Poštnina platana ▼ gotovml Leto LXm., št. 102 V Ljubljani, torek 6. maja I930 Cena Din i.— SLOVENSKI Izhva vsak dan popoldne, izvzems": nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—» do 100 vrst Din 2.50. od ioo do 300 vrst a Din 3.—. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dozovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ui. 5 Telefon št. 3122. 3123. 312-4. 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski tri S.-- CELJE. Kocenova Al 2. - Tel. 190 NOVOMESTO, Ljubljanska ces:a, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pr: poš:. ček. zavodu v Ljub'jjn! št. 10.361 KRVAVI IZGREDI V MADRIDU Spopadi med dijaki in orožniki. — Več dijakov ubitih, mnogo ra njenih. — Pred preosnovo španske vlade. Madrid. 6. maja. Na tukajšnji medicinski fakulteti so se pripetili resni nemiri. V poslopje fakultete je vdrla nenadoma skupina dijakov, ki je razvila rdečo zastavo in prisilila delavce, ki so tlakovali cesto pred fakulteto, da so ustavili delo. Na pomoč je bilo poklicano orožništvo. ki je fakulteto obkolilo. Dijaki so se nato zbrali na strehi, odkoder so obmetavali orožnike s kamenjem in z drugimi predmeti. Končno je udrla iz fakultete močna skupina dijakov, ki je metala na orožnrstvo kamenje. Orožništvo je odgovorilo s salvami iz pušk. RanienJh je bilo 13 dijakov, ki so bili prepeliani na rešilne postaje. Drugi dijaki so zbežali nazaj v fakulteto. Zdi se. da so organizirali te krvave nemire inozemski elementi, ki so razvijali že dalje časa na madridski univerzi močno propagando. Okolica univerze je strogo zastražena. Madrid, 6. maja. Včerajšnji dijaški nemiri so trajali ves dan brez presledka in so bili izredno ostri. Na strehi osrednje univerze, kamor so se dijaki zaprli, ni nobene opeke več. ker so ;o vso porabili dijaki, ko so z njo obmetavali policijo. Huzarski major, ki je sluča.mo pršel mimo, je bil težko ranjen. Pred poslopjem medicinske fakultete se je razvilo ostro streljanje med policijo in dijaki. Oddanih je bilo okoli 100 strelov, pri čemer je bila ena oseba ubita. 17 pa ranjenih. Vlada napoveduje energične ukrepe proti dijakom. Madrid, 6. maja. Položaj na tukajšnji univerzi je zelo resen. Včeraj so se nemiri ponovili v še večjem obsegu. Policija je morala ponovno streljati na dijašrvo. Ubitih je bilo 5 dijakov in veliko ranjenih. V mestu vlada veliko razbu rjenje. Madrid. 6. maja. Zaradi dijaških nemirov so oblasti odredile obširne varnostne ukrepe. Policijski ravnatelj general Mola je izjavil, da se bo zaradi dijaških nemirov na univerzi sestal nocoj ob 19. ministrski svet. ki bo sklepal o odredbah za vzdrževanje javnega miru. Včeraj popoldne se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika generala Berengtierja sestanek, ki so se ga udeležili vojaški guverner Madrida in drugi državni funkciionarji. Madridski guverner je izjavil, da je bilo pri včerajšnjih nemirih ranjenih več policistov in orožnikov, med njimi poveljnik huzarskega polka. Madrid, 6. maja. O včerajšnjih krvavih dogodkih je izdala vlada nastopni komunike: Nemire so povzroči-li inozemski dti-iaki medicinske fakultete, ki so v večini. Dijaki so napadli pred univerzo oboroženo silo, ki je odgovorila na napad s streli. Pri tem je bila ubita ena oseba in več ranjenih. Mir je bil vzpostavljen v nekaj minutah. Ranjenci so izjavili, da so biLi Je pasanti in da nimajo ničesar opraviti s temi dogodki. Pri ustreljenem so našli v žepu listino z imenom Crespo. Med drugimi je bilo tamenih več policistov in delavcev. Več oseb se bori s smrtjo. Madrid, 6. maja. Unamuno je izjavil zastopnikom tiska, da mu je vlada priporočila, naj odgodi svoje potovanje v Madrid in svoje politične govore. V resnici gre v Španiji za protialfonistič-ni pokret Unamuno se namerava aktivno udeleževati v politiki toda ne kot poklicni politik ali v volilni propagandi. Razmere so sedaj take. da ne bodo mogle dolgo trajati. Madrid. 6. maja. Republikansko gibanje se siri na vse visoke sole. V političnih krogih razpravljajo o skorajšnji izpremembi režima. General Beren-jjuer se bo moral bržkone v najkrajšem času umakniti. Kot najrevnejši kandidat za njegovega naslednika se imenuje Santiago Al bo. bivši zunanji minister v zadnii vladi pred nastopom diktature, proti kateremu je Primo de Rivera nameril proces, vendar Pa brez uspeha. Zatrjuje se, da bo Beremrnerova vlada odstopila tekom prihodnjega tedna, najkasneje pa proti koncu tega ireseca. Santiago AJbo namerava sestavili levičarsko 1«bera!en kabinet. Po aretaciji Gandija Angleški delavski listi protestirajo zacija Angležev v Indiji — London, t>. maia. Aretacija Gandija je povzročila v vsej Indiji velikansko razburjenje. Aretacija je bala izvršena v največji tajnosti. Kljub temu se je vest o njej kmalu bliskoma raznesla po vsej Indiji. Po govoru na nekem shodu v Suratu, se je Oandi vrnil v svoie taborišče v Karači. Ob 1. ponoči ga je zbudila močna svetloba električne svetilke policijskega k^msar.ia, ki je prispel z 20 oboroženimi policisti jz Jalalpurja. da ga aretira. Policija je Gandija takoj odvedla v avtomobilu do Najsarija. kier je po prejšnjih odredbah obstal poštni v!ai^,s kate-Tim so odpeljali Gandija v *' '% Kakor hitro se je raz:iesla vest .taJRii Gandija, je bil ustavljen v v^: . fndije ves promet. *~ Angleški konzervativni krogi odobravajo brez izieme Gandijevo aretacijo. V listu *Dailv MaiJ« izjavlja lord Inchcape, da bo morala indska vlada z vso silo nastopiti, da napravi v Indiji red, zatre revoluciisko gibanje m povrne Indiji mir, ki traja že 80 let. Na drugi strani protestirajo delavski časopisi žeto ostro proti GandHevi areta-ci>i, kar spravlja delavsko vlado v zelo kočljiv položaj. Ni izkl'učeno, da pride zaradi indijskih dogodkov tudi v angleškem političnem življenju do resnih zapletljajev. ker sta si v tem primeru odločno nasprotni dve struji, ki z enako odločnostjo zastopata svoji stališči. Aretadia Gandija je postala nujna, ker se Je položaj v Indiji zadnje dni zelo poslabšal in je izgubila Anglija v Indiji veliko ne svoji avtoriteti. Kakor pnroča sovjetska brzojavna agentura, so izbruhnili zadme dni v Pešavarju resni nemiri. Uporniki so zasedli neko utrdbo v mestu. Angleške oblasti imajo mesto proti aretaciji Gandija MobiH-Obsedno stanje v Pešavarju I .še v svojih rokah. Položaj je kljub temu zelo resen, ker sta se ponekod indijska policija in indijsko vojaštvo pridružila upornikom. V gorskih okrožjih se zbirajo močne tolpe oboroženih hribovcev, ki pripravljajo napad na angleške posadke. Indiiska vlada je mobilizirala vso oboroženo silo v Indiji in vpoklicala vse Angleže pod orožje. London, 6. maja. AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je tajnik za Indijo V, edg-wod Benn potrdil vest o aretaciij Gandija in izjavil, da obvladujejo oblasti v Pešavarju, kjer so bile razmere po nemirih z dne 23. aprila zelo resne, popolnoma tamošnji položaj. V pešavarskem ozemlju je bil? proglašeno obsedno stanje. Na vprašanje, ako je bil upor nekih indijskih čet v Pešavarju osamiien, je Benn izjavil, da m" prišlo do sličnih incidentov v drugi-h krajih. Dotični polk ie bil odpoklican in ga je nadomestil neki polk Gurkasov. Na nadaljnje vprašanje je Benn dejal, da so štele 1. aprila angleške čete v Indiji 59.700 mož. Bomhaj, 6. maja. AA. V okrožnici, ki jo je diktiral Gandi tik pred aretacijo, priporoča izrecno svojim tovarišem, naj nadaljujejo borbo, ker je nemogoče doseči neodvisnosti brez žrtev. Bombai, 6. maja. AA. V Karačiju vlada napeto razpoloženje. Glavna poslopja prometnih ulic so obdana z evropskimi in indijskimi vojaki ter s stražniki. Vojaki so oborožen: s strojnicami. Pariz, 6. maja. AA. Iz Pešavarja poročajo v London, da so pri hišnih preiskavah v raznih kraiih Sarama in Sab'.iiia našli neke dokumente ter so bili zato aretirani štirje vr>die agitacije. Obnova kitajske suverenosti Konvencija med Anglijo in Kitajsko o vzpostavitvi kitajske suverenosti na ozemlju Vejhajveja London. 6. maja. AA. Objav I'ena je vsebina konvencije, ki sta jo podpisala angleški poslanik na Kitajskem sir iMiles Lamp-s>n in kita.'ski zunanM minister Vank. Po tej pogodbi je bila popolnoma obnovljena kitaiska suverenost v ozemlju Veihajvej, ki je bilo s konvencijo z dne L julija 1898 oddano v naiem angleški vladi. Po konvenciji bodo angleške čete iz tega ozemlja umakn'ene najpozneje v enem mesecu, ko stopi konvencija v veljavo. Konvencija bo ratificirana 1. oktobra 1930. — Istega dne preidejo uprava in vsa javna imovina v kitajske roke. Po možnosti bodo sedanje administrativne uredbe Še nadalje ostale v veljavi. Prav tako bodo še nadalje veljavne listine, ki jiti ie izdala angleška j administracija. Nadalje bo kitajska narodna vlada v luki oddala v najem neko ozemlje in poslopja, ki jih bo potreboval angleški konzulat. Vse razsodbe angleških sodišč, ki so bile izrečene pred izročitvijo tega ozemlja Kitajski, bodo ostale v veljavi še nadalje in bodo enakovredne razsodbam kitajskih sodišč. Pri organizaciji občinske uprave se bodo posvetovale lokalne kitajske oblasti z inozemci. ki stanujejo v Veihai-veju. Končno ie bil podpisan sporazum, na podlagi katerega bo kitajska vlada posodila angleškj vladi brezplačno sanatorij in letovišče za pripadnike angleške mornarice. Poslopja, ki so določena v ta namen, bodo posojena angleški vladi za dobo desetih let ki se bi lahko obnovila- Trgovinska pogajanja z Avstrijo Dunaj. 6. maja. AA. Ju^asloveneško delegacijo za pogajanja za revizijo tpgovin&ke pogodbe z Avstrijo tvorijo dr. Milan Todo-rovič, dr. Velja Stojkovie, dr. M. Lazare-vić in kot tajnik dr. Ante Pavrlić. Sef avstrijske delegacije je dr. Schiller, nač°lnik ministrstva. Pogajanja so se pričela včeraj popoldne. Eksplozija turškega municijskega skladišča London. 