TRST, sreda ^ novembra 1955 kto XI. - Št. 271 (3200) PMMOrfSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana , v gotovini Tel. 94-638. 93 808, 37 338 8 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Teieion jv-j jo — te-me, vulasuv; vsaK rum rosim leKoci račun ^aiozmsivo irzasKega usr.a irai timjh — * *-'*»*» Mcvnvm.iMv.van.«« ------■- - - 70Z Trst v Širini l stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, teke«! račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 • izelaia Založništvo trzasKega tisna u. - gM-i-VO: UL. MONTECCH1 it. *, II. nad. — TELEFON 93-M» IN »4-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700,. celoletna 3200 lir, — FLRJ: P’ »,38 - Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija.^^ratičnega Inozei^ega ,ti«^ ^ureavna^ “l-Trd tanes bodo ministri sestavljali MacMillan o Kardeljevem ključno poročilo konference|obiskuinprijateljstvudoFLRJ 'l rezultati diskusije n stikih med Vzhodom in Zahodom - Molotov predlaga 1 načrta skupne deklaracije o razorožitvi in evropski varnosti - Zahod zavra-predlog o nenapadalni pogodbi med atlantsko in varšavsko organizacijo našega dopisnika) A, 15. — Obnovi- ^kusije o Nemčiji in M 8„;?Pski varnosti na da- Hj-- Popoldanski seji milj ^ na žalost ni pripe-^ približevanja sta-^ Zahodni ministri so ^ Pri svojem stališču, razgovori o varnosti, tako preprosta stvar ju Pila nenapadalna po-s? nied atlantskim in , *skim paktom — kot nes predlagal Molotov .^mogoči brez poprejš-? sovjetskega pristanih. svobodne volitve v ij Vi., Sovjetski minister s svoje strani ponov-'SrfZal odločnost Molj! Pa ne tvega ničesar , 'Srni igri za državo, 2e dvakrat v moder-Jdovini ogrozila var-. Evrope. ij,. so igrali s povsem JU vjjni kartami, so minili, j :r° prišli do zaključ-je bolje, da sami otežkočajo dela. Tale sovjetski zunanji podal dva predlo-Peitlaracije o varnosti ^ razorožitvi, ki bi po i^lP sovjetske delegaci-^rali biti vključeni v ■j,110 uradnega zaSljuč-■ri0 Poročila, ki bo objav V .Jutri popoldne. Ul ®n so se vrnili k prvi dnevnega reda, so mi-(£.. danes predpoldne razgovore o stikih ^ Vzhodom in Zahodom. Iftati teh razgovorov k Senzacionalni. Se več, f? “i se lahko, da se je ijSPhistrov na tem pod-( pričakovalo nekaj šfoda, kar je važno, v ijrenutku, je, da so se jjSaii vsaj glede nekate-Jstašanj drugotne vaz p -kar pušča nadaij-j. razgovorom na stežaj ra vrata. Mtere stvari, ki jih je L danes predpoldne Mo-y Pa tudi nekaj dej-^ na primer navzoč • ^delegacije britanskega kPprtnega ministrstva v JV' in pripravljenost C*sta>>, da se pogaja z i^udmi turističnimi a-nas vodijo k r^anju, da bo mali in ijiidez nepomembni že sporazum o stikih i 0<>t izhodišče za mno-embnejše uspehe v ■hskih razgovorih med in zahodnimi drža- 'iv. današnjih sejah se jčv lnlnic+ri somn SR kovnimi, znanstvenimi, tehnič-mi in umetniškimi organizacijami, izmenjava profesorjev in študentov, športni stiki, razvoj turizma; 4. prispevek organizmov in agencij OZN k izvajanju sklepov konference in sprejem vseh držav, ki to želijo, v specializirane organizme OZN. Po prekinitvi, med kalem se je razgovarjal z MacMil-lanom in Pinayem, je Dulles zavrni1 Molotovove predloge in dejal, da ZSSR odklanja konkretne zahodne zahteve, kot na primer: 1. ukinitev notranje cenzure; 2. recipročno ustanavljanje informacijskih centrov; 3. kroženje u-radnih periodičnih pullikaicj; 4. svobodna prodaja knjig; 5. izmenjava vladnih publikacij; 6. izmenjava filmov v okviru dvostranskih dogovorov; 7. prenehanje motenja zahodnih radijskih oddaj; 8. izmenjava radijskih oddaj brez cenzure; 9. ukinitev cenzure na časopisna poročila; 10. ukinitev omejitev za gibanje diplomatov; 11. uvedba direktnih letalskih zvez med ZSSR In Zahodom. Končno so ministri morali ugotoviti, da se glede obojestranskih predlogov ne morejo sporazumeti. Seja se je končala ob 13.25. Popoldne so se ministri ponovno sestali ob 16.05, n(i dnevnem redu pa je bila spet prva točka: nemška združitev in evropska varnost. Pol ure poprej so se sestali trije zahodni zunanji ministri, da bi se dogovorili o skupnem stališču na plenarni seji. V začetku seje je Molotov v novi obliki predložil sovjetska predloga o zmanjšanju oboroženih sil v Nemčiji za polovico in o nenapadalni pogodbi med atlantsko in varšavsko organizacijo. Zahodni ministri so poudarjali nepotrebnost nenapadalne pogodbe, ker že Listina OZN prepoveduje uporabo sile, in dejali, da je predlog o zmanjšanju oboroženih sil nepopoln in da ni v zvezi s prvo točko dnevnega reda. Po živahni lesom'; razgovor je trajal štirideset minut. Ko se je seja spet začela, je Molotov dejal, da nima več kaj povedati. Sovjetska delegacija je razdelila besedilo predloga skupne izjave o razorožitvi. Plenarna seja se je končala ob 19.15. Nato so se štirje zunanji ministri zbrali na zaseben sestanek in proučevali sestavljanje zaključnega poročila konference, Nekaj minut pred 20. uro se je končal tudi ta zasebni sestanek. Jutri bodo imeli ministri dve seji. Predpoldne bodo proučevali zadnji Molotovov predlog o nemškem vprašanju, popoldne pa se bodo lotili sestavljanja zaključnega poročila. Načrt skupne deklaracije o razorožitvi, ki ga je predlagal Molotov, pravi, da so ministri prepričani o potrebi nadaljnjega iskanja sporazu- diskusiji je predsedujoči Mac3 ma o čim širšem razorožitve-Millan ob 17.30 prekinil sejo, nem programu in da je za- ki se je nadaljevala ob 18.40 Med prekinitvijo se je Molotov ponovno sestal z Dul- VPRAŠANJE SPREJEMA NOVIH ELANOV Z! Va DA zah irnostnej itevajo s za sveta < jejo JZN ministri samo se »neti o besedju za-1 J}ega poročila, čeprav < v‘^kor ni lahko delo, \vV«tno, da bo prevladal Wllv duh in da bo po-Sih ysebovalo več pozivu, in manj negativnih tL” Glavni problem je se najde formula ^ „_ciji, ki bi zadovoljila {O^ani. če take formu ».J30 mogoče najti, do-fitlr ■ ... J0dne velesile objavi-‘VJ?’ Rusi pa svojo de-■ * knJ-^a konferenca r-e -'tUsi1-Cala’ zato pa se bo 0 vseh vprašanjih, šliJe bilo tu govora ;,JltijJeyala. in samo no-Wcmik si bo upal reči, Ostanek ni prav ni-prispeval k ozračju Ivanja. h\. h. D. 41( j‘^A, 15. — Ministri so *nes dve seji. Prva se Ms-.)8 Predpoldne on 10,37. Vi«; Val. Pa ji Je britanski Čt, minister MacMillan redu je bilo na-v'i diskusije c tretji CT Vrvnega reda — stiki W Sezv°dom in Zahodom V sta Je zaeela z zamudo, AN KOSFEBEirE O FBISfji3»lSC!t Jfi * k iiovor ilai o novi ureditvi Pr. Bernardi je opisal obnovo pristaniških naprav-Pa* nes obrazložijo svoje predloge zastopniki zalednih držav RIM, 15. — Na včerajšnjem zasedanju mednarodne konference o tržaškem pristanišču so govorili izključno italijanski predstavniki. Italijanski delegat opolnomočeni minister Di Carrobio je povedal, da je generalni komisar italijanske vlade 19. januarja 1955 izdal ukaz, s katerim se obnavljata prosti luki (prosta luka v starem pristanišču, pomoli 1-4, in prosta luka v novem pristanišču, pomoli 5-7) v obsegu iz leta 1939. V področje proste luke je vključeno tudi lesno skladišče v Skednju in pristanišče mineralnih olj. Opolnomočeni minister je nato izjavil, da je v okviru proste luke omogočeno svobodno prevažanje blaga in pristajanje ladij, kor so blago in ladje izven italijanskega carinskega ozemlja. Minister je nato dejal, da »o ukrepi o obnovitvi proste luke mgd najbolj . Uberatniun v j Gmieralni Evropi in da je tržaška “ptr,-1 sklaflišč« dr. sta luka delovala v zadnjih desetih mesecih obstoja v korist in v zadovoljstvo koristnikov. Minister je zaključil, da bo italijanska vlada podrobno proučila vse predloge, ki naj bi privedli do boljšega izkoriščanja pristanišča. Opolnomočeni minister ni omenil, da je tudi v tržaškem pristanišču še vedno veljaven »Battle Act« ameriškega izv.v ra, katerega je podpisala tudi italijanska vlada. Ta mednarodni instrument predvideva ostro kontrolo nad tranzitom okrog 500 vrst tako imenovanega strateškega blaga in praktično onemogoča okrepitev prometa zlasti proti Madžarski in CSR- Ukinitev teh umetnih pregrad bi v sedanjem ozračju znatno pripomogla k mednarodni pomiritvi, povečanju gospodarskih stikov med narodi in zlasti k okrepitvi tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. eralni. direktor «Javnih Bernardi je opi- sal obnovo pristaniških naprav, za kar je bivša ZVU nakazala 8 milijard 349 milijonov, medtem ko je urad za javna dela obnovil pomole in radi tega treba predvsem proučevati naslednje; 1. zmanjšanje oborožitve, prepoved atomskega orožja, odpravljanje nevarnosti novega spopada v skladu s sovjetskimi predlogi od 10. maja in 21. julija; 2. letalsko nadzorstvo in izmenjava vojaških informacij v skladu z Eisenhowerjevimi predlogi; 3. uvedba področja z omejeno in nadzorovano oborožitvijo po britanskih predlogih od 21. julija in 29. avgusta; 4. finančno nadzorstvo nad razorožitvijo in uporaba prihrankov v miroljubne namene, v skladu s Faurovim predlogom. Sovjetski predlog nadaljuje; »Ugotovljeno je bilo popolno soglasje, da se bodo štiri vlade v skladu z izjavami načelnikov vlad vzdržale uporabe sile v vzajemnih ••dnosih in da bodo z miroljubnimi sredstvi reševale medsebojne spore«. Molotovov predlog deklaracije o evropski varnosti in nemškem vprašanju pa ugotavlja soglasje o naslednjih točkah: 1 v pogodbo o evropski IVIttpričakni/an razplet na Montenitnrin med i/eliti/ami petih ustai/nih sndnikuv ■ Pri prvem glasovanju je bil s podporo PSI izvoljen demokristjanski kandidat Ambro-sini, pri drugem pa v zameno kandidat PSI Bracci - Danes se volitve nadaljujejo - Preprečen Scelbov manever s Sturzovim predlogom - Seja vlade o avstrijski nevtralnosti (Od našega dopisnika) RIM. 15. — Čeprav so bila predvidevanja še pred sejo dokaj pesimistična sta bila danes vendarle izvoljena prva dva ustavna sodnika izmed jetih, kolikor jih v ustavno sodišče pošlje parlament. Pesimistično ozračje, ki je prevladovalo že ves zadnji teden, se je še povečalo p-, včerajšnjih in današnjih sestankih obeh demokristjanskih parlamentarnih skupin, na katerih so sklenili, da demokristjani ne bodo glasovali za komunističnega kandidata. S tem se je namreč na videz posreč.l desničarski manever, katerega glavni namen je bil veriemo varnosti je treba vključiti do- j sg sploh prepreči izvolitev ločilo, ki bi vsebovalo odpo-1 ustavnih sodnikov in s tem ved uporabi sile; 'omogoči sprememba praceJu- 2. evropska varnostna po-. re za njihovo izvolitev po godba mora vsebovati skup-! Sturzovem predlogu. Doseda-na določila, da bi se bilo „je demokristjansko stališče se mogoče postaviti v bran vsa- ] je nagibalo k temu, da bi kemu napadu v Evropi; J glasovali za tista dva kandi- BUDIMPESTA, 15. — Bu-dimpeštanski radio je javil 3. države članice ne bodo podpirale napadalca; 4. med Vzhodom in 7,aho-dom je treba vzpostaviti nadzorovano področje z omenjeno oborožitvijo; 5. velesile se bodo med seboj posvetovale in skrbele, data, o katerih bi se opozicija sporazumno dogovorila, torej po potrebi tudi za komunističnega. Potek skupne seje poslanske zbornice in senata pa je zavil v nekoliko nepričakovano smer že pri prvem glasovanju — četrtem po vrsti, če da se izpolnjujejo obvezno- . , sti, izhajajoče iz varnostne se štejeta dve iz leta 19j3 in rnski ravjiv jc jctv**, pogodbe; | eno iz lanskega leta, _ vsa tu da je bil bivšemu ministr- 6 varnostna pogodba ne o- brezuspešna. Ze takoj je bil skemu predsedniku Nagy,iu mejuje pravice držav do in- namreč izvoljen demokristjan- odvzet tudi parlamentarni dividualne ali kolektivne o- ski kandidat Ambrosini. ki je mandat. I hrambe. s 1‘>«“"0 dobil kakih sto soc.a- k ic ,ev predlog, poudaril '.