni ve. čer obeh Mlaikarjev in prireditev »Napred ka«. Tega mladega Občinstva se je lotila neka nerazumljiva objestnost, neka raz-brzdanoet, ki mora imeti svoj vzrok v slabi vzgoji, pa ne samo v slabi domači ali šofeki vzgoji, še več morda v slaibi izven, šolski. To pa je poglavje, o katerem bodo morali odločilni krogi glciblje razmišljati. Dijaki morajo priti do spoznanja, da je pri resnem kulturnem deiu potrebna resnost. Opazili smo jo zadnjič na koncertu samo pri članih in članicah zbora; a resnost je pogoj tudi za one, ki s posetom podpirajo resna stremljenja.
Toliko sem moral povedati, preden pre-idem na samo stvar, ker želim da se nam iz sedanje mladine ustvari sčasoma zrela koncertna publika. Mladina mora znati ce. niti delo in trud svojih tovarišev, ne pa jih smatrati za predmet svojih neslanosti ali svoje zabave in s tem v kali ubijati vsako dobro voljo. Mora pa biti tudi obzirna do estale publike, ki je želela z vso ubranostjo poslušati koncertne točke naših mladih pevcev.
Kar se tiče pevskega ibora samega, prav z veseljem ugotavljam, da je precej homogen in razpolaga v glavnem s čisto do_ brim pevskim materialom. Mešani zbor je dava!j števiden (menda okoli 90) in lepo vpet. V tehničnem in glasbenem oziru ka. že že prav razveseljiv napredek, tako da je tudi program postal bolj zanimiv v primeri s programom prvega (predlanskega) nastopa. Z mladostnim poletom so mladi pevci podali pesem za pesmijo, po večini narodne; svežosi glasov je prijetno zajela poslušalce in je prava šitoda, da se je marsikatera finesa izgubila v šumu Ln ropotu dijaške publike. Mešaili zbor je odpel s posebnim zanosom Adamičevo, njemu posvečeno »Našo pesem«, s katero se je večer otvoTil in zaključil.
Posebej je nastopil ženski 2fc<rr (nad 100 pevtk), ker je •sodeloval tudi pevsfki zbor
CUtni kino Matica
IHHEDHBSBBGE
Samo še danes
predvajamo najslajšo opereto skladatelja
Paula Abrahama
LJUBEZEN
Z NEBA
Najboljši Igralci, očarljiva glasba, podžigujoči šlagerji in velezabavna vsebina!
Polno smeha in izvrstnih dovtipov
Magda Schneider, Herman Thlmig, Szoke SzakaU
Danes nov Foxov zvočni tednik
Predstave ob 3., 5., V4S. in %10. tiri zvečer!
zavoda šolskih sester), ki je v glavnem imel težjo nalogo, a jo je vendar zelo častno rešil. Na klavirji: ga je spremljala mnogo obetajoča učiteijiščnica M. Kaffou.
Predaleč bi šlo, če b. hotel poročati podrobneje. Le toliko še, da so na programu bili zastopani Adamič. Andel. Dev, Dckto-rič, Kuba, Kcnjovič, Pahor, Prem rt in Satt-ner. Posebne ovacije so veljale navzočemu komponistu Pahorja po izvedbi njegove skiadbe sCimibclo din«. Zborovodja profesor Schvveiger je spet enkrat podal dokaz, da se z intenzivnim in smetrenim de1«^! morejo doseči lepi uspehi tudi s prvotno okornimi mladimi glasovi. Želim mu na_ daljnjih uspehov v vzgajanju naraščaja za naše pevske zbore, a želim mu budi razumnejše publike.	V. M.
Bolne žene dosežejo z uporabo »Franz Jcsefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, ker često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.
Ide?
j ne smernice srednješolske mladine
Ob priliki nedimiega mariborskega kongresa slovenskega srednješolskega dijaštva eo družine Prosveta (Novo mesto). Sloga in Korotan (Celje) ter družini SJSU v Kočevju in Kranju izdale resolucijo, ki vsebuje kot dodatek k dosedanjim še nadaljnje idejno smernice za delo organiziranega srednješolskega naraščaja. Našo javnost bodo gotovo zanimali nazori doraščajoče inteligence. Zato objavljamo glavne točke te resolucije-Glase se:
1.	Hočemo, da se preneha žonglirati z Jn-goslovenstvoin in slovenstvom in jasno povemo, da je jugoslovenstvo pojem, ki druži ju-goslovenske rodove v skupnih etnografskih, nacionalnih in gospodarskih mejah; da ie zgodovinska potreba, ki ne izkljjčuje raznih individualnosti, katere ima naš narod v območju različnih kulturnih, socialnih, gospodarskih in političnih prilik. Trdno smo torej prepričani, da more edino enotna velika Jugoslavija, urejena na bazi popolne enakopravnosti, braniti in dokončno izvojevati tar-ko težko priborjeno svobodo in neodvisnost našega naroda.
2.	Priznavamo vsako iskreno politično borbo in vemo, da.se sleherni režim menjava in da ee mora prilagojevati trenotnim potrebam in prilikam ter se zaradi tega nikdar ne more istovetiti z nacionalno idejo. Vendar pa najostreje obsojamo vsako razdiralno delo katerihkoli osebnosti, ki hote ali nehote služi samo tujim interesom. Zahtevamo lojalnost in poštenost vseh političnih voditeljev, ki vodijo ali bodo vodili usodo naroda in države, ker vemo, da more le enotna, smotrena jugoslovenska politika prinesti blagostanje našemu narodu.
3.	Onim preko naših meja, ki so lačni naše zemlje, pa jasno in glasno povemo, da stoji jugoslovenska omladina neomajno na branika vse svoje domovine. Tu na severni meji naše države izjavljamo, da ne odstopimo nikomur niti pedi zemlje, na kateri prebiva naš narod, in prisegamo bratom preko meja, da jih bomo brez ozira na žrtve podpirali v njihovi borbi.
4.	Vemo, da v današnjem fasn ni primerna borba med jugoslovenstvom in slovenstvom, ampak da zavisi vsa bodočnost našega velikega naroda od pravične rešitve socialno - ekonomskih vprašanj današnje, tako razruvane družbe. Zavedamo se. da ne bomo našli rešitve v posnemanju tujih sistemov, ampak da je edina rešitev v tem. da si sami izgradimo popolnoma nov, našim prilikam odgovarjajoč 6istem, ki bo edini lahko rešil akutne probleme našega naroda. Naš delavec, naš kmet in naš inteligent morajo postati deležni človeka dostojnega življenja.
5.	Razumljivo je, da bo samo (nova generacija prežeta s pravim idealizmom, ju go slovenski m demokrat:čnim in socialnim Ču-te*n, ki bo radikalna in revolucionarna v pozitivnem smislu, ki bo torej ustvarjala 'n gradila, ki nacionalnih in kulturnih dobrin naroda ne bo uničevala. — da bo samo taka generacija znala in mogla dograditi na Bal-canu Veliko Jugoslavijo, ki bo ekonomsko neodvisna in ki bo edina jamčila popolno svobodo našega naroda.
6.	Naša šola in tudi večina drugih ustanov ue morejo nuditi mladini zadostne vzgoje v tem smislu. Našla pa bo svoie zatočišče med nami, ki bomo delovali vedno v smislu zgoraj navedenih smernic. Zato^ pozivamo vso mladino, da se nam pridruži in nam pomika pri reševanju teh naših skupnih naio,..
Naši v Kragujevcu
Kragujevac, t aprilu.
O domačem ognjišču govoriti mi je naj. težje. Slovenci so se v Kragujevcu strašno porazgubili V mestu samem ne najdeš niti ctveh naših družin v soseščini. In vendar živi tu nad sto slovenskih družin, ki se med seboj kaj slabo poznajo. Ves drugačen je položaj v delavski koloniji, kjer je dobilo svoje domove okoli petdeset sioven-sih družin. Ta del mesta živi čisto drugačno življenje od ostalega. Leži nad mestom, popolnoma ločen od njega, moderno in naravnost idealno urejen — najbrž kaj sličnega ne najdeš nikjer drugje v državi. Tu žive pc pretežni večini sami »prečani«, uslužbenci vojaškega zavoda. Domačinov je vmes le malo. In tudi ti so se že čisto udomačili z našimi Košček naše zemlje najdeš tu upodobljen, kajti pred vsako hišo vidiš okusno urejene vrtiče s senčnico v sredini. Ulice so tu lepo tlakovane, široke. snažne Ti naseljenci imajo v svoji sredi tudi svojo šolo, gasilski dom, gledališče in drugo . . . Naše ognjišče je prišlo tu do popolnega izraza in ugleda Naši so tesno zbližani strnjeni v lepo harmonično celoto. Sploh je to edini kraj čiste domačega značaja Pri naših družinah najdeš vedno veselo domače razpoloženje. Pesem, radio, prijazen pomenek . . . Možje so zavedni in modiri očetje ne baš maloštevilnim družinam, žene. naše slovenske žene, po_ nos in vzor drugim zakonskim družicam. Vzgledne gospodinje in matere. Mnoge se poleg dcmačega dela posvečajo tudi društvenemu delovanju in ne brez uspeha. Tako ima naša mlada dramatika veliko za-siomibo v imenih gge. Drstvenškove, Až-snanove in drugih. Otroci, zdrav rod, naša nad a. — njih je v naselbini nad štirideset. Mnogo jih je "že v šolah. Doma gostolijo slovenski, v šolah se odlrezurjejo srbski.
Takšno je tedaj življenje v delavski ko_ Joniji. V mestu pa je. kakor rečeno, precej slabše za nas zaradi prerazkropljenosti. Družinsko življenje je tu preveč samotar^ isiko. Le redki medsebojni obiski oživijo to enoTičncst v skupnih domačih oomenkih. Poudarjam pa: tako v mestu kakor v koloniji imamo več vzornih, naravnost idealnih naših družin Pri njih najdeš ohranjene še vse domače običaje. Naši prazniki pridejo pri nnih do polne veljave. Pri drugih se je mnogo tega porazstibilo. marsikaj oro.=tilo Se<ved.a. pri tei stvari Igra vidno v<!ogo tudi gmotno atanie . . . Tudi v me. stu je več slovenskih šcfr>obve<znih otrok, niti naših sredn+ešoioev obojega sr>ola ne manjka. Tu blvaita dve bivši učiteljici, gospe Varčkcva in Rebernikova. sedaj vzorni materi in gcsipodinil. med samostojnimi poklici pa imamo marljive modistinje, ce-jrjjgne po sive*! stpiretncsiti in okusu.
"Naše liiiudstvo dosti čita. Mnoge družine bo stalne naročnice naših dnevnikov in tedlnikov. kpkor to® leroosPovinih sov. Na-f»n bero »Jrriro«. »SUovenski Na. rod«, »življenje in svet« in »Domovino«. Veliko naročnic imata »žena in dom« in »Zenr^ki svet« Tudi »De-* a P* prijatelj« je pornfaren, t akiisbo ■»Književnost«. Le »LivbVansiki Zvon« še ni cIot&H pro<M irred nas. G"ede krrnf morem povedali. da ir»a Vodnikova druSba tu okrcajo -0 fila. rov. Ze-o delavna Tri Savska ten.ffžmfea. ki 7pn»sr!i z zfcnnko fiOO knjig in se ie Tyridhx) pr^V^fitr^o v??! mjeni	... H
koncu naj še dodam, da je življenje naših
družin v vseh pogledih skromno fn varčno ta da si je že več družin postavilo svoje lastne domove ta Se kupilo kakšen košček zemlje.
Naši fantje in dekleta
Naši fantje, ki jih je v malem vzeto, nad sto, so pravi korenjaki. V tovarni vestni in marljivi ,se kaj radi povešele na večer. In to store vedno v druščinah in prav po domače Vasujejo in pojo . . . Posebno korajžni so Kamničani, ki skupaj stanujejo in skupno fantujejo. Njih je deset in to ni kar tako. Ti nam obujajo lepe sipo. mirne na domače kraje in lepo prepevajo ob ubrani spremljavi tambur in kitar. Razposajeni so in veseli, a vedno dostojni. TucS na balin se radi vržejo. To je v splošnem zelo priljubljena igra naših fanitov. Na razpolago imajo kar dve igrišči, kjer je pravi direndaj, halo in špas. »šprahe« se lomijo vsevprek . . .
»Halo . . . Humeir . . . ireSta . . J« — »živjo šiška!« . . In tako dalje . . . Humor je ptič! Od tukajšnje publike je priznan za prvaka balinarjev. Razen tega je še hipnotizer.
O naših fantih se lahko samo pohvalno izrazim: vsi od fare. da malo takih. Družabnost je njihova dika, kakor tudi pošte, nost in sposobnost v obrti. Vsi so po večini pomočniki v vojaškem zavodu. Tudi izobraženi so in ponosni Slovenci
Naša dekleta pa so tiha in skromna. In vendar tako rasno lepa, naša. Ne prihajajo preveč na oglede, dlrže se bolj domačih ognjišč. Kjer pa so v stažfoah. jih hvalijo zelo. Najdete jih marsikod. Kot pisatke. trgovke, modistinje, natakarice in delavke. Posebno dosti "fe našin kmečkih deklet v sftužbah nri bogatih rodbinah, ki zelo cenijo njihovo poštenost, sposobnost ln skromnost. Pa kjerkoli Me, nikjer nam niso v sramoto, temveč le v ponos in vesele. V Kragujevcu jih je približno petdeset, nekatere sodelujejo v društvu in pri odftji.
Tista v groba
Zadtaji svoj dom in počitek je našlo v šusmadijski zemlji že več naših ljudi. zna. nih in pozabljenih . . . Na pokopališču, kjer se skupno pokopavajo pravoslavni in katoličani, vem navesti tele grobove: Ivan Novak, Pimait Dolfe, Ana Brenčič in Angela Lesrjak. A koliko je nepoznanih! Naj se vsaj ma1© spomnim omenjenih naših no-kojriikov! Ivan Novak je umrl 1928 in društvo »Triglav« je takrat lepo poskrbelo za njegovo žalujočo vdovo in otroka, ki jih je pustil sama. Dne 16. junija 1931. je umri Doife Pirnat, agiltai knjižničar in igralec »Triglava«, star 45 let. Bil je od vseara tukaiišnjega našega življa visoko siooštovan. Njegova zadnja pot je bila ganljiva manifestacija naše limbezni do nieisra. Nad 650 naših ljudi je bilo v sprevodu. Triglavski pevci so ga počastili s svojim petjem. Ner>ozaben ostane siDOimin nanj! Ana Brenčičeva. plemenita S"<ovenka. je zapustila žalujočega sooroea in tri hčer. ke kmalu po Pimatovi smirti. Tudi njo so naši pevci počastili z domačo t>esmijo in jo v dosto,%iem številu spremili do večnega doma. Enako An®re"<o Les^akovo, naše dekle. ki se je tudi udefetvovalo pri našem odru kot dobra igralka. Vsem teim poznanim in vsem onim mnogim, ki so neona ženo končal' ferralevo pot 8'Vtfmla. nai bo lahka žemljica!	Marjan Telatko.
i	jpTjii
a gnojila g
Gotovo je pomladni čas najprikladnejši za gnojenje z dušičnimi gnojili, saj so v tem času najmanjše izgube možne na teh dragocenih gnojilih zato, ker jih rastline kaj hitro izrabijo z-a prehrano. Gnojenje z dušikom v jeseni je pa tudi v tolike upravičeno. v kolikor ga uporabljajo rastline v prvem času razvoja za kaljenje.
Splošno je znano, da se dušik kaj hitro porazgubi v zemlji, o čemer se lahko vsakdo prepriča, če je gncjil na primer z gnojnico v zgodnji leseni. Zimska vlaga izpere brž v teku dolge zime precejšnje količine dušika v spodnje plasti, ki potem ne pri. hajajo več pri razvoju rastlin toliko v postov. Le kjer je zemlja zares godna in predelana, vsrka dušik in ga močno zadržuje.
Naše zemlje so dušika zelo lačne, o tem se vsakdo lahko prepriča, in to .zaradi tega, ker ga potrebujejo rastline v velikih količinah za svoj razvoj. Jasno je, da se mora skladno gnojiti tudi z ostalimi gnojili, kakor so "foSiOrna kislina (»uperfos. fat). 40-O-J.stotRa kaliieva sol in naposed tudi anuo. Kako in kdaj je uporabljati ta gnojila, je zadeva natačne oreudarnosti in izkušenj pred vsem z gnojilnimi pOizkusi, ki naj bi jih naši kmetovalci izvajali pomladi na raznih zemljiščih. Nesmotrno in površno gnojenje je često brez koristi in le potrata denarja.
Glede gnojenja z dušična ti mi gnojili bi torej še pripomnili, da se z njimi piav za nrav ne more gnojiti na zalogo, tako kakor na primer z apnom in f o sf ornimi gnojili. Po enem letu se vpliv dušika popolnoma izgubi. posebno če imamo opraviti z lahko zemljo.
Iz povedanega sledi, da je gnojenje z dušikom najkoristnejše pomladi, ko rastline prično odganjati. UpOraba teže topli ve ga apnenega dušika je najpri^adnejša nekaj dni pred setvijo, odnosno saditvijo tudi po. mladi, in to zgodaj. Gnojnico in čilska so-liter pa je bolje dodati, ko rastline prično že rasti.
Upoštevati je pri rab! dušičnatih gnojil talne razmere. Dušik učinkuje gotovo le tedaj, s ko vsebuje zemlja dovolj vlage. Na propustnih zemljah in ob suši povzroča koncentrirani dušik lahko občutne poškodbe, odnosno ne zaleže prav nič. Domače najdragocenejše dušičnato gnojilo, to je gnoj. niča. naj se tedaj razvaža po vseh kulturah pomladi., odnosno v zgodnjem poletju, najbolje razredčeno in pa ob deževnem vremenu v presledkih nekaj tednov, ko so rastline v dob rasti.
Preobdlo enostransko gnojenje z dušikom pa povzroča poleganje pri žitih in na krompirju se pojavijo razne bolezni. Naravnost nepotrebno je gnojenje z dušikom liucerni, domači detelji, rdeči detelji, esparzeti, fižolu in drugim stročnicam, ki imajo vse zelo važno svojlstvo pridobivanja dragocenega dušika za" lastno potrebo in tudf na zalogo te zraka. Splošno znan je vpliv du_ gika na travnike in pašnike, kjer to gnojilo pospešule razvoj raznih trav. cvira pa razvoj koristnih deteljic. Pripomniti bi bi-
lo naposled, da vpliva dušik v hlevskem gnoju kakor tudi pri zelenem gnojenju naj-dolgotrajmeje in tudi popolno. Pri rabi dušičnatih gnojil je torej potrebno precej pre. udarnosti in razumevanja, sicer nimamo od njih onih koristi, kakor jih s pravilnim ravnanjem lahko dosežemo.	Fr. K.
Še o samorodnscali
Tudi izabela je a&morodnica.
O samoro&nicah smo že toliko čitali in slišali, da se vidi ponovna raaprava o tem vprašanju marsikomu odveč. Resnica pa je drugačna: zakrknjen/i samorodničarji izku-šajo neprestano spravljati vino samorodnic v promet navzlic jasnim zakonitim določbam, ki to zabranjujejo, in dobrohotnim svarilom odločilnih čini tel je v, da naj to že vendar enkrat opuste tudi v interesu »Jahtne vinske proizvodnje, našega narodnega gospodarstva in zdravja Nekateri samo-rodničarji naravnost sami silijo v nesrečo, kar jim zakonita pravica ne more večno prizanašati, ostane pa jim povrhu še pečat .velike sramote, številne obsodbe po pristojnih sodiščih to potrjujejo.
Kazniv pa ni samo vsak prodajalec, temveč tudi vsak kupec samorodnega vina v katerikoli količini in kakršnikoli mešanici z žlahtnim vinom.
Ne gre tu samo za razvpito šmarni co (nc-ah). nego še za dolgo vrsto drugih samo-rodnih trt, čeprav so morda bile cepljene na kako ameriško trsno pod'ago, kajti sa-morodna cepljenka rodi vselej sam orodno grozdje in končno prav takšno pijačo, ki ji vinski zakon ne priznava niti imena >vi_ no«.
Naj spet navedemo nekatere samorodnl-
ce, ki rode: a) črno grozdje: izabela, york madeira. othello, himtington, jacquez, klin-ton; b) belo grozdje: noah (šmarnica), de-laware (rdečkasto grozdje; je pa tudi še posebna črna zvrst), elvira. tavlor. Potem §te_ vilne Oberlinove. Seibeove, Coudercove ta druge umetne trsne križanke. Torej mnogo je tega trsmega plevela, ki je še nedavno zavzemal približno eno tretjino, odnosno dobršen milijon hektolitrov jugoslovenske vinske proizvodnje.
Ali ni to eden izmed gfaivmSi vzrokov, da se tuitaa tako malo zanima aa naše vir-ske pridelke ?
Trsje s Smanmloo je pri nas obdavčeno, tnsje drugih samorodnic pa ne. Iz tega sklepajo mnogi kmetovalci, da zaibrana vinskega prometa velite samo za obdavčeno Smarnico. To je zmota: nikakšen tsraorod-ni ipridelek ne smrt« v promet!
Torej tudi iizabefla, ki se zanjo ponefcod T*ri nas najfbolj zavzemajo, je samorodnica. ViTif5ki zakon je veljaven za vso državo enako. Afco bi se mrzel a tesbeJa. ta morala t9ka T^riema veljati prav tako med diru-ermn za obilorodn' othelo. ki je osobito iz Banata tako rekoč prefrilavMal Vinska tr.
im &i-«fto oosebno cisražad žlahtno vinsko oro^rod^rrto in z rilo dhatanek sto ttso-čev dobrih državVafnov, ki ugnalo nfčesar <tnrcgei?ra ki ne l^ublk) nf? "vetrn boM kakor svojo rodno, toplo goričko drugo. AH
ne W bilo nečloveško, Ce M Jih preganjali a te zemlje v neodpustni trmi z obče .škodljivim, pogubnim samorodničarstvom ?
Kakor pri vsaki kmetijski panogi, tako bo tudi v jugoslovenskem vinogradništvu naposled zmagala samo čim boljša in čim bolj poenotena dobrota pridelka Takih uspehov ne moremo nikoli in nikjer pričakovati s samorodnicami. ki jih posamezniki izkušajo ohraniti po večini v čisto nevin-3kih legah in zemljah koder pa bi lahko uspevale koristnejše kulture, na primer krmske rastline, ko dobre Maje baš pri. nas tako silno primanjkuje, ali pa morda sadno drevje, ki, upamo, še za dolgo dobo obeta donosnost.
Zato smo prepričani, da ne more biti govora o kakem popuščanju, marveč saimo o še bolj smotrni izvršitvi obče koristnih zakonitih predpisov, ki nam ji!h je srečna usoda naklonila izza šestoianuarskega režima.
Kajpak, tudi sam orodni nasadi niso nastali brez truda in stroškov. Razumemo, da se pridni kmetovalec že zaradi tega težko ■oči od njilh. Toda naj mu ne bo žal po starih. iztrošenih divjrb nasadih, naiprava no-v3h takih nasadov pa je bila prav za prav itak že pred približno 10 leti prepovedana! Nekdaj globoko prekopana (zriigolana) zemlja bo zdaj tem bolj godna in hvaležna za druge sadeže.
Zaradi lažiega prehoda iz samorodnesa vinarstva v čisto žflabtno vinarstvo so bule izdane zakonite olajšave:
Do konca leta 1931. je smelo samorodno vino v domači in tuji promet ood ustreza-jočo označbo; izvoz samerednega vina je bil potem r>od pravimo czračbo do konca junija 1. 1932.. nato pa še za e<no dafjnje leto, to je do konca junija 1. 1933. Hkratu ie bilo Sr^ano dovoljenje tudi do konca junija iS. 1933.. za premet samorodnega vina tudi doma; toda sa.mo za predelavo v špirit in za industrijske svrhe: tako vino se dotlej smatra kot Industrijska siro-vina in mora b!fci na dotični posodi točno označeno z napisom: »Vino samorodnic za industrijsko predelavo.« Ali bo taka izjema dovoljena še za nanrej, trenutno ni znano.
Iz vsega sledi, da se kmetova1«^. Se manj pa vinskemu obrtniku iz umljhnh razlogov gojitev sa.rrcrodnega trsi a pač ne iizpPača zaradi pridela, ki ne sme neomejeno v promet, prav za prav v nikakršni obliki, razen za enkrat še kot grozdje za zobanje.
Naj še najemo besede Iz oiščeve knjige »Vinski zakon in ketarski velež« na strani 87.: »Kdor pa le botfe biti samorod-ničar. je to lahko s pogoiem, da svoj sa-morodni pridelek tudi sam popije !n ne sili z niim v promet, niti ga nikomur ne daja kot nagrado za kake usluge, niti kot darilo, ki bi itak značilo prej razža\'i;ev nego počastitev razočaranega obdarovan-ca.«
Rešimo ogroženo Jahtno vinarstvo s takojšnjo odr*ravo ztoe^asinih samorodnic! Ne zgolj zaradi moTebitr:h Izrednih davščin na samotpocSno trsje in dnjeflh nevSeftrffo T>oo,'edic po zakonu, marveč iz boljše, možate, Covečanske smoznavnosti in nros.to-voljro «z plemenite d;ržavlia.nske do^r^ti. In naš? potomci nas bedo blag^ovali.
Andrej Z m a v c.
cette
pri
!cnS šea/ccvcstS
Generol fiuto suma
je f e fi o w d sedanjosti
Zato zahtevajte našo ponudbo, preden se odločite za nakup kakršnekoli dimenzije.
Generalno zastopstvo za dravsko banovino :
S. J. ROZMAN, Ljubljana - Št. Vid
Telefon Št Vid nad Ljubljano št. 2.
4777
bro godi. To so tisti brihtneži, ki so, ko je še povsod Ičžal debel sneg, odnesli vsem kmetom ua znanem rodovitnem Mrzlem polju vso slanino iz »rolov«. Pri tem delu jim je pomagal celo cerkveni ključar, shranjevali pa so plen pri »rihtarju«, ki ga spoznaš od njegovih občanov po tem, da hodi on že po »sarah« ali golenicah svojih škornjev, občani pa brez pe. Na veliki petek so
nameravali slanino mašiniti, toda niso pomislili. da jim jc že jeseni zgoreh mlatil-nica, ki bi naj bila opravila to važno delo. In tako tudi ti bnhtneži niso brez skrbi. — Kdor pa hoče to Lstorijo prav razumeti, mora vedeti, da je Mrzlo polje določen hrbet v naših goricah in da na n.iem ni kmeta in še manj »žmahne« slanine, ki bi bili dočakala naše prležke pomladi.
Pomladno pismo iz Prlekiie
Ljutomer, 6. aprila.
Prišla je, prišla, zelena pomlad. V goricah se je kop že pričela, toda letos tudi pri večjih vinogradnikih dosedaj še brez Prek-murcev, ki so diuga leta prihajali ob nedeljah preko Mure z motikami in polnimi torbami jela ter so se ob sobotah vračali s svojim skromnim zaslužkom. Letos dela vsak z domačimi močmi in štedi. Na polju pa toži kmet med oranjem, da bo letos, najbrž suša, ker je bilo žitnike moče premalo in je zadnji smeg »kopnel tako hitro, da se zeVnlja ni mogla dovolj napiti. Ob susi bo pa še hujša stiska za krmo. Pač pa obeta sadno drevje lep cvet in morda tudi bogato letino — če io bo inoči s pridom snrn-viti v denar. Sejem, ki se je v torek vršil pri nas. je bi' ves v znamenju krize; slabši je bil ko marsikatera običajna nedelja. Javna dela sprav i a jo sicer med ljudstvo nekaj denaria, vendar je to vse premalo V naši občini so z njimi pričeli te dni, in vršil se ve komisijski ogled odvodnega jarka, ki ga nameravajo izkopati.
Z rimo je tudi doba občnih zboro^ za nami. Zadnji je bil občni zbor Trgovskega in obrtnega društva. Vodil ga je g. Ver-bing; uvodoma se je spominjal umrlega člana Skrleca ter blagajnika g. Jelovšeka. ki se je odselil v Ljubi ano. Njemu in bivšemu dolgoletnemu podpredsedniku g. Josipu Ve'narju, ki leži že dalj časa bolan, je društvo poslalo pozdrav in zahvalo. V tekočem letu bo društvu predsedoval g. Ciril Re;ch, njegov namestnik je g. Mirko Sumak, tajnik g. Rafko Marš, blagajnik g. Rudolf Puše-njak, odborniki pa so gg. Veselic, Verbnig, Kokot, Milavc Ciril, Mirko Marš in Princ;č Anton
. S pomladjo je posebno oživelo delovanje Sokolskega društva. Gre za tn prireditve, ki jih mora društvo to pomlad s čim večjim uspehom izvršiti. Prosvetni dan bo 7. maja. Na delu so telovadci, mali in veliki, oevski odsek, ki je zelo številen in vadi redno pod vodstvom br. Zacherla (moški zbor) in s. Scheithauerjeve (meš zbor), dalje dramat-aki odsek, ki pripravlja eno dejanje iz reprezentativne slovenske drame, ter glasbeni odsek. D~uga prireditev jfi znana in priljubljena tombola dne 14. maja, ki ho s svojimi lepimi dobitki privabila zopet cele trume. Največja pa bo prireditev dne 11. junija — 30-letnica ustanovitve »Murskega Sokola«. Nameravana sokolsko razstava, ki naj bi bila pokazala razvoj Sokolstva v Pomurju, bo sicer izostala, ker bo c<b istem Času žup-na razstava v Mariboru, zato pa »e oodo vsa oddelki in odseki porudiK, da bo proslava z delnim župuim zletom tem sijaj-nejša in krepka afirmacija sokolske misli ua Murskem polju. Da ne bo nedostajalo specialnih prlešUh dobrot, se ob znani gostoljubnosti Prlekov razume po sebi. Prireditev naj tudi nazdolčiti Sokolki do>m, ka-fcega sliko, kakrSen namreč naj bi bil ob popolni dograditvi, prinašamo. O akciji članstva za odplačilo enoletnih obresti smo pa že poročali
Pred kratkim »o »e	tudi voditelji
sokolskega okrožja ter določili vrstni red raznih prireditev. In glejte, nedelj je skoro premalo za vse nastope. Dobro znamenje, kako se je sckolska misel razširila in kako vedno bolj zajema o svoj krog tudi naSe podeželje, kazoč mu prednost kulturnih prireditev pred običajnimi gostilniški mi »nra-zalcami«. In to je v na«i. nekako turobni pomladi, ki »e še vedno bori s hladnimi sapami severa, mnogo obetajoč po:av
Nekim pa se v teh težkih časih itak do-
Zagodove mame ni več
Ogromna množica idrijskega prebivalstva, ki je 1. t. m. spremila na poslednji poti daleč na okrog znano, ugledno gospo Ano Grudnovo, je na ta način svojega globokega spoštovanja do plemenite, srčno dobre pokojnice najlepše dokazala, kako priljubljena je bila Zagodova mati. Lepa gospodarska poslopja, gostilna, mlin in žaga, cela vrsta služinčadi, moderno urejeni hlevi, polni krasne goveje živine in čistokrvnih vrancev, vzorni sadovnjaki, polja, travniki in senožeti, pa mogočni gozdovi, segajoči z Jeličnega viha daleč tja v romantično Zalo, to je bilo nekoč vele-posestvo, na katerem je gospodarila bia-gopokoena gospa Ana s svojim že pred desetletji umrlim soprogom Ivanom. Po vsej Notranjski, Krasu, v Vipavski dolini in v Tolminskih hribih je bila v tistih romantičnih dneh, ko idrijski kot še ni oskrunilo brnenje motorjev po cesti, po svoji veliki gostoljubnosti in ogromni postrežbi znana gostilna Zagodove domačije: Na tisoče in tisoče ljudi bi moglo izpovedati najlepše o usmiljenem srcu gospe Ane, ki je po smrti svojega občespoštovanega, prorano umrlega soproga sama vodila dasi utesnjeno, še vedno obširno posestvo. K«>-liko siromakov, koliko slovanskih src, ki jih je služba in vojna vihra zanesla v idrijski kot, nosi v sebi hvaležen spomin na plemenito gospo Zagodovo. Vse idrijsko kulturno in prosvetno delovanje, vsi podporni zavodi, šole in ustanove so imele v pokojnih Zagodovih svoje. naj-vnetejše p*>d-oornike in svetovalce. In ko .le no vojni utihnilo v nekdaj tako razgibanem mestu kulturoo-prosvetno delovanje, je bila Zagodova domačija najprijetnejša izletna točka po kaatkem izprehodu po romantičnih senčnih Rakah. Saj je bil odrasli generaciji ves tisti svet najlepši okvir v neizbrisni sliki spominov na leta narvečjesft kulturno prosvetnega razmaha Idrije.
Zagodcrve mame ni več. Odšla je tiho in spokojno aa svojim soprogom. Poslej bo noči val a pri Sv. Križu v družbi starih m mladih, s katerimi je v življenju tako gostoljubno pokramljala. Z njenega pcilinb-Ijenesa doma ji bo prinašala pozdrave mimo šumeča Idrirca. v tiho senco cinres in kostanjev pa bodo hitele do konca našin dni misli nas vseh. ki smo vzljubili z v«ffl srcem tisti košček zemlje, ki krile tolikanj lepih spominov na vss naše dra^. na nekdanja srečna leta v rodnem idrijskem mestu. Razkropljeni širom sveta združujemo svoja srca v izrazih iskrenega sožalja preostalim sorodnikom, pokojni Za-•godovi mami pa bodi ohranjen večno lep, svetel spomin.
Fašistične „t?edagoške metode"
Na komenski osnovni šoli ustrahuje slovensko deco upravn'k-fašist Giraldi. Pred leti je bil za upravnika na šoli v Stan;jciu a so ga morali kazensko premestiti v LV bijo. Letos se je vrnil in našli so mu mesto v Komnu. Ko je opazil, da se deca med sabo še vedno sporazumeva po slovensko, ker se italijanščini kljub vsemu prizadevanju njegovih prednikov in n,im podrejenim učiteljem in učiteljicam ne zlena ne zgrda ne more privaditi, je uvedel' pred nekaj tedni novo »pedagoško« metodo. Naročil je učiteljici, da mora slehernega šolarja, ki bi še spregovonl pu slovensko, kaznovati z globo po 5 centezi-mov za vsako besedo. Deca se je silno ustrašila tega novega ukrepa. Giraldi je premeteno računal, da bodo sedaj starši sami silili svojo deco, naj na cesti in v šoli govori izključno le italijansko, ker pač ne bodo mogli prenesti novih bremen, izgledajo na prvi pogled sicer neznatna, ki bi pa postala neznosna, 6e bi se njih deca, braneč svoje narodne pravice ali pa tudi ic zaradi tega, ker bi ji ne bilo mogoče, naenkrat vse* svojih misli izražati v italijanščini, še nadalje upirala Giraldi je-vim ukazom Giraldi je s svoj;m barbarskim ukrepom sicer dosegel znaten uspeh, vendar se kljub kazni se čestokrat pripeti, da uride kakemu slovenskemu dečaku ena a«li druga beseda v materinščini Spočetka so ljudje plačevali globe, ki so jam jih nakopali njihovi otroci, sedaj so se pa pričeli upirati, češ da ni njihova krivda, da se deca po celih desetih letih, odkar v slovenskih krajih delujejo izključno italijanska šola in poleg nje cela vrsta drugih italijanskih organizacij, §e vedno ni privadila laški govorici.
Istočasno je Giraldi na komenski soli ustanovil italijanski večerni tečaj aa odrasle. Komenski fašisti so mu pri tem v mnogočem pomagali ter mu prignali k predavanjem tudi celo vrsto starih in mladih Komencov in okoličanov V tečaju učita Giraldi in niegova učiteljica ljudi italijanščino, obenem pa jim predavata o novejši
italijanski politični zgodovini, o italijanskih zmagah (!) v poslednji vojni, o fašizmu, njegovih idejah in namenih ter o »neodrešeni« Dalmaciji in sličnih megalo-m-anstih fašističnih smotrih.
Sirottljev režim
Kakor so poročali listi je postalo v zadnjem času baje zopet aktualno vprašanje o novem škofu v Gor ci, ki ga sedaj, kakor znano, nodemestuje kot apostolski administrator n Goričanom predobro znani Sirof-tj. Te dni je bil pr papežu v avdijenci tržaški škof Fogar. Morda je b 'e tudi njegova pot v Rim v zvezi s poslednjimi teri-tor jaln rni spremembami cerkva- i h uprav ter naslednikom pokojnega nadškofa S&-deja. Od Ča6a do časa se čujejo sovorice, da bo imenovan za gor šikega nadškofa sam Sirottti. Izven vsakega dvema je. da bi pomenilo njegovo imenovanje nov težak udarec za naše Goričane, ki jim že sedaj s silo jemljejo poslednje ostanke narodnih kultura'h pravic, kolikor j m jih je še ostalo pod krovom njihovih božjih hramov. Sirotti je posredno aH neposredno so-kriv prj teh kulturnih in verskih ^ločnih.
Baš v zadtnjem času se je pričela po Goriškem nova gonja proti slovenskim prepovedim in krščanskemu «auku v cerkvah. Bilijiskemu župniku, ki vztrajno prepoveduje v slovenšč ni. so te dni spet zagro<zilj s policijskim opominom. S cer so mu d- enači fašistični šovinisti nakopali baje že več takih opom nov, toda poslednje grožnje so, kakor prav jo lijudje, dišale po vse huiči »kazni«.
Slovenskim župinfkTn vedno znova prepovedujejo zbirati šolsko mladino po cerkvah in ji v slovenščini pod-aj-at krščanski nauk. Doslej je bilo to zaman. V zednjem času pa so zato v raznih kraj h nemestili več italijanskih duhovnikov za verski p-~uk v šob. Tako je prišel pred kratkim na Tolminsko i tali rr^kj katehet. ki poučuje verouk v tfliijanščini ne le na tolminski, marveč tudi n« drug*h bHživj h «o'ah. dolarjem deli tudj italijanske katekizme ter jrn vztrajno prigovori«, na.j ne zahajajo več k sloven«!:enru krš^aimjkemu nauku k doma*Vn župnikom. Na vse načine j m skuša dokazat:. da bi «e morali tudi ve-ro naučiti po italijansko, ker »pripadajo itaH-janskemu narodu«.
V K opru je žurpnk Meochia na nekem sestanku v fašističnem lokalu napovedal, da se bodo opustile dosedanje slovanske velikonočne ceremonije 'n procesije ter da ?e bodo mesto njih uvedli stari beneški obredi Mesto v soboto zvečer bo procesija •ia velik petek. Priredili jo bodo z veli-k m pompom na enak način kakor je to v navadi v Benetkah in v nekdanjih beneških mestih. Po hribih okoli Kopra bodo na veliki petek zvečer razsvetljene vse hiše. Posebno zan man je ie vzbudi! med fašist:, ko je napovedal, da bo koprska župnija s sodelovanjem mestnih organizacij in paro-plovnih družb poskrbela za cm večji dotok tujcev in okoličanov v Koper Faš^ti, ki jim d š;jo 'e denarc;. ki b: jih Ikndstvo prinpslo v Koper, so žu-vn Scu v Mecchiji obljubili vso svojo podporo in pomoč.
Še vedno v sapom
Pred dobrima dvema mesecema so neznanci pokvarili fašistične spominske znake •na novem mostu v Košani. Zaradi tega je bilo aretiranih mnogo fantov iz vasi. pa tudi iz drugih bližnjih krajev, posebno iz Ne-verk. Preiskovalne oblasti se ni?o ustrašile nobenega še tako nasilnega sredstva, da bi izsledile krivce, toda vsa prizadevanja so ostala zaman. Večino osumlenih mladeni-fev so sicer izpustili, tri izmed nj^h pa so pridržali še nadalje v zaporu. Ljudje pri-;x>-vedujejo. da jih nameravajo^ izročiti posebnemu eodišču za zašč;to države.
Begunci in naborniki pred sodiščem
Po daljšem presledku se te vršilo pretekli ponedeljek na sodišču na Reki spet nekaj razprav proti beguncem, ki so brez potnega lista zbežali čez mejo Marija Perušicfva, 50-letna Marija Milotičeva iz Poreča in 17-letni Matej Lakosegac iz Motovuna so bili obsojeni na trimesečno ječo in po 2000 l'r denarne kazni, 23-letni Rudolf Mijandrušid iz Pazina pa na tri mesece in 10 dni zapora ter na 2100 lir denarne kazni.
Na sod:šču v Kanalu je bil zaradi bega čez mejo obsojen 27-letni France Pirik i« Dola pri Kalu na fi mesecev zapora in 300 lir denarne kazni Posestnik France Samec iz Loga pri Kanal j je bil obsojen na občutno denarno oglobo, ker njegov sin Ciril n! redno zahajal k predvojaškim vajam.
Sodišču v Gorici so rihemberški karabi-nierji prijavili 23-letneea Viktorja Čuka, 8eš da ee ni odzval pozivu. Bil jp aretiran in odveden v goriške sodnijske zapora.
Borba za narodno zdravje
Iz razgovora z novim direktorjem Higienskega zavoda dr. Petričem — Rojstva in smrti na Slovenskem — Nalezljive bolezni — Organizacija higiene — Naloge za
bodočnost
Ljufbljana, 8. aprila.
Rojstvo, življenje, zdravje in smrt — to so zadeve, ki se tičejo prav slednjega državljana, pa naj bo reven ali bogat, mini, ster ali berač. Modema država ima posebne hiše, posebne zdravstvene zavode, da uravnavajo, regulirajo in kontrolirajo življenjski tok, kd lije čez zemljo in skozi narod, in higienski zavod je osrednje jedro te življenjske, zdravstvene kontrole. Naprosili smo novega ravnatelja Higienskega zavoda v Ljubljani da nam zdaj, ko so za. ključen! vs„ stari proračuni in sklenjeni novi za novo leto, ki že teče. pove nekaj malega tudi iz bilance življenja in umiranja pri nas, o gibanju rojstev, bolezni in smrti in o prizadevanju naše higienske sluižbe za zmago nad škodljivim in zlim. G. ravnatelj dr. Petrič nam je prijazno in vestno po kratkem uvodu o socialni medicini .katere naioga je, da proučuje zdravstvene razmere naroda, da išče socialnih vzrokov bolezenskih pojavov in se proti njim boni, pripovedoval-
Predvsem ima Higienski zavod nalogo, da išče vse higienske nedostatke, ki so škodljivi zdravju posameznika in naroda, in da jih po možnosti odpravi. Prvi pogoj za vsako uspešno delo v tej smeri pa je, da tečno poznamo vse nedostatke. Iz tega razloga stailno vodimo točno evidenco zdravstvenega stanja prebivalstva, prav tako pa tudi natančen pregled našega de_ la, da lahko sproti presojamo, afli doseza-mo toliko uspeha, kolikor vlagamo v svoje de'o žrtev in truda.
V	prvi vrsti vodi Higienski zavod natančno statistiko o gibanju prebivalstva v dravski banovini. Zdravstvene razmere na-roda najlaže presojamo po številu rojstev in po umrljivosti prebivalstva.
V	splošnem lahko rečemo, da so zdravstvene razmere v naši banovini srednje. I>ne 31. decembra 1932 je bilo
v naši b»n»vini 1,166.837 prebivalcev. Prirastek jc znašal to leto 11.206 oseb, tO se pravi, da se je toliko oseb več rodilo kakor umrlo. Ta prirastek je povsem zadosten, da se narod v svojih življenjskih šolah obdrži in da še napreduje. Na tisoč prebivalcev je bilo rojenih 27 oseb, umrlo jih je 17. Iz tega sledi, da znaša razlika med številom rojstev in številom smrti na tisoč ravno 10. V primeri s prejšnjimi leti je število rojstev lani za malenkost padlo, število smrti pa se je za malenkost povečalo. Vendar krize v rojstvih pri nas še n« poznamo. Vzrok, da se je umrljivost lani povečala, ra le v siptošna gospoda,rski krizi, ko se je življenjski standard mnogo znižali, temveč tudi v dejstvu, da smo imeli lani več bolezenskih epidemij, ki so težko ■sadele predvsem otroSko dobo. To dokazu, je zlatsta staifsrtSka o umrljivosti dojencev tn obrok do petega leta. Umrljivost za tuberkulozo se je od prejšnjega leta za ma-tenkost znižala in je dosegla minimum •vseh povojnih let Za tuberkulozo je umr-io 2033 oseb.
Kojenih je baio lami 32.061
umrlo pa je 10-098 oseb.
Zaradi večje umrljivosti dojencer ln otrok je teari padla tudi povprečna, starost na 40 let. L«eto prej je povprečna staaoet znašala 41 let in je bdia to življenjsko naj. ugodnejša številka, kar jih je ljudsko gibanje pri nas doseglo po vojni. — Umrij*. vost pri drugih narodih, pri Nemcih, Francozih itcL, je sicer znamo manjSu od nade m znaša povprečno samo 12 na tisoč, vendar pa je ta številka nereelna, ker izkazu, jejo ti narodi mnogo manj rojstev in torej nimajo tistih starostnih razredov, ki največ odmirajo, to je otroške dobe in visoke starosti. Srednja leta so pri, njih nesorazmerno močno zastopana. Preračunano je, da bodo Nemci ob koncu stoletja padlfi s 60 na 30 milijonov prebivale ev^ če se bo njihovo ljudsko gibanje vršalo v dosedanji smeri.
Premalo rojstev.
V	vsej banovina, kakor smo rekff, smo lani na tisoč prebivalcev zabeležili 27 rojstev. Posamezne pokrajine se seveda nasproti tej številki gibljejo navzelo, in na. vzgor. Ljubljana jih beleži 14. Maribor 11, Ptuj 15. Izmed srezov je življenjsko najbolj^ metliški (36), za njim novomeški (34). Delavski okrap pa v zvezi z gospodarsko krizo izkazujejo zmerom manj rojstev (laški 25, radovljiški 21). — Umrljivost v Ljubljani, Mariboru in Ptuju zna. ša 11, največja je v novomeškem (20.5) in v metliškem srezni (23), najmanjša pa v radovljiškem in kočevskem (okrog 13). V splošnem se opaža, da tam kjer je več rojstev, nahajamo tudi večjo umrljivost. Za večja mesta naše banovine velja, da morajo že zdaj in da bodo morala zlasti v bodočnosti z dežele črpati življenjski material, ker domače prebivalstvo ne izkazuje toliko rojstev, kolikor bi odgovarjalo potrebam razvoja teh mest Naša mesta hodijo v tem ozii.ru po isti poti kakor večina nemških mest, po katerih je že danes umrljivost večja od števila rojstev. — Za zdravstvene razmere naroda je izred. no važen
pojav nalezljivih bolezni.
Le-te izkazujejo največjo umrljivost in se v pretežni večini pojavljajo prav med onimi starostnimi skupinami, ki jam je odločena še dolga življenjska doba: med najmlajšimi, v srednji starosti, zlasti pa v otroških letih. Lansko leto imenujemo leto nalezljivih bolezni.. Bolezni tifuzne sku. p;ne smo lani zabeležili nad 100 več kakor leto prej, prav tako tudi griže več kakor kdajkoli v zadnjih osmih letih. Davica je lani dosegla svoj povojni maksimum. Skr-latinka pa polagoma pada. V ve.ikem številu so se izmed otroških bolezni pojavile ošpice, oslovski kašelj. Nesarozmemo mnogo je bilo lani otroške paralize (55, dočim je je bilo prejšnja leta povprečno komaj po 10 primerov). Glede nalezljivih bolezni je treba pripomniti, da je naša banovina zelo izpostavljena infekciji Iz vseh teh navedb ie dovolj razvidno, kako po. trebno je raziskovati vzroke umrljivosti m bolezenskih pojavov in da moramo irnefa posebne ustanove, M si nadevajo nalogo da vse te vzroke Okušajo odpraviti. S temi vprašanji se bavi predvsem higienska Služba, ki snuie in vodi po razmh krajih banovine posebne ustanove — v zdravstvena prosioeb prebivalstva.
V higienski službi dravske banovine je nameščenih 15 stataih zdravnikov, 1 po. godbem zdravnik, 1 pogodbeni profesor.
1 gradbeni inženjer, 2 inženjerja kemije, 10 tehničnega osobja, 37 zaščitnih sester, laborantk in zdravstvenih pomočnikov, 22 pisarniškega osobja m 24 pomožnega osobja. Skupni krediti za osebne izdatke in materialne v tej službi, za stalni higienski muzej ter za šolo za zaščitne sestre v Ljubljani so znašali v letu 1932 3,399.444 dinarjev.
Področje higienskega zavoda v Ljubljani in njemu podrejenih ustanov se razteza na vso dravsko banovino. Posamezni oddelki zavoda so v preteklem letu izkazali naslednjo delavnost:
Ba^terjjološko_epademijoiOški oddelek, Id se bavi pred vsem za ugotavljanje in po. bijanje nalezljivih bolezni, je izvršil 8493 preiskav raznega kužnega materiala od 6076 oseb. Poleg tega je po raznih krajih banovine zaščitno cepil proti škrlatinki 9000 otrok, proti davicd 900, proti griži 1000, proti tifuzu 1000. Proti nalezljivim boleznim je izvršil 2861 desinfekcij in 273 desinsekcij (pobijanje mrčesa z raznimi desinfekcijsskimi sredstvi).
Kemijski (živilski) oddelek je opravil 2660 preiskav živil, "pred vsem mleka, mlečnih izdelkov, moke, mesnih izdelkov in paprike ter pitne vode. Posebno pozornost je posvečal izvajanju živilskega zakona, ker je pogosto ugotovil, da živila, ki prihajajo na trg, ne odgovarjajo zmerom določilom tega zakona.
Sanitetno-tehnični oddelek j« v svojem načrtu za asanacijo vasi izvedel 7 novih vodovodov, tri vodnjake, 1 kapnico in 1 zajetje studenca. Poleg tega je brezplačno izvršil mnogo načrtov za vodovode, kopališče in vodovodna zajetja. Gradil je Zdra. viliški dom v Dolni Lendavi in okrevališče na Rakitai. Za de'a, ki jih je izvršil, so prispevali: država 232.067 Din, banrika uprava 824.897 Din, občine 172.916 D;o, zasebniki 82.757 Din, fond za asanacije 147.898 Din. Iz teh številk je razvidno, v kako velfiki meri podpira prosipeh higijene in zdravstva pri nas banska uprava.
SOciahiOjnedicinsk} oddelek je izvršil vse statistike o gibanju prebivalstva, opravljal kontrolo nad gibanjem nalezljivih borzni, vršil higienski popis vasi ter nadzoroval delo vseh higienskih ustanov in skrbel za zdravstveno prosveto med prebivalstvom. V 76 krajih se je vršilo 108 zdravstvenih predavanj, v radiju pa se je vršila redtaa zdravstvena ura. Zaradi po-manijkanria kreditov so morale izostati potujoče higienske razstave, ki so doslej do.
sezale prav lepe uspehe, higienski muzej pa je uničil požar, ki ie z uničenjem dragocenega materiala prizadejal zavodu neprecenljivo škodo.
Antirabični ambulatorlum je cepil proti steklini 101 osebo. 25 izmed njih je bilo Ugriznjenih po steklih. 33 po steklina sumljivih, 43 pa navidezno zdravih živalih. Obolel ni ndhče, vse osebe so se pravočasno zatekle v zavod.
V borbi proti socialnim boleznim delujejo socialno higienske ustanove: zavod za zaščito mater in dojencev v Ljubljani in dečji dispanzerji v Mariboru, Cerkljah, Tržiču, Kranju, Rogatcu, Medvodah. Lukovici. št Vidu nad Ljubljano, Hrastniku in Trbovljah. V področje obstoječih šolskih poliklinik v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju, Novem mestu, Medvodah, Lukovici, Cerkljah, Rogatcu, Tržiču. Zidanem mostu in Laškem sipada okrog 30.000 učencev, izmed njih nad 15.000 osnovno šolskih .ostal: pa iz srednjih, strokovnih in obrtnih šol. V protituberkulcz-nrih dispanzerjih zdravstvenih domov v Mariboru, Celju, Lukovici in Cerkljah je bilo pregledanih okrog 3600 oseb. Centralni trahemski amibulatorij v Murski Soboti, ki vodi po Prekmurju 22 amibulanc. je glede na trahom preiskati blizu 15 000 oseb. V ambulatorijih za spolne bolezni v Ljubljani, Mariboru in Celju je bilo pere. g'edanih nad 18000 oseb. Javnih ljudskih /ropali?šč je pri higienskih ustanovah 5, ki jih obiskuje okrog 27.000 oseb.
Program z» tekoče leto.
Iz vsega povedanega je razvidno, kako široko polrje zavzema higienska služfba pri nas, obenem pa tudi kako je ta služba pogrebna, ker posetga v vse plasti naroda, se zanima za vsa zdravstvena vprašanja in skrbi za napredek naroda. Za tekoče leto sii je vodstvo zavoda nadelo naslednji program: da započeto delto nadaljuje vsaj v istem obsegu, če ga ne bo mogoče še razširiti, kar je vsekakor potrebno, še večjo pozornost bo treba posvetiti nalezljivim boleznim, pojačati kontrolo nad življenjskimi potrebščinaimi, izvajati asanacljska dela, kolikor bo po sredstvih mogoče, do. graditi zdravstveni dem v Dolnji Lendavi, nadaljevati gradlbo otroškega okrevališča na Rakllfani, pojačati zdravstveno prosveto med prebivatettvom, kakor tudi' dalo v vseh socialno medicinskih ustanovah in v zavodu samem ter dovesti do zgradbe nove šolske poliklinike v Ljubljani. Dosedanja šo'isika poliklinika je v takšnem stanju, da bo treiba delo v dcglednem času ustaviti, kar pa ne bi bito v interesu zaščite Sol-ske mladine, saj je ta zaščita že itak pomanjkljiva. Ena glavnih simernic za deflo higienskega zavoda v bodočnosti je med drugim, da se doseže ozfco sodelovanje vseh zdravnikov v boribi za isti. sikupni smoter — za prospeh in naoredek narodnega zdravja.
coeivto nedeljo
žrtve eksplozije na »Sloveniji"
Beograd, 8. aprffla.
V petek dopoldne je vlačilec »Slovenija«, na katerem je v četrtek zjutraj med vožnjo po Dunavu iz Beograda proti Smede-revu v bližina Rittopeka eksplodiral kotel ln je zato parnik s kraja nesreče obiraU nazaj v Pančevo, kjer je oddal ranjence v tamošnjo bolnico, dospel iz Pamčeva v Beograd in je pristal na Add Cigandjk Ta. koj po prihodu vlačilca v Beograd je prišla posebna preiskovalna komisija beograjskega okrožnega sodišča, ki ima nalogo, da ugotovi vzrok nesreče in even/fauel-ne krivce.
Komisija je zaslišala najprej kapitana
»Slovenije«, Vujadina Lukfiča, ki je podrobno opisal dogodek. Eksplodiral je desni prednji kotel, ki s še tremi drugimi rabi kot rezervoar za paro. Kapitan je prav posebno poudaril, da se je zahvalita edi-nole strojniku Hikinjaku, da ni bila nesreča še hujša Videl je namreč, kaiko je
strojnik takoj po eksploziji, ko je bil parnik še zavit v paro, stekel k ventilom na kotlih in jih odprl ter tako zmanjšal pritisk pare, ki bd bil drugače najbrž povzročil še druge eksipiozije. Ker je parniik po eksplozija obetal — stroj je prenehati delovati — bi se bilo moglo zgoditi, ker je plula ladja s šlepd niadioA po reki, da bi šlepi, ki se seveda niso zaustavili, temveč jih je nosila voda naprej, udarili ob vlačilec. Zato se je kapitan hitro vrnil na poveljniški prostor in ukazal, da parnik krene iz svoje smeri in šlepd vržejo sidra. Tako se je preprečila nova, še hujša nesreča.
Enako je izpovedal tudi strojnik Hihi-njak, ki je odpri ven/tale. Ko se je para nekoliko razblinila, je videl svojega pomoč, nika Ošatoviča vsega oparjeuega od pare in vrele vode, kakor je trgal s sebe opar-jerto meso, ki se je samo Lužčilo na njem Polili so ga naito vsega z oljem. Parnik je, ko so nudiili prvo pomoč vsem ranjencem.
I DAN SOLNCA —
V 15 MINUTAH!
Prej je moralo biti perilo dostikrat po cele dneve razgrnjeno po travniku. Zakaj perilo se beli samo tako dolgo, dokler deluje kisik pod vplivom solnčnih žarkov. Koliko bolj preprosto se to dela zdaj z Radionom! Medtem ko čisto milo, ki ga ima Radion v sebi, odpravi vso nesnago, narede milijoni učinkovitih kisikovih mehurčkov, da je perilo čisto in belo ko sneg. Naj bo poletje ali zima—Radion stori to sam — v 15 minutah!
Schichfov
R15-53
krenil proti Pančevu.
Komisija je natančno pregledala ves parndk in zaslišala tudi še ostalo moštvo. Vzrok eksplozije pa se še ni ugotovil.
Iz Pančeva pa je medtem prispela žalostna vest, da je eksplozija že zahtevala dve človeški žrtvi. V pančevska bolnica je že včeraj popoldne podlegel strahovitim opeklinam strojni pomočnik Ošatovič. Vsa zdravniška pomoč je be?a zaman. Nekaj ur pozneje je umiri tudi mornar Zlatežič. Opekline so pač bile pri obeh hujše, kot se je pa mislilo prvi trenutek, a zgodilo se je tudi še to, da se v vsem Pasnčevem nd moglo dobiti več kot 15 litrov lan enega olja, kfi je neobhodno potrebno proti opeklina in ga je bilo tako vse premalo. In dosedanji dve žrtvi najbrž tudi še ne bosta dovolj. Kakor se deznava iz pančev_ ske bolnice, je tudi velika nevarnost za življenje kuharice Predičeve in mornarja Debeli ča.	^
Ker je budi prometno ministrstvo dtoto-čtlo posebno preiskovalno komisijo, preiskujejo sedaj kar tri komisije: komisija drž. rečne plovbe, sodna komisija in komisija prometnega ministrstva in je pač izključeno, da bi se ne ugotovil vzrok nesreče in eventuelni krivci.
Slovo sreskega načelnika dr. Vidmarja od Radovljice
Radovlfica, 7. aprila.
Sreski načelnik in starosta sokolskega društva v Radovljici dr. Ivan Vidmar je zapustil te dni naše mesto ter šel na svoje novo službeno mesto kot sresdci načelnik v Celje. V kratkih treh letih svojega službovanja v Radovljici si je kot vesten uradnik, dober predstojnik, agilen starosta Sokola, iskren in navdušen nacionalist in prijeten družabnik pridob"'l simpatije in ugled pri širokem krogu prebivalstva. Do dna prežet sokolske ideje, je imel smisel predvsem do svojega trpečega bližnjega, kar je pokazal v obilni meri v onih težkih dneh, ko je vsej Gorenjski grozila velika poplava brezposelnih zaradi ustavitve dela pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Velika je njegova zasluga, da je s posredovanjem pri odločujočih činiteljih jeseniško delavstvo kmalu prišlo do svojega kruha.
Dragemu bratu je priredil radovljiški Sokol v nedeljo zvečer odhodnico, ki je bila prava manifestacija ljubezni in zahvale. Nad 250 oseb se je zbralo v Sokolskem domu. Zastopano je bilo v častnem številu Sokolstvo, uradništvo, župani in predstavniki JRKD in raznih društev, prav posebno častno pa so bili udeleženi Jeseničani, med njimi zastopniki Sokola, društva Sokolski dom, Strelske družine, Narodne odbrane za
Jesenice in Koroško Bi>Io, kovinarjev in vsega jeseniškega delavstva, kolektivno obrtne zadruge, obrtnega društva, zadrugo krojačev in krojačic, splošne gospodarske in konztrmne zadruge za Gorenjsko, NSZ, GZSP, SK Bratstvo, udruženje gostilničarjev, posestnikov, železničarjev, strojevodij, gas;'cev, Francoskega krožka. Rdečega križa, Soče, JRKD in jeseniške občine.
Vrsto napitnic je otvoril br. Jaklič, ki se je kot Sokol poslovil od odhajajočega staroste, poudarjajoč veliko izgubo, ki zadene s tem naše društvo, in želeč njemu kakor vsej njegovi družini mnogo srečo ia zadovoljstva na novem mestu. Sokolske vezi, ki so nas družile doslej, nas bodo dn»-žile tudi še nadalje pri skupnem delu v blagor naroda in države. V imenu uradništva sreskega načelstva je govoril komisar gospod Andrej Biz;ak. za Rdeči križ dr. Sliv-
nik, za vse uradništvo v »rezu pa sodni starešina dr. Josip Štular. Za starešinstvo Sokolske župe Kranj m ravnateljstvo KI D se je prisrčno poslovil dr. Maks Obersnel, v imenu vseh jeseniških organizacij pa župan g. Žabkar, čigar globoko čuv-stveni govor je napravil na vse navzoče najgloblji vtis. Za vso naklonjenost in za veliko razumevanje nasproti delavstvu se ie zahvalil g. Toman Franc. Ob koncu sta govorila še dr. Štempihar z Jesenic in leški župan Ivan Ažman, nakar se je gin jen zahvalil dr. Vidmar nad tolikšno pozornostjo, so poslovil predvsem od sokolskih bratov in sester, kakor tudi od vseh ostalih, želeč da ga ohranijo vsi v čistem, neskaljenem spominu. Vsi »o mu priredili viharne ovac i j«, ki so se stopnjevale do viška, ko ie poudaril jeseniški župan g. Zabkar v imenu vseh, da radovljiški srez dr. Vidmarja ne bo nikoli pozabil.
V Marjanovem zatišju
Split, v aprilu
Zapadno pobočje splitskega Marjana prikazuje vse drugačno lice nego vzhodno, ki je kultivirano strogo po določnih umetniških in estetskih pravilih. Na vzhodni strani je Marjan v resnici razkošen park, sestavljen iz posameznih gajev, ki tvorijo v celoti nekaj razkošnega, samo po sebi vabljivega ker hranijo v sebi in na sebi skoro južni značaj. Park je kljub pomladi tih in po njem se ne razlega tisto droboleče ptič_ je petje, ki smo ga vajeni v naših gozdih in gajih. Na potih srečavamo posamezne skupine skoro krotkih srn, ki nekaj trenutkov radovedno ogledujejo šetalca, a se kmalu brezbrižno obrnejo od njega
Zapadno pobočje se pa ponaša z vso drugačno podobo. Pri vrhu kaže hriib še vedno umetno kultivacijo, toda čim bolj se bliža morju, tem bolj postaja naraven. Na bregovih rasejo oljke, seveda ne v skupinah, temveč posamezno, da so prav zaradi tega še bolj zanimive in slikovite. Rožmarin se vpleta ob skalovju in opaja vroči zrak že skoro pozne pomladi s svojim težkim vonjem. Tu pa tam so zasajene vinske trte in človek bi skoro misiill, da se ne briga nihče zanje, ker so tako same zase in za. puščene. A vendar skrbi zanje nevidna roka človeka, ki ga ne vidiš nikoli nikjer na svojem ieprehodu. Včasi se zaleti mimo fazan, v eolnčnem blesku se zasveti njegovo perje, toda samo za trenutek, ker je že iz-
ginit za grmovjem, preraščajtočem rdeče skalovje.
Vse to pobočje je potoo nekega čudnega vonja, ki prihaja bogve odkod. Pohleven veter, ld, veje naravnost z morja, ga raz-siplje po ozračju, da sam ne veš, ali je to vonj bohotnega Marjana ali pa vonj neznanih južnih gajev, dahtečih kdo ve kje ob brezkončnem morju. Borna steza se vije navzdol in je skoro nevidna človeškim očem, a vendar te varno privede do široke, čudmo gladke ceste, kd vodi tik ob morju od Sipflita pa gor do Trogiira in menda še daleič naprej, koder je živahni rod priSdo-r»Žl svoja bivališča tik ob morju.
Tu spodaij pod Marjanom je vstaj tako zvani češki penzion, edini hotel na tej strani marjanskega hrfba. Sredi zelenja, sredi lepega, južmjaško urejenega vrta stoji ta prostorna stavba, ki je tudi znotraj oprem-
ljena z vsem, kar more zahtevati sodobni človek. Nekaj slikovitega pa je prostorna veranda, obrnjena naravnost proti solncu in morju, ki pljuska že skoro tik pod verando ob nizki breg Stavba stoji v samoti in je prav zaradi tega skrajno idilična in prikupna. Med sezono jo posečajo Cehi, ki tu lahko nemoteno uživajo vse razkošje morja in soinca, saj je ta kotiček v resnici sijajen košček poezije našega morja in niaišega juga, ki imata na tisoče takih koščkov, pa svet ne ve zasuje.
Tesno pod Marjanom hiti cesta proti SipPitu in zavifje v enem samem ovinku ob morju. Tam na desni se dviga skromna, položna višina, da je človek niti ne opazi. Samo cesta jc loči od Marjanovega obronka. Na pobočju te višine je pri delu več ljudi, ki na prav zanimiv načifn izstavljajo ladijske vrvi. Višina pa je zasajena s oitpresami in drugimi južnimi drevesi. Med zelenjem se sveti nekaj belega, čistega, kakor da posedava jc tam gori med vejami dreves morski gaileoi in počivajo v sotocu, keT jih je veter na morju vendarle preveč utrudil. Tam na višini je zadnje počivališče vedrih Siplitčanov, ki se niti v smrti ne morejo ločiti od morja in pojočih morskih valov.
Splitsko pokopališče je v resnici nekaj čudovitega, česar morda ne najdeš nikjer drugod na vsem svetu.. Ne zaradi skrajno Skrbno negovanih grobov in zanimivih spomenikov, ki jih je pokopališče polno, temveč zaradi svoje izredne poetične lege. Razdeljeno je na novo in staro pokopališče;,
na zadnjem pa že nekaj let ne pokopavajo nobenih mrličev in je od novega ločeno n Zidom. Vendar staro pokopališče v poln k meri zasluži, da ga obišče vsak tujec. Med sočnim, južnim zelenjem snivajo grobovi in se kopljejo ves dan v solncu. A na za-padu je pokopališče presekano in tu šel« se prikaže človeku vsa njegova veličastnost. Pod teboj šumi morje, ko stojiš na viišmi kraj zadnjih grobov; globoko pod teboj se zaganja v nerazrušljivo. ogromno skalo, na katere višini je položeno pokopališče; šumeče pene brizgajo ob skalo in tam spodaj bobni in prepeva morje z razločnim otožnim glasom. Beli galebi se sipreletavajo nad modrimi valovi, ribiSke ladje se zihljejo mimo in ves širni splitski zaliv je poln lahnih jadrnic, hitečih sam Bog ve kam v tuji svet.
Grobovi pa počivajo sreda pomladnega sc'nca v najtišjem miru in samo morje pod njimi prepeva srvoje večne žalostinke. Ovetje na grobovih dehti z živim, neizraz. nim vonjem ki ga raznaša veter po širokem Marjanovem pobočju. Izza cipres in rožnih grmov gledajo tipični, skoro premih obrazi Rendičevih spomenikov kakor morske deklice, kd so prišle žalovat na grobove svojih predragih A žalujejo z neko* neprikrito, iskreno radostjo, ki jo pozna le morje in svet katerega obžarja pomlad v Marjanovem zatišju. Ta svet je sam svoj, kakor je sam svoj ves Marjan, ko se ko_ šati v svoji pisani, iz pomladi iu morja stkana obleki...	Josip V a n d o t.
Domače vesti
♦	Ekskurzija naših učiteljev na Češkoslovaško. Vodstvo m organizacijo ekskurzije jugoslovenskega učiteljstva na Češkoslovaško je prevzela Jugoslovensko-češko-slovaška liga v Zagrebu. Ekskurzija se bo ■vršila v času od 14. do 29. maja Prijave se spreejmajo do 15. t. m. Stroški za ekskurzijo bodo znašali približno 2000 Din, ki jih je treba vplačati do 5. maja. S tem zneskom bodo plačane vožnja, prenočnina in pirebrana. Izletniki se ustavijo na Dunaju, v Bratislavi, Zlinu, Brnu, Čeških Budjejovicah. Svrha ekskurzije je spoznati šolstvo in učiteljevo v Češkoslovaški ter okrepiti zveze g severnimi brati.
♦	Spremembe v državni službi. Na lastno prošnjo je upokojen dr. Vicko Dubokovič, sodnik kasacijskega sodišča pri stolu sed-morice v Zagrebu. Napredovala pa E-ca uradniški pripravnik Vekoslav Stuhec za pomožnega oficijala ter Albin Lampe za pomožnega prodov ne gs> nadzornika, oba pri zagrebški železniški diiekcijii. Pri glavni direkciji državnh železnic, v oddelku za kontrolo dohodnin so imenovani Fran Baš in Olga Zupančič za oficijala, I-Tanc Me-ško pa za pomožnega oficijala.
» Imenovanje v državni službi. Arhivska cradnica Angela črnivčeva je imenovala za pomožno tehnično manipulantko pri šu-marski direkciji v Ljubljani.
♦	Imerovanja v carin arski službi. Imenovani so za carinske kontrolorje v 7. _po-ložajini skupini pri glavni carinarnici v Ljubljani: Bnrmazovič Aleksander, Košir Andrej. Borčič Vinko, Arko Vladi slav, Peitler Franjo, Ercigoj Ferdo; Brajan Iv., Crujič Vojislav; pri carinarnici na Jesenicah Miha čop; Rejc Metod; Jarc Alojzij in Berlot Anton; v Mariboru Paljaga Dra-irutin; na Rakeku pa Gieščič Venčeslav.
TEOKAROVIČ, PARAČ1N E
Došlo fe:
sveže spomladansko blago za obleke in površnike.
Cena in vzorci Vas bodo presenetili. — Kvaliteta enaka najboljšim inozemskim.
O K A R
0 V
1 C
TOVARNIŠKO SKLADIŠČE
LJUBLJANA GRADIŠČE 4
135
*	Advokatske vesti. Advokatu dr. Wa/.-terju Rieblu v Celju je po § 55 advokatskega zakona za čas od 5. aprila do 4. maja 1933 ustavljeno izvrševanje advokature. Prevzemnik pisarne je dr. Friderik Zanigger, advokat v Celju. — Dr. AndTej Veble se je 1. aprila preselil iz Maribora T Brežice.
♦	Mesto magistralnega direktorja Je razpisalo magistratno nače.lstvo v Mariboru. Pogoji: dovršena juridična fakulteta, ti pravno-politični izpit in večletna praksa v UT*ravno-politmi službi. Prošnje do 2-5. aprila.
♦	Državni strokovni izpit sa pooblaščenega hiženjerja je napravil gosp. inž. Franjo Štrukelj iz Ljubljane.
*	V Orbfcni£ki službi je napredoval v čan poročnika od 31. decembra 1931 orožniški podiporočnlk g. Ciril L. P e tov ar, sin rarodnega poslanca g. Lovra Pstovarja.
♦	Veliki dobrodelni koncert v Beogradu xa naše primorske begunce. Vse beograjske Slovence in njihove prijatelje in znance rabimo, da se v kar največjem številu udeleže dobrodelnega Koncerta, ki ga prirejajo Tsa slovenska društva v Beogradu v korist primorskih beguncev. Koncertne točke bodo izvajale tri beograjske umetnice in pa znani ljubljanski kvintet , ki bo zapel celo vrsto skladb naših sodobnih slovenskih skladateljev. Kakor se čuje vlada za koncert, ki se bo vršil v ponedeljek zvečer
iv	veJikii dvorani Kolarčeve ljudske univerze, zelo veliko zanimanje tudi med neslovenskim beograjskim občinstvom, ki zelo povprašuje po vstopnicah.
*	Tridnevni ca Rdečega križa. Itoevi od 29. aprila do vštetega 1. maja (sioibota, ne. delja im ponedeljek) bodo letos pri nas posvečeni manifestaciji za Rdeči križ. Ne bodo se za to humani ta mo društvo, ki je
v	pravkar minuli zimi samo v Ljubljani gorko obleklo in obuRo nad dva tisoč tristo revežev in brezposelnih ter s tem izpričalo, da je organizacija, kakršnih nam je v sedenjih hi vdih časih najbolj treba, vse te tri dni vršfle nikakršne denarne 2foirke, niti se ne bo po ulicah in lokalih karkoli prodajalo na korist Rdečega križa, marveč se bode navedene tri dim v Ljubljani ter v njeni btfžnji in da,Jjnji okolici mudili predstavniki društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije ki pridejo z vseh kra. jev naše države, da se udetteže glaivne
' proti sončnih peg
ORISOtHCUE

