a V Gorici, 28. marcija 1878 „8o«aw febaja nak fictrtek in *elja s posto prejemana ali ˇ Gorici na dom poSiljana: Vse Ieto.....f. 4.50 Pol Ieta.....„ 2.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri eznanilib. in prav tako pri „j>o- ilam'cah" se pla5uje zajnavadno tristop- m treto: 8 kr. te te tiska 1 krat • » »¦ n » •> » Za veto &ke po prottora. SOČA TedajVUl Posamerae Stevilke se dobtajo po 10 soldov t Gorici v tobakarniei v *o-sposki ulici bliso „treh kxon", — v Trstu v tobakarniei „Via dclla ea-eerma 60". Dopisi naj se blagotoljno poliliaje urednifitvu „Soce" v Gorici Via del Mu-nicipiov Kalistrovi biSi III. nadstr, naroc-ninapa opravniStva „SoCe«« v Gorici „Via ecuole" h. fttr. 429, II. ntdstr. Rokopisi te ne vraiajo; dopisi naj ae blagovoljno frankujejo. — Dolalcem in drugim neprfmoinim se narofiniia taiix, akoie oglate pri urefaifctvu. Glasilo slovenskega poUHcnega drnStva goriSkega za brambo narodnih pravie. Javni obini zbor polit. druSiva JLOOE". napovedau m doe 26. t. in. moral se je zarad preslahega vrmnena odlo^iti—in bo z istim pro-gramom t ncdcljo SI. marcija t. 1. ob 3 uri popohulnc pri kakorsaem koli vrcmoim v grajHinakib prostorih ? KviSkem. K pra? obilni tdekibi vabi uljudno Odbor Mm* Iz avstrijske dclcgacijc. Kakor two tile zadnjtf r politrtncm prcgledu omenili, bite je v av&trij$ki delegmciji razprava zarad kredita 60.000 miljonov prav zivahna. Jako veljavni zastopniki so k red it zagovarjali, pa tudi opozieija te je ponalala s parlamentarnimi korifejami; uie samo imetii Herbst ia Giskra iznitd opozicije zadostujeti v dokaz, da je bi! ministrov prediog v vtliki nevarnosti. KaS oMespoitovaai delegat, grof Coronini, pa je to pot stal ua ministrovi strain ia je iz pravega av-strijskega stalisca govoril za dovolitev kredita. Gotove bo naie fast difatelje zanimalo poznati vsaj glavne togke iz tega z veliko pohvalo sprejetega govora in za to jira hofrmo vstreei: „PoroLevalec manj&ine skliccval sejetndi nabe-sede nemikega kancolarja, da sine derLava, v kateri j« sploSna brambovska dolznost vpeljana, ic take voj-ske zafenjati, katerebi prebivalstvo zveseljeni spre-1 jelo. Oeravno jaz kancolarju o t«m priterdujera, ven-dar tnoram opomniti, da je on sam 1. 1866 drugaie delal, ko je postal pomeranske strelce oa Le&ka bo-jtSda, ae da bi bili Neraci za tak Cin posebao na-vdugeni. I Zakttj da se hoCemo nasproti vsakema slufiaju I preskerbeti in zavarovati, na to je odgovor lahalc. Ru-sija je kottfala dolgo vojsko in stoji zdai vsa v oroiji; ob Angleikem vemo, da je dovolilo vefiko svoto de-narja za oborozevanje; koliko jc Italija za ta namen izdala, povedal nam ie minister zunanjega natanjko; Francija in Nemdija ste iz drugih uzrokov do temena oborolcni. In mi ne smemo pozabiti, da sc dogodki na baikanskem polotoku prcd nalimi oCmi, ob na§i meji godA in da bi tudi nam lahko kedo zavpil, kar ro nekdaj holandski poslanci Oranjeveu zavpili; „Tua res agituri* („zdaj se bode sodila tvoja lastna pravda.) Da razlojtim, zakaj bodem za dovolitov kredita glasoval, naj se ozrem nekoliko v preteklost. Jaz sem odobroval, da je zapustil voditelj nalih zunanjih pos-lov ono politiko, katera je za 7, nam oval a kot avst rijsko tradicijo, da se Turfiija ohrani In vslod katere bi jo bill raorali z oroljem v rod braniti pred viaklm na-padom. Avstrija te je le veftkrat bojevala za zgnblje-ne itvari, ali vseltj • prepriCanjem, da se bojuje za Mlttno, pmvieno stvar. Ce bi s« bila pa Avstrija za Turayo potegoila in v njej stare razvade obranila,zo-per katera 10 se neogmanska ljuditva po pravici upi-n»la, t«duj bi bila to najgeria samopridnost in uaj-kratkoviditrja politika. Upravita tiitema v TurCiji je bila le davno ob* sojena in tudi nUa poraoi bi je ne bila obvarovala pogina. V najboljem slu^aji bi si ne bili mi s to po-mo6jo nifi dr«zega zasluiili, kakor kletev gersko-slo* vanskih Ijudstcv in ta bi sc bila, ogoljufana v svojih priftakovanjih, s tern veLim brepenenjem do beiega earn in svete Rusije obcrnila, ker bi videla, da ne sme-jo od onega cesarja ni6 veL pricakotati, na katerega so se njib ofietje zanaSali. Veselil sem se torej, da se je povernii na§ der-zavni kancelar k onim starim sporoCilom, katera so v preteklem itoletiji poviSala velikost, mod in slavo Av-strije; in dasejenavso moL potegoval za boljSe atanje nied prebivalci v sosednjih delelah turSkih. Zlasti pa sem mu hvalezen za to, da se nij dal premotiti raz-nim sku&njavam in ulifnim demonstracijam in da je obvaroval dosedaj der^avo pred vscmi stroSki na premo^enji in kervi. Ce vse to premislim, zaupam po-polno v sedanjo vlado in glasujem torej za dovolitev 60 milijonov, ki bodo potrebni zavsemogoLe