šila •' nekaj ugovorov. ' Ak’ Do krajša prekinitev . kateri sta govorila tiw"Wiu.,Pulles, medtem ko *tik n es' medtem ko S *aVii an s krajšim govo-I -jo-d debato. 1n!?,31111 govorom je Mo- I 'tv18' »°tem ko je načelno o mnoge točke Pina-Ci?ie aafrta, dodal še nn-1 !i °d , dloge; 1. svoboden 1 l'it-lt'®dti-r80Vlnskih ladij sko-i(kV omr?-t*ne oz'ne in uki-| L^et ( za pomorski V^aUi, -asnim namigom na V. ,celink?v° blokado kitaj-iikjjavo 1 ..2- olajšave za iz-v jif;. listov, revij in v aj; okviru dvostran- •C°V9. Večstranskih 8pora- \i'?tikovOR'°k'tev medseboj-J "a; i na naslednjih pod-!ru urna, znanstvena yntiia izmenjava, obiski V trgovcev, polje- menjave med stro- FRANCOSKI VOLILNI ZAKON ponovno roma iz senata v skupščino Faure se Je že deloma umaknil Irt pristane, da se razpustitev skupščine odloži na 25.januarja Ben Jusef se danes vrne v Rabat ka Varnostnega, sveta, naj v kratkem skliče sejo sveta, na kateri bi razpravljali o sprejemu novih članov. V dobro obveščenih krogih pa trdijo, da je ZSSR zagrozila, da bo postavila veto proti sprejemu Španije, če v okviru novih sprejemov ne bo odobren sprejem Zunanje Mongolije V istih krogih zatrjujejo, da se bo Varnostni svet sestal v petek in razpravljal o kandidaturah 18 držav, ki jih našteva kanadski predlog. Danes so se sestali predstavniki dvajsetih latinskoameriških delegacij, verjetno na ameriški namig, in razpravljali o skupnem stališču do kanadskega predloga. Vse te države so naklonjene sprejemu Španije, ki brez njih ne bi mogla dobiti dovolj glasov, ker obstaja tudi precejšnja opozicija proti njenemu članstvu. Glasovanje v Varnostnem svetu bo po abecednem redu, tako da bo kandidatura Zunanje Mongolije prišla prej na vrsto kot španska. Ce Zunanja Mongolija ne bo sprejeta, bo ZSSR lahko uporabila veto proti sprejemu Spa- ni'e- • , - , . Obenem pa je kanadski predlog danes mnogo pridobil na terenu. Medtem je politična komisija danes popoldne obnovila debato o Koreji, sodijo pa, da med njo ne bo prišlo do nobenega novega rezultata, ker se razna stališča v ničemer niso spremenila. Glavne razlike so v tem, kako naj bo sestavljena mednarodna PARIZ, 15. — Republiški svet je na današnji nočni seji odobril z 233 glasovi proti 50, načrt volilnega zakona, ki ga je pripravila njegova komisija za splošne volitve. Načrt določa povratek k večinskemu volilnemu sistemu po okrožjih z dvakratnim glasovanjem. Sedaj bo morala o načrtu ponovno razpravljati skupščina. Faure je še pred glasovanjem izjavil, da bi_ v primeru odobritve tega načrta tudi v narodni skupščini vlada pristala, da se razpustitev skupščine odloži do 25. januarja. Ze na jutranji seji je republiški svet z 257 glasovi proti 24 zavrnil predlog KPF, naj bi proučili zakonski načrt, ki ga je že odobrila na-lodna skupščina, namesto da bi začeli proučevati nove volilne sisteme. (Narodna skupščina je potrdila volilni zakon iz leta 1951 z ukinitvijo povezav). Se prej je senator Marci-hacy v imenu senatne komisije za splošne volitve podal poročilo in je pripomnil, da Se je izkazalo, da bo na podlagi katerega koli sistema z dvakratnim glasovanjem nemogoče razpisati volitve pred koncem leta, zaradi česar bo potrebno menjati dan 2- ia-nuaija, ki je bil določen za razpustitev sedanje skupščine z dnevom, ki naj bo v funkciji celotnega volilnega zakona Sledila je diskusija o prvem členu, ki se je nadaljevala popoldne, ko je govoril Faure. Med drugim je izjavil, da se je vprašanje volilne reforme večkrat postavljalo v zadnjih petindvajsetih letih, in je dodal, da dan volitev ni vezan na volilni sistem Pripomnil je tudi, da je vla- da glede volilne reforme pustila parlamentu svobodno izbiro. Ker pa ni ta v štirih tednih uspel izglasovati novega sistema, ni nobenega znaka, da bi v daljšem času to uspel. Zatem so senatorji zavrnili z 246 glasovi proti 54 spremi-njevalni predlog za glasovanje po okrožjih brez ponovitve. Z 231 glasovi proti 50 ie bil nato sprejet prvi člen načrta, ki določa, da bodo poslanci izvoljeni po večinskem sistemu po okrožjih (s ponovitvijo glasovanja, če noben kandidat ne dobi absolutne večine pri prvih volitvah), razen v departmaju Seine. kjer velja proporcionalni sistem Sledilo je glasovanje o celotnem načrtu zakona, ki je bil sprejet, kakor že v začetku navedeno. Medtem pa je pozornost političnih krogov obrnjena tudi na drugi za Francijo pomemben dogodek: povratek Ben Jusefa v Rabat, kamor bo odpotoval jutri. Danes popoldne se je sultan razgovarjal z bivšim ministrskim predsednikom Men-des-Franceom. zatem pa z bivšim predsednikom republike Auriolom, Sporazum o bodočih fran-cosko-maroških odnosih ni bil še sklenjen. Maroški naciona-. ist i zahtevajo razveljavitev pogodbe o protektoratu. Francoska vlada ni glede tega še zavzela svojega stališča. Medtem se v vsem Manv ku pripravljajo velike manifestacije. V Rabat prihaja na tisoče in tisoče ljudi, da bodo navzoči ob povratku sultana Večje skupine Marokancev so prišle tudi iz španskega Maroka. Sultanov povratek bodo praznovali štiri dni. V v»ej deželi bodo šole zaprte, v Casablanci pa je tamkašnji sindikat proglasil «splošno stavko« za pet dni. zato da bodo delavci lahko udeleženi na manifestacijah. Iz goratih krajev prihajajo v Rabat v velikih skupinah člani berberskih plemen na konjih in so povečini prav tisti, ki so pred dvema letoma prišli v Marakeš ter so s svojo navzočnostjo podprli marakeškega pašo El Glauija ria je dosegel odstranitev Ben Jusefa. Na cesti z letališča v kraljevo palačo v Rabatu (isti cesti, po kateri je pred nekaj meseci Ben Arafa zgodaj zjutraj na tiho odšel na letališče in odpotoval v Tanger) so postavili tri ogromne sla voloke. okrašene z maroškimi barvami. Organizirali bodo tudi številne ljudske praznike na prostem; povsod čistijo hiše in jih krasijo s cvet jem, preprogami in zastavami Novi generalni rezident Du. bois se medtem posvetuje najvišjimi funkcionarji. Več razgovorov je imel tudi v navzočnosti člana kronskega sveta Si Bekkaia, ki je znan prijatelj Ben Jusefa. Med drugim so odredili, naj se v arabskih četrtih Casablance v dneh 16.. 17. in 18 novembra policijska ura začne ob 23 namesto ob 21. Francoska skrajna desničarska organizacija «Presence Frangaise« pa ie sprejela resolucijo, v kateri izreka zaupanje v novega generalnega rezidenta. Oblast so med drugim tudi preklica le ukaz, s katerim je bilo prepovedano od 8. novembra 1952 izhajanje uradnega glasi-la demokratične stranke neodvisnosti. lističnih glasov, medtem ko so vsi ostali kandidati ostali pri podpori svojih skupin. Tako sta kandidata centra Cappi iu Cassandro dobila 420 oziroma 398 glasov, kandidata levice Crisafulli in Bracci 290 oziroma 245 glasov, kandidat desnice Condorelli pa samo 78 glasov. Takoj potem, ko je predsednik seje Leone proglasit Ambrosinija za izvoljenega, je dal Nenni novinarjem naslednjo izjavo; «Glasovali smo za Ambrosinija predvsem zato, da bi se začela izvolitev ustavnih sodnikov in da bi tako dokazali, da je to povsem mogoče, če pride do sporazuma, drugič pa zato, da bi blokirali manevre, da bi se po Sturzovem predlogu spremenil kvorum, ki ga predvideva veljavni zakon.« Tudi peto glasovanje, ki se je začelo ob 20. uri pod predsedstvom podpredsednika zbornice Targettija (Leone je moral nenadoma odpotovati v Neapelj, ker mu je očeta zadela kap), ni bilo brez presenečenj, Za deset glasov je presegel potrebni kvorum kandidat PSI Bracci, medtem ko je drugi demokristjanski kandidat Cappi dobil sedemnajst glasov premalo. Kandidat manjših strank centra Cassandro Je neznatno napredoval na 403 glasove, monarhist Condorelli je z demokristjan-sko pomočjo poskočil na 307 kandidat KPI Crisafulli pa je dobil 300 glasov. Kot drugi ustavni sodnik 1* bil torej izvoljen Nennijev kandidat Bracci, v čimer j« treba videti očitno demokrist jansko povračilo za podporo Ambrosiniju. Pač pa se je zataknilo drugemu demokrisU janu Cappiju, verjetno zaradi užaljene abstinence sredinskih parlamentarcev. Ob proglasitvi Braccijeve izvolitve je plo skala samo levica. Ko so po tem glasovanju presenečeni novinarji vprašali Fanfanija, kaj se pravzaprav dogaja, je ta odrezano odgovoril: «Položaj je jasen. Krščanska demokracija ne voli komunističnega kandidata.« Nenni pa je na vprašanja novinarjev izjavil: »Braccije- va izvolitev je logična polnitev izvolitve Ambrosinija. Sodim, da bo jutri mogoče najti sporazum za izvolitev ostalih treh sodnikov, med njimi seveda tudi komunističnega kandidata.« Nenni je govoril precej samozavestno in dejansko je mogoče reči, da je bil danes on gospodar položaja. Ozadje dogodkov je sicer še precej temno, toda če upoštevamo, da so prav PSI največ imenovali kot stranko, ki bi se morala s svojim kandidatom u-makniti, da omogoči sporazum med opozicijo, in da je bilo tudi iz nekaterih Togliattije-vih izjav mogoče sklepati, da bi bila KPI zadovoljna s socialističnim umikom, je nedvomno Nenni dosegel lep uspeh. Poleg tega pa se mu je posrečilo spraviti v tek proceduro za imenovanje u-stavnih sodnikov, kajti skrajno neodgovorno bi bilo od strank, ko se zdaj, ko sta dva člana že izvoljena, ne bi mogle ali hotele sporazumeti o izvolitvi preostalih treh članov. S tem je bila potisnjena ob zid zlasti Scelbova skupina v demokristjanski stranki, ki je včeraj odkrito grozila z odpovedjo strankarski disciplini, če bi se demokristjani odločili, da glasujejo tudi za komunističnega kandidata Jutri ob 16. uri bo nova skupna seja parlamenta, na kateri bodo nadaljevali z volitvami. Med današnjim glasovanjem se je na Montecitoriu povsem nepričakovano sestala vlada. Uradno poročilo pravi, da je Martino obvestil ministre, da ga je včeraj avstrijski diplomatski predstavnik uradno obvestil o deklaraciji ® nevtralnosti Avstrije, in da je vlada nato sklenila,. da. bo priznala in spoštovala avstrijsko nevtralnost. * Potrebo za ta nujni sestanek vlade je težko videti samo v avstrijski nevtralnosti, zlasti še po dokaj pičlem navdušenju. ki so ga avstrijski nevtralistični nameni izzvali uradnih rimski..