Naročnina
DnevnoItdajn
za državo SHS
meietno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedejska Izdala celole no vJugo-elavtfl 80 Din, za Inozemstvo lOO D
Cene oglasov 1 stolp, petit-vrsta mali oglasi po 1 30 In 2 D.veCM oglasi nad -13 mm viàlne po Din 2-30, velllcl po 3 In 4 Din, v urednlikcmdrlu vrstica po 10 I >ln □ Pn većiem □ noro-tllu popust Izide ob 4 zlulraf razen ponde 1)кп ln dneva po prazniku
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo te v Kopltar/evl ulici »t. 6 111 Kokoplsl se ne vraCa/o, netranhlrana pisma se ne sprer/emalo j- Uredništva tele/on it. 2050. upravnlštva št. 2328
Uprava /e vKopltar/evI ul.št.S * Cehovnt račun: C/ubl/ana štev. I0.630 In IO.J49 sa inserate, Sara/evošl.756J, Zagreli št. 30.011, Prana In Dunal št. 24.797
Političen lisi slovenslci narod
Nova ideja gospoda Pribičeviča
Šef samostojnih demokratov g. Svetozar Pribičevič govori v zadnjem času zelo veliko o potrebi neke nove strankarske grupacijc, katera naj bi združevala vse demokratske in napredne elemente v državi in v kateri bi sodelovala tudi njegova stranka. Gre torej za nekako novo politično idejo g. Pribičeviča, ki bi bila v jedru sledeča, kakor jo je fiksiral na zagrebški konferenci svojih pristašev minulega pondeljka.
Edina rešitev težkega položaja v državi je zbližanje vseh demokratskih elementov, vseh tistih, ki so za narodno in državno edin-stvo brez separatističnih primesi, ki so za suverenost naroda, za pravi in neokrnjeni parlamentarizem 1er za radikalne, socijalne in gospodarske reforme. Tako bi se ustvarilo nekaj novega in velikega, veličastna grupacija zdravih in naprednih elementov, ki bi mogla zagotoviti nemoten razvoj države vsaj za kako desetletje.
Pred vsem je na tej ideji g. Pribičeviča interesantno to, da on išče zdaj združitve vseh demokratskih in naprednih elementov z novo politično oziroma strankarsko formacijo. Poprej je vedno zatrjeval, da je njegova SDS tista, ki združuje vse demokratske in napredne elemente v državi. Med tem pa je očividno spoznal, zlasti po konstantnem nazadovanju SDS, da je treba za to koncentracijo nove firme, v katero bi vstopila SDS kot soude-ležnica, ali z drugimi besedami: da bi bilo najbolje SDS sploh likvidirati ,kar je nedavno pri neki drugi priliki, čeprav ne naravnost, tudi izjavil, navdušujoč se za ustanovitev nove velike politične stranke ...
No, pa to je naposled čisto postranska stvar, v kaki formi bi SDS izpeljala to svojo pregrupacijo, zaenkrat je zanimivo le dejstvo, da SDS sploh išče strankarskega priključka in da ne čuti več moči v sebi in privlačnosti, da bi ona sama bila zbirališče tistih demokratskih in naprednih elementov, ki jih zdaj išče.
Povsem naravno tudi. Kaj pa je vendar na dosedanji SDS in njenem udejstvovanju, bilo razun atributa »demokratska«, ki si ga je nadela, sicer še demokratskega in kaj naprednega, da bi moglo sploh vleči k njej kakega človeka, ki je res demokratski in napreden? Ali so bili morda demokratski in napredni njeni režimi, prožeti absolutističnega duha, nestrpljivega partizanstva in — kar je najhujše — vsestranskega terorja? Ali pa so morda demokratska in napredna njena ustavo-in upravotvorna dela, s katerimi se vedno toliko ponaša? Ali je morda centralistični ustroj naše države, ta kardinalna zasluga SDS, demokratičen in napreden? Vse same stvari, ki jih vsi resnično demokratski in napredni elementi v naši državi danes odločno obsojajo, vsi dokumenti, ki pričajo, da je SDS vse prej, samo demokratska in napredna ne.
In je potemtakem le logično in potrebno, da sc mora SDS, ako hoče sodelovati kje, kjer so demokratski in napredni elementi, po-preje sama temeljito preorijentirati in se na-vzeti demokratizma in naprednjaštva. Vprašanje pa je, če je SDS po mentaliteti ljudi, ki jo vodijo, to sploh v stanu. Če presodimo pro-gramatično stran, kako si zamišlja šef SDS g. Pribičevič združitev demokratskih in naprednih elementov v državi, moremo o tem zelo dvomiti.
Vsi tisti, ki so za narodno in državno edinstvo brez separatističnih primesi... pravi g. Pribičevič. Kaj hoče danes po osmih letih naše državne in narodne zajcdnice s tem geslom gospod Pribičevič sploh še početi? Ali nimamo državnega in narodnega edinstva, ali nimamo ustave, ki temelji na državnem in narodnem c-dinstvu? Ali je kdo v državi, ki je proti državnemu in narodnemu edinstvu? Ali misli g. Pribičevič, da so tisti, ki so za revizijo ustave, bodisi na avtonomistični bodisi federalistični podlagi, načelno proti državnemu in narodnemu edinstvu? Preje jc mogel g. Pribičevič vsaj pobijati g. Radiča, češ, da je s svojo seljaško republiko proti državnemu in narodnemu edinstvu, dasi — natančno vzeto, — zamisel g. Radiča temu edinstvu v bistvu tudi ni nasprotovala, danes, ko se jc g. Radič svoji republiki odpovedal, jc postala torej borba g. Pribičeviča za državno in narodno edinstvo iudi na tej fronti brezpredmetna. Kakšno svrho naj bi potemtakem imela koncentracija demokratskih in naprednih elementov na podlagi državnega in
narodnega edinstva, ko ni nikjer nobenih nasprotnih elementov!
In pa tisto »brez separatističnih primesi«, kaj se to pravi in kaj hoče g. Pribičevič tu doseči? Mar misli, da bo kdaj izbrisal iz tega sveta Srbe, Hrvate in Slovence? Z ide;nega stališča g. Pribičeviča pogledano, je že obstoj teh treh narodov, in naj so šc tako trdno in nerazdružljivo zvezani v eno državno in narodno zajcdnico, sam na sebi separatizem — in proti temu se hoče g. Pribičevič boriti oziroma hoče to odpraviti? Ali ves razvoj našega državnega življenja skoz teh osem let g. Pribičeviča res ni prav nič naučil, ampak
Bolgrnd, 5. aprila. (Izv.) V opozicional-nem časopisju, kakor tudi v nekem delu javnosti se z vso upornostjo širijo glasovi o skorajšnji krizi vlade, oziroma spremembah v naši notranji politiki. V kolikor smo se informirali, te vesti lahko označimo kol neutemeljene. O krizi kot taki ne more biti govora, pač pa bi se lahko govorilo o eventualni razširitvi sedanje vlade koalicije. Še za časa proračunske debate so se skoro vse opozi-cionalne stranke izjavile pripravljene vstopiti v vlado. V tej smeri so se tudi storili razni koraki. Glede razširitve koalicije obstojajo sledeče kombinacije.
Predvsem kombinacija za razširitev vladne koalicije z D. Z. Proti D. Z. v vlado je sicer precejšnje število radikalnih poslancev. Ti mislijo, da z ozirom na nasprotujoče si interese radikalne in demokratske stranke v Srbiji takšna kombinacija nikakor ne bila v korist državni upravi. Po njihovem mnenju je z ozirom na to nepotrebno z D. Z. voditi kakršnakoli pogajanja. Z druge strani pa se zdi, da stavljajo demokrati takšne zahteve, da nadaljnja pogajanja skoro niso mogoča, čeravno bi večina političnih krogov vstop D. Z- v vlado simpatično pozdravila.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Popoldne so se v Belgradu razširile vesti, da je romunski kralj umrl. V zunanjem ministrstvu niso imeli o tem nobenega potrdila, niti kakšnih novejših vesti iz Bukarešta. Na romunskem poslaništvu so Vašemu dopisniku potrdili, da se je stanje romunskega kralja poslabšalo, vendar pa da še nimajo nobenih vesti o njegovi smrti. Z ozirom na to so to vest demantirali.
Dogodki v Romuniji zanimajo tukaj vse kroge, predvsem diplomatske. Diplomatski krogi so posebno izjavljali, da je z ozirom na morebitno smrt sedanjega kralja pričakovati v Romuniji velikih dogodkov in vseh mogočih komplikacij- Nek diplomat je v razgovoru dejal o teh komplikacijah sledeče:
Predzgodovina poslednjih dogodkov v Romuniji je itak znana. Dvorski krogi so prišli v spor z dosedanjim prestolonaslednikom Karlom v političnih in družinskih zadevah. Glede političnih zadev največ radi tega, ker je princ Karol mnogo občeval z opozicijo, z liberalci. Glede družinskih zadev pn so znane njegove ljubezenske avanture. Kljub temu si je princ Karol ohranil simpatije vseh vojaških krogov in v precejšnjem delu tudi med ljudstvom. Proti njemu je vodil borbo takratni predsednik vlade Bralianu. To je razumljivo, ker je bil Bratianu na vladi. Sedaj pa nastaja vprašanje, ali je Bratiaiyi kot opozicionalec še vedno proti Karolu. On v poslednjem času zelo lavira. Misli se, da ho skušal sedanji položaj izkoristiti ter da so bo izrekel za Karola. Odločen Karlov nasprotnik je sedanji predsednik vlade Avarescu. Za slučaj smrti kralja Ferdinanda so z ozirom na to mogoče sledeče kombinacije: Nekateri zahtevajo, da se sestavi namestništvo pod vodstvom generala Avaresca, v katerim bi bilo dvoje ali troje važnejših osebnosti iz političnih in vojaških krogov, najbrže šef vojaškega štaba. V tem namestništvu bi mel glavno besedo in dejansko izvrševal diktatorsko oblast general Avarescu. Drugi krogi zahtevajo regentstvo kraljice. Trelji pa namestništvo pod vodstvom kraljice. Na vsak način so vsi oficielni krogi proti princu Karolu. Njega ne jemljejo v nobeno kombinacijo. Radi tega se misli, da bi z ozirom na znano razpoloženje v armadi in med ljudstvom moglo priti do komplikacij. Vlada priznava to razpoloženje. Ukrenila je vse potrebno, da zaščiti svoj prestiž. V vseh središčih so se garnizije vladi udanega vojaštva zelo pomnožile. Cenzura je stroga. Ro-inuniia je skoro od vsega sveta odrezana. Pri-
prav čisto nič, da še vedno goni frazo o separatistih in separatizmu?
Dovolj: Preveč nezaslužene pozornosti bi izkazovali novi ideji g. Pribičeviča, ko bi jo še da'jc razmotrivali. Saj je to, kar smo tu pokazali, zadostno osvetljuje — zastarele njegove nazore, danes dvakrat zastarele. Če bi hotel g. Pribičevič z uspehom pokremti kako novo politično akcijo, potem bi moral priti tudi s kako res novo idejo. Tc pa očividno nima. In zato bo ta njegova sedanja akcija z vso vorjetnostjo imela samo ta efekt, da bo ostala SDS šc bolj osamljena kot je že itak.
Zato forsirajo nekateri radikali drugo kombinacijo, namreč vstop radičevcev v vlado Še več radikalov pa je proti radičevcem. Po njih mnenju so radičevci samo razdiralen element, ki kljub svojemu številu ne bi pospeševali okrepitve naših notranjih razmer.
Drugi radikali, ki se ogrevajo za to kombinacijo, da bi se Radič pritegnil v vlado, pravijo, češ da bi bilo za slučaj, če bi pašičevci glasovali proti Maksimoviču, njihovo število tako majhno, da bi Maksimovič kljub temu ostal v večini. Večina resnih radikalov je mnenja, da so vse te kombinacije brezpomembne. Vlada, ki je mogla dobiti takšno večino celo pri proračunski debati, je najboljše jamstvo, da bo izvršila tudi druge stvari.
Kar se tiče Maksimoviča in obtožnice proti njemu, so vsi krogi mnenja, da bodo radikali soglasno glasovali proti obtožnici in jo na ta način odklonili.
Misli se, da so vse te vesti brez podlage, da so neutemeljene in da ni pričakovati vladna krize v nobenem slučaju, razširitve vladne koalicije pn nikakor ne pred konrem tega meseca, če bi katera od opozicionalnih strank pokazala pripravljenost sprejeti vladne pogoje.
hajajo samo vesti oficielnih romunskih agencij. Vsi ti ukrepi, ki jih je romunska vlada storila, še bolj potrjujejo, da se je bati kakšnih komplikacij. Vladni krogi sami so mnenja, da je njih moč še tolikšna, da bodo morebiten preokret proti njihovim nameram lahko v kali zadušili ter da bodo času prepustili, da se vse kombinacije mirno in počasi razvijajo.
Be'grad, 5. aprila. (Izv.) Iz Bukarešto je prišlo sledeče uradno poročilo:
»Inozemski listi so namenoma napačno poročali in objavili vest, da obstoja v Buka-reštu bojazen pred političnimi komplikacijami i.n da se radi tega zbirajo čete in izdajajo preventivni ukrepi. Čeprav je cela država v velikih skrbeh radi resnosti kraljeve bolezni, vendar niso te skrbi v nobeni zvezi z bojaznijo pred komplikacijami katerekoli vrste. Najodločnejše demantiramo vse vesti o nekakem razpošiljanju čet v nekatere kraje države. Slični ukrepi nikakor ne bodo potrebni iz splošnih razlogov, ker je romunski narod vedno pokazal svojo modrost in zaupanje svoji vladi.« To poročilo je podpisal predsednik ministrskega sveta Avarescu.
Bukarest, 5. aprila. V poučenih krogih izjavljajo, da sta imela v soboto ministrski predsednik A v e r e s c u in voditelj liberalne stranke Bratianu dolg pogovor. Kakor se trdi, sta se državnika sporazumela o vseh važnih vprašanjih in obnovila zvezo iz leta 1925., ki določa, da se ohrani status quo tako v notranji kakor zunanji politiki Romunije. Poleg zveze z Italijo se brezpogojno ohrani tudi Mala antanta. Ustavni red v ničemer ne izpremeni in sedanja vlada ostane na krmilu do konca parlamenlarne dobe. Isto tako ostane v celoti v veljavi sklep kronskega sveta z dne 4. januarja 1926. glede odpovedi princa Karola in regentskega sveta, ki sestoji iz princa Nikolaja, patrijarha Mirona in predsednika vrhovnega sodnega dvora Buzdugana.
v Pariz, 5. aprila. (Izv.) Dopisnik »Ma-tina< v Bukareštu piše, da je voditelj liberalne stranke Bralianu zgubil zaupanje v lojalnost generala Averescuja in bo samo počakal, da kralj od hripe ozdravi, nakar mu bo predložil zahtevo po sestavi narodne vlade-Averescu je pripravljen, da vsak tak poskus prepreči.
v Bukarošt. 5. aprila. (Izv.) Današnje objave o stanju krni a Ferd nanda pravijo, da je nocojšno noč kralj preslal boljše. Zdravje so mu boljša. Dočim ie im<al včeraj 37.5 vro.
Danes koncert v stolnici ©b pol osmih zvečer.
fSI3BB®E8®SE®B8E!®BB®®ea
čine, ima danes vročine 37, puis 90, dihanje pa 22.
Bukarest, 5. aprila- Uradno naznanilo
javlja, da se je kraljevo stanje poslabšalo. Krajevni pojavi bolezni so se poostrili. — Dvorni krogi izjavljajo, da kralju moči trajno pešajo.
Bukarest, 5. aprila. Princu Karolu se na
njegovo prošnjo, da se sme vrniti v Bukarest, še ni poslal odgovor.
Odbor narodne kmetske stranke je včeraj sklenil, da se v vprašanju ustavnega čina z dne 4. januarja 1926. pridružuje stališču vseh ostalih političnih strank.
Pretep v zagrebškem mestnem lasfopsvtu.
Zagrebški župan Heinzel je sklical mestni občinski zastop k izredni seji, ki naj bi manifestirala za izključitev Zagreba Lz oblasti. Tej zahtevi sc kakor znano najljutcje upirajo radičevci. Zato je prišlo med govorom župana Heinzela do viharnih prerekanj in ko je radičevec ing. Košutič hotel županu iztrgati iz rok koncept govora, celo do obračunavanja s peatmi in komolci. Župan je dobil udarec na nos, da se mu je ulila kri. Po pretepu so radičevski zastopniki odšli.
PROTI HRVAŠKEMU MUSSOLINIJU.
Zagreb, 5. aprila. (Izv.) Današnji »Ob-zor« je v svojem uvodniku nenavadno ostro napadel St. Radiča. Značilno je, da je »Obzor v borbi med Radičem in Zagrebom doslej stal ob strani. Po snočnjih dogodkih pa se je odločno postavil proti Radiču in pravi, da bi Radič hotel biti sedaj diktator Zagreba, ko ima v oblastni skupščini večino, ki ga slepo uboga.
Zagreb, 5. aprila. (Izv.) Iz Splita so v Zagreb prispeli albanski emigranti, med njimi albanski polkovnik Tassato.
Odnosa;*! Grško
in Jugoslavijo.
Belgrajsko »Vreme« objavlja izjave neko »zelo visoko grške politične osebnosti, ld igra v grški zunanji politiki veliko vlogo«. Po teh izjavah pričakuje sedaj Grčija od Jugoslavije iniciativo za no\a pogajanja glede pogodb, Ici so bile sklenjene pod Pangalosovo vlado. Grčija teh pogodb brez irprememb ne r.iore ratificirati. Sporne točke bi bile sledeče: 1. Razsodnik v sporih med grškimi in jugoslovanskimi uradniki naj ne bo Francoz, marveč naj rarsodnika imenu e Društvo narodov iz kake male države. 2. Obalno plovbe Grčija Jugoslaviji ne more dovoliti, marveč veljaj svobodna luka v Solunu le za jugoslovanski izvoz in uvoz v inozemslvo. 3. Grčija ne more dovolili koncentracije vse trgovine centralnih dežela v Solunu, ker bi to škodovalo grški trgovini. 4. Politična pogodba, ki naj se doda gospodarskim konvencijam, bi morala veljati najmanj 10—15 let, ker potrebuje Grčija to doto mirnega razvoja, da si opomore po katastrofah.
Glede Itali;e je izjavil Vremenov zaupnik, cla je bila le-ta opetovano predlagala Grčiji, da pristopi italijansko-albanskemu paktu proti »srbskemu imperializmu«. Toda sedanja grška vlada je — kakor vse dosedanje — trdno odločena, da ohrani iskrene in prijateljske odnošaje in trajno zvezo s sosedno kraljevino.
Kar se tiče Anglije, so grški odnošaji i njo jako pr'jatel ski, ker mora Grčija kot sre domorska država vpoštevati prestiž te velesile. S leni pa ni rečeno, da bi Grčiji diktirala njeno politiko Anglija.
Z Italijo je Grčija sklenila gospodarsk« konvencije in je z njo v prijateljskih zvezah toda razdvaja ju nerešeno vprašanje Dode kaneza. Upam — jo zaključ i zaupnik - da bo srbski narod dov dj obziren, da ne uslvari grškemu narodu potrebe, da so vrže v na-ročjo Italije.
IZ NORVEŠKEGA PARLAMENTA, v Oslo, 5. aprila. (Izv.) Parlament je z 92 proli 43 glasovom odklonil predlog delavske slranke. da se lctoe vojaških novincev sploh ne vpokliče. Tudi radikalni predlog na vm njo nabornikov jo bil odklooiea.
VSada ostane ~ lahko se pa razširi.
Pred važnimi odločitvami v Romuniji.
%
Pred pogajanji z Italijo.
t Rim, 6. aprila. (Izv.) Na današnji eeji ministrskega sveta je poročal Mussolini o ziu-nanjem in notranjem političnem položaju. Izjavil je, da se je pretekli mesec notranjepolitični položaj zelo zboljšal. — V svojem poročilu je omenil tudi razmere med Jugoslavijo in Italijo. Razmerje je mogoče zboljšati samo pod nekaterimi pogoji. Prijateljski pakt z Ogrsko ne odgovarja le gospodarskim interesom, ampak definitivno potrjuje odkritosrčno Ln prijateljsko duševno razpoloženje v obeh državah. Generalni konzulat za izseljeništvo se bo ukinil. Mesto njega se ustanovi generalni urad za Italijane v inozemstvu. Na predlog prometnega ministrstva se odobri ukaz, na podlagi katerega se za dobo 30 let z veljavo od 1. januarja 1928 proglase sledeče luke za proste: Savano, Genova, Livorno, Neapelj, Brindisi, Bari, Ancona, Benetke, Trst, Reka, Palermo, Messina, Catania in Cagliari.
