Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland. Ohio. By order of the President. A. S. Burleson, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA/ /OLUME IV.—LETO IV. . {Single Copy 3c. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva, ————______/ ^ i "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) JUNE 13„ ŠT. 137 NO. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Clieveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. TUIEROONI RUDARJI IZGNANI boj za obstanek u-stvarja sovraštvo med ameriškimi in tujezemskimi rudarji. Spor med tesarji in A. F. of L. Princeton, Ind.. 11. junija. — Nocoj je prišlo semkaj poročilo, v katerem se pripoveduje, da so amerikan-ski premogarji izgnalj iz rudarskih okrožij GitoSon in Pike več sto tujezemskih premogarjev. Kot se sporoča, so amerikan'ski premolar ji nastopili sproti tuje-zemcem zelo teroristično. Ameriški rudarji sb organizirali takozvane odbore čuječih, katerih bojni klic je:. "Amerika za Amerikan-ce" in so prisilili več sto tujezemskih rudarskih družin, da so morali bežati iz rudar skih naselbin. Druhali Anierikancev, šte-joče okrog 1,000 osdb, so vodile teroristično proti-tuje-zemsko gonjo v naselbinah Prancisko, Oakland City, Petersburgh in Hosmer. Glasom dosedanjih poročil ^e ni nobenemu izmed tu-jezemcev storilo nič žalega, toda zagrozilo se jim je, da se jim ne bo dobro godilo, čd Se takoj ne umaknejo iz rudarski hnaselbin. Vzrok temu ipro'ti-tuje-Zemslkemu gibanju je ekonomski., Ko so se rudniki 130 lillinois v zadnjem času Začeli! zapirati, se jih je veliko preselilo v Indiano, da tu dobe dela in zaslužka. Od j tistega časa pa je več rudni- j kov v tem okraju pričelo de-1 lati le polovico ali celo manj formalnega časa. in ameriški rudarji so v prepričanju, da so tega krivi tujezemci, in da ti oni imeli dovolj dela, če bi ne bilo tujezemcev, organizirali druhali, da se izžene vse tujezem^ke rudarje. Vsi izgnani tujezemski rudarji so člani rudarske Organizacije, in istotako so tudi ameriški rudarji, ki so jih izgnali. Tujezemski rudarji 80 povečini Avstrijci in Madžari. (Najbliže so med njimi tudi Slovenci, kajti navada, da se jih klasificira kot Avstrijce, v Zdr. državah še ni docela umrla. Op. ured.). Ko so amerikans:ki rudarji 'pridrveli v Oakland City, So bili tujezemci tako pre-,' strašeni, da je okrog sto družin zbežalo nemudoma, |n so pustili za sabo celo vso lastnino. Zadnja poročila pravijo, da je v rudarjem dkrožju 2daj vse mirno, in da sp vsi tujezemci našli pribežališče ^ bližnih mestih. Bodo preiskavali proti-tuje-zemske izgrede. Princeton, Ind.. 12. junija. Za jutri je bilo sklicano Uosebno zasedanje velike pohote, da preišče aktivnosti teroristov, ki so prisilili več ®to tujezemskih rudarskih r^žin k begu. Kot se poro da 'si prebivalci Sporge-on in Pike okraja, kjer je oilo izgnanih okrog 40 tuje-^^msikih rudarjev, prizade-y^.lo, da izvedejo slično pre- - ^skavo. Sims se mora vrniti domov. Denver, 11. junija. — Na konvenciji Ameriške delavske federacije, ki je sedaj v te?ku v tem mestu, je prišlo do spora med tesarsko (carpentersko) unijo in pa pravosodnim ,odsekom Ameriške delavske federacije. Kot posledica spora je tesarska unija suspendirana, toda kot se zatrjuje, se bo stvar dalo še poravnati, in se torej ni bati; da bi tesarji, ki so najmočnejša unija izmed vseh stavbinskih dbrti, odstopili od federacije. Do spora je prišlo, ko je pravosodni odsek Ameriške delavske federacije odločil, da se mora vse mezdne in druga spore med delavci in delodajalci predložiti razsodiščnemu odboru, medtem ko so tesarski, delegatji temu nasprotovali. Sprejela je bila tudi resolucija, glasom katere se bp suspendiralo vsako unijo, ki bi te odločbe ne hotela sprejeti. Tako so bili tesarji avtomatičnim potom suspendirani. William L. Hutchesbn, predsednik tesarske unije je vodil proti pravosodnemu odboru dolg in trpek boj, toda je bil poražen. Nasprotoval mu je William Bowen, predsednik unije zidarjev ki je mnenja, da so rešitve delavskih sporov potom razsodišč rešile delavcem' že na milijone dolarjev, ker se je na ta način izognilo štrajkom ali pa se jih je »krajšalo. , Ko' je zadeva šla na glasovanje je proti resoluciji glasovalo 25 delegatov, za pa 35, nakar je Hutchfflison izjavil, da smatra tesarje avtomatičnim potom iz-| ključene, in da je odredil, da te-, sarska unija preneha s plačeva-: njem svojih prispevkov v blagaj-j no stavbohskega departmenta de-, lavske federacije. Tesarji so prispevali letno približno $20i000. Predsednik stavbinskega departmenta, John Donlin, «e je danes izjavil, da bo eksekutivni koncil departmenta skušal prego^ voriti tesarske urednike, da podajo obljubo, da bodo spolnjevali odločitev pravosodnega odbora. Irski somišljeni pri eksekutiv-nem odboru stavbinskega departmenta so predložili resolucijo, glasom katere bi se pozivalo vso ameriško javnost, da napove bojkot vsem angleškim izdelkom. Reisolucija je propadla, toda ista resolucija bo predložena Se generalni konvenciji federacije, ki si prične v pondeljek (danes). -O- TRUPLO DEKLICE NAJDENO V KLETr ČRNCA, Moorstown, N. J., II. junija. Danes se je našlo truplo sedemletne Matilde Russo ,ik'i je izginila še zgodaj spomladi, zakopano v kleti koče, ki je last nekega črnca. Koča nahaja oikrog 50 jardov od dekličjega doma. O-trok je bil zakopan docela gol, in na vratu in trebuhu so vidni znaki ran od noža. Policija sedaj, išče črnca Lewis Lively j a. ki je lastnik koče, v kateri je bilo najdeno truplo delklice. Najprvo so bile oblasti prepričane, da je bilo drikldtce zlorabljeno, toda zdravniki so se po prekkavi trupla izjavili, da otrok ni bil napaden. V hiši črnca živi tudi majhen zamorski deček, kaiterega je vzela za svojega žena izginolega črnca. Policija pravi, da so se otroci italijanskega krojača Mihaela Russo in zamorski deček včasih silno prertfkali.' Oblasti so aretirale^ ženo črnca in zamorskega dečka. ' * Washington, 1 1. junija. — A-meriški mornariški tajnik Denby je danes odredil, da se admiral Sims nemudoma vrne iz Londona v Washington, in da razloži svoj govor, ki ga je te dni imel v Lon donu, in v katerem je silno, napadal ameriške Irce, ki aimpatizirajo s Sinfajnovci. Vojni tajnik pravi, da je že to odredil, ker do zdaj še ni prejel nobenega odgovora od admirala Simsa na brzojavko, v kateri mu je mornariški tajnik naročil, da naj nemudoma pojasni svoj londonski govor, oziroma da se izjavi, da-li so bila časnikarska poročila o njegovem govoru točna. Zato je mornariški tajnik sporočil Simsu, da je njegov dopust končan in da se mora takoj vrniti v Washington. Ta odredba pa je kolikor toliko formalnega značaja, kajti znano je bilo že itak, da namerava Sims odpotovati nazaj v Združene države že to sredo na parniku Olympic. Senatorji kot poslanci ilz raznih delov Združenih držav izjavljajo, da prejemajo veliko število brzojavk z ozirom na Simaov, ^ovor. Nekateri zahtevajo, da se admirala kaznuje, drugi pa, da se ga podpira. Bivši mornariški tajnik Daniels ki je imel s Simsom 'svoječaSno tudi hud; spor, ker admiral n'i hotel sprejeti ameriškega vojnega odlikovanja, ker je bil mnenja, da so dobili slična odlikovanja številni častniki, ki tega niso zaslužili, je danes izjavil, da je Sims zmožen in drzen častnik, da pa je preveč sebičen m domišljiv, in da se je teikom vojne tako dlno pHzadeval prikupiti Angliji in zaveznikom, da je pozabili ,da je Amerikanec. Sims 86 izgovarja. Washington, 1 2. junija.