Ék » • Ishajajo vsako sredo in saboto. Veljajo ia celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; ia pol leta 2 fl.po pošti, eicer 1 fl. 30 kr
V Ljubljani v saboto 14. novembra 1857
Gospodarske
skušnje

in smolnih delov, kterih
kov
precej
sebi. namreč 6 odetot
(Vodil
t
h
d
9
kaj počasi v zemlji trohni. Ji enake dele, ki niso za
pozi ah niti), gnoj kaj verli, zmanjšati in lesenost razmehčati, jo sku
v v
močirne
tla
Slavno znani sadjorejec, gospod Bailly dajè po dolgoletnih geni kmetovavci na kope zgrabio ali pa na storjenih skušnjah poterjene vodila na znanje, po kterih se zneso, da se na kupih sama od sebe vname in spari in dajo tudi stare hruške po eepljenji požlahniti. Starim potem takem čreeline odpravi, ktera je rastlinam jako jako
hruševim drevesom se zarastejo po eepljenji storjene rane škodlj bolj in popred kakor jablanam. Da pa tako cepij
Ce se z reso živini nastilja, se mora delj časa
na
ne samo pod živino, ampak tudi v gnojivcici pušati, kakor druga slama. Ce se z reso tako ravná, je gotovo za na-
vseh drevesih po sreči steče, se ne smé na enkrat več kakor le ena sama veja odzagati in cepiti, in drugih tako stel več vredna od druge slame, zato ker ima več apna,
dolgo ne srré cepiti, dokler se niso cepi na ti veji toliko lojnika

kalia
9
natrona ia klora v sebi. Gnoj iz rese ni
tako spesen kakor iz druge slame, toda delj terpi in zemljo
____ • r w it i« • v • • • • i «• « «	.	.
go oji
Iz listja in silovja je tudi dober gnoj
pa le za
9
obrastli, da sok iz debla že popolnoma serkati začno. Storjene skušnje, stare hruške po omenjeni viži cepiti in požlahniti, so se do zdaj vedno dobre obnesle.
(Plitvo sajenje sadnih dreves) naj bo vsakemu — — j- • —--kmetovavcu in eadjorejcu vživo priporočeno! Vsako drevó, in žveplene kisline v sebi kakor pa žitna slama, in ker
lesorejo. Pristije naj bolj ilovnati zemlji. Listne plemena večidel vse imajo veliko več apnenine, lojenine, fosforne
y
ce
je globokeje posajeno, kakor je popred v drevesnici morebiti tudi več gnjilca obderžé, so tadi za gnoj bolj ivertni šoli) stalo, in če se se nekoliko osuje, se mu bo od vsakotere slame. Pràprot ima veliko guojuih delov v
V	y ..	7	V..	. . .	____: !1____T..__»„«.:______». ••
gotovo prej ali pozneje posusilo in sicer takole :
3
5
7-8 9—12
2 pavca pregloboko posajeno se ma bo posušilo v 15 do 20 letih)
4 pavce 6 pavcov
r>
99
99
n
99
99 99
V
99 99 99
99 99
6 3 1
12
48 2
99 »
ma bo že v pervem leta saho postalo.
sebi kakor tudi gnjilca, in se kaj naglo razkroji
Cesarski patent
19
0
septembra 1857 zastran
novega dnarja
*

