Leto ¥11, štev. 148 Ljubljana, petek 2. Julija 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din s= Ichaja ob 4. ijutraj. =■ Stane mesečno Din «5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 LJubljana, Knaflova ulica 5tev. s/L Telefon štev. 72, ponoči tud: štev. 34. UpravnlStvot LJubljana. Prelet uuw ulica it 54. — Telefon tL g& loseratnl oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica St t — Telefon tL «9» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica fit. t. — Celje. Aleksandrova Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ratan pri postnem ček. zavoda 1 Ljub-jana št 11.84« - Praha (isto jt.t&o. Wten, Nr. 105.141. Ljubljana, I. julija. Odgoditev Narodne skupščine je pokazala vso slabost vladine pozicije. Seveda nihče ne verjame, da je odgoditev povzročil Radič. Vest, da je stavil nekak junktim med" nettunskimi konvencijami in davčnim zakonom je oči-vidno povsem neresna. Davčni zakon ni prišel preko čl. II. v odboru, nettunske konvencije pa so bile predložene te dni in bi se bile včeraj popoldne v odboru lahko sprejele. Pač pa ni nobenega dvoma, da je prišel veto iz Karlovih Varov in to iznena-da, tako da ni bilo niti časa odpovedati sejo nettunskega odbora, ki se je morala onemogočiti s tem. da so člani v'a-dine večine od nje izostali. Vlada gospoda Uzunoviča se je umaknila takoj, izrabivši že poprej dobljeno pooblastilo, odgoditi skupščino, če kaj ne gre po želji. S tem je odklonjena vladina kriza saj za moment. Skupščina ie šla domov in dobljen je čas za razmišljanje in računanje. Med tem se povrne tudi Pašič iz Karlovih Varov in bo dana možnost mirno prevdariti vse kombinacije. Ta razvoj latentne krize sicer ni povsem po parlamentarnih načelih. Kajti četudi g. Ninčič ni vezal svojega obstoja na pogoj, da se nettunske konvencije sprejmejo že sedaj, je vendar njegov angažma za njihovo naglo rešitev bil tako nedvoumen, da bi bil pravzaprav moral dati včeraj ostavko in z njim po vsej priliki tudi cela vlada. A dozorelost poletne sezone daje možnost, da se pokrije umik in čaka z ostavko, dokler se ne zbero tudi druge sestavine za novo politično situacijo. Pravilni se nam zdijo komentarji, ki pravijo, da je z odgoditvijo skupščine g. Uzunovič prvikrat moral javno priznati, da njegov obstoj zavisi od dobre volje g. Pašiča. Izgleda, da je zadnji čas Pašič vse trdneje zagrabil nitke stranke in da je Ninčič-Maksimovičeva grupa izgubila. Ako bo Pašiču zdravje milo, bo v poletni agitacijski kampanji ta opozicija morala položiti orožje, ako uoče iti v nič, kjer se že nahaja g. Ljuba Jovanovič. Opozicija, ki se zbira okrog g. Da-vidoviča. razgraja in se dela zelo razburjeno. Saj je res. da so Davidovičevi prijatelji celo leto biii v precej neprijetni vlogi nekake rezerve. Zato so postali nestrpni. SDS med tem nadaljuje svojo akcijo v narodu. Potem ko so omajane radi-kalske «kule» v Bosni in Vojvodini, treba da se z idejami SDS seznam Šuma-dija. Nastop g. Pribičeviča pred tisoči Šumadincev v Kruševcu je bil jako srečen: pojasnil je. kako pošten tovariš je biia SDS v koalicijah in kako grdo jo je prevarala radikalna stranka. Radikalom se odpirajo oči, kako je njihova stranka naposled iz vladohlepia zavrgla pogodbo, program in žrtvovala celo Pašiča. Akcija SDS je nedvomno zelo uspešna. čim bolj se odmiče radikalna stranka od prejšnje linije in kompromitnje z Radičem, toliko več je prostora za SDS. Radikali v Bosni. Vojvodini, pa tudi v Šumadiji bodo morali uvideti, da prapor edinstva. ko ga oni napuščajo v korist sporazumu z Radičem. ne propada. ampak prehaja v zanesliive roke SDS. Politična pavza. katero se je g. Uzu-noviču posrečilo poriniti vmes pred končno odločitev, bo polna nemirnega in nervoznega izpodkopavanja in na-skakovanja. Skupščini je podaljšano življenje za nekaj mesecev, vendar vse, kar se bo v njej še zgodilo, ne bo drugega nego priprava na volitve. Italijani zabranili odhodi na vsesokolski zlet v Prago Gorica, 1. julija, r. Nocoj ob 18. se je hotelo petero Goričanov odpeljati na vsesokolski zlet v Prago. Imeli so v redu vse dokumente in seveda tudi že kupljene vozne listke. A tik pred odhodom vlaka se jim je na peronu približal policijski komisar ter zphteval potne in vozne listke. — Oboje jim je zaplenil z izjavo, da je iz Rima prišla odredba, da se »nora vsakemu Slovanu iz Julijske Krajine iz varnostnih razlogov onemogočiti odhod na vsesokolski zlet v Pragi. Klerikalci so začeli divjati tudi 00 bosanskih cerkvah Sarajevo, 1. julija, n. V cerkvi sv. Anto* na v Sarajevu je imel pater Arkandjelo pri* digo, v kateri se je z veliko vnemo spustil na politično polje. Besno je napadal neka« tere liste, zlasti zagrebške: «Riječ», cNovo* sti» in «Hrvata» in sarajevski «.Tugosloven» ski listo, ki da so škodljivi narodu in ze» lo nemoralni. Uredništvo «Jugoslovenskega lista® je pozvalo uredništva gori omenjenih treh zagrebških listov, naj se vloži kolek* trvna tožba proti patru Arkandjelu radi razžaljenja časti. Radžcevci sklicujejo svojo sejo v Zagreb Beograd, 1. julija, p. Radičevski poslan« ci in ministri zborujejo prihodnjo sredo v Zagrebu, kjer bodo pod predsedstvom Stj. Radiča razpravljali o političnem položaju. Vzroki nenadne odgoditve parlamenta Ofenziva pašičevcev proti Uzunoviču in Ninčiču. — Vloga g. Trifkoviča. — Nasprotstva v koaliciji RR. — Radičevski agrarni zakon za Dalmacijo propadel. — Zanimiva konferenca« nikakor ni v prid poziciji g. Uzunoviča. Mnogi ga cenijo kot vidno taktično potezo pašičevskega še ne povsem jasne- Beograd, 1. julija p. Nepričakovana odgoditev Narodne skupščine se v vseh političnih krogih živahno komentira.. Ni še povsem jasno, kaj je bil neposredni razlog za ta ukrep vlade, akoravno je sigurno, da je prišlo do odgoditev radi notranjih sporov in nesoglasij v vrstah RR. Predvsem gre za spopad med pa-šičevci i.n pristaši Uzunoviča. Pašič je s svojim javnim sporočilom (o katerem smo že poročali), da smatra za potrebno, da se nettunske konvencije še dobro preštudirajo in s svojim indirektnim odbijanjem odgovornosti za te konvencije prizadejal vladi močan sunek v ledja ter je osobito ostro pogodil ministra zunanjih del g. Ntnčiča, ki se je silno angažiral za te konvencije. Vse kaže, da tkzv. radikalski centrum. ki se zbira okrog g. Uzunoviča. ni imel poguma odbiti ta napad in se njegov umik komentira kot znak velike slabosti. V tej zvezi je tudi karakteristično, da se je predsednik skupščine Triikovič zo-perstavil odgoditvi parlamenta brez kraljevega ukaza z utemeljitvijo; da naj odgovornost prevzame vlada, ne pa jo naprtiti predsedništvu Narodne skupščine. Ker je vlada to stališče odklonila, g. Triikovič ni hotel predsedovati snočnji seji in odgoditev je moral izreči podpredsednik dr. Subotič. Trifko-vičev korak se smatra kot poteza, ki ga ofenzivnega načrta proti vladi gospoda Uzunoviča. Vladni krogi otvorjeno priznavajo, da je morala Narodra skupščina na počitnice. ker ji vlada ni mogla predložiti nikakega stvarnega dela. Glede vseh zakonskih načrtov, ki se pripravljajo ali so že deloma v odborih, obstojajo med obema vladnima skupinama, pa tudi v vsaki obeh skupin, nasprotstva, ki se ne dajo izgladiti. Tako je predvsem z zakonom o izenačenju davkov in stanovanjskim zakonom. Danes je prišlo do novega spora v vladi. Radičevski minister agrarne reforme Šibenik je predloži! ministrskemu svetu projekt zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji, za katerega se je posebno angažiral Stiepan Radič na svojih zadnjih dalmatinskih zborovanjih. Ministrski svet ie danes ta projekt po dolgi in ostri debati odklonil. Mnogo pažnje je zbudila konferenca, ki se je vršila nocoj med ministrskim predsednikom Uzmiovičem, notranjim ministrom Makshnovičem in ministrom dvora Jankovičem. Konferenca ie trajala do 22. Smatra se. da se je na njej razmotrivalo o informacijah kralju glede političnega položaja. Ukrepi proti Orfuni bodo danes objavlteni Opozicija dolži vlado, da je njena akcija proti nacionalistični jugoslovenski organizaciji italijansko maslo. Beograd, 1. julija p. Minister Maksimovid je nocoj izjavil Vašemu dopisniku, da na-redba glede ukrepov proti Crjuni še n! gotova. Ne more še reči, kako dalekosež-ni bodo ti ukrepi. Vsekakor bo naredba izdaja ta bo minister tekom jutrišnjega dneva izdal o tem posebno objavo Načelni sklep vlade, da se uvede postopanje proti Orjuni, !e izzval v političnih krogih živahne komentarje. Tekom'današnjega dne se je tudi zaznalo, da uradne ugotovitve ljubljanske policijske direkcije dolžijo vojvodinske ta beograjske Orjuna-še krivde na žalostnem ljubljanskem dogodku. Zato postaja zagonetno, zakaj se je'vlada, H se ni mogla odločiti, da razpusti celo orjunsko organizacijo, spustila baš proti Orjuni v Sloveniji. Mnogo pozornosti !e vzbudil nocojšnji članek zemljoradniških »Novosd«, ki v načelu sicer odobravajo, da se nacijonalistične organizacije razpustilo, opozarjajo pa, da se je vlada odločila za ukrepe proti Orjuni baš v momentu, ko Or-juna vodi tudi protestno akcijo proti konvencijam z Italijo. »Novosti« vprašujejo: Ali ni morda zahtevala razpust Italija? V nacijonalnih krogih, ki sicer ne odobravajo taktike in obžalujejo pomanjkanje discipline pri Orjuni, se uveljavlja vtis, da gre res za akcijo, ki je posebno všeč Italijanom. Kot dokaz se navaja, da se je vlada odločila za stroge ukrepe baš proti slovenskim Orju-nam, akoravno Je ugotovljeno, da pri najnovejšem incidentu niso bile direktno udeležene. Zato se tudi kar najostrejše obsoja klerikalna Interpelacija, ki v svojem cilju služi le tujim Interesom. Tako ostro piše jjSija »Red«, ki svari vlado pred prenagljenimi ukrepi. Po logiki današnjih ro/imovcev, pravi »Redu, bi bilo treba nasilno razpustiti radikalno stranko, ker je v njej nekaj lopovov, ravno tako, kakor hoče všada razpustiti Orjuno, keT se je nekaj Orjunašev pregrešilo. A kar ie glavno: Vlada ni še prišla na idejo, da bi razpustila teroristično separatistično organizacijo »Hanao« in tudi nič ne čujemo o ukrepih proti istotako teroristični iSrnao«, ki ima, podorta z radikalnim denarjem, glavni namen razbijati opozicijonalne shode in povzročati nerede. Splošno se smatra za potrebno, da se uvede strogo nadzorstvo glede nošenja orožja in določi večja ter strožja odgovornost vodilnih faktorjev raznih nacijonalnih organizacij gilede discipline. Kako vlada skrbi za izgraditev naših pristanišč Interesantna debata v finančnem odboru. — Anketni odbor v perroanenci. Beograd, 1. julija, p. Na današnji seji anketnega odbora bi imeli strokovnjaki prometnega ministrstva podati informacije o nabavah v tvornici v Adamovem, zaradi katerih je obdolžen Rade Pašič korupcije. Strokovnjaki pa niso prišli, zato se bo o tem predmetu razpravljalo jutri. Anketni odbor je sklenil, da bo od jutri dalje v permanenci in da bo imel svojo sejo vsak dan od 9. do 12. dopoldne. Proti večeru je bila seja finančnega odbora, čigar prva točka dnevnega reda je bila razprava o predlogu vojnega ministra glede povračila selitvenih in potnih stroškov častnikom in uradnikom vojske in mornarice. Klerikalec Pušenjajc se je izjavil proti predlogu, vsi ostali govorniki opozicije so bili v načelu za predlog. Samostojni demokrat Demetrovič je protestiral proti