— Danes je admiral Sims poslal odgovor na kabiogram mornariškega taijniika Denbyja, v katerim se izjavlja, da časnikarska poročila o njegovem govoru glede ameri' ških Ircev niso bila točna, temveč da se je več njegoVih izjav po-tvorilo, tako da so dobile slabši pomen. Sims pravi, da v isvojem londonskem govoru ni dejal ničesar, kar ni že ponovno javno povedal v svoji knjigi "Zgiaga na morju" in pa v svojih govorih, ki jih je imel v Združenih državah. ' ^ -O- DOLGA KLOPATACA. Middletown, N. Y., 12. junija. — J. H. Weed je danes tukaj ubil kačo klopotačo, ki je dolga štiri čevlje in štiri palce. To je največja kača, ker se jih je ubilo v tem okraju tekom zadnjim 15 let. —---O- POTRESNI TRESLJAJI V CAUFORNIJI. Santa Criiz, Cal., 12. junija. — Pretekli večer se je tu občutilo dva. potresna sunka prVi je bil lahak, drugi, ki se je pojavil nekoliko pred osmo uro, pa je bil precej močan, škode ni nobene. -O- — Sokolski naraščaj prične s telovadbo v sredo ob 6:30 zvečer. Vsi tisti, ki so priglašeni, in ki mislijo dati svoje otroke v so-kolsko sredo, naj pošiljejo isto že to sredo ob polsedmih'zvečer v Sever-Nagcde dvorano. Vaje naraščaja se bedo vršile tudi ob petkih ob polsedmih zvečer, torej dvakrat na teden. Starosta. Grški kralj je na "fronti". Smirna, Mala Aazija, 12. junija. — Danes popoldne je dospel semkaj grški kralj KonStantii^, Bil je pozdravljen navdušeno, vendar pa mn/ožica ni bila tako enturijastična kot v Athenah. Zavezniške bojne ladje so zapustile pristanišče, da se na ta način izognejo uradnemu pozdravu. Uradno je bil sprejet kralj od governerja Steriadesa, vrhovnega poveljnika, gen. Papoulosa in turšk. župana. Zupan je Konstantina pozdravil v turškem jeziku. Konstantin je držal ogled parade šolsikih vojaških čet, šolskih otrok in patrijotičnih društev. Podvzelo se je izredne varnostne korake, da se zavaruje njegovo avl j en je. Vojake in po-i licijo se je nastavilo po vseh bal-i konih in strehah, kjer se je pe-j Ijal kralj. i Atene, 12. junija — Prednoj je kralj Konstantin v soboto odpotoval v Smirno, da vodi grške operacije proti turškim nacijona-listom v Mali Aziji, je podal na ljudstvo proklamacijo, v kateri napoveduje zmago grških čet. Po stari kraljevski navadi kliče tpdi Boga, da naj mu pomaga pri prelivanju krvi. Sovjetski poslanik v Angori. Carigrad, 12. junija. — Turški parnik Addaniz je prodrl grško blo^kado v črnem mroju, in je danes dospel semkaj iz Batu-ma, potem ko je pustil v Angori, kjer se nahaja sedež turške naci-jonalistične vlade, sovjetskega poslanika M. Naratova. Sovjetski poslanik je imel s sabo 20 častnikov in obilo ženskih tajnic ter dva zaboja zlata. Sporoča se tudf, da je M. Uli-janov, brat Nikolaja Lenina, katerega pravo ime je Vladimir II-jič Ulijanov, postavljen najvišjim sovjetskim komisarjem na Krimu. To mesto je dozdaj zavzemal bivši ogrski komunist Be-lu Kun. Francoski poslanik v Angori. Angora, 11. jun'ija. — Henri Franiklin Bouillon, ki je prišel semkaj v imenu francoske vlade z namenom, da se ustanovi s turško nacijonalistično vlado prijateljske odnošaje, je bil danes v tukajšnji turški posIanWldi zbornici zelo prisrčno sprejet. Anglija se boji vojne. Pariz, 12. junija. — Londonski "Times" objavlja člandk z ozirom na zavezniško politiko na bližnjem vzhodu, in izraža bojazen, da se Angilija zaplete v novo vojno. Times izraža mnenje, da Anglijo skrbi v prvi vrsti za varnost bospotske ožine, in dostavlja, da imajo Gfki sicer precejšnjo moralno pravico do Smir-ne in bližnje okolice, da pa to se nikakor ne pomeni, da so Grki opravičeni do vsega, kar bi radi dobili ekstremni nacijonalisti. Francoze skrbi postopanje Anglije. Pariz, 12. junija. — Francosko zunanje minlistrstvo si beli glavo o vprašanju, kaj da pravzaprav misli Anglija napraviti s Turčijo. Priznano je, da Anglija odobrava grško ofenzivo, in možno je, da bodo Grkom celo aktivno pomagali. To pa fran c) da je nezgoda nastala vsled memarnosti poškodovanca, razun ako se pred poroto dokaže, da je nezgoda nastala vsle^d poškodovančeve pijainoi^ti ali 'brezobzirne brezbrižnosti pred nevarnostjo. Odškodnina se ne izplačuje za slučaj iDOŠkodbe ali smrti, nastale vsled lastne volje zaposlenca; toda v tem slučaju je delodajajčeva dolžnost, da to dokaže. Vsakikrat, ko se delodajalec in delavec zmenita za delo, predpostavlja se, da sta oba pristala na določbe kompenzacijskega zakona, razun v slučaju, da sta se obe stranki pri sklepanju tega ugovora izrecno pogodili, in si vzajemno izmenili pismeni ugovor, da se doloSbe tega zakona ne bodo raztezale na 'nju; ta ugovor pa treba prijaviti na Bureau of Compensation tdkom desetih dni po nastopu dela in prej. 'ko se zgodi kaka nezgoda. Lestvica odškodnin. Popolno onesposobljenje. Po desetem dnevu po poškodbi 50 od sto' zaslužka poškodovanega delavca, ali ne več ko $12. in ne manj ko $6.00 na,teden; popolna odškodnina ne sme presegati svote $5,000. Delno onesposobljenje. 60 od .sto zaslužka, alji ne več ko $12. na tdden tekom dobe delnega onesposobi jen ja, toda ne preko tristo tednov, začenši od desetega dne po poškodbi. Za zgubo pesti: 60 od sto plače tekom 175 tednov; Za zgubo roke: 60 od sto plače tekom 215 tednov; Za zgubo bedra: 60 od sto tekom 215 tednov; Za zgubo noge (stopala): 60 od sto Wkom i50 tednov Za zgubo očesa: 60 od sto tekom 125 tednov. Ne izplačuje se hikaka odškodnina za prvih deset dni po poškodbi. Ranocelska in zdravniška oskrba. Delodajalec mora preskrbeti primerno ran'ocefeko in zdravniško oskrbo tekom prvih tridesetih dni po poškodbi. Stroški te oskrbe ne smejo presegati $100. Ako delodajalec bi se branil preskrbeti to oskrbo, zdravila in zdravniške potrebščine, si jih sme poškovanec sam pri-baviti in deloidajalec mora povrniti stroške, ako ni'so pretirani. Ako poškodovanec odbije zdravniško in bolnišnično oskrbo, zgubi vse pravice do odškodnine. Odškodnina za slučaj smrti vsled nezgode. V slučaju smrti vsled nezgode zaposlenega delavca se odškodnina izplača sledečim osebam: 1.) Otroci imajo v slučaju, d^ ni pokojnik zapustil vdove, pravico do odškodnine od 30 od sto plače ako jih je eden ali dva, in od naknadnih 10 od sto za Vsakega nadaljnega otroka, največ pa do odškoidnine od 60 od sto, katera svota se izplača v rdke varuha. 