MHf dM Srfj » imU áMÚj m4 Hollín RO ^0-YEAR XVIL ïiij? ÏÂX GLASILO SLOVENSKE ISÍ _ i «W P_____ •f UtraS ft. HT». 'DNE PODPORNE JEDNOTE IIL, torak, 1. aprila (April 1), 1924. "°° STEV.-NUMBER 78. •t **«eWJ rtu »f pmUgm nmiUmé Ur H litt. AM «f Oct. S. »IT. *«tWrW4 •• Ju.« 14, IOU. PREDS. calvin coolidge med DVEMA stoloma. Sedaj, ko Ja iapraanjano meato pravosodnega tajnika, ae mu ' odločiti ali sa konaervativca, pa sa progreaivoa. ja aU KONSERVATIVCI ZA SODNIKA RUO0A, PROGRESIVGI ZA KENYONA. Washington, D. 0--V lahen pravosodnega tajnika, ki naj aleji odstavljenemu Daughertyju je prišel predsednik med dva atola. med dvoje kril republikauake stranko, med .vzhodne konservativce in zapadne progresivce. Kljub govoricam, češ, da so rmapali konservativci, in da dobi izpraznjeno mesto načelnik naj višjega sodišča v državi Massa rbutftu ali kak drugi vzhodni konservativec, so se zapadni pro-greMvci pod vodstvom senatorja W'illiama S. Kenyona, ki ga je pokojni predsednik Hftrding imenoval za sodnika na zveznem krož-urni prizivnem sodilču. .Senator Borah je pozval pred sodnika, naj imenuje sodniks Ke nvoua za pravosodnega tajnika, ratrdivsi, da ni ta sodnik samo znamenit jurist in izboren upravitelj, nogo tudi mož neomadeže vanega značaja. Z njegovim ime novanjem bi dobil pravosodni départaient zopet zaupanje pri ljud It vu. Celo Coolidgevi politični priganjal na zapadu so, kakor je prišlo na dan, možno priporočili Kenyona predsedniku Coolidgu. Sove so tem ljudem predvsem politični «motri pred očmi. Kodnika Kenyona smatrajo sa prvega voditelja zapaduega p to* gresivnega republikanekega krila, in po menia CooUdg^Si pa* panjačev bi Kenyenovo imenova* nje veliko pripomoglo k temu, da 1,1 0StAli liberalni elementi v rt-puhlikanskih vrstah ter delovali ia izvolitev predsednika Coolid- ,ia Prihodnjih predsedniških volitvah. Sodnik Kenyon je bil vrhtega tl,dl vo,l«telj kmečkega bloka v wnatu m vživa popolno zaupanje m Mf i«trji Laklgh and kava nadaljevati, Brookkart pa Ual Co., ene naj a. f. of l. za j0hns0n0v0 predlogo. meni, da bi bilo prav, óe bi bila ustavljena. DflNOVANJB PKAVOftODIVE-OA TAJVnUL BO MAJ1BÍ OD! LOÙILO HADALJNI POTBK. / Waahington, D. O. — Sedaj, k» je pravosodni tajnik Daughertjr pobral ftila in kopita ter o^Ail svojim brainom is Washingtona, je zanimanje aa preiakavo pravosodnega departmenta močno pojenjalo. Nadaljni potek preiskovalnih korakov je aklenil preia-kovalni odsek na avoji ekaekutiv ni seji. Rsspoloženje preiskovalnega odseka je bilo rasdvojeno. Demo krataki aenator Wheeler ia Mon tane, ki je vodil boj proti Dau-ghertyju, ae je ogreval sa to, da se preiskava nadsljuje. * Wheeler je satrdil, da ae utegne preiskava raztegniti še na druge vladne departmente. Wheelerja bo najbrž podpiral v njegovi aa-htevi aenator Ashurst is Arlson«. Drugi člani preiskovalnega od seka bi radi videli, da bi bila p»e-iakava ustavljena in opuščena, gli pa vsaj omiljen njen ppvotni pro gram v precejšnji meri. Načelnik Brookhart aam jo mignil, da bi bil pripravljen a jimi tovariši opustiti prvotni gram, če bi predsednik O imenoval za pravoaodnega taj ka človtka, ki bi bil po volji gresivnega bloka. K&or kažejo snamenja, ae bo odaek pogovoril ter krenil srednjo pot, po kateri ae bo petem uadtUcvals preiskava, * " ' " meeWr W rmf hičrpal mek pod kainljo pozvanih prič, med katerimi ■ ata tudi tajnika Week» in Mellon. Kakor izgleda, bo Mellon prihodnja kabinetna tarča demokrat-(ike-Lefoilettove aveao v sens tu. Dsughertyjeva preiskave se je že pešala z Žganjarskimi Škandali, v katero je zapletena adinini-* t racija prohibičnega urada na finančnem departmentu. ' Protiadministraeijski senatorji tudi upajo, da bodo razkritja Daugbertyjeve preiskave omogočila napad na vojnega tajnika Weekaa v zvezi-a vojnimi zrako-plovnimi pogodbami. Frank A. Vanderlip iz Now Yorka, ki je prvi izprožil top proti pokojnemu predaedniku in potem nastopil v Wsshingtonu kot glavni pomočnik v Daughertyje-vi preiskavi, je rekel, da obrne sedaj svojo pozornost neksm drugam. večjih Morgsnovlh antraeitnih kombinacij, fo pravkar odglaao vali, da ai izplačajo dveetoodstot nodividendo. Maalena pogača, ka tero zopet rasrešejo, oatane v rokah majhne bogatafcke klike, ki poeedujo antracitne premogokopc le od leta 1890. in katera je po skrbela ,da njene a alatom obrobljene delnioe niso prišle v plebej ske roke. Lani ja ta družba isplačala $40 v gotovini na vaako 50-dolarako delnleo. To pomeni 80 odstotkov profita. • Tukaj je pojaanilo, sakaj baroni premoga krčevito neaprotujejo nacionaliziranju premogovnikov. Protižidovaki izgredi v Romuniji Bukercit, 31. marca. — Beli tc ror, naperjen proti Židom, je v teku Že nakaj dni v Bukareštu bi drugih mestih Rumunije. Izgredi, kstere vodijo dijslu, so izbruhnili, ko je bilo pred sodiščem oprošče nih šest dijskov, ki so bili obtole ni, ds so hoteli ubiti židovskega časnikarja Roeenthala in Židov skega bankirja Blanka. Sodišče je tem opogumilo terorist«, da ao takoj organizirali nove napade na Žide. Več ko ato Židov je bilo ranjenih. Žigoaaa|o Mergaia v Franciji. tiaeopiaje siloaito napada aaori škafa finančnega oarja radi njefovoga oderuškega posojila Pariz, 81. marca. — Opoaioio nalno Časopisje nadaljnje a ostrimi napadi na J. Pierponta Morga na radi njegovega poeojija v vaoti ato miljonov dolarjev, a katerim je "rešil" propadajoči frank. KrKiki pišejo, da bi bil Mortan lahko podpiral frank prostovoljno in brez obveanostl francoske vls de, kajti on in drugi ameriški bankirji imajo v rokah atotine miljonov frankov v francoskih aa dolinicah in drugih vradnoticah, katere bi bili lahko Ugubitl, še bi IMnlio ja Mmmn obdoišen, da t_TTTTr jji.,Li _ t... „ je on njifOM nvtf miniti igrala njegov zasebni dob^ek, ki mu je prinesla miljone dolarjev, ko je 12. marca naglo poraatla vrednost franka na denarnih trgih, , — Rusija na dir Benra kija. Hftl»^ mmiinska konfofenoa na Dunaju ao bp spet raadrla radi anektirane make provinoe. Dunaj, 31. marea. — Rusko rumnnska kou/erenca ac bo najbrž že šsatič razdrla radi anektirane Beaarabije. Kusks delegseija je včersj odločno izjavila, da Unija sovjetskih republik nikdar ne pri zns rumunske pogodbe s zsvezni-ki, sklenjene v Parizu mesecs oktobrs 1020, v kateri je ročeno, da ime Rumunije pravico anekti-rati rusko provinco Bcsarabijo. , Delegacija pravi, da vsa povoj na podvzetja, ki jih je storila Be «arabija, so bils izvršena pod pri tiskom rumunsks vojaške sile zsto Kusijs ne pri/nava veljavno sti In obveznosti teh pod vzet I j. Oompers in njegova malina aa najstrožjo omejitev naaeljeva nja v Sdruàone države. Vsi oni, ki naprotujejo Johnsonovi predlogi, ao "hudobneU". PRXDLOOA NAJB&i SPREJETA V ORXSU. Ml BO KOM- Legisla- Waakington, D. O. tivni odbor Ameriške delavake federacije je te dni objavil poročilo, v katerem priporoča kongresu v sprejem devet predlog, ki ao adaj na dnevnem redu, Te predloge ao podčrtane kot "dobre in koristne sa intereee ameriškega organiaira-nega delavstva". Na prvem meatu je Johnaonova predloga sa omejitev naaeljeva nja. O tej predlogi pravi odbor, da jo "hudobno napadajo inosemske vlade, podaniki inosemaklh vlad, ki ao nahajajo v Ameriki, In ne poštene ter požrešne korpora eije." To je dokaa — pravi odbor — da je predloga dobra In koriat na sa ameriike delavoe in dolinoet kongreea je, da jo sprejme čim prej. "Ameriško delavsko ljudatvo mora hiti zavarovano pred oenenl mi delavci iz Evrope in Aaije, aato mora biti naaeljevanje atrogo ome jeno", ae glasi poročilo. Washinfton, D. 0. — Johnsono va imigrsoijska predloga vaeka kor ne do sprejeta v sedanjem sa aedanju. Predloga pride na glaao vanje v poslanski zbornici ta teden In tu bo nedvomno aprejeta, toda oposieija bo v senatu. Senat ni odaek je priporočil Uberalnejlo predlogo in če bo ta aprejeta, kar ae najbrl zgodi,tedaj prida aakta rtdk V konferenčnem odlekn, v katerem IkhIo izravnavali razlike med prvo in drugo predlogo. Mod tem pride 30. junij, s katerim po teče nedanji naaelnilki sakon