Belgrad, 5. aprila. Včeraj so se na zunanjem ministrstvu znova oglasili poslaniki Dard, Bodrero in Seba. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, so predpogajanja z Italijo tako daleč dozorela, da se v kratkem začno konč-noveljavna pogajanja. Le-ta se bodo vodila v Rimu med Mussolinijem in našim poslanikom Rakičem, ki bo dobil v ta namen vsa potrebna pooblastila.
v Berlin, 5. aprila. (Izv.) V državnem zboru je izjavil dr. Stresemann, da o albanskem vprašanju sedaj ne more javno govoriti Sedaj se vršijo pogajanja za ureditev tega vprašanja.
Izjave grSkoga zunanjega ministra.
Atone, 6. aprila. V klubu konservatdvno-demokratične stranke je včeraj govoril kot etrankin predsednik zunanji minister Micha-laooupuloe. Dotaknil se je med drugim itali-jansko-albanskega pakta in rekel, da Grčija iskreno želi, da ostane Albanija neodvisna in samostojna. Nikakor pa ne bi Grčija ostala in-diferentna nasproti kakršnemu koli vmešavanju v albansko notranje zadeve. Glede tega stoji Grčija budno na straži. Albanija Albancem, Balkan Balkanoam, to je geslo, ki edino more končno prinesti mir tem izmučenim deželam.
Anglija in tiranski pakt.
Pariz, 5. aprila. »Havas« objavlja angleški demanti glede vesti, da je Anglija predlagala, naj se tiranski pakt v toliko izpremeni, da se italijansko jamstvo ne bo raztezalo na sedanji režim. Anglija takega predloga ni stavila.	•
Slovesna potrditev italijansko-ogrskega
prijateljstva.
v Rim, 5. aprila. (Izv.) V dvorani zmage v palači Ghiggi sta danes popoldne Mussolini in grof Bethlen podpisala italijansko-ogrsko prijateljsko in razsodiščno pogodbo. V zvezi e tem je Mussolini slovesno izročil Bethlenu Codices Corvini. Tekst prijateljske pogodbe bo jutri zjutraj objavljen v Budimpešti in Rimu. Razen tega sta tekom današnjega popoldneva Mussolini in Bethlen izmenjala še več diplomatskh not, ki se nanašajo na medsebojne prometne olajšave
Ministrski predsednik Bethlen je imel tudi razgovor z rimskimi časnikarji. Rekel je, da sta z Mussolinijem obravnavala predvsem tri glavna vprašanja. Pred vsem je bila na dnevnem redu sklenitev prijateljske pogodbe in ureditev glede reškega pristanišča. Bethlen je poudaril, da sta glede tega Italija in Ogr-
ska sklenili posebno pogodbo. > Glede tega moram,« je rekel Bethlen, »stopiti v razgovore še z Jugoslavijo. V principu je Jugoslavija to že odobrila, treba se je z Jugoslavijo še dogovoriti o nekaterih posame?nostih tehničnega pomena.« 0 tretji točki razgovorov se je izjavil Bethlen zelo kratko: >Jaz sem Mussoliniju izčrpno poročal o položaju Ogrske v okviru evropske mednarodne politike. Zdi pa se mi, da ni ugoden čas govoriti o tem kaj več.« V nadaljnjem poteku razgovorov je izjavil Bethlen, da se vrši zbliževanje med Jugoslavijo in Ogrsko in da je med obema državama že pripravljena razsodiščna pogodba. S Češkoslovaško še nismo tako daleč, vendar bo sklenitev trgovinske pogodbe zelo ugodno vplivala na medsebojne odnožaje.
Obroč okoli Jugoslavije sklenjen?
Belgrad, 5. aprila (Izv.) Potovanje grofa Bethlena je dalo tukajšnjim političnim krogom zopet priliko razmišljati o resnosti zunanjepolitičnega položaja. Nekateri politični krogi vidijo v sklepanju prijateljskega pakta med Madžarsko Ln Italijo ponoven dokaz Mus-solinijeve protijugoslovanske politike. Po njih mnenju je sklepanje tega pakta v zvezi z znanimi namerami Italije, ki stremi za izolacijo naše države Dosedaj si je Italija znala pridobiti vse naše sosedne države razen Bolgarije. Nekateri krogi so mnenja, da obstoja slična pogodba tudi s to državo. S tem bi bila zaključena veriga, ki jo je Mussolini zamislil okoli naše države. Dejstvo, da smo se nahajali neposredno pred pogajanji za sklenitev
slične prijateljske pogodbe med nami in Madžarsko, daje tem krogom temveč povoda, verjeti resničnosti svojih mnenj.
V zvezi s tem sta se danes tukajšnji madžarski poslanik Forster in italijanski poslanik Bodrero obiskala zunanjega ministra Pe-riča ter ga obvestila o podpisu prijateljske pogodbe med obema državama. Kakor se zatrjuje, je italijanski poslanik pri tej priliki naglasil, da ni ta pogodba v nobenem nasprotju z znano prijateljsko pogodbo med nami in Italijo in da so z ozirom na to neutemeljene vse bojazni, ki so se pojavile v delu javnosti. Madžarski poslanik pa ni dal glede tega nobene izjave.
Italija ne raznaroduje.
v Rim, 5. aprila. (Izv.) Na današnji seji Je predložil pravosodni minister v odobritev ukaz, s katerim se tudi na Primorsko razširi zakon o popravljanju družinskih imen. Zakon je veljal dosedaj samo na Tirolskem. Zakon govori sicer samo o popravljanju imen italijanskega in latinskoga izvora, a se mora aplicirati tudi proti Slovanom in Nemcem. Družinsko ime so more po tem zakonu spremeniti tudi proti volji nositelja.
Dogodki na Kitajskem.
v Pariz, 5. aprila. (Izv.) Francoeka vlada je naročila poslaništvu v Pekingu in generalnemu kon/.ulu, da protestirata pri pekinški vladi in pri kantonskih oblasteh radi uboja dveh misijonarjev in zahtevata zadoščenje.
v London, 5. aprila. (Izv.) Angleško, ameriško m japonsko poslaništvo v Pekingu bodo radi dogodkov v NanMngu izročila kan-tonskim oblastem identične note. Besedilo ameriške note je že brzojavno odpoelano v Peking. Med vladami se vrše posvetovanja, da se določijo koraki za slučaj, da bi konton-ska vlada zahtevam velesil ne ugodila.
v šanghaj, 5. aprila. (Izv.) Prodiranje revolucionarne armade preko Rumene reke je zadelo na odpor. Severne čete so pričele e protinapadi in so zasedle mesto Kuanghi po težkih bojih. V šanghaj je dospelo danes 200 ranjencev južne armade.
v London, 5. aprila. (Izv.) Besedilo ameriške note kantonski vladi, ki je bila brzojavno že odposlana v Peking, je v bistvu enako z angleško in japonsko noto. Vse tri velesile bodo postopale sporazumno, četudi ne popolnoma skupno.
v London, 5. aprila. (Izv.) Reuter javlja iz Sanghaja, da je bilo pri zadnjem spopadu Ki-tajccv z Japonci ubitih 10 Kitajcev in 2 Japonca, veliko pa ranjenih. Kitajci so vzeli sedem Japoncev kot talce.
Chamberlain o Kitajski.
London, 5. aprila. V včerajšnji seji poslanske zbornice je Chamberlain izjavil, da se pogajanja glede zadoščenja za dogodke v Nan-kingu z velesilami nadaljujejo. Morda se bodo namesto kolektivne note izročile posâmes ne, enako glaseče se note. Ko je Chamberlain navedel, da delavska stranka razpošilja svoj tednik pod napisom »Konservativna stranica je povzročiteljica pokolja na Kitajskem«, je došlo med njim in poslanci do viharnih nastopov. — Potem je Chamberlain odgovarjal na interpelacijo glede odnošajev s Sovjetsko Rusijo in rekel, da sicer nima dokazov o sovjetski propagandi na Kitajskem, vendar ni dvoma, da je protiangleško razpoloženje med KKtajci pripisati moskovskim vplivom. Britanska vlada po zadnji svoji noti ne smatra za smotrno, da bi storila kak nadaljnji korak.
ZAKON 0 STROKOVNIH ORGANIZACIJAH NA ANGLEŠKEM.
v London, 6. aprila. (lav.) Spodnja zbornica je včeraj obravnavala, zakonski predlog o strokovnih organizacijah. Po novem zakonskem načrtu je vsaka stavka, ki hoče izvajati kak vpliv na vlado, proglašena za nezakonito. Dalje je prepovedana vsaka stavka, ki sega preko dotičnega industrijskega ozemlja. Prepovedano so tudi stavkovne straže v večjih skupinah.
Da boste^zađO^VOUnl	jZ(Je|kj
zato je treba naročiti tako blago le pri
luati KI. Hdsmič
ljubljena, Sv. Petra cesto 31
Podruinlca v Mariboru. Vitrin)«»« 20 Ur « Kimnlko. Šutn» 4.
Za edlnstvo vseh Jugoslovanov.
Včeraj, dne 5. aprila ob 2 popoldne ee je vršil sestanek akademikov z g. dr.'Kosto-vom v areni Narodnega doma. Sestanek je sklical Svet slušateljev ljubljanske univerze dn je imel namen konkretizirati misel združitve vseh južnih Slovanov s pobudo za ustanovitev Lige za zedinjenje Jugoslovanov. Sestanka so se udeležili številni delegati vseh akademskih društev. Vodil ga jo predsednik Sveta slušateljev, jurist Iskra.
G. dr. Kostov je podal ustroj jugoslovan-sko-bolgarske lige v Parizu, nakar se je razvila debata. Omeniti je treba v prvi vrsti resna izvajanja abs. fil. Vatovca o našem tozadevnem delu. V vsakem društvu naj se ustanovi krožolc, ki se bo bavil zlasti z Bolgarsko sploh, in posredno s tem z idejo združitve vseh južnih Slovanov. Delegati vseh takih krožkov naj bi pod okriljem Sveta slušateljev tvorili posebno sekcijo, ki bi svoje delovanje razširila najprej med našo inteligenco, nato pa med najširšimi plastmi našega naroda. Ta in vsa druga njegova izvajanja so navzoči z navdušenjem sprejeli. Predsednik Sveta je obljubil, da podvzame še ta teden vse potrebne korake. Javljali so se še drugi govorniki.
Dr. Kostov je odpotoval s snočnim brao-vlakom v Belgrad. Na kolodvor so ga spremili številni akademiki in mu poklonili za elovo šopek rdečih nageljnov, povitih z bolgarskim in jugoslovanskim trakom. V načrtu ima še predavanja v Mariboru v ponedeljek, in even-tuelno še v Celju v soboto. Zatrjeval je, da odnaša iz Ljubljane kar najlepše vtise. Upamo, da bo ta misel, ki sicer ni nova v nas, našla zdaj mogočen razimah med nami in prišla do končne realizacije Dr. Kostovu smo za njegov obisk hvaležni.
Prosvetna zzvesca
Prosvetno društvo pri Sv. Krištofu v Lfob-IJani je imelo preteklo nedeljo pomladni občni zbor. Iz poročil odbornikov posnemamo, da se je društvo že prav krepko okoreninilo. V kratki dobi osmih mesecev je priredilo že tri večje prireditve in več prav uspelih predavanj, eno s skioptiČnimi slikami. Predavanja so bila prav pestre vsebine: o Kreku, o Koroški, o ruski revoluciji in boj« proti krščanski šoli. Društvo ima čitalnico, kjer se dobe revije znanstvene, leposlovne in nabožne vsebine. V kratkem otvorijo tudi knjižnico. 2a-libog ovirajo društveno delovanje premajhni prostori; društvo ima eno samo sobo, pa še ta ne odgovarja namenu. Bog daj, da nam petičneiši prijatelji kaj kmalu pomorejo do primernejših prostorov. — Ker je med letom odstopilo par odbornikov, so se vršile tudi volitve. Izvoljeni so bili: L. Rib ar, predsednik; O. Tutta, podpredsednik; Z. Trinkova, tajnica, M. Korenčan, blagajnik; R. Tutta, gospodar; L Plestenjak, knjižničar; L. Ko-blar in V. Grom. — Upamo, da ba novi odbor vodil društvo k novim uspehom. Bog živil
Rađio
PROGRAMI:
Zagreb 810, Breslau 822.6. Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 449, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 980.
Sreda, 6. aprila.
Zagreb; 20.30 pesmi, 21.45 poročila. _ Breslau: 20.30 prenos iz Berlina; vzhodno- in zahodno-pruski večer, 22.15—24 plesna godba. — Praga: 19.30 Beethoven »Missa solemnis« sodeluje dunajska filharmonija. — Frankfurt: 20.15 operetni večer. — Brno: 19.30 prenos iz Prage. — Rim: 20.45 Concerto di Musica Leggera d' Operctta. — Langenberg: 20.30 »Jugendfreunde« veseloigra L. Fulda, 22.45 plesna godba. — Berlin; 20.30 vzhodno* in zahodno-pruski večer, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 21.05 Grillparzer, ciklus: Esther, nato lahka večerna glasba. — Varšava; Concert: musique légère.
Četrtek, 7, aprila.
Zagreb: 20.30 vesela večerna glasba, 21.45 poročila, 22 plesna godba. — Breslau: 20.25 kompozicijski večer H. Marteau-a, 22.15—24 plesna godba. — Praga: 20.08 godba na pihala, 20.45 petje, 21 koncert. — Frankfurt: 19.30 Pucinijeva opera »Madame Butterfly«, nato do 24.30 plesna godba. _ Brno: 20 koncert. — Rim: 20.45 Concerto di Musica Strumentale ed' Opera. — Langenberg: 20.30 Rena v pravljici in pesmi, 23.15 plesna godba. — Berlin: 20 Kalmanova opereta »Die Zirkusprinzesin«, nato do 24.30 plesna £odba. — Dunaj: 20.05 Grinzingov večer. — Varšava; 20.30 koncert, posvečen delom Mendelssohna.
Petek, 8. aprila.
Zagreb: 19.55 prenos iz operetnega gledišča, nato poročila. — Breslau: 20.30 koncert, 22.35 esperanto. — Praga: 20.08 koncert, 21.30 zabavna glasba, 22.15 plesna godba. — Frankfurt: 20.15 »Friihlmg«, opereta F. Lehdrja, 21.15 kabaretni večer. — Brno: 20 sinfonični koncert. — Rim: 20.45 Concerto Vocî^e e Strumentale. — Langenberg: 20.30 »Die Verlobung bei der Laterne« in »Das Mâdchen von Elizondo« od J. Otfenbacha, nato do 24 plesna godba. — Berlin: 20.30 klavir, 21.15 200 let orkestralne glasbe, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 20.05 A. Adamova opera »Wenn ich Kônig wiire«. — Varšava: 20.15 koncert
Sobota, 9. aprila.
Zagreb: 20.30 Beethovcnov večer, 21,45 poročila, 22 plesna godba. _ Breslau: 20.25 večer R. Koppela, 22.15—24 plesna godba. — Praga: 19.15 prenos iz Brna. — Frankfurt: 20.15 koncert v spomin Brahmsa, nato do 24.30 plesna godba. — Brno: 19.15 Gounod: »Faust« (Margarete). — Rim: 21 Transmissione da Un Tcatro. — Langenberg! 21 vesel večer, poje F. Baumann (tenor), Berlin, nato do 1 plesna godba. Berlin: 20.30 vesel konec tedna, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 20.30 opereta »Briidcrlein fein« J. Wilhclma, godba L. ralla, nato večerni plesni koncert. — Varšava: 20.30 Concert, musique légère, 22.30 musique de danse.
RADICI potrebščine
"	^^ v naJveCJ! !zb!r! sfaîr.ovaaîogï prï
i FRANC BAR. Ljubllonau Cankarjevo nabr. 5 TeleJL 407
Knjige in revije
Jubilejna itevilka »Savremene opitine* prinaša naslednjo vsebino: V drugem letu (dr. Miroslav Stojadinovič). Nekoliko pogleda na občinsko upravo (franc, minister Ed. Herriot). Nemška mesta (nemški minister dr. Ktllz). Mestne samouprave in občine na Bolgarskem (nar. poslanec in vseuč. prof. Petko Stavnov). Občinska samouprava v Avstrijski republiki (kancler dr. Ignacij Seipel). Ameriški sistem organizacije mest« (dr. Homer Linrl-gren [?; transskribirano], publicist ln vseuč. prof.) Moderna občina (Emil Wink, belg. senator in gl. tajnik Mednar. zveze mest). Občinska samouprava v CSR (dr. Uhlif, rač. notr. min. v Pragi). O izenačenju naše obč zakonodaje (min. Boža Maksimovič). Glavne poteze reforme zakona v belgrajski občini (dr. K. Kumanudi, min. n. r. in župan belgrajski). Cavour v občini (dr. Ivan Grgič), Mesto Zagreb (dr. M. Bogdanović, mestni senator). Skoplje (dr. Vojislav M. Radovanovič, prof.). Komunalna politika naše vasi (Slavko Koeié, gl. be-ležn.). O kruhu našega kmeta (dr. Grga Bogič). Zdravstvene postaje (dr. St. Ivanič). Občina in zdravstvo (dr. Sima Petrovič, bivši pomočnik ministra za nar. zdravje). Naša plinska industrija (ing. Crnekovič). Problem naših potov (inž. Lazar Lj. Radivojevič). — Uredništvo in uprava »Savremene opštine« je v Beigradu, VukaKaradiča ul. 11. I. — Naročnina za celo leto 200 Din. Posamezne številke (6) po 20 Din. Jubilejna številka sama 30 Din.
Oriia, Prebujenje. Izšla je pod tem naslovom nova zbirka pesmi Griše Koritnika. Cena 10 Din, Knjižica se dobi v vseh ljubljanskih knjigarnah in
pri avtorju samem (pri »zmajskem mostu«). џ џ џ
^ Iz samozaložbe je poslal pravkar pod pesniškim imenom Griša, naš stari znanec Koritnik Gregor, v svet prvo svojo zbirko neprvencev. Prvenci njegovi so raztreseni po raznih listih, zlasti mnogo jih je iz dijaških let natisnjenih po letnikih Doma in Sveta Izpred vojne. Zmeda časov ln razne osebne neprilike so prisilile Koritnika k dolgotrajnemu molku (sam pravi, da »na dvanajstleten odmore 1911—1923). Zdaj pa nas je prijetno iz-nenadil, ko nam je za velikonočni čas poklonil na 40 straneh tiskano drobno zbirko svojih pesmi izza 1. 1923. Dvaintrideset pesmi in pesmic bo toplo pozdravil ljubitelj jasnih misli in zvonkih verzov, opominjajočih tu in tam na naše najboljše pevce iz predvojne dobe od Murna preko Gregorčiča tja do Prešerna, deloma tudi na tujca Materlincka (»Zadnje naročilo«). Morda mu bo uprav to dejstvo pridobilo prijateljev v starejših vrstah sedanjikov, zakaj najmlajši rod težko da bo zadovoljen ž njim — nerevolucijonarjem, skromuim, boječe nežnim pevcem, ki bo, upamo vsaj, s svojimi zvonkimi rimami in melodičnimi ritmi, umerjeno in neobte-ženo vsebino, tiho filozofijo, prikrito trpkostjo in melanholijo preprosto narodno čuvstvenostjo privabil naše skladatelje, da prelijd v muzikalne umetnine, za kar se marsikatera Koritnikova pesem prav priporoča. — Ni naS namen, da tu podrobno analtzujemo in izražamo strogo kritiko. To bodo opravili leposlovni listi. Mislimo pa, da nam nihče ne bo štel v zlo, če izrekamo svoje obče zadovoljstvo nad to skromno zbirko skromnega, tihega poeta, preživljajočega se — izreden pojav med slovenskimi llterati! — s prodajanjem kramarskih drobnarij gospodinjam in kuharicam, hitečim mimo njega tam ob vogalu ljubljanskega zmajskega mostu nasproti Jugoslovanske tiskarnet , Saj vemo, kaj je hudo naglasil že Prešeren o uso-ti pevcev sploh, o usodi slovenskih pa še posebej: da njemu »Kranjec osle kaže«. Ne želimo, a tudi ne verujemo, da bi se kaj takega pripetilo Koritnikovemu »Prebujenju«. 2elimo pa od srca, da bi naglo poprodal do zadnjega zvežčiča vso naklado prve zbirke, da bi zato mogel Čim-preje misliti na zunaj Ln znotraj na bogatejšo zbirko po — popolni preroditvi svoji v smeri, k Jo izraža zadnji njegov »Vzdih«:
Daleč, visoko je sinje nebo:
misli snujoče vanj rastd,
gladno je solnca, željno jasnin
nežno brstenje njih korenin.