(Da se mladi presicki dobro popravljajo). Gospodarji v Halskem Oberamtu na Virtemberškem prime-iujejo prešičji klaji po navadi nekoliko ilovce, po kteri
v
majhni prešički kaj radi segajo. Dostikrat dristo rabi, in sicer pri vsakem napadu.
9
se ilovca le za
Še bolji so ne-
žgani in še nesuhi eegli za majhne presicke.
(Lastovitno hranjenje buč in bučnih peská). Ko se zrele buče ekerbno od bučjega šavja poberejo in tjè
denejo
9
kjer po tem celi čas ehranjene ostanejo, in ce so
na tem kraji tudi brez vsega poškodovanja tako dolgo
Clen 1.
Postavni deželni dnarji in zvezni dnarji, ustanovljeni skup z deržavami nemške colne zveze se bodo kovali iz erebra, drobni dnarji aíi drobiž pa iz srebra in kupra (kufra ali bakra).	, 7, \
Iz zlata kovani dnarji bodo veljali za kupčijski dnar.
vred
9
Clen
Vsem dnarjem, ki se bodo prihodnje kovali s tistimi ki so narejeni z letnico 1857, bode ee jemal za
9
dokler so se peške saditi pričele, so nektere že podlago funt enak petsto gramom
ostale
take kali pognale, da so ee v pereea epušati jele; take
kosice naj ee ekerbno v žemljo poeadijo; rastle in zgodej sad obrodile.
epesno
bodo
Ta funt ee v Naših kovnicah (dnarodeînîcah) vpelje kakor edina dnarna teža in bo v ta namen razdeljen v tieočine. Tieočina (tavžentina) se deli dalje po decimalni delitvi; desetinka (deseti del) tieočine ee bo imenovala: as.
Vrednost razne stelje
V
t
Clen 3.
Koliko je v kakem dnarji jedra ali čistega blaga
Bolj zelena ko se slama pokosí, boljša je za nastel. 8e pri vseh duarjih izrekuje (izražuje) v tisočinah
9
to
Najboljša je ječmenovca,
9
za njo pride oveenica; re
Pri odločevanji, koliko jedra imajo ereberni dnarj
ženica in pšeničnica ete ekorcj enake cene. Za naetel mora poveod rabiti mokra poskušnja ali proba
«	t	m m m	V	«	fl	«	> • •	_
9
se
je pa vendar veliko vec vredna slama od raznega socivja,
Pri odločevanji, koliko jedra je v zlatih dnarjih ali
kakor žitna. Ker ste pa grahovca in grahorca ravno tako cekinih, bode ee ravnalo tako, kakor je dogovorj
v
dobra in redivna piča
9
ju bilo škoda za naetel jemati. dnami pogodbi ddo. na Dunaji 24. jauuarja 1857
• tilt* 1 1 1
Fižo lovca je za gnoj ekorej najboljša elama, bobov ca, ajdo v ca, kakor fižo lovca imajo precej debele stébla, počasi trohné in gnijejo, zato so pa tudi za steljo med dragimi elamami najkorietniše, zato ker po laetnoeti svojih lesenih stebel toliko vlažnosti ne potrebujejo, kakor druge slame
Clen 4.
Poetavno deželno dnarno merilo je pet in etirdesetfo rintno ali goldinareko merilo.
Iz enega funta čistega erebra ee bo dělalo pet in štir
9
iviinu iihuíivoh uv j-u«.v«»jvr, ""	c	=>
torej naj bi ee za naetel z drugo slamo ali pa s suho deset goldinarjev ali forintov.
perstjo mešale.
Resa
9
a ktero tudi naši kmetje, posebno ako jim druge
Goldinar (forint, florenue) je avetrianska dnarna edinka in se delí v stotinke, vsaka stotinka pa v desetinke.
stelje primanjkuje
9
radi
živini
naetiljajo
9
J©
bogata
na
voeku in čreelovini. Zavoljo svoje Icjene lastnosti
9
/oska
Iz dežel. vlad. lista XXXII. delà, IX. tečaja.
362
Doarjem po tem kovnem merila narejenim se pravi imeli. To je bilo leta 1711, Bohoričeva slovnica je bila pa
ze leta 1584, torej 127 let poprej natienjena. Io za slo-
„avstriauska veljava" ali „avstrianski dnar.
venščino tako marljivi p. Hipolit je zvedil tako pozno ia
Clen 5.
Kovali se bodo v avstrianski veljavi sledeči dnarji:
Deželni ali domači dnarji: dvoforintniki po	22 V2 lz 1 fanta čist. srebra
9
da
i
foriotniki (goldinarji) po 45 četertforintniki ali po 180
99
99
1 1
79 19
19
J9
19 19
Zvezni dnarji:
d) dvojni ali veliki zvezni tolarji (triforintniki)
9
po 15
po nakijučji za njo! Kmalo in lahko se je prepričal je njegova slovnica memo Bohoričeve komej sénca.
Po tej slovnici je pozneje svoj rokopis popravil. Ta je shranjen v ljubljanski c. kr. biblioteki in slednji se lahko prepriča, kaj in kako ga je popravil. Ker je pa vidil, da mu je le preveč popravljati io predelovati, je začel svoje tako obširno delo vnovič prepiaovati s
poterpežljivostjo, kteri
se mcra
iz enega funta cistega srebra, enojni ali mali zvezni tolarji (poldrugi goldinar) 30 iz enega Dnarji pod a),
732 strani