— »sr V- S Mnogi pa si razlagajo to nenadno prizadevnost z nekakim opozorilom VVashingtonu v zvezi z vprašanjem sprejema novih članov v OZN. Ameriški odpor proti sprejemu Mongolije namreč ponovno grozi preprečiti vstop Italije med Združene narode, ki si ga vlada že iz prestižnih razlogov zelo želi. Vendar pa tudi v okviru vlade ne manjkajo zvesti zagovorniki vsake ameriške poteze; med njimi prednjači tudi v tem primeru Saragat. A. P. Cafe Filho zaposlil bolnišnico RIO DE JANE1RO, 15. — Predsednik Cafe Filho je danes zapustil kliniko. Zdravniki izjavljajo, da se je njegovo stanje zeio poboljšalo vendar pa bo moral še nekaj časa počivati. S tem nastaja zopet nov položaj, ker bi Cafe Filho lahko vsak čas znova prevzel predsedniške funkcije, ker poteče njegov mandat 31. januarja. Ni pa še znano, kakšni so njegovi nameni Po ukinitvi cenzure in stanja pripravljenosti policijskih sil je položaj v prestolnici in v vsej državi miren in nor-1 maien. Vojaštvo pa je se vedno pripravljeno v .vojašnicah. Tudi iz raznih drugiti krajev dobiva vlada izraze solidarnosti. 18 delavskih sindikatov in federacij je izreklo svojo solidarnost z novim ministrom za delo in so sporočili, da nameravajo 22. novembra organizirati veliko zborovanje, da podprejo kongres in oborožene sile. Jutri bo veliko zborovanje pred poslansko zbornico, da se izreče priznanje vladi in zahteva kaznovanje tistih, ki so pripravljali državni udar, ter da se zahteva investituro kandidatov, ki so bili izvoljeni 3. oktobra. Veleposlanik Carandini predseduje konferenci o tržaškem pristanišču porabil za to 2.100 milijonov lir. Po povratku Trsta k Italiji so predvidene z zakonom od 25. marca 1955 nove gradnje v vrednosti okrog 2 milijard lir. Dr Favara, šef oddelka državnih železnic, je govoril •• naporih italijanskih železnic za izboljšanje železniških zvez. Dr. Vaudano, inšpektor ministrstva trgovinske mornarice. pa je obrazložil načrte za okrepitev rednih pomorskih prog. Danes bodo na konferenci govorili predstavniki zalednih držav, ki bodo obrazložili svoje predloge. Madžarski tranzit skozi Jugoslavijo BljlOGRAD. 15. — Med železniškima upravama Madžarske in Jugosla.vije j“ b'l danes sklenjen sporazum o povečanju tranzita madžarskega blaga skozi Jugoslavijo. Stroške povečanega blagovnega tranzita bo madžarska železniška uprava. plačala z dobavo opreme jugoslovanskim železnicam. BEOGRAD 15. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič je priredil nocoj v prostorih sveta sprejem v čast članom kitajske opere iz Pekinga in narodnega gledališča iz Liu-nanina. Sprejema so se udeležili tudi najvišji jugoslovanski državni predstavniki. MOSKVA. 15. — Moskovski NOVI DELHI, 15. — Ob po- radio je javil, da sta norve-vratku iz Evrope je danes ški ministrski predsednik Ger- prispel v Novi Delhi burmanski ministrski predsednik U Nu. Na letališču ga je sprejel Nehru. hardsen in maršal Bulganin danes podpisala trgovinsko pogodbo med obema državama za dobo treh let. Nadaljnje se proces razčiščevanja med nasprnlujožimi si silami v Argentini ■ ■ —......... ■ ..■■»i. ■ Splošna zveza dela preživlja globoko krizo zaradi prevladujočega vpliva peronisfičnih elementov-Proglašena stavka je le deloma uspela BUENOS AIRES. 15. — V argentinski prestolnici je danes ves dan napeto, ke sinoči so pred vladno palačo in na drugih strateških točkah namestili vojaštvo, tanke in topove. Oddelki vojske so za-stražili tudi železniške postaje, pristanišče, industrijske predele mesta in predmestja. Vse te ukrepe je vlada sprejela zaradi splošne stavke, ki jo je proglasila Splošna zveza dela, katere desničarski voditelji niso zadovoljni z odstavitvijo generala Lonardija. Fo prvih vesteh se je zdelo, da se je stavke ponekod udeležilo precejšnje število delavcev. Spiosna zveza dela jo v svojem proglasu izjav 'a, da je stavko proglasila k /t protest, proti ((nerazumevanju tistih, ki bi morali izvajati sporazume, ki so bili podpisani 6. oktobra in 2. novembra« s predstavniki bivšega predsednika LonartLja, Čeprav je položaj zelo napet, poudarjajo v političnih krogih v Buenos Airesu, da je Splošna zveza dela, ki je že pred dvema mesecem;, ^štela 6 milijonov člane/ sedaj zelo razcep, iona zaradi notranjih borb, in da bo zaradi tega težko vodila enotno akcijo proti vladi. Tudi ob proglasitvi splošne stavke se je (fokazalo, da obstajajo globoka nasprotju med voditelji samimi. V La Plati se je sin dikalna organizacija spremenila v »svobodno ustanovo«, ki je obsodila zadržanje Splošne zveze dela in pozvala tamkajšnje delavce, naj se ne udeležijo stavke. V Ro sarin pa so sindikalni sčdež včeraj zasedli protiperonistie ni elementi, ki so pozneje izročili prostore policiji. Tudi narodna posvetovalna junta, ki je s svojim stališčem povzročila padec Lonar- dij^ve vlade, je pozno ponoči objavila izjavo, v kateri .z-reka solidarnost z generalom Aramburom in hkrati svari delavce pred »spletkami tistih, ki se jih hočejo posluževati v protidemokratične namene« Vlada pa je podala izjavo, v kateri pravi, da ne bo dovolila, da bi se delavske množice uporabljale »za politične spletke totalitarnega značaja, ki so karakteristične za pero-nizem«. Ob 9.20 zjujraj je vlada objavila poročilo, v katerem je rečeno, da »prevladuje vtis, da je splošna stavka, ki jo je proglasila Splošna zveza dela, ki je bila najtrdnejša struktura peronističnega režima. doživela neuspehu Ob 11. uri pa je državni radio objavil poročilo, v katerem je med drugim rečeno: »Vlada ima za svojo dolžnost obsoditi neodgovornost voditeljev Splošne zveze dela, ki so v kritičnem trenutku za državo skušali organizirati stavko samo v osebne in politične namene. Stavka uspela, ker so pravilno usmerjeni delavci razumeli svojo odgovornost do dežele.« Jasne slike o stavki ni mogoče dobiti spričo nasprotujočih si vesti, vendar pa se da tudi na podlagi teh vesti skle, pati, da ni imela uspeha, kakršnega so pričakovali voditelji Splošne zveze dela, kar kaže na globoko krizo, ki po Peronovem padcu razjeda to organizacijo in ki bo privedla do diferenciacije sil. Med sin aikati, ki ne priznavajo več sedanjih voditeljev Splošne zveze dela in ki so pozvali svoje člane, naj gredo na delo, so sindikati železničarjev, kovinarjev, nameščencev v trgovskih podjetjih, bančnikov, delavcev v tekstilni industriji, v industriji papirja in kemij- ski industriji. Nameščenci v električnih centralah, pri telefonu in v tiskarnah niso pre. kinili dela. Iz Rosaria. ki je po važnosti drugo mesto v Argentini, javljajo, da je 80 odstotkov prevoznih sredstev v prometu. Banke, javni uradi in trgovine so bile odprte, medtem ko je bila stavka v pristanišču in v klavnicah skoraj popolna. , Novi minister za delo Raul Migone je danes prisegel, medtem ko so vojaški oddelki * topovi stražili pred palačo. Zjutraj je vlada sporočila, da bosta predsednik republike in minister za delo prihodnje dni proučila sedanja vpra. sanja. , Sprememba vlade v Argentini se v VVashingtonu presoja kot razčiščenje položaja. Spričo tega so mnenja, da je bil razvoj dogodkov ugoden za Argentino, bodisi ker je do razčiščenja prišlo brez prelivanja krvi, in pa tudi zaradi tega, ker je zmernejšemu elementu uspelo eliminirati skrajno nacionalistični element. Vendar pa ne prikrivajo. da bo morala Argentina prebresti še težavno razdobje zlasti zaradi odločnega stališča novega predsednika do skrajnih nacionalistov in peroni-stičnih sindikalnih voditeljev, ker ni mogoče podcenjevati njih političnega vpliva, ki ga še imajo. Podlaga zaostritve nasprotij v Argentini je gospodarski položaj. Dogodki pa tudi potrjujejo, da v Argentini naraščajo nove sile. ki zahtevajo spoštovanje svojih pravic. Predvsem gre za večje uveljavljanje delovnih množic in za njihovo zavestnejšo dejavnost v gospodarskem in političnem življenju. Na današnji dan so leta 1942 priSl 1 štajerski partitao-i po bitki pri Dobravljah drugič na Ko-roMco. TRŽ Danes, SREDA, 16. novembra Otmar, Veter m ^ Sonce vzide ob 7.04 !» z.. Luni 16.35. Dolžina dneva 9.TO £ vzide «b 8.56 in zatone «0 *< Jutri, ČETRTEK 17. novembra Viktoriia. Ljubava S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA Kongres jadranskih mesi bo v bližnji prihodnosti v Trstu Ustanovitev komisije, ki se bo bavila s perečimi gospodarskimi vprašanji • Dr. J. Dekleva o rekviriranih zemljiščih na Hudoletu Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je župan Bartoli dejal, da bo v kratkem v Trstu kongres jadranskih pristanišč, na katerem bodo razpravljali ne samo o vprašanju pomorstva in pristaniškega prometa, ampak o vseh gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo jadranska mesta. Hkrati pa je povedal, da je delegacija jadranskih županov te dni izročila ministru za trgovinsko mornarico Cas-siamju spomenico o vprašanju pomorskih prog in ladij na Jadranu. Glede ustanovitve »Odbora za obrambo in razvoj tržaškega gospodarstva* pa tudi na sinočnji seji ni prišlo do konkretnejših zaključkov. Na predlog župana so sklenili, da se predstavniki vseh političnih skupin prihodnji petek ponovno sestanejo in da določijo vsaj imena 18 občinskih svetovalcev, (12 predstavnikov večine in 6 predstavnikov opozicije), ki naj predstavljajo občinski svet v tem odboru. Zupan je sicer poudaril, da občinski svet ne more čakati, da se bodo razne gospodarske ustanove sporazumele za svoje predstav- delnice. Nekateri svetovalci strank in jim razložra p_,lo-so zahtevali naj se občinski žaj, ki je nastal zaradi odpu-odbor zanima za zidavo sam- sta 32 delavcev. Na sedežu skih stanovanj za delavke in krščanske demokracije so de- uradnice, ki morajo plačeva- lavcem dejali, da bodo vpra- DANES VERJETNO ZADNJI SESTANKI PRED KONCEM ZASEDANJA stalne mešane komisije v Vidmu IZSELJEVANJI; V AVSTRALIJI! SE NADALJUJE Vprašanje prenosa valute in blaga naj bi bilo zadovoljivo rešeno ■ Jugoslovanska delegacija obiskala Benetke in Murano ti visoke najemnine, kot sostanovalke. Svetovalec Hara-baglia (KD) je ponovno načel vprašanje vračanja oseb, ki pribežijo iz Jugoslavije v Italijo, češ da so to vsi politični begunci, ki imajo pravico do zatočišča v Italiji. V tem smislu je župan takoj napisal brzojavko podtajniku ministrstva za zunanje zadeve Folchiju. Dalje so razni svetovalci postavili še nekaj vprašanj navadnega upravnega značaja, prihodnja seja bo v petek. Delegacija delavcev pri vodstvih strank Včeraj je šla delegacija delavcev prekvalifikacij kih tečajev k vodUvom nekaterih šanje proučili in jim nato spo. ročili, kakšno stališče bodo zavzeli do vprašanja. Tajnik PSDI Lonza je dejal, da je njegova stranka odločno nasprotna vsakemu odpustu in da je treba kvečjemu še povečati pomoč brezposelnim, ker je zima pred vrati. Na sedežih republikanske in llbe-rtlne stranke so delavcem de. jali, naj se vrnejo, ker ni bilo nobenega voditelja teh strank. Obvestilo pomorščakom FILM sporoča, naj se pomorščaki bivše avstroogrske mornarice, ki še niso vložili prošnje za izplačilo pokojnine, zglasijo na začasnem sedežu v Ul. Zonta št. 2 pri Delavski zvezi. Stalna mešana komisija, ki v Vidmu razpravlja o vprašanjih v zvezi z malim obmejnim prometom, je tudi včeraj nadaljevala svoje delo. Obe delegaciji sta se sestali najprej dopoldne, in sicer od 9.30 do 13.30, nato pa še ob 18. uri. Večerni sestanek se je zavlekel pozno v noč. Videmsko zasedanje stalne mešane komisije se bliža koncu. Predvidevajo, da bodo delo zaključili že danes zvečer ali najkasneje jutri, ko bosta predsednika obeh delegacij podpisala zapisnike s sklepi, ki so jih na tem zase- danju sprejeli. Po podpisu zapisnikov bo o poteku zasedanja izdano uradno poročilo Skoraj gotovo je, da je bilo vprašanje prenosa valute in blaga zadovoljivo rešeno. in sicer tako, da bodo lahko imetniki navadnih pro-pustnic prenašali preko meje dvakrat večjo vsoto denarja kot doslej, poleg te- ga pa še ob vsakem prehodu po 600 lir oz. 300 din. Osnova sporazuma naj bi bile številke, ki smo jih pred dnevi že objavili v našem listu. Člani italijanske in jugoslovanske delegacije so na tem zasedanju razpravljali tudi o sestankih lokalnih organov. Do takih sestankov je že prišlo, zaradi česar so člani komisije ugotovili, da so bili ti sestanki uspešni, ker omogočajo hitrejše reševanje določenih vprašanj. Zvedelo se je tudi, da so člani italijanske delegacije povabili svoje jugoslovanske kolege preteklo nedeljo v Benetke in nato v Murano, kjer so jim razkazali tamkajšnje znane steklarne. Danes pa bo jugoslovanska delegacija priredila v Vidmu večerjo, na katero so povabljeni vsi vidnejši predstavniki videmskega javnega življenja. Končno naj še omenimo, da bo prihodnje zasedanje stalne mešane komisije v Ljubljani, in sicer v drugi polovici decembra. 27. nov. še 200 Tržačanov z ladjo Joscana" v Avstralijo Skupina tržaških izseljencev je v novo domovino odpotovala iz licnove * Kaj pravijo statistični podatki Včeraj se je v Genovi vkrcalo na motorno ladjo «Aurelia» 45 tržaških izseljencev, ki potujejo v Avstralijo. Tržaški izseljenci so odpotovali iz Trsta že v ponedeljek z brzim vlakom ob 20.50. V soboto pa je odpotovalo v Genovo nadaljnjih 63 izseljencev, ki so se včeraj prav tako vkrcali na omenjeno ladjo. S tem se je po krajšem presledku pričel ponovni val izseljevanja tržaških delavcev v Avstralijo. Ta val se s temi odhodi ni zaključil, ker se bo 27. novembra vkrcalo v Trstu na motorno ladjo «Toscana» še 200 tržaških izseljencev. Odhod te ladje je bil predviden že za 25. novembra in ga je morala lokalna misija CIME premestiti za dva dni zaradi zakasnitve ladje. Tudi s tem odhodom se izseljevanje iz Trsta v Avstralijo ne bo končalo, saj je gospodarski položaj v Trstu stalno slabši je le nekaj redkih znakov o rahlem izboljšanju na nekaterih sektorjih. Skupno se je do sedaj iz nike in da ie zato nujno, da vsaj občinski svet ustanovi ivojo komisijo, ki naj bi razpravljala' o vseh perečih gospodarskih vprašanjih mesta. S tem predlogom so se vsi strinjali Dejstvo pa je, da se dokončna ustanovitev »Odbora za obrambo in razvoj tržaškega gospodarstva« dejansko še vedno zavlačuje. Da je temu zavlačevanju kriva kriza, ki je nastala v trgovinski zbornici ali v drugih gospodarskih ustanovah in organizacijah, ni nobenega dvoma. Toda kljub temu smo mnenja, da bi se morale vse ustanove, vključno trgovinska zbornica, zavedati, da je u-stanovitev tega odbora nujna in bi morale ob takšni priliki pustiti ob strani spore in vsakršne nesporazume ter prispevati za čimprejšnjo u-stanovitev omenjenega odbora. Poleg gornjih županovih izvajanj 50 bila na včerajšnji seji na dnevnem redu samo vprašanja in interpelacije posameznih svetovalcev. Dr. Jože Dekleva je zahteval posredovanje občinskega sveta glede zemljišč na »Hudoletu*. kjer so že anglo-ameriške oblasti zgradile igrišče golfa in kmetom iz Lo-njerja in s Katinare zasegle velike pašnike in travnike. Dr. Dekleva je poudaril, da je bivša ZVU zasegla 50 lonjer-skim in katinarskim kmetom okrog 30 hektarov zemlje, kjer so imeli kmetje travnike. Tedaj so jim določili 1,30 lir letne odškodnine za vsak kvadratni meter zemljišča, kar gotovo ni odgovarjalo škodi, ki so jo kmetje utrpeli na senu. Po prihodu nove civilne uprave so takoj de-rekvirirali 11 hektarov zemljišča Ostalo pa je vladni komisariat ponovno zasegel in izročil v upravo vojski. Kmetje zahtevajo, naj se zemljišča čimprej derekviri-rajo, zemljo, na kateri je igrišče, pa so pripravljeni prodati ali pa dati v najem, in sicer po ustrezni ceni. Zupan je zagotovil svoje posredovanje. Svetovalka Gruber-Benco (PSDI) je predložila občinskemu svetu dve važni resoluciji. V prvi zahteva ureditev službenega položaja bivših uslužbencev ZVU, ki so sedaj v službi vladnega komisariata, kot je to vlada že obljubila. V drugi resoluciji pa zahteva naj veliki tržaški zavarovalni zavodi in predvsem Riunione Adriatica di Sicurta obdržijo v Trstu svoj tradicionalni sedež in vse tiste urade in oddelke, ki so tesno povezani s tržaškim gospodarskim življenjem. V odgovoru je župan poudaril, da mora vlada čimprej rešiti vprašanje bivših uslužbencev ZVU, ker imajo ti pravico vedeti, kaj nameravajo napraviti z njimi. O zavarovalnih družbah pa Je dejal, da se popolnoma strinja z resolucijo. Hkrati pa je poudaril, da se je za to že večkrat zanimal, da pa so mu odgovorili, da so Tržačani prodali svoje delnice v teh zavarovalnih družbah, ki so sedaj v rokah oseb iz drugih mest. Ti pa zahtevajo, da se dejavnost teh zavarovalnic vrši v mestih, kjer oni stanujejo. Svetovalci Radich (KP). Paladin tPSDI) in Mortlli (MSI) so zahtevali posredovanje občinskega odbora proti odpustom z dela v prekva-lifikacijskih tečajih. Svetovalci so povedali, da nameravajo sedaj odpustiti okrog 200 delavcev zaposlenih v teh tečajih (32 takoj), kljub temu. da je vladni komisar Pala-mara izjavil sindikalnim predstavnikom in občinskim odbornikom, da do 30. jun’ja 1056 ne bodo zmanjšali števila zaposlenih v teh tečajih niti za eno osebo. Svetovalec Radich je tudi protestiral proti suspenziji z dela člana tovarniškega odbora v ladjedelnici Sv. Marka, ki je govoril na proslavi padlih borcev v osvobodilni borbi, ki je bila v odmoru v ladjedelnici. Ravnateljstvo je utemeljilo svoj protidelavski in protidemokratičen ukrep z izgovorom. da je bil govor naperjen proti vodstvu ladje- IMMJA.IAVIA IVA URADU ZA DKLO Obrazložitev obojestranskih stališč do vprašaoja suspendiranih delavcev Okoli IOOdelavcev bodo morali prekvalificirali, ker |ih ni mogoče drugače zaposlili PRI VLADNEM GENERALNEM KOMISARIATU V PROUČEVANJU Krivičen zakonski načrt za uvrstitev uslužbencev bivše ZVU v državno slnžbn Včeraj so se na uradu za | kem ponovno sestali. Danes delo sestali predstavniki rav- ob 10. uri pa bosta skupščini nateljstva CKDA in delavcev ter razpravljali o vprašanju suspendiranih delavcev. Namen včerajšnjega sestanka j« bil predvsem, da si obe stranki pojasnita svoji stališči do tega vprašanja in ni prišlo zato do pravih poga'«nj za rešitev vprašanja, otahšče sin. dikatov je že znano, saj zahtevajo, da se čimprej vrnejo na delo vsi delavci, ziasti ker se je položaj z r ovimi naročili močno izbidj/ai Predstavnik CRDa je na-/načil stališče ravnateljstva do sedanjega položaja in omenil perspektive za bodočnost. Ravnateljstvo namerava v Kratkem suspendirati v Tovarni strojev in v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah še nekoliko delavcev. ker primanjkuje delu v nekaterih oddelkih ,,t delavnicah. Toda gre le za krat. knčusno suspenzijo malega števila delavcev. Od delavcev, ki so sedaj suspendirani, bodo vzeli zopet na delo okoli dve tretjini, kakih sto pa jih ostane *e suspendiranih, ker za r.jihovo stroko ni mogoče najti zaposlitve. Teh sto delavcev pa bodo postopno sprejemali na delo, in sicer s tem, lia jih prekvalificirajo. V ta namen bodo ustanovili trimesečni tečaj za omejeno šte- vilo delavcev, tako da bi prišli do srede prihodnjega leta vsi na vrsto in bi ne ostalo več suspendiranih delavcev. Ker na včerajšnjem sestanku niso rešili vprašanja, se bodo predstavniki ravnateljstva CRDA in delavcev v krat- suspendiranih delavcev ČRDA v Tt 'rstu in v Miljah na sedežih Delavske zveze. sestanka Kmečke zveze na Proseka in v Dolini V petek II. t. m. ob 21. uri bo na Proseku kmetijsko-go-spodarsko predavanje. Vabljeni vsi člani. V soboto II. t. m. ob 20. uri pa bo sestanek članov KZ v Dol lini, Na dnevnem redu razgovor o lokalnih gospodarskih vprašanjih. Skupščina kovinarjev V dvorani v Ul. Tiziano Ve. cellio št. 6 bo drevi ob 19. uri ■skupščina kovinarjev, na kateri bodo razpravljali o raznih vprašanjih kovinarske stroke. Uslužbencem baje nameravajo priznati kvalifikacijo dnevničarjev, s čimer ne bi mogli biti uvrščeni v stalni stalež ter bi se jim močno znižali prejemki Med bivšimi uslužbenci Razpis natečaja Finančna intendanca sporoča, da je bi! v Uradnem listu od 4. oktobra razpisan pate-čaj za 95 mest namestnika tajnika v osrednji službi državnega generalnega računovodstva. Prošnje za sprejem je treba nasloviti na zakladno ministrstvo, kamor morajo dospeti do 23. decembra. Podpis prosilca mora overoviti notar, ali tajnik občine, v kateri prosilec biva. ZVU in civilne policije je nastala v poslednjih dneh velika zaskrbljenost, ker so ae razširile vesti, da je vladni generalni komisariat prejel v proučitev načrt zakona za ureditev vprašanja teh uslužbencev, zakona, ki bi bil zanje zelo neugoden. Kot je znano, so vsem uslužbencem omogočili, da se do 1. oktobra prostovoljno odpovedo službi z ugodnostjo, da dobe razen redne odpravnine še izredno v višini šestmesečne plače. Na tej podlagi se je veliko število uslužbencev prostovoljno