V brezdnu življenja jih stresa mraz,
s slano morečo jth hrani čas,
malo je upa blestečega
hčerkam trenutka ljubečega.
Cvetke drhteče, vaš vrtnur
vas je sadil na razpotje, vihar ...
Daleč je solnce, smeh jasnin —
se 11 razcvete vanj iz nižin?«
Saj se menda ne motimo, da prebujeni Lazar ne bi mogel pozabiti na razpotje in na viharje preteklosti, po trpkih skušnjah življenja ne misliti z upom tja daleč, kjer visoko je sinje nebo, kjer solnce in »smeh jasnin« ...	Ptr.
»Slovenska Krajina« I. letnik, 4. številka. Vsebina: V dneh preteklih (pesem). Kjer rožice cveto in ptičice pojo. V šoli (pesem). Zlata veriga. Ptiček v kletki (pesem). Srečni in nesrečni doživljaji Vladka (otroška zgodba, nadaljevanje). Listnica upravništva. Spomin junaku (pesem). Kaj pa je tebe treha bilo. Norček. Listnica uredništva. Zabavni kotiček. Kotiček za mladino. »Slovenska krajina« je na vzgojno-izobraževalnem polju tako zanimiv pojav, da zasluži, da je poučena o njej tudi širša slovenska javnost. V kratkem sc povrnemo k njej. Priporočamo jo pa že sedaj. Naroča se v tiskarni E. Balkanyi, D. Lendava. Posamezna številka stane 1 Din.
»Naš čolnič«. Izšla je 3. številka tega prekrasnega lista primorskih Slovencev. Vsebina je sledeča: Ivan Pregelj; Zvodnik (povest od včera| in danes). Pomonki: Veliki teden. Magajna Bogomir: Študent Vajda, Valči in vila. P. Keller (prevedel dr. A. Kacin); O glasbenem življenju v Alt-europi. Zavetniku (pesem). Rado Bednarik: Leta Gospodovega (Turek v deželi). Lojze Golobič: Tine in Tinka (povest). Domače šege (narodna noša). Naši ljudje. Zanimivosti. Pisma uredniku. Uganke. Urednik. Organizacija. Društva. — Naročite se na »Naš čolnič« (naročnina 25 Din). Naroča »e pri: Lojze Golobič, bogoslovec — Ljub-.ljana.
Dr. Stanislav Bevk: Botanika za šolo bi dom.
(S 804 slikami in 41 podobami v barvotisku.) Cena v platno vezani knjigi 160 Din. 4°. Strani 447. Ljubljana 1927. Državna zaloga šolskih knjig in učil. — »Vendarle enkrat zopot nekaj, kar res kaj pomenil«, vzkliknemo, ko prebiramo to res krasno, bogato opremljeno, na lep in fin papir prav Čedno tiskano knjigo, ki jo krasi krog 400 slik in stane kljub tej opremi primeroma nizko ceno 160 Din. Bevkova Botanika ni lepa in reprezentančna knjiga samo za oko, ampak nudi tudi po svoji prvovrstni strokovni vsebini vsakemu inteligentu tn ljubitelju narave prvovrsten užitek. Tako izvrstne knjige na polju botanike Slovenci do sedaj še nismo imeli. Bere se gladko in jo bo vzel vsak prijatelj naših domačih rastlin rad v roke in jo prebiral sebi v korist in zabavo, zlasti ker pisatelj nikjer ne pozab! omeniti zdravilnih zelišč, ki raste po ozemlju naše državo. Tako im« Uniio« Uutl evoio nemalo praktično vcodiioaU
ф
Kaf se godi doma
Za pravSce mestnih delavcev v Ljubljani.
Preden se je gerentski sosvet pri vladnem komisarju sestal k prvi seji, je bilo s strani gradbenega urada pri mestnem cestnem nadzorstvu prošlo soboto 2. aiprila odpuščenih 30 delavcev. V ponedeljek 4. aprila so izjavili pri prvi seji gerentskega sceveta zastopniki SLS, da je conditio sine qua non, da se odpuščeni delavci takoj sprejmejo nazaj v mestno službo, ker sicer zastopniki SLS niso pripravljeni sodelovati v gerentskem sosvetu. — Po magistratu se je te dni raznesla vest, da so >k 1 e r i k a 1 c k odpustili iz mestne službe delavce. Te tendencijozne vesti so se širile s prozornim namenom, da bi se pred začetkom delovanja 6edanji gerentski sosvet v javnosti zasovražil in bi se njihovi zastopniki predočili kot protisocialni. Na seji so člani gerentokcga sosveta obenem zahtevali, da se odpuščenim delavcem plačajo tudi dnine od 2. aprila dale, ker so bili na nezakonit in neutemeljen način odpuščeni. G. vladni komisar je obljubil, da bo napravil takoj reme-duro in cdpuščene delavce zopet poklical na delo in jim domaknil izgubljene mezde. Na ta način so naši zastopniki v mestnem gerentskem sosvetu preprečili nakane magistralnih demokratskih eksponentov, ki so hoteli mestnim delavcem preprečiti, da bi dosegli po delavskem redu jim zajamčene pravice. Več izmed odpuščenih delavcev bi namreč doseglo stalnost tekom prihodnjih tednov, ker so že od aprila 1926 v mestni službi. Te pravice so se hotele mestnem delavcem prikrajšati na ta način, da bi se jim službena doba prekinila in bi bili kasneje kot sezijski delavci vnovič zaposleni, pri čemer bi se jim poprej odslužena doba ne vštela. Zmni so nam pa slučaji iz gerentovan a demokratskega trosveta, da so nekatere delavce brez zahtevanih predpogojev takoj stalno namestili. Naši zastopniki ge-ren'skega sosveta bodo na straži, da se mestnim delavcem ne stori nobena krivica.
Regulacija Drave pred Ptujem.
Maribor, dne 5. aprila 1927.
Skozi deset in desetletja že dela Drava pod Ptujem ogromno škodo. Cele kilometre najboljše zemlje ter gozdov so že odnesli dravski valovi na levi strani. Najhujše so prizadete občine: Formin, Oslušavci, Gajovci. Ze pod rajno Avstrijo so se borili naši poslanci, da bi izposlovali potrebne kredite Za regulacijo Drave ravno pod Ptujem. Nekaj se je storilo že tudi v Avstriji, da se je vsaj površno zavarovalo levo obrežje pred trganjem in to posebno, ako je Drava narasla. Od prevrata sem so poslanci Jugoslovanskega kluba neprestano na delu, da bi se enkrat lotiia država regulacije Drave, ker sicer bodo ogrožene poleg zemlje cele vasi. Sedaj šele, ko je stopila naša SLS v vlado, se jo posrečilo našim poslancem izr poslovati večmilijor..«ki kredit, s katerim se bodo začela še letošnjo spomlad regulacijska dela, ki bodo obranila zgoraj imenovane občine pred uničenjem. Za izposlervanje tega prepotrebnega kredita se je največ trudil poslanec ptujskega okraja g. I. V es en j a k. Danee v sredo se je odpeljal gosp. veliki župan dr. Schaubach, da si bo ogledal na licu mesta škodo, katero je povzročila Drava pod Ptujem in knika regulacijska dela so flajnujnefša, da se odvrne nevarnost v slučaju
Hočemo konkurence
ker le konkurenca pocenjuje blago. Smo najcenejši z vsemi oblačili. Najboljše blagove, anfflsške in češke, nudimo zaradi carine le neznatno dražje kakor v inozemstvu.
drago schwab — ljubljana.
spomladanskega porasta Drave. Izdelali se bodo takoj regulacijski načrti in delo se bo oddalo podjetju, ki bo stavilo najbolj sprejemljive pogoje in predloge.
Izposlovanje kredita za regulacijo Drave pod Ptujem je eden od velikih uspehov naše stranke in naših poslancev.
Poiar v Mengšu.
V noči od nedelje na ponedeljek smo imeli v Mengšu požar. Z bliskovito naglico je ogenj objel in pokončal gospodarska poslopja dveh gospodarjev. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. Domačim in sosednim gasilnim društvom se je po trudapol-nem delu posrečilo ogenj omejitL Ne da se ugotoviti, ali je ogenj podtaknila hudobna roka, ali pa je nepreviden pozen potnik vrgel v pod ostanek goreče cigarete. Skoda je velika, zavarovalnina neznatna.
Smrtna nesreča med s'oven-skimi izseljenci v Franciji.
Iz Francije nam poročajo: V noči od 18. na 19. marca se je smrtno ponesrečil Albin N a r a d , eter 27 let, doma iz Zagorja ob Savi. Imenovani je bil zaposlen pri Fosse 3 Mines de Courriéres. Pri kopanju rova mu je padel kamen na glavo in mu vzel zavest. Po štiridnevnih groznih bolečinah je podlegel in se poslovil od nas 23. marca za vedno.
t
Ker nočemo biti neobjektivni in ker pravilna stvar našega naroda v Italiji italk ne potrebuje neobjektivnih sredstev obrambe — saj gola dejstva sama na sebi govore zadosti — objavljamo na tem mestu v celoti po stenografskem zapisniku parlamenta odgovor, ki ga je naučni minister Fedele dal dr. Besednjaku. Minister je dejal:
»Po govoru poslanca Besednjaka čutim dolžnost, da podam zbornici par kratkih izjav. Naravnost neresnično je, da meri politika vlade, predvsem pa šolska politika na raznarodovanje drugo-rodcev. To ni naloga Italije, ki je stara mati omike, in ki spoštuje kulturo vsakega naroda. Italija hoče samo braniti v okviru svojih meja lastno omiko. (Zbornica ploska.) Neresnično je, da je verski pouk postal obvezen v italijanščini za slovanske učence; verski pouk delijo slovenski učitelji v slovenskem jeziku in jaz sem ustanovil na srednjih šoleh stolice za slovenski jezik, ravno radi tega, da bi dokazal, kakšno spoštovanje imamo za ta jezik.
Kar se tiče otroških vrtcev, o liuterih je govoril poslanec Besednjak, moram izjaviti, da mi ne vršimo nikake propagande, da bi privabili otroke: slovenske družine pripeljejo prostovoljno svoje otroke v naše šole ln naše vrtce, ker vedo, da se učijo v teh šolah in teh vrtcih obenem г italijanskim jezikom omike, ki je vzbujala občudovanje v vseh stoletjih in pri vseh narodih.
Moja dolžnost je, gospodje poslanci, da razpršim, ako je mogoče, obžalovanja vreden vtis, ki so ga morda naredile trditve poslanca Besednjaka. Ponavljam: ne gre za raznarodovanje, kajti resnično s ponosom lahko gledamo na naše šole, katere žele in katere obiskujejo drugorodci; saj nas prosijo celo, naj ustanovimo večerne tečaje, da bi se učili naš jezik.
Nočem se prašati, za čim stremi govor poslanca Besednjaka. Izjavljam pa, da nismo šli čez mejo najbolj trezne zmernosti. Kar se tiče odpustitve slovenskih učiteljev, ponavljam še enkrat, da sem bil ž njimi morda še bolj obziren kot z učitelji drugih pokrajin Italije in Slovenci so po
Pokopali smo ga 25. marca na pokopališču Fou-quiéres les Lene. Oče in brat, ki sta bila o nesreči takoj obveščena, sta prihitela v Francijo, misleč da najdeta še živega, toda prišla sta ravno par ur pred pogrebom. Imenovani je Bil zelo priljubljen fant in zgled vseh Slovencev v tem okraju, kar so pričali mnogi venci in tisočglava množica pri pogrebu. Naj mu sveti večna luči Njegovim staršem pa izrekamo naše sožalje! — Rojaki v Franciji boron de Méricourt sous Lens, Pas de Calais.
Nova odkrita o vlomih Ihringa in Szaboia.
Te dni je dobila mariborska policija iz Linca obvestilo, da je na podlagi podatkov, poslanih iz Maribora, ugotovila policija v Lincu, da sta se Ihring in Szabo mudila tam v času od 10. do 15 novembra ter sta izvršila vlom v realko, ki se je posrečil ter obema vrgel dober plen. Stanovala eta v nekem hotelu, Szabo pod pravim imenom, Ihring pa kot »Johennes Schindler, reisender Miss'onsgehilfa und christlicher Dissident ans Dresden«. Sodišče v Lincu bo zahtevalo ekstrada-cijo obeh zločincev, ko bosta pri nas odsedela kazen. Oglasilo se bo sigurno 5e več sodišč iz drugih držav in oba zločinca čaka najbrže še dolgotrajno potovanje iz ene ječo v drugo. Zanimivo je, da razpolagata oba vlomilca s tako dobrimi zvezami, da je interveniral za nju v Belgradu celo madjar-ski poslanik, vendar je umaknil zahtevo, da jn izpustijo is zapora, ko so ga informirali, kakšna tička da sta.
zanesljivih poročilih odgovornih uradov, - katerim moram povsem zaupati, nastopili (manifestirali) proti Italiji in režimu.
Dud&n: Pred vojno in po vojni.
Fedele: To je bila moja točna dolžnost, ki sem jo imel kot minister prosvete. (Zbornica burno in dolgo ploska.)
Besednjak: Gospod predsednik, prosim za besedo.
Predsednik zbornice: Poslanec Besednjak, Vi ste že govorili. Zadeva je zaključena.«
Minister Fedele trdi torej in lo s posebnim poudarkom, da politika italijanske vlade ne meri na raznarodovanje drugorodcev, kojih omiko da ta vlada spoštuje. Če italijanska vlada, kar se tiče Slovanov, ne meri na njihovo raznarodovanje, čemu je reducirala slovansko ljudsko šolstvo in ga postopoma reducira dalje, čemu je uničila vse slovansko srednje šolstvo in učiteljišča, čemu preganja slovansko duhovščino in prosvetno inteligenco, čemu davi slovanski tisk in zanlenja nedolžne čitanke, da bi vsaj deca doma ne pozabila svojega materinega jezika, čemu sistematično razpušča slovanske kulturne organizacije, čemu je zatrla toliko prosvetnih slovanskih društev in jih razpušča dalje? Italiji ni treba v Julijski Benečiji braniti lastne kulture, kakor je izjavil minister Fedele, ker je slovanska manjšina niti more niti hoče napadati in ima Italija vso možnost, da jo razširja, ko je vsa javna oblast v njenih rokah. Da bi pa slovenski kurzi na srednjih šolah dokazovali, da Italija noče Slovanov raanarodovati, tega g. minister menda niti sam sebi ne verjame, ker mora pač sam vedeti, da »slovanski lrurzi« ne morejo nadomestiti uničenega slovanskega srednjega šolstva. Gosp. minister trdi, da delijo verski pouk slovenski učitelji (bržčas je mislil duhovnike) v slovenskem jeziku, ni pa povedal, da je sam z odlokom od 1. oktobra 1923. duhovnikom zabranil. da bi vršili verski pouk in vzgojo v slovanskem jeziku od 4. ljudskošolskega razreda dalje! On jo sicer v svojih mnogoštevilnih medklicih med go-
vorom poslanca Besednjaka Izjavil, da zato, ker ti učenci govore že zelo dobro italijansko, toda prviï noben slovenski kmetski otrok s 4. razredom ljudsko šole še ne govori tako dobro italijansko niti se ni mogel tako globoko navzeti italijanskega duha in kulture — kar bo minister Fedele priznal — da bi mogel s pridom vsrkavati vase zveličavne istine katoliške vere, drugič pa je s to izjavo minister sr.mo priznal, da mu gre za raznarodovanje slovanske dece! Če minister Fedele dalje trdi, da slovanske družine prostovoljno oddajajo svojo otroke v italijanske otroške vrtce, govore dejstva drugače, kajti sicer bi ne bilo treba podeetatom, prefektom in fašistovskim tajuikom našega naroda po moralnem pritisku najrazličnejše vrste pripravljati do tega, da svojo deco izroča potujčeval-nicam, za katere morajo občine votirati denar. In ali je sploh mogoče govoriti o svobodi, kjer jo občinska avtonomija vobče ukinjena ln vladajo čisto brez ugovora od fašistovske vlade imenovani podeštati? Jako ponesrečeno je sklicevati se na svobodno odločitev ljudstva, kadar sploh ni nobeno svobode ne v tem ne v drugem pogledu, gospod minister!
Kar se tiče odpuščenih učiteljev, ugotavljamo, da je gospod minister ostal dolžan dokaz, da so ti učitelji manifestirali proti Italiji in režimu, če so mu poročali odgovorni uradi resnico, potem nI povoda, da ne bi minister to objavil, da bi javnost vedela, kateri učitelji so to bili in kako ter ob kateri priliki so svoja protiitalijanska čuv-stva manifestirali. Tako pa žalibog tega tudi po ministrovem odgovoru ne vemo. Trditev g. ministra (v medklicih na dr. BesednjAka), da so ti učitelji pripadali organizaciji, ki nima sedeža v Italiji, dokazuje le, da so mu njegovi organi po. ročali neresnico, kajti v Jugoslaviji ne obstoji nobena učiteljska niti kaka druga organizacija, v kateri bi bil včlanjen katerikoli učitelj iz Julijske Benečije ali imel z njo kdaj kakršnokoli zvezo.
Gospod minister se more torej uveriti, da smo napram njemu popolnoma objektivni in da baš radi te objektivnosti ne najdemo v njegovem odgovoru ničesar, kar bi ovrglo naše očitke proti njegovi raznarodovalni šolski politiki.
Zgodovina razoustitve treh društev na Krasu.
Poročali smo že, da je tržaška prefektura razpustila prosvetno društvo »Krast v Skopem in društvo >Kres< v Štorjah. Društvi sta bili de facto razpuščeni tik pred božičnimi prazniki; predsednik »Krasa« je prejel .-azpustitveni dekret 20. decembra, predsednik »Kresa« pa šele 15. januarja. V istem času je karabinerski brigadir na Proseku razpustil društvo »Zgonik< v Zgoniku kar z lastnim dekretom. Predsednik društva je protestiral radi nezakonitega postopanja brigadirja; kajti edino prefekt ima pravico razpuščati društva. Na posredovanje osrednje prosvetne organizacije je vsa zadeva prišla do notranjega ministrstva, ki je tudi odredilo preiskavo. Pred dobrim tednom je prišel v Zgonik karabinerski kapetan, da se na licu mesta informirajo zadevi. Predsednika društva jo začudeno vprašf.1, ali ni še prejel prefektur-n e g a odloka o razpustu društva. Predsednik jo odgovoril, da je prejel samo brigadirjev dekret Kapetan je nato odšel. Čez par dni prejme predsednik iz Trsta pismo, v katerem se je nahajal dekret, s katerim tržaški prefekt odreja razpust društva ?Zgonik«. To jo bil torej rezultat preiskave! Najlepše pri vsem tem pa je, da nosijo razpustitveni dekreti vseh treh društev (»Kras«, »Kres* in '»Zgonik« ) isti datum, t. j. 9. decembra, in da jih je podpisal še prefekt Gasti, ki danes že davno ni več v Trstu. Kakor rečeno, je dekret v Skopo priromal 20. decembra, v Storje 15. januarja in v Zgonik 13. marca. Bogve, koliko novih dekretov je še na j>oti.
MB do ma Ee* ročno delo lfl. llNIl! ШШ
najcenejše pri Osredn i Ëioksrski zadrugi
Ljubljana, Kongresni trg
Slovenci ш Jiolljrl
Kaj ie s. minister FedeEe odgovoril poslancu
Besednjaku.
Rado Kušcj:
Pravoslavne cerkve in njihovo pravo.
Cerkveno pravo šteje pri pravoslavnih narodih med mlajše discipline. Književniki imenujejo n. pr. kot prvega ruskega kanonista barona Rosenkampfa z delom: Obozre-nie Kormčej knjigi v istoričeskom vide, 1829, a pri Južnih Slovanih J e v ! e m i j a J o v a -noviča s spisom: Načatki cerkovnago prava, v srbskem in latinskem jeziku, Novi Sad 1841. Cerkveno pravo se je na srbskih bogo-elovjih kot učni predmet uvedlo šele 1. 1863., a na jurldični fakulteti v Belgradu šele 1. 1899. Temelje cerkvenemu pravu kot posebni znanstveni disciplini pa je med pravoslavnimi Srbi položil koncem 19. stoletja poznejši episkop zadrski dr. Nikodem Milaš (f 1915).