in prejkoue ae agodi, da ae aklene i kompromis ia podaljša Življenje aedanjega rakoua za eno leto. Paité )a sestavil 'novo9 vlado. Trina jat radikalov in Štirje demo-krati v koalioijakakem kabine, tu, ki jo bil aaprieešen 97. maroa. Waahinfton, D. 0. — (Ofi«ijol-ni preebiro SII8.) — Dne maroa jc ministrski predsednik PsŠiČ izročil kralju listo nove koalioij-ske vlade radikalov in demokratov, ki je organiairana na temelju državnega edinatva in vldovdan-ska uatave. Vlada je aeatavljena kot aledit Radikali i Paič, minlater preti-sednikt Ninčič, aunanje ssdevej Srškič, notranje aadevei HtojadU novič, finance; Miletlč, poljedelstvo) Kojič, šumaratvo In rudar-stvo) Janjlč, bogoslužje; Kimono« vič, agrarna reforma \ Trlfunovič, javna dela t »MiletiČ, narodno zdravstvo; Trlfkovld, izenačenje zakonov; Usunovič, socialna po« litika; . Vukllevič, polta In tole. graf. — Demokrat je i PrlbičevlA, prosveta; Krišman, trgovina, Po* po vič, aaobračaj; Orlagono, pravo, sodje. — Oenaral PelIČ Je nadalje obdrlal portfelj ministra vojske In mernarloe. Novi minietri ao priaegll 87. marea oh osmih avočer. Vladi jo zagotovljena večina a prihodom 15 demokratov disidentov v skupščino. % Monarhistična kampanja v Nemčiji. "ljudska" stranka, prt katori Je itreeemann, ae je tudi iarakla sa monarhijo. POIVOARZ PRAVI, DA OSTA MV V8B PRI STARIM Porurje bo iapraanjeno, Nemčija pLaCs Indar Bogata plast platine odkrita v Sibiriji. Moskvs, 31. m srca. — Bogsts plast rude, ki vsebuje 76 odstot kov platine, je bila odkrite ob reki Biely v Sibiriji. njim v stiku. Ali Aesife je po tegnil v škandalno blsto skoro eel svet. Podsl jo takosvsno 'kon strnktivno' izpoved bo, ns mnogth mestih prepleteno e takšnimile opazkami t "Po natančni preiskavi srsko plovne afere aem prišel do prepričanja, da naše vlado ne fepod kope vajo boljševlki, nego lopov-aki poiitikarji." Meeeea apriU 1*22 je rtk pred svojo resignaeijo pisal poročilo pravosodnemu tajnika, v katerem je rekel, da vol ae t*».luje de pari ment razen ta», k j»r je v raznim lopovekim politike/;em. Periz, 31. marea. — Poineare je danee dejal v parlamentu, ko je predstavil avojo novo vlado, da bo vlada nadaljevela »taro politiko zunsnjih zsdevsh. Porurje Nemčiji bo isprasnjeno, kadar Neasčijs plača aorasmerno vaoto odškodnine. Vlada bo gledala, de se čim prej rešita problem repsre e i j in vsrnosti Francije. Poincare je tudi čntil potrebo, zanikati, da je on diktetor. Rekel je, da Pran eije ne sprejme dikteture p roleta-riata .niti nobenega poaamesosiga človek s. Krsneije ima rea upnike ima pa tod i dolžnik« la plačale bo evoje dogove, kadar bo sama nsplsčsns. •HOD PROTI onum/v MASI-UKVARJA. Hammond, Ind. — fttirideeet narodno* i je bilo zaetopenlh aa veti krm proteotnem ihij»; kl ae je vrikl v nedrij« v Indiana llar oorju profi aossMnovi neeriniaai predlogi v Berlin, 81. marea. — Nemške ljudska stranke j« včersj objavila svoj volilni program, v katerem je tudi sledeča točka: "Mi zahteva mo novo in demokratično monar hi jo". To dokazuje, da ao monar histi dobili na svojo stran močno skupino vodilnih industrialcev In političarjev, med katerimi je tudi sedenji zuiisnji miniater Strese msnn. "Nal l*oj se vrši pod Črno belo rdečo zsstsvo»" s« glssi gealo ljudske strsnlce, ksr znsči, ds so celo sedsnji ministri zavrgli za» t s vo nemlke republike, BRITSKI LETALCI ZAPRETIU S STAVKO Organisirsli so se v strokovni uniji, ko jim je MU saižana plača. I^ndon, 31. ms res — Htsvka v zraku, prvs ns svetu, se priprav lja na Angleškem. letalci v civilni eroplsnski službi s| se včerej ee-šli v Waddon Aerodomu blizu Inondons in orgsnizlrsli strokovno unijo, nsksr »o se Izrekli za itrajk v znak protesta proti znižanju njihovih plač. LA POLLITTI OKREVA. Washington. I). C. — Kenstor La Follette, bi Je obolel za pljuč nieo, je preeej Imljši. Zdravniki pravijo, de krnelo okreva (Aieago in okolirat V eredo jasno. Severni vetrovi. Tempera-tora v zadnjih U urah t najvišja SI, najnižja 90. Solace Iaido ob 1.94, saide ob i 14. Čigava Ja ipanska Ameriki? Ameriški kapitalisti Imajo štiri miljarde dolarjev inveaUranih v Julni in Srednji Ameriki. Waahington, D. 0. — Trgovin» ski departmeut ponosno poroča, da imajo *drlav!jenMMrulcnlh drlav" približno $O00,n0(),000 inveatieij v Julni in Srsdnjl Aihe-riki. Investiran ameriški kapital uključuje $610,000.000 v državnih bondih in $3,150,000,000 v privatnih industrijah. "Naši interesi v španski Ameriki so večjidel stari deset let," se glaai poročilo. "Pred letom 1004 je bila špauska Amerika mnogim Američanom še 'terra incognito', danea pa ima vaak Inveator najnovejše informacije o trlni situa-ciji onkraj Rio (Irande in Pa« name." Splošno osvajanje industrij v Srednji in Južni Ameriki ae je pričelo med vojno. Kanada nI nič na boljem. KITAJEC, KI JI M LIT V TU DIŽILI, BO DIPORTIRAM. Ohioafo, HI. — Peričnik £im Jen je prišel v to delelo ll Kitaj-ske pred šestinpetdeaetiml leti, ko Je bil atar tri leta. ¿im je Ml dober Kitajec vaeh šestinpetdeset let, ki jih je preživel v čikašketu mestu, ali vae-eno mora nazaj na Kitajako. (Jo-voriti ne zna po kitajsko in prav nikogar ne pozna na Kitajskem. £lm je prišel semksj s svojo, materjo in avojim očetom sa čaaa ^ državljanske vojne — mnogo po-prej, preden Je bila sprsjeta ia-ključtjlva kitajska postava. Njegovi atarli so umrli. £im se Je po-amerikariil. L. 1 hUJ Js kongres sprejel Is-ključljivo predlogo. Kitajei so ae morali potem v tej deželi v primernem času registrirali, žim Je mlelU, da je Američan, pa ae nI regietriral. Zelo netančen priaelniški nadzornik Je še pred nedavnim zahteval od ¿ima reglatracijake papirje, kl jih pa Zim al imel, ker ee, kakor rečeno, nI vpiaal. In tako mora 2im eedaj ns pot v nezneno In tujo deželo Šs ta te« den. Polet okoli Seattle, Wash. — Ameriški vojaški letalrl, kl so na potau «k*11 sveta, ae dvignejo zopet v zrak v sredo a tukajšnjega letališča Sand Point. Njihova prihodnja po»uja je prinee Rupert v Kenadl, 460 ilj o< tukaj. ' Alane, <<#*ije, 31. marra. — Angleški leUUe Stuart MeeLaren je danee prispel v Atene aa a vajam poleta okoli oveta. PCOSVETA PROSYETA 4MJWLO mmnmrn *ABomm imiïnAdÀàtmum Ml Ute Ii $1.M m tri Il JI sa Sri «Hifi, ti m a Jlsve« CMeac«) M 00 m Im*. MA« m ^ti« M îl M H Wte. svojo trudno gUvo, akoravno je mogoče več kot štirideset let proizvajal življenske potrebščine zase In največ pa za druge. Kadar pride to spoznanje med kmečke mase, takrat bo prepozno za profed jonalne političarje se loviti za slamnate bilke. Mogoče čas spoznanja ni daleč. Kdo ve? ttOSV ET A* 3M7 M S«. THE ENLIGHTENMENT •f Ows^ tka AdvartMag ra ^ SekMcription : UMUd Stetes Mif»Js a. pr. (Mars siissi 4e wm J» a im Isis», 4a ae rmm sa mUtI Sat. e S1-S4) p4ia rai^a pH*lii> MHÎlIll P ti— m —«Uva ZNAMENJA MED FARMARJI. *ly, Min. — Nekolike pojav i lile diletantom dramskega kloba "Phoenis" v BIJ ju, Mino. V Pro-aveti št. 67 kitamo pod našimi o-dri dopie od poročevalca — kritika. Dotična kritika ja prtrti is-neaadila nekatera igralec, da ae ie zdaj jeae nad kritikom, toda ne nad pravim. Izbrali so ai mojo oaebo za avtorja kritike in po vaaj naselbini je Šel glaa: ta je in Ul Kar naravnoat in v brk mi je bilo povedano, da aem jaz kritik. Ponudim ato dolarjev nagrade nekaterim diletantom, ki mi to dokažejo. — J. K. Po vsem svetu se smatrajo farmarji za najbolj konzervativen element To pomeni, da je najtežje prepričati farmarje, da je današnji goeppdaraki sistem slab. Tega mišljenja so bili tudi vodilni poHtičarji starih strank v Ameriki. Ko so farmarji ustanovili Nestrankarsko Hgo v Ameriki, so vodilni poHtičarji starih strank dejali, da se ja med farmarji pojavilo nekaj nezadovoljnih elementov, ki pa pridejo kmalu ob veljavo pri kmetih, nakar se kmetje vrnejo na staro politično pot. Farmarji pa niso storil! tega, kar so pričakovali profesijonalni poHtičarji, ampak so ustanovili farmarsko delavsko stranko. Ko se je to zgodilo, so profesijonalni poHtičarji starih strank gicer skimavali, ampak so dodali, da še ni