jjE. 14. JUNIJ 1973 — ŠTEVILKA 22 — LETO XXVII — CENA 1 DIN
^SILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ S2DL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
lÁPf se zahvaljuje
Po zaključku X mladinskega pevskega festivala, na katerem je pelo preko 3000 mia.
dih pevcev iz Celja, Slovenije, Jugoslavije in Evrope, se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli
sodelovali in pomagali, da je festival tako lepo uspel.
Zahvaljujemo se vsem pevcem in dirigentom za lepo pesem in jih prosimo, da ta pri-
zadevanja z vso gorečnostjo nadaljujejo. Iskeno zahvalo smo dolžni staršem v Celju in
po vsej Sloveniji, ki so odprli svoje domove in srca pevcem iz bratskih republik in ino-
zemstva in jim г ljubeznijo nudili stanovanje in oskrbo; brez te širokogrudne pomoči bi
festivala ne mogli organizirati in bi ne bil to, kar je.
Zahvaljujemo se dijaškim domovom v Celju in po Sloveniji, ki so prenočili mnoge zbo-
re. Topla zahvala vsem gostinskim obratom, ki so z veliko vestnostjo ter poceni nudili
pevcem dobro hrano. Posebno zahvalo smo dolžni organizatorjem ter prebivalstvu krajev:
Ajdovščina, Beograd, Brezovica, Dobrna, Gornja Radgona, Izola, Koper, Kranj, Ljubljana,
Maribor, Mirna na Dolenjskem, Mozirje, Novo mesto, Ptuj, Rogaška Slatina, Rimske Top.
lice, Senovo, Slovenska Bistrica, Šempeter v Savnijski dolini, Šentjur pri Celju, Šoštanj,
Trbovlje, Velenje, Zagreb in Zreče, ki so sprejeli v goste inozemske mladinske zbore in г
njimi priredili v sodelovanju domačih zborov mednarodne koncerte.
Iskrena zahvala za razumevanje in pomoč Skupščini občine Celje, Temeljni kultur,
ni skupnosti Celje, Kulturni skupnosti Slovenije, Izobraževalni skupnosti SRS, Ljubljanski
banki, Splošni plovbi Piran in mnogim gospodarskim podjetjem, ki so sofinancirala festi-
Mladinski pevski festival
hlavski turnem
Pota in hotenja delavskega
pizma imajo svoj odsev tu-
ji v delu potovalnih, oziroma
ličnih uradov. Semkaj se
Rekajo ne samo člani tistih
bektivov, ki nimajo lastnih
jočitniških domov, marveč
^ drugi. Izbira je tod več-
I pestrejša, usluga sicer ne-
bliko dražje kot v počitni-
fch domovih, toda večno za-
Eanje v isti dom, v isto oko-
postaja utrudljivo in ne-
imivo.
Zanimivo in pomembno pa
f to — rezervacija prostora
katerem koli kraju ob mor-
I ali drugje, je s pomočjo
otovalnega urada cenej š.4,
K če iščete penzionske uslu-
Í sami. In na koncu koncev,
ikšno uživanje dopusta je
Iii organizirano. Za vas mi-
Sjo in delajo dmgi.
Zanimalo nas je, za kateri-
ûi kraji naši ljudj-a največ
prašujejo in kam najraje od-
lajajo?
IZLETNIK: Na prvem me-
lili so vsekakor nekateri kra-
Iv Istri. To velja še zlasti za
Poreč, Umag in Novi grad.
I^sti rezervacij smo prodali
za Supetar in Bol na
'faeu, pa za Njivice na Kr-
'ч, za Noval j o na Pagu ter
ä Banjol, Barbat in Rab na
*oku Rabu. Veliko ljudi z na-
območja bo letos preži-
dopust v Veli luki na
^.oiiuli, v Solarisu pri šibe-
"šu. Od krajev v Sloveniji
"■»tJnjači Bohinj.
Zanimiva je ugotovitev, da
^ največ ljudi odšlo k mor-
' julija in avgusta. Za prsd
" posezono ni večjega zani-
"^ја. To je škoda,
^aši aranžmaji so ugodni,
^ so tako imenovani j>ake-
^lug vezani na letalske
^_________
prevoze za vse kraje na dub-
rovniškem in splitskem ob-
močju. Tudi cene teh uslug se
ne spreminjajo.
KOMPAS:
Največje ix)vpraševanje je
vsekakor za kraji v Sloven-
skem primorju. Blizu so in
tudi cene so ugodne. Mnogi
so se odločili za taborjenja in
ne samo za bivanje v hotelih
ali pri zasebnikih, četudi je
največje zanimanje za glavno
sezono, smo imeli dosti re-
zervacij tudi za pred in po-
sezono.
Od drugih krajev sta na pr-
vem mestu Makarska in Bio-
grad na morju.
Sicer pa se nam zdi, da
smo vsi skupaj še premalo
napravili, da bi kolektive opo-
zorili na vse ugodnosti, ki jih
imajo naše usluge pri kori-
ščenju letnega oddiha.
ŽELEZNIŠKO PODJETJE
ZA TURIZEM, TRANSPORT
IN GOSTINSTVO, posloval-
nica Celje: Dejavnost je izred-
no pestra, možnosti za izbiro
velike. V tem ko se železni-
čarji v velikem številu odloča-
jo za Atomske toplice v Pod-
četrtku, kjer ima naše pod-
jetje svoje kapacitete, ki jih
prodaja tudi, òziroma, zlasti
drugim, pa nudimo kapacite-
te ob morju ob sodelovanju
Dalmacija-turist, Kvamer-
ekspresa. Zato so možnosti za
letovanje velike in segajo v
vse kraje ob morju pa tudi
drugam.
Zanimivo je, da bo več lju-
di z našega območja odšlo na
otok Cres, kjer so mikavni
zlasti nekateri novi objekti.
Sicer pa je za kraje v Istri,
predvsem v Poreču, pa za
okolico Pulja, veliko zani-
manje.
MB
Z. KRVINA
O POLOŽAJU KS
Na povabilo krajevne kon-
ference socialistične zveze
Otok v Celju bo danes po-
poldne predaval razširjene-
mu političnemu aktivu Otoka
Zdravko Krvina, član pred-
sedstva slovenske skupšči-
ne. Zdravko Krvina bo govo-
ril o položaju krajevne skup-
nosti v ustavnih spremem-
bah ter o komunalnem in
skupščinskem sistemu. S tem
razgovorom se krajevna
konferenca SZDL Otok vklju-
čuje v začetek javne razprave
o osnutku nove ustave. Sre-
čanje z Zdravkom Krvino
bo v spodnji stranski dvo-
rani Narodnega doma v Ce-
lju ob 17. uri.
J. Vipotnik na obisku
Danes pride na celodnevni obisk v Celje Janez Vi-
potnik, predsednik komisije za politično propagando
in informativno dejavnost pri CK ZKS ter generalni
direktor RTV. Na povabilo medobčinskega sveta ZKS
Celje oziroma njene komisije za informativno dejav-
nost se bo dopoldne najprej udeležil 2. seje komisije
za politično propagando in informativno dejavnost pri
medobčinskem svetu ZKS Celje. Na tej seji bodo med
drugim govorili o materialnem položaju in razširjeno-
sti sredstev informiranja na območju medobčinskega
sveta ZKS Celje ter o vzgojni usmerjenosti tiska in
radia. Popoldne pa bo Janez Vipotnik govoril delavcem
o sredstvih informiranja, predsednikom komisij za
uveljavljanje ustavnih dopolnil v delovnih organizaci-
jah celjskega območja o pomenu informacij v luči
ustavnih dopolnil.
PODPISANA
POGODBA
Na skupni seji sta v Med-
vodah delavska sveta Aera
in Tovarne celuloze iz Med-
vod v torek podpisala statu-
tarno pogodbo' o priključitvi
Tovarne celuloze k Aeru. S
tem sîta' se podjetji tudi for-
malno-pravno združili.
Kot smo poročali že v eni
naših prejšnjih številk, je
smoter te združitve v orga-
nizaciji papirne proizvodnje
v Medvodah. Tu bodo nam-
reč postavili novo tovarno
papirja, v katero bodo vložili
okoli 160 milijonov dinarjev.
Predvidevajo, da bo redna
proizvodnja visokokvalitetnih
vrst papirja steikla že v letu
1975, ko bodo proizvedli okoli
10.000 ton papirja.
13, in 14. junija 1973 ob 17.30 uri
MODNA REVIJA П
v dvorani Veleblagovnice	BLdHI
DAMSKO IN MOŠKO
PERILO
- KOPALNI KOSTIMI
Najprej obvestilo o naši slikanici. Marsovce bomo za nekaj časa
poslali na dopust. Ko se bodo malce odpočili, pa jih bomo zopet
prepustili njihovim dogodivščinam.
V	poïetnem času, če bo uspeh, pa tudi kasneje, se bomo vrnili
k lahki, zabavni strani o zanimivostih z vsega sveta. Ta pogled skozi
okno v svet bo resen in neresen. Ce imate, dragi bralci, kake zani-
mive zapise za lahkotno branje, jih bomo radi objavUi. Pošljite. Tudi
mapa s pismi se zadnje čase tanjša. Saj veste, na kaj cikam.
V	današnjem NT boste rudi prebrali reportažno razmišljanje »V
križišču zlih usod«. Intervju z Otom Pestnerjem o njegovih solzah
na slovenski popevki. Vabim na branje rubrike Novo v delovnih
kolektivih — na gospodarski strani. Pripravili smo tudi obširnejši
zapis s konference celjskih komunistov o gospodarskem položaju
Celja.
VAS UREDNIK
Za kovaškimi stroji v Tovarni kovanega orodja v Vitanju pošteno greje, zlasti če to traja dnevno osem
ur. JOŽE SLEIVIENJAK je v tej tovarni zaposlen kot kvalificirani kovač že od 1955. leta in je z delom
zadovoljen. Tudi z zaslužkom se je pohvalil in povedal, da se podjetju môcno pozna prostorska sti-
ska, v kateri se nahaja. A upa, da bodo že našli rešitev!	FOTO: Drago Medved
2. stran — NOVI TEDNIK
14.1unî| 1973 —Sf^
ZK o gospodarstvu
Tone Zimšek, namestnik
sekretarja komiteja občinske
konference ZKS v Celju, je na
6. seji konference celjskih ko-
mvinisfcov izrekel tole misel:
Komunisti morajo biti na če-
lu prizadevanj za stopnjeva-
nje gospodarske učinkovitosti
v celjski občini. To pomeni,
da bo potrebno preusmeriti
poslovno miselnost 2aiotraj
sam.oupravljanja, prestruktu-
rirati materialno baao in se
zavzeti za p>ospešen razvoj
vseh drugih področij družbe-
ne reprodukcije. Celjski ko-
munisti so se namreč lotili
preučitve nekaterih temeljnih
»vidikov uspešnega gospodar-
jenja gospodarskih organiza-
cij združenega dela v celjski
občini v razmerah socialistič-
nega samoupravljanja in bla-
govne proizvodnje« (za ob-
dobje 1965—1972).
Konferenca je opozorila, da
omenimo samo najvažnejše,
na nekatera temeljna proti-
slovja v gibanju celjskega
gospodarstva. Izpostavila je
problem zaostajanja celotne-
ga dohodka, družbenega pro-
izvoda, probleme v povezova-
nju gospodarstva, nujnost no-
tranje preosnove v material-
ni bazi in na finančne nalož-
be v obratna in rezervna
sredstva. V ospredju mnogih
razpravljalcev je bila afirma-
cija znanstveno strokovnega
in raziskovalnega pristopa
pri osnovanju kratkoročnega
in dolgoročnega razvoja, so-
dobne prodajne politike, mo-
deme tehnologije in organi-
zacije dela.
Eden izmed osnovnih pogo-
jev »očiščenja« slabosti v
celjskem gospodarstvu pa bo
zagotovo izvedba strukturnih
premikov med posameznimi
področji. Udeležba industrije
SLAVKO VERDEL: »Da-
našnja konferenca, prav
tako pa tudi materiali, ki
so bili pripravljeni zanjo
in seveda tudi razprava,
so dali kvaliteten pregled
nad stanjem gospodarstva
v celjski občini. Materiali
bodo lahko služili, kot
dragocen pripomoček za
naše nadaljnjo delo. Iz
njih bo možno izluščiti
mnoge pomembne ugoto-
vitve, ki bodo terjale kon-
kretna ukrepanja na pod-
ročju bodoče gospodarske
politike celjske občine.
Upam, da nisem prevelik
optimist, če. trdim, da
konferenca po svoji vse-
binski plati kaže na to, da
bo celjsko gospodarstvo
v svoji prihodnosti lahko
storilo hitrejši korak na-
prej in doseglo zlasti v in-
dustriji tisto mesto, ki ga
je pred leti- že imelo. To
trdim zaradi tega, ker se
je v zadnjem času tudi
oskrba s krediti pričela iz-
boljševati, kar je velikega
pomena.
MILENA STIFT ER] EV A:
»Mislim, da je bilo v pri-
prave za to konferenco
vloženo veliko skrbi in
naporov, da bi ugotovili
resnično sliko stanja in gi-
banja v gospodarstvu celj-
ske občine. Kazalci, in to
;e pokazalo tudi gradivo
za konferenco, niso naj-
bolj ugodni, zaradi tega
mislim, da je ta konferen-
ca izrednega pomena, še
zlasti za sedanji čas, ko
moramo brezpogojno os-
vojiti moderne koncepte
gospodarskega delovanja.
In sicer zato, da izkoristi-
mo vse pogoje in možno-
sti za v prihodnje, ki nam
jih tudi na področju go-
spodarstva ponujajo us-
tavne spremembe. Prepri-
čan sem, da bo današnja
konferenca glede nadalj-
njega razvoja celjskega go-
spodarstva vsekakor po-
memben mejnik.«
MIRKO JANCIGAJ:
»Vsebina današnje konfe-
rence je izredno aktual-
na. Posebno smo veseli,
da je uspela v širšem kro-
gu pripraviti kvaliteten
material, ki bo po moji
oceni lahko predstavljal
osnovo za graditev komp-
leksnega sistema gospo-
darskih ukrepov v celjski
občini. Z njim se mora
kompleksno seznaniti ce-
lotno članstvo ZK, kajti v
preteklosti so bile pri tem
storjene mnoge nepoprav-
ljive napake, kajti celovito
informiranje članstva s
tako pomembnimi ugoto-
vitvami je bistven pogo]
uspešne akcije v bodoče.
Občutek imam, da ta ma-
terial in aktivnost raz-
pravljalcev na konferenci
ter konferenca dajejo za-
gotovilo, da se sproži več-
ja aktivnost za kvalitetno
oblikovanje bodoče gospo-
darske politike, ki bo pri-
vedla do željenih uspehov.
se namreč v celotnem dohod-
ku in v družbenem proizvo-
du manjša. V industriji je ce-
lo upadlo število zaposlenih.
Res pa je, da njen položaj še
otežuje podatek, da imajo že
nekaj let velike težave prav
največji celjski delovni kolek-
tivi: Cinkarna, štorska žele-
zarna in EMO. Najslabši raz-
voj dosega kovinsko-predelo-
valna industrija s tovarno
EMO na čelu. V kovinski in-
dustriji je zaposlenih tretjina
delavcev vse celjske industri-
je, vendar pa ti ustvarjajo le
četrtino družbenega proizvo-
da. Prav zato ne bo mogoče
doseči ugodnejših gospodar-
skih gibanj v celjski občini,
če ne bo prišlo do pomemb-
nih kvalitetnih premikov,
predvsem v kovinski indu-
striji.
Diagnoza celjskega gospo-
darstva kljub mnogim objek-
tivnim silnicam ne vzbuja op-
timizma. To so poudarjali tu-
di razpravljale!. Dušan Bur-
nik je ocenil uresničevanje
načrta srednjeročnega razvo-
ja občine. Miran Kršmanc je
kritiziral preobremenjenost s
tradicijo v poslovni politiki in
načrtovanju razvoja delovnih
organizacij, štiftar Milena se
je vprašala, kje so vzroki, da
v proizvodnji tudi nova vlaga-
nja ne dajo večjih rezultatov.
Toplak Jure je opozoril na
nujnost uveljavljanja tržnega
koncepta pvoslovne politike.
Beno Krivec je opredelil vlo-
go občinske skupščine. Zavo-
da za napredek gospodarstva
in drugih strokovnih zdru-
ženj pri uresničevanju hitrej-
šega razvoja celjskega gospo-
darstva. Slavko Verdel je kri-
tiziral preobremenjenost go-
spodarskih delovnih organiza-
cij. Fedor Gradišnik je odprl
problem znanstveno razis^^
valnega dela kot material;,
sile v proizvodnji. Vouk J^jj,
je razgrnil pred konferenc,'
probleme v Žični, Jančjgj'
Miro tovarne Emo in РгацЈ
Klinger Cinkarne. Janko Кр^
šovic iz Libele je vprašal, ^
kaj se tako počasi uresničuj,
sklep o učinkovitem razbil
menjevanju gospodarstva
Stane Jurak je kot terneljm
cilj celjskega gospodarst»,
p>ostavil večjo akumulatii
nost proizvodnje. Izredju
tehten prispevek je dal z%
ne Dragan, ki je razpravlja;
o splošnih gibanjih v jugosfe
vanskem gospodarstvu nat(
pa je tudi opozoril zlasti ц
nujnost povečane produktiv,
nosti, boljše, organizacije de!;
in ustreznejše kadrovske po
litike ter povezovanje gospo
darstva. Ivan Petaer je pra;
tako razpravljal o obremenje.
vanju gospodarstva, Ivat
Uranjek o pK)ložaju • obrti.
Aleksander Jezemik o orga
nizaciji dela. Risto Gajšek ps
o varčevanju in delavski k»
troli. V sklepni besedi je Sto
ne Seničar poudaril nujnos
učinkovite, dosledne, pokoc.
ferenčne aktivnosti, ki bi po
magala zaustaviti dosedanjt
neugodne trende v gibanju
celjskega gospodarstva. Et
kel je, da se mora Zveza ko
munistov obrniti k vsem è
lovnim ljudem Celja, da tr.
združeno zagotovili presega
nje sedanjega stanja celjske
ga gospodarstva.
Prav gotovo predstavlja 6. se
ja občinske konference Zvea
komunistov v Celju pomeiD
ben dogovor komunistov. Z&
hteva pa tudi veliko dejai;
nost in odgovorno uresniče
vanje sklepov.
v osnutku zvezne ustave je
o krajevni skupnosti med dru-
gim zapisano tudi tole: V kra-
jevni skupnosti delovni lju-
dje odločajo o uresničevanju
svojih skupnih interesov in o
solidarnem zadovoljevanju
skupnih potreb na področjih:
ureditve naselja, otroškega in
socialnega varstva, izobraževa-
nja, kulture, telesne kulture,
varstva potrošnikov, varstva
človeškega okolja, ljudske ob-
rambe, družbene samozaščite
in drugih pogojev za življe-
nje in delo
Tudi iz te opredelitve bo
izhajal sistem financiranja
krajevnih skupnosti, kar bo
določila republiška u.stava ozi-
roma občinski statut 2e da-
nes bi lahko začeli razmišlja-
ti, kdo naj bi v bodoče delil
sredstva iz prispevka za ko-
munalno ureditev mestnih
zemljišč. AU se nebi odloči-
li, da bi večji del sredstev, ki
se sedaj zberejo v skladu za
komunalno ureditev mestnih
zemljišč, prepustili krajevnim
skupnostim. Te bi zagotovo,
kot je to veljajo doslej, ople-
menite vsak dinar. S prosto,
voljnim delom bi dosegli več-
je ekonomske učinke in dru-
gačno socialno razpoloženje v
krajevnih skupnostih. Pamet-
nejša delitvena politika bi tu-
di onemogočila dosedanje od-
tujevanje sredstev občanom.
Vsak občan ve, da prispevek
plačuje, malo pa ve o tem,
kako in l am se ta sredstva o1.
livajo. Sklad za komunalno
urejanje mestnih zemljišč bo
moral v ustavni razpravi do-
živeti tehtno opredelitev. Ce
bodo morale krajevne skupno-
sti en del sredstev vendarle
združevati, naj imajo tudi
drugačno vlogo pri delitvi
zbranega prispevka.
Sicer pa bi moralo obvelja-
ti načelo — prispevek naj
ostane tam, kjer se plačuje.
Le zakaj ne bi prav sedaj, v
ustavni razpravi odkrito nače-
li tista vprašanja, o katerih
občani že dalj časa govorijo.
Le spremenilo se .je malo. Se-
daj pa so na voljo drugačne
možnosti.
Na Zorkovo kmetijo je v soboto prišla precejšnja množica ljudi iz vseh koncev Slovenije.
Posedli so pod orehi, avtomobilov pa se je nabralo toliko, da se Zorkova ne spomnita, da
bi bilo pri njih kdaj kaj takega. Prišla sta tudi Majeričeva fanta, fanta s podobno usodo
kot Zorkova in se spoznala z njima. Dan, ko ju ni bilo blizu Ptuja, kjer sta doma, jima
bo ostal za vedno v spominu.	Foto: M. Strašek
Hudo je, kadar iimre oče,
še huje je, če umre tudi ma-
ti. In vendar je takšna usoda
doletela vse' tri Zorkove v
Loki pri 2usmu. Najprej je
odšla mati, potem, ni bilo ta-
ko dolgo, še oče. Vzela ga je
cesta in Branko, Drago in
najstarejši Marjan so na kar
preoajšnji kmetiji ostali sami.
Pomagali so si kakor so ve-
deli in znali, dokler ni Draga
vzela k sebi teta v Vojniku.
Dve kravici sta bili takrat na
kmetiji in Marjan kot najsta-
rejši je prevzel vlogo gospo-
darja. šestnajst let je Imel
takrat in še misel na igre v
glavi. Zemlja pa je vsa ne-
močna in moške roke željna
klicala in zahtevala svoje.
Pomagali so sosedje, garala
fanta, tudi Brane, tri leta
mlajši. Potem je nekega dne
prišel k njima novinar NT.
Janez Sever. Zasmilili so se
mu otroci in zamislil se je.
Rodila se je akcija, iz akcije
pa prvo darilo v vrsti daril,
s katerimi je slovenska jav-
nost pomagala Zorkovima
otrokoma: kosilnica, ki jo je
reporter kar sam pripeljal na
kmetijo.
Z akcijo je nadaljeval Ve-
čer, za njim pa še Kmečki
glas. Brata sta dobila najnuj-
nejše kmetijske stroje, gospo-
darstvo je šlo na bolje in zdaj
gre vse tako, kot je treba. V
hlevu, ki je čist in lepo ure-
jen, muka šest glav govedi, v
hiši stoje gospodinjski stroji
in Marjanov brat hodi v šolo,
kot da nič ne bi bilo. In ven-
dar sta oba resna, preresna za
svoja leta. Tragedija še vedno
živi v njunih očeh. Novinar-
jem pa sta hvaležna za vse,
kar so štorih zanju.
V soboto so se na njuni
kmetiji zbrali vsi, ki so jim
karkoli pomagali. Prišli so
predstavniki družbeno politič-
nih organizacij iz Šentjurja
in Šmarja pri Jelšah, med
množico, ki drži v skupščini
roko nad Kozjanci^ novinarji,
kmetje iz Loke pri žusmu,
mladina, vmes pa sta bila tu-
di oba Zorkova fanta. Marjan
je kasneje spretno vozil
SIP-ove kmetjjske stroje, kot
da je star gospodar. Sonce
mu je igralo v očeh, ko mu
je predstavnik Cevovoda iz
Maribora izročil napajalnike
za živino. Isto podjetje mu je
tudi uredilo celoten napajalni
sistem v levu.
V soboto bi morali delati
cesto do njihove kmetije, pa
je bil teren preveč razmo-
čen. Delali bodo to soboto. Na
Ix>moč bodo prišli tudi briga-
dirji mladinske delovne akci-
je Kozjansko 73, šentjurski
mladinci, ter mladinci iz
šmarske občine.
Po pozdravnem govoru, ki
ga je imel novinar Kmečkega
glasu, Milan štancer, rojak iz
Loke, se je vsem navzočim
zahvalil Marjan. Okomo mu
je tekla beseda, iztrgana z li-
sta. Beseda zahvale za vse,
prisrčna in otožna, kot je
Marjan sam. Kako dolgo že
ni držal, knjige v rokah? Kdo
bi vedel. Ni čas^ za takšne
stvari, kmetija kliče.
Potem so vsi skupaj odšli
na razgovor v osnovno šolo.
Pred novinarje pa tudi pred
Marjana se je razgrnila vsa
problematika obeh mejnih
občin, šentjurske in šmarske
Na udeležence srečania na
Zorkovi kmetiji je že čakala
obložena miza na Seničarjf
vi domačiji, kakšne tri
metre vstran od Loke pri ¿^f
mu. Ko smo prišli na doina^
jo, sem se z Marjanom od^
Ijil od hrupnega vzdušja.
»Težko je bilo od začetli^
potem pa je iz dneva v ^^
šlo bolje. Pomagali so mi,
sam ne vem kdo, menim P^
da to ni važno. Hvaležen se^
jim, pa naj bo kdorkoli. ^
ne bi bilo tega, ne vem, ^
bi, tako pa le lahko rečem. ^
so še dobri ljudje na svet|J
Sedaj bom že gospoda^
Preusmeril bom kmetijo, s^
cializiral jo bom, načrte so
izdelali, no, nekega dne *
bom še oženil in potem ^
vse tako, kot mora biti.
bo šel v šolo, če bo hotel ^
pa ne, pa lahko ostane ^
doma.« Marjan se ne sm®'
kot ostali otroci, ne živi
ko, kot oni. Resen je ^
ko besedo, ki jo reče
sli.	_ I
še mu bomo pomagali, ^
več pa si mora sedaj p'^^
gati sam. Odšel je in оУ)^
ob strani. Noč se je spu^^
na kozjanske griče. Kar ,
enkrat se je nekam zg^^
Jutri je še en dan... м
M. STRAST
¿t.22 — 14. juni) 1973
NOVI TEDNIK — 3. stran
pred podpisom družbenega
govora o združevanju dela
r^tev za razširjeno repro-
dulccijOwV stanovanjskem go-
s^arstvu
čeprav počasi, se zadeva
okoli reševanja naštetih vpra-
šanj stanovanjskega gospo-
darstva vendarle rešujejo in
premikajo z mrtve točke. Ob-
činski • solidarnostni stano-
vanjski sklad je ziaživel, na
vidiku pa je tudi podpis
družbenega dogovora o zdru-
ževanju dela sredstev, name-
njenih za razširjeno repro-
dukcijo v stanovanjskem go-
spodarstvu.
V organizaciji celjskega
stanovanjskega podjetja ter
s sredstvi solidarnostnega
sklada se je graditev prvega
bloka s 106 stanovanji že
pričela. 2e na ustanovni
skupščini občinskega solidar-
nostnega sklada so sklenili
razpisati natečaj za graditev
oziroma nakup 150 stanovanj.
Natečaj ni uspel. Zato je in-
vestitor poveril graditev do-
mačemu Ingradu. Namesto
za 150, se je odločil za 212
stanovanj oziroma za dva blo-
ka рк) 106 stanovanj. Oba blo-
ka bosta stala na Lavi, na
območju, ki je rezerviran za
koncentrirano graditev 600
stanovanj.
Prvi blok bo zgrajen mar-
ca, drugi pa konec maja pri-
hodnje leto. Cena za kvadrat-
ni meter stanovanjske povr-
šine je določena na 3.215,60
dinarjev.
Stanovanja v obeh blokih
bodo imela kompletna angle-
ška stranišča, fajančne umi-
valnike, kopalne kadi, elek-
trične boj 1er je, shrambne
omare in omarice z vgrajeni-
mi pomivalnimi koriti. Vsako
stanovanje bo imelo še ust-
rezne kletne prostre. V stano-
vanjih bo tudi napeljava za
centralno kurjavo.
Vtem ko bodo prvi blok
zgradili s sredstvi solidarno-
stnega sklada, bodo drugega
financirali z združenimi sred-
stvi delovnih organizacij.
Vrh tega sta v gradnji dve
stolpnici. Prvo, 48-stanovanj-
sko, gradi Ingrad v Vrimče-
vi ulici, drugo, na Otoku III,
pa Gradiš. Le-ta bo imela 72
stanovanj. Stanovanja v obeh
stolpnicah bodo za prodajo
na trgu. Medtem ko bo In-
gradova stolpnica zgrajena v
oktobru ali novembru letos,
bo Gradisova v januarju ali
februarju prihodnje leto.
Na pobudo občinske skup-
ščine oziroma občinske kon-
ference ZK ter občinskega
sindikalnega sveta pa teče tu-
di razprava o podpisu druž-
benega dogovora o združeva-
nju dela sredstev, namenjenih
za razširjeno reprodukcijo v
stanovanjskem gospodarstvu.
Gre za združevanje 40 odstot-
nega obveznega (6 odstotne-
ga) stanovanjskega prispevka,
za interesno združevanje
sredstev s pravilom, da se
vloženi znesek vme v obliki
stanovanja oziroma več sta-
novanj, pač glede na vlože-
na sredstva. Prednost takšne-
ga združevanja je vsekakor v
koncentraciji sredstev in s
tem v enotnem nastopu or-
ganizacij združenega dela do
gradbene operative. Tak eno-
ten nastop z večjimi sredstvi
pa pomeni ne samo koncen-
trirano, marveč tudi hitrejšo
in cenejšo graditev stanovanj.
Po vseh predvidevanjih naj
bi do podpisa družbenega
dogovora prišlo v kratkem.
Sicer pa je že prva razprava
o vsebini družbenega dogovo-
ra opozorila na nekatere po-
sebnosti. Podjetja kot PTT.
Elektro, šolski kolektivi itd.
namreč niso vselej zaintere-
sirana na stanovanja v Celju,
marveč spričo značaja dela, ki
ga opravljajo, tudi v drugih
krajih. Kot vse kaže bo druž-
beni dogovor moral upošte-
vati tudi te zahteve in tako
omogočiti graditev in nakup
stanovanj tudi v drugih
krajih.
Nov prispevek v reševanju
vprašanj stanovanjskega go-
spodarstva pa vidimo tudi v
skorajšnji ustanovitvi samo-
upravne stanovanjske skup-
nosti.
M. BOŽIČ
Kmalu
turistični
center
na Rog/i
Planinsko društvo v
2rečah skupaj z Kovaško
industrijo intenzivno ure-
juje turistični center na
Bogli. 23. junija bo na
Rogli že otvoritev prenov-
ljene koče. že sedaj bodo
nočitvene kapacitete po-
večane. Predvidevajo pa,
da bi konjiške delovne or-
ganizacije postavile na
Eogli tudi preko 50 bru-
naric. V zaključni fazi je
izgradnja vlečnice na Rog--
li, ki bo p>ozimi omogočila
mnogim smučarjem lep
zimski užitek. Pomembno
je, da konjiške delovne
organizacije zlasti ob ve-
liki udeležbi Kovaške in-
dustrije urejujejo cestp
do Rogle, za katero so
zbrali okrog 50 starih mi-
lijonov. Približno 4 km
pred Roglo bo parkirišče
za avtomobile, od tam pa
bo vlečnica prepeljala tu-
riste in smučarje na Rog-
lo. Vse torej kaže, da bo-
do dobili delovni kolèkti-
vi Slovenskih Konjic pri-
jetno in urejeno izletniško
točko. Tega pa ne bi zmo-
gil, če ne bi združili inte-
rese pri razvijanju delav-
skega turizma.
JOŽE ING. GORZA, DIREKTOR
ZAVODA ZA POŽARNO VARNOST
CELJE
V najinem zadnjem po-
govoru ste omenili več
problemov, ki otežujejo
vaše profesionalno delo.
Predvsem ste govorili o
pomanjkanju ustreznih ka-
drov za odgovorno službo,
kot je požarna varnost.
Zanima nas, kako mislite
reševati in rešiti ta pro-
blem?
Govorila sva o neodgo-
vornem odnosu nekaterih
delovnih organizacij do
požarne varnostd~in siste-
matičnega sodelovanja z
vamS. Zanima nas, katere
so te delovne organizacije
in ustanove in kakšne po-
sledice lahko povzroči tak.
šen njihov odnos?
Danes je v stanovanjih
vedno več takšnih predme»
tov, ki so potencialni kan-
didati za povzročitev po-
žsra Kaij bi želeli na tem
p>odročju doseči, da bd
znali ljudje sami prepreče-
vati požare ali ukrepati
tako, da do njih sploh ne
bi prišlo?
In ne nazadnje še mor-
da najbolj aktualno vpira-
šanije: kako se vključujete
v splošni ljudski odpor?
Kaj ste na tem področju
napravili za svoje delavce
kot tudi za občane?
V pričakovanju vašega
prispevka, ki bo zelo dra-
gocen, vas tovariško po-
adranrljam!
Tone Vrabl,
novinar
Slovenske Konjice — v SZDL
Na nedavni seji občinske
konference Socialistične zve-
ze delovnih ljudi v Slovenskih
Konjicah so na predlog izvrš-
nega odbora ter po poprejš-
njem posvetu s predstavniki
ostalih družbeno-političnih
organizacij opravili več ka-
drovskih sprememb ter za-
menjav.
"Ker je bü dosedanji pred-
sednik te organizacije Filip
Beškovnik izvoljen za name-
stnika sekretarja občinskega
komiteja ZKS, so ga v SZDL
razrešili predsedniške funkci-
je, na njegovo mesto pa so
izvoliU Janka Kovača. Glede
na to, da je bil slednji pred
tem sekretar občinske konfe-
rence SZDL, so po njegovi
razrešitvi v to funkcijo izbra-
li Maksa Brečka, ki že več
let uspešno vodi krajevno
organizacijo SZDL na Strani-
cah in je zaposlen pri doma-
či kmetijski zadrugi. Konfe-
renca je še sklenila, da se
poveča število članov izvršne-
ga odbora od 11 na 13 in je
za dve novi mesti izvolila Jo-
žeta Kokota, predsednika
krajevnega odbora SZDL v
Slovenskih Konjicah in Sta-
neta Kokelja, dipl. inž. v
lesno-industrijskem obratu v
Slovenskih Konjicah, ki za-
stopa občino Slovenske Ko-
njice tudi v republiški kon-
ferenci SZDL.
Občinska konferenca je na
mesto podpredsednika SZDL
izvoUla Jožeta Petelineka,
kmeta iz Gabrovelj, in name-
stnika sekretarja, za katerega
je bil izbran Ivan Marguč iz
Slovenskih Konjic. Vsi štirje,
to je še predsednik in sekr€)-
tar, pa bodo tvorili predsed-
stvo občinske konference
SZDL v času, ko ne bo ime-
la profesionalnega delavca.
Maks Brečko vsaj v začetku
svojega mandata funkcije ne
bo opravljal profesionalno.
Nekatere spremembe so
bile opravljene tudi v posa-
meznih komisijah kot pomož-
nih organih občinske konfe-
rence. Na novo sta bila usta-
novljena dva nova organa, in
sicer koordinacijski odbor za
kadrovska vprašanja in voUl-
na komisija. Koordinacijski
odbor za kadrovska vpraša-
nja bo štel 9, članov in je
konferenca SZDL vanj ža iz-
volila dva člana, Janka Ko-
vača in Maksa Brečka, po
dva člana bodo delegirali ob-
činski sindikalni svet, občin-
ska konferenca ZKS in občin-
ski odbor ZZB NOV, po ene-
ga pa občinska konferenca
ZMS. Nova volilna komisija
šteje sedem članov, njena
naloga pa bo v pripravah in
izvedbi kandidacijskih îw-
stopkov in volitev v različne
organe.
Ker je bil sprejet sklep o
ustanovitvi medobčinske kon-
ference SZDL za celjsko re-
gijo, bodo občinsko organiza-
cijo iz Sloveaisküi Konjic
predstavljali: Janko Kovač
kot vodja delegacije, v nje-
nem stalnem delti pa boeta
še Bogomil Vogelsang iz Zreč
in Jože Kokot iz Slovenskih
Konjic.