postopanju vlade, ki je na zadnji seji Narodne skupščine zahtevala in dala izglasovati načrtu nujnost, potem pa je skupščino odgodila in tako izigrala vojsko. To jasno dokazuje, da ji ni do stvari. Opozicija je potem proti glasovom klerikalcev glasovala soglasno v načelu in poedi-r.ostih za predlog vojnega ministra. Kot druga točka je bilo na dnevnem redu poročilo prometnega ministra, ki ga je predložil na odločno zahtevo samostojnih demokratov Demetroviča in dr. Po-poviča. zakaj so se porabili dovoljeni krediti iz sedemprocentnega investicijskega posojila, ki so bili določeni za iz-gradbo pristanišč, pa jih je minister deloma vrnil, češ da niso potrebni. Iz poročila se vidi. da je bilo v določene svrhe rezerviranih 70 milijonov dinarjev. Od tega zneska pa je bilo porabljenih 31 milijonov za gradbo železnic, za razširjenje jadranskih pristanišč pa nič. Posl. dr. Popovič in Demetrovič sta protestirala proti zanemarjanju naših pristanišč, kar je tem bolj obsodbe vredno, ker se Italijani pripravljajo, da bi zasužnjili našo obalo. Zahtevala sta. da se porabljenih 31 miliinnnv fakoi vrne pravemu namenu in ves kredit porabi za izgradbo luk. Prometni minister dr. Jovanovič je odklonil to zahtevo, češ, da zanjo ni proračunske možnosti in da je treba čakati, da se sklene najetje novega investicijskega posojila v inozemstvu. Radičevci so. kakor običajno — molčali. Proti stališču prometnega ministra je odločno nastopil samostojni demokrat Demetrovič, ki sta ga podpirala dalmatinska radikala Komnenovič in Novakovič. Prometni minister je potem obljubil, da bo gledal na to. da spravi zahtevo v sklad z danimi možnostmi. Posl. Demetrovič je zahteval še pojasnil o propadanju obale v Bakru, ki je biia pred kratkim zgrajena. pa je zdrknila v morje in je tako dobesedno padlo 6 milijonov dinarjev v vodo. Potem je bila seja zaključena. Prihodnja je jutri popoldne. Saja ministrskega sveta Beograd, 1 julija p. Popoldne Je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o poročilih, ki prihajajo o katastrofalnih poplavah ta ogromni škodi Pre-čitano je bilo tudi poročilo o udeležbi našega Sokolstva na zletu v Pragi. Nocoj ob enajstih se odpeljejo v Prago kot zastopniki vlade ministri dr Srškid, dr Šuperina ter Dušan in Miša Trifunovid. Minister za agr. reformo Šibenik Je predloži! svoj načrt zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Načrt Je naletel na hud odpor pri radikalih. Vsi radikalski ministri so za soglasno odklonili, češ da Je produkt čiste demagogije Po pikri debati Je bilo sklenjeno izročiti Šibenikov načrt gospodarsko -finančnemu odboru ministrov, ki naj poda svoje mnenje. Kabinet ie potem odobril nekaj kreditov, med njimi 6 milijonov za popravo cest v Bosni in Hercegovini Vlada ie nadalje sklenila, da imajo vsa ministrstva uradovati donoMne in popoldne. Vsak minister naj določi uradne ure v svoie.m resortu Odkrita zarota proti španskemu kral,u in vladnemu predsedniku Atentat naj bi izvršili španski anarhisti ob prihodu kralja Alfonza v Pariz. — Aretacija dveh zarotnikov, ki sta bila opremljena z «vsem potrebnim». — Številne aretacije na Španskem v zvezi z zaroto proti generalu Primu de Revera. Pariz, 1. Julija o. »Matin« poroča, da jc pariška policija odkrila organizirano zaroto proti španski kraljevski dvojici. Petero anarhistov, ki so prve dni maja prispeli v pristanišče Cherbourg, bi imelo izvršiti ate«tat na španskega kralja ob njegovem prihodu v Pariz Potne liste so dobili v Buenos Airesu. Policija Je zasledila dva zarotnika na stanovanju neke družine. Oba sta španska anarhista. Prvi se imenuje Acaso, ki Je leta 1923 umoril španskega uadškofa v Sa-ragossi in so ga varnostne oblasti iskale dalj časa v Franciji. Drugi se Imenuje Bo-naventura Doureto in je skušal pri aretaciji streljati na policijskega komisarja, pa se ga razorožili. Pri aretirancih so našli avtomatsko pištolo težkega kalibra, en ček za 1000 pe-zetov ki jih je imela Izplačati neka Italijanska banka v Parizu, nadalje pobotnico o avtomobilu italijanske znamke ter potr- dilo garaže, kjer Je bil ta avtomobil spravljen. Nadalje Je policija našla na njunem stanovanju tri karabinke in 250 nabojev mtiuicije Arctiranca sta izjavila, da sta prišla v Pariz z namenom, da umorita španskega kralja. Ostalih zarotnikov policija dc sedaj še ni izsledila. London, 1. julija s. Španska kraljevska dvojica je sinoči z obema hčerkama dospela semkaj. Pariz, 1. julija s. V zvezi s preprečeno zaroto proti generalu Primu de Rivera je bilo v Španiji aretiranih 400 vojakov. Včeraj je bil aretiran \ odja reformistične stranke Aharez. Baje Je aretiran tudi vodja liberalne skupine Comanones, kateremu pa se je posrečilo pobegniti. Pariz, 1. julija s. -L' Oeuvre* poroča s španske meje: V Španiji se množijo aretacije in hišne preiskave v zvezi z odkrito zaroto proti vladi. Važni ukrepi za stabilizacijo franka Povratek k normalnim razmeram. — Izplačevanje bankovcev v zlatu. — Frank zopet padel. sredstvo za stabilizacijo valute, ker v tem slučaju uspeh ue bi bi! zasiguran. Zlato sc bo uporabilo le v skrajnem slučaju ter bi služilo le kot dopolnilo drugim meram, od katerih bi bila najvažnejša otvoritev inozemskih kreditov. Pariz, 1. Julija s. Senat in zbornica sta se danes zjutraj po dvanajsturni razpravi ze-diniia glede naknadnih kreditov- za proračunsko leto 1926. ter jih sprejela 7. majhnimi izpremembatni. Pariz, 1. julija, (brezž.) Tečaj francoskega franka je zopet občutno nazadoval. Angleški funt je danes notiral ua borzi do 180. Pariz, 1. julija s. Finančno ministrstvo je danes dostavilo listom poročilo glede nameravane uporabe zlatega zaklada Francoske banke pri stabilizacijski akciji franka. Kakor izvaja poročilo, zahteva stabilizacija povratek k normalnim razmeram, v katerih se bo moralo za bankovce izplačati zlato, seveda v razmerju, ki se bo še določilo. Ako bi zlate zaloge neporabljene ležale v kleteh banke, bi imelo to nevarne posledice za kurz franka ter neovirano baisse špekulacijo. Pred vojno je bilo dejstvo, da so se bankovci izplačali v zlatu, vzrok stabilnosti franka. Vendar pa ne smejo smatrati zlate zaloge Francoske banke kot edino Rudarji odktanlajo oserourni delavnik Lord Bridgeman za vladni načrt. — Delavska stranka proti podaljšanju delovnega časa. — Razburljive scene. nje, da bodo vsi delavski poslanci ostro pobijali vsako rešitev na podlagi predloženega zakonskega načrta. Poslanec je izjavil nadalje, da bi v vsakem slučaju pozival na odpor, četudi bi bili rudarski voditelji Cook in Smith ali kdo drugi nasprotnega mnenja. Rudarji so vse mogoče storili, da pride do mirne rešitve in je le rlada kriva, če pe lo ni zgodilo. London, 1. julija, k. Pri tretjem branjo zakona o delovnem času v rudokopih je prišlo danes v spodnji zbornici do razburljivih scen, ker se je delavska stranka zopet pro livila, da bi se rešili finančni načrti. Član delavske stranke Jones je imenoval prvega lorda admiralitete morilca. Ker ni hote' preklicati te žalitve, je moral 113 povelj« predsednika zapustiti dvorano. London, t. julija, s. Spodnja zbornica j« danes po šesturni debati z 283 proti 148 glasovom sprejela prvi člen radarskega zakona. Delovni minister je v teku razpravf opozarjal, da je znašala izguba na mezdah za časa splošne stavke 14 do 16 milijonov funtov sterlingov. Nato je bil s 171 proti 132 glasovom sprejet drugi člen zakona, ki d> loča. da bo zakon veljal pet let. London, 1. julija (brezž.) Povodom tretjega čitanja o uvedbi osemurnega delovni-ka se je oglasil k besedi prvi lord admiralitete Bridgeman. V svojem govoru je branil stališče ministrskega predsednika Baldwina povodom sedanje rudarske stavke. Baldwin je kazal od početka premogovne stavke skrajno potrpežljivost in vse trditve, da ni uporr-bil ves svoj vpliv v dosego miru, so neutemeljene. Tudi očitanje, da ni vlada ničesar storila, ne drži. Razen zakonskega načrta o reorganizaciji premogovne industrije je vlada povzela še druge korake in storila vse, da se kriza ugodno reši. Vpliv reorganizacijskega načrta rudnikov se bo pokazal šele pozneje. Vlada stoji pred razpotjem: ali naj nadaljuje s plačevanjem podpor premogovni industriji, ali pa naj zniža in zapre več kot polovico premogovnikov. Sedanji zakonski načrt ima namen, da gornje eventualnosti prepreči in ustvari možnost novih uspešnih pogajanj. Bridgemanov govor so neprestano motili z medklici poslanci delavske stranke. Poslanec Hastsbor je izjavil, da bo podaljšanje delovnega časa le zatesnilo rešitev premogovnega spora. Oovornik je izrazil upa- novimi burnimi dogodki Duhovščina podpira fašistovske organizacije! Varšava, 1. julija d. Splošno se govori, da pripravljajo narodni demokrati. ki vlado tudi v parlamentu Ijuto pobijajo, desničarski duč po vsej držav!. V torek je imelo niihovo vrhovno vodstvo v Poznaniu zborovanje, na katerem so sprejeli resolucijo, ki poziva pa-triiote, naj združijo vse svoje moči in ustanove organizacijo, ki naj ščiti državo pred komunizmom in anarhijo. V resnici pa gre za ustanovitev fašistov-skih organizacij, ki naj bi v danem tre-notku stopile na plan in vzele oblast v roke. Zanimivo je. da duhovščina marljivo podpira ustanovitev teh organizacij, ker se narodni demokrati zavzemajo za to. da bodi višji kler v parlamentu čim številnejše zastopan. Varšava. 1. julija (brezž.) Ministrski svet ie sklenil, da podališa radi ponavljajočih se krvavih nemirov, posebno v Poznanju, obsedno stanje do konca Italijanska kolonijama oolitika Chamberlaln o Abesiniju Rim. 1. julija o. Z današnjim dnem se je Transjubiia združila z italijansko Somalijo. Komisar Zoli ie v tej koloniji že uvedel italijansko upravo. London. 