1 petek, 11. avgusta 2023 Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 11. avgusta 2023, leto 8, šte­vil­ka 14 Katastrofalne posledice neurij in poplav Po hudem neurju, ki je 19. julija divjalo po občini, odkrivalo strehe in podiralo drevesa, je tako kot večji del Slovenije prejšnji petek zjutraj tudi Kamnik zajela ujma in poplave, ki so terjale tudi življenje. Škoda po najhujši naravni katastrofi v sodobni zgodovini Slovenije je ogromna tudi na Kamniškem. Kamfest odpovedali Med 4. in 12. avgustom bi Kamnik že dvajsetič gostil enega večjih slovenskih mestnih festivalov, priljubljeni Kamfest. Organizatorji so festival odpovedali. Alenka Brun Kamnik – Ekipa festivala je v ponedeljek na spletnem portalu Instagram objavila naslednje sporočilo: »Ekipa festivala z žalostjo v srcu sporoča vsem obiskovalcem Kamfesta, da je letošnji festival odpovedan. Razmere v prvo kamniško prireditveno dvorišče, skrivnostni prostor, do katerega pridete naravnost iz Šutne – osrednje kamniške ulice, ki so jo od prvega dne omenjali kot povezovalno nit letošnjega festivala. Načrtovali so, da bi se na kar sedmih prizoriščih zvrstilo več kot petdeset do- »Razmere v občini Kamnik so še vedno izjemno težke, zato se nam zdi primerno, da v takšnih okoliščinah festival v takšni obliki, kot je bil pripravljen, odpovemo,« so povedali organizatorji. občini Kamnik so še vedno izjemno težke, zato se nam zdi primerno, da v takšnih okoliščinah festival v takšni obliki, kot je bil pripravljen, odpovemo. Vse, ki ste v predprodaji kupili vstopnice za večerne dogodke, prosimo, da vstopnice vrnete na tistem prodajnem mestu, kjer ste jih kupili. Ekipa festivala bo z vsemi razpoložljivimi logističnimi sredstvi pomagala pri odpravljanju posledic naravne ujme. Ostanite varni.« Kamnik – »Pri gasilcih sem že 45 let, večino časa na vodstvenih položajih, in lahko povem, da takšnih razmer, v takšnem obsegu še nismo imeli. Poplave leta 1990 so bile hude, vendar škoda ni bila tako gromozanska, tudi neurje na Gozdu je bilo izjemno, a se nič ne more primerjati s tem. Narava ima svojo moč in nam jo je pokazala,« je povedal vodja intervencije in predsednik kamniškega gasilskega društva Jože Oblak, ki je skupaj z operativci vseh preostalih občinskih gasilskih društev in drugimi intervencijskimi službami na terenu praktično ves čas od začetka izrednih razmer. Po izjemno močnem nalivu je voda že v zgodnjih petkovih urah iz Kam- niških Alp po naraslih vodotokih pridrla v dolino in od sveta povsem odrezala območje Kamniške Bistrice in Tunjic, dolino Črne in Bistričice, kamor so se gasilci in druge intervencijske službe mukoma prebijali v naslednjih dneh. Podivjana voda je na Kamniškem zahtevala tudi smrtno žrtev. Župan Matej Slapar stanje na Kamniškem ocenjuje kot katastrofalno. »Plazovi so odnesli ogromno cest, tudi hiše, ogrožena so nekatera poslopja, v nekaterih dolinah je v celoti odneslo ceste in uničilo komunalno infrastrukturo,« pravi župan, ki je ob nedeljskem obisku predsednice republike Nataše Pirc Musar ocenil, da bi škoda v kamniški občini lahko znašala vsaj 500 milijonov evrov. »Gre seveda za grobo oceno, škoda pa je og- romna, saj bo čez več dolin treba povsem na novo zgraditi infrastrukturo, odneslo nam je tudi dobršen del vodovodnega sistema in treba bo pristopiti k temu, kako bomo sanirali vsa ta območja,« je v nedeljo strnil Slapar, ki računa tudi na pomoč države. Predsednica Nataša Pirc Musar je ob obisku zagotovila, da država daje na voljo vse resurse, Slovenija pa lahko računa tudi na mednarodno pomoč. »Treba bo zagotoviti hiše, nekaterim ponovno zgraditi streho nad glavo. Ne bo šlo čez noč, a zagotavljam, da nihče ne bo ostal sam,« je dejala. »Ni stvari, ki je človeške roke skupaj z mehanizacijo ne bi mogle popraviti,« je še povedala predsednica, ki ji je v torek, že po zaključku redakcije Kamničan-ke, na obisku in ogledu škode sledila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Voda je v Zgornjih Stranjah odnesla tudi most in nekoliko nižje na območju industrijske cone v Barutani napravila razdejanje z naplavinami. Škodo so utrpeli številni podjetniki in obrtniki, zato kamniškega župana skrbijo tudi posledice, ki jih bo ujma pustila na lokalnem gospodarstvu. »Kamnik je turistična občina, zaradi razmer pa je nadaljnja turistična sezona v precejšnji meri onemogočena,« je še povedal Slapar. Po izboljšanju vremena v začetku tedna so se pokazale posledice in razdejanje, ki ga je za sabo pustila voda. Marsikje pa nevarnosti še ni konec, saj na razmočenem hribovitem terenu grozi več plazov, ki ponekod ogrožajo tudi naselja. 2. in 3. stran OBČINSKE NOVICE KULTURA ZANIMIVOSTI ŠPORT Odkrili Maistrov kip Zbor Odmev v novi sezoni Poslavlja se rekorder Po bronu še evropski naslov Aleš Senožetnik Vitrino ob vhodu v njegovo rojstno hišo odslej krasi nov doprsni kip generala Rudolfa Maistra, ki je izdelan po delu kiparja Nikolaja Pirnata. stran 4 Odmev se je uveljavil kot nepogrešljiv del kamniških odrov, odmeva pa tudi v širšem slovenskem in evropskem prostoru. Slobodan Vuk je maja odigral zadnjo tekmo v dresu Nogometnega kluba Domžale, za katerega je od leta 2010 nastopil na rekordnih 271 tekmah in dosegel neverjetnih 67 zadetkov. stran 7 stran 9 Bronasti medalji na olimpijskem festivalu evropske mladine je gorska kolesarka Maruša Tereza Šerkezi dodala še naslov evropske prvakinje med mladinkami do 16. leta. stran 10 Od ljudi za ljudi Posebnost Kamfesta je ravno v tem, da diha z mestom in vsako leto postavi prizorišča na zanimive, za Kamnik specifične lokacije. Tako naj bi tudi tokrat vrata za nekaj dogodkov na široko odprlo 16. stran OBVESTILO OBČANKAM IN OBČANOM Vse informacije v zvezi z ujmo, ki je našo občino prizadela 4. avgusta 2023, lahko preberete na uradni spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si). Obvestilo Vzpostavljena telefonska linija in transakcijski račun za zbiranje sredstev ob ujmi v Kamniku Občina Kamnik je vzpostavila telefonsko linijo, ki je namenjena zbiranju potreb občanov in prijav donatorjev ter prostovoljcev, ki želite na kakršenkoli način pomagati prizadetim v ujmi. Občanke in občani, ki potrebujete kakršnokoli pomoč, in vsi, ki ste pripravljeni pomagati na različne načine, lahko pokličete na telefonsko številko 030 363 034. Številka je dosegljiva od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Tekoči račun zbiranja sredstev ob ujmah Občinski štab Civilne zaščite Kamnik je v sodelovanju z Župnijsko Karitas Stranje vzpostavil transakcijski račun za zbiranje sredstev prizadetim v ujmi. www.kamnik.si Poplavljena vas Krivčevo / Foto: K. U. godkov. Obiskovalci bi se lahko na kamniški festival pripeljali tudi z vlakom, kar priča o tem, da festival sledi tudi trajnostnim smernicam. Letos bi se sloganu Festival z razgledom pridružil še slogan In vendar se vrti. Uspelo jim je sicer uvodno odprtje razstave Kamfestovih 20 (Galerija Barutanski zid). To se je zgodilo slab teden dni pred napovedanim začetkom festivala. Mi pa smo se pred tem o preteklosti in načrtovanem jubilejnem Kamfestu pogovarjali z direktorjem festivala Rokom Koscem in koordinatorjem programa Kamfesta Goranom Završnikom, tudi ustanovnim članom KD Priden možic. Finančno pomoč lahko nakažete na račun Župnijske karitas Stranje, ​TRR: SI56 0231 2009 2388 532, sklic: 2023, namen: POPLAVE KAMNIK. 2 petek, 11. avgusta 2023 Obrazec za prijavo ocene škode zaradi neurja med 19. in 25. julijem lahko oškodovanci dobijo v sprejemni pisarni Občine Kamnik (oddaja na vložišču ali po pošti Glavni trg 24, 1240 Kamnik) ali na spletni strani Občine Kamnik (e-občina, Vloge in obrazci). www.kamnik.si Občinske novice Katastrofalne posledice neurij in poplav 1. stran OBČINA KAMNIK objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za naslednje oblike pomoči: – sofinanciranje zaščite patentov in licenc – sofinanciranje najemnin v starem mestnem jedru – sofinanciranje udeležbe na sejmih in razstavah – spodbujanje promocije namestitvenih ponudnikov Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski spletni strani www.kamnik.si od 25. 8. 2023 dalje. Dodatne informacije: Katarina Ščetinin, telefon: 83 18 127 ali po e-pošti: katarina.scetinin@kamnik.si. Matej Slapar, l.r. ŽUPAN OBVESTILO Občina Kamnik obvešča, da je na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v okviru javnega razpisa za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2023 objavljen ukrep: Koliko je uničenih hiš, gospodarskih objektov ter cestne in komunalne infrastrukture, še ni znano, v teh dneh se namreč šele kažejo silovite razsežnosti razdejanja, ki so ga za seboj pustile narasle vode. Uničeni tudi prostori reševalcev Med drugim je denimo povsem uničen objekt Gorske reševalne službe Kamnik, ki so ga kamniški reševalci po dolgoletnih prizadevanjih za lastne prostore slavnostno odprli šele pred nekaj meseci. Kot pravijo, jim je narasla voda v nekaj minutah uničila vse. »Ostali smo brez vsega, celo na slabšem, kot smo bili prej, saj nam je voda odnesla tudi dobršen del opreme,« je predsednici države pojasnjeval predsednik GRS Kamnik Jernej Lanišek. Več vasi in zaselkov na najbolj prizadetih območjih je bilo daljši čas povsem odre- Uničeni prostori gorskih reševalcev / Foto: Aleš Senožetnik zanih od sveta, zaradi ogroženosti so prebivalce predvsem na nekaterih območjih Kamniške Bistrice in doline Črne tudi evakuirali, pri čemer je poleg gasilcev in gorskih reševal- Šolanje v srednjih poklicnih in srednjih strokovnih kmetijskih izobraževalnih programih. Vloge je treba oddati najkasneje do četrtka, 21. 9. 2023. Dodatne informacije: Katarina Ščetinin, tel: 8318-127 ali po e-pošti: katarina.scetinin@kamnik.si Matej Slapar, l.r. ŽUPAN Predsednica Nataša Pirc Musar si je stanje ogledala skupaj z županom Matejem Slaparjem in vodjo intervencije Jožetom Oblakom. / Foto: Aleš Senožetnik Obvestilo centra za socialno delo Kamnik – Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod obvešča, da vlog za podaljševanje pravic otroškega dodatka, subvencije vrtca in državne štipendije upravičencem do pravice ni treba vlagati. Predvidoma do konca avgusta bodo izdani informativni izračuni za pravici do otroškega dodatka in subvencija vrtca. Tisti, ki prvič uveljavljajo pravice do subvencije vrtca pa oddajo vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki je dostopna na straneh e-uprave. Starši vlogo oddajo en mesec pred vstopom otroka v vrtec. Roki za oddajo vloge za državno štipendijo pa so do 31. avgusta za dijake in 30. septembra za študente. Dijaki in študentje, ki prvič zaprošajo za štipendijo, vložijo vlogo za uveljavljanje državne štipendije za dijake in študente. A. Se. OdgovornI uredniK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA OdgovornEGA uredniKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si Oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Zahvale, osmrtnice, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 Zasuti bivalni prostori ene od hiš na Krivčevem / Foto: Aleš Senožetnik nekatere pa so namestili tudi v Termah Snovik in mekinjskem samostanu. »Vsi, ki so želeli, so lahko odšli,« je povedal župan, ki pravi, da jim nudijo tudi psihološko pomoč. »Nekateri ne zdržijo in se tudi peš vračajo gledat, kakšna je škoda na domovih, za katere so si prizadevali celo življenje,« je povedal župan. Velika solidarnost med krajani KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2023 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 1. septembra 2023, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 24. avgusta 2023. cev, ki so se do vasi prebijali po tleh, pomagal tudi helikopter. Do nedelje dopoldne so tako na različne načine na varno premestili že 130 ljudi, med njimi tudi nekatere turiste. Po besedah župana Mateja Slaparja večinoma prenočujejo pri sorodnikih in prijateljih, Ponekod grozijo plazovi / Foto: Aleš Senožetnik Da so razmere res izjemno zahtevne, smo se v ponedeljek prepričali tudi sami. Vas Krivčevo, ki je bila ena izmed najbolj prizadetih, je bila skorajda še povsem zasuta z naplavinami kamenja, proda in drevja. V času našega obiska je potekalo čiščenje domov, z delovnimi stroji so odstranjevali naplavljen material. Vsi domačini, vključno s starejšimi prebivalci vasi, zatrjujejo, da česa takšnega še niso doživeli. »Naenkrat se je zaslišal glasen pok, ko je voda odtrgala vrata in spodnji prostori so bili v trenutku preplavljeni. Malo prej je tam še hodil sin,« nam je pripovedovala ena od domačink, medtem 3 petek, 11. avgusta 2023 Občinske novice ko so skupaj s sorodniki čistili prostore. Podobno nekoliko višje v dolini opisuje tudi lastnik hiše, v kateri je voda segala tik pod strop, dnevna soba je do vrha zasuta s prodom, bivalni prostori v spodnjem delu hiše pa povsem uničeni. »Z ženo sva zaključila prenovo hiše in se pred letom dni vselila. Zdaj lahko začneva še enkrat znova,« nam je povedal sogovornik, ki je za nameček v teh dneh ostal še brez dela. Čeprav vaščani s strahom pogledujejo proti plazu, ki Ponekod grozijo plazovi. Tudi nekaterim hišam na Krivčevem. / Foto: Aleš Senožetnik Zahvala župana Mateja Slaparja ob ujmi Spoštovane, spoštovani, s težkim srcem pišem te besede, saj nas je 4. avgusta zadela naravna katastrofa. Kamničanke in Kamničani smo doživeli eno izmed najhujših preizkušenj, ki jo prinaša narava. Občino Kamnik je prizadela naravna katastrofa, ki je pustila za seboj razdejanje, a na drugi strani povzročila takšno solidarnost, ki je že dolgo nismo videli. Skupaj smo premagovali ovire; enotnost, sočutje in skupna odločnost so nas vodili do te točke, da smo v hitrem času rešili tisto najnujnejše. A še zdaleč nismo zmagali. Poplavljene ste imeli hiše, nekateri ste izgubili vse, kar ste ustvarjali celo življenje. Težko je v teh časih ostati pozitiven, ko gledaš razdejanje, ki ga je pustila narava. Uspelo zagotoviti vodo V tem času še vedno poteka intervencija. Kot nam je v torek dopoldne, tik pred oddajo Kamničan-ke v tisk, povedal kamniški župan Matej Slapar, so v minulih dneh intervencijskim ekipam uspeli preboji v dolino Bistričice in Kamniške Bistrice. »Po cesti se sedaj tudi z intervencijskimi vozili pride v doline, tudi v prihodnjih dneh pa bomo nadaljevali preboje še drugod, kjer je to potrebno. Druga dobra novica pa je, da nam je uspelo vzpostaviti delovanje vodovodnega sistema Iverje, tako da je voda zdaj na voljo večjemu delu Kamnika. Računamo, da bo vsak čas voda pritekla tudi iz pip v Volčjem Potoku in Stranjah,« je še povedal župan, ki se zahvaljuje vsem interventnim službam, gasilcem vseh občinskih gasilskih društev in drugim, ki v teh dneh vlagajo izjemne napore v delo. Nekateri ste izgubili vse, a smo se zbrali in povezali našo skupnost, ki je postala še močnejša in odločena, da naredimo vse za preživetje ljudi in reševanje premoženja. Občinski štab Civilne zaščite Kamnik je deloval usklajeno. Več kot 300 neumornih gasilcev iz vseh 13 prostovoljnih gasilskih društev pod vodstvom Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik je dalo vse svoje moči ter dan in noč na terenu, skupaj z gorskimi reševalci ter helikopterjem in Slovensko vojsko, v najbolj nedostopna območja in poškodovane vasi dovažalo hrano in evakuiralo najbolj prizadete. Dan in noč pa so delovala tudi