9
po
fanta cistega srebra.
d) in
omenjeni
* «
bodo 30%ooo Cl
stega srebra in
100/
/i
000
kupra v sebi imeli, torej bo vagalo
a) 201/4 dvoforintnikov
1 čuditi. Cela njegova slovnica obsega namreč in 284 straní 2. delà na celih polah, ktere so drobné in gosto popisane. K tem je prid jal se 7 precej obsirnih pristavkov, med kterimi je tudi znani „Orbis pietu s , 70 strani celih pola latinsko-uemsko-sloveusk. Zavoljo ne izgotovljenega težavnega prepisa je mogel tisek zaostati
4
4014 forintnikov
ali goldinarjev
d) 131/2 dvojnih zveznih tolarjev (forintuikov) \ 1 funt.
in posiednjic cisto nehati. Samo 1. pola je bila natisnjeua
ex tribus nobilissimis
z naslovom: „Dictionarium trilingue

27
enojnih zveznih tolarjev (po poldrugi
goldinar)
Evropae linafuis", namreč latiusko-nemško-slovensko.
Leta 1715 je dal p. Hipolit svojo latinsko-slovensko
Četertforintniki (c) bodo imeli
v řiehi 520/ v avui /1000
čistega
srebra in 4S0
1000
kupra
9
toraj bo 93%0 četertforiutuikov
vagalo en funt.
slovnico natisniti, pa tako je v nji Bohorica posnél, da zamore po pravici kot 2. natis Bohoričeve veljati. Imenoval pa njega ni, ker morebiti iztis, po kterem je dělal
9
ni
Premérnik je vstanovljen pri dvoforintniku na 36
b)	pri forintniku ali, goldinarji na 29
c)	pri četertforintniku na 23
d)	pri dvojném zveznem tolarji (triforintniku)
na 41
pri enojnem zveznem tolarji (poldrugim gol-
>
o
o
S
s
imel naslovnega lista, zavoljo cesar spisatelja ni poznal, ali je pa morda nalaš zamolčal njegovo imé, ker je bii Bohorič protestant.
Enako ni poznal ali pa ni hotel poznati avguštinec p. Marko Pohl in (rojen v šentpeterskem predmestji v Ljubljani) obéh prejšnih slovnic; imenoval se je namreč v
svoji
dinarji) na 33
t
v letu 1768 natisnjeni slovnici, sam pervega krajn skega slovničarja. Je pa tudi res ta slovnica bolj
9
pervi
(Konec sledi.)
srovi poskušnji podobna.
Iz tega se jasno vidi, kako dobro je postregel
9 » •
Do
Poménki zgodovinskega družtva
mescu
oktobru 1857