1. Julija (brezž.) Zunanji minister Ckamberlain Je izjavil v spodnji zbornici, da angleško-italijanski dogovor jdede Abe-sinlie re pomenla nikake razdelitve interesnih gospodarskih afer med Anglijo in Italijo Poraz predsednika Coolidgea Senat odklonil njegovo predlogo. Wa-hineton, 1. julija, d- Sena] te na svoji včerajšnji seii s 54 proti 26 glasovom odklonil predlogo, ki jo je priporočal predsednik Coolidge in ki se nanaša na kreditne olajšave poljedelcem. S tem je za tekoče zasedanje pokopana uspešna pomoč kmetovalcem. kakor jo zahteva vlada. Glasovanje pomenja doslej naj resnejši poraz, ki ga je doživel predsednik Coolidge v koneresu. Razen tega ima prav lahko posledice na prihodnje predsedniške voiitve, ki utegnejo dovesti do razkola v republikanski stranki, ako zapadne in severozapadne države ne ostanejo zsrolj pri svoji pretnji proti visokemu zaščitnemu carinskemu tarifo. Ako bi velike poljedelske države vztrajale na reviziji sedanjega carinskega tarifa, bi to pomenilo. da se je trtba pripraviti na ljuto borbo. Polet London - Avstralija London, 1. julija. (Brezž.) Včeraj je na» stopil Alan Cobham svoj polet v Avstrali« jo. Letalo ima 380 konjskih sil. Letalec je izbral sledečo pot: London, Marseille, Na« polj, Atene: Aleksandreta, Bagdad, Perzij« ski zaliv, Karaki v Indiji, Kalkuta, Ran* goon. Ponang, Singapur in Port Darwin v Avstraliji. Pot meri 26.000 angleških milj to je približno 40.000 km to je toliko, ko« Iikor znaša obseg zemlje. London, 1. julija. (Brezž.) Alan Cobham je na svojem poletu v Avstralijo srečne dospel v NapolL Do franooske luk Mar« seille jc rabil 6 ur ir 40 minut, nakar je nadaljeval polet v Napoli, katerega je do« segel v poletu preko Sredozemskega mor j« ob 7. uri 40 minut. Letalec ie na Dotu ▼ Atene Nettunske konvencije Nettunske konvencije se lahko označujejo kot zaključek dolgotrajnih, toliko časa brezuspešnih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo. Ta pogajanja so trajala ves čas v znamenju kričečega nesorazmerja med obema državama: na eni strani mlada država, boreča se z najraznovrstnejšimi neprilikami mladega organizma, nezaščitena v vnanjem oziru, na drugi strani Italija, ki se je bila bas uživela v vlogo zmagovite velesile in je mogla v polni meri računati na to, da ji pusti Evropa v sporih z nami popolnoma proste roke. Pečat tega neenakega razmerja nosijo vse pogodbe, kar se jih je sklenilo med Rimom in Beogradom od Rapalla pa.do Nettuna; v vseh se izraža italijanska premoč in nam nalaga žrtve in bremena, ki nikakor ne stojijo v pravem razmerju z onim, kar se v njih nalaga Italiji. Jasno odseva že iz tega, da tudi nettunske konvencije ne morejo predstavljati drugačnega razmerja, saj so izšle iz istega vira moči in nemoči. V nettunskih konvencijah se izraža tudi še več nego samo to. V zadnjih letih udejstvuje Italija z veliko doslednostjo svoj imperijalistični program, o katerem je tako zgovorno pripovedoval Mussolini o priliki svojega potovanja v Libijo. Imperijalizem je politični in je gospodarski. Politični išče kolonij tudi za faktično oblast, gospodarski išče najraznovrstnejših ugodnosti za italijanski kapital, za trgovino in industrijo. Balkanski polotok smatrajo v Rimu kot najprikladnejše torišče za ekonomsko uveljavljenje. Balkan je nekdaj veljal za najbližje domeno Avstro-Ogrske; semkaj je v poglavitni meri usmerjen eksport avstrijske industrije. Konkurenca ostale Evrope se ni čutila premočno. Za časa carinske vojne in aneksijske krize leta 1908. je Nemčija pričela z velikim uspehom potiskati Avstrijo v stran in kolikor bolj je dozorevala nemškoturška zveza, toliko večja je postajala premoč nemškega kapitala na Balkanu. Italija se v tei tekmi za balkanski trg ni mogla posebno udejstvovati. Ali značilno je, da je že takrat italijanski kapital tvoril izredno važen faktor na vzhodni jadranski obali. Dalmacija, s katero je Avstrija ravnala vedno po mačehovsko, je postala domena italijanskega podjetništva. Dalmatinski premogovniki, cementne in druge tvornice. skratka velika večina investiranega kapitala je bila italijanskega izvora. Tako je ostalo posestno stanje v Dalmaciji tudi po osvobojenju: moč italijanskega podjetništva se ni skrčila niti najmanj. Prav tako je lezel italijanski kapital v Črno goro in v Albanijo. Po voini se je ekonomski imperijalizem Italije silno razmahnil, osobito pa v poslednjih letih. Pisalo se je že o velikanskih ugodnostih za italijanske banke in za industrijo, ki jih je dovolil Ah-med Zogu v Albaniji, kar ima za neizogibno posledico tudi politično premoč v deželi. Grška vlada pod Pangaloso-vim vodstvom naroča v Italiji domala vse svoje vojaške potrebščine ter se vedno bolj naslanja tudi politično na Italijo. Rumunija zaključuje pravkar posojilo v Italiji ter sklepa z njo politično prijateljska pogodbo. In dr. Ninčič je zadnjič na Bledu izjavil, da dobi Italija vpogled v vse politične ukrepe, ki jih stori Mala antanta. Zares to ni neugodna slika za oceno italijanske diplomatske in ekonomske vnanje politike. Nettunske konvencije so le en člen v isti verigi, v istem sistemu gospodarskega gospodstva, ki se širi iz Italije na dežele Balkanskega polotoka. Odpor proti nettunskim konvencijam je najmočnejši v jadranskih pokrajinah, ki bodo čutile najhuje njih težo. Pri tem je fatalna baš okolnost, da bi bilo treba te pokrajine najbolj zaščititi pred vna-njim kapitalom. Zakaj ravno jadranski predel naše kraljevine je po prirodi najsiromašnejši; tu se mačehovstvo prrode more odpraviti le s pomočjo industrializacije in ojačenja pomorskega prometa. Nettunske konvencije postavljajo temu silne ovire ter odpirajo vrata italijanskemu kapitalu, dajajoč mu hkrati možnost za import lastnega življa. Nettunske konvencije segajo tedaj našim jadranskim predelom prav do življenjskih korenin, odpor proti njim ni tedaj samo politične narave, marveč je naraVnost življenska samoobramba. Da bi odgoditev Narodne skupščine prinesla naposled tudi revizijo nettunskih konvencij, kdo bi si upal kaj takega napovedovati. Verjetno to ni; zakaj konvencije kažejo verno sliko neprirod-nega razmerja med nami in Italijo, kakor obstoja še vedno. Zdi se. da bi bilo treba za njih temeljito in ugodno revizijo veliko močnejših argumentov, s katerimi pa pač ne razpolagamo. Mussolini sklepa samo „zakone iz ljubezni*4 ~Rim. L julija d. Ministrski predsednik Mussolini je imel s turškim novinarjem raz« govor o razmerju med Italijo in Turčijo. Dejal je, da se Turčija udaja gotovi bojaz« ni glede italijanskih namenov. Ali Italija je miroljubna in je zadnje čase poravnala vse podedovane spore z drugimi državami. Italijansko=turški odnošaji so naravnost si« jajni. o predstoječi sklenitvi zveze med obema državama pa zaenkrat še ne more biti covora. ker bi morali imeti obe stran« ki od nje gotove koristi. Zvezf. med drža« vami. e rekel Mussolini, je neke vrste za. kon Na svetu so zakoni iz ljubezni in iz interesov. Ali v politiki ni zakonov iz lju« bežni Na vprašanje, ali namerava Itali« ja rešiti svojo preobljudenost s kolonijami, ni hotel dati Mussolini nikakega odgovora. Dalekosežne fašistoVske gospodarske odredbe Odprava 8 urnega delovnika. — Prepoved zidanja vil. — Skrčenje listov. — Redukcija zabavišč. — Enotna moka. ( d Rim, 1. julija. Ministrski svet je sklenil celo vrsto ukrepov za povzdigo produkcije, za znižanje izdatkov, stroškov in za omejitev porabe luksuznega blaga. V smislu sklepov vlade smejo predvsem delodajalci s 1. julijem t. I. podaljšati delovnlk za eno uro. S tem je v Italiji osemurnl delovnik detinitivno odpravljen. Za dobo enega leta se prepove gradba vil in gradičev, ki se v načelu proglašajo za razkošje. Na ta način hoče vlada doseči, da se grade le take stavbe, ki so neobhodno potrebne za omiljenje stanovanjske krize. Do nadaljnega se ne sme odpreti nobena nova kavarna, bar, gostilna, slaščičarna, plesišče ali druga zabavišča. Policijska ura za javne lokale velja deseta nočna ura. Listi ne smejo imeti danes dalje več kot šest strani ob dosedanjem formatu. Prilog ne smejo izdajati. S 1. novembrom se uvede po vsej Italiji zmes bencina in alkohola. Hkrati se znatno omeji uvoz bencina. Minister za narodno gospodarstvo je pooblaščen, da razmišlja o uvedbi nove enotne moke. Vsaka boljša moka naj bi se do 15 odst. mešala s slabšo vrsto, da se kolikor mogoče zniža uvoz žita. Ministrski svet je tudi sklenil, da se dosedanje določbe o razširjenju zavarovalnega zakona na nove pokrajine nekoliko spremene. Faši-stovske organizacije so že izjavile, da so z novimi reformami zadovoljne. Vprašanje medzavezniških dolgov Francija in Amerika. Washlngton, 29. junija. Nepotrjena vest, da bo zahteval novi francoski finančni minister Caillaux naknadna pogajanja za ureditev francoskega dolga napram Ameriki, je izzvala v vvashingtonskih kongresnih krogih precej razburjenja. Z uradne strani so se požurili z izjavo v časopisju, da bo vlada Zedinjenih držav odločno odklonila sleherno prošnjo za nova pogajanja, ki naj bi izpremenila sporazum, sklenjen 29. aprila med francoskim poslanikom Berengerjem in državnim zakladnim tajnikom Andrevvom Mello-nom. Zlasti odbija Amerika a priori ga-iancijsko klavzulo v prilog Francije, če bi Nemčija prenehala plačevati reparacije. Vlada Zedinjenih držav noče na noben način spravljati v zvezo nemških reparacij z zavezniškimi dolgovi, ker se noče vezati, da bo pomagala svojim bivšim zaveznikom pri izterjavi nemških obveznosti. Amerika se želi izogniti slehernega vmešavanja v re-paracijsko zadevo, ki bi utegnilo skaliti njene odnošaje napram Nemčiji. Na drugi strani ni nobena tajnost, da želi vlada Zedinjenih držav na vso moč, da francoski in ameriški parlament čimprej ratificirata francosko - ameriški sporazum z dne 29. aprila. Na ta način bi bili vsi zavezniški dolgovi napram Zedinjenim državam konsolidirani pred odgoditvijo kongresa. Pri tej težnji vodita vvashingtonsko vlado po izjavah pol uradnih krogov dva motiva: 1.) Ratifikacija se mora izvršiti čimprej, da ne bi vprašanje dolgov izzvalo preostre diskusije pri prihodnji volilni kampanji. 2.) Želi se končno omogočiti izvedba širokega programa finančne in gospodarske obnove ne samo Francije, marveč tudi ostale Evrope, s čimer bi se odprl trg za ameriške proizvode. Ti razlogi so privedli do tega. da se ameriški kongres ni odgodil s 30. junijem, kakor se je prvotno nameravalo, marveč bo zasedal še nedoločen čas, hoteč počakati, da francoski parlament ratificira sporazum med Mellonom in Berengerjem. Dočim je reprezentančna zbornica že odobrila ta sporazum, pride zadeva pred washingtonski senat šele po ratifikaciji od strani francoskega parlamenta. Katastrofalne posledice potresa Kairo, 1. julija k. Po dosedanjih uradnih ugotovitvah ie bilo pri potresu zadnjo soboto v Egiptu 110 oseb ubitih, 66 pa je bilo ranjenih. 4633 hiš je ali popolnoma ali deloma porušenih. Poškodovanih je 74 mošej. Berlin 1. julija (brezž.) Potres na otoku Rodu je popolnoma porušil vsega skupaj približno 1500 hiš, 2000 pa je zelo poškodoval. Nekaj vasi ie popolnoma razdejanih. Zato je 10.000 ljudi brez strehe. Človeške žrtve so zelo majhne. Vprašanje odškodnine nemškim knezom Berlin, 1. julija, (brezž.) V zbornici je ute meljeval državni kancelar dr. Mars predlogo, ki podaljšuje do konca leta zakon, ki uveljavilja vse tožbe s knežjimi dvori zaradi odškodnine. Na željo kancelarjevo je bila končna rešitev stvari v tretjem čitanju od-godena do odločitve o zakona glede odškod nine knezom. Dr. Marx ie izjavil, da vlada ne polaga več važnosti na podaljšanje zapornega zakona, ako se ne nzakonl odškodninska predloga. Delal ie tudi, da ie vlada slej ko prej odločena rešiti odškodninsko vprašanje še pred poletnimi počitnicami. Dobro poučeni politični krogi menijo, da bo zbornica po tretjem čitaniu vladnega kompromisnega načrta za odškodnino bivšim knezom odgodena, nc da bi prišlo do končne odločitve. Protest SDS proti odgoditvi Narodne skupščine Beograd, 1. julija, r. Poslanski klub SDS je po današnji svoji seji objavil nastopni komunike: »Klub SDS je proučil položaj ustvarjen z naglo in nepričakovano odgoditvijo skupščinskih sej, ter ugotavlja: 1.) Narodna skupščina Je bila zbrana s potrebnim številom poslancev ter bi se bili lahko rešili neodložljivi osnutki zakonov. 2.) V času, ko je na dnevnem redu odboro vega delovanja davčni zakon, ko Je vlada obljubila občinski zakon, ko predsednik ene izmed koaliranih vlad na svojem zboru na-javlja, da bo ta teden sprelet osnutek zakona o agraru v Dalmaciji, v času, ko ljudstvo v težki gospodarski krizi trpi tudi radi elementarnih katastrof, povodni! In toče, — v tem času vlada in njena večina brez slehernega vidnega razloga prekinjata delo in zaključujeta, da se Narodna skupščina pošlje na počitnice. 