Vse svoje življenje je M i 1 a š posvetil temu predmetu in bil je vrlo plodovit pisatelj. On je prevedel za pravoslavno cerkev veljavne kânone na srbščino: »Zbornik pravila pravoslavne crkve«, Zadat in Novi Sad 1884— 1886, jih ponovno izdal 1. 1895.-96. komentirane v Novem Sadu (Pravila s tumačenjima) in s tem ustvaril osnovo za samostojni razvoj srbske cerkveno-pravne književnosti. Napisal je okrog 50 kanonisličnih in cerkvenozgodo-vinskih razprav, a njegova glavna zasluga obstoji V tem, da je napravil poskus, zvezati pravo vseh pravoslavnih cerkva v enoten sistem. nuditi torej nekak iu* commune vseh
vzhodnih avtokefalnih cerkva, a obenem pre-dočiti tudi njihove partikularne posebnosti na podlagi njihovih krajevnih pravnih virov. Njegovo »Pravoslavno crkveno pravo« je izšlo 1. 1890. v Zadru, kjer je bil Milaš takrat profesor na pravoslavnem bogoslovnem zavodu, je bilo 1. 1897. prevedeno na ruski in nemški jezik, 1. 1902. je sledila druga srbska izdaja v Mostaru, 1. 1904. bolgarski prevod, 1. 1905. drugi popravljeni in pomnoženi nemški provod, kateremu sta sledila še ruski in grški prevod.
Odkar je Milaš mrtev, nimamo zaznamovati pri Srbih na cerkvenopravnem polju pomembnejših del. L. 1913. je izdal profesor dr. Čedomil M i t r o v i ć malo knjižico »Crkveno pravo«, ki je izšla 1. 1921. v nespremenjenem besedilu v drugi izdaji, neupošte-vajoč takrat že izvršeno zedinjenje vseh srbskih pravoslavnih cerkva in upostavitev srbske patriarhije. Dočim preglednega dela o organizaciji srbske pravoslavne cerkve v domačem jeziku še danes nimamo, jc podal prof. H u d a 1 v Grazu že 1. 1922. o njej prav nazorno sliko v knjigi: Die serbiseh-orthodoxe Nationalkirchc. Vrednost knjige povzd;gujcjo šc historična izvajanja o posameznih srbskih ccrkvah, ki so sedaj združene v celoto. Knjigo preveva očita tendcnca, ugladiti z dobrim poznavanjem posameznih iztočnih cerkva pot zedinjenju pravoslavja in katoličanstva.
Koncem prošiega leta je izšlo Mila-levo »Pravoslavno crkveno pravo« v tretji izdaji. Besedilo druHe Lzd.ie iz L 1902. ie ne-
izmenjano in reproducirano potom »ofsetti-ska«. Za besedilom slede »Izmene in dopune«, ki so vzete vse iz druge nemške izdaje iz leta 1905. in na srbščino prevedene. Na koncu se nahaja poseben dodatek z naslovom: »Današnje crkvenopravno uredjenje Pravoslavne Crkve«, obsegajoč v celcm šest tiskanih pol. »Izmene in dopune« je prevedel in dodatek napisal dr. Radovan K a z i m i r o v i č, Cona broš. knjigi 200 Din. Založnik Geza Kon, Beograd.
Ker je M i 1 a š e v o cerkveno pravo od prejšnjih izdaj dovolj znano, je vsaka ocena nepotrebna. fZ »izmenami in dopunami« nudi knjiga sedaj v srbski izdaji vse, kar je nudila druga nemška izdaja iz 1. 1905., ki je od vseh najpopolnejša. Kakor je iz predgovora k tretji izdaji razvidno, obstoji namera, oskrbeti angleški in francoski prevod knjige. Vendar pa za priročno uporabo nova Izdaja ne dosega nemške iz L 1905., ker besedilo samo na dopolnila in spremembe ne opozarja. V stvari sami ima nova izdaja trajno vrednost glede občega, t. j. vsem pravoslavnim ccrkvam skupnega prava prvih 9. stoletij in glede pravnih zbornikov posameznih avtokefalnih cerkva, dočim je partikularno pravo lc-tch po vojnih posledicah in z njimi v zvezi stoječih dogodkih ali sploh odpravljeno ali pa vsaj čaka v mnogih državah temeljite spremembe.
Najzanimivejši del knjige je Dodatek, katerega namen je očrtati sedanje pravno stanje vzhodnih pravoslavnih cerkva.
Avtor teđa dodatka, t. dr. Kazimi-
ro vi č, je bil v tem pogledu na informacije iz dotičnih držav navezan, katere se glede točnosti in objektivnosti ne dajo lahko kontrolirati. Vendar moramo šteti piscu v zaslugo, da je skušal podati kolikortoliko nazorno sliko sedanjega položaja, v katerem se pravoslavje nahaja. Iz te slike, katero v stvari g. prof. Troicki v svoji, v Arhivu za pravne i družbene nauke, Beograd, 1926, zv. 30, br. 5—6, str. 486 ss. priobčeni oceni le v nekaterih točkah popravlja, dasi ii odreka vsako ananstveno sistematiko, je dovolj razvidno, da je bila prava zaščitnica pravoslavja pred svetovno vojno Rusija, a nc carigrajska pa-triarhija, da je Rusija dajala poprej bogalc gmotne podpore patriarhom v Antiohiji, Jeruzalemu in Aleksandriji, ki so sedaj vsled boljševiške revolucije izostale, vsled česar se nahajajo te nekdaj slavne cerkve v velikih stiskah in hudih bojih za obstanek, ter da je po svetovni vojni pravoslavna ccrkev v splošnem neprimerno hujše prizadeta nego za-padna. Glede posameznih cerkva bi bilo na kratko v boljšo orientacijo naše javnosti sledeče omeniti:
I. Avtokcialnc, t. j. samostojne, kanonsko neodvisne ccrkve.
1. Lozanski mir jc zajamčil nadaljnji obstoj carigrajskc patriarh'je, toda pravice patriarha je ume ji! ua čisto kanonsko poije, '.ako da so prejšnji privilegiji cerkvenih oblastev iz hatihunisjuma z dne 18. februarja 1856 itd. ugasli. V svetnih zadevah sodijo sedaj tudi
^Dnevne novice
k Zdravstveno stanje g. Klekla. Bolezen, ki je g. pœlanca mučila pet meeecev, je komaj nekoliko popustila, ko ga je nanovo španska vrgla v posteljo. Napad je bil hud, ker oslabljeni organi zen ni imel odporne sile. Iz bližnje okoUcé se do/nava, da se je stanje zadnje dni precej zboljšalo in je upanje v kratkem Času na popolno okrevanje. Se razume, da g. iposlancu ozdravljenje iz srca želimo.
•k Osebna vest. Nevarno je obolel g. kanonik in dekan v Slovenski Bistrici Jože Ger-jak. Te dni se bo peljal g. kanonik v graško bolnioo.
k Iz Novega mosta. Na razna vprašanja glede žrebanja loterije иа Ljudski dom v Novem mestu vljudno sporočamo, da se ista dne 25. marca ni vršila ter da se je preložila na poznejši čas. Dan žrebanja se bo pravočasno eporočiL — Aikcijski odbor za zgradbo Ljudskega doma v Novem mestu.
■k Osebne izpremembe. Dr. Fran D o 1 -šak je imenovan za upravitelja ljubljanske javne bolnice. — Inšpektorat ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani se ukine. — Razrešen je prosvetni šef v Ljubljani dT. Dragotin Lončar. Na njegovo mesto je imenovan prof. dr. Karel Capuder. — Upokojen je dr. Leopold Poljanec, šef za prosveto v Mariboru, in na njegovo mesto je imenovan dr. Franc Kotnik, profesor v Ptuju, — Pri velikem županu v Ljubljani so nadalje upokojeni: dr. Franc V i d i c, dr. Ivan Karlin, Josip A b r a m in Josip Baje.
•k Smrt vzor-moža. V Loki pri Zadanem mostu je zatisnil za vedno oči oekrlmik loške graščine g. Mihael Zupane. Bil je skoz in skoz 'krščanski mož, ki je bil zgled daleč na okrog. Zadnja leta pred smrtjo je trpel izredno veliko. Zlomilo mu je desno nogo, drugikrat zopet levo. Pri nalaganju drv mu je port la pred 7 meseci kost in na tem je tudi umrl. Spoštovan in ljubljen je bil cd vseh, ki so ga poznali in se Zgledovali nad njegovo potrpežljivostjo in postrežljivostjo. Biagopokejnemu bodi ohranjen časten spomin, žalujoči rodbini naše sožalje!
•k Brezplačen izlot po Jadranskem morju! Kdor se hoče poslužiti te izredno prilike, naj priglasi svojo udeležbo k romanju na Treat, ki se vrši 23.—25. julija in ga priredi »Sveta vo ska« v Ljul Ijani. Izkaznice, ki pooblaščajo vsakogar do polovične vožnje po železnici in do že omenjenega brezplačnega izleta po morju, se naročajo pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Izkaznica za osebo stane 50 Din.
* S pošte. Poročili so ee pb. uradniki II—4: Marija Vreševa iz Maribora z Antonom Kocelijem; Amalija Eisenoopf v Velikih Laščah z Jakobom Gladitschem; pogodbena poštar i oa Vek osla va Baukmanova v Limbušu z Andrejem Tancerjem. — Strokovno izkušnjo za prestop iz pripravne skupine so napravili: za II. kategorijo soglasno: Joži«a Csonkova, Justina Marušdčeva, Olga Ropota rje va, Ljudmila Tomaziinova, Antonija črnjačeva, Mara Zorova, Gabrijela Ufataričeva, Hedvika Hoče-varjeva, Tea Kendova, Justina Florjančičeva, Marija Mrakova, Olga Podmenikova, Mila Povšetova, Dana Štirnova in Leopold Sirnik; z večino glasov: Mihaela Vidalijeva, Francka Zgončeva, Rezika Zendjakova, Mara Dular-jeva, Mihaela Killerjeva, Albina Thalerjeva, Marica štrukljeva, Mara šusteršioeva. Mara Šubičeva, Matilda Bervarjeva, Frida Hutmano-va, Mara Kocjančičeva, Vida Kušarjeva, Joško Kamenšek in Mirko Lôske. — Za III. kategorijo soglasno: Nikolaj Puhan, Nežika Andrli-čeva, Viktor Rozman. Berta Topličeva, Joško Puntar. Milan Erat, Franc Kranjc, Pavla Kavčičeva, Joško Slabina, Stana Zagorjanova, Francka Bombačeva, Dragica Šemetova, Jožica Bo ž ulova, Jože Hauptman, Rezika Rado-
vanova in Mirko Cerkvenik; z večino glasov: Marija Kinilova, Ana Krainarjeva, Eleonora Riharičeva. Nada Tomažičeva, Avrelija Safa-ričeva, Pavla Anždčeva, Ema Burdianova, Gi-zela Gumilarjeva, Ana Kokolova, Fr. Jakopin, Anica Blaznikova, Lea Hladnikova, Anica Krašovičeva, Pavla štokova, Fr. Bernot, Zofija Majerjeva, Jurij Banyai, Alojzij Fin lan, Silvester Kavčič, Karel Ladstiitter, Francka Cin-glova, Rezika Lovšinova, Milena Peršetova in Iv. Bezlaj. — Služba je prestala: uradnici Mileni Mursovi, pripravniku Mateju Rozmanu, zvianičniku Fr. Bainerju, služabniku Fr. Leš-nikij in pogodbenemu poštarju Valentinu Hribarju.
* Izredna starost. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju je bila pokopana bivša kmetica Liza Čeh iz Ločiča. Dosegla je starost 93 let Zapustila je dva sina in dve hčeri, kojih otroci imajo tudi že potomce. Rajna je bila res prava prababica.
•k Gremij trgovcev za ljubljansko okolico
ima redni letni občni zbor v četrtek 7. aprila ob 9 dopoldne v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Člani so vabijo, da se ga polnošte-vilno udeleže. — Načelstvo.
•k Živinski in kramarski sejm y Semiču se bo vršil 23. aprila 1927 in ne 26. aprila, ker dne 26. aprila se vrši podoben sejm v Metliki.
■k Evharističon kongres na otoku Krku.
V mestu Krku na otoku Krku bo od 13. do .15. avgusta evharietičen kongres za 18 župnij otoka Krka. S kongresom bo združena proslava 1100 letnice rojstva sv. Cirila. Kot zaključek vse cerkvene slovesnosti bo na Veliki Šmaren velika evharistična procesija. Podobna evharistična trodnevnica bo jeseni v mestu Rabu za sedem župnij otoka Raba.
■k Prvi kongres jugoslovanskih geografov se bo vršil od 27. do 29. aprila v Belgradu. Geograïsko društvo v Ljubljani naproša na željo pripravljalnega odbora vse geografe v Sloveniji, ki se želijo kongresa udeležiti, da se javijo društvu — tudi če niso njegovi člani — z dopisnioo najpozneje do 10. aprila. Izrecno naj dostavijo, ali želijo tudi ugodnosti glede stanovanja. Skupno listo bomo potem odposlali v Belgrad. Pripravljalni odbor je podvzel korake, da se dovoli udeležencem četrtinska vožnja, ministrstvo prosvete pa je dovolilo profesorjem geografije na srednjih šolah za čas kongresa enotedenski dopust. — Opozarjamo gg. profesorje geografije na program kongresa, ki je objavljen v Glasniku profesorskega društva v Belgradu v februarskem zvezku. — Geografsko društvo v Ljubljani, univerza.
k Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre so razpisani za 16. in 25. maj. Prošnje za pripustitev k izpitu je treba vložiti pri izpitni komisiji v Ljubljani, Turjaški trg 1, najkasneje do 27. aiprila.
kr Naš vozni park. Po mednarodnem že-lezn škem dogovoru morajo naše državne železnice pošiljati direktnim mednarodnim kur-zom potrebno število štiriosnih vagonov. Za te v mednarodnem prometu rabljene voze zahteva Italija električno razsvetljavo, ker je plinova razsvetljava čestolcrat vzrok eksplozije in njenih hudih posledic. Take zahteve stavi Italija po zgledu Švice. Naša država nima zadostnega števila vagonov z električno razsvetljavo. Posodila nam jih je Italija, kar je stalo našo državo lansko leto nič manj kot 30 milijonov dinarjev. Za to ogromno vsoto bi se dalo napraviti električno razsvetljavo v 500 vagonih, ki imajo danes plinovo razsvetljavo. Električna razsvetljava v vagonih je važna in potrebna kakor malokje drugje. A vendar smo prejeli na račun reparacij lepo število štiri-oenih vagonov, v katerih so za razsvetljavo napeljane plinove cevi. Res, da nam je Nem-
kristjane državna oblastva, cerkvena imovina se upravlja po kanonskih predpisih brez sodelovanja laiškega elementa, patriarha voli »mesni sabor« (^jvsîs; к^т^Ј.Лаа), sestavljea iz arhijerejev, ki stanujejo v Carigradu in njega okolici. Patriarh nosi naslov: Po božji milosti arhiepiskop carigrajski, Novega Rima, patriarh celega sveta.
2.	O aleksandrijski patriarhiji pravi avtor, da šteje komaj 10.000 duš in to večinoma pravoslavnih Koptov. Troicki ga popravlja, da je vernikov okoli 100.000 in sicer po večini Grkov, da je poleg patriarha, ki sto-luje v Kairi, še šest metropolitov, da patriarha ne postavlja egiptski kediv, ampak da ga voli mešan zbor klera in svetovnjakov. Vira za svoje popravke Troicki ne navaja.
3.	Antiohijska patriarhija, ki je s kratkim presledkom robovala muslimanom od 7. do 20. stoletja, spada danes pod francosko Sirijo. Sedež patriarhov je že od L 1269. v Damasku. Nekdaj je štela patriarhija okoli 200 eparhij, danes jih ima samo še 14 s 30.000 (po Troic-kem 200.000) vernikov, po večini Arabcev. Pod patriarha spada tudi arabska eparhija v Ameriki, ki je prej spadala pod rusko cerkev. Kler, ki je tako ubožen, da se mora deloma vzdrževati z ročnim delom, se izobrazujc v stavropigijskem samostanu Balamand. Patriarha je volila v turški dobi krajevna sinoda s predstavniki naroda iz liste 12 kandidatov, ki je morala biti poprej odobrena od sultana.
4.	Jeruzalemska patriarhija stoji na podlagi se verske ponudbe iz L 1920. pod uoravo
Angleške, ki ima čuvati tudi nad svetimi kraji v Jeruzalemu. Danes, ko ne dobiva več prej bogatih podpor iz Rusije in ko so usahnili dohodki iz njenih prejšnjih posestev v Besara-biji, Gruziji in Smirni, je ena najbolj siromašnih cerkva. Patriarha voli »bratstvo sv. groba Gospodovega«, neke vrste red, kateremu .pri-, padajo člani sinode, metropoliti, arhimandriti, po večini GrkL Jeruzalemska cerkev se trudi, piše avtor, da postane središče pravoslavja, njen patriarh, nekak pravoslavni papež, posebno odkar je carigrajska cerkev izgubila skoro vso svojo nekdanjo veljavo in ugled in je skoroda zrušena. V Kairu da se je ustanovila v obrambo in podporo • jeruzalemske pravoslavne patriarhije »vsegrška zveza», ki hoče pobijati vedno večji rimski vpliv v svetem mestu. V čem da se ti poskusi izražajo, tega nam avtor ne pove, kar je ie Troicki povdariL
5. Dosti urejene ira povoljne so razmere v pravoslavni arhiepiskopiji na otoku Cipru. Nadškof ima naslov »arhiepiskop nove Justi-niane«, vsi trije eparhijski episkopi so častni metropoliti
_(Dalje »ledij _
Hi pobllcmo
vsako konkurenco gflede kvalitete, okusa, kroja ln cen, v moški in damskl konfekciji
oaiclle si naše izložbe!
Gričar & Мејаб
Stolen burarova uULoa S
čija dala tudi nekaj vagonov z električno razsvetljavo, a naprava jo t alto pomanjkljiva, da so ti vagoni zaradi ponavljajočih se napak več- ; krat vzeti iz prometa in poslani v popravilo, j Ako bi železniška uprava napravila lepo električno razsvetljavo vsaj v desetih vagonih, kar ; bi stalo nekako 600.000 Din, bi lahko vzdrže- j vala mednarodne kurze in privarčevala milijone. Kako ogromna škoda v teku več let!
•k Veliko razočaranje doživljamo dan za dnem solčavski fantje in dekleta nad slovensko javnostjo. Kajti vračajo nam skoraj več srečk, kakor pa jih odpošljemo. Opozarjamo pri tem, da je zelo važno, da ravno slovenska katoliška društva na meja uživajo vso ljubezen ali vsaj gorko zanimanje vse slovenske javnosti, posebno še v Solčavi, ki bo vsekakor ena najvažnejših točk turistike in tujskega prometa. Kraj je bQ silno poškodovan po povodnji in tudi orlovsko družino je zelo prizadel. Storimo narodno obrambno delo, ako kupujemo srečke te loterije, obenem pa se nam nudi možnost dohiti lepe dobitke. Kajti število srečk je veliko 5000. Žrebanje bo dne 23. junija.
■k Občni zbor Delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani se bo vršil v četrtek, dne 28. aprila 1927 ob 16 v srebrni dvorani Grand hotela »Union« v Ljubljani	260Ô
•k Priporočamo čevlje z znamlko »Karo« radi dobre kvalitete. — Maribor, Koroška cesta 19.
kr Daimske plašče in kostume — dunajskega in pariškega šika ter elegance nudi le tvrdka F. LU KIČ, Ljubljana, Pred škofijo 19 po res nizkih cenah.
kr Krasne otroške oblekee in bluze došle. Cene zolo nizke. Kristofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg.
k Nogavice najceneje v trgovini Dobeic, Pred škofijo 15.
k Oblekee, plašči, bluze ter vse za izdelavo istih, najnovejše, kar prinese moda, prvovrstne kvalitete, najmodernejše barve. — P. Magdič — Ljubljana. Najcenejše je dobro blago.
k Lesna industrija! Ia remseheidske žage za polnojarmenik, mlinske krožne in druge, smirkovne plošče, pile, dobite najceneje pri >Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Zahtevajte
cenik.
Z a doiier nasvet
)e ▼ aka dama hvaležna. Najboljši nasvet pa )e, da na) Sipke, vse modne potrebščine, svilo, trakove, modne gumbe ter toaletne potrebščine kupuje lo v treovlnl
T. ШШШ
Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 2 ki ima vedno veliko liblro.