Velikonočno šunko
odlične kakovosti po ugodni ceni nudi delikatesna in špecerijska trgovina
Fr. Kham, Miklošičeva c. 8
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OD
še na veliki petek
dopoldan prinešene obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in sve-tlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna	4883
JOS. REICH "	LIKANJE
moške in damske obleke Din 18.—, Garderobo najhitreje zlika, kemično očisti, po-šije, obrne
WALLET EXPRESS, LJUBLJANA Gledališka ulica 2-II.
Na likanje se lahko počaka. 4909
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespečnosti, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
skupščine tega društva, ki se bo letos vršila v Ljubljani, in da si ogledajo slovite lepote naših krajev.
♦	Nov lovski dvorec v Kamniški Bistrici. Kakor znano, je že lani vzela v najem kor-poracijski lov v Kamniški Bistrici uprava dvornih lovišč. Nj. VeL kralj in kraljica sta v preteklem letu večkrat prišla na lov v Bistrico in sta tu ostala tudi pre&o noči v lovski hiši na nasprotni strani izvirka Ker želita Nj. VeL kralj in kraljica s princi v bodoče prebiti vsako poletje nekaj časa v lepi okolici izvirka kamniške Bistrice, ho uprava dvornih lovišč zgradila v Bistrici novo lično lovsko hišo. za katero ie napravil načrte arhitekt Plečnik. Te dni je bil v Bistirici komisijski ogled za novo stavbo, katerega so se udeležili odborniki meščanske korporacije, ravnatelj dvornih lovišč inž. Ciril Dimnik, arhitekt Plečnik in ljubljanski stavbenik Curk, ki je prevzel gradnjo. Izbran je bil najlepši prostor v tem delu Bistriške doline, to je nekako 150 metrov nad sedanjo lovsko kočo. S pripravljalnimi deli za gradnjo so pričeli že ta teden, tako da bo do poletja gotova.
♦	Planinske koče in smučarji. Triglavski dom na Kredarici bo odprt in oskrbovan od 8. t. m. preko velikonočnih praznikov do bele nedelje. Smuške prilike so ugodne. Pot je zgažena, da Je dostop mogoč tudi nesmučarjem. Kocbekov dom na Karošici bo od 14. t. m. dalje odprt in stalno oskrbovan. Pot iz Luč 1e markirana. Snežne razmere ugodne. Prav tako bo odprt in za silo oskrbovan Frischaufov dom na Otarešlju, kjer je dovolj idealnega terena za smučanje.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 29. številki: Izpremembe in dopolnitve pravilnika o podpiranju siromakov, nezaposlenih delavcev in o izvrševanju javnih del v breme kredita 50,000.000 Din, odobrenega z zakonom o naknadnih dn izrednih kreditih k proračunu državnih razhod-kov in dohodkov za leto 1932-33; odločbo o prevozu rumunske živine čez ozemlje kraljevine Jugoslavije; Izpremembe in dopolnitve odločbe o telegrafskih taksah; zavarovanje valute za izvca blaga. Ki v ce-novniku ni označeno; razglas banske uprave glede prevažanja prtljage z avtobusi ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
♦	Za izlet na Koroško za vesfikanočne praznike je veliko zanimanja. Do sedaj je prijavljenih udeležencev že za en poln avtobus. Ne zamudite prilike, poceni ogledati si Koroško. Cena vožnje in prehrane za dva dni je 235 Din za osebo. Vizum in potni list preskrbi »Putnik« v LJubljani, prijave do 14. t. m.
♦	članom Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, r. z. z o. z. se naznanja, da se redni občni zbor zadruge na veliko sredo ne bo vršil, ker dan ni pouka prost, marveč se preloži na nedeljo 30. i. m.
♦	Razstava nemškega slikarja. V Splita
Je te dni otvoril razstavo svojih slik mki-di nemški umetnik Fritz Dicker. Razstavil je lepo število grafike, lesorezov, akvarelov in olja. Mladi nemški slikar je vzljubil naš Jadran ter z veliko ljubeznijo prenesel na platno Jadranske narodne lepote.
♦	Društvo »živalca« priredi v dneh od 15, do 18. t. in. (HI. veliko razstavo na Ve-lesejmu v Ji^iubljani, paviljon G. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzela soproga ministra goapa Anči Kramerjeva. Razstavljene bodo razne pasme perutntae, kuncev, golobov in fazanov najboljših rejcev. Udeležencem razstave (ie dovollena polovična vožnja po železnici Izkoristite priliko in pridite.
♦	Ustanovni občni zbor podružnice SPD
v Ratečah-Planici se bo vršil v nedeljo 23. t. m. ob 3. popoldne v dvorani Mlekarske zadruge.
♦	Bojevnik iz bitke pri Visu umri, V Križišču na Hrvatskem Primorja je te dni umrl Ffranjo Grbac v 92. letu starosti. Pokojnik je bil eden najstarejših bojevnikov znane pomorske bitke pri Viln leta 1866. Bil je priljubljen v domačem kraju. Odgo-jil je celo generacijo dobrih zidarjev.
♦	Po 18. letih se je vrnil iz ujetništva. V Zagreb je predvčerajšnjim prišel po osem-najstletnem ujetništvu v Rusiji z ženo in otroci Jovo Rajlič, po rodu iz Novega v Bosni. Leta 1915. je bil v Karpatih ujet, pridružil se je potem dobrovoljski diviziji v Odesi in se bojeval v Dobradži, pozneje pa prišel v Krasnojarsk, kjer je otvoril mehanično delavnico in se oženil z neko Rusinjo. Slednjič je bil zaposlen v neki »socializirani« garaži ter je za svod trud dobival plačo, ob kateri je gladoval. Dan dela za hleb Kruha. Tako se vračajo mnogi pogirešanci.
♦	Preiskava r ljubljanski bolnici V zadnjih tednih so se med ljudmi pojavljale govorice o smrtnih primerih v ljubljanski bolnici, izzvanih po sepsi (zastrupljenju krvi) tudi po operacijah, ki same po sebi niso bile posebno nevarne. Zaradi toga je banska uprava kot nadzorna obla9t uvedla preiskavo in poslala v bolnico posebno komisijo s sanitetnim inšpektorjem gosp. dr. Majrerjem na Cela. Komisija svojega dela še ni zaključila.
♦	Poostritev zaporne kazni. Kakor je znano, je nova kazenska zakonodaja med drugimi spremembami prinesla tudi to, da je stroške za izvršitev izrečene zaporne kazni (za obleko, hrano itd.) naložila državi, torej celokupnosti. Ne glede na to, da ee je ta nova določba upirala pravnemu čutu prebivalstva. eo ee pokazale tudi z gospodarskega stališča neugodne posledice, zlasti pa v sedanjih težkih časih, ko mora tudi država gledati na vsak dinar. Tako n. pr. je moralo biti lani po raznih kraih države zaradi pomanjkanja sredstev za njihovo vzdrževanje veoje število na zapor obsojenih oseb predčasno odpiščenih iz zaporov. Vedno močneje ee je zato pojavljala zahteva, naj se zopet uvede prejšnje stanje in naj oni obsojenci, ki po svojem premoženjskem položaju to lahko store, sami nosijo tudi stroške za svoj zapor. Finančni zakon za L 1903./34. je tej zahtevi ugodil in v Svojem § 25. črtal določbo novega kazenskega postopni ka, da nosi 6troške za izvršitev zaporne kazni država sama. Odslej bo torej moral zopet vsak, kdor bo zaprt in ima lastno premoženje, povrniti državi 6troške, ki jih bo imela zaradi njega.
♦	Preizkušnja gasilnega aparata Fokostop. Včeraj popoldne 9e je vršila na ljubljanskem polju, poleg vojaških objektov preizkušnji novovpeljanih Fokostop - gasilnih aparatov, ki 90 češkoslovaški patent. Preizkušnja, ki jo je izvajal R. Cerar pred vojaško komisijo, v kateri eo bili podpolkovnik g. Jaklič, kapetan I. stopnje g. Hren in
(iiiiniKimiimiiiii nrrr
H □
□ □
Specijalne
zobne paste
[=j ln ustne vode, dalje kreme, toaletno g milo, bigien. in toaletne potrebščine Q
" DRCGERI JA KANCS
Tyrseva (nebotičnik)	g
in Žido\T>ka ulica L □
še drugi zastopn ki vojaštva, dalje vodja Gasilskega urada g. Goetiša, zastopnik Mestnega gradbenega urada in prostovoljnih gasilcev nadoficial g. Mežek ter drugi interesenti, je izpadla zelo ugodno. Demonstracije so se izvrš le z gašenjem bencina, petroleja, olja za mazanje, karbida in drusib hitrovnetljivih snovi. Učinek aparata, ki je nekaj posebnega na tem polju, je bil zelo zadovoljiv in j« tudi komisija podala zadevno mnenje. Aparat je posebno poraben v primerih požara v zaprtih prostorih, garažah, pri ognjj na a%,tomobilih in sličnih primerih, ker funkcionira z vso sigurnostjo.
♦ Glede na pričevanje Andreja Malija v Lombarjevem procesu so se gotovi ljudje obregali tudi ob številno rodbino in sorodstvo Malijevih in so si nekateri dovoljevali spričo glasov v listih o Andreju Maliju klo-vetanje, ki je zadevalo tudi druge tega imena. Znano pa je, da uživa Malijeva rodbina dober sloves in zavzemajo posamezni člani in sorodniki v javn-em življenju zelo jgledna mesta.
BARVE, LAKE, FIRNE2
ln vse ostale pleskarske ln slikarske potrebščine — ako hočete biti res zadovoljno postreženl — kupite le v trgovini
n
LUSTRA" — V. LAZNIK
Ljubljana, Gosposvetska 8 — (poleg Slamiča) Telefon 2753
Prt večjem odjemu znaten . popust.	96
♦	Za pridne roke. Bolj ko kd«aj pred mora dandanes vzorna gospodinja skrbeti za to, da ženska dela opravi sama brez tuje pomoči. Žena, ki ima pridne roke, si z ročnimi deli sama okrasi svoj dom, sama napravi posteljno perilo in sama olepša otrokom oblek ce z okusnimi vzorcu Marsikatera teh pridnih žen pa uporablja tuje neokusne vzorce, ker je pač teh najbolj vajena. Da privzgoji slovensko ženstvo k dobremu, domačemu sodobnemu okusu, je revija >Žena in dom< z letošnjim letom posvetila posebno pažnjo prilogi za ročna dela. Pridobila je k sodelovanju našo znano arhitektko <i-•inž. Dušaino šantlovo in tako dvignila nivo priloge na umetniško višino. — Uredništvo »Žene in doma< dobro ve, da bo naletelo pri posamezni naročilnici pri površnem pregledu priloge za ročna dela na odpor. Vendar pa se zaveda tega, da je dolžno svoje č i tate It e vzgajati k sodobnemu Okusu. Uredništvo j« iprejelo od svojih naročnic številne pohvale o krasnih vzorcih in vzpodbudo, da naj bi odslej prinašalo sasmo vzorce, ki imajo tud4 umetniško vrednost Izvršitev sedanjih vzorcev je od prejšnjih predvsem lažja, cenejša in, kar je za naročnice najbolj važno, tuidi lepša. Saj je pristopilo v krog čitateljic lepo Število novih naročnic, in to v glavnem zaradi odličnih in čudovito lepih vzorcev g. ar h. i ni. Samtlove. — Uprava »Žene >in doma< je izdala četrto številko v povečani nakladi, ki oo lahko dobite na ogled. Pišite dopisnico na upravo »Žene to doma«, Dalmatinova nlica 10. Letna naročnina za list in prilog« je 68 Din, pet gospodinjskih knjig 37 Dim.
•	Foto-Amater. Pravkar je izšla aprilska številka glasila naših fortoamaterjev, ki ga urejuje prof. ing. Leo Novak, izdaja pa drogist Beno Gregorič. Lično opremljeni zvezek priobčuje članke: Vzgojne vrednote fotografiranja (Jože Mantuani), Zru-menioo (Oto Frohlich), Globinska ostrina in uporaba zaslonke (prof. ine. Leo Novak), Sredstva za razstavljanje in sestavljanje televizijskih slik (univ. prof. Marij Osana), 9,5 ali 16-milimetrski film Ivan Ncč( ter razne rubrike s številnimi Krajšimi prispevki Zvezek krase poleg slik v tekstu štiri umetniške priloge na finem krednem papirju. »Fotoama-terju< je priložena brošura »Bela Krajina«, s posnetki značilnih krajev v tej lepi, a zapostavljeni pokrajini.
*	Sukno za mCš^e obleke hi damske plašče Vam nudi najceneje F. L Goričar. Ljubljana Sv. Petra cesta 29._
Zaloga najlepših damskih plaščev ▼ Ljubljani
A. PAULEV, Kongresni trg štev. 5.
R P A J K	Vam očisti, pobarva in
***	preoblikuje za mal denar
KLOBUČAR	KLOBUKE vseh vrst
Sv. Petra c. 51	v najmodernejšo obliko.
Modni salon Rozman
izdelovalnica toalet po krojih zadnje mode odslej dalje DVORNI TRG nad bivšo Narodno kavarno.	4802
Sodba gospodinj je neizpremenljiva, da sta DR OETKERJEV PECILNI PRAŠEK in VANIUNOV SLADKOR neprekosljiva
Manufakturna in konfekcijska trgovina
F. L GORIČAR, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 29
nudi veliko izbiro damskih pia čev za pomlad po jako nizkih cenah n. pr,* navadni športni od 195.— naprej, ooljše vrste angleški, elegantna izdelava od 360.— naprej, Modri in črni rips plašči, najnovejše fazo-ne od 440.— naprej. Trenčkoati, iz najboljšega gabrdina od 480.— Din naprej, kakor tudi damske obleke, bluze, krila itd. po jako nizkih cenah. Vsa konfekcija se izdeluje po prvovrstnih modnih žoumalib v lastnem ateljeju. Ako ni ugajajočega na zalogi, se po želji Izgotovi tudi v 24 urah. 4070
DR. MERČUN
od 10. do 17. aprila
ne ordinira.
4897
Danes, ira cvetno nedeljo svojcem izpolnil bora željo: »K Slamiču vsi na obisk!« — to bo veselje in vrisk.
♦	Velikonočni dar našim ženam. Tako se lahko imenuje zadnja številka »Ženskega lisita«, ki je pravkar izšla. Prekrasno slike kakor tudi vsebina zaslužijo pohvao ene izmed najboljših številk lista za nekaj mesecev nazaj. V njej najdemo zanimiv članek »Za kaj so se zavzeli moški«, ki daljnovidno motri bodočnost zakonskega in socialnega odnosa moža in žune. Originalen je članek »Kamen ženske modrosti«, potem članki »Lea<, »Ritem in lepota«;. »Prva pomoč«, »Naš prijatelj« itd., portreti znamenitih in modernih žen, »Ženski pokret«, ljubke novele, humoreske in črtice, različne zanimivosti ter veliko število slik. Posebno se mora podčrtati modni del, ki prinaša vel i ko število modelov za ženske in otroške obleke. V tej številki se končuje tudi zeio uspel roman Viktorja Cara Emina in se nadaljuje roman »Na cesti«. Rubrike »Ženskega lista« so izvrstno urejene in nudijo vsestransko pregledna navodila za dom in življenje žene. Tako »e obravnavajo razni važni problemi v rubriki »Mala predavanja i, »Odgoj dece«, navedenih pa je tudi kakih 30 različnih dobrih nasvetov za vse dnevne potrebe. Razen tega ima list še rubrike Zdravstvo, Šport, Kozmetika, Negovanje cvetlic in vrta, gospodinjstvo itd. Naročnina je 45 Din za 3 mesece. Naroča se pri upravi »ženski list z^ Zagreb, Samostanska 2-1.
♦	Za en večer radosti. Zimski večeri so doba domačih in društvenih zabav, pri katerih je ples glavna točka programa. V veseJem razpoloženju pa zlasti mladina tolikokrat pozabi na prevodnost pri naglih spremembah temperature in so posledice navadno prehlajenja, kašelj, itd. Vse to Je večkrat nevarno, manjše zlo pa je to, da se mora človek zaradi tega večkrat za gotovo dobo odreči vseh zabavnih užitkov. V takih primerih pa ni treba obupa-vati, temveč se samo spomniti na znano dejstvo, da Kresival »Beyer« hitro in gotovo ublaži kašelj, hripavost in bronhialna katar
♦	Prava gospodinja ceni že po prvem pranju velike prednosti odličnega, v Parizu in Londonu odlikovanega terpertinovega mila Riviera, ki daje perilu belino in prijeten duh. Milo Riviera je zdelano na temelju oljčnega olja.
Varčnost na pravem mestu. Sedanja težaa doba nas sili k varčevanju na vsakem kraju, jasno pa Je, da bi varčevanje na račun zdravja lahko samo zelo škodovalo. Dobno zdravje nam je bolj potrebno kakor kedaj poprej, ker moramo baš sedaj premagati največje težave. Denar, porabljen za Ovomalitino, je dobro naložen, ker dobimo od njega najboljše od najboljšega. Ovomaltina vsebuje najboljše, za organizem najpotrebnejše hranilne snovi ter varuje in krepi tako naše zdravje in miri naše živce.
♦	Za velikonočne pramike kupujte Ciril Metodove razglednica Kupujte domače blago, ne tuje!
♦	Avtobus Ljubljana - Sušak in nazaj (podjetje Pečnikar) prične v ponedeljek zopet redno obratovati. Avtobus bo odhajal iz Ljubljane ob 5. in pride na Sušak ob pol 12. Odhod s Sušaka bo ob 15. in prihod v Ljubljano nazaj ob 22.
♦	Sadjarji! Sedaj je skmajjrni tous, da poškropite in namažete drevje z Arborinom, če hočete pridelati jeseni lepo in zdravo sadje. Ar bor in dobite pri tvrdki Chemo-techna družba z o. z^ Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skoberne).
♦	Zdravilna voda Rogaike Slatine Je vir
zdravja ia kreposti Čitajte današnji in-serat
♦	U. F. nogavice v veliki izbiri na drobno m debelo pri Kari Prelog, Ljubljana.
♦	Obledele obleke \n klobuke kemično čisti, ba>*va, pliolra In lika tovarna Jos, Reich.
♦	Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, aktovke najboljše kvalitete po solidni ceni nudi tvrdka Franc Erjavec, trgovina usnja, Ljubljana, Stari trg 18.
Iz Lfnfaljane
u_ Beethoven »Missa solemnis«. Edina
ponovitev Beethovnove »Missa solemnis« s solisti: Gjungjenac Zlata, Bemot-Golobova Franja, Gostič Jože in Betetto Julij, dalje z zborom Glasbene Matice in .pomnoženim opernim orkestrom bo jutri ob 20. v veliki unionsfci dvorani Kdor želi slišati najznamenitejšo cerkveno glasbeno delo vseh časov, naj se udeleži ponedeljkovega koncerta Glasbene Matice. Opozarjamo, da se koncert ne bo odaja.1 po radiju, zato vabimo vse v koncertno dvorano in naj se nikdo ne zanaša, da se v poslednjem momentu le oglasi kukavica in prenaša Beethovnovo nesmrtno delo. Vstopnice po ceni od 8—40 Din za sedeže so v predprodji v Matični knjigarni. Sedežev vseh vrst in po vseh cenah je še dovolj na razpolago. Do tega momenta še ni prodana polovica dvorane. Delo, ki je pod taktirko ravnatelja Mirka Poliča bilo minuli ponedeljek sijajno izvajano, zasluži vse naše zanimanje. Poudarjamo, da veljajo znižane cene. Vstopnice se dobe v ponedeljek ves dan v Matični knjiigami od 7. dalje pa pred koncertno dvorano v hotelu Union.
u_ Interna produkcija gojencev državnega konservatorija v Ljubljani se bo vršila v torek 11. t. m. ob četrt na 7. zvečer v Filharmonični dvorani. Nastopijo gojenci: Sever Marko (violina, 4. razr.) Dolenc Justina (petje, III. let), Čuk Ivan (violina, I. letnik), Pirnik Maks (petje, V. letnik). Tuirlk Zora (klavir I. let.) Trost Milena (petje, IV. let), ČučeK Milica, Pilato Boris in Dolenc Justina (recitacije). Končno ^ Sivic Gustav (čelo, IL let). Ogromna večina gojencev bo na tej interni produkciji sploh prvič nastopila pred gojenci starši in sorodniki. Vstop je dovoljen proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din ln se dobi v Matični knjigarni odnosno pred začetkom v veži Filharmonične družbe.
u— podmladek jadranske Straže na dtri. učiteljski šoli bo priredil jutri ob 20. v dvorani Deflavske zbornice akademijo. Claniice in 61ami se že č»z mesec dni pripravljajo z največjo skrbnostjo ia upamo, da bodo z naštudiranim programom ustrezali in navdušili obiskovalce za našo zemljo in morje, ki je tako zeflo potrebno več. je in večje ljubezni. Na siporedu so narodne in umetne pesmi za zbor in solista, dalje izbrane recitacije in deflelamacije, pa tudli orkester bo zaigral nekaj točk. Cisti dobiček je namenjen v podporo revnim dijakom, vstopal na je ni^ka.
KOLINSKE VODE?
Vse vrste kot:
chypre, roža, ruska, vijolice, geor-gette Playsance itd.
Vi litra ... Din 12.—
Va		. . ,, 14.—
'/4		. . „ IG.—
Drogerfja GREGORIČ
Ljubljana, Prešernova 5.
Na številna vprašanja sporočamo, da pošiljamo kolinsko vodo tudi po pošti.
u— Sestanek Daprednih aica^em^ih starešin se bo vršil v ponedeljek 10. t. m. v re-stajvracij; »Zvezdi« s priče.ikom ob 20. Predaval bc dr. St. Lapo jne o bančni kriza in njeni odipomoči.
u_ Seja akcijskega odbora za izvedbo velike knjižne nabiralne akcije se bo vršila v torek 11. L m. ob 20. v posvetovalnici JNAD -Jadrana«. Dnevni red: razstav*. Točnost 1
u— Na obč.nc-m zboru krajevne organizacije JRKD za XI. in XII. volišče dvorskega okraja izvoljeni odbor se je konstituiral takole: preisednik dr. Puc Dinko, podpredsednika Juvan Rudolf in dr. Spil-ler-Muys Franc, tajnik Fajdiga Hinko, namestnik tajnika dr. Kosti Janko, blagajnik Flere Franc, blagajnika namestnik v-egi&a Josip, odborniki: dr. Čeh Josip, Jankovič, Bratislav, Kržišnik Ludvik, Podlipec Anton, Soss Karal, šebrc Alojzij, Tavčar Ivan, dr. Umnik Ivo. Urbančič Karol in Vidimar Tomo. Revizijski odbor pa tvorijo: predsednik Gorazd Franc st, prisednika sta pa senator dr. Gregorin Gustav in Primožič Leopold.
Nsjuečja, najcenejša izbira damskih piaičey pri
Drago Gorup&Co.
konfekcija Ljubljane, Miklošičeva c. 16/1. nad.
u— Danes igra in poje Maurice Chevalier kot »Smehljajoči se poročnik«. ZKD bo
predvajala danes ob 1L uri dopoldne v Eli-tnem kinu Matici fim&ko opereto režiserja Lu bit.-se ha z elegantnim ijubavnikom Mauriceom Chevalierjem v glavni vlogi. Fii mje izdeJan po sloviti Straussovi opereti »Valčkov čar«, ki je vsebinsko kakor glasbeno prav zabavna in melodijozna. V** lepe Straussove arije iz »Valčkovega Cars« so v fiLmu ohranjene in bodo ponovno vzbujene vsakogar razveselile. Film je ia-deJan z razkošjem. Ogled vsakomur priporočamo.
u_ Sokolski gledališki oder na Vičti
proslavi danes zvečer 20 letnico odtrskesa delovanra br. P. Borštnika z uprizoritvijo izvirne slovenske drame »Vrnitev«. Lara je v režiji g. L/uja Drenovca, člana Narodnega gledališča, ki je izbomo Vom.bor,carjevo dramo odJično pripravil. — Prepričani smo da bodo obiskovalci našega odra pravilno cenili požrtvovalnost in ljubezen do odrskega udejstvovanja br. Pavla Borštnika in pesetili današnjo jubilejno predstavo v kar največjem številu. Uprizoritvi sami prisostvuje tudi avtor drame g. Vombergar. Med odmorom nastopa Sokolski salonski orkester. — G. Pave« Borštnik je začeJ nastopati na gledališkem odru v Postojni, po prevratu pa je prišel na Vič, kjer je reži-ral nad 30 iiger. Najljubši sta mi bili aroma »Godgota< in ljudska igra »Deseti brat« Njegovo 20 letno odrsko udejstvovanje najboljše spmičuje njegova velika zmožnost in njegova ljubezen do umetnosti in ljudske .prosvete.
u_ Velikonočna razstava lepih žen s' h
ročnih del bo na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani Turjaški trg 4-L, od 8. do vštetega 12. t ■m. vsak dan od 8. 12. in od 2—7. zvečer. Oglejte si razstavo. Vstop prost
u_ Jadranaši! V torek obiščemo našo
ralio postajo v Domžalah. Odhod iz Ljubljane ob pol 9., povratek ob 13. Vožnja bo četrtinska. Pred ogledom postaje bo kratko predavanje. Tovariši, udeležite se tega izleta kar najštevilnejše! — Odbor.
U □
□ □
S □
□ □ □ □ □ □ □
E □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
H □
□ □ □ □ □
□
{favtta zo
Čut hvaležnosti mi veleva, se tem potom zahvaliti g. dr. Lojzetu Kra-mariču, specijalistu za kirurgijo ln primariju »šlajmarje\-ega doma« v Ljubljani, ki me je rešil gotove smrti s svojim velikim znanjem in spretno operaciio, ki jo je v kritičnem stadiju moje težke bolezni z uspehom izvršil.
Tolikemu znanju, sposobnosti ln pozornosti se lahko še tako težko bolan človek brez nadaljnjega zaupa in pričakuje ozdravljenja.
Pri tej priliki me veže dolžnost, zahvaliti se še za vzorno oskrbo, kakor tudi vsem čč. sestram usmiljen-kam za požrtvovalno postrežbo, posebno pa č. prednici sestri Marcelini in sestri Rozi za brezprimerno skrb, pozornost in nego, ki sem je bil deležen.
Bodi vsem moja brezprimerna hvaležnost!
Vodstvu »Slajmarjevega doma« pa želim še mnogo enakih uspehov.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1933.
FRANJO RUPNIK, uradnik »Pokojninskega zavoda in občinski svetnik.
n □
□ □ □ □ □
n
□
□ □ □ □
s □
□
B □
□
PRVOVRSTNA
JABOLKA
po izredno nizki ceni zopet na zalogi
pri Gospodarski zvezi.
Zvočni kino Ideal"
Monumentalni velefilm
Trpljenje Židov v suženjstvu Egipčanov in njihov prehod skozi Rdeče morje
Velefilm po znanem romanu
Rider Maggarda
Dejanje se godi 2 stoletji pred Kristovim rojstvom
V glavni vlogi:
Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri

u_ Razstava osnutkov za plakat I. pokrajinskega zleta SKJ v Ljubljani. Sokol Ljubljana je del osnutkov, med temi tudi vse nagrajene, razstavi; v izložbenem oknu poleg vhola v nebotičnik. Osnutki za plakat, kakor tudi odlivki za z leta i znak vzbujajo splošno pozornost. Provizoma razstava bo trajala ie dva dni.
u_ Velikonočne moderne domače fotografske razglednice dobite pri Foto-Tourist Miklošičeva cesta 6, t i.s a vis hotela Union.
u_ Prva izvedba Šantlovega nagrajenega koncertina za violino in klavir se bo Trši I a v ponedeljek ob 20. v Zagrebu. Opo-jtar^aino na radio-prencs ob istem času!

u— Ciril-Metodovo Jurjevanje na ljubljanskem gradu bo 7. maja.
u— Skesana tatiča. Svoj čas smo poro_
čali, da je bii izvršen vlom v barako SK Grafike na igrišču Primorja, iz katere so odnesli neznanci več parov športnih čevljev in pa še skoro novo žogo, že tedaj sta bila osumljena vloma Zlatko C. iz ši-ške, ki je pred dnevi izvršil napad na gospo Josipino Osetovo v Šiški, in pa njegov tovanš France O. Takrat sta viorn utajila, zdaj pa, ko sta cba v zaporu, sta med drugim priznala tudi ta vlom. žogo fo našli v neki drvarnici, dočim sta ukradene čevlje in druge predmete prodala.
KINO »LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 2730
Danes ob %5., 6., y28. in 9. uri
v senzacijonalni pustolovščini
Velenapeto! Najnižje ljudske cene 2.—, 4.— in 6.— Din

u— Spet se je ujela. Nedavno so zaprli 22-letno Marijo G. z Vidovdanske ceste zaradi raznih sleparij in tatvin po ljubljanskih trgovinah. Marija pa se ni poboljšala in ko je pred nekaj dnevi prišla speit na svobodo, je ponovno pričela krasti. V nekii trgovini na Starem trgu je v trenutku odsotnosti lastnice izmaknila iz predala 650 Din in izginila, naslednji dan je ukradla v drugi: trgovini spet par čev_ ljev, v tretji trgovini pa je osleparila lastnika za nekaj kovačev. Oškodovanci so primere prijavili policiji!, ki je včt raj aretirala nevarno žensko na njenem domu in jo spravila v zapor.
u— Transmisijski jermen je odnesel. V strojni oddelek lesne Industrije Stanislava Kobija na Ižanski cesti se je splazil ponoči neznan tat. V prostor je vdrl skoai okno ter snel in odnesel nad 9 m dolg, 13 cm širok in 9 mm deibel tramsmisijski jermen, vreden 1040 Din. Za tatom zaenkrat še nimajo nobenega sledu.
u_ Sprejme se 20 gojenk za privatne otroške negovalke in vzgojiteljice v enoletni tečaj. Starost 18 let in dovršeno dva razreda meščanske šole. Pri četo k tečaja 3 0. maja t. 1. Informirati se je pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v dopoldanskih urah.



V/,
Tel. 33-87.
Danes ob 15. Yz, 18- ^ 20.%, jutri ob 20. uri čuvstvena filmska drama
Njene ostne
moje sanje
V glavnih vlogah: Elisabeth Bergner in Rudolf Forster PRIDE!	PRIDE!
Gospodična, napačen spoj! ,
'cgJNS-. -ao. 8.6,5-,-ic p.rs	|
n— Tenis prostori TSK Atene so otvor-jeni. Vpisovanje bo 10., H- m !2- t. m. vsakokrat od 6.-7. popoldne v damski sobi kavarne »Krnonet, druge dni pa pri oskrbniku na igrišču. Cene lanske. Družine popust Dijaki znižano. Podrobnosti pri vpisovanju.
Iz Kranja
r— Občni zb«r podružnice Jugoslovenske Matice v Kranju bo v torek 18. t. m. ob
20. v restavraciji pri Peterčku z običajnim dnevnim redom. K udeležbi vabi odbor.
Z Jesenic
s— TK Skala priredi jutri oh 20. v telo. vadnici osnovne šole foto-predavanje z diapozitivi. Vstopnine ni.
Iz Maribora
a_ K včerajšnji notici o prodaji in nakupu tukajšnje Podravske tiskarne pripo minjamo v pravilno razumevanje, da je kupil tiskamo od uprave konkurzne mase Kmetijske eksportne zadruge dosedanji član tehničnega vodstva »Mariborske tiskarne d. d.< g. Lojze Strašnik z go. Mur-sovo iz Ljutomera, dočim je b>i.l in ostane vodja »Mariborske tiskarne« ravnatelj g. De ta! a. G. Strašnik je izstopil iz tehničnega vodstva »Mariborske tiskarne« in bo odslej vodil svojo Podravsko tiskamo.
a_ Vojaško napredovanje. Čin orožniške-
ga kapetana I. razreda v rezervi je •dosegel g. Matija Volk, župan občdne Pobrežje pri Mariboru.
a_ Za novega upravnika banovinskega
dečjega doma v Mariboru je imenovan g. Ivan Vomer, dosedanji učitelj na >111. deški osnvni šoli in znani javni delavec. No •vi upravnik je že nastopil svoje novo službeno mc-sto.
a_ Ljudska univerza. Jutri ob 20.15 bo
predaval" zagrebški sociolog univ profesor g. dr. Milan Ivšič o »Marksizmu na delu« To je zadnje predavanje pred Veliko nočjo.
a_ Zveza mladih intelektualcev bo imela svojo izredno sejo v ponedeljek 10. t. m. ob 14. v društveni pisarni. Jezikovna tečaja iz bolgarščine in češčine se bosta začela po Veliki noči. Prijave sprejema ^Slovanski kulturni krožek« Zveze mladih intelektualcev v poslopju Delavske zbornice * Sodni ulici.
a_ Tatvine. Slikarskemu (pomočniku
Janku Kocbeku je izginilo iz neke hiše na Aleksandrovi cesti kolo zna.mke >Styria«, vredno 1000 Din. Na neko dvorišče v Ein-spilerjevi ulici se je neopaženo splazil neznan ta in odnesel zasebniku Frideriku Lo-irencu 3 suknje, ki so se zračile na soncu. Suknje so bile vredne okrog 2000 Din. Spreten žepar pa si je poiskal svoje žrtve med onimi, ki hodijo kropit knezoškofa dr. Karlina v škofijski palači na Slomškovem ■trgu. Izmaknil je branjevki Ivanki Cenikov! iz žepa listnico s 400 Din in dijakinji Milki Borsejevi denarnico s 120 Din.
I
darmoi
Iz Celja
C— Odpovedana pred$ta\>a. Kakor znano, je nameravala ljubljanska drama gostovati sredi aprila v celjskem gledališču z znano komedijo »Roksv«. Ker pa je bilo za gostovanje zelo malo zanimanja (rezerviranih je bilo samo okrog 30 sedežev in 1 loža!), je gledališka uprava odpovedala gostovanje. V zadnjem času so moraji v Celju odpovedati že tri gledališke predstave in en koncert, ker občinstvo ne kaže potrebnega zanimanja za kulturne prireditve.
NOVOST ZA CELJE J
(Foto-a vtomat) 6 različnih slik Din 15.—. Samo kratek čas v Elitnem kinu »UNION« Celje. 4878
e— Za Havdnov oratorlj »Sedem poslednjih besed Kristusovih«, ki ga bo izvajalo Celjsko pevsko društvo na veliki petek 14. t. m. ob 19.30 v Marijini cerkvi, so dobe vstopnice v predprodaji v knjigarni K. Gorica rja, vdove.
e— »Peg, srček moj«. Celjska dijaška družina »Sloga« je uprizorila v petek 7. L m. zvečer v mestnem gledališču Mannerso-vo komedijo »Peg, srček moj« v skrbni in učinkoviti režiji ge. A. Sadarjeve. Igra je bila dobro naš tu dir an a in vloge posrečeno razdeljene. Glavno vlogo natume mlade deklice Peggv je podala gdč. Majda^ Kala-nova s pravilno naivnostjo, pomešano s prebrisanostjo, ter s temperamentom in toplino. Gdč. Kalanova je očiten odrski talent. Pohvalno sta igrali gdč. Kranjčeva (ms. Chichester) in Poderžajeva (Ethel). Tudi gg. Stan te (Jerry), Umek (Hawkes) in Ferdič (Brent) so podali svoje vloge prav zadovoljivo. Scenerija je bila dobra, ilu-minacija pa pomanjkljiva. Gledališče je bilo pomo. Mladi idealisti so bili deležni prisrčnega odobravanja. — R. P.
Celjskim in okoliškim
damam in gospodom
priporočamo nakup vsakovrstnih nogavic, svilenega in navadnega perila in ostale konfekcije pri FR. KOLBEZEN, CELJE.
e— V osmrtnico za nokojno go. Ivano Lebičevo se je včeraj vrinila neljuba pomota. Namesto »soproga tovarnarja« se mora pravilno glasiti »soproga kavarnar-ja«.
e— Mestno načelstvo opozarja hišne po-
sestnike, da je dne 1. aprila zapadel v nla-čilo drugi obrok najemninskega vinarja (g os ta š čine).
PRIZNANO
zanesljiva in lepa trajna ondulacija. Barvanje las. R. GROBELNIK, CELJE. 4923
e— Streljanje v Pečovniku. Strelska družina v Celju bo priredila danes ob 9. dopoldne prvo letošnje streljanje na strelišču v Pečovniku. Sobno streljanje z malokali-brsko puško se vrši vsak prvi in tretji petek zvečer v mesecu v hotelu »Hubertus«.
e— Kako plačuje požrtvovalnost celjskih trgovcev? Prejeli smo: V zadnjem času razni tuji agenti neupravičeno obiskujejo zasebnike in jim prodajajo )slabo italijansko blago na ta način, da ga zagrebška tvrdka enostavno prežigosa z angleško štam piljko in po svojih agentih razpečava kot pristno angleško blago. Tako blago je vredno in se tudi dobiva pri celjskih trgovcih po 120 Din meter, tuji agenti pa ga prodajajo 3 m za 500 do 600 Din. Posrečilo se nam je izvedeti, kdo vse je kupil v zadnjem času od teh agentov sukno za obleke. To so razni ravnatelji, zdravniki, odvetniki, notarji, ki jim celjski trgovci dajejo zaslužka, dalje razni predsedniki, profesorji, železničarji ln drugi uradniki. Če pa gre 73. razne številne podpore narodnim društvom, mestnim ubogim in brezposelnim, so pa zopet trgovci prvi in edini, ki morajo globoko poseči v svoje žepe. Razen tega nosijo ravno trgovci tudi največja davčna bremena. Geslo »Svoji k svojim« naj bi ne veljalo samo za podeželane, ampak tudi za tako zvano meščansko inteligenco.
NAZNANILO PRESELITVE!
Cenjenim strankam vljudno sporočam, da sem preselil svojo slaščičarno iz Gosposke ulice štev, 26 na GLAVNI TRG ŠT. 9 (v prejšnje prostore tvrdke »Singer«) ter se priporočam za blagohotno naklonjenost tudi za v bodoče!	4924
KARL MANTEL, slaščičar
CELJE
ttrtu>tadaxa odvajanje
deluje blago in zanesljivo	,
»dot,™*, „, _	He škoduje" ^gj^
■«Mw»»y» .Jodjaln, po,,..,
e— Žrtve nesreč in napadov. 6. t m. je padla 351etna vrtnar jeva žena Pavla Novakova iz Celja pri umivanju okna tako nesrečno s stola, da si je zlomila desno pod-lehtnico. 361etni brezposelni rudar Jernej Kotnik iz Smartnega ob Paki si je pri padcu zlomil levo nogo v gležnju. 221-etnega dninarja Ivana Petka iz Pečovnika je brcnil neki maski in mu poškodoval levo koleno. V Višnji vasi pri Vojniku je neki znanec v prepiru napadel 401etnega rudarja Filipa Kačičnika m ga z nožem občutno ranil na čelu in rokah. 191etnemu dninarju Josipu Horvatu od Sv. Primoža uri Št. Juriju ob juž. železnici se je pri delu na polju spla-šil konj, ki je vlekel brano. Horvat je padel in si zlomil desno roko v komolcu. Dne 7. t m. zjutraj je zadelo pri prodiranju dreves težko deblo 361etnega posestnika Franca Delčnaka iz Trnovelj pri Celju v desno nogo in mu težko poškodovalo golen. 421etni progovni delavec Karel Dečman iz Gjurmanca pri Krapini je stopil pred tremi dnevi tako nerodno z vlaka, da si je izpahnil desno nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v cel;ski bolnici
e— Elitni kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 30.45 zvočna opera »Carmen« (»Ciganska ljubezen«) in dve zvočni predigri. Jutri ob pol 17. in pol 21. zvočni film »Dete greha ...« in dve zvočni predigri.
Iz Kamnika
ka— Novo železniško postajališče na Duplici. Te dni so pr čeli na Duplici s pripravljalnimi deli za graditev novega železniškega postajališča med postajo m a Kamnik in Homec Za novo postajališče so se posebno prizadeva1! prebivalci Duplica in Šmarce. ki imajo zdaj pol ure do ene ali druige postaje, čeprav je zgrajena železniška proga tik mimo omenjenih vasi. Novo železniško postajališče bo zgrajeno pri kilometrskem kamnu 19.8, komaj 10 metrov od banovinske c. Duplca-Mengeš. Mimo novoprojekt ranega postajališča vodi kolovozna pot proti Križu in Komendi. Tudi za prebivalstvo teh krajev bo pos^a-jal:šče na Duplici velika pridobitev, saj bodo imeli s tem 3 ali 4 Kilometre sk^-aj-šano pot do postaje. Kdaj bo otvorjeno postajališče n<i Duplici še ni znano, najbrž pa že STedi maj-a. Ker bo vas Duplica po novem načrtu priključena kamniški občini, ob novo postajališče moralo biti krščeno na ime Smarca ali pa Kamnik—Duplica.
ka— Obrtno društvo je nakazalo iz svojega fonda več podroor revnim in not.reb. nim soolanom za velikonočne praznike.
Iz Zagorja
z— Težave z oskrbovanjem revnih d m. žin. Prehranjevalni odbor je na svoji seji ugotovil žalostno dejstvo, da so njegova sredstva pri kraju. Naikazana koruzna moka po prispevkih Delavske zbornice, ban-ske uiprave in podpornega fonda TPD bo razdeljena 580 rudarjem po 6 kg, 449 ženam po 4 kg m 1177 otrokom po 2 kg. Pomagati pa bo treba tudli brezposelnim, ki so začasno zaposleni ob Kotredešci. Zas!u_ žek jih ne more prerediti in bo treba tudi njim priskočiti na pomoč. Brezposelni, ki so v ponedeljek odšli na delo h graditvi ceste Radeče—'Ljubljana, so se po nekaj dneh vrnili domov ter izjavili, da ne morejo sihajatli z majhnim zaslužkom in prebivati v odipirtih barakah. Delavska zbornica je bila že naprošena, naj pregleda in ugotovi razmere gradbenih delavcev.
z— Shod rudarjev in upokojencev se je vršil te dini v Zadružnem domu na Lokah in je podipredlsedink tukajšnje in glavne Bratovske sikladnice g. šobar poročal o novem pravilniku bratovskih skladnic, predsednik n. rudarske skupine g. Pliber-šek pa je referiral o delovanju skupine in o splošnem položaju radarskega delavstva. O napovedanih redukcijah pa ni bilo nobe_ nih poročil. Rudarji so v četrtek po devetih dneh spet prišli na delo.
Iz Hrastnika
h— požarna nesreča v hudi revščini.
Naši rudarji se na vse načine trudijo, da bi si kaj prihranili in lažje preživljali gvo-je rodibine. Kdor le more, si uredi majhen vrtec, še bolj pa je srečen, če lahko pre-redi kako živinče. Tako si je tudli rudar Kocman na Podvata s težko muko uredil majhno gospodarstvo ter postavil majhen h?ev za kravico in prašička. V četrtek popoldne pa mu je ogenj uničil hlev in krmo, kravo, tele ln prašiča pa so rešili v zadnjem hipu. Efektivna škoda znaša okrog 6000 Dan, za revno družino pa je seveda veliko večja, ker je nesreča, ki si je spet poiskala žrtev med najrevnejšimi, uničila sadove dolgoletnega truda.
h— Danes <>b 7. zvečer ponovi Soko] burko »Nedolžni lahkoživec«.
Iz Ptuja
J_ Velik nočni požar. 3. t. m. okoli polnoči je nenadoma nastal ogenj na gospo darskem poslopju posestnika in železničar-ja Gmeinerja Franca v Stražgojncih. Gospodar je imel kritično noč službo na postaji Pragersko ter je od tem videl ogenj, nikakor pa ni slutil, da je postala njegova domačija žrtev plamenov. Gmeinerjeva dru-
Restavracija »NARODNI DOM"-PTUJ
se vljudno priporoča potujočemu občinstvu. Vsak čas na razpolago mrzla in topla jedila ter prvovrstna vina. Vsak petek sveže morske ribe. — Radio koncerti! — Prenočišča!	4866
žina Je bila v trdem spanju in jo je zbudil šeJe posestnik Franc Leskovar, ki se je tisti čas vračal s Pragerskega domov. Ko je družina prihitela na .prosto, je bilo že vse poslopje v plamenih in so mogli rešiti le še živino. Gospodarsko poslopje, ki je obstojalo iz skednja, parne in kolarni-ce, je bilo leseno in z opeko krito, in je pogorelo do taJ, z njim tudi dva voza, ko-leselj, 2 brani. 3 plugi, čistilni mlin, 1000 kg sena in 1000 kg slame ter razno gospodarsko orodje. Gospodar trpi na poslopju 15.000 Din škode, na vozeh in na gospodarskem orodju pa 9200 Din. krita pa je precej z zavarovalnina Sumijo, da je ogenj podtaknil neki cigan.
Iz Novega mesta
n_ Popravljamo objavo z dne 2. t. m., da
je tvrdka Simger šivalni stroji d. d. preselila svojo trgovino T bivšo trgovino Mi-dofer & Blažič.