3.) Bilanca enoletnega vladanja sedanjega režima izkazuje samo pasiva. Nenadna odgoditev Narodne skupščine potrjuje naše znano ugotovitev, da se sporazumaška vlada lahko vzdrži samo v brezdelnostl. 4.) Ob odgoditvi Narodne skupščine se zadovoljuje klub SDS edino z dejstvom, da se s tem odgoduje tudi sprejem tkzv. nettunskih konvencij, ki Jih Je vlada že stavila na dnevni red in proti katerim je klub SDS pokrenil odločno akcijo. Umik vlade, četudi je le začasen, nudi možnosti, da se potom revizije vendarle odklonijo škodljivosti, ki z omenjenimi konvencijami pretijo naši državi. Politične beležke Razpust «Orjune» Javili smo, da je minister notranjih del sklenil razpust Orjune v Ljubljani. Tekom včerajšnjega dneva nismo mogli dobiti natančnejšega obvestila. Klerikalni listi poročajo, da so vse organizacije Orjune v Sloveniji razpušč&ne, beograjski Hsti zopet javljajo, da gre za razpust »mestne organizacije«;, katerih pa je v Ljubljani ve':. Poroča se tudi, da je razpuščena Orjuna v ljubljanski oblasti. Službena utemeljitev se glasi, da se ima Orjuna v Ljubljani razpustiti radi tega, ker Se v Prešernovi ulici napadla policijski kordon ter se poslužila strelnega orožja. Uradno poročilo ljubljanske policijske direkcije pa ugotavlja, da so bili napadalci člani vojvodinskih in beograjskih Orjun Ln da se je incident zgodil po krivdi glavarja Vojjvodincev. Zakaj je potem ljubljanska Orjuna razpuščena, ne pa vojvodinska in beograjska? Kolikor nam Je znano, ministrova oajedba še ri dospela v Ljubljano. Tekom včerajšnjega dneva so nam Javili iz Beograda, da minister še ni končno določil svodih/"k: spov proti Orjuni. Še o falzižikatu »Slovenec« m zadovoljen, da smo označil! kot ordinarno laž izjavo nekega Rad-mila Gniatiča, ki trdi, da je dr. Žerjav v znanem pismu rabil izraz »dialekt«.'Menda naj bi ga pohvalili, ko se je na ta način debelo zlagal. Čemu pa ta Gniatič ne toži »Jutra«? Saj bi imel za svedoke gg. Kulovca in Barleta! »Slovencu« tudi ni prav, da mislimo, da ta g. Gnjatič ne spada v državno službo. In res, možni več v državni službi. Kakor smo izvedeli, Je podal ostavko in torej ni činovnik ministrstva inostranih del. »Slovenec« se lahko pomiri: vsakemu, ki bo laž o »slo-venačkom dialektu« ponovil, bomo rekli, da laže. Kakor smo obračunali s Kulovcem in Gnjatlčem, tako bodo i njih nasledniki samo pomnožili vrsto onih, ki se ne upajo tožiti, potem ko Jim je bilo očitano nečastno dejanje. Kdor zna, pa zna Klerikalcem Je interpelacija, ki so jo vložili radikali proti bivšemu prometnemu ministru Sušniku radi korupcije silno neprijetna. »Slovenec« jo proglaša kot. udarec v vodo in s slastjo dura zemljoiadniške »Novosti«, ki menijo, da vlagajo radikali Interpelacije proti opozicij onalcem samo radi tega, da bi povečali delo anketnega odbora in tako preprečili, da bi se izve<£o do kraja. »Slovenec« to tolmačenje z obema rokama podpisuje, a pri tem pozablja, da se nahajajo klerikalci v tem oziru v Isti fronti s »pašičevcl«. Nedavno so namreč klerikalci vložili interpelacijo preti dr Žerjavu, v kateri ponavljajo očitke, radi katerih Je sodišče obsodilo urednika Ivaaiča na tri mesece zapora. Radikalska interpelacija proti Sušniku je torej vložena, da se deJo anketnega odbora otežfcoči, klerikalna interpelacija proti Žerjavu pa Je seveda vložena, da se delo anketnega odbora olajšal Klerikalna morala in poštenost je vedno enaka. ' Radič v Blatu Stjepan Radič nadaljuje po Dalmaciji s svojimi zborovanji in ?e je v sredo dopoldne" pojavil na otoku Korculi v Velji Luki, popoldne pa se je znašel v Blatu. V Velji Luki je odločno zatrjeval, da ne bo več vzdrževal vlade, ako takoj ne pomore gladnemu in bednemu dalmatinskemu ljudstvu. V Blatu pa je ob sprejemu odgovarjal na pozdravni nagovor, da bo socijal-na človečanska politika spasila ves naš narod. Današnja vlada je seljaška, zatorej pravična ln poštena. Tisti hip, ko bi vlada odobrila vse neasakonitosti in krivice, ki jih v Blatu počenja Kunjašič (menda erezki poglavar), bi padla, ker bi ji HSS odrekla zaupanje. Zadeva glede Blata in Kunjašiča bo kmalu rešena. Pri Srbih je Ljuba Jova-novič izstopil iz kluba, ker se sporazum ni izvrševal. On je pojačal položaj Hrvatov v vladi. Ako izpadejo pašičevci, bo vlada le močnejša. Seljaško delo še ni popolno. Srbi se pridružujejo hrvatskemu seljaškemu po-kretu. Kmalu se bodo pridružili tudi Bol riborske gasilce, ki so bili tudi že v istem času od več strani iz graškega predmestja alarmirani, da gori v skladišču Birgmayer« ja, trgovca z lesom in. senom, na Aleksan« drovi cesti št. 71. nasproti skladišča Bala kan. Čez dobrih 10 minut so že drdrale mari« borske avtoturbine na lice požara. Ogenj se je v tem hitro razširil in objel že celo poslopje. Zaloge sena in lesa so dajale div« jemu elementu dovolj moči. Ob prihodu mestnih gasilcev, katerim so se pridružili še oni s Pobrežja, so našli poslopje popol« noma v plamenu, tako da je bilo mogoče misliti le na lokaliziranje požara, ki se je v tem že prijemal poleg stoječih delavnic kolarja Franca Frasa Fnergičnemu delu iz* bornega gasilskega aparata se je zahvaliti, da je bil v teku pol ure ogenj popolnoma lokaliziran in sosednje hiše obvarovane ve* like nesreče. Gasilci so obvarovali tudi ne* koliko metrov za skladiščem se nahajajoč vagon slame. Ob 20.35 so zapustili pogori* šče. Kako je ogenj nastal, se še ni moglo ugotoviti. G. Anton Rirgmayer pravi, da je takoj po 19. uri zaklenil pisarno, ki je v istem poslopju, ter odšel s soprogo. Kma« lu nato je opazila neka mimoidoča deklica dim prihajajoč iz skladišča in obvestila ta= koj bližnje ljudi. Lastnik je izvedel za po* žar še na cesti. Po njegovi cenitvi znaša škoda okoli 100.000 Din, zavarovan pa je bil baje le za polovico te vsote. V skladišču je bilo več kot za vagon sena, večje zaloge raznega lesa in umetnega gnojila, kar je postalo vse žrtev ognja. Rešili so le pisar* niško opremo in blagajne. Mestno električ« no podjetje je takoj ustavilo glavni elek* trični vod za gornji del Aleksandrove ce* ste v Krčevino, ki je vodil preko gorečega poslopja. Po udušenju ognja so električni tok zopet vpostavili. Okrog pogorišča se je nabrala velika množica ljudi, ki pa radi nastopa policije ni motila reda in dela ga« silcev. Radičeva potovanja po Dalmaciji Dubrovnik, 1. julija, n. Popoldne je do« spel semkaj s Korčule Stj. Radič. Pričako* valo ga je kakih 50 pristašev, ki so mu prit rejali ovacije. Radid se pelje jutri v Ma* karsko, potem pa v Metkovič, kjer ima v soboto shod. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Mariborsko gledališče Petek, 2.: «Ognjenik». V korist Udruženja ^ gledaliških igralcev SHS. Sohota, 3.: «Ojdipus». A. (Kuponi) Zadnjič v sezoni. Zadnja predstava v sezoni. Ljubljanska opera Petek, 2.: Zaprto. (Generalka za «Tann« hauserja».) Sobota. 3.: «Manon». Gostuje g. Josip Rija« vec. B. Nedelja, 4.: aTannhauser*. Premijera. Izv. Oratorij «Abrahamova žrtev» v Ljubljani Snoči se je slednjič vršilo že večkrat preloženo izvajanje dr. Širolinega oratorija ^Abrahamova žrtev> v velfki dvorani hotela zadostnim uspehom Razrednih izpitov v j v-eni ima 87 učencev (11 učenk) ali 17%. i Jclalo ni 12 (2) ali neredovanih je ostalo 5 dijakov ali Največ nezadostnih redov (40) je v francoščini, nadalje v zem-Ijepisju ir. zgodovini (39) v matematiki (33), in to večinoma v nižjih razredih. Vzroke slabi.i; uspehom je iskati v pomanjkanju : učil in knjig (zemljepis), kvarno je vplivalo tirni vedno menjavanje in predstavljanje učnih moči ter izpreminjanje učnega reda. a— Velik dotok v mariborske srednje šole. Včeraj so se vršila na mariborskih srednjih šolati vpisovanja v prvi razred Bilo je izredno veliko število priglašence\. zlasti na gimnaziji, kjer beležijo rekord V prvi razred gimnazije se je namreč vpisal 101 dijak (od teh 10 deklic), od katerih so bili pri sprejemnem izpitu zavrnjeni le štirje V prvi razred realke se je vpisalo 74 dijakov, lani pa 94. Za prvi letnik moškega učiteljišča, ki sprejme 40 učencev, se it prijavilo skorc isto število, za žensko učiteljišče, ki jih sprejme tudi le 40. pa se jc prijavilo skoro 70 deklic. Značilen je porasi na gimnazijskem naraščaju, kjer je velik dotok ziasti z dežele. Upoštevati pa je še tudi dejstvo, da bo jeseni še en termin za vpisovanje. a_ Usoda ukradenega kolesa. Predvčerajšnjim je opazil upokojeni policijski agent Cotič pri kmečkem fantu J. iz Št. Jurja ob Pesnici svoje kolo, ki mu je bilo pred dvema mesecema ukradeno. Fant je moral s prejšnjim lastnikom kolesa na bližnjo stražnico, kjer je izpovedal, da je kupil kolo vredno 2200 Din v domači vasi od nekega sodarskega vajenca za 500 Din. Orožništvo ie uvedlo preiskavo. a— Aktualne novosti v Ljudski knjižnici. Da gre z duhom časa naprej si je nabavila Ljudska knjižnica te dni zbirko aktualnih športnih in najmodernejših gimnastičnih knjig s krasnimi nazornimi slikami. Zbirko bo knjižnica še izpolnila, če bo občinstvo kazalo zanimanje, ker so knjige silno drage. Sedaj so bile kupljene o nogometu, gimnastiki, plavanju in plesu. Knjižnica si ic seve nabavila tudi vse nove slovenske knjige, med drugim tudi roman o propadu Habsburžanov, ki Je izšel v založbi »Jutra» in je svoječasno izhajal v »Slovenskem Narodu«. Iz Ceija c— Celjski dom. Hotel In restavracijo »Union« v Celjskem domu ie prevzel z včerajšnjim dnevom gospod Hlavač, restavra-ter v Rogaški Slatini. Upamo, da bo g. Hlavač, ki je znan po svoji agilnosti, uredil in vodil podjetje, da bo odgovarjalo svojemu namenu. o— Občni zbor kluba slov. napredni akademikov v Celju. Danes, ob 10. dop. bo v društvenem lokalu v Narodnem domu občni zbor naprednih slovenskih akade-n -kov v Cellu. e— Renovlranje mestnega magistrata in grofije. Radakovičeva hiša poleg mestne, magistrata, v kateri so nastanjen! urad; mestnega magistrata in okrajnega sodišča je lepo renovirana. Kakor čujemo, ho mestni magistrat renoviral tudi magistratno poslopje in staro grofijo. Za zunanjost poslopij v Celju se prav lepo skrbi razen poslopja justične uprave v Prešernovi ulici. e— Filmska novost v Celju. Mestni kin-v Celju predvaja te dni veseloigro Cyra » de Bergerac«, film v dveh delih po šest dejanj. Film je ves barvast, gledalcu se n;jd:ir. pestre slike srednjeveške pariške no;e Napisi so v verzih. V zadnjem času je pred;ia-šal »Mestni kino«, celo vrsto lepih filmov, kar želi tudi v naprej. e— Cvetlični dan v Celju. Celjski Ciril-Metodovi podružnici priredita v nedeljo dne 4. julija dopoldne, v Celju cvetlični dan v prid družbinemu skladu. Celjsko občinstvo ie sicer že sito raznih takih priiediicv. ki jih prirejajo zlasti letošnje leto take pogosto razna potrebna in nepotrebna društv Za Ciril-Metodovo družbo pa, katera še da nes vrši isto narodno delo, kakor prod vojno, bo vsak Celjan radevolie prispj.j' tv svoji možnosti in pomagal k nacii-iiialm vzgoji obmejne dece. e— Tedenski izkaz mestne klavnice v , Celju. V času od 21. do 27 junija je bik- \ mestni klavnici zaklanih 17 volov, >!) kra. 7 telic, 40 telet in 44 svini. Uvozil-' se ic mesa 433 kg govedine, 4lad"h telesnih sil, v kateri se bodo v upu na zmago kosali reprezen« tanti dveh narodov odnosno pokrajin. Ta prireditev bo neoporečeno prva te vrste, prvo mednarodno tekmovanje v velikem stilu. Našim atletom zaupamo, da bodo znali