CfuMjana
O Izjirri sojetnikov SLS na prvi seji sosveta 4. aprila, katero smo včeraj priobčili, sta se v imenu narodnoradikalne stranke pridružila tudi gg. sosvetnika dr. Vladimir R a v -nihar in Josip GageL
"0 Francoski institut v Ljubljani si šteje v dolžnost, da izreče svojo hvaležnost vsem osebam in vsem društvom, ki so mu pomagala doseči uspeh na koncertu, prirejenem 2. aprila v prospeh spomenika kralju Petru I. Zahvaljuje se zlasti gospej Tavčarjevi in gospem, ki so mu šle ljubeznivo na roko, odboru za postavitev spomenika in združenju rezervnih častnikov, Glasbeni Matici, slovenskemu tisku, kateri mu je nudil tako dragoceno kot radevoljno pomoč, tvrdiki Korsiki, ki je blagohotno olepšala dvorano: zahvaljujemo se ji še posebej za patriotični čin in za okusno opremo, ki jo je izvedla pri dekoraciji dvorane. Vsem znanim in neznanim prijateljem hvala! — Francoski institut v Ljubljani.
O Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 6.- aprila ob 18.30 na moškem učiteljišču z dnevnim redom: 1. Vojakov govor proti alkoholizmu. 2. Debata. — K sestanku so vabljeni vsi!
0 Osrednja čipkarska zadruga, Ljubljana, Kongresni trg 2, priporoča svojo zalogo vseh vrst oerkvenih čipk.
O III. Mar. družba pri uršulinkah naznanja, da je umrla članica Marija Planine. Pcgreb bo danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice.
0 Praznovanje praznikov in trgovine. Pod tem naslovom prinašajo časopisi obvestilo gre-mija trgovcev, s katerim obveščajo članstvo, na katere praznike v letu mora delo v trgovinah počivati. Ne vemo pa, kaj je s praznikom Vnebohoda, ki se praznuje letos dne 26. maja in je zapovedan cerkveni praznik.
O Cvetna nedelja se bliža. Okoliški kmetje so prinesli na trg veliko množino okusno okrašenih in spretno zvezanih butar, ki jih ljudje prav radi kupujejo, da jih otroci poneso v nedeljo k blagoslovu ter jih nato spravijo kot okrasek za sliko pri vsaki družini.
O Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi p. n. abonente, da poravnajo zadnji obrok svojega gledališkega abonmaja najkasneje do 15. aprila.
O Pred občnim zborom »Пеге«, stavbne zadrugo sklicujejo Člani v četrtek 7. aprila ob oemih zvečer v stekleni dvorani hotela Lloyd sestanek v svrho razgovora o nujnih perečih vprašanjih, tikajočih so članstva. V svojem lastnem interesu naj se udeleži sestanka vsak član zadruee. — Člani stavbne zadruge Here.
O Tatvine. Tatovi postajajo v Ljubljani radi bližajočih se velikonočnih praznikov veno bolj podjetni. Policija beleži včeraj štiri tatvine srednje velikosti. — Tako se je splazil v ponedeljek popoldne, ko ni bilo nobenega doma, neznan moški skozi okno v stanovanje Vinka Gomezelja, sprevodnika pri železnici. Premetal je vse perilo in odnesel 500 dinarjev, pustil pa je bankovec za 1000 Din. Železničar Tschore je opazil, da se okrog Go-mezeljevega stanovanja plazi kakih 30 let star človek v zamazani in razcapani obleki. — To-čilničarju pri Čadu pod Rožnikom, Avgustu Teichmeistru, je odnesel nekdo suknjič z list-nioo, v kateri je bilo 1500 Din denarja. Teich-meister je dobil suknjič nazaj, dočim je tat denar odnesel. — Josipu Ficku, fotografskemu pomočniku, je neki mlad fante ukradel na Dolenjski cesti 1250 Din, Tatu so aretirali. — Aretiran je bil še nek drug tat, ker je ukradel svojemu tovarišu 500 Din.
O Nesreča na glavnem kolodvoru. Pre-niikaču Ivanu Korošinu na glavnem kolodvoru je pri ranžiranju vagonov zmečkal odbijač desno roko. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnioo.
O Vsiljiva »Rijeć«. 0 zagrebški »Riječi« krožijo sedaj vesti, da je konec njenega življenja prav blizu. V svojih smrtnih krčih pa se je spomnila, da ji bo mogoče sreča mila v Sloveniji. Tako je »osrečila« Ljubljančane z več sto številkami, ki so jih kolporterji vsiljevali ljudem: »Brezplačno prosim, lepo prosim!« Ljudje so se nekaj časa otepali, končno so se pa »Riječi« le usmilili in jo sprejeli. Uporabili so jo potem doma za razne namene.
O Samomorilni poizkus na Golovcu. Včeraj popoldne ob petih je priteklo na dolenjsko stražnico več otrok, ki so vsi zasopli pripovedovali, da so našli globoko v gozdu na Golovcu, daleč od Anžičeve vile, neznanega starejšega moškega, ki se je zvijal v mukah na tleh in prosil vode in pomoči. Stražnica je o tem takoj obvestila rešilno postajo, nato pa se je podal stražnik do neznanca, ki je bil še vedno pri zavesti. Je to 56 letni Br. Fr., po poklicu ključavničar iz Šiepanje vasi. Povedal je, da je hotel izvršiti samoumor in da je zato izpil manjšo količino solne kisline. Organi rešilne postaje, ki so prispeli že v nekaj minulah, so prenesli samomorilnega kandidata do rešilnega avtomobila ter ga nato odpeljali v bolnico, kjer so mu iziprali želodec. Vzrok poizkušenega samomora še ni znan, je pa skoro gotovo beda.
0 Za velikonočne praznike nndi praško šunko in različne druge delikatese Fr. Kham, Miklošičeva cesta.	2601
O Rozine- mandeljne, lešnike itd., najfinejše kvalitete po zelo nizkih cenah dobite za velikonočne praznike pri Franciu Pavlinu, Gradišče št. B.
O Vrtnice, nizke, visokodebelnate, vrtnice plezalke, pritlikave marelice, črešnje, višnje, divjo trto, lepotično grmovje, flider za živo mejo, razne trajnice nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3.
Maribor
□	Prosvetni večer bo zopot v četrtek 1 In
sioer bo predaval g. dr. Jehart o Mrtvem morju in okolici. Predavanje bo spremljale zanimive slike. Upamo, da bo to predavanje, ki je še posebno zanimivo, tako lepo obiskano, kot so bila vsa dosedanja dr. Jehartova predavanja. Da pa ne bi mogel kdo reči da zanj ni vedel, naj p. n. čitatelji blagovolijo opozorili v svojem krogu na to predavanje, ki se bo vršilo v četrtek 7. aprila ob 8 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke.
□	Moški zbor »Maribora«. Danes ob pol 7 zvečer .pevska vaja. Vsi iu točno!
□	Sestanek akademske kongregacije. Danes se bo vršil redni sestanek akademske kongregacije.
□	Vodstvo kolodvorsko pošte je prevzel dne 31. marca novoimenovani upravnik gosp Anton Klemenčič.
□	Mariborsko pevsko okrožje. Na željo pevskih društev in zborov se bo vršila skupna pevska prireditev v Mariboru dne 15. maja ob 3 popoldno in ne 24. aprila, kot je bilo prvotno javljeno. S tem je bilo ustreženo vsestransko. Uljudno pa prosimo vse zbore, v kolikor tega še niiso storili, naj prijavijo pesmi in število pevcev, ker to nujno potrebujemo za lepake. Poleg tega pa naj na okrožnico, ki jo bodo te dni prejeli, čimprej odgovore.
П Mladeniška Mar. družba frančiškanske župnije ponovi v nedeljo 10. aprii-i ob pol 5 popoldne v Narodnem domu igro v petih dejanjih »Zareče oglje«. Naj nihče ne opusti priložnosti udeležiti se to prekrasne igre. Vstopnina: sedeži po 12, 10, 8, 6 Din; galerija 5 dinarjev; stojišča po 3 Din, za dijake po 2 Din.
П Cela družina v nevarnosti, V noči na ponedeljek je bila v Vetrinjski ulici 12 družina upokojenega orožnika K. v nevarnosti, da se v stanovanju zaduši, ker je zvečer, ko so se podali k počitku, nekdo nalašč zamašil dimnik z zavojem cunj. Dim se je iz dimnika valil v sobo ter je bila sreča, da se je eden od ogrožene družine pravočasno zbudil in rešil ostale pred gotovo smrtjo. Policija je uvedla preiskavo.
П Iz stavbenega gibanja. Prostor pred Veliko kavarno na Glavnem trgu, kjer je bdla precej globoka jama in so vodilo od kavarne do trgovine Lah stopnice, bodo zasuli in epla-nirali Trgovec Lah bo prodajalno prostore
moral dvigniti. — Usnjar Badl bo prezidal svojo trgovino na Glavnem trgu, pivovarna Tschelligi na Glavnem trgu popravlja svojo hifib in urar Bizjak v Gosposki ulici je zgoto-vil svojo novo viilo v tako zvanem vilakem okolišu pred Vinorejsko šolo.
□	Še en nor mostni artoonmibus. Smo že poročali, da je mestna občina naročila en nov velik avtoomnibus od znane tvrdke Saurer. Dne 16. junija pa pride od zagrebškega zastopstva še en mestni avtoomnibus od ameriške tvrdke Chewrolot. Novo vodstvo mestnih avtomobilov bo napravilo na izhodiščih posebne svetilnike, na katerih bo lahko črtati podnevi in ponoči vozni red za vse proge, po katerih bodo vozili avtoomnibusi.
□	Komisijska vožnja. Danes v sredo in četrtek so bo vršila z malim mestnim avto-ommbusom komisijska vožnja na progah: Maribor—St. Ilj, Maribor—Ruše in Maribor— Duplck. Vožnje se, bo udeležil tudi g. inž. Haufen iz Ljubljane in zastopnik mariborskega okra nega zastopa.
□	Trijo poskusni vlomi v oni noči. V noči na nedeljo so bili v Mariboru trije poskus ni vlomi, ki so se pa vsi ponesrečili. Izvršil jih je vse tri eden in isti vlomilec, katerega so videle razne osebe ter ga točno opisale. Vlomiti je .poskušal najprej nia Frankopanski cesti v poštni urad in neko branjerijo, pozneje pa je poskusil vlomiti v trafiko na oglu Strme ulice in ulice Ob bregu. Zanimivo je to, da se je povsod spravil nad vrata, ki so zaklenjena z žabico, katero je povsod odlomil, v prostore, ki so bili poleg tega zavarovani še z navadno ključavnioo, pa ni mogel dospeti, ker ni imel primernega orodja. Vlomilec je po opisu oseb, ki so ga videle, tujec ter bo gotovo v najkrajšem času padel policiji v rotke.
□	Mariborsko bolnico so do včeraj zapustili trije stažisti, dočim trije še ostanejo.
□	Ukraden avto. V ponedeljek se je v Rušah mudil z avtomobilom neki trgovski potnik. Med večerjo v gostilni Novak je pustil avto na oeeti z zaprtim motorjem, ko pa je po-večerjal, je v veliko začudenje opazil, da je avto izginil. Vse iskanje po Rušah je bilo zaman. Ko je šel proti postaji, da telefonira v Maribor po drugi avtomobil, je našel tik postaje v grapi ležati svoj avto, ves razbit in neporaben za vožnjo. Storilec, ki mu je avto odpeljal in zavozril v grapo, ni znan.
Celje
Roklamacijski rok zn občinske volitve ▼ Celja poteče s 15. aprilom. Samo do tega dne je še mogoče, da prideš v volivni imenik, ako še nisi vpisan, in da zahtevaš izbris neupravičen» vpisanih. V tajništvu SLS v I. nad-stioipju hotela »Beli vol« so volivni imeniki vsak dan na razpolago. Oglej si jih in se prepričaj, če si pravilno vpisan. Dolžnost ti je, da pogledaš tudi za svoje znance in jih opozoriš, če bd ne bili vpisani, oziroma, če hi bili napačno vpisani.
es Volivna pravica za občinske volitve je ista kot za volitve v oblastno in narodno skup-Sčino. V volivnih imenikih mora tedaj biti vpisan vsak mjoški, ki stanuje že najmanj šest mesecev v okolišu celjske mestne občine, je dopolnil 21. leto ter ni kaznovan s kaznijo^ s katero je združena izguba državljanskih pravic. Določba glede šestmesečnega bivanja ne velja za državne nastavljence, ki morajo biti vpisani v volivni imenik one občine, kjer trenutno stanujejo.
es Ustanovni sestanek Predmestne celjske organizacije SLS se vrši v četrtek 7. aprila ob pol osmih zvečer v salonu gostilne Svetel v Gaberju ('poleg kina Gaberje). Na sestanku bo poročal med drugimi tudi narodni poslanec g. dr. Jakob Hodžar. Somišljeniki iz Gaberja, Zavodne, Brega, Miklavževega hriba. Lise in Spodnje Hudinje naj se sestanka polnoštevilno udeleže!
es Kreltovci! Danes zvečer se zanesljivo udeležite sestanka v društveni sobL Na sporedu je zanimivo skioptično predavanje. Poleg tega si bomo razdelili vloge za naslednjo gledališko predstavo.
& Ludvik van Beethovnova IX. simfonija т Celju. Ves kulturni svet se letos klanja spominu največjega glasbenega duha van Beethovna. Celje e svojimi bornimi glasbenimi razmerami se ne more tem spominskim slavnostim pridružiti s prireditvijo lastnih umetnikov. Zato pa je hvaležno dirigentu g. Hladek-Bohinjskemu, ki nam v nedeljo 10. aprila ob 4 popoldne v Celjskem domu ob izvajanju IX. Beethovnove simfonije predstavil pevski zbor mariborske Glasbene malice in orkestra obeh slovenskih vojaških godb. Kot solisti-pcvci nam bodo pričarali lepoto Beethovnove pesmi tenorist g. Burja basist g. Jos. Križaj, sopranistinja g. Z. Zi-kova in altistinja g. M. Pospišilova. Skupno bo nastopilo 120 pevcev in 70 godbenikov. — Zunanje posetnike opozarjamo na ugodne železniške zveze, ki jim omogočajo poset te za Celje pač edinstvene glasbene prireditve. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšck.
J0- Radi velikega navala naj cenjcno občinstvo dvigne rezervirane sedeže za Beethovnov koncert najkasneje do petka zvečer. Kdor tega ne bo storil, tega vstopnica se bo prodala drugim reflektantom.
JSr Nočno lekarniško službo vrši ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. «
КатпШ
V znamenju pomladi. Tu Imamo letos nenavadno ugodno pomlad. Srednje toplo vreme tako blagodejno vpliva na ljudsko zdravje, da že skoro mesec dni nismo Imeli mrliča. Pota v ozelenele planine se zlasti ob nedeljah čim dalje bolj polnijo z izletniki in turisti. — Začetek novega letnega časa je opažati tudi v društvenem »Domu«. Rpzne organizacij« žo rnzmntrivajo Q poučnih potovanjih, "čili dramatski odsek sklepa o zaključni I predelavi v sezoni. nadebudni orlovski naraščaj
se pripravlja, da takoj po praznikih napravi izlet v okolico. — Na cvetno nedeljo (10. t. m.) popoldne ob 4. uri priredi »Dekliška Marijina kongre-gacija v »Kamniškem domu« misijonsko akademijo. Na eporedu, kt obsega več točk, je tudi »Afindra« — žalosten prizor, iz poganskih krajev v treh slikah. Vstopnice ee dobe do sobote zvečer v trgovini g. J. Grašek, na dan prireditve pa — dopo dne od 10. do 12. ure v društveni knjižnici, poopdne pa pri blagajni. - Tovrstne prireditve Se ni bi o v našem mestu, zato ste vel najvljudneje vabljeni k obilni udeležbi.
VrGniUa
Gadje. Pri trganju cvetlic bi bil v nedeljo opoldne kmalu pičil modras nekega moža. in sicer nad tako zvano »Drčo«, kamor zahajajo nabirat rože otroci in izletniki Toplo vreme je privabilo tako zgodaj to golazen iz skalnatih votlin, vsled česar naj bo vsakdo previden pri trganju cvetk!
Žalostinke. Na Veliki četrtek in Veliki petek zvečer bo prepeval ccrkveni zbor v župni cerkvi žalostinke. Med temi se bo izvajal Gallusov »Glejte, kako umira Pravični«, Focrsterjeve »La-mentacije«, Sattnerjeve postne in druge.
Kranj
Sedemdesetletnico svojega rojstva je včeraj praznoval g I. Zupan, posestnik in usnjar v Savskem predmestju. Uglednemu našemu someščanu ob tem jubileju tudi mi iskreno čestitamo ter mu želimo še dolgo vrsto zdravih in srečnih let!
Telovadba orlovskega naraščaja. Prihodnji četrtek 7. t. m. ob 5. uri popoldne bo začel tukajšnji orlovski odsek z redno telovadbo deškega naraščaja v Ljudskem domu. Na naše starše se obračamo z vljudno prošnjo, da pripeljejo svoje otroke k telovadbi. Naraščajsko telovadbo bo vodil eden izmed naših akademikov. Pri tem opo- I zarjamo naše starše, da imajo izključno pravico I odločevati, kam naj hodi otrok k telovadbi, starši ! in nihče drugi.
Nov vlak? V nedeljskem »Slovcncu« smo to- I plo pozdravili željo Ločanov, da bi vozil iz Ljub- ' jjane ob 23. uri mcšancc na Gorenjsko. Tej želji I Ločanov se tudi mi pridružujemo s prošnjo do r merodajnih faktorjev, da čim preje ustrežejo skupni prošnji in dolgoletni želji Ločanov, Kranjčanov kakor tudi Radovljičanov,
Novo mesto
Šahovski kvalifikacijski turnir. Povodom si-multanske produkcije g. Cirila Vidmarja dne 19. decembra min. leta sc je v Novem mestu ustanovil šahovski klub. Priredil je sredi meseca februarja kvalifikacijski turnir, katerega se je udeležilo 26 članov. Za turnir, ki je trajal mesec dni, je vladalo veliko zanimanje. Z ozirom na druge močnejše jugoslovanske klube je odbor sklenil, da se igralci uvrste začasno samo v dva razreda, in sicer v drugi in tretji. Prvo mesto je zasedel g. Sproc, ki edini ni zgubil nobene partije in si je s tem zaslužno priboril naslov prvaka. Za njim slede; 2. Ivanctič, 3. Rustja, 4. ing. Petrov, 5. Do-' lene, 6. Podkrajšck, 7. Murn, 8. Horvat, 9. Šuklje, 10. Medvcščck. 11 Marinič, 12. dr. Oražim, 13. ing. Skalicky. Vsi navedeni so igralci drugega razreda, ker so dosegli nad polovico možnih točk. Ostali igralci so prišli v tretji razred. Prva dva med njimi, g. strok, učitelj Stoklas in g. Košir obetata mnogo. Igrala sta z vnemo in s šahovskim članom. G. Šuklje, ki je vsled prehlajcnosti bil indisponi-ran in je zato igral pod svojo močjo, je pozval prvaka na boj za klubovo prvenstvo, ki ga bo najbrže v kratkem sprejel. Da sc v doleniski metropoli šah visoko ceni, priča dejstvo, da eo se podali v težki boj tudi starejši ugledni gospodje in da se je mnogobrojno občinstvo živahno zanimalo za potek turnirja, ki naj naš mladi klub usposobi za hude borbe.
Prosvetno društvo v Novem mostu priredi v sredo, dne 7. aprila, ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu skioptično predavanje »Kristusovo trpljenje« po slikah pasijonskih iger v Ober-amergau.	, .
Jugoslovanska matica v Novem mestu je imela občni zbor, na kalerem je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik prof. Josip Kovcč, prvi podpredsednik prof. Ludivik Puš, drugi podpredsednik Franc Bukovec, tajnica učiteljica Marica Koželj, njen namestnik višji pis. predat. Josip Soban, blagajnica učiteljica Jožica Aliačič. njen namestnik mag. pharm. Drago Andrijanič; kot odborniki pa: gosna Skalickyjeva, gdč. Olariccijeva, g. kanonik Jakob Porenta. nolar Matija Marinček in prog. nadzornik Josip Vales.
Tr'hovlfe
tz Radio. V nedeljo smo prvikrat poslušali radio v Društvenem domu. Sestavljen je s 4 žarnicami in visoko anteno. Ima dve slušali in zvočnik. Sliši se prav dobro glas oddajnih postaj.