pogodbena (Komunalno podjetje Kamnik, Žurbi team, Gradbeništvo Dolinšek in Zalaznik) in druga podjetja, ki so z gradbeno mehanizacijo in znanjem v rekordnem času nazaj vzpostavila vodovodni sistem, kot tudi cestne povezave, da so kraji vsaj z gradbeno mehanizacijo ter interventnimi vozili sedaj dostopni. Iskrena hvala prav ekipam v sestavu Občinskega štaba Civilne zaščite in tudi vsem občankam in občanom, ki ste eden drugemu nudili pomoč v teh izjemnih okoliščinah. www.kamnik.si Tudi tokrat se je izkazala velika solidarnost med vaščani in sosedi / Foto: Aleš Senožetnik grozi nekaj hišam, večinoma ostajajo optimistični. Da je vas ostala cela, se imajo zahvaliti domačinoma, ki sta vsak s svoje strani vodo nemudoma začela preusmerjati nazaj v strugo. Vilko Kešnar in Sašo Galin sta opravila veliko delo, ko je v vas prispel še 40-tonski bager, pa je delo steklo še hitreje, zato so za angažiranost in organizacijo hvaležni Roku Dobovšku iz PGD Kamnik in Milanu Verdelu, ki je stroj posodil. »Če ne bi stopili skupaj in takoj začeli delati, bi bile posledice še veliko hujše,« pravi Karmen Vrankar, ena od domačink, solidarnost med vaščani ter sorodniki in prijatelji, ki so priskočili na pomoč, pa je zares čutiti na vsakem koraku. Veter odkrival strehe Starejši ali nemočni občani, ki nimajo nikogar za dobavo vode ali osnovnih življenjskih potrebščin, se lahko obrnejo na posebno telefonsko številko za pomoč starejšim in bolnim občanom 01/83 14 852. Tistim, ki pomoč potrebujejo, tudi sami lahko pomagate po svojih močeh. Posledice julijskega neurja v Kamniku / Foto: Občina Kamnik nistrstvu za obrambo Rudija Medveda, ki se je seznanil s posledicami, povedal vodja intervencije Jože Oblak, je šlo za eno največjih intervencij dotlej, v kateri je sodelovalo okoli 200 gasilcev kamniških prostovoljnih gasilskih društev. Zabeležili so več kot tristo klicev, poškodovanih je bilo okoli dvesto objektov ter podrtega ogromno drevja, številna gospodinjstva pa so za dalj časa ostala tudi brez električne energije. Po županovih besedah je bilo poškodovane tudi precej javne infrastrukture. Poleg kolesarskih pot tudi letno kopališče. »Veter je ponovno odkril streho Osnovne šole Marije Vere, tudi enoto vrtca Tinkara, nekaj strešnikov pa je odneslo tudi s stare Osnovne šole Frana Albrehta in šole v Mekinjah,« nam je povedal župan. Rudi Medved se je seznanil z oceno stanja na terenu, zagotovil pa je tudi, da bo vlada pohitrila postopke za izplačilo finančnih sredstev za sanacijo nastale škode, ki trajajo predolgo. Telefonska številka za pomoč, prijavo dogodkov informiranje občanov Občane obveščamo o telefonskih številkah za pomoč, prijavo dogodkov informiranje občanov na območju občine Kamnik. Za prijavo nujnih dogodkov, ki se tičejo ogroženosti življenja občanov, pokličite na telefonsko številko 112 (klic v sili). Prijava nenujnih dogodkov pa je možna na telefonski številki dežurne službe PGD Kamnik (01) 83 11 223. Namenjena je posredovanju prijav in informacij glede naslednjih dogodkov: – plazovi in udori zemljine ter peska, – možnost porušitve objekta, – zajezitve ali novi prestopi vodotokov, – ovire na cestah in podobni dogodki, ki lahko predstavljajo nevarnost ogrožanja življenja in premoženja. Na številki dežurne službe PGD Kamnik so na voljo informacije o sorodnikih na območju občine Kamnik, ki trenutno še niso dosegljivi po komunikacijskih kanalih. Gasilci, vojaki, gorski reševalci in pripadniki Občinskega štaba Civilne zaščite Kamnik so na omenjenih območjih že obiskali vse domove ter vzpostavili nujno pomoč. www.kamnik.si Kamnik – Silovito neurje, ki je sredi julija prešlo večji del Slovenje, je pustošilo tudi v kamniški občini. Naj- bolj prizadeti so bili mesto Kamnik in okoliški kraji, kjer je na več objektih odkrivalo strehe in podiralo drevesa. Kot je ob obisku državnega sekretarja na mi- Vaš župan Matej Slapar Starejši in nemočni občani Že pred silovitimi poplavami je tudi Kamnik prizadelo neurje, ki je odkrivalo strehe in podiralo drevje. Aleš Senožetnik Težko obdobje je za nami in tudi še pred nami, zato bodimo strpni in solidarni. Poudarjamo, da številka ni namenjena podajanju informacij o stanju oskrbe z vodo, električne energije in podobno. 4 petek, 11. avgusta 2023 Občinske novice, mnenja Mnenje občinskega svetnika Potencial kulturne obogatitve Kamnika Vitrino ob vhodu v njegovo rojstno hišo odslej krasi nov kip generala Rudolfa Maistra. Aleš Senožetnik Matjaž Šporar, NSi Kamnik Kamnik je s svojo neokrnjeno naravo eno lepših mest v naši državi, bogata zgodovinska tradicija, kot jo ima, pa nam ponuja obilo možnosti in velik potencial za razvoj turizma tudi v prihodnje. Tokrat bi želel poudariti pomen in prednosti kulturno-zgodovinskega turizma, ki je v svoji osnovi trajnostno naravnan. Pravilen pristop na tem področju gradi integriteto kraja, ob tem pa se obeležuje odnos do naravne in kulturne dediščine ter življenja in ustvarjanja naših prednikov. Postavitev skulpture mamuta in pred kratkim, na predvečer obletnice smrti Rudolfa Maistra, v njegovi rojstni hiši odprtje novega doprsnega kipa sta zagotovo pridobitvi, ki bosta zgodovinsko gledano prinesli dodano vrednost razvoju kulturnega turizma v našem kraju. Tem pa bodo v bližnji prihodnosti sledile še druge, naj omenim postavitev spominskega obeležja misijonarju in očetu slovenskega sadjarstva Francu Pircu, tudi rojenemu Kamničanu, ter pisatelju in pesniku Otonu Župančiču, ki je del svojega življenja preživel v Kamniku. Je pa mesto Kamnik močno povezano še z eno veliko osebnostjo ne samo lokalnega pomena, pač pa tudi širše. Arhitekt Jože Plečnik je močno zaznamoval Kamnik z okolico in prikaz njegove zapuščine v eni od lokalnih ustanov bo zagotovo izziv. Glede na prostorske možnosti je morda za uveljavitev Plečnikove dediščine na Kamniškem najbolj primeren mekinjski samostan, s čimer bi ohranili dostojen spomin nanj in njegova dela. Odkrili Maistrov kip Znano je, da se je mojster Plečnik v okolju, kjer je deloval, dobro povezal tudi z lokalnimi mojstri obrti, kot so bili rezbar Bergant, mizar Koncilja, svečar Stele, fotograf Naglič … Od vseh naštetih je ohranjenega precej gradiva v zasebnih zbirkah, ki bi z vključitvijo v skupno zgodbo Plečnikove prisotnosti na Kamniškem osmislile njegov pečat, ki ga je zapustil v tem našem prostoru. Primerno predstavljen projekt bi se lahko navezal na Plečnikovo Ljubljano, tudi z upoštevanjem dejstva, da je bila arhitektova dediščina uvrščena na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Letos sprejeta Strategija razvoja kamniškega turizma ima pred seboj smele cilje in umestitev Plečnikovih vsebin v kamniški zgodovinski prostor bi bila lahko odlična podpora pri doseganju teh ciljev v naslednjem srednjeročnem obdobju. Prav tako gre v tem kontekstu razumeti te aktivnosti tudi kot skrb za ohranjanje spomina na generacije mojstrov, ki so ustvarjali tehnični razvoj rokodelskih spretnosti. To pa je kvaliteta, ki nedvomno prispeva k razvijanju samozavesti lokalnega okolja in ne nazadnje celotnega naroda. Kamnik – Na predvečer obletnice smrti Rudolfa Maistra so namreč odkrili nov doprsni kip, izdelan po delu priznanega slovenskega kiparja Nikolaja Pirnata iz leta 1926, ki ga je menda potrdil tudi sam Maister in je danes postavljen v mariborski mestni hiši. Model za doprsni kip in bronast odlitek so izdelali v livarni Romana Kamška na Gori pri Komendi, podstavek so oblikovali v Geoplanu Kamnik, iz pohorskega tonalita pa ga je nato izdelalo Kamnoseštvo Šajn iz Kranja. S slovesnim odkritjem kipa so člani Društva generala Maistra Kamnik zaznamovali tudi dvajsetletnico svojega delovanja. O razlogih za izdelavo novega kipa je spregovoril predsednik društva Joško Berlec: »V vitrini je bil tudi doprsni kip generala Maistra, ki ga je izdelal v Kamniku živeči kipar Miha Kač. Dvakrat letno smo ta kip posojali Občini Kamnik za slovesnosti ob Maistrovem prazniku. Ugotavljali smo, da ob njegovem prazniku generala Maistra 'ni nikoli doma', kar pa ni primerno. Zato smo se odločili, da postavimo sem nov doprsni kip na takšni podlagi, da prenos ne bo več mogoč, prejšnji doprsni kip pa je odkupila Občina Kamnik in ga postavila na primerno mesto v občinski stavbi.« Spomnil je tudi na prehojeno pot kamniškega društva, ki je od konca septembra 2003 sicer sprva delovalo kot podružnica ljubljanskega, po dveh letih pa je stopilo na samostojno pot. Kot je povedal Berlec, društvo zgledno sodeluje z zvezo, Medobčinskim muzejem Ka- Odkritje doprsnega kipa v muzeju Rudolfa Maistra Kamnik / Foto: Tina Dokl mnik, Občino Kamnik, sodelovanje pa z razstavami o življenju in delu generala Maistra širijo tudi na šole. Pripravljajo tudi različne dogodke in ekskurzije. V letu 2019 so v sodelovanju z občino ob spomeniku generala Maistra postavili spominsko ploščo v spomin Maistrovim borcem, letos pa jim je uspe- lo pridobiti dokumentacijo o 34 Maistrovih borcih, ki so v letih 1969 in 1970 uveljavljali status borcev prostovoljcev za severno mejo, gradivo pa bi skupaj s podatki o preostalih borcih radi uredili in objavili v knjigi. Zbrane je pozdravil tudi župan Matej Slapar, ki je spomnil, da v Kamniku spomin Kip je izdelan po delu priznanega kiparja Nikolaja Pirnata. / Foto: Tina Dokl Kamnik – ponosna zlata turistična destinacija jami »najbolj napredovali«. To je bil za nas velik izziv in obenem spodbuda, da smo se še bolj posvetili trajnostnim projektom in skrbi za okolje. V preteklih treh letih so vsi deležniki v Kamniku dokazali, da smo zavezani trajnostnemu turizmu. V svetniški skupini Liste Mateja Slaparja se bomo še naprej aktivno zavzemali za uresničevanje pravkar sprejetih ciljev iz Strategije razvoja turizma občine Kamnik 2023–2030. Podpirali in spodbujali bomo nove iniciative, projekte oz. turistične produkte, ki bodo usklajeni s potrebami, zmožnostmi in omejitvami okolja, željami občank in občanov, lokalnega gospodarstva. Seveda moramo pri tem v kar največji meri upoštevati tudi družbene, kulturne in zgodovinske značilnosti naše skupnosti. S svojim ravnanjem smo že do sedaj marsikje uspešno preprečili negativne vplive turizma in drugih dejavnikov na okolje, naravo ter našo skupnost. Ta zlati znak je priznanje za naše prizadevanje, da ohranimo Kamnik kot zeleno in privlačno turistično destinacijo, zato smo na junijski seji občinskega sveta podprli akcijski načrt za trajnostni razvoj turizma v Kamniku. Le skupaj lahko ustvarimo okolje, ki bo zagotavljalo dolgoročno blaginjo ter ohranilo bogastvo naše čudovite destinacije. Dušan Zore, občinski svetnik Liste Mateja Slaparja Zahvala Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina MS Prizadevanja Občine Kamnik za trajnostni turizem so bila ponovno nagrajena. Slovenska turistična organizacija in Zavod Tovarna trajnostnega turizma sta občini Kamnik že drugič podelila zlati znak Slovenia Green Destination Gold. To je izjemen dosežek, ki potrjuje naše vztrajno delo na področju ohranjanja okolja in trajnostnega razvoja. Kamnik je že leta 2016 prejel srebrni znak zelene destinacije, a v postopku obnovitve je bilo treba zbrati podatke številnih javnih služb, podjetij, javnih zavodov, turističnega gospodarstva in tudi prebivalcev, obiskovalcev ter turistov. Za pridobitev zlatega znaka Slovenia Green Destination morajo destinacije izpolnjevati mednarodno primerljive kriterije, ki jih določa Green Destinations Standard, namen takšnega priznanja pa je spodbujanje trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji v okviru Zelene sheme slovenskega turizma, ki so jo zasnovali na Slovenski turistični organizaciji z Zavodom Tovarna trajnostnega turizma. In zelo smo ponosni, da je komisija ugotovila, da smo med vsemi ocenjevanimi destinaci- Prejeli smo Gasilcem PGD Kamniška Bistrica in PGD Kamnik se iskreno zahvaljujemo za hitro in nesebično pomoč ob požaru, ki je našo klet zajel 24. julija. Posebna zahvala gre tudi neznanemu gospodu, ki je prvi opazil dim in nas opozoril, in sosedu Franciju, ki sta začela gasiti že pred prihodom gasilcev. Hvala tudi vsem za ponujeno pomoč. Še enkrat prisrčna hvala. Družini Balantič, Kamnik na rojaka med drugim ohranjamo tudi s poimenovanjem ulice ter gimnazije in srednje šole po njem, prav tako Maistru v čast na njegov rojstni dan praznujemo občinski praznik. »V času, ko nas je zajelo neurje, lahko povlečemo tudi vzporednice Maistrovih borcev z gasilci, ki se ne sprašujejo, zakaj gredo pomagat, ampak enostavno gredo. Takrat se Maistrovi borci niso spraševali, ampak so šli na mejo, branili so Slovenijo, in tako tudi danes delajo mnoge Slovenke in Slovenci, predvsem gasilke in gasilci, in tudi mi, tukaj zbrani, ki nam ni vseeno za našo domovino,« je še povedal Slapar. V prihodnjem letu bo sicer Slovenija slavila Maistrovo leto, na kar je v svojem nagovoru opozorila tudi predsednica Zveze društev general Maister mag. Lučka Lazarev Šerbec. Zaznamovali bomo namreč 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti borca za severno mejo. V smodnišnici odstranili protitankovsko mino Kamnik – Pri odstranjevanju posledic poplav so delavci v ponedeljek na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku našli neeksplodirano ubojno sredstvo, so sporočili iz štaba Civilne zaščite. Pripadnika državne enote za varstvo pred NUS gorenjske in ljubljanske regije sta odstranila protitankovsko mino kalibra 325 mm, vadbeni dimni vložek kalibra 60 mm in 3 kose vadbenih dimnih vložkov kalibra 50 mm. 5 petek, 11. avgusta 2023 Aktualno Rast števila tujih gostov Prenova bencinskega servisa V Kamniku v prvem polletju beležimo porast števila tujih gostov, ki na destinaciji preživijo tudi dlje časa. Petrol na Ljubljanski cesti v Kamniku prenavlja bencinski servis. Dela naj bi bila dokončana do 1. septembra. Aleš Senožetnik Kamnik – Po začasnih podatkih Statističnega urada je turistično destinacijo Kamnik v prvi polovici letošnjega leta obiskalo 12.436 turistov, od tega je bilo 4520 domačih in 7916 tujih. dneva, medtem ko je povprečna doba bivanja domačega turista znašala 1,95 dneva. Največ gostov je prihajalo iz Hrvaške, sledijo pa Italijani, Nemci, Čehi, Madžari in Avstrijci ter ostali. Tudi pri prenočitvah prednjačijo Hrvati, spremenile tudi navade gostov, ki aranžmaje sklepajo zadnji trenutek. Viden je tudi upad nemških turistov, kar je verjetno povezano z ohlajanjem nemškega gospodarstva. V prvem delu leta imamo v Kamniku nizko sezono, saj nimamo za- Luka Svetec, direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik / Foto: Aleš Senožetnik Opravljenih je bilo 28.175 nočitev, od tega je bilo nočitev domačih gostov 9014, nočitev tujih gostov pa 19.161. V enakem obdobju lanskega leta je bilo opravljenih 37.378 nočitev, od tega so jih 21.004 ustvarili domači, preostanek pa tuji gosti. Obisk destinacije je bil v prvih šestih mesecih leta za dobrih 21 odstotkov manjši, kot je bil obisk destinacije v enakem obdobju lani, predvsem na račun obiska domačih gostov, ki je bil za 42 odstotkov manjši. Obisk tujih gostov pa je skorajda izenačen s prvo polovico lanskega leta, pri čemer pa so tujci ustvarili za 17 odstotkov več nočitev kot v primerljivem lanskem obdobju. V prvi polovici leta je bilo vseh nočitev sicer za dobrih 24 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, in sicer