browsky s „Slavinom" našim pisateljem. Tamoto, ktera jih je obdajala, je pregnal in vžgal jim v duhu Kopitarjevem in druzih luč, ktera še dandanašnji svéti.
Izversteu podperavec zdrave kritike io dobrega okusa
(Konec.)
je bil rajnki baron Ziga Z ois, kteri je bil pervi Slo
venec
ki je
wuvv/ , tv 1 jv	upuouuuw d^uouui 11.« 01 piiaaugvau
mnoge bistroumne možé, ki so pogostoma k njemu zahajali,
Slavina" sposobno spoznal in si prizadeval
Gospod prof. Metelko je
go vor il „o
Slavinu."
Leta
9
1806 je izdal
rajnki
Dobrowsky bukve z naslovom: z njim soznaniti.
19
Slavin, sporočilo iz Českega vsim slovanskim narodom,	Potem je bral družtveni tajnik dva zanimiva sotavka,
ali nekaj v spoznanje slovanské literature po vsih naréčjih." poslana od gospod Davorioa Terstenjaka o boginji
O téh izverstnih mitolo-
več v 8. vezku „der
Dr. E. H. Costa.
V tem delu naznanja Dobrowsky najosobitije slovstvene (literarne) izdelke vsacega 10 slovanskih naréčij in to s
Noreji" in o boginji „Adsaluti." gično- jeziko-dovskih sostavkih je
19
svojimi
kritičuimi razlágami.
Govori o pervi dôbi novo- Mittheiluugen
brati.
slovenščine precej obširno, pridjavsi zgodbino in najvazueje delà našili pervih pigavcov, ki so
bili
T ru b ar
Dal
matin in Bohorič, iu oméni tudi njih horvaskih porna
gačev,
Antona Dalmata in Štefana Konzula. Še celó podobi
Lepoznansko polje.
teh dveh je pridjal Dobrowsky „Slavinu", io povedal, kako sta Trubarjeve delà v horvaški jezik přestavila, ter v čiřili ci in glagolitici v Vitenbergu natisniti dala.
Kako važno je to Dobrowskovo delo za tisti cas, je
iz tega posneti
da je
bilo tudi najmarljivšemu prijatlu
Dvojcka.
Prizor iz zadnje avstrijansko-ogerske vojske.
(Dalje.)
Pod oknam sobe, v kteri sta Ivan in Franje še vedno
IJj ii/»»a uoiiv 11 , ua j u wuv iuui uujmui iji >ov»iu pnjutiu	* """" j * .»»w.» — . ~ ». - ~ - —,
slovenščine nemogoče, se z deli druzih slovanskih naréčij	sedela, akoravno je bila že zdavnej ura polnoči odbila
soznaniti: še celó domá nismo vedli, kaj izverstaega je	žadoní vkljub divjega piša naenkrat ojster glas straže:
Hi-	^fl^H ■■ ■■■■
9
bilo že pred v našem
narečji pisanega. To nam p
55
Stoj! kdo si?*
Malo zatern pride straža v sobo na
polit pricuje. Bilje v začetku 18. stoletja gvardjan kapu- znanit, da doli pred hiso stoji neki prost Banatčan
reči v slo
cinov v Novem méstu, pisal je čuda mnozih venskem jeziku, pa poznal ni čerkice najvažnejih slovenskih dél perve dobe. Sam piše, da je mnogo let pozneje in sicer po naključbi nekoliko tega zvedil in to tudi še po nekem natiskovavcu bukev.
9
nemudoma z gospod
9
želječ
zapoveduikom govoriti.
99
Pripelji ga noter", veleva Ivan.
Na to stopi noter mož srednje starosti in života v
prosti
obleki Banatskega granicarja
reči h očí.
, bled v cbličji, al za-Mi smo ga nocoj že vidili, toraj ga v pervi
1. P. Hipolit je bil porvi, kteri je znane bukve sv. hip zopet spoznamo. Unkraj Donave smo ga vidili.
Tomaža Kempčana poslovenil. Večkrat so bile te bukve
Ivan ga pažljivo pregleduje si in kaj željiš?"
in posiednjic vprasa: „ Kdo
99 »
natisnjene in pozneje tudi po mnozih vnovic poslovenjene.
2. Pisal je tudi slovensko slovnico v latinském jeziku. Ko je rokopis te slovnice s slovarjem vred tiskarju poslal, tresejočim glasom; mu prinese Bohoričevo slovnico. Cisto neznana mu je bila mislil, da sem jez najsrečnejši človek celega sveta.
In siluo se je začudil, da so Krajnci nekdaj že slovnico
Kdo sem?ua reče po kratkem molčauji graničar s
gospod! bil je čas, ko sem
9999
moj
Imel
sem vsega dovelj: dobro kmetijo, dosti živine, obilno de
363
narja; postaraní mojí starši so živeli veseli in zdravi v
, častita in dobra duša, me je obda-
moji hiši ; žena
Ozir
moja
po svetu

rovala z zdravími in veselimi otroci, z eno besedo
y
bia
goslov božji je bil delěz moje duše.
Al kaj sem zdaj?
berač! O berač je še memo mene srečen in bogat, zakaj
Revsina v Londonu.
(Dalje.)
Dvakrat sem se peljal, piše neki pisatelj o tem,
on
y
vati
y
ki ni nikdar nič imel, tudi nima uzroka mnogo žalo- tej pekleaski poti pod zemljo, enkrat podoévi al jez sem imel vsega — vsega,
drugič
y
po pa
razun divjega gada v sercu, ki me pika noč in dan.
v	v	.	-	%
Žalost in bolecine, ki so se v posledujih besedah gra
in zdaj nimam nic, ponoći, vidit podlago, na kteri stojí mešano, v oholosti
A uu zastarano, ponosno poslopje angležkega družbenega živ-
nicarja
izrazovale, so
bile tako iskrene in
in Fraoje vsa giujena z nar večjim pomilovanjem pričneta gledati moža pred njima stojećega.
e smem se vender obotavljati,"" nadaljaje graničar, madžarske trume so se približale tudi našemu
3ue po-
globoke, da Ivan