•fy. Transformator bodo v kratkem montirali v zato postavljeni zgradbi ob pokopališču. Drogi so že postavljajo. S tem transformatorjem se bo po trgu v Trbovljah električna luč ojačila in bo gotovo konec nerednega migtjanja električnih žarnic, ki kvarijo oči.
xîx Za novourokojence in nezgodnlke pri bratovski skladnici. V smislu odloka Glavne bra-tovske sklarlnice v Ljubljani z, dne 20. februarja 1927. št. 195 je krajevni odbor bratovske sklnd-nice nn svoji seji dne 20. marca t. 1. sklenil sledeče: 1. Novoupokojencem in nezgodnikom z % delazmožnostjo, ki so bili upokojeni pred 1. aprilom 1927. in ki se za vstop v bolniško blagajno dosedaj še niso prijavili, se dovoli pristop k temu zavarovanju v roku 8 mesecev in 15. aprila naprej. Po preteku tega roka le prijava za bolniško zavarovanje nemogoča. 2. Člani, ki bodo upokojeni ali jim bo priznana nezgodna renta po tem razglasu, smejo ostati člani bolniške blagajne le, ako se v to prlglase takoj ob upokojitvi oziroma priznanju nezgodno rente. V smislu odredbe glavne bratovske sklndnice v Liubljani so upokojenci in nezgad-niki določeni v IV. kategorijo in plačajo polovični mesečni prispevek 25 Din, s čemer pridobe pravico do prostega zdravljenja, zdravil in pogrebnine.
jftt Podaljšanje vodovoda. V jwnedeljek je bfl komisijski ogled za podališanje vodovoda iz glavnega rezervoarja pod Sv. Planino v Planinsko vas, lz Terezije proti g. Melercu in od Sušnika proti kolodvoru. Prvotni nr.črt, da se gradi vodovod od Dimnika proti Terezllt, so je izpremenil v toliko, da se cevi priključijo nn Tereziji, ne pa pri Dimniku. Z zgraditvijo so skoro začne.
зф Splavi na Savi. K rudniku se veliko lesa dovaža s splavi po Savi in ni dneva, da bi jih ne bilo pod železniškim mostom nekn] vkrcnnih. Te splave je rudnik s konji vlrčil iz Save do tira na i Rnmpah. tu se je le« rnz.žagal ln odpremil po J »ciekah« na skladišču za les Sodaj napravi pa 1 okrajni zastop ob čer-!! iz Vod na kolodvor t rot o ar in se bo mesto za razžnganje in nakladanje lesa na kolodvoru ta иЦола uporabil. Rudnik hoče se-
daj splave izvažati iz Save zopet na vozeh do skladišča pri stari Separacijl, kakor je bil to nekdaj običaj. Dotičnik ki vožnje prevzame, Je odgovoren za splave; če mu uide, ga mora plačati eam in ima tudi stalno ljudi pri tem delu nameščene.
VinrenHjeva konferenca. Sad letošnjega misijona je, da se ustanovi tudi pri nas velepo-trebna Vincencljevn konferenca. K tej dobrodelni ustanovi ee posebno vabi inteligenca, ki bi • tvojim vplivom delala za dobrodelnost
Slovenska Ura fina
Plemenit dar Amerfkanca. G. župnik Cačič je prejel iz Amerike 500 dolarjev. Poslal jih je Ste fan Zelko z željo, da se kupijo za cerkev v Črensovcih božične jaslice. — Radodarnost naših rojakov pa res ne pozna meje in je včasih prav iznajdljiva, kakor kaže tudi ta slučaj. Ni treba povdarjati, da je bil dar sprejet z velikim veseljem in hvaležnostjo.
Šolske drevesnice. Odkar je učiteljstvo dol-nje-Icndavskega šol. okraja na zborovanju v Ho-tizi sprožilo vprašanje šolskih drcvcsnic, je vzbudila zadeva precej zanimanja. Že pri površnem pregledovanju sadovnjakov se vidi, da so zelo zanemarjeni in radi tega treba nekaj storili, ako hočemo, da se sadjereja povzdigne. Učiteljstvo je spoznalo, da j« najboljše sredstvo v tem oziru ustanovitev šolskih drevesnic. Z delom v drevesnicah bi se pred vsem šolski otroci priučili opravilom v sadovnjakih, drcvcsnicc same pa bi nudile občanom vedno dovolj mladik. Ker se opaža, da je pri učiteljstvu dovolj dobre volje in ker tudi drugih znatnejših ovir ni, je upanje, da do ustanovitve drevesnic prej ali slej pride. Potrebne so, zato jih pričakujemo.
lèopisi
Trata. Orliška zveza, ki je po raznih župnijah
priredila že lepo š'.evilo kmetijsko gospodinjskih tečajev, je tudi za tukajšnja <lekle!a priredila tak tečaj od 8. januarja do 20. marca Tečaja se je udeležilo 17 gojenk. Vodila ga je gospa Simoničeva. Poleg kuhanja in šivanja so bi a na dnevnem redu tudi razna predavanja Manjkala niso tudi koristna predavanja o zdravstvu. 20. marca je bil tečaj zaključen z razstavo, ki je pokazala sadove | resnega dela ge. voditeljico in tečajnic '— Tudi naše gospodinje niso hotele zaostajati za dekleti. Zanje se je vršil poseben večerni kuharski tečaj, I ki se je prav tako sijajno obnesel. Obljubljeno nam Je, da priredi Orliška zveza v zgodnji jeseni II. kmetijsko,gospodinjski tečaj, ki ga naša dekleta že težko pričakujejo.
Bled. Od 10. januarja do 20. marca se je vršil pri nas kme'i.isko-gospodinjski tečaj. Tečaj je obiskovalo 15 gojenk. Vodila ga je nadvse spretno in požrtvovalno gdč. Hartmanova. Gojenke so z zanimanjem sledijo predavanjem o vzgojeslovju, lepem vedenju, zdravstvu, gosjiodinjslvu, mlekarstvu itd. Nepričakovan uspeh tečaja se je pokazal n.i bogati in zelo okusno prirejeni razstavi dne 20. marca. Na razstavi smo videli najrazličnejše kuharskein mlekarske proiz/ode, ročna dela, žensko, moško, otroško perilo ter razne druge hišne potrebščine. Raz.s'avo je obiskalo mnogobrojno občinstvo, ki ni štedilo s priznanjem in je tudi pridno kupovalo razstavljene predmete. Prav hvaležni smo Slovenski Orliški zvezi, da je priredila ta tečaj, ki se je tako vsestransko obnesel.
SoTnira. V nedeljo dne 27 marca smo pokopali 90 letnega očeta Martina Pozrna iz Marofa v sevni^ki župniji. Po domače smo mu rekli »mnrof-ski oče«. Mož je bil komaj leden dni na bolniški postelji, sicer je bil dokaj čvrst, tnko da je vedno sam iz hiše hodil ter se<!eč na klopici, čital brez očal »Slov. Gospodarja« ali pa molilvenik. V življenju ni rabil tobaka, a dobrega vina se ni branil za potrebo, tako je sam pravil. Živi pa še nekaj oseb obojega spola v tej župniji, ki so tudi preko 90 let stare, kar je znamenje, da bivajo tukaj zdravi ljudje.
Glasba
Vijolinlstka Vida Jcrnjpva je brez dvoma prva Slovenka, ki se je kol vijolinistka posvetila docela umetniški karijeri. Umetnica je hčerka kon-servatorijskega profesorja in člana opernega orkestra — dirigenta g. Karla Jeraja in hčerka znane slovenske pesnice Vide Jerajtve. Rojena na Dunaju, kjer je oče služboval v orkest:u dvorne opere, je dobila začetne glasbene nauke na dunajski akademiji za glasbo. Po prihodu v Ljubljano je obiskovala konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani ter istega dovršila z izvrstnim uspehom pri prof. Slaisu. Za tem je šla kot državna štipendist-ka v Pariz ter jo tam eno leto študirala pri znamenitem pedagogu prof. Lucianu Capel-u. Danes deluje kot učiteljica vijoline na šoli Glasbene Matice. Lucijan Capel je izvrsten inicrpret Beethovna in z vso pravico pričakujemo, da bo tudi gdč. Jerajeva podala Beethovnovo Kreutzerjevo sonato v smislu svojega znamenitega učitelja. Predpro-daja vstopnic v Maiični knjigarni.
Konccrt pevskega zbora Glasbeno Matico se vrši v jx>ndeljek dne 11. aprila t. 1. Pevski zbor zapoje pod vodstvom Mateja Hubada sledeče zbore: 1. St. Mokranjac: Pesini iz Črne gore IX. ru-kovet. A. Grečaninov: Sever in jug. Sergo Iv. Ta-njejev: Soinčni vzhod. 2. P. H. Satiner: Ruškine sanje. V. Mirk: Dokoko, Josip Šloicer-Slavenski: MoÙlva dobrim očima. Emil Adamič: Zazibalka, Elil Adamič: Tri devojke. Mešani zbori. 3. Josip Kuk: Dojčin Petar Ban Varadinski i kralj Matijaš. Viteslav Novak: Božična uspavanka. Emil Adamič: K cd o dobi dekle. Doški zbori. 4. Cezar Kjuj: Dve roži. St. Mokranjac: Pesmi iz Bosne. XIV. ruko-vet. Mešani zbori. Bogat in zanimiv spored zasluži vse naše zanimanje. Vstopnice v Maiični knjigarni.
Spori
SK Ilirija, nogometna sekc'ja. Nogometni trening se vrši ta teden v sredo (danus) ob 17. uri za I. moštvo in rezervo, v četrtek ob 17. uri za dijaško in juniorsko skupino, v soboto ob 16. uri za dijaško skupino in juniorje, ob 17. uri pa za I. moštvo in rezervo. — Načelnik.
Glavna skupščina Jugoslov. zimskosportne zveze se vrši v nedeljo dne 24. aprila dopoldne ob pol 9 v Jamskem salonu kavarne Emona. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro kasneje ob vsakem Aevilu navzočih članov. — Upravni odbor.
ŠPORTNI DOGODKI.
V času od aprila do septembra se bo vršilo 250 športnih in gininastičnih tečajev, ki jih bo priredila nemška visoka šola za teksne vaje v okviru tečajev ljudske univerze.
Nogometna reprezentanca Belgije je ob navzočnosti 30.000 glcdavccv premagala Švede 2 : 1. Angleži so pa v Giasgowu premagali Škote 2 : 1 ob navzočnosti 100.000 glcdnvccv, pa so skoraj vi računali x zmago Škotov. Slaviš — Kladno 8 : 3.
New Castlc ima sedaj 47 točk, Huddersfield 46, Sunderland 44. Drugo v včerajšnjem »Slovencu*.
Francozi se v Ameriki nadalje odlikujejo. Borotra in Brugnon sta skupaj premagala Williamsa in Alonza, Borotra pa nato zase Alonza in Brugnon Williamsa,
W i d e Je tekel y halli poldrugo miljo v 6 i 37.8 nov sv. rekord: doslej Nurmi 6 : 39.4, leta 1925. — H a h n je teki 1 miljo v 4 : 18.4, Her-mausen je na 70 y s 7.2 pustil Murchisona za seboj. — Crosscountry petih narodov (Francija, Anglija, Wales, Škotska, Irska) se je končal z zmago Francozov; približno 14.3 km dolgo progo je prvi pretekel Anglež Payne, v 51 : 40.8.
Dunajčan H. Hipfingcr, 74.2 kg težak, je obo-jeročno potegnil 103 kg, avstrijski rekord lahke srednje teže, in je obojeročno sunil 135 kg, sve-/>vni rekord. Becker je ponovil sunek 150 kg, avstrijski rekord težke teže.
J a a g o je položil Paradanova na hrbet.
Criqui je v Parizu zgubil boj proli črncu Brovvnu, 10 rund po točkah. Prav tako je v 10 rundah po točkah v Mad.son Square Gardenu v Ncwyorku premagal P a o 1 i n o NovozelanHca Toma Hceneya.
T a k a i š i je na 220 y za 8 y hitreje plava) kot Charlton, čas 2 : 17.
Pinedo jc žc notri v Skalnem gorovju.
Veslaška tekma osmih proti osmim te je končala z zmago Cambridgca; čas 20 : 14.6, gledavcev 1 milijon, stroški treninga za vsako moštvo 400.000 dinarjev.
SUZANINE SOLE.
Vsak je vedel, da božanstvena Suzana po ameriški turneji ne bo šla v pokoj, čeprav je zaslužila v Ameriki 92.CC0 dolarjev ali 5,150X00 dinarjev. Najprvo bo napravila turnejo po Evropi in bo nato ustanovila dve šoli za pouk v tenisu. Ena bo v zaprtem prostoru v Parizu, druga pa v Cannes ob rivieri, za zimske mesece. Najela bo več poklicnih igravcev tenisa, ki bodo trenirali učence po njeni metodi, ona bo pa nadzorovala. Za poseben honorar bo tudi sama učila, in ta honorar ne bo majhen; kajti Suzana je bila v Ameriki.
Eszpred sodišča
Pijan nerodnri je stopil včeraj pred senat Mlad človek je še, ki eluži sedaj kot delavec v kemični tovarni. Ta pa si ga je v soboto, kot je povedal sam, malo preveč privočil in je šel na neke dvorišče v Florijanskl ulici in klical neko znanko, da bi šla z njim pit. Ker pa je bil fant le preveč glasen, je prišel stražnik in ga je hotel spraviti iz dvorišča. Zaljubljeni in pijani Nace pa se je raz-hudll nad slraînLkom tn mu je klicat: »Auf biks policaj, pojdi sem pa te razrežem ravno na 100 kosov!« Pri tem je pograbil stražnika za vrat in ga hotel daviti, kar pa se mu seveda ni posrečilo, ker ga jo poučil pendrek, dn mora pustiti stražnika na miru. Fant jo prosil končno za odpuščanje in miloslno kazen, nakar so mu odmerili za enkrat samo 14 dni zapora.
Dva nevarna tatova sla zopet za nekaj časa na varnem. Prvi je France Rok iz Nevelj. Fant ima že 21 kazni in izmed teh več kol deset, in to precej občutnih, redi tatvine. Včeraj je bil tožen, da je ukradel v Žcleniški nabavljalni zadrugi v Ljubljani za par tisoč dinarjev raznega blaga in jestvin, izpred hiše pa je odpeljal kolo, dasi se ne zna voziti. Poleg njega je sedela na obtožni klopi tudi njegova žena, ki mu je ukradene jestvi-ne kuhala, dasi ji je on povedal, da jo to vso ukradeno. Z ozirom na njihovo priznanje in pa ker so dobili kolo in precej blaga nazaj, je bil obsojen Rak na 18 mesecev težke ječe, žena pa na 6 tednov ječe. — Drugi nevaren uzmovič pa se je predstavil za Matijo Cerarja, delavca iz Šte-panje vasi. Tudi ta ima že celo vrsto kazni na kazenskem listu in tudi največ tatvin. Ta pa se je splazil 12. januarja lelos v stanovanje Ane Čud-nove na Brezovici in ji je ukradel iz neke kasete v zaklenjeni omari — dve srebrni in eno zlato uro, zlat prstan in pa 10 srebrnih kron in 10 lir. — Aretirali so ga pa v gostilni pri Dalmntincu, kjer je prodajal 15 še iierazreznnih naglavnih rut. kalore je ukradel v neki trgovini v Ljubljani, pa pravi, da niti sam ne ve kje. Matija je obe tatvini priznal in je dobil eno leto težke ječe.
Ncvaron prijatelj sukenj in plaščov. Meseca decembra smo parkrat poročali o predrznih tatvinah na ljubljanskih šolah. Prijavljenih je bilo več kot 20 tatvin na različnih šolah, kjer je kradel predrzen tat učencem in učenkam suknje, plašče in dežnike. Policija se je potrudila kolikor je pač mogla, toda precej časa je delala zaman. Tatvine so se vedno bolj množile. Končno pa se je nevarni uzmovič sam vjel. Nesel je namreč na starino prodajat neko ukradeno žensko suknjo. Mož pa se je zdel starinarju sumljiv in ta je poklical stražnika. Fant jo nekaj časa tajil, ko pa ni mogel dokazati, odkod ima suknjo, je končno priznal to in še nebroj drugih tatvin po raznih ljubljanskih šblali. Obenem pa je tudi povedal, da jo prodal več sukenj in plaščev dalmatinskemu krošnjarju Mirkotu Biliču, katerega so tudi kmalu nato aretirali. Pri obravnavi je aretirani tat France Strga r, delavec iz Rudnika, ki je bil že štirikrat rodi tatvine kaznovan, vse priznal. Obsojen je bil na poldrugo leto težke ječo in ga bodo oddali po prestani kazni v prisilno delavnico, tako, du bodo šolarji precej časa pred njim varni. Dalmctinec krošnjar Mirko Bilica-Erika pa je dobil kot soudeleženec in radi nakupa sumljivega blaga šest tednov ječe, lako da si bo zapomnil kdaj je kupoval po Ljubljani lako po ceni ukradene suknje in plašče.
Naše dijaštvo
Izjava. Glede včerajšnje izjave katol. akad. omladine, ugotavljam, da je raba izraza »napredne« omladinc na zboru g. dr. Kostova bila lapsus linguac, za kar sem sc na licu mesta opravičil zastopniku »Danice«, kar on s podpisom potrjuje. — Josip Zdolšek. — Joža Logar.
Naznanila
Društvo »KuratorlJ slepcev« ▼ Ljubljani
vljudno opozarja vse p. n. vabljene gospode ln gospe ter društva in organizacijo na sestanek, ki s« bo vršil jutri, ▼ četrtek, dne 7. aprila ob 5 popoldne v magistralni posvetovalnicL K udeležbi vabi odbor.
Društvo »KuratorlJ slepcev« v LJubljani Ima v ponedeljek, dne 11. aprila 1927 oh 5 popoldne v magistralni posvetovalnici svoj občni zbor po običajnem dnevnem redu. K obilni udeležbi vabi odbor.
:Poizvedovanja
Zlata zapestnica se je izgubila 14. aprila od
Mestnega trga do Jadranske banke. Najditelj, čc je pošten, naj jo prinese v Novinski biro. ficlcj»-burgova ulica 7-IL Visoka n.it!ra^a.
Pogled na Mukden v Mandžuriji,
dan iz rusko - japonske vojne, ki je sedaj eno glavnih oporišč Čangco-linove severne armade.
4Éè

Luigi Luzzati,
nedavno umrli italijanski narodnogospodarski strokovnjak, odlično znan zlasti v zadruženih krogih; pred vojno je bil nekaj časa tudi minister.
i bchahste,
predsednik letske republike, ki j» pred kratkim umrL
Moda
NOVE BLUZE.
Ze več let niso bile bluze tako moderne, kot so letos. Ne glede na to, da imajo vse obleke in tudi plašči ohlapen, bluzast život, so pa tudi bluze same prišle na vrsto. Letos nosimo bele, sive, rjavkaste, rožaste in
rdečkaste bluze. Okrašene so z istobarvnimi okraski ali pa s takimi, ki se prilegajo dotič-nemu blagu bluze- Tako okrasiš rožasto bluzo z modričastim blagom, rjavkasto s lemnorja-vim blagom, svellorjavo s črnim, sivo s tenmo
kov, zato imajo monogram iz posrebrene kovine. Monogram je pa prav za prav samo reklama, ker so v monogramu začetne črke do-tične tvrdke, ki je klobuk izgotovila. Tak klobuk nosiš le za sport in deževne dni. Neokusno bi bilo, če bi ga imela za k pražnjim oblekam.
Športna verižica za k uri je letos moderna, da ti visi iz žepka na jopici. »Verižica« je
sivim ali tudi črnim blagom. — Glede obli-k e bluz imamo za športne namene bluzo, ki je podobna moški srajci. Te bluze so iz sirove svile, imajo pentljo iz svile ali pleteno pentljo. — Za h kostimu je bluza bolj sestavljena, bolj okrašena, ima razne plisirane okraske in vložke (glej sliko 1). Za priletnejše ženske so moderne temnomodre, sive ali črne bluze z ozkim pasom iz istega blaga in ohlapnimi, krog zapestja pa stisnjenimi rokavi (glej zgoraj srednjo skico!). Bluze krasimo tudi s številnimi robčki. Spodaj na levi vidiš bluzo, ki ji je spodnji del krog bokov ves v robčkih, prav taki so rokavi v zapestju. Ovratnik je zelo širok. Bluza je sive ali rjavkaste barve in je prikladna k istobarvnemu pomladanskemu ali poletnemu krilu. — Zraven te vidiš bolj enostavno bluzo, primerno za »tenis« igro. Podobna je zlasti radi gumbov telovniku, ima usnjat pas, na slraneh in rokavih je pa plisirnn* — Nove bluze so vse podobne kozaškim bluzam.