2.) Vdova ali vdovec brez otrdk — 40 od 'sto plače; z enim ali več otroki — 60 od sto. 3.) Ako ni pokojnik zapustil ni vdove ni otrok, tedaj prihaja na vrsto oče ali mati, ako sta bila vsaj nekoliko odvisna od pokojnikove pomoči, s pravico do odškodnine od 20 od sto pokojnikve plače; za njima pa odvisni bratje in sestre: 15 od sto za enega brata ali sestro in naknadnih 5 od sto za vsakega nadaljwega brata ali sestro, nikdar več pa ko 20 od storža vse skupaj. Pogreb. Dedičem se izplačujejo zmerni stroški za poslednjo bolezen in pogreb v najvišjem znesku od $100. Zopetna poroka. Vdova — izvzemši vdovo, ki je nenastanjena ino-sitranka—ima v slučaju zopetne poroke pravico dobivati odškodnino še tekom dobe, odgovarjajoče tretini čatea, kar je ostala vdova, nikoli več pa kot tekom 100 tednov. Največja izplačila. Znesek plače, na podlagi katere se izračuna odškodnina, ne sme nikoli biti večji kot $20. ali manjši kot $10 na teden. Oškodninska plačila nadaljujejo tdkom največ 300 tednov. Maksimalna doba oškodninAih plačil je 800 tednov. Inostranci. Inostranski vpravičenci, ki niso nastanjeni v Združenih državah, imajo pravico dobivati le dve tretini odškodnine, označene za tukaj nastanjene osebe. Inostranski vdovci, vdove, roditelji in bratje ali se'stre, ki niso nastanjeni v Združenih državah, nimajo pravice do odškodnine. Zastopništvo nenastanjenih inostrancev. Nenastanjene inostranske vpravičence more zastopati njihov konzulat, ki ima pravico prejemati in dostavljati odškodninsika plačila. Prijava poškodbe ali smrti. Poškodbo ali smrt treba prijaviti delodajalcu tekom 14 dni po nezgodi. Ako se stranke tekom leta dni ne pogbdijo glede odškodnine za slučaj poškodbe ali smrti, zgubijo vsako pravico do iztirjanja. Filip Uratnik: AVTONOMIJA IN AVTO-NOMISTI. (Dalje) Kaj se pravi ločiti teritorijalno Hrvate in Srbe? To je enostavno nemogoče. To je tako, kakor da bi zahtevali pri nas socijallsti in recimo pristaši demokratske ali pa ljudske stranke teritorijalno avtonomijo. Eni kakor drugi bi zahtevali upravičeno cele pokrajini zase. ker živijo pomešani drug med drugim. Tako je tudi s Srbi in Hrvati. Zgodovinska razdelitev torej plemenskim as-piracijam ne ustreza popolnoma. Je pa tudi upravno nesmiselna. Da ostane recimo Zemun upravno združen z Zagrebom, ne ,pa z Belgradom, pred kojega vrati leži, to nima z avtonomijo nič opraviti, pač pa s plemenskim separatizmom, ki hoče dati avtonomnim enotam na vsak način zgodovinski obseg, tudi tam, kjer je to nesmiselno in škodljivo. Vkljub temu to hrvatski na staro zgodovino se sklicujoči av-tonomisti v imenu avtonomije zahtevajo. Razlika je med avtonomijo in avtonomijo in med av-tonomistom in avtonomistom. JVIi smo avtonomisti, ki gledamo v bodočnost in čutimo z bodočnostjo. Ljudje, ki gledajo v pretekle čase Pa so tudi avtonomisti. Zanje, za avtonomiate v smislu francovcev. Šustercijancev in v najboljšem slučaju nejasnih pojmov smo centralisti. Rajni Krek, mož, ki bi ga ti ljudje ne smeli imeti v čislih pa bi morda o našem centralizmu pravičneje sodil, kot oni. Ko smo se obračali proti njim, smo govorili samo o Hrvatih in Srbih, nismo se pa dotaknili Slovencev, ki so nam najbližji. Tu se razširjajo in verujejo najstraš nejše bajke. Mi "centralisti" hočemo — ho-rribile dictu — Ij^je vso slovensko kulturo prodati. Mi hočemo začeti govoriti in pisati čez noč neko babilonsko mešanico mesto naše ljube slovenščine', torišča naših kulturnih delavcev, publicistov, pisateljev in drugih uvto-nomistov. Ne bojte se! Vaše torišče ostane, kar se vas tiče popolnoma nedotaknjeno. Tisti, ki sanjajo o babilonski mešanici, ne pridejo resno v poštev v nobeni stranki, najmanj pa v naši. Sicer pa: Es muss auch solche Kaeutze geben, ki se borijo s strašili in ki se razgrevajo za in proti ob doce'la neaktualnim vpra šanjem. Aktualno je le vprašanje takozvane nedeljive Sloveni- je. Načrt našega kluba se zavzema tozadevno za razdelitev v ljubljansko in mariborsko oblast, za Slovenijo pa predvideva z ozi-rom na kulturne skupnosti — vkljub temu skupno, na kulturne panoge se omejujočo upravno enoro. To stališče se je napadalo in se napada, pa docela po krivici. Res je, da se da napraviti iz Slovenije lažje dobro upravno e-noto, kot recimo iz Hrvatske, zgodovinske ali celo plemenske. Vkljub temu je Slovenija za enkrat le kulturna enota, ne pa tudi gospodarska. V kolikor pa je — so te gospodarske vezi najnovejšega datuma in se dajo z malimi žrtvami — in nobene reforme ni brez žrtev — tudi ukiniti. Gospodarska centra Slovenije sta Maribor in /Ljubljana. Upravna razdelitev, ki se na ti mesti naslanja, ni nenaravna. Vsi razlogi, ki govore proti razdelitvi, ki ni v vsej naši stranski tako nepopularna, kot pri sodru-gih iz Ljubljane, so nevzdržni. Zlasti nedvomno stoji, da pomeri ja upravna okrepitev Maribora za vso severno mejo Slovenije velik narodno - politični plus in ne narobe, da je Mariborčanom zaželjena in da spoprijaznjuje štajerski lokalni patrijotizem, ki je v okolici Maribora še živa sila, z našo državno in narodno celoto. Ce je tako, je bilo naravno, da je zavzela stranka v te moziru kompromisno stališče. In konem koncev! Ce bi bila v razdelitvi Slovenije na dve okrožji tudi mala žrtev — Srbi in Hrvatje bodo morali doprinesti dosti večje, ako hočejo, da premagajo svojo njih razvoju kvarno zgodovino in nje posledice. In mi? Mi naj pri tem vse storimo, da ne stojimo niti za las na drugem stališču kot hrvatski fran-kovci, ko jim diktira enako kot nam plemenska ekskluzivnost in mržnja vse druge "razloge", pa najsi postavljajo pri tem tudi resnico na glavo. Vse to je bilo potrebno enkrat povedati. Slovenski kulturni delavci naj mi o-proste, če sem se jih tudi enkrat neprijetno dotaknil, čeprav se dobro zavedam, da je dalj tisti, ki ustvarja in da nam bodo ustvarili ravno oni novo zgodovino ne pa — Jadranska banka. A zadnji čas se dobaja, da ti zabrusi vsak prisednik Unijonske kavarne kul turnega delavca v obraz. In če se ž njim ne strinjaš, pa ti zaluča iz dna svoje umazane duše v o-braz še Jadransko banko. Kulturni delavci naj pokažejo tudi v času, ki je čas dejanj in v ko jem se lahko diči lažje, kakor kdaj poprej vsak unijonski pre-sednik s tem odličnim naslovom, da so na višini in da ne bodo dajali firme ljudem, ki se bore med nami zadnji čas za avtonomizem preteklosti. Torej — proti centralizmu, za novo avtonomijo, za