sluCnje. PrepriCan sem pa, da se bode denar le v nedvom-Ijivi potrebi rabil, le tedaj, ko bi bila fast monarhije ali splosni veliki interesi v nevarnosti. Preprican sem, USTEK 6asopisjo na trdUi kmetili. (Spis. Job.) (Konec.) Prav zanimiv je podlistek k»eLkega caso-pisja. Imeniten sodelovalec v tem prostoru je Kova-Jev Tone; prava spaka je ta majbeo, tr§ast molicelj, vedno mu igra smeh okolo ustuic in Skrat v o&h. Kako jib vsiplje 0 Seninrcih okrogle, da okolo njega vse skoraj smeba popoka. Nobeden ne zna tako lepo povedati, kako so bili omenjeoi va<&aai vrh Strzena luni skopec nastavili, ker so jo videli zvecer ravno tarn cez pluti; kako ao veselja poskakovali, da od-slej ne bode nobene temne noei veC in kako je mno-gopevaui svitli kroznik se vedno znal ogniti nevarne pasti ienSurske in kako jim je povAu se zabavljivo obraz paeill Rad je tudi pripovedoval 0 gospodarskih poskuSnjah §eufiurskih. Zdelo se jim je malo sitno, sol tako od daled spravljati, radi bi bili z domaiim pridelkom kiselo zelje solili. Po vseh kmetijskih pra-'Hih vsejejo vsak po kazuanek lepe, bele istranske soli, dob to jej pognoje, raailjivo jo ogrebajo, samo — ven jim ni hotela nikoli pridolbsti, Prav praktiino Kedetvo so bili SenSurej tudi izumili, naoUeiao iivino iz Skode izganjati. Zahajale so jim posebno avinje rade v bob in so tarn veliko skode temu illahtnemu, napenjajoiemu prideiku dclale. Kako pa kruleCo iival iz sred njive izguati, pa bona ne pomandrati? Sen* €urci so ^e vedeli, kako. Vdobijo veliko leso, Stirje jo prejmejo, Stirje pa z dolgimi prekljami leso zase-dejo in tako se zadere celi ta umetni mehanizem v bob in tisti na lesi so svinje ven izgnali, tako — da niso boba poteptali. Cela zaloga takih hudo-mnlnic je nakopicena po Tonovih zasukanih moiganih, rad jib izpusCa posebno takrat, kadar mu jib gla^ek malo odmo6i in se smeja zraven, kakor, da bi orehe vsipal, da se morad ze samemu smeba njegovemu smejati. — Drug originalen sodelovalec je stari, sivi Groga; on je, kakor kak spiritist, v vedni dotiki s slabimi in dobrimi duhovi, posrednik med vicami in zemljo. 0 teh ceznatornih pojavih silno va^no in resno poroca vernim raozem, ostraSenim ^enam in plabej deci. (Je po ao6i le izpod strebe stopi, ga sreca — hul mrtvaSka procesija; spredej duboven, zanjim truga, luci, Ludni spremijevalci, zamolklo bobneie petje, pa— vsi brez glave. Drugo pot sreda trugo Cez pot postavljeno, pa Scst luci zraven nje. Vrniti se nikoli ne sine, to je glavno pravilo. Sr(5ni Groga poskofii, pa skokl cez njo. Pa tudi jo je splacal drznost; ven do lesene kolibe je drla truga za njim, pa ga je pokala v peto, da so se ma zulji vzdignili, ki jih je eel tedea z Iganjem celil. Drugokrat, ko se je bil pri Cepudru z ^ganjern malo zamotilj karakal da Btorimo le v tern sluiaji oni va2ni korak, kl bodo 2e koj v za^etku globoko vplival na vse nase gospo-darstveno in socijalne razmere. Njcgov nnsledek pa bodo dogodki, kateri h se sicev ne more nobeno Ijud-stvo ogniti, nad kateriml se pa genij Clovekoljubja britko joka. Tako sem tudi preprican in zavseina po-tola2en, da naj se zgodi kar hoce, mi ne bodemo nikoli posku§ali kristjanskim prebivalccm na Turskem one pridobitve krojsati, od katerih po pravici upajo, da jim bodo vsled rimkih ztnag vedno ostalo. Zavarujcm so pa prcd mnenjnm, da sem jaz zlasti za boj vnet, ali da navduSujem zanj. Omeniti pa ho-Cern vendar, da ko bi do tega prislo, smeli bi danes bolj gotovo raAunitl v uovtralnoat Nemfiije la zavezo z Angleskim. Ilazen tega bi se nam pridru2ila fie kot nepiaakovan zaveznik razburjonost nekaterih balkan-•klh Ijudstet zoper rusko pvevzetnost. In tedaj bi zgl-nila tudi skerb pri avatrijikih in neavstrljskih Slova-nib, da Iiotamo ohraniti novredno stanje med njih 10-rodniki. Kasprotno, njih najgorkeja vosCila bi morala •premljati naSe zastave, ki bi imelo namen zagotoviti jim najveae pravico iloveske, katere jim drug! obetajo, a kojih snmi n emu jo, Nij se nam treba bati, da le bode onih 60 milijonov za slab, nevreden namen obernilo. Jaz sem. si-cer nasproten temu, da bi te dczele naSega nekdanje-ga dobrega soseda na enak naCiti delile, kakor nekdaj poljsko kralj"stvo, Ccravno seljubezen poprojSnjih Po-Ijakov do svojega kraljcstva ne da primcrjati ncvolji in mermranju podjarmljenih ljudstev zoper tursketla-aitelje. Pa med one vendar ne spadam, ki brezpogojno obsojajo vsak dezelski prira§(aj, naj si bode kakorlen koli. Saj vsakdo 2eli pomno^iti se, povecati se. Jaz se oaituo priStevara onim, ki bi z veseijem videli, ko bi se tudi avstrijske meje enkrat malo razsirile in ce bi tudi to raz&rjenje celo do egejskega morja segalo. In jaz mislim, da bi se dale ravno te dezele, koje imam sedaj v mislili, zaradi njih vcrske in narodnost-ne razlike z naSo vecidel iuternacijonalno ustrojeno dcriavo prav lahko zdruzlti in spojiti, Ceravno se to cudno glasi. Kar se pa tice le pridobitve Bosne in Kcrcego-vine, ne najdem jaz v tern nikake nevarnosti, pai pa bi znalo to marsikako nevarnost odverniti. Zlagam se torej z grofom Andrassyjem, ki pravi, da je ze moral na to misliti, da bi osvojenje lahko postalo neobhodno potrebno.—Nasproti pa 2elim prav zivo, da Ce bi ke- je precej pozno domd. Na poti sreca ga kozel, ko* jemu je ognjen plamen izust svigal; spaka mu jeprl tej prici urn tako zmotila, da je zgresil pot; po vseh robidah in trnjih se je praskal — vse zastonj, na zadnje je moral v aesminovji prenottti; ko se zbadi zagleda pot — dva pedi pod soboj. Ali je bila spaka! Vedel je tudi Groga, kako se mora duhovc nagovar-jati, kako dobre, kako zle, bil je preskusan. Polanj-kina Ursa je hodila 2e dve lcti nazaj, nobeden je ni upal ogovoriti, sreni Groga jo pa po svojem ritualu za-upraSa: „Vsak boz\ji duh Casti svojega Boga." »Jaz tudi svojega." odgovori dusa, MKaj ti pa manjka?" nadaljuje Groga. „Naj speiejo dve pefiierienega kruha, in gorkega naj razdelijo med vboge." Neraudoma na-znaoi Groga Poljankinim povelje ranjke Ur5e. Drugi dan je Groga ze nesel dva gorka hlebca domu pod pazduho in je potem tudi pravil, da je videi zvecer, ko je pri gla2ku brinjevca zadnji ko&ek eiienjaka prigrizoval, neko svetlobo po celi izbi, Ursa sejebila prisla zahvalit, resena je bila, da bi za nas Boga pro-sila I — Ko se gre iz Rofiinja proti Platarju, se ie slisalnauni strani i% petdeset let ialostni klic: „Kam postavim ? Kam postavim 1* Kdor je ta glas slisal se jeprestraSen prekrizal ia ves moker dalje dirjal; uboga dusa se je pa le vicala. Srcni Groga pa ni bil babji, malo se pomisli iu zavpije na uno stran cez Soco: „Tje gi postavi, kjer si ga vzell" Blagoslovljen bodi, Groga Podmejnik! ti si me tesil; mejnik sem bil so-aedu pvestavil, p^deseM^ %* & v rokab nosim ia daj diL^*8vofca> pr*lo, da bi se to imelo ago-diti le z dototenjCTB veciue BoSnjakov, da ne bode nasa vfeda ssiljena, ker to bi bilo zoper naSo es* m loper terjatve sedanjega taa. Ravnotako zelun tudi, da bi naiproti Turtyi poktzali dovojj utemejjeno pra-to, d* ae smemo in moramo tone in Hercegovrae poteatlti, kakor zshtevajo prave, staroavstrijska epo-roCila. S tega ataliUa mown le za vladui predlog gla-soveti in vskliknem svefikimreforniatorjem: .Tusto-jim, ta sem, jaz ne morem drugacet* Naj dostavimo temu govern se nekoliko stavkov it pater Greuter-jevega goTora n dovolitev kredi-U: .Fsdejev pravi: Resije ima v orijests sevrsiniks jdUhnt< Aostrija; Avstrija ima kljna do Orges-ta, tega jej more Rutija ittigaU. Rosy*, pravi dalje, mora ae postaviti na tote Slovanom. Raj je storila Avstrija, da bi ae poatsvUa proti tern idcjam in prograraora? Skleaili amo eno konfe-lijoneloo postavo za drogo, tasledovali amo Barbaro TJbryk. Nate! ae je tudi misistsr, ki je hotel Slo-vane na steno pritiauiti; najle,gospoda,mor-da it itena.Tdere in Slovani bodona Bus-kem. A Ruiko > drugace postopaTo, povzdignilo je krii zoper koian in v tern je akrivnost image. Kdaj ta je v nasem parlamentu besedica zinila o verskem vpraianji v Orijenta? Grof Aridrassy je hotel Tstvariti brsnerako Toritfo. (Veaelost) Jaz pa prawn: Koran in rdqraa ne great* aknpaj; a kredttom 60 miUonov si mogoce postaviti te v bojzoperideje. Govonse Tedno o pansUfi*ms.Kjejeujegov sedez? V Peterbnrgv a!i vMoskvi? 0 ne — naj-veco mo« dohiva is Dunaja in iz PeStein najvec veled doaedasje politike. Kaj o-staja Slovenom v Avatriji pri sedanjibraz-me rah drozega, nego da obracajo aroje ocinszvunaj? Naj pomsga, kar more, mistijoat Slovani. Avstn-ja bi nlorala narodno idejo gojitiin pospeSevati, pred ˇsera bi morale pravicna biti vsem, gojiti verske ideje, kakor tela Raaija, katera je povzdignila krL zoper koran. Dovojjevaje kredit ne izkszujem grofa Andrassy-ju nobenega zaupanja; jaz nemam do ministra zvuna-njib zadev nobenega zaupanja, ker je neposrednje po-magal delati sedanjo ustavo. Jaz glaaujem za kredit, ker ae vozi Avstrija kermar po razburjenrm morji in potreboje oglja.Tega ne potrebuje sirao, kdor ae hoce naprej, ampak tudi kdor se hoie nazaj petjati....... Jaz gweujem za predlog brez spremeiabe, ker pripaS6am popol no odgovor-nost grofu Andraasy-ju; on se skficuje na.sla-bost nstavne stranke, to ma privoscim. (Velika tese-lost in pohvala.) Razpravo je sklenil grof Andrassy, poadarjaje, da nam mora biti poglavitnaskrb, da ohranimoAvstnjo kot velevlaat in to ˇ nje in cele Etrope korist. Kiredit je bil na to z 39 glasovi proti 20 dovo-Qen. ¦ Dopisi. V Goiici 28. marcija. — To je bilo paL grdo zimako tremey nedeQoinpondeljek,kakorSnega niamo imeli ? Gorici nze naj manj leto dni. Z mrzlim dei-jem in Tetrom je zaeelo, po tern se je par krat za-bliskalo in je po neba zarozlalo—tadiseje tu pa tarn aodrca taula in za njo je zacel naletavati sneg, ki je CedaJje gosteji po&tajal—dokler je prav poSteuo melo* Gore in holmci okoli Gorice so ae kmalo pobetili, a ˇ plaajavi ae oi hotel sneg doJgo prijetir—n»/\s€ zad-nje je pa Tender zmagal ter pomlad pregnal—vsaj za nekoliko nr.—Trmmki gozd, -&Tittj 0ora nad Dorn- kli^em: kam ga postavim; take dolgo sem bil sojen klicati, dokler se kdo znajde, ki mi odgovori: tje, kjer si ga Tzel. Blagoslovljen bodi Groga Podmejnik! — Z ztimi dnhovi ae mora pa le zabatfjivo gowritit pravi Groga. Nekrat ga sreca.po noci prikazen, ki ae saftne pred Bjim vrteti, kakor klobnk in vftdao vpije; jaz aem klobok! jaz sem klobnk 1 Groga pa podkovan zareii: jaz aem, pa alamuikl Hipoma je bila apaka panana in je zgioila. Tudi: srete prikazni je Groga imel, ker je zreeer red molil, potem, ko se je po dnevi: dovoljno naklel. Ttik^at se mu je bila v sanjah M. B. prikazala, ki muje velike skritaosti po-ˇedala, ki jih bo pa Se le na amrtni postelji objavil; enkrat,je pa, srojega patrona sv. Gregorja vide! na nebesih, ,ko je bil opoldoe na trati pred; hiSo malo zadremal, — prav sv. Gregorja z golobcem, kakor je v poatikimalaa. ; Najvec posioselcev imel je Groga, kadaosp; kakega mrli^a stralili in prav po staroslo-Tenski „trizno in stravo" z zgaojem alavili. Groga je tako.prepricee oponasajo, da ima ^avo* kot Skopnik; obleka le maji na njem, kot na ticjem atra^ilu; srajco nosi vedao odpeto, da veter prosto opihaje burnih cutov vneta prsa; dolge noge, ko prekye,.ae nevo^joo zvijtjo v ogrtjjenih hla-9th; kolena viivajo pogoitoaaireco belega due; tudi na paSi preziveti zamogli, 2ivina bi ne trosila gnoja po paSnikih, ampak ga bo vsakemu posestniku v hlevu puscala. Torej si bo lahko vsak svoje njive, ki so zdaj paste, zagnojil, da mu bodo veliko veL dohodkov da-jale kot do sedaj. in ne bode treba potem o tako sil-nih atmkah in teiavah tozlti. Res, da so tudi veliki davki sedanjega obupnega kmeckega stanja krivt, pa fodi sarai kmetje si velike lastne davke nakladajo in pri vsem tern ne poskerbe, da bi si dohodke pomno-aHi. Le poglejmo v nedeljo po poldne v krcmo ali iganjanjo, kterih je v Cepovanu gotovo nad 12, in videli bomo, kako tamkaj ljudstvo denar in zdravje pri pijael in igrah zapravlja. Ali mi ne bo torej vsak pritrdil, da so taki davki veliko vefji kot drzavni iu dezelni?___________ Lt S02tRe 25. marcija. (Izv. dop.) Jako zani-miv dogodek Vam imam naznaniti, kateri spriiuje, da Seiana ne napreduje satno olepSevaje se, ampak da pridobi tudi v drngem orizu kmalo znacaj mesta, ako pojdfio stvari tako—nazaj. Cujtel na praznik sv. Jozefa zve6er, bi bili imeli tott} lemalo dvoboj; Dva goipodiCa niSe vrste sta se pri litru (najbrze pri litrih) v Gultcevi kr6mi politikovaje aprla: eden jezagovaijal zasedanje Bosne, dragi je pa opozicijo delal; dolgo in strastno sta je-zike brusila pro et centra, slednjic je zmagal—teran, to je, udaril jitna je tako raofino v aegreti glavi, da sta se pozvala na dvoboj z revslverji, odlocivsi bojiWo na2ivinskem trga. Prav prtpraven kraj, kaj ne da, za take viteze V A v tern stopi v gostiluo zcndar-ski straimoSter, zaglfda revolver, povzame iz vnetih izrazov precej, za kaj gre. vzame fgospodieu z vso uljudnostjo osodepolni revolver—in konecje bit duela, pa tudi razburjena kri se je kmalo polegla, ko se je polagoma razkadil teranov plin.—Zdaj se nekda stvar preiskiije pri c. k. okr. glavarstvu. AH ne spominja ta tragiLno-komicni dogodek aa case slavnega Don Quixotta? Zato pravim, da te poj-dejo pri nas v torn oziru stvari take—n azaj, potem je mogota, da zadobi SeJeim po a 1 a hero g 1 a s u znacaj mesta. — K sreti, da so take smeSue prikazni le redke. Po lepih pomUdanskih dnevih — vrnila se je zi-ma; v nedeljp se je sivi Kras zagrnil z mrzlo, snelno odejo in tndi danes je zelo mrzlo, zimsko vrome. skode mends vender ne bo po tern vremenu, ker je Se za cata priSlo, predno se je popje razyilo. Iz TfStt, 26. marcija. (Izv. dop.) Bo-li mtr? — Priprave za posedanje Bosne in Hercegovine. — Smrtna sodba, — Ponarejevalct bankovcev in dvajse-tic. — Samomori. — Zvit slepar. — Rojanska cital-nica. — DruStvo Edinoat. — Vreme.) Bode ali ne voiska? to je vsakdanje praSanje, ki posebno trgovcu dela veliko prpglavico. Jaz bi rekel, da nij mislitt na evropsko vojno, ker Avstrija ne more se podati v nevarnost, da pogine, in vojska proti Rusiji bila bi „va bauque". Ce Avstrija zgubi, po tern je obfnjo; te pa dobi, pa pride iz sedanjih uze tako prevelikih zadr^g v Se veLe. Torej bi morali naii kolovodje Q~ sriiti besede starega fajmoStra: Beatus ill© bomo, Qui vivit sua domo, Habet bonara pacem, Et sedet post fornacetn, Laudat Deum trinum, Et bibit bonura vinura.*) Najveca nesmisel bi bila, ko bi se Avstrija hotela vojjskovati proti Ruski za asgleSke kramarske interese, *) Ker sem n» sUrost «poznal, cU dopisi brez Utinskih krjiljer ae imponirajo, xaiel aem se actti Utinicine, zd*j it I« lli|tiiB"V Mbi n6eirj«k«. - -' ** Vtt; palec na nogi zvedavo kuka iz vr2otastih Cevljev. Matic je vedno zamiSIjen, koder bodi skiada, in pe-soisko gorje v njeine verze zliva. O koloji mib za* to*i: Kadar trav'co koSim, Se straSno potim, Tezko jaz zivim, Se skoraj vduiim. Kadar drva cepi mogoeno zadri: uakaj poleno, Dal ti bom eno, Eno in Se dve, Pa bojo treske. Popred je toai pri jedi skladal, ko so mu pa bili enkrat napust med navduSenjem Struklje in svinj-skio glavino pocistili, stopa med jedjo s Parnasa k akledi, in vsakrat zapoje: „ Popred zajeti, potem pa zapeti^. Tudi spanje xapuSca Mutica, kakor vsakega pesnika, pa pri njem neso toliko srfine rane, ki ga spati ne puate, ampak rane na ko2i, za to srdito tozi: Ne morem zaapsti, Proklete b„..hel Zaceli so Sgati, Tud' laSci me Se, Zanimiv podhatek kmeckega caaopisja, kaj ne da? kajti ko bi tudi zmagala, postavila bi se na ptotislo-vansko stalisce in to bi bilo za-njo osodepolno v ocl-gled zmerom rastoet zavednosti, sotidarnosti in na-predku alovanstva. Katero tvorno idejo fci pac mogla Avstrija postaviti nasproti n&rodni ideji, ki je uze presroila ves svet. Proti takim idejam je paC mogofi zatfasen upor; a narodnost inposebno slQvanwtyOi je vedno in vedno rastoca lavina, ki bo prej ali posjej prodrla vse jezove, in gorje Avstriji, ce ne bode ra-cunila • tern vaznim faktorjem. Nam Slovanom je 2a obstoj Avstrije in mi tudi ielimo, da Avstrija pomnoii svojo raoc* na fialkanu; a vse to v porazumu z Rusijo, katerajegotovo pripravljena pri razdelitvi Turiijv tudi Avstriji privo&iti oni delez\ kateri jej pripada po zgedovinskein pravu tn vsled Titalnih njenih inte-resov, A v tern slucaju mora Avstrija postati kolikor loliko tudi nloyansk* dtiava, kajti drugaCc bi bila njena konkurentija z Rusijo na slovanskih tleh jako iibka in malotrajna. Rnska driava zamore trpeti sra-ven sebe konkurenta, ki jej bo za vselej dober in za-nesljiv zaveznik; a branila se bode konkurenta, ki bi nameravat unittti ono idejo, katere nositeljica je no naravi postals Rusija. To morejo premisliti nasi dr- ; iavmki, predno se podajo na polzla tla orijentalnega I pitanja. Avstrija kot prijateljica Slovanov in Rusije una zagotorljeno prihodnjost; kot sovraznica te in 1 onib, tavala bode iz zadrege v zadrego in se ne bode mogla nikoli ustanoviti na trdrii podlagi, kajti kedor zaostaja za idejami casa, v katerem iivi, odpovedal se je obstankn. In tega jaz ne menim glede nase drzave, na katere obstoj pazi pred vscm dinastija, ki mora pozoati, kaj je petrebno za sre&i in obstoj Avstrije in ker se tega nadejam, sem tudi skoro gotov, da Avstrija ne bode 81a po kostanj v zerjavico za An-gleie in da to?cj od te strani ni misliU na vojsko, pad pa na mirno reieuje jutrovega piianja. Kar se tice Anglelev, se ti kramarji ne bodo upali na suho brez kacfga mogocnega prijatelja, namrec" brez Avstrije. Nek neuSki list je prav dobro primerjal An-glijo z racmanom, Rusko pa s peteltnom: Ce se pe-telin in okorni racman sprimeta, je petelin gotov zma-govalec na sohcm, a v vodt je racman tudi gotov pred petehnom; toroj mora racman v vodi ostati, pete a pa gospodari na sunein. Mj torej roisliti, da se bo upal racman (Anglei) sam nad pctelina (Runs). 8e nianj pa je misliti, da se bodo velcvlasti potesale za zivljonje gnjilega moia (Turka), ker vse skup nimajo recepta, po katerem bi mogle it za kaj casa duso vkleniti v gnjilo tiuplo. Zatorej je Bismark gledfi Rusov prav rekel: »beati posaidentes"; vsi drugs, ki nijso zaspani :.»imajo kaj zaslombe, pa morejo gledati, da postanejo tudi „beati possidentea", potemjevsega kavsanja konec. Kedor pa hoce danes postati ^possidetis" tarn na Balkanu, mora racuniti z Rusijo in Btemarkom, vaied Cesar vtegne imeti prihoduji kon-gres obraz sboda upnikov kake konkurzne mase; tarn se bode likvidiralo, kakor je bilo niorda uie poprej dogovorjeno. Vojske, velike evropske vojske se skoro nij bati, tudi vsled kongresa in po kougresu ne. Da se Avstrija pripravlja na posedanje Bosne in Hercegovine, kaie mpj drugim to, da je ministerstvo naroCilo oncirjcm v Daimaciji btvajodih polkov, naj se pridno uLe srbS^tae in da je uie najela nekoliko