N
171)
Divj
dozdaj mir vživajočemu selu. Nadjaje se obljublj
y
moči in
pričakovaj
V «
je slednji trenutek, smo se postavili
aeprijatlu v bran. Po dolgem in kervavem boji smo mogli se umakniti nazaj v vas. Madžari nam za petami slede. Jez s sekiro v roki stojim pred hišnimi vratmi, da ubranim
HH HHHHH^I
tù začne z kako so moje sla-
pred ropajocim neprijatlom svojo hiso. Pa zastonj sem smertno ranjen in mogel sem gledati
CCCL
zamolklim in berzim glasom govoriti
botne starše na kosce razsekali, otroke,na bajonete natikali
y »»
in mojo
drag
ženko
smertno ranijo;
in vse to nar
več vsled prigovarjanja njih kervolačnega vodja, kterega
ja nikdar pozabil ne bom. Akoravno smertno
sem vendar kmalo ozdravěl, in to ne toliko vsled
nikdar ranjen
kakega zdravila kakor po strastnih željah strašnega kervavega maščevanja. .Do današnjega dneva sem vedno zasledoval morivca, po kterem mi je vse na zemlji razpadlo. Njegovo življenje je bilo že mnogokrat v moji oblasti ; tudi to noč ga je samo to rešilo krogle moje, ker bi to za njega pre-
ćastna smert bila, ktere ta izdaj
ni vre'den
In zdaj
y
povejte mi gospod zapovednik! kaj ima pričakovati pri vas clovek, ki je nesrečni iu revni svoj narod izdal, častno ime svojega rodu in cesarja zatajil in nezvést bil vojaški prisegi?""
r>
Smert!" odgovori Samo smert?""
5
Smert in sramoto
»
„„Dobro;
y
zaverne začuđeno Ivan
še nekaj
CCCC
nadaljuje graničar
te dní vlovili nekega madžarskoga ogledúha
77»
Vi ste
nn
Ta ogledúh je Danilo V
»
Sem ga
cc
y
clovek, kteremu je
mnogo na tem lezece, da Vam izmakne in pobegne.'
„Bog s teboj, človek", zavpije osupnjeni Ivan
kod ves ti to
Res
y
od
to je tisti človek, ki je tudi meui
y »
smertne rane zadal, in akoravno bi se bil lahko nad njim zmašeeval, vendar tega nisem storil; še svojemu narboljemu prijatlu Franju nisem povedal, kdo da je; dosti mu je, sem si misiil, da je sužeuj in vjetnik, verh tega pa še slaboten in bolehen."
prokleta da! da
»95
Ha
ha
7
bolehen
nasmeja graničar
taka serbska iskrenost in dobrota!
Bolehen
»»
kakor jez in
in!
3L
Ce bi bili zdaj pod oknom R — čeve
hiše, bi vidili, kako zdaj vražji moj morivec vašega bolnega vjetnika oprostuje in kako bosta čez kake pol ure srečno peté
vnesla ter Vam fige kazala."" gledata stermo v govorećega in ne vesta o njem.
Ivan in Franje
y
kaj
mislila
„„Gospod zapovednik,
nadaljuje graničar