predvsem na račun 57-odstotnega padca števila domačih gostov. »Če primerjamo enake statistike s prvim polletjem leta 2022, vidimo, da je rezultat posledica koriščenja zadnjih turističnih bonov v državi v juniju 2022. Bonov letos ni bilo več in to se odraža v občutno manjšem obsegu nočitev domačih gostov v primerjavi z lanskim letom,« podatke komentirajo na Zavodu za turizem in šport Kamnik. Povprečna doba obiska tujcev se je tako povečala iz 2,05 na 2,42 dneva, medtem ko se je pri domačih obiskovalcih zmanjšala iz 2,67 na 1,99. V prvem polletju leta 2019 je bila povprečna doba bivanja tujega turista podobna kot letos, znašala je 2,41 sledijo jim Čehi, Nemci, Italijani in Madžari ter ostali. V Termah Snovik so ustvarili 37 odstotkov vseh nočitev, v hostlu Pod Skalo in Slovenia Eco Resortu pa po šest odstotkov. Ponudniki na Veliki planini so skupaj zbrali 18 odstotkov nočitev. Dozdajšnje podatke, pa tudi siceršnje usmeritve kamniškega turizma je komentiral v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik (ZTŠK) Luka Svetec. Pogovor je potekal še pred poplavami, ki so prizadele tudi območje občine Kamnik. Po zadnjih informacijah Zavoda za turizem in šport Kamnik sicer večina turističnih ponudnikov in namestitvenih zmogljivosti deluje normalno. Znani so podatki o prvem polletju tokratne turistične sezone v občini Kamnik. Kako jih komentirate? Zelo se pozna, da so v lanskem juniju ljudje še izkoristili zadnje možnosti za koriščenje turističnih bonov, kar se vidi tudi v precej velikem deležu slovenskih gostov junija lani, kar sicer ni značilno, pa tudi doba bivanja je bila med slovenskimi gosti lani daljša. Vse to kaže na anomalijo, ki jo je s turističnimi boni omogočila država, a je bila seveda za okrevanje slovenskega turizma več kot dobrodošla. Lanski podatki zato niso povsem primerljivi z letošnjimi, a po odzivih ponudnikov turističnih storitev v občini smo lahko zadovoljni tudi s potekom letošnje sezone. Številke za zdaj morda še niso na ravneh tistih pred korono, a so se v tem času dostne hotelske ponudbe, ki bi tudi v teh mesecih omogočala višjo turistično aktivnost, za nameček pa se je zaprl še edini mestni hotel, ki je sprejel begunce iz Ukrajine. Podatki Statističnega urada kažejo precejšen porast čeških turistov. Kateri gostje še prednjačijo? Tudi naše promocijske aktivnosti so bile precej usmerjene na češki trg, saj smo skupaj s ponudniki zaznali, da so pravi gostje za našo destinacijo. Radi imajo namreč aktiven dopust v naravi, ki turistično ni preobremenjena, to pa jim ponujajo naše Kamniške Alpe z okolico. Podaljšala se je tudi doba bivanja, kar je povezano tudi z dobrim obiskom v Termah Snovik. Sicer po obisku prednjačijo Hrvatje, Italijani, Nemci, Čehi, Madžari in Avstrijci, po nočitvah pa so na prvem mestu Hrvatje, sledijo pa že Čehi in nato Nemci, Italijani in Madžari. Sprejeta je bila strategija turizma, ki med drugim za cilj postavlja dvesto tisoč nočitev do leta 2030, kar je približno podvojitev glede na trenutne številke. Na kakšen način nameravate privabiti toliko gostov? Strategija je res smela in marsikaj se še lahko zgodi v tako dolgem obdobju. Veseli me, da je pri zasebnikih precejšen interes za povečanje namestitvenih zmogljivosti, ki bodo primerne tudi za bivanje izven visoke sezone. Zmanjšanje sezonskega turizma oz. enakomernejša po- razdelitev skozi vse leto je namreč pomemben faktor, ki bo vplival na rast turizma. Načrti za nov hotel v Termah Snovik in napovedana obnova hotela Šimnovec na Veliki planini sta dve izmed načrtovanih investicij, ki sta v skladu z našo vizijo strategije. Kolikšno število nočitev in prihodov turistov se vam zdi realno in še vzdržno? Nikakor si ne želimo, da bi turisti hodili »drug po drugem«. Zelo pomembno bo usmerjanje turističnih tokov. Če se bomo tega pravilno lotili in privabljali goste, ki jih zanimajo različne aktivnosti, in če k temu dodamo še enakomernejšo porazdelitev skozi celo leto, bodo lahko določene točke v občini manj obremenjene, kot so zdaj, kljub temu da bo letno število turistov in nočitev na koncu večje. Seveda pa je za to potrebna ustrezna infrastruktura in odgovorno obnašanje do okolja. Naša naloga je, da tudi goste ozaveščamo na tem področju. Deset neozaveščenih gostov namreč lahko naredi več škode kot tisoč odgovornih do okolja. Če bomo imeli ničelno toleranco do uničevanja okolja, potem me teh številk ni strah. Poudarjate, da bi si želeli tudi več infrastrukture. V Kamniku denimo nimamo hotela, manjka restavracij … Zagotovo bi si želeli boljše gostinske ponudbe, še posebej v mestu, pa tudi namestitvenih kapacitet, ki bodo primerne za privabljanje gostov tudi izven visoke sezone. Verjamem pa, da investitorji Kamnik prepoznavajo kot destinacijo z ogromno potenciala, kar se kaže tudi v napovedanih gradnjah in obnovah, ki se obetajo v prihodnje. Spodbudno je tudi, da investitorji prihajajo iz lokalnega okolja, do katerega čutijo tudi odgovornost. Vseslovenska težava v turizmu je tudi pomanjkanje kadra. Kako je s tem na ZTŠK? Trenutno nas je dvanajst, v kratkem pa se nam bo pridružil novi sodelavec in bomo imeli torej zapolnjena vsa mesta, ki smo jih načrtovali v začetku leta. Z novo strategijo se bodo povečale tudi naloge zavoda, zaradi česar bomo v prihodnje potrebovali dodatne sodelavce. Trenutno res vlada pomanjkanje kadra v turizmu in tudi drugih panogah, a to so izzivi sodobnega časa, ki jih bomo morali reševati. Mislim pa, da gremo z ekipo v pravo smer in da imamo zavzete sodelavce, ki kažejo vnemo, jim ni vseeno za Kamnik kot destinacijo in se lotijo tudi nalog, ki presegajo njihove delovne zadolžitve. Aleš Senožetnik Kamnik, Ljubljana – Petrol je pred nedavnim začel prenovo servisa na Ljubljanski cesti v Kamniku. Kot so sporočili iz družbe, skladno z načrti izvajajo redna tehnološko-vzdrževalna dela, ki obsegajo zamenjave podzemnih elemen- tov. »V okviru del bomo dodatno namestili še enoto za točenje tekočine AdBlue, izvedli predpripravo za umeščanje iQ diezelskega goriva in predpripravo za umestitev e-polnilnic,« so pojasnili. Dela bodo predvidoma zaključena do 1. septembra, so še sporočili z družbe. Prenova bencinskega servisa na Ljubljanski cesti / Foto: Aleš Senožetnik Zadeva Svilanit na sodišču Na ljubljanskem okrožnem sodišču so enajst let po podanih kazenskih ovadbah vendarle opravili predobravnavni narok v zadevi Svilanit. Simon Šubic Ljubljana – Nekdanja generalna direktorica in solastnica kamniške družbe Mojca Šubic, nekdanji nadzornik Svilanita Janez Hočevar, nekdanji direktor družbe Iskra ISD Jurij Tepina in nekdanji lastnik tovarne Motvoz Anton Lakner so obtoženi več kaznivih dejanj zlorabe položaja in pomoči pri njih. Specializirano državno tožilstvo jih je obtožilo zaradi domnevno spornih menedžerskih odkupov omenjenih podjetij v letih od 2004 do 2012, ki naj bi jih financirale družbe same. Na predobravnavnem naroku sta bila prisotna le Tepina in Lakner, ki krivde nista priznala, enako pa je sodnica Jasmina Javornik štela tudi za odsotna Mojco Šubic in Janeza Hočevarja. Glavna obravnava se bo začela, ko bo pravnomočno odločeno o predlogih obrambe po izločitvi sodne izvedenke ekonomske stroke Anke Černe oziroma njenega izvedenskega mnenja iz sodnega spisa in o izločitvi sodnice. Obramba namreč dvomi o njeni nepristranskosti, ker kljub prošnji odsotne Šubičeve ni preložila predobravnavnega naroka. Kot razlog za izločitev je obramba navedla tudi seznanjenost sodnice z morebiti nedovoljenimi dokazi, zagovorniki pa se tudi ne strinjajo, da kazenski postopek vodi sodnica specializiranega oddelka ljubljanskega sodišča. Sodnica Javornikova je sicer ob tem podvomila o zakonitosti izvedbe hišnih preiskav pred dvanajstimi leti, o čemer bo prav tako presodila do začetka glavne obravnave. Če bo ocenila, da so tedaj pridobljeni dokazi nezakoniti, bo tožilstvo ostalo brez ključnih dokazov, na katerih gradi obtožbo. Vzpostavljene točke za odlaganje odpadkov Kamnik – V Zbirnem centru Suhadole zaradi večjih količin ne morejo več zbirati gradbenega materiala. Zato je Občinski štab Civilne zaščite Kamnik zagotovil nove točke deponij, kamor lahko občani ločeno odlagajo gradbeni material, les in lesne odpadke ter kosovni odpad. Vzpostavljene so na travnikih pri Velikem jezu v smeri Stranj, v Črni pri Kamniku (v bližini trgovine Ančka v smeri proti Črnivcu) in na Krivčevem pred gostiščem Jurček. A. Se. 6 petek, 11. avgusta 2023 Kultura Med plakati preteklih festivalov Čas žičnatih mrež Na zidu Kreativne četrti Barutana so na ogled likovne zasnove preteklih festivalov Kamfest. Razstava likovnih del umetnice Jasmine Nedanovski s pomenljivim naslovom z vprašanjem Nismo krivi? v Galeriji Pogled nam v razmislek ponuja perečo temo vojn in migracij. Aleš Senožetnik Kamnik – Letošnji jubilejni Kamfest je zaradi izrednih razmer odpovedan, na zidu ob Kreativni četrti Barutana pa je vendarle mogoče obuditi spomin na pretekle izvedbe festivalov. Že nekaj prerasel občinske meje, Goran Završnik in Rok Kosec, sta poudarila predvsem pomen številnih nastopajočih in drugih posameznikov, ki so soustvarjali festival, vključno s sodelavci in prostovoljci, ki vsako leto prispevajo svoj delež, ter spon- Igor Kavčič Kamnik – Še ves avgust in tja do 9. septembra bo v Galeriji Pogled Medobčinskega muzeja Kamnik na ogled zanimiva razstava likovnih del in hkrati tudi prostorske postavitve umetnice Jasmine Nedanovski. Magistrica likovne umetnosti, grafičarka in likovna pedagoginja je članica Društva likovnih umetnikov Dolenjske, sodeluje na skupinskih razstavah in likovnih kolonijah ter vodi delavnice za otroke in odrasle. Njena dela so v zbirkah Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Dolenjskega muzeja Novo mesto, Belokranjskega muzeja v Metliki in v zasebnih zbirkah. Sicer poučuje na osnovni šoli v Metliki, živi in ustvarja pa v kraju Gradac v Beli krajini. V Pogledu se Jasmina Nedanovski tokrat predstavlja s Razstava Kamfestovih 20 na zidu Kreativne četrti Barutana / Foto: Aleš Senožetnik dni pred predvidenim uradnim začetkom festivala so namreč odprli razstavo likovnih zasnov, s katerimi so organizatorji v minulih letih vabili na festival in ki so jih večinoma zasnovali lokalni ustvarjalci. Začetnika in glavna tvorca kamniškega festivala z razgledom, ki je že davno zorji in donatorji, brez katerih izvedba ne bi bila mogoča. Spomin na minule izvedbe Kamfestov lahko, poleg privlačnih grafičnih podob, obiskovalci razstave obudijo tudi s pomočjo seznama nastopajočih, ki je (poleg seznama sponzorjev) pripisan ob vsakem plakatu. Nismo krivi? / Foto: Branko Babič Umetnica Jasmina Nedanovski s kustosinjo razstave Sašo Bučan. / Foto: Marko Kumer (arhiv MMK) projektom s pomenljivim naslovom Nismo krivi? Kot je zapisala kustosinja razstave in vodja galerije Saša Bučan, se umetnica v projektu s sijajno občutljivostjo in minimalizmom dotika še ene, že več kot desetletje pereče teme večnih vojn in posledično migracij, ki se vsakodnevno rojevajo in umirajo, a vendarle divjajo z močjo, ki je nihče ne uspe ali pa niti ne želi ustaviti. Umetnica ob tem ugotavlja, kako posamično vojno območje po nekaj dneh preneha biti novica v osrednjih poročilih, rezultat vojn pa so vendarle valovi priseljencev, migrantov, ki živijo »življenje iz kovčka«, kot poudari. Da gre za življenje brez dostojanstva z neprestanimi zavrnitvami. Svet si pred tem vse prevečkrat zatiska oči. Na stenah galerije so na ogled likovna dela, predvsem grafike, katerih pomemben vizualni del so mreže. Na neki način nam tako v galerijske prostore postavlja žičnate ograje, mreže, na katere se postopoma ujemajo insekti, živali in tudi ljudje, kar v ponazori z močno rdečo barvo, s katero prekriva posamične dele mrež. V prostor pa je umetnica umestila še ležalnike z različno potiskanimi prevlekami za sedenje – ležanje. Nanje je prenesla dele mrež, pomenljive besede in stavčne zveze, ki jih med drugim lahko preletavamo v neštetih papirnatih blokih – knjigah umetnika, v katere je umetnica vsakodnevno zapisovala besede izrečene, slišane, zapisane in prebra- Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Podnebne spremembe pred vrati Mateja Keber Foto: Daša Keber in Jure Šimunič Lani je gorel naš lepi Kras, letos nam neurja in katastrofalne poplave uničujejo pridelke, domove, imetje, podirajo mogočno drevje, ki pada vse povprek po naših hišah, avtomobilih, bog ne daj po nas. Medtem se Sredozemlje kuha pri temperaturah nad 40 stopinj Celzija, požari pa so pognali v beg domačine in turiste. V družinski projekt Branje je iskanje, s katerim že dolgo vabimo družine, da jih narava navdihne za branje, smo vključili veliko mogočnih starih dreves v naši okolici. Med njimi so bili tudi kostanji ob kamniški tržnici in hrast pri gostilni Pod Skalo. Ni jih več. Ostal je le spomin nanje in nekaj fotografij, ki smo jih posneli za namene projekta. Za drevesa, ki so toliko let kljubovala vsem mogočim vremenskim pojavom, so spremenjeni podnebni pogoji prezahtevni. Tudi za nas postajajo vremenski pogoji vse težji, še posebno težko jih prenašajo majhni otroci, starejši in kronični bolniki. Vreme je bilo vedno hvaležna tema za klepet. Še posebno v tem času nam nudi obilo vsebine za pritoževanje. Žal se je tudi vanjo hitro ujelo veliko fascinantnih teorij zarot in lažnih informacij, ki jim kar ni videti konca. Tomaž Grušovnik se je teorijam zarote temeljito posvetil v knjigi Midva ne bova rešila sveta! (Mladinska knjiga, 2022). Razumljivo nam jih predstavi, popestri z zabavnimi primeri in je skoraj nujno branje za današnji čas, ki je poln dezinformacij. Z mislijo na naše vnuke kličem z Marcelom Štefančičem: Kaj ne vidite, da gorimo! (UMco, 2022). Saj si menda ne želimo, da bi se končalo tako, kot v filmu Ne glejte gor! (Don't look up!, 2021), v katerem se Leonardo DiCaprio in Jennifer Lawrence obupano trudita dopovedati, da bo prepozno, če ne bodo ukrepali. In je bilo prepozno. Ker niso verjeli. Tako kot klimatologi po vsem svetu nam tudi znana slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj že vrsto let potrpežljivo sporoča, da bodo posledice podnebnih sprememb vse hujše in da že resno zamujamo z ukrepanjem. Planet, ki ne raste (Cankarjeva založba, 2016) bo primerno branje za vso družino. Če še vedno nismo čisto prepričani, kakšna je vloga človeka pri podnebnih spremembah, ki jih doživljamo, nam bo dvome odpihnila knjiga Eli- Kostanji na kamniški tržnici / Foto: Daša Keber in Jure Šimunič ne dele dogodkov v različnih medijih. »Jasminine grafike, na katerih se raztezajo mreže, nas postavljajo v položaj posameznika, ki je obstal pred zadnjo postajo, kjer bi lahko vstopil v svetlejši jutri. Kdo vse se je ujel v te mreže, ki naj bi varovale naše sobane miru, lahko samo ugibamo,« ob razstavljenih delih razmišlja Saša Bučan in hkrati dodaja, da so ležalniki pravzaprav metafora za naše preizpraševanje o vsem, kar se dogaja, a hkrati tudi metafora in kritika na družbeno premalo odzivno, celo neaktivno delovanje in večno sprenevedanje pri problematikah, ki lahko danes, jutri, nekega dne zadevajo tudi nas. »Kakšen bo svet, če bomo ostali tiho?