odpovedalo službi, mnogi pa so tudi že odšli v Avstralijo. Za ostale so nato podaljšali rok za prostovoljno odpoved službi do 31. decembra. Za vse tiste, ki ostanejo, pa bi rtioral s prvim januarjem 1956 stopiti v veljavo nov zakonski dekret. Po tem dekretu bi vsi tisti uslužbenci, ki imajo pravico do sprejema v državno službo na pod. lagi znanega zakona št. 961, bili uvrščeni v seznam državnih uslužbencev kot izredni rinevničarji z začetno plačo in z začetkom službovanja od 26. oktobra 1954. To pomeni poslabšanje v primerjavi z vsebino omenjenega zakona, ki določa, da bodo uvrstili bivše; uslužbence ZVII v začasne sezname, iz katerih bi prestopili v stalni stalež. Kvalifikacija «dnevničarja» pa ne b. le zakasnila uvrstitev v PAMETNA IN KORISTNA INICIATIVA R1CMANJCEV Sodobna oljarna t Ricmanjih bo predelala dnevno 10 ton oljk Zaenkrat so to še načrti, toda čim bodo dobiil denar od prodanih srenjskih zemljišč, bo gradnja oljarne gotova stvar Kakor smo poročali v našem listu dne 29. oktobra, zahteva Ustanova za industrijsko pristanišče za svoje namene skupno 94.543 kv. m zemljišča med Domjom in Zavija-mi, ki je last ricmanjske in dolinske srenje. Po nekaterih pripombah in priporočilih je dolinski občinski svet na svoji seji 27. oktobra pooblastil občinski odbor, naj se pogodi z omenjeno ustanovo za ceno in naj sklene pogodbo. Po obstoječih predpisih namreč mora občinski svet odobri'i vsako kupnoprodajno pogodbo jusarskih, oziroma srenjskih zemljišč, izkupiček pa se sme uporabiti le za občekoristne stvari dotične vasi. V Ricmanjih so sklenili, da bodo zgradili sodobno oljarno. z ostalim denarjem pa da bodo kupili še kos z- mljiščif od tržaškega veleposestnika Coena. Potreba po moderni oljarni je na našem ozemlju precej občutena, saj imamo stiskalnici le v Boljuncu in v Mačkovljah, ki pa sta zelo zastareli in neprimerni. V Bo. (juncu so naprave še iz leta 1900 in vse delo morajo o-pravljati le na roke. Pa tudi kakovost olja iz teh stiskalnic ni tako dobra kot iz sodobnih. ker morajo olje prekuhavati. Poleg tega pa z zastarelimi napravami pridobijo iz enake količine oljk manj olja. Iz 85 kg oljk dobijo zdaj od 15 do 18 1 olja, z moderno opremo pa bi dobili 5 do 7 litrov olja več. pri čemer pa ne bi bilo toliko truda, delo bi šlo hitreje od rok in, kar je zelo važno, olje bi bilo boljše. V sodobni oljarni, kot jo nameravajo zgraditi v Ricmanjih, bi lahko predelali 100 stotov oljk v 24 urah. Upoštevati pa je tudi treba, da je v ostankih, v tako imenovanih »pogačah*, še 5 odstotkov maščobe in da se lahko prodajo za industrijsko predelavo. Poleg vsega tega pa se lahko še računa, da bo nova o-Ijarna bila v spodbudo kmetom, da bodo gojili več oljk. ker bodo videli, da imajo od tega lepo korist. Pred hudo zimo leta 1929, ki je pomorila oljčne gaje, je bilo več oljk na obalni strani pod Križem in Nabrežino ter v pasu od Kicmanj do Mačkovelj. Na o-balni strani so zdaj oljke skoraj izginile, medtem ko se v Bregu, zlasti pa pod Mačkovljami, oljčni nasadi, čeprav počasi, vendar širijo. Nekaj oljk imajo tudi v Milj-skih hribih. Za nakup novih sadik dobijo kmetje 70 odst. državne podpore. Pravijo, da so v zadnjih petih letih na na. šem področju, vštevši Plavje in Miljske hribe, ki po novi razmejitvi pripadajo Jugoslaviji, posadili 4 ali 5 tisoč oljčnih sadik. Pogoji za gojitev oljk so dobri po vsem Bregu, zlasti pa pod Mačkovljami. da ne govorimo o obalnem pasu, kjer je greh, da so kmet-je skoraj popolnoma zanemarili dragocene oljke. Kdor le more, naj nasadi Čini veo oljk, in naj jih tudi skrbno neguje, ker mu bo bogato poplačan ves trud. smo mnenja, da se ni prenagliti, zlasti zaradi pogajanj glede cene zemljišč. Vinski bratci v zapor V noči med ponedeljkom in torkom je romalo v zapor več ljubiteljev žlahtne kapljice, ki so jih organi javne var-nosti zasačili na cesti v vinje. nem stanju. Tako so med drugimi ustavili finskega mornarja Johannesa Volho Itako-nena, ki je zaposlen na ladji »Laila Numinen*, zasidrani v našem pristanišču, zatem jugoslovanskega begunca Franca Srebota, nastanjenega v taborišču v Vidmu. 26-letnegn Erminija Bradača iz Zgornje Carbole in končno 45-letno 4i>letno Angelico Gallon iz Villa delle Rose. ki se bo morala tudi vrniti v rojstni kraj. Prometna nesreča Včeraj ob 14.10 so v glavno bolnišnico sprejeli 21-let-nega Silvana Modrija iz Ul. D'Alviano 11 in 20-letno Melito Pregare iz Skoljeta 210. Modri in Pregarčeva sta se vozil« po Ul. Canova na vespi TS 0003, ko je iz Ul. Buonar-roti privozil z avtomobilom Fiat TS 17358 41-letni Tullio Orsetti iz Ul. Rossetti 16 in na križišču zadel vanju. Pri Za letos ni gotovo, da bodo j tem sta oba potnika vespe uteghili postaviti oljarno, če- padla na tla, od koder ju je prav so načrti že gotovi, ker, ambulanta Rdečega križa od- se niso mogli še dogovoriti j peljala v bolnišnico. Modri je z ustanovo za industrijsko pri- bil opraskan po desnem ko-stanišče glede cen zemljišč I lenu in po obrazu, Pregar- Ceprav se bliža čas pobiranja čeva pa je imela praske na oljk in je oljarna potrebna.Ilevi in desni nogi. stalni stalež, ampak tudi po- menila, da bi tem uslužbencem ne priznali starostne dobe zaposlitve, kar bi jim povzročilo hud ekonomski udarec, saj bi dobivali začetniško plačo. Prav tako bi jim tudi ne priznali iste stopnje oziroma čina, ki so jih imeli doslej, kar bi tudi pomenilo nazadovanje. Se na slabšem naj bi bili civilni policisti, financarji in kaznilni.ški pazniki. Ti bi morali obiskovati šestmesečni tečaj za kvalifikacijo in bi bili seveda, če bi tečaje izdelali, na novo nameščeni v policiji. Kar pa se starostne dobe tiče, ne bi jim je priznali niti od oktobra 1954 dalje kot ostalim bivših uslužbencem ZVU, ampak šele od dneva namestitve. Razumljivo je. da so te vesti razburile prizadete. Zato se je zganil tudi sindikat teh uslužbencev, vključen v Delavsko zbornico, ki je včeraj izdal v zvezi s temi vestmi poročilo, v katerem pravi, da so njegovi voditelji že 10. novembra zvedeli za širjenje glasov o neugodnem zakonskem načrtu, ki naj bi ga poslali vladnemu komisariatu v proučitev iz Rima. Zato so stopili v stik z oblastmi in ugotovili, da še ni pripravljen noben zakonski načrt za pred. ložitev ministrskemu svetu. Pripravili pa so zakonski načrt, ki ga morajo najprej proučiti vladni generalni komisariat in prizadeta ministrstva. Vladnemu komisariatu so izročili ta osnutek dekreta v proučevanje in zato. da izreče, mprebitrie pripombe, ki so v njegovi kompetenci. Iz drugih virov je vodstvo sindikatov zvedelo za nekatere podrobnosti in jih smatra za nezadovoljive. Zvedelo je tudi, da se tukajšnje oblasti strinjajo s številnimi zahtevami sindikata. Sindikat je tekoj interveniral pri tržaških in osrednjih oblasteh, da se prepreči uresničenje zakonskega načrta ter da se uresničijo upravičene zahteve bivših u-službencev ZVtl, Na vsak n*‘ čin pa je treba načrt dekreta po izjavi vladnega generalne- 'e Saitta izgubil oblast nad vozilom in zavozil v pločnik. Pri tem je seveda padel na tla in se potolkel po levem gležnju, zaradi česar je moral no pomoč na postajo Rdečega križa v Sesljan. Toda kma. iu zatem je padel v omotično stanje in ambulanta Rdečega križa ga je morala odpeljati v glavno bolnišnico v Trst, kjer bo ostal nekaj dni na zdravljenju. Glavač v Tržaškem zalivu Te dni se klati po našem zalivu svojevrsten morski velikan, skoraj 10 metrov dolg glavač (Physeter maerocepha. lus), ki so ga prvič zagledali v nedeljo dopoldne v Mil j-skem zalivu potapljači Codan, Stocca in Lavagnini, ko so šli na delo pri Tenkem rtiču. Presenečeni so opazovali, kako se je pošast nekaj sto metrov od obale potapljala in se spet prikazala na površju. Ker niso imeli pri sebi potrebnih priprav, so obvestili o tem pristaniško poveljstvo. Da bi lahko ulovili glavača, bi morali biti dobro opremljeni, ker ni io prav ((nedolžna ži-valica»; če je samo ranjen, glavač postane nevaren in tudi napada ter prevrne ribiške čolne. Malo pozneje pa so izrednega «gosta» opazili tudi pomorščaki na parniku Itala, ki je odhajal iz Milj proti Kopru. Domnevajo, da ima ta glavač približno 40 stotov. Trsta izselilo že okrog 7000 oseb, kar predstavlja okrog 5 odst. celotnega za delo sposobnega tržaškega prebivalstva. Odstotek mladih ljudi je med izseljenci izredno velik, saj je znašal za izseljence stare od 16 do 35 let v razdobju junij 1952-junij 1955 kar 69,3 odstotkov. To pomeni, da se niso izseljevali sta-* rejši družinski očetje s svojimi družinami, temveč predvsem mlajši ljudje. Do podobnih zaključkov vodijo tudi statistični podatki, ki govore, da je bila med izseljenci več kot polovica samskih oseb. Najbolj pa je zanimiva Statistika o strokovni usposobljenosti izseljencev. Od junija 1952 do junija 1955 se je tako izselilo skupno 4.270 o-seb, od katerih je imelo 2 326 oseb uradno priznano strokovno usposobljenost. Med temi je bilo 1.281 industrijskih delavcev, 221 trgovskih pomočnikov, 178 obrtnikov, 152 uradnikov itd. Statistični podatki potrjujejo trditve, da je med izseljenci velika večina mladih ljudi kvalificiranih delavcev, ki predstavljajo osnovno bogastvo vsakega gospodarskega organizma. Zgoraj omenjeni podatki pa ne upoštevajo zadnjega vala izseljevanja, ki je postal posebno močan prav po juniju tega leta, saj se je od junija do oktobra izselilo iz Trsta okrog 3.000 Tržačanov. Dokončni statistični podatki o vseh izseljencih bi zaradi tega pokazali še slabšo sliko. Ne obstoje nikaki statistični podatki, ki bi upoštevali narodnostno pripadnost izseljenih oseb. Vendar pa lahko trdimo na osnovi različnih ocen in opazovanj, da je bilo med izseljenci izredno veliko število mladih slovenskih fantov in deklet. Izseljevanje predstavlja torej za Trst izredno negativno postavko in ga še posebej ostro občuti slovenski del tržaškega prebivalstva. Rešitve tega vprašanja ne moremo iskati v upravnih postopkih kakršne koli vrste, temveč edino v ozdravitvi tržaškega gospodarskega organizma, kar bi vnovič dalo tržaškemu prebivalstvu možnost zaposlitve in perspektivo za ugodnejšo bodočnost. Hud padec priletne ženske Včeraj ob 13.55 je 70-letna Ivana Lozej iz Ul. Galilei 26 nerodno padla v svojem stanovanju in si pri tem zlomili desno stegnenico. Njeno zdravstveno stanje je precej resno ter bo morala ostati v bolnici najmanj 90 dni. Koncert v USIS Na sporedu današnjega kon.. certa reproducirane glasbe v ameriškem kulturnem centru USIS so ameriške ljudske pesmi ter VI. Beethovnova simfonija, ki jo igra orkester iz Filadelfije. Začetek ob 18.30. — Vstop je prost. IZPRED P