6. maja. Carigrajski dopisniki tukajšnjih listov poročajo, da je nastala včeraj popoldne eksplozija v turškem mu-nicij-skem skladišču ob Bosporu. Po prvi eksploziji je nastal požar, ki «e je naglo Ciril in je zajel vse objekte. Eksplozije so se nadaljevale tri ij pol ure. Po zraku so pokale granate, muniorjn za puške in bombe. Mnogo ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Vojaštvo je skupilo z gasilci vso noč gasilo ter se je proti jutru končno posrečilo požar omejiti. Škoda znaša milijone. Kako je požar nasrtal. ni znano: Sumijo, da gre za komunistično akcijo. Parnik se potopil Tripolis, 6. maja. Parnik *Jes#ie< «p je na odprtem morju 12 milj od Misurate ponesrečil rn potopil; Podrobnosti še -liso znane. Dva potnika sta se rešila, dočim se je bati, da je vsa posadka našla smrt v valovih. Bogat lov sardel v Jadranu Šibenik, 6 maia. Letošnji sezonski k>v saf-del j«e izredno uspešen. Zaradi tesa so cen« ribam ze!-o padle in so prodajali te d.ni kilogram sardel za 2 Din. V šibeniški ribarnici so vče.Ta«j prodali 37.000 kz rib v vredTiosli 600.000 Din. kar mač: dosedaj rekordno prodajo. Izseljevanje naših poljedelskih delavcev Scfeotica. 6 maja. Zarad; rei&e briZOn&A-nosti med tukajšnjimi poljedelski; delavci je odpotovalo te dni ponovno 200 našh sezonskih <3ela\-cev v Nemčijo m m Nizozemsko. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.77, Berlin 13.4975 do 13.5175 (13.5025). Bruselj 7.8883, Budimpešta 9.8850. Curih 1094.4 — 1097 4 (1005.9), Dunaj 7-9604—7.9904 (7-9754), London 274.91, \ewyork 56.445, Pari? | 221.96, Praga 167.17- 167.97 (167.57), Trst 296.50. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1275, Pariz 20.2525, London 25 08. Kewyorfe 516, Bruselj 71.9S, Milan 27.05, Madrid 63. Amsterdam 207.7250 Berlin 123.18. Dunaj 72.7750. >ofija H.74. Praga 15.29. Varšava 5785, Budimpešta 90.20, Bukare&U 3.08. Velika eksplozija v Liverpoolu Pri eksploziji gazometra v neki tvornici je bilo ubitih 50 oseb, 800 pa ranjenih London, 6. maja. V tovarni Bibis Brotter v Liverpoolu je eksplodiral ga-zometvT, nakar je ogromen ognjen zu-belj za.vel gornja tri nadstropja poslopja. Promet je bil daleč na okoli popolnoma ustavljen. Pri eksploziji je bilo ranjenih nad 800 oseb. Na dobljenih poškodbah sr> umrle doslej tri osebe. V tovarniškem oddelku, kjer se je pripetila eksplozij, je delalo 300 delavcev. Pod razvalinami ;e os:a!^ rO ljudi. Boje se. da je število mrtvih Še večje. Velik potres v vzhodni Indij 40 ljudi ubitih, nad 100 ranjenih — Potres je trajal dve uri Rangun, 6. maja. Včeraj ie nastal v mestu in okolici nenavadno močan potres. Ljudje so bili večinoma še v posteljah, ko se je zemlja nenadoma začela močno šibati. Po stanovanjih se je prevrglo pohištvo, razbila posoda in starejše hiše so se začele kmalu rušiti. Potres je trajal nad eno uro. V mestu ie nasta-la strahovita panika. Vse je drvelo na prosto in zbežalo aa polje. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo 40 ljudi ubitih, 110 pa ranjenih. Popoldne se k porušilo nad 200 hiš. večina preostalih pa je tako poškodovana, da v nrih nn mogoče več stanovati. Beograd. 6. maia. AA. Včerai ob 14.56.49 so aparati beograjske potresomerske posta>e zabeležili potres v daljavj 77O0 km v smeri severo - vzhodno od Beograda. Maksimum prenrikania tal v Beogradu jc bil ob 15_?7 z 38 mikronov. Potres se je končal ob 17.31 srednjeevropskega časa. Zaključna redakcija obrtnega zakona Vprašanje zbornic bo rešeno s posebnim zakonom — Posameznim sekcijam gospodarskih zbornic bo zagotovljena večja avtonomija Beograd. 6. ma;a. V zvezi z nedavno vsedržavno konferenco obrtnikov, ki j-e zavzela stališče k načrtu novega obrtnega zakona, izdeluje v ministrstvu trgovine posebna komisija končno redakcijo tega zakona, pri čemer po možnosti upošteva predloge in želje, ki so jih izrazili obrtnikt na tej konferenei 'n ki jih je posebna deputacija sporočila ministru za trgovino ift industrijo Ker je konferenca pokazala, da je pretežna večina obrtnikov proti ločenim gospodarskim zbornicam, novi obrtni zakon v tem vprašanju ne bo ustvaril nikakega prej-udica. I>efinitivno bo vprašanje zbornic rešeno šele s posebnim zakonom, ki je v načrtu tudi že sestavljen in ki bo prišel v razpravo takoj po končanem delu na obrtnem zakonu. Po izjavi ministra trgovine g. Demetrovića bo novi zakon o zbor- nicah določal skupne zbornice za trgovino obrt in industrijo, kakor obstojajo žc sedaj v Ljubljani in drugod, vendar pa bo povečana avtonomija poedinih strokovnih sekcij, tako da bo mogla obrtniška sekcija samostojno reševati vse zadeve, nanašajoče se na obrt. trgovska za trgovino m industrijska za industrijo. S tem zakonom bo tudi točno določena uprava zbornic in način njene sestave. Na konferenci obrtnikov v Beogradu le bilo sproženo tudi vprašanje obveznega zavarovanja obrtnikov za primer bolezni, starosti, onemoglosti in smrti. Ministrstvo trgovine in industrije se je odioči'o, da bo poskusilo urediti to zavarovanje s posebnim zakonom v sporazumu z ministrstvom za socialno politiko. NTačrt repa zakona bo v kratkem sestavljen in razposlan obrtniškim organizacijam v proučevanje. Ljubljana dobi prvi nebotičnik Po predlogu prof. Plečnika naj bi se na vogalu Dunajske ceste in Gajeve ulice poleg palače Ljubljanske kreditne banke zgradil prvi ljubljanski nebotičnik jurvja priporočila v izvršitev. Sedaj je profesor Plečnik sporočil predlog, naj bi Pokojninski zavod svojo nameravano palačo ob Gajevi ulici na fronti proti Dunajski cesti poleg palače Ljubljanske kreditne banke zgradil v obliki modernega nebotičnika (\2 do nadstropij?) Ljubljana bi na ta način dobila svoj prvi nobotičnik, a drugi v vsej Jugoslaviji. Prvega v naši državi grade namreč letos že v Beogradu in sicer nasproti palače Uprave fondova. Imel bo 12 nadstropij. Ljubljana pa ima priliko, da poseka »ekord in zgradi še večjega. Javnost bo predlog prof. Plečnika gotovo sprejela z odobravanjem, drugo vprašanje je, kakšno stališče bo k temu projektu zavzel mestni magistrat, ki mora nebotičnik spraviti v sklad z regulacijskim in stavbnim načrtom. Mislimo pa, da bi bil nebotičnik na tem prostoru mestu le v kras in da s te strani ne bo zadržkov. Ljubljana, 7. maja. Letos se obeta Ljubljani prav živahna gradbena sezona. Na periferiji rase-jo iz zemlje nove stanovanjske hiše, a tudi v mestu samem skoraj ni ulice, kjer bd ne preži davali in obnavljali starih hiš. Obeta pa se tudi zgradba cele vrste večjih palač za stanovanja in poslovne lokale. Popolnoma novo lice bo dobil kompleks okrog palače Ljubljanske Kreditne banke med Dunajsko in Alkesandro-vo cesto ter Beethovnovo in Gajevo ulico. Palača Ljubljanske kreditne banke je sedaj samevala in ni bila v nika-kem sfcladu z ostalo okolico. Kakor smo že poročali, je kupil stavbišče ob Gajevi ulici med Dunajsko cesto in Beethovnovo ulico Pokojninski zavod za privatne nameščence, ki namerava zgraditi tam veliko palačo. Stavbni prostor poleg Ljubljans-ke kreditne banke, nasproti Rojine ob Aleksandrovi cesti je te dni kupila od Škodovih tovarn ga. Mila Kambič - Kubelka ter namerava zgraditi moderno stanovanjsko palačo s poslovnimi lokali v pritličju. Vogalno parcelo ob Aleksandrovi in Beethovnovi ulici, kjer stoji sedaj paviljon cvetličarne Korzika, pa je kupila zavarovalnica »Dunav«. Tudi ona bo tukaj gradila veliko palačo. Aleksandrova cesta bo na ta način v kratkem Dozidana, kar bo mestu vsekakor v kras. kaiti plotovi sredi najmodernejših palač precej kvarijo zunanje lice mesta. Z vsemi temi stavbami bi se imelo pričeti še tekom letošnjega leta. Ker gre za center mesta, se je začel za za-zadevo zanimati tudi naš znani moder-nizator prof. Josip Plečnik. Pokojninski zavod je, kakor znano, nedavno razpisal natečaj za načrte nove palače ob Gajevi ulici. Natečaja se je udeležilo več arhitektov, nobenega načrta pa ni Iz e kronike Policiji so bile javljen«. rv5« tri tatvine, in sicer je naznanil Petan Josip, hišni posestnik v Majstrovi ulici, da mu je neznan tat odnesel iz nezaklenjene omare v veži sivo obleko, vredno 800 Din. Tat je prišel v vežo skozi okno in skozi njega zopet odšel. 131etna učenka Visintin Ana je javila, da ji je neki Novak Karel, po poklicu čevljarski pomočnik ukrade! v veži hiše št. 6 na Poljanski cesti dežnik, vreden 50 Din. Na dvorišču hotela »Soče« je nekdo ukradel magistratnemu . uslužbencu Pevši-ču Albinu 2500 Din vredno kolo, ki ga je imel zaklenjenega: Reichu Matiji, zidarju, stanujočemu v Gerbičevi ul., je pa zmanjkala denarnica s 300 Din. Ne ve pa, ali jo je izgubil ali mu jo je kdo izmed delavcev, s katerimi skupno spi, ukradel. Stran 2 »SLOVENSKI NARODc dne 6. maja 1930. Stev 102 Gospodarji in najemniki Nova zanimiva in zelo aktualna anketa »Slovenskega Naroda« Ljubljana, 6. maja. Stanovanjska zaščita je odpravljena in končan je boj, ki je trajal pravzaprav od vojne in prevrata, ko je v mestih ostala množica beguncev m se je jelo tja priselje-vati delavstvo s kmetov zaradi razvoja industrije in lažjega zaslužka. Kmet-vojak •e.je v vojni odvadil poljskega dela in vi-aoke številke malovrednega denarja so ga zapeljale, da je zapustil domačijo, kjer se je preživljal sicer s težkim delom, a sigurno in brez strahu pred gladom. Tudi doba verižništva se je raztegnila čez več let in natrosila med meščane nesolidne pustolovske elemente. Umaknil se pa vsem tem množic: ni nikdo, ker je zlasti manj premožne sloje, posebno pa neaktivne ostanke predvojnih razmer varovala za-sčita. da jim je bilo omogočeno življenje v mestu. Prav mnogo prepotrebnega prostora so zavzemale družine uradnikov starega režima, po večini priseljenci iz nemških provinc stare Avstrije, ki so se udomačile pri nas ter se niso izselili niti v republiko Avstrijo, niti na deželo, kjer bi bile s svojimi pičlimi dohodki shajale mnogo lažje, kakor v Ljubljani. Razvila se je obrt oddajanja sob in privatnih kuhinj, torej obrt, ki ni obdavčena in še vedno pFav lepo preživlja marsikatero družino na škodo obdavčenih obrtnikov. Nemške družine avstrijskih dostojanstvenikov so ohranile svoja velika stanovanja in se stisnile v kuhinje in poselske sobe, od dohodkov ostalih sob