« sprašuje Jasmina Nedanovski. zabeth Kolbert Šesto izumrtje (UMco, 2018). Avtorica se je pridružila znanstvenikom na raziskovalni poti po svetu in nam skozi dokaze o preteklih izumrtjih in sedanjih spremembah nedvoumno pokaže vpletenost človeka v zadnje, šesto izumrtje, ki se dogaja zdaj. Ena od žalostnih posledic so tudi izumrtja premnogih živalskih in rastlinskih vrst. Ganljivo zgodbo zadnjih dveh severnih belih nosoroginj opišeta Boštjan Videmšek in Maja Prijatelj Videmšek v knjigi Zadnji dve (UMco, 2022). Naj nam bosta Najin in Fatu, zadnji dve svoje vrste, v opomin in navdih, da se potrudimo za naš planet. Za vsako živalsko vrsto, zase, za naše otroke. Upanje, da se da, prinaša knjiga Plan B (UMco, 2020). Boštjan Videmšek se s fotografom Matjažem Krivicem odpravi na pot okoli sveta, da bi našla odgovore, kaj bi lahko rešilo resno podnebno situacijo. Ne glejmo stran, da ne bo prepozno. 7 petek, 11. avgusta 2023 Kultura Zbor Odmev v novi sezoni Mešani pevski zbor Odmev Kamnik se je z več kot štirimi desetletji delovanja uveljavil kot nepogrešljiv del kamniških odrov, odmeva pa tudi v širšem slovenskem in evropskem prostoru. Maša Likosar Kamnik – Po epidemiološkem premoru se je v letošnji sezoni delovanje zbora Odmev vrnilo v ustaljene tirnice. Pohvalijo se lahko kot eden redkih zborov, ki so v času koronakrize organizirali koncerte in različne druge projekte, s čimer so sko zasedbo, ob koncu pa so pripravili točko skupaj z gostitelji v japonskem jeziku. Obiskovalci so lahko izkusili japonsko kulturo tako skozi pesem kot tudi skozi tradicionalne oblačilne navade in običaje. Gostujoči zbor Fugaku je bil ustanovljen leta 2001, ko so se alumni univerze v Šizuoki odločili, da dolfa Maistra v njegovi rojstni hiši v Kamniku. Nova sezona je prinesla tudi nekaj novosti. S pomočjo priznane kamniške oblikovalke Lare Bernot so pevke, pevci in zborovodkinja prenovili svojo odrsko podobo. Po petindvajsetih letih je Primož Stele predsedniški položaj predal Mihi Med folklorniki Mihela Gabrovec Preddvor – Tudi poleti kamniški folklorniki ne počivamo. V vročem nedeljskem popoldnevu smo na povabilo Kulturnega društva Preddvor predstavili delček slovenske tradicije na mednarodnem folklornem festivalu v njihovem domačem kraju. Organizatorji so poleg dveh slovenskih folklornih skupin v goste povabili še poljske, italijanske in hrvaške folklornike. Poleg bogatih gorenjskih noš so obiskovalci tako lahko občudovali umetelno vezeno zagorsko nošo, meščansko preprosto nošo mesta Treviso in pisane ter bogate polj- Kamniški folklorniki / Foto: FS Kamnik ske noše. Navduševali pa so se tudi nad spretnostjo mladih Poljakov in njihovimi zanimivimi plesnimi koraki, predvsem pa nad odrsko po- stavitvijo italijanske folklorne skupine. Popoldansko druženje se je nadaljevalo s slovensko pesmijo, kot se na tak praznični dan tudi spodobi. TERENSKA AKCIJA ZBIRANJA ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME 2. SEPTEMBER 2023 želeli pokazati, da so ostali aktivni in da zbor še vedno živi in deluje. Njihovi nastopi so cenjeni zaradi kakovosti in uravnoteženosti programa, kar poudarjajo tako kritiki kot tudi občinstvo. Lani jeseni so se udeležili tekmovanja v Belgiji, kjer so po daljšem obdobju znova okusili atmosfero petja na najvišjem nivoju. Organizirali so tudi novembrski letni koncert, božične koncerte in v začetku leta sodelovali na območni reviji pevskih zborov. Maja so v atriju samostana Mekinje pripravili koncert z naslovom Iz Japonske v Kamnik, kjer so gostili japonski zbor Fugaku pod vodstvom dirigenta Norihira Yamada. Zbor se je predstavil z moško in mešano pev- bodo skupaj prepevali kot v študentskih dneh. Obisk Japoncev v Kamniku je bil načrtovan že leta 2019, zbora pa sta se zbližala na pobudo ustanovnih članov obeh zborov Jožeta Berleca in Hiroshija Fujie ter s pomočjo profesorja Janeza Kopača. Poleg koncertiranja so japonski gostje raziskali kamniške znamenitosti, obiskali Veliko Planino in druge slovenske turistične znamenitosti. Z majskim koncertom se sezona mešanega pevskega zbora Odmev Kamnik še ni zaključila. Nastopili so tudi na junijskem odkritju spomenika pisatelju Vitomilu Zupanu v Galeriji Repanšek, nekaj dni zatem na Vrhniki ter ob julijskem odkritju doprsnega kipa generala Ru- Pančurju, ki je do sedaj opravljal funkcijo podpredsednika. Zbor, ki združuje približno trideset članov, še vedno s predanostjo in zanosom vodi Anica Smrtnik. V sezoni 23/24 načrtujejo novembrsko gostovanje v avstrijski občini Trofaiach, ki je pobratena z Občino Kamnik, decembrsko udejstvovanje na adventnem festivalu v nemškem Badnu in vsaj en božični koncert v Kamniku. Ob tem vabijo nove člane, ki se jim lahko pridružijo na vajah vsak četrtek ob 20. uri v Mali dvorani Doma kulture Kamnik, in sicer od septembra do konca junija. Zainteresirani jim lahko pišete na elektronski naslov mepz. odmev@gmail.com ali pa na socialno omrežje Facebook. Maja so gostili japonski zbor Fugaku pod vodstvom dirigenta Norihira Yamada. / Foto: P. S., arhiv zbora V soboto, 2. septembra 2023, vas vabimo na akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev na območju občine Kamnik. Akcija je namenjena prebivalcem Tuhinjske doline in naselij v zgornjem porečju Kamniške Bistrice. Odpadno električno in elektronsko opremo boste lahko oddali naši ekipi, ki vas bo pričakovala na spodaj navedenih lokacijah. URA LOKACIJA KATERI ODPADKI SO E-ODPADKI? ����� – ����� MOTNIK pri pošti VELIKI GOSPODINJSKI APARATI pralni stroji, sušilni stroji, električne pečice ����� – ����� GOLICE pri �etrolu MALI GOSPODINJSKI APARATI mikserji, likalniki, sesalniki, opekači, tehtnice, kuhalniki vode, brivniki ����� – ����� ŠMARTNO pri OŠ Šmartno HLADILNO ZAMRZOVALNI APARATI hladilniki, zamrzovalne skrinje, klimatske naprave ����� – ����� SREDNJA VAS pri marketu Tuš TELEVIZORJI IN MONITORJI zasloni, televizijski sprejemniki, monitorji, prenosni računalniki ����� – ����� STAHOVICA na parkirišču pri Calcitu IT OPREMA mobilni telefoni, kalkulatorji, ��S, osebni računalniki, tiskalniki ����� – ����� ZGORNJE STRANJE pri OŠ Stranje SIJALKE led sijalke, različne vrste fluorescentnih sijalk ����� – ����� TUNJICE na parkirišču pri cerkvi Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana Mešani pevski zbor Odmev Kamnik je nastopil tudi ob julijskem odkritju doprsnega kipa generala Rudolfa Maistra v njegovi rojstni hiši. / Foto: Tina Dokl 8 petek, 11. avgusta 2023 Iz naših krajev Gledališko poletje Povezovanje generacij Kulturna dediščina je bogata zakladnica vrednot, ki otroka nagovarja celostno, zato je pomembno, da jo prenašamo iz roda v rod, jo negujemo in varujemo. Jerica Bezovnik, Anja Rebolj in Gaja Ramšak Kamnik – Seznanjanje s kulturno dediščino, njeno odkrivanje in spoznavanje je za vse nas izjemnega pomena. Zavedamo se pomena vključevanja kulturne dediščine v življenje najmlajših, pomena ljudskega izročila in njegovega ohranjanja. Zato smo Žarki, najmlajši otroci v vrtcu Zarja, čas v tem šolskem letu posvetili spoznavanju otroških ljudskih pesmi, prstnih iger ter igri nekoč. V ospredje smo postavili ljudski ples, ljudske plesne rajalne igre in ljudsko glasbo. Seznanili smo se z gorenjsko narodno nošo, pri kateri smo najbolj občudovali svileno ruto, otroci so uživali ob plesu vzgojiteljice v narodni noši in se tudi sami preoblekli v folklorna oblačila in se tako preselili v preteklost. Navdušeni so bili nad klobuki, rutami, predpasniki in srajcami. Ob spremljavi harmonike smo plesali in utrjevali ples v paru, v krogu in vsak zase. Najpogumnejši so se tudi sami preizkusili v igranju na harmoniko. Med igro z naravnimi materiali, klobuki, lesenimi vlakci in živalmi smo poslušali ljudsko glasbo. Prebirali smo ljudske izštevanke, zbadljivke, ljudske pesmi, kot del likovne umetnosti pa smo spoznali oglje in z njim ustvarjali ter raziskovali in se igrali z glino. Ogledali smo si venček ljudskih ple- sov, ki so nam ga na nastopu predstavili starejših otroci. V vrtec smo povabili tudi dedke in babice, s katerimi smo se igrali in skupaj preživeli prijetno popoldne. Slovensko ljudsko izročilo je vrednota, ki jo s pripovedmi, pesmijo, plesom in igrami prenašamo na otroke že v predšolskem obdobju. S folklornimi dejavnostmi, za katere izkazujejo poseben interes, otroci usvajajo ljudske rajalne igre, plese, pesmi, šege in navade. V ljudskih pesmih in plesu so skupno veselje našli otroci vrtca Zarja ter starejši v Domu starejših občanov Kamnik. Ko se je s pomladjo prebujala narava, so najstarejši otroci v oddelkih Lunica in Oblaček pri folklorni dejavnosti spoznavali nove plese in pesmi. Tiste, pri katerih so se še posebno zabavali, so ponovili tolikokrat, da so novousvojene prvine suvereno prikazali na nastopu v sklopu zaključne prireditve vrtca. Z veseljem so se otroci s pesmijo in plesom predstavili tudi stanovalcem Doma starejših občanov Kamnik, za kar so si skrbno pripravili folklorna oblačila in se kar peš odpravili na pot. Starejšim so se ob ogledu plesov in spremljanju pesmi njihovega otroštva zaiskrile in orosile oči, skupaj z otroki so prepevali ter jih nagradili z glasnim aplavzom. Prijetno skupno dopoldne smo sklenili z druženjem in obljubo, da se še vrnemo. Na Gorenjskem živimo obdani z naravo. Naučimo otroke, da živijo z njo v sožitju, da jo spoznajo in se seznanijo z njenimi prebivalci. Ali so koze pametne, kdo naznanja nevihte, zakaj imajo bambiji na hrbtu pike in še veliko več vas čaka v knjigi, primerni za otroke od 6. leta naprej. Za skupno branje ali samostojno prebiranje. Redna cena knjige je 19,90 evrov, akcijska cena je samo Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1290 EUR + po št ni n a Končal se je festival Poletje pod krošnjo, ki je potekal v Samostanu Mekinje. Javni zavod za kulturo Kamnik je izbral štiri izvrstne gledališke predstave ter se tako poklonil tudi sedemdesetletnici obstoja Doma kulture Kamnik. Katja Dolenc Kamnik – Po pestrem gledališkem dogajanju za vse generacije in za različno zahtevno občinstvo so se gledališke predstave ob koncu sezone iz Doma kulture Kamnik v obliki festivala Poletje pod krošnjo preselile v čudovit ambient bližnjega Samostana Mekinje. V času od 13. julija do 3. avgusta, ko je festival, ki je bil v preteklosti tudi glasbeni, podal roko festivalu Kamfest, so se ob četrtkih zvrstile štiri odlične gledališke predstave, ki jim je bilo skupno to, da sta igralsko zasedbo sestavljala po dva izvajalca, ki sta z izvedbo predstave lahko razveselila tudi zahtevnejše občinstvo. Vse obiskovalce so pred začetkom popeljali tudi na kratek ogled samostana. Prva sta nastopila Sebastjan Pikl in Žiga Čamernik z izvrstno komično dramo Zgodba o živalskem vrtu, ki jo je po motivih ameriškega dramatika Edwarda Albeeja režiral Janez Vajevec, produkcijo pa so vodili KUD France Prešeren, Studio bratov Vajevec in Društvo MILF. Naslednji četrtek sta z avtorskim projektom nastopili Maja Dekleva Lapajne in Alenka Marinič, članici Kolektiva Narobov, ki sta uprizorili potopljeno koncertno predstavo z naslovom Pod vodo, polno tople- Maja Dekleva Lapajne in Alenka Marinič sta v koncertni predstavi Pod vodo nenehno v interakciji z občinstvom in pomenljivo nagovarjata vse ženske, ko s(m)o nad ali pod vodo ... / Foto: Katja Dolenc ga humorja in trpke resnice, ki je nastala v produkciji Kolektiva Narobov. Tretja sta nastopila člana Improvizacijskega gledališča Ljubljana – IGLU, Juš Milčinski in Peter Frankl, ki sta z improvizirano komedijo IGLU šov duo nasmejala obiskovalce. Nazadnje pa je kljub slabemu vremenu dvorano povsem napolnil Andrej Rozman - Roza, ki je v komediji Kabarete Siplozij združil najboljše točke svojega več kot dvajsetletnega gledališkega nastopanja in se spremenil v številne like, tako da je bil na odru zadosti povsem sam. Goran Završnik, koordinator kamniške kulture v Javnem zavodu za kulturo Kamnik, je ob zaključku zadnje predstave in festivala izrazil zadovoljstvo, da so festival zaključili na najboljši možni način: »Roza je privabil daleč največ ljudi, saj je festival imel zaradi neurij in dežja, ki je padal prav vsak četrtek, smolo. Vreme je verjetno odgnalo marsikoga. Z nastopajočimi in s programom le- tošnjega festivala smo zelo zadovoljni. Večina izvajalcev sicer ni bila vsesplošno znana, vendar so zaradi svoje kvalitete znani in priznani v gledaliških krogih svojega ranga. Zadovoljni smo, da smo kot javni zavod za kulturo s tem festivalom poskrbeli, da smo kamniškemu občinstvu ponudili štiri kvalitetne gledališke predstave in se primerno poklonili tudi 70-letnemu delovanju osrednje kulturne ustanove v Kamniku, Domu kulture Kamnik.« V spomin na prva padla Slavnostna govornica na spominski slovesnosti ob Titanovi brvi je bila nekdanja evropska poslanka Mojca Drčar Murko. Aleš Senožetnik Perovo – Ob spomeniku pri Titanovi brvi je pred dnevi potekala vsakoletna slovesnost v spomin na dogodke 27. julija 1941, v katerih sta padli prvi kamniški žrtvi druge svetovne vojne, Dominik Miklavčič in Anton Mlakar. »Upornika julija leta 1941 še nista mogla vedeti, da je okupatorje v resnici mogoče premagati, sta pa upala, da jih s skupnimi močmi slovenski živelj lahko odvrne in zaupala neustavljivi želji Slovenk in Slovencev po svobodi in samoodločbi,« je med drugim povedala tokratna slavnostna govornica, nekdanja evropska poslanka Mojca Drčar Murko, ki je med drugim spregovorila o zaupanju drug v drugega in upanju v prihodnost, »ki jih ni mogoče zapisati v zakone.« »To je snov, iz katere so Slovesnost pri Titanovi brvi / Foto: Aleš Senožetnik bile verjetno tudi težnje po o osamosvojitvi Slovenije kot zgodovinskem emancipacijskem dogajanju, pa so se tri desetletja pozneje razpršile v sumničenje vseh v vse, v institucije in ljudi, v politiko in medčloveške odnose,« je med drugim še dejala in izrazila prepričanje, da je pot do zaupanja tudi danes mogoče obnoviti. Kot je dejala, je Slovencem pod Osvobodilno fronto uspel odpor proti okupatorjem, a ji v povojnem obdobju družbenih vprašanj ni uspelo reševati na demokratičen način in veliko današnjih konfliktov korenini prav v povojnem dogajanju, hkrati pa je zavrnila današnje poskuse potvarjanja zgodovine. Zbrane sta pozdravila tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igor Kanižar, ki je osvetlil ozadje slovenskega upora, katerega žrtvi sta bila tudi oba partizana, ter predsednica Krajevnega odbora Kamnik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Alenka Jevšnik. Župan Matej Slapar pa je poudaril, da v Kamniku tudi z obnovo spomenikov negujejo in ohranjajo spomin na mejnike slovenskega naroda in tudi spomenik padlima pri Titanovi brvi bo obnovljen. Pri slovesnosti, ki jo je povezoval Goran Peršin, so sodelovali pevci Mešanega pevskega zbora Društva upo­kojencev Kamnik z zborovodkinjo Karlo Urh, zastavonoše ter Jaro in Nejc Rajter. 