v tem plemenitem boju uveljaviti svoj sloves, ki je obenem tudi sloves našega mesta. Prirediteljem gre hvala, da so se znali otresti lokalnih naziranj in da so s športnikov vredno požrtvovalnostjo in od« ločnostjo perfektuirali to nadvse zanimivo tekmovanje. LTverjeni smo, da bo tudi na« še občinstvo znalo ceniti pomen tega tek« movanja in delo naših športnikov in da bo prireditev obiskalo v čim večjem številu Tekmovanje se vrši na igrišču Ilirije. Za ta mateh vlada v vseh športnih cen« trih naše države izredno veliko zanimanje. Tekmovanju bo poleg predsednika Saveza g Ugriniča prisostvovalo tudi večje število zagrebških športnikov. Italijansko reprezen tanco pa bo spremljalo večje število spor« tašev iz Trsta, Gorice, Vidma, Pule, Reke in Zadra. Juniorske tekme za prehodni pokal S. K. Ilirije S. K. Ilirija izvede tekom meseca julija drugič nogometne tekme jutiiorskih moštev za prehodni pokal kluba. Za klube, ki od« padejo v izločilnih tekmah (v prvem in drugem kolu), se bodo sporedno vršile tek« me za tolažilno darilo SK. Ilirije. SK Iliri« ja omogoča vsem udeleženim klubom so« delovanje v vodstvu turnirja ter jamči za reden potek tekmovanja. Pravico do ude« ležbe imajo a) člani LNP., b) klubi, ki ni« sov članjeni v LNP, tudi ako niso oblast« veno priznani, c) šolski zavodi. Starostna meja za igrače ie IS let (letos rojstni let« nik 1908. in več), vendar ne smejo sodelo« vati taki juniorji. ki so letos nastopili že več kot trikrat za I. moštvo kakega podsa« veznega kluba. Vsaka tekma traja dvakrat 40 minut. Prijave je nasloviti do 6. t. m. na naslov Športni klub »Ilirija«, Miklošiče« va c. 13/III; obenem s prijavo je imenovati enega člana v medklubsM odbor za izved« Ho letošnjih juniorskih tekem. S. K. Ilirija. LLAP. (Službeno.) Za lahkoatletski mateh Julijska Krajina : Ljubljana dne 4. iulija se določa sledeči sodniški zbor: Vr« hovni sod: gg. Vindiš, D. Sancin, Rybar, Ugrinič in dva italijanska savezna sodnika. Starter za teke, skoke in mete: Sancin D. (Vindiš). Sodniki na cilju: Ludvik, Gnido« vec, Kandare B. Časomerilci: Vodišek, Bru« mat, Goreč, Slamič in savezni delegat. Sod« niki za skoke, mete in na progi: Vindiš, Raltesar, Rvbaf, Gregorič. Sodnik za hojo: Brumat. Reditelja starta: Pevalek, Letnar. Beležnik krogov: Pevalek. Voditelja zapis« nikov: Ček, Saksida. Oglaševalec: Stupica. Vrhovni reditelj: Bašin Al. Zdravnik: dr. Perpar. Iz seje LLAP. z dne 26. p. m. SK Iliriji se izreka strog ukor, ker kljub pozivom še ni vooslala zapisnikov zadniih tekmovanj. Stavlja se ji zadnji rok, t. i. osem dni po tej objavi, nakar se bo kaznovala najstrož« jc. Za SK Ptuj se verificirajo s pravom na« stopa dne 19. p. m. Marijan Pavšič, s pra« vom nastopa 26. p. m. Natek Franc in Emil Pernat (prej SD Rapid). Slednji verificiran v smislu § 10. — SD. Rapldu sc potrjuje prejem zneska 315 Din. LLAP. Danes dne 2. julija se vrši ob -u.i nadaljevanje izpitov za lahkoatletske sodnike. K izpitom pozivamo gg. Gnidov« ca. Vodiška in Pevaleka. Službeno iz LNP Danes v petek 2. VII v Narodni kavarni seia k. o. ob 20., p. o. oh 20.30 in u. o. ob 21 S. K. Jadran. Danes v petek ob 19.30 > t upravnega odbora pri Mraku. Udelež« ha vseh odbornikov potrebna. Seje se ima« ta udeležiti oba kapetana moštev. Dnevni red obširen in važen. Turnir v Wimbledonu. London, 1. ju« lija. Semifinale: Kinsey«Brugnon 6:4, 4:6, 6:3, 3:6, 9:7; Borotra«Cochet 2:6. 7:5, 2:6. 6:3, 7:5. Kinsevevo zmago je publika spre« jela z velikanskim navdušenjem. V finalu se torej srečata Francoz Borotra in Amte ričan Kinsev. S. K Ilirija. Članstvo S. K. Ilirije se -opozarja, da prične s 1 julijem inkasant 7. pobiranjem članarine za IT. poJetie, t. j. od 1. VII. do 31 XII t 1. Izkaznice zs drugo polletje (z zeleno črto) se bodo do« poslale le onim članom(*icam). ki bodo no* ravnili <"!anarino. — Tajnik TI ■S. K. Ilirije nogom.tni trening za I. ski pino dan« v Detck oh JS/V) uri. Pol« noštevilno! Gospodarstvo Stanje hmeljskih nasadov v inozemstvu Ceno na iateškem trgu čvrste. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu nam je poslalo naslednji dopis: Kljub hladnemu in mokrotnemu vremenu minulih 14 dni je hmeljska rastlina, kakor poročajo iz Žatca z dne 28. junija t L v ta-mošnjem okolišu vendar napredovala v razvoju in se najdejo nasadi, v katerih je hmelj dorasel do vrha ogrodja ter kaže obilo panog. Od teh prav lepih nasadov je v celem okolišu ena dobra tretjina. Najdejo se pa tudi nasadi, v katerih je zrasla rastlina le do — yt visokosti drogov. Pri stanovitno ugodnem vremenu bi ti nasadi kmalu dohiteli zamujeno. Zelo slabi so — pri le redkih izjemah — drugoletni nasadi, katerih je približno 100.000 kop (kopa po 60 rastlin) in katerih pridelek bo le prav pičel. Nadalje se opazujejo posledice preobilih padavin meseca maja in junija; listi rume-nž in odpadajo, m nego korenik gnije in zaradi tega ginejo rastline. Ti nasadi, katerih je nekoliko tisoč kop, bodo večinoma brez pridelka. V nekaterih občinah tudi nevarnost poškodbe po hmeljski ušici še ni odstranjena, ker so se nekrilate uši zadnjih 14 dni zelo pomnožile in ker še vedno dohajajo nove krilate uši. Obrambna dela proti temu sovražniku bodo tudi potrebna. Za ugodni razvoj hmeljske rastline je nujno potrebno stanovitno ugodno vreme. Cene od 2800—3050 Kg za 50 kg. Končno razpoloženje in cene čvrste. Predsednik vir-temberške Kmetijske zbornice g. Adorno iz Kaltenberga pri Tettnangu poroča, da prihajajo obvestila iz vseh hmeljskih okolišev na Virtemberškem, Bavarskem, iz Jugoslavije, Belgije, Anglije, Rusije, Francije (Alzacije), da so hmeljski nasadi že spomladi kazali znake peronospore, ki se je leta 1924. in 1925. prijavila šele meseca junija in julija. Veda in praksa stojita pred nerešeno zagonetko. Posebnost te bolezni je njen mednarodni nastop. Brezdvomno se je perono^pora pokazala tudi v Ameriki. Lani se je bolezen izogibala nekaterih sadežev, letos so pa oboleli celi nasadi brez izjeme. Ker se bolezen kljub obrambnim sredstvom naglo širi, obstoja nevarnost, da bodo celi, veliki nasadi brez pridelka. Tržna poročila SoTOsadska blagovna borza (1. t. m.). Pšenica: baška, 3 vagone 300. Tur-ščica: baška, 1 vagon 100. Moka: baška, <0i kombinirana, 1 vagon 510; baška, <0g», 1 vagon 510; baška, <2>, 1 vagon 450; baška, <6>, 1 vagon 310. Otrobi: baški, v jutaistih vrečah. 1 vagon 130. Tendenca nespremenjena. Zagrebški letni sejem (1. t. m.). Dogon živine je bil prilično slab, tako da je sejem l udil bolj sliko navadnega tedenskega kakor velikega letnega sejma. Le telet je bilo precej. Enako je bilo povpraševanje slabo, zaradi česar so cene pokazovale tendenco nazadovanja. Za izvoz se je kupovala slab ša živina, ki je šla v Italijo. Prav tako so se kupovala teleta za Italijo. Nekaj Italijanov se je zanimalo za konje. Cene za kg žive teže: biki 4—6.25. voli domači I. 9—9.50, II. 7—8, III. 6—7. bosanski II. 6—7, TIT. 5—6, krave domače I. 7—8, II. 5—6.50, III. 4—4.50, junci I. 9—10, IT. C—7, junice I. 7_8.50, II. 4—6, svinje domače pitane 12 do 13, mesne 10—11 (zaklane 14—14.50^, sremske 11—13 (zaklane 14—14.75), prasci do 1 leta 10—11, nad 1 letom 10—11.50 Din. Konji 4000—12.000 Din za par, jahalni 1500—5000 Din komad, žrebeta do 1 leta 1000—2500 Din, nad 1 Tetem 1500—5000 Din komad. Krma: seno I. 80—105, II. 70 do 75. stisnjeno 90—100, detelja in lucerna 100—125. slama 75—100 Din za 100 kg. Dunajska borz*) za kmetiiske produkte (30. junija V Vesti o slabem vremenu v Evropi so okrepile tendenco na budimpeštan-skem terminskem tržišču. Na Dunaju zelo mrtvo Povpraševanje, čvrstejša sta le oves in turščica. Uradno notirajo vključno bla-govnoprometni davek brez carine 100 kg v šilingih: pšenica: domača 47.50—4S. madžarska potiska 49.50—51; rž: 26—27.75; ječmen: domači 30—33.50; turščica: 24.50—25.50; oves: domači 32—33; moka 0: (v trgovini na debelo): domača 83 do 85, mndžarska R0_85, iusoslovenska 70 do 83. — Načrt zakona o gospodarskem svetu. Iz Beograda poročajo, da se bo v ministrstvu trgovine in industrije pričel ponovno proučevati novi načrt zakona o gospodarskem svetu. Pri tem se bodo uvaževale zahteve gospodarskih korporacij. nanašajoče se na gospodarski svet. = Hidroelektrična centrala pri Krškem. Poročali smo že. da je zagrebška občina dobila koncesijo za gradbo električne centrale pri Krškem. Kakor javljajo iz Zagreba, se bo v najkrajšem času pričelo z delom, ki bo zaposlovalo preko tisoč delavcev. Ta centrala bo velikega pomena za razvoj obrti in industrije v Zagrebu. Kskor se ceni, bo delo trajalo tri leta, a stroški bodo znašali okrog 150 milijonov dinarjev. — Uradni tečaji za julij: napoleondor 219. turška lira 247.50, angleški funt 275, dolar 56.55. kanadski dolar 56.30, nemška marka 13.45. poljski zlatnik 7, avstrijski šiling 8, 100 francoskih frankov 102, 100 švicarskih frankov 1095, 100 italijanskih lir 204, 100 belgijskih trankov 163, 100 rumun-skih lejev 24, 100 bolgarskih levov 4-J, 10C danskih kron 1490, 100 švedskih kron 1520. 100 norveških kron 1550, 100 pezetosov 900, 100 drahem 70, 100 češkoslovaških kron 168, 1 milijon madžarskih kron 795 Din. = Položaj na dunajskem tržišču jajc. Z Dunaja poročajo: Cene ostajajo prilično na enem in istem nivoju. Konsum je majhen in dovozi popolnoma zadostujejo. Ponujajo se v trgovini na debelo: jusoslovensko blago . 13.5—13.75, madžarsko I. 13—13.5, polj sko in rumunsko 10—12, madžarsko in ju-goslovensko slabše kakovosti 9.5—10.5 gro-ša za komad. = Obtok novfanic v Poljski. Iz Varšave poročajo: Po izkazu Poljske banke z dne 20. junija t L je zlata zaloga banke porasla za 76.000 na 134.6 milijona zlatnikov, a devizna zaloga za 1.2 milijona na 72.2 milijona zlatnikov. Menični porteuille se je povečal na 305.3 milijona zlatnikov. Obtok nov-čanic pa je nazadoval za 8 milijonov na 415.5 milijona zlatnikov. = Obtok novčanic v Rumuuiji je znašal po zadnjem izkazu blizu 21 milijard lejev. Državni dolg banki dosega 10.7 milijona lejev. = Zelo dobri izgledi žetve t Kiimuniii Iz Bukarešte poročajo, da so izgledi let v šnje žetve v Rumuniji zelo dobri. Islo vizija za Besarabijo, kjer je bila lani slaba žetev. 1. julija. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčii-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 72.50—73, Vojna škoda 306—311, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska pos,>-jilnica 193—0, Ljubljanska kreditna 175 -lo 195, Merkantilna 100—102 (102), Praš*e-diona 861—866, Slavenska 50—0, Kreditni 165—175, Strojne 81—86. Trbovlje 364—37«. Vevče 102—0, Stavbna 55—65, šešir 103—0. — Blago: Zaključka: trami merkantilni. od 8/8—18/24, od 4—11 m, fco vagon nakladalna postaja, 8 vagonov 220—225 (220U brzojavni drogovi (smreka, jelka, bor), ikv polnoma zdravi, ravni, obeljeni, stegnjeni. primerno suhi (teža 1 m® ne sme presegati 700 kg), ravno odžagani, do 12 m, fco vagon meja, 20 vagonov 800—300 (300). Povprašivalo se je po deskah za zaboje, tramih smrekovih, jelovih ter hrastovih hlodih Ponudbe so bile večinoma v žitu in stročnicah ter deloma v lesu brez povpraševanja. ZAGREB. Majhen promet v zasebnih vre zlatih frankov 105.50~'lOS.5n, zlata lira 535.79. DUNAJ. Devize- Beograd 12.4975 do 12.5375. Berlin 168.13—168:63, Ru-Jimpešia 98.77—99.07, Bukarešta 3.2975—3.3175, London 34.38 -34.48, Milan 25.445- 25.545, Nev York 706.15—708.65, Pariz l9.S0_19.0a Praga 20.9150—20.9950, Sofija 5.11—5.13. Varšava 73.05—73.55, Curih 136.70—137.50; valute: dinarji 12.4925—12.5525, dolani 704.90—708.90. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.71, v Berlinu 7.43, v Londonu (popoldne) 275. v Se je čas da si ogledate in nabavite najnovejšega reliefnega veziva. Velesejem paviljon „J" štev. 590. Vremensko poročilo pleieofo oski .difut. . LiUDljan! 1 iulija 192o v i s 111 iiaiouielia 0Jv 1 Krai Cas 1 iiir>. Temser. 3ei. vte-9' • °/0 Smei vetra m brzina v m Oaia;- (105 < 0—10 Vrsta padavine J- jpazovant um ■ i» uit opazovanja / 7 7606 130 81 NNW 0.5 10 Ljubljana .1 8. 760-2 14-1 76 WNW 0J 10 (dvorec | 14 759 6 15-2 79 SW l 10 dež 21 759-5 IrO 90 NE 0.5 10 Maribo; .' . . 8. 7626 u-o 97 N\V 7 10 dež 0.4 Zagreb . . . S. 759-4 13-0 84 W 5 10 dež 1.0 Beograd . . . 8. 75 13-0 96 NW 3 10 9.0 Sarajevo . . . B. 759 8 11-0 90 mirno 10 0.6 Skoplje . . . 7 ooo-o oo-o 00 0 00 Dubrovnik . . l 758-8 18-0 58 E 3 8 t Praga . . 7 763-9 12-0 - - NNE 3 10 dež 8.0 V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 3.4 mm. iolnce vzhaja ob 4-Ifi ahsja ob 19'50 una izhaja ob 00"02 '.ahaja ob 11'55. Dunajska vvenien-ka napoved za petek: Nobene bistvene izpremembe sedanjega hladnega in nejasnega vremena. Tržaška vremenska napoved za petek: Razni šibki vetrovi. Nebo spremenliivo. nekoliko dežia. Temperatura od 17 do 22 stopinj, morje mimo Iz življe V noči med 9. in 10. julijem nastane okrogli solnčni mrk, ki ga pa pri nas ne bomo videli. To bo zelo zanimiv in redek nebesni pojav. Solnce se bo videlo v obliki tankega prstana, dočim bo ves notranji del (0.984 premera) zakrivala lunina senca. Ozki pas, v katerem bodo videli ta solnčni mrk, gre preko Tihega oceana in se celine sploh nikjer ne dotakne. Okrogli solnčni mrk bodo videli torej samo slučajni mornarji, od-nosno potniki. Deloma se bo videl solnčni mrk v vzhodnem delu Kitajske, na Koreji, na Japonskem, v severni Avstraliji in v južnem delu Severne Amerike. Delni mrk se prične ob 20.5, okrogli mrk pa ob 21.10 in konča ob 1.1. Konec delnega mrka bo ob 2.6. Soince se v juliju zopet vrača proti nebesnemu ekvatorju, seveda zelo počasi. ker je šele 22. junija doseglo najvišjo točko nad ekvatorjem. Solnčna deklinacija znaša 1. julija opoldne 23° 9', 1. avgusta pa samo še 18° 9' tako, da sc zmanjša v juliju za 5U. Posledica tega jc. da se dan polagoma krči. Dan traja 1. julija 16 ur 11 min., 1. avgusta pa 15 ur 11 min. V juliju se torej skrajša za eno uro. Solnce je že od 22. junija v znamenju Raka in preide 23. julija ob 16.15 v znamenje Leva. Zemlja ie v juliju razmeroma .daleč od sobica. Najdalj bo 5. julija ob 15., ko bomo videli solnce pod očesnim kotom 31' 30", kar bi samo po sebi ne bilo nič posebnega. Toda po 11. Keplerjevem zakonu se premika zemlja tem počasneje, čim dalje je od solnca. Ker je pa spomladi in poleti bolj oddaljena od solnca kot pozimi, sta pomlad in poletje za celi teden daljša nego jesen in zima. kar je za nas, ki živimo na severu, zelo ugodno. Druga posledica je, da naša poletja radi večie oddaljenosti od solnca niso tako vroča, kakor na južni pohiti. Na solnčni površini je opažati še vedno številne pege, ki pa niso več tako velike, kakor so bile začetkom ieta. Z manjšim daljnogledom lahko opazujemo skozi zakajeno steklo njihovo obliko in lego. na katero vpliva premikanje solnca. Luna ima v juliju sledeče faze: Zadnji krajec 2. julija ob 14.2, mlaj 10. julija ob 0.6 (pri tem nastane omenjeni okrogli solnčni mrk) prvi krajec 18. julija ob 3.55. ščip ali polna luna 25. julija ob 16.13 in zopet zadnji krajec 31. julija ob 20.25. Luna bo najdalj od zemlje 15. julija ob 5. ko jo bomo videli pod očesnim kotom 29'31". Najbližje zemlji bo 26. julija popoldne. (Dozdevni premer 33'17") Luna se pomika proti ekvatorju z južne na severno stran. Ekvator prekorači 2. julija ob 18. in doseže najvišjo točko 9. julija ob 15., ko bo za 22" 3' severno od nebesnega ekvatorja. Na povratku prekorači ekvator 17. julija po tretji uri in doseže najnižjo lego 23. julija ob 23. (deklinacija — 22° 30'). Nato se zopet približa ekvatorju, ki ga doseže po polnoči med 29. in 30. julijem. Planeti. Merkur bo 10. julija ob 17. v vzhodni eloganci, torej za 26° 22 proti vzhodu od solnca. Zato ga bomo lahko videli v prvi polovici julija s prostim očesom kot večernico, ki se pojavi po solnčnem vzhodu na zapadnem delu nebosklona. Ta eloganca je izmed vseh letošnjih leg Merkurja za opazovanje najprimernejša. Venera je še vedno jutranjica in vzhaja pred 2. uro zjutraj. Ko se dani, jo vidimo na vzhodnem delu nebosklona kot najsvetlejšo zvezdo. Skozi daljnogled se vidi kot luna kmalu po mlaju. Razsvetljeni del Venerinega kolobarja se veča, dozdevni premer planeta pa manjša, ker se Venera od zemlje oddaljuje. Mars je za opazovanje v ugodni legi. V juliju gre skozi ozvezdje Rib in vzhaja začetkom o polnoči, koncem pa že pred 23. uro. Njegovo površino lahko opazujemo samo z večjim astronomič-nim daljnogledom. Jupiter, ki bo 15. avgusta v opoziciji s solncem, ima sedaj za opazovanje zelo prikladno lego. Sedaj se vrača iz sozvezdja Vodnarja proti Kozorožcu. Vzhaja začetkom julija že po 22. uri, koncem julija pa po 20. uri tako, da ga vidimo vso noč. Sredi julija se vidi skozi daljnogled kot ploščat kolobar s premerom 21.8". Zelo zanimivi so številni mrki štirih Jupitrovih spremljevalcev. I. spremljevalec mrkne 5., 13., 21., 28. in 29. julija . II. 23. in 31. julija. III. 20. in 28.. julija, IV. pa 6. in 23. julija. Saturn je v sozvezdju Tehtnice vzhodno od stalnice Alfa. Nad obzorjem je takoj zvečer in zahajal začetkom julija po eni uri zjutraj, koncem julija pa že pred polnočjo. Z dobrim daljnogledom ga vidimo kot kolobar s premerom 15.8", obdan s prstanom v obliki elipse, čije osi merita 39.8" in 15.0". Njegovega najsvetlejšega spremljevalca Titana lahko opazujemo z manjšim daljnogledom samo takrat, kadar je najbolj oddaljen od Saturna. Take elogance bodo 4. in 20. julija vzhodna, 12. in 28. julija pa zapadna. Uran je v sozvezdju Rib zelo blizu pomladne točke in vzhaja začetkom julija po 23. uri, koncem meseca pa že pred 22. uro. Neptun bo 18. avgusta v konjunkciji s solncem in ga zato v juliju ne bomo videli. Meteorji. Julij je na meteorjih zelo bogat. Znani roj Perseid se pojavlja že od 8. julija dalje, dasi je v njem meteorjev še malo. Z najgostejšim delom tega roja se sreča zemlja šele 10. avgusta. Drugi pomembnejši roj so Akvaride, ki stopijo v akcijo v drugi polovici julija. Radiant tega roja je pri stalnici Delta v Vodnarju. Lega zvezdnega firmamenta 1. julija ob 23. uri, 16. julija ob 22. uri in 31. julija ob 21. uri: V zenitu^Zmaj, na severu Mala Med-vedica in Žirafa, v obzorju Perseus, na severovzhodu Cefeus, Kasiopeja in An-dromeda, na vzhodu Labod in Pegaz, na jugovzhodu Lira, Puščica, Orel in Delfin, na jugu Herkules, Krona, Gadono-sec, Bik in Tehtnica, na jugozapadu Bootes in Devica, na zapadu Hrti, Be-renikini lasje in Lev, na severozapadu Velika Medvedica in Ris . Oglejte si tudi Vi krasne oblačilne izdelke tvrdke Drago Schwab, Ljubljana na velesejmu, da boste prepričani, da ceneje in bolje ni mogoče kupiti drugje PAVILJON ,I( Odkrita zarota proti španski kraljevski dvojici. Kakor smo poročali, je španska kraljevska dvojica obiskala te dni Pariz. Ob tej prili* ki je pariška policija posvetila posebno pažnjo anarhističnim krogom, posebno špan« skim ter je tako prišla na sled organizirani zaroti proti kraljevski dvojici. Atentat bi se imel izvršiti ob njunem prihodu v Pariz. Policija je oba zarotnika že aretirala. Natančno poročilo na prvi strani. — Na sliki: Kralj Alfonz XIII. pri odhodu iz Elizejske palače. Velikanski uspeh in razpiodane predstave je dosegia včeraj prcdvaiana senzadjonelna burka, polna šale in smeha brez kraja in konca oslom čez Niosoro « Neodoljiv e s svojo t-rig nalno komiko K priznano najboljši komik sveta, sijajni Buster Keafoa zna i pod imenom .Človek, ki se nikoli ne smeje" Ce želite obilo smeha in izvrstno zabavo, ne zamudite ogiedati si to izvrstno filmsko delo! Predstave se vrše točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. Pivovrstni umetniški orkester pod vodstvom prof. E. Feršnga svira pri vseh predstavah. ' ELITNI KINO MATICA e.iaileoši kino v Sloveniji, Tek ion 124 Pojasnilo. Sozvezdja so zvezana med seboj s pikčastimi črtami, označena pa s številkami. Črke pomenijo okrajšave lastnih imen poedinih zvezd, odnosno sozvez-dij. Datum luninih faz je pod luno, puščica pa kaže smer lunine poti. Z=ze-nit, 1.) Mala Medvedica, P=polarna zvezda, 2.) Velika Medvedica, 3.) Zmaj, 4.) Bootes, A=Arktur, 5.) Krona, 6.) Herkules, 7.) Lira, W=Vega, 8.) Cefeus, 9.) Labod, D=Deneb, 10.) Kasiope- ja, 11.) Andromeda, 12.) Perzeus, 14.) Kočijaž, C=Capella, 18.) Dvojčki, C^ Kastor, P=Polluks, 22.) Lev, R=Regu-lus. 23. Devica, S=Spica, 25. Bereniki-ni lasje. 26.) Tehtnica, 27.) Kača, 28. Gadonožec, 29.) Škorpijon, A=Autares, 30. Orel, A=Atair, 32.) Pegaz, 33.) Strelec, 34.) Oven, 35.) Vodnar, Slika zvezdnega firmamenta velja samo za julij, ker se v avgustu lega sozvezdij zopet nekoliko spremeni. Poročilo policijske direkcije v Ljubljani. Dne 22. junija 1926 je prijavila Mestna Orjuna St. Peter.Udmat, da namerava dne 28. junija 1926 na Stanko Vrazovem trgu pred bivšo Št. Petersko vojašnico razviti svoj prapor ter prirediti po razvitju obhod po mestu po sledečih ulicah: Iz Stanko Vra« zovcga trga čez Št. Peterski most po Po« Ijanski cesti, Pred Škofijo, po Stritarjevi ulici čez Frančiškanski most na Marijin trg; odtod po Prešernovi ulici, Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici, Komenskega ulici, Taboru, Bohoričevi ulici do remize cestne železnice in po Zaloški cesti na Vrazov trg. Policijska direkcija je dne 23. junija 1926 dala dovoljenje za naprošeno priredi« tev brez omejitve. Ker pa se je pozneje ugotovilo, da bo tudi italijanski konzulat o priliki Vidovdana razobesil italijansko dr« žavno zastavo, je policijska direkcija dne 27. junija 1926 ob 17. uri ustmeno in s pisme« nim odlokom priobčila predsedniku mestne Orjune Št. Peter«Vodmat, gosp. Edvardu Rošu, da se dovoljenje, izdano dne 23. ju« nija glede povorke v toliko izpremeni, da se ista ne sme pomikati po Prešernovi ulici na Dunajsko cesto, ampak do Marijinega ti ga po Miklošičevi cesti na Komenskega ulico. Imenovani je vzel spremembo na zna. nje, obljubil, da se bo po tem ravnal in pri tem pripomnil, da se s tem popolnoma strinja, ker se izogne Orjuna na ta način morebitnim incidentom, ki bi jih lahko uprizorili neodgovorni elementi pred itali« janskim konzulatom na rovaš Orjune. Za kak drug obhod po mestu ni dospe« la na policijsko direkcijo nobena prijava, kot tudi ne prijava o kaki defilaciji pred Narodnim domom. Policijski komisar, ki je bil določen v službovanje pri razvitju prapora in pri od« hodu, je dobil izrecni nalog, da pred odho« dom povorke opozori vodilne funkcijonarje Orjune, da se imajo strogo držati od poli« cijske direkcije za povorko odobrene poti, kar je službujoči komisar tudi izvršil. Nato so nekateri člani načelstva skušali doseči spremembo določene