so se pa preživljale, čeprav bi lahko živefe v malih mestih dostojne j še in stanu primernejše v mnogo cenejših malih podeželskih mestih. Sploh je sto vzrokov, da je naše mesto vedno tesnejše, čeprav se širi z veliko naglico. Stanovanjska zaščita je z omejitvijo lastninskih pravic hišnih posestnikov sku-S&Ia odpravti stajiovanj-sko bedo, najemnikom je pa dala privilegije, ki jih prej nikdar niso imeli. Vsako oviranje svobodnega gibanja pa le škoduje razvoju, zato tudi stanovanjska zaščita ni imela tistih uspehov, ki so jih pričakovali od nje, pač se je pa razvila nezadovoljnost in neznosno trenje med gospodarji m najemniki. Vsi so imeli prav, pa so se vsi pritoževali, da se jim godi krivica. Prav so imeli gospodarji, ki niso smeli povišati najemnin in odpovedovati stanovanj, in kričali so najemniki, ker so gospodarji vse mogoče stroške zvalili nanje. Med strankama je nastala razdraženost. ki je preprečevala pametem sporajjurn. Skoro bi ne bil račun napačen, če bi dejali, da bi s taksami za tožbe in izdatki za advokate, ki so jih go-spodarfi in najemniki izmetal v svoji raz-drazenosti. lahko zgradili toliko stanovanj, da bi bila stanovanjska beda zelo omiljena, če ne še ce4o odpravljena. Pritožbe so bile pa večkrat upravičene, Ta mož ni kdovekai bridkosti izkusil ... O. Župančič. Danilo humorist? — Človek strmi in ne ▼eruje. Po. je vendarle res. V svojih »Spominih«, kj so izš*Vi pravkar, piše r Danilo: »Zgodovino našega gledališča prepuščam bolj poklicanim rokam. Opisal sem le svoje življenje in boj za obstanek v humoristični obfikf, pri kateri na! se mota publika zabava, da H ostanem v priletnem spominu.« Čitatelji naj se torej ob Danilovih »Spominih« zabavamo, smejemo in kajpada veselo ploska mo. Dobro, prav radi! Zlasti jaz se iako rad zabavam m silno rad smejem; zato cenim hn-moriste in sem jim hvaležen za vsak dober dovttp. Pripravi* sem se torej ob Danilovi kns-2§ na nžitek. Med črtanjem me ni preveč motilo »vulgarno« izražanje, ki ga smatra avtor za homomo, niti se nisem zgražal nad kopo pravopisnih, slovničnih m tiskovnih napak ali nad stilističnimi prekuci; tudi te smatra gospod DanHo pač le za — do--rtrp. Morda Je humorna in zabavna gospoda Đardin tudi tehnična stran njegovih >SpomJnov« z njihovo zmedenostjo n ne-nrejerrostjo, ki mesa razne dobe v enotno kaso, postavlja pozneje dogodivščine pred prejšnje, mladostne ob starostne d o življa jčke, a pri tem pozablja na najvažnejše S vole Življenske podatke. »Sporome pisati ie mnogo težje, kakor spomine ofcnma\< — pravi gospod Danilo čisto pravflno in je *o tudi s svojo knjigo dokazal. Iz stare dobe rti mogel povedati nič novega m se neznanega, kar pa je povedal rz svoiega, je malenkostno. Razumem, da govori 'm ps*e predvsem o sebi; toda ne lazumern, zakaj ni ničesar povedal o svoffii prvih tovariših, dfletantih-obrtniki+N uradnikih in raznih damah, pionirkah slovenske drame m opere. Jedva da semtertja ko«a imeraiie. Zlasti čudno je, da ni malone ničesar povedal o Borštniku, Verovškn, BofeSki, Dragormoviću, Boinrsla-vti in Nnčičo. Avtor nam ne pove ničesar o svojih igralskih učrtefjJh, nffi ne zverno. kdaj m kje te hiral svoje prve utoge, od Maj in do kdaj s*e>e svoje dUetarrtovanie, od kdaj je bfl samo igralec po poklica, od kdaj roftser ter končno od kdaj se smatra opravičeieaa, da govori o svoji nmetnosrti. Danilov razroi ob dobrih režiserJCi in -vedno težjih vlogah bi nas vsekakor bofj zanimat, kakor pripovedovanje ljubezenskih in drugih eptood, ki nmiaio pomena. Zeao ofežatafem, da prehaia mo46e pre- šaj razdraženost ni poznala meje. Nekateri gospodarji so pretiravali z zahtevami in z iznajdljivostjo starih inkvizitorjev muči K najemnike, privilegirani najemniki so pa z najgrinm orožjem ščitili svoje pred-pravice, da so bili rudi gospodarji, ki so biti v svojih hišah pravzaprav le plačniki in hodniki, pomilovanja vredni. Mnogi hišni posestniki raje niso več oddajali stanovanj v najem, ker so biK siti vednega boja z oholimi zaščitenimi najemniki, in tako je m nego stanovanj odpadlo, ki bi bila lahko omilila stanovanjsko bedo. Z likvidacijo stanovanjske zaščite je to trenje odpravljeno in zopet je posestnik gospodar v svoji hiši. To je dobra stran ukinitve, ki bo obe bojujoči se stranki s časom zepet pomirila in jih dovedla do strpnosti. Grozi nam pa zvišanje najemnin, ki so v mnogih primerih že davno presegle predvojne cene in revnejšim slojem niso več dosegljive. Vsakdo, kdor le more, si bo postavil svojo hišico in naravna posledica bo, da bodo najemnine padle. Ta padec bo pa zadel najhuje lastnike hiš, zlasti pa one, ki so zidali na kredit. Veliko novih hišnih posestnikov je namreč zidalo hiše z le dvoje ali troje stanovanji. Eno, navadno celo naj skromnejše, imajo za sebe, ostala pa oddajajo in z najemnino plačujejo obresti hipoteke K najemnini seveda morajo od svojih drugih rednih dohodkov ali plač dodati še toliko, da jim za življenje ostanejo le do skrajnosti reducirane vsote. Kadar bodo najemnine padle, obresti ne bo več mogoče plačati in po Ljubljani bo zapel boben, kakor ni ropotal še nikdar. Da ne izgube svojega denarja, bodo denarni zavodi morali postopati skrajno strogo, da nfe propadejo sami. Denarja ni dosti in oplaseno prebivalstvo se ne bo upalo nalagati svojih prihrankov v hiše. Vrednost hiš bo rap:dno padla, kakor p3daio cene ob vsaki finančni katastrofi. Stanovanjsko vprašanje ima v sebi fore j tudi ne\>pren zamptefe gospodarske katastrofe, ki je neizogibna, če se razmerje med hišnimi posestniki in najemniki ne premosti tako. da bo rešitev za obe stranki vsaj znosna. Žrtve so sicer potrebne na obeh straneh, a niso nemogoče. Nelojalnost in nepopustljivost mora prenehati na obeh straneh, na njeno mesto naj pa stopi razsodnost in pa v prvi vrsti človekoljubnost. Pozivamo torej obe stranki, hišne posestnike in najemnike, naj op:sejo svoje izkušnje in težave, obenem p« tudi svoje želje in predloge, kako si oni mislijo, da bi hila rešitev za obe stranki najbolj ugodna. Dobra volja naj premaga nasprotja, da bomo živeli v Ljubljani zopet zadovoljni v miru in slogi. Kogarkoli kaj teži ali ima kak pameten predlog, naj ga objavi v naši anketi, ki jo otvarjamo pod gornjim naslovom. ko delovanja Innemana, Dobrovolinega, Liera in Taborskeg-a. Saj so bil; ne le sami zase kvalitetni igralci, nego so kot režiserji in učitelji pretrgali slovenski igralski diJetantizem ter uvedli na naš oder resno pojmovanje igralske umetnosti. Borštnikova, Terševa, Riickova, Spurna, Kreisova, Šetfilova, Bukšekova, Tlralerje-va, VVintrova in posebej Gostič-Danilova so bile igralke, ki jih niti humorist ne sme docela pozabiti al] le mimogrede omeniti. A tudi intendante, blagajnike in predsednike Dramatičnega društva, ki so se dolga desetletja borili s preoblastnimi oblastniki, s pubiiko in igralskim ansamblom za obstoi in neprestani napredek slovenskega gledališča, drame, opere in operete, je gospod Danilo večinoma čisto pozabil. Kajpak, tudi otroci nič ne vprašujejo in nič ne razmišljajo, kako se ubijajo očetje za njih kruh. Gospod Danilo smatra vse drugo za špas, le sebe in svoje delovanje pa za silno resno in važno zadevo. Špas mu je, kako so voditeij-i našega gledališča često izgubljali svoje živce, svoje spanje in končno vsako radost do življenja. Naš vrli Milčinski je neoporečno mož neizčrpnega humorja i-n tudi jeklenih živcev. Toda bil je v družbi z ravnateljem Hubadom le par let intendant ljubljanskega gledališča, a ie ostal naposled — popolnoma brez humorja in brez živcev. In izjavljal je, da nekaj let nato niti mimo gledališča ni hodil ter je delal največje ovinke, samo da ni nfti videl niti stiša! ničesar in nikogar, kar in kdor bi bil v zvez-i z gledališčem. Kakor gosp. Milomskerrai se je godilo še marsikomu, zlasti onim, ki so bili vprežem v Tatiiia voz se daljšo dobo. Dveh intendarrtov pa se je vendarle spomnil gospod Danilo: g. Hubada m mene ter je nama posvetil večio porcijo svojega humoria. G. Hubada je naslikal kot besnega bikoborca, mene pa kot tirana. VsrlTfc so mi že vse mogoče uloge. Celo dramatizirah" so me kot intriganta v dolgi salonska suknji m z zlatim nanosnikom z zlato verižico okoR u-šes, — naslikali so me kot čmertkavca, ki leta po mestu s starimi špehi pod pazduho aii pa kot raz-utzdanca, ki zbtra v svoj notes pikantne anekdote. Čeprav nisem bil nikoli tak in ne maTam starih špehov ter nisem notesa Se nikoH imel. Mi tudS uio&i tirana ne ugovarjam. Jaz namreč prenašam vse. Vse vsiljene raoge. Mislfm si: Hej. moja slika postaja zanamcem s tem le še zanimivejša! Wtrrm, Scar-pia, Don Jnan in (Pavšek v eni osebi, ka- ko kolosalno hvaležna uloga! Pomislite, čez sto, dvesto let — kako me bodo lahko slikali romanopisci ali dramatiki! Jaz pa bom iz groba molče trobental: »Bravo! Imenitno! Samo da me niste prrkaiafi kot dolgočasnega patrona.« A da sem bil kot intendant res tiran, ie gospod Danilo tudi dokazal Piše namreč, da so morah gledališki člani pod mofirn tiranstvom izvajati toliko gimnastiko možganov in spomina, da je bilo v sezoni 25 do 30 dramskih novftet, a nič — deficita. S svojo tiranijo sem celo gospoda Danila prisilil, da se je moral v enem samem popoldnevu naučiti uloge majorja v »trilogiji« Sudermannovega »Priča« (Glej str. 64 *Spominovinter-veniral pri bivših deželnth odbornikih. Sam Danilo namreč piše: »V* tistih uso-depolnih letih, ko je bila pohrična struna najbolj napeta in so strupene puščice letele na desno in levo. je naše gledadišče seveda trpelo pod tem obnebjem ...