V. L,
Petrovce in osnovna šola
v dneh od 16. junija pa
vse tja do 24. jimija bo v
Petrovčah in v Arji vasi kar
se da slovesno. Praznovali
bodo 100. obletnico petrovške
šole in prav gotovo je takšen
jubilej primerna prilika za
proslavljanje-
Prireditve v počastitev 100
letnice petrovške osnovne šo-
le se bodo začele že v sobo-
to, ko bo v osnovni šoli-ju-
bUantki ob 18. гт otvoritev
razstave likovnih in tehničnih
izdelkov. Razstava bo odprta
čez teden od 16.—19. ure. še
isti dan bo v Petrovčah in
Arji vasi baklada, ob 20.30 pa
taborni ogenj na telovadišču,
pol ure po bakladi.
V nedeljo bodo Petrovčani
lahko prisluhnili iiteiaino-
glasbenem večeru v dvorani
Zadružnega doma. Nastopili
bodo operni pevci ljubljan-
ske opere ter literati Savinj-
ske doline.
Ponedeljek so prireditelji
spustili, za torek pa napove-
dujejo športno srečanje na
telovadišču. Srečanja se bo-
do udeležila vsa šolska šport-
na društva, začelo pa se bo
popoldan ob 16. uri.
Tudi sreda bo posvečena
športu. Ña istem telovadišču
in ob isti uri se bodo srečali
rokometaši, člani TVD Par-
tizan. Dan kasneje se bodo
ob isti uri pomerili še v ma-
lem rokometu.
Petek bo prost, sobota pa
bo spet vsa v znamenju pra-
znovanj. Ob 19 - uri bo v dvo-
rani Zadruäüega doma v Pe-
trovčah Kulturni večer, na
katerem bodo sodelovali
Prosvetno društvo Petrovce,
pevski zbor iz Levca, folklor-
na skupina iz Šempetra ter
narodno zabavni ansambel
Veseli hmeljarji.
V nedeljo, zadnji dan pri-
reditev, bo ob 9.30 v dvorani
Zadinžnega doma v Petrov-
čah svečana akademija. Pro-
gram na akademiji so pripra-
vili učenci osnovne šole Pe-
trovče. Takgj za silavnostno
akademijo bo ob 11. uri sre-
čanje vseh učiteljev, ki so
poučevali na petrovški šolL
Pokrovitelj proslave v po-
častitev 100-letnice petrovške
šole je Skupščina občine Ža-
lec.
MILENKO S.
Tehniki govorijo
Y »Topru« je verjetno naj-
'^ja fluktuacija tehničnega
"delovnega kadra. Prav zara-
^ tega smo toki-at za sogo-
^mike izbrali tri tekstilne
^®hnike, ki so v »Topru« za-
posleni.
Ema Kruhar, tekstilni teh-
v podjetju že 13 let: »V
sem dobila toliko sploš-
'^^a znanja, da sem potem
''^ delovnem mestu znala raz-
J'^išljati, kaj in kako bom de-
šola je splošna, na de-
lavnem mestu v direktni pro-
^odnji se moraš zmjti sam.
kot vodja proizvodnje
"Umskega perila. Pripravim
potrebno za proizvodnjo
^ celotne tehnične doku-
mentacije do končnega izdel-
Seveda i>a tudi sprem-
konkretno delo, kako
se načrti izvajajo. Pri svo-
jem delu se ne čutim okrnje-
na, lahko kreativno delam.«
Miran Beeke, tekstilni teh-
nik, v »Topru« tri leta: »Za
tekstilnega tehnika sem se
odločil zato, ker sem dobil
štipendijo za šolanje. Ko sem
prišel v proizvodnjo, je bilo
težko, saj sem se v šoU učil
za tkalsko stroko, tu pa sem
moral delati na področju
konfekcije. Delovni tovariši
so mi veliko pomagali, da
sem začetne težave kmalu
prebrodil. Sem vodja obrata
moškega perila in delam s
500 delavci. Problem so pro-
stori. Z novo halo se bo mor-
da problem stisnjenosti, ki
vpliva na proizvodnjo, rešil.«
Hermina Gorinšek,, tkalski
tehnik, v podjetju 10 let:
»Najprej sem se izučila, nato
pa odšla v tekstilno šolo v
Kranj v oddelek za izučene.
Tisto znanje, ki sem ga dobi-
la v ŠoU, mi tu ne pomaga
kaj dosti. Prakso sem imela
že od prej, tako da sem se
kmalu znašla na novem de-
lovnem mestu. Najprej sem
delala v pripravi, nato kot
vodja izmene, zdaj pa sem
vodja proizvodnje. V začetku
je bilo zelo težko, saj so bili
slabi delovni pogoji, nizki
osebni dohodki, velika fluk-
tuacija delovne sile. Od naše
generacije nas je ostalo sa-
mo pet, vse ostalo je odšlo.
Zdaj je veliko boljše — od
plač, mladim se bolj pomaga
pri dodatnem šolanju, tudi
delovni pogoji so boljši.«
T. V.
4. stran — NOVI TEDNIK
14. junij 1973 —
IZ,,
DELOVNIH
KOLEKTIVOV
—	K.\I() iz Celja, S(;p
Vegratl iz \'elenja, SIP
Šempeter ter Steklarna
Boris Kidrič v Rogaški
Slatini so dobili prejšnji
teden precejšnja investi-
cijska sredstva Ljubljan-
ske banke. Tovarna EMO
bo za modernizacijo in raz-
širitev pre-jela 106.745.000
din (nad 10 starih mili-
jard). Vegrad za izgrad-
njo obrata za proizvodnjo
betonskih gradbenih ele-
mentov 10.477.000 din kre-
dita. SIP Šempeter za po-
večanje proizvodnje trak-
torskih priključkov pa
50.175.000 dinarjev. Roga-
ška Slatina prejme za
modernizacijo proizvodnje
razsve ti javnega stekla ▼
Slov. Bistrici 20.119.000
din.
—	Žična v Celju se za-
radi težkega gospodarske-
ga položaja spoprijema z
nelahkimi nalogami. V
podjetju so sprejeli ope-
rativni in akcijski pro-
gram za rešitev sedanjih
problemov likvidnosti in
ustrezen nadaljnji razvoj,
žična se pogovarja o mo-
žnostih izvoza svojih pro-
izvodov v Sovjetsko zve-
zo. Razmišljajo pa tudi o
možnih integracijskih po-
vezavah. Kot realni part-
ner se kažejo slovenske
železarne oziroma žele-
zarna v štorah.
Konjiško podjetje Ko-
stroj se uvršča med aku-
mulativne delovne organi-
zacije. Lani so ustvarili
519 starih milijonov skla-
dov. Celotna realizacija
pa je znašala 3,5 milijar-
de dinarjev. Težišče pro-
izvodnje je v izdelavi
strojev za usnjarsko in-
dustrijo. Sedaj proizvaja-
jo okrog 40 tipov usnjar-
skih strojev in razmišlja-
jo o specializaciji. Gradi-
jo novo halo plastike. V
njej bodo izdelovali -pla-
stične elemente za grad-
beništvo, pa tudi stroje
za predelavo plastike.
—	V žalskem Ferralitu
predvidevajo letos okrog
4 stare milijarde celotne
realizacije. U.stvariti na-
meravajo 400 milijonov
skladov. V teh dneh kon-
čujejo novo livarno bai-
vastih kovin, s čimer bo
opravljena ena izmed na-
log v nadaljnji moder^-
zaciji in razvoju podjetja.
—	Železarna štore ima
izdelan srednjeročni pro-
gram razvoja podjetja za
obdobje 1973-1977. Načrt
je usklajen za celotno
združeno podjetje Sloven-
skih železarn, štorska že-
lezarna je sedaj v končni
fazi razširitve in rekon-
strukcije. Zanimivo je, da
ima železarna okvirni pro-
gram razvoja do leta 1985.
—	Poleg izvedene inte-
gracije med Toprom in
Elegantom se ponujajo še
dodatne možnosti povezav
med pKxijetjem Metka in
TVO škof j a vas. V drugi
fazi pa bi lahko prišlo do
integracije ali intenzivne-
ga poslovnotehničnega so-
delovanja v tekstilni in-
dustriji širš^a območja.
—	V celjskem prome-
tu (Prevozništvo, Izletnik,
Avtousluge konjeniški klub.
Cestno podjetje in Pod-
jetje 2sa PTT promet) so
lani dosegli povprečni
mesečni osebni dohodek
v višini 2.148 dinarjev.
Največ ▼ Prevozništvu
(2.341), T Cestnem pod-
jetju (2.68) in Izletniku
(2038).
Pomenki v delovnih kolektivih - KOSTROJ (7)
Konjiški Kost roj je ena iz-
med tistih delovnih organiza-
cij na celjskem območju, ki
v stabilizacijskih časih iznaj-
dljivo išče novo proizvodno
usmeritev. Kolektiv šteje
(brez učencev) samo okrc^
230 članov. Vendar se od nek-
daj izključne proizvodnje
strojne opreme za usnjarsko
industrijo intenzivno in dol-
goročno preusmerja tudi v
plastiko. l2ädelovati namerava-
jo plastične elemente za grad-
beništvo (plastična okna in
vrata že delajo) in nova pro-
izvodna hala bo kmalu kon-
čana. To projektiranje na
daljši rok je v naših delovnih
kolektivih premalo navzoče.
Razvojni načrti so neredko iz-
jema. Hitre prilagoditve do-
godkom na tržišču navadno
spremljajo notranji pretresi.
Ce pa so obrisi razvoja jas-
ni, možnosti za hitro prilago-
ditev zahtevam trga pa bodro
preštudirane, tedaj je trdnej-
ša pot kolektiva na dlani. Ka-
že, da v Kostroju razmišlja-
jo na tej valovni dolžini. Je
pa pomembna še ena okoli-
ščina — ker je tovarna majh-
na in interesantna za usnjar-
sko industrijo, so žive pobu-
de za integracijo. Na več stra-
neh. In čeprav so bile ves čas
našega pomenka v ospredju
ix>ti gospodarskega razvoja
Kostroja in njegove doseda-
nje uspešnosti, je bilo vendar-
le temeljno izhodišče kram-
ljanja — kaj so v Kostroju
naredili po sprejetju ustav-
nih sprememb?
Na ta vprašanja so odgovar-
jali: Janez Kladnik, predsed-
nik delavskega sveta in vodja
oddelka za stroje, Miro Ku-
kovič, predsednik sindikata in
kontrolor, Branko Polanec,
sekretar ZK in mojster mon-
taže, Tone Obrul, sekretar
Kostroja in Franjo Adamlje,
inženir, direktor tovarne.
KJE STE SEDAJ? KAKO
NAMERAVATE 14) NOVEM
SAMOUPRAVNO ORGAN IZI-
RATI KOSTROJ? KOLIKO
STE SE POGOVARJALI O
USTAVNIH SPREMEMBAH?
ALI STE IMELI Z DELAVCI
RAZGO\4)RE?
JANEZ KLADNIK: O ustav-
nih spremembah smo se pogo-
varjali na seji osnovne organi-
zacije ZK, delavskega sveta
in na skupnem razgovoru v
Konusu. Menim, da bi morali
ustanoviti temeljne organiza-
cije združenega dela. Imamo
različno proizvodnjo — pla-
stične elemente in stroje.
Razmišljamo o treh temelj-
nih organizacijah — plasti-
ka, strojni del in skupne
službe. Sedaj še bolj izme-
njavamo ideje. Na zadnji se-
ji delavskega sveta smo ime-
novali komisijo za uresničeva-
nje ustavnih dopolnil.
BRANKO POLANEC: Na
skupni seji članov ZK, sindi-
kalnega odbora in mladine
smo v aprilu pi-edlagali čla-
ne komisije za uresničitev
ustavnih sprememb. Komisi-
ja šteje sedem članov, se pa
še ni sesti^la. Najprej se mo-
ramo še bolj seznaniti z
ustavnimi spremembami.
MIRO KÛKOVIO: O ustav-
nih dopolnilih smo med dru-
gim govorili na. masovnih
zborih, ko smo se pripravlja-
li na referendum.
KAJ JE BISTVO USTAV-
NIH SPREMEMB? KAJ
OMOGOČAJO?
TONE OBRUL: Gre za
spremenjene odnose, za neix>-
sredno samoupravljanje. Za
večjo vlogo delavca.
MIRO KUKOVIĆ: Delavci
bomo vedeli, kako se deli do-
hodek, kam gre, kdo o njem
odloča.
ČEPRAV STE POZNO IZ-
BRALI KOMISIJO ZA UVE-
LJAVLJANJE USTAVNIH
SPREMEMB, STE NAJBRŽ
PODALI OCENO SEDANJE.
GA SAMOUPRAVL.IANJA V
KOSTROJU. KAKŠNA JE
TA OCENA? POSEBEJ NAS
ZANIMA, KAKŠNA JE VEZ
MED DELAVSKIM SVETOM
IN DELAVCI.
JANEZ KLADNIK: Mi smo
majhna delovna organizacija
in pred sejo delavskega sve-
ta se vedno sestane osnovna
organizacija ZK. O dnevnem
redu seje ve cela fabrika. V
obratih so pred sejo nefor-
malni razgovori. Imam obču-
tek, da so delavci seznanjeni
z delom delavskega sveta in
vplivajo na delo članov cen-
tralnega samoupravnega or-
gana. Še posebej, če gre za
delitev osebnih dohodkov in
dohodka. Po seji se delavci
prav tako zelo zanimajo, še
posebej takrat, ko je razobe-
šen zapisnik. Samoupravlja-
nje pri nas diha. Pri uresni-
čitvi ustavnih sprememb bo-
mo morali razmejiti dohodek
obratov.
TONE OBRUL: Zdi se mi,
čeprav nisem še dolgo v ko-
lektivu, da je povezava čla-
nov delavskega sveta s ko-
lektivom dobra. Ljudje se
med seboj poznajo. Še zdaleč
pa ni tistega, kar prinašajo
dopolnila. O sklepih, ki jih
sprejme DS, se mora prej iz-
raziti delavčeva volja, misel,
predlog. Tehniko samouprav-
ljanja moramo izpopolniti.
Morali se bomo odločiti za
zbore delovnih ljudi ali za
kaj drugega. Razviti bomo
morali neposredno samou-
pravljanje. Sedaj se zbor
delovnih ljudi sestaja dva-
krat ali trikrat letno. To je
premalo.
BRANKO POLANEC: Vpra-
šali ste, ali delavec ve, kako
delimo dohodek. Delavec je o
tem premalo seznanjal. Orga-
nizirano ni s^nanjen o delit-
vi dohodka.
JANEZ KLADNIK: Odvisno
Je, koliko koga zanima. V ob-
ratu me sodelavci večkrat
ustavljajo in me vprašujejo,
kako in kaj.
BRANKO POLANEC; Tisto,
kar je na tabli napisano po
seji delavskega sveta, bi mo-
ralo biti še pred sejo — kot
predlog, kot možnost za raz-
pravo. Delavec bi lahko tako
bolj razpravljal in več raz-
mišljal.
JANEZ KLADNIK: Več kot
polovica članov delavskega
sveta je delavcev. Pred sejo
se pomenijo o dnevnem re-
du. člani so dejavni. Mislim,
da večina hoče zvedeti od de-
lavcev za mnenja še pred se-
jo DS.
MIRKO KUKOVIC: Delav-
ci debatirajo o tem in onem.
A glavni problem je dohodek.
Mnogi gledajo vse skozi di-
nar.
USTAVIMO SE OB TEJ
MISLI. ALI JE TOČNO, DA
DELAVEC GLEDA VSE SA-
MO SKOZI DINAR? KAK-
ŠEN JE NJEGOV ODNOS
DO TOVARNE? LAHKO OD-
GOVORITE S KAKŠNIM
PRIMEROM?
JANEZ KLADNIK: Na eni
izmed zadnjih sej DS smo se
menili o nakupu osebnega av-
tomobila, o stroju za piljenje
in še o čem. Investicija bi
znesla okrog 60 do 70 starih
milijonov. Člani DS so zelo
poglobljeno razpravljali o
vsakem stroju. Tudi o oseb-
nem avtomobilu je tekla pri-
zadeta razprava. Vsi so dali
konkretne predloge.
TONE OBRUL: Ce gre za
investicijsko politiko, se de-
lavci logično vprašujejo, koli-
ko bo kaj stalo. Razimaljivo,
da ga zanima predvsem oseb-
ni dohodek, ki ga povezaije s
splošnim položajem tovarne
in doseganjem celotnega do-
hodka.
MIRO KUKOVIC: Vsake-
mu mora biti jasno, kaj se bo
kupilo, kakšen bo učinek, od
kod se bo vzel denar.
TONE OBRUL: Delavec je
širše zainteresiran.
BRANKO POLANEC: Ko je
šlo za investicijo, je bila zelo
burna razprava. To kaže na
interese.
MIRO KUKOVIC: Delavče-
vo samoupravljanje bo še
boljše, če bo več sodelovanja
med političnimi organizacija-
mi in med njimi ter delav-
skim svetom. Na sejo DS bi
morali vabiti predstavnike
političnih organizacij.
BRANKO POLANEC: Dela-
vec mora biti o življenju in
rezultatih dela bolje sezna-
njen. Moramo uvesti infbr-
mator, o čemer smo se že po-
govarjali. Dosegli bi večjo ob-
veščenost.
TONE OBRUL: Ce hočemo,
da bodo ljudje seznanjeni, ni
rešitve le v masovnih sestan-
kih. Večjo vlogo morajo do-
biti vodje oddelkov, strokov-
ni in politični delavci v to-
varni. Ti morajo biti še bolje
seznanjeni. Cas med malico bi
lahko bolje izkoristili za in-
formiranje in pogovore.
JANEZ KLADNIK: Ce ho-
čemo, da bo delavec zavestno
odločal o vseh, problemih, ga
moramo izobraževati. Dobiti
mora samoupravljavsko zna-
nje. V tovarni bomo morali
organizirati več Izobraževa-
nja.
BODIMO SEDAJ NATANC.
NEJŠI PRI PREDSTAVI BO-
DOČEGA SAMOUPRAVUA-
NJA V KOSTROJU. PA SE
NEKAJ. ZNANO JE, DA OB-
RAVNAVATE VEC MOŽNO.
STI ZA INTEGRACIJE. KAJ
BOSTE STORILI ZA GO-
SPODARSKO POVEZOVA-
NJE NA SAMOUPRAVNIH
OSNOVAH?
TONE OBRUL: Verjetno
bomo ustanovili tri TOZD.
Plastika bo imela vse pogoje
za TOZD. Strojegradnja tudi.
Enako najbrž skupne službe.
Bomo še videli. Ker smo poz-
ni, moramo pohiteti. Vemo,
da moramo organizirati mož-
nost neposrednega samou-
pravljanja. Razmišljamo pa
tudi o vključitvi v višjo aso-
ciacijo, v integracijo. Vpra-
šanje je, kdo bo partner.
Najprej bomo ustanovili
TOZD.
JANEZ KLADNIK: Ker
smo majhna organizacija, je
povezovanje nujno. Težišče,
nabava materiala, organizaci-
ja in delitev dela, boljše ce-
ne -— so za prednosti inte-
gracij.
BRANKO POLENEC: Po-
vezati se moramo z močnej-
šim, s takim, ki je znan po
svetu.
MIRO KUKOVIC: Delavci
gledajo na to, da nas partner
ne bi ekonomsko ix>kopal.
Moramo imeti skupne intere-
se. če bi bili peki, bi bilo vse-
eno, kam gremo. Tako pa ni
vseeno.
TONE OBRUL: Najprej bo-
mo izpeljali notranjo samou-
pravno organizacijo.
KAKO PA OCENJUJETE
VAŠ SEDANJI GOSPODAR-
SKI POLOŽAJ?
FRNJO ADAMLJE: Letos
bomo ustvarili okrog 4 stare
milijarde realizacije. Enkrat
več kot pred tremi leti. Poleg
strojne opreme se usmerjamo
v plastiko. Za začetek plastič-'
ne elemente, potem bomo šli
v proizvodnjo strojev za pre-
delavo plastike. Hala raste.
Kostroj se pojavlja kot gradi-
telj kompletne opreme za us-
njarje. Ne samo pri nas. Tu-
di v tujini -— v Sudanu, Alži-
ru, Jordaniji, nekatere posle
pa bomo še sklenili. Vidite
torej, da tudi izvažamo. Naša
proizvodna usmeritev je jas-
na, možnosti različne. 2îave-
damo se nujnosti pove^o^v
nja in združevanja gospoJ
stva. Dela in povpraše^^
za našo proizvodnjo je j^':'
ko, da ne moremo vsem цо^
diti. Nismo j>a brez t^'
Primanjkuje nam stroW
ga kadra. Premalo imanio
ratnih sredstev. Razširiti
moramo tržišče. Poznate p^
bleme v usnjarski industriji
Predvidevamo modernizaci
strojnega parka. Veste,
družba je nenasitna. Potrej
kraja in tovarne so tako
like, da vsega res ne zmot¡
mo. GospKJdarstvo preveč ol)
remenjujemo. Poglejte, tus
okrog tovarne bi morali ure
diti okolje, pa nam ostaa
premalo sredstev. Tudi dete
ski turizem je naša nalop
Vendar delamo. Trudirai
se...
Na vprašanje, ali imajo i
Kostroju dobro samoupraT-
Ijanje, je Miro Kukovič odw
nil: Če ima delavec dovolj de
la, če je dohodek dober li
Kostroju je povprečni ODw
kaj čez 2000 din), potem
samouprava dobro ocenjena
No, pa smo se zedinili, da jü
prav pri organizaciji samo»
pravljanja čaka še mnogo df
la. V Kostroju snujeno noi
samoupravno zgradbo, vendi'
pa kasnijo. Zato jih pri uref
ničevanju ustavnih dopolit
boljšega obveščanja in i»
braževanja delavcev čaka Hf
malo nalog. Pravijo, da j®
bodo uspešno opravili. Kritih
ni pomenek je pokazal, dai«
obsega dela dobro zavedaj«
To pa je že skoraj pol uspf
ha, pravimo. Kajti misli o ^
tegracijski povezavi moraj«
sloneti na močni notra-
nji samoupravni organizaci.^
ski zgradbi.
Besedilo: JOŽE VOLFA>1
SLIKÍ
DRAGO MEDVEI
Tone Obrul
Janez Kladnik
Miro Kukovič
Branko l'olan<
Mladost v pesmi
Njih povprečna starost
je 66 let! Koliko volje do
življenja, koliko ljubezni
do slovenske pesmi, koliko
žara in zagnanosti! Vse to
se ne da opisati v krat-
kem odstavku, lahko bi
jim posvetili veliko, ne-
skončno stran stran knji-
ge tako dolgo kot je nji-
hovo plodno, ustvarjalno
in optimistično življenje.
Govorimo o celjskih upo-
kojencih. Naj bo tako ali
drugače, radi bi se jim s
kratkim zapisom oddolžili
za vse tisto, kar smo z
njimi doživljali na zad-
njem koncertu moškega in
meáanega i)evskega zbora
v Narodnem domu.
Nabito polna (540 poslu-
šalcev!) dvorana je priča-
kovala nastop priljubljenih
pevcev — njihovih vrstni-
kov in prijateljev. S po-
skočnim korakom, leta se
jim sploh niso poznala, so
napravili odrski polkrog-
Rafko Gorejšek je s har-
monijem pred sabo d»l
znak za začetek. Zadoneia
je pesem iz mladostni!'
dni in na mah osvojila pO"
slušalce. Koncert so posve-
tili Dnevu mladosti ^
rojstnem dnevu maršala
riTA, to je že njihova
tradicija. Prvih devet jp®'
smi je zapel moški zbor,
ostali (večji) del koncerta
pa mešani pevski zbor
pod dirigentskim vod-
stvom Razka CJorenjška-
ц,22 — 14. juni) 1973
NOVI TEDNIK — 5. stran
¡marje pri Jelšah
^ šmarski občini že vrsto
jgt urejajo šo^stvo kot pač
najbolj morejo in znajo, od-
nosno bolje rečeno, kolikršne
jfl njihove zmožnosti. Da pri
jgm prihaja do raznih zaple-
tov, ki imajo včasih tudi sila
ijgprijetne epiloge, je seveda
jazumljivo. Tam, kjer se ne-
џј dela, je vedno tako. Tu-
¿j se tu in tam pojavljajo
jyazito lokalistično obarva-
le težnje, ki pa bi jih mo-
rali že v kali zatreti. Zaradi
tjlcšnih in podobnih proble-
piov se včasih stvari tako za-
pletejo, da vise nad občani
^ot Damoklejßv meč.
V zadnjem času je bilo
precej prahu okoli admini-
strativne združitve nekaterih
jol. V sklopu šol, ki se naj
bi združile — tako bi dosegli
boljšo kvaliteto pouka, zmanj-
kali stroške prevozov in ure-
dili še иекај drugih malen-
kosti — spadajo tudi šole
gozje in Lesično. Prav ti dve
Joli pa sta jabolko ßpora na
jmarskem.
šola Lesično, ki je nova in
àokaj utrjena med prebival-
stvom, kar pomeni, da so na-
njo zelo navezani in jim po-
meni središče vsega kultur-
no prosvetnega življenja v
vasi, naj bi se združila s šo-
lo Kozje. Tu pa je prišlo do
nekaterih spornih vprašanj,
s katerimi se ukvarjajo šol-
niki v Lesičnem.
Le-ti se naslanjajo na go-
vor tovariša Tita, v katerem
je rečeno, da se vse, kar je
bilo kraju dodeljeno, naj ne
odvzame in se na račun dru-
gega kraja tako še bolj osi-
romaši. Za ilustracijo naj po-
vemo še to, da je v načrtu
ukinitev šole v Zagorju, učen-
ci pa se naj bi prešolali v
bližnje Lesično in tako imeli
svoj center vsaj tukaj. Pred-
stavniki krajevne skupnosti
Zagorje tudi menijo, da bo-
do v primeru združitve po-
šiljali svoje otroke v šolo v
občino Šentjur pri Celju.
Tudi predstavniki mladin-
ske organizacije v Lesičnem
zagovarjajo mnenje šolnikov,
naj se šola v Lesičnem ne
združi s šolo v Kozjem iz
preprostega razloga, ker bi
izgubili stik z mladino sed-
mega in osmega razreda, Tar
dva bi se namreč po združi-
tvi prešolala v Kozje.
Vsi našteti razlogi, da šola
ostane takšna kot je, pa niso
primernega pomena. Bolj
važno je to, da smatrajo
starši in to so na sestankih
tudi obrazložili, da je peda-
goški kader šole v Lesičnem
dober in da so z njim zado-
voljni. To je bil po izjavah
šolnikov v Kozjem eden iz-
med razlogov, zaradi katere-
ga naj bi otroke prešolali.
Ce se bo to prešolanje ures-
ničilo, pravijo starši otrok,
se bojimo, da bomo izgubili
pedagoški kader. Prevažanje
učiteljev bi namreč povzro-
čilo veliko izgubo časa, zla-
sti še materam, ki jih je pre-
cej. Starši se tudi ne stri-
njajo, da bi se otroci vozili
še 5 km dlje kot sedaj in meni-
jo, da bi bili stroški prevo-
zov manjši, če bi imela šola
•Lesično svoj kombi. Na se-
stankih so tudi zahtevali, da
za otroke postavijo urejena
postajališča, ker so otroci iz-
postavljeni vremenskim ne-
prilikam. Ker ves čas govo-
rimo o združitvi, ki naj bi
poslovanje obeh šol poceni-
la, potem naj povemo, da bi
se i>oslovanje še podražilo.
Združena šola bi potrebovala
še tajnika, pedagoškega vod-
jo in morda še koga, to pa
administracije nikakor ne bi
pocenilo. Tako menijo na os-
novni šoli Lesično.
Poglejmo si še ostale argu-
mente, s katerimi operirajo
v tej pedagoški vojni šolniki
na osnovni šoli Lesično:
—	število učnih moči po
predmetih se ne more zmanj-
šati, saj bi v najboljšem pri-
meru pridobili le en oddelek,
—	zasedenost po predme-
tih bi morala biti enaka, saj
bi pri nekaterih predmetih
bilo preveč ur za enega uči-
telja in premalo za dva,
—	število učencev se z
združitvijo ne bo zmanjšalo,
torej bodo izdatki isti,
—	v obstoječih pogojih
prehod na kabinetni pouk ne
bi bil mogoč,
—	mnogo učencev sodeluje
v izvenšolskih dejavnostih,
kjer dosegajo lepe uspehe, s
prevažanjem pa bi bilo to
udejstvovanje okrnjeno
—	šola v Lesičnem je ena-
kovredna šoli v Kozjem, raz-
lika je le v tem, da kljub de-
vetletnim obljubam še nima-
jo centralne kurjave in niti
enega učiteljskega stanova-
nja.
Največ vroče krvi je bilo
zaradi tega, ker zaradi zdru-
žitve menda šolnikov v Le-
sičnem, še manj pa občanov
krajevne skupnosti Lesično,
niso vprašali za mnenje. Ob-
čani se torej vprašujejo, kje
so njihove samoupravne pra-
vice. Prav tako ni iz njihove-
ga območja niti enega člana
v svetu za šolstvo, ki bi za-
stopal njihove interese. Za-
radi vsega zahtevajo zbor
volivcev, kjer naj bi predsta-
vnik sveta za šolstvo zadevo
obširneje obrazložil in poja-
snil, čemu takšno delovanje
mimo prizadetih.
Tako stoje stvari v Kozjem
in Lesičnem. Na videz take,
kot da je to pravi pravcati
gordijski vozel, najverjetneje
pa ni tako. Razumljivo pa je
in s tem soglašamo tudi mi,
da je občane treba o spre-
membah obvestiti in ne de-
lati za kulisami. Takrat pe-
dagoška vojna na Kozjan-
skem ne bo imela takšnega
odmeva med prebivalstvom,
kot ga ima sedaj.
-ek

Le kolikokrat smo že pisa-
li in govorili o dvigovanju
življenjskih stroškov in vzpo-
redno s tem o zmanjševanju
osebnega standarda. Pa kljub
temu vidimo na naših ulicah
in cestah iz dneva v dan več
avtomobilov — z vedno več-
jim številom konjskih moči
—in v okolici vsakega mesta
razstejo kot gobe po dežju
eno in dvostanovanjske hiši-
ce. Nič več ni čudno videti
avtomobil pred hlevom v ka-
terem muka deset glav živine.
Seveda je ob vsem tem, ko
neprenehoma kupujemo in
kupujemo, ena poglavitnih
tem naših pogovor — podra-
žitev. Zdaj tega ali onega.
Redka so jutra, ko vstanemo,
ne da bi pomislili, kje bomo
tenes znova ugotovili, kaj
tea večjo ceno. Oziroma, kaj
je danes vrednejše, kot je bi-
lo včeraj.
Pred dnevi je prišlo do no-
ve podražitve, ki sicer ni di-
rektno vezana na prehrano,
kot podražitev pa vsekakor
vpliva na življenjski standard
in to še predvsem tistüi, ki
še nimajo toliko pod palcem,
da bi si kupili lastno prevoz-
no sredstvo. Razlogi za po-
dražitev kart na lokalnih av-
tobusih vsekakor so, ne da
bi jih proučevali globlje, in
jemljemo to podražitev samo
kot primer, ob kateri lahko
ugotavljamo, da se ljudje
pravzaprav ne zmenijo več za
podražitve, da je med njimi
ob takšnih pojavih zavladala
nekakšna apatičnost.
Bilo je jutro. Avtobus, ki
vozi iz Žalca proti Celju.
Sprevodnik je potrpežljivo na
vsaki postaji razlagal, da se
je cena vozovnicam zvišala.
Ljudje so mu moleli 80 par,
nato pa resignirano segli v
žep in privlekli na dan še
dvajset par. Nikopiur nič. Se
bomo pač od danes vozili po
en novi dinar.
Komentarji pa so seveda
bih.
Starejša ženica, ki je očit-
no hotela na trg:
»Veš, Mici,« je pripovedova-
la sopotnici, »saj se mi je
čudno zdelo, da že tako dol-
go niso dvignili cene. Tako
kot sem ti zadnjič zaradi
revme povedala, da bo deže-
valo, se mi je v teh dneh kar
zdelo, da se bomo voziH
dražje.«
»Dajte no mir, kaj pa je
dvajset par proti večnosti,«
se je okušal grenko pošaliti
mladenič, vendar je takoj
zlezel vase pod grdim pogle-
dom upokojenca, ki je s pr-
sti, rjavimi od tobaka,. iskal
v globokem žepu starih hlač
dvajset par.
»Ja, to je zaradi nas upo-
kojencev, da bomo več hodili
in nas ne bo tako kmalu kap.
Vidite, to je skrb za nas.«
In še dve srednješolski.
»Ti, zdaj bova pa spet što-
I>ali. Pa ne zaradi podražitve,
zdaj bo mami tudi za to, da
štopam. Hm, še bo veselo.«
No, pa se pel j imo naprej
— do nove podražitve.
M. S.
ANTON
STEFANCIOZ/I
Nekoč, že. dolgo je od
tega, so v Trstu našli naj-
denčka in ga prinesli k
nam. To je bü Antonov
prapraded in nekaj njego-
ve, tržaško burjaste krvi
ie tudi v njem, v tem ši-
'Tokem, neposrednem, ve-
selem človeku, ki je praz-
noval osemdesetletnico
življenja, uspehov in pe-
hanja za ljubi kruhek, pa
četudi z baterijo v srcu,
ki mu pomaga zmagovati
vrehitri tempo današnjega
življenja.
50 let je bil Anton pred-
sednik čebelarske druži-
ne in še danes gre rad
k svojim čebelicam. Tam
se v miru spomni vsega,
kar тџ je prekrižalo živ-
ljenjsko pot in takrat
prav gotovo pridejo na
dan, privrejo z vso močjo
spomini na prvo svetovno
vojno, na 2. mariborski
pešpolk, s katerim je od-
rajžal kot mlad gimnazi-
jec na galicijsko fronto.
Przemysl, Krákowo, dve
rani, Doberdob, tirolska
fronta, general Maister,
slovensko poveljevanje in
prijatelji: Fran Roš, Pun-
cer Srečko, Ervin Mejak,
Viktor Rode in dmgi, vse
to' so drobne iveri iz te,
■ako boleče vojne, ki nam
je vzela Koroško, za kole-
ro se je tolkel Anton. »Mi
smo fantje, smo vsi sol-
datje. vsi za Maistrom
pojdemo,« so takrat peli,
ve povedati Anton.
Slovenski učitelji so bu
li takrat sila dragoceni. Ni
jih bilo in Anton je dobil
dekret od takratne vlade,
da naj gre domov, pod
Donačko goro, kjer se je
rodil leta 1893. leta.
Pod Donačko goro je
je preživel trideset let,
potem pa je spet prišla
vopia in iztrgala ravnate-
lja Stefanciozo iz otroške-
ga kroga. Gestapo ni imel
smisla za takšne rodolju-
be, kot je bil Anton, ki se
je tolkel za Koroško. To
je gestapo še kako dobro
vedel. Začelo se je dolgo
rajžanje, ki ni bilo tuje
slovenskim rodoljubom.
1. junija 1945 je prišel
nazaj. Doma, na šoli pod
Donačko goro, je bilo vse
izropano. Počasi je An-
ton stvari spravil v nor-
malen tir in začelo se je.
Kaj vse je počenjal An-
ton na tem svetu, bi bilo
odveč govoriti. Pomagal
je, kjer se je pomagati da-
lo in ni vprašal, zakaj in
koliku bo padlo v moš-
njiček. Gasilci pa prosveta
in tisoče drugih stvari.