SAVlEj^
ZaoS> * teleSft
d«
in svezost, "P"^ i et.
btaga, f»n«	«„*
Odlikovano v
Londonu in
n— Občni zbor JRKD v Beli cerkvi se
je vršil v nedeljo popoldne. Predsednik g. Cvetko Zorko je podal obširno poročilo. Po referatih je bil ponovno izvoljen marljivi predsednik g. Zorko, za tajnika šolski upravitelj g. Alojzij Colia in za blagajni, ka g. I. Ferkolj. Ministru g. Puclju je bila poslana pozdravna brzojavka.
Iz Laškega
1— Sobotni sokolski koncert je prekosil pričakovanja. Upravičeno t?o dosegli pevci živahno odobravanje. Zelo doiiri so bili tudi solistični spevi. Pu6ebno je ugajala ruska »Dvanajst razbojnikov«, k! jo je moral zbor ponoviti. Vse pr znanje za slu ž: naš neumorni pevovodja g. dr. Jerina, kj je žrtvoval nemalo truda, da je v tako kratkem času postavil dovršen zbor na oder. Odmore sta izpolnjevala sckolski orkester in violina s spremljevmnjem klavirja. Tudi godbeniki so b ii deležni zasluženega priznanja.
Iz življenja na deželf
DOL PRI HRASTNIKU. V februarju ustanovljeni mladinski odsek Jadranske Straže se bo predstavil občinstvu danes z mladinsko igro »Vraže«, ki se uprizori ob 3. popoldne v šoli na Dolu. Iskreno vabljeni vsi ljubitelji jugoslovenskega morja.
PREVALJE. Sreska skupščina je bila zelo dobro posečena. Po poročilih predsednika, tajmka in blagajnika se je pričela zelo živahna debata. Kmetovalec M ha Perov-nik iz Libelič je govoril za povečanje prodajne možnosti kmetstkih pridelkov in zvišanje cen tem pridelkom. Za upokojence — delavce, ki so j m bile pokojn ne znatno znižane, je govoril predsednik JRKD^v Guštanju g. Janko Gaonik, ki je tolmačil razburjenje delavcev in opozarjal, naj ee enkrat za vselej preneha zniževanje prejemkov, saj zaradi njih trpi tudi kupna možnost za pridelke kmeta ,ki je steber države. Z veon mi redukcijami bodo prišli prav vsi 6t»novi na berašlko palico. Preokret r.a bolje vidi pa v tem. da se je ustavilo zniževanje pkč državnm nameščencem. Isto se mora zgoditi tudi pri drugih stanovih. Inozemska velepodjetja je treba strogo nad zirati, kajti opaža ee, da se brezobzirno postopa napram delavstvu in državi kot celoti. Ju^osloventke banke in denarne zadruge na* v nrvi vrsti podpirajo našega malega, nacionalno zanesljivega človeka, ne pa tujerodne kapitaliste. — G. Matija Gradišnik je si kal položaj kmeta v obmejnem srezu ter poudarjal, da je zadovoljen kmet najboljša obrambna meja. Delegata Lešnik in Terčak iz Marenberga sta priporočala previdnost pri sprejemu članstva. preiščejo naj se predhodno motivi vstopa v JRKD. G. Brezn k iz Mež ce je poudarjal, da je treba pobijati demagogijo nasprotnikov. G. Močnik je sprožil vprašanje zakona o telesni vzgoji, g. Kac iz Dravograda pa vprašanje razpusta obrtne zadruge v Dravogradu. Prisrčno pozdravljena sta slednjič povzela besedo narodni poslanec inž. Pahenrk in deleget mariborskega okrožja g. dr. Vmko Rapotec. Poročala sta o notranjem in zunanjepolitičnem položaju naše države Ustanovitev gospode rske, socialne, prosvetne in mladinske komisije, organiziranje sreskega pododbora za marenberški sodni okraj ter ured tev sreskega tajništva dajo upanje na nadaljna razmah pokreta JRKD v prevaljskem srezu. V zadnjem času se opaža razveseljivo naraščanje članstva v Libeičah, Dravogradu in Marenbergu. Najmočnejša je krajevna organizacija JRKD v Guštanju.
VIŠNJA GORA. Prehodno darilo ljubljanskega župana g. dr. Dinfca Puca za najboljšega tekača je zdaj v Višnji gori. Priboril si ga je v nedeljo v cross-counitrvju v Mariboru naš tekač na dolge proge g. Ive Krevs, podnačeln k višnjegorskega Sokola — V našem okraju je kolesarstvo dobro razvito, imamo nad 1000 koles. V Višnji gori sami jih je 30. z neposredno okol co pa postavi Višnja gora že dokaj 'epo četo 100 kolesarjev. — Nocoj pojdemo gledat »Sladkosti rodbinskega življenja«.
Socialne naloge trboveljske občine
Trbovlje, 7. anrila.
Sinoči je imel krajevni odbor JRKD sejo, na kateri je razpravljal v prvi vrsti o Bocialnopolitičnih nalogah trboveljske občine. V normalnih časih so bile te -naloge lahke, saj občina razen nekaterih občinskih ubožcev ni imela skrbeti za nikogar. Sedanja doba pa stavi na občino v tem pogledu popolnoma drugačne zahteve. Poleg podpiranja občinskih ubožcev, katerih število je močno narrstlo, mora občina skrbeti za staroupokojence, številne brezposelne, za siromašno in zanemarjeno deco in končno tudi za ene družine, ki se zaradi premajhnih zaslužkov ne morejo več preživljati. Občina je napram vsem tem po možnosti in v okviru denarnih sredstev izvršila svoio dolžnost in so jo pri tem krepko podpirala tudi vsa karitativna društva, manjkalo pa je enotnosti in sistema.
Na seji krajevnega odbora JRKD se je to vprašanje temeljito pretresalo. Referiral je g Pavlin, ki je izdelal in predložil odboru dva pravilnika, po katerih naj bi se uredilo vse socialno delovanje trboveljske občine. Po daljšem vsestranskem raz-motrivanju je kraievni odbor v principu osvojil oba načrta. O obeh pa bo podrobneje razpravljal še na prihodnji seji. nakaT bosta p-edWena občinskemu odboru. Občinsko socialno politično delo se bo usmerilo v pravo smer. tako da se bo onemogočila vsaka zloraba.
Repertoarji
DRAMA
Nedelja. 9.: INRI. Izven.
Ponedeljek, 10.: INRI. Izven.
Torek, 11.: INRI. Izven. Znižane cene.
OPERA
Nedelja, 9.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane c* ne. Ponedeljek, 10.: Zaprto.
Veliki leden v drami. Od cvetne nedelje do velikega četrtka se uprizarja v drami pasi jonska itrra INRI, katero sta napisala dr. Roman Toininec in Edvard Gregorin, ki igra v pasijonu uloijo Jezusa. V ostalih ulo-Kah nastopi celotni naš dramski ansambl z mnogimi sodelovalci v malih ulogah in a statisti. Vsega skupaj bo na odru okrog 10O oseb.
Rihard V."agner: >Parsifak. Besedilo ia glasbo za to pobožno in svečano igro ie napisal Rihard Wagner. Že leta 184o. je napravil prvo zamisel za libreto »Parsifala« po eposu, ki ga je spesnil \Yolfram von Ečschenbach. Uporabil je pa tudi moliva drugih starih eposov. Prvo skico je napravil leta 1857. v Curih j. Popolnoma končal pa je libreto leta 1S77. po prvih slavnostnih iarah v Beyreuthu. Dve leti nato je bila končana tudi partitura, prva uprizoritev pa se je izvršila leta 18S2 v Bavreulhu. Po leta 1914. se je to delo uprizarjalo izključno 1® v Bayreuthu, pozneje pa je postalo last vseh velikih odrov na svetu. V Jjgoslaviji je bila prva uprizoritev v Zagrebu, sedaj ji sledi ljubljanska jx>d vodstvom ravnatelja Poliča. Premiera bo na veliki petek ob i>ol 19. Delo je zelo obsežno; po prvem dejanju, ki ee konča par m'nut po osmi uri, je pavza 49 minut, po drugem dejanju, ki se konča po 10., pa je pavza 20 minut. Začetek vsakega dejanja bodo javljale fanfare z balkona opernega gledališča. Opozarjamo, da predprodaja za :Parsifalai že vrili
MARIBORSKO <«LEDAL1SČ3 Nedelja. 9.: Se li razumemo. Pnedeljek, 10.: Zaprto.
Lastnike gledaliških blokov opozarjam«, da zlasti bloke za glasbene predstave čini prej porabijo, ker ne bo nobene glasbena premiere več in bo torej samo še nekaj glasbenih predstav.
Sokolsko društvo StfRžišče. Rekord prireditev iger je sigurno doseglo sokolsko društvo v Sitražišou. Dne 25. marca ob 16. je bila lutkovna predstava »žalostna prin_ cezdnja in začarani ptič« za mladino, ob 20. pa drama »Sneg«, ki se je dne 26. marca ponovila. V soboto in nedeljo 1. in 2. L m. je sokolski oder priredil burko >Av-tomobilisit« v korist brezposelnim. Danes ob 20. bo sokefeka akademija, pri kateri nastopijo člani in članice ter ženski in moški naraščaj. Sokolska deca pripravlja za belo nedeljo 23. t_ m. otroško igro »Pehrta«.
V	prvi polovici maia bo vefiaka tombola. Tablice stanejo samo 2.50 Din in bo nad 200 krasnih dobitkov. Prosimo vsa okoliška društva, da ta dan ne prirejajo sTičsnčh prireditev, posebno ker je čisti dobiček na_ menjen za Sokolski dom.
Sokolsko društvo Rajhenborg J® priredilo 19. p. m. St r c -ssm ayerj evo proslavo. Slavnostni govor je imel brat Lavrin Ivan, ki nam je podal jasno sliko o življenju in delovanju velikega Jugoslovena, Soko: a — Strossmaveria. Po slavnostnem govoru je sledila mladinska igra »Povodni mož«, ki so jo mladii igralci prav dobro izvedli. Pri mladini se je pokazalo veliko veselrje do igralskega delovanja, le žal, da obisk ni odgovarjal trudu in delu sckolskih delavcev.	__
V	IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA
KRALJA!
Sresko sodišče v Rogatcu je o obtožbi državnega tožilstva v Celju kot javnega tožilca zoper dr. Koltererja Franca, zdraviliškega šef-zdravnika v Rogaški Slatini, zaradi prestopka zoper čast po § 302-11 prvi nastaven kaz. zak. s tusodno sodbo z dne 10. XX. 1932 Kps 337-32-32 deloma spremenjeno z razsodbo okrožnega sodišča v Celju z dne 23. III. 1933 Kpr 72-33 razsodilo tako:
Obdolženec dr. Kolterer Franc, zdraviliški šef-zdravnik v Rogaški Slatini je kriv
da je meseca januarja 1932 oklevetal državnega uslužbenca, bivšega ravnatelja zdravilišča v Rogaški Slatini dr. štera Franca glede uradnega poslovanja vobče s tem, da je sestavil, pustil razmnožiti ter razposlal nekaterim narodnim poslancem poslanico kot zaupno in v kateri je očital dr. štefru, dolgoletnemu ravnatelju znanega zdravilišča, celo kopico nepravilnosti pri gospodarstvu v upravi zdravilišča, imenuje njegovo gospodarstvo naravnost porazno in škodljivo na zdravilišče in da zaradi svoje nezmožnosti in svojega političnega prepričanja ni na mestu kot upravnik tako pomembnega zdravilišča.
S tem je zakrivil prestopek zoper čast po § 302-11 k. z. prvi nastavek ih se obsodi • po § 302-K k. z. prvi nastavek z uporabo § 305. in 72. kaz. zak. na 900 Din denarne kazni, plačljive v enem mesecu po pra-vomočnosti sodbe, v slučaju neizterljivosti pa na 15 dni zapora, dalje po § 310. k. p. v plačilo stroškov kaz. postopanja z omejitvijo po § 314 k p. ter po § 314. t 2. k. p. v povračilo stroškov zastopnika zasebnega udeleženca.
V smislu § 305. kaz. zak. se nadalje odredi, da se ima sodba objaviti v >Službe-nem listu dravsse banovine« in v dnevnikih »Jutro« in »Slovenec« ob stroških obdolženca.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. O. dne 6. aprila 1933,
€2 o
podantvo
Stabilnost naših cen
Oddelek za gospodarske študije pri Narodni banki je pravkar obiavil oodatke <• gbanju cen v marcu ki nam ponovno dokazujejo. da ie kupna moč našega dinarja na vzlic- padcu njesrove intervalntarne vredno sti » zadniil. me*erib zelo «tal»ilna V tem se na? valutni položaj bistveno razlikuje od potog.-.ja n°katerib drugih držav, n pr Avstrije kjer so se z oslabtvijo Šilinga cene obentno dvignite, in to celo v večji meri kakor b; ustrezalo oslabitvi šilinga, kar je baš v zadniem fesu izzvalo neizog*bno novo o-labitev šilinga (premiiski dodatek pri zla tih devizah se ie v Avstriji dvirm:t zadnje tedne od 22 - 230 o na 30 - 31 °/o).
Ne samo da se naš nivo cen v marcu ni dvignil, totalni indeks een v trgovini na debel« kaže nasprotno padee od 68.4 r.a 67.0 (1926 = lftfi) torej za 1.4 točke in je celo nižii. kakor ie b;J januarja, ko je znašal 67.6 točke. Naš niv0 cen pa tudi ni višji, nego je bil lani v istem Pasu, kajti v lanskem marcu je znašal totalni indeks 67.3 točke, letos pa znaša 67.0 točke.
Te številke nam dokazujejo, da se nadalje nahajamo navzlic delni oslabitvi dinarja v izrazito deflacijski dobi. ki se kaže tudi v občitnem pomanjkanju denarja, ki grozi celo uničiti rrno<re možnosti za pove-čanie gospodarske aktivnosti. Glede na ta položaj, v katerem se nahajamo, je neraz-umliivo. da v naši javnosti še vedno ni docela prenehala bojazen nred inflacijo, o kateri vendar ne more biti nobenega govora Na* denarni obtok je danes, tudi če upoštevamo izdane srebrne kovance, še vedno precej manjši nego je bil pred leti; v resnici pa je še mi\ogo nižji, kakor nam kažejo številke, zakai znatni del denarnega obtoka ie danes zaradi tesavrrania praktično odteg-nien prometu. Oslabitev intervalutarnega tečaja valute še nikakor ni inflacija, kakor
si to tolmačijo mnogi, ki pravilno ne raz-
imevajo pojava inflacije. Deflacija je pn nas tako občutna, da tudi znatnejše povečanje denarnega obtoka še ne bi povzročilo inflacije, odnosno onih kvarnih posledic, ki so z njo v zvezi.
V	marcu se je totalni indeks cen v trgovini na debelo kakor rečeno, skrčil od 68.4 na 67.0 Od posameznih delnih indeksov kaže indeks cen rastlinskih proizvodov padec od 65.5 na 61 7. indeks cen živine in živinah proizvodov od 60.1 na 58.0. indeks een mineralnih proizvodov pa od 76.8 na 75.5. dočim se ie indeks cen industrijskih izdelkov za malenkost dvignil od 73.0 na 73.6.
Razvoj indeksov	cen kaže zadnja	leta naslednje gibanje:
Indeks
marc rasti.	živ.	lnd.	totalni
1929	137.6	109.0	96.2	106.6
1930	95.9	102.5	83.6	91.1
1931	73.3	77.4	72.6	74.6
1932	76.0	55.0	68.3	67.3
1933	61.7	58.0	73.6	67.0
V	primeri z lanskim marcem so letos precej nižje cene rastlinskih proizvodov, dočim so nekoliko dražji živinski proizvodi in industrijski izdelki (zaradi podražitve uvoznega blaga).
Tjdi indek9 cen glavnih izvoznih predmetov kaže v marcu popuščanje, dočim se ie indeks uvozn:b predmetov nadalje dvignil. Indeks izvoznih predmetov, ki se je od septembra do februarja dvignil od 55.5 na 61, je zopet nazadoval na 59.0. Indeks pen glavnih uvoznih predmetov pa je zaTadi podražitve inozemskih plačilnih sredstev zopet v šji, v lanskem septembru je znašal 5e 72.9. letos v februarju 74.9. v marcu pa 76.2. S tem ee je napetost med obema indeksoma dvignila na 17.2 točke.
Praksa pri izvajanju zakona o inšpekciji dela
Na petkovi plenarni seji Zbornice za TOI Te imel zbornični podpredsednik g. Jos. R ebek zan miv referat o praksi pri izvajanju zakona o inspekciii dela s pasebnim opisom na sedanji položaj obrtništva. Med drugim je izvaial:
Iz vrst obrtništva, pa tudi trgovstva in industrije prihajajo številne pritožbe proti postopanju inšpekcije dela v zvezi z izvrševanjem delavske zaščitne zakonodaje. Po uedinienju smo dobili v letj 1922. zakon o zaščiti .delavcev in z njim obenem tudi zakon o inšpekciji dela. Inšpekcija dela je postala oblastvo ki ne nadzira samo, če sle izpopolnjujejo predpisi, temveč tudi odreja in celo kaznuje. To dovaja do dalekosežnih konsenkvenc. ker se na delodajalca stavijo izredno težke in velike zahteve. Vsak prekršek predpisov je sankcioniran e težko kaznijo, ki sega do 5f00 Din.
V praksi se je takoj pokazalo, da ee ta zakonodaja ne da v celoti izvajati. Mnogi predpisi so ostali le na papirju; postopa ee jako različno po raznih pokrajinah in to še danes. Pri takem neenakem postopanju in izvajanju predpisov v praksi ima delodajalec utis. da se mu dela krivica, četudi se g!bl>e postopanje v okviru zakona. Zborniea je zbrala vse potrebno gradivo, ki ee nanaša na to vprašanje, da na podlagi tega gra-diva stavi na merodajnih mestih konkretne predloge za omiljenie prakse pri izvajanja zakona o inšpekciji dela in da načne tudi vprašanje ispremembe predpisov, ki so v praksi pokazali, da naše socialne in gospodarske prilike za nfe še ni90 zrele.
Kar se tiče delovnega časa odnosno nočnega dela. bi bilo opozoriti na pritožbe, ki se nanašajo na zaposlitev vajencev. Znano fe, da je osobito na deželi vajenec pretežno v skupnem družinskem življenju z gospodarjem. Mnogi mojstri so bili kaznovani, češ da so vajenca zaposlili preko predpisanega časa. Če ga je moieter zaposlil pred začetkom dela ali po zaključku dela s pometanjem in čiščenjem prostorov, se tudi to smatra za prekoračenje delovnega časa. dasi na drugi strani predpisi izrecno odrejajo, da se č ščenie prostorov ne sme izvrševati med delovnim časom. Ce se bo tako postopalo še nadalje, bo došlo do tega, da bo mojster moral sam pometati poslovne prostore pred in po delovnem času. vajenec pa bo gledal in počival. V pekovskih obratih se vrši strokovno delo v nočnem času, to je pred 5., odnosno 4 uro zj itrai Inšpekcija dela je strogo kaznovala celo vrsto mojstrov, ker so pustili. da so vajenci v tem času prisostvoval5 in pomagali pri del j. Posledica ie. da se pri takem postopanju pekovski vajenec sploh ne more izučiti, ker bi mu preostalo ob dnevnem času samo še raznašanie pec!va.
Velike so zahteve inšpekcije dela tudi glede ureditve delavnic. Inšpekcija dela vse prpmalo upošteva, da obrtnik tudi pri naj-boliši volji ne more ustreči zahtevam glede viš ne prostornine, razsvetljave, zračenja in druge moderne opreme delavnic, ker mnogokrat sploh ni lastnik hiše, v večini prime rov pa znto, ker nima zadostnih sredstev zlasti v sedanjih težkih časih.
Težko občut obrtništvo tudi čuden način Mreditve ir.stančnega postopka. Za najmanj šo kazen, ki znaša mogoče 50 do lOf) Din ali proti malenkostni odredbi inšpekcije dela se mora prizadeti pritožit' naravnost na gospoda ministra za socialno (X)litiko, kakor da to ministrstvo ne bi bilo že preveč preobloženo z drugim važnejšimi posli. Zato prav lahko razumemo, da skoro vse pritožbe proti kaznim, tudi č° bi zaslužile ozira, niso uspešn" Sai ministrstvu ni mogoče rešiti preudarno ogromnega števla pritožb i7 cele države zaradi razmeroma tako malen kostnih stvari.
Navedeni primeri, ki so le nekateri Izme^ številnih, na Vntere je b:1a ooozorjena zbor n:ea. dokazujejo, da je neobhodno potrebna spramemba prakse pri izvaianju predpisov pa tudi sprememba nekaterih predpisov samih. Nahajamo se v '"zredno težki gospodarski krizi, ko primanjkuje povsod dela in zaslužka. ko se moramo omejevati na vseh koncih in krajih V teh časih ne moremo
nositi še velika bremena za ureditev raznih naprav, ki bi jih prav lahko pogrešali brez škode za zdravje in življenje delavstva.
Prakso pri izvajanja zakonodaje o delavski zaščiti je treba vsekakor omiliti. Postopanje organov inšpekcije dela se naj glede na te razmere vrši z obzirnostjo nasproti delodajalcu v enaki meri, kakor nasproti delojemalcu in na način, ki čim manj moti obratovanje ter čuva ugled delodajalca pri pomožnem osobju, o9obito mladoletnem. Polagati je treba večjo važnost na opozoritev in pouk ter vplivati vzgojno, da se bodo predpisi izpolnjevali prostovoljno brez kazenskega pritiska. Izvrši naj se sprememba zakonitih predpisov glede delovnega časa in nočnega dela. Upoštevati je pri tem oso-bito one primere, kjer ima delavec med dela vn m časom često po več ur počitka na dan ali kjer se intenzivneje dela samo ob gotovem času. Glede kompetence naj se uredi pristojnost inšpekcije dela tako, da bo fun-girala kot oblastvo I. instance, kot druga instanca banska uprava.. Kompetenca za kaznovanje naj se prenese na upravno oblastvo prve stopnje, ki izreka kazni po obrtnem zakona. Inšpekcija dela pa naj ima v kazenskih primerih 6amo kompetenco predlaganja kazni in eventualno pritožbe na drugo instanco, ako rešitev ne izpade po njenih predlogih.
Zanimive spremembe v valutni politiki Nemčije
V valiutni politiki Nemčije so se zadnje tedne izvršile znatne izpresmemibe. Novi predsednik Reiahstoanke dr. Schacht je kot naslednik; dir. Luthra takoj po prevzemu poslov spremenil pratoso pri objavljanju tedenskih izkazov o stanju Reichsbanke. Kakor znano je nemška Reichsbanka v poletju leta 1931. dobila od novčamčnih bank Anglije, Francije in Zedinjenih držav ter od Banke za mednarodna plačila v Baslu devizni redtiskonta: kredit v višini 100 milijonov dolarjev, ki znaša sedaj po odpla. čilu 30 milijonov še 70 milijonov dolarjev. Poleg tega ima Reichsfoanka 6e nadaljnji redfiskontni kredit od 45 milijonov dolarjev, ki ga je dobila preiko Golddtiskontban-ke. Novi predsednik dr. Schacht je že prej pogosto kritiziral prakso pri objavljanju tedenskih iZkazov Reichsbanke. poudarjajoč. da je zaradi gornjih deviznih kreditov prosti zlati in devizni zaklad Reichsbanke dejansko mnogo manj® kakor je izkazan, in sicer za znesek 485 milijonov mark. kolikor znašajo v markah omenjeni možem, ski devizna krediti.
Cim je prevzel mesto predsednika, je takoj odredil, da se stanje inozemskih deviznih kreditov stalno objavlja dosledno temu pa je spremenil tudi način računanja zlatega in deviznega kritja, tako da se upošteva kot podlaga le prosti zlati in devizni zaklad in ne tudi izposojeni. Postavil se je »a staHšče, da je treba pred javnostjo pokazati dejansko in pravo stanje Reichsbanke Izkazani odstotek kritja je zaradi novega načtna računanja mnogo manjši in znaša sedaj le še 10 odstotkov, dočdm fee je gibal prej pri upoštevanju izposojenih deviz na višini okrog 26 odstotkov.
Dr. Schacht se je nadalje postavil na stališče, da so inozemski krediti Reichsbanke, sedaj ko so se razmere stabilizirale, izgubile vsak smisei in da ne gre nadalje pla_ čevati 12 milijonov mark na leto za obresti teh deviznih kreditov, le zaradi tega, da se doseže optični efekt večjega odstotnega kritja. Nemška javnost ne vidi v nižjem kritju nikake nevarnosti za marko, ker se zaveda, da vrednost denarja ni to-iko odvisna .>d zlatega in deviznega kritja. <akor od pravilnega razmerja med obtokom denarja in prodnike i jo !n blag prozne, tom. Zato se je dr. Schacht odločil, da ne bo zastopal nadaljnje prolongacije 70-ml-tijonskega dolarskega kredrita. Sporočil je novčaničnim bankam v Parizu. Londonu in New Yorku ter Banki za mednarodna plačila, da bo Reichstoanka ves ostanek v vi. šini 70 milijonov dolarjev naenkrat izpla-
ft&ia. IzplačOc deviznega kredita, ki predstavlja znatni znesek skoro 300 milijonov mark, ne bc izzvai niKakih sprememb v kritvenenj odstotku !:er se devize, ki odgo-včjjajo temu kreditu ne upoštevalo več kot podlaga za računanje kritja.
Za presojo pomena zlatega in deviznega kritja za stabilnost valute je nemška pri. mer zelo značilen, zakaj uemSka marka ima danes le še 10 odstotkov kritja, navzlic temu pa se nadalje drži praktično kolikor toliko na zlati pariteti.
Nagla normalizacija bančnega premeta v Ameriki
Kakor poročajo iz Newyorka je tamoš-n>ja Federalna rezervna banka znižala di-skontno mero od 3.5 na 3 odstotke. Ta korak je posledica doseženega napredka v normalizaciji bančnega m denarnega prometa. Ko je bančna kriza pred dobrim mesecem dosegla svoj višek, je bila new-ycrška novčaničma banka primorama dvigniti diskont za 1 odstotek na 3.5 odstotka. Ta povišek je sedaj z znižanjema diskonta zopet do polovice izravnan.
Panilka, ki je v začetku marca nastopfla med ameriškimi v!agateyi, se j« spričo naglih i«n odtočnih ukrepov novega pre-zidenta Roosevelta naglo polegla. Največji de! bank zopet posluje. V zadnjem ted-n-u marca se je obtok bankovcev nadalje skrčil za 255 milijonov na 6353 milijonov dolarjev, tako da znaša sedaj skupno nazadovanje v primeru z najvišjim letošnjim stanjem 1185 milijonov dolarjev. Nagli zo-petn.i pritok izdane milijarde dolarskih bankovcev nam dokazuje, da v čas;,h panike ni nevarno za stabilnost valute, če se v večji meri dvigne obtotk bankovcev. Povečan obtok bankovcev ni itzzval nilkakih inflacijo ni sti5n ah posledic, ker so novoizda-nd bankovci le začasno nadomestili tesavri-ran denar. S postopno normalizacijo bančnih razmer, pa so novi bankovci zopet pritekli nazaj v novčanične banke. Tudi nezaupanje v dolar se je poleglo, kar nam dokazu'— zopet pritok zlata v novčanične banke. Oid .početika marca, ko je panika dosegla višek, pa do konca marca je v fe-derartne rezervne banke priteklo nazaj za 503 miLioane dolarjev zlata, medtem ko ie znašal v (prejšrejem meseca odtok 558 milijonov dolarjev.
Nedostatki v našem kliringu z Italijo
Beograjski »Trgovinski Glasnik« Je nedavno ugotovil dejstvo, da obstoja pri Narodni banki v Beogradu na klirinškem računu z Italijo stalen saldo v višini 15 do 20 milijonov lir v korisit Italije. To <Wsfcvo bo marsikoga iznenadčlo, ker je znano, da smo stare temja/tve italijanskih izvoznikov, ki so bile vnešene v kliiring, že odplačali Pogosto je bila izražena bojazen, da bo po izplačilu teh terjatev nastalo v klirinškem prometu dobro: met je v našo korist v Ttali-(Ji, zakaj po klirinški pogodbi plača Italija le 15% svojih obveznosti zaradi nvoz-i iz naše države v devizah, dočim se ostalih 85% obračuna v kliringu. Ker pa je bila
naše aktivnost r trgovinskem prometu s
i'.alix> loslej vedno večja nego 15%, zato je bila upravičena bojazen, da bo če se od stotek plačila v devizah ne poveča, nastal zastoj pn izplačilu terjatev našim izvoznikom, kar se vedno dogaja, kada<r nastane r kiiringn dobroimetje v našo korist v tudi državi. Klirinški promet se Je torej razvil drugače, kakor bi smeli pričakovati Beograjski »Trgovinski Glasnik« je zaradi tega izrazil mnenje. 4a podatki o našem trgovinskem prometu z Italijo po statistiki o naši zunanji trgovini niso točni Kakor 'e jasno, da naša statistika ne more biti brez pogrešk, vendar ni verjetno, la bi »noge biti pogreške tako velike. Uredništvo beogr, N>arodne blagostanja se je radi tega obrnilo na trgovinsko ministrstvo po potrebne informacije, iz katerih je razvidno, da je naš promet z ItaJijo aadalje aktiven. Naša trgovinska bilanca z •Italijo, se je v za.l-nieru času gibala takole (v milijonih Din):
izvoz uvoz saldo 3 931	11JV9	494 +705
1^32	705 362 -'-343
jan.. febr. 1933 92	60 -f 32
Naš trgovinski promet z Italijo je tored tudi letos precej aktiva in to odstotno v ne mnoso manjši meri nego prejšnja leta. Dejstvo, da obstoja pri Narodni banki navzlic naši aktivnosti saldo v korist Italije, si moremo tolmačiti le na ta način, da italijanski dolžniki nc plačajo vseh obveznosti na način, kakor je predviden v klirinšKi pogodbi, nego da plačajo del uvoza Iz Jugoslavije neposredno v devizah našim iz voznikom, kar pomeni izigravanje klirinške pogodbe, ki ga moramo odstraniti, kar menda ne bo težko, ker vsebuje pogodba stiroga določila, da se morajo vse terjatve iz blagovnega prometa poravnati preko fcli-ringa.
Gospodarske vesti
= V Ljubljani in Maribora se morajo vsa tesarska, kamnoseška in studenfarska dela poveriti pooblaščenim mojstrom. Trgovinski minister je izdal pravilnik (št. 11.324 od 29. marca t L) o izvajanju tesarskih, kamnoseških in studenčarskih delih, po katerem graditelji (stavbeniki) in pooblaščeni inženjerji ne smejo v večjih me9tih (Beograd. Zagreb. Ljubljana. Maribor, Zemun, Dubrovnik, Mostar, Novi Sad. Osijek, Pančevo. Sarajevo, Skoplje, Split. Subotica in Sušak) samostojno izvrševati del. ki spadajo v delokrog tesarskih. kamnosešk'b in studenčarskih (vodnjakarekih) mojstrov, ako nimajo za to pooblastila po obrtnem zakona. Zato se morajo vsa tesarska, kamnoseška in stu-denčarska dela na stavbah poveriti pooblar ščenim mojstrom.
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 8. aprila.
Ta ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet nekoliko večji in je znašal 1.98 milijona Din nasproti 106, 1.50, 1.87 in 2.16 v predvodnih štirih tednih. Na deviznem tržišča je vzbudilo pozornost nadaljnje popuščanje avstrijskega šilinga (v privatnem kliringu), ki se je zadnji teden trgoval po 8.80 — 9.15, v preteklem tednu pa je toliko popustil, da ee je včeraj trgoval že po 8.50 (v Zagrebu po 8.40).
Na lesnem trgu ljubljanske borze fe tendenca nadalje nespremenjena Sezona te-
Konkurzna prodaja
V konkurzni zadevi FRANC KRICK, Celje, Aleksandrova cesta, se bo vršila od 8. aprila dalje na drobno prodaja raznega modnega blaga, samoveznic, srajc, rokavic, nogavic, čipk, perilnih trakov, vezenine ter raznih potrebščin za krojače in šivilje kakor tudi vseh drugih modnih predmetov.
Proda se tudi cela zaloga skupaj.	4921
Natančnejši podatki pri upravniku konkurzne mase dr. M. HraSovcu, Celje.
SPOLNE BOLEZNI
sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih injekcij, brez živega srebra in salvarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej k turi. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boste šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova
ulica 10, J. 17. ČSR.	162
je najboljše sredstvo za nniča-vanje plevela
Herbit se prodaja v lekarnah: Dr. Kmet, Tyr-ševa cesta, S. Hočevar v šišlri, ter v vseh dro-gerijah in sličnih trgovinah, kjer so na razpolago tudi navodila za uporabo.	303-a
REKLAMNA PRODAJA V NOVI TRGOVINI
Deleni....... » . » .	Din	10.—
Svila 100 cm široka češka ....	>	20.—
Svila Ia 80 cm široka, češka ....	>	21-—
Creppe de Chine Ia v vseh barvah .	»	40.—
Volneno damsko blago 150 cm ...	»	56.—
Športno blago za moške obleke . .	>	52.—
Češko blago za moške obleke ...	>	80.—
Angleško blago za moške obleke . .	>	220.—
Namizni prti........*	»	26.—
Zavese trodelne .......»	70.—
Vse vrste zgotovljene moške in otroške	obleke
NARODNI MAGACIN
Splošna tekstilna d. d<
LJUBLJANA, Mestni trg 17.
4919
stonov ee bliža konca in cena je popustila.
kar ie poiHitnuuia umevno če pomislimo da so naši koni»umenti* krili svoje potrebe že koncem minulega in v začetku tekočega leta Seda i se vršiio le še prevzem tega blaga. zaradi Česar b> bilo le racionalno, da se produkcija testonov sedaj do zimske sezone ustavi. Pač pa oai bi sc sedai rezala bukovina. in sicer žamana in n^žamana za katero blago je seveda. Če ie pravilno ma-nipnlirano. lahko iobti odjemalca Produkcija tramov je nekoliko oož;vela in bel. žiti moremo z zadovoljstvom, da se pr nov produkciji polaga na izdelavo tramov večia paž-nja. Ki.r so caloge starih tramov kolikor toliko pošlo in ie nova produkcija lepa. upamo na boiiše uspehe v tej prod ikeiji O i>sta-lih ^siah les** je pa sit-ia^iia net^premenie-:in. V pretečenem tednu je bilo na tukajšnji borzi zakliučeno: 3 vagone tramov in 1 vagon rezane jelovine
D«««-!*®
Curih. Pariz 20 365. London 17.705. Vew-york 517.75. Bruselj 72.25. M:lan 26 485. Madrid -13.80. Amsterdam 208.925. Berlin 12035, Dunai 54.12. Stoekholm 93.50. Oslo Kobenhavn 79, Sofija 3.75. Praga 15.41, Varšava 58.05, Bjkarešta 3.08.
ŽITO
+ Chicago. 8. anrila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 57.125, za julij 58. za september 59.25; koruza: za maj 32.625. za ja-lij 35, za september 3675.
+ Novosad^ka hlago\na borza (8. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 74 vagonov. Pšenira: baška. okol Sombor. Novi Sad, srednjebaška, gorniebaška. baška potiska, srem. 187.50 _ 190. gornjeban	187.50.
Oves: baški. sremski. slavonski 95.50—97,50. Ječmen: baški. sremski. 64 65 kg 97.50—100; pomladni. 66'67 102.50 — 105. Koruza: baška 56 58. sremska 57 _ 59; baška. sremska. za apnl - junij 60 — 62.50; banatska 55 — 57. Moka; baška. banatska »0g< in •Ogg« 320 - 340; >2« 300 — 320; >5< 280 da 300: ,6< 260 - 270: >7< 165 — 175: »8« 65 do 67.50. Otrobi: baški, sremski 52.50—55; banatski 50 — 52.50. Fižol: baški, sremski beli 100 — 105.
VINO
+ Vinsko tržišče v dravski banovini (S.
t. m.) Ponudba vel ka, povpraševanje majhno. (Jene nespremenjene od 2 do 2.50 Din za navadna in 2.75 do 3 Din za boljša namizna vina. Močnejša sortirana so po 3.50 do 4 Din, fina kvalitetna po 450 do 5.50 Din.
ŽIVINA
+ Mariborski trg ra svinje. Na predvčerajšnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 178 svinj, prodanih pa 142. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5 do 6 tedenski 100 do 120 Din, 7 do 9 tedenski 150 do 180 Din, 3 do 4 mesece stari 250 do 380 Din, 5 do 7 mesecev stari 450 do 550 Din. S do 10 mesecev stari 560 do 58o Din, enoletni od 7(0 do 900 Din. Kilogram žive teže 7.50 do 8 Din, mrtve teže 11.50 do 12 Din.
Specijelni entei oblek, ažuriranje, predtlsk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukeL
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, preganjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.	79
vseh vrst
za pomladansko sezijo v najnovejših oblikah in barvah Vam nudi po konkurenčnih cenah tvrdka
FRANC BERNIK
d. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta 72
Dvorišče.	4916
Nudimo velik prodajni šiager z dunajskega velesejma
„TIX" AUTOMAT
Vsaka hiša, hotel, kavarna itd. kupec. Pošljemo vzorec proti povzetju ali predplačilu Din 40.—. Pišite na »SERVTTOR« Celje, Vodnikova ulica 6.	4922
Kemično čiščenje oblek, zastorov, preprog in kožuhovine, ter barvanje oblek v vsta nijansah Žalne obleke v 24 urah izvršuje
dn ton (f$oe
KEMIČNA PRALNICA
ki se je preselila iz šelenburgove ul. 4 ter posluje sedaj sajno na Glincah, c. IX. St. 9. Tramvajska postaja: policijska stražnica. Denar za tramvaj se povrne . Ako želite, pošljemo tudi iskat, sporočite telefonski štev. 3308. Cene konkurenčne.	4920
ŠHL TEDEN SNI Vam nadimo priliko, da si nabavite po temeljito znižanih cenah čevlje znamke
»DARA« v Liubliani, Sv. Petra cesta 20
ZA VELIKO NOČ smo prejeli pravkar najnovejSe modele damskih in moških čevljev po izredno nizkih cenah.
NE ODLAŠAJTE! NE ODLAŠAJTE!
Otroška moda za spomlad
Materam je otroška garderoba še bolj pri srcu, kakor lastna. Saj dokler nt za malčka vse preskrbljeno, kar rabi za tople dneve, mati tudi zase ne nabavlja novih oblek, že zaradi tega je važno, da se danes ukvarjamo z otroško modo.
Enkrat za vselej je treba pribiti, da je nespametno, če nabavljamo preveč otroških oblek. Otrok rabi le nekaj kosov, vsa. ka nadaljna obleka je potrata, tembolj, ker otrok hitro rase, da kmalu vse vrase. Največjo pozornost moramo posvetiti praktični uporabnosti teh kosov, razen tega pa je vsekakor dobro, če kupujemo vse po natančnem načrtu. Garderoba, ki jo nabavimo brez načrta je namreč vedno dražja, ker često vsebuje mnogo nepotrebnega, a tudi vrzeli ki jih moramo pozneje z novimi nakupi izpolniti.
Seveda je pa važno, da so vsi kosi otro. ške obleke dobro pralni in trpežni, kajti kaj nam koristi krasno tvorivo, kS se po parkratnem štrapaciranju uniči in čemu nam bo najlepša barva, ki po pranju obleci!?
Otroška oblekca ne sme nikdar vsiljivo
učinkovati; imeti mora smotreno enostaven videz ki je edino pravilen in okusen. Otroci, ki so oblečeni, kakor male opice, niso nikomur všeč. Zato vsaka mati pazi, da je garderoba njenih »malih ljudi« v vsakem oziru stvarna in skromna. Saj zahteva pametno sestavljena otroška oprema manj stroškov, kakor bi kdo mislil. Tudi iz ostankov blaga moremo kombinirati ljub. ke oblekce, ki so zaradi spremembe tvo-
(PomCadna moda!
K elegantnemu Kostumu spada vsekakor moderna lisičja boa. V vseh barvah in obilni izberi pri tvrdki
L. ROT, hrznar, Ljubljana
Mestni trg št. 5
Shramba kožuhovme čez poletje, obenem izvrši potrebna popravila in moderniziranje mnogo ceneje kot v času sezije.
riva otrokom prav posebno všeč!
Kako mikavna je »deljena« oblekca za male deklice, Vidimo na naši prvi skici: enostaven jumiper iz karirastega blaga s kratkimi rokavi in veliko pentljo iz pikeja, temen lakast pas in enako krilce, pa smo ustvarili najlepšo oblekco za v šolo.
Naslednja skica predočuje »overaU« za dečka iz ostanka vzorčastega blaga. Hla-čice prepašemo z usnjenim pasom, pod izrezanim telovnikom pa naj deček nosi srajčico z zavihanimi rokavi.
Srednja skica predstavlja prekrasen plašček za deklice iz lepega, pastelno barvnega blaga Po sredi je zapet z gum. bi ter ima vrezane žepe in majhen ovratnik Izpod ovratnika visi nazobčan kep iz belega pikeja. K takemu pašču se najbolje prilega napol širok slamnik enake barve.
Praznična obleka za dečka sestoji iz temnih dolgih hlač z naramnicami iz istega tvoriva ter i7 svetle pralne srajčke. Takšna oprema učinkuje naravnost »elegantno« in je tudi praktična (predzadnja skica).
Praznična oblekca za deklice je iz pastelno barvnega etamina ter jo izvezemo z raztresenimi cvetličnimi motivi. Zvonča-sti volani na ramenih še povečajo njen po. mladamski videz (zadnja skica).
Pri igralnih oblekcah je predipogoj pral-nost. nato pa enostavna oblika. Naši ogel-ni skici Vas seznanita z nekaterimi kosi te vrste, ki so vredni prav zaradi svoje ra. finirane enostavnosti največje pozornosti.
Stari, prijazni kočijaški f>vratr»ik
nam je znan iz^a biidermajerstkih časov. Letos se je pojavil v novi in nenavadni obliki ter si je že na prvi pogled pridobil
za
SSatinskefafc/e/e
hujšan;e odstranijo oso pre-
obuno tolščo m napravijo
vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC,Ljubijann
mncgo simpatij. Večinoma je razdeljen na tri stopnje, ki so pobarvane v več odtenkih iste barve. S to pelerino se skladajo man-šete. tako da nastane izredno zanimiva in okusna celotna slika. Naša skica nas se. znanja z moderno, po sred: zapeto prome-nadno obleko, ki je opremljena s kočija-škim ovratnikom, čigar zgornja stopinja je v barvi obleke, ostali dve pa v temnejših odtenkih.
©d leta
1S13 odlično bdo platno
Karirana obleka
ki ste si jo že dolgo želeli, a se Vam je zletela preveč pestra, preveč tvegana, da bi si jo omislili. Medtem pa ste se že prepričali, da postaja »karo« vedno bolj moderen ter da ovratniki iz pikeja ali organdija izvrst-
no ublažijo malo preveč pisani učinek tega vzorca. Sedaj pa si oglejte obleko na naši skici in priznati morate, da je v njej za-popadena vsa sveža živahnost spomladne mode. Obleka je povsem enostavna, saj je že blago samo po sebi dovolj učinkovito. Krasi jo le mladostno ljubek plastron iz ptikčja z enako veliiko pentljo ter male manšete na poldolgib rokavih.
Zdravniška posvetovalnica
Nah"d. Dolgo trajajoči nahod in glavobol so večinoma znaki katarja nosne oziroma čelne dupline. Nevarnosti za otroka ni, strogo se pa mora paziti na snago. Vsekakor je priporočljivo, da pošljete služkinjo o priliki k zdravniku. Da se tako rada pre. straši, je samo znak nervoznosti in se da z dobro voljo edipraviti. — P. S. iz C. Če Vam domača in pre dipi sama zdravila niso pomagala izboljšati teka, poskusite še s masažo, gimnastiko in kopelmi. — J. S. Pravite, da imate močno poapnenje žil, vendar pa ne omenite nobenih težav, iz katerih bi se dalo sklepati, da bo tuje te res na tej bolezni. Sicer bolezen v pravem pomenu besede to ni, ker se take spremembe žil v starosti normalno pojavijo. Vsekakor bi bilo dobro, da uživate malo joda. se gibate na svežem zraku, da ne jeste preveč mesa, posebno zvečer ne, in da ste zmerni v uživanju alkohola in v kajenju. — F. K. iz B. Najvažnejša sredstva za odstranitev pordele kože so kisline. Te v koncentriranem stanju močno razjedajo in jih moramo rabiti zelo zredčene. Po krajši rabi zožijo krvne cevi, napravijo kožo bledo in zniža, jo izločevanje znoja, če jih pa predolgo rabimo, povzročijo raskavo, razpokano in rdečo kožo brez bleska. Priporočamo Vam naslednjo mast: SaKcilne kisline 1 gr, Cold-Cream 50 gr. Za blendinke so prav dobri tudi tkzv. toaletni kisi (Vinaigres de ToiletteJ Za brunetke so pa boljši b&lza-mični kisi: Vinskega kisa 200 gr. benzoove smole v prahu 100 gr, čistega špirita 200 gramov. — Dete. Ker se otrok sicer dobro počuti, je redkejše odvajanje brezpomembno. Dobro pa je, če vsako jutro na tešče izpije po' kozarca vode najbolje z žličko karlovarske soli. — S. P. Pogosto mokre, nje je običajno znak katarja na mehurju. Priporočamo Vam mikroskopsiko preiska-
vo vode. Vsekakor se vzdržujte alkohola in
jedkih jedi, posebno zvečer. Poskusite tudi s top.imi obkladki na spodnjem delu trebuha. — A. J. R. če ni kake organične napake, kar se da zdravniško ugotoviti, je Vaša onemoglost samo živčnega značaja. Predvsem Vam priporočamo gibanje na svežem zraku, pogoste mlačne kopelji in 'ahka pomirjevalna sredstva (brom). ker je onemoglost posledica razdraženja živcev. — R Z. Razširjenje znojnice in njih posledice, ogrce, odpravite z večkratnim, temeljitim umivanjem s toplo vodo in a -kaličnimi mili, nakar je treba kožo dobro zbrisati z grobo brisačo. Drugo sredstvo, ki raztaplja in razkraja mast. je alkohol. Z njim se večkrat na dan zbriše cbolela mesta. — A K. Perilo ie naravna funkcija in se zaradi tega ne more na čas nastopa trajno brez slabih posledic za zdravje vplivati. S primernimi zdravili se sicer dado olajšati reprijetm pojavi v tem ča?u. vendar je pa najbo'je, če preložite potovanja. — A G. v P. Nabreknenje žile odpravimo s sredstvi, ki zožčjo krvne cevi. Pripore*;, ljive so delne a kratke kopeli večkrat na dan. Razen tega pogosto umivanje obolelih mest z alkcho1om. V novejšem času se upo. rahljajo tudi hormoni, ki regulirajo obtok krvi (Padutin). — H. S. Odstranjevanje dlačic potom elektro'ize je trajno in brez posledic, je pa drago in neprijetno. Zato Vam priporočamo naslednji prašek: Kal-c:um '?iulf:da 20 gr. glicirlnove masti 10 gr. šk.rcbove moke 10 gr citronove esence 0 3 gr. Ta prašek zmesite z vodo v mazilo, narražite ž njim kakor nož debelo dotično mesto, pustite mazilo o—10 minut na koži. potem jc po s tc-po žlico odstranite; nato umijte kožo z mlačno vodo. — Hr. V. L. Trdovratni turi (izroužčaji) so običajno znak oziroma pos'edica motenja preosrove tvarine ali pa kakega drugega notranjega obolenja. Obiščite o priliki kliniko za kožne bo1e®ni v Zagrebu. Pri revmatizmu poskusite s togimi kopelmi, najbolje v ka_ kem zdravilišču. M. č. N. V liubliarski ženski bolnici Je samo H .tn ITI. razred, T. razr. po naš^h Informacijah nimajo. II. r. stane dnevno 75 Din + 15% za intervencije, m. r. pa se računa bolnicam po davku.
MU §i
Nedelja, 9. aprila:
LJUBLJANA 7.45: Vloga kmetijstva v n«šem narodnem gospodarstvu. — 8.15: Gimnastika — 8.45: Poročila. — 9: Versko predavanje. — 930: Šah. — 10.30: Zdravilna zelišča dravske banovine, II. del. — 10.30: Bolezni, ki nastanejo po raz! dna krni. — 11: Koncert pevskega kvarteta »Za-vršan«. — 12: Cas, plošče. — 15.15: O dobroti. — 15.45: Ven ček slovenskih pesmi, poje pevski zbor društva »Tabor«. — 16 30 Drama »Čast« (pevsko društvo »Zvezda« iz Most). — 17.30: Plošče. — 20: X. glasbeni večer: Gregor Rihar. — 21.15: Mozart: Dva dueta za violino in violo. — 22: Napoved časa m poročila. — 22.15: ČajSkov-skega VI. s mfonija na ploščah.
BEOGRAD 12.30: Radio - orkester. _ 15: Narodna glasba. — 19: Cerkveni koncert. — •20.25: Slušna igra. — 21.55: Violina in klavir. — 22.06: Nordijska glasba. — ZAGREB 12: Komorna glasba. — 17: Jazz. — 20: Koncert Marjana Majcena. — 22.10: Lahka godba. — PRAGA 19: Kabaretni program.
—	20: Operetni večer. — 22.35: Program za ples. — BRNO 19: Program kakor v PragL
—	VARŠAVA 17: Klavirski koncert — 18: Lahka glasba. — 20: Večer italijanske muzike. — 22: Klavirske skladbe. — 23: Plesna glsba. — DUNAJ 9.40: Iz oper in operet.
—	10.35: Pesmi. — 11.35: Simfoničen koncert — 16: Lahka godba orkestra. — 18.15: Komorna glasba na kitare. — 19.40: Liszto-ve arije in pesmi — 20.20: Igra. — 21.30: Koncert orkestra. _ BERLIN 20: Spevoigra. _ 21: Schubertova »Himna«. — Lahka in plesna glasba. — K5NIGSBERG 20.15: Koncert nabožne glasbe. — 21.30: Literaren program. — Plesna glasba iz Berlina. — BU-MCHLACKER 21: Wagner: »Parefalc (IIL deanje). — 22.45: Nočni koncert. —
Ponedeljek 10 .aprila
LJUBLJANA 12.15- Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Esperan-to — 19: Srbohrvaščina — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Prerios koncerta iz Zagreba — 22: Čas poroč Ia. plošče. —
BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 15.30: Plošče — 16.: Popoldanski koncert. 19: Pesmi — 20: Prenos* koncerta iz Zagreba — Orkester balalajk — ZAGREB 12.30: Ruske narodne pesmi. — 17: Prenos zvočnega filma — 20: Koncert Hrvatskega komornega tr a. — 22.10: Plesna glasba. — PRAGA 19.25: Prenos koncerta iz Brna.
—	20: Mendelssohnova Škotska simfonija. 21: Pesmi. — 21.20: Orkestralen koncert. BRNO 19.25: Sramlova muzika. _ 20: Mendelssohnova Škotska simfonija. — 20.30: Češka poezija. — 21: P°sm — 21.20: Prenos iz Pre«e. — VARŠAVA 17: Pevski m klavirsk koncert — 18.25: Lahka glasba. 20.20: Orkestralen koncert. — 22: Orgel-
ski koncert iz Stockhotma. — DUNAJ 12:
Koncert godalnega kvarteta. — 17: Lahka godba orkestra — 20 20: Koncertni večer. 21.10: Prenos iz Berlina — 22.15: Lahka 'n plesna glasba. — BERLIN 20: Lahka godba. — 21.10: Prenos kncerta iz filharmonije- Beethovnova simfonija »Eroic.;« — Godba za ples - KOENIGSBERG 20: Koncert pevskega zbora — 21.10: Prenos z BerPna - MUEHLACKER 20: Koncert lahlie g'-a*be — 21.10: Prenos iz Berlina. — 22: Orgelsk kon. ert
Torek, 11. aprila:
LJUBLJANA 1115: Šolska ura: Velikonočna oddaja, Liccska osnovna šola. — 12.15: Plošče. — 12.45. Dnevne vesti. — 13: Cas. p!ošse. borza — 17.30: Sa'onski kv ntet — 18.30: Nemše na — 19: Predavanje o Dalmaciji. — 1° 30: Junaki današnjega čan: Rosita Fo-bos v osrčju Libijske puščave. — 20: G'asbeno predavanje. 20.30: Pevska solistična ura. po;eta g. L-kovič ^n gd-\ Korenčn nova — 21 ^0: Salonski kv:ntet — 22.30: Cas. poročila, salon-sk kvintet.
BEOGRAD 12.05: Rad:o oH-ester. — 16: Klavirski koncert. — 16.30: C:traški z*v.-t. 19.40: Plošče — 20: Orkestralen koncert. 21.30: Prenašanje tu vb postni - ZAGREB 12.30: Operetna g-a<^a. — 17: Lahka god-ba. — 20: Modeme francoske klavirske sonate. — ">0 40: .Tugoclovrd-ic.lce pesmi. — 21 30: P1ošče. — 22 10: Godba za ples. —-PRAGA ?030: Orkest-ole-n in klavirski koncert. — 21: Koncert C^^Ve«a kvarteta. 2215: PlnšV. _ B*NO 10.25~: VVinsks »vctadv — 20.v>: Slu«pa ;gra. — 21: Pt<»tios •7. Prage. — 22.15- Plošče. — VARŠAVA 17: S:m?op?č«<n koncert. — 18.25: Lahka in p'eo"q glasba. — 20- PurcViii^vs op°ra »Tu-ran d o t« — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 1Z?0- Pw=ifc in klavirski koncert. — 16.45; Sodobni avstrijski skladatelji. — 20: Rezervi"-«'"" ^reno« —
22.1 PV<na glasba. — BERLIN 20- Pripravljanje ve"1?ono3$n<»<»9 slav5«. — 21: Spevoigra. — 22.30: Lahka godba. -I KOE-
ase mor fe
Criki enica
največje kopal li če na Jadranu. 4 ln pol ure vožnje od Zagreba vi a Plase. 30 hotelov ln penzijonov. Tega leta velike svečanosti ln znatno znižane cene Informacije ln prospekte pošilja Zdravn. poverienstvo ln hoteli sami.
HOTKL MIRAMARE nasproti plaže. Llft.
Družabni prostori. Tople morske kopelji Predsezona 65—80 Din.
DOM DR. SFTDL. 50 sob s tekočo vodo. Kopel i 1, earaže. Penslon v predsezoni 65 do 80 Nin
HOTFL PENS. F.SPLANADE vls-a-vls plaže. Popoln komfort. Tek. voda Garaža Popolna oskrba v gl. sez. 85—95 Din.
HOTEL PENSION SLAVIJA. 25 moderno opremllenih sob s tekočo vodo. Kopelji, saraže. Informacije gratls.
PARK HOTEL CRNKOVIC vls-a-vls kopal parka. Dipl. kuhinja. Cene predsez. 85— 70 Din gl sez. 80—90 Din. Prospekti
PENSION REST. WIEN. Nova moderna zgradba. Vls-a-vls kopališča V sobah tekoča voda Informacije gratls.
PENSION ADRI.A. prekrasna, mirna lega Predsez. 60—75 Din. Pod istim vodstvom: Hotel Miramare Crikvenlca: Pa-lace-hotel Zagreb
HOTEL-PENSION IVANČIČ. V bližini pristanišča in kopališča. Tekoča voda. Po-'»oln pension od 60—90 Din
HOTEL-PENSION CRIKVENICA, nedaleč
od pristanišča. Moderno opremljene sobe Popolna oskrba od 60—75 Din.
PENS REST GJURASIN. novozgrajene moderno ureleno poslopje z elegantne opremo. Tekoča voda. Penslon v pred-
seroni 65—80 Din
PENSION DANICA. Kopanje pred same vilo. Popolna oskrba 60—70 Din. Prospekti sratis
PENSION EUROPA L IVANCIC, neposredno ob kopališču. Mirna meščanska hlia Popolna oskrba od 75—85 Din.
PENSION »WIMMER« nasproti kopališča v lepi vili popolna oskrba 65—85 Din
OMIŠ PRI SPLITU
HOTEL BELLEVUE, nova stavba, tekoča voda. Penzijon Din 60.— do 80.—. Za daljše bivanje zahtevajte specialno ponudbo.	120
H V AIR
HOTEL KOVAČIC
odlična udobnost... dobra hrana... nizke cene. Prospekte na zahtevo!	129
Liikovič Joža:
Srbska zgodba
Tisti meseci po končani svetovni vo.mi bili kliub pričakonemu miru silno žalostmi in brezupni. Omotična radost in veseljačenje v prvih trenutkih svobode sta se sprevrgla v resno skrb za bodočnost naše zemlje, ki nai bi oostala ahek plen so-vražnih meja-šev Vse <e bilo zagrnjeno v pusto sivino in negotovost Ljubljana je otrpnila v grozničav-" bojazni, dežela ie umolknila Samo na prazne poljane se je vračala ljuba Domla-d še vedno lepa in ooina potešen.ia Težke sive megie. ki so do^go zimo neprijetno sunile cihotne razore, t reze in zapuščene križe na samotnih razootjih. so se zavlekle za raki.ške senožeti in se raz-gubile v vedrih višavah.. Tud; nad našo v as i o ie dolgo 'ežala moreča tišina; končno so se družine golobov zonet razletele in zapustile vama slemena Kosn so se začeli spreletavati po smrečm Domačiie so zazivele ob povratkn gospodariev :n sinov roke so s«i zaželele mirnega olodonosnega dela do tih h vzorih krer kh« zlato sonce Msočera neznatna bit i a k zmie-niu in rasti Radnvedm otroci so se zbiraili ix> prisojnih brežinih in dolgo
zrli za zaposlenimi krdeli tujih vojakov, ki so vsi sivi im trudni klecali skozi vas. Ničesar hinaškega ni bilo na njih. prestana groza in beda sta se odraža® na prepadenih licih Razorože-ne postave so vstajale koncem vasi kakor mrtvaške sence, se žalostno vlačile mimo hiš in se zgubljale nekje na veliki cesti. Vaščani se niso zmenili za nje. komaj da je ščekn.il pes za njimi, ko je zavohal tuje l.iiidi.
Na borovniškem kolodvoru so se na jesen nastanila Srbi. ki so bili določeni, da vršijo obrne:no stražo Za Pokoji-ščem in Trebevmikom so že od adven-■a pre?a!ii Italijani, kdaj se vsuiejo na Barje Srbskim stražarjem so opremili vaščam čakalnico z najnujnejšimi potrebščinami 'n slarmračami. Prišlii so brez godbe in blišča, trpljenje in žrtve so bile njihova slava in svetinje. Sami seliaki. ki so pred mnogimi let' morali zamenjati svetli plug in mir z orožiem
K Srbom na postajo so vaški otroci rad; zahajali Tudi ;-az sem se iim če-stoknat pridružili. Zvedavost nas .ie 9ma'a k mirni: cnočetka smo s^rahoma oprezovali okoli kolodvorskega po-«lrmia Culi smo med voino o Srbih toliko raznovrstppo-a pripnvedovamia. da so živeli v naši domišljaj" kakor bitja.
ki sejejo srd in ogenj. Sedaj smo pa d ozn ali, da so bili to vendar ljudje, priprost: in zelo dobrosrčni. Bili so dobro oskrbljeni s kruhom, ki so ga dajali tudi nam. Njihov častnik je bil tudi človek, prej podoben dobrohotnemu očetu kakor te^no zapetemu oficirju, ki je nepriljuden in ošaben. Težki, črni brki so se vili preko njegovih 1ic in ga delali silnega in zdravega.
Nekega popoldne sem se zopet odpravil na postaio. vetrn teden se je razodeval v vsej mičnosti in nežnosti. Fantje so stikali za br-Hanom. dekleta so nabirala rdečkasto resje. ga bodo povezala v butare. PoMeven vetrič je valoval po ozimnih žitih .. Pod bre-om ie nen .ma udarilo naglo peke-•■anje. Zamolkli topot kopit se ie jadrno oribPževal Kop. kop ... kop kop...
Jezdec s miško preko ramen' Za konjem se je Draši' razkopani pesek z lozdrvi je puhala iskri živali bela para Srbski konjenik! V divjem diras se :e d od i' v klanec. Skoraj mi e postaio ^esno. da sem se sreča! z neznancem -redi brega Ko me ie dohitel, ie zaKri-•i' z rokami v pozdrav in kriknik »Kam ideš mali?* Pokazal sem mu v goro: »Na oostajo.«
Voiak se je nekam vzradostil ter
me prijateljsko pozval:
»Pojdi z menoj in prisedi.«
Konj je bil orjaške postave m širokih bokov. Srb je pripravil sedJo in me dvignil k sebi. Ko je začutil konj še enega v sedlu, se je odgnal kakor iskra in nestrpno planil naprej. Komaj sem se udjržal v sedi«. Rezna sapa me je giri-zla v oči, da so se zasolztfe. Neprijetni občutek, da bom odletel s konja v breg. se je stopnjeval do bojazni. Nazaj sem se nerad ozrl, kajti obraz srbskega vojaka je bil močno nakažen. Pomodrela, grozna brazgotina in obrunek nerodno zaceljene rane se vdekla preko levega lica in ga napravljala skoraj odurnega. Zares! Lice je bilo raztrgano... Oko se je zaradi tega zmarolšalo. kož;ca na trepalnici se ie stisnila v trdo bradavico. Ustnice so bile to!;ko načete, da ni mogel docela zakriti zob. Slednjič se ie utiru 'Ijiva ieža le končala. Pred čakalnico so se nabra-1: srbski stražarji. ki so živahno pozdravljali vojnega d m ga.
Pozneje sem čtrl mnogo pripovedovanja o iunačenju te^a Srba. Ime mt? ie Mo Nike Bi'1 >> nt?«' Srb. ki ie do živel še strahovno turško robovanie Njegovo sestro ie zapelial kadi. za kar se mu je Nike krvavo osvetli ter ga
ubil. Seveda je moral takoj pobegniti v gore ter se skrivati med hajduki in zelenjem. Turki so pozneje zažgah njegovo rodno domačijo, mati se je zatekla k sosedom, nekaj žita so rešili, da ni zgorelo... Med osvobodilnimi vojnami je postal redni srbski vojaik, služil je pod zastavo na albanskih mejah, kjer ga je zatekla svetovna vihra. Nikoli več ni videl rodnih tal in matere. Na besni pred Švafoi se je zatekel z ostalimi begunci v Bizerto, od tod na solunsko fronto, odkoder ie prišel po valčki zmagi v naše kraje. E>va-najjst let ni odločil puške.
Nekega večera sem dolgo čakaj na vlak. ki so ga zopet redno spustila preko meje na naše ozemlje. D& prežene-rro do-lffčas. cmo se zatekli v čakalnico k Srbom. Zunaj -- ie odlašal jug in prinašal tople pozdrave. Mesec se je dvigal ia Vihrovce m cr^bril vrhove hoi. To so pomiladni večeri, ko se v slehernem srcu oglasi hrepenenje do domačih krai'h ... Vojaki so sloneli okrog mfoe. Nike je govoril o rodni Vu-oici in končava! zeod^o o svoiem ;unač-nju, kako ie maščeval oneča-5 če no c**stro. ^^ e pretrpel grozno ramo na obrazu...
»To ie b'la usodna noč, noč osvete in zmage! Zaklel sem se. da bom ma-
Urefuje dr. Milan Vidmar
Veliki komet Bogoljubov je prišel m odšel z našega šahovskega neba. Nekaj dni samo je bil v Jugoslaviji: Ljubljana—Zagreb—Sušak. še prej v Mariboru. Izginil je v Italijo. Mudi se mu.
Po mariborski simultanki je Bogoljubov gotovo pričakoval lahko delo v Jugoslaviji. V ljubljanski simultarmi je igral nenavadno hitro. Za 39 partij je porabil samo 4 ure. To se je maščevalo. Naš klub mu si_ cer ni postavil preveč močnega moštva. Močni ljubljanski igralci so že vzvišeni nad simultankami. Toaa ostala garda se je vendarle postavila. Bogoljubov je izgubil 8 partij, 6 jih je remiziral, 25 dobil
Ne zdi se mi prav, da v Ljubljani prva linija ne igra. Povsod po svetu je drugače. Povsod poskušajo vsi igralci svojo srečo. Ugled kluba zavisi od tega. V bodoče bo treba sistem spremeniti.
Zagrebčani so postavili samo 35 šahovnic. Zmagali pa so vendarle 8-krat, 13-krat SC' remoziraM. Bogoljubov je zmagal samo 14-krat. Igrati pa je moral 8 ur. To je uspeh.' Zagrebčani vedo kai mora biti. Ce bi Ljubljančani hoteli, bi lahko prevzeli vodstvo. Zakaj nočejo?
Drugi dan je Bogoljubov v Ljubljani ocL igral brzoturnir. To pot so močni naši bojevniki nastopili. S težavo je velemojster dosegel prvo mesto. Furlani, ki je ostal drugi, ga je celo premagal v turni reki partiji. Tretji je bil Longer, zmagovalec v širšem klubovem turnirju.
Ljubljanskih prireditev se je udeležil tudi nekdanji savezni tajnik g. Magcfič iz Zagreba. Agilni šahovski delavec je zdržal tudi pri brzih partijah, ki sem jih igral z Bogoljubovom. Lepo sva se pobotala, menda vsak pet zmag, osem remijev.
Velemojster Flohr je v Švici igral več
dvobojev s tamošnjimi mojstri. Znani prof. Naegeli, ki je svoj čas Aljehina porazil, s Flohrom n; imel sreče. Igral pa je podjetno kot vedno. Naslednja partija priča zgovorno o tem.
Beii: Prof. Naegeli	Črni: Flohr.
1.	d2—d4	d7—d5
2.	c2—c4	d5Xc4
. Flohr ie speč Hal: st za > sprejeti« damski
gambit.
3.	Sgl—f3	---
Znano je, da na 3. e2—e" sledi 3.---
e7—e5!
3	.------a7—aS
4.	Lcl—g5	---
To ne more biti najboljše. Običajno igralno e2—e3 ali pa celo e2—e4.
4	.------h7—h€
5.	Lg5—h4	c7—c5
Ta nasprotni udar je najvažnejša poteza v sprejetem damskem gambitu.
6.	e2—e3	coXd4
7.	Sf3Xd4	Dd8—a5
8.	Sbl—c3	e7—e5
9.	Sd4—c2	Lc8—eS
10.	Lfl—e2	Sb8—d7
11.	0—0	SgS—e7
12.	f2—f4	e5Xf4
13.	Sc2—d4	---
Naegeli je v svojem elementu — partija
je že silno zamotana. Toda tudi Flohr je nedvomno zadovoljen Nenavadno hladno, krven je. Zapletijajev se ne boji.
13	.--1 —	0—0—0
14.	Sd4Xe6	f7Xe6
15.	Le2Xc4	---
Pozno je padel gambitni kmet. Pasti pa
je moral. Damski gambit je le na videz gambit. O tem seva obširnejše pisal v svoji knjigi >šaht, ki sem jo napisal za slovenske šahiste.
15	.------g7—g5
16.	Lh4—f2	f4 X e3
17.	Lf2Xe3	Se7—f5
18.	Le3—f2	Lf8—d6! Krasna obrambna poteza! Črni ponuja
kmeta za napad.
19.	Ddl—e2	---
Na 19. Lc4Xe6 bi sledilo: 19.---
Da5—e5! 20. Le6Xd7-j- Td8—d7 in črni bi Imel izvrstno igro.
19	.------Th8—e8
20.	Sc3—e4	--—
Zakaj ne takoj g2—g4?
20	.------Ld6—c7
21.	g2—g4	Da5—e5!
Spretno tn energMool
22.	Lf2—a7	Sf5—d4
23.	De2—g2	Lc7—b6
24.	La7Xb6	Sd7Xb6
25.	Tal—cl	Kc8—b8
Črni je očividno prebrodil največje težave. Kmeta je obdržal.
Naegeli čuta sedaj, da se mu pozicija za_ čenja rušiti. Zato poskusi z nasiljem.
26.	Tfl—f7	Td8—d7
27.	Tel—fl	---
Kaj je beli nameraval s to presenetljivo
potezo? Očividno: 27.---Td7Xf7
28. TflXf7 Sb6Xc4 29. Tf7Xb7+ Kb8X b7 30. Se4—c54- Kb7—b6 31. Sc5Xd7-f in 32. Sd7Xe5. Kombinacija pa ni korektna.
27.------Te8—d8
Flohr bi se bil lahko spustil v pravkar
optsano kombinacijo. Samo ▼ 29. potezi bi
3 kraljem ne smel vzeti trdnjave na b7 Umaknit« bi moral kralja preprosto na c8.
28. Tf7Xd7	Td8 X d7
29. Lc4—b3	--—
Začetek konca.	
29.---	Sd4Xb3
30. a2Xb3	Td7—d4
31. Se4—c3	De5—e3-j-
32. Kg-1—hI	Sb6—d 5
33. Dg2—c2	Sd5 X c3
34. b2Xc3	Td4—d2
35. Dc2—bi	De3—e2
36. Tfl—f8 +	Kb8—c7!
37. TfS—f7	Kc7—d6
Konec! Beli se je vdal.	Na 38. Dbl
sledi 38.---De2—e4-r.
živa in zanimiva partija.
Nestrpno in z mrzlično nervoznostjo smo čakali Jadranaši, študentje, člani mladega jugoslovenskega pevskega društva v Parizu 17. marca — odhoda na slavnost narodov v Nico. Ni nas podžigala le misel na krasne dneve, ki smo jih upali preživeti na potovanju v Grenobleu, v L'onu, v Niči, v Marseilleu, gnala nas je pred vsem ambicija, pokazati svetu našo narodno pesem, preprosto, polno globokih čuvstev, pokazati ostalim narodom visoko umetniško in muzikalno vrednost našega »Jadrana«, čigar ustanovitelj, ljubeči in požrtvovalni očka je g. dr. Arnimtcnič, šef »Offi cea scoiaire-ja« v Parizu. Duša našega zbo-
Armenija, Kitajska, Japonska, Anglija, Avstrija Bolgarija, Češka, Danska, Finska, Francija, Jugoslavija, Holandska, Letonska. Litvanska, Monaco, Nemčija, Norveška, Ogrska, Poljska, Rumunija. Rusija, Švedska, Švica, Turčija se navdušeno pozdravljajo. Obiskujemo se celo noč, po hodnikih prepevamo narodne pesmi, igramo na narodne instrumente, plešemo in dvorimo v najrazličnejših jezikih.
Nesrečneži oni, ki bi radi spali!
Ubogi Papo, ki si želi ohraniti mili svoj glasek je v obupu prilepil na vrata svojega kupeja Ijstek z napi som: »Ghieu eurage« (= stekel pes)... kljub temu so se znašle
člani »Jadrana« z bivšim min. predsednikom Edvardom Herriotom v sredi
ra pa je naš dobri prijatelj, povsod priljubljeni dirigent Drago Šijanec, globoko čuteč, izredno nadarjen in skoz in skoz idealni umetnik.
Že 28. marca na. internacionalnem koncertu v »Salle de la Mutualite« v Parizu je žel »Jadran« velikanski uspeh in od 28 ti h narodov je bilo jugoslovensko pevsko dru-švo ko edino radiofuzirano od štirih filmskih družb. G. Drago Šijanec, ki je prišel komaj pred tremi meseci v Pariz, brez vsakih priporočil, je dobil takoj ponudbo, da postane dirigent znanega pariškega pevskega zbora »Les Minne singers« in revija »Le Miracle« mu je brez oklevanja zaupala muzikalni aranžma.
Od pevcev bi omenila posebej ljubljenca vseh Jadranašev in predvsem Jadrank gospoda Josipa Papa, mladega opernega pevca. ki je s svojim mogočnim, prikupnim in čustvenim tenorjem ganil do solz že marsikatero mladenko, vzbudil nešteto mladeni-čev
Odpotovali smo torej iz Pariza 17. marca ob pol 9 zvečer, pod nadzorstvom gospoda Rettingerja, za katerega energičnim pogledom smo kaj kmalu uganili naklonjenega in ljubečega prijatelja.
Že celo uro pred odhodom vlaka je na Gare de Lion mrgolelo m žvrgolelo dijaštva 28 narodnosti, pod vodstvom g. Arrrt-brunstera. predsednika »Renaissance fran-caise« g. Duponta in E. H Morela. predsednika potovalne agencije.
Vsi smo pustili za sabo neprijetnosti vsakdanjega življenja, pozabili smo na spore med raznimi narodi, pijani od veselja, navdušenja, mladosti, smo začutili, da smo bratje in sestre
V vlaku smo! Morja med Afriko. Ameriko. Azijo in Evropo so izginila — ni več državnih mej! Egipt, Kanada. Srednja Amerika. Costa R ca. Cub«. Guatemala, Mehika.
junaške Bolgarke, Poljakinje, Holandke, Egipčamke... ki so potisnile zvedave glavice v skrivnostni kupe.
V	soboto, 18. marca ob 9. zjutraj smo
dospeli v romantični Grenoble, ki ga obdajajo s snegom pokriti gorski velikani Po dobrem zajtrku v »Hotel Savoie«, kamor smo bili dodeljeni Jugosloveni, smo se udeležili defileja po mestu v naših pestrih narodnih nošah ter se poklonili neznanemu vojaku. Ob navdušenih vzklikih meščanerv smo kaj hitro pozabili na utrujenost. »Jadran« je nastopil še istega dne v »Casinu« in Operi, obakrat spremljan od burnega aplavza, svoj triumf je pa dosegel v nedeljo v veliki dvorani »Honille Blan-che« pred 10.000 poslušavci. Narodno delo, ki ga je vodil mladi slikar Lenič ob zvokih našega pariškega kvarteta gg. AntileJc, Ilič, Špiler, Šijanec. je pokazalo grenobelskim meščanom po sentimentalni in nostalgični narodni pesmi živahno stran našega temperamenta.
V	ponedeljek 20. marca smo ob 8. zjutraj zapustili Grenoble, v narodnih nošah kajti ob 10. nas je čakal grandiozen sprejem v Lvonu.
V	pozdrav nam je zaigral orkester kolo-nijalnih čet mogočno marseljezo in ves Lvon. poznan drugače kot hladen, da celo negostoljuben, nam je tvoril špalir po ulicah, nas prisrčno pozdravljal, obsipal s cvetjem, raz vseh hiš so visele narodne zastave.
V	impozantni mestni hiši, okrašeni in slavnostno razsvetljeni, kot je bila le še enkrat ob pr hodu predsednika republike, nas je čakal sam veliki Herriot. župan Ly-ona. oboževanec mednarodne mladine.
Pozdravil nas je s preprostimi, presroni-mi besedami, pozdravil nas je kot brate in sesitre. Navdušeni pristaš miru nam je vzikl knil: »Ljubite najprej svojo mater in
ščevai n&srečno sestro Stan o, ki jo je zapeljal turški kadi. Bil je krivičen sodnik, grozno ie scdr:1 naše ljudi. Raje so pobegnili v gore. kakor da bi šli na sodišče, kjer so j,fh pretepavali in mučili orožniki. Nekoč so vse starejše može pol ovil i. češ da snujejo izdajo. Bili so strašni časi! Mojemu očetu so štrli kosti in ga vrgli v ječo. kjer je po dolgem hiranju umrl. Da se za vse krivice osvetim. sem zbral četo hajdukov, ki se niso bali noči, volkov in roparskega tuica. Sami m'adci smo si podali roke, orli, osvetniki. žejni oravice ra svobode. Včasih smo se dolgo skrivali po gorah prezebali i.n stradali, pa smo se zatekli na vas in skrivaj pomagali seljakom na polju, pri živini, a ljudstvo nam je dajalo medu in mleka ter nas podpiralo... Tisti predvečer sem šel k samostanskemu očetu Dimitriju in daroval dve voščen k i, da je molil za srečen izid. Po^ bfl sem sveti prag pred podobo Bo gor od i ee. poklical pravične'1''-' Boga in Šel s tovariši v pomladno noč. Gozd ie tajinstveno šepetal. Sredi beržj Ta naročja so snivale drobne zvezdice, mesec je še ležal za Zlatim vrhom ... Zaupno smo bili namreč zvedeli, da se bo ta večer *akasml turški kadi v Prlepu na neki r-ostiji. Zasedli smo sotesko, legli za mohovtte skalnate prage in čakali s puško pri licu. Noč je bila mirna, zvezde se niso ganile. Nočni čas je zlagoma mineval. Ba3 sem se le, da bo poipreje vzšefl me-
sec ter izdal naše skrivališče. Teme Babune planine se je že rahlo svetilo. Postal sem nemiren, kri mi je šumela v ušesih. Slednjič je vendarle zapiska! Slavko spodaj na ovinku. Prihajajo! Že smo čuli brevciVrben pogovor, spotikajoče se korake in pijan smeh. Toda kadi se ni vračal sam s svojimi prijatelji. Slediti so mu turški orožniki, kajti bal se je nepričakovanega nanada. Pesian nas je zavohal...
Tedaj se je -ošastno zablisikalo teza skal in grom ovito počilo, da mi je v radosti strer>etalo srce. Tako še ni nikoli zagrmela puška, četudi je bila iz-palienci za svobodo in osveto. Odmev je donel iz gore v goro, stresal ozračje ter budil grozo in smrt. Ognjeni bliski so sikali, poki so se neprestano vrstili. S ceste so se začulli obupni klici in smrtni stok: »Alah ...«
Kadi je zmedeno dvigal roke, orožniki so odskočili in se stisnili v zavetju. zbegano spremstvo se je razkropilo. Tedaj nam je dal starešina Pero znak za napad in zaklical:
»Osveta! Za očete, za matere, za zemljo...« Vesel sem vriskniS in dvignil bodalo: »Za Stano!«
PoskakaK smo preko sika! na cesto in se zarili med presenečeno družbo. Zaletel sem se naravnost v kadija. ga vrgel na tla in zabodel v krivično srce! Kri in vino sita bruhnila iz njegovih ne-
čistih ust. Toda v divjem navalu sem premalo pazil na lastno varnost. Ko sem se dvignil od mrtvega kadija, me je naskočil orožnik z nasajenim bajonetom. Ako bi se v naglici ne nagnil, bi me prebodel skozi usta in pritisnil k tlom, tako mi je pa z nožem samo prerezal lice in ranil oko. Komaj da sem še sprožil pištolo in ga s strelom pogodil v trebuh... Kri mi je zalila oči, slišal sem še njegovo obupno rjovenje, ko so ga popadli smrtni krči... Strel sem še enkrat čul, nato sem se zgrudil, noč je legla na moje oči.
Ko sem se zavedal, sem ležal v mehkem listju. Srebrna mesečina je osvetljevala obraze tovarišev, ki so se trudili okoli mene. Močili so m,i razpalje-ne ustnice z oljem in mi pripovedovali o zmagi. Rana me je pekla, v očeh je skelela strjena kri. Proti jortru je prišel oče Dimitrij z zdravilnimi zelišči in obvezami. Ko sem okreval, sem postal hajduk. Nikoli več nisem videl sestre Stane in mile rnajke. Dvanajsto leto teče, kar sem zapusti domačo grudo ___«
Petrolejka na steni Je nerodno stre-petala in osvetlila skaženo lice srbskega vojaka. V njegovih očeh sta se za-lesketali dve solzi. Nekdo je tolažeče položil roko na njegovo ramo. toda govoriti ni mogel nihče. Strnili smo se v molčeč krog rn premišljevali zgodbo. Zunaj je hrumel ju-g in naznanjal pomlad.
očeta, svoj rodni dom, »voje rodno mesto,
svojo domovino, šele potem boste zmožni ljubiti ves svet! Oni. ki oe ljub- svoje lastne domovine, ni zmožen ljubiti n ceniti svojega sodeda. Živeli narodi, živel inter-nacionalizem!«
Njegov govor je bil sprejet s takim prisrčnim n burnim navdušenjtm. kot so ga zmožni pokazati le mladi študentje, kj so sklenili sled ti svojemu duševnemu očetu. Oni. ki so mu b li najbližje, so zgrabili skoraj do solz ginjenega Herriota ter ga v triumfu nosili po dvorani, ostal- smo praz-n li čaše šampanjca v njegovo zdravje.
21. III. zjutraj smo se poklonil neznanemu voiaku ter zapeli marseljezo pod krasnim umetniškim spomenik'm na zelenem otoku Ivonskega pan<a. Opoldne internacionalen banket, popoldne obisik mesta, nato slavnosten sprejem v Chi'mbre de Co-merce, zvečer pa velikj »Bal de Natjcn«« ob prisotnost1 lvonfke el te.
»Jadran« je nastopil v Lvcnu štirikrat. ?n sicer po dva koncerta v Salle Romeau in v Operi. Povsod velik uspeh: vsi Časopisi so pisal slavospeve naš: globoko sentimentalni. naivni :n nostalgični narodni pe«mi ter proglasili »Jadran« med najboljše pevske zbore sveta .
23. III. ob pol 8. zjutraj smo ob sijajnem spremstvu zapustili Lvon. čign.r prebivalci za časa naše-ca bivanja v tem mestu, noč :n dan niso zanustili ulic. v*=ak je hotel vsaj vdeti mednarodne dijake, jm za-klicati »Vive TAllemagne. le Japan. la ,Iu-rtosl.avie. 1' Imtern-ationalisme« .., vsak je skušal vsaj onemu izmed nas prisrčno -'ti-snit; roko. Se istega dne ob pol 6. zvečer smo končno dospeli v Nico.
Že takoj drugo jutro ob desetih so nns sprejeli vsi konzuli v hotelu NegTesc, ob dobrem šampanjcu, sendvičih, pecivu ... Popoldne znamenita »Bataille de Fleurs«, tu so nas l«pe Ničanke. s svoj'h bogato z nageljni, rožami, bezgom, s cvetočimi čreš-
njevmi ali breskoviml vejicami okusno obloženih voz obsipavale s cvetjem, n mi smo j:m navdušeno vračali milo za drago. Slede dan aa dan. sprejemi, defilieji. čajanke. izleti. »Bal des Nations«, »Redoute Bla.nche« itd. td
Naš Papo je gen;l srca N čank oa Čajan-k; v Hote! de la Mediterranne. Jugoslo-venke so kot prve položne cvetje na grob Neznanega vojaka. »Jadran« je Sil kot ^di-ni izbran, da zapoje Mokranjčev »Rekv:-jem« na njegovem grobu, ob prisotnosti vseh narodov in e! te iz NT ce.
Pet dni brezskrbnega živlienja, raianja, sanj.„. In že je zažvižgal vlak, da nas popelje v Marseille.
Prihod v Marseille ob pol 12. 27. III.
Marseille: tip;čna stara luka. z ostrimi umazan mi. strnvnv in slikovitimi ulicami, s prekrasnim pogledom na sinje morje, mesto ribičev, mornarjev večnih potn;kov ...
Zopet sprejemi, d^f-leii r>S navdušenih toda tu in t^m ma'ee po*ogljivh vzklik h sike-it:čne maršej«?ike publike.
Odhod ob 9 zvečer. Vsi pijan: od sreče in veselja zadniih ini in mehnholičn ob misli, da zapuščamo zadnjo postajo — da je prvi še precej daleč, da se bližajo izpiti. da so teze še nedokončane, plešemo na marsej-^kem pconu oh zvokih škotske harmonike do zidnjeaa žv ž;a vlaka.
V torek 28 III. ob 10 zjutraj — Gare de Lvon — Pariš!
Gostoljubno si nas spreiel dragi »Quar-tier Latin« naš ž vahni »Boul Mich«, in ti prijazni Luvembourg si se 7<\ časa naše odsotnost ode! v n m'adan«ko ze enje. da nim nadomestiš Nico, Cannes. M^nte Car-lo ...!
Mi pa te ho"emo presenetiti z našim prijateljstvom Ali ne vdiš kr.ko prisrčno kramljata v »Capoulade«-i Japonec in Kitajec. Francoz ;n Nemec — in tam v kotu mladi Ju gos1 oven kaj globoko gleda v črne oči lepe Bolgarke...	L.
Etenašnfl nogometni program na igrišču Hermesa
Za prvenstvo n. a razreda, ob 10.: Jadran : Korotan,
prvenstvena I. razred ob 15: Hermes : Slovan.
Službene ohiave LNP
(Nadaljevanje seje p. o. 5. t. m.) Prijava Cakovačkega SK z dovolilnico politične oblasti za dve mednarodni tekmi v Gradcu se pošlje JNS. Odobrijo se mednarodne tekme Disk : Austria, Celovec 16. t. m. in Domžale : Austria 17. t. m., obe v Domžalah, Rapid : Rapid, Celovec, 7. maja v Celovcu, Rapid : Rapid, Celovec, 25. maja v Mariboru, Rapid : Sturm, Gradec, 4. junija v Gradcu, Ilirija : Slovan, Dunaj, 23. aprila v Ljubljani, Maribor : Ne m zeti, 16. aprila v Mariboru in Železničar : Nemzeti 17. aprila v Mariboru, ako prizadeti klubi predhodno pošljejo dovoljenje politične oblasti.
Kazenskemu odboru ae predajo igralci Brcar Ivan (Jadran) na podlagi sodniškega poročila tekme Hermes : Jadran, dne 2. IV. v Ljubljani, g. Bačnik Cvetko (Železni-.ar) na podlagi sodniškega poročila tekme Hermes : Železničar 2. iV. v Ljubljani in g. Br-toncelj Stanko (Maribor) na podlagi prijave Ilirije od tekme Ilirija : Maribor dne 2. IV. v Mariboru. Upravnemu odboru se preda Zadruga zaradi nastopa z neverifi-ciranimi igralci odnosno z igralci s karenco dne 2 IV. pri tekmi s Hermesom v Ljubljani (Dalje.)	Tajnik II.
ASK Primorje I. : SK Korotan (Kranj) I. Danes ob 14. se bo odigrala v Kranju prijateljska nogometna tekma med gornjima kluboma, ki obeta biti ena najzanimivejših letošnjih tekem in bo obenem dobra preizkušnja za Kranjčane pred vstopom v prvenstveno sezono.
K protestu SK Ilirije. V zvezi z raso včerajšnjo notico, v kateri se poroča o protestu SK Ilirije proti verifikaciji rezulia-tov cross countrvja, smo prejeli od Lahko-atletske sekciie Primorja naslednje pojasnilo: Žorga je res tekel en kTog premalo, ne po lastni krivdi, pač pa, ker mu jc jury njegov predzadnji krog pokazala in štela za zadnjega. Če bi bita ta pogreška edina, ki jo je vodstvo tekmovanja zakrivilo, bi bil protest Ilirije upravičen in na mestu. Toda jurv je na škodo Primorja pustila teči njegovega atleta Grada, ki je v resnici nrispei r.a ci'i kot drugi, še en krog, tako da ga je potisnila na 16. mesto. Sam vodja ilirijanske ekipe je izjavil, da je Grad res tekel en krog preveč in da se je pravilno plasiral kot drugi. Torej če bi odpadel Žorga z 10. mesta in bi se štel na mesto nje-Ga Grad kot drugi, bi se pozicija Primorja na prvem mestu še okrepila. Saj smo si menda na jasnem, da je treha popraviti obe napaki ali pa no'.»ene. Ako se obe napaki popravita, bi bilo Primorje pTvo s 25, Ilirija druga s 37 in Železničar tretji z 41 točkami. Razumljivo je. da lnhkoatletska sekcija Ilirije vla<»a protest. Mora na kak način upravičiti svoj neuspeh pred javnostjo in pred lastnim odborom. Moštvo Primorja ie že nekam vajeno, da mora teči za svoje prvo mesto po dvakrat. Ako je komu do tega, naj se prvenstvo anulira in moštvo Primerja bo skušalo tudi letos zmagati v drugič.
Smučarski izlet v Triglavsko pogorje bo priredil Mariborski smučarski klub. Prvi izlet bo od 23. do 30 L m., drugi pa od 27. do 30. t. m.23. t. m ho odhod iz Maribora gl. kol. ob 9.10, prihod v Dovje - Mojstrana ob 1834, prenočevanje v Mojstrani. Drugi
Varaždinski SK: Ilirija
Danes ob 15.30 na igrišču Ilirije
Na igrišču liri je se bo danes ob 15.30 odigrala prijateljska tekma mej Ilirijo in VaraždinMkiin SK. Varaždincev še nismo nikoli videli v Ljubljan :n zeto upravičeno vlada za njih nastop precejšnje zanimanje. Govori se, da igrajo moderen nogomet nizkih kratkih p2eov, v veliki meri se j m pa pozna madžarska šola. U riia zopet prehaja v staro formo. Zadnjič je proti Viktoriji prav dobro zaigrala in tudi Mar boru je iztrgala remis, kar se ji v Mariboru že par let ni posrečilo. Tekma se bo vršila ob 15.30. v pTedtekmi nastopi B team proti SK Triglavu.
dan odhod skozi dol:no Knie do Staničevc
koč§, 25. in 2'». L m. smučanje in izleti pii Staničevi koči, naslednji dan odhod do koče pri sedmerih triglavskih jezerih, 28. in 29. smučanje pri koči Sedmerih jezer in odhod do koče na Planini na Kraju. 30. t. m. bo povratek, prihod v Maribor gl. koL ob 22.41. — Za drugi izlet bo odhod iz Maribora gl. kol. ob 2.02, prihod v Dovje -Mojstrano ob 10.30. Smučanje pri Staničevi koči z istim programom kot v prven izletu. Povratck 30. t. m. Polovična vozna cena z* prvi izlet je SS.50. za drugi pa 106.25. Polovične vožnje bodo udeleženci lahko uživali v skupini najmanj 6 osen, ki morajo imeti legitimacije SPD ali JZSS z žigom žel. uprave. Legitimacije JZSS preskrbi prireditelj. Prenočišče v kočah stane 20, dnevna preskrba v kočah okoli 50 Din. Nosači iz Mojstrane do Staničeve koče na razpolago, plača se 4 Din za 1 kg. Predhodna prijava je na vsak način potrebna ter jih sprejema g. Franjo Vetrih, tvrdka Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8, kjer se dobe tudi vsa navodila. Prijavnina 100 Din, ki se všteje v vožnjo. Dobrodošli vsi!
Mariborski Smučarski klub bo imel I IT. redni občni zbor 20. t. m. ob 20. v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru z običajnim dnesmim redom. Udeležite se zbora, da a tem manifestirate za zimski šport.
Službene objave LHP, (Soja n. o. dn« 5. IV. 1933.) Kot vršilec dolžnosti sekcije ZHS Ljubljana predla sra podsavez JHS kot vršilcu dolžnosti ZHS saveznesra sodnika g. S. Sancina v •diskvalifikacijo. — JHS se sooroči, da. je zapisnik redne glavne skupščine pomanjkljivo sestavljen. Urgira se obračun tekf-m za drž. prvenstvo 1932, katerega bi moral predložiti savez vsem pod-savezom že v jeseni 1932. Verificirajo se par foiir-fa.it naslednje tekme: Ilirija : Ptuj, Atena : Korotan in ČŠK : Bratstvo, vse s 6:0 za prvoimenovane klube. Odobrita sa prijateljski tekmi •Ilirija : Gradjanski 9. IV. v Zagrebu in ČŠK : Radnički SK Rio-boda ]7. IV. v čakovcu. Prijava, tekme ČŠK : S loboda ni v redu. ČŠK prejme o tem poseben dopis. Za Ilirijo se čita s pravico nastopa dne 13. IV. 1933 Slapar Marija.
Savez metoklubov kr. Juaoslavije poziva vse one motocikliste, ki so svoje motorje odjavili, da javijo stoj naslov, znamko motorja, kubaturo, težo, porabo bencina in koli ko kilometrov so povprečno prevozili na leto. na naslov člana Gospodarske komisije SMK g. Gojka Pipenbaeherja, Ljubljana, postni predal 79. Vsi ti podatki so nam nujno potrebni zaradi predstavk kompetentnim faktorjem.
ASK Primer je (nogometna Sekcija). Mer štvo, ki igra ra Rakovniku, mora biti ob 15.15 pred Bavarskim dvorom. Zaradi odhoda v Kranj mora biti prvo moštvo ob 11.40 na glavnem kolodvoru.
ŽSK Hermes (nogometna sekc»ia). Danes ob 9. naj pridejo na igrišče zaradi opreme: Oblak, Požene!, Prešern, Brodnik, Primar, Barducky, Kos, Zdešar, Erlih, Močnik, Pleš, Lorbek. Odhod na Jesentce ob 12. Ob 14. morajo biti na igrišču Burja, Klančnik, Kretič, Kovačič, Glavič, Zore, Kariž, Mokorel, Pikic, Skrainer, Ozebek, Simčič I in II, Kerpan. Vsi točno.
NSK Šparta (SK Mars). Za današnio prvenstveno tekmo s SK Domžale morajo biti ob 9.30 na igrišču Primorja: Zupančič, Ban. Klingenstein. Dolinar, Jenko, Krašo-vec. Serše. Nvoka I m II, Vrhovec I in II, Zupane. Woh'fart. Jereb. Reditelji: Humar, Zavrl I in II. Stražišar. Pcgačar. Vrhovec J. II.; blagajna Vrhovec J. I. Stranski sodnik Klančar. nadzor g. Košar.
SK Panonija bo zopet začela gojiti razne vrste športov, v prvi vrsti pa nogomet. Vsi bivši člani se vabijo, da pristopijo k klubu. prav tako pa vabi pripravljalni odbor tudi druge člane, ki žele sodelovati v vodstvu kluba, častne, podporne in aktivne člane. Klub išče idealnega domačega trenerja za treniranje juniorjev in naraščajnikov. ki bi prevzel to naloso pod res idealnimi pogoji. Prijave snreiema pripravljalni odbor SK Panoniia. Zg Si^ka.
TKD Atena (hazenska sekcija). Danes ob 10. morajo biti vse igralke s kompletno opremo na igrišču.
Čitaite t««lensko reviio
»ŽIVLJENJE IN SVET«
ZA VELIKO NOČ
nudi v veliki izbiri mogke in deške obleke ter perilo iz lastne tovarne »Triglav« po najnižji ceni	4857
JOSIP OLUP, LJUBLJANA
Trgovski prostori: Stari trg 2,	Pod Trančo 1,	Kolodvorska ul. 8
□aaaagDDDmrrrrTin^
Ljudski Samopomoči v Mariboru
se podpisani najlepše zahvaljuje za točno izplačano podporo po smrti gospe Nežike Lokar in priporoča to posebno v današnjih časih tako važno pomožno blagajno vsakomur.
Ljubljana, dne 7. aprila 1933.	4886
KARL POGORELO
Ljudska Samopomoč v Mariboru
mi je izplačala po smrti moje tete gospe Marije Baš pripadajočo podporo kulantno, za kar se ji najlepše zahvaljujem in priporočam ysakomur -to prekoristno društvo.
Bled, dne 7. aprila 1933.
4892
RUDOLF DOLANC
Javno zahvalo
izrekam podpornemu društvu »Ljudska Samopomoč« v Mariboru
za točno izplačilo pripadajoče podpore po smrti gospe Marije Kur-bos. Istočasno to velevažno ustanovo vsakomur najiskrenejše priporočam.
Nova Krčevina, dne 8. aprila 1933.	4894
JAKOB ROJKO.
□mamanuuuuuLiLou^	>□□□
v Zagrebu, na-
ANKER
splošna zavarovalna d. d., filijalno ravnateljstvo znanja, da je PREVZEL
generalno zastopstvo
za bivšo mariborsko oblast g. JOSIP STUHEC v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 8. — Sprejemajo se spretni in zanesljivi krajevni zastopniki za Maribor ter okraje Celje, Šmarje, Slov. Gradec, Pre-valje. Sv. Lenart, Ptuj, Gornja Radgona in Murska Sobota. 4887
Ignacij Repše
LJUBLJANA, Tesarska uL 7 (Karlovška cesta)
tvornica pohištva in patentnih lestev
priporoča vsakovrstne specialne lestve za: industrije, trgovce, obrtnike, sadjarje, vrtnarje, nišne posestnike, gasilna društva itd. Lestve se lahko uporabljajo na vse načine, tako da ena le-stva nadomešča šest drugih. 4900
H
S U P E R-l N D U C T A N C E" 630
p-gSEfll
»OlAtft®1'
jetea
se P«®1"
spo*
sprejel
našajo
Bližal ^ -	iettte
spored^ ^^