cas
mojega maščevanja prihaja. Pošljite, prosim Vas, urno urno otražo k Donavi med tretjo in četerto vodenico!""
poslopje, nad kterim se slednji čudi, kteri ga
ne pozná.
Popotovaje po mnozih in raznih stezah in stezicah sem
^^	^	Y	^	^^
přisel z dvema sercuirna tovarsoriia do vlaznega zaduhlega obočja. Zgorej je bilo suho toplo vreme. Tù nam je pa na polzki poti merzla, vlažna iu smerdeča trohnoba v nos vdarjala. Tù so soziđane vrata v čast najhuje, revšine častne
vrata izveržencov vsake verste
najbogatejega in naj
večjega mesta cele zemlje. Zastonj zevajo ob bregovih Tamize duri kanalov, po kterih se nesnaga v reko odteka
y
to nesnago sprejeti. Tù ima izveržek cioveške družbe svoj
grad
y
svoj sedež. Tù sem ne sme nikolj sonce zasijati
y
ne
sonce nebesko, ne zarek sonca, ki zná zasijati iz sere blažih ljudi. Kar je blažega in lepega, oterpne tù, se skerči ali pa ga brezumno osupnjenje od tod spodi. Tudi
bil skorej pobegnil, pa moja serčna prijatla sta me
jez
progovorila, ostati. Veljalo je, se s tem svetom soznaniti. Tedaj le naprej, naprej ! Lastne besede so nam tako ptuje na ušese bile, kakor v tamoti doneči, nam nerazumljivi glasovi hudih duhov, kteri so se ali iz černih postranskih
lukenj ali pa iz sivo-rudecih gaznih luč (sonca in zvezd tega podzemeljskega nasélstva) nam kakor pačili. Gaz je tako slabo berlel, da je kakor s plajščem to pušobo pokrivat in nesnago v nji. Sploh ni ničesa viditi, kakor tu in tam kak kamen, kako trohnjeno desko ali dilo, kak kup nesnage v kotih obokov — blazine in odeje ljudstva kteri se zdaj na zemlji sprehaja in kupcuje, beračje
y
7
go-
ljufava in vsak po svoje se za par réparjev trudi. Podnevi
ne ostane
doli
nič
druzega
srečnežev, in to je
kakor hisno orodje teh ne« nesnaga in enakomemi, vlažni
y
ostudní mraz, kteri tudi v pasjih dnevih enak ostane
y
m
ni druge na
plesnjiva obupljivost te revšine, cez ktero je zemlji. — Strašno tiho je vse tù dôli. Pa s toliko večjim gromenjem in debelo ozidje v dnů pretresaje derdrá težek
voz pod enem večjih obokov. V slabi svitlobi se lesketá léd, s kterim je obložen. Tù doli imajo ledenice, iz kterih dobivajo kavárji in lekarji hladilo za vročno nadzemlje verh tega je pa tu mnogo mnogo ola, vina in vsacega
y
v hramih z železnimi vratmi in ključavnicami za-
bolj merzlo, zavoljo
blaga
pertih. Ledenice delajo to podzemlje še česar njegovi prebivavci skerbno gledajo, dokler je mo goče, po druzih kotih in krajih, da ondi prenočujejo.
Tako je to podzemlje podnevi. Kako pa njegovi pre
bivavci živé in se obračajo
7
je mogoce
le ponoći viditi.
Enajsta ura zvečér je že odbila, ko smo prišli jez in moja dva prijatla drugič v to peklo pod mestom Londonom. Po-samni utrudeni popotniki in cele družine z otroci, zaviti v cunje aii na rokah matere terdno spavajoči, odrašeni mládenči in dekliči dohajajo od mnogih straní, obloženi z ne-kakim orodjem, — z ostanjki in drobci bivših jerbasov itd.
iz kterih púha duh marsikterih trohlih jedíl in druzega
y
blaga. Tù in tam že polégvajo, po samem ali pa kardeloma vlačugarji po nesnažnem kamnji ali podperajo po svoji
segi vlazno zidovje. Drugi obracajo sterme oci se pravno
y
pri
v
Kaj ti bo, za Boga, tam straža, ker ondi prek ster- èe brihtni, ostanjke svojega blaga na prodaj ponujaje
mesto si izbrati, na kterem bi spali; še drugi krice
WĚ M in
mega obrezja komaj ptica zleteti zamore
y
Vendar
—»«m..,	«Muiviv; — » vuufli, naj najuejo marsiitoga, mereiiiu kuj »peuaju. v cumul omu do
se ti zgodi po volji. Brate Franjo! hodi urno in odpravi grečali s policaji, kterih slepivnih lamp svit se je tù ali
najdejo marsikoga, kteremu kaj specajo. Večkrat smo se
neutegoma nekoliko vojakov k R — cevi hiši; kakih deset pa poslji sem, da hitiva z njimi k Donavi
(Konec sledí.)
tam po kupih raztergancov bistro in urno zabliskal, da bi morda kakega znanega hudodelca izsledili in sabo odpeljali.
Čuj
y
čuj! kaj oklicujo někdo tam? Postelje?
»
Postelje*! postelje! postelje! po
krajcarji za noč, samo
po krajcarji!
Vode
y
mjila (žajfe) in ognja za kuho
364
, goepe id go
glave pobitih Turkov na dolzih vdrogovih v Cetinje
ercegovineki meji so nedavno Cernogo
Ni
mnogo
živinu
vsega za en krajcar! Zdaj je čas za to
spodje, zdaj je cas!"
V najgerjih kotih, kjer je še kaj upanja, si kaj pri- siloma odgnali in već pastirjev pomorili. Kratko reči: vsa dobiti, razpne še poželjenje po dobička svoje mreže v tem meja je v slobni vstaji. Žalostno je to, in sploh so zacelí
strašném Babilona opravi.
9
skuša, poskcša in marsikdaj dobro že tù in tam želje razodevati, da bi se več storilo za te
(Konec sledi.)
kraje za mirú in pravice voljo.
Novičar iz avstrijanskih krajev