Zdaj je v pokoju in nič-
koliko priznanj in pohval
in kar je še takšnifi stva-
ri, visi v njegovi veži, po
stenah sob, skratka, pov-
sod. Drugo leto bo imel
zlato poroko in za ta jubi-
lej ima pripravljene tri
želje: da bi videl, kakšne
ženine bosta pripeljali
vnukinji v družino, kar
pa se drugih dveh tiče, se
bo že nekaj našlo. Tisti
najdenček takrat, ki so ga
našli v Trstu pred mnogi-
mi leti, je bil najbrž ves
nemočen in objokan. Ka-
ko tudi ne bi bil, ostal je
sam in bogvedi, kje je bila
mati. Anton Stefancioza pa
je močan in veder človek,
niti senca tistega najdenč-
ka. Ko bo bateriji zmanj-
kalo moči, si bo dal vsta-
viti drugo in kdo ve, če
Anton navsezadnje ne bo
začel s kakšno težjo rečjo.
Recimo s kakšnim pev-
skim zborom. Petje ima
namreč nadvse rad.
Milenko Strašek
Počitniški dom štorskih železarjev je priljubljena in obis-
kana planinska in turistična postojanka. V domu je 21
ležišč, sicer pa je odprt skozi vse leto. Med pogostimi
gosti doma so tudi železarji iz Siska. Poleg doma je
manjši plavalni bazen.
NIČ VEČ KULINARIČNEGA TEDNA
NA ZAČETKU SEZONE
' Med prireditvami, ki so imele na našem območju že
lepo tradicijo, je bil tudi kulinarični teden. Pišemo v pre-
teklem času, ker letos te prireditve, ki je doslej napovedo-
vala začetek glavne turistične sezone, ne bo. V vseh letih
doslej je bil kulinarični teden v prvi polovici junija.
Po sklepu prireditvenega odbora pa letos tedna v obi-
čajneni obsegu ne bo. Odločili so se, da bo kulinarična
razstava februarja prihodnje leto. Odločitev je na mestu,
saj topli junijski dnevi niso dovoljevali, da bi bila razsta-
va kubanskih specialitet odprta več časa. zimsko obdobje
je za takšno prireditev vsekakor bolj primerno. Kulinarič-
ni dnevi pa naj bi bili po tej zamisli vse dni v letu, še po-
sebej v času šestega sejma obrti od 28. septembra do 7.
oktobra.
Odločitev je prinesla bistveno spremembo, zlasti pa je
črtala s seznama prireditev, ki je že imela določeno tra-
dicijo pa je še veliko obetala. Praktično to pomeni, da bo
na jedilnih listih gostinskih organizacij v glavnem vse po
starem. Morda bo do kakšnih sprememb prišlo le v času
obrtnega sejma. Sicer pa novosti na tem področju napo-
vedujejo v hotelu Celeia. Torej le premik.
Odpoved kulinaričnega tedna ima tudi svoje vzroke.
Najprej je treba povedati, da kuharske posebnosti, ki so
jih pripravljali v mnogih gostilnah in restavracijah, niso
privabljale zadostnega števila sladokuscev. Z ekonomske
■strani je bila ta prireditev za kolektive negativna. To pa
seveda ne pomeni, da bi takšna tudi ostala, še posebej, če
bi zagotovili močnejšo reklamo. V kolikor moramo gostin-
ske kolektive razumeti v njihovi odločitvi, saj je vezana na
denarna sredstva, hkrati menimo, da je škoda, da je pri-
šlo do ukinitve turistične prireditve, še posebej, ker je
ocimo, da niso bile izkoriščene vse možnosti. Kulinarični
teden na začetku junija bi lahko postal pomembna prire-
ditev, ki bi privabljala ne samo domače, marveč tudi dru-
ge goste. Tako bi iznajdljivosti kuharskih strokovnjakov
prišle bolj do veljave. Ob kulinaričnem tednu pa bi lahko
bile še druge prireditve, ki bi napovedovale začetek se-
zone in tudi novega življenja v poletnem času.
Od nekdanjega kulinaričnega tedna bo ostala le raz-
stava, ki bo poslej v februarju in morda še tu in tam
kakšni poskusi, kot se jih lotevajo v hotelu Celeia. Takšno
»mrtvilo« pa je v času bitke za čim boljše ekonomske
rezultate, za čim boljše poslovanje, skoraj nerazumljivo.
Zakaj samo čakati na goste, ne pa privabljati?!
M. BOŽIČ
TEREZA KESOVIJA
V CELJU?
V času glavne turistične sezone Celje ne bo povsem
zamrlo. Več prireditev bo v juliju, zlasti v okviru proslav
na čast občinskega praznika. Med njimi bo tudi gostova-
nje ljubljanske opere z »Matijem Gubcem«, Poleg tega
pripravlja olepševalno in turistično društvo še dve zabavni
prireditvi. Eina od teh in sicer večja bo v času šestega sej-
ma obrti. Pravijo, da bo takrat pela v Celju Tereza Ke-
sovija.
TEMPERATURA IN CENE
Bazenom s termalno oziroma toplo vodo se v zadnjem
času pridružujejo tudi ostali. Znak, da prihaja kopalna
sezona. Poleg Neptunovega bazena ob Ljubljanski cesti v
Celju (temperatura 19 do 20 stopinj Celzija), sta odprta
še bazena v Šoštanju (23 stopinj, lahko tudi več) in v Ro-
gaški Slatini (19 stopinj). Voda v bazenu v Rimskih Top-
licah ima 28 do 29 stopinj C. V drugih bazenih pa je tem-
peratura vode: Dobrna 35, Laško 36, Podčetrtek 35 do 37,
Velenje 29 stopinj Celzija. V vseh teh primerih gre za po-
krite bazene.
In cene — od 2,5 do 7 dinarjev. V večini primerov
imajo otroci popust.
Pred dnevi pa so odprli tudi kopalni bazen v Prebol-
du. Temperatura vode je odvisna od. toplote zraka, sicer
Pa se zdaj suče pri okoli 19 stopinjah.
e. stran — NOVI TEDNIK
14. junij 1973 — St^^

Po naključju je imel sin smolo. Spet si je IzpahniI, levico v rami. A, ne v šolski telovad-
nici. Niti v bazenu med treningom. Njegova rama je bila že večkrat izpahnjena, zato to ni
naključje. Naključje pa je, da se mu je to zgodilo ponoči. V postelji. Kar tako brez vzroke.
Zaradi ničesar, tako bo pravil sošolcem.
Bilo je mlado nedeljsko jutro. Sveže, umito, obetajoče za ves dan. Res praznik po de-
ževnem tednu.
Nikoli ne vozim tako, pa sem se zalotil, da znam. Znajo tudi drugi. Menda vsi. Pa nam
vsem še na misel ne pride, da bi vozili previdno, kadar je treba,Jiitro kadar ni tveganja. Kje
pa? To je za reve!
Dovolj bo uvoda in o naključju, da sem bil -v nedeljo, 10. junija opazovalec na križišču
zlih usod vsaj desetine ljudi, ki so se znašli v hodniku kirurške ambulante celjske bolnišnice.
STISNI ZOBE.
SINE
Ob i>ol šestih zjutraj je
bila bolnišnica kot zasa-
njana palača. Je bila res?
Na terasi pred kirur-
gično ambulanto se tiho
pogovarjata dekleti v kav-
bojkah, dolgih štrena-
stih las. Ena, ki je šepa-
la, je imela tudi potolčen
nos.
»Prometna nesreča?«
»Mhmm«, je bil odgo-
vor in da bosta morali
čakati do osmih. A ni-
sta. Okoli šeste sta mrk-
nili...
Dežurna sestra nekaj-
krat skuša dobiti dežur-
nega zdravnika. Potlej
pride in z obžalovanjem
pove:
»Ravnokar so spet za-
čeli operirati. Trajalo bo
tričetrt ure, če ne bo
komplikacij« ... čakamo,
čas se vleče ...
Smuknem čez dvorišče
v nov »Gizelin trakt«, še
operirajo. Pridem vnovič,
zdaj že spet operirajo.
Tokrat slepič.
Ob koncu tedna v bol-
nišnici ne operirajo pla-
niranih primerov. Pa ven-
dar je dežurna ekipa vso
noč operirala. Želodce,
akutna vnetja slepičev,
poškodbe. Od pol osme
zvečer. Zdaj se kazalec
pomika čez sedmo.
»Potrpi, sine. Stisni zo-
be. Drugi so na slabšem«.
Fant prikima in drgeta
od vročine...
MOŽ
v SVETLEM
PRED
PATOLOGIJO,
Po hodnikih brnijo se-
salci in loščilci. Prvi bol-
niki polnijo kopalnice.
Zimaj na dvorišču poska-
kuje vrabček z zlomlje-
no perutjo. Ne more
vzleteti. Dva paglavska
bratca ga izmenoma na-
padata in kljuvata. Zgra-
bi me jeza nad to, dokaj
človeško lastnostjo ptičjih
nepridipravov, pa zavijem
okoli stavbe. Moram mi-
mo prosekture. Možak v
svetlosivem poskuša klju-
ko, ne vda se. Pogleduje
skozi okna. Potem poizve-
duje po ženski, ki je
prejšnji dan umrla v avtu
avtošole, ker ji je nena-
doma FKDstalo slabo. Naj-
brž jo je srčna kap. Zdaj
bi rad zvedel, če so že
našli njene svojce, kajti
njeni starši so baje na
počitnicah, ona pa da je
samska. Nedelja je in ve,
kako je ob praznikih hu-
do kaj urediti.
Pomiri se s tem, da bo
pač treba počakati. In
čaJca. Čeprav umrlo ko-
maj pozna. Ponoči se je
spomnil, da bi bilo do-
bro, če bi stopil v bol-
nišnico ...
Pozabil sem na prepir-
ljive vrabce. Mož v si-
vem je bil morda instruk-
tor pokojnice v avtošoli,
pa je pokazal tolikšno
odgovornost. Cisto dru-
gače, kot dva brata, ki
sem ju pred letom videl
v bolnišnici, kako sta ti-
ščala zdravniku v roke li-
stek z naslovom, kam od-
hajata na dopust, da bi
ju mogli obvestiti, če bo
umrl oče, ki je težko bo-
lan ležal na oddelku.
Kako smo si različni...
URE TIKTAKAJO
TUDI ZA ZLO ...
Ure tiktakajo. Tiktaka
tista v operacijski dvo-
rani, kjer borci s skal-
peli, tamponi in kdo ve
s čim vse, bijejo boj z
zahrbtno boleznijo. Tikta-
ka ura, ki je prebudila
Sašo, študenta iz Velenja
in ki je to nedeljo moral
zgodaj na pot. Tiktakale
so ure v vseh domovih,
kjer so se fantje velenj-
skega rokometnega mošt-
va pripravljali za odhod
v Radence, kjer naj bi
tekmovali in, če je le mo-
goče, zmagali.
Ura je tekla tudi druž-
bi, ki je v okolici Radeč
proslavljala odhodnico
prijatelja v vojsko.
Nevšečno p>očasi je ura
tekla tudi sinu, kajti iz-
pah ni niti malo prijetna
reč.
S tiktakanjem je ura
priganjala tudi zdravnika,
ki je imel ob osmi uri
nastopiti dnevno dežur-
stvo v ambulanti kirur-
škega oddelka.
Kako je že rekel pisa-
telj? Komu zvoni! Zvoni
tudi tebi!
KOT BI
RAZDRAŽIL OSE
Osma ura. Dežurni
zdravnik dr. Vili Ven-
gust sprejme prvega bol-
nika, mojega sina. Dekle-
ti, kot sem že povedal,
sta mrknili. Zdravnik na-
roči rentgentsko slikanje
in sestra kliče čakajoče
iz čakalnice.
Ko je bilo shkanje o-
pravljeno in ko se je kon-
čno F>0srečilo dobiti iz
operacijske dvorane ana-
stezista, ki je fantu vbri-
zgnil narkotično sredstvo.
je dr. Vengust v mavčar-
ni naravnal ramo . ..
V	tem hipu pa so se
sunkoma odprla vrata
hodnika. Rešilec iz Slo-
venskih Konjic je pripe-
ljal ponesrečenca. Kot pu-
ščica šine dr. Vengust iz
mavčarne v ambulanto.
Fantu, ki leži ves okrva-
vljen na vozičku ni več
pomoči. Zakrijejo ga in
odpeljejo. Spet se zdrav-
nik vrne v mavčarno, to-
da istočasno je že drugi
ponesrečenec iz konjiške-
ga rešilca v ambulanti.
Ves v krvi, s čepom gaze
med zobmi, da bi ga tež-
ko ranjenega po obrazu
in vratu ne bi zadušila kri
Dr. Vengust spet zdirja
čez hodnik v ambulanto.
Ponesrečenca je morala
prevzeti kirurška ekipa,
ki je za operacijsko mizo
predežurala vso noč.
V	kratkih presledkih
prihajajo v ambulanto
fantje, soF>otniki umrlega.
Potolčeni so, okrvavljeni,
bledi, šokirani. Le pola-
goma jih opušča otrplost
prestrašenosti.
Zdenko, ki leži na vo-
zičku in si z desnico pri-
tiska do zadnjega vlakna
prekrvavljeno tkanino na
tèrne, jadikuje:
—	Kako je mogel zape-
ljati naravnost v nas?
Potem se domisli:
—	Ko bi imeli pasove!?
Kdo ve, bi pas rešil Sa-
šo? —
Fantje tolažijo nesreč-
nega prijatelja, ob kate-
rem je umrl študent iz
Velenja. Pas je dvorezen
nož. Potem se ovedejo
nesreče. Kdo bo povedal
staršem nesrečnega Saše?
Kdo bo povedal staršem
nesrečnega Saše? Kdo bo
povedal domačim ostalih
sopotnikov. Ljudje hitro
p>ovečajo število mrtve-
cev.
—- Najbrž še nismo či-
sto pri sebi. Komaj se za-
vedamo, kaj se je zgodilo
in da enega od nas ni
več. —
Preden pridejo na vrsto
vsi iz ekipe športnikov, je
že na hodniku nov ranje-
nec. Pripeljali so ga iz
Radeč; Razrezanega z no-
žem. Ob osmi uri zjutraj,
pa razrezan. Kaj sloven-
ska pretepaška folklora
nastopa tudi na tešče?
Dovolj ...
Sina so mi zakrpali. Do-
volj mi je bilo bolni.šni-
šnice. Kot bi razdražil
ose, so od prve minute
po osmi uri vozili-v bol-
nišnico rešilci. Ce bi bil
počakal, bi si lahko ogle-
dal možaka, ki je sredi
ranjencev, ponesrečencev
vpil, mahal s svojo okr-
vavljeno desnico in gro-
zil, češ, bo že pokazal
dohtarjem in bolnišnici,
ker ga ne vzamejo naprej.
Saj vendar plačuje bol-
niško. Kot da drugi niso
bili potrebni pomoči, in
ravno on, ki je v neki
celjski gostilni jeznorito
in okajen udaril z dlanjo
po kozarcu, bi moral biti
prvi? Junaštvo vinskega
bratca je kratko.
Ko sem bil že doma in
ko se mi je ponovno pred
očmi odvil tok dogodkov
in vtisov pičlih treh ur,
me je začelo zanimati,
kdo so ljudje, ki jih je
zla usoda pripeljala v
hodnik kirurške ambulan-
te v nedeljo zarana.
Kaj se je dogajalo med
6. in 7. uro pri Radečah
NAJTEŽJI SEM,
SPREDAJ
BOM SEDEL
Zdenko Silovšek«
— Vse sem storil. Nič
se ni več dalo narediti.
S ceste na svoji desni ni-
sem mogel, ker je bil
breg. Naprotni avto sem
zagledal veliko prepozno.
Prej ga tudi mogel nisem,
ker je bil pred nami vrh
klanca. Umikanje na levo
nas je morda rešilo, da
nismo vsi doživeli usode
Saše.«
Sašo Vasle, študent fa-
kultete za novinarstvo, je
zjutraj pregovoril kolega,
ki je hotel sedeti spredaj,
naj sede zadaj, ker da je
on najtežji in bi se za-
daj, ker so se morali pe-
ljati trije, še bolj tiščali.
Pa je tisti, ki je zamenjal
s Sašom, edini prišel iz
sesutega avtomobila brez
večje praske.
Kaj bi bilo, če bi bila
potnika spredaj pripasa-
na?
Na obdukciji so ugoto-
vili, da je bila smrt ma-
lone trenutna, da je Sa-
šo presekalo v jetrih,
ledvicah in vranici, saj bi
ga ne rešil niti pas, niti
najhitrejša intervencija
kirurgov, tudi če bi bila
na kraju nesreče že pri-
pravljena ...
PREVOZNIK
SVOJEGA
NAPADALCA
Medtem ko sta še ve-
dno čakala fanta iz pro-
metne nesreče; tisti s po-
škodovanim temenom in
oni z zlomljeno nadlakt-
nico, je moral pred njima
v ambulanto ranjenec iz
Radeč.
Janez Medvešek iz Pod-
kraja, je zjutraj odhajal
s poslovilne zabave Jane-
za Ceča, ki se je odprav-
ljal k vojakom. Na motor
je pred gostiteljevo hišo
naložil še Franca Zapu-
ška iz Jelovega. šestin-
dvajsetletnemu Janezu
Medvešku se seveda niti
sanjalo ni, da bo 50-letni
Zapušek za njegovim hrb-
tom potegnil nož in ga od
zadaj napadel. Ob prvem
urezu, ko mu je na roki
prerezal žile in kite, sta
se napadalec in napadeni
prevrnila. Medvešek je ne-
kako ušel — nožu . in
morda tudi smrti.
IN ZA KONEC
SAMI: ČE, ČE
IN ČE...
Primer, da so dežurni
zdravniki od sobote zve-
čer do nedelje zjutraj
prebili v operacijskih so-
bah, ni izjemen.
Dežurna ekipa, ki je bi-
la na dolžnosti od sobote
do ponedeljka zjutraj, je
opravila 8 večjih operacij
in nad 30 manjših opera-
tivnih posegov, ki so jih
dobili v delo iz kirurške
ambulante ali iz oddelkov.
Primeri, kot je bil opisan,
ko se zmogljivost »zama-
ši«, imajo nekakšno zako-
nitost. Ob sobotah in ne-
deljah so v porastu poš-
kodbe, ki se zgrinjajo v
celjsko bolnišnico s širo-
kega območja od Trojan
do Sotle, od Save do Po-
horja.
Vendar, to so že stvari,
o katerih bi bilo treba za-
staviti pero posebej in na
drugačen način.
Za našo današnjo zgod'
bo ostajajo le čeji. Potreb-
ni so nepotrebni, vseka-
kor pa prepozni:
Ce bi Sašo ne sedel na
svoj smrtni sedež, bi se-
del nanj kdo drug . . .
Ce bi Medvešek iz Ra-
deč sam sedel na motor,
če bi raje šel peš, če bi
imel Zapušek za svoja leta
malo več pameti . . .
Sami če, če, če. En pa
je nesporeno: če bo šlo
tako naprej v naši lepi
domovini, bodo morale bi-
ti naše bolnišnice velike
kot mesta, zdravnikov bo
moralo biti kot listja in
trave, kaj šele ix)grebcev.
Zakaj?
Zato, ker ne znamo od-
tegniti noge s plina.
Ker ne znamo odmakni-
ti od ust tistega kozarca,
ki je čez mero.
Ker se nam tako mudi,
da zaradi naglice skoraj
zanesljivo pridemo v bele
hodnike bolnišnice, če ne
v njen žalostni prizidek —
patologijo.
Ker vozimo včasih tudi
hudo bolni...
In zato, ker nihče noče
poslušati pisatelja, ki pra-
vi, da zvoni tudi tebi.
Vsak misli, komu druge-
mu.
JURE KRAŠOVEC
14.junîi 1973
stran 7
Festivalski odmevi
Skoraj dva tedna sta že minila od časa, ko se je v
Celju končal Mladinski pevski festival 73. Navdušenje
po odločilnem nastopu inozemskih in nekaterih naših
zborov še ni povsem zbledelo, ko se moramo ozreti
tudi na nekatere slabosti in spodrsljaje, ki so sprem-
ljali letošnjo največjo pevsko prireditev pri nas.
Organizacija je bila vsekakor dobro zastavljena in
je festival dosegel svoj ruimen in cilj. V tistih dneh
so zbori iz drugih dežel peli v raznih krajih Slovenije
pa še v Zagrebu m Beogradu ter tako predstavili svojo
glasbeno pevsko kulturo, svoje delo in predvsem svoje
veliko znanje. Turneje tujih zborov so bile vsekakor ut-
rudljive. Zato je razumljivo, da so zbori prihajali na
zadnji festivalski tekmovalni dan v Celju utrujeni. To
pa seveda roui nerazpoloženost, ki se je zlasti izražala
pri posameznih zborih ob razglastivi rezultatov medna-
■lOdnega tekmovanja. Nerazpoloženost gostov zaradi re-
zultatov seveda ne sme iti .na račun slabe organizacije,
saj le-ta z rezultati nima nobene zveze, če pa se tej
nerazpoloženosti pridruži še nesrečen slučaj zaradi pre-
nočišča, kot se je to zgodilo v nedeljo zvečer franco-
skemu zboru, potem pri tem že zadene krivda tudi or.
ganizatorje. Nekajkrat je prišlo tudi do zmede zaradi
napačno sestavljenega urnika vaj in nastopov, kar tudi
verjetno ni prispevalo k dobremu razpoloženju gostu-
jočih zborov Podobnih manjših spodrsljajev je bilo še
več. Na zunaj sicer neopaznih, pa vendar takih, ki se
na tako elitni prireditvi ne bi smeli zgoditi.
Posebno poglavje so bile na festivalu takoimenova-
ne mepevske« prireditve — posvetovanje zborovodij,
razstava pevske literature in razstava hranilnikov. Sled-
njo je namreč pripravila Ljubljanska banka kot pokro-
viteljica festivala. Priznati je treba, da so bili zbo-
rovodje na posvetovanju malce razočarani. Poslušati
predavanje o strokovni temi in potem še nekaj mnenj
o tej temi, je vsekakor premalo. Premalo zato, ker je
bil tedaj v Celju zbran pravzaprav vrh jugoslovanskih
in nekaj evropskih mladinskih zborovodij, ki bi lahko
posvetovanje naredili vsebinsko mnogo bogatejše, pred-
vsem pa bolj kritično do zapostavljanja glasbene vzgoje
v naših šolah. Mnenjd in izkušnje pedagogov iz drugih
držav, ki so bili na letošnjerm festivalu, bi bila še ka-
ko dobrodošla našim glasbenim pedagogom. O tem so
lahko pričali tudi nastopi tujih zborov. Obe razstavi
sta bili slabo obiskani. Tudi premalo reklamirani, zla-
sti razstava hranilnikov naj bi bila tam, kjer se je v
festivalskih dneh največ zadrževala mladina. Nasploh
je Celje v tistih štirih dneh dihalo vse premalo festi-
valsko. Sicer ne moremo reči, da so bili koncerti in
tekmovanja slabo obiskani. Zlasti obisk množičnega
koncerta je bil spodbujajoč, čeprav bi lahko bil še
večji, če bi vsi starši prišli poslušat svoje otroke. Pa
vendar moramo organizatorjem zameriti, da so prema-
lo poskrbeli za zasedeno dvorano v sobotnih dopoldan-
skih koncertih. Tu mislimo predvsem na šolsko mladi-
no. Na sploh velja vtis, da na celjskem mladinskem
■pevskem festivalu mladina poje bolj za odrasle in glas-
bene poznavalce kot za mladino. To je verjetno naj-
večja slaba stran celjskega festivala. Temu sicer ni
bilo tako v drugih krajih, kjer so gostovali tuji pevci.
V Celju pa je to vsekakor dejstvo, ki ga kaže v pri-
hodnje upoštevati. Mladina mora prepevati mladini.
To bi naj bilo glavno vodilo prihodnjih festivalov. Tu-
di delo naših zborovodij bo potem gotovo lažje, saj
mladina rada posnema, zlasti če je nekaj dobro. In
dobrega petja je bilo na celjskem festivalu vsakokrat
več. To pa morajo vedeti tudi organizatorji, kajti z
dobrim petjem raste tudi kvaliteta prireditve. Kvalitet-
ni festival pa zahteva tudi kvalitetno delo v vsaki po-
tankosti organizacije, zahteva tudi vedno več strokov-
no usposobljenih ljudi.	E. Goršič
,Velika puntarija'
Gledališko Ijubiteljstvo je
zlasti na podeželju še vedno
tisto pravo Ijubiteljstvo, pol-
no žara in odrekanja z enim
samim ciljem igrati. Bili smo
na eni zadnjih vaj za Kref-
tovo »Veliko puntarijo«, ki jo
pripravljajo člani Svobode na
Polzeli p>od vodstvom priza-
devnega entuziasta Jake Jer-
šiča. To bo letos verjetno
največja predstava na pro-
stem na širšem celjskem po-
dročju. Režiser je zbral okoli
sebe preko sedemdeset igral-
cev najrazličnejših poklicev,
ki so več mesecev večer za
večerom presedeli v manjši
dvorani ali na idiličnem pro-
storu v parku p>od gradom
šenek ter »pilili« svoje vloge.
Predstava bo prispevek k
proslavi obletnice kmečkih
uporov. Kar smo videli na
eni zadnjih vaj, lahko reče-
mo, da bo to dober in lep
prispevek. Kljub nekaterim
pomanjkljivostim, za katere
pa so vsi obljubili, da jih bo-
do do premiere odpravili, la-
hko pričakujemo lep dogo-
dek. To je ix)vedal tudi reži-
ser SLG Celje Franci Križaj,
ki sd je vajo ogledal in po
njej vsem govoril o tistih de-
tajlih, ki bi jih bilo treba še
izpiliti. »Ne smete izpustiti
izjemne priložnosti, ki jo
imate. Prekrasen prostor pod
gradom je kot nalašč za veli-
častno predstavo. To morate
izrabiti in se potruditi.«
Jaka Jeršič je k predstavi
pristopil velikop>otezno, saj se
je v mnogih rečeh naslonil na
pomoč profesionalnih gledali-
ščnikov, kot na primer tudi
kostumografinje Anje Dolen-
čeve. »Ničesar nočem prepu-
stiti naključju ali goli impro-
vizaciji. Ker želim dobro
predstavo, zato tudi iščem
pomoč in strokovne nasvete
drugje.«
Premiera bo v petek, 15.
junija, igrali pa bodo še na-
slednja dva dneva -v soboto in
nedeljo, vedno ob 20. uri v
parku, kjer so drevesa z vse-
ga sveta, pod gradom Senek
na Polzeli. Kasneje priprav
Ijajo še več gostovanj. Priza
devnim gledališkim entuzia
stom zdaj samo želimo, da bi
v dneh, ko bodo igrali, imeli
lepo vreme. V glavnih vlogah
bodo zaigrati že v domačem
kraju dobro poznani igralci-
amaterji Peter Pimgartnik,
Jožica škorjanc, Franc Art-
nik kot Matija Gubec, Dani
in Štefka Pfeifer, Franci Su-
ster, Ivan Palir, Kari Hanjšek
in drugI.
T. V.
Kulturne diagonale: Ponikva pri Grobelnem (1)
O tradiciji in dobri volji
Ponikva pri Grobelnem je kraj, ki se ponaša z bogato kulturno tradicijo,
ki sega daleč nazaj pred zadnjo vojno in še dlje. Verjetno gre sploh za kul-
turno najbolj razgiban kraj poleg Šentjurja v šentjurski občini, ponaša pa
se tudi z dvema imenoma, na katera bi bil sieherni kraj pri nas ponosen.
Io sta domoljub Anton Martin Slomšek in kartograf in geograf Blaž Kocen.
Prvi domuje na bližnjem Slomu, kjer si lahko danes ogledate njegovo sobo,
hiša Blaža Kocena na Hotunjah pa je žalostno propadla in zdaj tam stoji
zgolj spominska plošča.
v ^zadnjih letih, ko smo
ustanovili kulturne skupno-
sti širom Slovenije in se nji-
!»vo delo že korenito kaže
?o posameznih krajevnih in
^jskih centrih, steče pogo-
stokrat beseda o kulturi. Več-
krat kot smo bili tega sicer
^jeni, recimo — kakšnih de-
^t let nazaj. Organizirane
wltume skupnosti so s svo-
programi dela, ki pa so
ä razliko od preteklosti iz-
^eje finančno podprti, si-
stematično delujejo na različ-
ni področjih kulturnega živ-
lja in delovanja, s tem, da
¡'oleg ustaljenih oblik, ki so
»"otrebne obnove in razširit-
iščejo in odpirajo tudi
dejavnosti. Kot sem že
""■ej omenil, pa to vsekakor
^ogoča izdatnejši proračun.
pa pod nobenim pogojem
^Ij denar tisti, ki bo reše-
in celo izboljševal stanje,
¡prsnega ugotavljamo v kul-
ravno zdaj, ko imamo
voljo večja sredstva. Ne-
posamezne dejavnosti,
^tva in podobno, so bili v
J'^teklosti odvisno, oziroma
JJJiov obstoj, morda le od
borih tisočakov. In ker
ji niso dobili, je dejavnost
^rla. Takšnih pojavov je
preteklosti mnogo, po-
^^	podeželju.
Woh je bila vloga amateriz-
® postavljena v senco suro-
m' ustreznih sredstev,
^turni domovi so se spre-
v skladišča in sušilni-
ij,^ hmelj, uničeval se je
Hj^^'^tar, knjižni fondi posa-
V ^fiih knjižnic so bili zasta-
¡j ' in zaprašeni, entuziasti,
jP'sani v večno dobro voljo
^^^ega dela, pa so 'se tega
U^ličali in zapustili vrste
;^'^mo-prosvetnih delav-
bo danes, ko so kul-
^^ prizadevanja usmerje-
na v sanacijo položaja in obu-
ditev kulture v njenem
osnovnem poslanstvu, se pra-
vi, približati jo človeku, zato
bo danes potrebno veliko več
kot pa samo debelejša mal-
ha z denarjem in nekaj kul-
turnih animatorjev. O tem
smo se pogovarjali na Ponik-
vi, zakaj radino tja smo se
namenili zaradi tega, ker tudi
v prejšnjih letih ob težjih
pogojih dela niso zamrle de-
javnosti, kot so petje, dra-
matika in folklora.
Zbrali smo se v pevski so-
bi, ki je lepo urejena, v kotu
pa je tiho ždel odlično ohra-
njen klavir, za katerega so
pred leti, ko je dinar imel
drugačno veljavo kot danes, z
velikim naporom zbrali ce-
lih tristo tisočakov. Vpraša-
nje je vsebovalo vsebinsko
opredelitev kulture in njen
pomen na Ponikvi.
MALČKA ESIH, prodajalka
v Merxovi trgovini: »Kultu-
ra... to je nekaj brez česar
ne moremo živeti. To je ti-
sto, vsaj zame, da če imamo
dovolj belega kruha, ne pa
kulture, potem občutimo, da
nimamo ničesar ...«
—	In kaj imate od kulture
najraje?
»Igre. Teh smo na Ponikvi
že vajeni. Sami imamo moč-
no dramatsko društvo, drugi
prihajajo k nam gostovat, tu-
di celjsko gledališče dobro
ve, kje je Ponikva, čeprav v
zadnjih letih ne gostujejo več
pri nas. Radi imamo igre,-za-
to pa smo tudi kritični.«
ANTONIJA ANDRINEK,
gospodinja iz Uniš: »Najraje
gledam domače igralće,kopa
so hodili celjski gledališčniki,
sem pa sploh vedno prišla.«
—	Zakaj pa zdaj ne prihaja-
jo več?
PETER HLASTEC, dolgo
letni družbeni politični dela-
vec: »Prej so bile predstave
cenejše, zdaj pa bi ena stala
štiri sto tisočakov, to pa je
preveč za Ponikvo. Najbolje
bi bilo, če bi se dalo urediti
kaj s "šentjursko kulturno
skupnostjo.«
SLAVA KOV ACIC, učitelji-
ca: »Prej so ljudje radi ho-
dili gledat predstave poklic-
nih gledališčnikov, dvorana je
bila vedno polna. Ljudje zdaj
to pogrešajo in čutijo, da so
v tem do neke mere zapo-
stavljeni. To je diferenciaci-
ja, ker pač nimamo prilož-
nosti uživati iakih in takih
kulturnih dobî-in kot v me-
stu, čeprav smo že pred ča-
som pokazali vse pogoje za
to. Prostor, občinstvo! Mi-
slim, da se nam po tej plati
godi krivica.«
PETER HLASTEC: »Naši
ljudje so zelo kritični, pa tu-
di hvaležni. Imeli so prilož-
nost videti vrsto ansamblov,
doma imajo televizorje in ne
more danes priti nek diletant
in nas navdušiti s svetlečimi
gumbi in pisanim perjem.
Ljudje poznajo dobro igro.
Sicer pa kot sem že rekel —
zelo so kritični, a tudi slab-
šemu zaploskajo za trud.«
SLAVA KOVACIC: Celja-
nom smo nekaj časa dajali
celoten inkaso in še kaj po-
vrhu, samo da so prišli. Si-
cer to zdaj ni njihova kriv-
da, ker je takšen sistem fi-
nanciranja, tudi oni imajo
svojo računico, vendar mi
smo le prikrajšani za določe-
no kvaliteto in vsebino.
ANTONIJA ANDRINEK:
»Jaz bi,šla v opero, čeprav v
Ljubljano, če ne bi videla
opere, bi bila pa tudi z ope-
reto zadovoljna. Res, v Ljub-
ljano bi šla, samo da bi vide-
la. (Ob tej njeni izjavi se je
vsem navzočim utrnila ideja,
da bi organizirali avtobus za
Ponkovljane in bi šli v Ljub-
ljano v opero. Upajmo, da
bodo to storili kmalu v novi
sezoni!)
— Vi imate takole kar do-
volj dela doma na polju, kot
gospodinja ste precej vezani
na hišo, dom. Kako vam
uspeva aktivno pa tudi pasiv-
no udejstvovanje v kulturi?
ANTONIJA ANDRINEK:
»Če človek želi in ima nekaj
rad, vedno najde čas za ti-
sto. Ponkovljani pa smo že
od nekdaj bili za živahno
kulturno življenje. Pevski
zbor je že pred vojno vodil
oče Petra Hlasteca, zdaj ga
tovariš ravnatelj Maks Kova-
čič. Moram ¡ж reči eno. Po-
znam skupine, ki prihajajo
igrat k nam na Ponikvo in če
vidim na plakatu, da je kate-
ra med slabšimi, raje doma
gledam televizijo, kot pa da
bi hodila z Uniš na Ponikvo.
PETER HLASTEC: »Naš
pevski zbor ima res tradicijo.
Zdaj nas je devetnajst. Včasih
si Ponikve sploh ni bilo moč
zamišljati brez pevcev, tam-
burašev, dramskega in telo-
vadnega društva. Od tradici-
je sta ostala pevski zbor in
dramska skupina. Včasih
smo že imeli avtobus in smo
se vozili Ponkovljani pa
šentjurčani, štorovčani in iz
Lipoglava v mariborsko ope-
ro. Osebno pa nisem opere
nikoli maral, šel sem zaradi
drugih, kot funkcionar! Bilo
je kmalu po vojni, bilo nas
je štirideset pevcev, ko je
prišel k nam na Ponikvo
tudi Radovan Gobec. Peli smo
borbene pesmi in je rekel,
da nam bo eno dirigiral.
Dal je znak, zamahnil, mi
pa smo narobe zapeli. Je šel
kar dol s tiste stopničke in
je naš Lipovec naprej diri-
giral- Sicer pa je bilo včasih
vse drugače. Ker so bila dru-
štva vezana le na svoja sred-
stva, smo morali pametno
gospodariti, imeli pa smo še
en čisto poseben vir dohod-
kov. če kdo ni prišel na
vajo pevskega zbora, je mo-
ral dati jurja, pobirali pa
smo tudi prostovoljne pri-
spevke. Kupili smo nov kla-
vir s svojim denarjem ...