lepšo in veliko bodočnost. V okviru te avtonomije v toj za že pridobljene socijalne pravice. —■ ki jih morda drugi kraji še nimajo. To je cilj. S tem pa nikakor ni rečeno, da je cilj že vse, pot do njega, računanja z ovirami pa postranska stvar. Med te ovire spada v prvi vrsti mišljenje ideologija ljudstva, kakor jo je vstvarila zgodovina. Ta ideologija ni idealna. — toda ona vkljub temu obstoja. Vsaka dobra politika bi morala iti za tem, da je ne izziva in da jo skuša preo-kreniti. To se ne da napraviti čez noč. V vsakem slučaju se da napraviti to le z orožjem duha in ne s silo, ne z denarjerp. V kolikor so v Jugoslaviji stranke. — v Sloveniji velja to predvsem za demokratsko stranko in njene pristaše, ki s tem psihičnim momentom sploh ne računajo in izvršujejo nepripravljene reforme — moremo govoriti o resnično obsodbe vrednem centraliziran ju in centralizmu. Tudi vladni ustavni načrt je slab, ker daje premalo svobode in premalo avtonomije. A to vendar ne gre, da se šteje to tudi tistim v zlo, ki imajo o demokratskih ustavnih načrtih, in o politični praksi demokratske birokracije tako odklanjajočo sodbo, ^karor jo vse to zasluži. To pa samo zato, ker pravimo: Tudi v politiki avtonomista, ki gleda samo na razpoloženje, in na to, kar je tudi v pblitiki Korošča . Šimraka -Laginje. Radiča in naših avtono-mističniih soborllcev ni tiste koncepcije, ki bi nas upravičevala djBlati reklamo za Korošča proti onim drugim grešnikom. Mi moramo iti'brez ozira na desno in levo tudi v ustavnih vprašanjih svojo socijalistično pot. -o-- Sokolstvo. Tel. odsek SI. Sokola je prejel te dni od Jugoslovanskega So-kolskega SaVeza iz Ljubljane sledeče brošure za vzgojo Sokol-stva: Dušan M. Bogunovic: So-kolska prosveta v društvu in narodu; Dr. L j udo vid Pivko: Kratka Metodika Telovadbe; Dr. Fra-njo Bučar: Floretovanje, in Dr. Ljudevit Pivko in Adolf Schaup: Telovadba, — Tajništvo. VERA. ROHAN j) Spisala Olga Waldowa |) 10M5^><>'.C>0^<>0000^00 "Bodi mirna, dragica, saj sem jaz pri tebi." ''Ti si pri meni — o, daj, da čutim, da si pri me- Za kril jo je Agatinim pogledom ter jo poljubljal dolgo in prisrčno. "Ali si sedaj mirnejša?" "Da — bolje mi je. Agata, zdim se ti pač zelo sentimentalna — pa nisem. Ali ta pesem me razburka do dna duše. Njega Svetlost ima docela prav, da mi je ne dovoljuje peti. Sedaj zapojem nekaj drugega, da zabrieem njen dojcm." Zapela je kratko francosko pesmico, a ko je do- "Hvala ti, Vera. Ta mala pesmica je bila prav vršila, je vstala Agata. osvežujoča. A sedaj je čas, da grem. Svetlosti" —r Globoko se je naklonila — Ljuba aestrična, najlepša ti hvala in o^ani »rečna!" "Agata, vedno me bo veselilo, kadar prideš." Spremljajoča jo čez salon je pristavila Vera še z ljubeznivim a nekoliko porogljivim nasmehom: "Popelješ se v kočiji domov — nikakega ugovora, saj je tema ■— dobri prebivalci mesta N. te ne opazijo v njej. Au revoirl** Z urnimi koraki se je vrnila h knezu, mu položila obe roki na rame ter se zagledala vanj. "Drago srce, ali ti je bil po#et dobrodošel?'' je vprašal. ''Da in ne — najljubše mi je, da tiho čakam in mislim nate. Ali ostaneš pri meni, Egon?" "Gotovo." ''Pa pojdiva v budoar!" * * * Dr. Stuermer ni videl še nikoli svoje žene tako razburjene, kakor onega večera. "Robert, vsa moja duša je zmedena; ničesar drugega ne vem, kakor da sta me očarala ta dva človeka. Občudovati moram Vero, — ne morem je več obsojati! In vendar se sramujem, priznati to — pomagaj mi, da si razjasnim svoja čustva, ljubi mož!" "Pripoveduj mi vse od začetka, kako je bilo," je dejal dobrohotno se smehljaje, — "videla m kneza?" Agata je začela pripovedovati. Ko je končala, je vzkliknila: "Ali je torej Vera grešnica ali ni? I Je Id razmerje kaznjivo ali ni?'' "Ne! Na svetu ne smemo meriti Vsega z istim merilom. Kakor so naravne sile, ki jih ne moremo preSo-d'iti, tako so tudi ljudje, ki stoje nad običajno višino. Morda imajo več božanstvenega na sebi, kakor mi, ki se damo vkleniti v verige zakonov in tradicij. Vera gotovo ni grešnica pred Bogom, ker ljubi nesebično, požrtvovalno. — To razmerje ne more biti kaznivo pred Najvišjim, saj ščiti s svojo ljubeznijo vsak dan nanovo življenje našega kneza. Če tudi meče množica kamenje nanjo — iztegne Bog v nebesih svojo roko nad njeno glavo — o tem sem uverjen." "Hvala ti, dragi moj mož!" * * * Grofica Wintersteinska je sedela za svojo pisalno mizo. Bila je zelo zatopljena v pisanje pisem. Vrata salona in vsa okna prizidka so bila odprta prekrasnemu poletnemu vzduhu. Bilo je enajst dopoldne. 2e nekaj časa je stal gluga, spoštljivo vzravnan — Vera ni dvignila pogleda — diskretno je zakašljal. "Kaj je?" ''Gospa grofica, gospod stotnik Demhof prosi, da ga izvolite sprejeti." "Prosim, naj vstopi." Pobočnik je vstopil in se poklonil. ' Kakšne vesti mi prinašate tako rano, dragi Demhof?" . ) Prosim, da blagovolite odpustiti, ker motim tako zgodaj, gospa grofica, toda prihajam po naročilu njega Svetlosti." Njega Svetlost vpraša, ali bi hotela g. grofica z njega Svetlostjo in mojo malenkostjo jezditi ob treh na grad Winterstein, da pogledamo novo čveterovprego. Ravnatelj konjušnice je sporočil, da so konji že dobro izvežbani, ter jih pošlje lahko jutri sem, ako poizkusi grofica zunaj prvo vožnjo. Njega Svetlost je naročil obed ob dveh v mestnem dvorcu — gospa grofica naj bi blagovolili jezditi v mojem spremstvu tjakaj.^' 'To je imenitno! Prekrasen načrt! Jako sem zadovoljna ž njim. Samo svoja pisma moram še dovršiti. Ljubi prijatelj, zabavajte se ta čas kakor veste in znate." Vstala je ter šla ž njim v salon. 'Tukaj je nova francoska knjiga, ali pa muzifciraj-te — nič me ne motite. Ali hočete kaditi?" ' Iskrena hvala — ruske cigarete so mi pretežke." Nenadoma je lahno zardela. Saj vas vendar nisem razžalil s svojo odkritostjo, milostiva?" Ne, ne, samo bliskoma sem se spomnila ure, ko ste mi v zvezi z mojimi cigaretami — in mnogimi važnejšimi stvarmi :— rekli ostre besede, edine, ki sem jih slišala kdaj v življenju. ' To je vendar že vse pozabljeno?" Iz njegovega glasu je donela bojazen. Segla mu je v roko. Ne samo pozabljeno —r nego sem se vam v duši ze tisočkrat zahvaljevala zanje. Pokazale so mi pot v boljši del mojega bitja." Poljubil jej je rokd, pri tem je padla cvetka izza njenega pasu. Neopaženo'je postavil nogo pred njo in ko ae je grofica okrenila, jo je urno pobral ter jo potiš-"" nil globoko v svojo suknjo. Najprej je sedel v prizidek, tako da je mogel videti njen obraz in urno pišočo roko. Ne, tako ne pojde. Začel je šteti drevesa parka, toda vedno in vedno je uhajal njegov pogled h grofici. Poizkusim igrati klavir. Tiho je šel h klavirju ter je samo prislonil vrata. S viral je posebno dobro Wagnerjeve