Žena bogatega Gavana

Iz Dunaja 10
Povedale ste, ljube „Novice" pred
Serbska narodna.
nekimi tedui, da bodo po novem letu v Milanu davek od
psov plačevali. Kakor za gotovo terdijo, caka Đunajčane Zapovedal Gospod Bog enaka. Tudi pri nas bomo néki od i. jauuarja 1858 dobili Dvema, trem je angelom
Vuk
y
I. 207
tak davek, in sicer bo od vsacega psa po 10 íl. na letu plačevati, samo mesarskih, gojzduarskih psov in psov posestnikov ne bo zadel davek.

•x r.
» » «
55
0 vi moji Vi nebeski
gel
odi
Iz Ljubljane. Včeraj smo pokopali vis. častitljivega suhega
Stopite na zemljo dol Goslicc izrežite
5
Ijubljanskega korarja, J
Zup
74 let je bil star „Pa po svetu hodite
in ravno je 50 let preteklo, kar je bil mašnik
troj
8 t VI
st Vi
Iz Ljubljane« V sredo se je začéla na Poljanah
55 55
55
5
9
šola c. k. kmetijske družbe, namreč: šola podk

šola
dra v n išt
in pa šola kmetij
Ko po cvetu bcel Od prozora Božjega Od iztoka solnćnega,
In vse vere skušajte, „In po redu mesta vse,
55
Število učencov je letos toliko, da že dolgo ni „Ve li vsako za Bogá
tolikšno bilo
9
je namrec
podkovst
in
živino
55
9>
9
Za ime Gospodovo
dravniš t
16
ucencov km eti i st
8
Ker
No
^ u i u i u i o i u x w , uvcuvu v n iu c 11 j » i v a o. — rvci „n u-
vicea večkrat vremena opomnijo, naj zapišejo v posebno
Ko to cujo angeli, Stopijo na zemljo dol
vremenost letosnjega leta tudi to naključbo, da ee je Goslice izrežejo
»	i	m	m ^	m	m	*	^	a	m
9
9
kmetiski pregovor od ev. Mart
Za
kteri pravi
55
K
Ce tud ta da
m svetega Martina
kmalo pride
g, zmerzlina
9
Tri
letos natanko epo dan
d
prav dobro greje
babj
leť se štej
9
ker v eončnem evitu na ev. Martina
v
ee
krog
vse čiste gore je
V
ze
P

pobelil sneg krog in
9
pa tudi ravuine tù in tam po Notrajnskem i. t. d
vceraj je zacel naletovati tudi v Ljublj
9
Iz suhega Pa po svetu hodijo, Ko po cvetu bcelica Od prozora Božjega Od iztoka solnćnega In vse vére skušajo In po redu mesta Vs Za
5
9
vse j
Novičar iz raznih krajev