nobene nevarnosti. Tolažili so se, da se je t£*že enkrat zgodilo, ko se je še pred ustanovitvijo socialistične stranke ustanovila popuiistična stranka. Malo so besneli profesijonalni poHtičarji, ko je ta stranka izvolila par zveznih senatorjev in kongresnikov, pri tem so se pa tolažili, da bo tega igrajčkanja farmaryv v politiki kmalu konec. Konec takega modrovanja je bil, da niso nič storili za farmarje, ki so po sklenjenem premirju vedno bolj lezli v dolg. Profesijonalni poHtičarji so menili, ako kmetje prihajajo na boben, ni to nič novega-, saj so prihajali vedno na kant tudi pred vojno, in zapeli so pesem, da je farmar sam kriv, če bankrotira, ker je slab gospodar in ne uvede novih metod v gospodarstvu. Kmet je to slišal, ampak vedel je tudi, da veliko vač dela kot pred vojno, zaradi tega tudi več producira, aH v dolg pa le leze. Iz tega je sklepal, da to niso kakšne posledice vojne, ampak zlo prihaja odtod, ker se v posta-vodajnih zborih ne brigajo zanj. Pri tem razmišljanju je prišel do zaključka, da stari stranki nista storili zanj ničesar, temveč da pri vsaki ugodni priliki čuvata le koristi privatnih veleinteresov. To je spodbudilo kmeta, da se je pričel organizirati v samostojni politični stranki. ^ Profesijonalni poHtičarji tudi tega znamenja na steni niso videli aH ga pa niso hoteli videti. Naenkrat je prišla vest iz Washingtons o oljnih škandalih. In kmetom so se še bolj odprle oči. Škandali pa niso ostali omejeni samo na olje. Ampak škandalčki so ae odkrivali dalje. Tako so imeli filmi o boju dveh znanih profesijonalnih pretepačev svoj škandal, tihotapske kupčije z opojnimi pijačami na debelo so pokazale zopet drug Ikandalčtk, druge reči pa druge škandale. Kmetje bi res morali imeti zalepljene oči, ako bi ne videli teh škandalov fel tako je Šla nezadovoljnost med kmeti dalje. Ta nezadovoljnost, se je pokazala celo v Des Moinesu, Iowa, na zborovanju republikanske stranke, kd je neki republikanski profesijonalni političar kazal svojo nezadovoljnost, da j% Coolidge odslovil Daugherthyja. Na zborovanju zastopani so bili priprosti kmetje, kolikor jih je še v republikanski strankf. Nezadovoljnost teh kmetov pa najbolj lasno govori, da ameriški kmet nI več- pohlevna ovca, ki bo glasovala za tistega kandidata, ki ga priporoči profesijonalni politični pastir. Kmetje seveda ne bodo dosegli zase dosti, ako tudi Očistijo stari stranki elementov, ki so naklonjeni vsakovrstni korupciji. Stari stranki želita ohraniti sedanji go-spodarski sistem takšen, kakeršen je. Kmetom delata obljube, da jim bodeta pomagali, na gospodarskem sistemu, ki je kriv, da kmetje lezejo vedno bolj v dolgove, pa nočeta izvršiti najmanjše izpremembe. Kmetje morajo spoznati tudi to resnico, in kadar jo spoznajo, njim bo mogoče šele obrsčunitl na volilni dan s profesionalnimi poHtičarji starih strank. Kmetje morajo spoznati dejstvo, da zanje ni rešitve la gospodarskega vpropastenja, dokler postoji sedanji gospodsrski sistem. Sedanji gospodarski sistem je tak, da ae izmed deset tisoč kmetov komaj eden dobro obdrži na površju, drugi pa počasi propadajo, eni bolj hitro drugi pa bolj počaaL Kmetje morajo dalje uvideti kot delavci, da prinese socialistični gospodarski sistem rešitev kmetom in delavcem. Z uvsjsnjem novega gospodarskega rada je pa treba pričeti tako hitro, kot je mogoče in kot aahtevajo gospodarske razmere. Ves socializem se ne more uvesti čez noč, ampak pričeti ga je treba enkrat uvajati, da se zgradi po potrebi in razmerah socialistična člo-veška družba, v kateri se ne bo treba kmetu bati, da ga poženejo na stara leta g grude zemlje, katero je v potu svojega obraza obdeloval od mlsdih nog, in v kateri se »e bo treba bati delavcu, da si bo moral na stara leta sam kaočati svoje življenje, ker ni prostora, kamor bi položil Trinidad, Golo. — Malokdaj titanio iz nafte naselbine, čemur je glavni vzrok, ker smo nerodni ss pissnje in dosti rsjii primemo za kramp in lopato kot za pero, ako ravno bi bilo dosti čaaa sa pisanje. Le pie kot pissti je sedeti za pečjo in brati čaaopiac z dopisi is drugih nsselbin. V okolici Tri nidada slsbo deísmo. Nekateri rovi so sploh ssprti, neksj ps jIV deis po dva in tri dni v tednu. Par jih dela tudi vsaki dan. Ali kamor se čjovek obrne ne vidi drugega kot Jiehičane, o-gorele ljudi iz stare Mehike, katerih je več kot drugih ljndi po Koloradu. — Mihael Falnr. (Vsi opomin k seji bo priobčcn pod naznaliN "Seje in shodi" v prihodnji tedenski itevilki. — Op. ured.) ^ Is okolice Finleyvilla, Ps. — Veaeliea, ki ao jo priredili Joieti iz Hacketta dne 22. marca, ja dobro uspela. Čistega dobitka je 1262, kar je namenjeno v 8. N. D. Zahvalim ae v imenu druitva vsem udeležencem. Omeniti moram, da ao haketiki in finlejvillaki pečiarji izgubili tovariia, aopečlarja in tolikokrat imenovanega predaednika kluba pcčlarjev, kl ae je poročil dna 24. marca 1.1. Frank Perniiek je vsel za neveato Mary Majaek is Hacketta. Želim jima obilo ereče v za-konskem stsnu. — Uršula Parni* ftek. Herminie, Pa. — Poročati imam žalostno vest, ds nsm je za vedno zaapal naš sobcat Mati Gaaparo-vlč dne 17. marca v starosti 48 let. Pokojnik je bil doma iz Ro-kavicc na Hrvaikem. Tu zapušča žalujočo soprogo. Ako zapušča io kake druge sorodnike, ml ni znano. Žalujoči soprogi iakreno ao-žalje. Ti nai dobri brat pa počivaj sladko v hladni zemlji. — John Ztaban. Star City. W. Va. — Z delom se ne morem pohvaliti, ker gre »zelo alabo. Vsem tistim, ki so na zadnji druitveni seji kaj darova}!, naznanjam, da je bil denar poslan na pristojno mesto. Nsbirali smo namreč zs tiste nearečneia, ki so zaprti ic od leta 1919 in bi radi dobili drugo obravnavo v drugem okraju, ker v dotičnem okraju vladajo aovraini laani baroni. To se je godilo v Monteaa-nu, Wash., leta' 1919 na "Armis* tiče Dsy". Legijonarji ao imeli parado in ao napadli člane I. W. W. v njihovi dvorani. Tako ja prišlo do atreljanja ter je bil a-den nbit. Oaem moC ja bilo obse-jenih na 25 do 40 let ječe. l>olft-noat nas vseh je, da jim pomagamo. Poslanega je bilo $24.10. 7- Bishop, Ps. » Poročam, da umrla v "Mercy" bolnišnici f v Pittsburghu Zofi Ber^er, rojena Hsmss, Iz Ilirske Bistrice na Notranjskem, v stsrosti 36 let rsdi zastrupljenja krvi dne 18. maros ob enajatih zvečer. Dne 19. msrea smo jo pripeljali na njen dom v Bishop, Pa., in pokopali smo Ja ns nsrodnem pokopališča v Brid-gevillu. Pa., dne 21. mares ob dveh popoldne k ranjkfmu njene* mu soprogu Frank«, kakor je bila njena šelja. Pokojnica je bile dvakrat omoiena, tu zapušča ae* proga in 9 »«preskrbljenih otrok od 1 do 13 let 1 pet od prvega mola Franka Benigarja in 4 od dragega. Antona Martorano, Italijana. pogreb is bil salo ralik vkljub «isltrmu vremenu, sa kar gre hvala Kloveaeem is Bishope in Ceeils« Pa. Nabrali so sa tri s vela vene«, llvala djpilni Dekleta aa darovani venee. družini Mnrgal ie Ro-iane sa njih trud. Pokojnina ni pripadala k nobenemu društvu, odkar ja bila drugič omoiena. Rojakom, ki še niao pri nobenem društvu priporočam, da pristopijo k 8. N. P. J. Ravno ta ■lučaj naj nam aluli sa vzgled, kako potrebno je sa nas delavce, da se zavarujemo. Ako bi biià ranjka Zofi pri kakem društvo, kako veliko pomoč bi lahko nudilo društvo aedaj njenim otrokom. — Pozdrav vsem SlovtnoenL — •»r-" . ^ JAVNA GOVORNICA. Glaoori «lamm S. N. P. J. i» titaleljenr Preevele. Pueblo, Očim. — Is West Frank-forts se je oglasil rojak Anton Kočevar na moj dopis iz Pickney-vills. Žal, da njega in ša štirih drugih rojakov, ki se tudi za to zanimajo, ne poznam. Ako on želi zagovarjati boea, naj se pridruži med Ruse in Poljake ter Ldtvince ali delavec druge narodnoati v O-rientu, in od njih bo lahko izvedel. kar aem jas pisal is Pickney-villa. Že šeat let je preteklo, kar aem prvič slišal, da ao tam bosi, ki prodajajo delo, ne ssmo sa denar, temveč sa podkupnino ao povabljeni tudi v hišo, kjer se dobe kure in še ksj dragega. To paé ni nič novega. V PickneyviHtt ao osebe, ki so mi povedale, če bi bili imeli denar, ko so