poti. Policijski komi« sar pa je v smislu dobljenih navodil vztra« jal na svojem stališču, izjavljajoč, da abso« lutno ne more dovoliti nobene spremembe. Povorka z godbo na čelu se je v redu pomikala od Vrazovega trga po Poljanski cesti. Ko je dospela do stolne cerkve, se je od strani Orjune spremenil razpored povor« ke na ta način, da je stopila na čelo močna akcijska četa s čeladami. Na Marijinem trgu je povorka namesto po Miklošičevi ce« sti krenila v Wolfovo ulico in na Kongresni trg, kjer so korakale čete mimo restavracije «Zvezda» do Šelenburgove ulice. Prešerno« va in Šelenburgova ulica sta bili zaprti s policijskim kordonom. Policijski organi so imeli strog nalog, da ne smejo pod nobenim pogojem dopu« stiti vkorakanje v Prešernovo in Šelenbur. govo ulico. Vodstvo Orjune je skušalo do« seči vkorakanje v Šelenburgovo ulico. Na tem mestu je vodil službo policijski višji Fran Albrecht: Malo važni zapiski (Dalje.) Solnce padi severoitalsko ravnico. Plodna zemlja, lepa zemlja —, »kakor naša», bi dejal Zupančič. Lepa. a vendar vsa drugačna. Tu pa tam domač ton: kosec na travniku, škrjanec iz grma... Drugače pa: še solnce ti je tuje na nebu. Padova, Vicenca. Verona. Brescta, orlovski gradič pod oblaki. Stoletja --zgodovina — spomini. Riževa polja, pritlikavo drevje, vinske gorice, redkokje sadovnjak. Na vseh postajah v obraz bijoča fotografija- gospod Mussolini. poleg njega — kouaj viden — kralj... Povsod, kamorkoli pogledaš: gospod Mussohm. Kolika neokusnost! Kakšno hlastanje po popularnosti! — Katera postaja je zdaj? vpraša tovariš, ko se zopet pozdravimo z gospodom Mussolinijem. _ Olio sasso! se odreže prijateljica in vsi se veselo zasmejemo. Kaj nam mafei drčimo, drčimo — kam? Kaj nam mar! Dobro italijansko vino pijemo (kakšna žeja obhaja človeka na poti, o bog!), krepčamo se z dobrota- mi, ki smo jih prinesli z doma, zapali-mo si cigarete. In zraven se pomenkujemo: o domačih stvareh, o Cankarju, o Prešernu, o Župančiču, o Rusiji, o Franciji, — o gospodu Mussoliniju. Moj tovariš smatra Mussolindja za že-nijalnega človeka; iaz pa ne morem razumeti, da bi epigon mogel biti ženij... Nekoliko trudni smo; napol umiti, napol umazani. Tudi naše besede, mislim. da so prežete s trudnim humorjem. Zunai sije solnce, v zelenju se koplie dan. Sinie in čisto, bistro kakor oko nam sije ob progi Gardsko jezero; nizke hišice ob bregu, vile, letni dvorci. — Tu bi hotel letovati človek! ti spolzi s srca. ko bežiš mimo. In spomniš se Bleda in Bohinja — še intimnej-šilh, še lepših, samo nekoliko bolj lili— putanskih. Milan. Bolj iz fizične, nego iz psihične potrebe izstopimo. Treba se je odpočiti. Zato zgrabi vsak svoj kov-čeg in hajdi! Pred izhodom nas zajame trop fakinov. Vsiljiv portir dreza v nas v žlobudravi nemščini. «Piši nas!» se ga otresemo in tiramo svojo prtljago po razbeljenem tlaku milanskih cest. Po dolgem povpraševanju in tekanju sem in ti a končno vstopimo v ldft, ki nas popelje nekam v drugo ali tretje nadstropje. V srcu je neprijetna zavest, da te bodo pošteno odrli. Saj je to men3a ena poglavitnih lastnosti tega ljudstva tod. No, kaj bi lamentirali: dajmo se ponosno odreti, v sovražnikovi zemlji smo. Ampak kolika slast je kopel, če si se paril in pražil šestnajst ur. V vse znoj-nice ti je prodrlo blato dima in saj. Kakšna slast — samo če bi ljudje tako močno ne štedili z vodo. Ko smo osveženi, nam takoj sije solnce priietneje in znosneje. Napotimo se pod Arco del Sempione po širokih cestah, svetli in podjetni. Zrak je prijetno mehak, ne preveč okužen z bencinom. Čim bolj prodiramo proti centrumu, tem bolj se nam nudi slika Velemesta. Rdeči avtomobili drče, vre-šče, električne zvone, množica narašča, domačini, Angleži, Američani, bogate izložbe, bari, kavarne, palače. To ni več Italija, to je Evropa. Presnažno in prečisto je to mesto — skoro nikjer, ne vidiš razobešenega perila z oken —, skoro brez običajne italijanske romantike, ki dostikrat diši po umazanosti in nečistosti. Presenetljiv' je pogled na Duomo. 1 Če ga pogledaš od daleč, se ti zazdi kakor zračen kolos, spleten iz samih čipk. Njegov beli marmor je čist in brezmadežen. Tako mora biti popotniku v Sahari, kadar se mu pribaji pred dušo fata morgana... Tako je, če ga gledaš od daleč, izločenega iz vsega. Ko pa prideš bliže, te zbode v oči neprijetna neskladnost, neskladnost z okolico, bahaško izzivajoča s svojimi preobširnimi dimenzijami. In ko stopiš v cerkev, v to ogromno polmračno grobnico z velikanskimi gotskimi okni in nebotičnimi stebri, se zrušiš vase. Črv si, o človek, a tu še črv nisi: drobec si in prah. Ne razumem katolikov, da je mogoče zbrano častiti Boga v takih monstroznih somračnih katakombah. V naših priprostih cerkvicah po solnčnih gričih biva solnčen Bog... Neizmerna pa je bila iznajdljivost fantazije, ki je snovala in krasila to kamenito palačo božjo. Vsaka čipka na teh stolpih in stolpičih govori o umetniški roki stvaritelja. Kakšna harmonična pestrost in neenakost! Kolik napor stvariteljskega duha! (Nadaljevanje sledi.) Vsak Slovenec mora biti član „ Vodnikove družbe" svetnik dr. Mlekuš, ki je imel stroga navo« dila, da ne pripusti povorke pod nobenim pogojem v Šelenburgovo ulico in je zato zahtevo vodstva Orjune odklonil. Koman« dant na tem mestu postirane straže, višji nadzornik Slanovec, ki je bil podrejen po« licijskemu nadsvetniku dr. Mlekušu, ni pri« stal na vkorakanje in tudi ni mogel na to pristati. Povorka se je nato vrnila po Kongres« nem trgu. Gosposki ulici, Bregu, Sv. Jako« ba trgu, Starem in Mestnem trgu, Marijil nem trgu, Sv. Petra cesti nazaj na izhodi« šče pred Št. Petersko vojašnico, kjer sc jc izvršil razhod. Ker je bil s tem obhod izvršen, je vod« stvo policijske službe opustilo kordonc. Pri« bližno poldrugo uro pozneje, to je ob M 19. uri je prikorakala v Prešernovo ulico okrog 120 do 150 mož broječa četa Orjunašev, ve« činoma Vojvodincev, od katerih so prvi re« dovi bili pokriti s čeladami. Oddelek var« nostne straže, ki je bil koncentriran na dvo« rišču glavne pošte, ji je šel nasproti in jo ustavil v sredini ulice, da ji zabrani pohod mimo italijanskega konzulata. Straža je razvila kordon, nakar so se tudi Orjunaši na povelje svojega komandanta postavili v osmerostopne reaove. Komandant oddelka in nadzorniki straže so pozivali opetovano Orjunaše, naj se mirno odstranijo in poko« rijo oblastnim odredbam, ali brezuspešno. Prvi redovi, pokriti z železnimi čeladami, so skušali s sklonjenimi glavami, suvajoč stražo s čeladami, prodreti kordon, nakar je bila straža prisiljena rabiti gumijevke, da na ta način odbije napad. Medsebojno ru« vanje in suvanje je trajalo kakih deset mi« nut. Naenkrat je počil od strani Orjunašcv prvi strel, in sicer iz zadnjih vrst desnega krila. Drugi strel je padel iz sredine prvih vrst Orjunašev. Takoj po drugem strelu je trobentač Orjune dal signal za splošni napad, nakar je šele en stražnik oddal strel v zrak, a Orjunaši so z vso silo vdrli proti kordonu. Straža je napad vzdržala in odgo« vorila z gumijevkami in sabljami. Nato je I sledil drugi signal trobentača za napad, pri i katerem so Orjunaši streljali s samokresi in ranili enega nadzornika in dva višja stražnika, kar je dalo povod straži, da od« govori s strelnim orožjem. Sledil je nato umik Orjunašev, ki so še v beg-u streljali na zasledujoča stražo. Prišcdši do Frači« škanskega mostu so nekateri Orjunaši po« metali samokrese v Ljubljanico. Vzrok usodnega pohoda omenjene ci ste pojasnjujejo izjave nekaterih tuuradno zaslišanih Orjunašev, ki so izpovedali, da je prišlo po prihodu povorke na veselični prostor pred Šentpetersko vojašnico med Orjunaši do medsebojnega prerekanja in očitanja, ker se ni mogla nadaljevati povorka po usmerjeni poti. To je vznemirjalo in razburjalo posebno vojvodince in beograjske člane, ki so bili v akcijski četi, ker se jim je očitalo, da so se umaknili pred policijskim kordonom pred Šelenburgovo ulico. Glasom izjav zaslišanih Orjunašev samih su se na predlog glavarja Vojvodiiicev formirali v posebno četo z izrecno namero, da korakajo [ki prepovedani ulici mimo italijanskega konzulata. Tej četi je kazal pot Orjunaš, domačin. Istotako sta pričala dva Orjunaša, da sta padla prva dva strela iz njihovih vrst, kar so ugotovili tudi tuurad-ni organi. Okoli pol 20. ure je hotela skupina Orjunašev v Frančiškanski ulici zopet šiloma prodreti kordon straže, pri čemer je bi! nekemu Orjunašu zaplenjen samokres. Na podlagi vseh teh ponovnih izpadov se je- zabava v šentpeterski vojašnici oblastveno ukinila, zaprli so se skordoni, po-jačeni z žandarmerijo, vsi dohodi k italijanskemu konzulatu, odredila se ie Mesna preiskava pri Orjunaših na veseličnem prostoru in drugih javnih lokalih ter izvršila aretacija vojvodinskih in beograjskih Oriu-uašpv. ki so uprizorili napad v Prešernov! ulici. Pri tem je bilo aretovanih 68 oseb, od teh je bilo 44 po zaslišanju izpuščenih in (5 je bilo policijsko kaznovanih; 18 pa je bilo pridržanih v zaporih. Zaplenilo se "ie pet revolverjev. Ugotovilo se je. da je od izgrednikov iskalo zdravniške pomoči v splošni bolnici in Leonišču vsega trije Orjunaši, ki so bili ranjeni od strelnega orožja. Z ozirom na očitke, objavljene v časopisih o neopravičeni rabi orožja od strani varnostnih organov, se ugotavlja, da policijska direkcija do sedaj ni prejela nobene tozadevne konkretne ovadbe. Policijski direktor. Naši onstran granlc Koroško pismo Vedno več političnih skrbi. — Velika vernost za nemštvo. — Koroške prireditve po avstrijskih mestih. Velikonemška stranka vodi stremljenje po priključitvi k Nemčiji z naraščajočo in« tenzivnostjo. Na zborovanju v Inomostu so ostro žigosali bivšega kancelarja drja -Seipla, ki je rekel, da je Avstrija zmožna lastnega življenja in da si hoče varovati svojo samostojnost. Proti temu naziranju rohnijo zlasti pristaši vclikonemške stran« ke na Koroškem, kjer imajo zadnje čase vedno več političnih, skrbi. Kakor sledi ^ iz r.iihovih glasil, se morajo Nemci na Ko» roškem bati Jugoslavije, ki ima obračun s slovenskem ozemljem v deželi, potem pa Italije, ki sega vedno občutnejše proti se> veru po nemški zemlji. Italijani so po« magali pri koroškem plebiscitu, zato pa zahtevajo veliko odškodnino. Mussolini ho« če prodreti Alpe in si ustvariti razsežno pot v Nemčijo. Italijanska poplava bi za« dela tudi Koroško, po kateri sc že tako raz teza italijanska trgovska roka. Dalje pras vijo, da je bila Avstrija ustvarjena iz po. litičnih. vzrokov, pri čemer so odpadli go» spodarski pogoji. Tako je, da preostaja edina rešilna misel na spojitev z Nemčijo. Po priključitvi bi odpadle vse politične skrbi, ono manjšinsko vprašanje bi kar iz. gmilo s površja in gospodarsko bi živela Avstrija vse drugače nego sedaj. Take tcž» nje stopajo vedno silnejše na dan. Na ti« htm se bojijo, da bi se v Nemčiji ne ohla. dilo nagnrnje do Avstrije in bi se v Evro« pi nc razvile nove izključevalnc prilike... Kolikor bolj silijo koroški Nemci k Nem« čiji, toliko energičneje moramo mi zahte* vati pravično rešitev našega manjšinjskega vprašanja. O binkoštih je bilo na Koroškem okoli 700 izletnikov iz Nemčije. V Monakovem se v zadnjem času posebno ogrevajo za ko« roške zadeve in tam se je v koroškem de. lovnem