SLAVA KOVACIC: Z igro
si bomo zaslužili denar, pa
bomo šli v ljubljansko
opero.«
MAKS KOVACIC, raivnatelj
osnovne šole: »živahnost je
danes še čutiti na vasi, ni
pa več tiste ljudske pesmi
ob večerili. Le na kožuhova-
njih jo še čujemo, zvečer
pa zamre. Je pa ravno ob
večerih imela domača slo-
venska pesem svoj čar, ko so
jo zbrani peli fantje in de-
kleta. Danes pa sedijo doma
pri. televiziji. Pri nas bolj
vlečejo koncerti z zabavno
prireditvijo. Tisto gre, pose-
bno če je na koncu koncerta
še kakšna veselica. Potem
pridejo ljudje skupaj z vseh
krajev in kakšno rečejo. V
tem pa je glavna razlika med
televizijo in prireditvami v
kulturnem domu. Tukaj lju-
dje pridejo skupaj, doma pa
so sami zase.«
In kaj so Ponkovljani
ugotovili, da bi bUo najbolj
učinkovito za sanacijo polo-
žaja kulture? Predvsem to,
da je treba graditi odnos
do kulture že v mladem člo-
veku, nepretrgano! Zdaj pa
je v osnovni šoli vključen
v petje, risanje, potem pa
nič več. Vzgoja je na tem
področju v srednjih in stro-
kovnih šolah minimalna in
mladega človeka ne seznanja
s tistimi predmeti, ki bi ga
kulturno bogatili. Zato tudi
njegov odnos do kulture, ko
pride v delovno organizacijo,
ne more navdušiti nikogar-
Le redki so, ki misUjo in
živijo drugače. Tistih, ostalih
pa kulturni animatorji ne
bodo »spreobrnili« čez noč.
Miselnost in mentaliteta ce-
lotne družbe se mora me-
njati, če hočemo doseči itóin-
kovite rezultate. Vzgoja in
izobraževanje pa sta po mne-
nju Ponkovljanov prva za
dviganje kulturne ravni ob-
čanov, ne pa kampanjske
akcije in denar, ki je danes
na nekaterih mestih brez-
predmeten, ker nima za seboj
živih ljudi, ki bi z njim lahko
kaj počeli. Tega pa se na
Ponikvi krepko zavedajo in
vedo kaj imajo. Pri njih je
tradicija domača beseda,
kultura pa kos vsakdanjega
kruha. Zdaj si prizadevajo
ob pomoči šeritjurske kultu-
rne skupnosti (izrekh so ji
vso pohvalo in priznanje), da
bi ta kos kruha bü še debe-
lejši in bolj bel.
Besedilo in slike:
DRAGO MEDVED
Peter Hlastec
Malčka Esih
Antonija Andrinek
8. stran —NOVI TEDNIK
14. junij 1973 — SOo
Vrtiljak
dogodkov
ŠENTJUR
ZK v Alposu
v torek zjutraj so se v šentjurskem Alposu sesiali člaM osnovne
organizacije Zveze komunistov. Medse so sprejeli nov<%a člana, pre-
pričani pa o, da jih bodo v prihodnosti še več. Na sestanku so ob-
ravnavali predlog programa za nadaljnje delo njihove organizacije
in izvolili predstavnike v občinski komite in občinsko konferenco
ZK ? <Sentju:ju.
Dograditev šole
Jutri, v petek bo imel redno sejo upravni odbor sklada za nego-
spodarske investicije pri skup^ini občine Šentjur. Obravnavali in
potrdili bodo obračun izgradnje vrtca in sprejeli sklepe o prenosu
anuitet. Na dnevnen redu pa bo tudi predlog sprememb finančnega
načrta za letošnje leto in informacija o poteira podpisa družbenega
dogovora za gradnje v obdobju 1973—75.
Prav tako se bo jutri sestal upravni odbor sklada za dograditev
osnovne šole Šentjurju. Pregledali bodo sklepe zadnje seje in
obravnavali potek izgradnje telovadnice in ureditve plavalnega bazena.
Kako samoprispevek
v torek prihodnji teden se bodo v Šentjurju sestali predsedniki
in tajniki krajevnih skupnosti v občini. Pogovorili se bodo o vzdrže-
vanju cest II. reda in prog ter o tekoči problematiki v posameznih
KS. Prisotne bodo informirali tudi o realizaciji dotoka sredstev iz
krajevnih samoprispevkov.
CELJE
Crne gradnje
Jutri, v petek, li). t. m., bo 54. redna seja članov obeh zborov
skupščine občine Celje. Predlog dnevnega reda ima enajst točk. V
središču pozornost) b'>do prav gotovo zaključki šeste seje konference
Zveze komunistov za celjsko občino, ki je svoje delo posvetila raz-
voju gospodarstva v občini. Sicer pa bodo odborniki razpravljali
o letošnjih Šlandrovih nagradah, o podelitvi domicila zboru aktivi-
stov OF ter o številnih predlogih svetov. Tako bo beseda tekla tudi
o ustanovitvi
samoupravne stanovanjske skupnosti, zatem o stano-
vanjskem standardu in o črnih gradnjah.
Na pobudo medobčinskega sveta za zdravstvo bodo skleiJali
o ukrepih za preprečevanje in zatiranje kolere pa tudi o problema-
tiki alkoholizma in o programu ukrepov v boju zoper to družbeno
zlo.
Končno bodo odločali o predlogu za izdajo odloka o ustanovitvi
komisije za družbeno ekonomski razvoj občine Celje.
v
Pot Sland rove brigade
v četrtek je bila v Muzeju narodne osvoboditve v C^lju svečana
otvoritev razstave, posvečene borbeni poti Šlandrove brigade, ki je
bila ena najpomembnejših štajerskih brigad. Na slovesnosti, ki se
je je udeležilo precejšnje število nekdanjih borcev in komandantov
brigade, je spregovoril tudi nekdanji prvi komisar te enote, danes
predsednik republiške konference, Mitja Ribičič. Mitja Ribičič je
govoril o pomenu Šlandrove brigade in dejal, da je bila to prva
velika formacija na Štajerskem in da je njen začetek v bistvu tudi
začetek pravega boja v tem delu Slovenije, kjer so bili do njene
ustanovitve le manjši partizanski oddelki kot Kamniško-Zasavski
odred. Kozjanski odred in drugi, šlandrova brigada je na svoji poti
osvobodila vrsto krajev v Mdravški dolini in Zgornji Savinjski dolini
in se tako za vedno zapisala v zgodovino narodnoosvoljodihiega boja
na Slovenskem.
Šlandrova brigada je kasneje, kot je poudaril Mitja Ribičič,
ustvarila skupaj z že omenjenimi enotami ter še z drugimi enotami
pogoje za nemoten prihod XIV. udarne divizije na štajersko. Diviziji
je brigada na pohodu vseskozi pomagala in ji tako v marsičem pri-
pomogla, da je bila njena zmagovita pot takšna, kot si je želel
Glavni štab NOV in POS.
Ne nazadnje je pomen brigade v tem, da Je mnogo pripomogla,
da je zrastla samozavest ljudi v tem koncu Slovenije. S prihodom
XIV. udarne divizije je ljudstvo ponovno videlo, da obstoja tudi pri
njih enota, ki je .sposobna braniti slovensko zemljo. Takšno vlogo
je Šlandrova brigada igrala že pred prihodom XIV. udarne divizije
na štajersko.
Nekaj besed o brigadi je spregovoril tudi direktor muzeja prof.
Jože Marolt, Mitja Ribičič pa je odprl raastavo. Razstava Šlandrova
brigada je tako prva v vrsti prireditev ob tridesetletnici te znane slo-
venske enote.	Milenko Strašek
Uspeh v Steverjanu
Pred dnevi je bil v Steverjanu na italijanski strani Primorske
tradicionalni festival narodno zabavne glasbe, ki so se ga udeležili
tudi trijf. ansambli s celjskega območja. Kot je na teh srečanjih, ki
■o tildi tekmovalnega značaja ie običaj, so se tudi tokrat naši an-
sambli dobro izkazali. V konkurenci 25 ansamblov Iz Slovenije in
zamejstva — tudi s Koroške — so se »Veseli Libojčani«, áhsambel
Franca Zemeta in ansambel Vlkija Ašlča plasirali v finalno tekmo-
vanje med 12 najboljših. V tem delu tekmovanja pa je ansamblu
Vikija Ašiča pripadel pokal za najboljšega harmonikarja. Dodati
moramo še to, da je z ansamblom nastopil tudi vokalni kvartet
»Frankolo včanl«.
Sicer pa se ta ansambel vneto pripravlja za snemanje plošče pa
še za turnejo po Italiji. Kot že nekaj let nazaj pa bodo sodelovali
tudi na slovenskem festivalu narodnozabavne glasbe v Ptuju.
Oto Pestner kot komponist
Ko sem stopal proti Pestnerjevemu domu,
sem predvideval, da bom poleg prijaznega po-
zdrava še nekaj dobil. In sem res!
»Zdaj ste pa ponovno prišli, ko je Oto do-
segel uspeh, prej vas pa tako dolgo ni nič
bilo!«
To je bilo prvo.
Oto: ^»Mama, bi kaj »pošinfal« zaradi sta-
novanja?«
Mama: »Trikrat so nam ga že obljubili pa
nič. Pohištvo smo že kupili in ga nimamo kam
dati. Z obljubami nam delajo veselje in žalost.
Vse moraš prestati!«
To je bilo drugo.
Jaz: »Oto, prišel sem zato, da se malo
pogovoriva o tvojem zadnjem uspehu na le-
tošnji Slovenski popevki, ko si uspel tudi kot
komponist, saj je tvoja skladba »Tvoje solze«
osvojila drugo nagrado občinstva.
To je bilo tretje. Najvažnejše. Vsaj za
mene.
Tako. Pa smo ponovno bo-
gatejši za dvaindvajset- i)o-
pevk. Sioer/f če je moje uho
še kaj elastično, za nekaj
manj, ker nekatere jiopevke
smo že slišali ah so bile
vsaj podobne tistim, ki so
jih naši vrli pevci prepevali
pred leti. Tako je i^. Brez
ljubezni, dreves, zakajev, onih
in njih pa solz seveda ne
gre. Brez tega si enosta-vno
ne moremo predstavljati no-
benega festivala popevk. Tudi
Slovenske popyevke ne.
Komponisti so drugačnega
mnenja. Pišejo za široke ljud-
ske množice. In če napišeš
nekaj takšnega, ^r je že
znano, je uspeh zagotovljen,
saj gre lažje v viho. Ono dru-
go, težje, kvalitetnejše, zah-
tevnejše pa gre slabo v pro-
met. Premalo je še glasbenih
sladokuscev in izobražencev,
ki bi tisto glasbo sprejeli za
svojo, jo pyodpirali in odo-
bravali.
Takšna je bila tudi letošnja
»Slovanska popevka 73«, ki so
jo postavili kar sredi zabojev
za kislo vodo, pivo, alpsko
mleko itd.
»Najprej sem mislil, da sem
prišel v skladišče,« pravi Oto
Pestner, ena izined vedet le-
tošnjega festivala. »Vsaj tak-
šen -vtis sem dobil, ko sem
vstopil pri zadnjih vratih.«
(Vstopil pri zadnjih, odšel pa
z eno najvišjih nagrad kot
pnd ali vsaj med prvimi!)
»Potem sem se še kar vživel.
Postalo je prijetnejše.« Saj,
sredi skladišča je zmeraj pri-
jetno. škoda, da tu niso bUi
zaboji polni in smo tako mo-
rali požirati |x>pevke in po-
pevčice. Kaj hočemo, včasih
pa smo lahko tudi kaznovani.
In smo bili.
Tisto trovečerno stokanje
(pardon, ne vseh! Samo ti so
bili redke, res redke izjeme!)
je bilo kot nalašč, da si jo
prej pobrisal spat. Da, spat!
Pogovarjal sem se z ljudmi.
Si gledal slovenske popev-
ke?
— Si nor, samo zagledal
sem eno, no, ono ta debelo
pa sem kar šel. V posteljo
namreč. Pa ne z njo, ampak
sam. Sicer sem pa večino ti-
stega že tako slišal. Nič ni
bilo kaj dosti izvirnega.
No, Zidaj smo pa tam. Nič
izvirnega. Nič novega. Nič ...
Tako hudo pa spet ni bilo.
Malo moramo omiliti naš
elitni festival, za katerega
glasbeni stroko-vnjaki trdijo,
da je najboljši med množico
naših festi-valov. Da, najbolj-
ši. In glasbenim stroko-vnja-
kom ne smemo ugovarjati.
Vsaj naj bi ne smeli.
Oto, kakšen se je tebi zdel
letošnji festival?
»Tretjič sem sodeloval in
prvič nisem zmagal.«
Saj si pel svojo popevko ...
»Pel že, am-pak zmagal pa
nisem.«
Kaj si pa potem?
»Drugi. Dobil sem drugo na-
grado občinstva.«
In nisi zadovoljen?
»Sem. Ocenjevanje na na-
šem festivalu je najboljše. Ni
nobenih »juh«. Sto do dvesto
ljudi ne moreš podkupiti, da
bi ti ploskalo ali žvižgalo.
Kar jim srce reče, to delajo.«
Misliš, da je za tebe dob-
ro delalo njihovo srce?
»Saj sem dobU nagrado.«
Kako si bil zadovoljen s
tvojo alternacijo, v zadnjem
času vse bolj popularnim
Italijanom Giani jem Nazaa-
rom?
»Ce so bili poslušalci zado-
voljni, je najvažnejše. Oseb-
no sem bil.«
Sta se morda p>ogovarjala
o konkretnejših načrtih, so-
delovanju?
»Gianijeva žena je tudi nje-
gov menanger. Oba sta rekla,
da jima je popevka všeč in
da jo bosta forsirala tudi na
italijanskem tržišču. Ce bosta
uspela, bom tudi sam dobro
zaslužil. Vsaj tako sta rekla.«
Se kakšni konkretnejši na-
črti?
»Zaenkrat nič. Vse gre pj^
ko mojega menangerja Perij.
Smole. Kar bo on sklenil, t^
ko pa bo.«
Si se pogovarjal z Datioi
»Sem.«
In je tudi v zasebnem ži>
ljenju tako skmmna, kot ^
luje na odru?
»Tudi. To je v njeni nj
ravi. Sploh ni ošabna.«
Kako si prišel do »Tvojii
solz«?
»To je že dalj časa bilo 114
pisano. Seveda samo glasbai
Je skladba komu posvečfr
na?
»To ne.«
Kako sta se z Elzo Budai;
zmenila glede teksta?
»Nič posebnega. Note pot
na in je napisala po občuj,
ku.«
Si zadovoljen?
»Sem.«
Je prišlo do kakšnih spre
memb?
»Najprej sem želel, da b.
skladba imela naslov »Zad
nje solze« pa smo to spremt
nili v »Tvoje solze«.«
Kako si zadovoljen z ara&
zmajem?
»Pripra-vil ga je "mojstei
Privšek in mislim, da je to
dovolj velika garancija, dj
sem lahko zadovoljen.«
Kaj pa zakulisno življenje!
»Še ni razvito.«
Ljubezen?
»Čigava?«
Tvoja.
»Moja dobro. Tako tako.i
(šla sva po cesti — on f
šolo, jaz na tržnico. Prvič nií
je gledalo toliko deklet. Sa
mo to je domišljija, da so
gledale mene, ampak Ota!)
Se kaj kompKDniraš?
»Veliko imam zasnovan^
treba je samo izpiliti.«
Si poslal samo eno popev-
ko na festival?
»Dovolj je ena. Ce pošlj«i
tri, ti potem nobene ne vza
mejo.«
Je drugače kaj novega?
»Edyin Fliser je oblekel vo
jaško obleko. V nedeljo je bî
pri meni na poslovilnem sre-
čanju, danes pa že služi vo
jaški rok v Karlovcu.«
Sta dobra prijatelja?
»Izredno.«
Konkurenca?
»Zdrava.«
Oto je pogledal na uro. ^
je čas za odhod v šolo. ^
sva šla. On v toIo, jaz P^
saj sem že F>ovedal kam.
Tako. Slofenska popevK»
73 je končana, naj živijo nj«'
ne popevke!
še Celjani smo pristavit
s-voj piskrček poln »TvojiJ
solz« Ota Pestnerja. In Ij^"''
je so s ploskanjem ter nagr®'
do tako ogreli piskrček, da
solze zavrele in se prelil«'
Prelile v srca.
Namesto konca: kljub
mu smo slišali dve ali tri ^
bre popevke. Ne da bi
»lokalci«, moramo prizn»'*
da je med njimi tudi OtovJ
ki je tako poleg tega, daj
uspel kot pevec, zdaj
tudi kot komp>onist. To j^ ^
tudi nekaj.	.
(Zaradi stanovanja pa J
ne morem nič pomagati. ^
lim samo lahko, da bi ga ^
bili, kajti v tistih prosto^
tako številna družina reS
more živeti. Samo toliko.)
TONE VB^
Foto: D. MEPVÏ^
— 14.1ип1ј 1973
NOVI TEDNIK — 9. stran
Njihovo Življenje je materinstvo
Sedem otrok še živi Ob-
rezovi mami, Cepinovi Ani
iz Lesičnega, eni izmed
§tirih hčera, ki se je na-
rodilo gospodarju, ki bi
bil rad oddal zemljo mo-
škemu potomcu. Ndč ni
bilo s tem in Ana je po-
stala gospodar in rajnki
mož jo je prišel iskat na
njen dom in nihče je ni
vprašal, kako ia kaj, če
•ji je všeč in če ga ima
rada ali ne. Enostavno *so
prišli na oglede, se zmeni-
li, kmetija je potrebovala
možakarja in Ana je sto-
pila v zakonski stan. De-
set se jih je rodilo iz te
zveze, deset korenjakov,
zadnje tri so bile deklice,
danes pa jih živi le še se-
dem: eden je umrl takoj
po rojstvu, drugi se je
utrnil pred dnevi, Jožek,
njen Jožek pa je padel v
partizanih in danes Obre-
zova mama niti ne ve, kje
počivajo njegove kosti.
Samo to so ji povedali,
njej, ki je bila tako dob-
ra in poštena vse življe-
nje, pridna in skrbna, da
je bil v XIV. udarni divizi-
ji, da ga je presekal rafal
in da je zgrmel nekam v
prepad. Drugega nič.
Ko ga je zadnjič vide-
la, ni slutila, kaj bo. Pri-
šli so ji pK>vedat, sosedje
bli25u nje, v Lesičnem, da
je Jožek v hosti, da čaka
nanjo, da jo želi videti.
Odšla je v'hosto in pre-
srečna zagledala Jožeka.
»Jožek beži, Nemci te bo-
do dobili,« mu je dejala In
Jožek je kmalu odšel. Ni
ga bilo več, odšel je iz
njenega življenja.
Težko so živeli na Obre-
zovi domačiji. Spali so
po tleh, Obrezova mama
je pogrnila kamižolo in
njen Štefan, danes gospo-
dar v Lesičnem na Obre-
zovini, je spal kar tam.
Drugi so se stiskali na pe-
či v čmi kuhinji. Prosto-
ra ni bilo, mnogokrat tudi
kruha ne. Do trde teme
so delali in potem vsi ob-
nemogli zaspali, mama pa
je delala naprej. »Težko
je bilo v tistih časih. V
treh dneh sem imela roj-
stvo, smrt in bolezen,« se
spominja danes 91-letna
Obrezova mama, ki ji je
mož padel s kozolca in je
potem morala opravljati
vse posle sama. Ostala je
mati in oče hkrati.
2e tako ubogim ljudem
so med vojno pobrali vse^.
Ustaši so ji zlHi vse vino
po tleh in mama je z bo-
lečino gledala drobni cu-
rek, ki se je valil po tleh.
Kje so ure trpljenja, zno-
ja in težkih misH, se ji je
trgalo v glavi.
Vse je minilo in danes
živi Obrezova mama, ki
ima spomin šestnajstce,
pri hčerki, njenemu možu
m vnuku — teh je kar
enajst — v Celju. Seda-
njega življenja kar prehva-
liti ne more in solze ji
navrejo v oči, ko se spom-
ni te neizmerne dobrote.
»Kaj bi brez njüi,« pravi
in prav ima. Le kaj bi
br^ vnuka Borisa, ki ji
dan za dnem dela druž-
bo, jo 2yutraj in етесег
poljubi in vošči dobro jut-
ro in lahko noč in ki ji
je odstopil svojo sobico,
da lahko mama mirno in
brezskrbno živi na stara
leta. Da, le kaj bd brez
njih!
Milenko Strašek

Nekateri kmetje, tudd last-
niki veöj'ih kmetaj, trdijo, da
noben njihov otrok noče bita
kmet. Hkrati dokazujejo, da
zaradi prenizkih dohodkov
na kmetiji. Pravijo, da niti
osem ali desethektarske ure-
jene in s stroja opremljene
kmetije ne omogočajo nji-
hovom sinovom toliko dohod-
kov, kot lahko zaslužijo, če
se zaposlijo drugod.
Pri malih kmetijah nd tre-
ba veliko ugibati, da bi se
prepričala o tem. Če se last-
niki ne odločijo za take kme-
tijske kulture, za katere je
patreljno malo zemlje in ve-
liko dela, ne more bità do-
voj velikega dohodka. Tudi
na večjih, kmetijah ne, če
ni za delo sposobnih ljudi,
da bi j'ih dobro obdelovali.
Če bi se sin aH hčd odločila
za kmečko delo, pa bi bilo
marsikje drugače, kot je ta-
krat, ko pustita, da kmetijo
obdelujejo ostareli starši sa-
mi.
Med pagovori s kmeti o
teh stvareh je moča zvedeti
marsikaj, kar kaže, da so
mnoge kmetije molzne kra-
ve, ki jih molzejo, seveda,
drugi. Ti drugi pa niso neka
nejasno določena družba, kot
navadno mislijo, ali vsaj ne
le družba, ampak predvsem
njihovi otroci. Mnogi jih
molzejo z odobravanjem
staršev, ki potem tarnajo,
kako težko je kmečko življe-
nje.
Poglejnx» primere!
Kmetica, mož ji je umrl
pred leti, je tožila, kako tež-
ko živi. Hčerka se je zapo-
slila. Stanuje še doma, a ma-
teri ne pomaga nič. Tudi za
stanovanje in hrano ne pri-
speva nič. Kako naj ji ra-
čuna, mend mati," ko še za
druge stvari ne zasluži do-
voj. Celo za denar jo prosi.
In mati bi ji rada ustregla.
Kmet ima tri otroke. Vsi
so se zaix>sliM. Oče in' mati
sta še pri močeh. Imata ne-
kaj kmetijiskih strojev in še
zmoreta vsa dela na kmetiji.
Illlllllllllll
Vsi otroci stanujejo še do-
ma in tam imajo tudi hrano.
A vse zastonj. Starša sta
jim rekla, da za gospodinjst-
vo ni treba prispevati liič,
če bodo varčevali denar za
koristne stvari. Kmetija to-
rej preživlja pet odraslih
ljudi — otroci sd kupujejo
samd le obleko — a kmet
meni, da ni tako donosna,
da bd jo en sin lahko nasle-
dil i)0 njem kot kmet. Nje-
govi otroci pa, seveda, niso
navdušeni za kmetovanje, če
jim je ves zaslužek zdaj ča-
sti dohodek,'
Dnigi kmet ima štLri otro-
ke. Vse štird je dal V- šole.
Dva sta že v službi, druga
dva se še šolata. Najmlajši
sdcer v kmetijski šoh. Bo
ostal na kmetiijd? Celo oče
meni, da se to še ne ve. Ugi-
ba, ali kot kmetijski tehndk
ne bo zaslužil morda več,
kot bi imel dohodkov na
kmetiji, če bi nasledil nje-
ga. Ali so dohodki kmetije
res tako mali, če so omogo-
čili šolanje vsem štirim go-
spodarjevim otrokom? čez
leto se kmetu res ne nabere
v denarnici veliko denarja.
Toda ali tisti denar, ki ga
je porabil za šolanje otrok,
ni »zrasel« na kmetiji? Pa
tudi tisti za izboljšanje kme-
tije. Ta je namreč precej
urejena. Sin, ki je v kmetij-
ski šoli, pa se boji, da bi
bil prikrajšan pred brati, če
bd bil ostal na kmetiji. De-
lati bi namreč moral tudi
za darila, ki jih starši radi
delijo vsem otrokom.
Nočem trditi, da bi imeli
kmetje prevelike dohodke,
želim le, da bd jili obdržali
zase. Ko ugotavljajo, da mla-
di nočejo ostati na kmetijah,
bi morali FKJiskati in odprav-
ljati take, prave vzroke. Kdo
bo delal ha kmetiji, če bodo
imeli njegovi bratje in se-
stre doma skoraj enake
ugodniosfci kot on? Oni bodo
pol^ tega dobivali še zaslu-
žek, on pa navadno nič.
JOŽE PETEK
ŽIVLJENJE
V BLOKU
če bi lahko še enkrat
izbiral, bi se odločil za
blok, in sicer za takšen,
v katerem bi bilo čim več
stanovanj in stanovalcev.
Lepo je živeti v bloku. Ne-
kateri sicer pravijo, da je
življenje v njem podobno
tistemu v vojašnicah. Jaz
pa vam povem, da se ti
ljudje zelo motijo. Kolikor
vem, je v vojašnicah mir
vsaj tedaj, ko gredo vo-
jaki spat, v bloku, vsaj pri
nas, pa se tedaj šele za-
čenja pravo življenje.
če so dopoldanske in
popoldanske ure več ali
manj mirne, se začenja di-
rendaj tedaj, ko mnogi ali
vsaj tisti, ki so utrujeni
od dela in morajo zgodaj
vstati, že ležejo k počitku.
To so ure, ki si jih mno-
gi moji sosedje izbirajo za
najrazličnejša domača op-
ravila. Po navadi se naj-
prej po stopnicah zapodi
nekaj cuckov. Pred spa-
njem morajo opraviti ob-
vezen sprehod in še po-
trebo za vogalom ali pri
grmu. Njihovo lajanje je
prvi opomin, "da se zače-
nja živahno nočno življe-
nje.
Potem pridejo na vrsto
televizijski in radijski
sprejemniki. Zvočniki so
odprti na ves glas. Naj tu-
di sosedje, zlasti tisti, ki
si želijo počitka, slišijo,
kako prijetna je nočna
glasba, če bi bila vsaj
Mozartova! Pa ni.
Pozne večerne ure so
primerne tudi za druga
dela, ki jih zaradi svetlob-
nih refleksov ni moč op-
raviti čez dan. Tuljenje
sesalcen je malenkost v
primerjavi г zabijanjem
žebljev in struženjem par-
keta. In ker je izolacija
stavbe fantastična, slišite
tudi stopinje v tistem sta-
novanju, ki je oddaljeno
za več nadstropij.
In da bi bila simfonija
hrupa in trušča popolna,
se pod oknom oglasijo še
avtomobilski motorji. Ti
so tudi prvi znanilci nove-
ga jutra. Za spremljavo
skrbijo glasnejši mopedi.
Leto 1956.
Šestnajste olimpijske igre
* oddaljenem avstralskem
'^estu Melbournu.
»To je gotovo leto, ko sem
^jveč prepotoval in največ
J'^el. Bilo je dobrih deset
po vojni, tisti strašni voj-
ki je pustila toliko po-
J^ic. In po desetih letih
Ptujem v Avstralijo!«
.Potovanje do Avstralije je
o dolgo in naporno, saj je
samo efektivnega pole-
55 ur. Del jugoslovanske
j^'^pijske ekspedicije je po-
skupaj z reprezentanco
®2ne republike NQjnčije.
^ so pripotovali iz Hambur-
(jj Jugoslovani so se jim pri-
sili na Dxinaju. Prvi večji
Ijj^tanek so imeU v Istanbu-
5, ' kjer se vodstvi obeh re-
tj ®2entanc nista mogli odloči-
^ linijo nadaljnjega poleta.
»Devet ur smo čakali. To
je bilo leto, ko je bil svet za-
radi napada Izraelcev, Fran-
cozov in Angležev na Egipt
na robu nove svetovne vojne.
Najprej bi morali leteti pre-
ko Bejruta, vendar so se ka-
sneje odločiti za smer preko
Teherana in Karačija, kjer
nas je na letališču pričakal
naš trgovski ataše in nas pet
ur, kolikor smo stali v Karač-
ju, vozil p>o mestu. Prvič smo
na lastne oči spoznali vso
revščino Azije. Pot smo nada-
ljevali preko Bangoka, Singa-
purja in Malaje, kjer smo
malo pred polnočjo preleteli
ekvator. Stevirardese so nas
obvestile, da letimo preko
ekvatorja, nam čestitale in
zaželele tudi uspsšen povra-
tek. Razdelile so nam poseb-
ne formularje, na katere smo
napisali svoje naslove in ko
smo se po več kot dveh me-
secih potepanja po svetu vr-
nili domov, so nas že čakale
lične diplome kot dokaz, da
smo preleteli ekvator. Diplo-
me nam je poslala letalska
družba SAS. In ko danes ta-
kole brskam po knjigi spo-
minov, moram priznati, da
mi je ta diploma med naj-
dragocenejšimi.«
Kljub velikemu veselju, da
so preleteli ekvator, so zara-
di utrujenosti podremah. V
zgodnjih jutranjih urah jih
je zbudila stewardesa z eno
samo besedo:
»Avstralija.«
Potniki so se začeli tudi
psihično pripravljati na pri-
stanek na petem kontinentu.
Za vse je to pomenilo veliko
in lepo doživetje.
»Sprejem na letališču je bil
drugačen od vseh sprejemov
na ostalih letališčih. Name-
sto carinikov so nas najprej
sprejeh zxiravstveni delavci
in natančno pregledali, ali
lllllllllllllllllllllllli!
smo cepljeni proti raznim bo-
leznim, ki so razširjene pri
njih. Nato so nas še poškro-
pili z nekim prahom, da so
vse muhe okoli nas popadale
po tleh. Ko je bil ta uvod
gotov, smo lahko stopiM na
avstralska tla.«
Presenečenja se na tako
dolgi poti vrstijo druga za
drugim. Ob istopu iz letala
so bih priča nwemu doživet-
ju, kajti pričakalo jih je oko-
li pet tisoč zdomcev, večino-
ma Slovencev.
»Namesto običajnega lepe-
ga pozdrava »dober dan«, so
nas najprej vprašali, če smo
s seboj prinesU kaj sloven-,
ske zemlje^ Na žalost jo nih-
če izmed nas ni imel. Veliko
smo že do takrat prepotovali
in nikjer kaj takšnega nis-
mo doživeli. Prepričan sem,
da naši rojaki v Avstrahji
najbolj čutijo vso težo, ki jo
nalaga zdomstvo. Nato so nas
prosih za kakšen drug spo-
minek, ki bi jim v stanova-
nju prič^al del rojstne do-
movine. Razdelih smo vse,
kar smo imeli. NikoU ne bom
pozabil tistega navdušenja in
sreče, ki so jo pokazali ob
sprejemanju domačih stvari.
Bih so kot otroci, ki so zado-
voljni z bonbonom ali kakš-
no drugo malenkostjo.«
Nato so nadaljevali s pole-
tom proti Melboumu. Osem
ur so leteU nad Avstralijo.
Bilo je obdobje, ko je f>o-
mlad prehajala v poletje. Nad
letalom modro iiebo brez
enega oblaka, spodaj pusti-
nja. Golota. Nič domačega.
Prazno. Pusto. Razpotegnje-
no. Po pristanku so takoj od-
potovaU v olimpijsko vas.
Dolgotrajen polet je pustil
posledice, saj so vsi krepko
utrujeni popadali v postaje
in zaspali.
»SpaU pa smo komaj tri
ure. časovna razlika je med
domom in Avstrahjo devet ur
in to pusti posledice, vsaj v
začetku,-ko človek ni aklima-
tiziran. šele naslednje jutro
smo se prav zavedah, kako
daleč od domovine smo. Po-
znah nismo nobene rože, no-
bene trave, nobenega ptiča.
Bih smo tujd na svojem
kontinentu.«
Stanko postaja vse bolj pri-
zadet. V tistem njegovem pri-
povedovanju sem zasledU del-
ček domotožja po slovenski
zemlji, po tistem kozjanskem
vetru, po domačem kruhu.
Tega sicer ni povedal, ampak
prepričan sem, da tako čuti
in. da je to nadomestil s pri-
povedovanjem o monotonosti,
ki ga je v trenutku zajela.
Tujec. Kako lepo je potovati,
potem pa pride, v kraj, kjer
si sam. Zgubljen.
»V Melboximu smo Si naj-
prej ogledali znameniti Bo-
tanic Garden. Tu smo videh
tudi smreko in na njej Je v
latinščini in angleščini pisalo
»smreka« ter domovini» Evro-
pa. Kako daleč je bilo to.
Takoj smo se nekako naveza-
h na ta botanični vX in ne-
malokrat sem v času svojega
bivanja v Avstraliji videl v
tem parku skupine Jugoslo-
vanov. Tako smo si hladih
domotožje.«
10. stran — NOVI TEDNIK
14. junij 1973 —
KOLIKO
O POKLICNEM
USMERJANJU?
Kam po osnovni šoli,
smo brali v našem časo-
pisu in tudi nekateri dru-
gi listi so se trudili sve-
tovati mladim, kakšen po-
klic si lahko izberejo. Ot-
roci so se več ali manj po-
srečeno že odločili za po-
klic, ki ga bodo morda
o|îravljali vse življenje.
Nekateri še neodločno ra-
zmišljajo o tem, drugi se
bodo morali še odločiti.
Ob tem pa bi veljalo glob-
lje razmisliti, ali smo mla-
dim prav in najbolje sve-
tovali. Je družba res do-
volj poskrbela za tako po-
jnemben korak, kot je iz-
bira poklica? Ali imamo
dovolj strokovno usposob-
ljenih psihologov s sodob-
nimi tekstnimi pripomoč-
ki, s katerimi bi lahko
vsakogar, ki si izbira po-
klic ali išče delo, usmerili
tja, kjer ga bo delo vese-
lilo, kjer bo svoje spo-
sobnosti lahko najbolje
izkoristil in dajal družbi
največ ali pa bodo pokli-
ce določala prosta učna
mesta, denar, ambicije itd.
Vedno smo pripravljeni
kritizirati zaposlene med
pedagoškimi, zdravstveni-
mi, prometnimi in drugi-
mi delavci, ker so ne-
mogoči, skoro nikoli pa
se ne vprašamo, kako so
ti ljudje prišli v ix)klic,
ki ga niso sposobni pri-
memo opravljati.
čas je, da razmislimo,
kdo je kriv, če ti delavci
pred vstopom v uk za
svoj poklic sploh niso bili
ali ne dovolj psihotehnič-
no preizkušeni. Je šola,
ï>odjetje, ustanova, ki jih
je sprejela, dovolj razmiš-
ljala o tem? če daje druž-
ba toliko sredstev za šola-
nje, menim, da bi moralo
biti Čim bolje poskrbljeno
tudi za usmerjanje vseh
mladih v najustreznejše
poklice.	M. R.
KJE JE SPORED?
Dobro se še spominjam
in tudi skesano prizna-
vam, kako sem ga nekoč
polomil. Ko namreč film-
skega programa nisem na-
šel na tisti strani, na ka-
teri je bil navadno, sem se
kar usedel in NT napisal
hudo pismo. Sele pozneje
sem ugotovil, da je bil ta
presneti program na eni
izmed zadnjih strani časo-
pisa. Od takrat sem seve-
da bolj previden in pregle-
dam cel časopis od prve
do zadnje črke. Kljub te-
mu pa se mi vedno pogo-
steje primeri, da iskanega
sporeda vseeno ne naj-
dem, to pa najbrž iz raz-
loga, ker ga v časopisu
sploh ni. Nihče ne zahte-
va, da bi moral NT prina-
šati spored filmov za Ra-
dovljico, Jesenice ali
Kranjsko goro, žalostno
pa je, da v Celju iz- '
hajajoč časopis tega ne
stori niti za Celje. Vzrok,
da nekateri tako trmasto
vztrajamo na lem progra-
mu, je v tem, da je več
oseb iz našega kraja med
pogostimi obiskovalci celj-
skih kinematografov. Tu
pa je poskrbljeno samo
za prebivalce Celja, ki si
lahko vsako jutro v rekla-
mnih omaricah ogledajo
naslove popoldne ali zve-
čer predvajanih filmov.