prišli v Orient, bi bili lahko dobili delo. Vprašal sem jih natančno, in povedali ao mi, kako se tam dobi delo. Prosili so me, da dam to v javnoet, in u-bogal aem jih. Žal, da niaem aedaj v Illinoisu, da bi rojakn lahko pripeljal osebe, ki so mi tako povedale, kot sem piaal, ki ao tudi kupile delo, kar mi je bilo znano ie šest let nszaj. Rojak mi očita, čakaj stvari ni sem naznanil U. M. W. of A. Mi slim, da niaem sam v tem druitvu, ki to ve In ao oaebe tam, ki ao prej vedele, kakor aem jas. Pa vfe?no niao naznanili lokalu. Jas sem storil le Svojo dolinost, rojaki, kjer se to godi, pa naj sami gredo vohunit in naj naznanijo svojemu lokalo. Poisvejo naj, koliko je resnioe, potem pa naj na snanijo. Jas sem ie veliko vač važ-nih reči naananil pri društvu, ali kaj se je «polnilof Nič! In če nsm društvo ne more pomagati, da smo izgubili vsak več kot dve sto do larjev težkega zaaluika pri Sou thern Oem korporaciji, zakaj rojak ne pomaga, da bi dobili to nazaj, kar je bolj važno kot pa sadava radi kupovanja dela. Ali naj dražbo raa smatramo, da nam je tako svestat Ne rečem, da ni lokalov, ki bi na bili svesti svojim članom in bi aa sanje na potego vali. Toda koliko pa ja takih lokalov! Mislim, da lahko prižtaje mo tiste, ki ao svesti svojim čla nom. Naivni člani doatlkrat niti sumijo nev da je mnogo njih lokalov na akrit način navezanih s družbo. Zato pa se čudijo in si ne morejo tolmačiti, ko se pritožijo pri družbi, pa se nič zsnje ne stori od lokalov. Rojak pravi, da je dobil $6.54 sa čiščenje hodniks. V Illinoisu je pogodba, da aa sa tako delo plača $7.25.. N s vem, ksko ds je on dobil tago plačo. ZnabiU sato, ker je strojevodja) Tndi mi zaslužimo vač, kadar delamo na avojem prostoru, ali kadar Čieti-mo kodnik, dobimo ssmo po $7.25. Rojak naj se meni ne čodi, če sem dal v javnost to, kar sem slišal od več oaeb, čudim se lahko jaz njomu, ksko ds on tegs ie prej ni vedel. Storil sem svojo dolžnost, In če se rojsk sa stvar zanima, bo po malem lahko izvedel od poljskih delsveev to, kar sem jas. Morebiti je pa tudi, da rojak eago-varja boea, ker je tiko dober, da mu je plačal sa čiščenje hodnika $8.54. Ali iaujo v Orient« najvišjo komponljsko mezdo f Tedaj je treba pohvaliti dražbo, ki ja delavcem tako naklonjena. Do zdaj mi je bilo znano, da ao v Ulinoi-s« sa taka dela plačali od $4J0 do $7.25, le postavlja ki podbojev imajo po $7A0 In vozniki vi«, si malo vač, kakoršne delo pai imajo. Naj ne bo rasšslje« rojak Kočevar, ker aem m« primorsn tako odgovoriti. Da niaem mialil koga njih rasšeltti, naj mu služi v po-jaeailo tud| te, da aies* vedel. *. ko dela kak ZlivMIl v «jih rovu. Vedel sem le. da dela notri večina Poljakov i« lasov ter Uuieeev. Ravno med delavei te le narodno sti pa je dosti takih, ki znajo erk (jati bose, kar sem vedel že prej, kot mi je bilo otanfc, kje stoji na aelbina Orient. Saj rojaki sami vedo o tem. Potrebno je take atvari dati v javnoet in potem dajo oaebe, ki pazijo, da se n rednostim napravi konec. Rojak bi moral biU šele veael, da je to svsdel, če mu prej ni bilo znano. Zdaj naj aa prepriča Še dalje in stori še potrebno korake. On ni bil upravičen takoj me napasti na moje pisanje, temveč se je imel prej prepričati Če bi bil mene prvo vprašal sa pojasnilo, kje sem to izvedel, povedal bi mu osebe, imena in njih naslove, da bi imel rojak priliko doaeči resnico. Veseli me pa vseeno, da se ro-jak Kočevar sa take reči zanima, ki so potrebne, da jih odpravimo. Če želi več jasnosti, naj mi rojak piše in vse mu bom naznanil, kar mi je znano o Orientu. Lep pozdrav bratom in sestram! - Frank »lah, 812 E. "B" St, Pueblo, Colo. aprila, ini — Velika in močna je ideja bratake ljubezni— na prostem poljd sprejema v viharnih in deževnih čeaih vredne in zavedne pod evoje okrilje. Na vaakem koncu je pritrjena a težkimi zlatimi okovi v podobi črke, na enem "S.", na dragem "N.", na tretjem "P." in na četrtem "J." Tako je zavarovana pred bliakom in gromom s sovražnih ji strani. Strupene kače, da strupene kače, se plessjo okoli, siksjo in jo pikajo s strupenimi zobmi na vseh štirih straneh. Prisadevajo ai na vse mogoče nsčine jo pregristi in se splsziti v njeno bližino, med uboge trpine, jih opiksti in omamiti s svojim stropom, da jim o-mamljenim morejo izpiti ie oatalo kri, ter tako se polastiti še zlatih okovov. Tako je pripoznal naš tukajšnji "dušni pastir" ene sadnjih nedelj v svoji pridigi, v kateri se je spotaknil ob 8. N. P. J. in njeno članstvo, kakor tudi ob njeno glaeilo. Čemu ae častiti oče zgraža nad S. N. P. J. in njenimi člani, ko mu vendar nihče ne prisacfora nič žalegaT Saj vendar hodi neprestano in neovirano a svojo bi sago od hiše do hiše ter oprav ljs "čedno" delo, okrog že itak iskorižčanega ljudstva brez kake konceaijef Kot tak seveda naleti na rsslične osebe, če pa aa katera ne odzove reku "daj", ali mora sato trpeti vse članatvo S. N. P. J.t Ne! 8icer pa tak, ki živi pod krinko imena božjega, bi moral biti zadovoljen tudi z grošem, on se razume samo na kljuke. Vprašam vas, duhovni oče, ali vae ne boli srce, ko pridete z bi-sago med proletarsko družino u jo olajžate ca eno aH dve kljuki, (tako namreč nazivlje $5). Ali pomislite pri odhod« iz take hiše, koliko težkoč ste prisadjali ubogi tak» družini, kateri ste pristra dani deaetak odnesli, ki je imel gotovo deset veliko važnejših potov, kot je pot v vašo bisagot Kdor veruje, da ima d«šo, tega ne bi išogel in ne bi amel storiti. Če pa vsm še kdo odreče dajati denar, potem kričite na vae grlo v hramu božjem, ne osiraje ae na to, da je ta poeveien edinole sa mir in blagoslov božji, ns pa za tiete graoijosne psovke, katere sta začeli zadnje čsse stresati na tukajšnje rojake, ki se ne brigajo za vaše katoliške dogme in vam ne noeijo krvavo prislaienih centov. Bodita overjeni, da • takimi no. čednimi nasirenji, kakor sta povzeli sadnje čase proti ljudem, ki se vsm ne dajo, ne boste prsv nič opravUi, ampak še tisti vam bodo sačeli obračati hrbet, katere ste imeli danes na vrvi in jih opajali s verskimi frazami. Pismo, ksterega je pisat cerkveni odbor pevovodju druitva "Danica". v katerem mu j« prepovedal, da ne sme istega več poduče-vatl. je bilo naravnoat nearamno in abeurdno. in kot tako je zbudilo aovraštvo do vae ne le pri odpadnikih od vere. ampak tadi pri vernih katoličanih. Slišal aem jih nekaj na avoja ušeea, da vam bodo pokazali vrata, kadar boste zopet prišli z biaago v hišo. Kolo nspredks ae vrti neprestano, nobena nazadnjaška sila ga ne more ustaviti. Časi, ke jo vla-dala rimaka sila. ter vršila inkvi-aitorako delo pod krinko obrambe vere nad ljudmi, kateri sa »¡muli rall nad katoliško vero. so minuli Članatvo 8. N. P. J. in njeao glasilo "Proaveta" nista kriva, da propada katoliška vera io ima s vsakim dnevom ssanj privržen-aev, ampak krivi ste sami. ker vsiljujete ljudstvu staro tradicijo-aalso stvar, fcatfra alooi no ver-ekik bajkah, ter ni najmanj v se rodstv« s dsnainjim čaeom. Ali a^rete dokazati, 4a vera „ varja potrebi daeašn^ > potrebna ljedatvu, ali ¿V" je že kaj dobrega doprin^u ki! obatojat Ne! Tega nemo^ riU! Kdino, kar je Joaegla akMUJlJfcJartukJt^B fcvetu nobenega kriatjana. m nobenega kriatjana. * ¡7? gotovo vprašali varni ljudje ll ne, ker danea več ne ekautin? ato krščanatvo, katerega M u«i priautivni kriatjani. Dana^ k*ščanstvo je podjarmil* na pohlepnost po denarju ¡n B vpregla v svojo uporabo, kari popolnoma protlkričatuko T« J imenovali aoženjako moralo, * ralo slabih in revnih, pohojei» današnje materialistične civili« cije. i Zs pokojnim brstom Frank« Robida, članom društva "Zdrufc ni 81ovenei", kateri je umrl pr* nedavnim, je moral plačati brit» mrlega samo slovenski cerkvi na $70. Ali ni to sramota, kadar • mora sa umrlega človeka plačat $25 sa cerkev, $10 zs stol, za sto menda v nebeaih, kajti na unij ga ne bo nikoli več rabil. Kričaa ska religija je danes biznes. Te vrstice nisem napisal i 1 dr« gega namena kakor za obrtmi* dične S. N. P. J. in njenega gla sila, katera ata nam potrebna