9 petek, 11. avgusta 2023 Zanimivosti Poslavlja se rekorder Opazovanje nočnega neba Slobodan Vuk je maja odigral zadnjo tekmo v dresu Nogometnega kluba Domžale, za katerega je od leta 2010 nastopil na rekordnih 271 tekmah in dosegel neverjetnih 67 zadetkov. Golgeter s kamniške Kovinarske – zadnja leta živi v Radomljah – ostaja aktiven v nogometnem svetu. Kamniški astronomi na Zapricah znova pripravljajo vpogled v nočno nebo. Damijan Rifl Lojze Vrankar Kamnik – Na predzadnjo majsko nedeljo je Kamničan v vlogi kapetana domžalskega moštva še zadnjič zakorakal na zelenico Športnega parka Domžale. V zadnjem krogu prvoligaškega prvenstva so se Domžalčani v občinskem derbiju pomerili z Radomljani. »Infarktna tekma! Ogromno občinskih derbijev sem že odigral, a tako napetega, stresnega in čustvenega še nisem doživel. Utrip se še dolgo po tekmi ni umiril,« je po tekmi, ki je NK Domžale prinesla vstopnico za Evropo, za Gorenjski glas tedaj povedal Slobodan Vuk. V tistem trenutku še ni vedel, da je odigral zadnjo prvoligaško tekmo. »Šele po krajšem dopustu in pred začetkom junijskih priprav sem dokončno sprejel odločitev, da bom s prvoligaškim nogometom zaključil,« se majsko-junijskega nogometnega dogajanja ob Kamniški Bistrici spominja Vuk. Števec njegovih nastopov za »rumeno družino« se je tako ustavil pri številu 271 in 67 zadetkih. Doslej jih še nihče ni zbral več. Ne nastopov in ne zadetkov. Pri slednjih ga bo težko kdo kmalu ujel. »Rekorder Vuk, hvala za vse!« so ob uradnem prvoligaškem slovesu zapisali v njegovem edinem slovenskem prvoligaškem klubu. Leta 1989 rojeni napadalec s številko 89 na dresu je leto in pol igral še za norveškega prvoligaša Tromso. Dvakrat je oblekel dres slovenske B reprezentance. V dresu Domžal je med drugim igral proti angleškemu Wes Ham Unitedu in švedskemu Malmöju. Vrhunec kariere? »Morda prav tekma Kamnik – RAK – Raziskovalno-astronomski krožek Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra skupaj s kamniškimi astronomi spet vabi na poletni večer z opazovanjem nočnega neba. Sprva bo nizko nad obzorjem še Sonce, tako da bodo bolj zgodnji opazovalci še pred njegovim zaidom morda lahko prešteli Sončeve pege, ki se na Sončevi površini že nekaj časa pojavljajo v lepem številu, poleg tega pa bomo lahko opazovali tudi kak orjaški izbruh s površja naše zvezde. Ko bo Sonce zašlo in se bo začelo mračiti, bo kar kmalu na vzhodni strani neba »zasvetil« Saturn. Ta bo s svojimi obroči najbrž predstavljal glavni objekt opa­zovanja ta večer, z njim se bo morda Zadnji prvoligaški gol je dosegel marca v ljubljanskih Stožicah, blestel pa je tudi na številnih derbijih v mariborskem Ljudskem vrtu. / Foto: Lado Vavpetič proti slednjim in pa prestop v norveško ligo,« pravi Vuk, ki je svoj zadnji prvoligaški zadetek dosegel marca proti Olimpiji v ljubljanskih Stožicah. Premagal pa je ta hip enega najbolj vročih slovenskih vratarjev Matevža Vidovška. »Uspešno sem se soočal s številnimi izjemno kakovostnimi vratarji. Jasmin Handanović, Nejc Vidmar, Adnan Golubović in še bi lahko našteval. Ne, Janu Oblaku ga pa nisem zabil,« se ob našem namigovanju na prvo slovensko vratarsko ime nasmeji Slobodan, ki je svoj prvi prvoligaški gol pod taktirko trenerja Darka Birjukova dosegel proti Nafti iz Lendave. In prav z Birjukovom, ki je odigral pomembno vlogo pri Slobodanovem preboju na prvoligaški oder, bo znova združil moči. »Kariero profesionalnega nogometaša in prvoligaško zgodbo sem zaključil, bom pa v pri- hajajoči sezoni zaigral za tretjeligaša NK Roltek Dob, kjer je trener prav Darko. Računajo na mojo pomoč (beri: gole) pri vrnitvi v drugo ligo, hkrati bom mentor mladim napadalcem,« dodaja Vuk, ki bo ob pomoči Dobljanom aktiven tudi ob nogometnih zelenicah. Spet se bo igralo … … tudi na stadionu ob kamniški Korenovi cesti, ki ga ljubitelji nogometa poznajo pod imenom Bilijev stadion. Naš sogovornik bo namreč s svojo Nogometno šolo V.U.K. tam že ta mesec začel treninge za najmlajše. »Deklice in dečki med 5. in 12. letom bodo vadili po programu, ki sem ga pripravil s sodelavci pri tem mojem novem izzivu. Med njimi sta dva moja nekdanja soigralca, in sicer Brazilec Juninho, ki je po karieri profesionalnega nogometaša ostal v Sloveniji in z mladimi dela tudi pri NK Domžale, ter Ljubljančan Matej Podlogar. Slednji je član strokovnega štaba domžalskega članskega moštva, v naši šoli bo svetovalec trenerjem. Začnemo 16. avgusta,« napoveduje Vuk, ki se je prav na tem kamniškem nogometnem objektu – v nekdanjem klubu NK Enotnost pri Biliju Trpčeviću – kot otrok spoznal z nogometno igro. Kasneje pa, tudi na tem igrišču, v dresu NK Kamnik na prijateljski tekmi proti Domžalam z zadetkom nase opozoril vodstvo kluba iz sosednje občine, v katerem je nato pustil velik pečat in si prislužil status klubske legende. »Krog je res tudi tako simbolično nekako sklenjen,« pritrjuje Vuk, ki ostaja aktiven tudi v NK Domžale. Sodeluje pri klubskih promocijskih aktivnostih, hkrati pa je del ekipe, ki skrbi za organizacijo različnih projektov. Dan, posvečen umetnikom lahko kosala le še naša spremljevalka Luna, ki nam bo kazala nekaj dni star krajec. Poleg teh dveh pa si bomo lahko ogledali še kako meglico, nekaj zvezdnih kopic in galaksij poletnega nočnega neba. Z nekaj sreče morda ugledamo tudi katerega izmed zapoznelih utrinkov iz roja Perzeidov in še kaj ... Opazovanje bo v primeru lepega vremena na travniku pri muzejskih kaščah ob gradu Zaprice v nedeljo, 20. avgusta, od 19. ure dalje. Ker je prostora v bližini relativno malo, obiskovalce vljudno prosimo, da se na opazovanje odpravijo peš (parkirišča so sicer na voljo pri OŠ Toma Brejca, pri športni dvorani in še kje ...). V primeru slabega vremena bo opazovanje prestavljeno na naslednji večer, 21. avgust, ob isti uri. Namigi za krepitev imunskega sistema po Kneippovi metodi ZVOČNE VIBRACIJE USTVARJAJO RAVNOVESJE TELESA IN DUHA Zvočna kopel je izjemna izkušnja, ki vam omogoča globoko telesno sprostitev, umirjenost in meditativno stanje uma. Uporaba zvoka in vibracij za zdravljenje ima dolgo zgodovino, ki sega več tisočletij v preteklost. Aborigini v Avstraliji že več deset tisoč let uporabljajo zvok za zdravljenje, antični Grki so za lajšanje prebavnih težav uporabljali liriko, gong je že stoletja nepogrešljiv del duhovnega napredka v tibetanskem budizmu. Danes se zvočna kopel izvaja predvsem z gongom, ki izvira iz Tibeta. Učinki zvočne kopeli so izjemni, saj se zvoki in vibracije čutijo skozi celotno telo, kar omogoča globoko sprostitev in ponovno vzpostavitev ravnovesja na vseh ravneh bivanja. Zvočna kopel je primerna za vsakogar, ki si želi doseči globoko sprostitev telesa in uma. Pred terapijo je pomembno, da se posvetite svojemu telesu in mu namenite pozornost skozi čuječnost in tehnike sproščanja ter dihanja. Terapija se lahko izvaja individualno ali v skupini, pri čemer je možno prilagajanje izkušnje glede na potrebe in želje posameznika, še posebno priporočena je za pare ali drugače povezane ljudi, saj se v skupini lažje prepustite v odnosih in pridete do notranje bolj izpopolnjujočih senzacij v relaciji do drugih oseb. Zvočna kopel pomaga uskladiti delovanje leve in desne strani možganov, kar vodi v globlje uvide, dvig sposobnosti reševanja izzivov v življenju in izražanje kreativnega potenciala. Spodbuja prehod možganskih valovanj iz stanja budnosti in pozornosti v stanje sproščenosti, zamišljenosti, dremeža. Sproščujoč učinek zvočne kopeli zmanjšuje krvni tlak, upočasnjuje srčni utrip in širi krvne žile. Med drugim pomaga sprostiti napetosti in mišični spomin. Spoznajte moč vibracij in narave. Maša Likosar Kamnik – Sredi julija so v kamniški enoti Centra za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod pripravili dogodek, posvečen umetnikom, ki ustvarjajo kljub oviram. »Navdih za organizacijo smo zaposleni na centru dobili, ker nam je Mirko Hančič iz Laz v Tuhinju posodil svoje slike, da smo lahko z njimi polepšali stene hodnikov na centru,« je pojasnila strokovna delavka Blažka Kolenc. Hančič ustvarja samo z levo roko, najraje upodablja različne motive iz narave, predvsem so mu ljube živali. Ste- Predstavili so se umetniki, ki ustvarjajo kljub oviram. / Foto: arhiv centra ne centra tako krasijo petelin, lisica, gams, metulji. Poleg njega se je na dogodku s tremi avtorskimi pesmimi predstavil tudi 28-letni pesnik Uroš Koščak. Uroš in njegovi prijatelji, ki obiskujejo dnevni center Štacjon v Kamniku, so postavili tudi stojnico, kjer so zbrali nekaj svojih ročnih del. Svojo stojnico je imela tudi Helena Lorenci, mojstrica kvačkanja, ki izdeluje šale, naglavne trakove in blazine za stole. »Obiskovalci so z veseljem podprli umetnike in njihove izdelke v zameno za prostovoljni prispevek odnesli domov,« je dodala Kolenčeva. Za popolno ravnovesje in umirjenost ZVOČNA KOPEL Z GONGOM V NARAVI Izkustvena delavnica za dvig razpoloženja, vaje povezovanja in sproščanja z vključeno zvočno kopeljo v naravi. REDNI TEDENSKI TERMIN VSAKO SOBOTO DO KONCA SEPTEMBRA Od 18:30 do 20:00 Cena doživetja: za odrasle 15 € / osebo, za najstnike od 12 do 16 let 50 % popust oz. 7,50 € /osebo. Doživetje se izvede ob najmanj dveh prijavljenih osebah. Zbor na recepciji. Informacije in prijave : 01 83 44 100 / info@terme-snovik.si / www.terme-snovik.si 10 petek, 11. avgusta 2023 Šport Cico team znova na vrhu Športna zveza občine Kamnik ter Zavod za turizem in šport Kamnik sta že štirinajsto leto organizirala kamniško in slovensko športno posebnost – Kvadratlon. Franci Kramar Kamnik – Letos se je tekmovanja udeležilo šest ekip, ki pa so v vročem vremenu prikazale lepo število izjemnih tekem. Po koncu napornega 12-urnega maratonskega tekmovanja je prvo mesto že četrtič zapored osvojila ekipa Cico team, druga je bila ekipa Delfinčki in tretja ekipa Železni team. Že 14. leto je Športna zveza občine Kamnik v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport Kamnik, Odbojkarskim klubom Kamnik, Vaterpolskim društvom Kamnik in Občino Kamnik organizirala kamniški Kvadratlon. Tovrstno tekmovanje je edinstveno v Sloveniji, cilj organizatorjev pa je predvsem druženje udeležencev z igranjem atraktivnih poletnih športov. Ekipe se tako na igriščih in bazenu Pod skalco merijo v malem vaterpolu, košarki 3 na 3, nogometu na mivki in odbojki na mivki. Ekipo sestavlja pet igralcev, ki morajo nastopiti v vseh štirih športih, brez dodatnih menjav. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo šest ekip. Tekmovanje se je začelo z malim vaterpolom. Malce nepričakovano so se v finalu prejela gola. Druga je bila ekipa Grubar team in tretja ekipa Železni team. Čeprav je po dveh športih kazalo na gladko zmago Delfinčkov, so se po nogometu stvari obrnile na glavo. Tako je o končnem zmagovalcu odločala odbojka na mivki. V pričakovanem finalu je Cico team premagal Železni team in se tako veselil svoje četrte zaporedne zmage, kar ni uspelo še nobeni ekipi. Končni vrstni red 14. Kvadratlona: 1. mesto Cico team – 20 točk (Klemen Hribar, Gašper Pibernik, Gašper Žurbi, Urban Zupan in Franci Kramar), 2. mesto Delfinčki – 19 točk (Andraž Komatar, Jan Jurič, Nejc Ščulja, Jaka Zemljič in Blaž Briški), 3. mesto Železni team – 16 točk (Anže Železnik, Aleš Hribar, Simon Zlatnar, Aleksander Cerar in Matic Ribič), 4. mesto Grubar team – 13 točk, 5. mesto Neželezni team – 9 točk in 6. mesto Krokodili – 7 točk. Na koncu je vodja športa na Zavodu za turizem in šport Kamnik Franci Kramar podelil še nagrado najboljšemu posamezniku na 14. Kvadratlonu. S svojimi predstavami v vseh športih – kljub neprijetni poškodbi že pri košarki – si je ta naslov prislužil neuničljivi 14. kamniški Kvadratlon / Foto: arhiv organizatorjev srečali Delfinčki in igralci Cico teama. Oboji so letos namreč malce drugače sestavili ekipe, še posebno Cico team, pri katerem so se tik pred tekmovanjem poškodovali trije nosilci iger. V finalu se je ekipa Delfinčkov dobro maščevala ekipi Cico teama za poraz v predtekmovanju. Tretja je bila ekipa Neželezni team. Tudi košarka je prinesla lepe in na trenutke tudi živčne dvoboje. V derbiju najboljših ekip je ekipa Delfinčkov premagala ekipo Železni team. Tretji so bili igralci Grubar teama. V nogometu so bile tekme zelo izenačene, na koncu pa se je zmage presenetljivo veselila ekipa Cico team (ti so po tradiciji v nogometu prvi ali zadnji), ki je bila sploh prva ekipa, ki na tekmovanju ni Klemen Hribar. V idealno peterko pa so bili izbrani še: Blaž Briški (vaterpolo), Jaka Zemljič (košarka), Urban Zupan (nogomet na mivki) in Gašper Pibernik (odbojka na mivki). Želja organizatorjev je bila na koncu, da se na Kvadratlon zopet vrne še kakšna od ekip, ki smo jih spremljali v preteklosti, seveda pa so zaželene tudi nove. Tudi na tem Kvadratlonu se je namreč pokazalo, da ima druženje igralcev ob žogi prednost pred samim rezultatom in da noben od športov ni tako zahteven, da ga ne bi mogli igrati vsi. Organizator pa na željo ekip obljublja tudi nekaj sprememb v sistemu igranja. Se vidimo na 15. Kvadratlonu Kamnik. Po bronu še evropski naslov Bronasti medalji na olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) konec julija je gorska kolesarka Maruša Tereza Šerkezi pred dnevi dodala še naslov evropske prvakinje med mladinkami do 16. leta v Italiji. dve višje ji je preprečilo nekaj tehničnih napak. Damijan Rifl Maribor – Kamniška gorska kolesarka Maruša Tereza Šerkezi si je zadnjo julijsko sredo – natanko leto dni pred začetkom olimpijskih iger v Parizu – na olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) v Mariboru v olimpijskem krosu privozila bronasto kolajno. Tri dni kasneje se je festival, ki je na evropskem športnem zemljevidu že tri desetletja, a je prvič gostil gorske kolesarje in kolesarke, z zaključno slovesnostjo in predajo štafete za organizacijo severnomakedonskemu Skopju poslovil od Maribora. Ena izmed štirih kamniških junakinj tekmovanja mladih upov – poleg Maruše Tereze so si prestižne kolajne nadele še odbojkarice Calcita Volleya Ula Gorjup, Maša Pucelj in Adriana Vukojević, ki so bile del zmagovalne ekipe – je bila takrat že v domačem kraju, kjer je nabirala energijo za nove podvige in je v miru strnila vtise po uspešni mariborski epizodi. Je na progi ob vznožju Pohorja, s katero se je spoznala na lanskem državnem prvenstvu dejansko merila tako visoko? »Še višje. Želela sem si zmage. Ta cilj, uvrstitev na zmagovalni oder, je bil realno postavljen. Kolajna ni presenečenje. Tudi sicer je bilo vzdušje v Mariboru odlično. Ponosna sem na uspešen nastop in dejstvo, da sem imela na otvoritveni slovesnosti ob atletu Žanu Ogrincu čast nositi slovensko zastavo. Prisotnost na Iz četrte v prvo vrsto in do odličja Pod vznožjem Pohorja, kjer naj bi bila naslednje leto znova tudi tekma svetovnega pokala v gorskokolesarskem krosu, si je Maruša Tereza Šerkezi privozila bronasto kolajno. / Foto: Aleš Fevžer, arhiv OFEM dogodku sem izkoristila še za druženje in izmenjavo mnenj ter izkušenj s športniki iz drugih panog. Res nepozabna izkušnja, dobra naložba za naprej,« pravi Maruša Tereza, ki ne taji, da so ji ob olimpijskem ambientu misli ušle tudi k tisti pravi olimpijadi. O v uvodu omenjenem Parizu 2024 seveda ne razmišlja, dolgoročni cilji pa so visoki. Največje športno tekmovanje torej in svetovni pokal? »Verjamem v pot, ki smo jo ubrali z ekipo. Je pa seveda uspeh na najvišji ravni odvisen od številnih dejavnikov, naključij in zdravja. O tem se bomo torej lahko pogovarjali čez nekaj let. Ta kolajna in pa drugi spodbudni rezultati so vsekakor dobra odskočna deska za mojo kolesarsko prihodnost, ni pa to bistvo. Na kolesu predvsem uživam in spustim svojo divjo naravo na plano. Dobri rezultati zame niso obveza. Imam podporo in 'nora' starša, ki mi omogočata vse to,« zrelo razmišlja športnica, ki je nedavno dopolnila šele 16 let. »Maruša je ponovno dokazala, da