Dvajset kilometrov odda-
ljeni ljubitelj filma pa bi
skoraj lažje izvedel za
dan svoje smrti, kot pa
za naslove filmov, ki so
trenutno na sporedu. Bral-
ci NT smo že itak na
slabšem, ker ta, čeravno
bi redno objavljal ta spo-
red, kot tednik ne more
upoštevati nepredvidenih
sprememb, ki pogosto na-
stopajo in jih lahko upo-
števa le dnevnik, ki pri-
naša spored za vsak dan
sproti. Zato močno pogre-
šamo tudi rubriko: Danes
v Celju, ki jo je svojčas
imelo Delo. Ni mi jasno,
ali leži krivda na časopi-
su ali na Kinopodjetju,
jasno pa je le, da nekaj
šepa. Ali ste v uredništvu
že kdaj razmišljali, kako
bi bilo, ako bi namesto
Izpadlega filmskega spore-
da kdaj izpadel vaš beda-
sti in lažnivi horoskop?
FRANC MOHORIC,
Vitanje
Odgovor: Tovariš Fran-
ci, za zadnjič se niste
zmotili. Spored je naključ-
no izpadel, sicer ga pa
zdaj vedno objavljamo,
filede horoskopa pa —
vsak misli o njem druga-
če.
SLIVNIŠKO
POKOPALIŠČE-
GMAJNA
Ob cesti Turno—Šent-
janž leži slivniško poko-
pališče, aji to ni pokopa-
lišče, temveč gmajna. O
tem se lahko prepričamo
sami. Z gornje in spod- '
nje strani so stara, po-
lomljena, z žico vezana
vrata. Živa meja je nepjo-
strižena. Na pokopali.šču
so razmetani spomeniki,
okviri in kamenje. V gor-
njem kotu je le 10 kva-
dratnih metrov smetišča,
poraščen je s koprivami in
z grmovjem, kar da poko-
pališču še bolj žalosten
pogled. Sprašujemo se, ali
ni človeka za to ureditev
na skupščini občine Šent-
jur ali v krajevni skup-
nosti Gorica pri Slivnici.
S tem, da prestavijo po-
kopališče na Gorico, ne bo
stvar rešena, temveč bosta
dve gmajni — stara in no-
va. Ko je pred leti skrbel
za pokopališče Ludvik To-
vornik, je bilo bolje ureje-
no.
K. S. Slivničan
Odgovor: Ali se v kra-
jevni skupnosti o tem ni-
ste nič pomenili?
PSI — KLATEŽI
Prosim, naj Novi tednik
objavi prizadetim kmetom
članek o klateških psih. Ne
vem, ali se to dogaja tudi
v drugih krajih. Toda ve-
liko škodo poTOročajo psi,
ki se klatijo po vaseh. Tu-
kaj, v mojem kraju, so
psi napravili ogromno ško-
do.
Imam majhno kmetijo
In sem ljubiteljica živali.
Poleg druge živine redim
tudi domače zajčke. Neka
decembrska noč je bila
tragična tudi za zajčke.
Psi, ki se ponoči priklati-
jo do hiše, iščejo hrano.
Vdrli so v jajčnik in mi
umorili dvanajst starih
zajcev v teži od 2—3 kg.
Razmesarjene zajčke, ki
niso bili več užitni, je mož
pobral in odnesel v pre-
pad. Tistega dne mi je
soseda povedala in poka-
zala enako nesrečo.
Čez nekaj dni grem k
sestri in mi zopet poka-
že, kaj so pri njej storili
{x)nočni psi. Zopet p>opol-
noma razdejan zajčji hlev
— mrtvi zajčki so ležali
razmetani okoli hleva brez
glav in drobovine. Si mo-
rete misliti, kak.šna ško-
da!
Zaradi teh groznih raz-
dejanj so ljudje začeli na-
stavljati strup pred zajčje
hleve. Lahko je prišel po-
noči lačen pes in najprej
požrl, kar mu je zadišalo.
Na ta način imajo tudi
psi svoje nočno plačilo.
Zato kmetje naprošamo
lovske družine, naj se lov-
ci bolj pozanimajo, kdo
jim preganja mlado srnjad
in požre marsikaterega
mladega zajčka tudi v go-
zdu.
TONČKA CENTRIH,
Dobje pri Planini
SKRB ZA JEZIK
Menim, da vi bolje ve-
ste kot jaz, kakšno je po-
slastvo slovenskega novi-
narja. Iztrgal sem vaš
člančič z namenom, da bo-
ste še enkrat prebrali či-
stost slovenskega jezika.
Takšno skrpucalo izpod
novinarskega p>eresa pa re-
snično ne spada v vaš ugle-
dni tednik. Kaj menite vi,
tovariš urednik?
Mojega pisma ne bom
podpisal. Namenoma že za-
radi tega, ker ste v zad-
nji številki zapisali, da ne-
pKDdpisanih pisem ne boste
objavljali.- To je prav! Še
lepše pa je, če ne boste
objavljali nepredelanih ve-
sti, ki jih vam pošiljajo
vaši dopisniki. Toliko ča-
sa si ppč lahko vzamete.
Pa ne zamerite. Lep po-
zdrav, vaš zvesti, vendar
tokrat anonimni in neza-
dovoljni bralec. Veste, to-
variš urednik, slovenski je-
zik ima najrajši kratke
stavke. Uboge vejice, ka-
ko jih nekateri izkorišča-
te.
Odgovor: Za opozorilo
iskrena hvala. Vest, ki ste
nam jo poslali, se nam je
pretihotapila v NT. Nihče
je ni pregledal. Bodite
brez skrbi, da se pri do-
pisih in pisanju potrudi-
mo, kolikor se da. Posku-
šamo biti razumljivi, jas-
ni, kratki, z malo tujih be-
sed. Žal nam to ne uspeva
vedno. Toda — trudimo
se. In dobronamernih opo-
zoril smo veseli.
BOLJŠE
RAZGLEDNICE
Ako se boste slučajno
mudili v Vitanju in želeli
svojim sorodnikom ali
znancem poslati od tod
kako razglednico, vam to
ne bo uspelo, ker poštene
razglednice ne boste do-
bili. Res prodajajo na рк)-
šti barvne razglednice, na
katerih so {k)leg Vitanja še
Zreče, Skomarje in Resnik,
vse seveda v miniaturi.
Skoraj ni verjetno, da bi
bili ti kraji tako pasivni,
da bi kar štirje komaj
spravili skupaj eno samo
razglednico. Tudi v trgo-
vini se v več kot enolet-
nih presledkih pojavijo
razglednice, ki pa so kopi-
ja nekega posnetka še iz
časov Franca Jožefa. Na
njih namreč ni duha o no-
vozgrajenih stanovanjskih
hišah, v katerih lastniki
stanujejo že več let. Če bi
tako razglednico prejel ne-
kdo, ki se je pred 50 leti
odselil iz Vitanja, bi do-
bil vtis, da Vitanje od ta-
krat ni napredovalo niti za
milimeter. Na vpraSanje,
zakaj razglednic ni, boste
prejeli odgovor, da se ne
splača. Ali je torej res edini
posel, ki se danes še spla-
ča, tihotapljenje mamil?
Res, lepe razglednice je
imela svoj čas v samoza-
ložbi gostilna Petelinšek,
žal pa je to bilo pred le-
ti. Ni mi jasno, zakaj kaj
takega ne bi moglo biti
tudi danes, če je terriu
kriva prenizka cena, sem
prepričan, da bi vsak ig
raje odštel 1,50 ali 2 di-
narja za razglednico, ki bi
bila, kot pa 0,70 ali 0.8o
dinarja za razglednico, ka-
tere sploh ni.
. VITANJČAN
KAJ JE
Z BAZENOM? '
v številki 19 Novega te-
dnika, 24. maja 1973 ste na
strani 3 v rubriki Javne-
mu delavcu razpravljali o
pomenu plavalnih bazenov
pri šolah, pri čemer je
bil posebej omenjen bazen
pri Posebni šoli v Celju.
Strinjam se s piscem, da
so takšni bazeni pri šolah
nujno potrebni, strinjam
se tudi, da se potrebna
sredstva dobijo preko kra-
jevnega samoprispevka
(dodatno k tistemu, ki ga
že plačujemo).
Vendar se spTašujem,
kot plačnik samoprispev-
ka, zakaj druga plat ba-
zena pri Posebni šoli ▼
Celju, to je masovno obo-
lenje šolskih otrok pri ko-
panju v tem bazenu, m ni-
kjer omenjena niti z bese-
do. Starši se bojimo, ali
naj še v bodoče pripusti-
rho svoje otroke k obvez-
nemu šolskemu kopanju
аИ ne. Bojazen, da bodo
zaradi slabih higienskih
razmer ter zaradi nedo-
voljne kontrole vode v ba-
zenu naši otroci ponovno
oboleli, nas stalno muči,
saj nimamo uradnega za-
gotovila, da je voda v ba-
zenu oziroma bazen pra-
vilno in po predpisih ure-
jen za kopanje šolskih
otrok.	^
Uredništvo naprošam,
kot samoupravi j alee in
plačnik samoprispevka,
da nam v eni izmed, številk
Novega tednika uradno po-
jasni vzroke masovnih obo-
lenj šolskih otrok pri ko-
panju v bazenu Posebne
šole v Celju, odgovorni
ljudje za bazen pa naj
podajo svoje izjave. Gre
za naše otroke, bodoče sa-
moupravi j alce, za katere
je družba dolžna nuditi
zdravo okolje tudi v ba-
zenu Posebne šole.
VLADIMIR BRGLEZ,
Olie
Še koncerta v Governors (College, Park Forest in
All-Star (Concert Series, Fort Wayne, Indiana, nato pa
smo se za tri dni ustavili v St. Louisu. Tudi v St. Louisu
smo bili gostje Američnov in smo spali razdeljeni po
družinah. Z Bredo sva stanovali v predelu bogatega
srednjega sloja. Hiše so bile vse zgrajene sredi gozda.
Posekali so le toliko dreves, da so zgradili hiše in ga-
raže, drugače pa vse pustili nedotaknjeno, tako da smo
lahko opazovali veverice рк) drevesih m ptiče najrazlič-
nejših vrst. Naši gostitelji imajo šest otrok. Gospod je
profesor psihologije, gospa pa članica raznih dobro-
delnih uetanov, drugače pa odlična gospodinja.
Pri njih sva se počutili kxrt doma. Nudili so nama
prav vse — od televizije do gramofona, kopalnic in za-
loženega hladilnika. V Ameriki smo veliko gledali tele-
vizijo. Posebno smo se čudili športnim prenosom, kjer
nastopajo možje ali žene ločeno na.kotalkah. Kakšnih
posebnih pravil nismo mogli razbrati. Videli smo le
splošen pretep, ženske so se grabile za lase, se metale
I>o tleh, druga drugi skakale po trebuhih in se na vso
moč 2anerjale. Najin gostitelj nama je pojasnil, da je
pri teil pretepih vse bolj ali manj simbolično. Igra je
zelo popularna in se je udeležujejo predvsem nižji de-
lavni sJoji, ká morajo vse dneve v službah mimo pre-
našati svoje nadrejene, pa če jih včasih še tako sovra-
žijo. Pri sodelovanju ali opazovanju »športnega« pre-
tepanja, pa lahko drug drugemu store in rečejo, kar
morajo dragače držati v sebi. Popoldne smo se peljali
na ogled mestnih četrti! Univeraitetni del, poslovno sre-
dišče, visok meralni obok, na kaiter^a se lahko po-
pelješ z dvigalom in se ti odpre pogled na reko Misso-
uri, na lične restavracije na ladjah, na nebotičnike in
griče na obzorju. Obok imenujejo Vrata na Zahod. Za-
hodni in južni del mesta so slums najrevnejše če-
trti. Veliko ljudi tod jemlje mamila, eato se je nevarno
sprehajati ali voziti v nezaklenjenem avtomobilu. Ko
uživalcu mamil zmanjka denarja, je pripravljen tudi
krasti ali celo ubijati.
Nekatere ulice so polne smeti, stare hiše, ki jih
nihče ne popravlja, se rušijo, nekatere so požgane, z
razbitimi šipami, drugod spet prebivajo številne črnske
družine. Vendar ima vsak okraj moderno opremljeno
bolnišnico. St. Louis je medicinsko središče Illinoisa.
Predeli, kjer prebivajo belci in črnci skupaj, so lepši.
Hiše so zgrajene v enakem stilu: lesene ali iz opeke in
z verandami. Ulice pa so čiste in vrtički pred hišami
lepo negovani. Tudi tu žive revm ljudje, le da so delav-
ni in zelo ponosni. V St. Louisu živi precej Nemcev.
Njihove enodružinske hiše so iz rdeče opeke in čiste.
Američani jih v šali imenujejo »ribači«, ker vsako so-
boto ribajo stopnišča in pomivajo okna. Koncert smo
imeli v kapeli, nato pa smo se ix>slovili od naših ame-
riških »staršev« in se odi)eljali v Salina Kansas. Turne-
ja je p>o tridnevmem odmoru spet pxotekala jx) ustalje-
nem tiru: odhod ob osmih zjutraj, vožnja do 14. ali
17., zvečer koncert, kakšen party in spanje.
Na poti v Norfolk smo se peljali čez Republican
River, ki so jo skoraj vsi naši fantje — z\'esti bralci
kavbojk — navdušeno pozdravili in počastili z imenit-
nim govorom. Seveda smo morali steklenico blatne
vode vzeti s seboj.
Vožnjo po preriji smo nadaljevali vse do Chadrona,
Nebraska. Koncert je bdi v Nebraska State University.
Peli smo z velikim veseljem, saj so nam poslušalca
stoje ploskali in smo morali več točk ponoviti.
IV.
V CtoJoradu je bila prava pomlad. Pokrajina ob ob-
ronkih Вооку Mountainsa je že bolj slikovita. Obču-
dovali smo nenavadne oblike gora in vdihavali sveži
gorski zrak. Spet smo bih dobre volje: ob avtocesti
.sredi borovih gozdov smo se ustavili, zapeli ki zaple-
sali. S koncertom v University of Colorado v Boulder-
ju smo bili zadovoljni. Nastopali smo pred zahtevno in
prisrčno publiko, v dvorani, kjer so pred nami na-
stopili umetniki z vsega sveta.
štiriindvajsetega februarja smo odšli v New Mexico,
smer Santa Fe. Iz sončnega vržena smo prišli v pravi
snežni metež. Cesta se je vapenjala više v gore, porastle
z borovimi gozdovi.
Ob cesti so veličastna kamnita mehiška vrata, ki pe-
ljejo do bogatih hiš nekje v gozdu. Santa Fe leži sredi
rdeče pustinje ob vznožju gora. Hiše so bile za nas
nekaj novega. Nekatei^ so grajene iz rdečkaste ilovice,
druge pobeljene, vse pa v mehiškem stilu: zaobljeni
robovi, lesena izrezljana vrata, brleče svetilke in ne-
govani eksotični vrtovi. V središču mesta s širokimi,
prašnimi ulicami, je veliko mehiških m indijanskih
'trgovinic.
Bila pa je nedelja in vse je bilo zaprto. Končno
smo staknili hotel, z odprto trgovino: po kamnitih tleh
so bile bogate preproge, temno pohištvo pa je bilo le-
I)o izrezljano. V trgovini si lahko kupil indijanski na-
kit, ročno izdelane preproge, mokasine in krhko pO"
slikano glinasto posodo.
Ko smo zapustili Santa Fe, smo se poslovili od go-
zdov in se bližali pustinji. Pokrajina je tako podobna
tistim iz kavbojk, da se ne bi čudila, če bi izza mina-
ste gore prijahal cowboy ali kakšen Indijanec. Med pe-
skom in redkimi šopi trav so iz tal rastu kamniti blo-
ki fantastičnih oblik. Narava je kot razposajeni arhi-
tekt zgradila na vrheh hribov ravne kamnite stolpe»
pravcate trdnjave in gradove z mnogimi stelpiči.
(nadaljevanje prihodnjih)
St. 22 — 14. junij- 1973
stran 11
KAJ BO
Z LEKARNO
NA VRANSKEM?
Ze ob koncu lanskega
leta so se širile vesti, da
bo lekarna na Vranskem
ukinjena. S 1. junijem le-
tos so jo zaprli. Pravijo do
preklica, odnosno za 1 do
2 meseca. Ali moramo b-ti
obrobni kraji res najbolj
udarjeni pri vseh stvareh,
čeprav smo pri dajatvah
soudeleženi kakor vsi dru-
gi? To ni samo vprašanje
Vranskega, ampak celotne
okolice od Trojan, Motni-
ka, špitaliča. Tabora, Go-
milskega in še zaledja
Šempetra in Polzele. Zdrav-
stvena postaja na Vran-
skem je imela vedno vi-
sok obisk in to prav za-
radi tega, ker je pacient
istočasno opravil pri zdrav-
niku in dobil zdravila v le-
karni.
Sprašujemo se, kako sta
lahko v 2alcu nameščeni
dve magistri in 3 tehniki.
Torej 5 oseb. Ali res ne
bi mogel nekdo od njih
nadomestiti naše odhaja-
joče magistre, dokler ne-
koga stalno ne namestijo?
Žalec se zgovarja, da le-
karna ni rentabilna, kar
pa ni res. DohcÄtki so bili
vedno višji kot izdatki, če-
prav Žalec trdi, da mora-
jo kriti primanjkljaj. Ka-
kor povsod, je tudi pri
nas mnogo kroničnih bol-
nikov, pKDsebno s srčnimi
boleznimi, ki so stalno na-
vezani na zdravila in injek-
cije. Vsi nismo material-
no tako dobro situirani,
da bi si lahko z dodatnimi
stroški zmanjševali že ta-
ko minimalni življenjski
standard.
Poleg vsega tega se spra-
šujemo, zakaj ne nastavi-
jo stalnega zdravnika, kot
je bilo to preje? Zdravni-
ško stanovanje zaseda dru-
žina, katere člana delata
izven Vranskega. Imeli
smo mladega zdravnika, ki
bi bil prav rad ostal, če
bi imel stanovanje. Za-
kaj se tudi to zavlačuje
in končno ne uredi!
Tu naj se izkaže skrb
za delovnega človeka, ki
jo danes povsod toliko po-
udarjajo. Ljudje so zrevol-
tirani zaradi takega po-
stopka. Naj se vendar že
enkrat p>remosti ta pre-
pad med mestom in po-
deželjem!
S. B., Vransko
NT Ml JE VŠEČ
Letos se vam prvič ogla-
šam. Vaš tednik mi je
všeč, saj prinaša vsak te-
den mnogo zanimivosti. Po-
sebno rada čitam prispev-
ke, ki jih napiše novinar
Berni Strmčnik. Kše tako
lepK) in preprosto. On naj-
lepše sestavi rubriko Nji-
hovo življenje je materin-
stvo. Pozna se, da je bil
pred leti glavni urednik
NT. Tudi nagradna anketa
mi je bila všeč. Zanima me
ali ste pri žrebanju nagra-
dne ankete uix)števali vse
bralce aU stalne naročni-
ke. Po mojem bi morali
biti v prvi vrsti stalni na-
ročniki.
V uredništvu vas mo-
ram pohvaliti za tako hu-
mano akcijo, kot ste jo
pripravili za kmečke žene.
Res ste vložih veliko tru-
da v ta izlet. Kmečke že-
ne si zaslužijo, da se jih,
če ne večkrat, vsaj enkrat
na leto nekdo spomni, saj
doma res nimajo razve-
drila, ker morajo vedno
trdo delati. Z veseljem
sem prebrala reportažo o
izletu. Takšno akcijo bi
lahko organiziral še kak-
šen drug časopis. Vi ste
dali prvi pobudo.
Na koncu bi še nekaj
predlagala. Upam, da ima-
te v redakciji dovolj de-
lovne moči, da bi lahko
imeli intervju s kakšnim
šoferjem avtobusa, ki vozi
na Kozjansko. Vsi vemo,
kakšno odgovorno službo
imajo ti ljudje. Na primer
tovariš Jazbinšek že dol-
go časa vozi redni avto-
bus na relaciji Celje—Pla-
nina. Gotovo bi imel veli-
ko zanimivega povedati.
Lahko tudi s katerim dru-
gim šoferjem, ki vozi de-
lavski avtobus. Ta pelje
poleg delavcev vsako ju-
tro še 65 otrok, ki se vo-
zijo v šolo iz Dobja pri
Planini. Ti šoferji morajo
biti res previdni, saj s to-
likimi potniki pozimi avto-
bus komaj »prisopiha« po
strmem klancu na Plani-
no.
HILDA LOKOVŠEK,
Šentjur
Odgovor: Pri anketi smo
upoštevali naročnike in
bralce, vse. Z vašimi pred-
logi soglašamo in jih bomo
uresničili. In, draga Hilda,
pa brez zamere! \idite, da
na vaše pismo nisem po-
zabil.
OBISK V OBRATU
»METKA«
V KOZJEM
BU je deževen dan, ko
sva se z Marico odločili,
da obiščeva obrat Metke
v Kozjem. HoteU sva na-
praviti kratek intervju z
obratovodjem Veljkom Ko-
larjem.
Vljudno naju je pova-
bil v svojo pisarno, kjer
nama je kljub naporne-
mu dnevu povedal vrsto
zanimivosti, ki utegnejo
zanimati tudi vas, dragi
bralci.
Koliko je zaposlenih v
tovarni?
Od maja 1971 je bilo za-
poslenih 72 ljudi, trenutno
pa jdh je 136. A kljub te-
mu nameravamo v letoš-
njem letu zaposliti še 40
delavcev.
Ali se že vključujete v
temeljno organizacijo
združenega dela?
TOZD bo naš obrat po-
stal v juniju 1973.
Kolikšen je pKDvprečni
mesečni osebni dohodek?
Povprečni osebni doho-
dek je sedaj okrog 145 ti-
soč, predvidevamo pa, da
bo proti koncu leta 190 ti-
soč dinarjev.
Kaj izdelujete?
Sedaj izdelujemo samo
postedjno perilo z vzorcd.
Tudi za izvoz delamo.
Sedaj se bomo povezali z
neko tujo nemško firmo,
kateri bomo mesečno pro-
dah 25.000 garnitur po-
steljnega perila.
Koliko metrov blaga
predelate v letu?
V letu predelamo 6 mili-
jonov metrov blaga.
Po končanem razgovoru
naju je Veljko Kolar pova-
bil na ogled proizvodne
hale. Hala je zelo prostor-
na, močno razsvetljena,
skratka, zelo lepo urejena.
Najprej smo se ustavili
ob vezàlnem avtomatu.
Zelo naju je zanimal, kajti
ta dela različne barvne vzor-
ce. Videli sva še številne
druge lepe vzorce. Ogledali
sva si še šivanje prevlek
in bla23in. Z zanimanjem
sva si ogledali tudi likalni
stroj. Stroj je na paro in
teče zelo hitro in ekono-
mično.
Medtem ko sva si ogle-
dovali, nama je Veljko
Kolar razlagal potek dela.
še enkrat sva se ozrli po
tej 'veliki novi hali, in s
tem je bil končan najin
obisk, za katerega se le-
рк) zahvaljujeva.
Blanka Jereb
Marica Cepin
7. r. Oš Kozije
ZLATA POROKA V LAŠKEM. Po 504ih letih sta si
preteklo soboto ponovno izmenjala prstane zlata
jubilanta KOZMUS FRANC in HELENA iz Poiane
pri Jurkloštru. Čeprav sta preživela dve vojni vihri,
še vedno čvrsta praznujeta svoj visoki jubilej med
svojimi najdražjimi. Ob tej svečanosti jima je česti-
tal in zaželel še na mnoga leta odbornik Ernest
Šuhel kot tudi predstavnik podjetja Pivovarna Laško
z izročitvijo darila tega kolektiva. Tudi naše iskrene
čestitke.	J. O.
Na poti proti Donački gori smo srečali cel kup otročičev, ki so meni nič tebi nie
capljali kar po sredi ceste skoraj natanko tako, kot da so sami na tem ljubem svetu.
Premotil nas je veseli živ-žav in smo se ustavili. Radovednost nas je zagrabila in povpra-
šali smo male, od'kje so in kam jih vodi vesela pot.
Jože Bele je povedal, da hodi v drugi razred in da ima do šole, it Žahemberca,
natanko pol ure. Ker je Friderik njegov brat in še dvojček povrhu, hodita v šolo skupaj.
Malo drugače je s Šolmanovim Jožem, ki prav tako hodi v drugi razred. On hodi v šolo
eno uro daleč, od Sv. Jurija ga vodi pot. Tudi Nevenka Fideršek koraka v šolo eno uro,
je pa sošolka onih treh. Danica Bele, ki ni nič v sorodo z Jož«kom in Friderikom, hodi
v šolo iz Žahemberca skoraj pol ure. V šolo hodi skupaj z Ido Plavčak izpod Donačke
gore, ki je povrhu vsega še odličnjakinja. Tudi Štefka Vrešak mora vsak dan pregrizti
pol ure do šole v Donački gori.
Ko smo se takole pozanimali o teh rečeh in Se o marsičem, nam nI preostalo nič
drugega, kot da smo jih vseh .sedem stlačili v avtomobil in, hajd konjiček, proti Donački
gori. Morali bi biti zraven in slišati veseli živ-žav drugošolčkov, ki jim kilometri ne pome-
nijo nič ali pa zelo malo. Le vožnje je bilo prehitro konec, so ugotovili na koncu.
Milenko S.
Usoda našega kmečkega življa je bila tesno pove-
zana z zgodovinskim razvojem grofovskih gradov. Ome-
jili se bomo na preteklost kmetov celjskega območja.
Prvi začetki kmetovanja so bili preprosti, prav tako
vsa orodja, ki so bila večinoma še lesena. Celo lesen
plug so pričeli uporabljati šele v 13. stoletju, prej so
okopavali le s koli in motikami ali pa orali z rogovila-
stimi debli.
Pred približno 180 leti še ni bilo po laškem območ-
ju nobenih voznih cest. Tudi sam jezdec (tovornik) je
le s težavo prispel v Laški trg, še težje pa v oddaljene
vasi. Skromni »tovorniki« (še danes priimek!) so na
oslih in mulah prenašali blago na vse strani. Če je
sploh bil kak voz, je bil dokaj preprost in še to le po
ravninah. Prvi kmečki voz je imel za kolesa okrogle
ploskve, nažagatit iz debel trdega lesa, gornji obin
(truga) pa je bil spleten iz šib ja in protja. Vino in
moko so prenašali v mehovih. Zito so mieli na žrmljah.
Ogenj so pridobivali s kresilnikom in lesno gobo, svetili
so pa s treskami. Le graščaki so imeli sveče in oljen-
ke. Kmetje so živeli v bornih ilovnatih in lesenih ko-
čah, pokritih s slamo, dračjem, drevesno skorjo, pra-
protjo in mahom. OblačUi so se v platno in raševino.
Srečen je bil kmet, ki se je lahko kdaj pa kdaj po-
sladkal z medom in medico. Ker so bili skoraj vsi
kmetje tlačan. ni bilo nikjer nobenega napredka, saj
So bili grofje edini gospodarji vsega. Ti so se zanimali
2a preobrazbo le v toliko, kolikor so sami imeli kori-
sti od tega.
Postopoma so začeU uvajati iz drugih delov sveta
razne nove kulturne rastline, ki jih kmet sploh ni po-
gnal, so pa spreminjale način življ'enja kmetov samih.
2 uvajanjem novih pridelkov so nástajala tudi nova
in boljša orodja. Prvotno so bili kmetje tudi domači
obrtniki: tkalci (lan. konoplja, platno, raševina), lon-
čarji, čevljarji, krojači, tesarji, mizarji, sodarji, kolarji,
kovači, apnarji, vrvarji itd. Iz vrst kmetov so izšli tudi
rablji, konjederci, potujoči padarji, godci in podobni
poklici.
V 16. stoletju so prišle v naše kraje mnoge nove
rastline: krompir, ki so ga prvotno uporabljali le za
svinje Za hrano ljudem je šele nekako od leta 1700
dalje, ko so ga ukazali graščaki saditi po naših krajih.
Hkrati so pričeli gojiti tudi koruzo. Kmetje se dolgo
niso mogli oprijeti novotarij. Smiklavški župnik Ripšl
piše v kroniki, da je še sam poznal kmeta, ki je bil
v laški graščini za kazen trikrat privezan na klop in
pretepen, preden je začel res s pridom saditi кготЏг.
Cesar Karel VI. je leta 1733 celo oprostil vse kmete de-
setine, samo da bi raje sadili koruzo.
Razširile so se še druge rastline: ajda, oreh, kostanj,
tobak, pesa, buča, sirek, fižol, detelja, sončnice itd.
Tudi tlačanom so zboljšale življenje. Odkar so prišle
te nove rastline k nam, ni bilo več tako strahotnih
lakot Prej so razne prirodne nesreče pogosto uničile
vso letino. Takrat so kmetje v stiskah mieli moko iz
grozdnih pečk, lanenega semenja, drevesne skorje, raz-
nih oreškov, pozneje tudi iz koruznih strokov. Kar je
dobrega še zrastlo, so si prisvajali grofje.
Zaradi večje zaposlitve v kmetijstvu so kmetje vse
bolj opuščali razne obrti, ki so jih začeli prevzemati
samostojni in spretni obrtniki, ako se je razvil v prvih
začetkih nov stan -— obrtniških profesionalistov. Grofje
so ta proces celo pozdravili, saj so kmetje pridobili na
času. da so še bolj vpregli vse sile za povečanje zem-
ljiških pridelkov, ki so bUi gospodarsko merilo teda-
njega časa.
Stare obrtne sledove po kmetih najdemo še danes
v priimkih po okolici Laškega: Kolar, Kovač, Pinter,
Mlinar, Draksler, Pečar, Cimerman, Zidar, Oglar, Veber,
Sušter, Žagar, Znidar (-šič), Sitar, Padar, Polir, Lončar,
Stergar, Kožar, Klinar, Sotlar itd.
Iz srednjega veka so zabeležene v Laškem tako
imenovane »planinske kmetije«, na katerih so gojili le
živinorejo in izdelovali sir. Te kmetije so se razprosti-
rale zlasti po predelih Smohorja. Vsaka je imela po 8
do 10 krav in večjo ali manjšo čredo ovac. Na taki
kmetiji so napravili po več tisoč hlebov sira na leto.
Na odprto pašo so gonili živino samo ob bujni letni dobi,
saj nam zgodovina ohranja star laški pregovor: »Sveti
Mihael leto za pašo zapre, sveti Jurij ga pa odpre!« To so
peli tudi v pesmi na Jurjev dan. Na Smihelovo nedeljo
pa so slovesno praznovali konec letne paše.
Takrat je bilo po Laškem tudi zelo razvito in udo.
• močeno čebelarstvo. Urbarji navajajo, da so žički kartu,
zijanci dobivali iz županije Loško po 19 vrčev medu
na leto.
čudno pa je, da so kmetje že leta ISffi dobm obla-
stveno dovoljenjt za nošenje lovskih pušk za obrambo
proti razmnozitvi divjačine, čep/raa) so grofje dobro
vedeli, da bi jih lahko izkoristili v morebitnih uporih
proti njim ...
Predpisana tlaka za Laško je bila 3 dni na leto, ker
laška graščina ni imela preveč obdelovalne zemlje.
Bolj občutne pa so bile razne dajatve. Gradu Gornje
Celje so dajali Loščani na leto po 1 škaf ovsa in 1
kokoš Zato pa so smeli goniti svoje svinje jia pašo
v grajske hrastove in bukove gozdove.
Vsak posestnik laške županije je dajal svoji gospo,
ščini po 4 bokale ali mere (Mossi) pšenice in 4 bokale
ovsa, po 2 kokoši in 10 jajc, 1 živinče leto dni staro,
od vsake svinje po 1 kračo in klobaso.
Nadaljevanje prihodnjič
Jutri bo premiera Kreftovega dramskega teksta »Velika puntarija«, ki ga bodo uprizorili igralci Kulturno prosvetnega
društva Svoboda Polzela pod režijskim vodstvom Jake Jeršiča. Igrali bodo na idiličnem prostoru v parku ob gradu
âenek na Polzeli. Nastopilo bo preko 70 igralcev. Predstavo bodo najprej še dvakrat ponovili in to v soboto in nedeljo,
vedno ob 20. uri. Obeta se zanimiv kulturni dogodek. Igralci, ki so žrtvovali veliko prostega časa pričakujejo, da si bodo
njihovo delo ogledal« tudi veliko ljudi, ljubiteljev gledališke besede. Uprizoritev je posvečena obletnici kmečkih uporov
in je največja tovrstna prireditev letos na širokem celjskem področju.	Foto: T. Tavčar
PLANINCI
NA ŠMOHORJU
Mladinski odsek Planinske-
ga društva Laško organizira
na Smohorju 16. jimija že 9.
tradicionalno srečanje planin-
cev. Letos bo srečanje še bolj
slavnostno, saj praznujemo
80-letnico PZS. V ¡soboto bo
zbor udeležencev srečanja do
20. ure, sledilo pa bo kreso-
vanje. V nedeljo, 17. jimija pa
bomo svečano srečanje za-
ključili s proslavo ob 80-let-
nici PZS ob 10. uri prav tako
na Smohorju. Ob tej prilož-
nosti bo na razpolago tudi
posebna štampiljka.
UREDITEV
PREVOZOV
Konec preteklega tedna se
je v Šentjurju sestal občin-
ski sindikat delavcev in raz-
pravljal o ixroblemih, ki ta-
rejo delavce zaposlene v šent-
јш-ји. Ugotovili so, da bo
potrebno čimprej urediti pre-
voze deda'vcev, ki se vozijo na
deio v Šentjur iz okoliških
krajev. Gneča na delavskih
avtobusih je za utrujenega
delavca, ki'se vrača domov,
vse prej kot prijetna, ogro-
ža i)a tudi njegovo varnost.
Velik problem je prevoz za-
poslenih v popoldanski izme-
ni, ki se vozijo na relaciji
Šentjur—Celje. Na tej progi
namreč po deseti uri zvečer
avtobusi ne vozijo več, z'ato
morajo le-ti zapustiti svoja
delovna mesta tričetrt ure
pred zaključkom svojega de-
lovnega časa, kar brez dvo-
ma vpliva tudi na proizvod-
njo delovne organizacije, kjer
so zaposleni. Sindikat se bo
zavzemal za čim prejšnjo ure-
ditev in izboljšanje pogojev
za prevoz delavcev, med kate-
rimi je tudi ureditev posta-
jališč in poenotenje načina
vračanja pKatnih stroškov za
vse delavce-vozače v občini.
Pri pregledu poteka izva-
janj ustavnih sprememb дг
delovnih kolektivih so ugo-
tovili, da so v Kmetijskem
kombinatu v Šentjurju že
sprejeli samoupravni spora-
zum, ki ga je registriralo go-
spodarsko sodišče v Celju, v
Merxu in Bohorju pa so tik
pred podpisom tega spora-
zuma. V Alposu je v teku iz-
popolnjevanje statuta v prid
povečani vlogi samoujpravnih
svetov v delovnih enotah, v
Tolu in po šolah pa prav ta-
ko pripravljajo nove dopol-
nitve k svojim statutom. Sin-
dikat delavcev je osvojil tudi
predlog, da ugotovijo najniž-
je osebne dohodke zaposle-
nih v občini, ki naj bi v drugi
polovici leta znašali Í30.000
starih din.