« V tistih letih torej je gospod Danilo samovoljno »interveniral« Pri rajnem gosp. dr. Evgenu Lampetu in rajnem g. dr. Janezu Kreku... Ali celo gospodu Danilu jc Ljubljana, o. maja. Tivolskega ba.ierja, kjer so dijaki vsaj pred vojno in med vojno preživljali najbolj romantične čase z bitkami na morju, ni več. Pred dnevi so trije tretješolci še tekmovali med seboj, kdo bo prvi na cilju, bitk na morju se niso šli študentje več. Tekmovanje je pač romantika časa, kakor so bile nekoč bitke. Predvčerajšnjim so ra prišli mestni uslužbenci in odpeljali vse čolne izpod barake ali čolnarne, kakor smo rekli tisti hišici. Ostal je prav za prav en čoln, s katerim pa ne bodo tekmovali študentje, temveč uslužbenci ljubljanskega ZfOa. ko bedo lovili po bajerju race ali kaj. Ljubljanski Zoo se je namreč včeraj preselil iz paviljona na vele-seimu. kjer je dolgo užival gostoljubnost, v nove prostore v Tivoli, v hišico, kier je bila garderoba za drsalce po>rimi. Mimoidoči se ustavljajo ob ograji bajerja in oeledujeio tri štorklje, ki so si izbrale kot ob drevoredu, kier še nekam žalostno stoie na eni nogi ter plaho zro na šetalce. pcfebno pa na otroke, katerim mamice povedo, da so to štorklje, ki so jih prinesle iz Ljubljanice. Otroci strme v čudne tiče, ki zdaj pa zdaj dvignejo peroti. da bi odletele, pa ne morejo, ker so jim eno stran nekoliko pristrigli. Ljubljanski Zoo je torej dobil svoi prostor. Kakor znano, »e je mnogo debatiralo, kje naj bi bil Zoo v Ljubljani. V poštev bi prišlo več pripravnih krajev, končno je pa padla odločitev, da naj bo Zoo v Tivolij-u ob tivolskem bajerju. Vse kaže. da je tu najprimernejši prostor za tak živalski vrt. Načrt, ki sta ga napTavfla arhitekta Ivo Spinčič in Bohinjec, je bil' med naiboljšimi, toda mestna občina se je protivila, da bi zgradba stala na kraju, kier je bila projekt:rana. namreč ob tivolskem bajerju. Na zadnji občinski seji so Zr-u končno dovolili, da se preseli v Tivoli, trda samo začasno. dokler ne najdejo zanj drugega primernejšega prostora. Ve-lesejem je Zoo torei de'ožiral in ket de-ložiranec se je nastanil v Tivoliju. S;eer končno povedal dr. Krek: Veste, iaz sem se trudA, da bi pomagal gledališču, toda radi strankarske discipline nisem mogel ničesar doseči« ... Dovoli! Samo še nekaj. Gospod DanHo izdaja mlademu igralskemu naraščaju taj-nostni recept, po katerem ie sam živel, delal in doživel celo vrsto krasn h jubileev. Po tem receptu priporoča humor in — ču*-te! — načela, *Samo kdor ima načela, ostane vedno svež in mlad do zadnjega ter je s> etu v korist in samemu sebi v veselje,« p.še go-gospod Danilo. Izvrsten dovtip! Zlat humor! Torej ^načela1* so živlenjski eliksir. KakršnakoH in tudi kadarkoH zamen ana »načela • dajeio človeku duševno odpornost in humor. Zelo hvaležni smo lahko gospodu Danilu za tako dracocen pouk, zakaj 'az in bržčas še marsikdo je bil doslet zmotnega mnema. da je večno mladeništvo potrebna predvsem — debela koža. Fran Govekar. pa na vel esejem Zoo sploh ni spadal. Vse pa kaže, da bo Zoo tu delj časa, ker ima vodstvo Zoa v načrtu zidavo betonskih kletk za lisice in volkove in druge adaptacije za os»tale živali. V hisrico so začasno spravil.i vse ptiče, kune itd. V njej pa bodo, ko bo vae urejeno, samo ptice, ki morajo biti pod streho in morajo imeti mir. To »o ptice zrno-jede m žužkojede. Srne in gamz bodo na širokem zelenem bregu vzdolž bajerja ob mestni drevesnici. Na vodi bodo race, |jo-si itd. Zoo bo skušal dobiti kohkor mogoče veliko števik) vodnih ptic, da bo oživel najprvo Kajer. Nabavil si bo tudi labude, ki se bodo majestetično zibali po vodi. Z« lisice in volkove bo treba zidari betonirane kletke in sicer iz higijeničnih ozarov. To so živali, ki smrde in kopljejo v zemljo. Pravilno po načrtu zidane kletke bodo laho čistili, tako da ne bo smradu, katerega so se nekateri najbolj bali in ga navajali kot vzrok, da Zoo ne sme biti v Tivoliju. Zidana hišica se bo lahko kurila za one ptiče, ki ne prenesejo mraza. Na velesejmu je imel v tem pogledu Zoo velike težkoče, ker ni bilo mogoče zakuriti v paviljonu. Čolnarno bodo prestavili m bo služila za nekako pribežališče vodnim ptcam. Kot rečeno bo vodstvo posvetilo glavno pažnjo bajerju in vodnim pticam. Zasadili bodo na koncu bajerja ob železnici bičevje, da bodo race tu tudi gnezdile in se množile. Na vodi bo tudi lokvan in druge vodne rastline, med njimi pa ponir-ki in labudi. Ta sed^j precej mrtvi kot Tivolija bo torej oživel. Setalci se bodo raie i'stavljali ob ograji ter opazovati živaH, a doslej je veČina hodila mimo. Pozneje si bo Zoo nabavil se akvarije za ribe in uredil poseben prostor za am-fibije. Ko bo pa Zoo popoln glede domačih živali, si bo morda nabavi' še eksotične živali, za katere bo v Ljubljani podnebje aelo ugodno. Kier ie bival oskrbnik čolnarne, se bo > sebi oskrbnik Zoa, ki bo tod i pripravljal krmo in jed za vse živali. Iz gledališke pisarne Drama Začetek ob 20. Torek, 6. maja: Zaprto. Sreda, 7. maja: Vdova Roš-linka. Red E. Četrtek, 8. maja: Pustolov ored vrati Premijera. Red A. Petek, 9. maja: Za ljubezen so zdravila. Red D. Sobota, 10. maja: Konec poti. Red C. Nedelja. 11. maja: Dobri vojak Švejk. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pisatelj Begovic v Ljubljani. Znani hrvatski dramatik Milan Begovič prispe v Ljubljano, da prisostvuje premijeri svoie tragikomedije »Pustolovec pred vrati«. Kakor doznavamo, bo /nameniti književnik gost ljubljanskega Pen-kluba. Premijera tragikomedije »Pustoloi'ec pred vratih bo definitivno v četrtek. 8. t. m. Delo režira g. prof. Šest, naslovno vlogo igra g. Lcvar, dekoracije je izvršila po načrtih prof. Vavpotiča gledališka slikar-na pod vodstvom mojstra Vaclava Skruž-nega. Delo ie imelo v Zagrebu in Beogradu, ter drugih manjših gledališčih Jugoslavije odličen uspeh Vprizarjali so ga mnogi inozemski odri, med drugim Praga, Dunaj, Rim, Bergen, Oslo itd. V«a inozemska kritika hvali »Pustolovca« kot resno in mojstrsko delo hrvaškega pesnika, ki izraža večno hrepenenje v človeškem srcu. Zelo pohvalno pišejo o Begoviču med drugimi »Neue Freie Presse«. »L'Europe Centrale«, »Narodnv listv«. »Venkov«. »Neues \Viener Journal«:, »Reiehspost«-, »Arbeiter Zeitung«, »L'Impero«, »Tribuna«, »JI Gior-nale d'Italia«, »Poppolo di Roma« itd. — Avtor bo sam prisostvoval premijeri svojega dela. Predstava se bo vršila za abonma A. Vstopnice se dobe pri dnevni blaga ini in pred predstavo v dramskem gledališču. Opera 7a?pt^\* ob nol 20 Torek. 6. maja: Boheme. Red B. Sreda, 7. maja: Norma. Red D. Četrtek. 8. maja: Zaprto. Petek, 9. maja: Crne maske. Red C. Sobota, 10. maja: Mamzelle Nitouche. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Danes se poje Puccinijeva prelepa opera »Boheme«. Mirni poje gdč. Majdiče-va, Marcela g. Grba. Colina g. Rumpel, ostala zasedba običajna. Dirigent ravnatelj Polič, režiser Krivecki. Predstava se vr-ši za abonma B * V sredo se bo pela Bellinijeva opera ».Vorniaar z gdč. Zlato Špehar kot gostom v naslovni partiji. Velikega duhovna Oto-vista poje g. Betetto, ostala zasedba kot pri premijeri. Dirigent g. Neffat. režiser • vrivecki. Tredstava se vrši za obonma D. »Pohujšanje v dolni Št. Florjanski«, opera našega domačega komponista M. Rravničaria se vprizori v nedeljo 11. t. m. Intenzivne zadnje skušnje vodita z vso ljubeznijo in znanjem Lip. dirigent Neffat in režiser Debevec. Sceno oskrbi v sporazumu z vodečimi faktorji prof. Vavpo-tič. Opozarjamo že danes na ta nov dogodek v naši operi, ki bo, upamo — kot delo zasluži — vsaj deloma poplačan z ve-'kim odzivom naše publike. Podrobno zasedbo dobro poznanega nam dela. priobčimo prihodnje dni. KOLEDAR Danes: Torek, 6. maja 1930. Katoliki: Janez. Pravoslavni: 23. aprila, 3. dan Tskr- DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Zaprto. Opera: Boheme. B. Kino Matica: Hadži Murat. Kino Ideal: Čigava je moja ž>na? Kino Ljubljanski dvor: Divne laži Nine Petrovnf. DEŽURNE LEKARNE Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Bakar-čic, Sv. Jakoba trg. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Gospod Danilo kot humorist - zgodovinar DanHo: Spomini. Samozaložba. Ljubljana v mesecu februarju 1930. Ljubljanski Zoo v Tivoliju Romantike na tivolskem bajerju je konec — Zoo se je včeraj preselil v bivšo garderobo drsalcev Stev. 102 »SLOVENSKI MA ROD«, dne 6. maja 1930. Strarj 3 Dnevne vesti — Opozorilo onim, h2bl-Hste In kurjače. Pri inspekciji parnih kotlov v Novem Sadu se bodo vršili 17. t m. izpiti za strojnike, lokomobiliste in kurjače parnih kotlov. Pripravljalni tečaj se prične 12. t. m. Podrobnejše informacije se dobe prj omenjeni inspekciji. — Zadnji dež in hrošei. Dež in Madno vreme zadnjih dni sta roje hroSčer znatno ugonobila, kar ee pozna tako na drevju, kakor rudi po vrtovih in grmovju. _ spomenik Simona Jenka v Pod reči pri Mavčičah je dobil lično železno ograjo, istotako se je prostor okrog spomenika olepšal. — Potres v veliki daliavL Profesor dr Belar nam poroča, da so zaznamovali po-tresomeri potresne stanice pod Triglavom včeraj zjutraj okrog 7. izelo močan velepo-tres v veliki daljavi. 2e več mesecev pod Triglavom niso opazovali tako močnih odmevov daljnega potresa. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani sporoča članstvu, da je ustanovila odsek za pomorski sklad, ki ga je pristojna oblast odobrila. Člani odseka morejo biti samo čla ni Zveze zaSpominih< četrto vrstico od spodaj na strani ?29, ki w sedaj glasi »Govekar pa je to Arcetovo določilo predelal v podporo Dramatičnemu društvu«. Odslej :iaj se namreč ta nerodnost tiskarskega škrata (kajpak) gla^i: ^Govekar pa je to Arcetovo namero odsvetoval in priporočil podporo Dramatičnemu društvu ifcd.< — Uradni popravek. Dacrilo. — Vrem«. Vremenska napoved pravi, da bo nekoliko oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno. Deževalo ie samo v Sloveniji. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu Ž3J&, v Zagrebu, Splitu in Sko-p-lju 23, v Sarajevu 22. v Ljubljani 20.4, v Mariboru 1S.&. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.6. temperatura je znašala 7.6. — Družabni škandal v Sarajevu. V soboto je imelo Sarajevo nenavadno senzacijo na ulici. Mlada elegantna in lepa ženska iz znane in ugledne sarajevske rodbine se je iziprehaiala po ulici, ko je pristopil k njej ločeni mož in jo začel pretepati. Žena je začela bežati, mož pa za njo. Ko je dohitel, jo je vrgel na tla in jo tepel. Kmalu se je zbrala na cesti množica radovednežev in ščuvala zdaj moža zdaj ženo. dokler ni prišel stražnik in aretiral moža ter ga odvedcl na stražnico. Mož je na sH:en način že večkrat napadel svojo ločeno ženo na cesti, — Dolarski milijonar v Dalmaciji. Z ekspresnim vlakom je prispel v Split ameriški dolarski milijonar Jean Daitav. Pripeljal se Je v svojem luksuznem salonskem vagonu. Spremlja ga neki Arbanec. V Splitu ie nakupil razne predmete in najel na luksuznem parniku 10 kabin za pot v Dubrovnik. — Originalni najditelj. L. 1906. je izgubil knjigovodja tvrdke Brunner Ivan Oster-mann v Sarajevu 1000 kron- Ker ni imel svojega premoženja, so morali njegovi starši škodo tvrdki povrniti. Pred dnevi je dobila sarajevska policija denarno nakaznico za 1500 Din. Penar je poslal nekdo iz Zagreba, ki se pa ni podpisal s polnim imenom, temveč samo z začetnimi Črkami. V pismu, ki je bilo nakaznici priloženo, je anonimni poš9jaterj pojavil, da je našel onih 1000 kron. ki jih je pred 32 leti izsru-bil knjigovodjo Qateraiaa&, Ln da ri te s pomočjo te v«>te ustvaril lepo eksistenco ter vrača seda i šestkratno vsoto. Osterman se je vaomemu dolžniku zahvalil v časopisih za njegovo čeprav pozno poštenosit. — Truplo dečka v Savi. Včerai so našit hftzu vasi Jarun pri Zagrebu že razpadajoče truplo ne za a nega dečka ob bregu Save. Truplo ie biio najbrž v vodi že deTj časa. Deček .ie bil star okoli 12 let. nosil je kmetsko obleko. V žepu je imel reMamne hstke za čokolado. Identitete ni brlo mogoče ugotoviti. Na zlavi ima veliko rano. ki jo je morda zadobil pri padcu v vodo. Vse kaže, da gre za zločin, ker ni verjetno, da ie fant izvršil samomor. Iz Zaereba in okolice hodijo starši kar trumoma ogledovat truplo, ker ie zadnje čase izginilo iz Zagreba neznano kam več dečkov v starosti od K) do 15 let — Samomor mlade šivilje. Včeraj se je v Zagrebu mlado dekle pripeljalo s tramvajem iz mesta do pokopališča. Ze v vozu je vzbudila splošno pozornost, tako je bila vznemirjena. Odšla je na Mirogoj, kmalu so pa mimoidoči slišali ječanje in našli dekleta v krčih ob nekem grobu. Poklicali so rešilni voz, ki je samomorilko odpeljal v bolnico. Izpila je toliko ocetne kisline, da je bila zdravniška pomoč zaman. Bruhala je kri in kmalu umrla. UgotoviH so, da gre za 36 letno šiviljo Rozalijo Kozar. Ker je bila do zadnjega v nezavesti, je niso mogli zaslišati in zvedeti, zakaj si ie končala življenje. Najbrž so pa bile krive družinske razmere. — Kam *e Tosije ameriški roulti-milijarderji na razvedrilo? Seveda v Palm-Beac-h. Miami! Vendar bi jih tam le malokdo od nas srečal. Velik del se pa trdno drži skoro tradicionalne poti Newyork— Pari«—Karlovi vari. To so odličniki, ki jm je tudi zdravje res.ia stvar, ker pomeni zopet možnost dela. Na promenadah, kjer 1=0 se poprej izprcaajali kralji, srečujemo nove kralje dolarja. Od teh obiskov so Karlovi vari marsikaj ameriškega duha ... v najugodnejšem smislu. Način in oblica tehnično rešljivo vprašanje izvesti čim bolj velikopotezno, tsta f=e tukaj izvršila na medicinskem torišču- sanatorijske gradnje ne cl*4-de na fltroske, brezhibno opremo, najpopolnejše znanstvene opreme, najraztkošn°j^a preskrba, najmodernejše zdravljenje. In kaj razume pod tem razvajeni Američan? Ako crovorimo o tem. moramo omeniti klinike dr. I. Miillerja, ki se je nanje ameriško občinstvo skoro da norocilo in so torej tudi urejene ustrezno njih duhu. Človek bi vprašal, zakaj se Američani tudi na tem področju ne osamosvoje? Za nVnar se pač dobi vse? Ker Evropa, siromašna Evropa, prednjači še z nečim: t individualnostmi in umetniki, kar vendar igra veliko vlogo pri specialističnem zdravljenju ušes in nosov. Potem bi bilo pa tudi težavno karlovovar-ski vrelec, s česar pomočjo se dosezajo veliki uspehi tudi pri gluhosti, izvažati kar na debelo. Tako vidimo, da je na evropskih tleh nastal sanatorij po ameriškem okusu, ki je v nekem oziru brez primere. Zanimivo je pri te.j hiši opazovati, da se ameriškemu okusu upira, miFliti samo na lastno zdravje. Je nekaka stra?t ameriških multi-milijonarjev. poklanjati za znanost, za bolnice in klinike bojne vč*ote. Ameriškemu demokratičViemu čutu ustreza, da bodi zdravljenje za vse. Tako imamo tu poleg najrazkošnejših poslopij prijetno, po naših pojmih kar odlično hišo za srednji stan. Srednji stan — to simo več ali manj mi Ev-ropci vsi, dokler se nam ni posrečilo, da nas med bivanjem tamkaj adoptira kak multimilijonar. Iz Lfublfane —lj Za Jurčičeve sorodnike na Mul Javi so se na naš poziv v sobotni številki že začela oglašati dobrotniki. Znana zavedna trgovka ga. Franja Snoj v Prešernov] ulici št. 30 nam je poslala 6 komadov novih srajčk fn predpasnikov za ljubke otročke, ki jim je pisatelj stari stric. Že predno smo pa objavili poziv, smo bili pa preverjeni, da bodo naše narodne dame, ki jim nikdo ne more odreči, česar žele, zopet opozorile svoje v požrtvovalnosti že preizkušene prijateljice in znanke, kje je potrebna pomoč. Kakopak, gospa dr. 2Tb a š n i k o v a je prva prišla povedat v uredništvo, da že zbira in da bo kmalu prinesla kaj v gotovini in tudi kako obleko, da preoblečemo tudi Jurčičevega brata, ki se še vedno rad postavi, čeprav ima očka že 84 zarez na rovašu svojega spominov polnega življenja. Za njegovo bolno ženo se bo pa tudi gotovo našel kak priboljšek, da jo pokrepča — in na Pajžbarievrni — Jurčičevem rojstnem domu — bo inajnik vesel in solnčen. Vsem darovalcem najlepša hvala! —lj 30-Ietniea Ruskega krožka. Ta rne-t»ec se morajo spomniti vsi prijatelji slovanske vzajemnosti na pomembno obletnico: pred 30 leti je ustanovil v Ljubljani s sodelovanjem takratnih narodnih krogov pokojni dr. Ljudevit Jenko Ruski krožek in si s tem pridobil zasluge, na katere ne smemo pozabiti tudi pod novimi ugodnejšimi razmerami. Med vojno je seveda moral tudi Ruski krožek ustaviti svoje skromno delovanje, a vendar je že poprej častno opravil svojo nalogo. Vzgojil je v ljubezni do velike ruske književnosti več pokolenj slovenske mladine in je bil med njegovimi obiskovalci marsikateri sedanj zaslužni javni delavec. Po vojni je odstopil >Ruski kro-žekc ostanke evoje po dogodkih hudo prizadete knjižnice sedanji -Ruskf Matici r. ki v njegovih prostorih izposoja knjige tudi slovenskim Čitateljem ter vodi ruske praktične tečaje. Sicer bi bilo želeti, da bi kazala sedanja slovenska javnost več zanimanja za ru«ko kulturo in jezik. Današnje ugodne prilike za konverzacijo, literarne večere in slične prireditve se najbrž ne bodo nikoli ponovile pozneje. Vsekakor so smatrali v nedeljo 4. t. m. zastopniki ruskih organizacij za svojo prijetno dolžnost, spomniti se S0-lebiice Ruskega krožka.- in o priliki rojstnega dneva cre Terezine Jenkove, soustanoviteljice krožka, so ji na njenem domu priredili skromno slavnost. Iz Beograda je prispel bivši ruski poslanik na srbskem dvoru in sedanji vodja delegacije zaščito ruske emigrarije v Jugoslaviji, jr- V. Strandnian. ki je slavljanki čestital v imenu celokupne ruske emigraefje ter Osrednjega odbora ruskega Rdečega križa. Nato so gospo Jenkovo pozdravili v imenu ljubljanske ruske kolonije predsednik slednje g. A. Popov, v imenu Ruske Matice g. prof. M. Jasinaki, od Zvez« ruefcih invalidov po De. A. Seljanin. od Društva ruskih znanstvenikov prof. N. Bubnov, od D-ruStva ruskih inžonjerjev prof. D. Froet, od Zveze ruskih oficirjev general V. Zoltenko in od Zveze ruskih akademikov stud. kem. A. Manohiu. Ljubljanska ruska kolonija je ilavljenki tudi poklonila lep Šopek cvetja. Globoko ginjena gospa Jenkova se je iskreno zahvalila za izkazano pozornost, a obenem v svoji stalni skromaosti poudarila, da veljajo pred vsem čestitke spominu dela njenega rajnega soproga. Ob predloženi mah* zakuski se je nato razvil prisrčni razgovor o sedaj preMamh ležkočah. s katerimi se je morala poprej boriti slovanska vzajemnost. —I] Prve češnje. Kadar na ljubljanski trg prineso okoličanke prve šmarnice rn nas gorenjski otroci založe z uarersami z Golice, dobe tudi otroci iz Gorice prve češnje, čeprav so ^e po pol stotaka kilo, vemJar jih malčki prav pridno zobljejo, posebno pa najmanjši, ki se sladkajo z m'imi prvič v življenju. Da se sladkano, se seveda samo pravi, ker so še kisle in vodene m z njimi imajo največ veselja mlade mamice, ker lahko obradujejo svoje srčke. Tudi, če bi bile trikrat dražje, bi vse pozobali, ker je mamino veselje več vredno, kakor zdrav želodček oboževanega naraščaja. Sicer niso nevarne za trebuščke, saj imajo še mehke pe^ke. opasne so pa za slabo reiene denarnice, zato pa pozor in ne vodite otrok na trg! —lj Za »^om učiteljic« je zapustila uči-teliica Gusti Kolnik, ki je pretekli teden umrla, vse svoje znatno premoženje. Odkar je bila učiteljica, ie bila njena najsrčnejša želja sodelovati ipri zgradbi skupnega doma. Četudi se ji ta želja v življenju ni uresničila, je v svoji nesebičnosti skrbela, da jo bodo mogle izpolniti njene tovarišice vsaj po nJem" smrti. Če katera, zasluži pač Kolnik ova hvaležnost svojih tovarišic Maša zadušnica bo v četrtek 8. tm. ob 7. zjutraj v šentipetrski cerkvi. Učiteljice naj se je po možnosti udeleže. — Društvo učireljic. —lj Regulacija Kolodrorske atiee Ua spodnjem delu in znižanje klanca od mestne kopeli do Sv. Petra ceste, je dovršena. Levi del hodnika je razširjen in z rob.iiki obdan- —lj Zazidanje desnega *ogla Miklošičeve ceste je sedaj gotova stvar. Gmfika si zgradi nasproti poslopju Vzajemne zavarovalnice trinadštropno palačo, z restavracijo in kavarno v pritličju, ter s stanovanji in društvenimi prostori v nadstropjih. Z gradbenimi deli prično letošnje poletje. —lj Adaptacija obrtnih lok.ilov. Zlatar Ludvik Čeme adaptira pritlične lokile v svoji hiši (štev. 3) v VvY>lfo\j ulici. —lj Oblastni odhor Rdečega krjža v Ljubljani nujno potrebuje v sredini mesta prazno sobo za svojo pisarno. Apeliramo na velikodušne hišne posestnike, ki so naklonjeni naši humanitarni organizaciji, da nam kateri odda orimemo sobo v najem. Cenjene ponudbe na Ottlastm odbor Rdečega križa v Ljubljani. —lj Vse fotoamar^rje in prijatelje fotografije opozarjamo na izredno zanimivo predavanje znanega odličnega fotogTafa Karla Koraneka z Dunaja, ki bo v četrtek 8. tm. v veliki dvorani »Uniona* ob 20. Sinov predavanja je: Kaj in kako fotografiramo. Vstopnice za to predavanje se dobe v vseh ljubljanskih trgovinah s fotografskimi potrebščina mi in drogerijaši brezplačno. —Ij Absoive^ke ljubljanske dvor«:zrodne trgovske šole letnika 1924-25, ki se žele udeležiti sestanka ob koncu maja, nai se prijavijo do 20 t m. in stavijo eventualne predloge na naslov Micika Gosti ali Rika Logar. Ljubljana, splošna bolnica. Natančnejše informacije se pravočasno spo roče. —li Češkoslovaška obec ki Sokol Ljubljana Priredita prvo gostovanje lutkovega sledalpšča v nedeljo, dne II. t. m. v Narodnem domu v Kranju ob 3. popoldne. Marbuel sluga pekla v češkem jeziku, ob 5. popoldne Gašprček fšče stanovanja, v slovenskem, jeziku. —lj Borzni senzal za le*no stroko Anton Lušin je preselil svojo pisarno v Wolfovo ulieo at. 10, prvo nadstropje. 