a človeško dobro. — Anton Zafir Staaja zaposlenosti poglavitnih industrijah, (JncMlOT. oddakk F. L. 11) 4 . Po podatkih statističnega od delka U. S. Department of Lab« ae je zapoalenost v mesecu U bruarju dvignila za 1.2 odsto. T< jo prvo splošno zvišanje u posle nosti od junija 1923. Poročilo ti melji na izjavah 8,222 tvrdk predatavljajočih 52 industrijah! skupin, akupaj 2,693,636 delavci Vai ti delavci ao tekom enegi tedna meaeca februarja prejel $72,552,483 na mezdah. Te i« tvrdke ao poročale, da so mesto januarja zaposlovale 2,661,233 d« lavccv od akupni tedenski meri od $67,970,982. Na ta način se a le število capoalencev poviiajo a 1.2 odeto, marveč se je prejeti skupna plača poviiala za 6.1 odsti naaproti akupni tedenski plači i januarju, odnoano ae je tedemta plača poedinca povišala u 5.4£ Del teh večjih caalužkov r gotovo na ' račun janusrskefi dela, ali vkljub temu se opal splošna amer k večji zaposlenost in k delu in obratu na polni bt. Ako se primerjajo podztk istih industrijslnih podjetij t januar in februar, razvidi ie, dt se je število delsveev poveéalo' 36 ismed 52 prijsvljenih industri in da je vsota plač in mezd poskočila v 45 induatrijah. Največji povišek izkazuje slad koma industrija (rafinerije), ■ je začela reano delati in v katetl je vsota izplačanih mezd in up* slencev porasla za 40 odsto. Rir* tako v obeh smereh se je povefcli aktivnost v industrijsh izdelom nja peči, vozičkov, barv, ženske ga blaga, železa in jekla, dotoa > industrija umetnega gnoja pot» zala povišek od 12% na Itenh delavcev in gvtomobilna indo atrija je poekočila za 23*4 « skupni svoti plsč. Zsposlenoat jc porasla v rsej industrijah razun v papirni * tiskarski induatriji. ki edini « kssujs zmanjšanje v tem uai^ in sicer za eno deaetinko <*1 «mM odstotka, dočim tobsčns industrt js it edins, pri kateri se je tmU izplsčsnih mezd znižala. Od januarja do februsrj« * j povprečni saalužek za vsskegs » poalenega delavca poviial T * izmed 52 industrij, dočisi ^ cembra do januarja je bU povišek le v 10 industrijsli. Od induatrijalnih podjetij^ poslala poročila glede zaHf* sti, je 75 odsto delalo r obratu. 22 odsto le delo—»j odsto nič. 45 podjetij je por^J da se je m rad na lestvies po^ Mps.dssejeznižsls.TofliAsI mezd pa se tiče le malegs deU ■ poalenih in ni snsčilno *s »P*-] smernico. Hatveaa aoedelelbe mijeri "Dame s kan^M*' " bil v gledališču tudi Ihim^^j ki je svojega sina Ml* veselil uepehov. ki j* J« «TJ ta komad. Neki snsa^c SiF -slil posebno počastiti MSMJIJ 1 ssleljs ja rekel «Slave ^ Ivi soudeleženi pri t'«"* Dumas? "Gotovo, moj drag. F» celo bistrene .aedeleMo^V je odvrnil Duase« "aaj aem oče avtarje. ^^APRILA, 1924. «Sinoresilic" v rii-nikib. jU4otlof. oddelek MU) Federalni rudniški urad jc odobri Bovi tip varnoatne priprave, J ntiJuli kot rešilno »redatvo n LJ P° neagodi v rud- ¿¿•h ali v druge» osrsčju, ki Jrtfcije ogljikov ssmokio (carbon PoDOiiHe).Ta aparat nos» ime JZorefil^ (aelf-rcacuer) in ga Udeluj* Mine Safety Appliance i'o. r Pittaburghu. ¡^moreiilec obatoja iz torbice velikosti, da jo rudar lahko »riHja v svoj lep. K torbici je Jriivrsten ustnik, napolnjen z mi takih kemičnih anovi, ki pro-viroiajo ,da se ogljikov samokia v iraku spoji ob običajni tempera-g kiHikom, ustvarjajoč tako škodljivi ogljikov dvokis (carbon dyoxide). Tl*rjev perzijski vladi pod po-Sinclair Oil Co. dobi J*trolejnke koncesije v Perziji. UBTKICA UElDKliTVA. DUonvale, Ohio. - De, nslogs «nškega poslanca v New Jo«;ku je tudi to, da pomaga ju-f®«lovanakim izaelnikom in pasi, c« fi»ii izaelniki ne zabredejo v goljufivim agentom. — Po-«4rav! Waukogaa, 111. _ O telefonski » staro domovino nam ni feo brzojavne svese, in sad-g» <«se ae oanavljajo rsdijske J1^ ki »o ps za tako dalja-• " zelo nepopolne. Zveza med Ur kom in Sen Francieeom * »« polagoma spo poln je vala. rozdrav} nfilT' Ul ~ obrait« * ■* - ss poalanea na naslov ^unasioner of Emm igra •■ Kingdom of the Serbe, Croats m slov en es, 443 West 22nd fit., ** Utk. .V. Y. - Pozdrsvl Priporočilo. - Natakar, Ulo ™js piščanca je pe vseeno ne. P"msjhnsl — Ne stori »deljiva gospa—čudili se ksko dolgo jo boste morali Is- t tU domisli Polonca, včeraj ee mi *' «Mdn nekaj strašnega. Neki m, j, tl,t,vll na Blkl tef TJ*»*! domov." . in .^j»» p^'hrsntea gospod . . . ia ilitna ,rttj#" koraku i« "J«».: ^HH * k«¿ «i ti Storila!" H*» N« t. nsčin • I*>t do doma PROSVETA lavalldaka vpraisale v novice 12 jugoslavije. Sloveniji. V Ljubljeni imamo organizacijo "Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot'*, ki je imelo dne 2. p. are a t.*l. svoj običajni letni občni r>or. Po poročilu posnemamo, da orp«nUacija vršila deloma dobro «vejo dolžnost v kolikor je prt današnjih razmerah mog< < Samo v zadnjem poslovnem letu od 11. marca 1923 pa do 2 marca 1924 je prejel izvršni odbor 7220 razli^n h ylog, ki so se tikele pod-pnr, trafik, sa brezobrestna posojila, službe itd. Od tega je bilo rešenih vlog približno 4000. ostale so pa še nerešene pri invalidskem odseku oddelka za eocijal-no politiko, kskor tudi pri delo-gsciji ministrstva finsne gledo trsfik sli pa so se odklonile. Ssmo trsfik je bilo rszpisanih 1206, pri katerih je ^>llo zastopa no udruženje po svojem ssstop-niku v posebni komisiji, ki je de-lovala 3 mesece. tJspeh tegs razpisa pa nI bil ravno dober vsled pomsnjksnja lokalov ali draginje istih in pomsnjksnjs kreditov, katerih manjka posebno invalidom, ki so kot znano večinoma reveži. Velik del svojih dohodkov ima "Udruženje" od koncesij ss kino in gostilniške obrti. Ssmo od ki-podjetij je bilo nad 214,000 Din prejemkov, od monopolnega fon ds 121,00 Din> od gostilniških o brti pa nad 2000 Din. "Udruženje" je bilo sastopano pri nsdpregledni komisiji, ki je imela 36 rednih pregledov in po sluje trikrst na mesec. — Invalidom se pri nadpregledu procenti zvišajo.4 ali pa znižajo, ako se je hiba poprsvila ali poalabšala. Za slučaj, da invslid ne more več vršiti svoje službe vsled hibe, mu posvetovalna komisija iztiere nov poklic. Na to komisijo je bilo poklicanih 125 invalidov. Tudi tukaj je udruženje zastopano. V celem poslovnem letu je bilo 54 sej in dve delcgstski snke ti. Na sejah se je obrsvnavslo gle de podeljevanja podpor, posojil, intervencij pri oblastih itd. Obravnavala so se različna vprsšs-njs, kaker invalidski sskon, ipe-eijslne komisije glede nakazovs-nja pokojnin. IsvrŠill so se tudi proteetl glede invalidov — drž. nameščencev, ter ¿»osebno glede delovanja dr. GorŠlča, šefa invs-lidskegs odseka pri tukajšnemu poverjeništvu za soeijslno skrb, ki jc nsstopil zelo strogo proti In. validom, katere bi najrajše uničil bres nsdsljnegs. Kor država nc nudi dosti pomoči vojnim žrtvam, je izvršni odbor povsel primerne korske zs u-stsnovltev gospodarske zadruge z deleži, ki nsj bi bili vssj do dveh tretjin v rokah vojnih Žrtev. Upati je, da bo mogoče tsko ssdrutfo v krstkem ustsnovlti. V ta namen je ne razpolago tudi hiša na Mirju, ki je sedsj prszns. 