ci-vilnih iuzenirjev in namemla tudi ale nekoliko admi-nistrativnih uradnikov, kateri bodo nekda v kratkem odsli v lJosno z nasimi vojaki vred. To vse se sLm poroca iz Dalmacije kot zanesljivo in razvidi se iz tega, da avstrijski visoki krogt ho&jo na Balkanu resniino konkurirati z Rusijo, pa po miraem, prija-teljskem potu in to vkljub Madjarom in ustavovercem in pa v 2adostenje nam avstrijskim Slovanom. Te dni se je vrSiia v Trstu vaina obffivnava pred poxoinikL J. Slrekelj iz Gorjanskega bil je to-ien, da je ubil in*oropal nekega Cotarja, aamca in go* stiloicarja v prav iati vasi. Znano je tiuteljem nSo^e," da je nekdo ubil gostilnicarja Cotarja, ki je kakor aamotar prav sam prebival v neki hiSi konec Gorjanskega. Monica nij nihce videl in snmilo se je na nekega Goricana; a komisija je nasla v rokah umotje-nega nek ^corpus delicti", namree lase morilca, katere mu je bil y hudem boju izpulil iz glave. Ob casu nmora pogresali so v Gorjaoskem kake 3 doi nekega 24letnega mladenca, Strekelja. To, pa okolj-iiina, da se je oni m!adeneL proti navadi do golega ostrigel in pa neka rana v obrazu, zvracalo je sum naoj; gosposka na to opoZorjena ukaie zapreti Strekelja. Pri zasiisanjijeSt. trdovratno tajil in se tako dobro izgovarjal, da ne bi ga bii noben sodnik mogel obsoditi, ko ne bi prejasno govoriii dokazi. Morilec nij mogel namrec dokazati svoj .alibi," to je, kje je bil one 3 dni in tudi ni mogel povedati, kedo ga je raoil na obrazu. Zvedenci pa so kooatatirali, da so bill oni lasje, ki so jih nasli v roki umorjenega, Stre-keljevi, poznalo se je tudi na glavi, da mu manjkajo oni z silo izpuljeni lasje in sploh so vse okolj&ine tako jasno govorile proti zatozencu, da so ga porot-niki vkljub dobremu zagovoru z 10 proti 2 glasovi spoznali krivega umora in ropa, vsled Cesar gaje sod-nija obsodila k smrti na visKcab. Pac Cudoa je Clo-ve§ka narava; mlad 241eten, lep, mocan mladeneC, se nikoli ne kaznovan, pozabi srirakrat tako daleC, da is poieljivosti zavratno in dobro premBljeno uraori ivojtfa- maaoa, pri katerem je^reokral tntii nikredo pil in to z namenom, da se bi polastil par stotakov, ki mu'bodo sluiili v t0i d* fifteen). Price so iz- I rekle, da mladeneC nij kaj rad delal in dosti pohajal.' Zopet dokaz za resoteof-zlatega pregovarat BMUssi-gang aller Laster Anfang". 74dnjifcse^,^amrpjsal, da so ^kaj. ^aprii ne- . katere ponarejevarce desetakoy,r Ifa sv. Jozef pa so, v Ricmanjah prisli fee'driigi udje te kompanije ha ttab.' Nek Pregel iz Rocola je hotel plafiati z desetabm v' gostilni; a gostilnrtar je spoznal, da je, bankovec po-narejen, vsled cesar je poslal na tihem po iandarje, kateri so Pregla odpeljali v zapor; ovadil je P., da jev Rotolu v hiSi' nekega Zujjana fabrika takib ban-kovcer in -wieoV te ovadbe- so zaprlr -Zti^tna- in -vse njegove pomagade. Zaprli so te dni tudi nekega mi-zarja v Via Ferriera, |§er je ponarejal dvajsetice, katere so oddajali ajegovi 3 otroci Hietna h6i in Ujn liletna detka; oCe in otroci cakajo zdaj akupaj ob-Bodbe. To je odgoja nbogib otrok! Ustrelil se je oni tedeti nek lGletni dijak, Jo2ef V. lin premoznega tuk. trgovca. Uzrok, pravijo, je bilo neko besedovanje s profeBorjem v Soli. Ustrelil se ie oni dan v rojanskj kasarnl tudi en korporal; zapravil je bil nekaj cesarakega denara. V saboto pa se je nek mizar, Simonetti, v svojem stanovanji, Via Media, obesil na kluko hiftnih vrat. Samomori se v Trstu strafino mnoz6, v dokaz velike blaziranosti na-iega atoletja. Nek ino2, ki se je imenoval Schauer, vinski me* setar iz Qorice in je govoril slovensko, kakor govore v goriski okolici, prisel je te dni v gostilno g. Na-bergoja v Proseka in je vslisal, ko je g. Nabergoj od-pravil svojega hlapca v Smarje z gld. 75, da s tcmi placa sod vina nekemu Vercu. Ulapec odide in odda denar; a oni Schauer (bo uia kak Maver) ki je vse slisai, jo maha kmalo za hlapcein naravnost v Smarje in se poda naravnost k Vetcu; doma najde samo gospodinjo, kateri pove\ da ga je poslal g. Nabergoj z ukaz" iaj pregleda one bankovce, katere je danes postal, . glasi;; pwr ,]r|s je to!)L Vm, .v^jj^*$$•' Gre«te,r, da ml z&wmk ta patrjuje. Zm n* pam, da vsled. izkuSenj drevo nove Sale ne- iz-rase previsoko. ; '¦••¦-,... V ogerslci delegacijl sta'!VVt%Voft' 6 i n,a., in ^e,|ar Horvat;' z^varjaU, zate^nje, • Bpsiw.in Hewgoviue, Q dottfni raBpra?tv av? strijski delogaeiji porofia uvodni eianek. I?> Dunaja veje zadnje dni miroljubnejsi veter. Krona eama je nekda naredila, dasoraz- ' mere z r^skim dvorom zepet prijazne,, ^pvano-zreem so splavale no4e. po vodi,, da zapletejo. Avetrijo v angleako zvozo zoper Ru»yo. To se fie bolje vtfdi, ko pride ts dni general lunatic v na Dutia^. M i r o v n a ppgodba,,, sklenjena 4ne, 3. mar-cijavSv. Stefanu, je sedaj rajsglalenav Za danes. nam je premanjkalo prostpra, da bi mogli o njej obsirnejfie poro^ati. Angleze je sijno rwkaiila, pa vendar so preveti, osamljeni, negobl se upali, vojsko zaceti* K o n g r e s a na vse zadnje fie ne bo, 6e smemo verjeti zad^jim telegramow, — vendar je upati, dascohrapiinir. ;" Papi^a Leona XIII, pismo do nemfikagt cesarja Villiolma jonaredilo, velik vtia in bodo imelo naaledke, Nojbri, da bode moral minister Falk odstopiti in konec bode protivSCfne katoli-Lanom, ali takozvancga. nkulturkampfatt.,Tudi to, da bo s konservatlvnim Stolbe^m' t^ravnava , za.rad** poukaneelarsjtvft^ da v8topi""hanoverskr fcon** servativec Eulenburg v ministerstvo, poparilo je lil^eralce mo6no. ',','' Ra^zne vesti „Sloga" naprajri v nedeljo! 'dne 7. aprila Se ?en< >: «bLni zbor v Koba.ridu z enakim programom ka- ¦; kor v Kviskem. NataujCno poroCib o tem prlobcimo ' * prihodfljte.-------------- ^—---------------------~ -^ ' 6italnica goriika, ki je tot.l predolgo spala sen pravicuega, probudihvae je zopctter nam je pre-iekio nedeljo, 24. t. m. napravlla prav prijeten vecer. Da je veselica tako lepo Vspal^ gre^najveca zasluga gospe F. in gospodiCni E. Prva, ki je stopila prvi-Irat na nas Oder, iznenadlla nas je Cistitn in toilim tlasom, katerema pa tudi krepkosti ne manjka, in • er se tem lasrnostim pri(U?uii M dobra Sola, bil je vspeh popoln. GospodjCna E. je v Gorici ie znapa u- : meteljuica na glasoviru, ujeu Cistj udar in dovrfiena ,T ftehuika sta vse hvale vredna. Tretji v zvezi je bil gosp. A. I)itrth iz Vipave. Ta gospod'je yabezirjtv-gostrktsq— pM eitalnici nikdar ne. Uneven, naj grje vreme pjee |a ne ^adrzuje. fa kir g. D. tudi neinft nlkakorsnih piub, je lehko umeti, zakaj ga tako radi imamo. Zbor food vodstvoin ,)ia|ega yrlega in nad, vso nwp rzvi-ienega g. Hribarja, ,dr|al se jeji" ilobrolje vspeia igra: Zupanova ;] Igre Jft^j bit pusebno srecenf pilte' w Izbrala, morula bi se bila Sen) ter #j& popraviti, ali |a, kar bibijp J$ boije.ni^t^fi^nanaiiaq^maia Ha. RadrbtSfe ^ka^^radiiv^^rebft^D^ tje, da to, opustimo, ker. vemo, kako oWutljivi so, da-ii dijetantje. Toliko naj leoppmac.o, da.se kmeHko•-,' fjudstvo tako ne giblje, tako ne govovl. Pa tudi gos- , f dski BwspeIjH-clu Vedo'so nekam drugage, ker sicefr*^ lie veijamemo, da bi jim take ljube^njive- ti«c«,' kakor je Zupanova Micika,.Sle na limanite/ Molkim Igralcera moramo tudi fie prisaptniti: Drugikrat se Ivtojih nalog ncite boUe;na pamet! i j Sradkanje.. Doe Jo."aprila t. I. ob 10, uri foredpoldne b6 V;«radu».daelbega Witi!& WQAdd favno BieCkanje onih obligacij odveznaga zalog* goriS* *ega, ki so, bile y ta namen naznanjene. Imenova^je, Gosp. Fr. Kuralt, uditelj natio-Venskem oddelku uaSe define kmfctijske Solejeime-bovan za tajnikade2elneVgospodarske druibe v Za-|rebu. 0 veiiki noCi use odide' na svoje novo mesto. ' Cestitamo mu iz area k tej castni karieri 1 . Kohoiji tatovi bo preteklo saboto cbiskali tefi hi5 vulicab, ki drte proti gdriskemu'kolftdvoru — in je nekda poHcija u*e zasaCila; zdaj se zasleduje, ali kradejo kokosi, da jih sami pohrastajo, ali zaprodaj, poshtfevaje se kacega branjevca, kateri morda po-steno kaptijo posreduje. 6asa primerno se nam zdi opomniti, kako je priSla obcina Sedlo pod Avstrijo. Ko so bin Av-strijci 1. 1509 BeneCaneiz Tolminskega in BovSkega prepodilli, podale so se tndi vasi StanoviSce, gorenja in dolenja Borjana, Sedlo (Sella) ia Roraec (Comoz) prostovoyno pod avstrijsko 2ezlo, ker poprej so spadale k Cedadu in tedaj pod beneSko repnbliko. V wcni spomin tega dogodka wdal je 22. junija 1510, .Henricos Dei gratia Pranauicby (bruns-Tiski) et Lnnebnrgi Dux, serenissimi Romano ram Imperttoria supremus Gapitaneua et Locumtenens" v Gorici, listino, s kutero naznanja omenjeni prigodek. FriSli so zastopniki naltetih vasi k ojemu v Gorico in mu priwgH od zdaj naprej zvesti avstrijaki der-iatljani biti. Zato pa jira je ob^nbH wojvoda in je zagotovil, da smejo ii^eti posUrih Segah in navadah, da od sedaj naprej jim nij treba nikakegaplacila od-rajtotiti bodisi kateremu koli beneftkemu podloioiku; da bodo dajali avoj: postavni gosposki le 3/, desptine, ostalo cetert pa smejo zase obderiati; in slednic, da bodo prosti davka na Mil. R koucu §e priporo6a voj-Toda, naj derzi omenjene prebivaice vsakdo za zveste Avstrijce in zazuga onemu, ki bi je hotel kakor si bodi nadlegovati. (Poverjeni odpis te listine se na-haja v arhivn tolminskih grofov, ki je sedaj lastina g. notarja 21. Preraersteina). V cerkev treidilo je — v Kastrovi 8. t. m. Strela je ndarila ravno po masi, ko so ljudje zaceli krizev pot moliti. Uie mej maso je vihar bil in sneg je naletaval. 