POCENI
LETNI DOPUST
Iz dela odvedene članarine
je Občinski sindikalni svet v
Velenju kupil 15 avtoprikolic
v skupni vrednosti 60 starih
milijonov din za letovanje de-
lavcev s področja njihove ob-
čine. V vsaki а\1;о hišici so
štiri ležišča z enim pomož-
nim, električna in plinska raz-
svetljava, plinska bomba s
plinskim štedilnikom in hla-
dilnik, dnevna oskrba pa je
49,50 din. To je zlasti ugodno
za delavce z nižjimi osebnimi
dohodki, ki si dražje letova-
nje težko privoščijo, šest av-
to hišic so namestili v Pre-
manturi pri Puli, osem pa po-
leg počitniškega doma Rudni-
ka lignita Velenje v Fiesi. Ena
prikolica bo stala v Atom-
skih toplicah in bo izključno
namenjena delovnim invali-
dom. Prednost pri letovanju v
omenjenih hišicah imajo dru-
žine z nižjimi osebnimi do-
hodki. Vsekakor dobra pote-
za Občinskega sindikalnega
sveta, da tudi tem omogoči
nekaj dni v letu preživeti na
morju.
mali intervju
Sprašuje Milenko Strašek
Odgovarja Alojz Svetelšek
Spustili smo se po
kla.icih, ki se vijejo iz
Sladice gore naravnost
proti Podplatu. Skromne
kmetije, med katerimi je
tudi kakšna večja, boga-
tejša, so posejane po po-
krajini, ki je tod več ali
manj ista. za spremem-
bo od Kozjanskega imajo
tukaj asfaltao cesto in
prav to se marsikje do-
bro pozna. Nove hiše ra-
stejo kot gobe po dežju.
Alojza smo našli pri vsak-
danjih delih in ga tako-
rekoč odtrgali od tistega,
čemur je kaiet vdan s
srcem in dušo: kmetije.
»Hiša je majhna, hlev
pa kar precejšen. Kako
veliko je vaše ^posestvo?«
»3 hektare in 41 arov.
Ni sile, živi se. če bi de-
lal samo na kmetiji, bi
bolj slabo šlo. Na takšni
zemlji, kot jo imam jaz,
si mora človek najti do-
datno delo še kje drug-
je. Jaz že dvaindvajset
let delam pri Cestnem pod-
jetju. To pa veste, kako
je, nisi ne tukaj in ne
tam. Zgodaj je treba vsta-
jati, pozno prideš domov,
potem pa še kmetija, to
in ono, saj veste^ na kme-
tih je delo vedno.«
»Delata z ženo sama?«
»Več ali manj. Sedaj že
pomagata Dušan in Aga.
Sicer pa tiste 4 g'aw go-
veda in 4 svinje Ž9 neka-
ko »obrihtamo«. Kaj bi
se »švarali«. Lahko pa
povem in tako pravijo
vsi kmetje tukaj okoli,
da ne boste mislili, da
mislim tako samo jaz, da
je z delovno silo v teh
hribih vrag. Vse, kar mi
kdo pride pomagat, mo-
ram odslužiti z našimi
volmi. Hvala bo?u da je
tako, kaj bi bilo, če ne
bi imel volov, kaj bi po-
tem.«
»Ste kmeško zavarova-
ni?«
»Nisem, ker so vsi za-
varovani po meni.«
»Boste še kaj razširjali
vaše gospodarstvo?« ,
»Veste, kako je: vsak
kmet si želi še več. Tudi
jaz. Rad bi adaptiral hlev,
pokril bi ga rad z opeko
pa hišo in gospodarsko
poslopje. Povsod je sla-
ma, to pa danes že ne
gre več. Bojim se ognja.«
»Kaj menite o vašem
kmetij stvu?«-
»Takole bi dejal še en-
krat? Na takšni zemljici,
kot je moja in še v hri-
bih povrhu, ni rešitve.
Premajhna je, prehribovi-
ta. Vsaj eden mora biti
v službi, tako pravim.
Drugače ne gre. če bo
kdaj kaj boljše, bi ostal
doma, zdaj pa le vsak
dan na »šiht«.
Alojz vsak dan odrine
z motorjem v dolino, na
delo. že dvaindfvajset let.
Tako misli, je najbolje.
OPJ
V di-užbi manjše љ
planincev, smo si 14.^
maj izbrali za svoj
del »zasavske transv^
V jutranjih urah stno
speli z vlakom do Zi^
mosta. Odločili smo $
smer Veliko Kozje, Lo^
Lisca, Razbor, Breg. y
delu Vel. Kozja, je prJ
daj bujna planinska. |
»encian«, ki spada v slt(
zaščitnega planinskega
tja.
Po enoumi hoji navfe
smo prišli do naselja
šče, kjer so redke i
z gospodarskim poslep
Vegetacija čudovita, \
pomanjkanju deževja je
ništvo lepo napredovalo
no drevje je v bujnem
tju 1 in obeta lep prid
če ne bo neurja ali
Polja so le delno ob^
Ko smo prišli do prve
mačije, ki je na jasi j
v lepi legi, smo bili p
nečeni, da je kmetija
ljudi, hlevi brez živii
globok studenec brez 1
TÔ smo ugotovili že
potoma, da so potoči
gozdnih jarkih in za Î
urejena lesena napajaliu
rita brez vode, le nekaj
ke od presušenih iw
je kazalo na sušne ra
dni.
Naslednje naselje je
ŽeroTOica. Tu je skupini
kmetij v razmeroma le?
Dobiatina nad LaškiJ
majhna hribovska vasi«
Tolstim vrhom, kjer &
ni in delovni ljudje, sa:
je bil kruh tod okoli i
nekdaj skopo odmerjen
na zemlja ni nikoli dajâ
več kot naporno in si^-'
življenje, pa mnogo sö
samoodpovedi.
In prav tu je bilo P^
nedeljo vse živo, saj s»
zali j a in Florjan Belaj
nóvala 50-letnico
življenja v krogu števil
žine in prijateljev. Vsi'
šli in ob pogledu na t«
no in razigrano skupij
posebno mami besede 1
mrle. Bolj smo govor,
krice v očeh. Zgovorne
bil oče.
»Očje Florjan, danes
nujete zlati jubilej. ^^
kako je teklo vajino ^
življenje?«	;
»Življenje v tehj
bih za nikogar
LAHKO. Kmetija je
na, veliko zemlje je^
obdelane, ko sva se ^
liko sva pregarala i^J
mučila, da bi nahraJUj^
devetero otrok. Prideš®
toliko, da smo se pr®^
Posebno hudo je tii' j
drugo svetovno vopo-i
ci so bili še majhni ^
kokrat so se morali
Ijiti kar s suhim sao^
smo ga seveda
temu so zrasli v zd
močne ljudi.«	^
»Med vojno je bil
vasi tudi štab KoZJ^
JUBILANT REONfK
Ta mesec je praznoval
svojo šestdesetletnico rav-
natelj osnovne šole v Sent-
jurju m eden najvidnej-
ših družbeno političnih de-
lavcev v občini Ernest
Rečnik.
Ni še dolgo, kar smo v
rubriki Naši znanci teme-
ljito prečesali njegovo
življenjsko pot, zato bomo
ob njegovem jubileju čisto
na kratko ponovno sprego-
vorili o njem. Rodil se je
leta 1913 v Leningradu.
Njegov oče je bil Slove,
nec, mati pa Čehinja.
1919. leta je začel hoditi
v šolo v Razvanju, šest
let pozneje se je vpisal v
meščansko šolo in nato na
moško učiteljišče v Mari-
boru. Po letu in pol brez-
poselnosti se je zaposlil
v Zetalah v Halozah, leta
1939. pa so ga prestavili
na šolo k Svetemu Flor-
janu pri Rogatcu.
Začetek vojne ga je zatekel
v Beogradu, osvoboditev
pa je dočakal doma v Ro-
gatcu, kjer so ga izvolili
za komandanta mesta.
Kljub temu, da je postal
komandant mesta, se je ta.
koj vrnil k svojemu pokli-
cu, učiteljevanju. Pred
prihodom v Šentjur je
služboval še na Sladki go-
ri kot upravitelj in prav
tako v Pristavi. Bil je ta-
ko rekoč med pionirji ti-
stega časa, delal je na kul-
turnem in političnem pod-
ročju. 1952. je postal up-
ravitelj osnovne šole v
Šentjurju, kar je še danes.
Kot ravnatelj je ves čas
aktivno vključeni v druž-
beno življenje razvijajoče-
ga se Šentjurja.
Ob njegovem dolgolet-
nem uspešnem delu in živ-
ljenjskem jubileju mu
šentjurčani želijo še veli-
ko let zdravja in dobre
volje, ki mu je nikdar ne
zmanjka, pa tudi še na-
daljnjih delovnih uspehov
v okviru njegovih možno-
sti. Iskrenim čestitkam se
pridružujemo tudi mi.
Komisija za delovna raz.merja
Stanovanjskega podjetja
Šmarje pri Jelšah
razglšaša prosti delovni mesti
1.	finančnega knjigovodjo sklada
2.	strojepiske
POGOJI:
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega raz-
merja v smislu zakonitih določil mora kandidatka,
kandidat izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje:
Za zasedbo delovnega mesta knjigovodje mora imeti
kandidat ekonomsko srednjo šolo in nekaj let iz-
kušenj v knjigovodstva.
Za zasedbo delovnega mesta strojepiske mora imeti
priglašenka administrativno šolo in eno leto ustrez-
nih delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pismeno priglasitev na Sta-
novanjsko podjetje Šmarje pri Jelšah, Komisija za
delovna razmerja, v roku osmih dni po objavi.
Nastop dela je možen takoj aid po dogovoru.
¡j) travništvom.
■ mogli, da je
јјц več kmetij
^ih. Ljudje so
L prodali ali
[pomaknili bli-
I tam zaposlili
življenje, če-
razmeroma
I domačinov, ki
5Vojem, menijo,
^ sicer trdo a
џ)^ saj so tako
jjibovi predniki,
jg so možne tu-
^litve v bliž-
Badečah, Zid.
v Rimskih
jjvih predpisov
k tisti, ki je že
ne bo dobil
I odhod v tuji-
bi v skladu no-
ih predpisov ki
újo tistemu, ki jo
načeli vpraša-
■piga. napuščanja
|, ki bi s pomo-
tičnega sektorja
isestev, imeli po-
nnalno življenje
netijah in da le-
iDgli samovoljno
B soglasja pri-
Bov. Kot člove-
ве boli srce, ko
nmožično opu-
Sj, ki propadajo
in višjih legah
Sovenije.
VOH FRANJO
so se partizani
»1јаИ pri vas?«
^ vojno je bilo
^«Ико partizanov
^'''lači in neznani
kolikokrat preno-
Mreho. In tudi
nas niso od-
smo imeli ma-
teklo življenje
'Odrasli, se izšo-
' dolini ustvarili
in novo življe-
je ostal doma
^lijo in seveda
' zemlji, kolikor
'fenjša dela op-
"^dva z ženo.
^ severno me-
^^'övni vojni do-
^ tisočakov na
j^a nama tudi
kakega tisoča-
'Pride. Sicer pa se
j^^Prinasživlje-
Dobili smo
if^o cesto. Le-
I najini otroci
lJ®boj tudi svoje
Jio pa je tudi
J^* hčerka vzame
, " Popelje.«
k r
J'saj toliko zdra-
ijj^j. da bi se še
\ Ç vsi skupaj
bilo otrokom
kot je bilo
koncu želimo
^ih skupnih let.
^ADA MAVRIC
VZTRAJNOST
IN UUBEZEN
Tako nekako bi lahko
označili odnos Darinke
Vrbnjak iz Polzele do na-
rave in lepo urejene oko-
lice. Darinka je poverje-
nik hortikularnega dru-
štva Celje na Polzeli, obe-
nem pa tudi srce mladih
hortikulturnikov, saj je s
svojo zavzetostjo in de-
lavnostjo lep vzgled osta-
lim. Mladi hortikulturni-
ki so si namreč postavili
za nalogo ureditev nara-
vnega skalnjaka na Pol-
zeli. Ker denarja nimajo
mnogo, vsa dela opravlja-
jo udarniško in s preko
sto udarniškimi urami
Darinka prav gotovo vodi.
T. TAVÖAR
СОТОШАМ
Pričnimo z ženitvijo. Po-
ročila se je nekdanja hme-
ljarska princesa, GROBEL-
NIK METKA, gotoveljski fan
tje pa so pripravili šranga-
nje »po starem«. Bobnel je
možnar, muzikant je iz fraj-
tonarice priklicali tiste stare
melodije, pri transparentu se
je nabralo mlado, srednje in
staro, govornik se je potru-
dil in odkupnina je bila kar
zajetna. Pobje pa denarja ni-
so spustili po grlu, marveč
so si uredili odbojkarsko
igrišče, kjer ob lepih popol-
dnevih premetavajo žogo.
Učenci četrtka razreda po-
družnične šole Gotovlje so
trikrat zaigrali puntarsko
igro »PETELINJE PERO«.
Tekst je bil kar zahteven,
mladi igralci so se potrudili
in občinstvo je bilo zadovo-
ljno. Tako so ee tudi Go-
tovljani vključili v vrsto pro-
slav ob štiristoletnici velikega
kmečkega punta. Pri orga-
nizaciji so priskočili na po-
moč: Goršek Jurček, Vasle
Dragi, Antloga Jože in še ne-
kateri. Pravijo, da bodo z
igro šli še kam drugam.
Tudi gasilci ne drže pre-
križanih rok. Udarniško so
izkopali in zabetonirali velik
vodnjak, ki je središču vasi
še kako potreben. Vodnjak
stoji na zemljišču kmeta
Kota, ki ima za take stvari
veliko razumevanja. Vso stro-
jno podporo pa je dal uprav-
nik PE Gotovlje ing. Vlado
Kralj, za kar se mu gaslici
— in sevada vsi ostali — lejx)
zahvaljujejo.
Priprave za asfaltiranje ce-
ste proti Jedrti in Zalogu
tečejo naprej. Pri tem si
največ prizadeva predsednik
lovske družine Žalec — ROJC
IVAN, ki žrtvuje mnogo ur
in prav gotovo ne bo odnehal,
dokler ne bo delo končano.
Ljudje sprašujejo, kdaj bo
to. Ivan ROJC pa odgovarja:
vsekakor spomladi 1973.
Naslednje leto pa si bo mo-
rala krajevna skupnost na-
ložiti veliko nalogo: uredi-
tev kanalizacije. V spodnjem
delu vasi se zdaj nabirajo
odplaknine in povzročajo
velik smrad. Najbrž bo treba
zadevo urediti tako, da bodo
morali vaščani ponovno seči
v žep. Sicer se zna zgoditi,
da pride do kakšne bolezen-
ske epidemije.
Dasi ravno je v poletnem
času več ali manj »mrtva
sezona«, ima odbor krajevne
skupnosti na skrbi, da si do
jeseni uredi sejno sobo, kar
bo za vse organizacije in
društva velika pridobitev.
ООСШ£ШЈ£ TRAVNIKOV
IN PAŠNIKOV
Vsi vemo, da z gno-
jenjem tragikov lahko hi-
tro povečamo pridelek kr-
me za dva do trikrat.
Ne poveča pa se samo
pridelek, temveč se izbolj-
ša tudi kakovost pridela-
ne krme, ker se poveča
delež boljših trav in de-
telj v travni ruši.
Pognojena travna ruša
daje tudi krmo, ki je bo-
gatejša z rudninskimi
snovmi, ki so živalim nuj-
no potrebne.
Navadili smo se že, da
gnojimo travnike in paš-
nike pozimi oziroma v
zgodnji spomladi in to z
gnojili, ki vsebujejo vse
tri glavne hranilne snovi
— fosfor, kalij in dušik.'
še vedno pa niso vsi
prepričani v to, da je
treba med letom travnike
dognojiti, da bi bil tudi
drugi in tretji odkos ka-
kovostnejši in bogatejši.
Sedaj ko je košnja v pol-
nem teku, bi vam pripo-
ročili, da svoje travne po-
vršine takoj po njej do-
bro pKjgnojite. Tistim, ki
so že spomladi dobro po-
gnojili površine s 400 do
600 kg NPK priporočamo,
da jih sedaj po košnji po-
gnojijo s 150 do 200 KN-a
ali pa z 80 kg UREE na
ha površine. Lahko pa tu-
di uporabijo 200 kg gnojila
NPK 17:8:9 na ha.
Z enakimi količinami
gnojil pognojite tudi po
drugi košnji, da bo tudi
tretja košnja izdatna in
bodo imeli dovolj krme
za vso zimo v seniku.
Tisti pa, ki svojo čredo
pasejo v čredinkah in ho-
čejo pravilno voditi pašo,
pa naj po vsakem odliodu
črede s čredinke oz. po
košnji čredinke prav tako
gnojijo s 100 do 150 kg
KAN-a ali 150 do 200 kg
NPK 17:8:9 na ha.
To bo zagotovilo več-
ji pridelek in omogočilo
rejo več živine, ki bo hi-
treje priraščala ter dajala
več mleka in mesa.
Seveda pa niso vsi ti
uspehi odvisni od tega ali
je trava pravočasno poko-
šena takoj ko ima dovolj
hranilnih snovi ter še ni
prezrela in olesenela.
Zlatoporočenca Rozalija in Florjan Belaj
VOLITVE V DS
v ponedeljek so v to-
varni Alpos v Šentjurju
izvedli volitve v delavski
svet. Od 29 kandidatov so
jih izvolili 15, in sicer za
obrat proizvodnje cevi 2
člana, za obrat kovinske
4	člane, za obrat mizar-
ske 4, od teh enega za
lakirnico in montažo in
Za upravo in vzdrževanje
5	članov. Vsi, razen čla-
nov, med katerimi je teh-
nično osebje iz uprave,
so delavci iz neposredne
proizvodnje. Taka struk-,
tura novega delavskega
sveta v Alpösu bo brez
dvoma še bolj pripomog-
la k doslednejšemu uve-
ljavljanju delavskega sa-
moupravljanja v tem 408-
članskem delovnem ko-
lektivu.

Vseskozi v svoji zgodovini so se Rogai cani naslanjali na
svoje starše, kadar je bilo treba paziti na svoj zarod. V
rokah dedkov in babic so bili malčki še najbolj varni.
Včasih pa so se tudi ti naveličali in v hiši je zagrmelo. Na
vrsto so prišle služkinje, za katere pa je znano, da se takš-
nega posla hitro, naveličajo. In kot povsod, je tudi v Ro-
gatcu nastal problem in z njim večno vprašanje: kam z
našim najmlajšim?
Sedaj tega problema in tega vprašanja vsaj zaenkrat ne
bo več. Vrtec že stoji, ves nov in lep se blešči v rogaškem
soncu in čaka, da končajo zadnja dela. Pravijo, da ga bodo
skončali do septembra ...
Štefka Volavšek: »Imam
štiriletno hčerkico Tadejo, ki
jo je doslej pazila ena dekli-
ca. Saj veste, v sili je vse
dobro, dekle pa je tudi prid-
no in prizadevno. Razume se,
da bom dala Tadejo v vrtec,
na katerega sem težko čaka-
la. To je čisto druga stvar,
kot pa varuška. Saj bi dala
malo tudi v hrvatski vrtec, ki
je skoraj prazen, če bi imeli
slovensko vzgojiteljico.«
Marija Vavpotič: »Nataša,
ki ima šest let, hodi v Roga-
ško Slatino v vrtec. Tja se
vozi z avtobusom, med pot-
jo pa pazi nanjo svakinja,
čim se bo rogaški vrtec od-
prl, jo bom dala vanj. Ne
veste, kako nam je prišel
prav. Srečna sem. Tam se,
tako pravijo, otroci dosti na-
učijo. Tako je vsaj v Rogaški
Slatini. Poleg tega, vsi ki so
zaposleni v Rogatcu, na ta
vrtec že dolgo čakajo. Novi
otroški vrtec bo aa Rogatec
brez dvoma velika in drago-
cena pridobitev, to nam je
vsem kot na dlani.«
Matilda Ritonja mora skr-
beti za dveletno Jano in de-
vetletnega Jožeka in meni o
rogaškem vrtcu takole: »Pre-
srečna sem, ker bom lahko
dala Jano v vrtec. Z vrtcem
bo mnogo pridobila tudi šola.
Otroci bodo pripravljeni na
šolo, privzgojili si bedo de-
delovne navade, postali bodo
bolj socializirani in lažje jih
bo vključiti v pouk. Mojo Ja-
no je doslej pazila neka de-
klica, s katero sem bila zelo
zadovoljna. Toda to je že
drugo, kot vrtec.«
Marija Cončala: »Sinčka,
dve leti je star, mi pazi to-
varišica, ki jo poznam že sko-
raj leto dni. Takoj, ko se bo
odprl vrtec, ga bom dala
vanj. Pridružujem se sploš-
nemu mnenju, da, je bil vrtec
za nas nujno potreben, mi-
slim pa, da je prišel z zamu-
do. če bi bil že prej, bi bil
marsikateri problem rešen.
Drugi tega ne občutijo tako,
kot prav me, matere. Zelo
sem zadovoljna.«
Elizabeta Vreš: »Ima sina
Dra^a, ki je star sedem let
in hčerkico Marinko, štiri le-
ta in pol. Male ne bom dala
v vrtec, ker smo predaleč od
njega — iz Žahemberca. Pro-
blem z možem rešujeva tako,
da je vsak enkrat doma, de-
lava namreč na izmeno, če
bi bil vrtec bližje, ne bi za
hip oklevala.
Mamice so zadovoljne, zadovoljni so malčki, zadovoljni
očeteje in vsa srenja. Rogatec je bogatejši za še eno pri-
dobitev, ki si jo tako vroče žele še marsikje. Vsi otroci, ki
jih njihovi starši danes še nimajo kam dati, bodo čez kra-
tek čas že veselo prepevali pod skrbnim varstvom pridnib
tovarišic. Kako bo čez leta, ko bo teh otrok še več in bo
vrtec premajhen, danes še nihče ne premišlja. Problem je
izgubil dimenzije vsaj za današnji čas.
MILENKO STRAŠEK
14. stran —NOVI TEDNIK
14. junij 19^.
Oblak prahu po obsoteljski cesti, tu in tam avtomobil in spet oblak. Ob
Sotli krave, ravnina in spet ravnina. Tam daleč, tik obzorja, se oko že
spočije. Obronki Bohorja, Bistrica ob Sotli, Hrvatsko Zagorje s Kumrov-
cem. Pokrajina, da bi jo nosil na dlani in varoval ko punčico svojega oče-
sa. Razmetana, da bi človek pomislil, da jo je urejeval gospodar, ki mu
je bil red deveta briga. In vendar tako lepa pokrajina.
Obsotelje je to, o čemer teče beseda, Obsotelje, ki tod že prehaja na koz-
jansko stran. Spustili smo se v dolino pod glavno cesto, pri Dekmancah,
potem pa navzgor, kar naprej navzgor. Mimo vaške aktivistke, ki nam
jo postregla s »šnopsom« in ugotovila, da semkaj le prihajajo drugi časi.
Tako zelo drugi, da je treba resno misliti na skok vstran, v razumevanje
skupnih teženj, na nekaj širšega. To je govorila zelo resno, vmes pa s¡ je
popravljala ruto, ki ji je silila na tilnik. O Kumrovcu pa o spominskem
parku je čebljala in poslušali smo jo med enim in drugim »šnopsom«.
Mogočna Križajnska kmetija je čita in dobro ohranjena. Sesti med njene stoletm
je pravi užitek.
Nehote se nam vSiUili v
misel stavki, pobrani nekje iz
občinskih materialov, brez re-
da in pravega namena.
»Pokrajina je tako zelo raz-
gibana z vsemi svojimi spo-
meniki, da bi ji morali dati
širši pomen, to pa seveda po-
meni investirati mnogo de-
narja. Prepričani smo, da bi
se takšna investicija izplača-
la v nekaj letih.«
Tudi o tem je govoričila va-
ška aktivistka in pK)vedala, da
so ustanovili odbor za pK)bi-
POHOD PO POTEH
I. CELJSKE ČETE
v okviru programa mladin-
skega odseka planinskega
društva Celje je tudi oživlja-
nje tradicij NOB. Mladi pla-
ninci vsako leto organizirajo
spominski pohod po poteh
celjske čete, ki je letos bil
predpreteklo nedeljo. Pohod
je potekal v smeri Celjska ko-
ča — proti Resevni nad Sent,
jurjem. Med potjo so položi-
li venec pri spomeniku pad-
lim na Svetini. Obiskali pa so
tudi druge spomenike, pri ka-
terih so spomin padlim po-
častili z enominutnim mol-
kom.	M. D.
SIMPOZIJ
v KONUSU
Danes in jutri organizira
konjiška tovarna Konus_ zani-
miv simpozij o poslovnoteh-
ničnem sodelovanju med
usnjarskimi podjetji v Jugo-
slaviji in med nekaterimi tu-
jimi partnerji. V Konusu se
bodo zbraU nekateri nemški,
avstrijski in holandski doba-
vitelji kemikalij za predela-
vo usnja, govorili pa bodo
tudi o različnih problemih
iisnjarske industrije v svetu.
Poleg tujih dobaviteljev se
bodo udeležili simpozija tudi
direktorji in tehničhi kadri
iz vseh usnjarn Jugoslavije.
Na programu je več strokov-
nih referatov in razprava o
možnostih konkretnega sode-
lovanja med udeleženci in
predstavniki posameznih de-
lovnih organizacij na simpo-
ziju.
TRI NOVE
SKLADBE
Strokovni kolegij odbora
га gledališko in glasbeno
umetnost, radio in televizijo
pri kulturni skupnosti Slove-
.nije je uradno potrdil, da je
izmed osem zborovskih
skladb, ki so bile prvič izve-
dene lani, pet skladb izvedel
akademski pevski zbor iz
Ljubljane in tri celjski ko-
morni moški zbor. Novosti v
repertoarju komornega mo-
škega zbora so bile: Jakob
Jež: Verzi, Marjan Gabrijel-
čič: Pri ljubem in Alojz Sre-
botnjak: Pesem o lončenem
basu.
, ran j e prisi)evkov za dom bor-
cev in mladine v Kumrovcu.
»Kaj pa mishte, to je za
nas važna stvar — Kumrovec
je blizu. Le F>oglejte, tamle za
prvim bregom je. Smo kar
določili: vsak jurja pa pika,
tisti, ki so pa revni pa nič.
Mi jim bomo plačah. Tako se
dela.«
Ce bi človek lahko delal na-
tanko to, kar mu na tem sve-
tu paše, iK)tem bi mi ostaM
in še naprej razpredali mis-
li, tako pa smo se mimo vi-
nogradov in v davnino potop-
ljenih kočic in viničarij, ki bi
jih marsikdo z veseljem pre-
uredil v vikend, vzpeli proti
nribom, kjer bi bil Križan
vrh.
Mladost sem dal
svetu
Slonela je bajta ob hribu,
družbo pa ji je delal vino-
grad, obešen na kolovoz, ki
mu tod pravijo pot. »Po njem
se pride na Križan vrh, je
izipod klobuka povedal Jaka
Zlender. Ce greste desno pa
potem levo, pa malo narav-
nost m kdo bi vedel, v ka-
tere smeri še, pridete do Pii-
stišekove Iviknje. Na desno ne
ne boste šli v Piistiškovo liik-
jo, ne, pridete do Albina na
Križan vrh. Ta velik gospo-
dar je tam gor. Le poglejte.
Kaj jaz delam? Penzionist
sem. Kje sem vse bil, oh, kje,
vi boste že vedeli, vi, ki ste
najbrž iz občine, ne?«
Možarkar je govoril, pa smo
s prsti v mislih blodili kot
grešne duše po zemljevidu.
Dal nam je vode, dobre do-
mače vode. Dal bi nam vina
pa smo ga pregovorili. Komu
je bolj potrebno?
Tik poti, po kateri smo ub-
raU naše stopinje, je zijala
velika luknja. Morda se tudi
skozi njo odpira okno v zem-
ljo in morda bodo tudi njo
kdaj odkrili jamarji, tako kot
so Piistišekovo liikjo, ki samo
še'čaka, da vanjo spustite tru-
mo turistov. Kamen, ki smo
ga vrgli vanjo, je votlo žviž-
gal, dokler smo ga slišali ...
Kralji na Križan vrhu
Zurao Albin, Resnik Joža in
Ulčnik! Trije, ki kraljujejo
na tem vrhu brez krone že
lep čas. Kadar si zastro oči
z roko, jim pogled seže tja v
Hrvatsko Zagorje, na dla-
ni jim je Obsotelje, s pogle-
dom božajo F>ol Kojyanske.
Kraj kot ustvarjen za kmeč-
ki turizem, vedo p>ovedati, ko
komaj kdo ve, v teh krajih,
kaj naj bi to pomenilo. Oni
trije to vedo.
Albin ima 30 hektarov zem-
lje, 10 glav živine in precej
gozda ter mogočna p>oslopja,
ki kažejo, da tod žive trdni
in dela voljni kmetje. Ne sa-
mo trdni, tudi trdi so, tak-
šne jih je naredila narava,
divji veter, ki premetava sto-
letni hrast ziravea Albinove
kmetije.
»Sto let jih ima, pa naj re-
če kdo, kar hoče,« pravi Al-
bin, pa mu skočim v bese-
do: »Jaz bi rekel, da jih je
še več kot sto. Prej tristo.«
Ne gre, da bi se človek pre-
piral zaradi starosti hrasta, je
pa vreden, da si ga ogledate.
»Mleko prodajamo in les.
Naš sosed Resnik, vsa čast
mu, ga vozi iz štirih vasi:
Križanega vrha. Bojnega vr-
ha, Jezera in Trebeža. Po
teh cestah, pomislite, pelje to
maso v dolino. Ce je lepo,
prideš do hiše, če je dež, ob-
tičiš in pomagamo ti s krava-
mi.«
Kako je to s kravami, ve že
tudi Albinov sin Peter, ki ga
oo oče najbrž dal v kmetijsko
šolo. Dobro bi bilo, da bi se
ukvarjal s kmečkim turiz-
mom. To se da, misli na
glas Albin in če že kar da-
nes pride nekdo sem gor, ga
lahko prespimo.
Kmetija je velika in pro-
storna in ko že kar lep čas
hodimo po Albinovem go-
spodstvu, se nenadoma spom-
nim na Tavčarjevo Visoko.
Prav takšna je ta kmetija.
leta 1941 so bili pri
nas partizani. Prvi partizani
na Kozjanskem. Imen se ne
spomnim, če pa bi prej рк)-
vedali, bi naredili v glavi
red in bi priklical v spomin,
kar so povedali Zmajšekova
mama. Mene ni bilo prej tu-
kaj,« je razvijal svoje misli
Albin.
Zurajev Albin, po domače
Križajnski čaka in ' ponuja
stoletni hrast, mastno mle-
ko, razgled, dobro vino, pod-
zemeljske jame, sto in več
letne gore, zgodovinske zna-
menitosti in dobro voljo.
Zdaj, ko se na Kozjanskem
taja, so se Albin in vsi, nje-
mu podobni, zamisli.. Le kre-
diti jih bole. To bo treba ne-
kako uravnati. Prekratka do-
ba odplačevanja, zatrjujejo v
en glas vsi, s katerima smo
se pogovarjali. In cesta. Ko
bi le hotel kdo pomagati ure-
diti to cesto.
»Gozdno gospodarstvo Bre-
žice ima veliko posluha za to,
občina tudi. Ceste pa za vraga
ne moremo speljati do kraja.
Dokler ceste ne bo, tudi
kmečkega turizma ne bo. Kaj
vem, kdaj je bilo, ko so pri-
šli k nam iz inozemstva in
smo se pogovarjali pa so rek-
li, da bi na tako lepem, kot
je pri nas, ta stvar živela, da
nikjer tako. Verjamem.«
Od razgleda se ne
da narediti turizma
Na Križan vrhu imajo za
kmečki turizem vse možnosti,
čeprav pravd Zurajev Albin,
da se od razgleda ne da na-
rediti turizma. Pa vendarle,
ljudje dandanašnji znajo uži-
vati tudi v tem Prav bi büo,
ko bi se nad željami obča-
nov zamislila še občina. Toli-
ko pripravljenostá, j
prsti smo jo lahko 1
zlepa nismo zasledi^
Vsak čas bo steklar
ska magistrala in Ki
bo odprt svetu in i«
za turiste. Albin pra
takoj naired, da pozli
nice, uredi sobe in vs
takšnemu še pritiče.i
lahko pridejo, še vše{
pravi, ko že vse h
Domo odrajžali v doi
nismo. Ostali smo in;
je dal sobico in — p
— noč je büa čudo
bolj pa mastno miei
bi se torej obotavlj
pravljali čas v mest
pljuča so tako аИ tai
Kot načeta, Albin pa
v planinskem svetuì
pričakuje	^
Zapustili smo kinç
bo, v kateri so bili go
no sprejeti tudi prvi
ski partizani. Vsem i
vrtala v • glavi misel,
vendarle treba nekaij
ti iz teh želja in hote
široko odprtimi vrati
Peterček in se bratil
gočnimi sončmmd žai
Milenko i
Na "Polzeli je bila v soboto
zaključna slovesnost republi-
škega mladinskega tekmova-
nja »Naš klub 73«. Slovesno-
sti so se med drugim ude-
ležili predsednik Ljubo Ja-
snič in sekretar Zdenko Mali
kot predstavnika republiške
konference zveze mladine
Slovenije, predsednik kultur-
no prosvetnih organizacij
Slovenije Ivo Tavčar in pred-
stavniki družbenopolitičnih
organizacij občine Žalec.
že dopoldne so si ogledali
tovarno nogavic in Polzelo,
popoldne pa je bila podeli-
tev nagrad in priznanj naj-
boljšim klubom. V tem tek-
movanju je sodelovalo 61
mladinskih klubov iz vse Slo-
venije. Osrednja žirija je ime-
la nalogo, da izbere najboljše
klube, kar pa ni bila lahka
naloga, saj so se vsi sode-
lujoči klubi zelo prizadevali
za čimboljšo uvrstitev. Kon-
čno so se odločili, da so bili
najboljši klubi: Klub mladih
Murska Sobota, Mladinski
klub Most na Soči, Klub
mladih Celje, Mladinski klub
Vransko in Mladinski klub
Muljava. Novost pri leto-
šnjem tekmovanju so bile
tudi občinske in medobčinske
žirije, ki so zelo vzpodbudno
vplivale na delovanje klubov.
Prav zato je bila najboljša
žirija nagrajena, in sicer je
bila to občinska žirija Žalec.
Nagrade in priznanja je
podelil Ivo Tavčar, nato pa
je mladinski pevski zbor iz
Vinske gore zapel nekaj pe-
smi. Po tem pa je sledil
posvet o programski usmeri-
tvi klubske dejavnosti za leto
1974.
Predstavnike mladinskih
klubov in ostale goste je
v poznem popoldnevu sprejel
predsednik skupščine občine
Žalec Joško Rozman,
ključek pa je kulturno
niška skupina iz Velefl
pravila šaljivi kabaret
seda ni konj«.
T.i
Predsednik ZKPOS Ivo Tavčar podeljuje nagrado in priznanje predsedniku Klub» ^
iz Celja Ludviku Golobu. Celjski klub zelo kontinuirano dela, saj je eden najboljšU'Jj
v Sloveniji, je klub v pravem pomenu besede. Po drugi strani pa skrbi tudi za izo^
nje svojih članov. Dobro sodeluje tudi 2 ostalimi organizacijami v občini ter
organizirano vodenje.	Foio
14. j'unij 1973
NOVI TEDNIK —15. stran
lAGODE PO NAČRTU
: je, da je v lanskem
L)[la širša akcija za sa-
^od na celjskem ob-
pa ne samo na celj-
tefiiveč tudi na nekate-
¡ggih območjih — zlasti
^o-Kozjansko, v Posav-
pravski dolini in v Slo-
ji, Goricah. Pobudnik
¡jg pridelovanje jagod
I izvršni odbor aa sad-
0 pri poslovnem zdru-
jStyria« Celje — Mari-
y je ustanovil poseben
^ odbor za jagode,
je steklo v treh smereh
i.
^krba potrebnega
jjjusnega sadilnega ma-
ustreznih sort,
organiziranje naprave
ji)V, proizvodnje in pro-
jagod ter
organiziranje strokovne
^ za jagode.