znade za Bogá Gospodovo. Ko pred dvore prideji Gavana bogatega In to pripetilo se Ravno na nedeljo
Visoko c. kr. pravosodno ministerstvo je izreklo
da
Stoj Pol
božj
geli
delje pred durmi
9
ima ukaz od leta 1853, kteri veli, da
alidi, kteri so I>a bol'j° iih n?Se
5
voljo kakega hudodelstva v težko ječo obsoj
9
priboljške
zgubé,
boljške razširjen, ktere
ktere Tzivajo, in da je ta ukaz iudi na tište pri
lidi ali dosluženi
jaki iz
T
Visoko c. kr
cesarskih ali privatnih zavodov dobivajo. za tište, kteri eo v prosto ječo obsojeni. ministerstvo notranjih opravil je dovolilo, še niso postavne starosti dosegli, ni prepovedano, ei kme tijstva kupovati, pa izreklo je tudi, da emé, kdor je vo
Godejo na goslice, Bele roke trudijo, Zlobnih psov se branij Ko prikaže se gospá
pa ne veljá Ponosita Jelena
9
da takim
kteri
jaščini podveržen, si kmetijstvo kupiti, toda zavoljo tega Ponosita Jelena
Pred njo grejo dvorkinj In za njo služabnice, Pavi ji s perutami Gorko lice hladijo ; Pa prinese
gospa
V » .
se ni vojadcine oproeten
Požunski judj
so
9
kakor
veako leto, po etari šegi tudi letos presvitlemu Ceearj dve lepo okiučane gosi na dan sv. Martiua podali.
Po
Kruha osmojenega,
Ki je v petek vmeden In v saboto vsajen v peć
bil
Iz peci v nedelj
vzet
poslednjih povodnjih v Piemontu eo samo železuice Tega Jelena ne dá
y
kake 4 milij
gold
ekode terpele
Iz Carigrad
zvémo, da ee je, ko je francozki poslanec zavoljo tega
spregel, ker je etari Rešid paša
ki vesir postal
9
poslancov ponudilo
ta d
gospoda sprijazniti. Dru
©
vec pa
Kot Gospodu ljubo je, Ampak bercne Jelena Z desno nogo angelom
je brati, da je francozki cesar evojemu poslanců v Cari
99 99
r>
Nate tù, božjaki vi! Kaki li je ta vaš Bog Ki ne more živiti
9
gradu prav dal, da je tako krepko zoper Résida na noge „Svojih slug na domu sam
stopil. Zavoljo tega prerokojejo nekteri, da bo turško-fran cozko merzenje več časa terpelo, kakor je misliti. — Bel
ministr
gijski kralj je ministerstvo
pustil, in novi
Rogier za notranje, Devrierč
so
Orban za dnarstvo
unanje opravila, Fi
99 99 99 55 55
9
Da pos
k mem
h
Boga imam jaz doma, Ki postavil meni je Terdne dvore svincene,
9
127.
1
za pravosodje iu Berten za vojsko
55
n
In stolove sreberne, Mnogo blaga, mnogo ced.* Odidejo angeli, Ali sreća Stevan jih, Verni sluga Gavana. Govoré božjaki mu : Čuješ Stevan, bratec naš Bogajme nam kaj daruj!
i
99
f U
55
Pa
besedi Stevan jim:
„Cujte, bratje božjaki! „Prav nikjer jaz nimam nić
9
Kakor eno jagnjice; Služil sem pri Gavanu,
Celih devet dolgih let Pa mi dali niso Kakor
nić
9
« • »
9
eno jagnjice, Prosil jaz sam mleka
sem
y
sem jagnjice
5
• • »
„Da redil
„Sadaj moje jagnjice „Je naj bolje zmed ovac
99 »
rt
9
Vam poklonil rad bi ga Pa odnesli ravno zdaj
So pastirji jagnjice. Govorijo angeli: Hvala, Stevan, bratec naš! Ce ko jezik
55 55
55
serce je,
5
Sadaj jagnje tukaj bo." Krog oberne Stevan se Ali, glej mi, jagnjice Sèm iz polja bleketa. Stevan se ga veseli Kakor svoje majkice.
Vzame Stevan jagnjice In poljubi trikrat ga, Pa božjaku dade ga: Tù, božjaki, bratje mi Naj bo vaše jagnjice, Bodi Bog mi milostiv.4* Hvala, Stevan, bratec naš!a Odidejo angeli, Odnesejo jagnjice. Ko so prišli angeli
55 55
55 55
?
9
Pred prestol zvelicarja, Pravijo Gospod Bogú, Kak na zemlji bilo je (To Gospod Bog bolje vé Kakor sami angeli) Tedaj reće Gospod Bog: „Čujete li, angeli ! „Stopite na zemljo dol Na dvorove pojdete Gavana bogatega. Mu na dvorih storite, Balatinskojezero. *) Ulovite Jeleno, Ponosito Jeleno, In na belo gerlo ji
9
55
„Obesite kamenja, „Vraga zvežte h kamenu, „Naj po peklu tira jo, „Kakor barko po valéh."
C.
Na arbanski in ercegovinski meji si Ćernog
in
Turki še vedno zabavlj
in ee pošilj
uza jem
s ker
Na Madžarskem prípovedujejo, da se v jezeru Balatinu, ko je nebo vedro in voda bistra, še zdaj vidi zidovje Gavanovih
dvorov. *	-II
vavimi glava
domu. Po etari šegi pošiljajo Černog
Odgovorni vrednik: Dl. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik