Iz delovnih kolektivov naše občine
UKC Ljubljana
Dober sistem obveščanja - pol uspeha. Sindikat in druge DPO v Univerzitetnem kliničnem cen-tru so namenili informiranju po-sebno pozornost. Sistem obvešča-nja delavcev je urejen s samou-pravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo UKC. V ta-ko heterogeni DO, kjer so zapo-sleni delavci z nedokončano šolo, pa vse do tistih z akademskimi naslovi, torej v DO, kjer se preple-tajo najrazličnejši interesi, ima dober informacijski sistem še po-sebej velik pomen. Delavcem ne-nehno posredujejo ustne in pisne informacije. Izkušnje pa govorijo, da so najbolj pomembne ustne in-formacije na sestankih, kjer se lahko vzpostavi in razvije potre-ben dialog.
Pisno obveščanje delavcev o vseh aktualnih zadevah z osred-njim glasilom - Bilten, ki izhaja redno in je med delavci zelo pri-ljubljen. Ob Biltenu bi kazalo omeniti še Tedenski obveščeva-lec ter zapise internih informacij na oglasnih deskah.
Menjava generacij. Strokovna služba in vse DPO v UKC so na-menjale posebno pozornost ka-drovski politiki. V UKC je ka-drovsko planiranje utečen pro-ces, saj sprejmejo kadrovske pla-ne na podlagi potreb, ugotovlje-nih z analizami stanja in projekci-jami razvoja. V letu 1987 je bilo 110 postopkov za imenovanje de-lavcev s posebnimi pooblastili in odgovomostmi, vendar pa struk-tura delavcev na reelekciji pove, da je šlo za prelomno leto, oziro-ma za mergavo generacij v UKC, V postopku za imenovanje je bilo od 30 kar 21 direktorjev TOZD, 8 predstojnikov klinik in 8 glav-nih sester. Dosledno so torej ures-ničevali sprejeta stališča, da po 65. letu starosti prenehajo delavci opravljati dela in naloge s poseb-nimi pooblastili. Nekateri izmed teh so se upokojili, drugi pa so svetovalci in svoje znaiye požr-tvovalno prenašajo na mlajše. To so kadri, ki imajo neprecenljivo zaslugo ne samo za razvoj UKC, temveč tudi za razvoj slovenske medicine kot celote.
Dr. Janez Kirbiš novi predsed-nik OO ZS UKC. Volilna konfe-renca osnovnih organizacij sindi-kata UKC je potekala v delovnem
vzdušju. Kritično so pregledali dosedanje delo, analizirali uve-ljavljanje novega sistema nagraje-vanja, govorili o slabšanju pogo-jev poslovanja in uresničevanju srednjeročnega programa. V raz-pravo se je vključil tudi predsed-nik slovenskih sindikatov Miha Ravnik, ki je med drugim dejal, da predsedstvo Republiškega sveta ZSS ne bo odstopilo od ena-čenja družbenih dejavnosti z go-spodarstvom. Opozoril je tudi na odkrito razpravo na področju zdravstvenega varstva ter na več-jo pozornost, ki jo bo treba name-niti notranjim razpravam o razvo-ju zdravstva. Ob zaključku so iz-volili nove delavce, ki bodo poslej v konferenci OO ZS UKC oprav-Ijali najodgovornejše funkcije. Za predsednika so izvolili dr. Janeza Kirbiša.
Metalka Ljubljana
Nedavno je Metalko obiskala bolgarska delegacija, ki jo je vodil predsednik ministrstva črne me-talurgije Bolgarije Atanas Mar-kov. V pogovorih med bolgarski-mi partnerji in predstavniki slo-venskih železarn, Metalke in Gra-disa so zlasti poudarili, da se mo-ra sodelovanje s področja meta-lurgije razširiti na druga področja in nove oblike. Tako je Metalka skupaj z Gradisom ponudila Bol-gariji storitve v investicijskem in-ženiringu. Pogovorili so se tudi za začetek iskanja rnožnosti za sode-lovarge v proizvodnji blaga za ši-roko potrošnjo, sodelovanju na tretjih trgih in pri skupni nabavi nekaterih surovin. Pogovor je ste-kel tudi o sodelovanju (razvija-nju) na področju računalništva. Ker so Bolgari v okviru držav SEV vodilni na področju uporabe robotike, so se dogovarjali tudi o možnostih tega sodelovanja.
Možnost za nov korak h kupcu. Klet blagovnice v Ljubljani je že odprta proti podhodu pod Trgom
Borisa Kraigherja. Od tod bo tudi novi vhod v blagovnico iz prve kleti. Tako bo klet dobila povsem novo funkcijo, ki jo bo potrebno dobro izkoristiti, saj bo vhod ena-kovreden onemu v pritličju. V tr-govini in blagovnici poudarjajo, da bo moral biti ta prostor pravo ogledalo Metalke. Se pravi, da bo izbor blaga v kleti blagovnice tak, da bo v resnici predstavil vse glavne dejavnosti Metalke s po-dročja tehnične železnine. V bla-govnici se tudi dobro zavedajo, da bodo morali s preureditvijo pohi-teti, saj bodo tako lahko še bolj privabili kupce v blagovnico, ki bo dobila novo pomembno vlogo.
PTT Ljubljana
Mladinska organizacija v tozdu PTT Ljubljana šteje 317 članov. V predsedstvu je 15 mladincev. Največja ovira pri delu organiza-cije je velika fluktuacija mladih delavcev in delo v turnusih. Ka-dar so sestanki, je treba za člane organizacije najti zamenjavo. Naj-pogostejšfe teme na sestankih mladine v TOZD so stanovanjski problemi, dnevni turnusi, menja-va delovnega mesta in težave z nestrokovnim kadrom. Kot or-ganizacija so pri reševanju teh za-dev dokaj uspešni. Pri tem dejav-no sodelujejo z zvezo komunistov in sindikatom.
Pri reševanju stanovanjskih problemov nudijo organizacije mladim delavcem, ki so pomoči res potrebni, vso podporo. Sreču-jejo se tudi s težavami zaradi ne-strokovnosti delavcev. Po zak-ljučku PTT šole se večina učen-cev odloči za delo v bankah in drugih organizacijah, v tozdu pa so primorani zaposlovati delavce z neprimerno izobrazbo.
Aktivni so tudi v vseh drugih dejavnostih v PTT, kot n. pr. pev-ski sekciji, folklomi skupini ter športu in rekreaciji.
Lojze Cepuš