,0 nalogo je opravilo ï>o-
^ združenje, tako da je
laio stike in sklenilo po-
10 pogodbo o poslovno-
iinem sodelovanju s
iomim partnerjem iz
jje, ki je posredoval so-
lo tehnologijo pridelova-
nja jagod in je dobavil brez-
virusne sadike, ki izvirajo iz
matičnih nasadov iz Anglije*
in jih kontrolira specializiran
institut v Janblouu.
Akcija za napravo nasadov
ter organizirano pridelovanje
in prodajo jagod na območ-
ju širše celjske regije je pre-
vzela poslovna skupnost za
jagodičevje, ki jo je ustano-
vil Kmetijski kombinat
»Hmezad« Žalec in katera po-
vezuje pridelovalce jagod na
celjskem območju s pridelo-
valci Šmarja, Kozjanskega,
Posavja, Koroške in Dravske
doline. Poslovna skupnost
»Hmezada« je vezana s po-
sebno pogodbo na tovarno
Etol v Celju, ki v sodelova-
nju z ameriško firmo IFF
pripravlja industrijsko prede-
lavo raznih vrst sadja. Ra-
zen te poslovne skupnosti pa
so ostali člani poslovnega
združenja »Styria« sklenili tu-
di druge dogovore za pridelo-
vanje in prodajo jagod doma
in v tujini. Omeniti moram
zlasti velike nasade jagod v
Savcih pri Ormožu, ki so bili
zasajeni s skupnim vlaga-
njem sredstev domače kme-
tijske organizacije »Slovin«
obrat Jeruzalem—Ormož in
belgijske firme Jo Nicolai &
Co.
Tretjo nalogo, delo stro-
kovne službe, je prevzel stro-
kovni team pri poslovnem
zdmženju »Styria«, ki ga se-
stavljajo sadjarski strokov-
njaki in strokovnjaki za za-
ščito rastlin Kmetijskega za-
voda v Mariboru, Hmeljar-
skega inštituta v Žalcu in ne-
Ix>sredno odgovorni vodje za
pridelovanje jagod v kmetij-
skih organizacijah. Sodelavci
tega teama so si ogledali so-
dobne plantaže jagod ter se
seznanili s tehnologijo v Bel-
giji in Franciji, med tem ko
je bil eden od njih ~tam na
specializaciji. Ti sodelavci so
v rednih neposrednih stikih z
belgijskimi strokovnjaki in
tako prenašajo že preizkuše-
ne načine pridelovanja jagod
v prakso pri naših pridelo-
valcih. Danes je pri članih
poslovnega združenja »Sty-
ria« v družbenem in koopera-
cijskem pridelovanju že cca
70 ha jagod, katerih večji del
je izven celjskega območja,
če upo.števamo, da je akcija
za pridelovaje jagod stekla
lansko jesen razmeroma poz-
no, pri tem pa smg imeli
smolo še z izredno neugod-
nimi vremenskimi razmerami
v pozni jeseni in pozimi, na-
dalje, da se brez dvoma bori-
mo z začetnimi težavami, do
katerih vedno prihaja pri
uvajanju novih kultur in no-
vih načinov pridelovanja za-
radi prilagajanja lokalnim
specifičnim razmeram, oce-
njujem celotno akcijo kot
uspešno. Dejstvo je, da so da-
nes sadike v dobri rasti, da
nam zagotavljajo normalne
hektarske donose v prihodnji
sezoni, seveda pod pogojem,
da bodo pridelovalci sledili
navodilom strokovne službe
in dosledno opravljali svoje
naloge. Letošnji pridelki so
taki, kot smo jih glede na
čas sajenja in na okoliščine
pričakovali ter se gibljejo
med 2—3 tone jagod na ha.
Omeniti moram tudi dokaj
velik izpad sadik zarádi ne-
ugodnih vremenskih razmer,
ker ni bilo snega pozimi ter
smo situacijo morali reševati
z dosa je van jem spomladi z
novimi uvoženimi sadikami,
tako da upravičeno pričaku-
jemo v prihodnji sezoni pol-
no rodnost nasadov z 10—20
ton pridelka jagod na ha
Predlanski nasadi, ki pred-
stavljajo naše prve poskuse s
sadikami jagod iz Belgije ka-
žej zelo dober pridelek in v
posameznih izjemnih prime-
rili pričakujemo letos rekord-
no rodnost do 30 ton na ha.
Ti pridelki So brez dvoma
posledica kvalitetnih brezvi-
rusnih sadik, primernega iz-
bora sorte in doslednega iz-
vajanja nove tehnologije pri-
delovanja jagod. Taki nasadi,
pa tudi nasadi s polovico
manjšimi donosi, bodo v dru-
gem letu ix>plačali naložbe in
delo investitorjev, poleg tega
pa nagradili pridelovalce s
primernim čistim dohodkom,
če pri tem upoštevamo seda-
nje zajamčene cene.
Pa se povrnimo še k neka-
terim zastavljenim vpraša-
njem.
Gotovo bodo pridelki letos
zaradi poznega sajenja in ne-
ugodnih vremenskih razmer
pa tudi zaradi nedoslednosti
pridelovalcev pri pripra-
vi zemlje in sajenja nekoliko
nižji, vendar letošnji pridelek
tudi v najugodnejših razme-
rah ne bi pKJredstavljal pol-
ne rodnosti nasada. Zaradi
različnosti sajenja jeseni so
se tehnologi iz Belgije skupaj
z našo strokovno službo od-
ločili v bodoče saditi pri nas
tudi takozvane frigo — sadi-
ke jagod spomladi, da bodo
le-te prezimovale že z močno
razraščenimi grmi, ki bodo
bolje prenašali nevšečnosti
naše zime.
Skupen pridelek v letoš-
njem letu ocenjujejo naši
strokovnjaki na vsem območ-
ju članov p>oslovnega združe-
nja »Styria« na cca 180 ton,
v prihodnji sezoni pa so že
pogoji za cca 700 ton pride-
lanih jagod.
Obiranje jagod ne bo pred-
stavljalo posebnega problema
v letošnjem letu, ker so na-
sadi mladi z nizkimi pridelki.
Za vse nasade pri zasebnih
kooperantih organizirajo obi-
ranje kooperanti sami, obira-
nje jagod v nasadih v druž-
beni proizvodnji pa predstav-
lja zaposlitev delovne sile v
času zunaj konic in s tem
polno zaposlitev delavcev sad-
jarskih obratov v obdobju, ko
je dela v drugih nasadih
manj.
Odkup je dosledno organi-
ziran ter se blago zbira po
zbiralnicah zvečer od 21. do
1. ure, od tam i>a se odvaža-
jo jagode v hladilnice.
Za odkupljene jagode je
pogodbeno zajamčena cena
fco zbirališče 5,70 din v času
cele sezone ne glede na niha-
nja, ko je cena v prodaji na
drobno v začetku lahko tudi
do 5 X višja in kot je danes
pri nezajamčenem odkupu v
ostalih področjih Jugoslavije
samo še 3 din za kg jagod.
V času ekstremne konjukture
so seveda cene nenormalne in
zato so prvi plodovi pridelo-
valcem na razpolago za neve-
zano prodajo. Cene na evrop-
skem trgu se v poprečju gib-
ljejo od 6 do 7,50 din za kg
znu-znjenih jagod fco jugo-
slovanska meja.
Za pyotrebe potrošnikov bo
jagod v polni rodnosti naših
nasadov dovolj in bodo cene
dostopne vsem. V letošnjem
letu pa bodo morali pokriva-
ti te potrebe pridelki z ob-
močij ostalih republik.
Pridelovanje jagod je ob
pravilni negi, organiziranem
prevzemu in prodaji nedvom-
no rentabilno in bo lahko
predstavljalo važen pridobi-
ten vir zlasti za naše manjše
hi-ibovske kmetije v območ-
jih, ko druge visoko rentabil-
ne kulture nimajo naravnih
in drugih p>ogojev. še zlasti
pa je pridelovanje jagod po-
gojeno na malih kmetijah,
zato ker ne zahteva večjih
investicij v nasade in meha-
nizacijo, ter omogoča zaposli-
tev tudi pridelovalcem, ki ni-
majo polnih fizičnih sposob-
nosti za drugo delo.
FERDO PIRKMAJER,
16. stran — NOVI TEDNIK
14. junij 1973
-2^14. iunîj 1973
stran 1.7
iì vi Je nja SS D
v	v	v
piskih ŠŠD v šmarski ob-
Џ so se prijavile za re-
'00 tekmovanje, je bilo
^riji^ov velik življenjski
, lia področju telesne
L in športa v svojem
Z ne glede na pogoje, v
Јјд aeiujejo.
smarju pri Jelšah so v
џЏП letu v SSD zagra-
m delo z vsemi močmi,
plugi dobrih mentorjev
^štvo razvilo vse çblike
fnjega življenja, ki se
jj p skrbi za vadbo in
ijanju razrednih in med-
tinih tekmovanj. Mladi
fiji in pionirke zavzeto
0ППЈО nase vse več dol-
¿j in nalog, ki jih vestno
tuljajo. Njihovo delo po-
^ф z delom krajevnega
5 partizan. Vzorno skrbe
0janje športnih objek.
7 skrbomni telovadnici,
j( urejena iz večjega raz-
, so našli stereho za svo-
ißlovanje v neugodnih vre-
Bkih razmerah, pa tudi v
îKem obdobju. Smarčam
se ne morejo pohvaliti z
Mi športnimi dosežki,
J pa so zagrabili v širino.
Ук glavni smoter je nu-
kar največjemu številu
mladih možnosti športnega
udejstvovanja po njihovi iz-
biri in nagnjenjih.
Ob obiskih v Podčetrtku
človek vselej doživi kaj po-
sebnega. Domislic v okviru
življenja šole in prostovolj-
nih dejavnosti na tej šoli ne
manjka! Vsaka nova ideja je
globoko prežeta z vzgojnost-
jo, s pedagoškimi in izobra-
ževalnimi smotri. Tako je tu-
di v SSD. čeprav je šola brez
telovadnice pa je življenje
SSD vse leto izredno bogato.
Asfaltno igrišče, urejeno za
košarko in rokomet ter
skromne atletske naprave
z gimnastičnimi orodji, nudi^
jo mladim bogate možnosti
športnega izobraževanja. Za-
nimivo je, da so v SSD aktiv-
ni vsi učenci na šoli, ki ima.
jo tako poleg rednega pouka
telesne vzgoje še tedensko do-
datno po 2 uri za športno,
aktivnost. Zanimiv je prea-
vsem sistem množičnega tek
movanja v rokometu in ko-
šarki, v katerega so zajeti
vsi pionirji in pionirke od
5. do 8. razreda. Razdeljeni
so v skupine, od katerih vsa-
ka nosi ime po članih naših
zveznih lig. UO SSD v Pod-
četrtku se je, ob pričetku le-
ta obrnil na vodstva vseh na-
ših ligašev v I. in II. zvezni
ligi, da bi jim poslali slikov-
ni material svojih članov, s
katerimi bi obogatili svoj
STEN-ČAS in lestvice PTi
vodenje tekmovanj v košar-
ki in rokometu, žal pa nihče
od »velikih« in »majhnih«
klubov ni prislunil želji mia-
dih športnikov iz Podčetrt-
ka... Kljub temu omalovaže.
vanju pa v Podčetrtku'^ niso
vrgli puške v koruzo, čeprav
sta vodilni igri rokomet in
košarka, pa v Podčetrtku v
teku šolanja naučijo tudi
vsakega otroka smučati m
plavati! V Bistrici ob Sotti
je SSD vodilna organizacija
na šoli. Z marljivim lastnim
delom so si ustvarili lepa ig-
rišča ob šoli, kjer je vsak
dan živ-žav ob športnih ig-
rah. Mentor SSD učitp^ '^r.
šič Jože je tako ncvdu u
mladi rod za športno шил-
nost da vsakdo od mladih
prevzema nase to dejavnost
kot svojo vsakodnevno živ-
Ijensko potrebo. Z urnikom
vadbe in programom dela
UO SSD uravnava smotrno
delovanje društvenih pripaa-
nikov skozi vse leto. V Bist-
rici ob Sotli so namreč otro-
ci srečnejši od ostalih v
šmarski občini, ker imajo
svojo lastno, pa čeprav
skromno telovadnico.
Tudi v Bistrici ob Sotli,
kot v Smarju pri Jelšah m
Podčetrtku, lepo povezujejo
delo SSD v TVD Partizan in
po zaključnem šolanju na os-
novni šoli usmerjajo mlade
telovadce in športnike v Par
tizana, kjer mladi nadaljuje-
jo svojo telesnovzgojno in
športno aktivnost. Prav v
tem je izredno globok smisel
njihovega dela, ker gre za
kontinuirano dejavnost in ak-
tivnost občanov na tem pod-
ročju za daljše življenjsko
obdobje.
V 'Lesičnem ima SSD težav-
ne pogoje, saj je šola brez
telovadnice in kakršnega koli
pokritega prostora za šport-
no vadbo v zimskem in de.
ževnem obdobju. Zato pa
mladi izkoristijo ves svoj
prosti čas ob času, ko dopu-
ščajo travnata in peščena ig-
rišča vadbo na prostem. Pio-
nirji in pionirke v tem kraju
so tako navdušeni za športne
igre, da so skromna igrišča
ob šoli polna mladih otrok
in krajevne mladine tudi ob
nedeljah! SSD dobiva ob no,
vem UO čvrste oblike, ob
skrbi mentorjev se je razvilo
bogato organizacijsko in stro_
kovno delo, vse več mladih
pionirjev in pionirk se ob
prevzemanju društvenih dolž-
nosti seznanja z upravljanjem
in Samoupravljanjem. Tako
postaja delo v SSD tudi svo
jevrstna šola za življenje. V
Lesičnem pa tudi v zimskem
času ne počivajo. Ker mladi
rod nima smučarske opreme
se je množično razvilo san-
kanje, Ugodnih terenov za ta
šport je na pretek. Poleg vad-
be je bilo na programu tudi
več sankaških tekem,
Kratek sprehod v omenje-
nih SSD, v krajih, kjer pre.
biva naša kmečka mladina in
pionirji ki so delovni, mar.
Ijivi in pošteni, nas je prepri-
čal, da se med drugimi svo-
jimi delovnimi nalogami tudi
vse bolj ogrevajo za športno
aktivnost, ki postaja sestavni
del njihovega življenja.
k. JUG
V 3. Kolu 1. rokometne li-
ge so bili doseženi naslednji
rezultati: Libela : Elektro
15:13, Aero : EMO 12:12,
Prosveta : Klima 16:13, In-
grad : Žična 14:13, Kovmo-
tehna : Merx 10:0 b. b. Vodi-
ta Prosveta in Kovinotehna
s 6 točkami.
Tretje kolo druge lige je
bilo zaradi dežja preloženo.
V tretji ligi pa vodijo po
drugem kolu Metka, Trans-
jug m Gozdno gospodarstvo,
ki so še brez poraza.
Končan je prvi del II. lige
v nogometu. Po petem kolu
(štiri bodo odigrana še je-
seni) je lestvica naslednja:
1. Prosveta 8, 2. Tehnomer-
cator 7 (22:11), 3. Prevozni-
štvo 7 (15:8), 4. Libela T
(14:8), 5, Izletnik 16:13, 6.
Gradiš 6, 7. Cestno podjetje
4 (9:13), 8. Savinja 4 (13:15),
9. Metka O, 10. Toper — od-
stopil.
Tekmovanje v tretji in prvi
ligi bo ko<nčano ta teden,
nadaljevalo se bo v jeseni.
Tudi odboj kar ice so kon-
čale svoj spomladanski nas-
top. Letos se je prijavilo
rekordno število ekip — 17!
Razdeljene so bile v dve
kakovostni skupini. V 1. sku-
pini je vrstni red naslednji:
1. Ingrad, 2. Cinkarna, 3.
Kovinotehna, 4. Savinja, 5.
Prosveta, 6. železarna, 7.
Aero, 8. Toper.
II. skupina: 1. UJV, 2. ZNG,
3. EMO, 4. Sava, 5. Občina,
6. Zdravilišče Dobrna, 7.
Ljubljanska banka, 8. Teh-
nomercator. V tej skupini
so vse ekipe nastopile prvič,
kar je še posebej razvese-
ljivo.
Prihodnji teden bosta na
Gričku še zadnji tèkmovanji
spomladanskega dela SŠI v
streljanju z zračno puško in
trim štafeti.
T. GORŠIC
Kdo koga
izigrava?
T Sportskih novostih,
Keru in Dèlu je bilo
ladnjem tednu veliko
fisanega glede nenasto-
I Nataše Urbančič in Mi-
I Kocuvana na medna-
(nem atletskem mitin-
»Memorial Zorko« v
iriboru. Verzije so raz-
ee, kot je različno pi-
nje. Nismo zato, da bi
iili, lahko pa in misli-
li da moramo, da doda-
' vsej stvari še nekaj
led.
j^korkoli že (izgovori
Ííadetih so lahko sub-
ktivni ali objektivni)
•enjena atleta bi mora-
' nastopiti. Vsega ne
•emo gledati ozko, am-
4 mnogo širše. Gre za
istantno sodelovanje
4 dvema kluboma, ki
pomagata tudi s tem,
' dobi prireditev na ve-
če prideto najboljši
*ti. Mariborčani so ko-
4 po nekaj letih pri-
»yili kvaliteten atletski
''ing in vsekakor je ra-
^va njihova želja, da
'nastopili tudi najboljši
atleti, me«, katere
■"^or spadata tudi Ur-
^ičeva in Kocuvan. Pa
^ nastopila. Interpreta-
'J M nenastop je več. Ce
ij^ataša lahko sedela na
""^uni in izročila osebno
Jaworski, bi ver-
'o lahko tudi nastopi-
^ï'osteno bi bilo do or-
^torja, kluba in ne
^чје do Jaworske.
^van je šel nastopati
^az, nasleiđnji dan v
kar mu ni bilo
^težko, v Mariboru ni
^'«Pil. Res je, da se
. koncu koncev vsak
tj,^ po svoji vesti.
nekateri Kladivarje-
ij^nkcionarji naj se v
poslužujejo ' dru-
'''li metod posredova-
, ' kot raznih telefoniad
^ l^mi razčistijo — da
i "»Omo rekli z zvezdni-
JJm _ nekaterih čla-
Prav zanimivo bo
že bodo tuJdi dobri
J">»rski atleti kdaj v
Jče bojkotirali celjsko
^^sko prireditev. Tak-
^^odelovanje pa ni šo-
lanje. T. VRABL
Trener celjskih košarkar-
jev Kovinotehne Mile Ce-
pin razmišlja, kako bo
pripravil ekipo za novo
sezono. Prvo leto so us-
peli ostati med najboljši-
mi v II. zvezni ligi, kako
pa bo v bodoče? Ekipo
bo treba vsekakor obno-
viti, dopolniti z novimi
člani, uroditi še nekatere
druge stvari, ki so nujne
za normalno delo. Košar-
ka je v Celju pridobila
širok krog prijateljev, za-
to bi bilo škoda, če bi
stvar propadla. Casa je
še dovolj, upamo, da ga
bo Mile Cepin z ostalimi
dobro izrabil. Kako se bo
vrtela žoga, to je zidaj
vprašanje ___
Foto: Viktor Berk
KOS.4RKA V nadaljevanju
prvenstvenega' tekmovanja v med-
občinski košarkarski ligi so od-
igrali osmo kolo. Rezultati: Vi-
tanje — Celje 61:52 (26:31), Hu-
dinja — Old boys 51:54 (32:26),
Šmarje — Rudar 57:69 (17:30),
Kovinar B — Prebold B 20:0, Ža-
lec B — Laško 50:81 (29:30).
Na lestvic»" vodi Vitanje s 14
točkami pred Celjem, Hudinjo in
Laškim s po 12 točkami itd. Re-
zultati 8. kola pionirske lige: Ko-
vinotehna — 1л§ко 40:32 (14:17),
Kovinar — Olje 41:42 (15:18), E-
lektro — Prebold 25:60 (8:31),
Žalec — Šentjur 36:75 (21:41). Na
lestvici vodi Kovinar iz Štor z 12
točkami pred Celjem in Kovino-
tehno s po 10 točkami itd.
KONJSKI ŠPORT — Mladi tek-
movalci Celja v preskakovanju
ovir s konji so dosegli na tradi-
cionalnem turnirju v Zagrebu lep
uspeh. V močni mednarodni kon-
kurenci so osvojili četrto in pe-
to mesto brez kazenskih točk. Ja-
voršek je bil na Kobri četrti,
Brencer pa na Zmiji peti.
S tekmovanjem so zaključili tu-
di celjski dvigaloi uteži. 2al zelo
žalostno. V drugi zvezni ligi so
zasedli zadnjic mesto. V zadnjem
srečanju so izgubili proti Parti-
zanu (Konjice) 0:14, ker niso nit!
odpotovali v goste.
Tehnični vodja sekcije Božo
Horvat nam je povedal, da je
bilo vse dogovorjeno za gosto-
vanje. Vodstvo Partizana je pri-
skrbelo tudi finančna sredstva, to-
da tekmovalci Papotnik, Bevo in
Smrečnik niso hoteli na pot. Ne-
resnost je opravila svoje. Ostala
četvorica ni mogla na pot, celjski
dvigalci pa so razočarali tudi dvi-
galee Konjica. Zadnji čas je, da
pri Partizanu prično z mladimi
tekmovalci, ki bodo vsaj željni te-
kem izven Celja in ki bodo ho-
teli nastopati. Za začetek sicer ne
bo uspeha, pozneje pa se nam
ne bo potrebno sramovati početja
sedanjega moštva.
JADRANJE — Celih pet dni so
najboljši jugoslovanski jadralci
čakali na lepo vreme, da bi lahko
nadaljevali s prvenstvom. To pr-
venstvo je zanmivo tudi za Ce-
ljane, kajti imamo močno zastop-
stvo. Po prvih dveh tekmovalnih
dneh so Celjani med vodečimi
tekmovalci. Klinar, ki je zmagal
v prvi tekftii, je tudi v drugi pri-
šel na cilj, ko je prejadral progo
Lesce — Novo mesto — Postojna.
Drugi celjski tekmovalec Milač pa
je na »meteorju« napravil pravi
podvig. V drugi tekmi je bil naj-
hitrejši in bo vsekakor dobil dra-
gocene točke za nadaljnje tekmo-
vanje.
Med kandidati za najboljša me-
sta so torej ostali od Celjanov
Klinar, Milač in Pešec. Peperko v
drugi tekmi ni dobil točk, ker se
je po dvigu nad Lescami vrnil na
letališče. Rojnik pa je dosegel ne-
koliko slabši rezultat. Slednja bo-
sta morala zaradi tega sedaj for-
sirati, da bi nadoknadila zamu-
jeno.
Celjska kegijaška veterana Vi-
ki Vanovšek in Jože Lubej se ne
predata mladim igralcem. Na ■
klubskem prvenstvu dvojic sta po-
novno dosegla najboljši rezultat.
Podrla sta 2019 kegljev in to Va-
novšek 1051, Lubej pa 968. Ru-
tina in volja ter redni trening pri
kegljanju ne dajeta prednost mla-
dim.
Na ostalih mestih srečamo: M.
Grešnik — Hsenbaher 1879, B.
Grešnik — Grilanc 1854, grot —
Tisovec 1838, Skočaj — Krajne
1834 in Vili ter Franc Lešek 1826
kegljev.
V naslednjih dneh se bodo naj-
boljše dvojice iz celjskega področ-
ja pomerile za naslov okrajnega
prvaka in s tem tudi za pravico
sodelovanja na republiškem prven-
stvu.
Občinska strelska zveza Žalec je
pripravila na strelišču v Šempetru
občinsko prvenstvo z MK puško
ekipno za mladince in člane. Na-
stopilo je 50 strelcev iz devetih
strelskih družin Savinjske doline
Posamezno je pri mladincih zma-
gal Storman (Prebold) 170 kro-
gov pred Jakopičem (Prebold) 153,
Vidalijem (Šempeter) 149 krogov
itd. Ekipno pa Prebold s 448 krogi
pred Šempetrom I. 153, Šempet-
rom II. 149 itd. Med člani Je
zmagal Klovar (Žalec) 474 krogov
pred Urankarjem (Prebold) 455,
Novakom (Šempeter) 450 krogov
itd. Ekipno pa Prebold z 2043 kro-
gi pred Polzelo 1987, Šempetrom
1969 krogov itd.
T. TAVČAR
Rokometaši Celja so po slabem
startu v II. zvezni ligi končno le
uspeli, da so se na lestvici pre-
bili malo višje. V soboto so doma
premagali Mladost iz Banjaluke
z 12:9 in se tako z novim parom
točk povzpeli na peto mesto. V
nedeljo igrajo zadnje kolo. (Celja-
ni gostujejo v Ljubljani proti Slo-
vanu, s katerim so vedno dobro
igrali in največkrat tudi zmago-
vali. "Po zadnji solidni formi m
padcu forme pri Slovanu lahko
pričakujemo težko tekmo, kjer pa
bi morali Celjani zmagati. Z mo-
rebitno zmago bi se lahko povz-
peli celo na tretje mesto. Že zdaj
pa v klubu razmišljajo na novo
sezono, kjer naj bi uspešneje na-
stopali, kot letos in se morda po-
novno vrnili v prvo zvezno ligo
Zato pa bo potrebnih mnogo skup-
Slavko Urankar je eden
od veteranov celjskega
dvigalnega športa. Letos
tudi njegova pomoč ni
rešila celjskih dvigalcev.
Po ctìhodu Jožeta Uran-
karja in Cucka je celjsko
moštvo ostalo neresno in
slabo. Skoda. Osvojili so
zadnje mesto in le resno
delo v bodoče bo dalo
boljše rezultate.
nih naporov in tudi drugačen pri-
stop do dela, kot so ga imeli
doslej.
tv
V	nedeljo se bodo v petih kra-
jih Slovenije odvijala predtekmo-
vanja v rokometu za pionirje. Tu-
di Celjani bodo nastopali in to
kar z dvema ekipama. Boljša bo
igrala v Celju (od 9. ure dalje
na Skalni kleti), mlajša pa bo
šla v Maribor.
V	medobčinski rokometni lig!
je premočno (brez poraza) zmagal
TRIM TEAM iz Celja in si tako
pridobil pravico nastopa v šta-
jerski ligi, kjer bodo igrali ok-
repljeni z mladinci Celja. Večino
tekem so igrali v tej postavi: Pre-
singer, ing. Rataj, Goršič, Tav-
čar, Hribernik Peter, Hribernik
FYanc, Mesarič, Presečnik, Stopar,
Koražija. Sveda pa so bili tudi
drugi, ki so občasno pomagali
Čestitamo starim asom!
T. <30RSIC
GO KART
PO DVEH LETIH
Po dveh letih odmora
bodo ljubitelji go carta v
Celju ponovno videli na
delu najboljše slovenske
tekmovalce v tej športni
panogi. AMD Slavko Slan-
der bo pred občinsko
skupščino v Celju in po
Trgu V. kongresa priredi-
lo četrto tekmo za repuD-
liško prvenstvo. (3d Celja-
nov bosta nastopila Gaj-
šek in Kužner. Arčunu ni
uspelo pripraviti vozila.
Republiško prvenstvo bo
za člane in mladince v ka-
tegoriji do lOo in 125 ccm.
Prosti termin v republiškem
prvenstvu so celjski nogometašn
izkoristili aa prijateljsko medna-
rodno tekmo. V Celju so gosto-
vali igralci Juvenfcine iz italijan-
ske Gorice. Gre za slovensko mo-
štvo, ki uspešno sodeluje v pet;
itaJijanski ligi.
Srečanje je bilo l^o in je pri-
vabilo na Glazijo preko 500 gle-
dalcev. Rezultat srečanja 1:1 je
popolnoma realen iin odgovarja
prikazani igri obeh moštev. V
celjskem moštvu smo videli ne-
katere nove kandidate za bodoče
moštvo. Edini zadetek za Kladi-
var je dosegel v 6. minuti Pe-
telinek.
DERBY DESETLETJA V
ŠMARTNEM. Nogometni pri-
vrženci v Velenju in šmart-
nem ob Paki so te dni ne-
strpni. V nedeljo je na spo-
redu derby srečanje conske-
ga prvenstva. Nogometaši Ve-
lenja in šmartnega se bodo
pomerili za naslov prvaka in
prazno mesto v republiški li-
gi. Srečanje v šmartnem je
življenjska priložnost za mla-
di nogornetni kolektiv Parti-
zana. Večletno načrtno delo
bo ob uspehu poželo svoje
sadove dela in to načrtnega
dela.
V Šmartno pridejo nogo-
metaši Velenja s prednostjo
ene točke. Morda bo to do-
volj, kajti predstavniki Ve-
lenja so rutinirano moštvo,
ki ve kaj hoče. Mimo tega pa
so igralci Rudarja že igrali
v republiški ligi.
Šmartno je mlado moštvo
in tokrat pred ciljem.^ Ce bo
uspelo trenerju Ivanu Hri-
berniku najti najboljše orož-
je za nevarne igralce Vele-
nja, potem bodo uspeli. Naj-
večjo pomoč pa bodo igralci
šmartnega imeli v svojih na-
vijačih, ki jih še niso razoča-
rali.
V nadaljevanju prvenstvene-
ga tekmovanja v I. skupini
celjske nogometne podzveze
velja omeniti, da je ekipa Bo-
ča premagala Ljubno. Breži-
ce, ki so že prvak, pa so na
domačem igrišču igrale .ne-
odločeno s Stražo iz Rogatca.
Rezultati 21. kola: Opekar
—	Papirničar 4:0 (0:0)» Boč
—	Ljubno 2:0 (1:0), Brežice
—	Straža 1:1 (1:0), Celulozar.
—	Senovo 2:2, Vojnik —
Osankarica 1:7, Žalec — Šo-
štanj 0:3 brez igre.
Rezultati mladinske lige 16.
kolo: Dravinja •— Rudar 0:0,
Kladivar — Šmartno 1:2,
Olimp — Papirničar 2:1, Ope-
rar - Steklar 0:3. Vodi Dra-
vinja z 29 točkami. Rezultati
v pionirski ligi — zaostala sre-
čanja: Olimp — Šmartno 0:5,
Dravinja — Šmartno 0:0 (ta
tekma je bila preložena iz 13.
'kola in je bila odigrana med
tednom). Rudar — Steklar 0:0.
Na lestvici vodi Šmartno z
26. točkami.
T. Tavčar
18. stran —NOVI TEDNIK
14. junij 1973 —

Pravega pomena zavaroval-
nic in njihovih Idejavnosti
naša sredina še ne razume
popolnoma. V tujini bi težko
odkrUi nekaj, kar ne bi bilo
zavarovanega, najsi bo to
lastnina, življenje ali celo
kakšna dejavnost, da ne bi
omenjali celo že kar smeš-
nih primerov: zavarovanje
lepih nog, nog nogometašev,
glasu pevca in še kaj. Vseka-
kor bi takemu odnosu do
sebe in svoje lastnine lahko
rekli spoštovanje svojega de-
la in pridobitev ,., Drobna
iskrica, upepeljen življenjski
tnM ... samo kopičenje do-
brin še ni gospodarnost, ču-
vanje zasluženega, varovanje,
zavarovanje, to so poroki, da
vaše delo ni zaman.
Mnogokrat se napačen od-
nos dO zavarovanja kaže že
pri takoimenovanih obveznih
zavarovanjih, ki so takore-
koč instrument družbe, da
zaščiti imovino posameznika.
Pri nas je tako, pa tudi
zunaj. Kljub temu je pri
nas vloga zavarovalnic pre-
malo uveljavljena. Marsikdo
meni, da je dinar, vložen v
zavarovanje, tisti, ki se nikoli
več ne vme. In res je! Naj-
večkrat se ne vme. Toda to
je le sreča, ki jo spoznamo
šele v nesreči drugega.. !
Pravimo: na izkušnjah se
učimo! Pravimo pa tudi: ne
skušaj mo sreče! Včasih nas
izkušnja le malo velja, mno-
gokrat pa preveč. Tako je
pri zavarovanju! Primera, ki
ju bomo obravnavali, sta zelo
tipična, in dobro bi bilo, če
bi iz njiju izluščili nauk.
Četrtega maja letos, v poz-
nih popoldanskih urah je bi-
lo, je Velenje vztrepetalo ob
zavijanju sirene, saj enaki
zvočni signali povedo Velenj-
čanom še kaj drugega: ne-
srečo v rudniku. Vsakomur
pa sirena oznani nesrečo,
največkrat požar. Tako je
bilo tudi tokrat... Iz nepo-
jasnjenih vzrokov se je vnelo
v stanovanju Draga Bokurja,
stolpnica v šaleški ulici 19.
Nič hudega slutečo družino
je zadnji trenutek zbudila
iz spanja sostanovalka. Ogenj
je že zajel ves dnevni pro-
stor. Rešili so le nekaj ma-
lega iz kuhinje in spalnice,
vse ostalo je bilo plen og-
nja. Kljub hitri intervenciji
gasilcev, ki so požar v 13.
nadstropju morali najprej
omejiti, je ostala tričlanska
družina brez vsega, kar si
je v šestih letih spravila
skupaj. Tragično! Usodno bi
lahko bilo za vse sosede
iz nadstropja ali pa celo za
vso stolpnico, saj so plameni
lizaH že stene zgornjega sta-
novanja, ki So mu od vro-
čine popokala že vsa oken-
ska stekla ... Vse najhujše,
kar si lahko predstavljamo,
bi se lahko indilo, da ni
bila intervencija gasilcev ta-
ko učinkovita ... Pogašen
požar. Družina brez stre-
he... Spregovori naj priza-
deti ...
»če bi še enkrat moral do-
živeti strali,« pravi Drago
Bokur, administrator v Go-
renju, »potem bd tudi mem
I)apustili živcd, kot so ob
nezgodi moji ženi. Vse se
je rušilo: preteklost, prihod-
nost. Da, to so občutki, ki
jih človek čuti ob takem do-
godku .. !«
Ob lastni nesreči pozabiš
VSe druge! Panika, strah,
upanje, krivica in krivda se
pletejo v skrbi, da s pogori-
ščem ostanejo vsaj življenja,
vse to je bilo čutiti, ko je
Drago pojasneval dogodke.
»Samo da smo ostali živi!«
Kaj bi pomenilo ostati živ,
je bilu Dragu kmalu jasno.
Očitki in graje pred ognjem
ogroženih sosedov! Brez po-
moči! ... V tem trenutku
mu je bila tolažba le ta, da
je imel zavarovano lastnino,
čeprav ni verjel, da bi si
izgubljeno kdaj koli še prido-
bil nazaj ... »Razen tistega,
kar je bilo v zadnjih trenut-
kih pri roki, nismo rešili ni-
česar. Vse, kar sva si z ženo
spravila skupaj, je bilo v
hipu nič, pohištvo, obleke,
najina preteklost. Tu je edi-
na fotografija, ki jo imava
v spomin na čase pred tem
d<^odko<m...»
Zavarovano! Po oceni ško-
de je Dri^r« Bokur že v de-
setih dneh «dobil zavarovalni-
no. Preko štiri stare milijo-
ne. Vse razen nekaj malenko-
sti je bilo povrnjeno,
»Kako bi bilo, če opreme
v stanovanju ne bi imeli za-
varovane?« »Ne vem. Niti
predstavljati si ne morem,
da svoje lastnine ne bi zava-
roval. To me je izučilo, kO
je mojemu sosedu na podo-
ben način uničil stanovanje,
pa je vse sam trpel. Obljub^
Ijene promoči sosedov in sta-
novalcev v stolpnici ni bilo
od nikoder. Sam v nesreči!
Vse je moral kupiti novo,
zastonj je takorekoč delal
svojih deset let...«
še danes je mnogo stano-
valcev po blokih, ki jim za-
varovanje pomeni nepotreben
izdatek, še marsikoga bo
moralo izučiti. Za borih pet
starih tisočakov na leto se
verjetno ne splača postav-
ljati na kocko svojega pre-
moženja. V Velenju so trije
zastopniki zavarovalnice Sava.