udruženju poročalo o binkoštnem posetu. Direktor Kuhi je razlagal, kako se mora obdržati nemška gruda na Koroškem, kjer pomeni prehajanje posesti v roke Ita» lijanov in v glasovalni coni v roke jugoslo« vensko orijentiranih «vindišarjev» veliko nevarnost za nemštvo. Okoli Vrbskega jc« zora so nakupili Italijani že več posestev. Kiihi želi, da bi so v Nemčiji zanimali za to. V koroški pokrajini so Jugosloveni do* načini, tujci so Italijani. Jugosloveni hoče« jo le svoje pravice in stremijo po plodnem sožitju z drugorodnim prebivalstvom, Ita« lijani si ustvarjajo v Koroški pozicijo, ka« tero bi znali pri priključitvi temeljito iz* koristiti v svoj prid. Zdrava politika kaže pot k sporazumu z Jugosloveni. Veliko število koroškega delovnega ljud« siva živi izven dežele. V Inomostu je runo« go Korošcev in Korošic in tam obstoji že 25 let »društvo Korošcev*. To obletnico so proslavili pred kratkim posebno sloves, no. Priredili so koncert, pred katerim je imel slavnostni govor deželni poslanec Ga. ternik iz Beljaka, ki je pripovedoval o vedni borbi nemštva na Koroškem. Drugi dan je bila povorka po mestu. Ljudstvo je občudovalo slikovito koroško narodno no« šo; posebno je ugajala skupina »ženitova« n;a v Ziljski dolini*. Povorko je zaključilo kričanje .cKarntcn ungeteilt, alle Zeita. Tudi na Dunaju se gibljejo Korošci. Tam hočejo postaviti spomenik Košata. Pristni Nemci gledajo in poslušajo Korošce in se prepričujejo, da so to Ponemčenci in ne pravi Nemci. To, kar so kazali v Inomostu, je pristno slovensko in Košatovi spevi so izvir mehko čuteče slovenske duše. Ne pozabimo, kako je rekel Seipel, da ima kos roško nemštvo močno slovensko podlago. Pa še nekaj! Pri raznih, koroških priredit, vah po avstrijskih mestih sodelujejo tudi koroški Slovenci in Slovenke, katere zna. io voditelji privabiti v svoj krog, češ da gre za splošno korist koroškega delovnega ljudstva, pozneje pa se sklicujejo na nji. hovo društveno udeležbo kot dokaz, da hoče biti Koroška enotna in nemška! p— Umrl je v Gorici po daljšem težkem trpljenju g. Ferdinand Avian, finančni nad« svetnik v p. Pred prevratom jo bil dolgo vrsto let v službi pri finančni direkciji v Ljubljani in užival vsled svojega izredno poštenega in prijaznega značaja spoštova« nje vseh krogov. Naj počiva v miru! p— Promocija. Na državnoznanstveni fa« kulteti vseučilišča v Curihu js promoviral 26. p. m. g. Vlado Valenčič iz Trnovega pri Ilirski Bistrici za doktorja «economiae publicaes. p— Sprememba imen. Zveza evharistič. nih ustanov je te dni predložila justičnemu in notranjemu ministru načrt zakona, ki naj olajša spremembo imen, ki marsikate. rikrat izražajo »soverzivne in protinacijo. nalnen namene. Pri tem se sklicujejo na znani zakon od 10. januarja t. I. št. 17., s katerim se ja politični oblasti dala pravica spremeniti vse tuje priimke na Tirolskem v italijansko obliko. Zakon ima kakor zna« no poseben člen, ki pravi, da se sme raz. tegniti po potrebi tudi na druge (čitaj slo« vanske) pokrajine. Načrt gre za tem, da se poveri politični oblasti pravica, dovoljeva« ti na zahtevo imen «v sedanjem duhu ča. sa». Zahteva tudi, da bi se opustile vse do sedaj predpisane pristojbine. Načrt pravi sicer naj sc spremembe omejijo samo na zahtevo prizadetih ali njihovih starišev ali namestnikov, pri tem računa na splošen odziv vseh prizadetih in «na prepričevalno delo občinskih uradov, ki bodo znali izvr« šiti to nalogo.® Po naše bi se reklo. Do se« daj so se občinski urad: omejevali na to, da so odrekali pravico slovenskim starišem dajati novorojenim otrokom imena, ki ni. so bila po_ volji občinskemu uradniku ali županu. Država si je pridržala pravico spre. meniti neitalijanske priimke v ^italijansko obliko«. Sedaj pa predlaga omenjena zveza občinskih zastopstev, da naj bi občinski uradi vplivali na občinarje, da spremenijo imena svojih otrok, ako sta ne dišijo enes mu ali drugemu priseljenemu tajniku ali podeštatu. Kako pa se to OMMcem ueieseima se priporočajo naslednje tvrdke: Stavbno mizarstvo peter bizjak Ljubljana, Spodnja Šiška 136 4917 Pile (tnrpife) la rašpe Mizo velesejma CoU gostilni Joii svet") IVBkH JAX I sm tovarniška zaSoga šivalnih, pisalnih in plctšlnih strojev ter koles Ljubljana, Gospcsvetska cesta 2 4901 FOTO-ATEUE ANT. URŠIC š (V HIŠI TRGOVSKE BANKE) VHOD IZ FRANČIŠKANSKE UL. 10/11. 4926 ^vracua m H & „LLOYD" ^ na SV. PETRA cesti štev. 7 se priporoča obiskovalcem velesejma z Izborno kuhinjo, prvovrstno pijačo in lepimi sobami za tujce. Senčnat, brezprašen vrt Z odi. spoštovanjem 49 4 „ MARUA TAUZES. Sodbeni instrumenti na ?elesefmn P. „G" Krojni solsbi svet no Bučlil odda popravilo M šolskih peči. Ogleda in ponudbo stavi se do 15, julija t. 1. Krojni šolski m\ na lutki, Dolenjsko Fran SetaU, predsednik. 5l69 a * L. TUBK LJUBLJANA, PRED ŠKOFOO 1/1 Strojno pletenje, nogavice, čepice, obleke, jopice, majce i. t. d. 4884 = Najnižje cene! = 3 kompletne, dobro ohranjene premične rešetke (Kettenrost) tvrdke «Erste Brunner Maschinenfabrik». Rešetkina ploščina 6.05 m2 (2335 mm širine in 2591 mm dolžine). So še v obratu in se lahko ogledajo v naši tovarni. — Prcdasta se tudi 2 parna kotla, sistema «Tisch-bein» z dvojnim parnim prostorom, s kompletnim kuriščem, vsak po 180 m2 kurilne ploskve s koncesijonirano prenapetostjo 10 atm. Teža enega kotla z armaturami ca. 28.000 kg — 1 parni kotel kakor zgoraj, le s 150 m2 kurilne ploskve. Teža tega kotla ca. 22.000 kg. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. tehniška centrala Vevče pri Ljubljani. «73-a Gaston Leroux: ,2 Prikazen v Operi Da ste videli, kako sva izttgovala jezik k pljuskajoči obali!... Najine oči in ušesa so bila polna vode. Jezik pa je ostal suh kakor roževina!... Ko je g. de Chagny dospel do zrcala, ga je obiizr.il... in tudi jaz . -. sem obliznil zrcalo.... Bile je žareče!... Tedaj sva se zavalila po tleh z obupnim hropenjeni. G. de Cliagny je nastavil na sence zadnjo pištolo, ki je bila še nabasana, jaz pa sem zagledal pred nogami pendjabski konopec. Zdaj sem vedel, zakaj se je pri tej tretji sliki zopet prikazalo železno drevo!... Železno drevo je čakalo name!... Ko pa sem gledal pendjabski konopec sem uzrl nekaj, kar me je tako silno streslo, da se je g. de Chagny stavil v svoji samomorilski kretnji. Že je mrmral: »Zbogom, Kristina!...« Prijel sem ga za roko in mu odvzel pištolo... Nato sem se po kolenih splazil do tistega, kar sem bil videl. Zraven pendjabskega konopca sem v zarezi tal odkril žebelj s čl no kapico, čig' ar raba mi ni bila neznana. Končno sem torej našel pero mehanizma,. . ki bo dprlo vrata.. ki nama vrne svobodo... ki nama izroči Erika v oblast! Potipal sem žebelj... Pokazal sem g. de Chagnyju žareč obraz! ». Žebelj s črno kapico se je vdal pod pritiskom... In tedaj... ... In tedaj se niso odprla vrata v zidu, marveč se je odloputnilo v tieh propalo. Iz te črne votline je takoj zavel svež zrak. Sklonila sva se nad _______ni četverokotnik kakor nad bister studenec in sva pila hladno senco Sklanjala sva se niže in niže k propalu. Kaj neki utegne biti v tej luknji, v tej kleti, ki je tako tajinstveno odprla svoja vrata v tleh? Nemara je tam notri voda? ... Pitna voda... Iztegnil sem roko v temo in zadel sem na kamen, nato na drugi kamen... na stopnice ... črne stopnice, ki so vodile v klet. Vikont je bil že pripravljen, da plane v luknjo!... Ce ni doli vode, se da tja vsaj uiti pred žarečim objemom teh strašnih zrcal... Toda zadržal sem vikonta, ke> sem se bal kake nove zvijače pošasti. Prižgal sem lanterno in odšel prvi navzdol... Stopnice so se potapljale v najglobljo temo. O. ta čudežni d stopnic in teme!... Tega hladu r.i mogla povzročati samo prezračevalna naprava, ki jo je gotovo postavil Erik v kleti, marveč je izhajala predvsem iz same zemlje, ki je morala biti popolnoma prepojena z vodo v globini, kjer sva se nahajala .. Tudi jezero ni moglo biti daleč!... Kmalu sva dospela do konca stopnic... Oči so se jele privajati senci in razločevati okrog naju oblike .. okrogle oblike... Nameril sem tja svetli pramen lanterne... Sodi!... Bila sva v Erikove kleti! Tu je moral hraniti vino in morda tudi pitno vodo... Znano mi je bilo, da je Erik velik prijatelj dobre kapljice... Hej! Koliko pijače v tej kleti!... G. de Chagny je božal okrogle oblike m ponavljal: »Sodi, sodi!... Koliko sodov!. . .< V resnici jih je bilo jako simetrično razvrščeno čedno številce v dveh vrstah, med katerima sva stala... Bili so majhni sodčki in presodil sem, da je Erik izbral to velikost nalašč zato, da bi jih lažje prenesel v klet Ogledovala sva si drugega za drugim in iskala, če nima kateri med njimi pipe, po čemer bi spoznala, da je že nastavljen. Toda vsi sodi so bili neprodušno zaprti. Tedaj sva enega med njimi napol privzdignila in začela z nožem obdelovati čep. V tistem trenutku se mi je zazdelo, da čujem iz daljave enolično petje z znanim ritmom, ki sem ga že pogosto slišal na pariških ulicah: »Sodi!... Sodi!... Ali imate kaj sodov na prodaj? ..« »Ho, ho! Prisegam vam,< je dejal vikont, »da se petje oddaljuje v sodu! .. < Vstala sva in pogledala zadaj za sod... »Notri je!« je rekel g. de Chagny; »notri je!...« Toda slišala nisva ničesar več... in ugotoviti sva mogla samo slabo stanje, dejansko zmešnjavo svojih čutov... Vrnila sva se k čepu. G. de Chagny je podstavil obe roki in z zadnjim naporom sem izbil čep. Vikont je približal polno prgišče k svetiljki___Sklonil sem se nad njegove roke... In takoj sem zagnal lanterno s tako silo proč, da se je zdrobila in ugasnila... ter bila uničena za naju... Tisto, kar sem videl v rokah g. de Chagnyja... je bil smodnik! Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S'—. Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1»—, Najmanjši znesek Din PopriiViia! Špecijaini mehanik pisarn, stroje* Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. Tel. tat. 434 17" Vajenec kateri ima stanovanje pri starših, se sprejme v kavarni »Jadran*, Maribor. 18964 Pletilje dobro izurjene za bombažno in volneno trikotažo, se iščejo. Zaporlitev celo leto i'lača tedenska. — Pismene •onudbe poslati na naslov: i>. Mirilovič, Nova GradiSka (.Slavonija). 17938 Učenec za trgovino s meSanim blagom, se išče za takoj. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dolenjsko*. 18019 Slovensko pevsko društvo < Moste« proslari dne 4. julija t. 1. 23Ietnieo s razvitjem prapora na vrtu g. Ivane Erbežnlk v Mostah. Tem potom se vabijo »si društvn naklonjeni prijatelji k mnogobrojni udeležbi. 17914 T. RABIČ *] 3. Ljubljana ^OBSUg? Modni atelje M. Šare Ljubijana, Kongresni trg *»i«k- Marenberg 178S3 Lep zaslužek mr'i aeilmm vpokojenim »e)i'V ■•."•arjem s prodajo v ... ..i hiš! potrebnega pred-i-.rj. Ponudbe na upravo »Jut-.,- pod značko «T,e| zaslužek 52». levo, Pekovski vajenec se takoi sprejme na Dunajski cesti 58. 18004 Kontoristinja ali praktikantinja zmožna nemške in laške korespondence, stenografije in strojepisja, sc sprejme v pi«amo večje trgov'ne na deželi, s hrano, stanovanjem in celo oskrbo v hiši. Nastop takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Stev. 1612». 17983 f iščejo 201etno dekic išče službe k boljši družini izven Ljubljane. Zna nekoliko šivati in kuhati. — Ponudbe na upravo