sodi med najboljše mlade evropske kolesarke. Ima velik potencial in verjamem, da ga bo izkoristila ter nas z dobrimi rezultati razveseljevala tudi v naslednjih letih, ko jo v mladinskih kategorijah čakajo težke dirke,« pa je pohvalo kamniški športnici namenil Matjaž Budin, vodja slovenske gorskokolesarske reprezentance na OFEM, in dodal, da je bila Maruša fizično dovolj močna za zmago, skok še mesto ali Kako pa je štiri kroge trajajoč »spopad« za kolajne videla glavna akterka? »Proga je bila zaradi dežja pred tekmo mokra. Ob hitrem sušenju je bilo na pnevmatikah precej blata, oprijem posledično ni bil pravi. Začela sem v četrti vrsti, a sem se hitro prebila v prvo, kjer so bile glavne tekmice. Za Švicarko Anjo Grossman, kasnejšo zmagovalko, sem vedela, da je izredno močna. Srebrna Francozinja Lise Revol pa je bila presenečenje. Imela je dober dan. Ob zaključku prvega kroga sem padla, kar sta tekmici izkoristili za pobeg. Najprej sem ju skušala ujeti, nato sem branila tretje mesto. Vse skupaj se je dobro končalo. Kolajne sem vesla, napaka pa je dobra šola za naprej,« je optimistična dijakinja športne gimnazije v ljubljanski Šiški in zadnji dve leti članica KD Rajd iz prestolnice, ki je pod trenersko taktirko očeta Matjaža znova navdušila v začetku avgusta. Iz Toskane (Il Ciocco) se je v Kamnik z evropskega prvenstva vrnila z bronasto kolajno v kratkem krosu in zlato kolajno v olimpijskem krosu. »Z mislimi sem pri vas, moj dragi Kamnik, pošiljam vam pogum in srce,« je iz Italije po tem, ko si je nadela novi kolajni, na družbenih omrežjih sporočila Maruša Tereza Šerkezi. V boj za najvišja mesta Kamniška atletinja Maruša Mišmaš Zrimšek je zaključne priprave pred svetovnim prvenstvom, ki se bo začelo 19. avgusta v Budimpešti, uspešno opravila v italijanskem Livignu. Damijan Rifl Kamnik – Po predpoletnem odličnem uvodu v sezono – na mitingih diamantne lige v Dohi in Firencah je izboljšala svoj državni rekord v teku na 3000 metrov z zaprekami – se je državna reprezentantka, ki zadnja leta živi in tudi trenira v Kamniku, julija s srebrom v svoji paradni disciplini izkazala še na evropskih igrah v poljskem Krakovu, piko na i prvemu delu tekmovalne sezone pa je postavila na domačem državnem prvenstvu v Velenju, kjer je bila zlata v teku na 1500 in 800 metrov. »Po julijskem državnem pr- venstvu sem se za tri tedne odpravila na višinske priprave v Livigno. Trening s skupino nemških atletinj – ena izmed njih bo na prvenstvu moja konkurentka – pod taktirko trenerja Wolfganga Heiniga ocenjujem kot zelo dober. Le prvih nekaj dni nisem bila stoodstotna zaradi prehlada,« je zadovoljna Maruša Mišmaš Zrimšek, ki ji je na treningih v Alpah ob italijansko-švicarski meji asistiral tudi mož Matej. Na prvenstvu – kvalifikacijski del jo čaka 23., želeni finale pa 27. avgusta – si atletinja želi ponovno izboljšati državni rekord, kar bi pomenilo boj za najvišja mesta. Maruša Mišmaš Zrimšek / Foto: Damijan Rifl 11 petek, 11. avgusta 2023 Šport Začeli priprave Zlati Bečan, bronasta Malijeva Čeprav v teh dneh v kamniški občini šport seveda ni v ospredju, so odbojkarji Calcita Volleyja v začetku tedna začeli priprave na novo sezono. Državne prvakinje, ki jih v letošnji sezoni čaka nastop med najboljšimi evropskimi klubi, se jim bodo pridružile sredi prihodnjega tedna. Na državnem prvenstvu na Poreznu v disciplini gor sta bila odlična člana KGT Papež. Mira Papež Miha Štamcar Kamnik – Obe kamniški ekipi bosta na začetku v okrnjenih zasedbah, saj imajo v svojih vrstah kar nekaj reprezentantk oziroma reprezentantov, ki jih v tem mesecu čaka evropsko prvenstvo. Prve bodo odbojkarice, ki bodo igrale v Belgiji, njihov prvi nasprotnik pa bo danes teden Poljska. Italijan na slovenski klopi, Marco Bonitta, je med izbranke povabil tudi štiri kamniške odbojkarice – Mašo Pucelj, Najo Boisa, Katjo Banko in Saro Najdič, letošnjo okrepitev Calcitovk. »Pozna se, da smo še nekoliko utrujene od napornih priprav, vendar imamo dovolj časa, da se spočijemo. Mislim, da smo dobro trenirale, odigrale smo tudi veliko pripravljalnih tekem, zato se v Belgiji nadejamo dobrih rezultatov, čeprav imamo zelo težko skupino,« je pred včerajšnjo prijateljsko tekmo z Azerbajdžanom v Mariboru dejala Pucljeva, ki je pred 14 dnevi z reprezentanco do 19 let osvojila zlato kolajno na olimpijskem festivalu evropske mladine v Mariboru. Ob njej sta barve slovenske izbrane vrste branili še dve kamniški odbojkarici, Ula Gorjup in Adrijana Vukojević. Vsekakor pa velja omeniti še Allegro Vučurević, ki je bila z reprezentanco do 17 let na EP na Madžarskem peta. Ob vseh štirih slovenskih reprezentantkah bo na začetku priprav manjkala tudi An- Porezen – Tek iz Cerknega na Porezen je štel za jubilejno 30. državno prvenstvo v gorskih tekih v disciplini gor. Prvak Timotej Bečan je zmagal z več kot sedem minut izboljšanim rekordom trase, Nuša Mali pa je bila odlična tretja. Že šestega naslova državnega prvaka se je veselil Timotej Bečan, ki je traso od Cerknega do vrha Porezna (7,8 km in 1300 m višinske razlike) zmogel v času 53:39. »Počutim se, kot bi zmagal na svetovnem prvenstvu,« je srečen izjavil Bečan. Zadnje čase se je srečeval s težavami Maša Pucelj in Katja Banko, ki sta tudi slovenski reprezentantki / Foto: Klemen Brumec djelka Radišković, ki bo z reprezentanco BiH prav tako igrala na EP, zato pa se bosta prvemu zboru pridružili še dve novinki, 21-letna blokerka Lara Rituper, lani igralka GEN-I Volleyja, in leto dni mlajša Asja Šen, ki je lani nosila dres kluba ATK Grosuplje. V kratkem bosta znani še dve tujki, v ligi prvakinj pa bodo Kamničanke, njihov trener bo Bruno Najdič, igrale v skupini C, kjer bodo še turške prvakinje Fenerbahče iz Carigrada, poljske prvakinje, ekipa Lodž, in nemške podprvakinje, ekipa Potsdam. V zelo okrnjeni zasedbi bo tudi moška zasedba Calcita Volleyja, ki jo bo v letošnji se- zoni vodil Mladen Kašić, saj imajo reprezentančne obveznosti Nik Mujanović in Uroš Planinšec, ki sta v slovenski reprezentanci, ter Tomislav Mitrašinović in novinec Bernard Bakonji, ki sta na pripravah s hrvaško izbrano vrsto. Slovenski odbojkarji bodo srebrno kolajno z zadnjega EP branili v Bolgariji, in sicer od 28. avgusta do 16. septembra. V isti skupini bo igrala tudi Hrvaška. Ob treh tujcih, Bakonjiju, srbskemu blokerju Urošu Nikoliću in Kubancu Lazaru Yoelvisu Llanesu, ki igra na mestu sprejemalca, bodo v novi sezoni kamniški dres nosili še trije novinci. Tako se bodo Kamničanom prid- ružili občasni slovenski reprezentančni sprejemalec Črtomir Bošnjak, lani igralec ACH Volleyja, ter dva mladinska reprezentanta Slovenije, bloker Jurij Oman in libero Matevž Karadža Pevc, oba do zdaj igralca Črnuč. Tako Oman kot Karadža Pevc sta na mladinskem svetovnem prvenstvu do 19 let v Mehiki, kjer igrata tudi Miha Okorn in Gregor Frece, sicer igralca druge ekipe Calcita Volleyja, ki bo v novi sezoni igrala v 1. B ligi. Kamniška moška ekipa bo v novi sezoni v Evropi igrala v pokalu Challenge. Žreb jim je v prvem krogu namenil norveško ekipo Viking iz Bergna. Nuša Mali je osvojila tretje mesto. / Foto: KGT Papež Matjaž Spruk Na državnem prvenstvu v daljinskem plavanju na odprtih vodah v Raslini / Foto: arhiv kluba nad Marušo Kugler in Tajdo Spruk. Med člani je Gašper Stele osvojil naslov državnega prvaka na 1500 m prosto in 800 m prosto ter 3. mesto na 200 m prosto, med mladinkami pa je Taja Vejnovič postala državna prvakinja na 1500 m prosto in državna podprvakinja na 800 m prosto ter osvojila 3. mesto na 200 m prosto ter 3. mesto na 400 m prosto. Iza Videc je osvojila 3. mesto 200 m hrbtno in 100 m hrbtno. Nik Peterlin je postal državni prvak na 800 m prosto in državni podprvak na 1500 m prosto in osvojil 3. mesto na 400 m prosto. Julija je v Raslini pri Šibeniku potekalo slovensko državno prvenstvo v daljinskem plavanju na pet kilometrov na odprtih vodah. Plavalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik pod vodstvom trenerja Mihe Potočnika so na tem prvenstvu nastopili odlično ter dosegli prva štiri mesta. Po napetem boju je zmagovalec postal Nik Peterlin, drugi je bil Gašper Stele, tretji Rok Vejnovič ter četrti Mark Anej Lapuh. Rok Vejnovič ​pa je zmagal tudi v kadetski kategoriji. Zavod za turizem in šport Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik Ujeli val zmag Kranj – Konec julija je bilo na pokritem olimpijskem bazenu v Kranju odprto združeno prvenstvo Slovenije 2023. Tekmovanje je potekalo za kategorije kadetov, mladincev, članov in odprto. Za vsako disciplino je bilo treba na predhodnih tekmovanjih odplavati določeno normo Plavalne zveze Slovenije. V treh dneh je v Kranju nastopilo 277 plavalk in plavalcev iz 24 slovenskih klubov. Plavalni klub Calcit Kamnik je zastopalo 15 plavalk in plavalcev. Pod vodstvom trenerja Mihe Potočnika so nastopili: Ana Avbelj, Ivana Lukan, Laura Podgoršek, Taja Vejnovič, Iza Videc, Andraž Cencelj, Miha Justin, Mark Anej Lapuh, Liam Negodič, Nik Peterlin, Gašper Stele, Rok Vejnovič in Matevž Vrhovnik. Trener Emil Tahirović pa je bdel na mednarodnih tekmah, tek na Porezen pa je zmogel z lahkotnostjo in odličnim rezultatom. Lanski zmagovalec David Vogrin je bil šesti, Domen Vogrin 12., Bojan Galin 14., Anton Knavs 16. in Rajko Sršen 17. Pri članicah je bila Nuša Mali bronasta, zadovoljna z nastopom po enoletni prekinitvi zaradi poškodbe. Na 7. in 8 ­ . mestu sta sledili Urša Trobec in Ivica Žlogar, Dragica Cvišić je bila deseta. Odličnih rezultatov se je veselil tudi predsednik Združenja za gorske teke Dušan Papež, ki je pohvalil tudi odlično organizacijo teka v izvedbi PD Cerkno. 12 petek, 11. avgusta 2023 Zanimivosti Obolnarjevi toplarji Aleš Senožetnik Vrhpolje – Franca Obolnarja smo že večkrat predstavili v Kamničan-ki. Upokojenec iz Vrhpolj se še naprej loteva obdelave lesa, še posebej so mu pri srcu makete kozolcev in toplarjev. Kot pravi, mu konjiček popestri dan, če z izdelkom še koga razveseli, pa še toliko bolje. »Namesto da posedam doma, dan raje preživim v delavnici, da mi ni dolgčas,« pravi Obolnar, ki smo ga ujeli, ko je na domači terasi na ogled postavil nekaj svojih najnovejših izdelkov. Franc Obolnar in njegovi toplarji / Foto: Aleš Senožetnik Energično in divje Luka Lah - Levanael ni samo član prepoznavne trap glasbene skupine Matter, ki je korenine pognala v Kamniku, pač pa zadnja štiri leta tudi del producentsko-didžejevskega dvojca RotorMotor. Damijan Rifl Kamnik – Na večer pred izidom Kamničanke, ki jo držite v rokah, naj bi Luka s skupino Matter nastopil na Barutanskem odru jubilejnega 20. poletnega festival Kamfest. Ne prvič in najbrž tudi ne zadnjič! Pa je v domačem kraju že nastopil tudi z dvojcem RotorMotor, v katerem ustvarja v navezi z Mariborčanom Nejcem Puckom? »Ne še, še čakava na povabilo,« se je v spletno kamero ob julijskem pogovoru nasmejal 33-letni Perovčan, ki je s štiri leta mlajšim kolegom v štajerski prestolnici, natančneje v klubu Wetrinsky, sodelovanje začel leta 2019. »Z Nejcem sem se seveda poznal že prej. Njegova blagovna znamka uličnih skaterskih oblačil Lantern Collective – ta predstavlja zgodbo generacije, ki ji pripada tudi kamniška zasedba – se je začela razvijati v obdobju, ko smo Matter začeli aktivno koncertirati. Takrat sva se spoznala, RotorMotor Ustvarjalna Manči Alenka Brun Kamnik – Manca Poljanšek prihaja iz Tuhinjske doline. Pred kratkim je zaključila srednjo vzgojiteljsko šolo, jeseni pa se odpravlja na študij v Ljubljano. Izhaja sicer iz kmečke družine, zato, pravi, ji kakršnokoli delo ni težko ali tuje, doma pa so ji privzgojili, da če želiš v življenju nekaj imeti in si ustvariti, moraš za to trdo delati in največkrat do tega priti sam. Resneje je Poljanškova k petju pristopila pred dobrimi tremi leti, ko se je začela učiti solopetja, čeprav rada poje že od mladih nog. »Petje me pomir- Manca Poljanšek v enem od svojih prvih videospotov / Foto: osebni arhiv ja, spravi v dobro voljo in napolni z energijo,« pove 19-letnica, ki včasih poprime tudi za kitaro. Lani je izdala svojo prvo avtorsko pesem Kavica. Decembra je potem ugledala luč sveta še pesem Kaj punce bi za božič?, letos julija pa Noč je mlada še, izvemo. Tako glasba kot besedila pesmi so njeno delo, uživa pa tudi, ko razmišlja in ustvarja videospote. Pod imenom Manči jo najdete na njenem kanalu ​na YouTubu in tam lahko tudi vidite, kakšno je njeno glasbeno ustvarjanje. »V življenju bi rada bila samostojna in sledila ciljem, ki sem si jih zadala. Želim imeti poklic, v katerem bi učila in vzgajala mlajše, poleg tega pa bi se še naprej ukvarjala s slovensko glasbo, s katero želim med ljudi širiti dobro voljo in pozitivno energijo, saj je tako lepo videti ljudi, ki se smejijo in se imajo lepo,« še pove mlada pevka. Klubska serialka Nikola z RotorMotor / Foto: Kristjan Stepančič pa sva vzpostavila nekaj let kasneje. Začela sva v Mariboru, ujela sva se in odtlej ustvarjava in nameravava skupaj ustvarjati še naprej,« pove kamniško-ljubljanski del DJ dvojca, ki je na začetku zaradi povezanosti s klubom v mariborskem Narodnem domu ter tudi zaradi štajerske elektronske himne Drava veljal za vzhodnoslovenskega. A sta hitro prestopila lokalne in nacionalne meje. S številnimi nastopi, med drugimi na tolminskem festivalu Butik in festivalu Velvet na hrvaškem Krku, sta z energično-divjimi nastopi vse bolj osvajala širše in manj nišno občinstvo, ki mu še naprej pribli- žujeta elektroniko. »Oba sicer delujeva v bolj alternativnem kulturnem polju, s tem projektom pa nagovarjava širše občinstvo. Primarno tiste med 18. in 25. letom starosti, a nikogar ne izključujeva, saj na moderen način obujava zvoke iz osemdesetih in devetdesetih,« še dodaja Lah ter poudari, da s Puckom ničesar ne prepuščata naključju. »Marsikaj je treba storiti, predvsem na področju marketinga,« ob prikimavanju Pucka poudari Lah. Dvojec je že nastopil v Bratislavi, na Dunaju in v Parizu ter gleda naprej in še širše. Če bi radi začutili njune vokalne komade s slovenskimi besedili (Drava, Moje milo …) ali pa remiks hita Zaljubila skupine MRFY, ju lahko kmalu ujamete v bližnji Škofji Loki. Na prvi septembrski dan bosta nastopila na odmevnem dogodku za ljubitelje elektronske glasbe Diskölöka na gradu, ki bo na Škofjeloškem gradu potekal v okviru festivala Pisana Loka. Študijski obisk v Pulju Člani Mladinskega centra Kotlovnica so se junija v sklopu projekta Naredimo Kreativno četrt Barutana odpravili na študijski obisk v Pulj. Maša Likosar Pulj – Kot so pojasnili, je bil za prvo aktivnost znotraj projekta Erasmus+ načrtovan ogled dobre prakse iz tujine, ogledali pa so si delovanje Družbenega centra Rojc v Pulju na Hrvaškem, ki združuje 108 civilnodružbenih društev. Seznanili so se z njegovo zgodovino, vizijo, sodelovanjem s skupnostjo in občino, ustanovitvijo in delovanjem Radia Rojc ter Zveze društev Rojc, ne nazadnje pa tudi z njihovimi načrti za razvoj. »Obisk nam je ponudil uvid v delovanje tovrstnih prostorov ter pokazal pomen sodelovanja, soustvarjanja in krepitve dialoga med različnimi akterji, torej med kreativnimi posamezniki, ki prinašajo nove pobude, z organizacijami, skupnostjo in mestom. Ta povezovanja potekajo tako na lokalni, nacionalni kot nadnacionalni ravni,« so poudarili in dodali, da s svojim delovanjem DC Rojc opozarja na pomen takih prostorov v družbi, s čimer služi kot dobra pobuda tudi za razvoj kamniške Kreativne četrti Barutana. V okviru obiska so pobliže spoznali delovanje več organizacij in si ogledali njihove prostore. Med drugim so obiskali Metamedijo, ki v sodelovanju z mladimi spodbuja umetniške in kulturne pobu- de na področju novih medijskih umetnosti in tehnologij, ter okoljsko organizacijo Zelena Istra, znotraj katere se je razvil tudi Repair Cafe, imenovan Radiona Re – Gepetto, kjer lahko občani brezplačno popravljajo predmete in svoje naprave po načelu »naredi sam«. Projekt Naredimo Kreativno četrt Barutana so nadaljevali kmalu po obisku Pulja. Na podlagi pridobljenega znanja so razpravljali o uporabni vrednosti spoznanih dobrih praks DC Rojc z razmislekom o konkretnih možnostih razvoja nekdanje kamniške smodnišnice ter oblikovali strategijo nadaljnjega dela. V okviru obiska so pobliže spoznali delovanje več organizacij in si ogledali njihove prostore. / Foto: arhiv MC Kotlovnica 13 petek, 11. avgusta 2023 Razvedrilo Mogoče še kdaj Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_23_KAM_14 NALOGA LAŽJI SUDOKU Evo Kuhar in Lili Švajger, ki obiskujeta OŠ Frana Albrehta Kamnik in bosta šli jeseni v šesti razred, smo lahko spremljali v zadnjem Malem šefu Slovenije na Pop TV. 7 5 2 1 3 1 9 4 3 5 6 2 4 5 9 9 7 8 1 4 7 6 sudoku_LAZJI_23_KAM_14 8 2 1 9 4 3 7 5 6 6 5 8 4 3 1 2 9 7 2 3 7 5 6 9 4 1 8 1 9 4 8 2 7 6 3 5 NALOGA 6 7 8 REŠITEV 5 7 9 6 1 8 3 4 2 TEŽJI sudoku_LAZJI_23_KAM_14 SUDOKU 3 9 3 7 8 4 6 7 2 6 1 1 9 8 4 6 3 2 4 5 9 7 9 4 9 8 5 6 8 3 9 3 7 4 5 8 6 2 4 5 1 7 8 1 4 6 7 2 5 3 9 2 7 2 5 6 3 9 1 8 7 4 5 8 6 2 3 1 2 3 7 6 9 4 5 8 4 2 7 8 9 5 1 4 3 6 2 4 3 1 4 6 5 5 2 8 7 3 1 9 7 5 9 8 7 1 3 9 7 2 4 1 6 4 6 7 2 8 4 5 9 1 3 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_18_31 se ne bo nobeno število 3 4ponovilo 1 ne9v vrstici 2 ne6v koloni 7 ne8v enem 5 izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 5 7 7 5 2 1 5 6 3 REŠITEV sudoku_LAZJI_23_KAM_14 NALOGA 7 6 4 1 Rešitev: 9 7 8 3 5 6 4 1 2 4 1 6 2 7 9 3 5 8 3 5 2 8 1 4 9 6 7 7 2 9 5 8 3 1 4 6 5 8 3 4 6 1 2 7 9 1 6 4 9 2 7 8 3 5 6 4 1 7 9 8 5 2 3 8 3 5 6 4 2 7 9 1 2 9 7 1 3 5 6 8 4 REŠITEV sudoku_TEZJI_18_31 4 3 5 2 9 4 sudoku_TEZJI_18_31 NALOGA 4 1 7 9 1 4 REŠITEV 5 7 8 6 2 5 8 4 7 6 2 3 9 7 8 3 5 6 4 1 2 4 1 6 2 7 9 3 5 8 3 5 2 8 1 4 9 6 7 7 2 9 5 8 3 1 4 6 5 8 3 4 6 1 2 7 9 1 6 8 2 6 Kdaj4in kam3 jih 9 saditi, kako jih 4 gnojiti 1 in 5zaščititi7 pred mrazom, 9 škodljivci 7 6in 1 boleznimi, so 2 osrednja 9 4poglavja 3 te knjige. 7 Predstavi 8 2številne 5 sorte vrtnic, ki so 8 jih5preizkusili 7 v6 Sloveniji. 3 Vrtnica 2 je9na 8 vsakem vrtu 5 nekaj 3 posebnega, 1 4 zato bo ta prelepa knjiga z več kot 250 fotografijami očarala prav vsakogar. www.gorenjskiglas.si 3 5 7 Čeprav sta se Eva Kuhar in Lili Švajger od šova poslovili med prvimi, jima ni žal za odločitev, saj je bilo vse skupaj super izkušnja. Izpadli sta zaradi bograča. Obe se strinjata, da je bil zanju usoden čas, ampak vsi vemo, da govedina za kuho potrebuje določen 4 6 3 7 5 2 1 8 9 sko videti kuhanje pred kamerami,« še dodata. Treme nista imeli, saj sta se osredotočili samo na kuhanje. Nista razmišljali o tem, da ju snemajo. Mogoče sta v uvodnem delu delovali prestrašeno, vendar sta bili le bolj resnih obrazov, pove Eva v pojasnilo. 7 4 6 3 9 5 8 2 1 Lili Švajger in Eva Kuhar / Foto: Alenka Brun Rešitev: 3 1 5 2 8 6 9 7 4 Kamnik – Dekleti imata veliko skupnih interesov, med njimi pa precej izstopa kulinarika. Po končanem šovu ne kuhata nič manj. Drugače pa že od 4. razreda naprej velikokrat skupaj kaj kulinaričnega ušpičita. Lili se spominja, da je od vrtca naprej rada pomagala babici pri kuhi, sploh je rada z njo pekla piškote, Eva pa tudi od malega z veseljem poprime za kuhalnico. Razložita, da je bila Eva tista, ki je prišla na idejo, da bi se prijavili v priljubljeni kuharski šov Mali šef Slovenije, in na njuno veselje jima je to tudi uspelo. »Prišli sva skozi prvo avdicijo, ko si kuhal doma, pa potem skozi drugo – in sva bili v oddaji,« pravita navihani simpatični enajstletnici. »Bili sva zelo veseli, da lahko spoznava ljudi, ki tam delajo. Pa ne samo zaradi kuhanja, zanimalo naju je tudi, kako je dejan- čas, poudarita. Pa še nekaj sta glasno ugotavljali: da če bi takrat primerjali zahtevnost priprave njune jedi z jedjo druge ekipe, sta imeli onidve mogoče celo zahtevnejšo jed. Snemanje, pravita, zanju ni bilo naporno. Spoznali sta veliko novih ljudi, ogromno sta se tudi naučili. Bi se še kdaj udeležili kakšnega podobnega šova, ju vprašamo. Eva smeje odgovori, da sicer res razmišlja, da bi se enkrat kasneje prijavila morda na MasterChef Slovenija. Njej sicer bolj leži priprava slanih jedi, Lili ima raje sladice, medtem ko sta obe naklonjeni tudi azijskim okusom. Ne bojita se eksperimentiranja – predvsem Lili rada to počne, ko pripravlja »kitajca«. Se je pa ob koncu pogovora Eva zamislila, da sama v bistvu zelo dobro ve, kakšno hrano ima najraje, ni pa še čisto odkrila, kaj pa res najraje kuha. 9 8 2 1 7 4 5 6 3 Alenka Brun 9 3 7 4 2 6 1 8 6 5 7 3 sudoku_TEZJI_18_31 Število strani: 176 strani, 19 x 25 cm, trdo vezana Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. 2550 EUR + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjižna nagrada Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 25. avgusta 2023, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 14 petek, 11. avgusta 2023 Prireditve Prireditve od 11. avgusta do 1. septemwbra Ob 18. uri, Arboretum Volčji Potok Gongi – sprostitvena delavnica Plača se vstopnina v park. Ob 18.30, Terme Snovik Zvočna kopel z gongom v naravi v Termah Snovik Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Cena delavnice: 15 evrov Ob 20.30, Arboretum Volčji Potok Filmski večeri v Arboretumu – Oppenheimer Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Petek, 11. avgusta Ob 18. uri, Domačija Gradišek Knežji potok spregovori in zažari Vstop prost Ob 18. uri, Slovenia Eco resort Dalmatinski večer – Jadranski maestrali Vstop prost Ob 21. uri, Arboretum Volčji Potok Filmski večeri v Arboretumu – Asteroid City Vstopnina: odrasli, upokojenci, študenti: 7 evrov, otroci do 15. leta, brezposelni, imetniki EIK in spremljevalci imetnika EIK: 3,50 evra Sobota, 12. avgusta Ob 16. uri, Terme Snovik Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Vstopnina za odrasle: 20 evrov Ob 18. uri, Arboretum Volčji Potok Mantra Gajatri Plača se vstopnina v park. Ob 18.30, Terme Snovik Zvočna kopel z gongom v naravi v Termah Snovik Vstopnina: odrasli, upokojenci, študenti: 7 evrov, otroci do 15. leta, brezposelni, imetniki EIK in spremljevalci imetnika EIK: 3,50 evra Ponedeljek, 21. avgusta Od ponedeljka, 21. avgusta, do petka, 25. avgusta Arboretum Volčji Potok Naravoslovno-tehnične počitnice Plačljivo Sreda, 23. avgusta Ob 18. uri, Arboretum Volčji Potok Zvočna kopel Cena delavnice je 15 evrov na osebo, poleg tega se plača vstopnina v park. Od četrtka, 24. avgusta, do sobote, 26. avgusta Arboretum Volčji Potok Eurofleurs 2023 Plača se vstopnina v park. Četrtek, 24. avgusta Joga v parku Plača se vstopnina v park. Četrtek, 17. avgusta Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Dan zdravja in dobrega počutja za vse generacije Plača se vstopnina v park. Ob 16. uri, Terme Snovik Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Vstopnina za odrasle: 20 evrov Ob 18.30, Terme Snovik – zunanja terasa Poletni glasbeni večeri v Termah Snovik Vstop prost Ob 20.30, Arboretum Volčji Potok Filmski večeri v Arboretumu – Hallelujah: Leonard Cohen, potovanje, pesem (posebna projekcija) Vstopnina: odrasli, upokojenci, študenti: 7 evrov, otroci do 15. leta, brezposelni, imetniki EIK in spremljevalci imetnika EIK: 3,50 evra Petek, 18. avgusta Ob 20.30, Arboretum Volčji Potok Filmski večeri v Arboretumu – Rye Lane (posebna projekcija) Vstopnina: odrasli, upokojenci, študenti: 7 evrov, otroci do 15. leta, brezposelni, imetniki EIK in spremljevalci imetnika EIK: 3,50 evra Sobota, 19. avgusta Ob 9. uri, Motnik Prangerjada Motnik 2023 Vstop prost Ob 16. uri, Terme Snovik Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Vstopnina za odrasle: 20 evrov Nagrajenci križanke Gorenjskega glasa z geslom NARAVNA IN OKUSNA OZIMNICA, ki je bila objavljena v Kamničanki 21. julija 2023, so: 1. nagrado (darilno kartico Obi v vrednosti 20 EUR) prejme Žiga Uršič iz Stahovice, 2. in 3. nagrado (knjižno nagrado) prejmeta, Anica Zupan iz Radomelj in Anton Zorman iz Komende. Nagrajencem čestitamo! Vstopnina za odrasle: 20 evrov Od petka, 1. septembra, do nedelje, 31. decembra Arboretum Volčji Potok O grajskih vrtnarjih Plača se vstopnina v park. Dogodki v teku Do 31. decembra Arboretum Volčji Potok Razstava dinozavrov v naravni velikosti Plača se vstopnina v park. Arboretum Volčji Potok Razstava sobnih rastlin, ananasovk in orhidej Plača se vstopnina v park. Do 30. novembra Arboretum Volčji Potok Intermedijska razstava Souvani in njihov park v Volčjem Potoku ter Ciril Jeglič, prvi vodja Arboretuma Volčji Potok Plača se vstopnina v park. Ob 16. uri, Terme Snovik Gozdna doživetja z meditacijo v Termah Snovik Vstopnina za odrasle: 20 evrov Ob 18.30, Terme Snovik – zunanja terasa Poletni glasbeni večeri v Termah Snovik Ob 21. uri, Arboretum Volčji Potok Ob 17.30, Arboretum Volčji Potok Ob 16. uri, Terme Snovik Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Plača se vstopnina v park. Ob 20.30, Arboretum Volčji Potok Nedelja, 13. avgusta Četrtek, 31. avgusta Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Brezplačni program Vstopnina: odrasli, upokojenci, študenti: 7 evrov, otroci do 15. leta, brezposelni, imetniki EIK in spremljevalci imetnika EIK: 3,50 evra Plača se vstopnina v park. Dan zdravja in dobrega počutja za vse generacije Cena delavnice: 15 evrov Filmski večeri v Arboretumu – Ninja želve: Mutantska ujma Ob 11. uri, Arboretum Volčji Potok Lutkovna predstava Zajčkova hišica Filmski večeri v Arboretumu – Mož brez krivde (predpremiera in pogovor z ekipo filma) Vstopnina: odrasli, upokojenci, študenti: 7 evrov, otroci do 15. leta, brezposelni, imetniki EIK in spremljevalci imetnika EIK: 3,50 evra Petek, 25. avgusta Ob 19. uri, Samostan Mekinje Vlado Kalember s spremljavo, koncert Vstopnina: 18 evrov v predprodaji, 22 evrov na dan koncerta Ob 20.30, Arboretum Volčji Potok Filmski večeri v Arboretumu – Še deset dni brez mame Vstopnina: odrasli, upokojenci, študenti: 7 evrov, otroci do 15. leta, brezposelni, imetniki EIK in spremljevalci imetnika EIK: 3,50 evra Od sobote, 26. avgusta, do nedelje, 3. septembra Arboretum Volčji Potok Razstava tekmovalnih dekoracij evropskega prvenstva mladih cvetličarjev Plača se vstopnina v park. Sobota, 26. avgusta, in nedelja, 27. avgusta Ob 12.20, Terme Snovik, prireditveni šotor Mleka polna skleda Vstop prost Sobota, 26. avgusta Ob 16. uri, Terme Snovik Gozdna doživetja z meditacijo v Termah Snovik Vstopnina za odrasle: 20 evrov Ob 18. uri, Arboretum Volčji Potok Mantra Gajatri Plača se vstopnina v park. Ob 18.30, Terme Snovik Zvočna kopel z gongom v naravi v Termah Snovik Do 5. novembra Arboretum Volčji Potok Razstava kaktusov Plača se vstopnina v park. Do 1. oktobra Arboretum Volčji Potok Poletje v vrtnicah Plača se vstopnina v park. Do 29. septembra Arboretum Volčji Potok Razstava tropskih metuljev Plača se vstopnina v park. Do 10. septembra Od 14. do 19. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Poletna bralna akcija za otroke in najstnike: Poletavci in NajPoletavci Vstop prost Do 3. septembra Od 8. do 19. ure, Terme Snovik Snoviško poletje v Termah Snovik Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje, razen ko je drugače označeno Do 29. avgusta Arboretum Volčji Potok Poletni festival cvetov Plača se vstopnina v park. Do 27. septembra Arboretum Volčji Potok Fotografska razstava Barve Arboretuma Plača se vstopnina v park. Do 15. septembra Arboretum Volčji Potok Razstava del študentov kiparstva Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Plača se vstopnina v park. Cena delavnice: 15 evrov Ob 20.30, Arboretum Volčji Potok Filmski večeri v Arboretumu – Barbie Vstopnina: odrasli, upokojenci, študenti: 7 evrov, otroci do 15. leta, brezposelni, imetniki EIK in spremljevalci imetnika EIK: 3,50 evra Nedelja, 27. avgusta Ob 9. uri, Piknik center Pri Jurju Kamniško sedlo Extreme Od 20 do 50 evrov Ob 11. uri, Arboretum Volčji Potok Otroška delavnica Perjanice iz naravnih materialov Plača se vstopnina v park. Do 11. avgusta Arboretum Volčji Potok Naravoslovne počitnice Do 14. avgusta Od 19.30 do 21. ure, Galerija Foto kluba Kamnik Razstava Zvezdne noči Vstop prost Do 5. septembra Od 8.30 do 17.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Razstava pozabljenih kazalk Vstop prost 15 petek, 11. avgusta 2023 Zahvale Policijska kronika Zahvale, osmrtnice Prometna nesreča Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki Policisti so 31. julija v bližini naslova Suhadole 101 (Publicus) obravnavali prometno nesrečo z lahkimi telesnimi poškodbami, do katere je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti v križišču. Voznik je z avtomobilom trčil v vozilo na prednostni cesti. Povzročitelju je bil na kraju izdan plačilni nalog po zakonu o cestnem prometu. pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. Prometna nesreča s pobegom Na parkirnem prostoru garažne hiše Supernova so policisti 1. avgusta obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Neznani voznik, ki je trčil v parkirano vozilo, je s kraja nesreče pobegnil, ne da bi oškodovanemu nudil svoje podatke. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, in če bodo voznika izsledili, bo »poplačan« s plačilnim nalogom. www.gorenjskiglas.si Obvestilo Policijske postaje Kamnik Zahvala V topli poletni noči si mirno zaspal, zdaj bivaš med svojimi dragimi in ne veš, kako boli, ko te več ni. Poškodovanje kolesa z motorjem Policisti so 1. avgusta obravnavali poškodovanje kolesa z motorjem, in sicer se je neznanec znesel nad motorjem tako, da je na zadnjem delu poškodoval plastiko in pa vžig motorja. Prav tako je s seboj odnesel registrsko tablico. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno sodišče. Tatvina čevljev Neznanec je 2. avgusta vstopil v trgovino in izvršil tatvino, in sicer tako, da je s police vzel čevlje, si jih nataknil na stopala in nato zapustil prostore trgovine, ne da bi poravnal račun. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, sledi kazenska ovadba na pristojno sodišče. Pomoč onemogli osebi Policisti so v Kamniku s pomočjo gasilcev in ekipe nujne medicinske pomoči 2. avgusta vstopili v stanovanje, v katerem so na postelji našli občanko, ki je zaradi nemoči obležala. Občanko so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje, policisti pa so na kraju izdali potrdilo o vstopu v stanovanje. Kamnik – S kamniške policijske postaje sporočajo, da poostreno skrbijo za urejanje prometa na posameznih odsekih in zagotavljajo varovanje poplavljenih stanovanjskih objektov, pri tem pa so predvsem pozorni na osebe, ki bi na ogroženih območjih lahko izvrševale protipravna ravnanja. Vse občane pozivajo na izvedbo t. i. samozaščitnih ukrepov in naprošajo vse, ki bodo zaznali kakršnekoli posebnosti (sumljive osebe, sumljiva vozila …) ali koristne informacije, ki bi pripomogle k ugotovitvi storilcev teh protipravnih dejanj, da to nemudoma sporočijo na telefonsko številko 113 ali na Policijsko postajo Kamnik na telefonsko številko 01 830 31 80, elektronski naslov pp_kamnik.pulj@policija.si. A. Se. Odšel je naš dragi Franc Kosirnik Mihov France iz Tunjic www.gorenjskiglas.si Ob slovesu našega Franceta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali v teh težkih trenutkih ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali za svete maše. Hvala za cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala Vsi njegovi Julij 2023 Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner) Zahvala Bolezen in trpljenje si prestala, zdaj boš v miru spala, nam pa spomin nate v srcu bo ostal. Zahvala V 92. letu se je od nas tiho poslovil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi Anton Golob Čudno, kako prazen svet se zdi, ko tebe več ni. iz Zg. Stranj 65 V 85. letu nas je zapustila draga mama, sestra, tašča, stara mama in prababica 1960–2023, iz Vrhpolj pri Kamniku Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, sočuten stisk roke, cvetje, sveče in darovane maše. Hvala zdravstvenemu osebju, gasilcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Frančiška Poljanšek p. d. Osredkarjeva mama iz Bele Peči pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in dar za cerkev. Hvala tudi Francki Osolnik za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njegovi Zahvala Vsi njeni Bela Peč, Nožice, julij 2023 Žalujoči vsi njegovi Časopis občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna ov vlak v nčasopisu Ne premoremo besed, ki bi lahko omilile našo bolečino ob izgubi ljubljene mamice, babice, sestre, tete in nečakinje Oglašujte Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- šte vilka 1 Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok Kamničan-ka! pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu mi zap isan z zlatimi črka - prekalj dodatno usmerjaje novembra. zaključilo konec v zgo kamnišk ega kluba. dov ino Matej eni 41-letni vete l tira v dolž Obnovili so dva ran Nas na ekipa Pre ini 350 met kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 metra cit Watudi najb z ron, ki je širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om . moralo nas ambami Kamnišk . je tud i igra stre šnic o pro i z nad Gole so lci so tekm začeli silo prispevali tnika. o Briš vito. Po svetlobn ter z zvo čno in še ki Blaž 1 zače tri, kap : 1 so nare o tnih Stel signalizacijsignalizacijo ter e dva in etan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan mnik Gra dila dop taja Kaustili, da sta Boris Justin. Sose razigral ben daljinsk bi Mat Margeta i in tekm dena s pos o vojaž v in o Hom svoj obrn taje o kori ovec. Tek ili me Kamnik. nova per d dru mo je Na finalni st. ona je sice Predober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. V sklo pu druge delo v vlak opr , s katerim faze pren odstotkov avlj al namestili ove bo potovaln krajši, na tudi urbano bodo pren i čas ovlj po navedb mo in eni železniš 410. stran oprepod ah Slovens ki postaji skladišče. rli ods luž eno kih železnic Kamnik Gra do deset ben / Foto: Vlaki v letu A prenovlj Jasna Palad eni peron in časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara konca leto in obratno. »Do mije zast di Občina je venske žel al, prvi dan epide- pob šnje ga leta bo namreč eznice več slovenskih ga znova udo, da po delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 dler jev odhodov. uvajajo nove ure z vlak pre dvonadstro pog on in des et poznavno prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo proge, kot jih poz vinskega zgodovaterpolisti 21.1 v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi članski pok jo hitrosti Evrope, Ljubljana) 18 in ob alni prva kilo par, min župan Matej Slado 23.07 met rov . ki. ister za infr na uro . 140 ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneagojeni za je železnic o let. »Kamnik de železnic ktor Slov ens kih o dobil leta invaliin imajo ško postajo Duš ko jo je sem 1891, ,« je deja za kolesa,« dovolj prostora se z novim an Mes, ki so prip in l se žup elja tnik Alo peljali prot vlakom tudi pojz Prašnik l podje- Slov zahvalil ministrstvu an lem dogodk je ob tem veseens osem i ar. u Ljub ter pov kim Sre des ljan edal di mil tor Slovens železnicam Kot je najp etih let smo i. ijonsko vlake, kih železnicdirekrej poudari za šan dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v železnikoronaviru ov, ki bod nakup železniš vala investicije zdravstve tud som. V o ko nem dom i voz infr na AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji u se prip k množi Kam nik – O rav 24 urna dežurna služba zd Kavči č brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Foto: Gora 041 634 948 KULTURA Sezono Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj Aleš Sen čnega cep ljenja. ljajo bo treba 45. stran tnik razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kamnik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZADNJA Naš Kam ka planina bodo ude nja. O rezultatih kon ca nik je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič je vodstvo. nov o brez Vsa j možno plač ko z Nadzorn azo ilustracijaleto znova no mi opremil v odvzema v dveh urah od iki so za vršilca dolž mi antigentestiranje s hitriV avli Obč brisa. navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skim jajo ine imenovali nosti direktorja v Zdravst Kot opozarKamnik je - ogled i test okužbo z Marka Anž venem dom cij, ki so . Razstava ilustrarazstava na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega urja jo z ka som ja ned u , nas nav Naš vas, izPolc . avn lovom Hitr iru- gati poslovneža, a Kamnik, o odprli kamnišk kakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna ven izvid Kamnik, nejasličarja, naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obraka da a dalje v net i strategijo trenutno testa pomeni, pri še 25-le ki preseca januarja Domu kula Wiegele ture Kam razvoja druž praviti tudi na v brisu viru tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav spletu. be. s ni no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese e tudi tni o dodatermini njka. Tud primeru po testiranju. V niškem ni i na prihodnjih na voljo tudi še v poz nič drugače. Kamitivn ega izvida pa sta potr Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku- stran 5 stran 7 ože stran 9 Marinke Pinterič rojene Voje 11. maja 1941 v Trbovljah, stanovala je na Tunjiški cesti 2c v Kamniku, nazadnje v Domu starejših Trnovo v Ljubljani. V naših mislih bo vedno ostala z nami. Njena iskriva in dobrohotna narava nas bo vedno spremljala. Hvaležni smo za dni, ki smo jih preživeli z njo. V našem srcu bo gorel večen plamen spomina. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših Trnovo, kjer je naša babica nazadnje bivala, za ves trud in nego. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti na pokopališču Gabrsko v Trbovljah. Še posebej se zahvaljujemo Tomažu in Ani Plahutnik za tankočutno glasbeno spremljavo in petje. Časopis Kamničan-ka Kamnik - Komenda KPK KAMNIK, d.o.o., Cankarjeva cesta 11, Kamnik Joško Flerin Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja. Hvala Zavodu Pristan za nesebično pomoč, hvala osebju DSO Kamnik, g. župniku Gregorju Šturmu, pevcem in pogrebni službi Pogrebnik. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. stran 16 42. stran Žalujoči: hči Mojca z možem Markom in sinovi Matjažem, Matejem in Majem, sin Janez z družino, brat Branko z ženo Jelko in družino, teta Heda z družino in potomci ter vse sorodstvo 16 petek, 11. avgusta 2023 Zvezdne noči na fotografijah Kamfest odpovedali V prostorih Foto kluba Kamnik je na ogled razstava Polone Smolnikar Zvezdne noči. 1. stran Aleš Senožetnik Kamnik – Kdaj ste se nazadnje zazrli v nočno nebo in se začudili nad podobami, ki se rišejo na nebu, nas z razstavo Zvezdne noči, ki se je pred dnevi odprla v galeriji Foto kluba Kamnik, sprašuje Polona Smolnikar. Serija fotografij je začela nastajati v letu 2019, ko se je avtorica, sicer predsednica Foto kluba Kamnik, v okviru študija srečala z izzivom fotografiranja zvezdnatega neba. Podobe so današnjemu človeku vse manj znane, tako zaradi na sodobnega načina življenja kot tudi zaradi svetlobnega onesnaženja, na kar v spre- mnem tekstu opozarja tudi Polona Smolnikar. Težava ni obšla niti kamniških urbanih predelov, zato se je za dobro fotografijo (ali dober pogled na nočno nebo) treba odpraviti iz mest in naselij. »Upam, da vam bo razstava všeč in vas bo navdihnila, da se tudi sami kdaj ponoči ozrete proti nebu, pa naj bo to s kamero ali brez nje,« vabi avtorica. Zvezdnato nebo – kot ga je Polona Smolnikar ujela na različnih lokacijah v okolici Kamnika in drugod v kamniški občini – pa bo v prostorih kamniških fotografov med 18. in 21. uro na ogled do 14. avgusta. Vrnila bi se disko krogla Vrtela bi se na Glavnem trgu. Po besedah koordinatorja programa Kamfesta Gorana Završnika, tudi ustanovnega člana KD Priden možic, bi bil to tisti element letošnjega Kamfesta, ki bi opozarjal na slogan In vendar se vrti, ki sicer ni neznan, so pa z njim dopolnili znanega z željo, da opozorijo, da se bo – ne glede na vse – svet vedno vrtel. Mesto bo tako recimo obstalo, kako pa si naredimo v njem, pa je odvisno samo od nas samih, je bil jasen Završnik. Poudaril je še, da gredo pri organizaciji dogodkov na Kamfestu z roko v roki s Pridnim možicem nevladniki, javni zavodi, Občina Kamnik, sponzorji, Ministrstvo za kulturo, prostovoljci, profesionalci in arhitekti. Večina dogodkov je brezplačnih, razen nekaterih, predvsem koncerti v Kreativni četrti (KČ) Barutana so plačljivi. Mimogrede smo še izvedeli, da z direktorjem festivala Rokom Koscem sicer intenzivno razmišljata tudi o tem, da bosta dediščino in organizacijo festivala počasi predala naprej, v roke mlajših. »Kamfest je zelo lepa popotnica Kamniku,« sta se strinjala oba naša sogovornika. Letos bi bilo prizorišč sedem Polona Smolnikar ob odprtju razstave Zvezdne noči / Foto: Aleš Senožetnik Festivalska zgodba sega nazaj v čas, ko se je v Kamniku začelo Kamniško kulturno poletje. »Poletje še ni začetek Kamfesta, le bolj organiziranega poletja. Takrat je to potekalo kar dva meseca. Malo na Malem gradu, v Domu kulture, v kavarni … Prvi pravi Kamfest pa je bil leto dni kasneje, leta 2004, in je potekal tri tedne,« se spominja Završnik. Začeli so z enim prizoriščem, potem so se ta skozi leta selila, nadgrajevala, dopolnjevala. Tretji Kamfest je recimo trajal dva tedna, letošnji bi devet dni. Ob tem je omenil še prizorišče Katzenberg, ki ni obstalo in je pristalo v rokah zasebnika, poudaril pa je uspešnost Barutane. »KČ Barutana mora ostati v službi kreativnih, kulturnih industrij, mladinskega centra ... Mora ostati javen, vsem dostopen prostor, domačinom in obiskovalcem Kamnika.« Da so Barutano ljudje vzeli za svojo, je prepričan tudi Kosec. Trenutno pa teče projekt Erasmus+ Naredimo Kreativno četrt Barutana, v katerem vse moči namenjajo ravno temu, kar je poudaril že Završnik. Skrivnostno dvorišče Rok Kosec: »Festival poskuša vsako leto, če se le da, odkriti kakšen nov prostor, ga predstaviti tako domačinom kot obiskovalcem. Na ta način poskušamo malce zdražiti domišljijo meščanov, kje bi lahko nastalo kaj novega, drugačnega.« Završnik je potem pojasnil, da je skozi zgodovino Kamfest s svojimi dejanji že nakazal določene priložnosti v Kamniku. Orisal nam je primere iz preteklosti, ko so se na primer odločili, da v času Kamfesta za 14 dni usmerijo promet v eno smer – okoli pošte – in čez nekaj časa je stvar dejansko zaživela. Podobna zgodba je bila z mamutom, s Goran Završnik in Rok Kosec / Foto: Alenka Brun Kamfestom je prvič zaživel Keršmančev park ... Pri Šutni, ki so jo za povezovalno točko festivalskega dogajanja izbrali letos, pa so sledili sedanjim vzgibom, ki se sicer periodično ponavljajo, ko se vsake toliko časa občina odloči, da je treba Šutno oživiti. Kar se pa skrivnostnega dvorišča tiče: gre za zasebno dvorišče, kjer so se lastniki strinjali, da ga ekipa Kamfesta lahko uporabi kot prizorišče, nam je pa Završnik glede na izkušnje iz preteklosti zaupal, da pri tovrstnih prizoriščih vedno obstajajo dobre in slabe plati. Tako v bistvu ne moremo vedeti, ali bi se dvorišče dejansko obdržalo kot prizorišče ali ne. Lahko le sklepamo, da bodo še priložnosti, ko bodo Kamfestovci to lahko potrdili ali ovrgli. Ob koncu našega pogovora je Završnik sklenil, da gre pri Kamfestu v osnovi pravzaprav za to, da je ljudem vedno pokazal ali poskušal približati nekaj, česar še niso videli. Tudi dotično ministrstvo jih podpira pri organizaciji tudi zato, ker pokažejo vsebine, ki drugače v mesto (celo v regijo) morda ne bi prišle. »V 20 letih je bilo skoraj tisoč dogodkov in na teh je bila – na pamet – med nastopajočimi ena tretjina znanih imen, preostalo pa so bila bolj ali manj neznana,« je še dodal. Ker pa festival v ospredje postavlja druženje, je prepričan, da posameznik od tu dalje razmišlja, da če mu bo program všeč, še toliko bolje. »Ampak to je stil pravega mestnega festivala,« pa sta se strinjala tako Kosec kot Završnik. Park v torek ponovno odprli DO 2.500 € Volčji Potok – Da je park ponovno odprt, so že v torek po ujmi sporočili na spletni strani Arboretuma Volčji Potok. Tudi ta park je bil nekaj časa zaprt, saj mu voda ni prizanesla, ni ga pa ohromila. Tudi napovedani Filmski večeri v Arboretumu in druge prireditve, pravijo, bodo izvedli po prireditveniku. Sporočili pa so še, da škode na cvetočih rastlinah ni, vse uničene poti bodo sanirali sproti, prav tako pa odstranjevali material, ki ga je prinesla voda. Prosijo za razumevanje. A. B. Za Veliko planino ravno tako opozarjali Velika planina – Ker se ob tovrstnih naravnih katastrofah vedno rado zgodi, da se najdejo kje tudi kakšni radovedni obrazi, ne glede na nevarnost, je bilo popolnoma razumljivo, da je na svojih spletni strani minulo nedeljo tudi podjetje Velika planina objavilo naslednji zapis: »Zaradi izrednih vremenskih razmer nihalka do nadaljnjega ne obratuje! Ceste v dolino Kamniško Bistrico ter na Veliko planino so neprevozne in zaprte!« Dopisali pa so še, da so dan prej, 5. avgusta, z Velike planine zaposleni ter lastniki koč v turističnem naselju v dolino varno prepeljali 80 gostov turističnih koč. A. B. LEVJI BONUS Ob nakupu vozila Peugeot peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0 do 6,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 153 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,0700 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00091 g/km. Število delcev: od 0 do 2,69. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba Levji bonus velja za fizične in prave osebe za vsa prodana (podpisana prodajna pogodba) in dobavljena vozila do 31. 8. 2023. Ponudba velja samo za vozila s termičnim motorjem za modele Peugeot 208 (2.000 EUR), Peugeot 308 (500 EUR), Peugeot 2008 (1.700 EUR), Peugeot 3008 (2.000 EUR) in Peugeot 5008 (2.500 EUR). PRIPOROČA RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si PEUGEOT_LEVJI BONUS-MAJ-SAJ-v1.indd 13 03/05/2023 13:13