311/n —lj »Asfalt« ob najnižjih ljudskih cenah v kinu »Dtot<. Čarobnemu filmu :Nina Petrovna<- sledi danes nov spored in sicer film *AsfaIt% krasno, vpledramaticno delo. v katerem nam je predočena svetla in temna stran velemestnega življenja. Gustav Frohlioh, umetnik visoke kvalitete, nam podaja z izredno prepričevalnotjo vestnega in nadvse poštenega policijskega uraAsfalt-: sledita Greta Garbo in Conrad Nagel v prekrasnem filmskem ve-ledelu iTtunn iz lože štev. 13*. —I j Olepšava mesta. Pretekri teden so pričeli prenavljati zunaj in znotraj poslopje tukajšnje knezeakofijske palač>. Na Sv. Petra cesti so zadnje dni prebarvali Mallv-jevo hišo št. 34. Na Miklošičevi cesti postavljajo odre za prepleskanj^ hrše št. 4. Na Poljanski cesti je dvoje starih hiš pre-beljenih, v Metelkovi ulici pa ena. Čez velik.* poeitniee naj bi se lotih poklicani krogi poprave in ren^ranja poslopja tukajšnje realke, te monumentalne stavbs, ki ji ga ni v državi para. —lj Jotri sveže sardtie m trgu po 16,— dinarjev kilogram. 313/n — Drva, premoč« koks narocrte pri družbi »Knrivo« na Balkanu, tel. 3434. 190n V trgOTinf. — Kaj slišim, gospodična Roza! Včeraj ste dovolili, da je vas gospod Rosenfeki, ki je kupovafl rokavice, po-lju6iL — Gospod šel, za dobro kupčijo stori človek vse. Avstro-ogrska armada 1.1914 Zanimiva sodba generala Vojina Maksimo vica, profesorja vojne akademije v Beogradu Redki so pri nas moški v starosti nad 30 let, ki bi ne bili služili v avstro-ogrski armadi, in vendar ima večina o njem notranji vrednosti zelo površne in napačne pojme. Med preteklost in sedanjost je stopila temeljita izpreniem-ba, ki je pretrgala in morala pre/rgati zvezo V vojaško preteklostjo pretežne večine te generacije. Zdaj, ko se bliža 12. obletnica konca avstro-ogrske armade, bo marsikdo z zanimanjem čital strokovno sodbo o oboroženi Ml i bivSe Avstro-Ogrske, katero je izrekel hivši načelnik štaba L srbske dobrovoliske divizije v Rusiji in sedanji general Vo-ji-n Maksimović. profesor vojne zgodovine na beograjski vojni akademiji. Avstro-ogrske finance niso dovoljevale temeljiteje izkoristiti človeške sile, katere je imela na razpolago monarhija, — pravi Maksimovič. Dočim je imela Francija v mirnem času 2.1%, Nemčija pa 1.2°o, je imela Avstrija pod orožjem samo 0.86%. Razvoj oborožene sile je zadržala tudi madžarska politika, ki je videla v tem najzanesljivejše sredstvo za dosego političnih kompenzacij. Kot edina velesila ni imela Avstrija organizirane vojske drugega poziva rn v vojno ie šla z armado, ki je štela samo 1,470.000 mož. To je bilo malo tako glede na nalogo avstro-ogrstke armade, kakor tudi na sile sovražnih držav. Ruska armada je štela 3,461.000 mož. srbska pa 350.000. Pa tudi glede na število prebivalstva avstrijska armada ni bila dovolj močna. V Nemčiji je 'bilo ob začetku vojne pod orožjem 3.14%. v Franciji celo 5.20, v Avstro-Ogrski pa samo 2.88".> prebivalstva. Operacijska avstro-ogrska armada je štela 1. 1914 skupaj 48 pehotnih divizij, 3 samostojne pehotne brigade, 14 pohodnih brigad. 15 pohodnih henved-sfkih polkov in 20 domobranskih brigad. Vsa ta vojska je bila razdeljena na šest armad. Pehotne divizije so 'bile po številu močne in rudi tako opremljene, da so lahko samostojno operirale v na-siprotju s francoskimi, ki so bile taktično in gospodarsko odvisne od svojega armadnega zbora. Avstrijske divizije so imele pa malo topništva, kajti na eno avstro-ogrsko peh. divizijo je odpadlo samo 44 topov, dočim jih je imela vsaka nemška divizija 80, francoska 72, rušiva pa 58. Tu so se najbolje pokazale posledice proračunskih težkoč Avstro Og-rske. Topništvo je imelo zastarel materijal in vojna ga je zalotila v reorganizaciji. Avstro-Ogrska je šla v \x>j-no s 571 'baterijami, v aprilu 191S jih je pa imela ze 1913, za kar se je imela zahvaliti v pni vrsti svoji visoko razviti industriji, ki ie zdaj večinoma na Češkoslovaškem. Zaloge streliva so bile neznatne. Na vsak top je imela avstro- ogrska anivada samo 600 nabojev, dočim jih je imela nemška 1000. Tudi tehnično vodstvo artiljerije ni bilo po^e >-no dobro. Pehota je bila dobro disciplinirana in izvežfcana za moderni način boja. V mirnem času pa vodstrvo armade ni dovolj mislilo na zadostno dotacijo streliva v vežbalne namene in posledica je bila, da vojakov nikoli niso dovolj dolgo pripravljali na napad. To je bil rudi vzrok, da ie avstro-ogrska pehota v začetku vojne vedno prehrtro napadala. Poveljstvo ni moglo počakati, da opravi artiljerija svoje delo in zato so bile velike izgube nei/ogi'mc. (To so čutili posebno dobro na lastni koži naši fantje pri bivšem 17. pešpolku, kjer je bila že tradicija, da je moral vsak novi bataljon brez artiljerijske priprave takoj v najhujši ogenj. Posledica je seveda bila. da je bil vsak bataljon že v nekaj dneh decimiran ali pa so prišli naši Janezi v rusko ujetništvo. Op. ured.). Konjenica je bila razmeroma močna, imela je 11 divizij in tudi izvežbana je bila dokaj dobro, samo patrolna služba ni bila v skladu z moderno taktiko. Vrhovno vodstvo ni znalo dobro gospodariti s silami svojih divizij. Letalstvo je bilo spočetka slabo, opremljeno i slabim materijalom. Pač pa so bile žemj-ske čete, posebno pijonirji, s katerima je bilo treba resno računati v operacijah na velikih rekah, po materijalu m izvežbanosti prvovrstne in so zavzemale častno mesto v Evropi. Glavni nedostatek, s katerim je šla Avstro-Ogrska v svojo zadnjo vojno, \idi general Maksimovič v nezadostnem številu njene armade. Država, ki je štela 50 milijonov prebivalcev, je mogla postaviti na bojišče mnogo \ ečjo armado za istočasni boj na ruski in sr-ski fronti. V Avstro-Ogrski m bilo organiziranih sil drugega poziva. Dočim ie postavila Nemčija pri mobilizaciji 50, Francija 35, Rusija pa 32 rezervnih divizij, je avstro-ogrska armada prvega poziva tratila svoje sile v podrejenih vlogah. Vodstvo armade je sicer porabilo v Galiciji pohodne brigade kot operacijske edinice. ki pa s svojim ^btm topništvom niso mogle odločilno vplivati na izid bitk in so končno po težkih izgubah nehale igrati svojo vlogo kot rezerve pehote za operacijske armadne z falekih Slovencih^. —c Tombola Kola jitgo«l. ?cster ▼ Celja se bo vršila 18. maja v prid lastnega po-čitniskega doma v Ba«kj*.rcu pri Sušaku. Dobitki so izredno lepi in bo gotova vsak Celjan in sleherna Celjanka kupila par >rečk, da bo podprl nakup in ureditev počihiis'vp-ga zavetišča naše dece in mater ob sinjem Jadranu. Tablice se dobe tudi v celjskih trafikah. —c Nedeljski >port. Preteklo nedeljo je bila od'igrana v Celju na igrišču Afleh'kov prijateljska nogometna tekma med SK Ra-pidom iz Maribora in celjskim Atlerik SK. Tekma, kaieri je prisostvovalo precej .^b-Hnatva* je končala z neodločenim rezultatom 4:4 (poleas 3:2 v prid Rapida). Hapid je nastopil le z 2 igralcema iz I. moštva, ostalo moštvo je tvorila rezerva. Igra je bila zelo raztrgana in tehnično zelo *laba. Obe napadalni vrsti sta pred goloma popolnoma odrekli. Opaziti je bilo tudi obojestransko nedisci plini raaost moštev. :>odfl je g. Stoklas. —c Oj ta >Krkeljc< . . . Delavec Janez P., ki je uslužben v \Vestnovi tovarni v Celju, se ga je v soboto ponori prav pošteno natreakal, ko je romal po raznih celjskih gostilnah. Četrt k četrti, pol litra k pol litru in kakor se že taka zeodba razvija, končno pa je obtičal Janez, v neki kavarni in je jel nadlegovati goete in jfh tudi zmerjati. Ti Janezove >prijaznosti^ niso rnogh* prenesti, pa so poklicali na pomoč stražnika. Janez je romal na derfte v policijski zapor, ko pa ee je prespal, so mu povedali, da bo moral odšteti 5 kovačev 7n revfl —r Materinski dan t Olju. Kolo jugo-•fc>venskih sester v Celju priredi v n . .,« 11. t. m. proslavo materinskega dne. Dopoldne bodo članice in deklice prodajete po mestu cvetlice, istočasno pa ae bo vršil v me^tnam parku koncert od 10.30 do 12 nr\ Popoldne bo velrka akademija v veliki dvorani Narodnega doma. Program obsega de-ktenMbcije, pevske in glasbene točke, rajalni nastop defclic h5 plesne Sole cde". Eroe Ko vaocve ter pravljično ifrro pfeatelja Ivana ATbrebta »Sirota Jerica*. Ostala celjska društva naj upoStevarjo blagp namen prireditve in naj ta dan opuste stojc e-vent. priredit*«. Darujte za slepce! Ljubljanska dekleta v Ljutomeru Mesec izletov je tu. Vreme se je po nestanovitnem in v prav muhastem aprilu ustalilo in vsa narava je že odeta v zelenje in cvetje. Slov. Gorice je Jurij Zeleni oplel in z njimi prelepo Mursko polic ki ga dičijo še ponosni topoli. Večerno žar*ie regijanje spremljajo številni stavoki, ki drobe v tihi. mirni noč svoje speve. Hrošči nas letos niso skoro nič posetili. pač pa ze pripravljajo svoja gnezda na dimnikih in zvoniku sive štorklje. Lastovke in kv-kavice nam štejejo leta ter irečo. kres pa nam naznanjajo