6 tem bi bila nudena invalidom velika pomoč, kjer bi ss jih lsh-ko precej zsposlilo. Izvršni odbor je tudi protestiral proti delovenju apeeijslne komisije v Ljubljani, ki je začela delovati septembra Isnskegs lets In selo vsliko invalidov redudrs-la, ksr misli vlada na ta način rešiti na najradikalnejši način in-vslidsko vprsšsnjs. Sedsj itsje "Udruženje" 52 podružnic s približno 12,000 čla-nov. Na občnem zboru pa je bilo nsvzočih 47 podružnic iz cele 'Slo-venije. Skupni dohodki so znašali 346,982 Din, izdatki pa 161,625 Din, tedaj 195,407 Din prebitka. Na podporah se je isplačalo nad 14,000 Din. V teku prstsklegs po-slovnsga leta se je vršila tudi vladna revlslja, ki je asšla vse v lepem redu. Položaj invalidov ni ravno eden nejsijajnejših. Povsod se jih pritisk*. Vlada zavlačuje skozi vss leta invalidald zakon, ki ga lc nimamo i priti pa Ima baje v tem sasedanju skupščine na vrsto. Ker ni zekone, dela država z invalidi kakor dela svinja s mehom., Dokaz temu je ssdnje reduciranje invalidov dri. nameščencev In pa lavalidov, kl eo jim reducirali odstotke. Ns drugI strsni po se ns invslide glede tudi Iz obrtniške strsni selo pootrsnl, ker so mar sikateri invalidi primoranl služi-ti si svoj kruh pri tem ali onem obrtu In delajo "baje" konkuren eo obrtnikom. Tode edine ne te način je mogočo rešiti invalidsko v prošenje. ds si bodo ssmi služili svoj kruh. dokler jih drievs ne preskrbi, kar as najbrž še ae bo zgodilo take kaulu, vsaj sa aedej še ae. Novomeška porota. Dne 12. marca se jc vršila v Novem mestu razprave proti. Jen«iu ' tilsvičtf radi hudodelstva uboja ter težke telesne poškodbe iu prestopka lahke telesno poškodbe. Na Martinovo nedeljo lanskega leta so js zabsvslo več fantov v Kastelice* vi gostilni v Bršljinu. Ko so pa prišli v gostilno cegeluiški fautje, je začel obtoženi Janez Glavič zabavljati in izzivati tako, da je nastal aplošen pretep, med katerim je udaril obtoženec Antona Čam* po a tsko silo a kozarcem po gle» vi, da mu ga je na njej zdrobil ter Čsmpo težko poškodovsl na glavi. Pomsgsla ata mu ujegov brat Frano in pa neki PetriČ. ltaz-grajajočega obtoženca ao fantje psrkrst vrgli pod mizo, naksr je zginil ?ns dvorišče. Zunaj je stal Alojzij Vtček. Obtoženi ga je ne, nadoma udaril z močnim kolom s tako silo pO glavi da jc Vrček zakcil s rokami in padel na cesto. Žo nezaveatnega je udaril obtoženec še enkrat čez pas. Pridružila sta sc mu brst Franc in ps še o menjeni Petrič oborožena s tnsli ter klicali nasprotnike na koraj žo, češ ,de bosta naprsvila iz njih ješprenj. Nezavestnega Vrčks so odnesli v hišo in mu isplrall rs no, obtoženeo in njegova dva to vsriša pa so rszbijali zunaj po oknih; pri tej priliki je obtoženeo Alojzija Pregerja s kolom ns levi roki lehko poškodovsl. VrČks ao odpeljali v bolnico, kjer je drugi dan umrl. Udaree je bil,po mne nju zvedenoev gg. dr. GregoriČa in dr. Pavliča smrtonosen in je bila vsaka pomoč brozuspešna. Obtoženec se je nerodno sagovsr* jsl, da ga je na dvorišču nekdo udsril s kolom po glavi, vsled česar je bil tako zmeden, da sc ni zsvedal svojega dejanjs. Sodni dvor je stsvil porotnikom tri gla vna vprašanja in sicer glede ubo-js, glede težke in glede lshke telesno poškodbe ter dodetno vprašanje, je-li bil obtoženeo ob času dejsnjs res tako zmeden, da se nI zavedal kaj dela. Porotniki so vsa tri glavna vprašanja enoglasno potrdili, dodatno pa enoglasno ss niksli, na ksr jc bil obtoženeo Je nes Glavič obsojen na 5 let težke ječe. Obtoženec jc kasen sprejel. Razpravama je predsedoval g dr. Dolenc, javno obtožbo je ze stopal v prvem slučaju drž. prav. dnik g. dr. KremŽar, v drugem pa njegov namestnik g. Kovač. Zs-govsrjal pa je prvegs obtoženca g. dr. VašiČ, drugega pa g. dr. I. vanctiČ. Podpora ursstfalskim rudarjem. Ministrstvo zs sOcialno poktlko je odobrilo kredit v znesku 250,* 000 Din zs povrstek nsših rudarjev iz Westfslske, ki se nsbsjsjo v veliki bedi, v kstero so sašli zaradi strahovite brezposelnosti v tej pokrsjini. Nemška vlada ne daje našim rojakom, ki so večino-ms Slovenci, podpor zs brezposelne, ker niso njeni držsvljsnl. Vse-gs skupsj strsda na Westfslskem 7000 naših družin. Del teh ljudi bo vlada takoj naselila v domovini, ostali ps se bodo polsfoms vrsčsli domov. ■am si js plačal morilca. — V slsvonski vssi Piškorevci je neki Peter Bogdsnovlč, ki se je pred nekolikim Čssom vrnil is kssnilni-ce v Mitroviei v kavarni izjavil, da plsčs onemu, kkgs ubije 3000 Din, nsksr se je vlegel ns tja, Vi* dskoviČ ps gs je nokollkrst sunil s nožem v srce. Bogdsnovjč je ns mestu izdihnil. Vidskovičs * o zaprli. ItaUstika brezposelnosti. — V prvem tednu meres je bilo Število brezposelnih v posameznih oblasteh tako le i V ljubljanski obla Sti 11,000, v msriborski oblasti 15,000, v zsgrebški 6750 brespo-solnih. Is Dslmscije poroča državna borsa dele, da je 50 odsto vsega delsvstvs brozposelnegs. V delavskih družinsh vlada velike beda in kdor le more, sc izseli v Ameriko. Vsled velike bode M ie končala življenje. — Marija Žrioko, 48 l«t sters perice, stenujoča v Korošcev! ulici It. 4, v Mariboru, je bila še dalje časa bolne. Komej je prišlo Is bolnice, le ae j« čutila taho oslabelo, da bl morsla zopet k novi operorlji. Bolezen in slabo Življenj« jo j« tsko potrto, ds je sklenila ol vzeti življenje. Dne %. Povest starega radarja. (Piše Anton lechar.) (Deljc.) Msti je poglcdela očeta, a ou je rekel i '-«Vidiš, nudi aeoltpa prilika, ker takega moža en očenai zaleže več kot nas deset okupsj. V ¡ kleti visijo tri kite česna, kar pre-1 reži eno čez pol in daj jutri Tonetu v cekar." In drugega jutra mi je mati položila, v eekar pol kite česna, oče je vsul zraven pol klobuka fižola in v starem mehurju «ta pridala še solatnega semena, da že ni bilo v eekarju več prostora za šolske bukve. Oče me je še poučil, kako se imam držati v župnišču, da morem isto odds-ti le v kuhinji in ne smem sprejeti nikskegs dsrils. liojazljivo sem se bližal župni Šču, s trdnim nemenom, da naredim, kskor mi je oče neročil Hotel sem narsvnost v kuhinjo in si mislil, da je gotovo tsm notri ku-hinjs, kjer sem slišal neko mrmranje. Nič nisem polrksl, ksr odprl sem vrsta in začuden obstal, ker zagledal sem nekaj takega, kakor še nikoli nisem videl. Mož se je moten pri svojem poslu obrnil nszaj, In mi zamahnil s roko, asj se tskoj zgubim, ksr sem tudi storil. Kmslu potem so se odprla druga vrats, in isstopils je kuhariea s vprašanjem, ksj pri-nsšsm. Ponudil sem ji ceksr in povedal, da vsebino pošiljsts oče in msti. Povsbila me je v kuhinjo, da bom kej dobil, če sem Učen, ps sem oe brsnil, da som že jedel zelje in fižol, predno sem Žel od doms. Ali mslo ksve bož že še in beli kruh t mi je vsbljlve rekle, ds sem se komaj premagoval, a se premsgsti lc nisem mogel. Brž mi je postregla s to dobro jsdjo, ki jo do tedsj že nisem imel v ustih, lepo sem se sshvslil in šsl v šolo. Zvečer, ko sem prišel domov, nisem ps nič povpdsl, ksj sera vi* del, le po glsvi mi je rojilo ne-ksj nejssnegs, kar sem hotel biti os jssnem. In tako sem nszsdnje vse povedal msteri, ko me je vprsšsls, ksko sem oddsl fižol in česen. NstsnČno sem ji rssložil, ksko sem videl, ona pa je mslo pomislils, potem mi je pa odgo* vorils, naj bom kar tiho o tem, ker vse, kar se godi v fsrovžu so svete reči. Nsročila ml je, naj še smolim očenaš in češčenasmarijo issspim. — „Leto je preteklo, ko je priče kaplan oznsnjsti, da je kelih že obrsbljen, s ksterim dsrujo sveto msšo in bo trebs kupiti nove gs. Posivsl je mlsdsniče in dekls ts, da vssk prispeva po svojih močeh, ker on je priprsvljcn ipre jemati darove v svojem stsnovs nju sli ksplsniji. Takoj so mu za čeli prispevati in nositi dsrove. Neke nedelje mi je rekel oče t "Tone, tuksj imsš 35 krsjcsrjsv, nesi jih goapedu kaplanu zs kelih, da boš tudi ti deležen odpust kov." Ksdevolje sem vzel deusr In šel proti cerkvi. Ksko zspelji vo se je vtiakal okrogli denar v dlani 1 Kar nehote se me je lote vala želje, da bi ga porabil zsse, ker nič ksj ml ni bilo msr za od pustek. Stopil sem ns mirodvor, sredi katerega je stals fsrna cerkev, ns vogslu ps vedno mož i jerbesom rumeno sspeČenik že melje in mssjenih kifeljeov. Mikali so me, poželjenjo po njih je rsstlo. Kar ssms je roke segle proti jerbssu in ponudila deusr zs slastni kruh. ftolsrji mo ji tovsriši so bili prsv kmalu o koli mene, z njimi jc prišel po-gum, ds smo se postsvili okoli jsr-basa dekliefle in dečki, in zajedli ns pecivu vseh 35 krsjesrjev, ki jih jc oče zstipsl meni, ds jih Iz-ročim zs sveti kelih. "Ksko si se obnesel pred gospodom kaplanom", me js vpra-šsl oče zvečer, ko sem se vrnil do. mov. Tedsj sem se mu ps moral zisgsti, ksko sem storil v ksplsniji. — Ksplsna sem goljufsl Is drugič. Msti mo js nekegs pondeljks pe-J jala v cerkev. Pri tej priliki me ]<• vprašsl ksplsn, č« hočem iti hn IVskslu po trtne sadike. Pri volji sem bil, In tedej ml je neročil, noj jib prinesem k Vldenšku, ko-der sc bo on pripelje! in jih bo vzel s seboj v veliki vinogred, ki go lestuje v Slovenskih gorieek. Odšel sem s važnim nsročilem. Pot jn< j« vodil skosl smrekov gozd V gozdu som ugledsl veverico, ki je skočile ns drevo, vrhu ksterego s»m videl gnezdo Hitro Slmiska Narodu U»te«svli«M t. ter«. J t" ednota tokova. It. Molj« 100» v dréaot litarais. sem si ds si je zaslužils 40 kron ia s tem dobilo deasr, ds je plačsls ssdnji svoj dolg. Po isvršenea delu, jo napisala poslovilno pismo, odšla aa Kalvarijo, kjer se jo obesils. , .