skladbe, in tudi sedaj se je zatopil v motive iz "Tannhaeusei'ja". Začenši z Venerino arijo, je prešel v romarski zbor, temu je sledila vodna koračnica in naposled pesem vecernici, ki ga je najbolj privlačevala; ponovil jo je. Nenadno se je prestrašil, med vrati je stala grofica — zadonela je diSonanca. , 'Pardon — kako sem vas prestrašila! Seveda ako se človek tako pog'lobi, potem se lahko prestraši. Hotela sem vas samo pros:iti, da se osebno pobrigate za mojega konja. V pol ure sem s toaleto gotova." "Kakor ukazujete, gospa grofica," "Prekrasno ste igrali poprej — človek bi vas lahko zavidal." "Igra na klavirju je moja radost in v svobodnih urah tolažnica mojega samotnega življenja." "Mnogo ste sami — zakaj se ne oženite?" Pomislite, prosim, moja, po vsem svetu znana o-durnost—I Z menoj bi se nobena ne upala poizkusiti. ' Oh, ta odumost! Vsakdo pač kmailu mzprevidi, da se skriva za njo najblažje srce. Mirne duše bi lahko poizkusili;" Naklonil «e je molče. Grofica se je oddaljila ter se kmalu nato vrnila v jahalni obleki; sedla sta z Dernhofom na konja. Do mestnega ozidja sta jezdila v diru, ker je Vera želela tako; potem je prosil pobočnik, da umerita tempo. Zakaj? Ker vzbuja to pozornost? Skoda, mudi se mi nekoliko. " Vedel je to, kajti bila je vedno malo pred njim-Na dvorišču dvorca je skoraj brez njegove pomoči skočila 8 konja ter tekla urnih koraikov po stopnicah navzgor v knezovo delavnico. (Dalje prih.) JUNE 13, 1920 ••ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. I t 5 g §: ft,« D tc ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI: slad — hmelj — sladkor in vse druge potrebščine. POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši. DOBITI je tudi zolrko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd. NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičamam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije frank oglar 6401 SUPERIOR AVE. CLEVELAND. OHIO p" "t 11 2 g" I ^}iuiiiiiiiiiuiiriiiiiiiii[]||iiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiiinNiiiHiiiiiniMiiiiiiiiic]iHHniiiiiuiiiin>iiiii[3iiniiiiiniuiuiiiiiuiininiininiiaiiHiintiH{]iiiO i cas je denar. I s g Tako reče sleherni Amerikanec. Zato ne zgubljajte časa do I nepotrebnem. Kadar vam pošlje zavarovalna družba naznanilo, i da vara poteče zavarovalnina gotovega dne in da se imate javiti I i do določenega dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v § I sredini mesta in je odprta le do pete ure popoldne, vi Da takrat = j ravno od dela pridete, vam ni treba radi tega opravila zgubljati 1 I celega pol dneva. Pa zakaj bi ga zgubljali? Saj opravite lahko i I ravno isti posel v moji pisarni, zvečer od pol sedme do pol devete | I ure. i I COLLINWOOD. O. WOOD 228—R i 1 JOSEPH ZAJEC, 15605 Waterloo Rd. | I cleveland, o. | 'nuiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiinniitiiiiiMniiimnnntiiiiiniiiiiinnininiiHuiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiniiwmiiHciiiiiuiiMiitiiiiHiiiuiiuiiiiniiiiiir«! I Vaša dolžnost napram I % % % i i ..k ocem je, da greste takoj k optičar-ju, da jih preišče in uredi. Vi sami in nihče drugi ne bo trpel še ste brezbrižni in no-jsite očala, ki ne odgovarjajo vašim očem. V tem oziru.se lahko ve-dno z zaupanjem obrnete na nas in dali vam bomo 'dobro postrežbo in nasvet. i ^rank Cerne.sfaa^A,^ JEWELER/(NO MUSIC STORE ^ SISi f) iSi ® (§ # I » RADO MURNIK: Ženini naše Koprnele PETI ŽENIN! Naša Koprnela ga pa res pihne! Zdaj je že petemu ženinu prisegla veSno ljubezen do preklica. Najnovejši ženin je Prus fn zvitez. Na vratih svoje sobe ima nabito posetnico, da vsak lahko natanko ve, kako mu je ime: Ritt. von Mumpitz. Zato mu pravi mama: Gospod baron. Striček Nande pa je rekel, da je zvitez ali baron ali grof vse ena figa. Tako bo naša Koprnela navsezadnje še od stanu! Vendar pa je rekla odkritosrčno, da bo težko pozabila gospoda Mazarja, ker ji je odnesel zlato urico. Gospod Mažar je delal res propagando ali poprikando (ne vem, kaj je bolj prav) za revo Lucijo in so ga prišli iskat zendarji z nasajenimi puškami k nam, pa ga niso več našli, j Rada bi napisala kaj veselega, da bi se kdo malo razvedril v teh žalostnih časih, če bi bral moje raskave spise. Toda moje pero je obsojeno na same žalostne novice! V Ljubljani in Šiški razsaja lakota. Draginja raste kakor konoplja. Po hišah beračijo neiši raztrgani vojaki. Reveži! Striček Nande je rekel, da pojde šfe k zelenemu kadru, če ne bo kmalu miru. Tam je Vsaj tak kruh, da ga moreš jesti. Ali pa se preseli v Ameriko na boljši svet, kjer so zmeraj ta'ko siti, da komaj dihajo. Palpa pravi, da bomo še remeljne grizli ,ko vojske ni ne konca, ne kraja, ker jo I vselej zopet podaljšajo, kadar bi morala nehati. Nam vsem je /obleka preširoka. Jaz sem že ta-ko suha, da bi lahko ziletela v zrak med kavke. Pravijo, da bomo nosili še papirhate obleke, tako da bomo hodili v škar-niceljnih! Zdaj ves svet nori, posebno pa nasa Koprnela! Zaradi draginje Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ia-ko primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice \ in druge koristne ^"^P^ave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 llllilllliill 6418 st. clair avenue. Ilillilllllliliilfiillilf pa ni dosti shujšala, iker je šla večkrat s staro materjo na Rožnik. Tam sta popili vselej približno dva litra kofetka. Pač pa ni bila več tako rdeča kakor prej —zato dolgo ni mogla dobiti nobenega ženina. Papa se je pritožM, do Koprnela ni za drugega kakor za stroške in da ga bo spravila še na bera-ški boben. Striček Nande pa je nasvetoval, naj gre Koprnela pomagat k Rdečemu križu. Tam se najlaglje kaj zastonj pofuli, kakor mast, sladkor, smrdele in smrdine v škatlicah, čevlji iu dm-ge take delekatesne. Da bi imela boljšo barvo, se je začela po obrazu pleskati, tako da ima lepo rdeče lice fin črne obrvi. Nato je kmalu dobila novega ženina. Gospod Mumpitz je jako dolg in koščen. Na glavi ima dolge lase, ker misli, da je p^ik. Na nosu ima naočnike. Na eno oko nič ne vidi, na drugo uho je pa gluh. Iz obraza mu rase redka brada. Noge ima dolge in krive, pa ne takilh kakor pretdkli ženin, gospod Mažar, ampak take, kakor črka X. Drži se leseno in dolgočasno. V ošabnosti prekašlja vse druge narode. Vsak. daji natipka več pisem na pisalnem stroju, ki si ga je privlekel s sabo. Tipka z obema rokama in v časih tudi z nosom, ker je tako kratkoviden, V pismih opisuje lažn-jce novice, katere si sam izmisli. Zmeraj leta telefonirat in brco javkat. Drugi dan pa zopet prekliče svoje lažnive vesti. Tako ima dvojen dobiček in vse bralce za norca! Ko sem šla v ponedeljek dopoldne iz šole, sem nenadoma srečala prijaznega hrvaškega stri-čka Pa