že prve kresnice. Solnce in zrak: to je parola zdravja človeštva — posebno mladine, zato ta rada zapusti zatohle Šolske 5K>be in se razgibije, razveee-li . . . Posebno mestna mladina si zaželi tembolj res svežega zraka na deželi. Izleti pa združujejo navadno todH zabavo, razvedrilo s poukom . . Tega se >e poslužila ženska realna gimnazija v Ljubljani in pod vodatvom g. dir. Juga ter prof. g£. di\ 1. Laha ter dr. P. Kariina priredila svoj majski izlet na zeleni Stajer; ogledali so si Maribor ter se preko Spielfelda pripeki na Radkersborg v Gor. Radgono in po progi na Ljutomer, kjer so v sofcoto, dne 3. maja priredile v Sok. domu ob pol 0. pod okriljem ZKD v Ljubljani zelo uspelo akademijo, ki i« brla stevimo obiskana in je pokazala razumevanje za Ljubljančane — tokrat gojenke VII. r. reat. gimnazije. Predavanje je pokazalo, da se referiranje pridno goji. Enako »o bile na primerni vHHni recitacije, izmed katerh je posebno ugajal dialog z Železne ceete. Nad vse nepričakova-no ie uspela enodeianka ČHtafnica pri hranjevki ki je potrdila obče priznanje Zkl> — m vodstvu šofe. obema vse priznanje, eni ko v*em nastopajočim. Pevske točke so bile lepe m sta podaH i gdč. pevka i go. sprem-'jevafka pesmi kar najlepfte. Za Matičarji so se odrezale sicer skromno, a dale ste nam svoje — naše besede — pesem! Hvala! V nedeljo so zjutraj odpeea&li na Vrazov dom v Cerovec, od rn na Jeruzalem. Svetinje ie Ivanjkovce, na kar »o se s po«, viskom odpeRare proti beli Ljubljani. Poeetite nas ie! —nt. Manjše zkk — Zakaj se tvoja žena uđi peti? Zdi se mi. tfa za slasbo rrjrna nx>t>erve?a smisla. — Je Se res. toda pozabiti ne smeš, da mi je l>ob5e marHše alo. Kadar se uči pesi- vsaj ne »SLOVENSKI NAROD*, dne 6. maja 1930. Edgar Wallacc: 56 Vrata izdajalcev Roman — Boss. ustrelim te ko-t psa, če mi boš deial Sitnosti. Ustrelim te in vržem v morje tako, da tvoja sinova nikoli ne bosta zvedela, kaj se je zgodilo S teboj. Colley VVarrington je v moli kabiti aha, ta novica menda ni posebno prijetna. He. oni stari, nad tvojo gflavo visi obtožba, ker si hotel umoriti človeka. — Kai vse to pomeni? Eli Boss ni rmel prevelike zaloge besed. _ Pozneje ti vse pojasnim. Zdaj pa ■pojdi na kaprtanski mostiček. a ključ pusti tu. Graha m >e potegnil ključ iz ključavnice in ga spravil v žap. Stari mornar je molče izginil v temo. Kmalu je Granam zopet odprl vrata in pokimal dekletu. — V mori kabini boste mnogo bolj varni. — je dejal. — Sem Graham Hal-toweli — morda ste to že sami uffanili. — Nimam morske bolezni, — je odgovorila Hooe. — vendar se pa ne počutim dobro. Mislim, da so me omamili s kioroformom. Položil jo je na posteljo in kmalu je trdno zaspala. Graham je sedel k posterji m jel razmišljati o svojem položaju. Kar je naglo vstal, odprl blagajno in ▼zel iz me veliko šatuljo. Opremljena je bila s posebno orožino. Cim je Graham pritisnil na njo, so se odprle vse Štiri strani in zagledal je tako čaroben prrzor, da mu je kar sapo zaprlo. Previdno je vzel iz satulje kraljevsko krono m jo držal nekaj časa v roki. potem se je pa histerično zasmejal. — To je smešno, preklicano smešno je vse to! Položil je krono nazaj, zaprl šatuljo in jo položil v blagajno. Gotovo bi mu ori&odili deset ali dvajset let. toda to ga ni motilo. Tudi če bi moral do smrti sedeti v ječi, mora kreniti >Pretty Anne« k obali, čim se zdani. Pogledal je skozi okence. Da, dan je bil že napočil. Ropot je prebudil Hope, ki je kriknila in planila pokonci. — Ne bojte se, — je zašepetal.— Odnrl sem okno, da pride v ta brlog malo svetlobe in svežega zraka. — Ne bodite hudi. — se je opravičevala Hope, — menda se mi je sanjalo. — Spiite še. — je deo»al Graham. toda o spanju ni bilo več govora. — Al bi ne mogla oditi za trenutek na krov? — je prosilo dekle. — Postane mi slabo. Če ne pridem kmalu od tod. Graham je okleval. — Res je, poidiva na krov, — je dejal končno in jo odvedel iz tesme kabine. Ustavila se je pri ograji, oprijela se je je z obema rokama in globoko vdihavala hladen morski zrak. Na krovu ni bilo žive duše. Graham je stopil previdno na stopnice in se ozrl na vse strani. Hi Bossa ni videl, n»ač je pa stal naslonjen na prednjo ograjo ka pitano vega mosticka mož. katerega je smatral za Rossovega sina. Hope mu je kratko povedala, kako ie *>rišla na ladio. Graham ji je pa -pojasnil vse drugo. — V Indijo? — je vzdihnila. — To je grozno! Če se ne motim, je to prinčevo maslo. Da, da, princ je vsega kriv. — Tudi meni se zdi. — je T>ritrdil Graham. — Toda midva se ne odpeljeva v Indijo. Cim se vrnete v kabino, spregovorim s kapitanom Bos som in rneeov vozni red bo nekoliko rzpreme-njen. Potem pa .. . Mimo Grahamove glave je priletela palica, katero je bila vrgla nesigurna roka pijanega moža. V glavo Grahama sicer ni zadela, pač pa ga je ranfla v ramo. Graham je zastokal in se obrnil v trenutku, ko se je spustil Eli Boss z dvema raztrganima mornarjema čez rob gornjega kirova. Prva krogla je podrla zamorca - mornarja na kolena, predno je na mogel Graham ustreliti drugič, je smuknil Eli Boss na levobooni hodnik. Drugi mornar je zakričal, planil na desno bočni hodnik in zaloputnil za seboj železna vrata. Graham je skočil k -njim, toda bilo ie že prepozno. Bil je odrezan od svoje kabine in dragocene krone. Hotel je nazaj po drugem hodniku, pa je bil tudi ta zaprt. Preostajala mu je samo ena pot. namreč lestvica na gornji kr^v. Stopil ie na drugi klin in komaj se je prikazala njegova glava nad krovom, mu je zažvižgalo nekaj mimo uš-^ in začul je močan strel. Potem je zaslišal še nekaj. Nekdo je razbiijal po vratih njegove kabine. Spomnil se je, da se dajo vrata zapah-niti. toda ko je odhajal, je bil Collev Warrington tak. da Grahamu še na misel ni prišlo opozoriti ga na to. Znova je jel nekdo razbijati po vratih, začul se jes strašen krik, podoben tulenju zveri v smrtnih bolečinah, potem je Da zavladala tišina. Hope je prebledela. — Kaj je bilo to? — je zašepetala. — Gotovo se je zgodilo nekaj groznega. Graham ie zmajal z glavo. — Vaša navzočnost na tej prokleti a d ji je mnogo strašne jša. Posadil je Hope v skrivališče in nastavil uho na steno. V naslednjem hipu .ie počil streli. Nekaj je zadelo suknjo in odbita krogla mu je preletela nad glavo. Tako je ta reč. — je dejal flegmatično. — V pasiti sva, toda ... Uprl je pogled na vrata, vodeča v podkrovje. Po zibanju ladje je sklepal, da ne pelje mnogo dragocenega tovora. Ozrl se je na morje. Strašno sem lačna in žejna, — je dejala Hope. — Ali bi ne mogM najti kje malo vode? Po kanalu je teklo dovolj vode. Ve-i:ka hamburska ladja je plula dokaj blizu mimo njih, toda Graham ni rmel sredstev, da bi se sporazumel s posadko. Poskusil je sicer signalizirati z iluojo, toda vedel je že vnaprej, da signalov na temnem ozadju spodirojega krova nihče ne bo opazil. Začul je pljuskanje vode in pogledal je čez ograjo. Nekaj se je zibalo in premetavalo v valovih, dokler ni izginilo v behh penah za »Prettv Anne«. Kaj je bilo to? — je vprašala Hope. — Nič, — je odgovoril Graham. Ce bi bil pobožen, bi bffl molil za dušo. ki je bila prav kar zapusttila izmučeno telo. kajti ko se je nagnil čez ograjo, je zagledal mrtvaški obraz človeka, ki se je imenoval nekoč CoIley Vvarrington. Ura je odbila enajst, dvanajst in Ikončno eno. Tu pa tam sta slišala, kako se posadka pripravlja k obedu. — Počakava do večera, potem si pa priboriva pot na mostiček, — je dejal Graham. Hope ga je radovedno gledala. Rad bi bil vedel, o Čem razmišlja. — Podobni ste Dicku. ženska emancipacija je že stara Ze v starem Rimu so kazale ženske vse znake emancipacije — Za kaj so se navduševale Rimljanke Ženska emancipacija, katere upravičenost je dokazala težka borba za obstanek ni v bistvu nič novega. Ze v starem Rimu so si ženske prizadevale priti iz ozkega rodbinskega kroga in priboriti si .pot v javno življenje, ki je bMo domena moških. V neodvisnem položaju riimske žene je bila velpka izkušnja va otresti se vezi v obliki starih običajev in morale ter si izbrati poklic odnosno delo. ki ni bilo v skladu s pravo žensko naravo. V starih spisih čitamo o ženskah, ki so navdušeno gojile telovadoo, nastopale v gladiatorskih obflekah, krokale z moštkimi po cele noči in nastopale pred sodniki kot zagovornice. Te staroveške sufražetke pa nikakor niso bile pravilo. Več je bilo iakih, ki so se zelo zanimale za vse svetovne dogodke, ki so znale govoriti o najodda*!jeneiših deželah, o najnovejših potresih, povodnjih in dragih senzacij h. Vpriv častihlepnih žensk je bil v starem Rimu velik in večkrat se je zgodilo, da so doseg/le ženske odličen položaj tako, da so lahko aktivno posegale celo v vodstvo državnih poslov. Znano je. da je bila usoda rimske države opetovano v ženskih rokah in mnoge cesarice so vladale v imenu svojih mož. Celo Augustus, ki spada med največje državnike vseh Časov, ni zavračal nasvetov svoje premetene žene Livie in po Rimu se je govorilo, da nikoli ni govoril z njo o važnih stvareh, ne da bi si poprej pripravil koncept. Vpfliv takih žensk je bil splošno znan in nanje so se obračali oni. ki so hoteli doseči svoje častihlepne namene. Ženski vpliv je prišel najbolj do veljave pri imenovanja! uradnikov. Pot kandidatov je vodila navadno skozi sa'*.? ne odličnih Rimljank. V provincah ie bila moč žen namestnikov še prevelika. Udeleževale so se vojaških 'parad, energično so vodile trgovske zadeve svodih mož. žal največkrat na škodo d>omačega prebivalstva, ki je bik) izročeno na milost in nemilost častihlepnim in grabežjjivirn damam iz najooljše rimske družbe, Z enako, vnemo so se zanimale Rrm'Hanke tudi za literaturo, ki je bila velika moda v prvrh dveh stoletjih po Kristusu. Mnoge so poskušale svojo srečo v poeziji, pripravljale so se za govornice in pisale spomine kakor Ne-ronova mati Atgripina. Žene. ki same niso aktivno posegale v lliteraturo, so se navduševale vsaj za dela svojih mož In Ijjbčkov ter jUh vzpodbujale s slavo-sfpevi aH kritiko. Zanimivo je, kako