Zapomnite si da je vrednost Vašega vozila v letu
1934
odvisna od nege '▼letu
1933
Spomlad je tu!
*
i ste že menjali olje?
Če si hočete zagotoviti prijetno in nemoteno vožnjo, je v Vašem interesu:
da izberete za motor, gonilo in diferencial pravilno poletno vrsto Mobiloila natančno po Mobiloil-kazalu priporočil,
da kupujete Mobiloil v originalnih, pravilno plombiranih ročkah, ker ste tedaj varni pred zlorabami,
^ da uporabljate za mazanje Šasije Mobil-grease in Mobilubricant, ker boste s tem preprečili neprijetno škripanje vozila,
da uporabljate kot primes gorivu Upper Cylinder Lubricant, ker boste potem tudi z zmesjo bencina vozili boljše
(allKnl Ho.
Olja svetovno znane kakovosti
^CCT^IJLCOMPM^J.
eeigij £$er rd)uU)ana
KONGRESNI TRG 7
Kožuhovino sprejemam v shrambo kakor tudi v popravilo in moderniziranje. Sprejema se vse vrste surovih kož v strojenje, barvanje in v izdelavo po najnižjih cenah.	4013
mm
DIN
Higijenični čevlji za otroke, črni ali rjavi, od št. 18 do 27 Din 40.—, iz laka Din 55.—.
DIN
DIN
V rjavi ali črni barvi, z elegantno visoko in nizko peto.
DIN
Priljubljen dekliški čevelj iz črnega ali rjavega boksa v okusnih kombinacijah in iz laka do štev. 35.
DIN
PRINAŠAMO NAJLEPŠE VZORCE ZADNJE MODE!
LJUBLJANA: Aleksandrova cesta št. 1 MARIBOR: Slovenska ulica štev. 12 Miklošičeva cesta št. 14 CELJE: Aleksandrova ulica MURSKA SOBOTA, in ▼ vseh večjih krajih države.
DIN
Eleganten čevelj na zaponko in v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, iz laka ali rjavega boksa, v različnih kombinacijah.
DIN
Športni čevlji za deklice in dečke z okrašenim jezikom iz rjavega boksa, prvovrstni podplati. Od štev. 26 do 27 Din 85.—, od 28-30 Din 95.—, od štev. 31-35 Din 125.—, od št. 36-39 Din 155.—.
V originalni GOOD -YEAR izdelavi
najdovršenejša oblika is črnega ali rjavega boksa in iz laka.
V najnovejših barvah in modelih ter najmodernejših kombinacijah, z visoko ali nizko peto, na zaponko ali v salonski obliki.
DIN
DIN
Mlade gospodične nosiio samo ta elegantni čevelj iz črnega ali rjavega boksa v različnih kombinacijah.
DIN
Trpežen moški polčevelj iz črnega ali rjavega usnja, prvovrstni usnjeni podplati, udobna oblika.
.,mmimiitmi>mmmm\<\m\"iwt«wv
Udoben moški polčevelj iz črnega aH rjavega usnja.
Iz črnega ali rjavega jelenjega usnja, krasne kombinacije z lakom ali rjavim boksom. Na promenadi najelegantnejši čevelj.
Okusna Izbira vseh vrst nogavic, kopit in drugih potrebščin ter vsega potrebnega pribora: »Peko" kreme, politure L t. d«, ki
vam le pod pristno znamko „Peko" zajamčijo trajnost oblike, lep sijaj in Izgled čevlja.
Iz življenja in sveta
Železnica na Himalajo
Spričo dejstva, da se je slednjič le posrečilo premagati Mount Everest, bo gotovo zanimalo naše čitatelje videti sliko, ki prikazuje vožnjo z železnico po himalajskem gorovju. Seveda ne vozi ta železnica po najvišjih grebenih, ampak se vije v fantastičnih serpentinah proti Darjeelingu, ki rabi ekspedicijam za izhodišče
IL na de
Svet želi od vas nešteto dejanj
Neka bojazljiva ženska si želi aparata, ki bi naravno posnemal lajanje psa. ženska živi pač v stalnem strahu pred berači "m vlomilci, pa bi hotela »strojnega psa«, Id bi ga v primernem trenutku spravila v lajanje.
To željo smo posneli iz seznama, ki ga redno izdaja angleški patentni urad in ki vsebuje pobude iz občinstva, kaj naj bi iz. umitelji spravili na trg. Zadnji seznam ne šteje nič manj nego 890 takšnih želj. med katerimi jih je kakšnih 400. ki jih patentni urad sam označuje za uporabne. Seveda je mnogo čudaškega in nesmiselnega med njimi. Vzemimo željo tistega možakarja po »univerzalnem žepnem robcu«, ki bi bil na eni strani bel. na drugi pa pisan. Mož je gotovo velik štedljivec in bi se hotel v belo stran usekovati, s pisano stranjo v malem žepu pa bi se hotel postav:jati pred ljudmi. Nekdo drugi si želi »nezlomljivega ovratnika z robom, ki ne bi drgnil vratu«.
Zakaj se ne zadovolji z mehkim, odprtim ovratnikom? Veliko bolj razumljiva je želja nekega omnibuškega sprevodnika po pripravi, ki bi mu v »parterju« kazaa. koliko gostov je v ».prvem nadstropju« vozila. Tudi to, da si želi neki navdušeni obiskovalec kinematografa obešalnikov za klobuke in suknje pred sedeži, ni tako ne_ umno; zvočniki, ki bi na glas imenovali brezžične postaje, pa še celo ne bi bili odveč in bi jih bilo mogoče tudi zgraditi.
Neki raztreseni profesor si želi dežnika, kri bi ga ne bilo mogoče izgubiti, »svetlikajoči se o vratni gumbi« in »smotke s svetlikajočo se konico«, ki bi jih človek tudi v temi ne vtaknil narobe v usta, izvirajo menda isto tako iz krogov raztresenih ljudi. Cisto pametna pa je želja neke gospodinje po cigaretah, ki ne trosijo svo. jega pepela na preproge in oblazinjeno opravo. Izumitelj takšne cigarete bi gotovo dobro zaslužil.
spanje
Bajka o šestih do sedmih urah zadostnega počitka
Utrujenost izvira od strupov, ki se na. berejo v telesu, kadar bdimo, in ki jih spanje spet paralizira. Zato je zadostno spanje. zlast; pri živčno bolnih, čestokrat potrebne jše od samega svežega zraku.
že pri dojenčkih bi morali paziti, da imajo dovolj spanja in da jih med tem nič ne moti, zlasti ne hrup. V vsaki starosti je množina spanja, ki ga potrebuje organizem. različna, otroci Da morajo na vsak način dolgo spati, in sicer v dovolj zračnem prostoru, ki je po možnosti zatem-
njen. 12 ur spanja je normala za otroke od 1 do 5 let. 11 ur za otroke od 7 do 9 let, 9 do 10 ur zadostuje 13-letniikom.
Napačno je naziranje. da zadostuje odrasli osebi 6 do 7 ur spanja, marsikateremu je 10 ur komaj dovolj. To je zelo odvisno od telesne konstrukcije vsake osebe. Malokrvni Ijadje in takšni, ki opravljajo svoje delo v zatohlih, nezračnih prostorih, potrebujejo na vsak način več spanja nego ljudje, ki se veliko gibljejo na prostem.
W gA
ZlVSt
ram®
Živali ne spoznajo lastnega glasu na plošči
Prof. dr. Bastian Schmid je hotel dognati, da-li spoznajo živali glasove drugih živali in svoje lastne glasove. V ta namen je posnel najrazličnejše živalske glasove na fonogral in jih predvajal raznim živalim.
Tako je predvajal tožeče mijavkanje neke mačke foksterieru. ki mačk ni mogel trpeti. Pes se je razburil, kakor je imel navado, če je zagledal pred seboj mačko. Isto ploščo je raziskovalec predvajal drugi mački, in ta je nekaj časa poslušala, potem pa je začela mi javkati na isti način v aparat.
Neki petelini imajo. kakoT znano, navado, da pričnejo živahno kikirikati, če za-
slišijo znano kokodakanje kure, ki je znesla jajce. Bastian je takšnemu petelinu predvajal ploščo s kokodakanjem kokoši, že po prvih glasovih se je oglasil tudi petelin na svoj način.
živali, vsaj višje, tedaj poznajo »govorico« drugih živali. Schmid pa je hotel zvedeti tudi to, kako vplivajo nanje njih lastni glasovi. Posnel je n. pr. lajanje psa ta ga potem predvajal istemu psu. Ta je bil nekaj časa ves presenečen, potem pa je začel lajati ,in sicer na način, kakor sprejemajo psi tujega vsiljivca. Iz tega in podobnih poskusov smatra dr. Schmid, da lastnega glasu iz gTamofona živali ne poznajo.
ovejši ženski poklic
Air-hostess ali zračna drnžabnica
Air-hostess, to je najnovejši ženslki poklic, ki so ga uvedle ameriške zračne družbe na svojih potniških letalih. Kak_ Snih 50 teh zračnih družabnic je že tam in njih število bo naraslo kmalu v nedogled, kajti premnogovrstnih poslov, ki jih izvršujejo na letalu med potovanjem, ne gre zaupati moškim nerodam, potnikom pa so se tako priljubile, da je povpraševanje po njih čedalje večje. Vrti se celo že film. ki nosi njih ime in ki opisuje njih delo. Kakšno je to delo?
Recimo. nisi potoval še nikoli v le. talu in te je pred prvim potovanjem malo straii Tedaj se pojavi prijazna, dražestna air-hostess in te prepriča, da bo to potovanje zate orava zabava in da nimaš nobenega povoda za kakršnokoli vznemirjenje. Tudi »zračna bolezen«, rodna sestra morske bolezni ti ne bo mosrla do živega. kaj_ ti loti se le človeka, ki se je boji, ti pa se je seveda ne bojiš. Tudi ljudi, ki pridirja-
jo vsi nervozni v strahu, da bodo zamudili letalo, se bolezen rada poloti, zato je nadaljnja naloga, zračne družabnice ta, da jim s svojim mirnim nastopom temeljito spravi nervoznost iz kosti. Ona sama se seveda ničesar ne boji, saj ima za seboj morda že 100 000 milj zračne poti in tu ji zrak ne more več do živega. Pred vzletom in ob pristajanju mora paziti na to, da sedijo vsi potniki lepo na svojih mestih, med potovanjem pa jim pove, kdaj lahko vstanejo in se malo razgibajo. Deli jim male zavojčke vate za ušesa in žvečilni guimi. ki človeka tako pomirja; zjutraj jim postreže s bouillonom, popoldne s čajem, če je treba jim pomaga pri reševanju križaljik a1* kot četrta soigralka pri bridgeu. Vedeti mora vse in razumeti se mora na vse. Plasti na to, kako se potniku krajša čas med potovanjem in kako se mu vlije občutek, da je gost zračne proge, ne pa navaden potnik.
Dvoreznost joda
Preobčutljivi bolniki naj ga zavživajo oprezno!
Uporaba joda proti arteriosklerozi, go'-šavosti in drugim tegobam je pokazala velike uspehe, navzlic temu pa se mora vr_ Siti z veliko previdnostjo, ker ima lahko tudi zelo neprijetne posledice. To velja zlasti za osebe, ki so nap~am tej snovi preobčutljive. in to za jod v prosti ali alkali-E i rani obliki.
Prebava le težko predeluje prosti jod, tako da se večji del neizkoriščen izloči iz telesa. Ta nedostatek skušajo mnogi, ki trpijo zaradi aretiroskleroze, odpraviti s tem, da jemljejo pač -ečje količine joda. Posledica so zastrupijenja želodca m čre-
vesja ta živčne motnje, ki se očitujejo v stopnjevani zdražljivosti in drugih škodlji. vih pojavih. V novejšem času spravljajo zato na trg preparate, ki vsebujejo jod v vezani oblik* z lecitinom. Ti preparati pospešujejo prebavo ta kreipčujejo živčevje.
Vsekakor je treba odsvetovati zlorabo nevezanega joda. Isto velja o rabi jodove soli. ki sama na sebi sicer ne škoduje, če je ne uživajo ljudje, ki so za jod preobčutljivi. Tem zadostujejo še tako majhne, redne količine soli, da jim sčasoma pokažejo učinke, ki sicer niso smrtonosni, a utegnejo zdravje spodkopati za dolga leta.
Utrinki
Življenje ni toliko uigadka, M )e treba rešiti, kolikor gordijskii vozel, ki se prej ali slej proseče.
•
Ves napredek temelji na spfošn«m, vsakemu ongamizim« prirojenem poželenj«,
da bi živel preko svojih razmer.
*
Greh je podoben gori, ki proii dva pogleda, kakor ga pač gledaš: od spodarj adri od zgoraj. A vendar sta oba pojedla enako resnična.
•
Loihein-grta: to je bul §mok. V znan? sceni z Etzo bi moral reči. da ?a špranja rije vprašanje s:cpt v veliko zadrego, a ker hoče onfl po vsej siili vedeti, kdo je on, ji bo pač povedal in pustil, naj gre Sverti gral, kaimor hoče.
SPOMLADANSKE
OBLEKE
za gospode, površnike ln velika lzbera sukna modernih vzorcev Se vedno najceneje pri
Drago Schwab, Ljubljana
Goethejeve misli - za naše dni
Sovraštvo je aktivno nezadovoljstvo, zavist pasivno; zato se ne smemo čuditi, da
prehaja zavist tako zlahka v sovraštvo. *
Vsi nasprotniki viso kovr edinih stvari udrihajo le v oglje. To skače naokrog in zažiga še to, na kar bi drugače ne vplivajo.
Marsikdo bije s kladivom po steni ta misli, da zadene vsakokrat žebelj na glavo. •
Pravo mračnjaštvo ni tisto, ki ovira razširjanje resničnega, jasnega in koristnega, temveč tisto, ki spravlja nepravilnosti med ljudi.
*
Vsaka velika misel učinkuje tiransko, čim se pojavi. Zato se prednosti, ki jih prinaša, le prekmalu spremenijo v nedostat-ke. Vsako institucijo lahko branimo in proslavljamo, če spominjamo na njene začetke in razlagamo, da tudi sedaj velja vse o
njej, kar je veljalo ob njenem začetku. *
Veliko lažje je zamisliti se v možgane, ki so v odločni zmoti, nego v možgane, ki
si ustvarjajo polovične resnice.
»
Kako trdovratno nasprotujoč si je člo_ vek: sebi v korist noče nobene prisilbe, sebi v škodo pa se da prisiliti.
*
Kdor zahteva od ljudi dolžnosti m jim noče priznavati pravic, jih mora dobro plačevati.
*
Nehvaležnost je vedno neka vrsta šibkosti. Nikoli nisem videl, da bi bili sposobni ljudje nehvaležni.
Misli se vračajo, prepričanja se razmnožujejo, stanja minevajo za vselej.
*
Sejati je lažje nego žeti.
*
Ni patriotične umetnosti in patriotične znanosti. Obe sta, kakor vse visoke dobrine, last vsega človeštva.
Lahko nam je tudi priznavati korist kakšne ideje, a vendar težko razumeti, ka_ ko bi jo izkoristili.
*
Kakšni časi so to, ko moramo zavidati mrtvim!
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nova igra za spomlad
Ponesrečence z „Acrona" nesejo na suho
Najnovejša športna igra za s pomladne dneve je tenisu podobni »corballo«. Igralci ali igralke bijejo gumasto žogo z lopaticami iz vrbovega protja
Pri strahoviti katastrofi ameriškega vojaškega zrakoplova »Acrona« so rešili samo tri žive ta enega mrliča. Na sliki vidimo, kako nesejo v Brooklynu na nosilih enega
z ladje v ambulančni voz
Temeljna snov sveta
Atomi, elektroni in protoni
Dr. Blaokett s canibridgeskega vseučilišča je imel te dni zanimivo predavanje o poskusih, ki jih je izvršil s svojim tovarišem Ochialinijem. Gre za odkritje temeljne snovi sveta in za njeno fotografiranje.
Kot temeljni material sveta smo smatrali do danes atome, ki so v bistvu brez_ snovna elektrika in tako majhni, da jih niti najestrejši mikroskop ne more napraviti vidne. Saj merijo v premeru komaj stomilijontinko milimetra, še dosti manjši so seveda sestavni delci atomov, elektroni in protoni, ki so nosilci raznoimenske elektrike oz. ta elektrika sama. Obema omenjenima raziskovalcema pa je uspelo, da sta odkrila delce, ki merijo komaj eno ti. sočoseraetotinko atoma in ki so v nasprotju z dosedanjim naziranje mo atomih snov oz. temeljni delci snovi. V dokaz je pokazal dr. Blackett okrog 500 fotografskih posnetkov, ki kažejo sledove teh delcev.
Tako drobcenih malosti seveda ni mogoče fotografirati z navadnimi aparati in na običajni način, saj bi jih niti milijonkratna povečava ne prikazala našim očem. Apa_ rat, ki ga uporabljata znanstvenika, je marveč dolga kovinska cev z objektivom posebne konstrukcije in z mehanizmom, ki to cev s sunkovitim gibom skrajša. Ob ste-
ni cevi je neznaten delček radija, zrak ▼ cevi pa se vzdržuje umetno vlažen. V ta vlažni zrak izstreljuje radij helijeve atome, cev se zmanjša, zračna vlaga v njej se spremeni v neznatne meglene kapljice. Hipoma se sproži bleščeče bela črta v prosto, ru, eden izmed izstreljenih helijevih atomov je zadel z brzino 15.000 km na sekundo v drug atom in ga raztreščil.
To proceduro je objektiv posnel avtomatično ob radijevi svetlobi. Delce, ki so se bili razleteli iz razbitega atoma, sta raz. iskovala s posebnimi pripravami oba učenjaka in sta. prišla do zaključka, da imajo ti delci svoje samostojno življenje in da morajo biti kakor koli nosilci snovi. Kako težavno je tak£»o raziskovanje, je razvidno iz tega, da zadene komaj kakšnih 30 izstreljenih helijevih atomov ob tuje atome.
Važnost novega odkritja se ne da še oceniti, vsekakor pa je ovrglo ukoreninjeni nazor, da so atomi brezsnovna električna telesca. Nauk o atomih si mora poiskati, kakor že nekolikokratd, novo oziroma izpopo'njeno podlago m to bo brez učinka na vse naše naziranje o življenju in zgradbi sveta.
Kakor v raju...
Zverine so krotkejSe nego človek
V Kaptfki koloniji Je v'ada že pred časom rezervirala veliko ozemlje kot za toči. šče raznih živalskih vrst, ki jih hoče obvarovati, da ne izum.ro. Upravnik tega ozemlja, ki je z mrežno ograjo ločeno od ostalega sveta, jc polkovnik Stevenson Ha-milton. živali se lahko prosto gibljejo po tem svojem kraljestvu, kletke so jim neznane. Izkazalo se je, da so postale v dotiki z ljudmi veliko zaupljive jše, nego bi jim prisodili, levi pa so naravnost krotki. Ce se bliža kakšen avto, mu pridejo na. proti in zdi se. da jim smrad bencina ugaja kakor ljudem razne dišave. Neredko se zgodi, da naleti avto na leva, ki je izteg-
njen z vso udobnostjo čez cesto ta »e mu
nič ne ljubi, da bi se z nje unnaicniL Za takšne primere so si šoferji izmislili posebno skakalno tehniko, da speljejo avto čez žival, ne da bi jo poškodovali. Pred kratkim je neka dama pri takšnem skoku z' etela iz voza naravnost poleg velike le-vinje, ki se je igrala s svojimi mladiči. Zver se ni prav nič prestrašila čudnega gosta, a mu tudi m storila nič hudega. Da_ ma jo je celo lahko božala. Po tem rrrter-mezzu se je žival spet zatopila v igro z mladiči in se ni brigala za vozilo, ki se je oddaljilo.
Mačka rešila sedem ljudi
Poskus zastrupitve s strihninom
V	Rimu so te dni obsodili nekega Vitali-ja na 14 let ječe zaradi nameravane zastrupitve 7_članske rodbine, njegovega brata pa zaradi sodelovanja na 7 let ječe. Zločinca nista dosegla svojega satanskega namena, kajti v zadnjem trenutku je mačka rešila žrtvam življenje.
Vitali se je pojavil nekega dne v hiši svojega tasta, bogatega trgovca Cocuzza,
Zdravje in bolezen
Plavanje je zelo zdravo, ker pospešuje izmenjavo snovi Ce pa se telo v vodi predolgo hladi ali če je napor pretiran, tedaj nam plavanje seveda prav tako škoduje kakor vsako pretiravanje.
•
V	koži je skupno priližno 2 in pol milijona znojnih žlez.
•
»Prilepi pokončno na okrogel kos papirja štiri sveče in jih prižgi; položi nato papir na prsi in povezni kozarec na sveče, ki ugasnejo. To ustavlja krvavenje iz nosa.« Ta komični recept izvira seveda iz L 1551. in ga priporoča švicarski vojaški zdravnik Hans von Gersdorff. •
Telo nam prenaša hlad bolje nego toploto. Tako brez nadaljnjega prebijemo v ozračju, ki ima 7 stopinj Celzija nižjo temperaturo, nego j« naša telesm* ♦"napora tura; 6e pa presega zunanja temperatura samo za nekoliko stopinj telesno temperaturo, trpimo. Kopelj, ki meri celih 30 stopinj manj nego telo, občutimo kot prijetno, 6e pa je samo za 3 do 4 stopinje toplejša, je težko prenašamo dalj časa.
Refflff©rc«heid ceni letni iznos umetnih splavov ▼ Nemčiji na 250.000, med temi jih odpade 80 do 85 odstotkov na poročene žene. Liepmamn pa računa, da je bik) leta 1927. v Nemčiji celo 500.000 splavov, med temi 400.000 umetnih.
Ugodni učinek seruma se kaže pri davici šele 24 do 36 ur po injekciii. V prvih 24 urah se stanje bolezni lahko celo poslabša, samo vročina prične kmalu po injekciji običajno padati.
*
Proučevanje učinka nesoljene diete na tuberkulozo je pokazalo, da je ta učinek pri kožni tuberkulozi in kirurški tuberkulozi ugoden, pri pljučni tuberkulozi pa brezpomemben.
se pogovarja! nekaj časa v kuhinji s svojo
taščo in jo naposled prosil za kozarec vina. Med tem ko je tašča šla po pijačo, je Vitali natresel v pisker, kjer se je kuiialo kosilo, strihnina. Kmalu potem se je poslovil dozdevno v najboljši volji. H kosilu se je Cocuzzojeva družina Zbrala kakor obi. čajno, krožniki so bili polni. Eden izmed sinov je zajel z žlico, hipoma pa je jed izpljunil, češ, da je ostudna, še preden so mogli drugi vprašati, kaj mu je, ta poku-siti jed, se je zgodilo, da je priskočilo hišna mačka k izpljunjeni jedi, jo požrla ta ee mahoma v krčih začela premetavati po tleh.
Družina »e je ▼ grozi dvignila, in po kratkem posvetovanju pozvala policijo. Preiskava je dognala, da je bilo v jedi do_ volj strihnina za sto oseb in samo požreš-nost mačke je preprečila, da se ni obed končal s katastrofo. Seveda so krivca kmalu našli in ugotovili so tudi, da mu je b3 strihnin preskrbel njegov brat.
ANEKDOTA
»Gospod ctofkiftor, sedaj pa roko že lahko spet uporabljam, kaj ne?« — »Seve_ da, gospod Smola, zdrava je popolnoma, lahko jo uporabljate za vse.« — >Tudi za igranje na gosli?« — »Tudi.« — »Sijajno, gospod doktor, tega namreč ,prej nisem znal.«____
Vsak dan ena
»Ali se nič ne bojite, da vam ne vlomi kdo v trgovino?«
»Ne bojim se ne. Tmam knjigovodjo, ki vedno spi v pisarni.« »Podnevi ste vami. Ampak oonoča?«
Vse vrste
<769