Pomladanski klobuk z monogramom je
najnovejša tvorba pomladanske sezije. Taki klobuki so nekašen začetek okrašenih klobu-
ROSNÉR
navaden trakec, ki je včasih tudi spleten iz več trakcev — in iste barve ko obleka. Na »verižici« je obesek z monogramom. Te »verižice« so tudi kovinaste, a tako na tenko spletene, da so videli kakor kovinasto trikot-blago-
H.R0/NER
h.rosmeb
Pri igri ienis imej svetle, lahke, volnene obleke, krilo bodi plisirano (glej skico;) život bluzasi iu s širokim pasom. Vrh te obleke obleci jopico brez rokavov, ki ima ob robu isto vezenino ko bluza. Take vezenine moreš brž napraviti in so prav okusne.
Spominjajte se Podpornega društva slepih, Mubijana, Wolfova 12!
НЕ1ИЕННВВВПВВН
To in ono
-j- Velike orgle. V velikem londonskem
kinogledališču »Plaza Kinema« so pred kratkim postavili orgle, ki imajo tako mogočen glas, da jih je slišati daleč proč od kina od Piccadelly cirkusa pa do londonskih sodišč. Pravijo, da so to ene izmed najboljših orgel, kar jih je bila zadnja leta postavljenih in da se gredo kosat z vsakimi cerkvenimi. V or-glah je skrit popoln glasorir in vsi inštrumenti za simfonijski orkester. Polem je v njih naprava, ki oponaša pasje lajanje, mijavkanje mačke itd.
-f Nesrečna številka. Številka trinajst je igrala v življenju Ane Berry v Edingsdale na Angleškem važno vlogo. Rojena je bila 13. marca in njeno ime je obstojalo iz 13 črk.
V	službo je vstopila, ko je bila 13 let stara in se je 13 let pozneje poročila. Ko je bila 13 let poročena, je odšla iz domačega kraja.
V	njeni zadnji bolezni je ležala v bolnišnici v sobi št 13 na poslelji s številko 13. Trinajsti dan po sprejemu v bolnico je umrla Ln k pogrebu je prišlo 13 pogrebcev.
-f- Dragocona pijača. V Beestonu na Angleškem sta prišla dva moška v gostilno ter zahtevala kozarec whiskyja. Ko sla kozarca dvignila, sta v enem opazila dijamantne prstane v vrednosti 50 funtov (13.000 Din). Pristopivša gostilničarka je pojasnila pivcema, da so prstani njeni. Shranila jih je v ko zarec, ko se je šla preoblačit
-f Ce je le res. Angleško časopisje ve poročati, da je neki grški zdravnik po imenu Zinoukas iznašel električni stroj s pomočjo katerega v petnajstih minulah uniči mikrobe influence. Treba bo počakati, ali je vest resnična. Bila bi seveda velikanskega pomena, ako bi se taka iznajdba uresničila.
+ Znamka, vredna 3000 funtov. Pred par tedni je bila v Londonu prodana na dražbi ena najdragocenejših znamk 7a 680 funtov, to je 187.000 Din. To je štiri-penije avstralska znamka iz L 18-15, na kateri je ta posebnost, da je natisnjen na znamki labud z glavo navzdol. Kakor trdijo filatelisti, jc na celem svetu samo 9 znamk te vrste. Vendar to nI bila najdražja znamka, ki jo bila prodana na dražbi. Rekord nosi še dane3 Francija, kjer jo bila prodana znamka »Britisch Guiana« za 3000 funtov (825.000 Din). V Angliji pa je bila do?edaj najdražja znamka ona Maurillus znamka, ki je bila leta 1903 prodana za 1300 funlov (357.000 Din).
4- V deželi klubov. Na Angleškem imajo, kakor znano, svoje klube tudi berači, cestni pometači itd. Ni pa znano, da obstoja v Londonu tudi klub lenuhov. Vsakokaleri poskus, kako stvar napraviti v naglici, se kaznuje z denarno globo. Nekega dne so Iz klubovih prostorov videli enega svojih članov, knko je z veliko brzino vozil svoj avtomobil. Ko so ga pozvali pred komite na zagovor, se je s tem opravičil, da je bil preveč len, da bi bil nogo pritisnil na zavoro. Pa so mu verjeli in ni plačal kazni.
Ob stoletn. Beethovnove smrti na Dunaju.
Francoski naučni minister Herriot polaga v imenu francoske vlade venec na grob velikega skladatelja.
Kadek,
znani boljševiški ideolog, ki vodi kitajsko univerzo v Moskvi, kjer se vzgajajo boljševiški propagandisti za Azijo.
ravel Clauûel,
francoski poslanik v Tokiju in znameniti katoliški pisatelj.
Hči kantonskega ministra za zunanje zadeve Čena,
ki je bila izbrana za članico provi-1 zorične vlade v Šanghaju.
Gospodarstvo
Zahteve hmeljarjev.
Na občnem zboru Hmeljarskega druStva za Slovenijo, ki ee je nedavno vršil v Žalcu, je med drugim poročal g. Edv. Kukec iz Žalca o škodi, ki jo povzročajo prekupčevalci hmeljskih sadik, katere pošiljajo v Bačko. Po poročilih, ki jdh je prejelo društvo, se letos poveča ploskev hmeljskih nasadov v Bačkd za sto odstotkov in sicer od 4000 ha na 8000 ha. Veliko je še nerazsodnih hmeljarjev, ki prodajajo brezvestno sadike tem prekupčevalcem za »judeževe grošec. Koliko zla storijo s to prodajo, sedaj ne uvidevajo. Pride čais, ko bodo cene vsled nadprodukcije hmelja padle pod produkcijske stroške in za vse to se bodo imeli pošteni hmeljarji zahvaliti tem izdajalcem hmeljarstva. Hmeljarsko društvo je storili vse, kar je bilo v njegovi moči; zaprosilo je poljedelsko ministrstvo, da ono prepreči izvoz sadik iz Slovenije. Ker pa od me-rodajnih činiteljev ni pričakovati pomoči, je potrebno, da se vsi hmeljarji strnejo in vsako prodajo odločno odklonijo. Odbor hmeljarskega društva je predlagal občnemu zboru resolucijo, v kateri se zahteva, da se vsa imena onih, kd se bavijo s prodajo hmeljskih sadežev v Bačko, označijo na črni deski, katera naj bo v vsakem javnem lokalu vidno pritrjena in da se njih imena objavijo eventuelno v časopisih. (Želji hmeljarjev glede prepovedi izvoza sadik iz Slovenije nikakor ni mogoče ugoditi, ker bi bila talca prepoved v nasprotju s principom svobodnega blagovnega prometa v mejah države. Op. ur.)
Od društvenega predsednika so bile sprejete sledeče resolucije, ki so bile soglasno sprejete:
1.	Hmeljarji smatrajo sedanje brezmejno širjenje hmeljarstva ne le v njihovem, ampak iz splošno gospodarskega stališča kvarno in pozivljejo vlado, da skuša to omejiti potom primernega pouka in potom kontrole, da se izvažajo iz kraja v kraj le zdravi in neokuženi sadeži. *
2.	Oznamenovanje hmelja v zmislu zakona z dne 17. marca 1907 naj ostane za sedaj neobvezno.
3.	Ker se je v Sloveniji hmeljarstvo zelo ra/širilo, naj se ustanovi poleg dosedanjega okoliša: Južnošlajersko-Savinjska dolina po potrebi in geografski legi še druga hmeljska okoliša.
4.	Le hmelj iz okoliša Južnoštajersko-Sa-vinjska dolina, ki olisega okraje Celje, Vransko in Gornji grad, naj so oznamenuje z oz-■ttSfČbo "iJrržnoštajersko-Savinjska dolina«. To '-fhsmko smatrajo danes zbrani hmeljarji kot svojo trgovsko znamko in jo priznavajo le hmelju tega okoliša.
5.	Zbrani hmeljarji zahtevajo, da ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo prizna in ščiti savinjskim hmeljarjem znamko >Juž-noštajersko-Savinjska dolina«, pod katero so sd pridobili svetoven sloves.
6.	Tovornina za hmeljske droge naj se primerno zniža.
7.	Skuša naj se doseči carine prost uvoz hmeljskih drogov iz Avstrije, katerih pri nas že občutno primanjkuje.
8.	Pri trgovinskih pogajanjih s CSR in Nemčijo naj se stremi za čim nižjo carino za naš hmelj pri današnjem uvozu. Za uvoz češkega in nemškega hmelja se pa priznava od naše strani popolna pariteta.
9. Uverenje pri izvozu hmelja naj se odpravi, ker ovira inozemsko trgovino in je pro. dukciji škodljivo.
Anketa, ki se je vršila 6. marca pri poljedelskem ministrstvu v zadevi o zna meno va-nja kvalitetnega hmelja ni dovedla do zaželje-nega zaključka, zato se ista vnovič vrši aprila v Celju. O poteku ankete bomo poročali.
» * Џ
Znižanje cene za sol. Zaradi tehničnih razlogov se je uveljavljenje znižanja cene za sol nekoliko zavleklo Ker je med trgovstvom zavladala neorijentiranost glede znižanja je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani brzojavno intervenirala v Belgradu, da se pojasni položaj. Dobila je odgovor, da je upravni odbor znižanje mo-nopolske takse že sklenil in da čaka ta sklep samo še na podpis ministra financ, ki bo pa sklep odobril v par dneh nakar stopi takoj v veljavo. Ta zakasnitev je nastala radi tega, ker monopolnih taks ne odreja finančni odbor narodne skupščine, temveč upravni odbor monopolske uprave.
Tomaž Bata namerava v naši državi ustanoviti tovarno za čevlje. Te dni se je mudil v Jugoslaviji znani češki tovarnar čevljev Tomaž Bata. Prepotoval je skupno z ravnateljem Batinih podružnic v Jugoslaviji g. Maksimovičem vse kraje, ki bi prišli v poštev kot sedež bodoče Batine tovarne za čevlje. G. Bata je v principu zato, da zgradi aH kupi v Jugoslaviji posebno tovarno za balkansko področje, vendar obstojijo težkoče glede organizacije nove tovarne. G. Bata namerava vodstvo in organizacijo poveriti našim domačim sposobnim ljudem. Zato se je odločil sprejeti v svojo šolo nadaljnih 30 gojencev ki bodo z ostalimi 60 jugoslovanskimi gojenci, ki se že učijo čevljarskega obrta v Batinih tvornicah, tvorili podlago za organizacijo produkcije v Jugoslaviji. G. Bata je v zadnjpm času prejel več ponudb za nakup že obstoječih tovarn za čevlje, kar je bilo tudi povod, da se je odločil za potovanje v Jugoslavijo.
Občni zbor Celjske posojilnice d. d. se vrši 19. aprila 1927 v sejni dvorani v Celju. Sklepalo se bo med drugim o valorizaciji nepremičnin.
Povišanje minimalne izravnalne kvote v Češkoslovaški. Češkoslovaško justično ministrstvo jc pred kratkim sklicalo anketo o vprašanju prisilne poravnave. Na tej anketi se je večina izrazila proti ukinitvi prisilne poravnave, ki se je v zadnjem času propagirala z gotove strani. Glavnà točka programa je bilo vprašanje minimalne izravnalne kvote, ki se v kratkem namerava povišati od dosedanjih 35 na 50 odstotkov.
Italijanska lira se je tekom včerajšnjega dne zopet znatno dvignila. V Curihu je deviza Milano dosegla rekordni kurz 25.C9 švicarskih frankov, v Zagrebu pa 273.45 den. in 275.45 bi. Če upoštevamo, da je koncem avgusta notirala lira 16.70— 16.90 šv. fr., tedaj vidimo, da se je tekom 7 in pol mesecev dvignila za 50 odstotkov.
Ustanovitev fonib. za gradnjo gospodarske visoke Sole v Zagreba. Zagrebški gospodarski krogi so pred kratkim ustanovili »Fond kralja Aleksandra in kraljice Marije« za gradnjo in osnovanje gospodarske in trgovske visoke šole v Zagrebu. Kuratorij tega fonda, v katerem so zastopani najodličnejši gospodarski krogi Zagreba, ho v kratkem pričel z gradnjo poslopja. Najet je tudi žc kredit v znesku 1 milijona Din.
Komisija za pregled investicij delniških družb, ki so valorizirale bilanco. Trgovski minister je določil člane komisije, ki bo imela nalogo, da pregleda in oceni investicije onih delnišk.h družb, ki so sklenile valorizacijo bilance in zaprosile ministrstvo, da potrdi sklenjeno valorizacijo. Komisija bo uradovala v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani.
Kongres mednarodne trgovske zbornice. Letošnji kongres mednarodne trgovske zbornice se vrši v Stockhoimu in sicer v dnevih od 27. junija do 2. julija. Na tem kongresu bo tudi sodeloval naš nacionalen odbor mednarodne trgovske zbornice, ki je bil nedavno konstituiran. Na dnevnem redu je vprašanje železniškega, zračnega in pomorskega prometa, predpis določb o iztovarjanju, vprašanja čekovnega in meničnega prava, trgovskih kreditnih pisem, dvojnega obdavčenja, pravne zaščite obrtništva mednarodnega zasebnega prava, mednarodnega telefonskega prometa itd.
Uporaba traktorjev ▼ Rusiji. V sovjetski Rusiji se trenotno nahaja v obratu približno 22.000 traktorjev, napram 200 prod vojno. Le 10 odstotkov vseh v obratu se nahajajočih traktorjev imajo državna podjetja, ostalih 90 odstotkov pa imajo v obratu kmečka gospodarstva. V tekočem gospodarskem letu bo sovjetska vlada ponovno razdelila nadaljnjih 6000 traktorjev, od katerih bo 5000 uvozila iz inozemstva.
Шогха
Dne 6. aprila.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.51-13.54 (13.517-13.547), Italija 273.45 -275.45 (270.74—272.74), London 27ft.20—277 (270.20— 277). Newvork 56.75—56.95 (50.75—56.95), Pariz 222 625—221.626 (222.50-224.50), Praga 16&30-169.10 (108.30—160.10), Dunaj 8.0045- 8.0345 (8.005- 8.035), Curih 10.94— 10.97 (10.94-10.97), Amsterdam 22.795—22.855.
Turih. Belgrad 9.13 don. (9.13 don.). Budimpešta 90.70 bi (90.80 bi.). Berlin 123 26 bi. (123.77 bi.), Italija 25.09 den. (24.79 bi.), London 25.2575 den. (25.255 den.), Newyork 520 bi. (520 bi.), Pariz 20.37 den. (20.375 bi.), Praga 15 40 (15.40 bi), Dunaj 73.15 (73.15 den), Madrid 92.65 den. (92.85 bi), Bukarešt 3.19 den. (3.10 den.), Sofija 3.76 (3.76 den.), Varšava 58 den. (57.95 den.), Amsterdam 208 bi (208), Bruselj Tc 25 den. (72.275), Ko-penhagen 138.00 (138.70).
Dunaj. Devize: Belirrad 12 46. Kodanj 189.70, London 34.49, Milan 34.38, Newvork 709.75, Pariz 27.79, Varšava 79.34. Valu'e: lira 84.50, dinar 12.4525. češkoslovaška krona 20 98.
Prajra. Devize: Lira 162.80, Zagreb 59.26, Pariz 132, London 163.45, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. poeoj. 86.50—87, vojna odškodnina 337 bi., zastavni listi 20—22, kom. zu-dolžnice 20 -22, Celjska 195—197. Liublj. kreditna 150 den., Merkaniilna 99—100. Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170. Trbovlje 425 bi., Vevče 120 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 86 50—86 75, vojna odškodnina 337 —337.50, Hrv. esk 104.50—105.50, Kred. 93—96, Hipobanka 65 den., Jugobanka 95 —95.50. Praštediona 850—855, Liubli. kreditna 154 —155, Drava 480—520, Isis 46 -48, Sečerana 450— 455.50, Dutmann 265—280, Slavex 102-120, Slavonija 28 den., Trbovlje 430—435, Vevče 140—145.
Dunaj. Podon.-savska-jadran 80.IX), Alpine 45.60, Kranjska industrijska 46.50, Trbovlje 53.25, Hrv. esk. 14, Leykam 12.60, Avstrijske tvornice za dušik 32, Mundus 145, Slavonija 3.60.
BLAGO.
Ljubljana. Smreka, jelka: hlodi od 4 m naprej 220 - 250, brzojavni drogi 200—260, trami merkantilni 200—250, tramiči 240—275, madrieri 500 —560; bukev: frizi (XX)—800, hlodi I. 225—250,
hlodi L, II. 170-200; hrast: hlodi I., II. 850-450. frizi 900—1300; železniški pragi 2.60 m 14X24: bukovi 25-33, hrastovi 45—55.
2 it o: Pšenica baška 75 kg, 2—8% 860—855, oves bački 230- 235.
Tendenca: Les: ïvrsta M prekomorsko blago; deželni pridelki: mlačna. Zaključki: Le* 15 vagonov.
Cfubljansko gledišče
DRAMA. Začetek ob 20. url zvečer.
Sreda, 6. aprila: PAHLJAČA LADY W1NDER-
MERE. — Red A. Četrtek, 7. aprila: Zaprto. (Generalna skušnja.) Petek. 8. aprila: LUMPACU VAOABUND, premijera. — Izven. Sobola, 9. aprila: BOŽJI ČLOVEK. — Dijaška predstava po znižanih cenah. — Začetek ob 15. uri popoldne.
Nedelja, 10. aprila: LUMPACIJ VAGABUND. -Izven.
OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sreda, 5. aprila: Zaprlo. Četrtek, 7. aprila : Zajirto. Petek, 8. aprila: EROS IN PSIHE. — Red C. Sobota, 9 aprila: ORLOV, opereta. — Izven. Nedelja, 10. aprila ob 15. uri pop. TAJDA. — Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven.
Mariborsko gledišče
Sreda, 6. aprila: Zaprlo.
Četrlek, 7. aprila ob 20: MANON. Goslovanjo g.
Skrivaniča. Petek, 8. aprila: Zaprto.
Sobota, 9. aprila ob 20. uri- PASTJON Premijera. Nedelja, 10. aprila ob 20. uri: UČITELJICA. Kuponi.
Mariborski gledališki nbonenti se naprošajo, da poravnajo svoje nadaljne obroke do 10. aprila.
»Paeijon« na mariborskem odru. V soboto dne 9. t. m. ob 20. uri vprizori mariborsko gledališče >P,isijon< (>Kristusovo dramo«), življenje in trpljenje Kristusovo. Drama, ki je razdeljena v efektno slike, se pričenja s cvetno nedeljo, ko pričakuje ljudstvo Kristusa s palmami 1er mm slika vos Veliki leden in konča r križanjem Kristusa. Nastopil bo ves ensambel. hežna g. R. Železnik.
Cfudski oder
v Ljubljani
Sobota, 9. aprila ob 8 zvečer: PASIJON. Nedelja, 10. aprila ob 8 popoldne: PASIJON. Torek, 12 aprila ob 8 zvečer: PASIJON.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani dne 5. aprila 1927.
Višina barometra 308'Rm
	Opazovan|a		Bero-meter	loplola • C	Kel. vloge • %	Velet In Dnina t m	Oblačnost 0-1"	Vrsta padavin		ll	C š« Z*
	krni	ras						Ob opaiovnn|u 1	» ram do/i		
		7	762-4	2-5	94	SSW t		megla		14-8	2-2
<T	L|ubl|ana (dvorec)	8	762-3	û'd	96	SW 3	9	megla			
iS.		14	759-5	13 7	56	SW 2					
		1L	75У9	10-6	63	mirno	0				
	Maribor		761-9	5-0	83	NW 4	8			15	4
	Zagreb		761-3	8-0	79	E 1	10			16	7
	Belgrad	8	761-9	7-0	73	mirno	6	nevihta	3-0	16	3
	Sara|evo		763-0	54)	78	ENE 2	3			—	2
	SkopMe		761-4	10-0	55	mirno	9			16	7
	Dubrovnik		761-8	11-0	72	E 1				—	6 '
	Split		760 7	12-0	53	ENE 2	1			17	10
	Praga	7									
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 705 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vTomonska napoved za 6. april: Spremenljivo, od časa do časa padavino, za-
patlni vetrovi.
SPECI JAINA MEHANIČNA DELAVNICA
za popravilo vseh pis alnih, raču iskth, koptrn h. razmnoževalnih sirote v in blagajn po konkurenčni ceni
LJUBLIAIMA, Selenbur-
LUD. BARAGA guvd ul. 6/1 Telefon št. 980
Sven Elvestad:	2
Mož, ki je oropal mesto.
»Da.« .