- ■ ■■ ■ Umrl ja v Počehovi pri Meri- "Oospodilaa Kma j« narsvnost bom 7* letni zesebnlk J s bob klasična Irpots." ICokčič. v š»l*foičorski koloniji "Teko etara oe mi pe irndar pe 70 ktnl ..pokojen! julal šeles le ae zdi." !oičer Jooif geverlnik. merco je šle k neki otranki fibot. „ m p|,M| fori in oegel okozi luk- njo v gnexda. A notri ni bile ve. veriee, peč pe polh, ki bm je pogrebi! s oetrimi zobmi za prot, da %m ga komoj rešil Ia mi j« pritekla is njegs kri. Ps s tem Še nt bl* lo dooti. Lesil som po drevja Iu m lake selo ssmudil. Popoldne šole sem dispel de kmete, kateremu m-si povedo I, de me polilje ksplsn z aaročilom. de mi da helare oe CLAVMI STAN i. »asr-ii fO. LAVNDALt K Iitriovalni odbtr t / UPPRAVNIOOSBKi Pr*do«4«* Vlossot Colahae.Mdpfd"«»* AodrO* VMvfafc. 1 f. D. T. «etoviteli «la«lU Filip Csdioa. POROTNI OOIKli „ . UederwoW, otoMoUl 40T W. Noy »I., torl•sftoM. IN.. Meodo ž.u..lk«r, a«. ITS, N«riMrtoa, OWi», Prod A. Vldoe. ki «TS. tif. Mloo. T«eš«IJ. Noa Si, NsodsrsoovttU, Pa^ Mi Goošoh, 414 VLMmfU* iMaifMi m. BOLNIŠKI OOIBKi OSREDNJI OKROUBi llos Noooku Mo4**4.lh, taiT-ii So. Uimdalo Am, VZHODNO OKJtOUKi SlSi'iJlIr^l«. Bi IN. Mooo. Ms, Po. i _________ Joho Or*i«lJ, leatt P900V A v«., CUT*U»i at ZAPADNO OKROŽJE i AsU«J^l«, l^.E^^m^mh^m^ Mik« t«H, i4SS3MWU«kMl*rSu*M«fnir. Utob' Nadsorni odbori Prook Zalu. oradsodalh, 8430 W. Mik I«.. Chlsooo, lit.. Pvooh UmrmK S4IT Pnm» A»«., ClovoUod, O., WUIU. SltH», 4404 It. CUlf Si, CUvalood, OkU. ./v,« , * . Zdruiitmnl odbori P^odsodolhi Psooh AM, 8184 So. Crs^lovd Ave, Chftssi», ItL. J«*k* Ovoa, »asa w. saih si.. chUse^ m. Jm. 8kak. 4404 Orton Ct.. Clsv^aod. OMo. VRHOVNI ZDRAVNIKI De. P. J. Kseo. 4888 Si. Clolr Av* CWs»4. a POZOR» Ko>o>|bodoooo e «I. odhooolM, hI delajo e gUvoooi mgM VSA PISMA, M oo oaoalaio oa poolo aL orodoodofta so ooolovoi Prsdsodalitv« S. N. P. JH SSS7-SS U. U.Uä. Ävoh Cbloogo. III. Viz SADKVt BOLNIŠKE POOPORB SB NASLOVBi Bolollho Sol* •iilvo S. N. P. J, ÜST-S4 So. Lawodolo A vs.. Ckloaao. IB. DBNARNB POSIUATVB IN STVARI, M oo lllojo jH. lavrlooolooga •dboca ia Jadaata ».W. so oaslaoai TajoMtva 8. N. P. J., 8487-44 So. Uwo* 4ala Ava, Ckiaaaa, 111. VSB ZADEVE V ZVEZI B BLAGAJNIŠKIMI POBU oo pošiljalo aa aaslavi Blae'JaUtva S. N. P. J.. 144744 Sa. Uwodala Ava, cKmo, III Vso orltoSbe alada oaslovaoja v gl. lovilosolaom ad kava oe aaj palÉjaJo Praoh Zaltsa. pradasdalha aodoavaaga adbava, šlgar aaolav Ja ogavaj. Voéj^rhtfvi^aa gl.^oaraUl »4mA m aaj paillja|a oa aaolav i Jaka Uodov* Vol daolol I ■ ■▼asi o gla_____ Lowadalo Ava, tv s vasi 0 glasila« Aadaela. oaj oo palllja aa oaolovi **PraovotoH. 844744 i. Lawadalo Ava, Ckissga, III. dik. "Goapod bi radi tudi vede U, po čem račuuate aadike", sem mu rekel. "Nič," mi je odgovoril akromni in pobošnl kmet. "Oo-spod žo vedo, ksko plačilo js nsj. boljže, dva očenaša in apostolske vera, pa bo vss plsčsno". Vzel sem butsro in šel na določeno mesto, kjer sem pa bil prs-pozen, ker gospod so je tsm lc pred dvetns ursms peljsl mimo, VprsŠevsll so me, kod sem hodil, ds sem se tako zakaanil. Seveds jim nisem pojsonil, ds ^iem med potjo plssll po smreksh za vevs-riesmi. Kmet je hitro nsprcgel konjs, ds odpelje ssdiko zs ks* plsnom, kakor je bil naročil, Premišljal som, boku d>i d.dni nspltnino ss svoje delo. Tsko asm se že v nedeljo postsvil v fsrovžu In poljubil kaplenu roko ter ponižno vprašal, če je dobit mludl* ke. "AH al jih ti prineself Skoraj bi bil nate pozabil." Domislil se je nečnsa, notom tu« ps zopet vprašal: "Ali si ti tisti deček, ki jo nekega dne, ne ds bi bil potr* ksl, odprl in pogledal notri v žup-niščef" Tsjil sem. ds nisem bil še nikdsr v župnišču, a pri tem sem si pa domislil, da js on tisti strio, kl js tako čudno izglodel, da ga nissm mogsl poanstl, in je glavo kir proč držal." "£o dobro," js rekel. "Tu i-maš, ker si prlnessl mlsdiks. Ali si kmeta ksj vprašal, koliko rs> čuns ss sadikst" "Rekel js, da rifluas šestdeset krsjosrjev ss vss," sem pripora* r nil. "Oh, to js ps malo. Bog mu po. vrni iu blagoslovi njegov vino* grsd." Hotel sem Is oditi, ku ms je ustavil ksplsn in me vprsšsl, čs bl bil jas tako dobsr in poae. asi kmetu 60 krsjesrjev. To Hm pa tskoj obljubil, on ps ml je is* ročil densr in Šel sem s pozdravom«v,Hvslen bodi . . .I" Toda pot me ni vedla h kmetu, temveč gori k vogslu cerkve, kjer jo stsl veliki jerbss žetnslj in kl. feljesv. Deklice iu dečki, moji so. šolo!, ki so stali in ¿skali popol. dsnskegs nsuks, so doblU vask žomljo sli kifelje, ps ksr bl še rsdl, kajti mlsdi sobje so silno hitro pohrustsli slsdhoskornste kruhke, sem ponovno nsročll krs-insrju, ds je zopet dal vsskemu kos. (Dslje prihodnjič.) KNJIGE Književne Matice S. N.Pe J. Književna matics Slovensko narodne podporne jednote je izdala in Ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. No-v ak. Izvirna povest iz življenja ameriških fran- čiškanov. Z Izvirnimi slikami, katere ja Izd«, lal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred |i.50. siovaneko-anglaška slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cona $2.00 s poštnino vred. Jhnmic Hiicins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest Iz življenja ameriškega proletarijata za ¿asa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 a poštnino vred. Zajedale!. Spisal Ivan Moiek. Povest iz doslej skriu «a kosa življenja slovenskih delav* cev v Ameriki. Trda vesbk. Cena $1.76 a poštnino vred. Zakon biononoalU Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zalo pod učna knjiga, ki tolmači mnoge natume zakone In pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično In duševno. 8 slikami. Trda vezba. Cena $1.60 a poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, doblto za tri dolarje. Vse MIH knjig« za šeet dolarjev. Vredne sof Narolbe, s katerimi je poslati denar, sprejema Književna Matica 2087-M So. Latmdale Aro., Chicago, OL •i, ¿AtUt 'iAfe ft Raie geapeiaratve. (Dop« u Jugo.lavije.) #aktAri„ . Bodočnost naroda, ki ja država,! "¡¡¡¡¡KI - Isši o dovršeni pobu šot »n^JM" , ▼ saw trenem gospodsrstva. Dr-' lave, ki ao naauie na teritorija bivše evstro-ogrske monarhije «e TOČ eii manj »redno »pro vedle konaolidacjjo notranjik razmer ia danes prehajamo v faao trgo-▼inskik pogodb a soaedi. Odkar •o sprejeli narodi moderno gospodarsko kulturo, jik spremlja potreba med narodne trgovine, ki more uspešno delovati le v mirovnem ipapoloženju. Svetovna vojaka je •uičUe domalega vae obstoječe trgovske pogodbe med poediaimi državami. Razmere so se izpreme-sile, nastale so nove potrebe, ki aaktevajo novih zvez, no vik po* godb. Ker pe teke pogodbe zavzemajo za possmezne države o-biljcžjc globokega gospodarskega pomena ne saazo za dobo trajanja pogodbe, marveč tudi za čas izven pogodbenega termina, jc brezpogojno potrebno, da se pred sklepanjem trgovskik po-godb tečno prouči gospodarska sposobnost prisedetih držav. ,. Vsledtegs ne bo odveč, ako raz-motriau» v kratkem našo notranjo goapodarsko politiko. . JSJada drŽava, kot je Jugoslavi-je, mora predvsem osvojiti aače-lp„čim širše gospodarske samostojnosti. S svojo gospoderske uspo aabljsnostjo mors pokazati svetu, da načelno odklanja angafma tujih, fospodarskik subvencij in le v toliko, v kolikor ze vse to. Poizkus izvedbe agrarne reforme, kateri naj bi končno sledila ureditev našega gospodarstva, ac je ponesrečil vsled špeku-tetivnih makinaeij sserodajnik Agrarna reforma je PROSVETA Da omenim še državne proračn Ije ia globlje padesao, a nikjer ni ne. Vlada Je pokazala ravna tn • najti formule, kako preprečiti go-najizrazitejšo nesposobnost, da se »podsrski