manufakturnega blaga najboljše kakovosti po izredno nizkih cenah dobite pri tvrdki
JOSIP IVANČIČ
LJUBLJANA, Prešernova ulica 6tev. 54.
Geslo: Dobro blago, nizke cene!
Kupim do 20 kosov živih
TOLETNIH LISIC
samo ženskega spola, starih od 6 do 12 tednov. Lisice se prevzemajo in izplačujejo na farmi Prajug na Bledu.
Ponudbe na Z. Miihlstein, Zagreb, Herce-govačka ulica 69.	4851
KOKOŠJE, PURJE, GOSJE in RAČJE •
NAVADNO, S STROJEM CIŠCE-NO in ČOHANO
l$ajdaf
PO ZNATNO NIŽJIH CENAH.
VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO
DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI
otf&e
Telefon 59, 3, 4.
(parilo
IE* veziva® vsa&t ugaja*
Ne zahtevajte mnogo. Ponudite ji
FAEFIME
in ona bo zelo vzradoščena.
Soir de Pariš Prisstensps de Pari« Mota parta Fiasteee
Na ta način vam je omogočeno, da darujete svojim materialnim prilikam primerno od Din 30.— do Din 350.—
PARFUMS
Proizvajalec svetovno znamenitih rož za obraz:
Creme de rose in ronge mandarine.
Ako hočete v istini resno izvajati pravilno nego lepote, storite to po principu biološke kulture, katera nima namena, da napravi iz Vas našminkano lutko, t. j. da samo prekrije lepotne hibe s slojem šminke, nego je njena naloga, da spozna in odstrani vzroke postanka takih napak in Vam da naravno in istinito iepoto in mladeniško svežost. Za to biol. nego iepote navajamo spodaj nekoliko svetovno znanih spec. preparatov:
NEČISTA POLT izgine v enem tednu ali dveh s pomočjo »Kure iuščenja«. Neopazno za okolico obnavljate kožo in odstranjujete za vedno prišče, ogrce, mozolje, zgubančeno, krhko, mastnobleščečo, ovenelo kožo in znake staranja. Garnitura Din 120.—.
CREME »KEGIS« iz najfinejših vegetabilij proti nezadostno hranjeni koži. Nenadomestljiva krema za vsakdanjo uporabo proti majhnim gubam. Tuba Din 18.— in Din 40.—.
RADIUM CKEME vsebuje zajamčeno radi um. Pomlajuje kožo in jo dela elastično, napeto, mehko. Doza Din 70.—.
CREME »A«. Proti rdečici nosu in obraza. Uspeh odličen. Din 50.—.
CKEME »PIGMAT« odpravi v najkrajšem času solnčne pege. Lončič s pudrom Din 50.—.
BRADAVICE in madeže odstranjuje »Ingold« brez rezanja. Din 60.—. Mandeljevo mleko »ASIAMI« čisti m skrči pore, odstrani šminko in osvežuje. Din 50.—.
EMULZIJA iz limon, blaga, za umivanje obraza, ker milo škodi polti. Velika steklenica Din 50.—.
FOUDKE »KEGIS« mil, iz najfinejših substanc. Din 40.—.
NEPRIJETNE DLAČICE na obrazu odpravi s korenino garnitura »Rapidenth« Din 50.— na telesu »Partout« Din 100.—.
ZA PKEK A J A_N J E IN PORAST las in proti prhljaju nenadkriljiv je »Balsam« Din 35.—.
VSAKO SKAŽENJE NOSU popravi »ORTHODOR«, zajamčeno Din 90.—.
VSTliAN ŠTRLEČIM USESOM da zopet prilegajočo obliko »RECTODOR« Din 90.—.
PORAST TREPALNIC IN OBRVI pospešuje »AZIJATSKI SOK« Din 40.—. »VViBRA« ima enako svojstvo, pa obenem tud; temneje barva. Din 50.—.
BLEŠČEČE OČI in živahnost Vam daje »DIAMANT«. Neškodljivost zajamčena. Din 50.—.
PREiiiiASNE KODRE preko noči z lotlonom »ISOLDE« Din 25.— in kodralom »Femina« Din 8.—.
NERAZVITIM G K U DIM daje polnost garnitura »Jolifemine* po prof. dr. med. Bieru. Din 135.—.
PRI MI AHA VIH IN MEHKIH GRUDIH dosežete z garnituro »JUNO« zopet elastičnost in čvrstost. Din 70.—.
Originale Schroder-Schenke razpošilja ?Omnia«, Oddelek 1-8 Zagreb, Draškovičeva ulica 27. Poštnina proti vplačilu naprej Din 6.—, po povzetju Din 12.—.
Zahtevajte brezplačno ilnstrovan cenik.
Umrl nam j? v 83. letu starosti naš ljubi oče, tast in ded, gospod
Ivan
bivši industrijalec in župan v Šoštanju, dolgoletni deželni poslanec.
ime ji tel j reda sv. Save itd.
K večnemu počitku ga položimo na mestnem pokopališču v Ptuju v nedeljo dne 9. aprila 1933 ob 15.
Na Ivan oven v Mestnem vrhu, dne 7. aprila 1933.	4899
MILAN in VLADIMIR, sinova — MIRA in MAJDA, sinahi — MITJA, SERGEJ in DARJA, vnuki.
Brez posebnega obvestila.
FORD LIMUZINA
z 4 vrati skoraj nova se poceni proda.
FORDGARA2A MARIBOR
__4890
onnr it.it o. * jul i.uijl fl il n juji luiomcc
Danes gremo pa zopet enkrat k Huču
Glin.ce ker tam je do aro vince, polno je veselja in zabave za stare ln za mlade. Zato danes vsi na G-toce, Tržaška c. 10, v Zadružni dom.
3696
Se priporoča gostilničar
Tone Unč.
ZAHVALA
Podpisani se gospodu dr. Blumauerju toplo zahvaljujem za naklonjenost in trud, in izrekam vse priznanje njegovi izredni spretnosti in pogumu, ki ga je pokazal pri eni najtežjih operacij svoje prakse. Toplo ga priporočam.	4852
IVO PIRKOVie, stud. tehn.
1. avgusta oddamo
stanovanje
i vsem komtortom, obsegajoče celo prvo nadstropje Pripravno posebne za zdravnika, odvetnika ali druge podjetje. Ponudbe pod šifro »Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«.	4057
Brazilski
MATE - ČAJ
■ ■ 't' v-
kot vsakdanja jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo in r.e pomeni nobenih izdatkov ker je cena spi ico megovih odličnih lastnosti. njegovega aroma kakor tudi njegove razširjenosti kot prava ljudska pijača zelo nizka. Zahtevajte ga povsod!
Glavna zaloga: Franc Kovač, Ljubljana, Poljanska c. 29.	3682
f & .-s>
/V
^V ^ ^ s<
v
v
v
Propcgaadfii razpis nagrad!
Da razširimo »NOVI TEDNIK« med vse
sloje, prejme vsak raročnik, ki je plačal polletno noročnino 38.— Din, ako reši pravilno tri sledeče uganke,
Din 108,- v gotovini.
B-----d mesto v Jugoslaviji
S--a reka v Jugoslaviji
B----n mesto v Evropi.
Nagrade se bodejo vsakomur izplačale, kdor izpolni vse pogoje in ne bode Dobenega žrebanja. Rešitve je poslati v teku H dni. Novi naročniki morajo z rešitvijo poslati Din 38.— za polletno naročnino.
Rešitve in denar naj se pošljejo na
„NOVi TEDNIK"
Uprava: Ljubljana, Krekov trg 10-IL, odd.
B., p. h. račun 13.386. 4873
29. redni občni zbor
Tržiške posojilnice reg.« o. z.
ki se vrši v nedeljo, dne 23. apriia 1933 ob 9. uri dop. v gostilni pri Slugi s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1932 in razbremenitev upravnega sveta.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor ob pol 10. uri dopoldan istega dne in z istim sporedom, ki sklepa brezpogojno.	4819
Udraženje za zaštitn dužnika n Jugoslaviji
centrala Beograd
Zastopstvo. Zagreb, Zrinjski trg 3, L kat
za Savsko, Dravsko, Primorsko tn Vrbasko Banovino nudi 9vojim članom s svojo dovršeno organizacijo pomoč v vseh vprašanjih. Letna članarina Din 60.—. Na vsako vprašanje damo potrebna pojasnila. Iščemo poverjenike za vse kraje.	409«
Dobro izvežban
strojnik
4596
in monter
dobi službo v večji tovarni usnja. Ponudbe z označbo dosedanje prakse, referenc in zahtevkov je poslati na upravo »Jutra«
pod »Strojnilk«.
5000
raznih vrst
PUNKTAL
STEKEL ZA OČAlA
izdeluje tovarna ZEiSS
Toda samo v ENI vzgiedni ZEiSS-KVALITETI
v izložbah optikov lahko vidite, da imajo tudi oni Zeiss - Punktalna stekla Obširen prospekt »Punk-tal 499« pri Carl Zeiss Jena ali — M. Paviovič, A .C^KjS^ generalno zastopstvo za Vi\StwŽ$ Jugoslavijo — Beograd.
—-—. Milan Draško-^RLfflSh viča u.ica j E-N^T* (Sremska) St 9
Razpis oddaje
fotografskih del.
Uprava Ljub'janskega veleeejma išče zmotnega fotografa za posnemanje ob slavnostni otvoritvi velesejma, velele jamske razstavne prireditve vobče ln za fotografiranje posameznih razstavnih koj po naročilu razstavljalcev.
Ponudbe sprejema urad velesejma v Ljubljani do 10 t. m.
Žične vloge po 109 Din
Žične vloge iz izvanredno trde žice Din 159. Samo po povzetju, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje.
„WEKA", MARIBOR 9.
VRTNE mmMmmmmm1
izdeluje
B. Fettmair.i
Zagreb, *lasaryk3% a 9 Zahtevajte brezplačni cenik!
VSAK NAROČNIK »J U T R A« je zavarovan za 10.000 dinarjev!
POZOR POSESTNIKI HIS NA DUNAJU!
Današnje razmere zahtevajo, da povs-itO administracijo svoje hiše na Dunaju ss mo zanesljivemu in preizkušenemu strokovnjaku. — Kot tak se Vam priporoča A. Ko-kalj, obl. izprašan in konces. hišpi upravitelj, Wien XIII., Matznergasse 44-11. Najboljše reference!	4854
»---Z "	' >
Barvati lase...?
Enostavno In lahko l tamponom t tekočini
Savoreal
kateri bara. Oa lasem prekrasen (n šara ven djaj Dobiva tt v vseb aiansab od trne do alatoplave - v vseh v to (troko »padajočih trgovinah.
Depot
Cosmocbemia. Zagreb Smičiklasova ulica 23
tt«
• • •
Frizerji pozor
Orig. amerik. preparat za trajno on-dulacijo
RADIOLINE
Senzacionalni uspeh.
11 Radioline A Din 50.—. 11 Radioline H za slabe in tanke lase
Din 54.—. 11 Radioline A Concentrlran za 01 Din 230.—.
Zastopstvo za JugosL F. Hoty, Spftt, Narodni trg. Zastopstvo za dravsko banovino in okolico Iv. Potočnik, Ljubljana, Gradišče.	4875
Cene malim oglasom
2mnitvm te rfopta/van/a.	besed* Dtn i.— ter mnkratna pri-
•*ojblna ta Ufro alt ca dajanje naslova Di* l—\ Oglati trgovskega (r reklamnega gneča fa: vsaka beseda Oton i.—n Po CMn L— ta besedo ta tmračunajo nad al fe vrta oglasi, kt »padajo pod rubrika »Kam pa kam«, »Auto-moto*, »K»pital«, »V najem*. •Posest«. »Lokali*, »Sta-noKanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, *Informacije*, »Živali*, »Obrt« tn *Le*« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« fet »Zašlo-tek*, če *m t oglasom nudi tasluiek, oziroma, ie te tiče potnika. Kdor ti oa pod tema rubrikama iičt tasluika ali tluibu, plača ta
Za odgovor
u znamkah
vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se tara&unafo po Ot" Ista besedo, se taračuna enkratna pristojbina />;n S,— ta kitro aH ta dajanje naslova V si ostali oglasi srttriul nege mačt. se računajo po 50 par ia vsako besedo Enkratn/t pristo/brna re hfro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunalo po SO por za vsako
besedo, tnaia Din 3.—>
Najmanfh tnesek pri oglasih po 50 pm ta besedo, fe Din 10.—
Vi oglasih po I Din ta besedo pa lhr> 15.—. Vse pristojbine ta male oglase fe plačati pn predati naročila, oziroma hh le vprvd/tti r otsmv obenem t naročilom.
VI ZAMOEETE DOMA
ae da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ali sebi zasigurati donosen položaj v industriji in tehničnih strokah z učenjem na
Jugosiovenski sekciji Politehničnega instituta v Parizn,
ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaki oseD' možnost, Drez ozira na starost, poklic, predhodno stopnjo izobrazbe, materijelno stanje, da dobi potrebno znanje v elek-tro-strojni m arhitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, risarja, nadzornika, pomočnika inženjerja in inženjerja. Tečaji so pisani razumljivo in v jugoslovenskem jeziku. Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije ce vrši stalno. Za vsa potrebna pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brezplačno, se obrnite na Institut Polytechnique, Pariš XVI.,
66, Bd. Exelmans.	94
VsaJsa beseda SO par; j z* dajanje naslova aH j u Šifro pa S Dia. (11 i
Damsko frizerko
ita izpoma-ganje za deij ba«, eventueino tudi za »talno. išoo salon Gjud Aleksander, Ljubljana. Kongresni trg li, z takojš-mjiitm. nastopom. 116i9-l
Brivsko-frizerski pomočnik
odrtogno frizerka, ki tudi striže m brije, dobi me-KM. Službo nastopi lahko takoj. Zriimžek, Litija.
11518-1
Jnkasanta
irtad»>ga, samskega sprejmem. Nastop službe takoj. Predpogoj kolo in Jim-stvo * Din .30.000. Ponudbe sa oglasni -oddelek »Ju-tra< pod šifro »1(X>0«.
11613-1
Vrtnarja
praktičnega — samskega, «prejm« uprava veleposest-va pl. Pongrac, Doma va, poŠta M.*ikan.jci niže Ptuja 11401-1
Plačilna natakarica
e- prima referencami, 20 do 30 let stara, zmožna kave*-jie, vljudna, pos-trežljiva in nemščine aid še kakega drugega jezika gmodna. dobi nameščence. Ponudbe x navedbo dosedanjega ia {>oo.ie.nja na po dru ž. Jutra t Cel j« pod »Prijazna«. —-Ponudbi j« priložiti tud> »pričevala ki sliko.
11314-1
Žetezninar
pra^efcton in spreten prodajalec. i večletno praks« Tešč silovenf.lega iS nem-Kke<ra jezika, «M>t «hižb«. .■Ponudbe e prepisi sjirineva 1 a navedbo plače na-atoriti na oglasn-i oddelek *J»tra< t LjuN-iami pod tsnačko »Prva mo5»
11510-1
Železostrugarja
mladega, sprejmem. — Po-jtndbe na ogla.sni oddelek »Jutra« pod šifro »Železo-struger«.	11453-1
^Restavracijsko
osobje:
toornoimo kuharico. jelono-fe, pomožne natakarice, -vnmivalke i td. 6 p r e j m e botol »Bellevne« v Ljub-? ja.nii.	1.1 ."533-1
Rezbar, pomočnika in dobrega slikarja
za posli kanje galan.teri.j->kih predmetov sprejme Drag«> Višnar. Jesenice. — fctota.m se kupi rabljeno
rezbarsko orodje.
1144.7-1
Plačilno natakarico in hotelskega* slugo
v starosti 24—28 let, t znanje«m n.emšč-ine sprejmem proko sezon« za hot»l ua P.iedn. — P-jnudbe eamo ! sliko na oglasni oddelek »Jutra« po-d »Poštenje
11264-1
Pisarniško moč
mlajšo, z le>po ročno pisavo, hitro io zan-esljilvio ra-fnnarioo aprejmem takoj. Lastnoročno pisane ponudbe je poslati na Tekstilno tovarno Beer, Hribernik & Corop., št. Vid nad Ljubljana	11363-1
Mlado dekle
13—?1 let, sini]«tirno, ki je vajeno nekoliko streči gostom v gostilni ln opravljati ostala hišna opravila, spre jim em. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11544-1
Služba obč. tajnika
0<bČMie St. Vid n. C. se ra.7^pis<uje. Plača po dogovoru. Nastop že 20. t. m.. Prošnje za to -mesto naj vlagajo samo popolnoma, zimožni s spričevali na žu pa n*tv-o. — Županstvo Sv. Vid nad Cerknico, dno 6. 4. 19S3.	11540-1
Kot malo pomoč
sprejmem v trgovini! mlajše dekle, ki je trgovsko že nekolik" izvežbano. — Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«.	1.15SS-1
Praktikantinio
z malo maturo za vodsitro pogodbene pošte ?<prejmi'ni v dveletno bre.zplačno vež-banje. Ponudbe pod »Pot k eks-stenci na oglasni oddelek »Jutra«. 11542-1
Gosipodjicu
prodavačicu
čtp*ti, oikretinu, trgovač-ka duha tražim za trgovlnu m-ljekarstvo delikatesu vo-^a i povriča. — Plača 250 Din mjiesečmo sa 5 proce-na-ta. — Stan hrana pranje rublja. Mjt-sto trajno, na-stup odmab. Garancija gotovina SfKlO Din. ITpitatii Flamika Eder. Zagreb, Tkalci cev« ui. 82 prizemno lljev-o.	11578-1
G. T h. Rotman:
Vrtismrček in Šilonoska
et na
15.
Med tem sta naju žabja mladeniča zvle-kla na ono stran. Z olajšanim srcem sva skočila na suho. žabca sta se oblekla, in nato smo se predstavili drug drugemu. Prvemu izmed najinih rešiteljev je bilo ime Kvik, drugemu Kvak.
16.
Ko sva se jima od srca zahvalila, sta »aju povabila na svoj dom. Hiša je stala y travi, nedaleč od brega, in je bila vsa ipletena iz trsja. Prav gotovo, da je bila imenitna hiša!
Samostoj. kuharico
sprejmem proti do-bri plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11583-1
Manufakturistinjo
dobro, takoj sprejmem. Ponudbe pod »Medla« na oglasni oddelek »Jutra«.
11555-1
Več šteparic
sprejmem. Nastop takoj. — Ivan Prešeren, tovarna červljev, Kranj. 1153S-1
Brivskega
pomočnika
takoj «prejme Bev<55č, Šmartinska c. 32. 1-15864
Mlado postrežnico
pridno, pošteno, izurjeno v pospravljanju, iščem. — Predstaviti se od 3.—4. po.poldn-e. Naslov v oglas, oauelkn »Jutra«. 11595-1
Knji
fgoveza
dobro -iz-vežbanega, ki razume tudi nekoliko karto-naže, sprejmem v stalno službo. V po Štev pridejo le tisti, ki imajo nekoliko premoženja. SlužIva stalna, evemt. se ga vzame kot družabnika, 5e razpolaga s premoženjem. Pismene r>o n-udbe na oglasni oddelek ».lu-tra« pod »Knjigovez«.
1133(7-1
Brivsikega
pomočnika
dobrega bubi šln^erja in ondulerja, i oskrbo v hiši in plačo po dogotvoru sprejme takoj Kari Deležal, brivec na Jezici. 1,1569-1
Pro^atalko
laSeteioo. Id bi pomagala
fcodii pn gospodinjstvu — sprejmem fak'0j na deželo Ponudbe na oglas, oddelek Dod značko »Prodaialka«.
10598-1 • ___
Šiviljsko pomočnico
prvovrstno v izdelavi pia-ščev in kostumov, sprejme •ak-oj modni zaloti Rodič. d. z o. z., Miklošičeva c. št. 10.	11455-1
Brivski omočnik
dobi takoj sltužbo na Dolenjski oesti štev. 12.
11183-1
Mesar, pomočnika
treznega ln poštenega sprejmem za sekanje mesa. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
11727-1
Službo natakarice
dobi takoj lepo, mlado, prijazno dekle, ki ima veselje do gostilne. — Lahko začetnica. Ponudbe s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Slika«.	11730-1
Moško moč
za razvažanje ln prodajo s kavcijo do 10.000 dinarjev sprejmem. — Ponndbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Podleten« 11717-1
Pomočnice
in vajenko
dobro lzvežbane, sprejme takoj modistka No-vosel Vida. černetova 17. LJubljana 7.
11701-1
Vrtnar
ve^5 v vseh panogah trg. vrtnarstva, doi>j takoj stalno službo. Ponudbe z navedbo d-osedanjega službovanja na oglasni oddelek »Juitra< pod »Samostojen vrtnar«.	11697-1
Mlado natakarico
sprejme takoj gostilna pod Tran«!o. Stari trg štev. 1.
11737-1'
Natakarico
s 3000 Din kavcije sprejme restavracija v Liubliani v starosti do 23 let. z znanjem slovenščine in nemščine. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	11789-1
Hotelskega slugo
d-obro i izurjenega ter veščega nemščine, sipic-jme takoj hotel SirukeLj. 11756-1
Prodajalka
vešča tudi šivan'a. dobi službo takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« »od »Spričevalo«.
11707-1
Mladega brivskega W>TW>čnika
dobreera delavca, sprei-me takol brivski (salon Anton Hafnar, 5če«.	11787-1
Kuharica
W }e kuhala Se v vpff-Mh rests"racijah, z <1r»-hrlrni snri^^va1!. v *tn-roeti do 35 let. rfobt stalno mesto v Liubitev-->1. K^slov v ogl. "drt »Jutra«.	11T74-J
ViMLka	50 pari
mi daj en je naslova al: ' ta Sifr« S Din. (S)
Pekovski pomočnik
mešane stroke, vsestransko izvežkan, priden in pošten, išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv pomoč-ai-k«.
11625-2
Kroj. pomočnik
išče staino nameščenje za velike koso. Naslov: Kovačij Alojzij. Sv. Marjeta
pri MoškanjciU.
1.1419-2
Prileten mož
zdrave postave — zmožen več Jezikov in primerne kavcije, želi službo paznika, vratarja ali inkasan-ta v Celju ali okolici. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Inkasa n t«.
114-20-5
Stavbovodja
samostojen, in risar, z večletno prakso v visokih in nizkih stavbah, vešč- v podzemnih in vodnih delih, išče zaposleni«. Ponudbe ua og-a-s. oddelek »Jutra« pod »Vodja«	11612-2
Mlada gosipa
iznžena v šivanju perila, išče kakršnokoli zar>n?-lenje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11634-2
Elektrfkar
samostojen, ki je služi! 12 let kot obratov od j« •• išče primerno slnžb-o. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« t l;ublia.o»
11515-8
Kmetsko dekle
brez staršev, staro 16 let išče službo sobaric«, ali k otrokom. — Naslov: Milka Trošt, pošta Sv. Jurij ob Taboru. Kai>la štev. 20
1.151 R®
Šivilja
s spričevali, išče meeto šiviljsko pomočnice. — Sprejime tmdi službo sobarice, aii gre za hišna dela v trgovino — najraje v Ljubljani ali Celju. Dopise na naslov: P. Kramarič. ]>oštmo ležečo Gradac v Be« krajini.	11435-2
Mesarski pomočnik
in prekaiova.lec, iščo skalno mesto. Naslov v og'ns. oddelkin »Juara«. 31436-2
Prodajalka
starejša in popolnoma oa-mostojna, z večletno prakso kot voditeljica trgovine z meš. b'agom, želi primerno 9-mž'bo. Naslov v ogl-ainem oddoiku »Jutra«
11446-2
Dekle z dežele
pridno in pošteno, vaje-no vseh hišnih del, precej kuhe in šivanja ter ročnih de!, želi preme ni ti službo s 15. ma.jem k majhni družini brez ot.rok. v mesto C-elje. Veroni Kranjc, Maribor. Meliska cesta št. 34.
11347-2
Službo sluge
tekača, raznaša.'c.a aii kaj s-ličnega iščem. Imam lastno kolo in položim 800 Din kavcije. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« »od »Hvaležen«.	11374-2
Krojaški pomočnik
želi stopiti v službo takoj ali pozneje v mestu ali večjem kraju. — Gre tudi proti manjši plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11556-2
A vtomeh anik-šoferr
zmoten tudi kovaškega poklica, sitar 25 let, prost vojaščine, samski, marljiv, vajen vsakega dela, išče kakršno-koli zaposlitev. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11562-2
Kuharica
z dobrimi spričevali, veš?« v=eh gos.podinj-sk;h de:, išče mesta. najraje pri orožnikih. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11543-2
15 leten fant
s 4 razr. mešč. šole. išče mesito kuharskega ali slaščičarskega vajenca. Cenj. ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Ljutomer 123«.	11546-2
Prodajalka
simpatična, stara 20 let. vešča nem. ter slov., izurjena v špec., vajena vseh gosp. del, želi pre-meniti službo. Cenj. ponudbe na osrlasni oddelek »Jutra« pod »Vestna in ooštena 300«.	11545-2
Mesto gospodinje
želim pri boljšem samostojnem gospodu. Ponudbe pod značko »Zadovolj-nost« na oglasmi odde'ek »Juitra«.	11502-2
Izurjena prodajalka
zmožna kavcije, firosi za nameščenje v kakršnokoli trgovino ali za b'agajni-čarko kamorkoli; vajena tudi finega šivanja. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Izurjena 22«.
Dekle!
pridno in pošteno, vajeno vseih hišnih del in kuhe, ki ima veseije tadi v vrta, želi premeniti mesto k dobri družini s 1. ali 15. ma jetrn. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«, ekspoiz. Bežigrad, pod »Pridna in zanesljiva«.	11606-2
Trg., elektrotehn., kietar. izvež. moški
pro« kakršnokoli staino službo v Ljubljani kot skiadiščmik, zavijač ali p:s. sluga. Do[»ise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vsestransko zanesljiv«.
1.1609-2
Trg. pomočnica
mešane stroke, stara 19 let, zmožna popolnoma tudi n'-m:k!ga. jezika, ter vajena kuhinjskih del. iš»"e miis-to za takoj ali pozneje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiva« in poštena«.	114S0 3
Gospodična
resna, srednje starosti, i najboljšimi ;>riporočili in dolgoletno prakso, želi vstopiti kot prodajalka v trgovino s papirjem, de'i-kates.o, trafiko ali kaj sečnega. Vajena je tudi gostilne. Pomagala bi eve-mt-tudi v gospodinjstvu. Ponudbe nn oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna 'n marljiva«.	11541-2
Prodajalka
me5. stroke, mlajša i&oč. z.-*-: premeni« mesto. Cenj. •i-opnse na »giasn oddelek »Jutra« pod šifro »S'ov«^ nija ali Hrvatska«. 10727-2
Mlada prodaialka
vešča tudi nemščine, išče kakršnokoli službo. — Ponudbe prosi na oglasni od-ielek »Jutra« pod značko »Pridna moč«. 11389-2
Šofer
z letno prakso, zmožen popravil in vsestransko zanesljiv želi namestitve. Ponudbe pod šifro »Mehanik« na ogl. odd »Jutra«.	11721-3
Dekle
pridno. zanesljivo. 22 let staro, prosi mesta postrežnice ali služkinje. Vajena vseea dela. Dopise pod »Zdrava in ima spričevala« na ogl. odd. »Jutra«. 11687-2
Dobra prodajalka
spretna, z daljšo prakso. izvežbana v manu-fakturi in snocerijl. — zmožna pisarniških del. Išče službe v mestu ali deželi. Razpolaea s kavcijo, gre tudi za blagal-ničarko ali v trafiko ali slaščičarno. — P^mulbe na ogl. odd. »Jutra«, ekspozitura Bežigrad, Dod »Zanesljiva 4000r.
11724-3
Pozor trgovci!
Nudi se vam mlad trg. pomočnik, iztisen v mešani trgortni, dober rnanufakturist ter izvrsten prodajalec. — Sem dober avtovozač z dobrimi spričevali, s civil ln vojaškim izpitom ter zmožen vseh avtopo-Dravil. Po potrebi smso-Sen kavciie 1200 TMn. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •»Vse«-t.ra.nsko uporabljiva moč«.	11723-2
Brivski podočnik
mlad. Išče službo proti
=kromnemu plačilu. _
Nislov pove ogl. odd. »Jutra«.	11722-3
Natakarica
kavcije zmožna, pridna in prikuirllva, is^p službo « 1. mr-ora. Refektnra samo na bo';5e mesto. Ponudbe na o<rlfl«ii oddoVk ».Tn.t.ra« pod značko »Prikupljlva«
11796-2
Pekov, vajenca
pridnega in poštenega s-p'e:mcm. Naslov v og!. oddelku »Jutra«. 1-1561-44
Mesar. va*encn
is dobre k m e S k e h?5e.
■»Tvejme V"rdiT Janez, mesar v Tržiču. 11120-44
Kdor (š^c tnns-M pot
nika. plača ia T*ako j beseda 50 far; «a da-; ja nje naslov« ali za i Šifro 3 Dm. — Kitor | »prejem* poCTriko, pJ» : ia bnsedo p« 1 Din j ; i t« dajanj« nasior« »1' | ta iifro p« 5 Din. ^5) .
Trgovski potnik
v Slovenija in Gorskem Kotarju najbolje speljan, ki potuje g svojim avtomobilom i« obiskuje redno vse kraj« v tem rajonu, išče zastopstvo solidnih in zmožnih tvrdk. Ponudbe na oglasni oddelek Jntra pod »S. K. 13«. 11440-5
Kitor lit« fuiužka. plača t* vsako be«od» par; ta	ali
4tfw> 3 D»». — Kdor o a d I isnJ-jink. pa aa »»ako bf««<io 1 Djti. u dajanje	tAi
za tttro pa 5 Din. (S)
Pokončevanje
mrčesa
b dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov. Stanovanje takoj zopet porabno! Miroslav Zor. Dunajska la/IV.
1S4-37
Za nabiranje članov
za pristop k »Selj-ačko pot-pornemu društvu« se iščejo za vsak večji kraj v dravski banovini ogledni za up niti pod uigidnimi pon iji. Ponmdbe na naslov: Ivam Kremžar, Lintbljana VTT — Ptw^,unek4 a. U467-3
Izurjena pletilja
za nogavice z lastnim strojem št. 8 sprejme- za nizko ceno de;o na dom. J. K. Bika, Mojstrana.
11 ---o
Nad 40
galanterijskih predmetov za gospodinjstvo, praktične izume, novosti. množinske predmete. oddamo serijo^nim potnikom (lcam) proti najvišji proviziji 500 Din fiksum. »Pico«, Tyrševa 36.	11725-3
1 Din; ta ila-janj« tuislova »H m
šifro 8 Din. Dijaki, ki
iščej* tnstTukcije., pla^
Aajo vsako besedo 50 parj ta šifro ali dajanje naslova 3 Din. (4)
Zavod za svetlobno
Drerisovanje in razmnoževanje
ter strojepisna dela. Sol« za strojepisje. Pouk posameznikov v -trs. et.rokii — Kovač, Maribor, Krekova ulica	11520-1
Šofer, šola E. Čeh
ryrševa 'Dinajska)
Št. 36. Zahtevajte prospekt
j <_»»ta«i tr^. značaja po
)1 Din bee«da; m da jaoj« naslova ali ta ( Šifra 8 Din. — Oglasi J »ocialneipa roa£aia vsa J ' ka bes«d% 50 pa.r; za j dajanj« naslova aH ta ; Sif«) pa 3 Din. (6) j
OtroJki voziček
športna, ter pletena posteljica, zelo poceni naprodaj. Grablovičeva 6.
11631-6
Stružnico
(Leitispi-ndel), manjšo, proda
odpadno pločevino
črno in pocinkano kupi Josip Sti-rn, Dravije pri Lju.blja.rH.	li!617-6
Otroško vozički
najnovejše oblike, po zelo nizkih conah v trgovin« M. Tomšič, &v. Petra cesta št. 52.	1.1383-6
Otroški voziček
moderen, rabljen, proda Korošec, Zelena jama — p^eoennova iylica št. 26/1.
I-1475-6
Mlekarne!
Parni m širni kotel, ročni potMiemalnik, 2 hladlinika, grnetilnik za maslo, Gerbcr. razno posodo, cevi in drugo proda Jflekarska zadruga Sv. Lov-reno na Dravčvkem polija. 11433-6
Kmetovalci, pozor!
Rab1 jen steberski gepel po zelo nizki ceni prcKln Ivan Markovič, Jeeonice-Fužine..
II-i:J3-6
Co!n zložfHvec
dvosedežni. t jadrom, vsemi potrebščinami :n šotor, izvrstno ohranjeno, prodam po n-godni coni. Na siov pove o-glasna odde ek »Jutra«.	11308 6
Muzeji, priložnostni nakup!
Prodam lepe, pristno, in dobro ohranjeno slovenske narodno noš« iz Zilsk-e dolin« na Koroškem. — Vprašanja ped »Pristno« na oglasni oddelek Jutra.
11361-6
Na javni dražbi ugodno naprodaj:
1.	kompletna spalnica in še drug: predmeti, dne 11. aprila 1933 ob 7. uri v Križa h št. 2S, na Gorenjskem.
2.	S oarov različnih ženskih čevljev, dne 13. r.prlla 1933 oh 14. uri v Mariboru. Koroška cesta šit. 8.
3.	Pisalni stroj, pisalna miza, že!ezna blagajna, moško kolo. omara za spise, 2 konia. 2 težka voza itd. dne 11. aoriJa 19:^3 ob 11 U. nri v Lub':a.m, Kotnikova nI. St. 1«.
4.	Oromana. fntolj, divan. 2 mndroca in posteljno prrgrir, :alo, 12. aprila 1933 ob 17. n-i v Lju-b-1'ani. Stari trg 6.
5.	Pisalni stroj, mizica k pisanemu etrojn. pisalna miza. omara za spi-«e in konirca preša. dne 10. apri'a	ob 15M nri na Glincah, Tržaška p«ifa 5t. 15.
6.	Divan. velika trtrosrka s.ie'aža. stensko ogledalo in stenska slika, dne 13. aprila 1933 ob 16. uri v LjnMjari. Selen-bnrgora »lica 6.
7.	Več omar. ko'e« in to-ričkov, ntmivslmrk. razni skobelpiki, pi«a!ne mize in d-ugo. dno 12. aprila 19V? ob 15. nri v L^n^Pani. OpekarAa c-«ta St. «1.
8.	Rivalni Mroj /patent* in miza. dne 13. apriia
ob 14 9. irri dop. v Me^. 143 pri
T.:itb" mi ni-
9.	Zlata dnmaka	fir*-prope. raz%o jwh'5t.vo. kamise 1 zavesami, ni-
miza. perilo, ser ■vi«, porcelan »n driura pc#»oda. dne 12. aorlla oh 14. nri v Ljub 1\mi, G'ed«'i«ka n!. 12.
10.	Ve? n<vto*vnia>v in ra?.no 4>r>wiie ta popravo sv-tobnsor. lesena baraka, dne 10. aprila 1933 ob 14 nri v L™b'i» ni. Hradeckegn ceata !.
11.	P'«a'na m';za 'v pisalni Mroj, dno 13. a nri' a 1<K?1 ob 11 nri v Pirčah št. 14 pri
ju.	110>2-6
Različne starine
tudi nekaj izkfpnin — in
človeške ribice
proda Albin Hrar-t. Vir-Stična	11235-6
Motor na 32eal. p!'u
v dobrem stanju v mo<a 50—70 HP kupim. Prodam ali zamenjam
stoječi parni kote!
6 A'm. 15 m5 ogrevne površine, po ugodni ceni. Josip Kirb":seh, Celje.
11537-6
Ugodno naprodaj:
stružnica. p!sa'ni stroj Un-denvood, vrtalni stroj, 2 cirkulami žag-. 100 razn;h električnih žarn:c in 150 električnih žarnic. — Kupci naj javijo naslove okrajnemu sodišču v Logatcu i»>d opr. št. E-34/33.
11S51-6
Puhasto perje
12 Dn. čohnno 30 Dn. pub 120 D:n kg. ter
volno in žimo
za madrace. izredno poceni prodaja Sega. Wn!fova olica štev, 12 (dvorišče}.
U3-6
Premoč in drva
prodaja Jezeršek, Vodmat 200
Premog, drva, koks
prodaja V-nko Podobn:k Tržaška cesta 16. tel. 33-16
Krompir
(kiMSar). da. je begonije. gloksinije. <r'adiijole. mont-breoije. dalije. amarilis. fritilarije, ca Ho. lilije, paeonije in anemone nudi v bogati 'ibiri in poceni Sever & Komp., Ljnbliana 11535-6
Iz!ožbo
ve®$», hrastovo, kakor tudi
pekovski stro'
po telo 'igodni ceni prodam. Vprašati v gostilni Zajec, Zgornja Šiška.
10573-6
Barometer!
Sai»o Se ta mesec za ee-no Dn 3.50. Barometer. Ljub'a na L, poštni preda l št. 18.	11294-6
Kompletno opremo
za mlekarno, delikateso ugodno prodam. Rčem posojila proti obrestim. Nn-slov v ogl. odd. »Jutra«.	11680-8
Kolinsike vode
v 26 dišavah. četrt 1 Chypre 7. 12 in 35 Din. četrt 1 Violette 12 ln 35 Din. četrt 1 JougSre 20 Din. četrt 1. Prane. Origan 35 Din nudi dro-gerija R. Hafner, Sp. Šiška, Celovška c. 44.
1168S-6
2 telefonska in indukcijska aoarata
z baterijami, uporabljiva za domači telefon, se ceno t>roda. Poizve se pri »Mela«, Tyrševa 20.
11676-6
20 gramofon, plošč
pr«rdnm 161 D:n. Knr>;m pa staro žensko ali moško
kolo
Ope^carrti cesta Stov. 10.
11659 6
Kolo za dečka
7—Ifl ?e<t starega.	^
naprodaj v Jarmkovi ul. 9.
116^9-6
Le^ otroški voziček
ponikljan, na vzmeti h, naprodaj na Celovški cesti 62 116K5-.1
Športni voziček
dobro o*t'8njen, poceni prodam. Naslov v og'ositem oddelku »Jutra«. 11661-fl
Otroški voziček
dobro ohranjen na proda; na Sv. Petra cesti štev. 3/TTT.
nav, 6
Prah vsesavajoča krtača iz kavčuka
60 Din. Poste!'ne garniture. dama^tni namizni prti. gramofml. alpacca posoda, stenske nre. po čudovito nitrkih cenah. Malhnl obroki, šaplra. Dunajska c 36 11724-6
Topole
in murv* l^po^i-čno g-m*č,vv-je razprodala po na;n-lž'i ceni vrtnarstva Korsika ra Vrtači 3.	11696-6
VeBki zabojj in karbidne tromle
poceni nanrodaj na T?ecite. vi cesti 26.	11731-6
Preproga
lepa te do*ro ohranjen«. 3X4. as^dito naorodaj. Pripravna tndi za dvorano e!i vol:Jko jed^^lco. Tavčarjeva n'ica 2/1. de«ro.
116«5-6
Vrtne sMe
T*nf*n-ve, Tr-nJa Tribn? ra fHWah. T-žaška ces'a 6. taleten SfifC.	11740-6
Zeiss Ideal Kamera
9 X 12, De»ppe1protar T
ComT*n". f> pri^ik^lnnmi proda Hojmik. Celje. Grofih 6 117S3-S
Pohištvo
dobro ohranjeno, omara za obleko. 3 pleteni stoli, a 20 Din z mizico. st.pi aže. kuria uta ln več dnurlh n-ertmetov nrodam. Fani TJloger. — DunaisV«« c. C5. stanovanja Strojnih tovarn 11745-6
Stare oprave
več komadov naprodaj v Prisojni u.toi 1/11 ii..->no-H706 r>
1111 i *2.
rSJi
trg. tnaCsij* (K,
1 Din beseda; t» dajanj« naslova 4ii iz | iifro 5 DtJi. — Oglasi $<v,ia]ne'j;4 tnačaja »sa ka beseda "hi par: ta dajanje Da.«lo-va ali /a iifro pa S Din. (J)
Precizijsko tehtnico
do 5 kg obleži-, dobro ohranjeno kujemo. — Ponudi*? na ogasni oddelek »Jutra« pod »5 kg ob*"že« 11504-7
Omaro za led
?taro, d bro ohranjeno.
kupim. N:;S:ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11570-7
Brinievo olje
kupi droge-rija Kane. Židovska ulica 1. 11501 1
Premogovn" prah
(drobiž) kupi Škafar, Rim ska cesta.	11405-7
Mize in stole
z'ožljive. kupi N:ko Milgaj Ljubljana VII, Knezova 19 116S4-"
Mizarsko orodje in skobelr.ik
kupim. Peinudbe na nn»lov: Tocjip Kupi, Dravije št. 46.
• 11761-7
u oesedo. Oglasi so-liijainega trn čaja po 50 jia.r b"aeda. Za da janje naslova ali r,a šifro 3 Din, oziroma 5 Din.	(111
Dobro kolo
kupim. Ponudbe s ceno na poštna predal 277, Ljub'!« na	11640-11
Moško žensko kolo
in nekaj pohištva prodam. Vprašati: »Posest« Miklošičeva 4. 11099-11
Moško kolo
dobro ohranjeno kupim. — Naslov v oglasaem otideku »Jutra«.	11710-u
Moško kolo
prodam na Vič-u, Cesta na Dobravo 4.	11720 U
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aH štfr« oa 5 Din. (9)
Gramofonski
mehanizem
aimg{e3ki, ia vgraditi v ra dio aparat a-li kot navaden g-a.mofon, poceni naprodaj Naslov v o J« snem odde- k u »Jutra«.	11452 9
j Vsaka t>e»eiia 1 Din.
i ta da tanj« oa^inva aJt t» iifro pa 5 Din. (10)
Motorno kolo BSA
s prikolico, brezhibno prodam aii zamenjam za vino. — Krašovec Alojz:;, gostilničar pri »Fiorjanč-ku«, Je-ž-ica 12. 11614-10
Karlev-Davidson
750 cm' tipe 19-51. s prikolico, v brezhibnem s"a-nj-u. vsle-d bolezni proda Zcmok. Kranj. 11404-10
Ford limusino
dobro ohranjeno prodam. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Ford«.
lljdž-m
A'.'to
Stirisedežen, ž< :tr kupiti e hranilno kn:ižioo Pra štedlone. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mari boru j>ud z.naoko »Auto«.
11525-10
Tovorni aArtomobili
(rabijoni): š*■ rit :iski znamke Laiirin-K'e-m-nt, t-riton «bl znamke Saurer tn tri-ton"-ki znamke Marta ter ena prikolica noče mi na prciaj. — Og:"d v Javnih skladiščih. Ljubljana. Tyr-Seva cet»ta 33. 11469-10
Tovorni a /to
Ford, nova tipa. nosilne tpje do 2000 kg. v dobrem st-r.n;n. prevzamem o>i plačila " kilomctraže. Stavim »•a ranči jo. Naslov v oddelku »Jutra«. 11591-10
Avto
rniamke Oak'and. 4 sedežni. malo rab' em in ,-ako dobro ohranjen. ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd-eVk »Jutra« pod _ šifro »Limuzina«.	11541-10
Tovorni avto
1U4nn.sk.i. znamke Chevrolet. in osebni avto. 4 sed. odort Chevrolet, vse v najboljšem stanju, ugodno naprodai. Ogedati pri Ge-r.eral-auto. Dunajska ce-*ta 36.	11590-10
Bencin-motorip
male. velike na plin. Centrifural za eušenle 50 cm. rrerrier. De=;lT5-fektor parni, železne po=t,el!e. r«bl ;ene avtomobile. notorna kolesa, revolver stružnica, zob-častn er^le^a. deli raznih avtomobilov. dvies.lr> . vel'k poceni prort^ Frqnc Kristan. — mehanična rtelavri<ca. Tyrševa 54. LivbH«na 11747-10
Motorno kolo
A.IS s prikolico. dobro ohranjeno, jkj z> lo ugodni ceni prodam. Naslov v "glasnem oddelku -Jutra« 11551-10
Motorno kolo
« prikolico. »Ari e.!« 5.50. proda a>!i zamenja za .ee al: špec«rt vke» b a.jo tvrd k« Go major. L.tubtio. Pod ua rt .Gorenjsko.
8S57-10
Rabljene
Posoiilo 7500 Pin
pr-'t; vknj.žb; l'i0/n ob'efti
•nrreino ocplačl o. Dop-e ;.>'d »Varn -t zalamOena«
irn-o
na oglas, odde!'
»J trra« 11557-16
avtosiobile
nove »Renault« rezervne ie-.e Kupite pod cen": Cesta na Rožnik št. 19 8295-Ki
Vlal! B. M. W. avto
1vo«e-iji-7en. tov o-nt. k 2 rtmei".k:t'irke znttmke. i '.'i šet^tsed-žtia »dp- a po n:z k:h oenah nai^vtaj. — J. Lovše. Tavčarjeva nl:<"a 7 Telefon 27 2« " 11325-10
Avtomobile
in moto' Hc!e
svetovnih znamk, nove in malo rabljene po najnižjih Cenah proda;., avr, '.vrdka Žužek, Ljubljana. Tavčarjeva 11.	11304-10
Osebni avto
5 sedežni. 23 HP. ugodno prodam. Naslov: M. Zavašnik. št. Vid nad Ljubljano 96.
11708-10
Elektromotor
za pol UP 150 Volt. v zelo dobrem stanju, ugodno nrodam. Poizve se pri >: Mela«, Tvrševa cesta 20.	11677-10
Osebni motom« čoln
persedežen. ta.koi n z* dno prodam. Ponmdbe nn oddelek »Jutra« p<»i >:fro »Motočolnc.	Ii7:il!-10
Avto-llmuzino
Che*Tolet. v o-dllčnem stanju prodam ali zamenjam za manjšega. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	11755-10
Prodam avto
znamke »Essex« ln »Chevrolet«, event. tudi proti hranilni knjižici Mestne hranilnice v Mariboru, Banovlnske ali Kmetske po=-o1ilnice v Llubljanl. " Ogledati: garaža Stupica. Ploir«-škova uL 6." 11718-10
Tovorni avto
knfirlm ali vzame-m v naiem Ponudb^ TVI evrVs. odde\-k »Jutra« po-i >2—atomski«.
11781-10
flran. knjižico
za lOn.ooO Dia v pol^o vredn'js; proti vartti I. hipotek: v okolici Ljubljane iščem. Ponudb«- na og' tisti i '1d'"k »Jutra« p"d »P."s«-<-t U.
Krezobrestna
,«osojna
za na kap premičnin n no-pr»-mičn:n. loto. razdoiži-eev ttd.. proti poroštva, jaznamoi. al: vtnjlžb- la-jejo: »Kreditne tad-uge«, L.-ubijana.	3"7. Sprej-
mejo zastopnike.	138
Posojilo
brezobrestno. dolgoročno, neodpovedljivo, proti vknjižbi zajamči vsakemu članu Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj Dom«. Ljubljana. Tyrševa 31/1
8403-16
150.000 Din posojila
za nakup prvovrstno loka me. 'šč-em za takoj —■ p-ieri atgurnem *amst.vu na p-vem m»'V-u. Meigoči f*J -•]'.' ponudniki z manjšo vs"to. Dojiise ca oglasni oddelek »jutra« pod šifro »Apoteka«.	11272-16
Družabnikr (co)
pošteno in trg. naobraieno ose-bo srednje staroetu, 1 ni-kai gotovine, iščem- — B-iofnost zajamčena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »Trgovirta t m ><inlm b'agom«. 111S2-1®
Knjižico
L^uiMjanske kreditne. 1 go cča 1S.OOO Din, proda« prot i got ovi n' za 70% —• Berčun. Ljub.ja-na, pnfcni predal 151.	11620-1.*
Kupim vlosro
od Zadružne zveze ln Zadružne banke ter od Kmetske hranilnice v Ljubljani. — Eventualno zamenjam za vloga Kreditne b?.nke. — Ponudbe na osti. odd. »Jutra« pod »M. Indust«.
11736-13
30.000 Din posojila
potrebujem na hišo f Ljubljani. Vrnem po dngcvoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hiša«.	H714-16
Osebni avto
»Chrys!er«
UmnTina. 5 sedežev ^ev 4 vra»a v or»v 1o*>rpm stanju. se ne voml .d t>rez vfl-j«n_ia Tyrucb & 'oh-^e^sfreil. napr,")aj. — >:>-'-;m«- s« ie:om« tud* vložne tr"žtce b-infln-c-^ 'De tairuge). Vrrašan'* oa iv»š'Dit oredat 219 Ljnh .Jana »v<».nt. Beethovnova 14. m »7,7 levo (p-sama). «li TrMimf-Anto. Cetovšk« resta 38.	6528^10
N7adonestne dele
m avt^m^biie nnd' najce.
neje Br«m* Amerika r- Im po't. Ljubljana. Dma;«ka eesta 36	74-10
' $
__
Vsak« tn»wla 1 Diu. j ta lajanj* naslova »U i ra ftšfro pa 5" Dm. (16) ■
K^.'ižico
Ljubljanske k red itn« prodam zc 700/n prot.i gotovini. Berčun. Ljub' lan«, poštni predal 151. 1H120-16
100.000 Din posojila
iščem. V varstvo ods.t-0T':m prvovrstno 8 h t por. k« na veliki stanovan:«ki h:;". — Ponudbe ^ft o^-is. oddelek »Jutra« pod šifro »?'gn-re obresti«	11013 '.6
Kdor posodi
1009 Din proti zas-iv-H.**
mojške^ia k o) es a, dob* ta "1 dr-l vrnjen:h 1200 TV-v Pe>naidbe -n.-i o-cr as od-d-^lelt ».Tu*ra« r.o-1 z:rwičko »Teč.-a v trotov«.	117S8
Rrcrrlne vk>%e
kupite *n pr"dast-e najbolj«
K"mand. i r-r žb: H. Jankole. Ljubljana. Selen-h'r<rova ulica 6/IL T»!eftva 30-52.	1054S-1«
Hranilno knjižico
p-o-- metspč-n^-nvu rv'n?:'-i. za povečanj« o+rrtt. Ponuibe na podr::ž. J«itr* v C»"':n T'"d značko »Kn-| ]iln hranilno kn'ižic-0«.
1 !71SS-t«
j Fiianchia
aH komT>at»Vwra
I s p-apitalom 30 do SO | tisoč ren v eotovinl za sigurno dobičkanopno podjetje nroti jamstva iš^em. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce— liu ood značko: »Krz-narstvo«.	11784-1S
Kot sodelujoč
družabnik
žeti pristopit! 30 let s'ar
mož k rentabilni mil! rt-duetriji ali trgovin;. Vloži r gotovini	r>',n. —
Ponudbe pod »Eksistenca« na oglasni cvddeiek »Jutra« 11530-16
Samiosffočna \ dova
hišna posestni ca. išče Dtn 20.000 posojila za kratko dobo proti mesečnim odplačilom in evbre&tlm po dogovoru. Tudi v»»o oskrbo v hiši. Cenjene ponudbe rta oglas. odde'ek »Jutra« p«d šifro »Prehrana.«. 1-1430-16
Starejša dama
hiSna posestnica in trg>v-ka. sprejme trg. nao.l.raže-no op.ibn za skupre. si«niarstvo — d-ružabtt:ka ali družabnioo z 20.^"» D:n kapita'a. proti vk.njvb1 rta prvo mesto. Ceni. ponudbe na og'asna evide'»k Jutra iv>d šifro »Geispodnr^tvo'.
11431-16
15.000 Din pofojila
d<im poses>rtku in go=t-l-niičar'u b,:zu cerkve. k: mi da za o.bresti dobro idočo
gostilno na deželi
na GorenVkem aH Do'enj-skem. Več po degironi. Ponudbe na o-2"'a«. od lelek »Jutra« p"d šif-o »Dobra go<sti!na 15.000 Din.«
11460-16
50.000 Din posodi a
Iščem za novo enor<ad-stropno hišo z obrtlo današnjo vrednost 200 tisoč dinarjev proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutro* pcd »Trgovina«. 10927-16
Vsaka ptiseda 1 Din; ta dajani« ras'i>v» aii ta šifro oa 5 lXn. (ie)
Pohištvo
dr-bro oh-atije-no raeM ao-Itve poceni naprodaj Pred
škofijo 3 11.
11477-12
Spalnice
misTvme poiitirane gmi> šperane	8300
p.t*--kane. kompletne z p-lho in ogledalom 2000 V zalogi imam vsakovrstne moderne spalnice im kuhinje po najnižjih cenah. Sprejemam naročila. M. And!o'vic, strojno mi-•/..-> rstvo, Komenskega ui. 34.	11535-13
Kompletno spalnico
kupim. Ponudbe na c-glas. oddelek »Jutra« ekspozitura Bežigrad, ped »Spalnica«.	1!6W-13
Pohištvo
se dobi na obroke tn na hranilne knjižice pri mizarstvu »Sava«, Kolodvorska 18.. Miklošičeva 6, telefon 27-80. Spalnice	1800
omare	330
postelje	200
kuh. oprave	850
kuh. kredence	450
Spreiemaio se vsa popravila po konkurenčnih cenah ter se priporočamo.	11692-12
Spalnica
lz trdesa lesa, v različnih lesovih, jedilnice, gosposke sobe. kuhinje v najnoveišem slorru dobite natoenele pri Gospodarski zadrugi ml-ra^kih molstrov v Liubliani. Vegova ul. 6.
11735-13
Kftmt»If\ftio »Prijlnico
p H ledilno krertenco kru-
P'm. — Ponudbe pod ^■R-m^onca" na oglasnt oddelek »Jutra«.
11778-1 a
V najem
Vsafc. tx»e<U | DLn. ■k dajanj« nabora »Ji ta Sfro pa 5 Din. (17)
Prometno gostilno
najraje v okolici Lj ubija ne vzainem v najem aii D« ravnin. Naelo-v t oglasnem oddelku »Jutr««. 11533-17
Gostilno
M doieii v-zamem oa raftnn aii v najean. Ponudbe na
podružnico »Ju.tr a« na Je senicab pod žrfro »<r0«Ml-oac.	11434-17
Bazar
pod kolodvorom Bled »ero, v a a j e m Vida 2,;-ovnvik, Bled 2. 11368-17
Mlin na stalni vodi
dom takoj v najem. Naslon v oglasooia oddelku »Jutra«,	11550-17
j Vb«*» b«eda l Dmj, I a tajanj« naatova ali 1 «a £*« p. 6 Dta. (80)
Enonadstropr-a vila
zgrajena 1932. T kateri se nahaja moderna parna pekarna. trgovski lota! in 3 stanovanja, tik postaje Le-sce-Bled vsi'-d družinskih rarmer usodno naprodaj. — Pojasnila daje Edvard Cerroic, zidarski mojster v Dravljah 100. 14497-20
Parcelo kupim
na «<"vftrnem d«1 In mest« Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod mačko »Mera« 11644-20
T-govino
•taro io dobro idočo, v »d ustrijsk f-m kraju blizu Celja, vsled preselitve ta koj oddam v najem. Zaloga io oprema za prevze-ti.' Potrebno 30 do 35.000 Din. Nasiov v oglasnem oddelku »JuTu«. 11548-1
Gostilno
v na jem lir na račtro, v
kakem prometnem kraju ali mestu »a prejšnjem Sp Štajerskem, z aitno osebno pravico. Iščem za takoj ali a 1. majem !» 1. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« v Ljubljani pod pod liifro »Gostilna 501«.
11265-17
Gostilno
ca prometnem krafa v LJubljani oddam s 1. malem v najem. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
1171S-17
Vsaka beseda l Din: ta dajanje lova ali t& £fro 0» 5 Din. (18)
Kam pa danes?
SJa Tržaško c. 11 v gostilno pri »Vrhničanu«, prej pri Ruperju. Ima lep b&iihprostor. kegljišče in vrt. Toči se pristna štajerska, dolenjska !n dalmatinska vina. Preskrbljeno je tudi -z dobrimi jedili. — Vrhnlčar.	11709-18
Dair.es vsi
na koncert
•v restavracijo Caratan v Igontjj Šiški.	11741-18
B
a>M
j V.sa-ka Oese<la 1 Din,	|
| sa dajanj« oaslova ali	]
| ta šifro p« 5 Din fl9i	j
Trgovski lokal
» eljano trgovino meša-blaga. na periferiji n za 700 Din mesečno Sns1« v oglasnem oddelku »Jutra«.	11633-19
Boljšo gostilno
Sčem v najem. — Ponudbe na oglasiti oddelek »Jutra« pod r.načko >V mesto« _______11648-19
Lokal
primeren za p:<wrw» ali
F^.ačišee, v sredini mesta oddam v najem s 1. ma j«m. V.praša.ti v Državni hipotekami banki, Tvrševa cesta št. 4.	li443-i9
Ugodno
obrestovan je
se »udi kupcu 1 ald 2 su» novanjski-h hiš v Graz-u. ki so takoj naprodaj. Pia*. ijivo v šilingih ali dinar jih. Ponudbe na ogas. od delek »Jurra« pod »Ifeodno o^brestovajije«. HG.V>--0
Stavbna parcela
v Tacnu naprodaj. Naslon v oglasnem oddelku Jutra.
11050-i«
Posestvo
Miru Ljubljane, obstoječe iz hiše, hleva. gospodar, poslopja, »a donosni ka. nj-v. travnika ia go-zda, ugodno prodam. Ponudbe pod šifro
»Gotovima 100.000«. Da ogl. oddelek »Jutra«. 11635-30
Stavbna parcela
1000 m*, alii 2800 m1 s hišo 'n drugim gosipodar. po siopjem. t 'eipi legi. 30 ml nut od me«tn proda Ivan <*merc. Sp. Hudonja St, 50 »ra Ceiiuu	1151G20
Stavbne parcele
v Hočah ta bMftai. in en« ietovičarska ni cesti Reka Ar«h na.i»roda.j. Poizve v gostilna Rečnih, Hoče.
11531-20
Parcelo v Zg. Šiški
prodam proti branita1 knjižici Kn^tske hranilnice v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11444-20
Hišo (vilo)
dvostanovanjsiko. z vrtom, s hipoteko L;u bij. k m et.sk e posojilnice. ob prosi Celje-Rrežice. kupim. Ponudbe s c<vio na og!a«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Penzion. dom«.	1,14)53-20
Žaga
r dobrem sMu. n« vod
ni pogon, radi opustitve obrata naprodaj v Poljanski dolini. Poleg žage je f'no urejeno lesno skladišče in tik za žago gozdna parcela v velikosti 8 ha, 27 a in 4-1 m5. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro idoča ža»a«.
11365-20
Lepo posestvo
t opeko krito, prikladno za vsakogar, 1 njivami in sadou osni kom prodam t b'iiini mesta Ptuja ta postaje Hajdi.n, — Pojas.»i!a daj? Uis Frano. Dražene« it. 37, pošta Ptuj.
11366-20
V Št Vidu
200 m od tramvajske po a ta je prodam 900 a1 vek ko lepo parceto. Ponudbe pod »I'i>lg".iKJiia« oa og.-»ddet«* »Java«. 112SS-Ž0
Dve parceli
ob Dunajski eeeti agodoo naprodaj. Naslov 1 ogias. oddelka »Jutra*. 11185-20
Več hiš in vil
trgovr^ki h iin sta-ttovajijskih' n&I>rodaj. — Pojasnila daje Jantar, Sv. Petra cesta 27.
11661-20
Enonadstropna hiša
1 vrtom, naprodaj za hra
nitao kTkjižico me»tne. ljud ?ke ali kme-tske hranilnicf-v L'iibl;ao:. Vodmatska ul. f*. 14	11668-30
Polovico hiše
z S staiiovatiji. pod k leten«, z vrtomi iin elektriko prodam v So. Šiški, Dermotova mica 38.'	11683-20
Šeststanovanj. hišo
1 2500 m3 vrta prodam ta 150.000 Kn. — Ljubljana Ilovica, Jurčiova pot 55.
11716 20
18 parcel
spadajoče pod mesto L iu b Ijana VII, kjer je na licu mesta vodovod, elektrika in pef^ek gramoz, proda Sajmeifter, Celovška 78.
11743-20
Hišo
z gospodarskim po?'o.piem io rnailunm vrtom prodam za 70.000 Din. S<, Vid 60 nad Lj ibllano. l!7«>-20
Hišo in parcelo
prodani na kmjiiice Mes-tme hranilnice. Zeie-na jama — Zvezna oJica štev. S.
11706-20
V LJubljani
fn okolici
kakor tudi na deželi proda več vil, stanovanjskih ln obrtnih hiš. posestev ln parcel, najbolj ugodno Realitetna pisarna GraSek Jože, Llubljana, Masa-rykova 12. 11711-20
Zemljišč*
parceWra.no a'i frkupno, t lopi le^ri in na 7/elo lopem kraja tik posta.ie Lesce-B!ed podam. Kupo5 pozor! Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11732-2"
Stavbne parcele
v St>. Kšlk.i poceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Din 215«.
i 1782-30
Obširen lokal
» Ljubljani, Vestni trg 17 ▼ L nadstropju, pripraven ta pisarne, skladišče, restavracijo aH menio. takoj oddam. Pojasnila v ta-gorim Kenda. 11092-19
Trgovski loka!
aajrooderne;5i. t vso opravo. na najp-ometnejšem k rižišč u v seposredm bli-ir.-ni Ljubljane 'a koj oddam Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11372-19
Pekarno
oddam takoj. Refleiktantje naj pošljejo nasiov na ogi oddelek »Jirtra« pod fifro »Pekarna 33«. 11539 19
Poslovni loka!
takoj prost. oddam ca Miklošičevi cesti." Vprašati jo pod šifro »Loka! 72« na oglasni oddelek »Ju »ra«. ~	1.1568-19
Gostilno
1 lepimi prostori, d/vorf-ičeim ia prostori za bxli-naoje v bižini bolnice v Ljubljani oddam s 1. av gnstom. Nasiov v oglas, oddelku »Jutra«. 11606-19
Lokal na ulico
3e!enbnrgovo, Prešernovo. Stritarjevo, Ale-ksandroro Jill TvrJero do Evrope iSSemo » 1. aveustom t. . Ponadbe tia oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober piačmifc«.	11580-19
Lokal Išče frizer
wedi! Ljubljane. »Franko« ila.rib(X. Mliofta ulica i 10465 16
Lep in svetel lokal
»a specorijo. iiovamo ple totven ti. kako drugo en pro* podjetje oddam Pt» mene ponudbe aa oglasn odd<eieb »Jutra« pod šifr-»1. maj 1&33«. 11336 19
Frizersk! salon
m gospode ic dame, oa n« •prom-et.Ti e;'§i 5ofct: Ljub Ijane arodam j»od agodut m- pogoji. Naslov v i g, oddelku »Jutrac. 11291 19
Lep lokal
na M:kl'>š'6e-v1 testi takoj odda lr'.?er jia »Herm"«« M:kio«ičeva 30.	1120S
Mlekarn"
na T>rometnem kraju ▼ »r* d.io? roesta ugod-oo oddam Pojasni'« da e Jančar. Sv Petra cesta 27. 11660-18
Pozor!
Pod ugodnim'" pogoji takoj • d d a m v centru mesta
2 skladišči in 2 kleti
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11788-19
Maihno posestvo
v lenem kraju prodam za 36.000 Din. — Ponudbe na naslov: Kozmus Frane. darstvo, Sevnica. 11277-20
Enodružinska vila
z vrtom. 820 m s. še pet let davka prosta, nanredaj v Ptuju. Pojasnila daje La-vos'av Sevniik, javni v Ptuju.	113S1-20
Redka prilika!
Prodam samo radi družinskih razmer poceni novo
ivonadstromio
s kom!fortm;mr sitatmvvan.jii i>n kra=no opremil ;en o. zelo dobro idočo restavracijo, na najbolj prometni toč.ki na periferiji Ljubljane in novo štlristanovanj. krasno vilo v cenitm LitiVjane, s prevzemom hir«ote>ke — ostalo knjižice in nekaj gotovine. Prodam tudi dve parceli za gotovino, t strogem centru na bloik>u s strnjenim sistemom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Sreča«.	1174(2-20
Vsaka beseda 1 Dta; a dajanj« naslova aH u šifro pa fi Du. (31)
Hišo
z vrtio-m in njivo, blirn ba noviinske ceste. 5 minut od kolodvora, cerkve io »ole, v Savinjski dolini prodam proti takojšnjemu p'oči!u. Pojasnila daje lastnica M. Verčkovnik. DreSinja vas št. 46. pošta Petrovče pri Celin.	11350-Ž0
Stavbne parcele
na proilaj. ležeče o1 šent viškega hriba proti Taeaiu ob Savi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1155120
Parcela
od 1000—5000 m! naprodaj. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«.	11536-20
Mlin
kupim, plačam v gotovini. Ponudbe pod »Stalna voda« na oglasni oddelek »Jutra«.	11579-20
Na Ježici
3 stavbne parcele naprodaj Lokalna lega. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 11577-20
Enonadstropno
vogalno hišo
•edem stanovanjskih prostorov, veranda, elektrika, vodovod, plin. parket, vrt naprodaj. Dve tretjini ugodne knjižice. Moste. Cigla-rjeva 15, Ljubljana.
11599-20
Enonadstropna vila
i gra jena 1932. v kateri ee nahaja modema parna pekarna. trgovski lokal ta 3 «tanovanja. tik postaje v I,e«cab vsled družinskih -rzmer ugodno naprodaj _ Pojasnila daje Edvard 3enric, zidarski mojste- v Dravljah 100.	14497-20
Enonadstropno hišo
i gostiln« in trgovino v SioStanju radi opustitve obrata najugodneje prodam. Sprejmem tudi knjižice dobrih mariborskih im ljubljanskih zavodov. Ponudbe pod »Rentabilnost« na oslaeni oddelek »Ju tra«.__10553
Enonadstropno hišo
z zemljiščem in hlevom, v RadomJju dam v najem aM prodam Priložnost ta čevljarja, ker ;e obrt že vpeljana. Trajno mogoče '.aposliti »—5 pomočnikov Pismenim vprašanjem je priložiti tnamiko za odgo vor Pogačar Josip, čev Ijar Kamnik. 11314-20
V ^kofjH Loki
kupim hišo. Ponudbe na o*»!as. oddelet »Jutra« ood »Z vrtom«.	11058-20
Štirisob. stanovanje
s pritiklinami oddam za 1100 Din mesečno v »tro-gem cenit,ru mesta z majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11932-21
Stanovanje
sobe. kuhinje in pritiklin oddam. Pot na Rakovo jelšo 56.	11628-21
Enosob. stanovanje
kuhinja, pritikline. oddam z 1. aprilom. Rožna dolina o. XV št. 17. 11631-21
Enosob. stanovanje
lepo. pritlično, kakor tudi
dvoriščno sobo
oddam v Sišt-i — Kosiovo polje št. 148. 114S9-21
Štirisob. stanovanje
< kopalnico, elektr., plin. oddam v naiem s 1. ma
iem. Naslov v oglasjiem oddelku »Jut.ra«. 11612-21
Sobo s kuhinjo
oddam e 1. majem v Va
Ijavčevi ulici št. 19 — pr Koleaiji.	11649-21
Dvosob. stanovanje
oddam s 1. majem v Vo(« matu. Ribniška ulica 12.
11536-21
Enosob. stanovanje
s priti klina mi takoj oddam Nnslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11539-21
V vili V Tivoliju
oddam i majem suho in
solnčno stanovanie
2 sob. pose-lske sobice, kuhinje. prittklšu. kopalnice in pralnnce za 800 Din. PJIm elektrika in vodovod Naslov v oglasnem oddelku »Jutra s.	11452-21
Dvosob. stanovanie
s kuhinjo ta kopalnico od damo v najem s 1. majem v sredini mesta. Vprašal v Državni hipotekami banki. Tyrševa cesta 6. . 11442-2;
Enosob. stanovanje
« predsobo ta pritikltaam-i. r>od enim ključem, za 300 Din oddam v Šiški. Želez ničarska kolonija 66 — Verovškova.	1-1462-21
Dvosob. stanovanje
parketirano. t elektriko io pritiklinami oddam s 1. majem v Zg. Šiški. Celorv ška cesta 1.13. 11469-91
Enosob. stanovanje
tn kuhinje za Bežigradom. ugodno oddam e 1. malem družini, ki bi oaravUaia tudi vrt to vilo. Poizve se Kongresni trg 6/1., od 12. do 14. ure.	11688-21

ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE_
KAJ POTREBUJETE?
ČEVLJE:
moški polčevlji z usnjenim podplatom moški visoki čevlji z gumijastim podplatom ...........
moški polčevlji z gumijastim podplatom rjavi ali črni.........
Din 75-Din 79. Din 89.
ženski čevlji trpežni iz prvovrstnega
usnja, rjavi ali črni.......
ženski čevlji v moderni kombinaciji .
Din 60.' Din 95.«
Din 20.— Din 45.— Din 60.—
Din 52.-
14.—
otroški čevlji iz finega platna, rjavega
ali črnega usnja........
deški od št. 30—35 .......
deški od št. 36—39 .......
za otroke praktična, moderna oblika iz prvovrstnega usnja.......
NOGAVICE:
Damske nogavice Din 3.— 6.50, 7.50, 9.—, 10 13.—, 15.—.
Damske nogavice svilene Din 20.— Moške nogavice Din 3.— 4.—, 5.—, 6.—, 9. Otroške nogavice črne od Din 3.— dalje. Otroške nogavice v barvah od Din 4»— dalje.
ROKAVICE:
damske Din 16.— 20.—, 22.—. moške	22.—, 24.—.
PERILO:
svilene hlače damske 16.—
damske srajce dnevne Din 26.—
damske svilene kombineže ^in 30.—
moške srajce **** 30.—, ^35.—, 55.—, 58.—
moške spodnje hlače barvaste^ Din 25»—
moške spodnje hlače bele Din 32.—
ovratniki moški, trdi Din 4*50
ovratniki iz gume Din 10.—
PLETENINE:
Poletni jumperji s kratkimi rokavi Din 75«— z dolgimi rokavi Din 85.—
DRUGE POTREBŠČINE:
kravate Din 9.— 10.—, 13.—.
moške naramnice Din 12.— predpasniki ženski Din 15.— predpasniki ženski iz gume Din 35«—' damske barete Din 12.— 21.—, 24.—. čepice moške Din 17«""
KONFEKCIJA:
bluze Din 58.— krila Din 58.— 68.—. obleke Din 98.— plašči športni Din 195«"" otroške irhaste hlače Din 65.— otroški jankerji Din 85«""
TRGOVSKA HIŠA
ANT. KRISPER
LJUBLJANA
Mestni trg 26
Stritarjeva ul. 1-3
—

Dvosob. stanovanje
- pritdk:mamj oddam s l. ■ajem v Židovski stez: 4 II. nadstr.	11775-21
Dvosob. stanovanie
šče uradniška družina e l. majem. — Poaudbe n« >ga<s. oddelek »Jutra« pod iilro »Mesto«. ir.76-31
Enosob. stanovanje
•> nritiklmami, elektriko tn vodovodom oddam e 1. majem 4 mMiote od ko!«>-Ivora — Brezovica St. 85
11339-SI
Enosob. stanovanje
i vsem; pritiklinami oddam takoj. Stežice št. 130 Dunajska ces'a. A v t op.v staja pred hišo. 11336-21
Sobo, kuhinjo
in pritikline oddam na Drenikovem vrhu. 11552-31
Dvosob. stanovanie
su^o. lepo. sončno, odd.im bk—nt tr-t loč'.t nski družini odraSčen:h oseb. P«iiW-b» Dravrka ul. 11 M d Ion o«i.	1 l.VRt-il
Štirisob. stanovanje
e'egant.no. z v t- '-mi pritiklinami. etatno kurjavo ln vrtom poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11582-:
Enosob. stanovanje
z vsem: prit;ik .nami od dam. Xas!ov v ogabnem oddelku »Jutra«. 11567-21
Stanovanje
t^o-be in kuhinje oddam. — Dol< njska c. 33.1. 11574-21
2 sobi s kuhinjo
in pritiklinami oddam »a 325 Din. Elektrika, voda v hiši. Stožtce m. Vp-a 5a se pri Ramovšu.
11373-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam s 1 maVim. Lepi pot 3. Mirje.	' 11593-21
Stanovanje
oddam s 1. mnjem. 7.e!ez nikarjeva ul. 6. Sp. Šiška.
11594-2
Stanovanje
trisobno, kabinet, pritikline oddnm za maj. Ljubljana VII, Fraikof« ns-ka 9.	11596-23
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami od dam 6 1. majem v novi viJi. Naslov v o-^ns-nem •ddelku »Jutra«. 1:601-21
Stanovanje
3 sob s kabinetom, kuhinjo in priitiklinami v centru odd.im s 1. majem v nam Xa?!ov v ogasnem oddelkn »Jutra«. 11608-21
Stanovanje
sobe in kuhin'e 'akoj od-d»m. Mala vas 49. 11587-21
Pristopajte
k Društvu stanovanj, na-temnikov. Vegova olica 8.
373 21
Trisob. stanovanje
z delom vrta oddam za maj v vtM na Mir ju. Pismene ponudbe na oglasn: oddelek »Jutra« pod šifro ■ Maj«.	11484-21
Dvosob. stanovanje
s kabaretom. komfortno. b!iwi glavnega kolodvora vidam s 1. m^ijem Naslov s oglasnem oddelku Jntra 11103 31
Podstrešno
stanovanje
sobe te kuhinje v »redi-nt mesta oddamo « 1. majem za nizk" cet»o. — Ponudbe pod šifro »D-n 450.—«.	10835-21
2 stanovanji
Trisobno v 1. nadstropju 1n dvo^bno mansa'dno solnčno stanovanje oddam e 1. tna;em. Na=!ov v og asnem oddelku »Jutra«. 11445-21
Stanovanje
sobe. kuhinje ta pritiklta. s kovčkom vrta o d d s m manjš dnii"ni v Zg. Slšku Vodnikova c^ sta št. 184 11312-21
Trisob. stanovanje
moderno, komfortno, šolnino, z vrtom oddam za avgust. Ocled 5. do 6. uri Zitnikova. vila Lastva donja. 11678-21
Maniše stanova..ie
soba. kuhinja v pT-itlli-1u. elektrika, vodovod, oddam stranki brez otrok. Poizve se Jerne-leva 13.	11682-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam v 7.- Šiški 194 — pri nov: 4o'j.	116S1-21
Stanovanje
krasnih s.ob, v vis-okem pritličju oddam. Ponudbena oglasni oddelek »Jutra« <wd zuačko »Za maj«.
11713-21
2 trisob. stanovanji
elektrika ln vodovod oddam takoj eno za maj. Predovlčeva 9 /I.. Moste.
11728-21
Stanovanje
dveh večjih sob in ene male s pritiklinami takoj oddam stalni mirni stranki. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 11704-21
Dvosob. stanovanie
i pritikknami ug/dno Oam s 1. maj»m. Vprašat, v Tavčarjevi ulici štev. 2/1 deeuo	11694-21
Dvosob. stanovanje
odda Tri buč, Glince. I:ia ška cesta 6. te.efon 2Cul>.
117J8-2'
Trisob. stanovanje
oddam. Voaov«jdiua c. s;. 77, za maj.	11630-21
Stanovanje
* !'# In kuhinje cdd;im e 1. majem v Rožni do.'.u . cesta IL'27.	11729-21
Petsob. stanovanje
v vili. 2 vrtom oddam 1. maja. Cesto v Rožno dolino št. 14.	11744-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, odd.im v Sp. Šiški, Janševa ulica št. 14.
117'j3-21
Sobo, kuhinjo in vrt
suho in soInčitK'. oddam za 2tnj Din r.a Ilovici, Ju-čko-va ifo; jd.	11715-23
V vili blizu drame
oddam mirni maločlan-ski družini s majem 3-sobno soln'no stanovanje. kopalnico za 1200 dinarjev meseino. Naslov v osi. odci. »Jutra«.	"	11753-21
Petsob. stanovanje
v mali vili z vrtom, bližia periferija. vsa Dritikline. poceni oddam. Ponudbe na czl odd. »Jutra« pod ši"ro »Opremljeno«.
11693-23
Enosob. stanovanie
mirno ln čisto išče samska starejša državna uradnica za maj, junij ali tudi pozneje. — Gre tudi na pt?riferi1o. Suteren 1'kHu-en. Ponudbe pod »Starelša« na ogl. odd. »Jutra«.
llfiCR-21a
Enosob. stanovanje
Likaj oddam v U :ž:ni •(•-m:z« v Zg. 5'SH. Zg'aslti Se je pri »Naši slog c na Tyrševi cesti 17. 11791-21
Sobo ir. kuhin!o
oddam z m.-.;em strank: bre* o^rok. Naslov v o^r'as. oddelku »Jutra«. 1177G--1
S^bo in kuhinjo
s pritiklinami oddam v Zeleni jami. Dete lov a ulica št. 6.	11768-21
Dvosob. stanovanje
manzardno. oddam. -Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	11794-21
Lepo strnovan'e
3—Vobno. modeTvo. takoj oddam sa Miklošičevi cesti št. 14.	11797-21