j a iz Zagreba. Striček ! Pa jo je mož, papanove sestre in jako spoštovan verižnik. Pravi, da se brez goljufije dandanes ne da pošteno živeti. Govori take debelo, kakor bi orglal. Povabi! me je v sladščičarrto na peškot-ke! Iz Zagreba je prinesel tudi belega kruha in celo žemelj I To je bila pojedina! Vprašal me je: .Mujcek dragi, eli ima Koprnelica zopet kakega ženina? Odgovorila sena mu, da je Koprnela z vitezu Mumpitzu ponudila svojo roko. Hrvaški striček Pa j o se je čudno namu-zal. potem pa sej je opravičil, da ima puno posla in rekel: Zbogom, mu j ček zlati! Nato se je razkropil proti kolodvoru, jaz pa domov. Ker smo imeli doma že malo žIveŽE), smo šli tiato popoldne vsi, papa in mama, Koprnela in gospod Mumpitz, jaz, in Pufi re-kverirat jajca in moko. Koprnela je bila strašno lepo napleska-na, da je vse gledalo za njo! Njena obleka je bila iz samih luknic. Papa je nosil velik nahrbtnik. ^ Tako smo lepo vihrale čmo-rumene zastave, ker smo zopet na puf zmagali. Pred nemško kazsno pa sem na tisti nizki strehi zagledala mačka, ki je dremal pod milim nebom. Pokazala sem ga Pufiju. Pufi je takoj začel lajati. Tedaj so se pritožili nekateri razžaljeni nemškutarji, da je naš pes iz sovraštva grdo oblajal nemško kazino! Nenadoma je planil k Pufiju mlad pobalin in mu s črnim ogljem zapisal na hrbet: p. v. To se pravi: politiš frdehtik! Nato so začeli Pufija preganjati . Metali so palice proti njemu in vpilii: Ubij te pasjo mrho! Pufi pa je sramežljivo stisnil rep med noge in pobegnil v največji naglici proti glavni pošti. Talko j je bilo polno kofeden-tov in detektivov za njim, da bi ga aretirali in spravili na Grad v ječo. Tudi drugi sovražniki so tekli za njim. Nekaj za kino! Preganjani revciž je bežal po Prešernovi ulici in pritekel ob Zvezdi zopet k nam nazaj, ker je ^vesta domača žival. Nelkutarska gospoda pa je vpila: Je že tukaj! Dajte ga! Zdaj bi bil Pufi kmalu žrtev svojega poklica, ker je oblajal mačka. Tedaj pa je stopil gospod von Mumpitz na stol, se odkril in za- čel svoj slavnostni govor. Najpr vo je rekel: Štilencijum! Potem je povedal razburjeni nemškutar ski gospodi, da se motijo in da je Pufi zvest Avstrijec in lajal en pa-trot. Nazadnje je zakričal slovesno: Halj und čiki To je bilo vsem jako vžeč. Navdušeno so ploskali gospodu Mumpitzu in ponavljali: Ha jI und šik! Tudi Pufi je globoko gin j en ploskal zadaj z repom in ni več lajal, ker je maček med tem že izg;.nil. Ustrašil se je ploskanja. Nato je gospod Mumpitz zopet zlezel s stola. Zbrisali smo črne madeže s Pufija, pa ne čisto. Potlej smo potovali dalje proti Viču. Hodila sem spredaj s starši, vendar sem slišala s-koraj vse, kar sta čvekala gospod ženin in Koprnela. Koprnela si je prizadevala, da bi zinila kaj pametnega, pa ni bilo nič. Največ je govoril gospod von Mumpitz. On misli, da so vsi Prusi prvi ljudje na svetu in da so Slovenci same Bafbare. Rekel je: Nemec je gospod, drugi narodi pa morajo biti rtjegovi hlapci! To mi ni ugajalo. Zato i-mam piko na gospoda Prusa. Rekel je tudi ,da je res prav lepo pri nas, toda če bi bilo to na Pruskem, bi bilo še desetkrat lepše. Ko smo hodili približno sto kilometrov, smo prišli na Vič v prijazno gostilnico. Sedli smo na vrt in jedli jajca, domače salame in dober domač ikruh! Gospod Prus je jedel kakor egiptovska kobilica. Tako požrtvovalen še ni bil no^ben ženin! Gospod Mumpitz je skoraj ves dan, da mu ne bi bila obleka preširoka. Pozneje sta šla papa in mama malo rdkverirat. Koprnela mi je rekla, naj grem k hlevu za plotom gledat zajčke. Jaz sem dobro vedela, kam Pufi taco moli, vendar sem šla. Pufi je ostal blizu Koprnele in spal. Pri hlevu sem našla deŽka, ki je imel majhno brizgalnico in brizgal zajčke. Zajemal je vodo iz škafa in mučil žJvalce za kratek čas. Tako podivjana je sedaj mladina zaradi vojske. Rekla sem mu, da ga bo vzel stražnik, če ne bo nehal! Nato je vrgel brizgalnico od sebe in ušel. "Jaz pa sem za lesenim vrtnim plotom lepo tiho zlezla na prazen voz. Hotela sem p vbrizgati Pufija, da bi mu potem legje zbri sala črne madeže » kožuha. Pomerila sem natanko na črne o-stan'ke p. v. in pritisnila. Toda zadela nisem Pufija, ampak Koprnelo! Vsa voda ji je brizgala v poslikani obraz. O, kajko se je prestrašila! Jaz pa še bolj I Joj, joj! Po Koprne-linem obrazu in po pljuzni je bilo polno rdečih in črnih peg; — Gospod Mumpitz je gledal strašno debelo in delal tak obraz kakor striček Nande, kadar se razi-ra. Čeprav je bil napol slep, je dobro videl, kakšna pisana ptica je naša Koprnela. Tedaj so se vrnili starši s praznim nahrbtnikom! Jaz sem bila od strahu kar vsa trda! Koprnela pa je kričala: To je naredila spet Vida! Zanalašč me je poškropil ta nesramni spak! Meni je bilo strašno, strašno hudo! Zavpila sem za planka-mi: Ljuba Koprndlica, ne zameri mi, lepo te prosim! Hotela sem poškropiti samo Pufija. Hotela sem storiti dobro delo in ga oče-diti. Mama se je hudo oštela. Rekla je, da sem sramota vse rodbine. Pisana Koprnela pa se je od jeze tresla kakor raca na vodi. No, kaj bi Se opisovala ta mučni prizor? Konec! Mama me je doma po prekem sodu obsodila na ječo, poostreno s kle-čanjem in postom. Gospod zvitez Mumpitz pa je nujno odpotoval v Berlin in ga ni bilo več nazaj. Škoda! Kako imeliitna bi bila zdaj svatba! Bi se vsaj enkrat zopet dobro najedla! Tako žalosten je bvl konec petega ženina. Bojim se, da bo prihodnji še bolj. Zdaj smo brez ženina in brez petiolja. Zato hodimo že .3 kurami spat. Se- stra je strašno huda name, ker ni postala gospa von Mumpitz. Ves dan si briše krokodilske solze, ki nimajo nobene prave vrednosti. Klavrno brenka na klavir. Vesela naj bi bila, da se je izne-bila odurnega Prusa. VIDA. ■slovenska pisateljica in učenka Ljubljana, v hiši žalosti. Naročajte dnevnik ENAKOPRAVNOST Frank Zakrajšek Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu pogrebnih in eaibalmer 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rasedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. dr. l. e. siegelstein Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9tb St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12, opoldne. Frank J. Lausche slovenski odvetnik Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvorili svojo odvetniško pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG, in zvečer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710 MAIN 2327 NAZNANJAM, DA SEM OTVORIL GOSTILNO na 660 E. 152nd Street kjer bom imel hladilne mehke pijače m raznovrsiten tobak, cigare in cigarete. Naznaniti želim tudi, da imam na razpolago več sob za fante, katere sprejmem na stanovanje s hrano ali brez, kakor kdo želi. Se vam priporočam JIM NOVAK 660 E. 152ND STREET M M m # i M ra m i Vaša mašinerija teče lahko prav gladko. ® in skoro mislite že, da 8e|J| vam ni bati kake nezgode.