200 ljudij je bilo v cerkvi, ko je prvic in drugic trescilo, nzgalo in z zveplenim duhom cer-kev napoluilo. Ljudje so drag crez druzega vrelt ven, eni so popadali ubiti, dragi ranjeni, tretji pohojeai. 4 so bili precej rartvi, 14 jih jevsmrtnej nevarnosti, 33 je menj ranjenih. Iiiitaios uredniitva: Oosp. J. M. rKriSkem; Pre-pozno prvjeli. Oblalujemo, da ne raoremo TstreSi. Dunajska borza. Enotai dri. dolg v bankorcih Enotni dri. dolg v srebra . 21ata rente...... 1860 drf. posojilb ... * Akeije narodne banke . . Kreditne akeije..... London ........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini ...... Driarne marke..... 28 nurcija ~~61 gl. 75 1 66 » 65 73 » 70 111 »» — 795 228 I 80 120 „ 30 105 „ 75 9 „ 65i/t 5 » 91 Foziv. Naj boljse gtajarske bruse v razlicni veli-kosti, kakor tudi cepe (fasspippen) z najbolj§ega lesa z gobo (kork) in cinastim klucem prodaja prav po ngodni ceni Jozef Demscherjeva vdova T 2eleznikili (Eisnern, Oberkrain). Tiskarnica druibe st. Mohora v Celovcu je izdala in zalozila: Ant. Mart. SlomSeka ZBRANI SPISI Druga knjiga: Basni, prilike in povesti. Zbral in vredil M. Lendov§ek, katehet v Ptuji. Cena bro§. iztis 1 gl. 20 kr., terdo vezan 1 gl. 30 kr. fcBaV Perva knjiga te zbirke: A. 91. Slomsekove Pesmi se tudi §• dobiva bro&ran iztis po 90 kr. terdo vezan po 1 gld. V zaloibi tiskarnica druzbe bv. Mohora s« Se dobi: Anton Janezifiev siovensko-neniski slovar. Dragi popravljeni in pomnozeni natis. BroSiran gld. 2. 20 kr.} terdo vezan gld. 2. 50 kr. Naroiiia sprejemajo tso bukvarnice. V Ljubljani Bamberg AKleinmayr in M. Gerber. V Terstu P.H. Schimpff V Gorici Woknlat. V Mariboru A. Ferlinc. V Celji J Geigar V Ptujem W. Blanke. V Radgoni J. Weitzuiger V Noromestu C. Tandler. V GradcnLeuschner&Lubensky in U. Moser. ' Oznanilo predastiti duhovScini. Kdor zeli praT lepih .spominov sea pervo sv. Obhajilo" sh slovenskimi napisi, naj se oberne do J, I Snoir t Wuntdg-ii u Bannka Qami Gena je lepim podobam primerno nizka. Xaznanilo. Primerne jedi in pijace izbirati je zadeva prav velike vaznosti posebno tam, kjer sc vsa-ka neprevidnost v tern obzirn pokazc, kadar prebavanje ne gre po navadnem pravilu. Ako se to zanemari, nastanejo dolgotrajne zelodcne bo-lezni. Ker se take neprevidnosti tudi pri najveci pazljivosti ne dajo popolnoma odstraniti, se nam zdi primerno opozoriti na ncko od vseh strani poterjeno sredstvo. To je dr. MUIIer-J8VT na Dunaji, sodnijsko preiskovani, tako imenovanl PraesePvativ-BalsaiB, ki se posebno priporoLa proti kercu, ki delovanje zelodca vredi, vsako akutno in kronifino vnetjc v zelodcu in crevali odstrani, metanje, drisko, zlatenico itd. naglo ozdravi. Kdor se po morji vozi, je za-nj ta balsam vsega priporofievanja vreden, ker odstrani nag-nenje k morski bolezni. Laboratory in centralni depot za razpoSi-Ijanje: 3. %l. Miller, hkarnimr Kronstadt, Siebenbiirgen. V Gorici edino nabaja se pri lekarniCarju Pontoni-u v Rastelu, v Iteki pri A. F. Gott-hardt ot Comp. lis O * 8t ¦s n.? 1 g*iw5 1 S§5S f ,9 « e-s 0 I *iPaeoe« ^ ^ ^J-rO 1 o~ et . I1*| §L§§ 2 Q „5X. II 35 t s n - _, ti II * o jll—i IJ-r-f 1 rt 1 03 m 1N 1° ZtsA i« « a I!1! S ,.-|B t *{(?>% s run ©Si w-? r«g"g a" « g^~Z ^3 L 1 *• - redno bel« (B«j *e a* tt»»r.j» x s?tdr*»im iaIco ivaaim .r(stn»»rfbrom*. k»> vitno, ctirv.ic* «!* iM»*a« (•«!<}, e«cmi j»cuU ¦* aicero eeao I [2 „ kl.iic . ,. — .TS t 2%jem«Tec.....- .75 i t / « pndk!»anck.»T /• n..x« r! noier nt « *itio mm««t» 22 gld. za samo 9 gl. -• Rf»nionv> SKKHEtt.VE ZKI'SE fKE J O c k. kovr.fca urad* po-»ka»enc, »li»r«o rejalirane ia tot-no itiooe • 3ieiaitn poroHt»om. t »r«b. cilinicri'* i Tfnj > u«m. gl. U uno gl. 6.5<) t „ »Bkure»»kri*t.stekls»m » »l. IA 30 „ gl. 9.50 ' I „ remontoir-ur* • krUt vttklon \h«tij« t« pri rinoui brrx k.jurat n»m. (1. 25 s»mo kI. 1j V) \ t i!«U ar* z* dame a et-iijeo nam. «rl. L< »nogl. 17,73 Sreberaa urne »eriii. e od gld- J.25 - do gld. 7. . Najnovejsa spocijaliteta! Plhtove lampe, ki se prenawijo, (hW10c*i, brer in brez ciEi&dra) xaparacom rrect tveak aparat nareja (.am »voJ plin). Te lampe »? potMTljajo lahk* na m«2c, ali ebeiajo na tut, ali na pod. nsropje. DobcotA i» T*akega in xa Ttaki kraj! K vsaki uri do. damo 2a*toaj t fin sametni etui, Teriiico in kijuc. » po gl. 4.--V ' n - 5.-1 >p , . 4.75' : liter plina SO kr. t'oduk, kako le pod «rcp , . 4.75^ iBI* UlttP* «biti. te r»aki pridene Lepsi plainen kakor pri premogovem plina, 5O0/D ceneji od peti'olija. Obiirne cenike posiljamo zaitonj, blafo pa le proti plafittt ali poitnent poTxetju. DabiTa se SAMO pri Exporthaus I3ettellieiiri, Wien, Margarethenstrasse 13. **