se je izobrazba žen v zakonu pogosto izpopolnjevala. Vzrok je pač v tem. da so se Rimljaruke zsrodaj mo'žile. Moiž.je so imeli najlepšo priliko vzgajati mlade žene in znatna -inteligenca mnogih Rimljank je bila večinoma zasluga njihovih mož. Zelo rade so govorile Rimljamike grško namesto latinsko, ker je spadalo k bon-torru vpletati v materinski jezik grške besede afli cele stavke. Grščina je bila že od nekdai jezik zaljubljen cev in priznanje Hubezni se je glasilo v gr-■Šfini mnogo slajše, nego v latinščini. * Pesnic je bilo v starem Rimu rrmogo, manjkalo pa tudi ni galantnih kavalir-jev, ki so jih navdušeno primerjali z STrSko Sapho. Najtežje je bilo prenašati učene žene, ki v literaturo niso siKle. zato so pa navdušeno kritizirale druge. .Tuve-nal pravi, da so bile zopernetj-še in neznosne jše od onih, ki so rade pile vino. C;m so sedele za mizo. so pričele estetsko zabavo o Virgilu in Homer.iu. Govorite so tako hitro in vztrajno, da ni nihče prišel do besede. Bahale so se s citati iz starih knjig, o katerih njihovi mo/re niti pojma niso imeli, vedno so imele ri"i rokah slovnico, ped antično so popravljale vsako najmanjšo napako, katero so napravili njihovi možje v govoru. .Tuvenal pravi, da ženi ni treba imeti v glavi cele enciklopedije in da ni nikjer rečeno, da mora razumeti vse, kar je v fenSigah. Martial si pa želi za srečno življenje, da bi ne dobil preveč učene žene. Najbolj je pa Riml-jane jezilo, če so se pečale žene s filozofijo in matematiko. Po njihovem mnenju je spadala žena v gospodinjstvo, morala je pridno presti in gospodinjiti, ne pa zahajati v moško družbo, učeno govoriti in reševati matematične naloge. Tako nekako trdi o ženah tudi večina mož naše dobe. Toda niti dandanašnje, niti starove-ške žene se niso ustrašile takih predpo-topnih nazorov. Plntarh ie celo svetoval ženam, naj se bavioo s filozofijo in matematiko, češ da se bo žena. ki razume matematiko, sramovala ple-sati in da se z zaničevanjem obrne od čarovništva in vraž. Filozofija je bila med Rintljankami res zelo priljubljena. V nesreči so iskale mnoge Rimljanke utehe v filozofskih naukih. Livia se je tolažila v žalosti ob smrti svojega sina Drusa s stoično filozofino. Tudi geni jama cesarica Julia Domua, katere zakon s Septimom Severom so preprečile dvorne intrige, je našla uteho v filozofiji. Seveda je bilo tudi mnogo takih, katerim je bila filozofija samo igrača, moda in koketstvo. Horac se posmehuje zaljubljeni starki, sedeči med svilenimi blazinicami, na kateriih leže stoične knjige. V času. ko so prišli v modo častivredni filozofi z dolgimi sivimi bradami, so spadali ti modrijani v stalno družbo odličnih R-imljank. Njihova predavanja so pa poskušale samo za mizo ali med oblačenjem. Ce jim je prinesla komorni ca med predavanjem o morali ljubčkovo piserr-ce, so nehale poslušati, dokler niso napisale odgovora. Celo na izpre-hode so jemale s seboj domače filozofe, ki so pa morali sedeti na vozu zadaj s plesalcem, kuharjem ali lasničarjem. Neka odlična Rimljanka je prepustila svojemu filozofu na izprehodu svojo -malteško psico. ki je skotila v modrijanov plašč mladiče. Naiboli so se pa zanimale Rimljanke za verske sekte.■ ki so se širile že od prvega stoletja po vsem starem svetu. To je bila zadnja silna borba poganstva, ki se je hotelo preroditi in ohraniti. Rim je prevzel najrazličnejše tu>e, ziasti orijentalske kulte in verniki so iskali rešitve v tem verskem cecwtj. Orijentalski kulti s svojimi drazečmii obredi, z vsem razkošjem, simboli, s čudeži in skrivnostmi so omamHi zlasti ženske, ki že po svoji naravi hrepene po mističnem spoju z božanstvom. Svečeniki orientalskih božanstev so našli v rimskih ženah najposkišnejše. najradodarnejše m na iahko verne rše orivrženke. ki so slepo izpolnjevale vse njihove zapovedi. Rade so se kopale zgodaj zjutraj v ledeni vodi Tibera m hodile vse premražene po kolenih, rade so hodile na povelje boginje Izide v Egipt po nilsko vodo. s katero so poškropile hram te skrivnostne bogir\ie. Ni čuda, da so bili hrami boginje Izide večkrat onečaščeni z Imbavnimi pustolovščinami. PripeUlo se je celo, da 3e ta ali oni liubcek izvabil svojo izvo-lienko v hram pod pretvezo, da bi rad imel bog Anoibis z njo nočni sestanek, fn v maski boga Anubisa je potem iznajdljivi kavalir dosesrel svoj cSTj. Ce so mu prišli nasled. so ga izgnali iz Rima. Mednarodni ornitološki kongres Od 1.—7. junija se bo vršil v Amsterdamu mednarodni ornitološki kongres, ki bo letos posebno važen zato, ker bo združen z mednarodnim kongresom za varstvo ptic in konferenco mednarodnega odbora za varstvo ptic. Zadnji mednarodni ornitološki kongres je bil 1. 1927 v Kodanju m je vzbudil veliko pozornost svetovnega tiska zaradi ostre izmenjave naziranj pri predvajanju nekega fifana. Mednarodni kongres za varstvo ptic se je vršil zadniič istega leta v Bruslju, mednarodni odbor se je pa sešel prvič predlanskim v Ženevi. Posvetovanja tetfa odbora bodo letos zelo zanimiva, ker pojde za važne probleme, med drugam za preprečen.ie nevarnosti, ki preti vodnim pticam od strani mineralnega olja. za vprašanje lovnih ptic, zatiranja ptic roparic. za revizijo mednarodnih pogodb, nanašajočih se na varstvo ptic kd. Na orruito-loškem kongresu bodo imeli udeleženci več zanimivih predavanj. Dr. Strese-mann bo predaval o anatomiji in fiziologiji ptic, dr. Lambrecht o dosedanjih uspehih na polju proučevanja fosulnrh ptic, znani angleški ornitolog prof. Huelev pa o ptičvem sporazumevanju. Udeleženci kongresa prirede več zanimivih ekskurzij, tako v svetovno znani privatni živalski vrt F. Blaamva v Govelustu ter na znane holandske ptičje m kolonije vodnih ptic otok Texel, Zwanewater in Naardersko morje. Mati in hči. — Nesrečnica, priznaj vsaj. s kom si se spečala! Hčerka solznih oči: Saj ne vem, kako se piše. — Ničvrednica. torej ga niti ne poznaš? Saj se vendar reče: Prosim, s kom mi je čast? V kopališču. Hčerka: Ce bi še ne znala plavati, bi se učila pri tem postavnem učitelju plavanja. Mati: Kar uči se. od njega se lahko človek marsičesa nauči. To vem iz lastne izkušnie. Nad 30 let izkustva v gradnji motociklov« Preko 100 svetovnih rekordov v letu 1919« Nešteti uspehi pri svetovnih konkurencah v vseh delih sveta dokazujejo, da so AJS motorna kolesa konstrukcijsko na višku in prvem mestu. 350 cem A. J. S. je zmagal pri dirki »Kilometer Lance« v Logatcu dne 25. aprila 1930 v svoji kategorij! — Modeli 1930 dospeli! — Plačilne olajšave! — Vsi rezervni deli na zalogi! — Zahtevajte cenike! Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana. Tavčarjeva štev. 11. Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza — Sušica — Kaielj — Suhi kašelj — Zasluzen je — Nožno potenje — Bronhialni katar — Katar v grlu — Sluzni kašelj — Izmeček krvi — Vzdiga-vanje krvi — Tesnoba — Astmatično hro* penje — Zbadanje itd., — so ozdravljivi! Tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Telesna težina se poveča ter po-1 ao poapnenje končno zaustavi bolečine. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo prednosti moje metode ter jo radi priporočajo. «m prej začnete z mojim načinom prehran jenja, tem bolje bo sa vsa. dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega znanj«. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče naglo osvoboditi svojih bolečin na temeljit in varen način, naj piše še danes. — Opetovano opozarjam, da prejmete brezplačno, brez vsake zaveze a svoje strani moja pojasnila In bo Vaš ađr«Tnlk glom pritrdU temu >*ifaft o£fcisf< Vsaka, beseda SO psvr. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko t — Sa vprašanja brez znamk* ne ■ nd&rttKirfnma. - Najmanj** o&n* Itiw 5-- «—• Popotnima zasiti] Tesan les pooolnoroa suh, za takojštvo trpo-rabo, 2» stavbe ima stalno v zalogi Ffcrija, dr. z o. z-, Ljubljana — Dimaj&ka c. 46. telefon štev 2820 47/T Razstavljale! jubilejnega vele sejma! Prevzamem vsa aranžerska đe'.a. Cenjene nonadhe na upravo po-d »Dober aranžer — 1474.« 1474 novemu načinu prehrane Id jo označujejo kot izborno prvi procesorji, v Vašem lastnem interesu je torej, da takoj pišete, in Vas bo našo vsak čas postreglo moje ondotno zastopstvo, drpajte pouk in močno veijo sa zdravje is knjige izkušenega zdravnika-Vsabuja okrepitev m »rij-ceko ut*bo ter jasalje oair na vse bolne, ki se zanimajo sa sedanje Saafc snaastranega sdra«rjenja pijan. Moj naslov ie: OBORG FVVGNMHf BERLIN - NEUKOELLN AM 61« fDe*itach)and) Klavirje planine, harmonije prodaja, izposo-ju}e, popravlja in čfsto ug^ašu^e najceneje, tudi na obroke, tovarna klavirjev VVARBINEK. Ljub-liana, Gregorčičeva o. 5, Rimska cesta 2. 14S7 Kanarčki harcerji naijboljšesa rodu, odlikovani frni pevcu na proda-}. Opeka, Botru >-čeva si. 33. 15-17 DamsKo kolo Lugodno na proda i. Cena 1250.—. Naslov v opravi lista. 1536 Hiša s hlevom. «aked'!*;em rn reBfcŠJU vr-rom — prlpravma za k a kesa ^Srt-I nika. 3 m:r^-ire od ipc-sraJe. voda 'm j aaaašnka zraven hiše, naprodaj ti j 50.ono Din. Z%. Duplje pri Tržič-j St 19. 1637 Prodajalko mešane stroke, ki bi pomagala *u-d; pri zo-sr^d-iniscvru, sprej-me D. Zeba! — pedsssssea §nrarje-S-ap — Do lanjsko. 15,36 Krušno moko in vse mlevske izdelke vecT no sveže dobite pri THaHuCatutni paph Hi a 4*— iftodaja uptava ,&£ovenskeqa ftatoda, Brovning pištole floberte, lovske paške, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Za birmo ure, zlaitnino in srebrrnno nnd-r najcenejše hran Pa&tž. UubkJaiia. , £^s*±s^ks-*ur^^*^/^'^ ~ Pred Skoffc) 15. 1527 I JSftgWl7UA&K*7^ A. & M. ZORMAN Stari trg 32, Ljubljana. ft9RtMapmii[HHjiH oroda;« po najugodnejiih c«nah samo na debelo Premog domaći n m«zr?a»ld za domače kurjavo in kntfust»->J«at« svrhe Kovaški premog ^5 K a |/ o lirami Ha n\zv-U * » UrikJ m plinski Bri kete Prometni zavod za premog d.d v Ljubljani V\:kloŠ!?evj c4Sta 3tev MM Urejsje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Prst J«*«.-**. — Za spravo ki del beta: Oton CoristoL — Vsi v izbijani. 42