# Toda če se vam kaj take-m ga pripeti si ne belite glave A s akrbmi. Pripeljite vas av-® tomobil naravnost v naio||| delavnico in pokazali vam M bomo kaj se pravi avtomo-j^ bil v resnici dobro popravi-^ ti. Mi napravimo dobro delo za zmerno ceno. * X-L GARAGE 15223 SARANAC Rd. I Bell Phone Eddy 8379 O. S. Wood 274-W r. c. curtis, lastnik. NE POZABITE OBISKATI Razprodaje katero obdržavata Goldstein - m - Freed 5921 St. CLAIR AVE. , Cela zaloga modnega blaga, oblek in raznih drobnih potrebščin bo pred vami po tako nizkih cenah, kakoršnih še ne pomnite in jih ne boste. Glaven naš namen je zbrati skupaj denar, katerega moramo imeti prav v kratkem. Cene so postranska stvar. Vsak predmet bomo znižali do nižje cene kot je velenakupna cena. Vse iz-rednosti je nemogoče tu omeniti zato morate priti sami da boste lahko cenili čudovite vrednosti. Nakupili boste lahko za sedanje in za bodoče potrebe. Cene ne bodo padle nikdar nižje kot so naše. NE ČAKAJTE, PRIDITE IN SI ZBERITE SEDAJ, KO JE ZALOGA ŠE POPOLNA. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" \ JUNE 13, 1920 Clevelandske novice. — Mrs. Kaber in njena iz nekega drugega zakona, Marian McArdle, se zdaj nahajata v Clevelandu. V soboto nista marali ničesar jesti, in mislilo ae je, da bosta šli na lakotni štrajk. Do nedelje pa sta se očividno premislili, ter sta pričeli zopet jesti prinešeno hrano. Policija je zdaj dognala, da je Mrs. Kaber najela štiri morilce, ki so pred dvemi Mrs leti v neki noči umorili njenega moža, kp je ležal bolan v postelji. Policija je aretirala neko italijansko žensko, babico po poklicu, ki se piše Erminia Colavito in ki stanuje na 1910 E. 120 St. Ona je obtožena, da je pomagala Mrs. IKaber dobiti strup, katerega se je dalo v jed, ki jo je užival njen mož, in da ji je tu^i preskrbela moške, ki so umorili Kaber j a, ko ni hotel dovolj hit-umreti. Otožena babica pravi, da je Marian McArdle dva popol- dneva predno je bil Kaber umorjen, igrala na klavir, da bi se ne slišalo hoje najetih morilcev, ki so si ogledovali hišo, in izdelovali načrt za svoje morilsko delo. Ta ženska tudi pravi, da so mo-filci za svoj čin najprej zahte- jih. Tudi ostali delavci «o nezadovoljni 8 poravnavo. — Obsojena v nedeljo. V Berea mora biti župan Carl J. Eckhart silen'sovražnik kršilcev prohibičije, ker je odredil, da sta bila sojena včeraj, t, j. na vali $5,000, toda Mrs. Kaber da nedeljo dva moška, ki sta se oba je dejala, da ne plača toliko, ako se umora ne izvrši na tak način, da bi izgledalo kot da se je zgodila nesreča, tako da bi ona lahko dobila njegovo zavarovalnino. Kaber vse to zanikuje. — Zidarji nezadovoljni. Unij-ski zidarji so silno nezadovoljni s plačo, katero jim je določil bivši sodnik A. F. Henry. Plačo se jim je namreč znižalo na $1.04 od ure. Od početka so bili delavci zadovoljni z novo plačo, toda ko so pa zvedeli, da se je plumbar-jem in električarakim delavcem dalo po $1.10 od ure, se jih je polastila silna nevolja in stavbin-ski delodajalci se bojijo, da zopet odidejo na štrajik, kar bi zopet oviralo delo pri vseh poslop- Keep Well! When you feel nervous, tired, irritable; when you're ill with any disease caused by disordered nerves, don't give up until you try Dr.Miles*Nervine ZACELITE RANE. Namažitte jih z antiseptičnim Olajša in zdravi rane zelo hitro. ZA ZABAVO POUK — čitajte — V močvirju velemesta" -^- Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki CENA 50f. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. W, # w tnip i Ravnokar je izšla knjiga Razkrinkani Habsburžani katero je izdala Ameriško-Jugo-slavansika Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga-je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c — Na uradnih opravkih se je mudil v soboto v Clevelandu Mr. Ivan Mladineo od vladnega informacijskega urada v New Yorku in se ob tej priliki oglasil tudi v našem uredništvu. Zahvalil se je za sodelovanje z informacijskim uradom in povpra. šal o industrijalnih in drugih razmerah v naši naselbini; žal, da v tem oziru nismo mogli podati ugodnega poročila. ----O-- SPALNA BOLEZEN V OHIO. Columbus, O. — Spalna bolezen je j/ prvih treh mesecih tega leta zahtevala 114 življenj, kot izkazuje poročilo, ki je bilo danes izdano v javnost. --o--- List Enakopravnost je pričel izhajati iz potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeši do cilja—trdne in neomajene podlage v splošnem. Da se to uresniči, je velike važnosti to, da «e vsak izmed čitateljev potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .List je sto ril že mnogo za vas, da za vas, kt čitate te vrstice. Koliko ste pa storili vi za list? nekaj pregrešila zoper prohibici jo. Nick Radu je imel v posesti opojno pijačo in je bil kaznovan na $1,000 globe. Martin Chara-sin je pa kuhal žganje, zalkar ga je zadela ista kazen. Samo v nedeljo je uničila policija preko šestdeset galonov zgotovljene pijače in 12 sodov namočene go šče. — Deček utonil. Gustave Ze-rull je šel včeraj lovit ribe k jezeru in je vzel seboj tudi osemletnega sina Edwarda. Oče je nastavil tmke na Lake Court pomolu in tako sta skupno z sinom pazila, kdaj se ujame kaka riba. Enkrat pa je šel oče nekoliko proč in je zabičal sinku, naj ne hodi na pomol, dokler se on ne vrne. Ko pa pride nazaj čez kake pol ure, najde sinkovo truplo plavati na površju vode. Zerul-lovi stanujejo na 5467 Lake Court a ve. — Podzemeljska kuhalnica žganja. — Trije moški so bili a-retirani pretelkli četrtek in kotliček, držač 250 galonov, je bil zaplenjen, ko je prišla policija na sled podzemeljski izdelovalmici žganja na Bragg rd. Policaji so se morali plaziti po 75 čevljev dolgem podzemeljskem ipredoru do neke hiše na Bragg rd. Izhod iz predora je bil v bližini ndke tovarne. Zajeto je bilo 21 sodov koruzne gošče in 1 5 galonov koruzne viške. Moški so se v podzemeljski duplini tako zaba-rikaridirali, da so morali pplicaji izkopati luknjo v strop podze-melske žganjarske kuhinje. — 1200 zdravnikov obišče Cleveland. Ob priliki petindvajsete letne konvencije National Osteopathic Association, ki se bo pričda v Clevelandu, 25. julija, bo prišlo v mesto najmanj 1200 zdravnikov. Na konvenciji se bo razpravljalo o vprašanljffli, ki so velike važnosti za zdravništvo. — Leto« bo graduiralo iz Western Reserve univerze 368 dijakov, kar je največje število odkar obstoja \iniverza. —Policijski načelnik Smith je m ukusno opravljena in Če želite silo zadovoljen z delovanjem de- biti ena izmed najlepših nevest, tektivov. Prijeli so glavne ose-1 toraj ne pozabite da dobite pri be v Sly in Fanner j evem umoru, 'meni vedno najfinejše