>Obrestnik si je zapisal številke pri petih tisoč-kronskih bankovcih, ki so bili med ukradenim denarjem. Te številke smo preklicali v vseh velikih skandinavskih listih, posvarili smo menjalnice v inozemstvu, toda doslej še nismo dobili nobenega obvestila, da bi kdorkoli poskušal menjali le enega od teh bankovcev. Priznati morate torej, da je reč skoz in skoz obupna. Sedaj pride na vrsto žepna tatvina v narodnem gledališču pri slavnostni predstavi dne 3. avgusta. Petim gospodom so bile na prostoru za godbo ukradene denarnice in listnice; Celo gostu naše kraljevske dvojice, princu Chiri Siamskemu, je bil v loži izmaknjen z dragulji okrašeni Veliki križ reda Svetega Olafa, kakor tudi dragocena igla. Tu ne gre za vlomljene blagajne; toda slutim, da je imel tudi tu isti strašni človek svoje prste vmes. Zdi se, da dela mož najrajše na krajih, kjer je veselica, godba in ples. Biti mora zelo predrzen zločinec — kajti redno bi se dalo vendar domnevati, da je mnogo težje delati tam, kjer je zbranih mnogo ljudi, ko v nočni tišini, kadar je temno in vse spi. Toda sedaj smo pri zadnjem in najbolj čudnem slučaju.«
»Pri predrzni tatvini na Oskarjevi cesti 54 B?« je vprašal Krag.
Policijski načelnik je prikimal in poiskal med svojimi listinami majhen kos papirja, na katerem je bilo nekaj s strojem napisanega.
»Videli bodete,« je dejal, ko je dal Kragu papir, »da se je obnašal zločinec kar najbolj predrzno.«
Krag je vzel papir in prebral nenavadno sporočilo;
»Ako hočete dobiti tatu iz vile Rosenhain, morate paziti na samokresni strel danes zvečer ob enajsti uri sedemintrideset minut na Oskarjevi j cesti 54 B.«
Načelnik je pozvonil.
»Poklical sem moža,« je dejal, »kj je slišal strel in videl, kaj se je dogodilo.«
V pisarno je stopil nov mož. Velika, mišicasta postava. Star je bil morda kakih petintrideset let. Njegov obraz je bil dobrodušen, rdečeličen, smehljajoč; toda oči v tem obrazu so bile nenavadno čuječe in urne. Krag ga je takoj spoznal in prijazno pozdravil. Bil je kazenski komisar Helgesen; še kmetski fant je bil prišel iz svojega domačega kraja v presto-lico in se je v redarstveni službi pokazal tako zvitega in spretnega, da je hitro napredoval in zavzemal sedaj zaupno mesto.
»Gospoda se torej poznata,« je zamrmral načelnik,« potem vaju ni treba seznanjati. Gotovo ste uganili Ilelgesen, zakaj gre. Za rosenhainsko zgodbo.«
Obrnjen h Kragu, je nadaljeval:
»Krstili smo te zločine po prvi tatvini pri bančnem ravnatelju v vili Rosenhain. Slišala bi rada, Helgesen, kaj se je dogodilo zadnjič zvečer na Oskarjevi cesti 54 B.«.
Helgesen se je vsedel za mizo njima nasproti. Ko je spoznal, da misli načelnik pritegniti v igro tudi Asbjorna Kraga, se je za reč takoj zelo zavzel.
»Da, če zamorete tešiti to uganko,« je začel, »ste moder mož; kajti slučaj je najbolj zapleten in najtežji, kar sem jih bil doživel. Sedaj bom torej pripovedoval o Oskarjevi cesti 54 B. Nato sledi Umetniška galerija, kar je v toliko svojevrsten slučaj, da zaradi čudnega naklupja tat ni uspel v svoji nameri.
»Čim smo bili dobili tajnostno pismo,« je nadaljeval Helgesen, »smo se požurili, da bi ugotovili, kdo stanuje v hiši. Enodružinska hiša je last sila bogatega stotnika Karstensa, ki je oženjen s hčerko ravnatelja Hydberga — saj veste. Vohunili smo okoli hiše, stopili v dogovor s služabništvom itd., in smo po preteku nekaj ur vedeli sledeče:
1- V hiši stanuje stotnik sam.
2. Za sedmi avgust je povabilo družbo.
8. Pričakovali so petdeset gostov.
4.	Stotnik je želel dobiti za ta dan spretnih slug.
5.	Med gosti naj bi bil mehikanski minister, edini inozemec.
Drugače so bili povabljeni samo Norvežani, večinoma ljudje iz Oslo, v prvi vrsti častniki, pa tudi po nekaj všeučiliških profesorjev ter trgovcev in en umetnik, znani komik Trybel. Tu poglejte spisek, Krag. Takrat so bila vabila že razposlana. Znana vam je bržkone večina imen.«
Krag je segel po papirju, ki mu ga je ponudil Helgesen, in ga je nekaj časa natanko proučeval. Ko ga je bil vrnil komisarju, je rekel:
»Poznam vse.«
»Dobro,« je menil Helgesen, »kateremu od teh gospe ali gospodov bi prisodili tatvino dveh tisočev kron iz zaklenjene pisalnikove miznice, dalje tatvino pet tisoč kron v draguljih iz gospodinjine skrinjice za dragotine?«
Asb.jorn Krag se je nasmehnil.
»Nobenemu,« je dejal, »ali vsem. Toda kdo jc streljal?«
Helgesen je živahno prikimal.
»Tako, slišali ste tudi o strelu? Da, to je od vsega najbolj čudovito. Ko sem bil poizvedel, o čemer sem pravkar pripovedoval, sem sklenil vdreti v hišo tekom družabnega večera. Kakor rečeno bi stotnik rad najel nekaj slug, javil sem se in bil sprejet Saj veste, da mora dober policijski uradnik znati streči tudi pri mizi. Le redkokdaj moremo tako izvrstno pregledati stanje, ko takrat, oe sp sprehajamo okoli s prtičem čez roko. Ob pol devetih so prišli gostje, in ob devetih so se v veliki dvorani vsedli za mizo. Opozarjam, da ima vila dve popolni nadstropji in čolno podstrešje. Velika dvorana je v drugem nadstropju, drži do strehe in zavzema torej takorekoč dvoje nadstropij. Poleg tega je na južnem krilu drugega nadstropja še kadilnica in govorilnica. Široke stopnice vodijo doli v vežo, kjer je izhodišče za celo vrsio lepih, velikih prostorov. Kakor vidite, je to zelo gosposka vila. malo da ne ltrad.
IIIEIIIE EIIIEIII
s i t* '
s *
O g_
C -Б' £
t»
t» O P
e_ *0 i
PS « 0
o ?
o »
P- B
I
K
N «d
o ;
РЧ
B
N
JS
o « 00
S. W
v: °
■a «
« Z
» * is D * g
w • J
o o n O
a
O
et e
e
-, n
o o
9 I
6 3
£ " < -
5? p 1
°<	n
e	»
p	jo
—• 70,
•> ?
S ■
2- 5.
P » ?"
2 " g S.
U f>
00
Fff
« 5
s s
w I
a
I 1= S? < 3
111 = 111 = EIII = 1U
MALI OGE.ASI
Vsaka drohna vrel ca l-SO Uln MI vsaka beiedr SO nar Na|man|il og as 3 ali Л I ln. Oglasi cai devet vrstic se račune |o vite. Za odgovor sram c Na vpraianfa brez znamke ne odgov»r|imot
Službo cerkvenima
Iščem. Grem tudi na Hrvatsko. Naslov se izve v upravi lista pod: 2595.
DOBRA ŠIVILJA z večletno prakso išče delo na dom. Ponudbe upravi pod: »Takoj« štev. 2591.
Čnfci* z izpitom, ki OU I CI lahko vrši še клк drug posel, išče službe, event. za takoj. — Ponudbe na upravo pod:
»ŠOFER« 2579.
Katera boljša gospa
bi hotela vzeti kot SOSTANOVALKO gospo z enim detetom? Stanovanje zračno, suho in solnč-nol - Ponudbe pod »So-starovar.je« z navedbo pogojev na upravo lista.
Sobico в1горгГпо°
ali opre.mljeno — i;č Lin. - Ponudbe pod »Sobica« na upravo »Slovenca«.
""stanovanje-
obstoječe iz 1—2 sob in kuhinje, se išče za mirno stranko brez otrok v okolici Ljubljane ali Celja za začetek maja — Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista poj šifro »Stanovanje« 2594.
gospa-
vdova kakega uradnika ■li slično, k otroku čez dan. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Otroka.
Kroj. pomočnik
sposoben za vsa dela, se »prejme. - Ljudevit Zolet, Loke 18 — Trbovlje.
Učenca
g hrano in stanovanjem pri starših, takoj sprejme ANTON ČOK, specerija, Rožna dolina, Ljubljana.
Pflspodarji, gospodinje!
U" - Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjska dela, obrnite se na »Poselsko zvezo' » Ljubljana, Stari trg 2/1. Za odgovor znamko I
Pekovski vajenec
ee sprejme. Naslov pove oprava pod številko 2530
Za skladišče neke gozd-ae graščine se išče trez- ' nega, energičnega in poštenega
SKLADIŠČNIKA
ki bi obenem imel nadzorovati hlapce. Služba je lahka, ne zahteva nobene strokovnjaške izobrazbe in je pripravna za penzijonista. - Poleg plače dobi stanovanje, kurjavo in njivo. Ponudbe na upravo lista pod: »Skladiščnik' itev. 2590.
Izurjena PLETILJA
ee sprejme. - Naslov v upravi lista pod St. 2614.
Verz. vinski potnik.
Veletrgov. z vinom išče spretne provizijske potnike za vse okraje Slovenije. Oferte pod »Pro-vizijski potnik« upravi.
Trgovski lokal
st odd? takoj v Mariboru - palača Zadružne gospodar, banke - Aleksandrova cesta 6. 2413
GOSTILNA se odda
v najem s pogojem plačati vstopnico. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »Gostilne«. 2600
Borovi in smrekovi brzojavni DROGI so naprodaj. Prvi sa 7—10 m dolgi in jih je 24 m' — drugih enakih pa !00 m9. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro: »Produccnt« Stev. 2539.
Pohištvo
še skoraj novo, prodam po nizki zaradi odhoda iz Ljubljane. - IVANA TOMŠIČ, Ciglarjeva 108, Novi Udmat.	2612
Enonadstropna hiša
z najstarejšim trgovskim lokalom v sredi .mesta na Doienjskem, pripravna tudi za vsako drugo obrt, se takoj ugodno proda. Le rssri reflektan'.i naj ' se javijo pod »Ugodno« St. 2516 na upravo lista.
kupim hišo
z gospodarskim poslopjem pri Ljubljani. Janez Jenko, Sp. Brnik St. 33, p. Cerklje, Gorenisko,
H-., y-;-;..
Sfanpvajv/a
Stanovanje
majhno, se odda. Oglasiti se je v gostil. »Amerika« aa Glincab. TržaSka c. 3.
Zelo ceno stanovanje
feoha. kuhinja in priilkl.) zamenjam za malo večje. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2533.
Parni kotel
rabljen • (Gliederkessel) za central, kurjavo, kupi »Jugos'ovanska tiskarna« v Ljubljani	2184
//asa oM
Tvrdka A. VOLK
Ljubljana, Resijeva Costa 24 nudi na.lcene.1e v«e vrste pSonlćno moko In druge
mlevsko lidelKe. rahteva'te rpnlk I
Volna - bombaž
i a strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pn PRELOGU. LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4.
KADILCL~POZOR~!
Najuspešneje sredstvo za popolno odvado kajenja so »Afuma« pastile. Mala doza 20 Din, velika 30 Din. Preprodajalci popust Vitomlr DolinSek, Celje, predal 4.	1990
ттш posredovalne prodate!
Iz tovorne naravinosi K Vomi
Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo
pomladne moshe honiehctle
kakor tudi oblek za dijake in otroke,
Ne flatemo na obrohe!
Pač pa smo posebno ceni in solidni!
Mehanična tovarna d. d.
podrtmi!ca Llubljana. Mestni trg SI. 5
Vcfninp n'lkc. v 40
VI liill/G najnovejših vrstah nudi po najnižji ceni Ivan Brecel. ik, Vel. ' čolnarska ulica štev. 21.
BOyi • enoletni samec ■ O Vi s in samica, ter še ena samica, naprodaj. - Tovarna Dragotin Hribar, Zaloška cesta 14.
ПпГомриГ
za jedilo in seme ima
naprot' aj PAUL SKOBERNE Celje, Vrazov trg 2.
Otroški voziček
naprodaj. - GosposvefsVi ccsta 13, vrata 79. »71
Komis, prodnfro podjetje
»E Z 0«
LJUBLJANA, V-leseiem. Pavil. »I« - Tel. 2140.
V sredo dne 6. aprila se vrïi pros'ovoljnn iavna dražba razcela pohištva, strojev, šivalnih in čevljarskih — avtomobilov, motornih koles in več drugih predmetov. Pred-meti so občinstvu na ogled vsak dan dopoldne in popoldne v pavi'jonu »I« na Ve'eseimu. Predmeti za prodajo se še sprejemajo.
TietilniltroF
nov, oddam. Poizve se v upravi lista pod št. 2597.
300 DELNIC-
Zadružne gospodar, banke prodam skupno ali deloma. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod: »Delnice 2593.«
šlampiije
S. PETAN, Maribor
Nasproti glav kolodvora
Urejevanje GROBOV
Pavel Šimenc, pokopališki vrtnar, se priporoča za obsajenje in oskrbovanje grobov s cvctlicami, pozneje pa z lepimi tepihi različn. vzorcev, tudi pri-prostih, po nizkih cenah. Vrtnice, nizke in visoke, vrtnice plezalke ter ciprese itd. CVETLIČARNA na Sv. Petra cesti St. 33 ima vedno sveže in suhe vence, trakove in šopke. Oskrbi cveti, aranžmaje. Vsak dan sveže cvctje I
v plišu, goblenu, dairastu in gradlu, nudi po konkurenčnih cenah
Rudolf Radovan
tapetnik
Krekov trg štev. 7
(poleg Mestnega doraa).
HOLESAKJI!
Znliane cene. Oelelte al za'o-iro dvulroles nalfliKlšega tipa Tribuna, Rekord B bamplon, S vrla, Blankt F« for Per a, Dlatnpnt. io cd Din 1300 -napret Pneumstika Dun op, Michelin. 0 ntkl franko. Prodaja na obroke.
Trmorca Г. S. i. E.fu№jana
Tovarna dvokrt-s in otroàk. vozičkov.
Trgovec à
želi, 30 let, se želi vsled pomanjkanja znanja radi takojšnje ženitve seznaniti z inteligentno, kme-tiško gospodično, ki bi imela zaradi razširjenja trgovine tudi nekaj premoženja. V danem slučaju se tudi priženim. — Pismene ponudbe, Se le mogoče s sliko in natančnimi podatki, je poslati do 15. aprila na upravo pod: »Krščanska vzgoja«.
Slika se vrne takoj.
Mestni mngistral ljubljanski odda pri novih mestnih hišah za Bežigradom napravo
lesene ograja
na betonskem podstavku Podatke daje mestni gradbeni urad med uradn. urami do 7. aprila t 1. opoldne.
PREKLIC.
Podpisani Jenko Franc, posestnik v Žiganjivasi št. 14, izjavljam, da nisem plačnik za morebitne dolgove, ki bi jih naredila moia žena Marijo. Tudi prepovedujem ji prodajati brez mojega dovoljenja. — Žitfanjavas, dne 3. aprila 1927.
Jenko Franc.
temveč tudi hakQSISSÎ izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
НпЧдозедоСса K. T. D., ertatalca fn tocrn'ca po-sloaniSj Stn]'g n Mubl.a»9, Koplfar г a r lica Ste». G/IS.
——
Tovarna perila
JUGOSLOVANSKA ШШШ1
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE POTOTiPIJE ♦ ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPI3E ♦ KOMBINIRANE KLIŠE3E ZA NAVADEN IN NA3FIN. PAPIR KLIŠE3E PO SLIKAH, PERORISIH iN RISBAH, ROKOPISIH. FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIKE
(ofto» Tvdes
Indian M otocycle Сотпапу Gen. zast. za Kralj. S. H. S.
BOM. PELIKAN, MARIBOR
Zastopstva: Ferrum d. d., Zagreb American Motors, Ljubljana Bagy Wolf & Comp., Sarajevo Velomot, Split. Svetovna znamka I BIG-CHIEF ..... 1206 ccm, 9/24 HP, S 495 —
CH1EF....... 998 ccm. 7/18 HP, 8 480 —
SCOUT....... 598 ccm, 5/9 HP, 8 415 —
PRINCE...... 350 ccm, 31/2 HP, S 333 —
Sid-car PRJNCESS..........8 185 —
Sid-car SCGUT........... S 175 —
z električno lučjo in tachometrom.
Velika zaloga nadomestnih delov.
Solventni krajevni zastoDniki se soreimo.
INDIAN fflMOTOgYCLE CO
TSjj«ing! leld'?I05s.
Globoko potrti naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom hčerka, sestrica, nečakinja
(M
S prijateljem in znancem, da je preminula naSa ljubljena
Stana Šetinc
danos ob pol 14. uri v cvetu mladosti 17 let. — Pogreb pokojnice se bo vršil v četrtek 7. aprila ob 16. uri na pokopališče Trbovlje.
Trbovlje, dne 5. aprila 1927. FRANJO, MARIJA, starši. — ANICA, RAJ1ÏA, VIDA, sestre.
1 irćofcem z Idciiilno in meSanim blagom! !
« Za bl)2o|oto pomladansko ln letno sezljo bodete potrebovali vsohovrstnlh	m
žičiilkov In žice	^
» Ifane o4 svetle, daltc hoinrnthe, îlCnfhe za stresno lepenko breztfiavnlhe	S!
c3 SCeforle. tanetnihe. Sfiihaliirnihe. Londonene. r.ove/iine s noio; roflio tflnvo',	82?
h hofnihe i zarezo, sponhe, <vi>«mc In drutiovrrtne »IrnSne ?<bi|e, halere Vnm	Ш
= najhitrelo in najctneie. fer pod nalugodnefSimi pofioji dobavi s shladlSCa	"
5	naisfareisn domaČa tovorna	д
SIMON PIRC, KROPA B
■ Pišite «oho) donrs dopisnico In navedite nriblltro letno rotrebo, nehar nrel- B Ц mete cenih ln na|nl2|o nonudboi - nazpoSlilom Ze od loo hg nonrel na trdo- ■
■ vine, stavbena, ml/. rshn reutarsha ln ostala nodjet a t - Aho v vesi trdovinl вп Se ne rrodaiate lefia predmeta uporabite iif»o<ino nrlimo in npelllte tudi H •J3	ZlCnihe ln ?ico. hi s«? skoi o dnevno potreba Vosih odtemalcev t	E2
LJuliljana, Gosposka ufica 16
(PREJ KOLODVORSKA ULICA 8).
IZDELUJE: perilo za gospode, piyame, bluze, delavske obleke itd. eegros. — Izdeluje se tudi
po meri in naročilu. Najnovejši vzorci.	NajiinejSa izdelava.
kavarna
SC OûdQ kavcije zmožni in strokovno prvovrstni osebi koncem junija t. 1. Ponudbe na lastnika L. Fiirsager, Radovljica kraj Bleda.
REKORD TE SEZ1JE
bode dosegla vsled izredno nizkih cen sigurno specialna trgovina češkega in angleškega sukna
Josip Svančlč - LjïÉïjana
Selenburgova ulica št. I (dvorišče, levo).
Pred nakupom moške obleke ali površnika — si oglejte zalogo in ceno. — Vsakdo naj se prepričal
■ - """——ir- fi-r ri. Ul
je ilustrirana, poljudna • radio-revija u----
99
ii'
na 64 straneh (bakrotisk).
Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške ra/.prave. Posamezni izvodi po 8 Din. Številke na ogled brezplačno.
Wiener &ad:over!a&, Wien !.,
Pestalozzigasse 6/14.
^ ^ Znižane cens! ^ ^
NajboljSe se kupi brez dvoma
„PRI NIZKI CENS"
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA
nudi cenj. odjemalcem razno damsko, moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilnate flor - nogavice za dame, veliko izbiro potrebščin za Šivilje — kakor razne nakite, trese, svilo, vezenine, čipke itd., dalje velika izbira potrebščin za krojače.
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze odkritosrčnega sožalja, ki so bili izraženi ob izgubi našega ljubljenega sina, brata, gospoda
Albina Narada
izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem čč. duhovščini ter raznim prijateljem za njih udeležbo pri pogrebu, darovalcem prelepih vencev in Šopkov, končno vsem, ki so dragega pokojnika tako Številno spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomun naša najprisrčnejša zahvala.
Zagorje ob Savi, 5. aprila 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
m
Za Ju|o<lovaa*ko tiskarao v Liubliaoi: Karol Cmi.
Lcdaiatali: it. Fr. Kuiovec.
v .Urednik; Frane Ierscjtlav.