polom, izrazim tako milo. Agrarna iu in-1 A kda trpi vsled tega največ f dnatrijaka država Jugoslavija po Oni, ki je trpel, od kar se je bU tnebnjc za eno proračnnako letp rodil, naš proletarec. Kot brezr /M voj»kujm asoraarieo nad t mi Ijardi dinarjev, ased tem, ko > hi lo »prejetik sa tgeje ministrstev, ki zastopajo industrije, sae, politiko in narodno proevete niti 2 miljardi. Jasno je, da ta igrajo odločilno vlogo politični interesi ■trnje, ki vlada po tem gnilem režimo. Oni se koče jo izraziti v oboroženi sili, ki jik čuva pri stressljenju sa njiboviau osebnimi cilji. Vendar, goepoda pozablja v zlatih jaalieah, da sila slej ko prej rodi odpar. Da zaaaorejo obstojati rasni tajni fondi (e zlatu) ia da sa zamorejo sprejemati tako velike postavke za vojeko v proračunu, zato mora biti nekje možnost kritja tek izdatkov. Kar tedaj ni bilo doseženo s davki (od katerih je plačala za L 1923/23 samo Slovenija če 6 miljard kron), kar ni doprinesla earian in monopol, to naj se doseže s štedenjem tem vae i»oin« prilik, da se po lastejgospodsrstva v aveje dobič kalovske namene. Od ministrstva aa agrarno reforaae označena ss-kvestralns posestne ao ss prodala raznim Rade Psšičcm» ki sa potem kot edini in pravni lastniki msjorstov prodsjsli zemljišča sa dobiček. Skoraj ni vredno, omeniti onegs. kar so dobili pe sgrarni reformi bivši vojsški dobro vol jei Ker tedsj oblast ni vztrajala pri prvotnem projektu o razdelitvi zemlje ssed manjše poljedelec, se položaj našega agrarnega proletarea ni popolnoma nič izboljšal. In ljudstvo je bilo razočarano prvič. Drago razočaranje ps je sledilo, ko je stopila v velja» vo nered ba o povišanju davkov, ki se izveje do šksndsloznosti. Nesposobnost držsvne uprave se zrcali bel v teh davčnik vplači- - .... ^ . lih. kjer imamo slučsje, da ss fa »teditL Nszadi^lks (a prepolna le v touko, v kc to zahteva nujna potreba. Mi smo agrarna država. Tako govori cvet a nss, a mi ss moramo tegs v prti vrsti Indi zavedeti. Morda ni v arednji Evropi države, ki bi imela toHko eksistenčnih predpogojev, kot jih imamo mi. Treba js le teren sksptoctirati in izkoristiti naravne dobrine za ustvaritev testne Industrije. Peto leta živi-ma v državi 8HS, a vse do danes ni bilo opaziti rečnega zanimanja ;. _ davčni plačilni nalog glasi na dva do trikrat tako visoko vsoto, kot znašajo dokodki. Država je pri tem zablodila deleč od namena razbremenitve davkoplačevalca ip tako tudi od gospodarske o-krepltve. , Veliko deksdsmo v nečem go-spodsrskem pokretu so zs znamo-rele svoj čse nmszens manipulacijo s izveaniranrt. Te izvoznice ao bile naravnost nekako prometno sredstvo, katerega so se posluževali ljudje, katerim je bilo do tega, da kupijo ves eksport s svojim <)» na r j. m in opravijo dobiček v evoj žep. De bi pe naložili kapital v industrijske svrbe, da bi poživili notranje gospodarsko gibanje, od keterega zavisi 95% naroda, o tem niti govorg. — DrugI unikum je nsš carinski tarif. 8 tem se je kotela doseči stsbllizscijs valute, a nameeto tega smo dobili draginjo, pod kateri mora biti uničen vCc meli živelj. in obeolntno nesposobna vlada radikalov js sprejela načrt o redakciji uredništva. S tem je bilo pognanih ne eesto na tisoče Ijndi z družinami, H danes obupnjejo. Reducirani m ao se pridružile množice ostalih brezposelnih -in tako imamo danes nsd 50,000 ljudi, ki ne vedo, kaj bodo začeli, ako ne dobe posla. 8plofaa stagnacija, ki raste od dneva do dneva, pa povzroča in-aolveneo nešteto podjetij, ki morajo likvidirati. Samo v Ljubljani ae meiejo za podjetji tla, a po poročilih iz Hrvatske ni tam nič boljlc. Med tem pa se odpira ▼ Srbiji in Macedoniji zelo živsh-na stavbens sezona. Država gradi vojsŠnice. Nedavno se je govori lo pri nas o razvoju mlade industrije. Te industrije in njen razvoj so vsled kritičnih razmer in nezdravega političnega režima nemogoči ze deljžo dobo. Vse glob- ki čaka aa svoj košček kraka. A ko beda tudi ts pot šla pogajanja proti ciljem seperatietičnih vlastodržeev, tedaj bodi spregovorilo tu li delavstvo.' i: 4000. V( vzorih dr. Vl&uaha, nspissl dr. Kevšackdo. (Dalje.) "Lepol Lepo!" pravi etari kanonik. "Pa naj epi, no, pri petru polkovniku 1 Kaj pravite, ti otročičl?" "Jas pravim," odgovori nadvlkarij, "ds se ravnajfto strogo po propisik. Popustnost ss često kar aajeetrejc kanuje sama M "Tudi moje mnenje!" pritrdi svetegs Flo-rijaaa cerkovnik in tretji član male komisije. "Kako M aadil o aae blagi nadškof, ako smo po-pislni .proti tajen, ki je morde krivoveree, ali le kaj bujlega!" "Obras njegov ne kale tega," brcni se kanonik. "Obilo greha U človeček le ni etorÜ ne ivetu!" ' "Obras, oče kanonik T Meni pa ravno ta obraz ni po volji! Gotovo cc ne metim, če trdim, da ac je ta človek le mnogo žalil s alužabnikl božjimi!" Nadviksnju Gregorju pritegne tudi cerkovnik in le dcstsvlt "Poglejmo le njega dolge lassl Kričhnski človek ss striže in brije! Revnajmo se popropikih blaženega Antona od Kala!M v "Pa ae ravnajte po njih. sitnežal" sagodrnja kanonik. "Sveta komiaija za iapralevenje tujcev l^lfmk »klicana sa jutri; v jedni noči mu podga-ae Iu miši ne oglodajo kosti j! Tajnik Oregorij, esstevi sa piani k ia popiši tujss! Ti cerkovnik, pa imej pripravljen pečatni vosek in pečet male ko-«MaftcJ j> »t vrgli r bojno li*,* '' «ekujoč napada pczdke " menda ona velika okr u prea — razsvetlile razum in voljo našegs legijonar,» IV 8pustili smo se nsvsdot "tkg ko paradiž!" se. ukej ^ in U povedal tadi prijatelj« i*tu. V tem pridem.* m sklsdišea, podobnega nunuft. , m trgovini. Jože kot vefczk ¿2 "Tn začno alačiti" ... ¿J pogleda tako peaaenljuo .. -«j tam" ... gri tem pokaže % pmJ proti nekim vratom, "tam g neka jo alačiti." "Ps ns, ko bomo že .. ."oni mignil s roko in žli smo. Mti» < minilo veselje in vidno sem te niL Nad vrati sem bral naj Laseiate ogni speraaza, m ch'entrate!" Ns tihem sen n, pravil križ za eventualno božj prizanesljiv os t. Kar jc bilo dalje, je bik» tJ megli. Imel sem nsmree v sn preveč slan okus in »em bil u uj vanje popolnoma aespoaobea 'i ai paradiž," sem si dejal ss« krat "Tam jih neksj j«k» j Kolek, rac drugo je fsta mot| na 1 V paradižu je bilo samo J drevo prepovedano, ono sredi j je, tukaj pe je mends ramo i dovoljeno, ps vas drugo zabraaj no!" Zahrepenel sem vea H prijstelj Jože se je amejal, j sem bil na koneu asj toliko ud voljen, da smo proti visoki odh| nini vendarle prišli ns sveži trd Žsl mi je bilo — čeprav se n« i nim nizko — zs pelin dzfful ko .. . Toda, ker smo si rešili živi, in zdravje, smo ae še malo prehodili po Kolodvorski in n | Miklošičevi vrnili v Ucion, Šče načrtov. Doma dobim na mizi gospodinje, za ztsnovanje. v žep •. • "Ko Vida pe koče speči zmrači ae ji kršeno liee, bil Atilov jc ogleduh poslednji] mernik plenice." Vražji Alkerel zdramil Recept Neka žena pride k in ga vpraša t "Povejte mi. kaj naj storil Moj mož čestokrst govori v ■Ju." "Mu morate psč dovoliti, I pride po dnevi do besede," m glasil odgovor. — Samopomoč. Matevž Pejek se je vračal krog druge ure ponoči domor. \ ulici sreče mlsdo dekle, jo nu in vpraša: "Kaj pa delate tako poza« ulkit" "Iščem podporo za bre ne ... zoo I /pot — FARMA RA PRODU Prodam 40 skrov neobdeli zemlje, večinoms gozd * * drevjem. Prods sc vsled »1« delsvskih razmer, zemljz je Willsrdu, Wis. Za pojv«11* obrnite na nsslov: Anton Dele P. O. Box 444, Auburn. Ill- (A* ZA KUHANJE PIVA DOMA ._omo v zalogi stad. KnitU^i in vss drage potreb*^ P®** tn ae p^pr&Jte. d. kuhani vedno le aejM)J « ecJAi. Dobiti Je tudi ibirje •• steklenic in raznih Mi vam dosuvimo aeroiik» P» Hi. točno v vse kra>e. J Groeerijam. toMUrt-« dajale» telezniee d»saa prtagj poet pri večjlk naročilih- ^ Informacija as: FRANK OGLAR. Mil I «peri T Awm«. Clew«"| svojik pogajaajik prevldas. ara- U — ravno tako kakor da amo rte tuje naj gespaderakl položaj, v pred rimskim kattelom Emon" katerem sc aakaja 9S% nsroda,|mi bar . bar-i Bani, ki jo miai: -M •urna vosuja v JUCOSl>«H ««mz na vse — -0* LA M VOIE 'ïwV g FRENCH tli« . _ • _ tm.1