Pravijo, da se pO tem požaru
maja k zavarovanju zatekajo
skoraj vsi. Zakaj je treba
ljudem tako žalosten dokaz,
da šele pyotem verjamejo?
Na zavarovalnici Sava v
Celju je o prednostih in na-
činu zavarovanja lastnine v
stanovanju povedala nekaj
več tovarišica Vida Dobni-
kova. Kaj meni?
»V sestavku je obravnava-
na le ena izmed zavarovanih
nevarnosti, POŽAR. Stano-
vanjsko zavarovanje pa vklju-
čuje še nevarnosti ' eksplozi-
je, viharja, toče, vlomsike
tatvine in poskusa vloma,
ropa, razbitje stekla, padca
zračnega vozila in odgovorno-
sti najemnika stanovanja za
škode, povzročene drugim.
Zavarovanje se lahko razširi
še na nevarnost izliva vode
iz vodovodnih ali ogrevalnih
naprav.
Stvari so zavarovane za de-
jansko vrednost ob nastanku
škode, zato lastnikom stano-
vanjskih premičnin ni potrelb-
no spreminjati pogodb zaradi
sprememb v cenah ali za-
radi nabave novih premič-
nin. V tako zavarovanje se
lahko vključijo tudi gospo-
dinjski stroji za škode, ki
jih povzroči delovanje elek-
tričnega toka (kratek stik
Itd.).
To je uradno tolmačenje
p>ogojev zavarovanja, osebno
pa menim, da je letni pris-
pevek za tako zavarovanje,
ki ga imenujemo premija res
minimalen, saj znaša od din
28,00 za enosobno do 116,00
za šest ali večsobno stano-
vanje.
Zbrani letni prisp^vkj
zavarovancev naše pQ^,?
enote po tej vrsti zava!
nja, ki jih je že preko 25!
ne F>okrivajo vseh nastau
iaplačanih škodnih pri^
zato se trudimo, da zj.
jemo še vse tiste, ki га!
najbolj popolno zavarJ
še ne vedo.
V uvodu navedenem
meru požara pri Draga
kurju je bilo za i^pj,
odškodnine din 41.260,00
rabljene premije isjj
stanovalcev.
Ob zaključku naj ошв
še to, da Zavarovalnica S
poslovna enota Celje, 0(i
v Velenju svojo ekspozit
v kateri bodo lahko vsi
varovanci družbenega ij
sebnega premoženja un
zadeve od zavarovanja
likvidacije škod. Ekspo
ra bo odprta meseca a
sta letos. Podobno рг^
ljamo tudi v Slovenski
njicah in Rogaški Slatin
Zavidam tistim ženam
materam, ki si lahko
voščijo to razkošje, ki s
jaz ne morem.«
ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA CELJE — CELJE. ULICA XIV. DIVIZIJE 4
p.piio«. TÍLEFON 2S-4S. 23 «в
»Nič več ne obrajtam plebanuša Collina. Preveč se
vtikajo v vsako stvar,« sem rekel.
»Saj tudi vam ne dajo miru,« je pripomnil štef. Sklo-
nil se je za polenom in me ni pogledal.
»Z materjo sta spet kaj o meni govorila,« sem se delal
malomarnega. Komaj sem prikrival nemir, ki me je stiskal.
štej ni na to nič rekel, v njegovem molku sem čutil, da
zelo dobro ve za vse. Ta človek, ki je bil do sedaj v bese-
di skop, se je razéivel.
»Povej, povej štef! Vem, da Cotlinu nisem po volji,«
sem silil vanj. Nisem se mogel vzdrzati.
»Reba je nekaj govorila z vašo materjo, jaz pravzaprav
ničesar ne vem.«
Zasmejal sem se, čeprav mi smeh ni šel od srca. stefu
je bilo zal, da je kaj rekel.
»Ne boj se štef. Nikomur ne bom povedal.« Spet sem
se zasmejal. Bil sem razburjen, da nisem mogel niti sedeti,
štef je bil obrnjen v oslico in je popravljal drva.
»Rebe je vaši 'materi pomagala, ko ste imeli obisk. Mati
so sedeli pri peči in jokali, ženska je pač ženska. Pri vra-
tih je namreč prisluškovala. To grdo navado ima že od
nekdaj,« se je opravičeval štef.
»Prav je imela,« sem mu dal poguma.
»Cotlin sc govorili o vas. Mislim, da bo zdaj dobro,
so rekli, v Turnišču ne bo imel take družbe, v Lendavi so
ga čisto pokvarili. Krampač ni nič dobrega, Dekan je imel
Z njim velike spore. Žide hrani, ta človek. Celo židovsko
sinagogo je pomagal zidati. Ko je bil majhen, je bil pri-
den, je rekla vaša mati.«
štefu se je videlo, da nekaj skriva. Ni me pogledal, le
sopel je in si od časa do časa po nepotrebnem stresel
predpasnik.
»Mene bi Cotlin živega pokopal.« Rekel sem to, čeprav
mi je vest očitala, da laiku tega ne bi smel povedati. Ven-
dar sem skrivnost Cotlinovega obiska moral poznati. Štef
je trdovratno molčal.
Sonce je sijalo skozi odprta vrata, prah se je dvigal
od tal, polena so enakomerno padala na oslico, mimo hiše
so drdrala kola. Naš dom je bil prazen in pust. Nič živ-
ljenja ni bilo več v njem.
»še dobro, da Ćotlin ni nič drugega rekel.«
»Rekel je. Briinnerjevo Židovko sie imeli radi.«
»To je rekel СоШпЗ« sem 'vzdrhtel. Vsa kri mi je šini-
la v lice. »Kaj pa mati, kaj so rekli?« sem hlastal.
»Ne morem verjeti, da bi se Arpad spozabil tako daleč,
so rekli. Mati, res je, je dejal Cotlin. Mi vse dobro vemo.
škof so ga po božji previdnosti rešili nesreče, ki mu je
grozila.«
V hlevu je postalo mučno.
»Bomo videli, je rekel Cotlin materi. Potrebno je, da
veste, vendar mu tega ne smete pokazati. Arpad je svoje-
glav Sam bo gotovo prišel spet na pravo pot. Neprijetno
mi je, da je v Turnišču začel zahajati v gostilno, in kar
je še slabše, da tudi Lendave ni pozabil. Svoje prijatelje
še obiskuje. Pa ne da bi hodil k Židovki,« so rekli mati.«
štef je umolknil. Ne da bi me pogledal, se je pripognil
za poleni. Sklonil sem glavo.
Zakaj sem te srečal, Rahela? Stopila si mi na pot —
in prav je, da si mi stopila. Nihče naju ne bo nikdar \
Nedelja popoldne. Sedel sem pri Rataju za svo'jt
ZO. Ljudf, je bilo v gostilni več kot ponavadi. Zatohel\
je polnil sobo. Preganjal me je strah pred materjo,
sem, kakor da ne bi imel niti doma niti človeka, ki bi
zaupal. Mladina je s kolesi divjala iz vasi v vas. Ci
sta stali nepremično. Drevje je štrlelo v meglo, ki i
dvignila ves dan.
Pogovor pivcev je bil vedno glasnejši. Glasovi Л
mešali. Nekateri so vpili, drugi so se smejali. Vino ß
razgibalo. Tudi take sem videl v gostilni, o katerih
mislil, da ne premorejo niti dinarja.
Kadar je kdo odprl vrata in vstopil, me je pozdi
Nato sem zrl zopet v megleni dan. Vedno se mi dozi
da mi nekaj manjka in da je moje ravnanje pomanjU
Lepa, črna kočija se je ustavila pred gostilno, i
jaža sem takoj spoznal, bil je grofovski. Kapo s podi
vatim črnim perjem je imel na glavi. Visok, lep
ki je sedel zadaj, je z lahkoto vstal ter vrgel ode
nog. Stopil je iz kočije, škornji so se mu svetili. 2
si je suknjič, ki se mu je oprijel telesa. Bil je maß
Kočijaž ga je, nagnjen s svojega kozla, napeto Ф
Ko je neznanec odprl vrata v sobo, je obstá
pragu, nagubal čelo in šel z očmi po sobi. Zavidd
ga zaradi njegovega vedenja, zaradi sproščenosti
radi vsega, kar je bilo na njem. Nisem mogel odti
oči od njega, čeprav sem vedel, da se bova s pogledi
cala. Za hip je osupnil, ko me je zagledal, nato j^
pil v sobo in zaloputnil z vrati. Šel je med mizami \
meni. Pred menoj se je ustavil. Nevsiljivo je P^
petami. Snel si je športno kapo z glave, jo podr^
roki in sklonil glavo. Dal mi je čas, da vstanem
odzdravim, kakor se spodobi.
To sem storil.
»Vendei Karol, upravitelj grofovskih posestev.«
»Kaplan Zrim,« sem dejal kratko. Segla sva si ^
Prijel je stol. »Saj dovolite.«
»Slišal sem o vas,« je vljudno nadaljeval, ko je ^
Med pogovorom, ki se je začel tako iznenada, sem
zoval.
Spretno je potegnil svetlo dozo iz gornjega žep
suknjiču, jo odprl in mi ponudil cigareto. Rataj se
časi približal.	J
14. j'unij 1973
NOVI TEDNIK —15. stran
20. stran — NOVI TEDNIK
14. junij 1973
14. j'unij 1973
NOVI TEDNIK —15. stran
Ob nesreči v Žalcu
Na cesti, ki pelje skozi
Žalec, je bilo že več pro-
metnih nesreč, tudi s
smrtnim izidom. Zdaj smo
doživeli novo, kjer sta iz-
gubila življenje Zvonko
Verhovec, 41, iz Laškega
in Martin Knapič, 58, iz
pebra pri Laškem, težko
ranjen pa je bil še Jože
Kovač iz Marije Gradca
pri Laškem. Kako je pri-
šlo do nesreče?
Vsi trije uslužbenci Elko
iz Laškega so se peljali
proti Celju, v centru ¿al-
ca sta jim nasproti pripe-
ljala tovornjaka, prvega
je upravljal Milan Zajšek
iz Etobriše vasi, drugega
pa Ivan Drofenik, iz Ime-
na. Drofenikovemu težke-
mu FAP-u so po dosedan-
jih ugotovitvah odpoveda-
le zavore, zaradi česar je
treščil v Zajškov tovor-
njak pred seboj, nakar ga
SMRT
KOLESARJA
STANISLAV TEVŽ, 18,
iz Celja, je na Ljubljan-
ski cesti v Celju zapeljal
s pločnika na kolesarsko
stezo in pri tem pod
zadnja kolesa tovornega
avtomobila. Tevž se je
zelo hudo poškodoval in
po dveh dneh je v celjski
bolnišnici umrl.
je odbilo na levo, kjer
je vanj trčil nasproti vo-
zeči R 16. Verhovec in
Knapič sta bila takoj mrt-
va, Kovača so prepeljali
v celjsko bolnišnico, voz-
nika tovornjakov pa nista
bila ranjena, škode je za
več kot devet milijonov
starih din.
še to: ljudje, ki so vozi-
li mimo in gledali nesre-
čo, so bili v prometu to- *
liko nepazljivi, da je pri-
šlo še do drugega trčenja,
sicer manjšega, vendar tr-
čenje je bilo. Vse skupaj
ponovno dokazuje, kako
smo vsaj v naselju pre-
malo previdni. Ne upošte
vf. se varnostna razdalja,
niti omejitev hitrosti. Po-
stavljenih je lahko še to-
liko prometnih znakov, ki
jih nihče ne upošteva. V
zadnjem času je vedno
več nesreč in letos je v
prometnih nesrečah na
področju celjske UJV iz-
gubilo življenje 42 oseb.
Področje ozkega centra
.'^.alca je še posebej proble-
matično in verjetno bodo
morali odgovorni povzeti
vse najstrožje mere, da bi
se podobne nesreče vsaj
zmanjšale. Postavlja pa se
tudi vprašanje, če so pri
tej tragediji krive samo
zavore? če bi bile samo
zavore, upoštevani pa vsi
drugi pogoji za vožnjo
skozi strnjeno naselje ne
bi prišlo do nesreče, o
kateri najbolje govorita
tudi dva posnetka.
Tekst: T. Vrabl
Foto: B. Strmčnik
PRETESNO
PREHITEVANJE
IVAN GAŠPERLIN, 35,
iz Trnove, se je peljal s
kolesom skozi Sentruper t,
kjer ga je pretesno pre-
hiteval z osebnim avtomo-
bilom MEHMEDALIJA
HAD2IARAPOVIC iz Polze-
le. Hadžiarapovič, ki je vo-
zil brez vozniškega izpita,
je kolesarja zbil p>o cesti,
pri čemer se je le-ta tež-
ko poškodoval.
PONY VLEKEL
KOLO
Voznik kolesa s pomož-
nim motorjem MARTIN
DRAVEC, 32, iz šešč, je
prosil ALOJZA SMEHA, iz
Zabukovice, da bi kolo
privezal na pony in ga ta-
ko vlekel do Griž. V Gri-
žah je voznik kolesa s po-
možnim motorjem ustavil.
Smeha pa je zaneslo in je
z glavo udaril v betonski
steber, kjer je obležal v
nezavesti. Kolesar je kazal
zaiake vinjenosti in so mu
odvzeli kri v bolnišinci.
VOZNIK
JE POBEGNIL
PETER KROLO, 62, iz
Strmeča, je vozil z oseb-
nim avtomobilom iz Mari-
bora proti Celju. V Višnji
vasi v nepreglednem ovin-
ku se je srečeval z voz-
nikom tovornega avtomo-
bila s prazno prikolico,
IVANOM SERAJEM iz
Gornje Radgone. Prikoli-
ca je zadela v Krolov av-
tomobil, tovornjak pa je
odpeljal dalje in so ga
izsledili v Konjicah, ško-
de na osebnem avtomobilu
je za 10.000 dinarjev.
IZSILJEVANJE
PREDNOSTI
J02E KRAMAR, 39, iz
Velenja, je v Foitovi uli-
ci v Velenju pred znakom
STOP ustavil in dal pred-
nost osebnemu avtomobi-
lu, ki je vozil naravnost.
Takoj nato pa je zapeljal
v križišče in s tem zaprl
pot mopedistu brez regi-
stracije DARKU VERDE-
VU, 22, iz Pristave. Mope-
dist in njegov sopotnik
sta padla po cesti, pri
čemer si je Verdev zlomil
nogo, sopotnik pa je dobil
le lažje poškodbe, škode
je za 3.000 dinarjev.
PET
POŠKODOVANIH
IN EDEN MRTEV
DRAGO KOLAR, iz Ljub-
ljane, je vozil iz Maribo-
ra proti Celju in v Dobr-
nežu, verejtno zaradi utru-
jenosti, nenadoma zapeljal
na levo in čelno trčil v
osebni avtomobili s kate-
rim se je iz nasprotne
smeri pripeljal ZDENKO
SILOVŠEK iz Skal pri Ve
lenju. Trčenje je bilo ta-
ko močno, da je med pre-
vozom v bolnišnico umrl
SAŠO VASLE, iz Velenja,
težko pa so se poškodo-
vali voznik Silovšek, še
trije sopK)tniki v njegovem
avtomobilu in voznik Ko-
lar, ki je v kritičnem sta-
nju. škode je za 50.000
dinarjev.
22. stran
14. јЧшЈј 1973 ^
Problemi tekstilne indu-
strije so stari. Težave, ki jih
je v preteklih letih premago-
valo to področje industrije.
So bile dejansko izredno ve-
like. Saj med drugim ravno
tekstilna industrija sodi med
tiste panoge, kjer je bila
akumulativnost najnižja. Se-
veda pa so tudi znotraj tek-
stilno industrije obstajale
razlike, kar je pogojilo, da se
je industrija jute znašla na
najnižji stopnji akumulativ-
nosti. Ustvarjeni dohodek je
komaj zadoščal za sprotno
pokrivanje stroškov, za so-
razmerno nizike osebne do-
hodke. Za razširjeno repro-
dukcijo seveda praktično ni
ostajalo ničesar.
V taki brezciljni situaciji
se je vrsto let vrtel v zača-
ranem krogu tudi kolektiv
žalskega Juteksa. V podjetju
so se dobro zavedali, da inaa-
jo praktično samo dve mož-
nosti: ali bo potrebno nea-
kumulativno proizvodnjo po-
stopoma ukinjati ali pa bo
potrebno zagotoviti potrebno
preorientaci jo proizvodnje.
Poleg tega, da je predelava
jute že itak najnižja akumu-
lativna tekstilna dejavnost,
pa so nastale tudi na tržišču
velike spremembe. Dežele v
razvoju, ki razpolagajo z ju-
tino surovino, so usposobile
lastne proizfvodne kapacitete
in se na tržišču pojavljale
z dokaj konkurenčnimi ce-
nami. Kapacitete jutine in-
dxistrije v Jugoslaviji so na-
raščale in zmogljivosti te
proizvodnje so že zdavnaj
presegle pK>vpraševanje na
domačem tržišču. Juteks se je
zaradi tega moral preusmer-
jati na izvoz, pri katerem
pa je vedno naletel na hudo
mednarodno konkurenco.
še eno dejstvo je bistveno
vplivalo na odločitve v Ju-
teksu. Potrošniki jutinih iz-
delkov so v vedno večji meri
p>osegali pO nadomestnih
proizvodih, posebno p>o raz-
nih izdelkih iz plastičnih
mas, ki so posebno na p>o-
dročju embalaže tržišče za
jutine vreče praktično skr-
čili na minimalni obseg.
Upoštevaje vse to, kolek-
tiv Juteksa in njegovo vod-
stvo praktično niso imeli
izbire. Potrebno je najti us-
trezno preusmeritev, ki bo
v bodoče garantirala kolek-
tivu ustrezen gospodarski
razvoj.
In tako preusmeritev so
našli. Po dolgotrajnih in ob-
sežnih pripravah ter skrbno
izdelanih elaboratih so se
odločili za preusmeritev v
proizvodnjo TOPLIH PODOV.
V času gospodarske stabi-
lizacije, ko se dejansko pod
drobnogledom pretresa sle-
herno novo naložbo, kolekti-
vu ni bilo lahko zbrati po-
trebnih sredstev za uresni-
čitev postavljenih ciljev in
za uvedbo nove proizrvodnje.
Podrobne študije tržišča,
ekonomski izračuni ter vse
kar zraven sodi, so bili tisti
element na tehtnici, ki je
od'ločil, dia se postavljeni
načrti tudi uresničijo. Del
sredstev je zbral kolektiv
sam, deJ je prispeval sklad
skupnih rezerv gospodarskih
organizacij občine Žalec, del
republiški rezervni sklad, ne-
kaj je prisp>evalo združenje
Jugotekstil, največji delež pa
je primaknila Jugobanka, ka-
tere dolgoletni komintent je
žalski Juteks.
Uresničevanje preusmeritve
je steklo. Trenutno tečejo
v novih proizvodnih prosto-
rih veliki napKjri pri montaži
novih strojev, ki prihajajo
od inozemskega dobavitelja.
Če bo vse steklo tako kot
je predvideno, in zaenkrat
kaže, da ni razlogov, da ne bi,
potem bo poskusna proizvod-
nja stekla že v mesecu ok-
tobru letošnjega leta. Preko
tri milijarde starih dinarjev
naložb bo tako že v letoš-
njem letu pričelo dajati prve
dinarje, povs^ drugače pa
bo seveda prihodnje leto,
ko bo predvidoma stekla s
pKJino paro. Seveda, in to
je trenutno najhujši problem,
ki tare vodstvo podjetja, če
bo na razpMolago dovolj ob-
ratnih sredstev. Z novimi
proizvodi, ki bodo bazirali
na jutini osnovi (temeljno
osnovo toplih podov pred-
stavlja jutin file, ki ga bodo
izdelovali seveda sami!) pa
sestopa kolektiv Juteksa ta-
korekoč s področja tekstilne
že v kemiČTio industrijo, kajti
proizvodnja toplih PVC podov
bo v bod0če v vedno večji
meri predstavljalo glavni vir
ustvarjanja dohodka tega
prizadevnega žalskega ko-
lektiva.
In za kakšne nove proiz-
vode pravzaprav gre? V bis-
tvu bodo v novih proizvod-
nih obratih proizvajali tri
različne vrste toplih talnih
oblog:
1.	Visoko kvalitetne talne
obloge na osnovi sintetičnega
filca in gornjega pohodnega
večslojnega nanosa polivinü-
klorida;
2.	Visoko kvalitetne talne
obloge na osnovi filca iz
staničnih vlaken, ki bodo
prav tako prevlečene z več-
slojnim nanosom poUvinil-
klorida;
3.	Visoko kvalitetne talne
obloge na osnovi jutinega
filca, prevlečenega s večsloj-
nim nanosom pyolivinilklori-
da.
Gre torej za tri kvalitetne
vrste talnih oblog, .znotraj
katerih pa se bodo zvrstili
številni vzorci, pač glede na
barvo in vrsto plastičnega
nanosa.
če pa smo povedali, kaj
bodo delali, p>otem nikakor
ne bo odveč beseda ali dve
o tem, kakšne lastnosti bodo
imeli ti proizvodi.
PVC topU podi so
svoje odlične kakovJ
memi za oblogo tai^
sobah, kuhinjah, 'j
bah, otroških sobaii^
nah, bolnišnicah, s»^
ter vseh drugih
prostorih, še zlasti^
kujejo po izredni ¿
sti osnovne podlage^
ni toplotni izolaciji ■
še zlasti pomembno V'
nih stanovanjih, v
bolnišnicah ter drugj^
stvenih zavodih. Pray '
na odlika toplih Pvç'
pa je njihova zvočna .:
ja.	■
še zlasti pa bodo tow
dov iz* žalskega jutek
le gospodinje ter 55,
Gornji sloj zagotavlja
rabljivost površine ¡j '
nepropusten sloj za
umazanije v povšino j
Zaradi tega se čisti « |
no: z vodo ali blago I
razstopino.
V času, ko kolektiv;
SA stopa na novo pot"¡
uspešnega razvoja, je
no, da vas opozorimo
naslednje:
JUTEKSOVI topli p
polagajo ENOSTAVNO
POLAGALI IN LE3>i
BOSTE LAHKO TUDI
DOBILI JIH BOSI
RAZLIČNIH VZORCn
BARVNIH KOMBINjU
Zato že danes misi
svoj bodoči topli don
ga boste olepšali in i
nalno izpopolnili z JUl
VIMI TOPLIMI PODI,
JUTEKS IZ ŽALCA i
NES MISLI NA VAS
^ ^ 14. Iunîj 1973
Stran 23
(18)	MARJAN PUSOVNIK
MARJAN PUSOVNIK je bil rojen leta 1936 v Slovenj Gradcu: Po osnovni
šoli, ki jo je obiskoval v šošitanju, je nadaljeval šolanje na IKS v Mariboru,
sicer pa ga le še nekaj dni loči od diplome na delovodsfci šok v Velenju.
Prvo zaposlitev je dobil pri RLV Velenje, po odsluženju kadrovskega roka
pa se je zaposlil v Termoelektrarni šoštanj kot turbinski ključavničar in tu je
zaposlen tudi še sedaj. Je poročen in oče enega otroka.
Kot pravi sam, je pravzaprav že velikokrat razmišljal, kako to, da je med
tolikimi športi izbral ravno planine kot jxxiroëje svojega rekreativnega udejstvo-
vanja. Prve in neizbrisne vtise so planine pustile v njem, ko ga je kot deset-
letnega fantiča mati peljala na Uršljo goro, kjer je bila le-ta pred vojno dve leti
v službi, še danes se spominja čudovitega razgleda, ki se nudi od ondot in ki
mu je za vedno ostal v spominu. 2e mlad je začel zahajati na okoliške hribe
in .se kasneje priglasil h gorski pešadiji. Vojsko je služil v Bohinjski Beli in tu
se je prvič srečal s klinom in vrvjo. Skalovje nad Belo mu je nudilo možnosti za
temeljiti poduk o tehniki plezanja. In tako se je pričelo. Ko se je vmil iz vojske,
se je takoj posvetil alpinizmu. Z Jožetom Melanškom se je leta 1960 ¡xxlal prvič
v steno in sicer v zapadno steno Planjave. Potreba po organiziranem zahajanju
v gore je oba mlada in navdušena planinca privedla do tega, da sta ob velikem
razumevanju tudi drugih, pristopila v ustanovitvi alpinističnega odseka v šaleški
dolini. Le-ta je kmalu zaživel. Doslej je Marjan opravil okoli 60 alpmističnih
vzponov, izmed katerih je kot največja doživetja izbral naslednjih pet: „
1.	Herletova smer v Ojstrici, F. Pečovnik in J. Mogu, 1966
2.	Inerckoflerjeva v Mali Cini, H. Pergovnik, 196в
3.	Igličeva v Rinki, Dodi Pušnik, 1967 •
4.	Bavarska v Triglavu, Tine Mihelič 1964
5.	Modec-Režkova v Turski gori, Francka štiglic, 1967
Izmed mnogih doživetij pa je za današnjo prip>oved izbral dogodivščine iz
zloglasnega Eigerja v Švici.
Skupina petih mladih
alpinistov se je tokrat
prvič podala proti Eiger-
ju. Spočetka so predvide-
vali, da ga bodo nasko-
čili v dveh navezah, ven-
dar je nesreča na poti
Janezu Golobu prepreči-
la, da bi se lahko lotili
plezanja. Pod goro so si
postavili tabor, si ogledo-
vali steno ■ in sklenili, da
se bodo podali le na
oglede, da vidijo kako je
s fiksnimi vrvmi in klini
v Hinterstoiserjevi preč-
nici. Potem bo padla od-
ločitev, kdo bo steno na-
skočil.
Dušan Kukovec, Franjo
Pečovnik in Marjan Pu-
sovnik so se, bil je lep
poletni dan leta 1967,
okoli osme zjutraj .podali
v steno. Po približno šti-
rih urah plezanja so bili
pod rumeno steno ter na
začetku vstopa v Hinter-
stoiserjevo prečnico. Ugo-
tovili so, da bo moč do
sem gor spraviti kar pre-
cej opreme tser postaviti
nekakšno manjšo bazo v
steni, od koder bi naveza
krenila naprej in nasko-
čila steno, ki je dotlej še
ni preplezala nobena ju-
goslovanska naveza. Bilo
je okoli poldneva, ko se
je Franjo sklonil okoli
večjega skalnega bloka,
da bi še bolje videl pot,
ki jih je v prihodnjih
dneh čakala, ko je prifr-
čala preko, stene prva
skala. Olskočil je kot iz-
streljen in se še pravo-
časno stisnil ob steno, da
se je ognil padajočemu
kamenju. To je bil prav-
zaprav zadnji opomin, da
je treba goro zaputiti,
kajti kameniti р1аголл1, po
teh je Eiger najbolj znan,
se bodo čedalje pogoste-
je usipali.
Marjan je vpel vrvi v-
enega izmed fiksnih kli-
nov in pričeli so s spu-
ščanjem. Raztežaju so se
vrstili drug za drugim in
kmalu so dosegli ledišče,
ki sicer leži levo od kla-
sične smeri, vendar so se
po njem odločili sestopiti
pod steno. Ledišče, dolgo
okoli dvesto metrov, se
je v svojem desnem de-
• lu končalo s manjšim
skalnatim robom, pod ka-
terim se je odpirala pre-
padna stena in se izgub-
ljala v ponovnem ledišču,
ki se izteka v melišča. Na
levi je bilo med ledom
in robom prepada nekaj
. metrov debelega grušča,
ki se je prav tako kon-
čaval v prepadni steni ...
Marjan je ostal v krajni
poči, med robom ledišča
in steno ter varoval Du-
šana in Franja, ki sta se
privezana nekako deset
metrov drug poleg druge-
ga vzporedno spuščala p>o
strmem ledišču navzdol.
Preostalih trideset metrov
vrvi se je hitro izteklo in
Dušan je napravil sidrišče.
Okoli toporišča cepina je
ovil vrv in le-tega do kra-
ja navpično zabil v sneg.
Dal je znak Marjanu in ta
se je pričel spuščati. Mar-
jan se je počutil ik)polno-
ma varnega, saj se je kot
dober smučar na ledišču
pravzaprav počutil v svo-
jem elementu. Po nekaj
sigurnih korakih navzdol
se je odločil za dričanje.
Z obema rokama se je na-
slonil na cepin in se spu-
stil. Hitrost je naraščala,
ko mu je v trenutku
zmanjkalo tal pod nogami.
Oblečen v usnjene hlače
(!) je pričel še hitreje
drseti po strmini navzdol.
Poskušal se je obrniti na
trebuh...
Dušan, ki je stal na si-
drišču, je hitel vleči vrv k
sebi, da bi čimbolj zmanj-
šal razdaljo vrvi ter ubla-
žil sunek, ko bo Marjan
zdrvel mimo njega in ob-
visel na vrvi. Bliskovito
je poprijemal po vrvi in
jo vlekel k sebi. Franjo je
stal ob njem in nemo zrl
v Marjana, ki se mu je
medtem posrečilo obrniti
se na trebuh. Ko je Mar-
jan začutil ledišče pod tre-
buhom, je hitro zapičil
okel cepina v zmrzli sneg
in pričel zavirati, še prej,
predno je zdrvel mimo
Dušana, se mu je uspelo
ustaviti. Vzporedno s to-
varišema je nekaj metrov
stran od njiju obstal na
strmem snegu.
»Fanta, tole so pa ne-
varni heci!« se je oglasil
Franjo bolj za šalo kot za
res.
»Je že v redu, kar na-
prej!« mu je odgovoril
Marjan, se pobral in zabil
cepin do kraja v sneg. Du-
šan in Franjo sta se pri-
čela spuščati naprej ix)
strmini. Marjan ju je- va-
roval. Vrv se je iztekla in
Dušan je napravil novo
sidrišče, še okoli sto me-
trov ledišča jih je ločilo
od prepadnega roba, ko
se je Marjan odločil za
spuščanje. Tokrat je sto-
pal previdne je, kajti zave-
dal se je, da bi se drse-
nje, ki se je malo prej
srečno končalo, lahko iz-
teklo tudi povsem druga-
če. Previdno je zapikoval
cepm ... Toda naenkrat,
kot strela z jasnega, mu
je spodrsnilo, telo je izgu-
bilo ravnotežje in že je
padal z glavo navzdol na
zmrzli sneg ...
Dušan je zaklel, stopil
na cepin, ki je bil do kra-
ja zabit v snegu in pri-
čel vleči vrv k sebi. Fra-
njo je nemočen stal ob
njem in opazoval brezup-
na Marjanova prizadeva-
nja, da bd se preobrnil,
kajitii še vedno je proti
njima drvel р>о trebuhu in
z glavo navzdol...
V Marjanovih očeh je
Dušanova postava blisko-
vito naraščala. Vedno več-
ji je postajal, ko se mu
je približeval z vedno bolj
naraščajočo hitrostjo. Us-
njene hlače niso nudile
nikakršnega upora in brzi-
na se je iz metra v me-
ter povečevala Poskušal se
je sunkovito preobrniti,
vendar mu ni uspelo. Kot
podolgovata senca je zdrs-
nila mimo njega Dušano-
va postava. »Tokrat je po
nas,« je premišljeval Mar-
jan, ki pa je vendarle le
še upal, da bo^ sidrišče
vzdržalo sunek, ki bo zdaj.
zdaj nastopil, bo se bo
vrv iztekla ...
Sunek napete vrvi • je
strahovit. Dušan, ki je stal
na zabitem cepinu, • je v
trenutku izgubil ravnotež-
je, ko je premočan pritisk
ižruval cepin na katerem
je stal. Ne da bi si mo-
gel kakorkoli pomagati je
telebnil рк) ledišču in za
sabo potegnil še Franja,
ki si je zaman prizade-
val, da bi s cepinom kar-
koli pametnega ukrenil.
Vrh gore in obrobni gre-
beni stene so zaplesali
pred njegovimi očmi v
divjem plesu, ko ga je
potegnilo za prijatelje-
ma ...
Divji ples se je nadalje-
val. Marjana je sunek vrvi
privezane okoli pasu obr-
nil tako, da je sedaj drsel
sicer še vedno po trebu-
hu, toda z nogami nav-
zdol. Lega telesa za zavi-
ranje je bila torej pravš-
na, toda cepina, ki mu
je v zanki visel na desni-
ci, ni in ni mogel spraviti
izpod sebe. čutil je, da se
hitrost drsenja, ki se je
ob sunku vrvi sicer bi-
stveno zmanjšala, zopet
"pvovečuje. Medtem, ko je
on drsel, pa sta se Dušan
in Franjo kotalila. Oba sta
opletala z rokami, da bi
zaustavila kotaljenje, ven-
dar ju je pri tem močno
ovirala vrv, ki je opletala
okoli njiju.
Vsi trije so z narašča-
jočo hitrostjo drseli pro-
ti robu prepada. Sekunde,
dolge kot ure, so se izte-
kale v nič ...
Marjanu so misli blisko-
vito delovale. Vedel je, da
drsi proti ozkemu pasu
grušča, v katerega se kon-
čuje ledišče, preden se
stena prevesi v prepad.
To mu je vlivalo kanček
upanja. Toda prijatelja?
Drug ob drugem sta drse-
la proti robu odsekane
stene. Nista se več kota-
lila. Ledišče se je konče-
valo na njunem delu s
skalnatim robom, širokim
dober meter...
Pod nogami je zagutil
grušč in v naslednjem tre^
nutku pekočo bolečino na
dlaneh, ko je hlastal z
rokama po zdrobljenem
skalovju iščoč opore. Te-""
lo se je sunkovito ustavilo
m Marjan je že v nasled-'
njem trenutku stal na no-
gah s pogledom oprt pro-'
td prijateljema, ki sta še
vedno drsela proti skal-i
natem robu prepada. Se-
daj je Marjan vlekel vrr
proti sebi, kolikor je mo^
gel in obupano iskal skalo
okoli katere bi lahko za-
tegnil vrv, da bi zadržal;
prijatelja. Ukrepati je bilo'
treba neizmerno naglo.i
Sekunde, samo sekunde ■
so odločale o življenju in
smrti. Prepričan, da za
prijatelja ni rešitve, je po-
mislil na to, da bi se od-
veza! in s tem preprečil,
da bi ga potegnila za sa-
bo, ko bosta zdrsnila pre-
ko roba v prepad. Ostal bi
živ, toda prijatelja? Ne!-
še bolj je potegnil proti ^
sebi ostanek vrvi nenehne
upirajoč pogled v telesi
soplezalcev, ki sta prižeti
drug ob drugem pridrsala:
na skalnati rob... in ob-:
tičali!	<
Ni mogel verjeti, da je
to res! Toda bilo je! Du-'
šan' in Franjo sta se po-J
brala in nekaj trenutkov ;
so si nemo zrli iz oči v
oči. Prvi je prekinil molk
Franjo rekoč:
»Fanta, tile heci so pa,
nevarni. Mislim, da ima-1
mo sranja več kot do-
volj!«	I
XXX
Spustili so se pod ste-'¡
no in se iKKlali v tabor.
O prigodi so molčali, kaj;
ti niso želeli vznemirjati!
tovarišev s tem, kar so
malo prej doživeli in kar
bi se lahko čisto drugače
končalo, kajti pravd čudež
je bil, da niso vsi trije
zdrsnili preko stene v pre;,
pad. Zaradi poslabšanja
vremena so tudi oni opU;
stili misel na vzpon,
dobno kot Angleži in Ja-
ponci, ki so bili tudi na
ogledih stene. Poslovili
se od Eigerja, toda ne do-
končno ...
NOVI TETDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske КопЈј?
Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalee — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161; Naročnina in oglasi: i
V. kongresa 10 — Glavni iij odgovorni urednik; Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan ^
Edi Goršič, Jure Krašovec. EXjminika Poš, Zdenka Stopar. Milenko Strašek Bemi Strmčnik, Tone Vrabl — Izhaja '
četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo« — Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne
Vilke 1 din — Celoletna naročnina 4б din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. ČGP »DinX>« Ljubljana - Te
uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00.	.