KIZIVNO-POROTNEGA SOUISCA CERNAZ IN PAJDAŠI dosegli znatno znižanje kazni Sodišče jim je zaradi pomanjkanja dokazov o sodelovanju v kriminalni skupini občutno znižalo kazen ga komisarja smatrati samo za Floriano Cernaz in njegovi vložile priziv, je sodišče tudi ] tovariši s tatinskih podvigov delno znižalo kazen, razen pripravljalni študij, in torej ni dokončnega značaja Sindikat poziva uslužbence, naj ne »nasedajo* tendencioznim vestem in naj ostanejo združeni, kajti le tako si bodo lahko izbojevali svoje pravice. Ce bo potrebno, bo sindikat vse uslužbence pozval v borbo in celo v stavko. Drevi se bodo sestale na sedežu De. lovske zbornice študijske komisije, ki bodo proučile položaj in določile potek nadaljnje akcije. To poročilo sindikata vsekakor potrjuje, da so resne vesti, ki so krožile te dni med bivšimi uslužbenci ZVU, v glavnem popolnoma utemeljene. Motociklist v tovornik Včeraj ob 7.40 je 43-letni kovač Avgust jercog iz Kro-gelj št. 19 na Trgu Valmau-ra z vespo TS 15957 zadel v zadnji del tovornega avtomobila, ki je vozil tik pred njim. Pri trčenju je Jercog padel z vozila na cesto in se ranil na tilniku ter si poškodoval levo roko, po prejeti pomoči, ki so mu jo nudili v glavni bolnišnici, je Jercog lahko odšel domov. Nesreča pri Sesljanu V ponedeljek ob polnoči se je uradniku Mariu Saitti 'z Ul. Biasoletto 4 pripetila prometna nesreča, zaradi katere se bo moral zdraviti np-kaj dni. Saitta se je iz Trsta vozil s sconterjem proti Scs-l.ianu, ko mu je 20 m pred vasjo privozil naproti avtomobil. ki ni zasenčil luči v žarometih iu s tem povzročil, da so včeraj med zasedanjem prizivnega porotnega sodišče dosegli, kar so želeli; sodišče jim je namreč znatno znižalo kazen in to predvsem zato, ker je glavna obtožba sodelovanja pri kriminalni skupini odpadla zaradi pomanjkanja dokazov. S tem je moralo sodišče priznati obtožencem nekaj olajševalnih okol-nosti, zaradi česar je sedanja razsodba v primeri z ono izrečeno na porotnem sodišču razmeroma nizka. Predvsem so vsi odvetniki obrambe v svojih govorih hoteli prikazati, da kriminalna skupina ni nikoli obstajala. To se jim je posrečilo in tako bo Cernaz sedel v zaporu namesto 11 let, 11 mesecev in 10 dni skoraj 6 let manj, in sicer 5 let in 11 ftiesecev ter bo moral plačati 55.556 lir globe. Nekoliko manj so znižali kazen Dariju Kozloviču, ki bo moral presedeti enako kazen kot prvi in plačati vrhutega še 8.000 lir denarne kazni. S prvotno razsodbo so ga obsodili na 9 let in 11 mesecev ter 10 dni zapora, kar pomeni, da bo z novo razsodbo presedel cela 4 leta manj. Znatno zmanjšanje kazni sta dosegla tudi ostala glavna obtoženca in sicer Silvester Kozlovič in Cristiano Cernaz, katera so sedaj obsodili le na 2 leti in 8 mesecev zapora, 2 meseca pritvora in na 14.233 lir globe (prej 7 let zapora 2 meseca pritvora in 21.333 lir globe, oziroma na 2 leti in 4 mesece zaporne kazni in na 12.R33 lir globe (prej 6 let in 6 mesecev ter 18.667 lir globe). Preostalim osebam, ki so Giuseppu Bunanu, katere-gnu so potrdili razsodbo prvega sodišča, ki ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Ta bo moral plačati vse sodne stroške, medtem ko se je morala Skopiničeva, ki je bila obsojena na 3 mesece zapora in na 3.000 lir globe, zadovoljiti z znižanjem kazni na 1 mesec in 23 dni zapora ter na 1.500 lir globe. Albinu Ražmanu pa so znižali kazen od 3 mesecev na 15 dni in mu privolili poleg pogojnosti tudi možnost, da mu obsodbo ne vpišejo v kazenski list. V ostalem je sodišče potrdilo prvotno razsodbo porotnega sodišče, s katero so bili prvi štirje obtoženci obsojena na plačilo odvetnika zasebne stranke in na povračilo povzročene škode lastniku gostilne »Pina dei porchi*. Vsi štirje pa bodo morali plačati tudi nove stroške odvetnika zasebne stranke, a to je vsega skupaj 30.000 lir. Preds. Arbanassi, tož. San-tanastaso. zapisn. Maggi, odv. zas. stranke padovani, obramba odv. Morgera, Antonini, Berton, Nardi, Kezich, Sardos P. in Presti. --------------o--------------- Od im do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 15. novembra 1955 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo je 8 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 74-1 etni Leo Tu-gan-Baranovki, 89-letna Virginia Usmiani vd. Usmiani. 81-letna Santa Fonda. 81-letna Maria Car-nielli por. Dekleva, 65-letrR Glo-vanni VVang Sin, 62-letna l<1a Gnot, 87-letna Gnida Zavagna, 85-letna Rosa Salvagno vd Del-l'Acqua, cjhq ZA TRŽAŠKO OZEMLJE OTVORITEV 11. SEZONE 1955-56 Sobota 19. novembra ob 20.30 — Dvorana na stadionu «1. maj* Martin Kačur Povest Ivana Cankarja v dramatizacijski prireditvi Jožeta Babiča Ponovitev bo v nedeljo 20. t. m. ob 17. uri. Baletna šola SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja z decembrom 1955 z baletno šolo za otroke od 6. do 10. leta in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta naprej. i? v ? Solo bo vodil preizkušeni tržaški koreograf Adrljan Villes. Vpisovanje od 17. do 25. novembra v Ul. Roma 15-11 vsak dan (razen nedelje) od 15. do 16. ure. Baletna šola bo v novih prostorih na stadionu v Trstu, Vrdelska cesta 7, kjer so za gojence na razpolago vse higienske in študijske priprave v zakurjenih prostorih. ’ Razna obvestila Umik predavanj srbohrvaščine na tržaški univerzi Urnik predavanj srbsko-hrvatskega jezika prof. Um-berta Urbanija na tukajšnji univerzi je naslednji; v ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure za slušatelje ekonomske fakultete na novem sedežu v Ul. Fabio Severo; v torek, četrtek in soboto od 11. do 12. ure za slušatelje filozofske fakultete na starem sedežu v Ul. del-1’Universita št. 7, Vsi, ki se zanimajo za študij srbsko-hrvatskega jeziku, lahko brezplačno obiskujejo o-menjena predavanja, ne da bi bili vpisani na eno ali drugo fakulteto. Ideale. 16.00: «Tarzan v vedani džungli«. pr Impero. 16.00: «Frou-Frou». .iv Robin. Gino Cervi. Italia. 16.00: «Ljubimc| iz Francis Arnoul. Daniel c* r i .iiruia m nv«*, - . Mladoletnim Prepovedano. S. Marco. 16.00: «SeStl K0" Kino ob morju. 15.30. Silvana Mangano, K. U ut). Moderno. 16.00: %|rt ljer*cev», Dorothy M*4 iti Steph-en Mac Nally. letnim prepovedano. kon»-Savona. 15.30: »Lepotic* » »iwn. lišču*. E. VVilliams. R. Viale. 16.00: «HIJena h■ da*. Ida Lupino, R. ittorio Venefo. 16.00: *“2re' ,■# kraljestva prirode; l21r!„,rni ob kogar nekaj; 12.45 obzornik: 12.55 Jugoslovan* ^30 tivi; 13.50 Operne »GJl * Kon-srva olaftha* 18.00 MO* 11 VI, Id.dt) UVtiuu art iv*^- Plesna glasba; 18.00 cen v E-duru: 18.25 e- Menuet iz »Faustov«*® nja»; 18.30 Z začaran- -g(W* 18.40 Koncert piani«)*,Jj|j |2 Gollas; 19.00 Wagner: Pr« ^ opere «Parsifal»; 19.1* nia-st' ški vedež: 19.30 Pe£,l'“ ’ 20.00 Šport; 20.05 Stra«s» ^ tivi; 20.30 Vokalni R ol\ tuljček; 20.50 Schub*«-. 2j 1» mun-da; 21.00 Predavan)*' 2i,45 Melodije iz operet in rc 22.0° Plartist Arthur Riit)inste■ . (n Piami st Arthur Rubiti^; w ir Iz slovenske književno^jjuot JZ siovensKe kiiji/c metnosLi: 22.15 Rimski-o ^, Šeherezada; 23.02 Uspavan" 'i' kd l 11.30 Komorna glasba: j6.4S kester Angela Brigada: Godba na pihala; 18.00 t*n®fi na glasba; 18.45 KonrM? „ sta Maria Carlina: l9;”,« IX1’ Gianija Stuparicha; rji: retnj motivi; 21.00 G. y ’ c tli Janške večernice*. dejanjih. K O I* K I1 J,D Slovenska imručll*: *»*' ,. • 3.3(1. 14.30 19.30 Ul ^ llivalika poročila: vsa* 7" 7» z 15 Italijanska poročila: 19"" 23.00 6.00 Jutranja gl3sbaL,,ed. 'L ledar, vremenska nap® z* poved časa: 7.05 GlaSb.» bro jutro; 7.30 Za " 11.00 Kotiček za šolsk« L 11.30 Male skladbe Sirov; 11.45 Iz filmO* >1«,; 14.00 Od melodije d® grd1 ja. Zimovanje SPDT. SPDT priredi tudi letos zimovanje za svoje člane smučarje, seveda le za one, ki imajo italijanske potne liste. Cas za vpisovanje bo javljen pravočasno. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju. Jutri, 17. t. m. bo poslovala društvena knjižnica, kakor običajno vsak četrtek, cd 18. do 20. ure. Clanj, ki še nimajo društvene izkaznice. naj se zglasijo v društvenih prostorih. Vsi igralci namiznega tenisa In šaha so prav tako vabljeni, ker se bodo določili dnevi in ure igranja. Darovi in prispevki Franc Udovič daruje 5.000 lir za Dijaško Matico. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 10,1. najnižja 8,1, ob 17. uri 8,1 stopinje, zračni tlak 1015,9 raste, veter 52 km na uro vzhod-severovzhod, sunki do 96 km na uro, vlaga 47 odst., nebo 7 desetin pooblačeno, temperatura morja 15,3 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11; Al Galeno. Ul. S. Cilinu 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S. Francesco i; Ravasini. Trg Li-bertg 6; Harabaglia v Barkov-Uah in Nicoli v Skednju. Rossetti. 15.00: «Najlepša žena na svetu*. Gina Lollobrigida Excelsior. 15.30: »Tragična sobo- ta*. Victor Mature, R. Egan ... . ^ . Fenice. 15.00: «MoJa žena ima rajši svojega moža*. Betty Grable in Jack Lemmon. Nazionale. 15.30: ((Princesa Iz Mendoze*, Olivla De Havillarid in Gilbert Roland Fllodrammatico. 15.30: «Kraljica piramid*. J. Havvkins. J. Collins, Supercineuia. Zaprto zaradi ob nove. Arcobaleno. 15.30: ((Kraljica Piramid«, J Havvkins, J. Collins. Astra Hojan, 16.00: ((Bojna sekira*, Rorv Calhoun in Peggie Casile. Mladoletnim prepov. Capitol. 16.00; »Sporni otrok*. C Borchers, Yvonne MitcheU in Alexander Knox. Crlstallo. 16.00: «Smo možje ali korporali*. Paolo Stpppa m Fiorella Mari Grattacielo. 16.00: «Cirkus s 3 arenami*, D. Martin, J. Jevvis. Alabarda. 15.00: »Človek in vrag*. Gerard Philiipe, Danielle Dar-rieux in Antonella Lualdi. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 16.00: «Tigre iz Burme* Denmis Morgan. Dane Clark. Armonia. 15.00: «Bobni na Tahitiju*.. D. 0'Ktefe. Aurora. 16.00: «Sedmero nevest za sedem bratov*, Jane Povveil In Hovvard Keel. Garibaldi. 16.00: »Revščina in plemenitost*, Toto, S. Loren. (-cu meioaije' sr« *». vmes ob 14.10 Glasbe^ 14.45 Slovenske narobne j AOCj rltonlst Anton Prus; '\'j dueti ip zbori; 19.15 S*., Melodije, ki so osvdj p|t«i 20.40 Narodne pesmi lnr*l Pomora v Ja; 21.00 K u1‘V gcikL P led; 21.10 Mali večer"' K„j rl* 21.30 Iz domače in pr*C?0 nosti: France Magajna -ii; liski humoristični P,s inSk11'Jn Vesele iz albuma mesoevov in oner: mespevov in oper; glasba . ....... 327.1 lil, 202,1 ^01) „ Poročila ob S.0»- . 220°-,.0 13.00, 15.00, 17.00. 19-°°W »L 11.00 Radijski 11.15 191 Gospodinjski nasveti, jj tamburaški orkester; * j240 p- tamburaški orkestei. - |2.4". | danski glasbeni sP°.r?k' pes<%,i operni uverturi; n* jft- operni uverturi, n»l'Tet plesi jugoslovanski" gtan'. 15.15 Igra trio Mil»"» re -15.30 Utrinki iz ‘i, ra Hus: Umetniški k0 nižie hi Poje mladinski zb®L.«on«:J-i nazlje iz Gornje' Ra,S |0 Družinski pogovori; 1 'ert: J danski simfonični Poje Mariborski kobL Sr®, 18.45 Igra saksofon'5', pre">: Dražil: 20.00 Dve open Ara&c‘ ri: Richard Strau«ufl je operni prerez - Ivfd la: Kratko življenje , u r i ) i*,J , 2o 17.30 Spored za °i F1Wn: « Vesti; Semafor; 20.50. gjod. jor Barbara*; 22.50 D riete. J 4 v DEČKE IN DEKLICE^ opči* 16 let starosti v išče kartotehnlčna lista. sati na naslov nase*_______ Um odtlele!) V H S Ul. sv Frančiška 20/111 tel. 37-338 sprejema io® serate. mal« seraie. m«*»« od 1®' ^ 18. ur« turistični —r(1n Homu EXPBES? URAP a - Tel Ul. Cicerone. 4 Naznanjamo bo\^ ■i a»» .............. da -15. t TAMPON Z0N4 U3KMAČKA POUSH* i, Plačila carine v lirah) t, 'tovorna ladja, ladjedelni-lnJSv. Justa«, v lastni režiji, ton 13 milj, 69.116.400 ^ 5.185.000. tp.L motorna tovorna ladja, W Szegv», «Benatelli»/ 2.650 (]V 16 milj, 134.121.750 - .55.000. tr.J. motorna tovorna ladja, (,sDa» — Trst, «Navigazio-to.Triestina« 2.500 ton, 13,3 117.799.500 — 44.850.000. ;U° „motorna cisterna, «CR-iff " Trst. 12.000 ton, 16.3 J' 369.289.000 — 150.650.000. 1■ motorna cisterna, «CR-KiJ " Trst, 12.000 ton 16,3 ;)• 369.289.000 — 150.650.000. je preiskovani predmet na dnu mnogo bolj jasno viden, kot pa če bi ga v vodi opazovale človeške oči. Strokov-njaki napovedujejo novi televizijski kameri široko uporabnost, predvsem pa se bo baje obnesla pri iskanju potopljenih, ladij in pri proučevanju podvodnega rastlinstva. igre z vrstniki, čim vidijo, da jim gre slabo in kriče: ,Ne igram več!'». Seveda pa ima tako stališče milanskega lista tudi drugo ozadje. «24 Ore« zastopa interese italijanskega indu-t.rijskega velekapitala, medtem ko je 70 odstotkov ladjedelnic v Italiji v rokah IR1, to se pravi v rokah italijan- motorna tovorna ladja, CJ«A» — Trst, «Martino-lii?; 6.5000 ton, 14,5 milj, ,419.000 -i 95.450.000. tft * TR 6l4 Arno ♦ 1 Sl rt 1 n Molotov gre na razgovor pJNflMCWfl POMOČ TRŽAŠKIM LADJEDELNICAM PO ZAKONU TAMBR0M1 CROA, ladjedelnica Sv.Justa inFelszedv fi milijard 784 milijonov lir za gradnjo 30 ladij lij, ,®n št. 522 izdan 17. ju* — znan Pod nazivom ^ *°n Tambroni« je bistveni ?Premenil stanje vseh ^delnic v Italiji, sa, znaten državni pri-:a gradnjo ladij in s J odstranjuje razliko v pro-5d-** ^-'““C v Italiji, saj.pred-?Vek za gradnjo ladij in s J CJ ‘ ,.0‘h stroških ladjedelnic jtaliji in ladjedelnic po i’*- Ta razlika se je giba-„“0 sedaj približno v vito« i °dst. celotne cene zgra-ii . adje, v tej višini se tu-(rd? ie celotni predvideni ek in to v obliki po-p,®ega fonda ali v obliki o-(,3*tve carine. Zlasti je po-ti« , dejstvo, da je za-jj* te ugodnosti raztegnil tu-(II**.. tuje ladjevje zgrajeno julijanskih ladjedelnicah. 5tj, določba zakona so se hi« • Ovajati obenem s polj ®nlem brodnin po svetu bth se ie zarad' tega po ju0 državah pričelo ponovit,< "atočati ladjevje. Iz teh Mi8' (J^delnice v zelo kratkem kdii?°v so s' italijansse (. (“elnice v zelo kratkem .. ..zagotovile nova obsežna dok° i-a tako« da so skoro »i^lcno premostile ladjedel-krizo za več let. tržaške ladjedelnice m8* okoristile tako z novim Sodnn°m Tambroni kot z u-j"0 svetovno konjunkturo, ok^iedelnice CRDA so do *efta ^e*a clobile odo-tij.J’0 pomoč v okviru orne-kj^ga zakona za 22 ladij in |j .dobile pomoč v višini l(t ^ilijard 45 milijonov lir rij. “odo oproščene plačevali Cari.n v višini 3 milijard milijonov lir. Cd,iedelnica Sv- Justa je »i?*la pomoč za tri ladje v op-j?1 . 175,7 milijonov lir in L °stitev carine za 62.3 mili-“ov lir ladjedelnica «Felszegy» ie yiii«. a Pomoč za 5 gradenj v opre--275,6 milijonov lir in Hili “stitev carine v višini 95,9 l°nov lir. In *°raj omenjeni prispevki ^[.“Ptostitve carin bodo ve-<|i, Za sledeče gradnje la-tt.. IPrVo zaporedna številka lJ(j.aložene prošnje, sledi tip id naziv ladjedelnice l0l)““ gradila, naročnik ladje, ir(ja’ brzina 'tv 1, Prispevek brzina v miljah, nepo- Plačila 90. turbocisterna, CRDA, družba «Pan. Transport# 21.000 ton, 18,4 milj, 621.000.000 - 248.400.000. 91. turbocisterna, «CRDA». »Enrico Insom«, 12.800 ton, 17,7 milj, 385.650.000 — 149 milijonov 500.000. 92. motorna tovorna ladja. «Felszegy», «Conarma»( 480 ton, 11 milj, 25.771.000 — 7.935.000. 93. cisterna za utekočinjen plin, «Feiszegy», Liquimar», 700 ton, 11 milj, 44.380.000 — 15870.000. 109. motorna potniška ladja, «CRDA», tuji naročnik, 23.500 ton, 22,5 milj. 1 milijar. 362.000.000.— 368.000.000. 117. turbocisterna, «CRDA». «Prora-Trans» 20.000 ton, 15 milj, 523.250.000 — 209.300.000. 118. turbocisterna. »CRDA«. «Prora-Trans)>, 21.000 ton, 18.4 milj, 621.000.000 — 248.4000.000. 128. motorna tovorna ladja, «Felszegy», 1.150 ton, 11,5 milj, 45.920.000 — 16.000.000. 129. turbocisterna, «CRDA». 21.000 ton, 18,4 milj, 621.000.000 — 248.400.000. 139. turbocisterna, «CRDA» «Esso», 21.000 ton, 18,4 milj, 626.750.000 — 250.700.000. 140. turbocisterna, «CRDA«, 12.000 ton, 18 milj, 417.131.000 — 164. 450.000. 141 turbocisterna, «CRDA», 12.000 ton, 18 milj, 417.131.000 — 164.450.000. 142. turbocisterna, «CRDA», «Prora-Trans», 21.000 ton, 18,4 Novost v podvodni televiziji Najnovejša francoska podvodna televizijska kamera posreduje jasno podobo dna tudi v zelo motnih vodah. Iznajdbo so preizkušali v reki Seini. Potopljene predmete so| zbrani radovedneži videli na platnu tako jasno, kakor da so na suhih tleh pred njimi. Osnovna posebnost nove iznajdbe je z zrakom napolnjen stekleni zvon med televizijsko kamero in predmetom. Tako n po rl m f n ta milj, 621.000.000 — 248.400.000. I ske države. Država pa bo lah- 143. tujbocisterna, «CRDA» <(Esso», 12.500 ton, 16,3 milj, 369.289.000 — 150.650.000. 158. tovorna ladja, «Felsze-gy», «Conarna», 499 ton, 11,2 milj, 25.494.908 — 8.579.000. 159. motorna tovorna ladja, <(CRDA», «Alto Adriatico«, 2.500 ton, 13,7 milj, 117.106.017 — 48.300.000. Ta seznam ni popoln, saj ne vključuje nekaterih zadnjih naročil in med njimi predvsem supercistern za družbo «Esso» in za «Britsh Petroleum« ter nekatere druge tovorne ladje, Nova obsežna naročila sc zelo ugodna ne samo za tržaške ladjedelnice, temveč za celotno ladjedelniško industrijo Italije, ki si je na ta način zagotovila delo za najmanj tri do štiri leta. Skupno je namreč že bilo do 15. oktobra 1955 943.153 ton ladjevja vključeno v okvir pomoči zakona Tambroni. Ta odobrena pomoč bo znašala 34 milijard 509 milijonov lir direktne pomoči in 12 milijard 884 milijonov lir v obliki o-prostitve plačanja carinskih prispevkov za uvoženo blago potrebno pri gradnji tega ladjevja. Zakon Tambroni je torej za dalj časa odstranil krizo ladjedelnic ter omogočil polno zaposlitev na račun obsežne državne pomoči. V tej pomoči pa tiči svojevrstna nevarnost. Zakon namreč predvideva učinkovito pomoč, ki doseže za vse ladjedelnice zelo obsežne vrste, katere bodo šle iz državnega proračuna. Milanski gospodarski list «24 Ore« tako računa, da bo morala država plačati v tej ali oni obliki v okviru te pomoči okrog 93 milijard lir. Država bo morala torej poleg že odobrenih finančnih sredstev v okviru prejšnjih zakonov v troletju 1956—39 po 27 milijard lir na leto. Gre torej za novo resno breme državnega proračuna, ki ni predvideno v običajnih izdatkih. Isti list zaradi tega kritizira «zakon Tambroni#, češ da ne upošteva dejanskih možnosti proračuna in opozarja na nevarnost, da bi se zakon ne dal v praksi izvajati. List v tej zvezi zafrkljivo piše: »Država tvega, da bo podobna tistim otrokom, ki zbele >d z vrstniki, čim vidijo, da slabo in kriče: ,Ne eČ!'». ;ako stali-tudi dru-Ore« zastopa ko dobila potrebna sredstva za pomoč svojim ladjedelni-škim podjetjem samo na ta način, da bo privila davčni pritisk. Industrijski krogi pa so odločno proti vsakemu povečanju davčnega pritiska in v nič manjši meri ne nasprotujejo regulatorski vlogi države v gospodarstvu. V bistvu gre torej tudi pri tem na videz čisto gospodarskem vprašanju za bojazen pred «nagibam na levo«, kar bi v finančni politiki pomenilo poostritev davnega vijaka neposrednih davkov — odvzem dela velikih dobičkov monopolistov zato, da se finansirajo državna ladjedelniška podjetja. B. S. Pogodba o kolektivni varnosti v Evropi 1. SEDANJE STANJE: črno so označene dežele varšavskega pakta, sivo atlantskega pakta, a belo dežele, ki ne pripadajo blokom. 2. ZAHODNI NAČRT: med združeno Nemčijo na tej strani in Poljsko ter Češkoslovaško na drugi strani bi obstajal nevtralni pas, črtkaste dežele pa bi podpisale varnostni pakt. 3. SOVJESKI NAČRT: varnostni pakt bi zajel vse evropske dežele ITALIJANSKO MONOPOLISTIČNO GOSPODARSTVO NA RIMSKI TELEVIZIJI Prof. E. Rossi contra dr. A. Costa Bivšega predsednika Confindustrie je prof. Rossi temeljilo zdelal in dvomimo, da bo dr. Costi še kdaj prišlo na misel, da bi prof. Rossija izzival na javno diskusijo o tem vprašanju Profesor Ernesto Rossi je med italijanskimi ekonomisti znan kot najbolj dosleden in nepopustljiv nasprotnik tiste ,_-ite, se pravi baronov industrije, tisti časopisi, k' so tudi doslej povsem odkrito zastopali interese Confindustrie in ostalih magnatov. «La Notte« napada prof. Rossija na najbolj grob način, govoreč o njem kot o vitezu nekakšnega «etatizma» ter zatrjujoč, da ima Rossi «slamnat rep«. «24 Ore« je mnenja, da je Rossi v svojih izvajanjih razvijal pretežno «demagoške teme«, vtem ko je Costa pokazal »zdrav razum in gospodarski realizem«. O vseh teh pripombah bi morda bilo odveč polemizirati, ker je jasno, da od privatnih kapitalistov finansirani tisk takega in podobnih primerov ne more obravnavati v drugačnem tonu. A prof. Rossi je v njemu lastnem ostrem polemičnem in kritičnem tonu že nekajkrat razkrinkal pravo bistvo in namene italijanskih monopolov, pri čemer je razumljivo, da so ga ti od srca zasovražil. Vendar je stanie italijanskega gospodarstva danes, ko se to razvija in živi v znaku vsemogočnosti nekaj velikanskih podjetij, po svoji moči in vplivu odločilnih v celotni nacionalni gospodarski dejavnosti, že tako načeto od virusa neke splošne nemoči in postopnega razpadanja (znaki: ogromna brezposelnost, razširitev mezdnih in stavkovnih gibanj, nasilje delodajalcev, razlike med Severom jn Jugom, heučinkovitost v izvajanju agrarne reforme, koncesije in podrejanje tujemu kapitalu itd.), da je nastopil skrajni čas, ko je treba misliti, kako bi se na osnovi neke objektivne družbene kritike in enotne akcije vseh naprednih družbenih sil to stanje spremenilo. Brez dvoma je prof. Rossi eden takih kritikov, a njegove analize in zaključki bodo, kolikor moremo sklepati iz tega, da politično sodi v tako imenovano levo krilo liberalcev (zbranih okrog «11 Mondo«), deloma upravičeni in pozitivni, v kolikor so naperjeni proti vsemoči privat-nin monopolistov, deloma pomanjkljivi in postavljeni na napačne družbeno-ekonomske postavke, v kolikor se opirajo na polovične ukrepe, kot so delna nacionalizacija ključnih industrij itd., ne da bi upoštevali, da v resnici gre za bistvene kakovostne spremembe v sistemu proizvodnih odnosov, kjer bi poudarek na udeležbi neposrednih proizvajalcev v gospodarskem in ostalem življenju moral postat: vse večji in odločilnejši. To le mimogrede, ker je naš namen da čitateljem prikažemo, kakije v stvari potekal dvogovor med obema nasprotnikoma Bilo je to, kot rečeno, po televiziji. Prvi je imel besedo dr. Cpsta, ki je že v nekakšnem uvodu povedal vse, kar je bistvena oznaka monopolov, namreč, da so industrije, »ljudje kot vsi ostali«, vendar do skrajnosti izbruni v teku določene dejavnosti, ki je nadvse «draga» in zaradi tega ne dopušča, da bi se nesposobni preživeli. Po mnenju dr. Coste bi potemtakem družba i-mela živeti po nekakšnih za konih džungle, kjer bi moge! preživeti samo tisti, ki bi imel močnejše zobe. Zares čudni principi, če upoštevamo, da ne živimo v kameni dobi, mar- več v Evropi 20. stoletja. i one, ki niso bili izdani prev Profesor Rossi je odgovoril’ zato, da bi se zaščitili ti inte-»Nisem niliak revolucio/.ar,* je | resi, dasi je javnost to vselej rekel, «?narveg konservativec, zahtevala. Končno se je zanimiva dis če lahko imenujemo konserva' lioca Cavourja, ki je hotel, aa bodi lastnina oprta na pravičnost in ne na privilegij.* V nadaljnjem je prof Rossi vse svoje teze gradil na tej svoji osnovni idejni postavki in se ji v ničemer ni odmaknil Vprašanja in odgovori so postajali čedalje bolj strnjen' in napeti. Dr. Costa je prešel v obrambo, a prof, Rossi je, opirajoč se na predpostavko da je v Italiji vsa dejavnost vodilnega sloja politikov samo odraz volje industrijske oligarhije, ki izza kulis vleče vse nitke, obtožil italijanske indu-strijce, da so omogočili uveljavitev fašizma in diktaturo Mussolinija. Dr. Costa je sicer skušal odgovornost za to zvrniti tudi na ostale sloje, češ da so na pr. «tudi učitelji povzdigovali duceja«, toda ta naivni poskus je prof. Rossi i lahkoto zavrnil in t-ekel. da j* odgovornost posameznih kategorij vedno v skladu z oblastjo, ki le-te z njo razpolagajo V nadaljnjem se je dr. Costa skušal izvit: tako. da je zahteval od prof., Rossija, nat z dokaži' <>t)dpre"svdjo trrfite* o vsemoči Confindustrie. seštejte mi zakone ki bi bili izdani v korist velikih industrij-cev.» je rekel. Ta mu je P» odgovoril, da bi nasprotno b:-mnogo zanimiveje naštet; v zatonu K »("^^■listična družba, na-kj ““ha reševati svoja globo-V^islovja, ae je rušila v ti( ne*n klanju prve svetov-kipj ®j*e. Povsod, kj'er se je struktura bolj * predvaja danes 1®* jjjm ob 18. uri Liberta* KINOPROSEK-KONIOVll is t- h1' predvaja danes „|i ob 19.30 film Colu® Sama s kesanje® Igra Joan Cra predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob M-barvni film Universal: «Tisoč in ena noc" SABU Nastopajo: MARIA MONTEZ, JOHN ASLL, iGUY DE MAUPASSANT /jr/ timi (LEPI STRIČEK) «Da, da, kakopak.* »Ob isti uri?« »Ob isti uri.» »Zbogom, ljubček.* Nežno sta se poljubila. Nato se je z dolgimi koraki vrnil domov, sprašujoč se, kaj si naj jutri izmisli, da se izmota. Ko pa je odklenil vrata v svojo sobo in brskal po žepu telovnika za vžigalicami, je mahoma osupnil, ko je utipal novec, ki se mu je zakotljal pod prstom. Brž ko je napravil luč je vzel ta novec v roko, da ga pazljivo ogleda. Bil je loulsdor, zlatnik za dvajset frankov! Mislil je, da se mu je zmešalo. Obračal ga je na to stran, obračal na ono in ugibal, po kakšnem čudežu bi se bil utegnil znajti ta denar tu. Iz neba mu vendar ni bil mogel pasti v žep. Potem je mahoma uganil, in ogorčena jeza ga je pograbila. Ljubica je bila vendar govorila o denarju, ki zdrkne za podlogo In ki ga človek v uri revščine spet najde. Torej mu je bila ona podarila to miloščino. Ta sramota! Zaklel je: »Prav, prav! Pojutrišnjem jo lepo pozdravim! Nekaj prijaznih minut bo doživela za tol* In spravil se je v posteljo, s srcem razburkanim od besnosti in ponižanja. Zbudil se Je pozno. Lačen Je bil. Poskusil je vnovič zaspati, da bi vstal šele ob dveh; potem si je rekel: »Tako nikamor ne pridem, treba je vendarle, da staknem naposled kaj denarja.* Potem je odšel z doma, upajoč, da se mu na ulici porodi dobra misel. Misli ni bilo, ali pred vsako restavracijo, ki je šel mimo nje, mu je silovita slast po jedi napolnila usta s slino. Opoldne, ko ni bil še nič iztuhtal, je hipoma sklenil: »Pha! Kčslt pojdem pač s Klotildinimi dvajset franki. To me ne oo oviralo, da bi Jih jutri ne vrnil.* Obedoval je torej v neki pivnici za dva franka petdeset. Ko je prišel v uredništvo, je dal še slugu tri franke. »Nšte. Foucart, tu imate, kar ste mi sinoči posodili za voz.* In je delal do sedmih. Potem je šel večerjat in vzel znova tri franke od istega denarja. Z dvema čašama piva, ki ju je zvečer popil, je nanesel njegov potrošek tistega dne devet frankov petdeset stotink. Bil je vprav stekle volje in namenil se je, da prčcej od kraja razčisti položaj. »Veš*, poreče ljubici, »našel sem tistih dvajset frankov, ki si mi jih ondan spustila v žep. Ne vrnem ti jih še danes, ker se moje razmere niso spremenile in ker se nisem utegnil ukvarjati, z denarnim vprašanjem. A dam ti jih, ko se prvič spet vidiva.* Prišla Je, nežna, polna prizadevnosti in vsa v strahčh. Kako jo pač sprejme? In objemala, poljubljala ga je z neskončnostjo, ki ji je imela v prvih trenutkih prihraniti razgovor. Sam po svoji strani si je mislil: »Bo že prčcej nastopil trenutek, da sprožim vprašanje. Paziti moram samo, da ujamem zvezo.* Ker ni našel zveze, pa m nič rekel, plašeč se prvih besed ki bi jih bil moral spregovoriti o tolikanj kočljivem predmetu’ Ona ni prav nič govorila o tem, da bi šla ven, in je bila na vse načine očarljiva. Ločila sta proti polnoči, ko sta se bila domenila za snidenje šele v sredo prihodnjega tedna, kajti gospa de Marelle Je morala kar nekajkrat zaporedoma večerjati zunaj doma Ko je Duroy drugi dan plačeval svoje kosilo 1n segel v žep po štiri franke, ki jih je se moral imeti, je zapazil, da jih je bilo pet in da je bil eden od njih zlatnik. V prvem trenutku je pomislil, da so mu bili prejšnji dan pomotoma vrnili dvajset frankov, potlej pa se je spomnil, kako mora biti, in srce mu je jelo burno razbijati pod ponižanjem tega trdovratnega dajanja vbogajme. Kako zal se mu je storilo, da ni bil nič rekel! Ko bi oil odločno odprl usta, bi se to ne bilo več zgodilo. štiri dni zapovrstjč je ven in ven tekal okrog ljudi in si prizadeval, da bi dobil pet louisov, a kolikor koli je bilo potov, vsa so bila zaman, in tako je zajedel tudi Klotildin drugi zlatnik. bo razumela položaj in me ne bo ogovorila. Sicer si Pa mpva meva ložo.* haj9i Se neki razlog je bil odločilen. Kar prav mu Je Pr.alisči ta priložnost, da ponudi gospe de Marelle ložo y Biekg$r ne da bi mu bilo treba kaj plačati zanjo. To je bila n izenačba. ,j j ve. ^aj.prej; J« Pustil Klotildo v kočiji, medtem ko Je stoP^ vstopnico, in tako ni videla, da Jo je dobil zastoru. P viii. sel ponjo, in ko sta vstopila, so ju pregledniki P°zdifllišče. .. ,i, n,a. množica sveta je prenapolnjevala sprenaj jjaJŽ veliko težavo sta se prerinila skozi gnečo moških PJj z valk. Naposled sta prišla do svojega predela m gozdena med mirni parket in vrvež na galeriji. z9j Ali gospa de Marelle ni kajsi mnogo gledala u® ° e^rbt° la se je izključno za dekline, ki so hodile za njen jr9j l ter Ho- 1__lih nnazovaia, ' , Akoravno ji je bil s srditim obrazom rekel; «Da veš, nikar mi ne ponavljaj burke, kakršno si si privoščila zadnja dva večera, kajti zameril bi ti jo!» — je vendar našla način, da mu je ob prvem srečanju vnovič spustila dvajset frankov v hlačni žep. Ko jih je našel, je zaklel: «Bog in borne!* — ter Jih preložil v telovnik, da bi jih imel pri roki, kajti že spet je bil brez beliča. mala se je izključno za dekline, ki so hodile za nje**'*** - jr sem ter tja; venomer se je obračala in jih opazov . laS6i bi se jih bila dotikala, jim otipavala životce, lica ... .a bi se prepričala, kako so pravzaprav ustvarjena ta vgg ( Mahoma je spregovorila: »Debela rjavka naj fi gleda.. Prejle sem že mislila, da naju zdaj zdaj jo videl?* bi, Odgovoril je: »Ne. Najbrž se motiš.* Vendar i°JL in zdavnaj opazil. Bila je Rachele, ki je z jezo*v hudimi besedami na ustnicah krožila okoli njiju. g^el Duroy se je bil malo prej osmuknil obnjo) ko skozi množico, in ta mu je bila rekla: «Pozd^flir se nj tiho in pomežiknila z očmi, češ: »Razumem.*-Vena« vidcj odzval tej prijaznosti, iz strahu, da bi ga lJu««*^, t6inVGČ ip hlfiHnn c rvniTrlion lonlm Čfilom in Z8T1 , A alfi " Pomiril si je vest s tem, da je v mislih rekel: »Vrnem ji pač vse v en mah. Pravzaprav gre tako le za posojilo.* Blagajnik lista se je naposled vdal njegovim obupnim prošnjam in privolil, da mu bo izplačeval po pet frankov na dan. To je bilo ravno komaj dovolj za hrano, ni pa zadostovalo, da bi bil vrnil šestdeset frankov. In ko je Klotildo znova pograbila strast za ponočne izlete v vse mogočne sumljive pariške lokale, se naposled ni več preko mere razburja), kadar je po teh pustolovskih sprehodih našel v kakem žepu, nekoč celo v čevlju in neki drug dan kar pod pokrovom svoje ure rumenjak. Če je imela zelje, ki jih trenutno ni mogel zadovoljiti, ali ni bilo povsem naravno, da si jih je rajši plačevala, kakor da bi se jim odrekla? Sicer pa je vodil račun o vsem, kar je tako prejemal da bi Ji mogel kdaj povrniti. Nekega večera mu je rekla: »Verjameš, da nisem bila še nikoli v Folies-Bergčre? Bi me hotel peljati tja?* - Obotavljal se je, iz strahu, da bi ne srečal Rachele. Potem je pomislil: »Pha! Saj naposled nisem oženjen. Ako me ona druga vidi prijaznosti, iz stranu, ua vi -.i/iiilVO temveč je hladno, s povzdignjenim čelom in za zbadal® ^ ljenimi ustnicami, šel mimo. Deklina, ki jo Je že erJcrat 0 zavedna ljubosumnost, se je vrnila za njim, se «pozdf drsnila obenj in z močnejšim glasom spregovorila. Ijen, Georges.* ................... “ . v ?1fv,C Niti to pot ni bil nič odgovoril. Tedaj ši je vtepi da jo mora spoznati in pozdraviti, pa Je spet in zadal mimn n»7ai« na ugoden tremne*. ju uiura spoznati m pozaravii/1, k** zadaj mimo lože ter prežala na ugoden (Nadaljevanje sledi)