in moder-morilci Mr. Kaberja so obelo- ne poročne obleke kakor tudi fi-danjeni, Habig, ki je Watrelil po- ne In lepe obleke za tovariŠice, licista Dyka, je obsojen na elek- najfinejše kakor tudi najlepše ven-tricen stol, in tudi morilec dveh j ce in šlajerje, rokavice, nogavice učiteljic Parma šole je priznal in vso drugo opravo v to spada- NAg POTOVALNI ZASTOPNIK ZA DRŽAVO PENNSYL. VANIA je pooblaščen gospod JOHN JAKLICH, kateri bo obiskal vse tamošnje naselbine in agitiral za naš list. On je pooblaščen nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino. Gospod J. Jaklich je zeyeden delavec, ter želi, da se naroči vsak zaveden rojak na naš list. Upravnišrtvo tega lista ga toplo priporoča in želimo, da mu gredo tamošnji Slovenci na roko. Delavci moramo biti naročeni na delavske liste, to naj bo mnenje vsakega, ter se naj naroči na list "Enakopravnost'', katerega lastujejo delavci. Upravništvo. MHiBHaBBHMBnaBaaBBaN IK Cenjenim naročnikom in rojakom v EVELETH, MINN. naznanjamo, da je prevzel zastopstvo za naš list za "dotični okraj g. Otto Majerle trgovec v Evelethu katerega upravništvo tega lista toplo priporoča tamošnjim Slovencem. belimo, da mu gredo rojaki na roko in se naročijo ali pa poravnajo zaostalo naročnino za nas list pri njem. Upravništvo. □ ZA ODDATI. imam eno sobo za enega ali dva fanta. Oglasite se na 1236 East 61st St. ŽELIEM SE SEZNANITI s Slovenko kakoršnekoli starosti v svr-ho ženitve. Imam 10 tisoč premoženja in sem star 45 let. Taj-}jg KOFFEE KAMDEN KAVA najboljša kava, najboljše nost častna zadeva. Ponudbe je j kvalitete: Prodaja se v karton-poslat, na upravništvo Enako- gkih Zavojih po en funt, pO Slovensko podjetje ACME DRY CLEANING and DYEING COMPANY. Vogal E. 152. Str. in Holmes Ave. Cuy. Wood 83 Bell Eddy 3608 Cleveland, O. Obleke pridemp iskat na dom očiščene. , in jih pripeljemo nazaj pravnosti pod šifro F. P. (138 IŠČE SE Slovenka za hišna dela; znati mora nekoliko kuhati in bo kakor gospodinja na "boarding house.'' Plača od $35 do $45 na mesec. Piše Aaj se naravnost na gospodarja, Mr. Anton Jelarčič-a P. OD. Box 22, Kelletville, Pa. 138 Najboljša popravljalnica Čevljev. Naša delavnica ie opremljena z modernimi stroji tako, da lahko vsem našim obiskovalcem postrežemo z dobrim delom ^a ko ceno. Proda se jprav poceni GROCERIJA IN MESNICA zaradi odhod« ^v stari kraj. Poizve se v uradu tega lista. Se vam priporočam Naš zastopnik za BARBERTON in okolico je g. Silvester Lavrič kateri je upravičen pobirati zaostalo naročnino in dobivati nove naročnike. Rojakom ga toplo priporočamo. _ Upravništvo.. Neveste! Neveste! želja vsake neveste je biti fino zločin, daairavno je blazen in je bil poslan v norišnico. Otroke za pse! Covington, Ky., 12. junija. — Mrs. Benjamin Hedges in njen mož sta dala v tukajšnji list o-glas, v katerem-ponujata svoje štiri otroke v zameno za ravno toliko psov. To sta napravila vsled tega, ker sta po večteden-skem iskanju stanovanja pro-našla, da nikjer ne marajo družine z otroci, medtem ko so ~psi dobrodošli. ' jočo stroko po vedno najnižjih cenah. Neveste, katere kupijo vso poročno opravo pri meni morajo biti Aajlepše. Zatorej Vam pošljem na dan poroke najbolj izurjeno opremijevalko na dom, katera Vam ukusno splete lase, u-redi venec in slajer in Vas tako popolno opravi za poroko in to vse brezplačno. Za obilen obisk se Vam najto-pleje priporočam kjer bodem gledal da Vas točno postrežem. BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. Vas bolijo zobje? Slabi zobje povzročijo glavobol, želodčne nerede, bolečine o-krog oči in tudi revmatizem. Torej ako hočete biti pri dobrem zdravju, jih ne zanemarite. Prav lahko se jih popravi brez vsakih John Strancar, 716 E. 159. Str. j^^le^in. Popravite jih sedaj in si "Collinwood, O. I prihranite čas in denar. ®®(žXS®®®®®®(s)®(s^^ i Točna in dobra postrežba. i Vsakemu spopolnim delo v parih tednih. Govori se slovensko. Dr. E. S. SNYDER ZOBOZDRAVNIK vogal E. 64. St. in St. Clair Ave. Uradne ure od 9 do 12; od 1 do I# POZOR! Edina trgovina te vrste v Col-lin\v«:du Z BRIVNO IN REZILNO OPRAVO : t Moderno urejena brusilnica in popravljalnica raznovrstnih stvari John Tomažič 670 E. 152nd Street, COLLINWOOD, O. Kadar se selite se zanesljivo obrnite na najfo tvrdko. Na razpolago imamo 5 tonov truck, kakor tudi manjše truck-e za vse prilike. TOČNOST IN VARNOST JAMČENA. Telefonirajte :BelI Rosedale 5300 5: zvečer od 6 do 8. NAŠ ZATOPNIK ZA PUEBLO, COLORADO, in okolico g. JOSIP KRALL obišče v kratkem rojake v tamošnji naselbini, katerega jim toplo priporočamo. Zastopnik g. Krall je zaveden delavec in želi, da se na naš delavski list naroči sleherni Slovenec v Pueblo. Upravništvo. SQUIRE EDGEGATEw An Aerial Exhibition In Which Squire Furnishes the Landing Place John Ušeničnik 6303 Glass Ave. the. J_OOl=» fsfvvioa 3(3 (^«tn c&%- • AtOTO/^ SSTfiiLLt^G \ y ff k ^ 77)/i. 5P/AI A/OSE. DiVE. W/7W0UT f/VGr fei ter-nat'l Cartoon Co., N. Y. SLOVENSKI KLEPAR Joseph Dolinar Complete Sheet Metal Works 1403 E. 55th Str. Izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Telefon Rosedale 4736 ■■■■■■■■■■■■■■■■' Proda se prav poceni GROCERIJA IN MESNICA zaradi odhoda v stari kraj. Poizve se v uradu tega lista.. .' BrXOUK^IMciARir"" U TPEyoiR. vseh najboljših grocer i j ah. THE KAMDEN CO. PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU. O. NONE BETTER IN ALL THE WORLD <" -T-- tmmmmk , Faimhild!^ BEST ^ ULOUR' « oMun"^*« HUM a. ► omo._ EXTRA FINE gOALITY _ i •mrn'rr'l'Z_ /. ..,>V-v^aj=tgA PURE, CLEAN, FRESH EVERY DAY THE CLEVELAND GRAIN . & MILLING CO. • NAZNANILO. Vsem cenjenim rojakom naznanjam da paprovljam čevlje kar najl^oljše mogoče. Vse moje delo vam jamčim da bo trpežno. Postrežem vam hitro in dobro po nizkih cenah, V zalogi imam mnogo usnja, podplatov in rpbarja in sploh vse kar potrebujete pri čevljariji- Odprto imam do 7. ure zvečer. Se priporočam ANTON ROŽAR 6012 St. Clair Ave. Novi ceniki! Ravnokar smo dobili nove cenike farjn v katerem dobite »U' ke poslopij in raznih poljskih pridelkov. Ceniki so pisani v angle*, škem jeziku. Kdor ga hoče imeti, naj pride ponj. JOHNZUUCH Farm Agency. 6313 ST. CLAIR AVE. Clevekmd, O. (*) 1 i 1 American Line I Dirdktna poaft-ežba -iz Poletna idila. New Yorka v Hamburg | Velike iilodeme Twin | Screw ladje I MINNEKAHDA | (nova) samo tretji razred | 21. MAJA I Minnekahda .... 30. junija | Manchuria.....14. julija | Mongolia ......28. julija | RED STAR LINE I is NEW YORK-HAMBURG I DANZIQ—LIBAU | i Samland....... 16. julija | I Samo 3. razred. | 1 Zglasite se v družbinem | ' I uradu | I 9 Broadway New York | I ali pri lokalnih zastopnikih. | »iiiiiimiciiHiiiiiiiiiuiimmiiiiHiiwiiiiiiiiHiimiiimioiiMiwiiiK*