V?aka t»e>»edi 00 par. { ia daja-iije naslova aii < ta Šifro .1 Din. (21-al }
.Moderno stanovanje
dveh sob ta kabineta a'i treh sob išče mirna stranka treh odraslih za 1. maj. Ponudbo na oglasni oddelek j.Ju":a« pod »Ii'dni nlačnčkc.	116i6-ila
Stanovanje
sobe in kuhl-i.e iščtfln v centru. Ponudile na og as. oiidelfk »Jutra« pod »Profesor«.	11619-21a
Dvosob. stanovanje
t?vent. s kopalnico, išče tnlad zakojiski pa.r bres otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutru« p:>d š:fro »Maj—jncij«. 11476-2: /a
Dvosob. stanovanje
s pritklinami, iščccn s 1. ma;tm. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š:f-u »Plačam do 8<*J I>ln«.
lH66-e!'a
Kras?w> stanovanie
komfortno, 6 sobno ev. 5 sobno, moderno urejeno, oddam. Ponudbe TK>d rStrogl center« na oel. odd. »Jutra«.
11712-21
Stanovanje
t sob. kabinet, zračno, v centru mesta takoi oddam mirni stranki Po(7 .tp se v oglasnem oddelku »Jutra«.
11702-21
Dvosob. stanovanje
' p-^Vinstv 'skoi oddim vdra«';m r^rhem v Koleztji Koseskega ulica štev "0.
1'740-31
Stanovanje
2 sob i/i kabineta i&em s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jjtra« pod »Najeminijia do D:r U'1«.
11457-21/a
Enosob. stanovanje
v centru m»-*ta išče urau-nica. Poivudbe L« oglasni oddelek »Jutra« pod S-ifro »Sama«.	11663-21/»
Stanovanje
2 pob ali 1 s kabinetom in drugimi pri'tiklinanii iš^em s 1. majem. — Ponudbe na og a«.ni odde'ek »Jutra« j^jd šiiro »A. A.«
U532-21/»
Enosob. stanovanje
aVto mogo?e z vrtom išče v Krakovem ali Trnovem mirna stranka z enim otrokom za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«.
11739-21 a
Državo! uradnik
— mala družina — Išče dvosobno ali večje eno-sobno stanovanje. Poaudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod šllro »Siguren plačnik«.	11758-21a
r ijjll
j Vaa&a beseda 60 par. ■ m da lan j« na^lor. aii • za Šifro S Din. (33)
Mesečno sobo
oddam takoj	btčfal
gavrn-ffa kol->dvo-» v vili Maistrova ulica št. 14.
11623-»
Prazno sobo
center, separirano. elektrika, tudi za pisa-no oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. lI»K4-a5
Dva gospea
ali gospodični
poceni sprejmem v ieq>o sobo ia na prvovrstri> h--a.no — na na.ilepši točki Na^.ov v og.3snein odd.'ku »Jutra«. 11615-2S
Lepo sobo
s souporabo kopalnice, t centru mes'a poceni oddam Borštnikov tr^ l/i desno.
11540-23
Mesečno sobo
op-emlj en o ali prazno, na S"l:Wtai. vr-ni stra.n.- s kr»s-n:m razgl,-d-.>.ii takoj oddam na Mir ju, Wrstov-škova ailca 7." 114SS 2S
Sobo
i jKisebr^m vhodom oddam s 15. aprilom solidnemu gos-»od.i na Jurčičevem trgu št. -2/2.	11473-28
Opremiieno sobo
oddam 2 ali 1 stalni osa. bi poceni. Poseben vhod, elektrika. Kolodvorska n . 11/11.	11576-23
Opremljeno sobico
separatni vh-od. čisto, sončno. pa-ketirano. odda-n tnkoj a i 15. aiprtla. NTa-s ov v og a-snem oddelki »Jura«. "	11572-23
Oprem Meno sobo
pri:azno. snažno, s p-o-»tim vhodom "ddam s 15. apr: -o-m. N<islov v og o«i-ielkn »Jutra«. ll.V)5-C3
Opremljeno sobo
lepo in vr';ko. s posebn-im vhodom odda s 15. aprilom liadjura. Rimska c. 7 M. levo.	11397-3S
Sobico
'»po opremijeno, takoj oddam. K'ektrika. pos.-tnT>i vhod. Cema 140 Dta. Kav-škova c. 16. 11610-i3
Sobo
s posebr''m vhodom. opremljeno, takoj oddam. Kožna dolina. Cesta IV 25.	116^7-23
Prazno sobo
s štedilnikom ta opremljene sobe s (»o-^-bnlm vbo-d-m takoj oddam. Flnr-janska u!. 24. 11.V«- J3
Lepo sobo
(wenrjeno. solnčno, s po-sebnim viio.:.--m im elektriko takoj poceni oddam ▼ Rožni dolini, ces-ta VI 2 — vhod a ceste III. 11674-23
Opremljeno sobo
iepo. s posebnim vhodom ta paricotom oddam sol'dni in stalni o*=ebi. Na»lov v og'«snem oddelka »Jutra«.
11279-23
Opremljeno sobo
sotačno tn r.r^č.no. s sebnim vli^id^m takoj oddam v vili Roziaka, B-grad 15.	11665-33
So'>o
e posebnim vhodom. p>rmSTw»
išče gosp"d. Ponudbe na 0'rla^. o-ldelek »Jutra« pod »Snažna«.	11^72-1*3
Stanovanje
eno- aH dvosobno išče majhna d-až"na brez otrok — Ponudbe na nas'ov: Knnc Stane. Tržaška cesta 43.
11767-2"/•
Stanovanje
2	veHkih sob ali 2 sob ta kabineta. s pr.r.!k'-lnanv išč^ vivij drž. u-adn*k —
3	od-esle oseb=. Pot>ndbo na og'a«ni odde,c-k »Jutra« pod »Solidna stranka r« avgust«.	11700-21'«
Stanovanje
dvvisohpo t kaVnetom aH bret cče mi-na stranka Pouudb" oa oglas oddsiek »Jntra« pod šifro stanovanje«. 11771-21/a
Stanovanje
eno- ali dvosolmo išče državni uslužbenec za maj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	U79S-21/a
200 Din nagrade
za dvosobno stanovanje fkopalnica) event. kabinet blizu centra. Plavam do 800 Din. Naslov pove ogl. odd. »Jutro« 11795-21a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam na Krakovskem nastau 1?.
11670-:3
Sobo
s souporabo k^tmlnice t centra mesta oddam takoj
»Ii »OMfjfl boljšemu staineiiiu go-.podu. Naslov v og asnem oddelku Jut -a 11.VC-23
Sobo
leioo ooremljeno takoj oddam v Tavčarjevi ni. 15, pritličje.	11433-23
Sobo
epo oprem; jeno o d d 1 m blizu bolnice — Povšet.ova žt. 7.	11097 33
Pisarniške prosiore
več sob s §et<ararntm vbo-iom 'kupaj <li posamezno ugodno oddam Poizve M v Tavčarjevi ulici št. 2/1.
11-285-23
Veliko sbbo
opremljeno z dvema posteljama ln posebnim > hodom takoj oddam dvema osebama za 150 dinarjev. Pucihar. Vipavska ul. 6 a. Trnovo.
11673-23
Prazno sobo
pripravna za pisarnoi. za krojaško ali kako drugo obrt blizu glavne pošte, zanesljivemu nalemniku oddam takoj ali za 1. maj. Naslov v ogl odd. »Jutra«.	11666-23
Prazno sobo
oddam tako.1 ali maja. Postavi se lahko štedilnik. Suvoborska c. 18 za Bežigradom. 11671-23
2 velfki prazni bi
za p:samo sli slično takoj oddam v Tavčarjevi ulici 9 IT n-adstr. levo. 11675-23
Om-emlieno sobico
fodno ta zračno, oddam ioMn'" ffospo^ični v Praža-kovJ ulici 8/IV (vosa' Mi-V-loi'čeveV	1K»n-»3
Opremljeno sobico
•'epar—300. s kopalnico odlom v Tavčarjevi ulici 201 vrata 9.	1!691-S»
H
Gospodični
oddam sobo *
vnodom, elektriko in par ketom oa KariovSk.: ce«: fe. 20. desno. 11689-38
" Opremljeno sobo
1 cenu-u mesta oddam r MKbaraj. Naslor v og-ias oddelku »Jutra«. 11730-23
Lepo sobo
■ 2 posteljama i<Wam. Na »lov pove oglasni oddelek »Jutra«.	11737-23
Lepo sobo
• po«eb vn-.dom m elek triko, primerno ta letova nje, poleg BeiU»vue oddam tako*. Na*lo<v oove o£la*w oddelek »Jutrai. 11733-23
Sobo
•trogo sepanrano. e kopalni«* iin klosetom. vse pod emiim ključem. t novi hiši, šolnina	oddam mirni
o*e^>i takoj. — Vprašati v Dvorafcovi nlioi 12. pritličje d <*.!».	11772-23
Gospoda
■prejun-etm na stanovanje e postrežbo za 150 Din me sečmo. s hrano i»a za 5011 EHm mesečno na Sv. Jakoba trgu 5.	11759-23
Mesečno sobo
oddam 2 gospodoma aH jjo-K>odič.nama po 125 Dm v Hronovu ulicr. 17/1 — Fine.
11780-23
Opremljeno sobo
«na%no. z elektriko in po-<K»bnirn vhodom, v centru me?ta -oddam s 1. majem *amo soHdmem.n gospodu. — Haslov v ogriasnem oddelku »Jntra«. "	11751-28
Lepo sobo
▼ sredini mesta oddam boljšemu gospodu aH gospodični. Cena nizka. Naslov v ogl. odd »Jutra«.	11777-23
Solnčno sobo
lepo, veliko, separirano, ci kopalnico, oddam eni ali dvema osebama. — Strossmayerjeva 4/1. nasproti gimnazije na Poljanah.	11726-23
Sobiišie
Vanka t*»fd» 50 par; j <• dajanj« naslov« aii f ca »i£m 3 Dm. (2&-*) J
Sobo
• posebnim vbodom ISče gospodična v sredini mesta za. 1. ma-j. Naslov v ogiasiM oddeiek »Ju,tra«.
11627-23a
Prazno sobo
l^npposto. s štedilnikom — feoero za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod	11647-23/a
Sobo
m;mo in s<vetio, s »eparst-rt-m vbodom, v s red i<n i meča želi gospod s 1. majem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mir« 116o4-23/a
Preprosto sobico
l&č.e gospodična al: pa gre kot sostanovalka k (itoj.ni gospe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« |«rd »Svetlo«. 11553-2Sa
Prazno sobo
®frtx> im čisto, iščem ta maj. Po-nudbe pod »Čista soba« na oglasni oddelek »Jutra«.	11611-23a
Sobo
JS^to ln solnčno. eveot. e kopalnico, z aH brez po bistva, g strogo posebnim vhodom, v sred™ mesta ič^e s 1. majem »ospoaič na. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mir 32«.	11216-23/a
Opremljeno sobo
® posebnim vhodom, v bii iim g!, kolodvora 155e soliden gospod. Ponudbe na oglas. oddelek »J-utra« pod E.ačio »Za stalno*
Glasbil*
I Vsaka lx»eda 1 Dtn; I n dajanj« o&ftfova ali I ia iifro pa 6 Din. (261
Pianino kupim
•tnto od privatnikov. Po »udbe na podružnico Jutra r Cei;u pod »■Pianino«.
11517-3«
Klavir, kratek črn
križem stran«, malo rab Ijen, nemške znamke »Rft-®!au-Dres-den, proda Josip Bajde, Gosposvettaka 12.
11608-26
368 Izposojamo
plošče, gramofone in radio-aparate.
»SLAGER«,
Aleksandrova cesta 4 (prehod »Viktx>ria« palače).
Pletanfl stroj !
sa nogavic«. dobro ohranjen naprodaj. Dopise aa 'Xl<le«Mik »Jutra« poo »Pletilni«.	U/75-29
Pisarniške stroje
»opravlja sorokovnjaško k oočemi
Ivan Legat, LJubljana
Prešernova 44. Tei. 26-36 8&12-29
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe t navedbo cene na oatiiov: G-e-nu-ss; Vinko. Ro4na dolina XI/3. Vič Lju bi .e na.	11200-29
Pisalni stroj
(Fortable) in razmnoževalni aparat prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11657-29
Pisalni stroj
prodam za 1000 Din — event. tudi na obro-ke. — Vprašati: »Šleger«. Aleksan drov« »tev. 4, prehod.
11667-29
Stroj za prebijanje
železa — (Kugelstanzei poceni naprodaj Polz-t^P se Vič št. 103 pri Ljubljani.	11746-29
Vsaka beseda 1 Din: sa dajanj« naslova ali ia Šifro pa 5 Din. (27.
Kanarčke
haroarje, vsako ieto odlikovane z zlatimi im srebrnimi kolajnam;, razprodaja Opeka. Kodeljevo St. 31. poleg Mladinskega doma.
11377-27
Psa
dobrega čuvaja, kirpi hotel »Bellevue« v Ljubljani.	11534-27
Pse volčjake
čistokrvne. kresne eke-em-piarje, 7 ted,no<v stare prodam.. — Privo-z štev. 13.
10866-27
Vsaka beseda 50 par , ta dajanje naslova ali ta Šifro pa 8 Din (28)
Lovska psica
se je zatekla. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
11616-28
Ptičar
nemSka resovka, »e j« is gudiia. Najditelj se naproša, da jo odda pri tvrdki Elite, Ljubljana, Prešernova uM-ea.	11643-28
Wertheimer ključek
majhen, sklopljiiT »Stecher« je bil izgubljen. — Proti nagradii ga je oddati v oiffiasnesn oddelku >Jutra« 11769-28
Dopiši
Vsaka beseda S Din, u dajanj« naclora ali
Sifr« pa 5 Din. (24)
Dve srčkani gdč.
mteligertt.m. želita poznanstva z istotatoma goepudo-ma. Le resne poniudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod iifro »Brinetka-Blondinka« 113311-24
Velikonočni izlet
Avtomobil istu se pridruži opremljevalec — sovozae, drž. n.radnok. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dober mehanike.	U154-24
29. januarja 1932
Za! nisem v Ljubljani — Pragersko.	11560-24
Gospodično
v I e 1 e n e m klobučku, trenehkotu, pros-im za poznanstvo. — Frančiškan-s-ka 1.1.	1.1504-24
Želim poznanstvo
> mlajšo im Ijuibko damo Odgovor pod »Doktor« oa glasni 0(1 d elek »Jutr3«.
11098-34
Pianino
dobro o-hranjen. z lepim plasom. ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«.	11762-26
Strm
Vsaka Otvit-la 1 Dl.Ii. \ za dajanj« naslova al" t
u Šifro i>» "i Dim (291 j
Pisalni stroj
H nekaj ur dnevno iščem Pon.udbe na oglasni od deiek »Jutra« pod »Prot. odškodnin;«.	11622-29
Stroje za opekarno
prešo za zidno opeko, mešalni stroj t. dr. kupimo že rabljene, nadalje električni motor od 30 do 40 HP z 380 220 Volt na vrtilni tok. Ponudbe na podr. »Jutra« r Novem mestu t»od: »StroJl«.	11754-29
Dva parna stroja
lto>e5esa. a 10 HP H 1» »eiega a 40 HP. ob« ' lobroun »tanji) proda Jo« Bergmen LjnbHaoa Po bansika cesta štev. 85.
JOH8-29
»Tajnost«
Dvignite pismo. 11732-"?-*
»Usoda«
Dvignite pismo v oglasnem >ddelfcu »Jutra« po<i mojo šifro.	11765-24
Katera dama
bi hoteia iaštndirati m.edii-cinca. Cenjene ponudbe na o-gl«s. oddetek »Jutra« pod »Pod vsakim pogojem«.
11779-24
Izobražena gdč.
prijetne zunanjosti, z Din 100.000 premoženja — želi resno enanje s 30—45 let starim inteligentom. uradnikom ali posestnikom. — Resne ponudbe na oglasn: •Kidelek »Jutra« pod šifr-o
»Dom«.	11770-24
Vsaka beseda 2 Din: m lUjanj« naslova ali šifr« pa 5 Din. (25)
25 do SS let. Odvetniki z
dobro vpeljanim: posarna mi, od 30 do 46 let. in "o-rmaoije un prospekte .-»apošilja proti vpošiljat-v 10.— Dim v poštr u z:nm tah: »REZOR«. Zagreb pošta 3.	11566-25
Vdovec
vpokojenec. žel: v rvrho ženitve poznanstvo t go Apodiono ali vdivo brft2 >trok, primerne starosti, z nekaj premoženja. Diskre-cije zajamčena. Dopise z opisom razmer poslati pod »Vzajemno razumevanje« na oglasni oddelek »Jutra«
11449-25
Vsaka Oeseda 1 Din: j dajanje naslova ali ) '.a Šifro na 5 Din. (30) t
Slamnike
najnovejše, nudi po nizkih cenah Zofi Laureočič — I>:ub[ja.na. Mestni trg 7. Popravila 25 Din. 11591-30
Plašče za zdravnike
kemičen«, brivce '.n obrt like jopiie za oatakarje mesarje m druge obrtj ter predpasnike ta kuhinjo lom ".n n-brt. izdeluje Ha B13D. Mestni '.rg štev s.
7540-30
Ženska ročna dela
sprejemam v izdelavo, ka ko- toledo radi na swilo. vezenje, filet, monograme na svilo n kelim vbod. Dermota, Dolenjska c. 19 11407-30
Trajno kodranje
po 80 Din izvršuje Dinter Drago, pri cerkvi sv. Petro » LjubUani.	105&7-30
Slamnike
vsakovrstne borte šivam na stroj. Modlst-injam popust. Popravila točno ln poceni. Salon »Mia«, Florjanska ul. 6.
11793-30
Avtotaksi koncesijo
prodam v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	11792 30
Trajno ondulira
za 80 Din salon Hešlk v Ss>. Sišikii, Medvedova 38. Ods>rtjo tudi oh nedeljah.
11790 30
Vrednote
-t K a beseda 1 Din: M dajanj« naslov« ali j ca Šifro ta 5 Di.n. (S5-
ObvestRo »Rezora«
iavoda za sklepanje porok Zagreb. Poročiti s« žele: Državni uradniki administrativne, sodne, finančne, šumarske. stavbne iin po /cijsko-upravne stroke 28
do 45 let. Zdravniki v državni službi in zasebni, od 30 do 48 let. Učitelji 'šolski upravitelji) od 29 io 47 let. Inženierji ke mi je, stavbne. agronom ske in strojne stroke, od 30 do 50 let. Občinski uradniki v sigurnih položajih od 28 do 42 let.. Ve-letrgovci. lastniki dobro vpeljanih trgovin, od 32 do 4o let. Lekarnarji as-tnimii lekarnami od 38 do 48 let. Častniki peho •e kon'enice in artiljerije <y\ 29 do 48 let. Hotelirji in restavraterji od 27 do 42 let. Finančni podurad liki od 38 do 38 let. Vo-iaški in žandarmerijski naredniki od 30 do 35 let. železniški nameščenci od 27—43 let. 2elezni3ki nrad niki od 30 do 43 let. Obrtniki in trgovci raznih etroik. z lastnimi hižami io obrati, od
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih cena li
CERNE — juvelir
Ljubljana. Wo!fova ulica 3
Srebrne krone staro zlato In srebro
k n p n j e rafinerija dragih kovin. Ljubljana. Ilirska ulica št. 36 — vhod Vidovdanske ceste, pri go stilni Možina.	70
Vsaka beseda 1 Di.n j , za dajanj« naslov« ati 1 za šifro pa 5 Din. (33) |
Kamničani!
Pristna haloška vina, čez ulioo po 5 Din liter pri Zlati ka-plja« na Vrh po! j ah
1.138Č-33
Žlahtno vino
lastnega pridelka prodaja od 10 litrov na.prej Sušnik, Ljubljana, Zaloika cesta
1164533
Izvrstna vina
haloška ln vina iiz Zavrč, s Turškega vrha. iz Bre-rovc. Bruškovca itd. dobijo gostilničarji neposredno od vinogradnikov po najnižjih dnevnih cenah. —" Vse dobave preskrbi in uredi vinogradnik Martin Koreniak, Sv. Barbara v Halozah.	11091-3»
Pomoči potrebnim
•■udi v težkih žavljenskib vprašanjih daje nasvete
Posvetovalnica »Marstan« * Slariboru. Slovenska 23. — Vp.smina 10 Din. 11524-3;
Drž. uradniki
in uslužbenci!
Dr. Vinko Zore. advokat v Be>ogradu. Kralja Ui.iena 10 je >tv»ori2 pod voastvo-m stiroikovnjaka poseben oo-lelek za v&e zaOeve proti iržavT. t: se tičejo aktivnih m nmirovljenih državnih nameščencev, ter njihovih naslednikov. Kd-"w mirna razč'ščenib >dnosH>v z državo, naj se za opno »br ne na gornji naslov.
102-S3-31
Čla.ie vseh posmrt. zavarovalnic
katerih poslovanje je bi-lt. ukinjeno. i>oz:vemo. da M-v njihovem aer.nem nte rets-ti nemudoma zg.ase v pisarni »Solidarnost:« v Ljubljan. A.eksanirov* t. št. 5 la pismen »dgnvot oriložite za 2 Din enamkt 10361-31
Vsaka t>e.sed.»
Dih
Velikonočni pirhi
BODO VSAKEMU NAJLEPŠE DARILO LE, CE JIM BOSTE PRILOŽILI KRASEN ROMAN
PROKLETSTVO LJUBEZNI
2 DELA BROŠIRANA 30.— DIN, PO POSTI 35.—, V PLATNO VEZANA S POŠTNINO 50.— Din
NAROČA SE PRI UPRAVI »SLOV. NARODAc, KNAFLJEVA UL. 5.
ParfiBg sfrof
50 HP, Compound s kondenzatorjem, zgrajen i. 1907, z ali brez parnega kotla »Tischbein«. 41 m- kurilne ploskve, 9 atm., zgrajen 1. 1907
naprodaj zelo poceni.
Ogleda se lahko vsak dan v pogonu pri: Prvi Veprovački paromlin k. d. Veprovac (Bačka), Dunav. bano\ana.
4867
PRED NAKUPOM SI OGLEJ NOVA CHROM-PONIKLANA
PUCH KOLESA
e
_ ..	_ tsvu 1
za lajanj« naslova a!c j za Šifro ;» 5 Din. (37 j
Čolni na Ljubljanici
se že izposojajo na Trnovskem pristanu. 11564 37
Olepšajte svoj vrt
i 'ičn;m'. betonskim; plo š&im: >b gredicah, katere nudi po zelo nizki cen: J os. Cih.af. tvorni Ca ce mentnih edelkov, Tyrševa cesta 69	8630
Ugodne cene in plačilni pogoji.
IGN. VOK, LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica štev. 7	164
Ljudska Samopomoč v Mariboru
ml je izplačala po smrti moje matere gospe Eme Trobiš pripadajočo podporo zelo kulantno, za kar se ji najiskrenejše zahvaljujem in vsakomur priporočam, da pristopi v to važno ustanovo.
Sv. Jurij pri Grosupljem, dne 7. aprila 1933.
4891	JOSIP TROBIŠ.
Zahvala.
Podpisana se tem potom javno zahvaljujem
Ljudski Samopomoči v Mariboru
za točno mi izplačano podporo po smrti gospoda Franca Stauferjs in priporočam to podporno društvo vsakomur.
4893
Pilštanj, dne 7. aprila 1933.
ANA GUBENŠEK
Novost! Kriza! D2me!
Novootvor j en a speci jal-na prikrojevalnlca modni salon Jožica Kumelj. Miklošičeva 14 X. Diplomirana v Inozemstvu v anglo - francoskih krojih, nudi damam možnost, da v tej krizi Izdelujejo svojo garderobo doma, ker jim prikroji vsako obleko po msrl ln žurnalu. Daje tudi nadaljnja navodila o la-delavi. V lastnem modnem salonu Izdeluje najpreclzneje vso dam-sko garderobo v naj-kra^em času ln zmerni ceni.	11700-37
Za prazmke
izbrane kapljice rizling, jeruzalemčan. cviček čez ulico liter po Din 9.--, posebna ^pecialiteta Kuč-vino. zdravilna črnina, čez ulico Jiter po 10 Din.
4927
Zahvala
Za vse sočutje, Izkazano nam ob smrt! nagega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda
IVANA BREGARJA
ter za številne poklonjene vence se vsem ljubim prl.1a» teljem in znancem najiskreneje zahvaljuje
4889 globoko žalujoča rodbina BREGARJEVA.
■jobite v »Jutrovem« malem oglasniku.
'»f / 'j^-I '»-/	■
4926
Veleposestniki
vinogradov
kateri bi hoteli svoja vi ha skozi celo leto točiti v primernem gostilniškem lokalu na prometnem mestu v Mariboru, naj poš i jejo svoj naslov na podružnico »Jutra« Maribor pod »Koncesija je«.
11547-33
Izbrana vina
prvovrstna. lastnega pridelka, pozno branje letnikov 1931-32 po ugodni ce ni pri Joe. Flick, Fram.
11548-33
Semenski krompir
prodam. Dolenjska c. 33'L 11575 33
Dobrega sadnega mošta
100 M, po Din 1 liter ^proda VVesenschegg Konjicah.
v Slov. 11403-33
Sladkega sena
15.000 kg, posebno dobrega prodam. Jože Marinko. Mlače p. Loče pr) Poljčanah.	11144-33
Belega krompirja
1500 kg, lepega ali manjše množine prodam po nizki ceni. — Vprašati: Onič p. p. 248. Ljubljana. 11783-33
j vsaka t>eae<la 1 Din. •a dajanje naslova ali I ■a šifro na 5 Din. (31) I
Emila Ullricha kapelnika, naslov
iščem v za njega važni in koristmi zadevi. Njegove inance prosim, da mi pošljejo naslov pod značko »Musiker« na oglasni od delt-k »Jutra«. 11079-31
Člani bivše Kmet. exportne zadruge
hi Vzajemne pomoči naj se v lastnem intertftn obrnejo na Julijana Šusterič. Maribor, Aleksandrova 57 11346-31

ZAHVALA
Za mnogoštevilne Izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda
PETRA PAVLINA
DEŽNIKARJA
ter za rrmogobrojno čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti se vsem iskreno zahvaljujemo.
Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se čč. duhovščini za tolažeče obiske med boleznijo in ob smrti ter za spremstvo pri pogrebu, dalje vsem prijateljem in znancem za poklonjeno krasno cvetje in vence.
V Ljubljani, dne 8. aprila 1933.
Žalujoči ostali.
PRIČAKOVANJA
ibodo nadkniijila izvrstna
gloi-abila
največj'e domače odpremne tvrdke
KUSLJEVSia DVOfcNI DOBAVITELJ
proizvod &i.azbii, in priboejl
Zagreb
Niltoliče-v-a -ul 13/c Viohne.^.cd Din 'lir dalje Gritape... - -158,- « Mandoline ■ ■103.'- » Harmonike »» "75.- -Havajske gitare, kromaticne harmonike, irube. saksofoni Lid. po najnižjih cenah.
Zahtevaj TB
Tbpesplacni poučni
C felVMSC
Ob priliki prerane smrti našega ljubljenega soproga, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Franca Graul
hišnega posestnika in mizarskega mojstra
se najiskreneje zahvaljujem prečastiti duhovščini za častno spremstvo, gospodu zdravniku dr. Rupniku, gg. Rojcu in Nastranu za vso pomoč v poslednjih urah predragega pokojnika, Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Zg. šiški za ves trud in počastitev, obrtnemu društvu in Prostcv. gasil, društvu Sp. šiška ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika v tako častnem številu k njegovemu večnemu počitku.
Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja.
Sv. maša zadušnica se bo brala v podr. cerkvi pri Sv. Roku v Dravljah.
Zg. šiška, dne 8. aprila 1933.	4915
Žalujoča soproga FRANČIŠKA GRAUL.
leggni..
S5B5B5B5B SB
Delo
lota danes ▼ teh težkih časib še najlažje vsaik. &fc 38 doma opremi doimačio pletilni<H>. Damo leko&e vsa-komur delo s t«o. la ma odkupuje mo iadrfane plo temin«, dobavlja mo orej» in ispla 5mje«no mezdo za pi etenjo, kar do kazoje mnogo ta-hvalnih pisem. Ce bočnte dela« ia zaslužiti. obrnite se zaupno m gra tisiprospekte na smrdko: Domaia pl-etarska teduMri-ia Josip KaMA. Maribor, Trab«r jfrv. 8 odd. 0.
97B
Nazna
da pričnem dne 10. aprila v Mostah, Pokopališka ulica štev. 8, obratovati s PEKOVSKO OBRTJO.
Potrudil se bom cenjenemu občinstvu točno in solidno postreči.
Za naklonjenost se priporoča z odličnim spoštovanjem
PRESKAR ANTON
pekovski mojster
odlikovan na Pariški razstavi leta 1932 z »Veliko nagrado, zlato medaljo Grand Prix.«	4917
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se nas spomnili v bridki žalosti ob težki izgubi našega dragega sina oziroma brata, gospoda
MIRKA BUDKOVIČA
dijaka VII realč. razreda I. drž. realne gimnazije v Ljubljani
s tolažilnimi besedami in ki so v tako obilnem številu rajnika spremili na njegovi poslednji poti v Ljubljani in v Bohinjski Bistrici. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, gospodom zdravnikom: primariju dr. Jenku, dr. Merčunu in dr. Heferlu za njihov trud in lajšanje rajnikovega trpljenja, gospodu gimnazijskemu direktorju Hočevarju in gg. profesorjem L drž. real. gimnazije v Ljubljani, ki so pozdravili našega Mirka pred poslednjim odhodom iz Ljubljane, gospodični Jerici Zemljanovi, ravnateljici Gospodinjske šole »Mladika« v Ljubljani, za udeležbo in cvetje, uradništvu šumske uprave, železniške postaje, učiteljstvu, društvu »Sokol«, oktetu L drž. real. gimn. v Ljubljani za pesmi v Ljubljani in v Boh. Bistrici, pevskemu zboru v Boh. Bistrici za prelepe žalostinke, vsem gg. govornikom za prisrčne poslovilne besede ob grobu, srednješolski organizaciji »Preporod« in Mirkovim sošolcem za prijateljstvo in poslednje spremstvo in vsem, ki so s cvetjem obsuli njegov grob.
V Bohinjski Bistrici, dne 8. aprila 1933.
4911	RODBINA BUDKOVICEVA.
HALO!	HALO!	HALO!
Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela
Staro TIŠLERJEVO gostilno
V KOLODVORSKI ULICI ŠT. 24
kjer bova točila pristna ljutomerska vina in vodila najboljšo kuhinjo z raznovrstnimi jedili. Vse po najnižjih cenah! Se priporočata
4872	Eg, šsa Marifa IDormiž,
GOSPODINJE 2
Vse vrste lesnih in pletarskih izdelkov :>Suha robac, tržne košarice, otroške koške, pletene fotelje in mize, samokolnice, raglje, deske razvaljalnice, banje, škafe itd., PREMOG in DRVA kupujte in naročajte v trgovini »PRI RIBNICANU«.
Bartol Anten, T$vševa cesta 31.
^□□□□□□UUUUULiU
Originalna dvokolesa
Wa££enrad STETR
in specialna dvokolesa KOSMOS
Zaloga in zastopstvo:
TRIBUNA F. EATJEL, LJUBLJANA
KARLOVŠKA CESTA 4.
USODA
Znameniti astrolog prof. Helčn se je odločil brezplačno Izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju dragih, ne glede na razdaljo, meji na ču-dovitost. Prof. Helen Vam pove po resnici vso Vašo usodo; napove Vam, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov gotovo vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, vse se obrne na bolje.
čitajte, kaj Vam piše prof. He!6n:
Spoštovani prijatelji! 2e sama objava, da bom izdeloval horoskope brezplačno, je povzročila, da je moj tukajšnji zavod naravnost preplavljen s takimi prošnjami. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje. Svoje sposobnosti dajem sedaj na razpolago vsem. Sporočite mi svoje naslove, poklic, dan, mesec in leto rojstva ln povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več, nego bi Vi smatrali za možno. Samo za izdatke priložite v pismo 10 Din. Dopise naslovite na moj zavod: Astrol. labor. K. Havelka. Praea 31.
_ Vinohrady, poštni predal 28. J.—350. Upam. da Vam pokažem
boljšo pot v bodočnost in ostajam Vaš prijatelj
prof. Helen, astrol.
RADIO-AKTIVNO TERMALNO KOPALIŠČE OGLJIKOVE KISLINE j
DRAVSKA BANOVINA
Sezona od L maja do 15. oktobra
Pavžeina kera pred in po
sezoni za vsakih 10 dni ____________.	dinarjev.
Zahtevajte izčrpne breiplačn« pro«nekt* od potni š^h n-radov ali od bopa-liščne uprave Rimske Top. ce.	327
* INDIKACIJ E: Revmatnzem, ishiee, len-•ske uolezni, pomanjkanje teka. nervoznos-t, ar-tenjosklerosa itd.
PRODAJA
MANUFAKTURE FBI TVRBKI
m
ara
amom
v Tavčarjevi uL %, I. nadstropje po sledečih cenah:
Češki štofi za moške obleke od Din 45.— do Din 120.—
Ia, angleški kamgarni ........ 180.—
Ia. blago za trenchcoat od Din 75.— do » 120.— Češki cefirji za moške srajce že od Din 13.— naprej Svileni pouplini za moške srajce od Din 18.— naprej Enobarvni volneni pouplini za damske obleke Din 26.— Voln. crepi, ripsi v vseh mod. barvah od Din 45.— naprej Umetna svila najboljše vrste .... Crep de chine boljše kvalitete . . » . Pouplin za damsko perilo . . • • • « Svileni pouplini za damsko perilo . , , Sifon 80 cm t • s Sifon boljše kvalitete ,.*»•>« Najfinejši šifon 80 cm . . * » s B » Platno za rjuhe 150 cm .►»•!•» Ia domače platno 150 cm . * < « t • Molinos 75 cm..........
Na zalogi še razno manufaktumo blago po skraino znižanih cenah!	4800
Din	16,—
>	42.—
»	13.50
»	17.50
>	5.—
»	6.50
»	11.—
»	19.—
»	21.—
»	4.75
W. MECKAUER:
35
im isce poti
Roman.
»Pojasniti vam skoraj ne morem. Nekaj opore pa imam. Istorije s prstanom, ki se je pripetila pri vas, se še spominjate.«
Sevarim je pokimal, živčno črtaje z ogljem po koščku papirja.
»Ko sva se drugi dan z vami im vašo družbo srečala pri stalnem umetniškem omizju, je prišel, kakor se morda spominjate, tud- Koster. A ta n; prisede! k nam, in doktor Schroter mi je rekei, da je storil to zaradi njega. Prav Koster je bil pa zadnji pri Rlzi Vollscheidtovi, to je policijsko ugotovljeno. Ali ne bi bilo mogoče, da sta ta dva skupan kaj zasnovala proti Schroterju, ko je Koster na Schroterja tako jezen?«
»Nemogoče ne b; bilo. Odkod pa veste, da mora biti Koster tisti, ki ga išče policija?«.
»Slišala sem tiralico v radiu. Opisovala ga je, da je velik n vitek, in napovedovalec je omeni! njegovo zarjavelo polt in njegove nenavadno svetle lase.«
»Hm, to je res čudno. Težko da bi bil kdo drugi kakor Koster. Sicer se mi je pa zmerom zdelo, da je med njim in Elzo prijateljstvo aH nekan takega, čeprav sta skrivala pred drugimi ljudmi. A kaj b moglo biti Elzi Vollscheidtovi povod za zlo dejanje proti Schroteriu, ko mu je vendar do-Ižnica za mnogo dobrega?«
»Dolžnica? Doktorju Schroterju?« Hana je čutila, kako ji je kri zastala v žilah.

»Da. Ali ne veste? Ali vam ni nikoli omeni >Ne!« je rekla Hana. Še ta kratka beseda ji je šla težko z jezika.
»Schroter in oče Elze Vollscheidtove sta bila dobra prijatelja. Stari Vollscheidt je živel tu, hči pa v Ameriki. Nato je zbolel in umrl za malarijo, ki si }0 je bil nakopal v tro-pskih deželah. Ko je videl, da mu ne ostane več dosti časa. je prosU Schroterja, naj se zavzame za njegovo edino hčer; v velikih skrbeh je bil zanjo, ker je bila taka neobrzdana natura. Schroter. ki je srlno vesten mož, je smatral izpolnitev obljube, ki jo je bil dal svojemu očetovskemu prijatelju, za toii resno zadevo, da se je sam peljal v New York po Elzo Vollscheidtovo in jo pripeljal v Nemčijo, da bi jo imel tu bolje pred očmi.«
»Ali ni imeh matere?«
»Pač. Prav te se je stari Vollscheidt najTioJ] bal. Bila je histerična ženska, ki mu je naipravrla iz tistih nekaj let zakona pravi pekel. Zdaj je živela hči pri njegovi ločeni "ženi v Ameriki, m oče jo je hotel rešiti tega nesrečnega vpliva. Ker je imel on denar v rokah (bil je potomec stare baltske veleposestniške rodbine) sta se morali mati in hči vdaiti njegovim željam. Hotel je. da bi se hči kasneje poročila z možetn. ki ji ga je bil sam izbral.«
»In v čem je to zadevalo doktorja Schroterja?«
»Prav njega je bil stari Vollscheidt izbral hčeri za moža.«
»Doktorja Schroterja?«
»Da. Temu se nikar ne čudite. Doktor Schroter je bil pri nJem odrasel. Namreč, ko je bil še čisto mlad m je živel v Rigi, se je bil Vollscheidt velikodušno zavzel zanj. Schroter je sin nemške veleposestniške rodbine, ki je pri vekkem požaru izgubila vse premoženje. Njegov oče se je bil pravkar lotil dela, da bi počasi spet vse zgradil in z žilavo marljivostjo nadomestil izgubo, ko je zadela njega in njegovo mlado Ženo nesreča, pri kateri sta oba izgubila življenje. Stransko krilo pogorele hiše, ki sta ga hotela na novo zgraditi, se je podrlo baš v trenutku, ko sta ga ogledovala, in ju pokopalo pod razvalinami. Ubogi mladi Hans Schroter
je ostal sam na svetu, in Vollscheidt je bil tisti, ki se ga je usmilil. Sprejel ga ie v hišo in mu omogočil šolanje Zamotane razmere na posestvu je uredil tako. da je dovršil stavbo, nato pa vso reč ugodno prodal. Izkupiček je nedotaknjen shranil za varovanca, da bi imel za največjo silo. kadar njega ne b: bilo več na sveru Očetovsko se je oklenil doktorja Schroterja, m njegova najbolj vroča želja je bila, da bi mogel položiti usodo svoje hčerke, za katero je bil v tolikšnih skrbeh, v njegove zanesljive roke. Ko ,;e pa Elza postala polnoletna, se ni dala več držati m je šla spet k materi, ki se je bila po ločitvi vrnila v svojo ameriško domovino.«
Hana je poslušala slikarje vo zgodbo, kakor da bi ji pripovedoval njeno lastno bodočo usodo. Krčevito se je oklepala področ-nikov naslanjača, v katerem je sedela H-oteia je skriti svojo razburjenost in svoje osebno zanimanje pred tem možem, ki ji je bil tujec
»ln ko je potem oče umrl. je Šel Schroter spet po Elzo Vollscheidtovo in jo je spet pripeljal v Nemčijo?« je vprašala, da bi dala svojemu glasu trden in miren izraz.
»Da, tako je bilo. Komaj je bil stari mož zatisnil oči. se je Schroter vkrcal na ladjo in se odpeljal če-z morje. Mislim pa. da ga je Elza. ki je nekaj let ni b'l videl, globoko razočarala. Vendar ji je. kolikor vem. ponudil roko. Zaka se nista poro"'la. mi ni znano. Zadnje čase se mi je tudi zdelo, kakor da bi postaralo prijateljstvo. ki ji ga je bil ohranil zaradi njenega očeta, proti njegovi volji čedalje rahlejše.«
»Ali je bil po tem takem z Elzo Vol3scliekltovo še vedno zaročen?«
»Morda! Morda tudi ne. Tega vam ne morem povedati. A tu rmamo še Larsa Kosterja, letalca. Ta trojica je spadala drug k drugemu.«
»Kako to? Vi ste jih menda bliže poznali?«
Z navdušenjem kupuje rada vsaka dama
P
ki čakajo tudi na vas pri Vašem nabavi j alcu poletne obutve z gornjim zaščitnim žigom, vtisnjenim na vsakem podplatu.
Mehanična tovarna opank in obutve Petar M. Dumitrov,
Pančevo
KLEPARSKA DELAVNICA Stf	^M
GOSPOSVETSKA CESTA ST. 16 »pri Levu«
Vam izvrši vsa kleparska dela kakor tudi raznovrstne ravne strehe in strelovode, prav po Vaši želji, najsolidneje in po zmernih cenah
Stdeca iZofearda Mil!!!
sijajen roman, ki ga morete čitatl le s pritajenim dihanjem. — ovede Vas v čase veliKe revolucije. Din 35.—, vezan Din 45.—.
aroča se pn upravi »Jutra«.
Najnovejši modeli dvo-koles, otroških in igrač-nih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko
x- rr.iBUNA« F. B. L., tovarna dvokoies in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4.
če ie potrebna dovršenost.., potem
Glavno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo: ROBERT WEINBERGER d. d. ZAGREB, Gajeva ul. 10.
DAME POZOR!
Trajso
ondulaeijo
z aparatom na dva sistema po 100 Din izvršuje salon POLANC Kopitarjeva ulica 1.
4826
PEEJE
puhasto kg 32.— Din oelo 45.—, pun 140.— >7.pošiha oo povzetlu Lepo volno m žime najceneje prodaja
SEVER
Marijin trg Stev. 2
Za preoblek® zoS
foteljev itd. najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri
R. SEVER
Marijin trg štev. 2 Zavese, odeje, perje, puh.
Velika
izbira
svile
v vseh modnih barvati, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze tr perilo.
„PrI škoSu" LJubljana

Vam vsem,
ki ste tako dostojno počastili blagopokojnega gospoda
s tem, da ste ga zadnjikrat posetili na njegovem domu, ga ob-suli s pisanim in dehtečim cvetjcm in ga spremili tako izredno mnogobrojno na njegovi zadnji poti, mu izrekli tople besede v slovo, ter mu zapeli genljive žalostinke
se prav prisrčno zahvaljujeva.
V	teh težkih dneh je bilo Vaše iskreno sočustvovan je nama v veliko uteho.
V	Studencih pri Mariboru, dne 6. aprila 1933.
4879
Ivanka in Herbert Jaklič.
Zdrave no|s lepe obtiGe!
(Dse bclevine v ttogah
tafeo} odstranite 1
Ako ra noge peku ui bo.e. ako vam »t* k a čk.tp sk oart (©tekanje nog), »i Se leti večer okopijute noge v kopeljt. k! j« v n ej raztopljen« t»ol »v Roka. Vzemite prave »T. Roka *oU (T »eienem omotu) dve pola: iii<v m ;ih veujte r umiva, ni k vroie vode. takoj naeia nt ba.lzam»kt mit-t inifa s.ič-na ra i topina k: veebu.e mnog«!) kisika.
V tej raztopini as kopljit* noge priuiino 4e-trt are. Takoj ta i a tU e blagodejna »lajšanje w gibčnost, ki jo daje st. Roka s-oa. Bolna jn utrujena noga bo kakor prerojena. Ročenai-ta kurja očesu in otekline vam omehCa ie prva ko polj e sv. Roka soljo tolik-o. ia jiib iahko tud; brez noža lahko iilul&ite. Akn boste negovali uoge s sv. Roka soljo vam ostanejo zdrave, mo^ne ki majhne, d* »e bosite dobro počutili tn di T tednih čevljih Sv Rok« eoi ee dobila po lekarnah drogerijab ia parfumerijah po 16 Din.
132
svetovno znana igralka Foxfilma more biti vsaki ženi kot vzor dovršeno negovane lepote,
zato uporabljajte tudi vi Porenal Cold Cre-mo, ki pronikne zaradi svojih, koži sorodnih, najfinejših sestavin v samo kožno sta-ničje in razvija ondi naravnost svojo bla-gotvorno delavnost, ker čisti, osvežuje, obnavlja in pomlajuje tako temeljito, da se opaža že v najkrajšem času odlika te plemenite kreme. Porenal Cold Creme se uporablja običajno ponoči ali za jako suho lice, dočim se priporoča za preveč mastno lice Porenal Creme (suhai. Ta krema varuje obenem obraz pred vsakimi kvarnimi vremenskimi vplivi, a je najboljša podloga Porenal pudru, ki je ne samo zajamčeno neškodljiv, temveč zaradi svojih mnogih prekrasnih barv neobhodno potreben vsaki ženi, ki želi doseči trajen mladeniški. negovan in v resnici dovršeno lep izgled.
Porenal Creme (Cold ali suha) po 18 Din ter puder po 24 Din se dobivata v vseh boljših trgovinah te stroke ali ju pošlje po pošti: Nobilior parfumerija, Zagreb, Ili-ca 34, Jelačičev trg 15.
gaBBnEEBBBBg
Pariz diktira Zagreb prinaša:

O novi modi vam nudi diven pregled katalog Kastnerja & ohlerja v Zagiebu. Ako hočete biti spomladi elegantno oblečeni, naročite z dopisnim katalog, ki vam ga. poživljajoč se na ta oglas pošljemo brezplačno.
Zag&zh.
največja trgovska in odprrnma tvrdka v d rib vi.	4792
Pariški velesejem
oivorjen od 13. do 29. maja 1933 leta,
Ziiiiiaoo vožnjo na ie lemicaib dio.be poeetuiki. ki dokažejo tvoj« <jv»jscvo i mkistri;cev, trgovcem ali kom fsčioaerjev. [to bi s« mogli okoristiti z omenjenem popustom, zahtevajte >-g •: i<maaije Pari&kesra re-lesejma v pUarai trgovskega ata^j« francoskega posltiaiitvi, Simina ulica S. Beog cd. kakor tudi pri francoskih koazuJaitih v Zagreb«. Ljub!Jani. Sa.ra;e vu, S;«!i.tu in 3kio<piju.
^Om nojema legitimacija stane oamo 10 Des* im daje mož.ioet, da se o-koriesite s sledečim«, popueci:
Xa jiugosiov eo^kih želernicaih jt'% (pri povratku); na framcotiiili železn k\ah 50% (pri 'prihodu :n povratku); na nemških železnicah 23T> (pri pribodv im povranku); t« -taJijan skih želcarticah 30% (-juri prihodu in povratku).
Za že!einiAke kart<», ts katore jo dovoljen ta popuM, veJjajo od 9. do 35. maja za prihod in od 15. raa a do 3. jnm.ija za povraieik, za tso vlske. BTZi-.mši S. 0. E.	138
Veliko
tekst lino pc^jetp
l^iče za skorujSnji nastop:
tzprasaiiega icisrpca
in
nočne ga čuvaja
Ponudbe s pobližnjimi podatki o dosedanjem delokrogu in navedbo rodbinskih razmer in plačilnih pogojev naslovite na oglasni odd. »Jutra« pod šifro Stalno nameščenie- .
4S39
'	V'7'--.
v v _. •. \ iz. i . v ,. v .. ' ^ i y	t	\	, \ ^ , . jr ■ \ __ ,	— .
I,v \ ■ ' N - V
UGODNO NA PRODAJ!
1 CHEVROLET:
Sedan 5-sedežni avtomobil v zelo dobrem stanju, vožen 30.000 km, z 2 rez. pneumatikama.
1 CHEVROLET:
Coach 5-sedežni avtomobil, vožen 40.000 km z 1 rez. pneu-matiko.
1 CHEVROLET:
Touring 5-sedežni odprti avtomobil, vožen 30.000 km, z 2 rez. pneumatikama.
1 CHEVROLET:
Truck tonski tovorni avtomobil z 1 rez. pneumatiko, vožen 30.000 km.
1 PONTIAC:
Sedan 5-sedežni avtomobil z 1 rez. pneumatiko, na novo ličan.
1 PONTIAC:
poltovorni avtomobil, 500 kg nosilnosti, z 2 rez. pneumatikama, skoraj nov.
1 FIAT 503:
5-sedežni odprti avtomobil, z 1 rez. pneumatiko.
1 FIAT 515:
7-sedežni odprti avtomobil, z 2 rez. pneumatikama.
1 EUICK:
7-sedežni odprti avtomobil, z 2 rez. pneumatikama. Vsi avtomobili so v vozno pripravnem stanju m po ugodnih cenah na prodaj.
Vse informacije se dobijo pri:
BESA, družba z o. z., LJUBLJANA
Dunajska cesta 24 4822 Telsfon 22—92
Zakaj glasbila samo iz Celja ?
Ker j!h ima
TRGOVSKI DO'
teki
TfMHlADEDIlA-iri-OSLEK
CELJE ŠT. 20
veliko zalogo in zelo po ceni. Zatorej, če hočete dobro kupiti, pišite še danes po ilustrirani cenik in prepričani bodete o veliki izbiri ustnih in ročnih harmonik, tamburic, mandoiin, violin, gitar, citer, gramofonov, plošč in drugir, glasbil v priznano dobri izvedbi, šole za vse instrumente.
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Veliki ilustrovani cenik zastonj.
OTROKOM:
St. 20-26	Vrsta 4531-00
Lahek otroški čeveljček ra	dnevno uporabo.
Gornji deli iz anuleškega	platna, gumijast podplat. Št. 27-34 Din 25.-
št. 10-27	Vrsta 3661-00
Otročičkom lepe pom'adanske visoke čeveljčke iz rjavega boksa s podplatom iz krupona.
Vrsta 2942-00
Otroška sandala z usnjenim podplatom samo Din 35,- Jamčimo za vsak par. Moške Din 49,-
Vrsta 4562-29
Za šport. Idealen in najcenejši čevelj za vse panoge športa, za turuern in za razne igre.
Št. 20-26	Vrsta 5851-30
Za ljubljenčke lakaste ali rjave kombinirane
čeveljčke. Zelo lepi in okusni.
Št 27-34	Vrsta 3922-00
Iz boksa za npmirne dečke. Močni podplati iz krupona, zelo trpežni čevlji. Štev. 35-38 Din 09.-
ftt. 27-34 '	Vrsta 5842-40
Za deklice te udobne, kombinirane fieksibl čeveljčke iz laka ali rjavega boksa.
g, 35.38	Vrsta 5844-05
Dekliški fleksibl-čeveljček iz laka, usnjena peta. Neobhodno potreben za nedeljo in praznik.
. »i '
Za Vattkonot
Le enkrat v letu je Velikanoč - praznik pomladi, veselja in ljubezni. Pričakajte ga v naših novih čevljih. Z novimi cenami smo omogočili vsakomur, da si zamore letos kupiti poceni dobro obutev.
ŽENAM:
Vrsta 3335-10 Ženski sivi platneni nizki čevlji z gumijastim podplatom. Za lepe sončne dneve.
Vrsta 9375-03
Lahek in eleganten čeveljček iz satena z visoko, okusno peto.
Vrsta 9815-03
Okusen dekolte-čeveljček iz finega baržuna ali satena, Ne sme manjkati v garderobi nobene praktične dame.
Vrsta 1845-52 Ti čeveljčki iz finega baržuna, kombinirani z lakom, zamorejo zadovoljiti še tako fin okus in nadomestiti čevlje iz jelenje kože.
Vrsta 3945-05 Udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Izdržljiv v vsakem štrapacu. Za vsakdanjo uporabo nenadomestljiv.
Vrsta 3925-03
Močni čevlji iz črnega boksa s Čvrstim gumijastim podplatom. Za štrapac in vsakdanjo uporaba
99.-
Vrsta 2945-11
Čevlji iz rjavega boksa Praktični in elegantni. Ravnotaki iz laka za nedeljo in pravnik po ceni Din 99.-
Vrsta 9805-07 Putnpp-čeveljček ii rjavega boksa ali laka. Enostaven, toda vendar vedno modem in eleganten čevelj.
Vrsta 2605-16 Okusen čeveljček k športnemu kostimu. Izdelan iz temnorjavega boksa.
Vrsta 9675-38 Eleganten čeveljček iz rjavega boksa ali črnega laka s kombinacijo kačje kože.
K vsakemu paru čevljev izberite odgovarjajoče nogavice!
VELIKA IZBIRA V VSEH MODNIH BARVAH LN DESENIH.
ŽENSKE NOGAVICE: Svilene Bemberg	Din 29.-
Svilene viscosa ......... > 25.-
Svilene Din 19 -, la flor.....> 19.-
Iz Amerika-bombaža....... > 15.-
Bombažaste. normal ....... > 9.-
Iz sukanca za šport....... > 10.-
OTROŠKE NOGAVICE: Dolge bombažaste .... Din 8.-, 10.-, 12,-
Kratke i i sukanca.......Din 7.-, 9.-
Za šport..........Din 10.-, 12,-
MOSKE NOGAVICE:
h sukanca ali poisvile......Din 15.-
Egiptovski bombaž z deseni ... > 10.-
Polsvilene............> 7.-
Močne bombažaste ........> 5,-

MOŽEM:
Vrsta 453S-00
V pomladanskih dneh Dajudobnejši čevelj za lahko hojo. Iz sivega platna l gumijast,m podplatom.
Vrsta 2947
Za lepe sončne dn eve Vam je vsekakor potrebna ta lahka in udobna sandala z usnjenim podplatom.
Vrsta 0167-00
Cižme iz mastnega usnja z močnim vulkani-ziranim gumijastim podplatom. Prikladne za delo na polju, zgradbah, cestah in za vsak drug štrapac.
Vrsta 1937-29 Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za dnevno uporabo, rjavi ali črni.
Vrsta 1977-22
Visoki čevlji iz finega črnega telečjega boksa i elastičnim gumijastim podplatom. Odlični za vse one. ki polagajo posebno važnost na trajnost obutve.
Vrsta 3967-22 Iz močnega boksa, široka in udobna oblika, močni gumijasti podplati. Prav posebno trpežni čevlji.
Vrsta 1637-21 Ie prvovrstnega telečjega rjavega ali Črnega boksa. Lakasti za isto ceno. Zelo praktični in udobni čevlji
Urejuje Davorin Kavljen. izdaja « Konzorcij »Jutra« Adoll Kibmkai. 2a Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeriek. Za inseratai del je odgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljani.