PRIMORSKI dnevnik 'e začel izhajati v Trstu dL^1313 1946' njegov nNEu?,?nik partizanski DNEVNIK pa 26. novem-r 3 J 943 v vaa' Zakriž nad ciklir.'?U razrhnožen na tC'“°s" Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v G0vcu pri Gorenji Trebu-- od 18. septembra 1944 oo 1. maja 1945 v tiskarni ori iHen-'ja<< pod v°iskim P^1 'dnji, do 8. maja 1945 P- v. osvobojenem Trstu, rJ.® izš,a zadnja števil-• Bil je edini tiskani par-Infnski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 179 (13.712) Trst, sobota, 11. avgusta 1990 Medtem ko je iraški predsednik Sadam Husein ponovil svojo nepopustljivost in grožnje NATO že kuje nove načrte proti Iraku ZDA so okrepile prisotnost v Arabiji Ameriškemu brodovju se bo pridružilo še vojaško ladjevje iz Avstralije, Kanade, Francije in Belgije Iraški predsednik uživa delno podporo le med arabskimi množicami - Irak povečal število vojakov v Kuvajtu v BRUSELJ, BAGDAD, WASHINGTON — Zahodne drža-I® s° včeraj nadaljevale z usklajevanjem načrtov zoper ak. v Bruslju so se sestali zunanji ministri držav članic i? . ter (kljub temu, da niso odobrili nobene resolucije) razHi potrebo po snovanju novih pobud proti Iraku. O zultatih pogovorov se je z zadovoljstvom izrazil ameriški - j^svni sekretar Baker, ki je poudaril, da se je NATO zelo r° Prilagodila nastalemu položaju, v Nekakšna uvertura bruseljskega srečanja je bil sestanek uiteljev diplomacij evropske dvanajsterice. Srečanju je Pfedsedoval italijanski zunanji minister Gianni de Miche-Ruv*19 niem P3 50 se pogovarjali vedno o vprašanju Irak- Bruseljsko zasedanje NATO je pomagalo razčistiti mar-toro vprašanje v zvezi s sestavo mednarodnih' vojaških ko V Perzijskem zalivu. Ameriškemu brodovju se bo v krat-joetn Pridružilo ladjevje iz Belgije, Kanade in Francije; svo-7 Podporo je zagotovila tudi Avstralija, medtem ko je sk62113 rePubbka Nemčija najavila, da bo s svojimi ladij-hri silami nadomestila ameriške ladje, ki so iz Sredozem-y odplule proti Perzijskem u zalivu. »Na delu« je tudi ]aellka Britanija; njena vojaška letala bodo že danes prispe-v vroče območje Zaliva. Iz Bele hiše so medtem izjavili, p bodo v kratkem začeli z izvajanjem pomorske blokade rzijskega zaliva; z blokado želijo zajamčiti uresničevanje ^0sP°darskih sankcij zoper Irak. Viri Pentagona trdijo, da nameravajo ZDA še nadalje r;.y®čati svojo prisotnost v Perzijskem zalivu. Število ame-Klh vojakov naj bi naraslo na 250 tisoč, samo polovico manj torej od števila sil, ki so jih Američani uporabili v Vietnamu. Iz Iraka se je medtem oglasil predsednik Sadam Husein. V gorečem pozivu, ki ga je naslovil vsem muslimanom v svetu, je izrekel zelo hude obtožbe na rovaš »skorumpiranih Arabcev« oz. vseh ameriških pomagačev. Zavzel se je za osvoboditev Meke in Medine, tj. svetih krajev, ki se nahajajo v Savdski Arabiji. Zoper njo je iztrebi največ puščic, istočasno pa najavil začetek svete vojne džihad. Politiko Sadama Huseina so doslej podprli edinole v nekaterih arabskih državah. V jemenski prestolnici Sana je več stotin ljudi napadlo sedež tiskovne agencije Savdske Arabije; s tem je hotelo protestirati zoper prisotnost ameriških vojaških sil v Savdski Arabiji. Zatem je uprizorilo še demonstracijo pred veleposlaništvi ZDA, Egipta in Savdske Arabije. Vroče je bilo tudi v Amanu, kjer sb na tamkajšnji univerzi zažgali več ameriških, britanskih in izraelskih zastav. Tamkajšnji solidarnostni odbor z Irakom je najavil, da je zbral že 45 tisoč prostovoljcev; ti naj bi bili pripravljeni že v kratkem kreniti v Irak. Sadama Huseina podpirajo tudi nekatere islamske fundamentalistične skupine v Kairu. Nasploh pa iraški predsednik uživa nemajhno podporo v arabskem svetu, saj ga nekateri primerjajo celo z nekdanjim egiptovskim predsednikom Naserjem. Kot trdi Pentagon, so iraške zasedbene sile v Kuvajtu še nadalje ojačile svojo prisotnost. V Kuvajt naj bi poslale še 50 tisoč vojakov, skupno število vseh iraških vojakov v zasedenem šejkatu naj bi znašalo 170 tisoč. Na sliki (telefoto APj: zunanji minister ZRN Genscher, eden udeležencev bruseljskega sestanka NATO. Kljub silovitim polemikam in razhajanjem med arabskimi voditelji Na zasedanju Arabske lige v Kairu prodrlo zmerno Mubarakovo stališče at^j^RO — Dokaj pričakovani vrh Ci bskih držav v egiptovski prestolni-2rnSe je zaključil s sprejetjem stališč Ho ern*B arabskih voditeljev. Odločil-pt J.6 Bilo posredovanje egiptovskega Icljuh ^dca Hosnija Mubaraka, in to b nasprotovanju nekaterih držav. ž asedanje arabskih držav je bilo te-sPor° Že otl samega začetka. Najbolj Itu na je bila prisotnost odstavljenega na altskega šejka; iraška delegacija je n4v reč odločno nasprotovala njegovi VojT^nosti, medtem ko so zmernejši Batni. ■ (nPr- pobudnik srečanja Mu-sProt ln savBski kralj Fahd) bili na-Voro^ mnenja. Med pavzo pogo-tn6(jV1e prišlo do neljubega incidenta lraško in kuvajtsko delegacijo, Banje ^ kuvajtski šejk zapustil zase- V j®nBar prerekanj še ni bilo konec. savfi^Bnem dvoboju sta se sprla stavm J Tprinc FaJzal in iraški Pred’ gj j. 1 arek Aziz, tako da so se mno-ga raaB d°končnega in nepopravljive- Po večurnem zasedanju za zaprtimi vrati je končno prodrl dokument, ki ga je predlagala egiptovska delegacija. V njem so obsodili iraško intervencijo v Kuvajtu in zahtevali takojšen umik iraških čet. Iraško aneksijo Kuvajta so označili za nelegalno, hkrati pa poudarili suverenost Kuvajta. Predlagali so tudi ustanovitev medarab-skih mirovnih sil in odločno podprli prizadevanja Savdske Arabije, predvsem kar zadeva defenzivnih namer. Dokument se sklicuje na resolucijo 661 Varnostnega sveta OZN, tj. resolucijo, ki so jo odobrili v ponedeljek. Sklicuje se tudi na druge dokumente, v prvi vrsti na sporazum o nenapadanju med arabskimi državami. Zoper dokument so glasovali Irak, Libija in PLO, poudariti pa gre, da dokument ni zavezujoč. Nekateri trdijo, da gre za osebno zmago egiptovskega predsednika Mubaraka, drugi pa trdijo, da gre v bistvu za Pirovo zmago. Na sliki (telefoto AP): kuvajtska delegacija med kairskim sestankom. V kratkem bo bencin verjetno spet dražji RIM — Vse kaže, da se bo letošnje poletje Italijanom vtisnilo v spomin tudi po večkratnih podražitvah bencina. Predvčerajšnjim so morali »požreti« že drugo podražitev v kratkem času, ki pa najbrž ne bo zadnja. Že po velikem šmarnu naj bi se namreč bencin zaradi posledic zalivske krize spet podražil. Dosedanje podražitve so bile posledica odločitve dežel Opeč, da dvignejo ceno nafte z 18 na 21 in kasneje na 25 dolarjev za sodček, že ugotavljanje poprečnih evropskih cen v torek pa naj bi pokazalo, v kolikšni meri so zadnji dogodki v Zalivu vplivali na cene surove nafte. Po prvih podatkih naj bi se super bencin podražil za 35 lir pri litru in bi tako stal 1.545 lir. Do podražitve naj bi po nekaterih podatkih prišlo v četrtek ali najkasneje v petek po velikem šmarnu. De Michelis in Rognoni bosta poročala o bruseljskih razgovorih Italija za in proti vojaškemu posegu kak0 b 7 Zasedanje ministrskega sveta, ki naj bi odločal, °d al.Ba odgovorila vojaškim manevrom Sadama Hu-^dr,a Perizijskem zalivu, bo v prvi polovici prihodnjega Ve|’.7sekakor pred velikim šmarnom. V zadnjih urah se s«stavi 0 govorilo o možnosti, da bi Italija sodelovala pri vfefa: Mednarodne vojaške sile. Prav o tem sta v Bruslju U mlrJa.ZF>ravBala zunanji minister De Michelis in obramb-,er. ^09nonl na zasedanjih ES in NATO o razvoju BalL kUze. ltriPozal.a.nski zunanji minister je precej pozitivno ocenil Satltu Nat° Sodel°vanje italijanskih enot v morebitnem de-sveta 1 M' S tem v zvezi je takoj po zasedanju atlantske-‘>ad hora0rTlenil tudi možnost, da bi sklicali ministrski svet B°čakatj S'Vendar je Andreotti ocenil, da bi bilo bolje Zn°traj Ve nekaj časa, tudi glede na razhajanja, ki vladajo ^°reBitnet79a .pa ie sleherna odločitev v zvezi s sestavo' °vanja v 'Mlijanske odprave odvisna od predhodnega gla-tp°ŠteVaj PMlamentu. Pri tem naj bi parlament vsekakor ak> konji..udi opozicije, ki ne bi smele biti povsem proti ni odločitvi. Komunisti so večkrat spomnili načelnika vlade, da je vsaka italijanska odločitev glede intervencije na Bližnjem Vzhodu podvržena izbiri parlamenta. Včeraj je to potrdil tudi Cesare Salvi, ki je v imenu komunističnega tajništva podčrtal tudi dejstvo, da bi morali vrniti Kuvajtu status svobodne države izključno v sklopu OZN. S temi stališči se strinjajo tudi senator KD in bivši predsednik ACLI Domenico Kosati, njegov strankarski kolega v poslanski zbornici Renzo Lusetti ter socialni demokrat in radikalec Giovanni Negri. Glasnik socialističnega tajništva Intini pa je naglasil predvsem dejstvo, da bi morala Italija pristati na akcijo v skupni režiji NATO in ES, in je temu dodal še razmišljanje v zvezi z italijanskim gospodarstvom, ki je v veliki meri odvisno od miru na zalivskem območju. Tudi PSDI meni, da bi morali pot do mirne rešitve zalivske krize najti v sredi OZN. a oboroženo akcijo se ogrevajo predvsem' liberalci in republikanci. De Michelis in Rognoni bosta sedaj poročala o rezultatih bruseljskih razgovorov, vendar so opazovalci mnenja, da je odhod italijanskih vojakov le stvar časa, ne glede na stališča posameznih strank. q g V Italiji spet izbruhnile polemike o upravičenosti jedrske energije RIM — Po izjavah ministra za industrijo Battaglie, da bi morali v pričakovanju nove naftne krize ob sedanjih bližnjevzhodnih zapletih ponovno pomisliti na jedrsko energijo, prihaja v Italiji do ostrih polemik. Bat-taglio so najprej podprli liberalci, včeraj pa še socialdemokrati in republikanci. Predsednik PSDI Luigi Preti je poudaril, da je minister Bat-taglia končno jasno povedal, kar je vsa ta leta mislil. Prav tako je Preti z zadovoljstvom ugotovil, kako danes številni politiki in gospodarstveniki navajajo, da so bili trije referendumi novembra 1987, s katerimi se je Italija odpovedala jedrski energiji, zgrešeni. Preti je svoje razmišljanje zaključil s trditvami, da bo v bodoče Italija še bolj odvisna od uvoza električne energije, ki jo sosedje proizvajajo prav z jedrskimi elektrarnami. Republikansko glasilo La Voce Re-pubblicana pa napada ekologiste, ki nasprotujejo jedrski energiji, češ da je nevarna, draga in težko uresničljiva. V zameno ponujajo »ekološko prestrukturiranje produktivnih dejavnosti«. Zelene in radikalce dobesedno razganja ob misli, da bi v Italiji ponovno rabili jedrsko energijo (referendum je namreč zamrznil jedrske elektrarne le za pet let). S poudarkom navajajo, da v svetu odpade le 10 odstotkov nafte za proizvodnjo električne energije. Številka je seveda točna, ima pa le to hibo, da ne drži za Italijo, kjer je odstotek precej višji. V prihodnjih dneh se bo polemika nedvomno stopnjevala, ker bodo v »razpravo« posegle tudi druge stranke. Rugova obsodil srbsko nasilje proti Albancem PRIŠTINA — Voditelj Demokratične zveze Kosova Ibrahim Rugova je na včerajšnji tiskovni konferenci obtožil srbsko vodstvo, da na demokratične načine boja Albancev odgovarja z vse večjim nasiljem. Pri tem je omenil prepoved izhajanja časnika Rilindje, uvedbo začasnih ukrepov v več kosovskih podjetjih, razpustitev skupščine občine Po-dujevo in druge ukrepe srbskega vodstva in zahteval, da jih razveljavijo. Po njegovih besedah policija tudi prisiljuje prebivalce albanske narodnosti, da se vpisujejo v Socialis.-tično stranko Srbije, to je nekdanjo zvezo komunistov in socialistično zvezo. Sporočil je tudi da so na Kosovu z dela odpustili doslej že približno šest tisoč delavcev albanske narodnosti, ki niso sprejeli začasnih ukrepov in niso prišli na delo. Predsedstvo združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo - Božur pa je včeraj pozvalo Srbe in Črnogorce, naj se samoorganizirajo in ustanovijo prostovoljne enote. Edini cilj teh prostovoljnih odredov bo obramba golih življenj in obrambe Srbije in Jugoslavije. Za ta korak so se odločili zaradi, kot so poudarili, vsakodnevnih napadov na vse, kar je skrbskega na Kosovu. V sporočilu je še rečeno, da najnovejši nastopi odcepitvenih sil med albanskim prebivalstvom, Tudjmanovcev, zagovornikov svete muslimanske vojne in ob nenehnem dežurstvu slovenske bele garde dajejo jasno vedeti, da nekateri na ozemlju Srbije in Jugoslavije ne želijo miru. (dd) Sodeloval je tudi v obrambi obtožencev v mafijskih procesih v Locriju Pri Reggio Calabrii mafijski morilci v četrtek umorili znanega advokata REGGIO CALABRIA — V Condofuriju ob jonski obali so v četrtek zvečer ubili znanega odvetnika Francesca Mandalarija. Preiskovalci so ugotovili, da sta 42-letnega odvetnika po vsej verjetnosti pričakala dva morilca, ko se je po rekreacijski nogometni tekmi vrnil domov. Ko je parkiral avtomobil pred svojo vilo, naj bi nanj streljali izza nekega grma in ga ranili, nato pa naj bi ga s štirimi streli hladnokrvno pokončali. Truplo pokojnika (na sliki AP) so odkrili žena in oba otroka, ki so se približno četrt ure kasneje vrnili domov. Za zdaj preiskovalci ne izključujejo nobene domneve, zakaj je prišlo do zločina. Prevladuje pa mnenje; da naj bi bil zločin povezan z odvetnikovo dejavnostjo. Mandalari je namreč deloval na področju, ki je bilo v zadnjih letih prizorišče krutih mafijskih bojev, s celo vrsto ubojev zaradi maščevanja med rivalskimi mafijskimi skupinami. Zato se je namestnik državnega pravdnika, ki vodi preiskavo, odločil, da sodno zapečati odvetnikov urad, da bi tako morda med dokumenti našli povod za še en mafijski zločin. Mandalarijev umor je že osmi v zadnjih šestih mesecih na tem področju. Pri vsem tem je treba še povedati, da je bil Mandalari poklicno vezan tudi na področje bližnjega Locrija, kjer je bil branilec nekaterih obtožencev, ki naj bi po navedbah obtožnice sodelovali pri tako imenovanih maščevalnih umorih Motticella, ki so se začeli pred leti v občinah Africo Nuovo in Bruzzano Zeffirio. Po strogih varčevalnih ukrepih vlade v spopadih v Peruju umrle štiri osebe LIMA — Na ulicah prestolnice Peruja so se takoj po splošnem ljudskem uporu proti strogim varčevalnim ukrepom novega predsednika Alberta Fu-jimorija pojavile močne vojaške enote (na sliki AP), v spopadih pa so doslej adle štiri žrtve, nekaj deset oseb je ilo ranjenih, mnogo pa aretiranih. Tri osebe so padle pod streli policistov, ki so skušali preprečiti ropanje po trgovinah v mestecu Huycan, približno 30 kilometrov od Lime, četrta oseba pa je umrla pri napadu na neki supermarket v predmestju Comasa. Do izropanja trgovin je prišlo še v Tum-besu, na meji z Ekvadorjem, in v Chiclavu, ki leži 750 kilometrov severno od Lime. Načrt splošnega zategovanja pasu, ki ga je predstavil premier in minister za gospodarstvo Juan Carlos Hurado Miller, predvideva 30-kratno povišanje cen naftnih derivatov in za 400 odstotkov dražja živila (sladkor, mleko, kruh in fižol), ki jih je prej subvencionirala država. Ukrepi so bili potrebni zaradi katastrofalnega stanja v gospodarstvu. Inflacija je 4.600-odstotna, kmetijska proizvodnja je lani padla za 14,8 odstotka, od 23 milijonov prebivalcev jih je kar 7 milijonov brezposelnih, zunanji dolg Peruja pa presega 21 milijard dolarjev. Ob teh ukrepih pa je včeraj vlada v Limi sprejela tudi sklep, da bo nacionalna valuta inti odslej prosto nihala. S tem ukrepom želi vlada tudi svojo monetarno politiko podrediti tržnim zahtevam. Sklep so objavili v Uradnem listu, kjer so zapisali, da bodo odslej tudi menjalna razmerja določena izključno na podlagi ponudbe in povpraševanja. Ce pogledamo razmerje do dolarja, je bilo treba v začetku tedna za dolar plačati 200 intijev, nato že 400, v četrtek pa je bil dolar vreden 320 intijev. Konkurenca v javnem informiranju BEOGRAD — Poglavitna cilja osnutka zakona o temeljih sistema javnega obveščanja sta jamstvo svobode javnega obveščanja in uvedba konkurence v jugoslovanskem informacijskem prostoru. To je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal sekretar zvezne vlade za informacije Darko Marin in poudaril, da bi zaostajanje razvoja informacijskega sistema za reformami imelo usodne posledice. Osnutek zakona predvideva popolno svobodo pri ustanavljanju javnih glasil in odpravlja možnost prepovedi objave kakega glasila. Ker naj bi z zakonom odpravili kakršenkoli monopol nad »edino veljavno resnico«, so poenostavili tudi postopek za ustanavljanje javnih glasil. Srhljivi umor rimske uradnice Preiskovalci so priprli vratarja c RIM — V elegantni rezidenčni četrti Prati se še ni poleglo razburjenje, ki ga je povzročil umor 20-letne uradnice Simonette Cesaroni. Po obdukciji je zdravnik zagotovil preiskovalcem, da je dekle umrlo med 17.30 in 18.30, zato je šef letečega oddelka Nicola Cavaliere ponovno pregledal vse alibije in osredotočil svojo pozornost na enega od vratarjev, ki so bili v službi na dan umora. Zaradi tragične smrti mladega dekleta so težki sumi padli na 57-letnega Pietrina Vanacora, ki so ga sicer že priprli, ker kaže, da je njegov alibi vse prej kot prepričljiv. Preiskovalci so dejali, da bi težko pripisali Simonettino smrt maničnemu morilcu, ker je zločinec pustil za seboj nekaj pomembnih razpoznavnih znakov. Oseba, ki je z bodalom iznakazila telo brhke uradnice, je po umoru kar se da skrbno počistila urad. Preiskovalci so v shrambi palače v Ulici Carlo Poma našli skrbno izprane cunje, s katerimi je morilec najbrž odstranil vse madeže krvi. Usoda vratarja pa je menda v glavnem odvisna od analize na čisto drobnih kapljicah krvi, ki so jih preiskovalci našli na njegovi delovni obleki. Vanacore je ob prvem zasliševanju dejal, da je bil na dan zločina stalno pri vhodnih vratih, kjer je kramljal s kolegi, vendar je nato priznal, da Tudi na Hrvaškem težave s pošiljanjem jesenskih nabornikov ZAGREB — Hrvaška vlada je opozorila, da je nedopustno, da posamezne občine ne pošiljajo več rekrutov v druge republike. V tem trenutku je povsem nepotrebno, kot so dejali, »dvigovati politično temperaturo glede tega vprašanja in s kršenjem zakonitosti izzivat nezaželene posledice«. To so posebej poudarili na včerajšnji seji hrvaške vlade, na kateri so tudi ugotovili, da pristojni organi za ljudsko obrambo dobivajo veliko zahtev v zvezi s služenjem vojaškega roka jesenske generacije rekrutov. Poudarili so, da občinski organi ne morejo ustaviti pošiljanja rekrutov z neupoštevanjem stališč občinskih izvršnih svetov in sekretariata za ljudsko obrambo. Povedali so, da dve zagrebški občini - Centar in Dubrava - ter občina Čaz-ma nočejo poslati svojih rekrutov v nekatere republike, (dd) je prav med 17.30 in 18.30 zapustil vratarnico in šel v bližnjo trgovino, kjer naj bi kupil električni kuhinjski mešalnik. Temu je včeraj dodal še verzijo, da se je oddaljil, ker je moral zalivati rastline v nekem stanovanju. Ko so ga preiskovalci vprašali za ime stanovalca, je ostal Vanacore brez besed. V zadnjih tednih je Vanacore spal v stanovanju nekega generala, ki mu je pred odhodom na počitnice prepustil v varstvo dom. Preiskovalci trdijo, da bi se bil po umoru lahko mirno preoblekel v praznem stanovanju in se nato pridružil kolegom v vratarnici. Vanacore je bil zelo priljubljen med stanovalci, ki so soglasno ocenili, da je bil vedno nadvse prijazen. Vanacore je Apuljčan, ki je dolga leta živel v Turinu, kjer je bil zaposlen kot šofer tovornjakov. Vratar v Ulici Poma je postal šele pred štirimi leti, to je potem, ko so v palači umorili neko grofico. Umor izpred šestih let je ostal do danes še brez krivca. Vratarjeva žena trdi, da je bil na dan umora stalno zaposlen, poleg tega pa očitno ne more verjeti, da je njen mož zakrivil tako strašno dejanje. V teh dneh je pri Vanacoreje-vih tudi sin z ženo in 3-letnim otrokom. Hrvaška vlada se bo postavila po robu srbskemu referendumu ZAGREB — Kršitve ustavne ureditve in nespoštovanje avtoritete oblasti ni mogoče trpeti in za preprečitev takšnih pojavov bodo uporabljena vsa sredstva v skladu z ustavo in zakoni. Vsa ta sredstva bodo uporabili, da bi preprečili napovedani referendum o avtonomiji Srbov na Hrvaškem. To je dejal podpredsednik hrvaške vlade dr. Milan Ramljak na včerajšnji seji republiške vlade. Na seji so napovedani referendum ocenili kot politično akcijo, katere neposredni organizatorji še niso znani. Republiška vlada je zato oblikovala .posebno skupino, ki mora spremljati dogajanje in predlagati ukrepe pristojnim organom. Dr. Ramljak je povedal, da referendum pripravljajo v enajstih občinah, občinski organi oblasti pa trdijo, da niso vključeni v organizacijo referenduma, temveč da ga pripravljajo v krajevnih skupnostih. Dr. Ramljak zato sklepa, da akcijo vodi nezakonita organizacija, ki pri tem delno uporablja nezakonite organe upravnega zakona. Povedal je še, da bo hrvaško ustavno sodišče kmalu ocenilo, ali je enostranski akt o ustanovitvi tako imenovane Skupnosti občin Severne Dalmacije in Like ter razpis referenduma v skladu z ustavo ali ne. ■ BEOGRAD — Srbski sekretariat za pravosodje je zavrnil prijavo srbskega četniškega gibanja za vpis v register političnih organizacij z obrazložitvijo, da ime stranke žali javno moralo. To je'prva izmed prijavljenih strank v Srbiji, ki so ji zavrnili registracijo, (dd) Septembra bo man načrt za pizanski poševni stolp Minister za kulturne dobrine Ferdinando Facchiano (v sredini) si J® izve(jen' stvu župana Cortopassija (levo) in predsednika posebnega odbora 1 ^ zgo-cev prof. Jamiolkovskega (desno) ogledal pizanski poševni sto^P .in*e KoneC dovinske objekte ob Trgu dei Miracoli. Kasneje je navedel, da bodojn ostal**! septembra predložili načrt posegov za sanacijo poševnega s*01?®., sedal zgradb na znamenitem trgu. Minister je tudi poudaril, da niso bi redu® križem rok, saj je vlada odobrila odlok, ki bo omogočil že se (^P) vzdrževanje objektov, za izredno in globalno pa bo treba še počaK Po izvolitvi Zanfagninija za župana Merjenje moči v furlanski KD , VIDEM — Deželno tajništvo krščanske demokracije je Klicalo za danes v Vidmu tiskovno konferenco, na kateri “ocenilo nove sestave krajevnih uprav po nedavnih maj-pih upravnih volitvah. Stranka relativne večine želi dati ako globalno sliko vseh uprav, ki so bile v deželi oblikova-® na novo. Istočasno pa je tiskovna konferenca najbrž po-®Kus, da bi vsaj delno utišali polemike, ki so bruhnile na an v furlanski KD, potem ko je bil socialist Piero Zanfag-mi izvoljen za videmskega župana. Izvolitev Zanfagninija n i- Ia neclv°mno prelomnica v videmskem upravnem in Mitičnem življenju, saj je Zanfagnini prvi socialist, ki za-.etje to vplivno mesto, na katerem je v vseh povojnih 45 stih sedel predstavnik krščanskih demokratov. Po Zanfagninijevi izvolitvi se furlansko pokrajinsko °dstvo KD razklalo. Pristaši predsednika deželne vlade 'ssuttija, ki so sprejeli kandidaturo socialističnega vodite-Ja, so ostali v manjšini, medtem ko so pristaši Bertolija, ornellija in Santuza oblikovali novo večino. In prav bivši phnister, poslanec Giorgio Santuz je pred nekaj dnevi z kranov pordenonske zasebne postaje Canale 55 dokaj _ _Q napadel dogovor s PSI. »Ko sem opazil, da prevladuje ožnost Zanfagninijeve kandidature,« je dejal bivši minis-,er' »sem se odločil, da predstavim tudi svojo kandidaturo, er sem bil prepričan, da kandidatura bivšega ministra in P°slanca ne bo naletela na ovire.« Santuz ni sprejel teze lasuttijevih pristašev, da je bila izvolitev Zanfagninija za ~uPana edina rešitev, »ker bi se v nasprotnem primeru ,a(Ialjevalo merjenje moči, od tega pa bi imeli edino korist °munisti, kot se je zgodilo v mnogih krajevnih upravah«. antuz je bil odločno proti tej tezi. »Presenetilo in zagreni-j? file je dejstvo, ko so mi rekli: ne, hvala, ostani doma. ž 0volj bi bilo, da bi me podprli in danes bi bil videmski aPan. Parlamentu bi se odpovedal brez problemov, saj se r drugim ta zakonodajna doba bliža koncu.« V odnosu do socialistov je bil Santuz veliko manj previ-en kot med svojim odgovorom v občinskem svetu in je P°hdaril, da »v videmskem občinskem svetu bomo pazili, a bo Psi spoštoval tiste vrednote, ki so osnova političnega ela krščanske demokracije. Zavzeli se bomo za izpolnitev j®6« programskih točk, tudi tistih, ki jih je nakazala kr-turi' a demokracija«. Ob koncu pa je bivši minister skušal dr delno spodrezati liderstvo predsednika deželnega sve-n.,v deželni KD. »Eden od voditeljev je nedvomno predsodek Biasutti, ob njem pa so še drugi, ki s svojim prispevkom dgatijo stranko. Med te uvrščam tudi sebe.« U Na te obtožbe so v petek odločno in odrezavo odgovori-k.“tisti, ki se spoznavajo v stališčih predsednika Biasuttija«, s° se sestali v Vidmu. Santuzov napad so označili kot jneno interpretacijo, s katero je krnil bogato dialektično “Čanje, ki se mu KD ne odpoveduje«. Glede dogovora o “'alističnem županu pa je bil pokrajinski sekretar Misse-ki v? k°lj odločen: »S svojo strategijo smo omogočili novo jn .°lj razčlenjeno ter pomembno prisotnost KD v vseh j, tttlcionalnih telesih, ki smo jih v prejšnji mandatni dobi v Koliko prezrli in katerih vodstvo smo prepustili drugim«. ok* si je z dogovorom, trdi Missera, zagotovila večino v , Dcij) ’ - - j.ruskem odboru, ima vodstvo zavoda za cenene gradnje Č-P, vodstvo videmske KZE, ob zapadlosti mandata seda-s^e9a predsednika pa bo dobila tudi predsedstvo trgovin-(joj. .Kliinnice. Poleg potrditve v vodstvu pokrajine bo KD še eno odborništvo v vladi, ki jo vodi Biasutti. vladi, ki jo vodi Biasutti. (j .1° je osnova za razpravo, menijo prijatelji predsednika p;; me vlade, izogniti pa se je treba »cenenim interpreta-ClJaiH« kot je Santuzova. Pordenon pripravlja mednarodni workshop PORDENON — V sredini septembra bo v gosteh v Pordenonu dvajset mladih evropskih umetnikov, ki se bodo udeležili mednarodnega wor-kshopa za mlade vzhodnoevropske umetnike. Udeležence, ki bodo gostje Deželnega inštituta Furlanije-Julijske krajine za preučevanje evropskih tokov, so izbrale kulturne službe avstrijskega, nemškega, madžarskega in poljskega veleposlaništva. Mladi umetniki, ki so diplomirali na akademijah za umetnost ali na sorodnih zavodih na univerzitetni ravni, bodo preživeli v naši deželi teden dni. Program njihovega bivanja predvideva vrsto predavanj znanih izeveden-cev, srečanja z umetniki in obisk najpomembnejših razstav. Predvsem pa bodo mladi imeli možnost, da skupaj pripravijo razstavo svojih del, ki bo odprta 15. septembra. Na srečanju bo tudi možnost po-glabljan vrste vprašanj. Med temi bodo nedvomno težnje sodobne umetnosti, načrtovanje, kulturna politika. Pogovorni jezik bo angleščina. Potem ko so pred časom zapustili Tirano V Venetu mladi albanski begunci VICENZA — Včeraj je prispela v Veneto in sicer v občino Barbarano Vicentino pri Vicenzi skupina albanskih beguncev. Gre za 75 od skupno 830 beguncev, ki so prejšnjih mesecih zapustili Albanijo po dolgih pogajanjih z oblastmi Tirane. V skupini je 68 moških in 7 žen različnih starosti, saj ima najmljaši med njimi 15 let, najstarejši pa 43. Skupina, ki je doslej stanovala v begunskem taborišču Restinicco pri Brindisiju, je začasno nastanjena pri podporni ustanovi »Raggio di sole«. Tu sta begunce sprejela odbornik Pierantonio Belcaro in vodja deželpe službe za izse-Ijeništvo Rocco Rescigno in podžupan občine barbarano Cinzia Toninello. Od albanskih beguncev, ki jih je sprejela v goste dežela Veneto, bo najbrž le majhen del odstal v Italiji. Petdeset beguncev je že izrazilo željo, da bi se preselilo v ZDA, Avstralijo in Švico, ostali pa bi želeli živeti v Italiji. Italijansko zunanje ministrstvo je že navezalo vse potrebne stike, da bi omogočilo uresničitev želje beguncev. Tistim pa, ki bodo ostali v Venetu bo deželna uprava pomagala do službe. Kaže, da je deželna vlada že navezala stike z raznimi podjetji, ki bi beguncem lahko omogočila vsaj začasno zaposlitev. Italijanska država je vsem zagotovila brezplačno stanovanje in hrano za 45 dni in denarno podporo. V tem času naj bi rešili vsa vprašanja za tiste, ki bi se radi preselili na tuje. Ostalim pa bo dežela Veneto pomagala, da se kolikor je mogoče kar najbolje vključijo v stvarnost Veneta. Na področju prevozov spet vroče RIM — Na področju prevozov se odnosi med Italijo in Avstrijo spet zaostrujejo. Proti stališčem avstrijske vlade spet protestirajo združenja italijanskih avtoprevoznikov, ki tokrat še ne razmišljajo o blokadi avtoceste, pač pa zahtevajo, naj minister Bernini kratko-malo zapre za komercialni promet vse prehode z Avstrijo. Zapora naj bi veljala vse dokler »ne bodo italijanska in avstrijska podjetja na isti ravni«. Povod za spor so kot vedno dovoljenja za prehod avstrijskega ozemlja. Kaže, da so italijanski avtoprevozniki že izčrpali dogovorjeno število dovoljenj, ki ne zadoščajo potrebam, avstrijska vlada pa vse do 14. avgusta noče izdati novih, navzlic težavnemu stanju italijanskega avtoprevoz-ništva. Po mnenju prevoznikov Dunaj svojstveno tolmači bilater-lane odnose s sosednjo f}ržavo-Zato zahtevajo, naj italijanska vlada sprejme povračilne ukrepe. Obnovili bodo stari portoroški Palače LJUBLJANA — V vili Tartini v Strunjanu je včeraj v navzočnosti slovenskega ministra za turizem in gostinstvo Inga Paša italijanski partner Giacomini z direktorjem hotela Palače v Portorožu Valičem ter direktorjem portoroškega Kazina Spinellijem podpisal predpogodbo za obnovo in ponovno odprtje elitnega hotela stari Palače v Portorožu (na fotografiji). Tako naj bi ta znameniti hotel spet postal postojanka visokega evropskega turizma in element kulturne in krajevne identitete. Kot organizator tega projekta, ki predvideva okrog 70 odstotkov domačega in 30 odstotkov tujega kapitala, je dejavno sodelovalo mednarodno podjetje Slovenijales iz Ljubljane z generalnim direktorjem dr. Matijo Škofom na čelu. Slovenijales bo predvidoma opravil veš inženiring in opremo novega hotela, ki naj bi bil odprt v 3 letih. Ob tej priložnosti so ob udeležebi vseh partnerjev, ministra in predstavnikov občine Piran ter portoroških hotelov z ogledom in kosilom tudi odprli novi visoko kvalitetni turistični objekt Slovenijalesa vilo Tartini v Strunjanu, ki je pripadala Protokolu Izvršnega sveta Slovenije, zdaj pa jo je vzel za 25 let v najem Slovenijales in temeljito prenovil. Zanimivo pa je, da je kot partner italijanskega poslovneža Giuseppeja Giacominija, gospodarstvenika iz Furlanije, aktivno sodeloval kot drugi italijanski partner slovenski rojak Eugen Pahor iz Devina, ki je v pogovoru odkril, da je s svojimi investicijami nedavno sodeloval tudi v Rogaški Slatini, zdaj pa pripravlja še večjo udeležbo v proizvodnjo umetnih vlaken v Metliki. Bogdan Pogačnik Z gledališko predstavo slovo Laboratorija «DMIN — Ob prisotnosti predstav-b0tj0v krajevnih in deželnih oblasti letos C*anGS popoldne v Huminu zaprli tabo ° m izvedbo mednarodnega m, Jurija komuniciranja. Sicer pa se Prišl'1 “^eieženci laboratorija, ki so fonsVu Numin iz evropskih in neev-0(i K1*1 dežel že nekaj dni poslavljajo ttlmsl0Stiteliev gostoljubnega hu-9tash ?a Prebivalstva z zanimivimi prir jnimi, filmskimi in gledališkimi pa s “[Ivami. Te tri umetniške smeri fat°riju 6 tUC^ osnova za d®!0 v labo- Po^^kov večer so mladi udeleženci stveatlli glasbi in sicer z dokaj svoj-sklartK izvedbo starejših in sodobnih kiju “ s keltsko harfo, navadnimi in bil n Mimi flavtami. Snočji večer je stavip Posvefen filmu in sicer s pred-$o jj.lVj0 filmov in dokumentarcev, ki Vo^ Popravili mladi udeleženci pod CalonVOm.Bruna Bigonija in Mimma tatorP;restBa- Mladi filmarji so v Labo-cije JJ1 Poskrbreli za vse faze realiza-Skhsov a: Priprave scenarija, po- taže p' .snemanja, vaj z igralci in mon-Vsak /'fnavili so štiri filme, ki trajajo tazlij^° 15 minut. Filmi obravnavajo V Vzu 6 terne: od vprašanje sprememb u*iehja°ri Evropi, do krajevnega ži-klfitcj ' J? odnosov med fantom in de-[■vovai 'Predvajanju filmov je prisos-ki je st lvši minister Giorgio Santuz, Drevir Pr*iafel] laboratorija. kabota. P.a se bodo mladi udeleženci 2 91edawjja Poslovili od Huminčanov ^Našani k° Predstavo, ki obravnava , 0 prert Pekla. V bistvu gre za potu-apfizoriij av°' ki jo bodo postopno *n lil]rn v devetih različnih prizoriš-Neclstav*’10; Skupaj z mladimi sta * zio An?r^Pravrla Claudio Bernardi Še ptAlberone. vu^toriia ^“dstavo pa bo direktor la-. taetn or,, runo De Marchi v poslo-b^ljenp °ru skušal narediti obračun tp Q naq II? dela. Ob tej priložnosti B.icer . vse najboljše udeležen-v k 1 priw.,,si.b°do v nedeljo udele-fovai^ftaliek ?e Poslovilni praznik, an iz H,, P3 bodo dokončno odpo-utnina. Sežanski RK končal akcijo zbiranja oblačil Sežanska občinska organizacija RKS je te dni uspešno zaključila tradicionalno akcijo zbiranja oblačil, obutve in posteljnine, ki je potekala po vsej Sloveniji. Kot nam je dejala sekretarka Irena Husu, so zbrali veliko rabljenega, a uporabnega materiala (oblačil). Posebna zahvala gre aktivistom RK, ki so prostovoljno pomagali pri zbiranju in sortiranju blaga, kakor tudi pripadnikom JLA za prevoz. Vse leto bodo zbrano blago razdeljevali posameznikom - socialno ogroženim prebivalcem in družinam, ki so take pomoči potrebni. Imajo tesne stike s patronažno službo in socialnimi delavkami, ki bodo poskrbele za razdelitev. Sicer pa so vrata na sedežu RK v Sežani odprta vsak delavni dan in kdor je potreben tovrstne pomoči (obleke), mu jo bosta zaposleni delavki rade volje dali. Kri pa je neprecenljiva tekočina v teh poletnih dneh, ko se na naših cestah zgodi veliko število nesreč. Tega se zavedajo tudi številni prostovoljni krvodajalci, ki jim mogoče posvečamo še premalo pozornosti. Tega se zavedajo tudi na republiškem Rdečem križu. Tako bodo organizirali srečanje krvodajalcev Slovenije, ki bo v soboto, 18. avgusta v termalnem kopališču Banovci pri Veržeju v občini Murska Sobota. Domači krvodajalci bodo udeležence pričakali s tradicionalno slovensko jedjo, kruhom in soljo, popeljali jih bodo na ogled mlina na Muri, manjkalo pa ne bo kulturnega programa z zanimivimi zabavnimi in družabnimi igrami. Krvodajalci bodo lahko izkoristili možnost celodnevnega kopanja v bazenih s termalno kakor tudi normalno vodo. Med družabnimi igrami bo gotovo najbolj zanimiva izbira za miss krvodajalk, saj bo prvouvrščeno čakalo 7-dnevno bivanje v Termalnem kopališču Banovci. Na srečanje nameravajo z avtobusom oditi tudi sežanski krvodajalci z družinskimi člani. Vse potrebne informacije bodo dobili na sedežu OO RKS Sežana, tel. 73-538, kjer se lahko do 14. avgusta prijavijo na srečanje. -oks- BTP ŠTIRILETNE OBVEZNICE • Štiriletne obveznice BTP s koriščenjem 1. julija 1990, zapadejo 1. julija 1994. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • Obveznice se nudijo po 97,70% ceni; lahko se rezervirajo pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih do 14. avgusta do 13.30. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta margi-nale); po ponudbi, ki je sestav- ljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizio-ne)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku. • Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju- • Obveznice se koristijo s 1. julijem 1990 in zato je treba ob vplačilu, 20. avgusta, doplačati dozorele obresti, poleg cene, ki bo iznešena na dražbi. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 14. avgusta Najvišji letni donos Bruto % 13,68 Neto % 11,93 Minister De Lorenzo odgovoril Brancatiju Pomirjujoče pojasnilo o kakovosti naših voda Minister za zdravstvo De Lorenzo je včeraj z brzojavko odgovoril na dopis, ki mu ga je 23. julija poslal deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine Brancati, da bi ga opozoril na nesoglasje med podatki o stanju kopaliških voda v naši deželi, ki jih je prejšnji mesec razširilo ministrstvo' za zdravstvo in onimi, s katerimi razpolaga tukajšnja deželna uprava. Naše deželne upravitelje je posebno presenetilo dejstvo, da je ministrstvo objavilo podatek, po katerem naj bi kar 47,8 odstotka obale Furlanije-Julijske krajine ne bilo primerne za kopanje. Minister v svoji brzojavki zdaj podčrtuje, da se ta podatek ni nanašal izključno na kakovost voda, saj je jemal v poštev tudi tista morska in obmorska območja, na katerih ni mogoče oziroma ni dovoljeno kopanje zaradi prisotnosti infrastruktur, kot so pristanišča, ali pa zaradi raznih služnosti in vinkulacij, npr. zaradi prisotnosti poligonov in parkov. Minister je nadalje napovedal, da se bo odbornik Brancati lahko o celotni zadevi podrobneje pogovoril z glavnim ravnateljem služb javne higiene pri ministrstvu za zdravstvo Totijem, ki se bo mudil v Furlaniji-Julijski krajini na začetku prihodnjega meseca. Dejansko se bo Toti mudil v naši deželi 7., 8., in 9. septembra. V načrtu ima že več srečanj in sestankov, med drugim tudi z deželnim odbornikom Brancatijem, s katerim bi moral govoriti o kemijskih in mikrobioloških analizah kopaliških voda, pa tudi o naravnem pojavu »razstopljenega kisika«, ki je že dolga leta razširjen v Gradeški laguni. Deželni odbornik je odgovor ministra De Lorenza na kratko komentiral v tiskovni noti. V njej je izrazil upanje, da bodo srečanja z ministrskim funkcionarjem dejansko omogočila potrebna obojestranska pojasnila. Predvsem pa je poudaril željo, da bi se v bodoče ne ponavljala takšna nesoglasja glede kakovosti kopaliških voda v Furlaniji-Julijski krajini, kakršnim smo bili priča letos. Sicer pa so prav v teh dneh prišli v javnost novi podatki o kakovosti kopaliških voda v naši deželi. Gre za iz- sledke bakterioloških in drugih analiz, ki so jih opravili raziskovalci Univerze v Gradcu 27. julija na vzorcih obalnih voda ob najpomembnejših kopališčih v Furlaniji-Julijski krajini. Ti podatki so na splošno zelo ugodni in potrjujejo izsedke podobnih analiz, ki so jih v zadnjih časih opravili Zeleni škuner, razne krajevne zdravstvene enote in še druge ustanove. Graški raziskovalci so ugotovili, da so vrednosti vseh parametrov odločno pod varnostmi mejami, ki jih določajo norme Evropske gospodarske skupnosti. Tudi kar zadeva prozornost in druge organoleptične lastnosti voda, so rezultati ugodni. Univerza v Gradcu na osnovi pogodbe z deželno upravo Furlanije-Julijske krajine sistematično preučuje predvsem kakovost voda pred Grade-žem in Lignanom. Tu je po njenih raziskavah voda primerna za kopanje. Med drugim v njej niso zapazili niti sluzastih tvorb, ki so značilna za izredna morska cvetenja. Graški raziskovalci ob koncu svojega poročila o analizah z dne 27. julija napovedujejo, da bodo v prihodnjih tednih opravili še vrsto podobnih analiz in da bodo potem objavili podrobnejše poročilo o stanju kopaliških voda v Furlaniji-Julijski krajini s higienskega vidika. Druge podatke o kakovosti voda v goriški pokrajini objavljamo na goriš-ki strani. Obvestilo KZ Kmečka zveza obvešča vinogradnike in cvetličarje, da bodo imeli možnost razstavljati in prodajati svoje pridelke v okviru Kmetijskih dnevov, ki bodo od 14. do 17. septembra v Bo-ijuncu. Prodajali bodo lahko tako sami neposredno kot preko posrednikov. Kdor bi potreboval dodatne informacije in pojasnila, se lahko obrne na Kmečko zvezo na tel. 362941. Pogovor z njenim predsednikom Marnom Gialuzom Prvi uspehi preobrazbe družbe CULP v podjetje za pristaniške storitve Prandinijevi odloki za racionalizacijo italijanskih pristanišč, ki so predzadnjo zimo po vsej državi povzročili toliko polemik, so vsaj v Trstu imeli precej pozitivne posledice. Zaslugo za to pa gre prej kot samim odlokom - ki bi v normalnih pogojih lahko imeli v Trstu celo katastrofalen učinek na konvencionalen (nekontejnerski) promet - pripisati podjetnosti nekaterih ekonomskih subjektov. Med te sodi prav gotovo Enotna družba pristaniških delavcev (CULP), ki se je v novem kontekstu še najbolje odrezala: CULP namreč uspešno opravlja prehod iz »rezervoarja« delovne sile v podjetje, ki nudi storitve in ki po novem lahko enakopravno vpliva na upravljanje pristanišča. To je še toliko bolj vredno pozornosti, ker je tržaška CULP znala izkoristiti v svoj prid prav tiste odloke, katerih namen je bil ukiniti enotne družbe pristaniških delavcev. Tržaška družba je namreč med prvimi v Italiji izkoristila možnost, ki so jo nudili novi odloki, da se delno spremeni v podjetje: CULP po eni strani še vedno opravlja svoje staro delo, tako da nudi delovno silo špediterjem ali ladjarjem, po drugi strani pa je organizirala celovito mrežo pristaniških storitev, s katerimi lahko organizira celoten proces raztovarjanja, uskjadiš-čevanja in natovarjanja blaga. ' Da bi osvetlili preobrazbo Enotne družbe pristaniških delavcev, moramo vsaj na kratko povedati, kako je družba delovala pred uvedbo odlokov. Družba je s predpisom o obvezni delovni rezervi vsake pristaniške operacije imela pred uvedbo odlokov zagotovljeno delo. Ministrski dekreti pa so to rezervo skrčili. Po novem imajo družbe pristaniških delavcev pravico do delovne rezerve samo pri raztovarjanju in natovarjanju blaga, organiziranje in nadziranje dela na pomolu pa sodi izven delovne rezerve. Na ta način je imela družba vse manj možnosti, da zaposli svoje delavce, poleg tega pa je postala razlika med ceno dela v rezervi ali izven nje tako velika, da so bili delavci ob velik del dohodkov. Zaradi tega se je CULP odločila, da izkoristi možnost ustanovitve svoje podjetje, s katerim dejansko nadaljuje Mauro Gialuz (Foto Križmančič) delo, ki ga je opravljala že prej, tako da organizira in nadzira delo na pomolih. Nov status pa ji tudi omogoča, da sodeluje pri iskanju novih partnerjev za tržaško pristanišče in da neposredno kontrolira in sooblikuje tarife pristaniških operacij. Podjetje, ki se imenuje Compagnia-Impresa portuale, je začelo delovati 1. marca letos in je že doseglo otipljive rezultate, ki mu omogočajo še nadaljnji razmah. O uspehih novega podjetja smo se pogovorili s predsednikom Enotne družbe pristaniških delavcev Maurom Gialuzom, ki nam je orisal celotno ozadje, ki je družbi omogočilo, da se uveljavi na pristaniškem obzorju. Tržaška Avtonoma pristaniška ustanova (EAPT), ki je do uvedbe odlokov imela dve funkciji (bila je pomorska oblast in hkrati ekonomsko podjetje), se je skoraj povsem odrekla svoji gospodarski funkciji: po novem upravlja namreč samo kontejnerski promet, medtem ko je vse ostale operacije na pomolih liberalizirala. Zaradi tega pa je morala seveda izdati dovoljenja za upravljanje drugih terminalov in storitev. Taka dovoljenja so prejele štiri družbe, ki upravljajo specializirane terminale. CULP pa je prejela neke vrste »transverzalno« dovoljenje - kot je dejal Gialuz - ki ji omogoča, da opravlja pristaniške operacije z vsakovrstnim blagom. Poleg tega je EAPT s posebnim dogovorom dala CULP na razpolago vse naprave, potrebne za pristaniške operacije, od žerjavov naprej (edini lastnik teh naprav v pris5?' niškem območju je vselej bila EAPT)-Pomoč pa je družba prejela tudi od Sklada za Trst, ki ji je namenil eno milijardo lir letno za nakup potrebnih pristaniških naprav. Zaradi tega spleta ugodnih okoliščin novo podjetje lahko nudi tudi nižje tarife (nižje so seveda tudi zato, ker so vse pristaniške operacije v režiji enega samega podjetja). Nekatere tarife so celo za 10 odstotkov nižje kot lani, druge pa so kljub inflaciji ostale nespremenjene. Na ta način je CIP pridobilo tržaškemu pristanišču tudi nove partnerje: gre za furlansko industrijo Danieli, ki bo v prihodnjem poj' drugem letu poslala skozi tržaško pristanišče 30 tisoč ton svojih proizvodov, za tovore banan (ena lad^a na m®' sec) in za druge tovore iz Češkoslovaške, Madžarske in Avstrij®' Trenutno pa zaupajo tudi v druge sektorje, kot so lesni proizvodi, kiwi (o katerih smo pisali pred nekaj dnevi) itd. Kljub omenjenim rezultatom pa situacija ni povsem rožnata. Novo podjetje bremenijo v glavnem sicer že kronične pomanjkljivosti tržaškega pristanišča in njegovega zaledja, katerim gre dodati še nekatere problem®’ ki jih povzročajo prav Prandinijevi odloki. Med kronične bolezni našega pristaniškega življenja sodijo prep redne študente, povečal pa se obrok, in sicer z 80 na 120 tisoč m- Z odlokom predsednika republike Razpuščeni politični organi tržaške KZE Predsednik republike Francesco (~°ssiga je v četrtek podpisal odlok o izpustu skupščine Tržaške krajevne zdravstvene enote št. 1. S skupščino Pa zapadeta tudi oba izvršna organa kZE, in sicer upravni odbor in pred-Sednik, socialist Jacopo Rossini. . Razlog za ta drastični odlok izhaja 'z dejstva, da skupščina Tržaške kra-)evne zdravstvene enote ni v predpi-sanem časovnem roku odobrila pred-računa. In da se to ni zgodilo, so odgo-vorne politične sile, ki so zastopane v skupščini in ki skozi toliko mesecev ‘dso uspele najti skupnega jezika, zato s° kar naprej povzročale pomanjkanje 'egalnega števila in tako onemogočale dfilo tega izvoljenega organa. Iz tega razloga se je vladni komisa-dat Fjk sredi letošnjega junija odlo-. h' da suspendira vodilne organe KZE in uvede komisarsko upravo. Za komisarja je imenoval šefa svojega kabine-dr. Domenica Mazzurca. Komisarska uprava bi bila morala trajati vse dokler se ne bi končal birokratski postopek za razpust vodilnih organov tržaške KZE, ki ga je medtem začelo Ministrstvo za notranje zadeve. Toda suspendirani vrh KZE se je obrnil na kiaželno upravno sodišče (TAR) in po zaslugi pomanjkljive utemeljitve sus-Panzije pravdo tudi dobil. Po slabih treh tednih so tako skupščina, upravni °dbor in predsednik KZE spet dobili Svoje polnomočje. V Rimu pa se je postopek za razpust Medtem nemoteno nadaljeval, vse do Predvčerajšnjim, ko je predsednik re-Publike podpisal ustrezni odlok, ki so 9a takoj posredovali tržaški prefektu-[*■ Le-ta pa je za izrednega komisarja rzaške KZE nemudoma spet imenova-,a dr. Domenica Mazzurca, ki bo s svo-J|M - kot sam pravi - tehničnim uprav-Janjem, usmerjenim predvsem v ko-lst tistih, ki se morajo posluževati Mhišničnih storitev, začel še pred ve-lkim šmarnom. Izredna komisarska uprava tržaške ''Z.E bo predvidoma trajala do konca jMtobra, ko naj bi začel veljati nov za-K°rt o upravnih organih krajevnih zdravstvenih enot. Seveda, če se medtem ne bo v krajevnem političnem loncu skuhala kaka nova ideja, npr. o prizivu na upravno sodišče Dežele Lacij, ki je pristojno za rimske upravne akte. Politični voditelji tržaške KZE so namreč v tem času skoraj vsi na dopustu in le ugibamo lahko, kako bodo po vrnitvi reagirali na novo izgubo svojih stolčkov... - Včeraj se je ob vesti o razpustu političnih organov KZE že oglasil tržaški sindikat delavcev v javni upravi FP-CGIL, ki upa, da se bo s tem ukrepom končno le končala institucionalna kriza, ki se je začela junija. Sodba sindikata FP-CGIL o vsej zadevi pa je izredno kritična, še zlasti, ker politični organi KZE po uspešnem prizivu na TAR niso storili prav ničesar za reševanje nakopičenih problemov javnega zdravstva v Trstu. Po dveh julijskih sejah se je namreč upravni odbor KZE mirno odpravil na dopust - ugotavlja FP-CGIL - očitno v optimističnem prepričanju, da mu položaj tržaškega zdravstva to gladko dovoljuje. Seminar KD o turističnem sodelovanju s Slovenijo »Možnosti sodelovanja med našo deželo in Slovenijo na področju turizma« bo tema seminarja, ki ga odsek za turizem pri tržaški Krščanski demokraciji prireja v petek, 24. avgusta, ob 11. uri na sedežu stranke v palači Diana. Seminarja se bo po napovedih udeležil tudi minister za turizem republike Slovenije Ingo Paš. Napoved o seminarju je včeraj objavil odgovorni za turizem pri tržaški KD Damele, ki je hkrati izrazil veliko zadovoljstvo ob ugodnem gibanju letošnje turistične sezone. Po podatkih letoviš-čarske ustanove se je namreč turistični obisk v naši pokrajini glede na pretekla leta občutno povečal, za kar gre največ zaslug vrsti novih iniciativ in povečani skrbi za obiskovalce našega mesta. Problemi turističnega sektorja in nov deželni zakon, ki ga zadeva, bodo tudi ena od tem Praznika prijateljstva, ki ga tržaška KD prireja konec meseca na Proseku. Zaradi ponavljajočega se zapiranja občinskih uradov Zahodnokraški rajonski svet iz protesta prekinil delovanje Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Renato Busetti in načelniki svetovalskih skupin, ki so v njem zastopane, so se včeraj sešli s tržaško občinsko odbornico za decentralizacijo Ariello Pittoni. Predmet srečanja je bil sklep, ki ga je rajonski svet sprejel 4. julija letos in ki se nanaša na prekinitev delovanja tega izvoljenega telesa za nedoločen čas zaradi neustreznosti občinskih uradov za zahodnokraško območje. Te urade so namreč že večkrat zaprli, pa čeprav služijo perifernemu območju, ki je od mestnega središča oddaljeno skoraj 15 kilometrov. V tiskovnem sporočilu predsednika Busettija je nadalje rečeno, da sestanek ni obrodil nobenega konkretnega rezultata, saj predstavnica občinske uprave ni prinesla nikakršnega otipljivega predloga za čim hitrejšo rešitev tega za Zahodni Kras zelo pomembnega problema. Zahodnokraški rajonski svet je na tej osnovi nato povsem logično in soglasno sklenil, da bo nadaljeval s svojo protestno akcijo, in to vse dotlej, dokler ne bo občinska uprava poskrbela za realna jamstva, na osnovi katerih bo mogoče zagotoviti neprekinjeno odprtje in torej delovanje uradov zahodnokraške občinske izpostave. Povrhu pa rajonski svet od občinske uprave zahteva tudi jamstva o tem, da nima nobenih načrtov o dokončnem zaprtju teh uradov. V Prosvetnem domu na Opčinah Z »živo obrtjo« se je sinoči pričel Tabor 90 S sinočnje otvoritve razstave (Foto Magajna) Z otvoritvijo dvojne razstave »Živa obrt« se je včeraj v Prosvetnem domu na Opčinah pričel že tradicionalni poletni praznjk Tabor. Razstavo sta predstavili Živa Gruden in Marija Sosič, obsega pa izdelke lončarske zadruge Lipa iz Špetra v Beneški Sloveniji ter krožka openskih žensk in deklet »Ob pletenju in še kaj...«. Gre za res zanimive eksponate, ki vsak po svoje dokazujejo, da tudi med nami ne primanjkuje pridnih rok in iznajdljivosti. Po programu naj bi otvoritveni večer zaokrožili Tonca in Vanča, žal pa sta nastop morali odpovedati zaradi bolezni. Tabor 90 se bo popolnoma razživel v nedeljo, 12. avgusta. Zjutraj bo na sporedu otroški ex tempore, ob 15. uri bodo odprli kioske, ob 18. uri pa se bo pričel kulturni spored, v okviru katerega bosta nastopila baletna skupina ŠD Mladina iz Križa in folklorna skupina Osnovne šole France Bevk z Opčin. Nedeljski večer se bo zaključil s plesom ob zvokih ansambla Happy day. V ponedeljek in torek bosta zvečer igrala ansambla Karavanke oziro- ma TAIMS, praznik pa se bo zaključil v sredo, 15. avgusta, se pravi na veliki šmgren, ko bo popoldne koncert godbe na pihala iz Ricmanj pod vodstvom Enia Križanovskega, zvečer pa bo ples z ansamblom TAIMS. V Nabrežini praznik KPI Danes se bo v Nabrežini začel festival komunističnega tiska, ki ga na igrišču KD Sokol prireja tamkajšnja sekcija KPI. Drevi ob 20.30 bo nastopil znani tržaški kantavtor Alfredo Laco-seliaz, ki bo nabrežinski publiki predstavil svoj novi kabaret. Ob 20.30 bo za ples in dobro voljo poskrbel ansambel Lojzeta Furlana. Bralce bi opozorili, da bo jutri ob 19.30 zaigrala godba na pihala Nabrežina. Praznik se bo nadaljeval do srede. Vsak večer bo ples z ansambli Happy day in Lojze Furlan. Razgovor s slovenskim radioamaterjem Ervinom Gombačem Po neuradnih vesteh naj bi ga poslali na Prosek Z radiom si jc mogoče ustvariti mrežo prijateljev po vsem svetu ^Ervin Gombač že več kot 15 let po-^ eta veliko svojega prostega časa ra-s.^amaterstvu. Doma je iz Lonjerja, .aj pa obnavlja hišo v Bazovici, kjer Ie najprej uredil sobo z raznovrstni-vi! P^ajniki in sprejemniki in posta-tudi kakih 13 metrov visoko ante-j : V službi je pri podjetju Iret, ki iz-s’uje civilne in vojaške oddajnike in t^lemnike. Večino radijskih apara-jaj Je kupil, precej pa jih je tudi izde-- satn. S svojim znanjem je priskočil do Eorn°č tudi leta 1976, ko je prišlo le slovitega potresa v Furlaniji. Po-hih se le udeležil vrste vsedržav-am !n Mednarodnih tekmovanj radio-aterjev in dobil tudi precej pri-hipPE Ered nekaj leti je osvojil prvo le n na tekmovanju Alpe-Adria, ki OsfEptekalo na vrhu Triglava. Od vseh je tt kandidatov je napravil največ-°dr) i V*l° radijskih povezav z najbolj n Njenimi kraji. Tudi na vsedržav-e g. tekmovanju "Contest italiano 40 °dli- na kratkem valu se je večkrat pt^/M0 uvrstil, enkrat pa je dobil tudi br0 .na9rado. Ervin Gombač se je do-MovaZP*cazat tudi na svetovnem tek-1° paRju radioamaterjev, ki je poteka-Sacir kakimi sedmimi leti v organi-prvi1 združenja iz ZDA. Osvojil je MoTSt° med Italiiani- deigj Q kdo ne ve, kaj pravzaprav r^ij^^odioamaterji. Bi nam lahko ZrijPptoamaterstvo je tehnično — dijsp.,Veru hobi, ki ga na podlagi ra-n Povezav goji na tisoče Ijibite- SA Vabi turistična agencija na potovanja polna doživetij SAN ° Pot°vanja polna doživeti) vEqas ANCISC0 ' L0S ANGELES ■ LAS ^ ' pHOENIX - PALM SPRINGS in CANVOki Grand canvon, brvce PO mirn ’ ZI0N CANVON, s splavom 'Mi, |etafM delu reke Kolorado — 14 M, iq PAN AM in avtobus. Odhod: , 390 -Cena 1.999 US dol , 'ZRaei ways p/T 8 dni, letalo Adria Air-' Cena ega ' A'kat- °dhod 29- 11- 199°-int ^ ^ in prijave: TURISTIČNA. - Te|' (061)3^0868 LiUb'iana ' Tit°Va 38 Ijev po vsem svetu. Z radiom je mogoče ustvariti mrežo prijateljskih odnosov brez meja in ne glede na narodnost, barvo kože, versko ali politično prepričanje. Kako je mogoče postati radioamater? »Treba je opraviti poseben izpit, na katerem mora kandidat dokazati znanje s področja radiotehnike, telegrafije in radijskih pravil. Dovoljenje za uporabo radijske postaje izda ministrstvo za pošto in telekomunikacije. Za ta hobi pa je treba imeti veliko časa, pa tudi precej denarja je treba žrtvovati zanj.« Radioamater in CB (Citizen Band, ki lahko oddaja le na mestni valovni dolžini — op. ur.) sta dve različni kategoriji. Nam lahko razložite 'razliko? »Najprej je treba povedati, da CB ne opravijo nobenega izpita. Dovolj je napisati prošnjo in plačati takso. Poleg tega CB dejansko uporabljajo "radio igrače", ki smejo imeti samo od 5 do 10 V moči. Radiamaterji pa imajo lahko 300 V izhodne moči.« O čem se lahko pogovarjate z radioamaterji iz vsega sveta, s katerimi se povezujete, in v katerih jezikih govorite? »Vsebina teh radijskih pogovorov je v glavnem tehničnega značaja. Pogo- varjamo se lahko o delovanju raznih aparatov, anten, o vremenu in podobnem. Če pa hočem na primer nekoga vprašati, kako se počuti, ne smem uporabljati svojega, oddajnika. Radio namreč po zakonu nikakor ne sme nadomeščati telefona. Kar pa zadeva jezik, se v glavnem sporazumevamo v angleščini, španščini in ruščini.« Radioamaterji so pomembni v slučaju, ko druga komunikacijska sredstva ne delujejo... »Prav zato jih je mnogo vključenih v civilno zaščito. Radioamaterji imajo svoje postaje tudi na prefekturi kraja, kjer stanujejo, ta pa je povezana z ostalimi prefekturami v državi. Te postaje so vedno pripravljene za vzpostavitev radijskih povezav v primeru nesreč, naravnih katastrof ipd. Med potresom v Furlaniji smo tudi mi radioamaterji nudili pomoč prebivalstvu, sam sem bil z dvema kolegoma v kraju Moggio Udinese. Ker so bile telegrafske linije prekinjene, smo morali mi oddajati in sprejemati telegrame preko postaje, ki so jo drugi radioamaterji imeli na tržaški pošti. Sporočila ponesrečencev so tako lahko šla po vsem svetu... (hj) Na sliki (foto Križmančič) radioamater Ervin Gombač Openci zbrali 1.300 podpisov proti premestitvi g. Žerjala V openski župniji so slovenski verniki 29. julija začeli z zbiranjem podpisov proti premestitvi dolgoletnega župnika g. Viljema Žerjala. Doslej so jih na Opčinah, Ferlugih in Banih zbrali več kot 1.300. Po sicer neuradnih vesteh kaže, da nameravajo župnika premestiti na Prosek, kjer bo 15. septembra ostalo prazno mesto. Frančiškana, ki je do sedaj štiri leta opravljal župnijske dejavnosti, so namreč odpoklicali nazaj v Slovenijo. Škof mora torej dobiti novega župnika. Ena izmed možnih rešitev naj bi bila ta, da bi slovenski salezijanci prevzeli opensko župnijo, g. Žerjala pa naj bi poslali na Prosek. O tem se je šušljalo že junija, vest pa vsekakor še ni potrjena. Treba je povedati, da imajo salezijanci na razpolago več duhovnikov, kf so v glavnem iz Slovenije. Sedaj imajo župnika v Trebčah in na Repentabru. Župnik Žerjal nam je povedal le, da ni dobil nobenega uradnega sporočila in da o tem sploh ne želi govoriti. Izvedeli smo, da so hoteli g. Žerjala, ki je že 22 let župnik na Opčinah, doslej že dvakrat premestiti. Vsakič so slovenski verniki to preprečili z zbiranjem podpisov. Na festivalih KPI zbirajo podpise za tri referendume Na praznikih komunističnega tiska se nadaljuje zbiranje podpisov za tri deželne referendume v zvezi z varstvom okolja. Natančneje se referendumi nanašajo na okolje, na uničevanje odpadkov in na cestne povezave. Kot piše v tiskovnem sporočilu deželnega vodstva KPI, je zbiranje podpisov za referendume najprimernejša priložnost, da prebivalci Furlanije-Julijske krajine jasno podprejo zavzemanja za varstvo okolja, kar so v bistvu že storili na vsedržavnih referendumih 3. in 4. junija. Danes in jutri bodo na Tržaškem zbirali podpise v Nabrežini, na Opčinah in v Trstu. Tatovi so na delu v stanovanjih pa tudi v praznih zakristijah Ko tatovi »zavohajo kost«, jih ne ustavi nobena zapreka, pa naj bo fizična ali moralna. Nikakršnih dvomov hi v tem smislu imel niti mladi tat, ki je včeraj navsezgodaj bil na delu v cerkvi sv. Antona Novega, ko je maševal 65-letni župnik Mario Cividin. Medtem ko je duhovnik opravljal obred, je tat stopil v zakristijske prostore in iz torbe, ki jo je bil Cividin pustil na stolu, izmaknil kuverto, v kateri so bili shranjeni bankovci za milijon lir. Ko je že držal v rokah kuverto z denarjem, je njegovo prisotnost opazil strežnik, ki je planil proti tatu, vendar brez uspeha: malopridnež se je obrnil na petah in zbežal. Včeraj pa so bile na delu tudi stanovanjske miši. To je na lastni koži spoznal 24-letni Massimiliano Capitanio, ki stanuje v Ulici Rismondo 3. Ko se je nekaj pred 13. uro vrnil domov, je opazil, da je v njegovi odsotnosti nekdo s silo vdrl v stanovanje in šaril kot medved. Vse sobe so bile v popolnem neredu, predali odprti in prebrskani, iz njih pa so izginile dragocenosti v vrednosti milijona in pol lir. Lastnika so menjali tudi številni okrasni in zlati predmeti, katerih vrednost Capitanio še ni mogel oceniti. ■ Nocoj se v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija začenja velikošmarenski praznik komunističnega tiska, ki se bo nadaljeval v nedeljo, 12. t. m. Po dvodnevnem premoru se bo praznik zaključil 15. avgusta. Slaščica, ki pa ni dobra le v poletnih časih Potrošnja sladoleda letos večja kot v lanskem poletju Poletje ni samo čas počitka, popotovanj, dopustov in drugih zabav, temveč je tudi čas sladoledov. Malo jih je namreč, ki bi jim ta slaščica ne bi bila všeč. Trgovci in izdelovalci sladoleda to dobro vedo, pa ga vsako leto ponujajo v vse bolj vabljivih embalažah in vseh vrst in okusov, V juliju, pravijo prodajalci sladoleda, so ga prodali ogromno; mogoče več kot druga leta ob istem času, Temu boomu je botrovala prav gotovo zelo velika vročina, pri kateri se človek skuša vsaj trenutno osvežiti s hladno pijačo pa tudi sladoledom. Povprašali smo nekatere večje sla-dofedarne v Drevoredu XX. septembra, pa še kje, kako je šlo s prodajo in kaj klienti najraje kupujejo. Otroci in bolj mladi izbirajo v glavnem že pripravljene sladolede' raznih oblik in znamk. Tudi mame jim jih najraje kupujejo, ker so bolj zaupajo "konfekciji". Malokdo pogleda na ceno in kupi sladoled, samo da zadovolji hčerko ali sina. Resnici na ljubo so se sladoledi tudi letos podražili, že konfekcionirani sladoledi so se na primerpodražili od 100 do 200 lir na komad in še več. Trst, ki je že od nekdaj poznan po svojih dobrih sladoledih, razpolaga tudi s svojimi izdelki. Večji bari, slaščičarne ali sladoledarne jih ponujajo dnevno sveže v nič kolikih oblikah in okusih. Samo v enem baru smo lahko našteli 28 vrst raznih po "domače" pripravljenih sladoledov. Iz teh vam potem pripravijo razne "berline", "cassate", "spumone", majhne in velike sladolede različnih okusov, s smetano, z likerji ali kar tako brez vsega. Vsak lokal ponuja svoje specialitete in mladi prav dobro vedo, kje jih morajo iskati. Zaradi slabega vremena se je v prejšnjih dneh prodaja nekoliko zmanjšala, vendar je tudi to stvar navade. Sladoled ni samo slaščica za vročino, ampak za vse letne čase (pozimi je prav tako okusen). Povedali so nam, da tuji turisti jedo radi sladoled tudi, če je vreme hladnoladno, domačini pa povezujejo slaščico s toploto. N. L. razne prireditve SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom - TABOR '90 - Na ogled je razstava ŽIVA OBRT lončaske zadruge "Lipa" iz Špetra in krožka Tabor OB PLETENJU ŠE KAJ. Jutri, 12. t. m, ob 9. uri otroški ex tempo-re, ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri nastop baletne skupine ŠD Mladina iz Križa in folklorne skupine osnovne šole F. Bevk iz Opčin (vodi Anka Kocjančič), ob 20. uri ples z ansamblom Happy day. V ponedeljek, 13. t. m, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Karavanke. V torek, 14. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Taims. V sredo, 15. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj - kapelnik Ennio Krisanovsky ter ob 20. uri ples z ansamblom Taims. kino ARISTON - 21.15 FA la cosa glusta, ZDA 1989, r.-i. Špike Lee, John Savage, Danny Aiello. EKCELSIOR - 17.30, 22.15 La časa al n. 13 - Horror Street. EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.00 Legami di famiglia. NAZIONALE I - 16.30, 22.10 Incubo In corsia, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Ho sposato un tantasma, kom., i. Steve Martin, Lily Tomlin. NAZIONALE III - 16.10, 22.15 Astronave di fuoco, fantastični film. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Un mer-coledi da leoni, r. John Milius, i. J. M. Vincent, William Katt. GRATTACIELO - 18.00, 22.15 La guerra del Roses, i. Michael Douglas, Kathle-en Turner. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Sono affari di famiglia. EDEN - 15.30, 22.00 Eslblzioni super erotlche, pom., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Sentl chl parla, i. John Travolta. LUMIERE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 La moglie... gli uc-celli, pom. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom O □ SKD SlAVEC MCMMJE-LOG vabi na tradicionalno letno vaško š$igro na društvenem prireditvenem prostoru Zrebčevo SPORED: danes, 11. t. m. - za ples vam bo igral ansambel KRT. Jutri, 12. t. m. - ob 16.30 koncert godbe na pihala iz Ricmanj. Za ples vam bo igral ansambel KRT. Ponedeljek, 13. t. m. - za ples vam bo igral ansambel POMLAD. Torek, 14. t. m. - za ples vam bo igral ansambel MALIBU’. Sreda, 15. t. m. - ob 16.30 nastop folklorne skupine KAROL PAHOR iz Pirana. Za ples vam bo igral ansambel POMLAD. Odprtje kioskov vsak dan ob 17. uri Sekcija KPI E. Berlinguer Devin-Nabrežina vabi na FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA ki ga prireja na igrišču KD SOKOL v Nabrežini. Danes, 11. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom LOJZE FURLAN. Jutri, 12. t. m, ob 19.30 koncert godbe Nabrežina. Ob 20.30 ples z ansamblom FURLAN. V ponedeljek, 13. t. m, ob 20.30 ples z ansamblom HAPFY DAT. V torek, 14. t. m, ob 20.30 ples z ansamblom HAPFT DAT. V sredo, 15. t. m, ob 20.30 ples z ansamblom LOJZE FURLAN. izleti KD Rovte-Kolonkovec obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet 14. in 15. t. m. na Plitvička jezera. Tel. ob uri kosila na št. 827528. Sekciji VZPI-ANPI Boljunec-Boršt-Zabrežec priredita dvodnevni skupni izlet 25. in 26. t. m. na Petrovo goro. Ogled spomenika in partizanske bolnice v Ka-lovcu, Zagrevo in Stubičko polje - spomenik Matije Gubca. Vpisovanje v Bo-Ijuncu v Partizanskem klubu, tel. 228050 in v Borštu pri sekciji VZPI do nedelje, 19. t. m. razna obvestila Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča, da bodo uradi zaprti 13. in 14. t. m. TPK Sirena organizira tečaj wind sur-fa za odrasle in mladince od 20. do 25. t. m. Vse podrobnejše informacije in navodila dobite na pomorskem sedežu v Mi-ramarskem drevoredu 32 v popoldanskih urah, tel. 422696. KD Fran Venturini sporoča, da se bo letošnja šagra na Krmenki vršila 25., 26. in 27. t. m. ter vabi vse razpoložljive odbornike, člane in simpatizerje, da se v čimvečjem številu udeležijo pripravljalnih del na terenu, kjer se bomo zbrali danes, 11. t. m., ob 9. uri. Za informacije tel. na št. 814890 (Darko). Inštrumentalni trio zbora »France Gačnik« iz Stranj pri Kamniku bo spremljal z ritmično glasbo obred sv. maše dne 15. t. m. v cerkvi na Katinari ob 9.30. Lepo vabljeni! Sedeži VZPI-ANPI, ANED in ANP- PIA v Ul. Crispi 3 bodo zaprti zaradi poletnih počitnic do 31. t. m. Kmečka zveza obvešča svoje člane, da bodo v mesecu avgustu njeni uradi na Opčinah in v Nabrežini zaprti; nadalje obvešča, da bodo njeni uradi v Trstu 13. in 14. t. m. zaprti zaradi dopustov. Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov in invalidov NOB sporočata, da bo pisarna zaprta do 18. t. m. Zadružni center za socialno dejavnost sporoča, da bo pisarna zaprta od 13. do 18. t. m. Za morebitna sporočila telefonirati v popoldanskih urah na št.. 213940. ZSKD - Potujoči potepači priredijo od 2. do 9. septembra en teden v ČENEBO-LI (Benečija) za otroke od 9. do 12. leta starosti. Infomacije in vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure v prostorih ZSKD v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303. Rok prijave zapade 14. t. m. KD Kraški dom organizira poletni center od 20. do 31. t. m. (vsak dan razen ob sobotah in nedeljah) za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Center bo potekal od 9. do 13. ure v Koči pod Rupo. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 327124. TK TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene obiskovalce, da bo za dopust zaprta od 14. do 18. t. m. ELI0 IN NJEGOVI SODELAVCI VAM SPOROČAJO, PA SODO RAZSTAVNI PROSTORI IN ORADI ZAPRTI OD 13. PO 20. AVGUSTA. pohištvo lo prosek - trst gledališča MIRAMARSKI PARK Poletna prireditev LUČI in ZVOKI Danes, 11. t. m., ob 21.00 in 22.15 predstavi v italijanščini. Naslednje predstave; v torek predstava ob 21. uri v angleščini in ob 22.15 v italijanščini; v četrtek ob 21. uri v nemščini in ob 22.15 v italijanščini. MILJE Nocoj ob 21.30 bo na Trgu Marconi nastopila skupina WITZ ORKESTRA. razstave V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -Aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra. V Vlili Sartorlo je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella pa »Aktualnosti neoklasicizma«. Umik; vsak dan 10-13, ob četrtkih in petkih 10-22, ob nedeljah 10-13 in 17-20. V bivšem anglikanskem templju je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10-13 in 17-19. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita pa je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik; vsak dan 10-13 in 17-19. V konjušnicah in v nekaterih dvoranah Mlramarskega gradu ter v dvorani Franco na Trgu Liberta je na ogled do konca avgusta razstava »Stanovanjska kultura na periferiji cesarstva«. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. Na Gradu sv. Justa bo do konca avgusta na ogled razstava ruskega slikarja, kostumista in designerja Ertčja. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah razstavlja do 15. t. m. slikarka LAURA ORMAS iz Milana. Urnik: samo ob delavnikih od 9. do 13.30. Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja do 16. t. m. svoja olja in risbe slikar G. CLAUDIO MARINI. Urnik: samo ob delavnikih od 9. do 13. in od 17. do 19. ure. mali oglasi ŠD ZARJA prireja 11., 12., 14., 15., 18. in 19. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici ŠPORTNI PRAZNIK Jutri, 12. t. m. se bo odvijal mednarodni balinarski turnir za četverice. Na prireditvenem prostoru bo potekal prvi turnir v nogometnem tenisu. Za ples in dobro voljo bosta poskrbela ansambla ZVEZDE in KRT. včeraj - danes V PRAPROTU ima odprto osmico Lupine. Toči belo vino in teran. PRODAM suzuki J 410, 4x4, letnik '88, v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 213059. SONČNO stanovanje v bližini postaje, 60 kv. m, ugodno prodam. Tel. na št. 418625. PRODAM motor za čoln Mercury 8 k. s., v odličnem stanju, letnik 1987 ter terensko vozilo Daihatsu Rocky, 4 x 4, v odličnem stanju. Tel. na št. 212300 ob uri kosila. PRODAM dva ročna vozička z gumijastimi kolesi. Tel. 228146. PRODAM fiat regata 100 vikend, letnik '87. Tel. 213570 ob uradnih urah. PRODAM šotor za štiri osebe po ugodni ceni. Tel. 211343. PRODAM po ugodni ceni prikolico za tri osebe. Tel. na št. 828251. NOVINARKA z enoletnim otrokom nudi hrano in stanovanje v Rimu dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Prosti dopoldnevi in 250.000 lir mesečno. Tel. ob uri obedov na št. 410475. MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003866) 58806. IŠČEM nekatere knjige za tretji razred DTTZ žiga Zois in prodam knjige za prvi in drugi razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 228475. ZADNJE Hlavatyeve akvarele prodam po ugodni ceni. Tel. na št. 413142 od 19. do 22. ure. STANOVANJE, 85 kv. m, v Rojanu, opremljeno, dajem v najem osebam, brez stalnega bivališča. Tel. 421508 od 13. do 13.30. IZGUBILA se je majhna psička svetlorja-ve barve med Saležem in Zgonikom. Poštenega najditelja naprošamo naj kliče ne tel. št. 229386 - nagrada. OPTIKA Vikj obvešča cenjene obiskovalce, da bo zaprta zaradi dopusta do 20. t. m. NAJEMNIK DRUŠTVENE GOSTILNE V DOLINI obvešča cenjene goste, da bo v ponedeljek, 13., in v torek, 14. t. m., gostilna ves dan odprta. Danes, SOBOTA, 11. avgusta 1990 KLARA Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.20 - Luna vzide ob 22.09 in zatone ob 11.37. Jutri, NEDELJA, 12. avgusta 1990 INOCENC PLIMOVANJE DANES: ob 0.34 najviš-ja 25 cm, ob 6.34 najnižja -41 cm, ob 13.13 najvišja 47 cm, ob 19.45 najnižja -29 cffl' VREME VČERAJ: temperatura zraka . 24,8 stopinje, zračni tlak 1022,9 mb narašča,veter vzhodnik 5 km na uro, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Devil Medizza, Simone Cadel, Davide Vidach, Marko Deber-nardi, Giulia Colio. UMRLI SO: 44-letni Sergio Svetina, 60-letni Antonino Guarrera, 90-letna Maria Lucia Gagna, 60-letni Ugo Tolazzi, 88-letna Margherita Fonda, 61-letna Lucia Alessio, 82-letna Noelia Ilberti, 77-letna Filippa Cassara, 80-letna Maria Koritnik, 31-letni Corrado Liani. OKLICI: uradnik Diego Pajero in uradnica Federica Ravalico, trgovec Antonio De Marco in gospodinja Romanita Kriscjak, klepar Rocco Schiavone in gospodinja Concetta Brabante, uradnik Massimiliano Rovati in uradnica Fran-cesca Nacinovi-Zarco, delavec Paolo Ba-cilo in poklicna bolničarka Letizia Dez-zoni, šofer Attilio Lucia in uradnica An-namaria Lobianco, uradnik Nicolo Scior-tino in znanstvena obveščevalka Maria Ambroset, elektrikar Roberto Antoni in uradnica Viviana Bukavez, uradnik Da-rio Crociati in slaščičarka Patrizia G bardi, uradnik Fulvio Giurco in uradnica Ester Zuliani, mehanik Claudio Chiarut-tini in uradnica Elisabetta Sagani, uradnik Antonio Trento in radijska monterka Fabia Sossa, uradnik Agostino Morron6 in uradnica Franca Maria Silaco, uradnik Daniele Bembi in uradnica Nadia Pan; gos, finančni stražnik Maurizio Fioretti in gospodinja Gigliola Scarabotti, uradnik Davide Bencina in telefonistka Mab vina Coloni, vojaški podčastnik Antoni0 De Filippis in poklicna bolničarka Giuli-ana Benvegnu, poštni uradnik Dino De-rin in uradnica Luisa Cerkvenic, uradnik Gabrio Gottani in uradnica Cinzia Ničli delavec Maurizio lakaza in prodajalk® Odali Gigliola Stefanutti, finančni stražnik Placido Celona in uradnica Tatjan® Jankovič, geometer Fabio Peca in tekstilna obrtnica Antonella Zuzich, delavec Dario Jermanis in uradnica Melita Cetin' agent JV Flavio Turco in v pričakovanj® zaposlitve Loredana Mannella, zoboten-nik Alessandro Faifer in uradnica Dona; tella Crivici, uradnik Giulio De BortoU in uradnica Marina Marchio, delavec Gl-anni Giangrande in v pričakovanju zaposlitve Elena Simonetti inženir Roberto Miani in univerz, študentka Elisa Demu" ro, delavec Roberto Privileggio in delavka Giovanna Colombetta, inštalater Feb" ce Centore in gospodinja Sabrina Mancini, finančni stražnik Giovanni Long0 ’ frizerka Caterina Ildegarda Stanzani, °f' lavec Maurizio Bibuli in gospodinj Anna Licciulli, ladijski strugar Dan Minca in frizerka Marina Radivo, a9°f, JV Roberto Spina in uradnica Elisabet Braicovich, avtoličar Dario Salich in V° klicna bolničarka Fulvia Vianello, te® niški uradnik Giacomo Fiorese in soci® nozdravstvena delavka Marzia Valeri°' SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. avgusta 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 . Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana U. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 P OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 4229^] in MILJE - Mazzinijev drevored 1 r.,e 271124) - samo po telefonu za najnujn®) primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana Ib cV Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 ( Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. „23) OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422» j, in MILJE - Mazzinijev drevored 1 271124) - samo po telefonu za najnujn primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.3» Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. 09q23) OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 4^* , in MILJE - Mazzinijev drevored f Lje 271124) - samo po telefonu za najnuj primere. predpraznična od 14. do 20. ure i® P nična od 8. do 20. ure. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽ^, Nočna služba od 20. do 8. ure, tel- 1 Primorski dnevnik Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan samo od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 Minulo sredo se Je v Argentini pričelo 11. svetovno prvenstvo v košarki. »Finale je jasen: Jugoslavija proti ZDA. S tem, da igrata Dražen Petrovič in Vlade Divac pa je premoč na strani Jugoslovanov,« je pred začetkom prerokoval italijanski selektor Sandro Gamba. Italijani so odpotovali brez ambicij z mlado raprezentan-co. TV Koper bo skoraj vsak dan ponudila prenose najzanimivejših tekem. film sobota 0.15 RAI 1 La taverna della Giamaica (pust.) nedelja 20.30 Odeon Arsenico e vecchi merletti (dram.) ponedeljek 23.50 RAI 2 I diabolici (dram.) torek 10.15 RAI 1 Un giorno in Pretura (kom.) torek 14.15 RAI 1 Tu mappartieni (kom.) sreda 0.40 RAI 2 Aria di Parigi (dram.) četrtek 21.25 RAI 3 Coca Cola Kid (kom.) petek 22.15 RAI 1 Tempesta su Washington (dram.) glasba sobota 12.05 RAI 3 I Salonisti nedelja 10.15 RAI 2 Sergiu Celibidache dirigira Berlioza ponedeljek 21.35 RAI 2 Opera La Boheme sreda 0.10 RAI 1 Bob Marley Caribbean Night šport___________________________ sobota 12.55 RAI 3 F1 - VN Madžarske (poskusi) nedelja 13.15, 14.45 in 16.15 TV-Kp Motociklizem - VN Švedske nedelja 13.15 TMC, 13.45 RAI 2 F1 - VN Madžarske nedelja 23.00 TMC in RAI 1 Vaterpolo - finale Pokala narodov SP v košarki na TV-Kp: ponedeljek in torek 18.00 sreda 18.00 in 21.00 četrtine finala (neposredni prenosi) petek 18.00 in 21.00 polfinale (neposredna prenosa) ali sobota 12.05 RAI 1 Creole Giselle (balet) \ T A L \ J A N SKE TV MREŽE RAI 1 _______________________ 9.00 Risanke: Tao Tao 8.15 Bernstein dirigira Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru op. 93 10.30 Film: I guattro bersaglieri (dram., It. 1953, r. Ferruccio Ce-rio, i. Alberto Sordi, Mario Riva) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Poletni maraton: Creole Giselle z Dance Theatrom of Harlem 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Film: II grande cielo (pust., ZDA 1952, r. Howard Hawks, i. Kirk Douglas) 15.50 Šport: kolesarstvo in plavanje 18.20 Žrebanje lota 18.25 Variete: II sabato dello Zecchino 19.25 Nedeljski evangelij 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Igre brez meja 22.25 Dnevnik 22.35 Posebna oddaja TG 1 23.35 Razstave: Tiziano v Benetkah 0.05 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Film: La taverna della Giamaica (pust., ZDA 1939, r. Alfred Hitchcock, i. Charles Laughton, Maureen 0'Hara) RAI 2________________________ 9.00 Nanizanka: Lassie in risanke 10.25 Nanizanki: La fuga, .10.50 Oliver Maass 11.40 Film: II Dr. Kildare sotto accusa (dram., ZDA 1941, r. Harrold S. Bucguet, i. Lew Ayres) 13.00 Dnevnik in med. rubrika 13.50 Nadaljevanka: Beautiful 14.35 Nanizanka: Saranno famosi 15.20 Variete: Ghibli 16.20 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.45 Žrebanje lota 16.50 Film: II cantante del Luna Park (kom., ZDA 1964, i. Elvis Presley) 18.30 Večerni šport 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Govorimo o vojnem filmu: II ponte di Remagen (vojni, ZDA 1969, r. John Guillermin, i. George Segal, Ben Gazzara), vmes (22.35) dnevnik in vreme 23.35 Osebnosti rocka, popa in jazza 0.10 Nočni šport: vaterpolo 0.40 Film: Un commissario al di sotto di ogni sospetto (kom., Fr. 1980) ] RAI 3____________________________ 12.05 Koncerti RAI 3:1 Salonisti 11.10 Film: Dora Nelson (kom., It. 1939, r. Mario Soldati) 12.25 Pred 20 leti 12.55 F1 - VN Madžarske (poskusi) 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Assi alla ribalta (kom., It. 1954, r. Ferdinande Baldi, i. Ugo Tognazzi, Raimondo Vianello) 15.30 Motociklizem (superbike) 16.30 Videobox 16.45 Film: Fiori nel fango (dram., ZDA 1949, r. Douglas Sirk, i. Cornel Wilde) 18.05 Poletje Magazin 3 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in Videobox 20.25 Nogomet: Cadice-Lazio, vmes (21.15) Dnevnik - nocoj 22.20 Film: Due settimane in un altra citta (dram., ZDA 1961, r. Vincente Minelli, i. Kirk Douglas) 0.05 Nočni dnevnik. 0.25 Film: I misteri di Hollywood (dram., ZDA 1951, r. William Castle, i. Richard Conte) Poskusne vožnje formule 1 za VN Madžarske Danes popoldne bo RAI 3 prenašala poskusne vožnje F 1 za VN Madžarske, dirka pa bo seveda jutri. Poznavalci menijo, da so poskusne vožnje celo zanimivejše od same dirke. Zagotovo so prav tako nevarne. Lani je pole position na budimpeštanskem dirkališču osvojil Italijan Riccardo Patrese. Letos ima največ možnosti, kljub nekaterim drugačnim znakom, mojster poskusnih voženj Brazilec Senna, morda pa tudi Italijan Nannini (na sliki). ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.00 Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti, 10.45 Arabesgue, 11.30 Helena 11.45 Kviz: O.K. II prezzo e giusto! 12.45 Superclassifica Show 13.45 Film: Passione selvag-gia (dram., ZDA 1947, r. Zoltan Korda, i. Gre-gory Pečk) 15.20 Nanizanke: Dalle 9 alle 5, 15.50 Mannix, 16.50 Diamonds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret 19.50 Kviz: Quel motivetto... 20.30 Film: Di che segno sei? (kom., It. 1975, r. Sergio Corbucci, i. Paolo Vil-laggio, Renato Pozzet-to) 23.05 Aktualno: Una roton-da sul mare 23.35 Variete: Stupenda -Bellezze dltalia 0.05 Nan.: Due come noi 1.10 Film: Fratelli di san-gue (kom., ZDA 1989, r. George Jaybloom) RETE 4_____________ 8.15 Nanizanka: Bonanza 9.15 Film: La vita semplice (kom., It. 1945, r. Fran-cesco de Robertis) 11.00 Nad.: Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanka:Sentieri 14.30 Nanizanka: California 15.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nan.:General Hospital 19.30 Nad.: Febbre d amore 20.30 Film: Il favorite della grande regina (zgod., ZDA 1955, r. Henry Koster, i. Bette Davis, Richard Todd) 22.20 Film: Paper Tiger (kom., VB 1975, r. Ken Annakin, i. David Ni-ven, Toširo Mifune) 0.20 Nanizanki: Cannon, 1.20 Barnaby Jones ITALIA 1____________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson, 13.00 Tre cuori in affit-to, 13.30 Appartamen-to in tre 14.00 Variete: Musiča e! 15.00 Nanizanki: LJmmorta-le, 16.00 Teneramente Licia, nato risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Nanizanki: MacGy-ver, 21.30 II giustiziere della strada 22.30 Variete: Mai dire Ban-zai 23.00 Poletni nogomet 23.35 PlayboyShow 0.45 Nanizanki: Sulle strade della California, 1.45 Benson OPEON_______________ 9.30 Nanizanke: Le spie, 10.30 Ouattro in amo-re, 13.00 T and T 13.30 Rubrike: Odeon šport, 14.00 Top motori, 14.30 Blue news, 15.00 Pol-vere di stelle 15.30 Dok.: Diario di soldati 16.00 TV film: Muscoli amo-re e fantasia (kom., ZDA 1964, r. William Asher, i. Frankie Ava-lon) 18.00 Rubrika: Beyond 2000 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: I diavoli del Grand Prix (kom., ZDA 1963, r. Roger Corman, i. William Campbell, Luana Anders) 22.30 Aktualnosti: Chic 23.00 Film: Zitto guando parli (kom., Fr. 1981, r. Philippe Clair, i. Ed-wige Fenech) 0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo TMC_____________. 10.00 Risanke: Snack 11.30 Morski planet 12.15 Rubrika o motorjih 13.00 Šport show: avtomobilizem F1 (poskusne vožnje), (14.05) vaterpolo Italija-Grčija, (15.00) nogomet Arse- nal-Aston Villa, (17.00) superbike 18.00 Nanizanki: Cassie & Co., 19.00 Masguerade 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nogomet: finale turnirja v Wembleyu 0.15 Film: Uno sporco con-tratto (kom., ZDA 1969, r. S. Lee Pogostin, i. James Coburn) TELEFRIULI__________ 12.00 Rubriki: Motor News, 12.30 Voglia d'estate 13.00 Nanizanka: L'albero delle mele 13.30 Film: Ballata selvag-gia (dram., r. Hugo Fregonese, i. Gary Cooper) 15.30 Nanizanka: Il brivido e lavventura 16.00 Nadaljevanka: Un uomo da impiccare 17.00 Risanke 18.30 Nanizanki: L albero delle mele, 19.00 Riu-scira la nostra carova-na di eroi a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d e-state 20.30 Mušicah No, no Na-nette (r. Vito Molinari, i. Elisabetta Viviani) 22.00 Nanizanka: Il brivido e l avventura 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanki: I giorni di Bryan, 24.00 Riuscira la nostra carovana a.. TELE 4_____________ TV Slovenija 1 ____________| 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.10 Zlata ptica, 9.20 dok. Moja družina in ostale živali, 9.45 nan. Čudežna leta, 10.10 Zgodbe iz školjke 10.40 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Dok.: Iz tujih kuhinj (pon.) 18.20 Izobraž. oddaja: Senca opoldne 18.40 Spored za otroke in mlade: Cvetlične zgodbe, 18.55 Ciciban dober dan 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik jn vreme 19.54 Utrip in Žrebanje 3x3 20.30 Film: Oborožen rop (pust., Av-stral.-VB 1985, r. Donald Crom-bie, Ken Hannam, i. Sam Neill, Števen Vidler) 22.15 Dnevnik in vreme 22.40 Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih (4. del), Polnočni klici (11. del), Rožnata nanizanka 0.45 Video strani | TV Koper_________________________ 13.45 SP v košarki: Italija-Kitajska (ponovitev) 15.30 Nogomet - nemško prvenstvo 17.30 Dokumentarec: Čampo base 18.00 SP v košarki: ZDA-Španija (pon.), vmes TVD Novice 19.30 TVD Stičišče 20.00 Zgodovina športa: Juke Box 20.30 Šport na ameriških univerzah: košarka in ameriški nogomet 22.00 TVD Novice 22.15 Boksarski prvaki: Boxe d'estate 22.45 Hokej: Edmonton-Boston 23.45 Nogomet - nemško prvenstvo (ponovitev) TV Slovenija 2_________________ 18.15 Danes skupaj 18.45 SP v košarki: Jugoslavija-Porto-riko (2. polčas) 19.30 Dnevnik 20.00 Glasbeni večer 21.20 Poročila 21.25 TV feljton 22.10 Zabavna ddaja: Okno 23.10 Poskusni satelitski prenosi • RADIO ■ RADIO ■ RADIO Bruselj snubi Mauricea Bejarta RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Valčki in polke; 9.10 Igra: Neznani Župančič (M. Mahnič); 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: flavtiska Mateja Haller in pianist Bojan Gorišek, sopranistka Olga Gracelj in pianistka Neva Merlak, Godalni kvartet Slovenske filharmonije, MePZ Primorec-Tabor (dir. Matjaž Šček); 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Poletne razglednice; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; '14.10 In exilium (pon.); 14.55 Vroči val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Antologija humorja; 18.30 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo^v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Naš kabaret; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.40 Radijski Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in koledar; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni spored; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.30 Turistični napotki za tujce; 15.00 Poletni spored; 16.00 Igre; 18.30 Najlepše popevke; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Discoteca sound; 19.00 Souvenir dltaly; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Bruselj snubi velikega Mauricea Bejarta, naj bi se vrnil v mesto, kjer je vodil Balet du XX. siecle in ustvarjal preko 25 let. Slavni koreograf vodi zadnja leta, kot vedno zelo uspešno, balet v Lausanni, a belgijska prestolnica ni pozabila nanj, nasprotno, zdi se, da je zanj ohranila vso tisto ljubezen, ki je ni izkazala njegovemu nasledniku, Američanu Marku Morrisu. Maurice Bejart je ta trenutek prav gotovo najbolj cenjen evropski koreograf in ena vodilnih osebnosti sodobnega baleta na svetovni ravni. Spomladi je v Benetkah predstavil velekoreografijo Ring um den Ring, ob kateri se je še enkrat zatekel k Wagnerju, skladatelju, ki mu je najbolj pri srcu, in njegovi trilogiji. Poleti je v Egiptu predstavil novo postavitev Pyramide, žal ne ob vznožju piramid, kot je načrtoval, temveč v kairski operi. Bruselj si kot prestolnica Evrope želi postati tudi kulturna prestolnica, zato je razumljivo, da vabi človeka, ki ji je v preteklosti že preskrbel veliko ugleda. Zdi se, da so Bejartove zahteve dokaj trezne in sprejemljive. Med drugim predlaga, da bi eno postavitev letno posvetil posameznim članicam Evropske skupnosti. Povratek je predviden ob koncu prihodnjega leta, ko Bejartu zapade pogodba v Lausanni, a morda bi se lahko vrnil celo prej. V Bruslju bi v okviru Evropskega sklada vodil balet in šolo, ki jo bo verjetno podrpla sama Evropska komisija. Bruslju lahko prekriža račune edino Berlin, ki bi si prav tako rad »prilastil« uglednega Bejarta in ki razpolaga z nekoliko več sredstvi. § I IL PONTE Dl REMAGEN — The Bridge at Remagen — Most na Remagnu, ZDA 1969. V soboto, 11. avgusta, ob 20.30, na RAI 2. Vojni film. Most čez reko Remagen je predstavljal v zadnji fazi druge svetovne vojne pomembno strateško točko, tako za Nemce v brezupni defenzivi kot za napredujoče zaveznike. Prvi so z velikimi človeškimi in gmotnimi žrtvami skušali braniti most do zadnjega, da bi lahko čezenj umaknili v domovino čim-več enot. Amerikanci pa so ga hoteli osvojiti in ohraniti nepoškodovanega do prihoda večjega dela zasedbenih sil. Režiser John Guillermin je, .kot vešč izdelovalec hollywoodskih kolosalov (L inferno di cristallo, King Kong), posnel to vojno dogodvščino s pravim ravnovesjem napetosti, ironije in seveda prepričljivosti pri rekonstrukciji zapletenih akcijskih prizorov in lokacij. Igrajo, med drugimi, Ben Gazzara, George Segal, Hans Christian Blech... IDEO NOTES p ........ Oddaja:. ’ Postaja: Ura: _ \T ALIJANSKE TV MR E 2 E RAI 1________________________I 9.00 Nadaljevanka: II mistero delle tre orchidee (r. Mario Ferrero, i. Paolo Stoppa, 1. del) 10.00 Dokumentarna oddaja: Nel mare degli antichi 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 TV igra: Fortunissima 14.00 Film:'Lord Brummel (biog., ZDA-VB 1954, r. Curtis Bern-hardt, i. Stewart Granger, Elisa-beth Taylor) 15.50 Variete: La Domenica in... degli italiani 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 TV film: Vita dei castelli - I ve-leni dei Gonzaga (zgod., It. 1984, r. Vittorio De Sisti, 1. del) 22.05 Zabavna oddaja: Colosseum -Igre živali (5. del) 23.05 Športna nedelja poleti: vaterpolo Italija-Jugoslavija 0.05 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Film: Corri libero e selvaggio (pust., VB 1969, r. Richard Sarafi-an, i. John Millis, Sylvia Sims) RAI 2________________________ 9.00 Nanizanka: Lassie in risanke 10.15 Glasbeni prostor: Sergiu Celibi-dache dirigira Fantastično simfonijo op. 14 (Hector Berlioz) 11.20 Film: La časa delle tre ragazze (biog., ZRN 1958, r. Ernst Maris-chka, i. Karl Heinz Bdhm, Gustav Kluth) 13.00 Dnevnik in med. rubrika 13.45 Avtomobilizem F1 - VN Madžarske (iz Budimpešte) 16.00 Pokal narodov v plavanju 18.00 Videocomic 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik 20.20 Rubrika: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Hunter 21.20 Film: Tutte le ore feriscono, l ul-tima uccide (krim., Fr. 1965, r. Jean Pierre Melville, i. Lino Ventura, Paul Meurisse) 23.40 Večerni dnevnik in vreme 23.50 Rubrika o židovski kulturi 0.20 Osebnosti rocka, popa in jazza 0.55 Zaključek festivala v Polverigiju - Koncert za Jadran | RAI 3____________________________ 12.25 Film: Addio giovinezza (kom., It. 1940, r. Ferdinando Poggioli, i. Marina Denis, Adriano Rimoldi, Clara Calamai) 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarece: Veliki planet -Problemi celin 15.10 Popoldne v operi: Othello (Gio-acchino Rossini, John Pritchard dirigira Simfonični orkester RAI iz Turina, pojeta Chris Merrit, June Anderson, Rockwell Blake) 18.35 Rubrika: Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Videobox 20.25 Nogomet: prijateljska tekma Fi-orehtina-Inter, vmes (21.15) Dnevnik - nocoj 22.30 Nogomet - finale za 1. in 2. mesto, vmes (23.00) dnevnik 24.00 Z odra na ekran: Zeffirellijev Othello (pojeta katia Ricciarelli, Placido Domingo, za oddajo BBC r. David Sweetman) . 1.05 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste Nadvse ugledni protagonisti za Othella Današnja nedelja bo vsa v znamenju Othella. V okviru Opernega popoldneva na RAI 3 (ob 15.10) je namreč na sporedu Rossinijeva opera, v kateri bosta protagonista ameriški tenorist Chris Merrit (na saki) in sopranistka June Anderson, dirigent bo John Pritchard. Opolnoči pa bo na vrsti morda najznamenitejši Ulmski Othello, avtorja Franca Zeffirellila, s parom Placido Domingo-Katia Ricciarelli v posebni oddaji z naslovom Z odra na ekran. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE S____________ 8.00 Nanizanka: Simon Templar 9.15 Film: L artiglio giallo (krim., ZDA 1935, r. James Tinling, i. VVarner Oland) 10.45 Nanizanke: L uomo del mare, 11.15 Nero Wolfe, 12.00 Ellery Queen 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Nanizanki: Un trio in-separabile, 15.00 Gio-vani avvocati 15.45 Film: Cammina, non correre (kom., ZDA 1966, r. Charles Wal-ters, i. Cary Grant, Sa-mantha Eggar) 17.45 Nanizanke: Infermiere a Los Angeles, 18.45 La baia dei delfini, 19.45 Love Boat 20.30 Nadaljevanka: Nord e Sud (i. Patrick Swayze, James Read, 5. del) 22.30 Nan.: Due come noi 23.35 Film: Mio (kom., Fr. 1971, r. Susumu Havy, i. Brigitte Fossey, Mio) RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanke: Bonanza, 9.30 Due onesti fuori-legge, 10.15 Shane 11.15 Film: II sole tornera (kom., It. 1957, r. Ferdinando Merighi, i. Nilla Pizzi) 13.00 Nanizanke: Joe Forrester, 14.00 Hawk l’in- diano, 15.00 Barnaby Jones 16.00 Nadaljevanka: Was-hington a porte chiuse (i. Cliff Robertson, Ste-fanie Powers) 17.30 Film: L'oro dei Caraibi (pust., ZDA 1952, r. Ed-ward Ludwig, i. John Payne) 19.30 Nanizanka: Attenti a guei due 20.30 Nogomet: prijateljska tekma Cesena-Milan 22.30 Nogomet - Jadranski pokal: Torino-Atletico Madrid 0.35 Nanizanki: Cannon, 1.35 Barnaby Jones ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanke: Nata libe-ra, 11.15 L uomo di Singapore, 12.00 Ma-nimal 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Poletni nogomet 14.30 Nanizanki: Choper Sguad, 15.30 Mork & Mindy 16.00 Otroški spored: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Motociklizem: VN Švedske (povzetki) 19.00 Risanke 20.30 Variete: Drive in Story 22.30 Festivalbar'90 23.05 Film: Pattuglia di not-te (kom., ZDA 1985, r. Jackie Kong, i. Pat Pa-ulsen, Jack Riley) 0.40 Avtomobilizem F1 - po VN Madžarske 1.10 Nanizanka: Sulle strade della California, 2.10Benson . ODEON_______________ 8.30 Nanizanki: Captaine Nice, 9.30 Ouattro in amore 13.00 Rubrika o zdravju 13.30 Film: Goldrake all at-tacco (anim.) 15.00 Nanizanka: II super-mercato piu pazzo del mondo 15.30 Film: Voglio danzare con te (kom., ZDA 1937, r. Mark Sandrich, i. Fred Astaire, Ginger Rogers) 17.00 Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Lottery 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Arsenico e vec-chi merletti (dram., ZDA 1944, r. Frank Capra, i. Cary Grant) 22.45 Film: Tuono rosso (pust., ZDA 1986, r. Lawrence Foldes, i. Aldo Ray) 0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo TMC________________ 10.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Polfinale Pokala narodov v vaterpolu 13.15 Avtomobilizem F1 -VN Madžarske 16.00 Beach Volley (iz Benetk) 17.30 Film: La lunga faida (dram., ZDA 1975, r. Clyde Ware, i. Jack Palance) 19.00 Nanizanka: Tuono blu 20.00 TMC News 20.30 Atletika - Herculis 1990 (iz Monte Carla) 23.00 Finale Pokala narodov v vaterpolu 24.00 Film: La storia di Wan-da (dram., ZDA 1975, r. Joseph Sargent, i. Lee Remick) TELEFRIULI___________ 12.00 Rubrike 13.00 Nanizanka: L'albero delle mele 13.30 Film: Hotel Mocambo (glasb., Tim Whelan, i. Frank Sinatra) 15.00 Film: Laghi profondi (r. Bruno Soldini) 16.30 Nanizanke: Uno sce-riffo contro tutti, 17.30 Skag, 18.30 L albero delle mele, 19.00 Riu-scira la nostra carova-naa... 19.30 Športne vesti 20.00 Rubrika: Voglia d'e-state 20.30 Mušicah No, no Na-nette (r. Vito Molinari) 22.00 Nanizanka: II brivido dellavventura 22.30 Poletni šport 23.00 Nan.: I giorni di Bryan TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport TV Slovenija 1________________| 9.25 Video strani 9.35 Otroška matineja: Živ žav, 10.30 nanizanka Pet prijateljev (7. epizoda) 10.50 Zabavnoglasbena oddaja: Zgodbe iz mest - Zvornik 11.20 Domači ansambli: Ansambel Ot-tavia Brajka 12.00 Kmetijska oddaja 13.55 Video strani 15.50 Video strani 16.00 Nanizanka: Praški panoptikum (J. Marek, 5. epizoda) 17.00 Dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Film: Beau Brummel (kom., VB 1954, r. Curtis Bernhardt, i. Ste-wart Granger, Elisabeth Taylor) 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik 19.50 Vremenska napoved 20.00 Nadaljevanka: Pozitivna ničla (K. Klarič, r. Milivoj Puhlovski, i. Vladimir Puhalo, 2. del) 20.55 Zdravo 22.20 Dnevnik 22.40 Video strani [ TV Koper__________________________ 11.45 Motociklizem: VN Švedske 12.30 Zgodovina športa po želji: Juke Box (pon.) 13.15 Motociklizem - VN Švedske 14.00 Oddaja o ribolovu: Fish Eve 14.45 Motociklizem - VN Švedske 15.30 Dokumentarec: Čampo base 16.15 Motociklizem - VN Švedske 17.00 Teniški turnir v Wimbledonu (ponovitev), vmes TVD Novice 20.30 Motociklizem, vmes TVD novice 23.30 Avtomobilizem F1 - VN Madžarske 24.00 Poletni nogomet (vodita Helenio Herrera in Maurizio Mosca) 24.45 Odbojka: Italija-Brazilija (pon.) TV Slovenija 2______________ 10.50 Oddaja za JLA in igrani film 13.40 Avtomobilizem F1 - VN Madžarske 18.05 Glasba: Druženje s pesmijo 19.00 Posnetek VN Madžarske 19.30 Dnevnik 19.55 Dok.: Razglednice mest 20.45 Pokal narodov v vaterpolu 22.50 Športni pregled 22.20 Reportaže z nogometnih tekem ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO Lepi Brummel RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Soft mušic; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Tolpa štiridesetih (Renzo Cigoi); 10.25 Revival; 11.00 Filmi na ekranih;'11.15 Potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Pihalni orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Antologija humorja; 14.40 Priljubljene melodije; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Rock zvezde; 15.40 Priljubljene melodije; 16.00 Počitniški rendez-vous; 16.20 Potpuri; 17.00 Roman: Ljudje ob cesti (Milan Lipovec, 1. del); 17.40 Evergreeni^S.SO Glasbeni portret Urbana Kodra (pon.); 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.51 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.30 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Humoreska: Kako je tre-bušnik hodil na Triglav (Janko Mlakar); 18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15- 4.30 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Šosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Nedeljska oddaja; 9.30 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Poletna oddaja; 17.32 Folk studio; 18.30 Lestvica Long Pla-ying plošč; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU BEAU BRUMMEL, VB 1954 Režija: Curtis Bernardi □ Scenarij: Karl Hunberg □ Fotografija: Oswald Morris □ Glasba: Richard Addinsell □ Igrajo: Stevvart Granger, Elisabeth Taylor, Robert Morley, James Donald, James Hay-ter, Rosemary Harris, Paul Rogers, Noel Willman V nedeljo, 12. 8., ob 14. uri na RAI 1 in ob 17.10 na TV Slovenija 1 Filmska komedija. Če to ni problem pomanjkanja domišljije, je lahko edino TV telepatija: na prvi slovenski mreži in na prvi italijanski mreži bo namreč isti film isto popoldne! Gre za veder, poletno razpoložen in zabaven film v kostumih, ki poleg zgodovinskih okoliščin prikazuje zanimiv čustveni trikotnik. Osrednji lik je angleški »dandy« George Bryan Brummel (Stewart Granger), ki je osebni prijatelj walleškega princa in bodočega angleškega kralja (Peter Ustinov), a ima tudi veliko ljubezensko nagnjenje do aristokrtske lady Patricie (Elisabeth Taylor). Režiser Curtis Bernhart je izdelal duhovito in pustolovsko zgodbo, pri kateri gledalci uživajo ob Brummelovih dialektičnih nastopih ali »spopadih« z debilnim prestolonaslednikom, sentimentalnejši pa ob melodramskih izlivih med korenjaškim dan-dyjem in navihano Patricio. Lepi Brummel spada tudi v nov filmski niz slovenske TV, posvečen vlogam izjemne Liz (na sliki). Najavljena je že, denimo, njena mladostna interpretacija neveste v Minnellijevem filmu (1950), v katerem si z njo beli glavo Spencer Tracy. TUTTE LE ORE FERISCONO, L'ULTIMA UCCIDE — Le deuxičme souffle, Fr. 1966. V nedeljo, 12. marca, ob 21.20, na RAI 2. Policijski film. Duhovni oče francoskega novega vala, režiser Jean-Pierre Melville, je posnel ta posrečen »črni« film po literarni predlogi francoskega pisatelja in režiserja Josipa Giovannija. V njem so prikazane krute in samotne poslednje ure kaznjenca Lina Venture, ki je pobegnil iz zapora in se skril pri sestri. Toda le-ta je pod pritiskom izsiljevanja kriminalcev, ki so že umorili njenega zaročenca. Melville je, kot stari maček francoskega gangsterskega filma, zelo sugestiven v slikanju spopadov med nasprotujočimi si tolpami in tudi v manj dinamičnem, ironičnem razglabljanju o različnih moralah, ki so prisotne v gangsterskem podzemlju in na drugi strani fronte: pokončna in toga drža kriminalcev ter bolj kompromisarska in cinična morala policajev... / N VIDEO NOTES Oddaja:......-________ Postaja:.............. Ura:__________________ \_______________________J ■ ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________| 9.00 Barenboim izvaja Beethovnovo Sonato št. 32 op. 111 v c-molu 9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.15 Film: Ti ho sposato tre volte (kom., ZDA 1946, r. Edward Sut-herland, i. Joanne Dni) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Hooperman 12.30 Dokumentarec: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Ciao fortuna 14.15 Film: Saro tua (kom., ZDA 1935, r. William Seiter) 15.30 Mladinska oddaja: Big! Estate 16.40 Nadaljevanka: Marco Visconti 17.50 Dokumentarec: Atlante 18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Bravados (vestern, ZDA 1958, r. Henry King, i. Gregory Pečk, Joan Collins) 22.20 Dnevnik 22.30 Atletski miting v Grossetu 0.10 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Film: Diritto d'offesa (dram., ZDA 1981, r. Herbert Wise, i. Dany Kaye) | RAI 2 _______________ 9.00 Otroška nanizanka: Lassie, nato zanimivosti in risanke 10.35 Rubrika o protestantizmu 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nadaljevanka: Beautiful 14.15 Nanizanka: Saranno famosi 15.00 Variete: Ghibli 15.55 Risanka: Simpatiche canaglie 16.20 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.45 Film: Le ali delle aguile (biog, ZDA 1957, r. John Ford, i. John Wayne, Maureen CHara) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: II commissario Kdster 21.35 Opera: La Boheme (Puccini, Orkester Scale, dir. Von Karaj an, pojeta Mirella Freni, Gianni Ra-imondi), vmes dnevnik 23.35 Dnevnik, vreme in horoskop 23.50 Film: I diabolici (dram., Fr. 1956, r. Henry-Georges Clousot, i. Simone Signoret) RAI 3 11.10 Hoja v Miglionicu 11.40Film: Cuori nella tormenta (dram., It. 1941, r. Čampo Cam-pogalliani, i. Silvia Manto) 13.10 Veliki interpreti: Arturo Bene-detti Michelangeli 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarec: Veliki planet 15.05 Nanizanka: Vita col nonno 15.55 Trial, nato Drobci 16.40 Film: La roulette (dram., ZDA 1949, r. Michael Gordon) 18.15 Poletje Magazine 3 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in Drobci 19.45 Kolesarski pokal Agostini 20.00 Dokumentarec: Divja lepota 20.30 Variete: Blob. Di tutto di piu 21.20 Dnevnik - nocoj 21.25 Film: Passaggio a Nord-Ovest (vestern, ZDA 1940, r. King Vi-dor, i. Spencer Tracy, Ruth Hus-sey) 23.30 Tednik: Volta pagina estate, vmes (0.15) Nočni dnevnik 1.15 Italija pred 50 leti: 19. julija 1943 - San Lorenzo Klavirska jutra z uglednimi izvajalci in Beethovnom Pravzaprav bi bila vsaka pritožba, da nam televizija postreže s premalo glasbe krivična. Lahko pa bi se pritoževali nad urnikom, saj nam RAI 1 ponuja prave biserčke ob urah, denimo ob devetih zjutraj, ko je velika večina ljudi v službi ali po najnujnejših opravkih. Očitno pa se urednikom zdi, da je zjutraj najboljši Beethoven. Danes je na- • ZASEBNE! mreč na sporedu zadnja iz niza 26 oddaj, v katerih nam je odlični pianist Daniel Barenboim ponudil 32 Beethovnovih sonat za klavir. Jutri se začne nov ciklus: še vedno, bomo lahko poslušali glasbo Ludwiga van Beethovna, pri klavirju pa bo sedel Alexander Longuich, ki nam bo ves leden nizal koncerte za klavir in orkester. V POSTAJE • CANALE 5____________ 8.00 Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti 10.30 Aktualno: Forum 11.15 Kviza: Doppio slalom, 11.45 O.K. II prezzo e giusto 12.45 Superclassifica Show Story 13.45 Film: Tu sei il mio de-stino (kom., ZDA 1954, r. G. Douglas, i. Doris Day, Frank Sinatra) 15.20 Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-, monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret 19.50 Kviz: Quel motivetto... 20.30 Film: Grizzly Torso che uccide (dram., ZDA 1976, r. William Girdler, r. Christopher George, Joan McCall) 23.30 Nanizanka: Charlie's Angels 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.10 Dok.: Lhncanto della foresta (It. 1957) RETE 4______________ 8.15 Nanizanka: Bonanza 9.15 Film: Le sorprese del divorzio (kom., It. 1939, r. Guido Brignone, i. Biče Parisi) 11.00 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Falcon Crest 15.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 Lavalle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hospital 19.30 Nad.: Febbre d'amore 20.30 Nanizanka: Colombo 22.30 Nogomet: Genova-To-rino 0.35 Nanizanki: Cannon, 1.35 Barnaby Jones ITALIA 1___________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 RinTin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson, 13.00 Tre cuori in affit-to, 13.30 Appartamen-to in tre, 14.05 Starsky & Hutch, 15.00 Giomi d'estate 15.20 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Film: I ragazzi del suri (kom., ZDA 1988, r. Fritz Kiersch, i. Keith Coogan) 22.30 Nanizanka: I Robinson 23.00 Rubrika: Ai confini dello šport 23.35 SP v košarki 1.35 Nanizanka: Benson OPEON______________ 9.30 Nanizanka: Captain Nice 12.30 Filmske novosti 13.00 Risanke in nan. Heidi 15.00 Nanizanka: Il super-mercato piu pazzo del mondo 15.30 Film: L'amante (krim., ZDA 1950, r. Joseph Lewis, i. Hady Lamarr) 17.00 Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Lottery 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Ai confini della citta (dram., ZDA 1986, r. Mark Stouffer, i. Robert Logan, Cathleen Ouinlan) 22.30 Dokumentarec: Diario di soldati 23.00 Film: Chi sei? (dram., It. 1974, r. Roberto D -Ettore Piazzoli, i. Gabriele Lavia) TMC________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nanizanka: Il calabro- • ne verde 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Anar-chici grazie a Dio 15.00 Film: Mentre Adamo dorme (kom., ZDA 1964, r. J. Negulesco, i. Anthony Franciosa) 17.00 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Provaci ancora Lenny, 18.30 Segni particolari, ge-nio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La primavera romana della signora Stone (dram., ZDA 1961, r. Jose Ouintero, i. Vivien Leigh, War-ren Beatty) 22.20 Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti 22.50 Večerne vesti 23.05 Športne vesti 24.00 TV film: Il mistero della testa mozzata (krim., VB 1986, r. Rob Wal-kerzin, i. Denis Law-son, 1. del) TELEFRIULI__________ 12.00 Risanke in rubrika 13.00 Nanizanlka: L albero delle mele 13.30 Film: L'amante del tor-rero (pust., r. Budd Bo-etticher, i. Robert Stack) 15.00 Nan.: I giomi di Bryan, 16.00 Police News 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d'e- 20.30 Nanizanki: Skag, 21.30 Mister Horn 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan.: I giomi di Bryan, 24.00 Rubrika TELE 4______________ TV Slovenija 1________________| 9.00 Spored za otroke in mlade: Nina in Ivo - Kaj je Nina našla, 9.15 nanizanka Aliče in njena druščina 9.30 Mozaik. 9.30 Utrip in Zrcalo tedna, 10.00 Folklorni ansambel Danzas Maracaibo iz Venezuele (1. del) 10.30 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Zdravo (pon.) ' 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Mozaik. Utrip, Zrcalo tedna 18.40 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Pust, 18.55 Cvetlične zgodbe 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 TV drama: Gospa ministrica (Branislav Nušič, r. Zdravko Šot-ra) 22.10 Dnevnik in vreme 22.35 Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Polnočni klici in Hooperman 0.40 Video strani | TV Koper__________________________ 13.45 Nogomet: prijateljska tekma pred prvenstvom, Cesena-Milan (ponovitev) 1.5.30 Nogomet: Torino-Atletico Madrid (ponovitev) 17.30 Dokumentarec: Čampo base 18.00 SP v košarki, vmes TVD Novice 19.45 Odprta meja 20.00 TVD Stičišče 20.15 Nogomet: Marseille-Altetico Madrid (neposredni prenos) 22.15 Oglejmo si prvake: Golden Juke Box (v studiu Dan Peterson) 23.45 Motociklizem - VN Švedske: 125, 250, 500 ccm (pon.) TV Slovenija 2 17.00 Poskusni satelitski prenosi 18.55 Izobraževalna oddaja: Senj 19.30 Dnevnik 20.00 Zabavnoglasbena oddaja: Jazz Fair Zagreb '89 20.50 Dokumentarna oddaja: Po sledeh napredka 21.20 Igre brez meja (Francija) 23.20 Poskusni satelitski prenosi • RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 23.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.10 Igre o našem pesništvu: V ekspresionizem; 9.50 Orkestralna glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Morje - včeraj, danes, jutri; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Srečanje oktetov Primorske: Tržaški oktet; 13.20 Melodije; 13.40 Za smeh' in dobro voljo; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 16.45 Orkestralna glasba; 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebastiana Bacha; 18.00 Aledi-nova svetilka; 18.30 Znani ansambli; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Popotovanje; 8.30 Lepljenka; 8.50 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Radijski Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti;12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Alessandro Gamba Največja odlika trenerja italijanske košarkarske reprezentance Alessandra Gam-be je delavnost. Naš »junak« izhaja iz kmečke družine, v kateri je zgodaj na lastni koži spoznal, kako drag je kruh. In prav s »trmo« si je najprej prislužil mesto v ekipi v Milanu, postal je nato trener v Vare-seju, da bi naposled vodil tudi italijansko državno reprezentanco. Gamba je pravi »košarkarski fanatik«. Stalno bi rad razpravljal o košarki, posebno o ameriškem basketu, o katerem ima kar nekaj omar literature. In čeprav je skoraj zaljubljen v Jordana, Barkleya in posebno v ameriško univerzitetno košarko, je kot zvezni trener azzurrov kar zaskrbljen ob tako množičnem nastopu ameriških košarkarjev v italijanskem prvenstvu. In kako ne bi bil, saj to čuti na lastni koži kot vodja azzurrov. Njegova reprezentanca je namreč brez pravih liderjev, saj v vsakem italijanskem moštvu imajo vodilno vlogo prav tuji igralci. Kljub temu Gamba ne obupa. V reprezentanco je (verjetno tudi po sili razmer) poklical v glavnem mlade igralce, s katerimi namerava graditi novo italijansko selekcijo, ki bi vendarle držala korak z vodilnimi v tej športni disciplini, ki se vedno bolj uveljavlja po svetu. Gamba se tudi zaveda, da ga kot zveznega trenerja čaka vse težje delo, saj bo za reprezentanco na razpolago malo časa, kajti v ospredju bodo klubi (predvsem bogatejši). Vseeno pa namerava »trmasto« vztrajati. Veliko bo odvisno od razpleta na svetovnem prvenstvu v Argentini. PASSAGGIO A NORD-OVEST — Northwest Passage — Prehod na severozahod, ZDA 1940. V ponedeljek, 13. avgusta, ob 21.25, na RAI 3. Vestern. Majorju ameriške vojske Rogersu (Spencer Tracy) poverijo nalogo, da kaznuje indijanski tabor, iz katerega je tolpa Rdečekožcev trpinčila in poklala bele kolone. Na pohodu skozi divjino »naši« odkrijejo, ob neštetih spopadih in pustolovščinah, nepoznan prehod med Tihim oceanom in Atlantikom. Režiser King Vidor ne zamudi priložnosti, da bi naslikal s svojo kamero zelo sugestivne in divje zahodne pokrajine ki smo jih že srečali v drugih Vidorjevih filmih (I ' cavalieri del Texas, Duello al sole, L uomo senza paura). Kdor ljubi bolj ubrano vesternsko vzdušje, si lahko ogleda (nocoj, ob 20.40, na RAI 1) vesternski triller Bravados režiserja Henryja Kinga, v katerem razjarjeni rancher Gregory Pečk maščevalno zasleduje ubijalce lastne žene. / N VIDEO NOTES Oddaja:..............—; Postaja: !„:....■..,..4... Ura:_____,_—_________^ V_______________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAi 1________________________ 9.00 Lonquich izvaja Beethovna 9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.15 Film: Un giorno in Pretura (kom., It. 1953, r. Steno, i. Peppi-no de Filippo, Walter Chiari) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Hooperman 12.30 Dok.: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Ciao fortuna 14.15 Film: Tu m appartieni (kom., ZDA 1941, r. Wesley Rugles, i. Barbara Stanwyck) 15.50 Mladinska oddaja: Big! Estate 16.50 Nadaljevanka: Marco Visconti 17.50 Dokumentarec: Atlante 18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Dokumentarec: Ouark - Gozdovi na Madagaskarju 21.30 Film: Tototarzan (kom., It. 1951, r. Mario Mattoli, i. Toto, Mariin Buferd), vmes (22.20) dnevnik 23.10 Italijanska rockovska noč 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke 10.10 Nan.:La mia terra tra i boschi 10.35 Dok.: Pustolovščina rastlin 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nadaljevanka: Beautiful 14.15 Nanizanka: Saranno famosi 15.00 Variete: Ghibli 16.00 Risanka: Simpatiche canaglie 16.20 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.45 Film: Show Boat (glas., ZDA 1951, r. George Sidney, i. Kat-hryn Grayson, Ava Gardner) 18.30 Večerne športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco - I cannibali 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Zulu Dawn (pust., VB 1979, r. Douglas Hickox, i. Burt Lan-caster, Peter OToole) 22.25 Večerni dnevnik 22.35 Variete: L universita della risata 23.50 Vreme, dnevnik, horoskop 0.05 Film: Souvenirs perdus (kom., Fr. 1950, r. Christian Jague, i. Ives Montand, Edwige Feuillere) RAI 3_________________________ 11.45 Film: Giungla (dram., It. 1940, r. Nunzio Malasomma, i. Vivi Gioi, Mario Ferrari) 13.15 Veliki interpreti: A. Benedetti Michelangeli izvaja Beethovna 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarec: Veliki planet 15.05 Nanizanka: Vita col nonno 15.55 Pred 20 leti 16.40 Film: L'ombra del passato (krim., ZDA 1944, r. Edward Druy Tryk, i. Claire Trevo, Dick Powell) 18.15 Poletje Magazine 3 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in Drobci 20.00 Dokumentarec: Divja lepota -Ptičji praznik 20.30 Nanizanka: I Professionals 21.20 Film: La gabbia (dram., It. 1985, r. Giuseppe Patroni Griffi, i. Tony Musante, Laura Antonelli), vmes (22.10) večerni dnevnik 23.00 Nanizanka: II nero e il giallo 24.00 Nočni dnevnik 0.50 Italija pred 50 leti: Dokler traja spomin Kvark tokrat o madagaskarskih lemurjih Priljubljena znanstvena oddaja Ouark, ki jo vodi novinar Piero Angela, nam bo nocoj predstavila živali, ki živijo na otoku Mada- ige . , . gaskar, še^jDosebej ^polopice lemurje (na slikij^jirednike afriških opic. ohranili in da^jih razvoj vrste ni izbrisal iz stvarstva, kot se je zgodilo z njihovimi afriškimi brati. Obstoj madagaskarskih lemurjev je pač še en dokaz o pravilnosti Darwinovih teorij. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.00 Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti 10.30 Aktualno: Forum 11.15 Kviza: Doppio slalom, 11.45 O.K. II prezzo e giusto 12.45 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show Story 13.45 Film: II piacere della sua compagnia (kom., ZDA 1961, r. George Seaton.i. Fred Astaire) 15.20 Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret 19.50 Kviz: Quel motivetto... 20.30 Film: I miei sei amori (kom., ZDA 1963, r. Go-wer Champion, i. Deb-bie Reynolds, Cliff Robertson) 22.30 Nanizanka: Charlie's Angels 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.45 Film: La battaglia del Sinai (vojni, It. 1969, r. Maurizio Lucidi, i. Ka-tia Christine) RETE 4 ____________ 8.20 Nanizanka: Bonanza 9.20 Film: II suo piu grande amore (biog., It. 1956, r. Antonio Leonviola, i. Rolf Tasman) 11.00 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Falcon Crest 15.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hospital 19.30 Nad.: Febbre d'amore 20.30 Nogomet: Genova-01ympique Marseille 22.30 Film: Videotestamen-to (dram., VB 1984, r. P. Sasdy, Deborah Raffin) 0.05 Nanizanki: Cannon, 1.05 Barnaby Jones ITALIA 1___________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Ben-son,13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Apparta-mento in tre, 14.05 Starsky & Hutch, 15.00 Giorni destate 15.20 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Festivalbar '90 22.30 Nanizanka: I Robinson 23.00 Rubrika: Ai confini dello šport 23.35 SP v košarki 1.35 Nanizanka: Benson OPEON______________•_ 9.30 Nanizanka: Captain Nice 12.30 Filmske novosti 13.00 Risanke in nanizanka Heidi 15.00 Nanizanka: Il super-mercato piu pazzo del mondo 15.30 Film: I ragazzi dell o-pera (dok., ZDA 1977, r. Robert Dornhelm) 17.00 Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Lottery 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Meatballs II - va-canze spaziali (kom., ZDA 1984, r. Ken Wie-dehorn, i. Richard Mulligan, Kirn Ric-hards) 22.15 Film: Tutta colpadelle stelle (kom., ZDA, r. Gillian Armstrong, i. Jo Kennedy) 0.30 Nanizanka: Night Heat TMC________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nanizanka: Il calabro-ne verde 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Anar-chici grazie a Dio 15.00 Film: Fumo nel vento (pust., ZDA 1971, r. Joseph Kane, i. John As-hley) 16.50 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Provaci ancora Lenny, 18.30 Segni particolari, ge-nio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: I 5 draghi d'oro (pust, VB 1967, r. Jere-my Summers, i. Klaus Kinski, George Raft) 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Večerni vesti 23.05 Športne vesti 24.00 Film: Il mistero della testa mozzata (krim., VB 1986, r. Rob Wal-kerzin, zadnji del) TELEFRIULI___________ 12.00 Risanke in rubrika 13.00 Nanizanka: L'albero delle mele 13.30 Film: Bataan (vojni, r. T. Garnett, i. Robert Taylor) 15.30 Nanizanki: Il brivido e Tavventura, 16.00 Ovest selvaggio 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d'e-state 20.30 Film: Il gioco degli av-voltoi (pust., r. James Fargo, i. Robert Harris) 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan.: I giorni di Bryan 24.00 Rubrika TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE MREŽE ■ TV Slovenija 1 TV Koper 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke (pon. 6. oddaje), 9.30 Živ žav 10.20 Mozaik. Alpski večer 90 (pon.) 10.50 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: Zlata ptica - lisica in kozica 18.15 nadaljevanka Čisto pravi gusar (M. Buh, 3. del) 19.05 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik 19.50 Vremenska napoved 20.00 Nadaljevanka: Musič Hall (1. del) 20.50 Glasbena oddaja: Jazz festival Montreaux '89 - Ritmi sveta 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Polnočni klici in Hooperman 0.20 Video strani 13.45 SP v košarki - četrtfinalejpon.) 15.30 Nogomet: Genoa-Torino (pon.) 17.30 Dokumentarec: Čampo base 18.00 SP v košarki - četrtfinale (neposredni prenos) 20.00 Odprta meja 20.15 TVD Stičišče 20.30 Zgodovina športa: Juke box 21.00 SP v košarki - četrtfinale (neposredni prenos) 22.45 Odbojka - svetovni pokal v Tokiu: Italija-ZDA (pon.) TV Slovenija 2________________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja Ljubljana '90 19.30 Dnevnik 20.00 Zabvnoglasbena oddaja: Ritmo loko 20.50 Žrebanje lota 20.55 Ex libris: Zgodbe o rožah 21.45 Dokumentarec TV Beograd: Portret Jovana Žujoviča 22.15 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.10 Rezija 89; 8.35 Country club; 9.10 Mladinska nadaljevanka: V Telebaniji (Franjo Kumer, 1. del); 9.30 Instrumentalni solisti; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Usodni karakter; 12.20 Veliki uspehi Beatlesov; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 16.30 Potpuri; 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebas-tiana Bacha; 18.00 Najdaljša pot; 18.20 Evergreeni; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.20 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Radijska igra: Inšpektor Jones pripoveduje (W. Gerteis, 7. del); 20.35 Inter-mezzo; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okrog sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Popevka; 14.45 Edig Galletti;15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletne v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta. FILMI NA MALEM EKRANU | Z K N \ \ N OST Kačje srce Da so kače hladnokrvne ni nobena novost, ob tem pa uživajo še marsikatero prednost predvsem v zvezi s krvnim tlakom. Ti plazilci imajo namreč vedno pravšnji krvni tlak, ne da bi se posluževale kakršnihkoli tabletk za uravnavanje krvnega obtoka. Težave bi lahko imela tudi žirafa, saj mora spraviti kri v glavo, ki ji tiči tri metre nad srcem, ko obira listje, in dva metra pod srcem, ko pije. Take živali imajo na veliki vratni arteriji cel kup zaklopk, ki pospešujejo ali zavirajo tok krvi v možgane, da ostane krvni tlak vedno enak, ne glede na položaj glave. Znanstveniki so vzeli na piko tudi posebno dolge živali, kar so brez dvoma kače. Med 2700 vrstami, ki živijo povsod na našem planetu, od visokih gora do oceanskih globin, je kar mnogo vrst, ki se vzpenjajo na drevesa in ki naj bi bile zato izpostavljene tovrstnim težavam. Kadar je kača v navpičnem položaju, bi se ji moral pritisk v glavi zmanjšati, v repu pa zvečati. Pet metrov dolgi piton ima v repu trikrat tolikšen tlak kot človeški hipertonik in vendar mu to prav nič ne škodi. Ko visi z glavo navzdol, bi mu povečani tlak moral skoraj raznesti glavo. Kače ne poznajo žirafinih zaklopk, zanimivo pa je, da nimajo srca vedno na istem mestu. Problem rešuje srčna mišica, ki pospešeno črpa kri iz glave v druge dele telesa. Pri vodnih kačah je srce običajno sredi telesa, saj v vodi težnost ne predstavlja nobenega problema. Pri kopenskih in drevesnih kačah je srce bliže glavi: razdalja znaša 15 do 25 odstotkov telesne dolžine. Srce je tako bliže možganom in bolje skrbi za krvni obtok v glavi, saj je v repu manj važen. Ko bodo znanstveniki do konca razkrili skrivnosti matere narave, bodo morda pomagali tudi pri zdravljenju hipertenzije. Problem je le, kam bodo človeku premaknili srce... ZULU DAWN, ZDA-Nizozemska 1979. V torek, 14. avgusta, ob 20.30, na RAI 2. Zgodovinski film. Obstajajo zgodovinski filmi, ki obravnavajo preteklost na slovesen način iz uradnega zornega kota, obstajajo pa tudi kritični zgodovinski filmi, ki obujajo zamolčane, neznane in neprijetne dogodke. Zulu Dawn spada gotovo v to drugo skupino filmov. Z izjemno krutostjo in slikovitostjo prikazuje namreč malo poznano poglavje iz zgodovine britanske kolonizacije Črne celine, ko so se domorodna plemena Zulujev učinkovito upirala premočni zasedbeni sili. Angleški generali so v svoji arogantni in rasistični nastrojenosti podcenjevali strateško znanje (domačih vojakov in tako povzročili pravi pokol svoje vojske. Hickoxov film se v svojem zanosu sicer zaustavi pri zmagi domorodcev in zamolči kasnejše krvavo maščevanje Angležev nad upornimi in hrabrimi Zuluji! / ' ^ VIDEO NOTES Oddaja: ....... ..■.... Postaja:...: . - j; Ura:__________________ V________________________y I>fp f i 9 c; O.® <0 g P S N ■ITAL 1 J A N S K E TV MREŽE 1 RA/ 1 1 RAI 2 j RAI 3 9.00 Pianist Alexander Longuich izvaja Beethovna 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.25 Nabožna oddaja in maša 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Hopperman 12.30 Dokumentarec: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik, nato Ciao fortuna 14.15 Film: Tutte le ragazze lo sanno (kom., ZDA 1959, r. Charles Wal-ter, i. David Niven, Shirley McLaine) 15.50 Mladinska oddaja: Big! Estate 16.50 Nadaljevanka: Marco Visconti 17.50 Dokumentarec: Atlante 18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Texas oltre il fiume (vestern, ZDA 1966, r. Michael Gor-don, Dean Martin, Alain Delon) 22.20 Dnevnik 22.30 Šport v sredo: atletski miting v Ziirichu 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Rockovska noč: Bob Marley Ca-ribbean Night 1.00 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti 10.15 Nan.:La mia terra tra i boschi 10.35 Dok.: Pustolovščina rastlin 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nadaljevanka: Beautiful 14.15 Nanizanka: Saranno famosi 15.00 Variete: Ghibli 15.50 Risanka: Simpatiche canaglie 16.15 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.40 Film: Colazione da Tiffany (kom., ZDA 1061, r. Blake Ed-wards, i. Audrey Hepburn) 18.30 Večerne športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San' Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Cenerentola 80 (kom., It. 1983, r. Roberto Malenotti, i. Bonnie Bianco, 1. del) 22.20 Glasbena oddaja: II nuovo Can-tagiro, vmes (23.15) dnevnik 0.25 Dnevnik, vreme in horoskop 0.40 Film: Aria di Parigi (dram., It.-Fr. 1954, r. M.Carne, i. Jean Gabin) Skupina Duran Duran pred novim podvigom v kratkem predstavili ponuja posnetke s koncertov v Rimu in Milanu leta 1986. Brez skrbi, da bi nam dogodki izpodbili domneve, lahko računamo, da bodo tudi tokrat angleški pevci doživeli uspeh, predvsem med najstnicami, ki norijo za Simonom Le Bonom. (Na sliki: stara zasedba.) 11.45 Film: I tre aguilotti (kom., It. 1942, r. Mario Mattoli, i. Michela Belmonte) 13.15 Veliki interpreti: Arturo Bene-detti Michelangeli izvaja Chopinove skladbe 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumenarec: Veliki planet 15.15 Kolesarstvo 16.00 Nanizanka: Vita col nonno 16.45 Film: II bacio della pantera (fant., ZDA 1942, r. Jacgues To-urneur, i. Simone Signoret) 17.55 Drobci 18.10 Poletje Magazin 3 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in Drobci 20.00 Atletski miting v Ziirichu 20.30 Nanizanka: I Professionals 21.25 Film: Ritorno alla' base (dram., ZDA 1985, r. Herbert Wise, i. Robert Mitchum, Deborah Kerr) 23.15 Nočni dnevnik 23.35 Nanizanka: II nero e il giallo 0.30 Italija pred 50 leti: Fragheto -zakaj pokol? ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 8.00 Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti 10.30 Aktualno: Forum 11.15 Kviza: Doppio slalom, 11.45 O.K. Il prezzo e giusto 12.45 Superclassifica Show 13.45 Film: L'amante sco-nosciuto (dram., ZDA 1954, r. N. Johnson, i. Ginger Rogers) 15.20 Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret 19.50 Kviz: Quel motivetto... 20.30 Film: Anna (dram., ZRN-It. 1987, r. Frank Strecker, i. Silvia Seidel, 2. del) 22.20 Nan.: Charlie’s Angels 23.05 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 0.45 Film: Il mio bacio ti perdera (dram., ZDA 1951, r. Allan Dwan, i. Vera Ralston) RETE 4______________ 8.05 Nanizanka: Bonanza 9.05 Film: La figlia di Mata Hari (pust., It. 1954, r. Renzo Merusi, i. Lud-millaTcherina) 11.00 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.:FalconCrest 15.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hospital 19.30 Nad.: Febbre d amore 20.30 Film: Bravissimo (kom., It. 1955, r. Luigi F. D'Amico, i. Alberto Sordi, Mario Riva) 22.25 Film: Il braccio sba-gliato della legge (kom., VB 1962, r. Cliff Owen, i. Peter Sellers) 0.20 Nanizanki: Cannon, 1.20 Barnaby Jones ITALIA 1___________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Ben-son,13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Apparta-mento in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni d'estate 15.20 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Film: Il cacciatore di sguali (pust., It.-Šp. 1979, r. Enzo Castella- ni, i. Franco Nero, Werner Pochat) 22.25 Nanizanka: I Robinson 23.55 Rubrika: Ai confini dello šport 23.30 SP v košarki 1.30 Nanizanka: Benson ODEON_______________ 9.30 Nan.: Captain Nice 12.30 Filmske novosti 13.00 Risanke in nanizanka Heidi 15.00 Nanizanka: Il super-mercato piu pazzo del mondo 15.30 Film: Maria di Scozia (biog., ZDA 1936, r. John Ford, i. Cathari-ne Hepburn) 17.00 Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Lottery 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Il gladiatore che sfido Tlmpero (pust., It. 1956, r. Paul Fleming, i. Rock Stevens, Gloria Millans) 22.30 Film: Tarzan, 1'uomo scimmia (pust., ZDA 1932, r. Wood Bridge Strong Van Dyke, i. Johnny VVeissmuller) 0.30 Aktualno: Chic (pon.) TMC________________ 12.00 Risanke: Snack 13.00 Film: Il pianeta nero (anim., r. Paul Willi-ams) 14.30 Dokumentarec: Gli animali del Borneo 15.00 Film: La lancia scarlat-ta (pust., VB 1954, r. George Breakstone, i. Ray Stahl) 16.30 Film: Un matrimonio impossibile (dram., ZDA 1971, r. G. McCo-wan, i. Patty Duke) 17.55 Rock: Duran Duran, Live v Rimu in Milanu 19.00 Nanizanka: Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Atletski miting v Zii-richu 23.00 Večerne vesti 23.15 Film: Il violinista sul tetto, (kom., ZDA 1972, r. Norman Jewison, i. Norma Crane) TELEFRIULI__________ 12.00 Risanke in rubrika 13.00 Nanizanka: L'albero delle mele 13.30 Film: Sotto i ponti di New York (kom., r. Alfred Santell, i. Burgess Meredith) 15.00 Nanizanki: I giorni di Bryan, 16.00 Police News 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d'e-state 20.30 Okrogla miza 21.30 Nanizanka: Trauma Center 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan; I giorni di Bryan 24.00 Rubrika TELE 4______________ TV Slovenija 1________________] 9.00 Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan - Soline, 9.10 Aliče in njena druščina 9.25 Mozaik. TV komedija: Gospa ministrica (B. Nušič (pon.), 11.35 nadaljevanka Musič Hall (pon. 1. dela) 12.25 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Dokumentarec: Po sledeh napredka 18.35 Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Moja družina in ostale živali (7. del) 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik 19.50 Vremenska napoved 19.58 VN v atletiki (prenos iz Ziiric-ha), vmes dnevnik 23.05 Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Polnočni klici in Hooperman 1.10 Video strani | TV Koper________________________ 13.45 SP v košarki - četrtfinale (ponovitev) 15.30 Odbojka: Italija-ZDA (pon.) 17.30 Dokumentarec: Čampo base 18.00 SP v košarki - četrtfinale (neposredni prenos), vmes TVD Novice 20.00 Odprta meja 20.15 TVD Stičišče 20.30 Zgodovina športa po želji: Juke box 21.00 SP v košarki - četrtfinale (neposredni prenos), vmes TVD Novice 22.45 Nogomet: Genoa-Torino (pon.) 24.30 Odbojka - Beach volley TV Slovenija 2_________________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Izobraževalna oddaja: Prastara ovijalka 19.30 Dnevnik 20.00 Film tedna: Sanje po ameriško (kom., ZDA 1984, r. Rick Kosen-thal, i. Tom Conti, Giancarlo Giannini) 21.45 Svet poroča 22.45 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.30 Ave Marija v lahki glasbi; 9.00 Maša; 9.45 Črnske duhovne pesmi;10.15 Mladinski oder: Spominček z romanja (Lučka Susič); 10.30 Koncert v cerkvi sv. Ignacija v Gorici; 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Intervju; 12.20 Orkestri; 12.40 Naši zbori: MPZ Fantje izpod Grmade (vodi Ivo Kralj, pri orglah Herman Antonič); 13.20 Melodije; 13.40 Oblaki so rudeči; 44.00 Deželna kronika; 14.10 Orkestri; 14.30 Ko se obesi dan; 15.15 Marijine božje poti; 15.45 Orkestri; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 16.35 Potpuri; 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebas-tiana Bacha; 18.00 Med zemljo in sanjami; 18.25 Ansambli; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitnice; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 11.05 SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta; 9.15 Clic, 9.35 Popevke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Živio poletje; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Puzzle; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. ft FILMI NA MALEM EKRANU Dobrodušni dedek Max Max Von Sidow (na sliki z ženo pred podelitvijo Oskarjev za leto 1988) bo končno lahko uresničil vsaj dve skriti želji: vrnil se bo v Stockholm, kjer bo spet stopil na odrske deske, in bo lahko izbiral med filmskimi vlogami pozitivnega junaka. Čeprav ni več rosno mlad (kmalu bo praznoval 62. rojstni dan) je Max Von Si-dow interpretiral izključno vloge negativnega junaka. Najbrž je bilo to povsem naravno, saj ima igralec dokaj neobičajne poteze, ki spominjajo na vse, prej kot na dobrega človeka. Tudi Ingmar Bergman, ki mu je pomagal v ZDA, je bil trdno prepričan, da je Von Sidow idealen v težkih in tragičnih vlogah. Von Sidow pa je dolga leta snubil režiserje in producente, naj bi mu le poverili kako lahkotno ali komično vlogo. Sicer mu to ni uspelo, vendar je sijajno odigral vlogo dobrega in poštenega dedka Lassa v filmu Pelle osvajalec. Kot je vsem znano, si je s to interpretacijo prislužil celo imenovanje za oskarja v letu 1988. Producenti so lahko tako na lastne oči preverili, da je imel igralec prav, ko je trdil, da si ne želi več satanskih vlog. Sedaj so mu poverili vlogo nemškega duhovnika v televizijskem filmu Hiioshima: Out Of The Ashes, ki so ga prvič predvajali ob 45-letnici jedrske eksplozije v Hirošimi. Zdi se, da je televizijskega uspeha še najbolj vesel Bergman, ki je menda vedno trdil, da je Max enkraten igralec. Samo, da ga v ZDA ni hotel »prodati« za dobrega in ga je brez težav vključil v ožji izbor hudobnežev s tujim naglasom. COLAZIONE DA TIFFANV — Breakfast at Tiffany’s — Zajtrk pri Tiffanyju, ZDA 1961. V sredo, 15. avgusta, ob 16.40, na RAI 2. Filmska komedija. Sanjava in brezskrbna Holly (Audrey Hepburn) stanuje v isti newyorški palači kot mladi pisatelj Paul (George Peppard). Vendar sramežljivi intelektualec živi skupaj z zrelo in bogato žensko (Patricia Neal), pa tudi Holly goji ambiciozne želje, da bi se poročila z ... milijarderjem. Mlada protagonista se kljub tej razdvojenosti večkrat srečujeta v elegantnih in bleščečih salonih Tiffanijeve zlatarne in končno se uresniči njuna ljubezen. Blake Edwards je posnel tole mikavno romantično komedijo, ki na duhovit način podoživlja vzdušje šestdesetih let, po znani uspešnici pisatelja Trumana Capotea. Simpatična in sveža Audrey Hepburn je enkratna v vlogi zvedavega dekleta, ki osvaja New York s svojim šarmom. VIDEO NOTES Oddaja: Postaja: Ura:____:____________________ V______________________________J • /TALIJ I RAI 1 ~j 9.00 Alexander Longuich izvaja Beethovnov koncert št. 4 v G-duru 9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.15 Film: Occhi dalle stelle (fant, It. 1978, r. Roy Garrett) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Hooperman 12.30 Dokumentarec: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik, nato Ciao fortuna 14.15 Film: Un uomo da vendere (kom., ZDA 1959, r. Frank Capra, i. Frank Sinatra) 16.00 Mladinska oddaja: Big! Estate 17.00 Nadaljevanka: Marco Visconti 17.50 Dokumentarec: Atlante 18.10 Reportaža: II palio di Siena 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: La legge del signore (vestern, ZDA 1956, r. William Wy-ler, i. Gary Cooper, Dorothy McGuire) 22.55 Dnevnik 22.05 TV film: I figli del vento (dram., It. 1986, r. Enzo Doria, i. Claudio Cassinelli, Daniela Poggi) 0.30 Nočni dnevnik in vreme 0.40 Rubrika opolnoči A N S K E TV j RAI 2 A 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti 10.10 Nan.:La mia terra tra i boschi 10.35 Dok.: Pustolovščina rastlin 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nadaljevanka: Beautiful 14.15 Nanizanka: Saranno famosi 15.00 Variete: Ghibli 16.10 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.35 Film: Guadalcanal ora zero (vojni, ZDA 1960, r. Robert Montgo-mery, i. James Cagney) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San' Francisco 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 TV film: Cenerentola 80 (kom., r. Roberto Malenotti, 2. del) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.35 Dokumentarec: Mixer 23.30 Rubrika: Piu sani piu belli 0.10 Dnevnik, vreme in horoskop 0.35 Film: Ore 13 - dopo il massacro la caccia (dram., ZDA 1086, r. S.Gyllenhaal, i. Peter Fonda) MREŽE • I RAI 3 11.55 Film: Musiča proibita (kom., It. 1942, r. Carlo Campogalliani, i. Maria Mercader) 13.15 Veliki interpreti: Arturo Bene-detti Michelangeli izvaja Chopinove skladbe 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarec: Veliki planet 15.05 Nanizanka: Vita col nonno 15.55 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 16.40 Film: Le catene della colpa (dram., ZDA 1947, r. Jacgues To-urneur, i. Robert Mitchum) 18.15 Poletje Magazin 3 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti, nato Drobci 20.00 Dokumentarec: Divja lepota 20.30 Nanizanka: I Professionals 21.25 Film: Coca Cola Kid (kom., Av- stral. 1985, r. Dušan Makavejev, i. Erič Roberts, Bill Kerr), vmes (11.20) dnevnik 23.00 Nanizanka: II nero e il giallo 24.00 Nočni dnevnik 0.30 Italija pred 50 leti: Trg Loreto Od leta 1701 v Sieni znameniti Palio V Sieni dvakrat letno, julija in avgusta (od davnega leta 1701), prirejajo znameniti Palio (na RAI 1 on 18.10), napeto tekmovanje med mestnimi četrtmi. Julijski Palio so zaznamovale polemike, ki jih je sprožila smrt enega konja. Takrat je zmagal rafon Giraffa s konjem Gallegiantejem, ki ga je jahal Bastiano. Na Paliu dirka deset konjev, ki zastopajo deset okolišev. Teh je sicer 17, tako da morajo vsakič žrebati, katere četrti se bodo dirke sploh udeležile. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE S____________ 8.00 Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti 10.30 Aktualno: Forum 11.15 Kviza: Doppio slalom, 11.45 O.K. Il prezzo e giusto 12.45 Superclassifica Show 13.45 Film: Buon giorno, Miss Dove! (kom., ZDA 1955, r. Henry Koster) 15.20 Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret 19.50 Kviz: Quel motivetto... 20.30 Variete: Bellezze al bagno 2 22.30 Nan.: Charlie s Angels 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.10 Film: Cronache del '22 (dram., It. 1962, r. Gui-darino Guidi) RETE 4______________ 8.20 Nanizanka: Bonanza 9.20 Film: Časa lontana (dram., It. 1940, r. Jo-hannes Meyer, i. Beni-amino Gigli) 11.00 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.:Falcon Crest 15.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hospital 19.35 Nad.: Febbre d amore 20.30 Film: Miss Marple nei Caraibi (krim., ZDA 1983, r. Robert Lewis, i. Helen Hayes, Bernard Hughes) 22.25 Nad.: La talpa 23.25 Film: Il diavolo del vo-lante (kom., ZDA 1972, r. Lamont Johnson, i. Jeff Bridges) 1.20 Nanizanka: Cannon ITALIA 1___________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Ben-son, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Apparta-mento in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni d'estate 15.20 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Film: Totbtruffa 62 (kom., It. 1961, r. Ca-millo Mastrocingue, i. Toto, Nino Taranto 22.30 Nanizanki: I Robinson, 23.00 Cin Cin 23.35 Rubriki: Ai confini dello šport, 24.00 Grand Prix 1.10 Nanizanki: Sulle strade della California, 2.10 Benson ODEON______________ 9.30 Nan.: Captain Nice 12.30 Filmske novosti 13.00 Risanke in nan.Heidi 15.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 15.30 Film: Arrivano le tigri (kom., ZDA 1978, r. Sean Cunningham, i. Richard Lincoln) 17.00 Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Lottery 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: War and love (dram., Izrael 1986, r. Moshe Mizrahi, i. Se-bastian Keneas, Kyra Sedgwyck) 22.30 Film: Bruce Lee contro la Setta dei Serpenti (pust., Hong Kong 1983, r. Wu Chia Ciun) 0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo TMC________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nanizanka: Mago Merlino 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Anar-chici grazie a Dio 15.00 Film: Una nuova vita per Liz (dram., ZDA 1971, r. Dick Ross, i. Anne Baxer) 16.50 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Lui, Idi e gli altri, 18.30 Segni particolari, genio1, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Capitan Apache (vestern, ZDA-Šp. 1970, r. Alexander Singer, i. Lee van Cleef, Carol Baker) 22.20 Morski planet 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: 2000 - la fine del-1'uomo (fant., VB 1970, r. Cornel VVilde, i. Ni-gel Davenport) TELEFRIULI__________ 12.00 Risanke in rubrika 13.00 Nanizanka: L’albero dellemele 13.30 Film: C'e sempre un domani (dram., r. Del-mer Daves) 15.30 Nanizanki: Il brivido e l avventura, 16.00 Tra-uma Center 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d e-state 20.30 Nad: Il paria (i. Charles Aznavour, 1. del) 21.30 Nanizanka: Uno sce-riff o contro tutti 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan: I giorni di Bryan 24.00 Rubrika TELE 4_____________ SLOVENSKE N\REZE • TV Slovenija 1________________J 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.30 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (pon.) 10.10 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Izobraževalna oddaja: Dinarski gozd 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Čudežna leta 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Nadaljevanka: Mihajlo Lomono-sov (O. Osetinski-L.Nehoršev, r. Aleksander Proškin, i. Viktor Stepanov, Ilze Liepa, 2. del) 21.15 Gala koncert iz Maribora (operne arije, 2. del) 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Polnočni klici in Hooperman 0.20 Video strani | TV Koper________________________ 13.45 SP v košarki - četrtfinale (ponovitev) 15.30 Nogomet: Genoa-Olimpigue Marseille (pon.) 17.30 Dokumentarec: Čampo Base 18.00 Odbojka, vmes TVD Novice 20.00 Odprta meja 20.15 TVD Stičišče 20.30 Zdgovodina športa po želji: Juke Box 21.00 SP v košarki - četrtfinale (pon.) 22.45 TVD Novice 23.00 Boksarski prvaki: Boxe d estate 23.30 Nogomet: Genoa-Olimpigue Marseille TV Slovenija 2_______________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja: Boj za obstanek 20.30 Dokumentarna oddaja: Napadalnost in razdiralnost 21.00 Dokumentarna oddaja: Lepa naša 22.25 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Ekologija danes za boljši jutri; 8.25 Evergreeni; 9.10 Mladinska nadaljevanka: V Telebaniji (Franjo Kumer, 2. del) 9.30 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Dobrodošlo poletje!; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Iz naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 16.35 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebastiana Bach; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 18.30 Soft mušic; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Pesmi večera in noči; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.40 Družinski svet: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Cest la vie; 18.00 Vede-ževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Steve Rogers Band SONO DONNE Massimo Riva, Maurizio Solieri, Claudio Golinelli, Mimmo Camporeale in Beppe Leoncini so zasloveli ob znanem italijanskem kantavtorju Vascu Rossiju, s katerim so preživeli dolga leta glasbenega sodelovanja, neskončno število turnej, poleg tega pa tudi nekaj let nevarnega življenja brez bojazni. Vendar skupina Steve Rogers Band ustvarja že nekaj let samostojno, brez svojega pigmaliona. Tako se sedaj ansambel spet oglaša z novim LP Sono donne. Najprej je izšla mala plošča Hey Man, ki se je v kratkem prebila na vrh italijanskih lestvic. S tem je tudi zagotovila uspeh nove velike plošče. Voditelja skupine, Riva in Solieri, sta takoj po uspešnicah OK si, Alzati la gonna in predvsem po skorajšnjem porazu velike plošče Steve Rogers Band izjavila, da gledata na nov album kot na izziv. Skupina je tokrat skušala preliti na ploščo tipično energijo, ki jo lahko doživljamo samo na live koncertih. Sama Riva in Solieri sta tudi potrdila, da so ploščo posneli brez pomoči računalnikov, preprosteje in vendar bolj živo. V raznih intervjujih s skupino Steve Rogers Band je prišlo na dan, da se ta ima za edino »rock and roli band«, ki poje v italijanskem jeziku, predvsem zaradi tega, ker doživljajo rock and roli ne samo kot glasbeni stil, pač pa kot pravi način življenja in mišljenja. Pri tej plošči je sodeloval tudi veliki italijanski kantavtor Enrico Ruggeri. Pesmi v albumu so: Di piu, di piti, Hey Man (la tua donna mi fa impazzire), Dim-mi come stai, Sono donne, Animo, Sono in down, Polvere d'oro, Lascia stare la luna, ... e poi .... COCA COLA KID — The Coca Cola Kld, Avstralija 1985. V četrtek, 16. avgusta, ob 21.25, na RAI 3. Satirični film. Mladi bivši marinec Becker (Erič Roberts) se je uveljavil kot uspešen manager Coca Cole. Direktorji ga pošljejo v Avstralijo, da bi tam osvojil novo tržišče. Vendar neizkušeni manager naredi na tujem ozemlju kmalu nekaj bistvenih napak. Za tajnico si, denimo, izbere zelo čedno Teni (Greta Scacchi), ki pa je zagrizena privrženka Pepsi Cole. Za nameček je njen oče McDowell proizvajalec izvirnega avstralskega sirupa in se zaradi tega upira naskoku ameriške multinacionalne družbe... Ironični in prefinjeni ikonoklast Dušan Makavejev -Jugoslovan po rodu, a pravi filmski kozmopolit - je s to navidezno lahkotno parabolo o inteligentnih in prebrisanih podjetnikih ožigosal marsikatero lažno vrednoto sodobne potrošniške družbe, kot je sicer že navada za avtorja Sweef Mowiea ali Montenegro Tanga. - \ VIDEO NOTES Oddaja: ...... Postaja:"' 1,;, . ^ — Ura:____________________ v_________________________y r ITALIJANSKE TV MREŽE HI ■ HH Longuich izvaja Beethovnov Koncert št. 5 v B-duru op. 37 Pravljična nanizanka: Palčica Film: Mio figlio (dram., Fr. 1959, r. Denys De La Patelliere, i. Jean Gabin) Vreme in kratke vesti Nanizanka: Hooperman Dokumentarec: Juha in lešniki Dnevnik - ob trinajstih Variete: Ciao fortuna Film: La rapina piii pazza del mondo (kom., ZDA 1974, r. Go-wer Champion, i. George Scott) Mladinska oddaja: Big! Estate Risanke: Psammet Nadaljevanka: Marco Visconti Dokumentarec: Atlante Nadaljevanka: Santa Barbara Almanah, vreme in dnevnik Nad.: Sandokan (zadnji del) Dnevnik Film: Tempesta su Washington (dram., ZDA 1962, r. Otto Pre-minger, i. Henry Fonda, Don Murray), vmes (23.50) Nočni dnevnik in vreme / RAI 1 1 1 RAI 2 J C RAI 3 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti 10.10 Nanizanki: La mia terra tra i boschi 10.45 Dokumentarec: Boj za preživetje 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nadaljevanka: Beautiful 14.15 Nanizanka: Saranno famosi 15.00 Variete: Ghibli 16.20 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.45 Film: Lady L (kom., Fr. 1965, r. Peter Ustinov, i. Sofia Loren, Paul Newman) 18.30 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.40 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Variete: Stasera mi butto 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Petkov boks: Limatola-Cara (za superperesjo kat.) 0.15 Dnevnik, vreme in horoskop 0.30 Film: Dominator (dram., ZDA 1984, r. Mark Buntzman, i. Robert Cinty) 11.50 Film: Arno te sola (kom., It. 1935, r. Mario Mattoli, i. Vittorio De Sica) 13.10 Veliki interpreti: A. Benedetti Michelangeli izvaja Chopina 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarec: Veliki planet 15.05 Kolesarska rubrika: Biči & bike 15.25 Kolesarski pokal Bernocchi 16.15 Drobci 16.40 Film: La seconda signora Carroll (dram., ZDA 1947, r. Peter God-frey, i. Humphrey Bogart, Barbara Stanwyck) 18.15 Poletje Magazin 3 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarec: Divja lepota 20.25 Nogomet: prijateljska tekma Groningen-Sampdoria, vmes (21.15) Večerni dnevnik 22.20 Nanizanki: I Professionals, 23.10 II nero e il giallo 0.10 Nočni dnevnik 0.40 Italija pred 50 leti: Židje in Italija med vojno Priljubljeni Sandokan nas zapušča Malezijski gusar nas zapušča, nocoj bo namreč RAI 1 oddajala zadnji del nadaljevanke Sandokan. Pred leti, ko jo je RAI prvič predvajala, je ta pustolovska nadaljevanka požela izjemen uspeh. Kabir Bedi (že 45-letni) in Carolč Andre (37 let) sta lepo podala vloge Sandokana in zaljubljene Marianne. RAI nam sicer vsako poletje ponuja to zgodbo, gledalci pa jo tudi še zmeraj radi gledajo. Fantki zaradi pustolovščin, deklice (tudi starejše) zaradi Kabirja. I ■ Z.ASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.00 Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti 10.30 Aktualno: Forum 11.15 Kviza: Doppio slalom, 11.45 O.K. II prezzo e giusto 12.45 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show Story 13.45 Film: II giullare del re (kom., ŽDA 1956, r. Norman Panama, i. Danny Kaye) 15.20 Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret 19.50 Kviz: Quel motivetto... 20.30 Glasbena oddaja: Una rotonda sul mare 2 22.45 Nan.: Charlie s Angels 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.10 Film: Le spie uccidono a Beirut (krim., It.-Fr. 1965, r. Mino Loy, i. Richard Harrison) RETE 4_____________ 8.15 Nanizanka: Bonanza 9.15 Film: II diavolo va in colleggio (kom., It. 1943, r. Jean Boyer, i. Lilia Silvi) 11.00 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.30 Nanizanka: Falcon Crest 15.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hospital 19.30 Nad.: Febbre d'amore 20.30 Film: Le due orfanelle (dram., It. 1954, r. Gia-como Gentilomo, i. Myriam Bru, Milly Vi-tale) 22.20 Nadaljevanka: Ricordi di guerra (4. del) 0.10 Nanizanki: Cannon, 1.10 Barnaby J ones ITALIA 1____________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 RinTinTin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Ben-son,13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Apparta-mento in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giomi destate 15.20 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroška otidaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Variete: Venerdi con zioTibia 20.35 Film: Vamp (srh., ZDA 1986, r. Richard Wenk, i. Grace Jones, Chris Makepeace) 22.25 Nanizanka: Venerdi 13 23.30 SP v košarki: polfinale 1.30 Nanizanka: Benson OPEON______________ 9.30 Nanizanka: Captain Nice 12.30 Filmske novosti 13.00 Risanke in nanizanka Heidi 15.00 Nanizanka: Il super-mercato piu pazzo del mondo 15.30 Film: Altissima pres-sione (glas., It. 1965, r. Enzo Trapani, i. Gian-ni Morandi) 17.00 Nan.: Gli inafferrabili, 18.00 Lottery 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: I due crociati (kom., It. 1969, r. Giuseppe Orlandini, i. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia) 22.30 Aktualno: Blue News 23.00 Film: Breakdance (glas., ZDA 1984, r. Joel Silberg, i. Lucinda Dickey) 0.30 Rubrika o motorjih TMC________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nanizanka: Mago Merlino 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Anar-chici grazie a Dio 15.00 Film: Perdono (dram., ZDA 1952, r. Felix Fe-ist, i. Joan Cravvford) 16.50 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segjni particolari, genio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Banane 21.30 Nanizanka: Chicago story 22.50 Nočne vesti 23.05 Nočni šport: atletika -Istaf 90 (iz Berlina) TELEFRIULI__________ 12.00 Risanke in rubrika 13.00 Nanizanka: L'albero delle mele 13.30 Film: La croce di Lorena (kom., r. Tay Garneli) 15.00 Nanizanka: I giomi di Bryan 16.00 Nadaljevanka: Il paria (pon.) 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d’e-state 20.30 Nad: Il paria (2. del) 21.30 Nanizanka: Storie straordinarie di Edgar Allan Poe - La lettera rubata 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka: Navy 24.00 Rubrika TELE 4______________ TV Slovenija 1_______________| 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Kljukčeve dogodivščine, 9.20 nanizanka Delfin Flipper 9.45 Dokumentarni oddaji: Boj za obstanek, 10.10 Napadalnost in razdiralnost 10.40 Nad.: Vnovič v Bridesheadu (pon. zadnjega dela) 11.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Dokumentarec: Mesta mostovi -Mostar 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Pet prijateljev 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.54 Zrcalo tedna 20.15 Dokumentrana oddaja: V 80 dneh okoli sveta (2. del) 21.10 Nan.: Zakon v Los Angelesu 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Polnočni klici in Hooperman 0.20 Video strani | TV Koper_________________________ 13.45 Odbojka: Italija-SZ (ponovitev) 15.30 Odbojka: Nizozemska-Brazilija (ponovitev) 17.30 Dokumentarec: Čampo base 18.00 SP v košarki - polfinale (neposredni prenos, komentatorja Sergij Tavčar in Dan Peterson 20.00 Odprta meja 20.15 TVD Stičišče 20.30 Zgodovina športa: Juke Box 21.00 SP v košarki - polfinale (neposredni prenos, komentatorja Sergij Tavčar in Dan Peterson), vmes TVD Novice 22.45 Boksarski prvaki: Boxe d estate 23.15 Nogomet - nemško prvenstvo TV Slovenija 2_________________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Domači ansambli: Ansambel Ot-tavia Brajka 18.55 Atletski miting v Berlinu (neposredni prenos) 21.45 Dokumentarna oddaja: Izdajalci in vojni zločinci (S. Jankovič) 21.55 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 8.30 Veliki uspehi Beatle-sov; 9.10 Mladinska nadaljevanka: V Telebaniji (3. in zadnji del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Revival; 12.00 Goriški Film video monitor 1990; 12.20 Orkestri; 12.35 Slovenski zbori; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Dramatizirana glosa; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 16.45 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebastiana Bacha; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Zvočne kulise; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Melodije; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Obvestila za pomorščake; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta v 81. dneh; 9.15 Clic; 9.35 Pesem po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo od...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Geletti; 15.00-18.00 Jugoslavija: vse o počitnicah; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Michaelova stopala Zadnje čase smo kar precej pisali o Ma-donninih sposobnostih poslovne ženske. Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz ZDA, pa bi res lahko začeli govoriti tudi o nenasitnosti Michaela Jacksona, saj se temnopolti (?) umetnik prav tako dobro znajde v poslih kot za mikrofonom. Znano podjetje L. A. Gear, ki proizvaja športna obuvala (pred časom jih je uporabljal tudi naš košarkarski prvoligaš Stefa-nel), se je letos znašlo v hudi krizi, saj je prodaja v prvih šestih mesecih padla za 36 odstotkov. Zato je podjetje ponudilo Jacksonu kar dvajset milijonov dolarjev (štiriindvajset milijard lir), da bi v reklamnem spotu obul telovadne čevlje, vredne osemdeset dolarjev. Vsakdo bi ponudbo takoj sprejel, a ne Michael, ki je zavohal veliko boljši posel, in je odgovornim pri L. A. Gear odgovoril s protipredlogom: plačali naj bi mu namreč z nedoločenim številom delnic. Jacksonu taka oblika omogoča, da postane eden od solastnikov ameriškega čevljarskega velikana. Pogoj so seveda sprejeli in tako se bodo v pevčeve žepe v naslednjih letih namesto dolarjev Pepsi Cole zlivali dolarji družbe L. A. Gear. Realizacija samega reklamnega vložka bo stala 700 tisoč dolarjev, kar v bistvu ni prav veliko, vendar je treba poudariti, da se ne bodo poslužili skorajda nikakršnih posebnih efektov, še celo Michaelov obraz bodo pokazali le za trenutek. Prepričani so namreč, da bodo že dolgi kadri Jacksonovih cenjenih stopal, odetih v telovadne čevlje, dosegli zadostni učinek. TEMPESTA SU WASHINGTON — Advise and Consent, ZDA 1962. V petek, 17. avgusta, ob 22.15, na RAI 1. Dramatični film. Ameriški predsednik, ki je resno bolan, izbere senatorja Roberta Leffingwella (Henry Fonda) za državnega tajnika ZDA. Opozicija izve, da ima ugledni kandidat »umazan« politični curriculum, ker naj bi bil v preteklosti povezan s komunističnimi grupacijami. Takšno afero seveda lahko razreši le posebna poizvedovalna komisija, vendar niti ta in niti senat ne dosežeta nikakršnega dokončnega sklepa. Zato bo treba počakati celo na predsednikovo smrt, tako da bo njegov naslednik ponovno odločal o usodi »zaznamovanega« Leffin-gwella... Hollywoodčan dunajskega rodu Otto Preminger je, kot pri številnih drugih delih (Vertigine, La magnifica preda, Anatomia di un omicidio), uprizoril dokaj tesnobno in dramatično vzdušje, v katerem igrata največjo vlogo psihološka analiza junakov in pravcato drezanje v čustva. / ' \ VIDEO NOTES Oddaja: .;... .... Postaja:' ''-.k;: L;,,...—-- Ura:____________________ v_________________________y Prav v teh dneh mineva trinajst let, odkar nas je zapustil »kralj«, Elvis »the pelvis« Presley. In pevčeve oboževalce je seveda že spet .zajela »elvismanija«. Pojav ni omejen samo na neposredno okolico Gracelanda, bajne Presleyeve rezidence v Memphisu, pač pa se v različnih oblikah širi malodane po vsem svetu. Tako so, recimo, italijanski oboževalci pokojnega »kralja rock n'rolla« organizirali v nedeljo 12. avgusta shod v Riminiju, kjer se bodo poklonili spominu umrlega idola. Srečanje bo potekalo pod geslom A Night For Elvis, priredil pa ga je Elvis Presley Club Of Torino, ki je med drugim poskrbel, da bodo na ogled Elvisov slavni pontiac in nekatere njegove kitare. Udeleženci si bodo lahko ogledali vrsto videoposnetkov, prireditev pa se bo zaključila v disku Bandiera gialla, kjer bo igrala skupina Domino's. Medtem je ZDA presenetila vest, da je Elvisov oboževalec Joe Haertel po temeljitem iskanju (v bistvu od selitve do selitve in od stanovanja do stanovanja) odkril napako v uradnih življenjepisih velikega pevca: v najstniškem obdobju Elvis ni živel na naslovu 398 Cypress, temveč na 698 Salfarans. Točnost je pač točnosti Medtem se Elvisova vdova Priselila in hčerka Lisa Maria »potegujeta« za pevčevega dvojnika, ki pravkar snema TV nadaljevanko o življenju nepozabnega Elvisa in ki je seveda obe navdušil. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Branko Lakovič Glasba: Daniela Duic v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujejo: Eva Fornazarič, Andrej Šik in Walter Škerk. Foto: AGI, AP in Križ-mančič Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. NA TRST. NA TRST! Ženski čevlji Čedalje bolj sem se izogibal Trsta. Mnogi so 0(ikrilil da je v drugih mestih ob meji boljša “Publika«. V Gorico je hodila veliko manj pisana bri^na, večina je bila iz okoliških krajev in iižnjih slovenskih mest. Temu primerno so nas udi domačini gledali prijazneje. Tako sem ugo-ovil tudi svetlejše plati obmejnega trgovanja, osebno poglavje pa je nakupovanje čevljev v “euski družbi. Kot je znano, najboljše čevlje iz-oelujejo še vedno in kljub vsemu v Italiji. Moja mama se je tudi kmalu naveličala Trsta. . mladosti so pri njih doma govorili tudi italijansko, zato se ji ni bilo treba nikjer izpostavljati. Vodno so ji stregli kot dami, sicer izbirčni, a seeno dobri stranki, ki ne gleda na ceno. Omenil bi še eno žensko posebnost glede evljev. Moški, ki ima nogo številka 42, pride v dgovino in reče: »Prosim rjave športne čevlje mvilka 42.« In jih tudi kup j. Ženska, ki ima ”°3° samo za las večjo od 39, pa ne bo nikoli okla: »Prosim čevlje številka 40.« Rekla bo sra-mežljivo: »Prosim številko 37.« Potem preizkusi ducat čevljev št. 37. Dobremu trgovcu je takoj |?sno, da o kakšni 37 ne more biti niti govora. ^“ez čas preideta na 38, potem na 39, pa na vmes- no številko 39,5, končno na 40. Nakar oba ugotovita, da so italijanske številke manjše. V obupu poskušata 40,5 in končata pri 41. Sedaj je obema jasno, da je to prava številka. Potem sledi vprašanje oblike, višine pete, barve, zaponke in okraskov. Rjave čevlje imajo s pravo peto, a ni številke. V črni barvi imajo številko, a je zaponka neprimerna. Sivi imajo zaponko, a je peta previsoka. Modri ne gredo h kostimu, rdeči pa ne k torbici. Potem vse znova. Kup škatel pa se dviga že do stropa. Nekoč sem vprašal neko žensko: »Zakaj vedno pričnete s 36 ali 37, ko se pa točno zavedate, da je najmanjša možna številka 40?« Ljubko se je nasmehnila in rekla: »Ko so pa manjši čevlji veliko lepši.« Moja mama je bila blaga duša, nikoli ni nikogar šikanirala, niti žalila. Verjetno pa je kar nekaj prodajalcev čevljev duhovno strla. Ko gremo kupovat čevlje čez mejo, služi moški kot šofer. Potem nekaj ur skače za žensko iz trgovine v trgovino, tam stoji vsem na poti, trgovci ga odrivajo, stranke tudi. Ko se umakneš enemu, si že na poti drugemu, in tako ves dan. Najprej sem spremljal ob takšnih nakupih mamo, potem ženo, sedaj že hčerko. Poznam Borivoj Repe moža, ki je nekoč peljal v Italijo nakupovat čevlje zaročenko, taščo in dve mlajši sestri. Sedaj je zaklet ženomrzec, ki se verjetno ne bo nikoli poročil. Prijatelj je nekoč peljal mater in ženo nakupovat čevlje. Sedaj je strt, prerano ostarel moški. V najboljših letih sem bil športnik. Z lahkoto sem pešačil pet, šest ur, ne da bi se ustavil. Včasih smo igrali mali nogomet skoraj ves dan, komaj da sem bil malo utrujen. Prekolesaril sem tudi do 200 km na dan. Toda še takšnega atleta bo strla najbolj nežna deklica, ki kupuje čevlje. Moj prijatelj maratonec je moral priznati: »Ce greva na Šmarno goro, stoka že na prvem ovinku, ko pa v Trstu kupujeva čevlje, je po petih urah tako sveža, kot sem bil jaz na začetku.« Nekoč je omedlel od utrujenosti, bilo je isto leto ko je zmagal na rekreacijskem maratonu. Upam, da to pisanje ni bilo čisto zaman, mogoče me boste prihodnjič, ko se bom s težavo prebijal po vašem mestu, obložen s petimi ali šestimi vrečkami, gledali malo bolj blago, s kancem ironije sicer, vendar tudi s trohico razumevanja. /Ti Tedenski pregovor: 't Ne poznaš ženske, preden je nisi ljubil. (ruski) Spominski datumi: O Pred 45 leti: 11. 8. 1945 je Zvezna vojaška uprava izdala odlok, s katerim je bila na celotno ozemlje Cone A raztegnjena italijanska uprava. Sledile so velike manifestacije. □ Pred 85 leti: 14. 8. 1905 so pri Sv. Ivanu ustanovili Hranilnico in posojilnico, ki so jo leta 1907 preimenovali v Ljudsko hranilnico in posojilnico za Tržaško okolico. Osebnosti: □ 14. 8. 1960 je v Gorici umrl skladatelj Emil Komel, ki se je rodil v Gorici 14. 2. k" 1875. □ 15. 8. 1940 je v koronejskih zaporih umrl partijski aktivist Slavko Škamperle (rojen pri Sv. Ivanu 8. 6. 1910), ki so ga aretirali z obtoženci Drugega tržaškega procesa. A ^ORTOROŽ Avditorij Nocoj, 11. 8.: promocijski večer festivala Melodije morja in son-Ca in ognjemet v okviru Portoroške noči. v nedeljo, 26. 8., ob 21. uri: premiera novega slovenskega filma 0 konca in naprej (rež. Jure Pervanja). ®ELJAK 'JPatija ob Osojskem jezeru Nocoj, 11. 8„ ob 20.30: klavirski koncert Brigitte Engerer (Beet-°ven, Schumann, Liszt, Chopin). V nedeljo, 12. 8., ob 20.30: koncert violončelista Heinricha Schif-a in pianista Gerarda Wyssa (Bach, Debussy, Martinu, Brahms), r, y BAROČNI DVORANI sredo, 15. 8., ob 20.30: klavirski koncert lisabeth Leonskajeve (Mozart, Šostakovič, Brahms). ^ BAROČNI DVORANI v nedeljo, 19. 8, ob 20.30: klavirski kon-Cert Mariette Petkove (Mozart, Chopin, Brahms, Bartok). v GLASBENI DVORANI v četrtek, 23. 8., in petek, 24. 8, ob 21. cerkvena opera Tamar (Ulrich Ktichl), rež. Angela Zabrsa, dir. '4arie-Jeanne Dufour. „ v CERKVI v nedeljo, 26. 8., ob 20.30: klavirski koncert Helene Jrirnaud (Bach, Busoni, Beethoven, Schumann). kongresna palača ^ ponedeljek, 13. 8., ob 20. uri: koncert Mladinskega simfonične-?? orkestra Gustav Mahler, baritonist Thomas Allen, dir. Vaclav '|6umann (Krenek, Mahler, Dvorak). ^ četrtek, 16. 8., ob 20.30: koncert Moskovske filharmonija, vio-i^elist Al Čajkovski). kmčelist Alexander Rudin, dir. Dimitrij Kitaenko (Einem, Barber, (T'v/ petek, 17. 8., ob 20.30: koncert Wiener Instrumentalsolisten akecs, Frenzel, Bigot, Gershwin, Chick Corea, Batik, Pilss). ■A nedeljo, 19. 8., ob 20. uri: godalni kvartet Motus-Ouartett (Pir-Kner, Radanovics, Brecker, Silver). q v torek, 21. 8., ob 20. uri: koncert kvarteta saksofonov VViener aXophon-Quartet (Bozza, Ebenhoh, Francaix, Musorgski). Nracelsova hiša ? V soboto, 18. 8., ob 20.30: koncert italijanskih renesančnih skladb Slasbeno-pevsko skupino I Villani. ^ERona ^rena Nocoj, 11. 8., ob 21. uri: balet Zorba il greco (kor. Lorca MasSine, ” asba Mikis Theodorakis), dir. Mikis Theodorakis, nastopajo Luci- r^a Savignano, avelig Diego C Vladimir Vassiliev, Gheorghe Jancu, Rosalba Ga-Diego Ciavatti in Balet veronske Arene (ponovitve 17., 22., ^(jn 28. 8.). jV nedeljo, 12. 8., ob 21. uri: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. r,.e*lo Santi, rež. Vittorio Rossi (ponovitve 14., 18., 23., in 29. 8. ter 1. 9.). g. v sredo, 15. 8, ob 21. uri: opera Carmen (Georges Bizet), dir. ^niel Nazareth, rež. Jacgues Karpo (ponovitvi 24. in 30. 8.). v četrtek, 16. 8., ob 21. uri: opera Tosca (Giacomo Puccini), dir. ter^6* ^>ren' re^' Luigi Sguarzina (ponovitve 19., 21., 25. in 31, 8. g ^ Ponedeljek, 27. 8., ob 21. uri: Koncert tenorjev v spomin na g^amina Giglija, Orkester veronske Arene dirigira Anton Gua- ^antova - Palazzo Ducale Prt Petek, 24. 8., ob 21. uri: opera Orfej (Claudio Monteverdi), c. °^ag°nist Mark Tucker, dir. Claudio Gallico, rež. Beppe Mene-J tu (Ponovitve 25., 28. in 31. 8., 1., 4., 7. in 8. 9.). LJUBLJANA Festival V KRIŽANKAH v nedeljo, 12., 19. in 26. 8., ob 20.30: Kitara skozi stoletja - ciklus treh koncertov s kitaristom Marinkom Opaličem. V KRIŽANKAH v torek, 14. 8., ob 20.30: kencert Komornega orkestra Westdeutsche Sinfonia iz Leverkusna, solist Andreas Rei-ner (violina), dir. Dirk Jores (Haydn, Mozart, Honegger, Schubert). V VELIKI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA v sredo, 15. 8., ob 20. uri: koncert Simfoničnega orkestra moskovskega radia, solistka Anna Rabinova (violina), dir. Vladimir Fedosejev (Szyma-nowski, Sibelius, Čajkovski). V KRIŽANKAH v četrtek, 16. 8.: koncert Vokalnega seksteta Jones & Co (Passereau, Janneguim, Issac, Hassler, Senfl, Schiitz, Gabrielli, Palestrina, Marenzio, Wilbye, Weelkes). V KRIŽANKAH v soboto, 18. 8., ob 20.30: koncert orkestra Came-rata Labacensis s solistko Dubravko Tomšič-Srebotnjak (klavir), dir. Anton Nanut (Mozart). V KRIŽANKAH v ponedeljek, 20. 8., ob 20.30: dramski recital Zastori (Bertold Brecht, glasba Kurta Weilla, Paula Dessaua in Hansa Eislerja), nastopa Sanda Langerholz-Miladinov. V KRIŽANKAH v sredo, 22. 8., ob 20.30: klavirski koncert Leonida Brumberga (Chopin, Rahmaninov). • Informacije nudi Festival Ljubljana (Trg francoske revolucije 1, tel. 003861/221948). Predprodaja vstopnic pri blagajni Festivala (tel. 003861/226544) vsak dan od 11. do 13. in od 18. do 19. ure (razen ob sobotah in nedeljah) ter uro pred predstavo. PIRAN Avditorij Portorož V petek, 17. 8.: Mozartov večer s orkestrom Camerata Labacensis iz Ljubljane in pianistko Dubravko Tomšič-Srebotnjak, dir. Anton Nanut (Mozart). Portorška cerkev V nedeljo, 19. 8.: orgelski koncert baročnih in sodobnih avtorjev s Hubertom Bergantom. • Začetek vseh koncertov je predviden ob 21. uri. SPILIMBERGO □ V PALAČI TADEA NA GRADU: Effemeride - sto fotografij iz arhiva Itala Zanniera; razstavo je uredil Paolo Costantini (do 2. 9.). □ V GRAJSKIH KLETEH: razstava Popotovanje v Svevov Trst -fotografije Artura Giacomellija, uredila Fabio Amodeo in Nives Millin (do 2. 9.). □ PAVILJON BARBACANE: Kaleidoscope - fotografije Franca Fontane od 1960 do 1990, uredila Franco Fontana in Franco Lefe-vre (do 30. 9.). □ PAVILJON BARBACANE: Diego de Henriguez - obrazi vojne, uredil Antonio Šema (od 1. do 30. 9.). • Vse razstave so odprte vsak dan 10-12 in 16-20. NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije: FERNETIČI BAZOVICA PESEK ŠKOFIJE LAZARET Prehodi druge kategorije: ŠEMPOLAJ - od 7. do 20. ure REPEN - od 7. do 20. ure SOCERB - od 7. do 20. ure OREH - od 6. do 22. ure MAČKOLJE - od 7. do 21. ure KOROŠCI - od 7. do 21. ure ČAMPORE - od 7. do 21. ure Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej): BOTAČ GROČANA A in B DRAGA CEREJ GROPADA MAVHINJE NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije: VRTOJBA RDEČA HIŠA Prehodi druge kategorije: MIRNIK-GOLOBRDO * - od 7. do 19. ure JENKOVO-NEBLO - od 7. do 20. ure PLEŠIVO * ČAST. VERSA-VIPOLŽE * ŠTEVERJAN-HUM * SOLKAN UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA - od 7. do 21. ure - od 6. do 20. ure - od 7. do 20. ure - od 7. do 21. ure - od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih odpirajo ob 9. uri RAFUT-PRISTAVA - od 7. do 19. ure ob nedeljah in praznikih zaprto ŠEMPETER - od 7. od 21. ure MIREN - od 7. do 20. ure DEVETAKI-LOKVICA - od 9. do 19. ure JAMLJE-KLARIČI ob sobotah odpirajo ob 7. uri - od 7. do 20. ure * Ob nedeljah odpirajo prehode ob 8. Prehodi za dvolastnike: uri. CEGLO-MEDANA V KLANCU-VALERIŠČE PODSABOTIN SOLKAN 2-POLJE - od 7. do 21. ure - od 7. do 20. ure - od 7. do 19. ure - od 7. do 20. ure Zgornji prehodi za dvolastnike so ob nedeljah in praznikih zaprti. ŠKRLJEVO in ŠTMAVER - z obvestilom 48 ur prej PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO - z obvestilom 48 ur prej NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije: STUPICA (pri Špetru) PREDEL (pri Rabeljskem jezeru) FUŽINE (pri Trbižu) UČJA (za Rezijo) Prehodi druge kategorije v Benečiji: POLAVA PONTEVITTORIO (pri Prosnidu) ROBEDIŠČE (pri Čeneboli) STARI MLIN Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo): SOLARIA (pri Dreki) Prehod je odprt za vse ob sob., ned. in praznikih od jul. do sept. STOPA A in B PODREG OSTRUNJA PONTEMISECCO MELINA ROVAN FATAGNE A in B KOSCINA - od 9. do 22. ure - od 8. do 19. ure - od 8. do 18. ure - od 8. do 18. ure - od 7. do 19. ure - od 9. do 19. ure • Na Tržaškem in Goriškem se bo urnik nekaterih prehodov spremenil septembra, na Videmskem pa šele oktobra. od sobote do petka, 17. avgusta 1990 : z::::::,:::.:.:.::. OVEN (21. 3. - 19. 4.) — VI IN DELO: V tednu, ki je pred vami, boste prav UreriiT gotovo uspešno jedili nekaj svojih načrtov. g6?rs in Venera vam bosta pri Ob * y Pomoč in spodbudo. df°staja možnost, da pridete boljšega zaslužka. Vaša £■ lzadevnost bo dosegla svoj dn?en' Malo manj ugodna VreTYa bosta četrtek in petek. DHi , DRUGI: Preživeli boste Znietl?e trenutke med starimi torek* Ugodna dneva bosta V ^ BIK (20. 4. - 20. 5.) — VI IN DELO: f J Teden vam bo si-cer pretežno naklo-heiir, j njen, vendar zaradi in .iJOonega položaja Venere ra,J;arsa lahko trčite tudi na Ča®. nevšečnosti ali težave, še ngoden za pomembnej-botn ; o® ali odločitve. V sola sliu»I>onebeljek vam grozi-čutjp razpoloženje in po-varn bVl IN DRUGI: Nekdo prav |°, Ponudil svojo pomoč PotrBk rat' bo jo boste zares bosta “o^ali. Ugodna dneva hedelja in petek. ^ DVOJČKA (21. 5. f r -20. 6.) — VI IN I I DELO: Zvezde so vam še vedno precej naklonjene. Možnost ugodnih sprememb na finančnem področju. Ponudile se vam bodo nove ustvarjalne možnosti. Vaši načrti in pobude bodo uspešni. Marsikje boste napredovali. Malo bolj muhasta dneva bosta ponedeljek in petek. VI IN DRUGI: Pozor! Glejte, da ne rečete preveč; vaše besede bi lahko napačno razumeli. Ugodna dneva bosta torek in sreda. RAK (21. 6. - 21. 7.) — VI IN DELO: Čaka vas precej razgiban teden. Ugodni Merkur, ki je pravkar v sorodnem znamenju, bo marsikaj postavil na pravo mesto in pospešil uresničitev vaših zamisli. Marsikaj se vam bo premaknilo v pozitivno smer. Precejšnja je možnost ugodnih sprememb in prijetnih novosti. Kritična bo sobota. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo postavil pred težavno odločitev. Ugodna dneva bosta ponedeljek in četrtek. LEV (22. 7. - 22. 8.) — VI IN DELO: # Teden bo sicer za V delo ugoden, vendar v začetku tedna lahko tudi muhast in občasno naporen. Obstaja verjetnost raznih sitnosti ali neprijetnih dogodkov. Bodite pri delu vedno previdni in premišljeni. Izkoristite ugoden vpliv Lune ob koncu tedna. Nedelja in ponedeljek ne bosta preveč ugodna. VI IN DRUGI: Do nekoga bi morali biti iskrenejši. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. _ , DEVICA (23. 8. -f»Tl 22. 9.) — VI IN I I Jf DELO: Teden vam | |jJ bo precej naklo- njen ter delovno uspešen in zadovoljiv. Čas je ugoden in primeren za uresničitev tudi zahtevnejših načrtov. Ponudila se vam bo enkratna priložnost, ki jo skušajte pravočasno izkoristiti. Posebno naklonjeno vam bo nebo v začetku tedna. Kritična bo le sreda. VI IN DRUGI: Zaradi nekih besed boste vznemirjeni. Ugodna bosta ponedeljek in petek. Pripravlja SREČKO MOŽINA TEHTNICA (23. 9. -22. 10.) — VI IN DELO: Venera in mmm Mars sta vam kar precej naklonjena. Delo, ki ste si ga zastavili, vam bo šlo lepo od rok, kakšnih večjih težav ali zapetlja-jev ne pričakujte. Kljub temu je verjetnost kakšnih sitnosti precejšnja. Poskusite čimbolje izkoristiti prvo polovico tedna, ki vam je vsekakor ugodnejša. VI IN DRUGI: S prijazno besedo se boste nekomu res prikupili. Ugodna dneva bosta torek in sreda. . . . ŠKORPIJON (23. io. - 21. n.) vi IN DELO: Teden I I vam bo tokrat pre- cej bolj naklonjen od prejšnjega, vendar kljub temu še vedno obstaja nevarnost kakšnih neprijetnosti. Glede na to, da vam je Merkur ugoden, se vam obeta tudi nekaj lepih priložnosti, ki bodo pospešile izpeljavo načrtov. Precej bo novosti. VI IN DRUGI: Ne prenaglite se z nekom, da vam ne bi bilo kasneje žal. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. _ STRELEC (22. 11. -21. 12.) — VI IN ■ DELO: Obeta se vam še kar prijeten teden. Zvezde bodo precej pozitivno vplivale na potek dela in počutja. Izkoristite naklonjenost Marsa in Venere za izpeljavo pomembnejših načrtov; uspelo vam bo. Obstaja možnost posebnega uspeha. Sreda vam z neprijazno Luno lahko kaj pokvari. VI IN DRUGI: Povsod boste dobrodošli, pri nekom pa posebno zaželeni. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. _ KOZOROG (22. 12. H rt -19. 1.) VI IN |Ar DELO: Napoved je | V za vas dokaj ugod-** na. Zvezde vam nudijo možnost, da brez težav uspešno zaključite delo, ki ste si ga zadali. Obstaja sicer verjetnost, da se boste morali spoprijeti s kako težavo, ki jo boste tudi premostili. Precejšnja je možnost ugodnih novosti na finančnem področju. VI IN DRUGI: Ne prepirajte se z nekom po nepotrebnem. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. a VODNAR (20. 1. -18. 2.) VI IN A. At DELO: Teden bo sicer pretežno ugoden, vendar občasno tudi naporen. Glede na to, da sta vam Venera in Mars nasprotna, obstaja možnost neprijetnih presenečenj. Posebno previdni naj bodo rojeni od 7. do 12. 2. Sreča pa se bo nasmehnila rojenim 13. in 14. 2. Nedelja in petek ne bosta preveč ugodna. VI IN DRUGI: Posvetite čustvenim zadevam več pozornosti. Ugodna dneva bosta torek in sredfa. RIBI (19. 2. - 20. 3.) ^ ^ — VI IN DELO: Teden vam bo na-J klonjen in bo delovno uspešen. Izkoristite pozitiven in ugoden vpliv neba za vse, kar si najbolj želite. Ugodni Mars bo nadvse pozitivno vplival na potek dela in na načrte. Marsikaj se vam bo premaknilo na bolje. Izkoristite ugodnost, ki se vam bo oonudila v začetku tedna. VI IN DRUGI: Nekdo si kar zelo želi, da bi vas pobliže spoznal. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. Ponovno podaljšano dovoljenje za obratovanje upepeljevalnika Zaradi upokojitve Macor odhaja iz urada za tisk na županstvu Prve dni aprila je bila v deželnem svetu široka razprava o peticiji za zaprtje upepeljevalnika pri Sovodnjah. Peticijo je podpisalo 1412 občanov. Dana so bila zagotovila, da bodo z namestitvijo elektrofiltrov in posebnih naprav na obstoječem objektu, v pričakovanju dokončne rešitve vprašanja uničevanja odpadkov, skušali omejiti onesnaževanje. Po štirih mesecih od razprave na Deželi pa se je od zagotovil uresničilo bore malo. Nasprotno: zdi se, da je Dežela že spet podaljšala dovoljenje za obratovanje upepeljevalnika. Prejšnji dekret z dne 31. oktobra 1989 je veljal do 31. julija. Ker naprava v teh dneh še zmeraj deluje, kar je mogoče presoditi po stebru dima, ki uhaja iz visokega dimnika, je najbrž že spet prišlo do izdaje novega dekreta, ki podaljšuje veljavnost dovoljenja za obratovanje upepeljevalnika, čeprav še ni prišlo do namestitve naprav za omejevanje onesnaževanja. Posredno smo dobili tudi neuradno potrdilo, da je do podaljšanja veljavnosti dovoljenja tudi prišlo. Tak razvoj, ki ga je bilo sicer že ob aprilski razpravi v deželnem svetu mogoče tudi predvideti, je značilen pokazatelj pomanjkanja prave politične volje za razreševanje perečih vprašanj varstva okolja in zaščite zdravja občanov. Če velja ta ugotovitev na račun Dežele, se po drugi strani ni mogoče ogniti drugačnim ugotovitvam glede uspešnosti delovanja goriške občinske uprave. Goriška občina namreč že vsaj leto in pol namešča na upepeljevalniku posebno gorilno komoro in napoveduje vgraditev elektrofiltrov, ki naj bi v 'znatni meri zmanjšali sedanjo stopnjo onesnaževanja. Rezultat takih prizadevanj je razviden iz gornjih navedb. Vsak nadalnji komentar bi bil odveč. Sočasno z ugotavljanjem stanja glede upepeljevalnika smo se pozanimali pri predsedniku Pokrajine, kako daleč so prišli s postopkom za uresničevanje načrta družbe Lombardia risorse glede pobiranja, predelave in uničevanja odpadkov v pokrajinskem merilu. »Občine bodo v prihodnjih dneh prejele prvi sveženj dokumentacije. Konec avgusta bo pristojna komisija začela oblikovati konkretni načrt, septembra bodo z njim seznanili pokrajinske svetovalce. Do konca leta naj bi bil novi pokrajinski načrt tudi odobren«. Tako napoveduje predsednik Gian Franco Crisci. Naslednja faza predvideva seveda konfrontacijo protipredlogov in pripomb in, kot se zdi najbolj težko vprašanje zbiranja izdatnih finančnih sredstev, ki bodo potrebna za realizacijo novega enotnega pokrajinskega sistema zbiranja in uničevanja odpadkov. Ves ta čas pa naj bi obratovala na Goriškem oba sedanja upepeljevalnika, tisti pri Sovodnjah in tisti pri Moram. Sicer pa se napoveduje prav na področju predelave in uničevanja odpadkov novo krizno obdobje. Zdi se, da imajo na Deželi spet novo zamisel o usodi upepeljevalnika pri Moram. Po dmgi strani se odlagališča zelo hitro polnijo, alternativnih rešitev pa še ne bo tako kmalu. Na sliki (foto Marinčič) goriški upepeljeval-nik na meji s sovodenjsko občino še vedno obratuje kljub temu, da na objektu še niso namestili naprav, ki naj bi zmanjšale stopnjo onesnaževanja. Celso Macor, znani in priljubljen' furlanski pesnik in pisatelj, je po tridesetih letih službovanja na goriškem županstvu, kjer je bil odgovorni v uradu za tisk in stike z občinstvom, ta teden odšel v zasluženi pokoj. Macor, ki stanuje v Ločniku, je pred to zaposlitvijo je bil zaposlen v nekaterih drugih javnih ustanovah. Macorju sta se za dolgoletno sodelovanje in pomoč na krajši poslovilni slovesnosti zahvalila župan Antonio Scarano in podžupan Mario Del Ben, ki sta mu izrekla hvaležnost za plodno in strokovno delovanje, tako na delovnem mestu, kot tudi na kulturnem področju. Celso Macor je bil za svoje kulturno delo že deležen laskavih priznanj-Pred leti je prejel prvo nagrado za narečno poezijo v Thieneju, leta 1988 je prejel nagrado Premio Epifania v Centi, letos pa bo za svoje najnovejše delo "Se '1 flun al mur", ki je posvečeno njegovi najljubši reki, Soči, nagrajen na mednarodnem festivalu poezije v Barceloni. Macor je sicer tudi aktiven v goriškem kulturnem življenju kot odgovorni urednik revije "Iniziativa isontina ter kot namestnik urednika katoliškega tednika "Voce isontina".- Leta 1985 so mu v Ločniku podelili tradicionalno priznanje Prijatelj vasi, leta 1988 pa je bil deležen podobnega priznanja v Podturnu. Letošnje turistične izbire Goričanov Z agencijo na križarjenje ali v ZDA proti vzhodu pa z lastnimi sredstvi Po izsledkih vseh analiz je morje v Gradežu čisto V tem se ujemajo podatki štirih raziskovalnih ustanov Turistična sezona je v polnem teku in bo v prihodnjih dneh ob velikem šmarnu dosegla višek v letošnjem poletju. Kdor si še ni privoščil zasluženega počitka, bo moral pohiteti, saj so agencijske ponudbe za meseca avgust in september naletele na množičen odziv interesentov. Bogatosti in raznolikosti počitniških ponudb ni treba posebej poudarjati, saj je dovolj, da si ogledamo izložbe goriš-kih potovalnih agencij. Križarjenja po Sredozemlju ali ob skandinavskih obalah, sanjska potovanja v ekzotične kraje, organizirani izleti v evropska glavna mesta in lahko bi še naprej naštevali. Kaj pa so med vsem tem najraje izbrali Goričani? Odgovor smo dobili v nekaterih mestnih agencijah, kjer so z letošnjim povpraševanjem precej zadovoljni. Ugotavljajo namreč, da se ljudje vse manj potepajo po svetu brez strokovne pomoči turističnih operaterjev. Sploh je v avgustu nevarnost, da sicer ne dobiš prenočišča in osnovnih uslug, velika. To velja predvsem za obmorske kraje, kjer bodo številni Goričani iskali osvežitev v prihodnjih dneh. Kdor je mislil, da bodo tudi zaradi nedavnih družbenih in političnih sprememb letos množice drle na evropski vzhod, ni popolnoma uganil, saj predvidenega navala ni bilo. V agencijah vsaj niso zabeležili posebnega navdušenja za organizirana potovanja v to smer. Res pa je, da so se mnogi odpravili na Češkoslovaško, Poljsko in Madžarsko kar z lastnim avtomobilom in so se torej sami organizirali. Kar se tiče skupnih izletov, so ti večinoma na programu jeseni. Veliko novost predstavlja Albanija, ki je ena izmed etap križarjenja po Jadranskem morju. Trajekt pelje iz Trsta, gre do albanske obale in nazaj. Nasploh so križarjenja doživela letos velik uspeh. Lani je tovrstno potovanje pritegnilo zelo malo turistov, v tej sezoni pa je bilo precej zanimanja. Po- leg Sredozemlja so si številni turisti izbrali plovbo po Severnem in Norveškem morju z ogledom čudovitih fjordov. Počitnice ob morju so vsekakor v tem času najbolj pri-Ij ubij ene. Severna afriška obala - Tunizija, Maroko, Egipt -, Španija, Italija, Jugoslavija in grški otoki se lahko ponašajo z veliko prisotnostjo tujih obiskovalcev. Kar zadeva Goričane, je večina izbrala Dalmacijo, ki pa je kljub temu zabeležila manjši prihod turistov v primerjavi z lanskim letom, in Grčijo - največ Kreto, Rodos in Santorin. Seveda ne smemo pozabiti na italijansko obalo in otoke, ki pa ne zadovoljujejo povsem zaradi slabih letalskih zvez in dodatnih stroškov. Mnogi so se podali tudi čez Atlantik, predvsem na Kubo in Karibske otoke. Malo povpraševanja pa je za sicer zelo obiskovane otoke Mauritius in Seychelles. Kar zadeva dolga potovanja, so ZDA na prvem mestu. V prodajo je šlo veliko letalskih vozovnic za vsa večja ameriška mesta. Malo pa je turistov, ki se odpravljajo v Azijo, če izvzamemo Tajsko in Japonsko. Skoraj povsem, razen severnega dela, je letos odsotna Afrika. Če so se v prejšnjih letih Goričani izredno ogrevali za Kenijo in Tanzanijo, so ju letos popolnoma odpisali, mogoče zaradi strahu pred morebitnimi okužbami. Naš pregled smo začeli pri vzhodni Evropi, zaključili pa bi ga pri zahodni. Turistične agencije ponujajo veliko izletov kulturnega pomena v nekatera glavna mesta, kakor Pariz in London. Podobna potovanja so zmeraj v modi. Poleg tega pa so evropska mesta lahko dosegljiva tudi z lastnimi sredstvi, brez posredovanja agencij, zato domnevamo, da je precej ljudi izbralo to rešitev. Če torej na kratko povzamemo, bi lahko rekli, da bodo Goričani preživeli veliki šmaren v glavnem ob morju, predvsem v Vzhodnem Sredozemlju in ob Jadranskem morju, precej pa jih bo tudi v drugih predelih Evrope, (af) Gradeški turistični delavci se v teh dneh upravičeno veselijo najnovejših podatkov o čistoči morske vode v tem za našo pokrajino najpomembnejšem turističnem središču. Te dni so kar štiri ustanove oz. organizacije naravovarstvenikov objavile podatke o analizah: v vseh primerih so ugotovili, da je voda bakteriološko čista in po vseh parametrih povsem sprejemljiva za kopanje. Zeleni škuner Lige za okolje, ki je že pred nekaj dnevi javil podatke v tem smislu, je tokrat objavil drugi sklop podatkov in ponovno potrdil čistočo morja pri Gradežu. V tedniku "L Espresso", s katerim sodeluje posadka Zelenega škunerja, so Gradežu dosodili zavidljivo oceno 7 (ocene so izražene v osminkah, kar pomeni,, da je gradeški rezultat med najboljšimi). Inštitut Ecolab SGS, ki opravlja analize po naročilu naravovarstvene zveze Kronos 1991 in tednika "Panorama", je objavil podatke o analizah vode, ki so jo zajeli 17. julija v bližini bara Royal v Gradežu. Gre za tretjo analizo, ki so jo v tej sezoni izvedli tehniki tega inštituta, in tudi tokrat so podatki nadvse zadovoljivi. Občasne analize opravljajo tudi raziskovalci Univerze v Gradcu. Nji- Od jutri do 19. t. m. filmski pregled za nagrado Amidei Filmi, glasba in antikvariat v sporedu za avgust na gradu Poletni program večerov na goriškem gradu se je letos nekoliko obogatil in privablja na prireditveni prostor lepo število ljudi. Na ta način je grad postal pomembno kulturno prizorišče, kjer si sledijo gledališke, glasbene in filmske predstave. Poleg šotora na grajskem dvorišču je na razpolago še nekaj drugih struktur: ne smemo namreč pozabiti na muzeje, na znameniti hiši Dornberg in Tasso ter na bivšo kapelo Contavalle (sedaj sejna dvorana pokrajinskega muzeja). Na odru pod prireditvenim šotorom se tudi v avgustu nadaljuje niz večerov, ki jih prirejajo razne javne uprave in druga kulturna združenja. Gledališki program so že zaključili, na vrsti pa je še nekaj glasbenih predstav. Še prej pa bo na vrsti filmski pregled za nagrado Amidei, ki ga vsako poletje prireja občina. Od jutri pa do prihodnje nedelje, 19. avgusta, bodo vsak večer vrteli po enega od osmih filmov iz letošnjega izbora. V sodelovanju s Kulturnim domom bo 30. avgusta koncert skupine Sartorello Fourniture Group, samostojno pa bo Kulturni dom organiziral koncert znanega jugoslovanskega ansambla co-untry glasbe Plava Trava Zaborava, ki bo 5. septembra. Poleg tega je predviden še koncert Lorenza Pilata s sporedom tržaških ljudskih pesmi. V soboto, 25., in v nedeljo, 26. avgusta, bodo na trgu Seghizzi pod gra- dom ponovno pripravili sejem antikvariata, ki so ga predstavili že konec julija. Obiskovalci se bodo lahko razgledovali po stojnicah, kjer bodo razstavljene predvsem stare knjige in tisk. Za to bodo poskrbeli ne samo poklicni starinarji, ampak tudi ljubitelji starih predmetov. Goriško združenje prijateljev glasbe ni pozabilo na mlade izvajalce in je v ta namen priredilo serijo glasbenih večerov, ki so vsak torek v sejni dvorani pokrajinskega muzeja na gradu s pričetkom ob 20.30. Koncertna sezona nosi naslov: "Mladi solisti za Gorico" in skuša predstaviti nove glasbene talente iz naše dežele. V torek, 14. avgusta, je na programu koncert pianistov Filippa in Terese Trevi-san, 21. t. m. bo na vrsti pianistka Paola Ballerin, 28. t. m. pa bosta niz koncertov zaključili oboistka Marina De Bianchi in pianistka Maria Mice Cos-tantino. K pregledu avgustovskih prireditev na gradu bi dodali še nekaj besed o manifestacijah, ki bodo v Gorici konec poletja: v začetku septembra bo tradicionalni mednarodni violinski natečaj za nagrado Rodolfo Lipizer, konec meseca pa se bo začel drugi del gostinskih večerov in kuharskih seminarjev, s katerimi želi Turistična in letoviščarska ustanova ovrednotiti domačo kuharsko tradicijo. S pričetkom novega šolskega leta Tudi v Tržiču bodo upokojenci skrbeli za varnost pred šolami Tako kot se že vrsto let dogaja v Gorici bodo z novim šolskim letom tudi v Tržiču uvedli nadzorstvo upokojencev, ki bodo skrbeli za urejanje prometa in varnost pred šolami. Sklep občinske uprave izhaja iz ugotovitve o večstranski koristnosti tovrstnih oblik sodelovanja občanov. Prošnje lahko interesenti vložijo v občinskem uradu za socialne storitve v Ul. Battisti 12 (tel. 410824), kjer nudijo vse potrebne informacije. Upokojenci (ženske nad 55. letom in moški nad 60. vsekakor pa ne starejši od 75 let), morajo predstaviti dokumentacijo o pokojninskem stanju. Sledil bo kolokvij za preverjanje njihovih sposobnosti, nato pa bodo izdelali lestvico, upoštevajoč tudi raven dohodkov prosilcev. Za vsako nadzorstvo (predvideni sta po dve na dan) bodo upokojenci prejeli po 7 tisoč lir nagrade. Danes v Bovcu čomparska noč Danes bo v Bovcu veselo razpoloženje, saj bo na sporedu zaključni dan osrednjega poletnega praznika v tem kraju - Čomparske noči. Prireditelji so si letos zamislili dvodnevno slavje, saj so nekaj pobud izpeljali že včeraj zvečer. Današnji program se bo pričel v popoldanskih urah z nastopom folklorne skupine Sava z Gorenjskega. Ob 17. uri bodo najboljši plezalci skušali priplezati do dobrot, ki bodo visele na visokem mlaju sredi vasi, ob 19. uri pa bo na vrsti bogata tombola (glavni dobitek je avtomobil yugo). Obiskovalcem bodo v kioskih na razpolago domače bovške jedi, v bližnjem hotelu Alp pa bodo ob tej priložnosti otvorili prenovljene gostinske prostore. Za prijetno razpoloženje bosta poskrbela tudi ansambla Vrtnica in Nočni Skok. DEŽURNA LEKARNA V GORICI AlLOrso bianco — Korzo Italia 10 — tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 — (Comunale n. 1) — Ul. Terenziana 26 — tel. 482787. __________pogrebi_____________ Danes v Gorici ob 9.30 Terezija Lutman, vd. Beltram iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu, ob 9.30 Annamaria Marangon iz splošne bolnišnice v Šlovrenc, ob 10.10 Vittoria Barovina, vd. Ceppellotti iz splošne bolnišnice v Tržič, ob 11. uri Ida Bassi, vd. Ottolenghi iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. hovi najnovejši podatki so, da je voda v Gradežu čista in da je prisotnost vseh onesnažujočih snovi krepko p0® najvišjimi mejami, ki jih določajo tako italijanski državni predpisi kot tud' norme Evropske skupnosti. To so ug°; tovili pri analizah primerkov vode, k1 so jih zajeli na sedmih različnih mestih 27. julija. Končno še podatki goriške Krajevne zdravstvene enote, ki prav tako redno zajema vodo na raznih mestih vključno s kampingom Belvedere. Inž. Stur-zi, ki vodi to službo pri KZE, je potrdil, da je stanje povsem zadovoljivo io da podatki kažejo na neoporečnost morske vode pri vseh kopališčih v Gradežu in bližnji okolici. MERI IN SILVANU ob vstopu na skupno življenjsko p°! želijo vse najboljše Alex, mamo, Rudi, Metka, Aljoša in Petra. kino Gorica CORSO Zaprto. VERDI Zaprto. VITTORIA Zaprto. \s • v Trzic COMUNALE Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Žrtve vojne«, 22.00 Nočni kino: »Hawai«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Jeklo09 pest pravice«. DESKLE 20.00 »Solarni bojevniki«. t Zapustil nas je Jožef Quinzi . (star 80 let) ^ Pogreb bo dane^ 11. avgusta. 13.30 iz mrliške veže tržiške sP ?aItr bolnišnice, ob 14. uri v cerkvi v ^ Ijah. Že vnaprej se zahvaljujemo v ki ga bodo spremili na zadnji pot'- sit> Žalostno vest sporočajo žena. in hčerki z družinami ter osla 0 rodstvo. Tržič, Jamlje, 11. avgusta 199° Pogrebno podjetje Prescheren ta. . kole9' pravitelji, ravnatelj m qu-ičke banke izrekajo Ernestu e. ju iskreno sožalje ob izgu V« pobudo skupine zgodovinarjev, naravovarstvenikov in drugih občanov Predlog za obnovo vile Ritter in parka krog nje v Stražicah Gorica je znana po milem podnebju. V obdobju cesarstva so jo imenovali tudi avstrijska Nica. Sem so prihajali na počitnice petičneži iz raznih avstrijskih dežel. Gorica pa ni pritegovala samo turistov, ampak so se že v prejšnjem stoletju v mesto priselili številni gospodarstveniki, zlasti iz nemških dežel. Ti so z raznimi novimi gospodarskimi pobudami pospešili industrijski razvoj mesta. Med najbolj znanimi industrijci, ki so dali svoj pečat mestu, je družina Ritter, ki je svojčas razvila industrijski obrat v Stražicah. Poleg proizvodnih prostorov je zgradila tudi stanovanjsko naselje, kar je za tisti čas pomenilo pravo urbanistično inovacijo. Družina Ritter je živela v vili, ki še danes nosi to ime. Impozantno poslopje je sredi velikega parka v Stražicah. Vila je bila v prateklosti izredno obiskana izletniška točka, saj je bila znana zaradi parka in bujnega rastlinja. V parku je namreč uspevalo številno drevje in cvetje, ki so ga Rit-terjevi prinesli iz daljnih, tudi tropskih krajev. Manj trpežno cvetje so gojili v večjih pokritih steklenih rastlinjakih, park pa so krasili tudi razni vodnjaki. Danes vila družine Ritter razpada. Še pred nekaj leti so v njej živeli nekateri najemniki, nakar sta poslopje in park ostala prepuščena na milost in nemilost zobu časa. Skupina zgodovinarjev, naravovarstvenikov in domačinov iz rajona Stražice - sestavljajo jo Roberto Calligaris, Giorgio Fabbris, Fulvio Fantini, Luigi Felcher, Claudio Freddi, Alberto Luc-hitta, Maria Masau, Tonino Pantuso, Liliana Ulian, Lucio Ulian, Pietro Rizio Zandegiacomo in Tarcisio Zorzenon - je pred kratkim naslovila goriški javnosti poziv za ponovno ovrednotenje vile Ritter in njenega parka. Skupina želi vrniti Goričanom najprej park, ki bi lahko postal ponovno vabljiva naravna oaza v samem mestu. To je prvi cilj, ki si ga postavljajo, saj, pravijo, njegova uresničitev ni prevelč zahtevna. Nato načrtujejo, da bi s pomočjo občinske in pokrajinske uprave ter drugih javnih ustanov primerno obnovili tudi poslopje vile, ki naj bi ga namenili javni rabi. O njegovi možni uporabi je več zamisli, sicer pa je razprava o njih danes še preuranjena saj je predvsem treba rešiti poslopje pred nadaljnjim razpadanjem. Skupina, ki je prevzela pobudo za obnovo vile Ritter, pripravlja fotografsko razstavo, s katero želijo pritegniti pozornost javnosti do tega predloga. S fotografijami bodo skušali prikazati sedanji videz in opuščenost zgodovinskega poslopja in parka, poleg tega pa bodo nakazli tudi možne rešitve. Razstavo bodo predvidoma odprli jeseni. Na sliki: detajl Ritterjeve vile v Stražicah. Pri goriški pokrajinski upravi Ustanovljena komisija za enakopravnost žensk Pred kratkim so na goriški pokrajini ustanovili novo pokrajinsko komisijo za enakopravnost med spoloma. Namen ustanovitve komisije je predvsem v tem, da bi v bodoče pobliže skrbela za uveljavljanje enakopravnosti žensk v vsakdanji stvarnosti predvsem pa v delovnem in političnem okolju. Ustanovitev komisije je potrdila pokrajinska uprava, sestavljajo pa jo pokrajinske svetovalke Marilisa Bombi, Aleksandra Devetak in Mariarosaria Di Dato, predstavnica poklicnih združenj somostojnih delavcev oz. delavk Maria Grazia Moratti, predstavnica podjetniških združenj Rosa Lia Comar in predstavnice ženskih koordinacijskih odborov pri treh najpomembnejših sindikalnih zvezah CGIL, CISL in UIL Giusi Scalia, Bruna Furlan in Marisa Zorzenon. Članice novoustanovljene komisije je sprejel predsednik pokrajinske uprave Gian Franco Crisci in jim zaželel čim več uspeha v bodočem delovanju. Komisija bo morala slediti ne samo ženski stvarnosti na delovnem področju, ampak nasploh na raznih področjih družbenega življenja, kjer so ženske še danes vse prepogosto zapostavljene in ne morejo v celoti razvijati ter uveljavljati lastne osebnosti. Funkcijo načelnice pokrajinske komisije za enakopravnost med spoloma bo v prvem letu delovanja opravljala komunistična pokrajinska svetovalka Mariarosaria Di Dato. Podpore Goriške hranilnice za razne oblike dejavnosti Goriška hranilnica je pred kratkim porazdelila še nekaj prispevkov, s katerimi podpira socialne, solidarnostne, kulturne in športno-rekreativne dejavnosti na Goriškem. Podporam so letos namenili sklad, ki skupno znaša milijardo 250 milijonov lir. Iz njega črpajo predvsem prispevke za kulturno delovanje: 5 milijonov lir so tako namenili goriškemu Inštitutu za družbeno in versko zgodovino in s tem podprli njegovo redno delovanje. Obenem so Inštitutu nakazali dve študijski podpori za nagrajevanje dela dveh mladih doktoric, ki sodelujeta z Inštitutom. Študijsko podporo sta tako prejeli Cristina Prizzi iz Gorice - ta namreč katalogizira dela, ki so bila nekoč last jezuitskega zavoda v Gorici, sedaj pa jih hrani deloma občinska knjižnica deloma pa semenišče - in Daniela Fain iz Gorice, ki nadaljuje katalogizacijo dnevnika "L'eco del Litorale" od leta 1890 do leta 1900. Prispevek v znesku desetih milijonov lir je hranilnica nadalje dodelila Konzorciju za razvoj industrijske cone v Gorici, denarno je še pripomogla pri obnovi cerkvice na Prevalu. Gmotno pomoč (35 milijonov lir) je hranilnica nudila tudi športnemu združenju UGG za sponsorizacijo atletske ekipe in združenju »Gori-zia Nuoto« (12 milijonov). Spet skoki z mostu v Kanalu j Spet atraktivni skoki v Kanalu. Po-tev* k° 80 lani pripravili zelo uspešno , umovanje v skokih z mostu v Kana- lu, . ’ So se prireditelji odločili, da bodo tiv letošnie poletje pripravili atrak-n° prireditev. Ta bo v soboto, 18. rohUSta’ P°Poldne' od 17- ure dalie- z g Ua mostu 17 metrov nad gladino Vs 6 nai ki skakali pogumni fantje iz e -Jugoslavije, morda tudi nekateri sosednje Italije. Priprave sprejema jpanizator, to je turistično društvo On,oal d° J7- avgusta po telefonu Kanal5/51064 ali na naslov Voikova K Vsi prijavljeni bodo pred tekmova-p e® zdravniško pregledani, nastopali lov rd° na laslno odgovornost. Sode-Val kodo lahko v uradnem, tekmo-inem delu ali pa tudi v atraktivno, P vem delu, kjer bodo sodniki oce-jgVall najbolj domiselni skok. Sicer sk, ur9anizator pripravil nagradni skok- vreden kar 50 tisoč dinarjev. Po ditv 6 kodo še druge zabavne prire-ini,,6' tako da se vsekakor obeta zaniha sobota v Kanalu. E. Čurlič Obisk v občinski knjižnici v Doberdobu Zaniimnje za kanje je poleti manjše Kaj najraje prebirajo Doberdobci v vročih poletnih dneh? Kako deluje doberdobska občinska knjižnica in kaj nudi svojim obiskovalcem? Da bi dobili odgovor na taka in podobna vprašanja smo obiskali Majdo Gergolet, nasmejano knjižničarko, ki je v do-berdobski knjižnici zaposlena že tri leta. Posredovala nam je najprej nekaj splošnih podatkov o knjižnici; ta namreč neprekinjeno deluje od leta 1966, zanimanje zanjo pa od decembra 1986 stalno narašča, saj od takrat deluje v novih prostorih, kjer je mladim obiskovalcem na razpolago tudi otroški kotiček, osnovnošolci in višješolci pa se lahko poslužujejo boksov za samostojno učenje. Knjižnica je bogato založena. Njena zbirka šteje namreč skupno 5.570 knjig, obsega pa najrazličnejše zvrsti, ki lahko zadovoljijo še tako nenavadno zahtevo. O tem priča tudi velika prisotnost obiskovalcev,- leta 1989 je bilo namreč izposojenih 1.424 knjig, to pa pomeni, da je obiskalo knjižnico približno 200 ljudi mesečno. Majdi Gergolet smo nato postavili nekaj vprašanj. Ali deluje knjižnica tudi v poletnem času s polno paro? »Ne, posojanje in sodelovanje poleti vsekakor padata. Med šolskim letom sodelujemo namreč veliko z osnovno šolo, malo manj z vrtcem, višješolci prihajajo kar sami,- učenci si tako največ izposojajo šolske knjige, klasike, čtivo in gradivo za raziskave. Poleti je njihova izbira precej drugačna; najraje prebirajo best sellerje, kriminalke, ljubezenske zgodbe, to se pravi »lahko« čtivo, ki je še najbolj primerno za brezskrbno sončenje na plažah«. Kako pa poteka nakup novih knjig? »V knjižnici imamo zvezek, v katerem lahko bralci predlagajo dela, ki bi jih želeli. Komisija sedmih članov, vodi jo profesor Karlo Černič, nato pregleda predloge, jih potrdi ali zavrne ob upoštevanju tudi denarne razpoložljivosti knjižnice. Komisija skuša vsekakor v glavnem odobriti večino predlogov, pri tem pa posveča veliko pozornost otroški in mladinski književnosti v italijanskem in slovenskem jeziku, zamejski literaturi, slovenski klasiki in še knjigam, ki govorijo o ekologiji in računalništvu. Novogoriška knjižnica Franceta Bevka nam nadalje podari mnogo slovenskih knjig, kar predstavlja veliko pomoč za bogatitev in rast naše knjižnice. Doberdobska posojilnica pa nam je letos dodelila prispevek dveh milijonov lir, s katerim se bo seznam za nakup novih del lahko še podaljšal«. Kakšen je sistem katalogiranja knjig? »Odkar sem tu zaposlena, sem sama začela kata-logirati po sistemu DEWEY; to je sistem, ki ga uporablja tudi Javno večnamensko kulturno središče iz Ronk, s katerim je naša knjižnica povezana. Dela je sicer še veliko, škoda le, da ni večjega sodelovanja z ostalimi slovenskimi knjižnicami. Delovanje bi bilo brez dvoma uspešnejše, ko bi na primer obstajal skupni center za izmenjavo informacij, za nakup novih knjig, za strokovno izobraževanje knjižničarjev. Vse to je danes le utopija, saj je povezovanje le občasno, z nekaterimi knjižnicami pa jih sploh ni. Mislim, da je že skrajni čas, da bi v tem smislu kaj uresničili«. Kaj pa meniš o prisotnosti obiskovalcev knjižnice? »Posojanje, prisotnost in sodelovanje nedvomno v zadnjih letih naraščajo, vendar bi lahko bilo obiskovanje knjižnice še aktivnejše. Tu imamo na primer nov otroški kotiček, z neštetimi knjigami, igrami, kasetami; žal ga vrtec vse premalo izkorišča, namenjen pa je predvsem njemu. Tudi boksi za samostojno učenje ostajajo prevečkrat prazni, prav tako velika miza, za katero bi lahko študirali višješolci in univerzitetni študentje. Odrasli prihajajo sem le občasno; mislim pa, da jim lahko knjižnica veliko nudi, zato bi bilo treba z nečim poživiti njihovo zanimanje, saj lahko postane ta prostor priložnost za kulturno razvedrilo in osebno bogatitev«. Občinska knjižnica v Doberdobu je zaradi dopusta zaprta do konca prihodnjega tedna. Nato bo spet vsem na razpolago ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih od 15. do 18. ure, ob petkih pa od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. ijg ^ j Vozni red avtobusov APT UiedkiaVliaino vozni red avtobusov na jih .^fluvnih progah na Goriškem, ki Podiet'r6uie Pokrajinsko avtobusno letno obd^b’1' ^ozn^ red velja za po- Oor^ca-sovodnje-dober- Cm^ŽJČ-TRST 6.35 iz Gorice - ob delavnikih: l6;S6(a), 17 30 13-00‘’ 140°' 16-15(a>' Primi j|?mo do Doberdoba. 6.l7|‘, “i v Gorico - ob delavnikih: l8-°9(a) tajg 10' 8-11'' 9-54' 13-51' 15-29' Dzi iz Doberdoba. OdhlC.A-GRAmŠČE-TRŽfČ V48(ai gl iz Gorice - ob delavnikih: 12.50''ikdS, 6-38- 7-29, 8.20, 10.00, 12.15, hedelmn16-14' 17-30' 18'59' 21-25(a)' 17.3q. 1)ah m praznikih: 8.20, 12.15, ®-3s-, 70,8* v Gorico - ob delavnikih: 17-43, jo ’ 8 °8. 9-43, 11.23, 13.49, 15.12, ^deljah ■ a)' la01’ 2018' 23.07(a); ob ' Vozi ^Praznikih: 9-43. 13-49' 19-01- R i0dho^A.'FllJMlCELLO-GRADEŽ 1o5, 7-45 n1? Gorice - ob delavnikih: ia;4°: ob' °'45. 11.30, 13.01, 14.30, 17.30, 48, 8-45 i^duljah in praznikih: 6.15, ' 11-30, 13.01, 16.00, 19.40. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.18, 8.12, 9.32, 12.38, 13.53, 15.23, 18.38, 20.08; ob nedeljah in praznikih: 9.32, 11.08, 13.53, 18.38, 20.08, 21.58. GORICA-TURJAK-ČERVINJAN- GRADEŽ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 8.25(b), 13.15(b). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 14.00, 20.16(b). G ORIC A-VILEŠ-ČER VIN JAN Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.15, 8.30, 12.15, 14.30, 17.30(a). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.18, 8.10, 12.38, 18.38(a). GORICA-KRMIN-(VIDEM) Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 8.10, 10.40‘, 12.154, 14.00, 16.25-, 17.30(a)4, 18.15(a)’, 19.45*. * vozi samo do Krmina, ♦ vozi samo do Praprotna (Prepotto). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.17*, 8.07(a)4, 9.50«, 11.43n, 12.59, 13.51«, 15.54®, 17.55(a)4, 18.33(a)D, 19.16 * vozi iz Ouattroventija, ♦ vozi iz Manzana, • vozi iz Praprotna, □ vozi iz Krmina. GORIC A-M AR JAN-VERSA-GRA-DIŠČE-GORICA Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 13.00. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.17, 11.56, 13.25, 19.33. GORICA-GROJNA-ŠTEVERJAN- OSLAVJE-GORICA Odhodi iz Gorice - 7.40(b). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 10.40, 13.40, 14.30, 18.15, 20.15 (b). GORICA-OSLAVJE-ŠTEVERJAN-GROJNA-GORICA Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 10.10, 13.10, 14.00, 17.45, 19.45(b). Prihodi v Gorico - 8.10(b). GORICA-PALMANOVA-ČERVIN- JAN Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 8.33. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 13.31. GORICA-GRADIŠČE-ŠPETER OB SOČI-TURJAK-ŠKOCJAN-TRŽIČ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.04, 8.10, 10.50, 14.00, 17.30(a), 18.45(a). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.18, 8.12, 9.07, 13.56, 19.18(a). legenda: (a) - vozi od ponedeljka do petka; (b) - vozi vsak dan. Jutri družabna prireditev na vrtu skupnosti Arcobaleno Jutri popoldne bo na vrtu ob sedežu skupnosti Arcobaleno v Ul. sv. Mihaela 38 družabnost z naslovom "Praznik na odprtem". Pobuda skupnosti Arcobaleno sodi v širši spored poletnih srečanj "Estate in citta 1990", ki so ga pripravile goriška občinska uprava, Večnamenski socialni center in združenje "La Meridiana". Pri izvedbi jutrišnjega družabnega srečanja sodelujeta tudi rajonski svet Rojce in osnovna krščanska skupnost. Začetek družabnosti je predviden ob 15.30, na sporedu pa bo med drugim tudi tombola. Ne bo seveda manjkala pijača in topel prigrizek. Na ogled bo tudi zanimiva razstava raznih izdelkov iz domače delavnice za Šivanje, ki bodo tudi na prodaj morebitnim interesentom. Praznik se bo nadaljeval do večernih ur. S to družabnostjo, ki jo prirejajo že nekaj let vsako poletje in je vsakokrat privabila številne goste, namerava skupnost Arcobaleno skleniti letošnjo poletno sezono. Z raznimi dejavnostmi so skušali razvedriti in popestriti tople dni ljudem, ki so v tem času ostali v mestu. Osameli ljudje imajo tako v prostorih sedeža skupnosti možnost, da navežejo nova prijateljstva in na prijetnejši način preživijo dolge poletne dni. Kdor bi se želel udeležiti jutrišnjega srečanja, a nima prevoza, lahko to sporoči organizatorjem (tel. 22012), sicer pa ne gre pozabiti, da je sedež tik ob avtobusni postaji proge št.l. Trgovinska zbornica pripravlja obiska v vzhodnih državah Goriška Trgovinska zbornica namenja veliko pozornost gospodarskemu sodelovanju in zlasti blagovni menjavi z državami vzhodne Evrope. Sedanje spremembe v političnih sistemih omenjenih dežel pa narekujejo še večjo aktivnost na področju gospodarskih stikov. Trgovinska zbornica v Gorici pripravlja dva obiska v Bolgariji in na Češkoslovaškem. Pripravlja se že gospodarska misija za Češkoslovaško, ki bo obiskala Trgovinsko zbornico v Bratislavi in Inštitut za zunanjo trgovino v Pragi. Na pripravljalnem sestanku, ki je bil pred nekaj dnevi, so predstavniki Zveze industrijcev, Združenja trgovcev, Konzorcija za zaščito briških vin in seveda Trgovinske zbornice opredelili okvirni program misije. Na 11. svetovnem košarkarskem prvenstvu v Argentini se že začenja izoblikovati sestava nadaljnjih skupin Modri že naprej 2. DAN sES riškemu predstavniku Angoli si je jugoslovanska košarkarska reprezentanca že po drugem dnevu kvalifikacijskega dela 11. svetovnega prvenstva v Argentini zagotovila uvrstitev v četrtfinalno skupino za uvrstitve od 1. do 8. mesta, saj je Portoriko (težje kot kaže rezultat 88:74) hkrati odpravil Venezuelo. Jugoslavija in Portoriko sta se ponoči pomerila še za prvo mesto v skupini. Jugoslovani so proti Afričanom igrali spordščeno. Vsi so se vpisali med strelce in trener Ivkovič je lahko tako štedil z močmi svojih varovancev, ki bodo v četrtfinalu najverjetneje (če bodo seveda premagali Portoričane) igrali z ZDA, Italijo in Argentino, medtem ko naj bi drugo četrtfinalno skupino - če bo šlo vse po logiki - sestavljale reprezentance Sovjetske zveze, Brazilije, Grčije in Portorika. JUGOSLAVIJA - ANGOLA 92:79 (48:28) JUGOSLAVIJA: Petrovič 20, Perasovič 11, Cutura 2, Kukoč 12, Paspalj 8, Zdovc 11, Obradovič 5, Curčič 8, Divac 5, Ko-mazec 5, Savič 5. ANGOLA: Moreira 11, Victoriano 2, Carcello 2, Barrios 3, Coimbra 6, Sarcina 7, Diaz 13, Macedo 5, Giullanares 14, Ca-noceicao 16. SODNIKA: Mecira (Kuba) in Čang Han Gva (J. Koreja). IZIDI IN LESTVICE 2. DNE SKUPINA A Portoriko - Venezuela 88:74; Jugoslavija - Angola 92:79. LESTVICA: Jugoslavija in Portoriko 4, Venezuela in Angola 0. Jugoslovan Zoran Čutura SKUPINA B Italija - Avstralija 94:89; Brazilija - Kitajska 138:95. LESTVICA: Brazilija 4, Italija in Av-stralina 2, Kitajska 0. SKUPINA C ZDA - Južna Koreja 146:67; Grčija -Španija 102:98. LESTVICA: ZDA 4, Grčija in Španija 2, Južna Koreja 0. SKUPINA D Argentina - Kanada 96:88; SZ - Egipt 102:76. LESTVICA: SZ 4, Kanada in Argentina 2, Egipt 0. 3. DAN Italijani so proti požrtvovalnim, a odločno slabšim Kitajcem opravili samo koristni trening. Usoda azzuurov je odvisna od Brazilcev, ki so ponoči igrali z Avstralijo. Brazilci nimajo pravega razloga, da bi izgubili tekmo, kajti bi v tem primeru v četrtfinalu naleteli na Jugoslovane in Američane, čemur se bodo nemara skušali izogniti. ITALIJA - KITAJSKA 115:76 (62:39) ITALIJA: Rossini 5, Pittis, Niccolai 21, DelTAgnello 12, Bosa 14, Brunamonti 11, Tolotti 4, Vescovi 18, Riva 16, Pessina 4, Vianini 2, Cantarello 8. KITAJSKA: Luming Gong 6, Bin Žang 8, Fei Vang 17, Ligang Song 12, Degui Žang 3, Feng Sun 5, Žan Ma 4, Jongjun Žang 11, Tao Šan 2, Ksjaobin Gong 8. SODNIKA: Hightower (ZDA) in Soares Campos (Arg.); PM: Italija 21:26, Kitajska 15:33. TRI TOČKE: Italija 4:11 (Riva 2:3, Niccolai 1:4 in Brunamonti 1:1), Kitajska 9:27. Razlika med ekipama je bila preveč očitna, povrhu pa so Kitajci imeli za sabo le 12 ur počitka po dvoboju z Brazilijo. V napadu njihova igra temelji na metih za tri točke, a tokrat so bili sila nenatančni (9:27). Najboljši strelec^ Jongjun Žang, ki je baje v domovini nepogrešljiv, je imel skromen odstotek 3:11. Italijani so kmalu zaigrali cono, prestregli veliko žog in v protinapadu polnili nasprotnikov koš. Organizacija je doslej povsem pomanjkljiva Včeraj se je nedvomno organizacijski komite letošnjega svetovnega prvenstva v košarki v Argentini krepko oddahnil: argentinska reprezentanca je v odločilni tekmi skupine D premagala Kanado, ki si je po vsej verjetnosti zagotovila vstop v finalni del in s tem bo seveda privlekla publiko v tukajšnji Luna park, starodavno dvorano, ki ima že več kot 40 let, za silo zakrpano za to priložnot, kjer se bodo odvijali boji za kolajne. Tudi osebno, če koga to zanima, pa čeprav iz previdnosti nočem še nič reči, kajti izida tekme Brazilija - Avstralija, ko pišem te vrstice, še ne vem, sem zmagal svojo bitko: če bi Italija namreč igrala v skupini od 9. do 16. mesta, bi se moral odseliti v 1600 km oddaljeno Salto, in od tam prenašati vse tekme »azzurrov«: lahko si predstavljate veselje ob prenosu tekme, recimo Italija - Južna Koreja, ko morebiti istočasno v Buenos Airesu igrajo Jugoslavija - Sovjetska zveza ali Jugoslavija - ZDA. No, pravijo, da je Salta izredno prikupno mesto, na skrajnem severu Argentine, na tromeji z Bolivijo in Paragvajem, na višini 1600 m ob vznožju And z zelo milim podnebjem. Bomo videli: vseeno pa bi rajši videl malo dobre košarke. Včeraj sem, bodisi po televiziji, kot v živo, videl kar 5 od osmih odigranih tekem. Na srečo, bi lahko dodal: kajti tukajšnji organizatorji, pa čeprav se s tradicionalnim argentinskim ponosom trudijo, da bi bilo vse v najboljšem redu, so pozabili na majhno podrobnost, ki bi nam novinarjem še kar prav prišla: pozabili so izdajati bilten z izidi tekem, ki se odvijajo na drugih prizoriščih, zato je televizija edini medij, ki ti omogoča stik z zunanjim svetom. Ne vem, kako je v drugih mestih, ampak tu v Villa Ballesteru, sedežu skupine D je precej porazno: veliko turističnih brošur o Argentini in argentinskem športu, o kakih statističnih povzetkih (človeka bi na primer zanimala tudi lista strelcev, odstotkov pri metu, skokov in podobno) pa ni ne duha ne sluha. Kaj drugega o včerajšnjih tekmah ne bi dodal, saj verjetno bolje od mene sledite dogajanju, pa čeprav od daleč. Argentina je na primer prod Kanadi izgubljala kar za 13 točk razlike štiri minute pred koncem, potem pa zmagala z osmimi točkami razlike. Rop? Pristranska sodnika? Malo tudi, največ pa so krivi Kanadčani sami, ki so napravili pravi harakiri in Argentinci, ki so prav čudežno takrat začeli zadevati vse, kar so metali proti košu. Bolje tako: Luna park bo poln ljudstva in vsi bomo veseli. SERGIJ TAVČAR Udineseju kazen le še povečali! RIM — Ne le, da prizivna komisija nogometne zveze ni sprejela priziva Udineseja v zvezi s penaliza-cijo kluba pred bližnjo drugligaško sezono, temveč je še celo povečala minusne kazenske točke od štiri na pet in potrdila triletno diskvalifikacijo - zdaj že bivšega - predsednika Pozza! Takšen je bil torej nepričakovan razplet včerajšnje sodne razprave. Nepričakovan pa je zato, ker so Videmčani resno računali z zmanjšanjem kazni, v najslabšem primeru s potrditvjo le-te. Zagonetka izvira iz tekme 22. aprila z Laziom. Nekaj dni pred tekmo je Pozzo zaman skušal vzpostaviti telefonsko zvezo s predsednikom rimskega društva Callerijem in je grozil z za Lazio »nevarnimi« izjavami, če njegovo moštvo ne bi na tekmi iztržilo ugodnega rezultata. Calleri se je pogovoru izmikal in vso zadevo izdal predsedniku zveze Matarreseju, ki je sprožil preiskavo. Pozzovi zagovorniki so se včeraj zaman trudili prepričevati sodni zbor, da je videmski predsednik skušal samo obvarovati svoje moštvo pred nevarnostjo izigravanj s strani Lazia. Pozzo je razsodb označil za krivično in sramotno in namingnil na možnost, da se bo zdaj obrnil do civilnega sodstva, kajti zdaj ga z nogometom ne veže več nič, ker je s svojega položaja že odstopil, zato pa ima proste roke, da zasščiti svoj ugled. Poskusne vožnje za VN Madžarske Vodilna zaostajata BUDIMPEŠTA — Avstrijec Gerhard Berger na mclarnu je v zadnjih petih minutah prvega dne poskusnih voženj ugnal dotlej vodilnega ferrarijevca Manslla in si zagotovil začasno prvo mesto na štartnem seznamu jutrišnje avtomobilistične VN Madžarske, ki šteje kot 10. preizkušnja za svetovno prvenstvu v formuli ena. Berger je tudi postavil rekord proge (1T8 T27), odlična pa sta bila tudi Aleši na tyr-rellu in Nannini na benettonu, ki imata tretji oziroma četrti čas. Toda prava vest dneva je ta, da sta glavna favorita v boju za osvojitev naslova prvaka Prost in Senna povsem odpovedala in dosegla šele osmi oziroma deveti čas. V obeh taborih so tako slab dosežek pripisali težavam z gumami. Zadeva je precej čudna, kajti Mansell in Berger teh težav nista zabeležila, čeprav sta dirkala z gumami iste vrste. Senna se je tudi hudoval nad Foitkom, ki fiaj bi ga oviral na progi. Oba Ferrarijeva bolida sta bila opremljena z novim motorjem 037, vendar pa še ni gotovo, ali ga bodo uporabili tudi jutri na dirki. Možno je, da ga bodo dodelili samo Mansellu, ki je baje pripravljen na to »žrtev«. Tehnični vodja Ferrarija Fiorio meni, da bi lahko nov motor omogočil večji pospešek po ovinkih (ki jih je na Hunga-roringu nič koliko), vendar pa je seveda hkrati tudi bolj podvržen okvaram. Schwantz najhitrejši ANDERSTORP — Najboljši dosežki po prvem dnevu poskusnih voženj za motociklistično VN Švedske: Do 500 ccm: 1. Schwantz (suzuki) 1'31"716; 2. Rainey (yamaha) 1'31"884; 3. Lawson (yamaha) 1'31898. Do 125 ccm: 1. Prein (honda) 1'41"786; 2. Luthi (honda) 1'42"353; 3. Spaan (honda) 1'42"388. Do 250 ccm: 1. Kocinski (yamaha) 1'35"363; 2. Cardus (honda) 1'35"541; 3. Bradi (honda) 1'35"549. Na mednarodnem plavalnem mitingu Državni rekord (1’02”24) Giannija Minervinija RIM — Na mednarodnem pokalnem plavalnem mitingu je Italijan Gianni Minervini na 100 m prsno osvojil drugo mesto in s časom 1'02"24 izboljšal državni rekord. Prejšnji rekord (1'02"26) je bil last istega plavalca, ki ga je dosegel '^Včerajšnji IZIDI. MOŠKI: 400 m prosto: Holmertz (Šve.) 3'53"15; 100 m prsno: 1. Moorhouse (VB) T02"22; 2-Minervirji (It.) r02"24; 400 m mešano: Namesnik (ZDA) 4T6"81. ZENSKE: 200 m prosto: Hedepeth (ZDA) 2'01"12; 200 m prosno: Barr (ZDA) 2T3"00; 200 m delfin: Radeke (ZDA) 2rll"24. Zmaga Sampdorie LONDON — V prvem dnevu mednarodnega nogometnega turnirja v Wembleyu je Sampdoria po enajstmetrovkah s 6:4 premagala španski Real Sociedad. Po 90' je bil izid 1:1. Za Genovežane je bil v 29' uspešen Vialli. Goričani v Idriji Trevisanovi varovanci, ki bodo drevi ob 20.30 igrali v Gradežu proti Udineseju, so v četrtek odigrali prijateljsko srečanje z ekipo Idrije m zmagali s 4:0. Igralci predsednika Pozza, ki se že več dni mudijo na pripravah na Idrijskem, so izkoristili priložnost za dobro trening tekmo. Srečanje je bilo na zadovoljivi tehnični ravni, dogodkom pa je sledu0 za ta kraj rekordno število gledalcev. Srečanje sta si ogl8" dala tudi goriški župan Scarano in podžupan Del Ben. (nič) Doborovolski k Genoi GENOVA — Prvoligaš Genoa je za eno leto (posojil0) najel sovjetskega nogometaša Dobrovolskega. V1. kolu košarkarskega prvenstva B-l lige Goriška ekipa s Padovo Goriško košarkarsko moštvo Pallaca-nestro Gorizia bo v prvem kolu novega košarkarskega prvenstva B-l lige igralo na domačih tleh proti močni peterki Padove. Včeraj so namreč objavili spored letošnjega prvenstva B-l lige, v kateri bodo branili goriške barve igralci bivšega San Benedetta, ki je v lanski sezoni nerodno nazadoval. Gebbievi varovanci bodo odigrali skupno 30 srečanj, povratni del prvenstva pa se bo končal 5. maja 1991. Goričani, ki še ne vedo o usodi novega »sponsorja, tu pa je tudi nerazpoložlji-vost telovadnice, bodo v prvem delu prvenstva odigrali osem srečanj na domačih tleh, v prvih treh kolih pa bodo morali kar dvakrat na daljša potovanja, in sicer najprej v Campobasso, nato še v Cagliari. 1. KOLO (30. 9.): Avellino - Ravenna, Bergamo - Pesaro, Cagliari - Ferrara, Gorica - Padova, Imola - Gorlese, Maršala - Rimini, Ragusa - Campobasso, Sangior-gio - Modena. SPORED GORIŠKE EKIPE: (30. 9.) Gorica - Padova, (7. 10.) Campobasso - Gorica, (14. 10.) Cagliari - Gorica, (21. 10.) Gorica - Ragusa, (28. 10.) Rimini - Gorica, (4. 11.) Gorica - Avellino, (11. 11.) Gorica -Imola, (18. 11.) Sangiorgio - Gorica, (25. 11.) Gorica - Gorlese, (2. 12.) Maršala --Gorica, (9. 12.) Gorica - Modena, (16. 12.) Pesaro - Gorica, (23. 12.) Gorica - Ravenna, (6. 1. 91) Bergamo - Gorica, (13. 1. 91) Gorica - Ferrara, (mč) Srečno do Kočevja Odbojkarska društva Breg, Sloga in Sokol sporočajo, da so udeleženci priprav srečno prispeli v Kočevje, kjer že pridno trenirajo. Telefonska številka dijaškega doma, v katerem bivajo, je (003861) 851263. Krašovci že na delu Za namiznoteniške igralce športnega krožka Kras se je že končal kratek poletni oddih. V ponedeljek je namreč odpotovala v Kobarid skupina deklet prve selekcije, kjer trenutno pridno vadi z najbolj uspešnimi mladinci in mladinkami Slovenije. Krašovci so pravzaprav začeli z individualno obliko telesne vadbe že s koncem julija na domačih tleh. Sedaj pa nadaljujejo s kondicijskim programom, z izpopolnjevanjem tehnike in avtomatizacijo udarcev za mizo. Prihodnji teden bo na vrsti vadba za skupino fantov, ki bo v letošnji sezoni nastopala v B-2 ligi in se bo že na začetku pripravljalne dobe lahko okoristila s kvalitetnimi treningi v primernih vadbenih prostorih. 21. t. m. bo odpotovala na športne priprave v Kobarid še zadnja skupina 14 mlajših namiznoteniških igralcev, na treningih republiške šole se bodo otroci zagotovo marsičesa naučili. Čakajo jih napornejši dnevi, natrpani s telesno in tehnično vadbo, pa tudi spoznanje novih prijateljev in drugačne oblika prebivanja prostega časa. Medtem pa bodo seveda izkušenejši namiznotenisači dvakrat dnevno trenirali v prostorih športno kulturnega centra v Zgoniku, saj nova tekmovalna sezona že trka na vrata. (S. M.) Potem ko je Sovjet Valerij Brumelj srečno prestal... samomor Med skakalci v višino še vedno prvi Vest o domnevnem samomoru Valerija Brumlja je močno odjeknila v športnem svetu, osebno pa sem ji pripisal veliko nestrokovnosti, ker so agencije navajale tudi, da je bil ta atlet prvi, ki je dosegel svetovni rekord za SZ. To je bila groba napaka in računal sem, da je bilo vse skupaj plod frenetičnega brskanja po sovjetskem življenju, kjer po pisanju domačih špekulantov in tujih šakalov vsi športniki umrejo zaradi posledic dopinga, vsi ostali pa zaradi posledic Černobila. Valerij Brumelj je bil zame poseben pojem. V živo sem ga gledal trikrat in po čudnem naključju sem se z njim na sliki pojavil na naslovni strani sovjetske revije "Legkaja atletika". Iz OI v Rimu hranim njegov avtogram, na EP v Beogradu naju je kak fotograf slikal, ko mi je nekaj podpisoval, na OI v Tokiu pa sem ga srečal na tribuni stadiona in mu povedal, da sem jaz tisti na sliki iz Beograda. Mimo vseh teh efektivnih spominov sem skušal tudi priti do kake knjige, katero je napisal kot poklicni pisatelj, da bi kljub skromnemu znanju ruščine skušal razumeti, če je kot pisatelj tako dober, kot je bil na stadionih. Iz priložnostne reportaže sem rezumel le, da njegova dela slonijo na analizi psihičnih pojavov. Kot svetovni rekorder je Brumelj vztrajal od 18. 6. 61 (223 cm v Moskvi) do 3. 7. 71, ko je povsem neznani Matzdorf (ZDA) dosegel 229 cm. Brumelj je svoj rekord popravil še petkrat, vsakič za 1 cm vse do 228 cm. Vmes je bil zabeležen tudi skrivnosten skok 229 cm Kitajca Ni Či Čina (8. 11. 70), ki pa ni bil priznan, ker Kitajska tedaj ni bila članica IAAF. Ta rekord je bil dosežen v času najhujših ideoloških sporov med Kitajsko in SZ in obstaja dvom, da je šlo za potvorbo preko katere bi s® SZ odvzelo prestižen primat. Na razpol3" go je tudi slika, ki bi znala biti umetn0 zgrajena, ker je semafor z znamko "2.29 čudno obrnjen proti fotografu in ne protl tribunam, očitno pa je na isti sliki nen°r' malna tudi optična globina, v kateri j® semafor postavljen. , Brumlja je dejansko izpodrinil komaj nov slog vzvratnega skakanja, ki je im® po izumitelju Fosburyju v Stonesu (ZDA) prvega velikega izvajalca. ,.h Od Brumlja (228 cm) se je do današnji 244 cm Sotomayorja rekord v višini P° vzpel za 9,34 odstotkov. Pri palici zna. v takem obdobju napredek 8,58 odst° kov, v krogli 8,67, pri teku na 1500 m® rov pa samo 2,85 odstotkov. ... Nov slog je omogočil skakanje v no izredno velikemu številu atletov velik napredek je prišel pod pritisk0 zelo široke baze. Brumelj je bil vsekak izreden tekmovalec in ob važnih PrliP,a nostih dosegel vrhunske rezultate. P rekorda je dosegel med tedaj ep srečanji proti ZDA, na OI v Tokiu pa je ob zelo slabi telesni kondiciji in z ob- remenitvijo poškodb izboril zlato s sam 218 cm. Seveda je v tistih časih ska ^ samo iz peščenih zaletišč, ker tartana niso poznali. 43 Pri telesni višini 185 cm je sko011 5. cm nad glavo, ali 123,85 odstotkov te 0{ ne višine. Sedanji rekorder Sot°b),0t-skače 47 cm nad glavo ali 123,85 0j'Snaj-kov telesne višine. Večina današnjih r‘t. boljših s težavo presega 120 - 121 0“,Saie£ kov. So sicer tudi izjeme, ki pa še zdJ,5ti ne dosegajo tekmovalne učinkov1 Brumlja. ... 0o- Iz takih izsledkov in pri današnjm ® (j gojih, ki so neprimerno boljši kot Jčj-jj skoraj 30 leti, izhaja, da je bil v® vj. Brumelj dejansko najboljši skakale® šino v zgodovini atletike. . BRUNO KRIŽMA* . yalc Na sliki: prvi svetovni rekom rija Burmlja: 223 cm leta 1961. Pogovor z vodjo odprave m Everest Tomažem Jamnikom Važni so medčloveški odnosi Oo odhoda mednarodne alpinistične odprave Alpe-Ad-I a..9’'amatha Expedition na Everest in Lhoste manjkajo °hri dni, »domače« priprave pa se seveda počasi zaklju-uie]o. Skupna oprema je že pred skoraj dvema tednoma “odromala« v Nepal, osebna pa je tudi že pripravljena, rediti je treba še zadnje birokratske zadeve, sicer pa je e vse pripravljeno za odhod alpinistov iz Italije in Jugos-V1ie, ki je predviden prav za veliki šmaren. Vodja celot-e odprave je Tomaž Jamnik, bolje poznan kot Mišo, ki se ' udeležil praktično vseh važnejših jugoslovaskih alpinis-*~nih odprav, mnogokrat kot vodja, in ima torej za sabo nogo izkušenj, ki bodo pri vodenju tako heterogene od-Prave, kot je ta, še kako koristile. Z Mišom smo se daljše Pogovorili, da bi izvedeli, kako bo odprava potekala, kako lo je zamislil, in kako pojmuje vodstvo take heterogene ednarodne odprave. , Mišo, kakšen je tvoj cilj pri odpravi, glede na to, da Voaš Pri njej najprestižnejšo, zato pa tudi najbolj odgo-rn° funkcijo vodje celotne ekspedicije? srn cili odprave se ne razlikuje od splošnih ciljev, ki . 0 si jih zadali, ti pa so seveda osvojitev vrha Everesta in » ]?tseja- Razumljivo je, da ima vsak posameznik svoje tihe ,fe »skrite cilje«, meni pa gre primarno, da dosežemo n a vrhova, pa naj osvojitev opravi katerakoli naveza. Važ-se mi zdi, da vrh osvoji vsaj en Tržačan, saj ne smemo Pozabiti, da je SPDT ob sodelovanju Komisije za odpravo v Ja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije organizator od-i\ave' Pa tudi to, da vrh osvoji prva Jugoslovanka, torej lv>anja Štremfelj. iti ^Cer Pa ™a vodja odprave pravzaprav dva cilja: doma ••• na tujem. Doma mora skrbeti za to, da se zbere denar in aterial, to pa na srečo, kljub velikim težavam, napreduje načrtih, v Napalu pa se bomo posvetili samo tehnične-u osvajanju gore.« talt koš moral biti šo posebno pozoren pri vodenju Po svoje nenavadne odprave? »Največji problem bo usklajevanje medčloveških odno-i2V' Slede na to, da bodo tu alpinisti zbrani od vseh vetrov: Lombardije, Furlanije Julijske krajine, Slovenije..., poleg čla 50 tuc*i razldce v alpinističnem znanju posameznih P ° b ^e^ne ^anov sploh ne poznam, vendar pa to sploh kakšen pa bo jezik za medsebojno sporazumevanje? an i^a<“ Nti, kot že na vseh dosedanjih skupnih sestankih: Da* ^ki' slovenski in italijanski. Ko bomo vsi skupaj, bomo c morali govoriti v angleščini, ki jo na srečo poznajo vsi. Venci bomo med sabo govorili po slovensko, Italijani pa eda po italijansko. Prepričan sem, da ne bo v »govorem ; ,lru<< nobenih problemov, kot jih tudi na naših dolgih in rPujočih skupnih sestankih ni bilo.« v °blem, ki ga boš moral v glavnem reševati ti kot leg - k° fndi odnos z drugimi odpravami v bazi na Tomaž Jamnik »Res je. Letos nas bo kar dosti naskakovalo Everest, najmanj šest odprav: prisotni bodo Američani, Španci, Francozi, Korejci, mi in morda še kdo. Vsi bomo hiteli preko Ledenega slapu, tako da bo lahko prišlo tudi do trenj. Slap bo opremila japonsko-korejska odprava, ki je že na poti v bazo pod Everestom, mi pa jim bomo plačali del materiala. Na srečo bomo edini, ki se bomo lotili Ameriške smeri, ki je vsekakor težja od t.i. »normalne«. Vseeno pa menim, da bomo znali tudi te odnose dobro urediti.« Tl si se leta 1979 udeležil znamenite 'jugoslovanske odprave na Everest, kjer si bil odgovoren za transport. Kakšna je razlika med to in odpravo izpred enajstih let? »Tista ekspedicija je bila zelo homogena, saj ni bilo velikih razlik v kakovosti alpinistov, pa tudi smo bili v glavnem vsi Slovenci. Takrat smo delno že znali, kdo bo kandidat za vrh, tokrat pa so možna velika presenečenja. Sicer pa sta obe odpravi klasični, tokrat pa bomo imeli dosti manj materiala, saj gremo čez Ledeni slap in ne preko sedla Lho La, ki nam je pobralo mnogo energij. Sicer pa je mnogo odvisno tudi od ekipe šerp (tokrat jih imamo deset), zveznega oficirja, sreče, predvsem pa od... vremena... DUŠAN JELINČIČ Ortopedski podplati za športnike Roberta Grassija Nujna večja skrb za nogo! Roberto Grassi šp0r,Vs,e večjo profesionalizacijo vseh pripre Panog se seveda tudi treningi, tp( ava Posameznih športnikov in špor-dosen^61^* zelo izboljšujejo in počasi Pri v,u0 zeJ° visok profesionalni nivo. 2at0 s športih so obutve izredno važne, ki je 010 se obrnili do Roberta Grassija, pedsl-o Ve^P izvedenec v Trstu za orto-6 Podplate, ki jih sam dela in jih prikrojuje vsakemu posameznemu športniku. Tako smo na treningu Stefanela izvedeli, da je Grassi pripravil ortopedske vložke za vso ekipo. Prav o tem smo se najprej pozanimali pri Grassiju, katerega smo dobili prav med delom v svoji delavnici na Trsteniku. Zakaj so košarkarji tisti, ki najbolj potrebujejo ortopedske podplate? »Ortopedske podplate potrebujejo ne samo košarkarji, temveč vsi profesionalni, pa tudi amaterski športniki, ki dosti uporabljajo noge. Podplati, ki jih profesionalno delam v okviru patenta Walkab-le, ki ga je registriral moj brat, so zelo uporabni, ker dajejo oporo vsem vrstam podplatom, saj vemo, da ne more noben čevelj ali copata zapolniti celotno oporo, tako da se noga hitreje utruja. S temi vložki ima noga vedno normalno lego z oporo, tako pa se tudi manj utruja. Sicer pa niso prišli k meni samo košarkarji. Ortopedske vložke sem naredil nogometašem Triestine, rokometašem Civi-dina, predvsem pa atletom, ki tečejo na dolgih progah. Maratonci bi morali skoraj obvezno imeti točne anatomske vložke, saj je pritisk na nogo strahoten.« ZSŠDI obvešča, da bo danes ,11., 13. in 14. t. m. urad ZSŠDI v Trstu zaprt. ŠZ JADRAN - TEČAJ V PULJU obvešča, da bo tudi letos košarkarski tečaj v Pulju pri IBA. Po sestanku z matičnimi društvi je bil sklep, da bo letos le ena izmena za vse letnike (od letnikov 1973 do 1979), in sicer od 19. do 26. t. m. Za prevoz tečajnikov od Pulja in nazaj bo na razpolago avtobus. Interesenti naj se javijo na Jadranov urad, Ul. Ricrea-torio 1 (v Prosvetnem domu na Opčinah) ali telefonsko na št. 213403 od 10.30 do 12.30 najkasneje do DANES, 11. t. m. TPK SIRENA organizira tečaj vvind surfa za odrasle in mladince od 20. do 25. t. m. Vse podrobnejše informacije in navodila dobite na pomorskem sedežu v Mi-ramarskem drevoredu, 32 v popoldanskih urah, tel. 422696. ŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča vse tekmovalce, da se začenjajo redni treningi v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku v četrtek, 16. t. m., ob 18. uri. MALDIDO GRINGO Umaknil sem se v cerkev, pri vratih pa me je odvrnil čuvaj in me osorno zavrnil. Prej sem moral v »departamento de tu-rismo« po dovolilnico. Vprašal sem čuvaja, če v notranjosti lahko slikam. Nikar! Kaj pa zunanjost cerkve. Niti! Tudi ta cerkvica je bila brez klopi, vendar manj slovesna in skrivnostna kot tista v Chamuli. Na tleh sta ob številnih tankih svečah čepeli dve skupini domačinov. Pri eni je bila prisotna čudežna cocacola. Ker se je ozračje pomirilo sem ponovno stopil k trem godcem s prošnjo, da jih slikam. Na snemanje (ki je zaradi napačno postavljenega prekinjala spodletelo) nisem mogel več startati, ker bi izdal prejšnje početje in jih imel za norca. Za slikanje je bila zahteva po odškodnini astronomska (50 tisoč pesov) in sem jo zavrnil. Bili so nekoliko nesramni in se nisem hotel zato niti pogajati. Med kratkim obiskom bližnjih klancev nisem opazil nikogar, imel pa sem občutek, da nekdo stalno spremlja moje početje v pričakovanju, da bi se pregrešil nad tamkajšnjimi običaji. Slučajno ni bilo v vasi nobene skupine tujcev in moral sem paziti, da me ne doleti kak »severa castigo«. Iz farovža je prav tedaj prišla večja skupina godcev s tipičnimi inštrumenti godbe na pihala. Razdelili so se v dve skupini in se postavili v dva kroga. Izmenično so igrali, vendar brez kakovosti in ob opazni neubranosti. Precej članov je bil pod očitnim vplivom alkohola, »borrachos«. Usmeril sem se v del vasi ob vhodu v Zinacantan. Ob stenah štirih ali petih hišic so se rdečile razstave izredno obdelanih ponchov. Cene so bile visoke. Za najlepšega so obrtnice terjale 90 tisoč pesos in znakov popuščanja ni bilo opaziti. Sicer nisem resno mislil na nakup, ker bil bil poncho pri nas dejansko neuporaben. V Zinacantan sem se vrnil čez teden dni, ko sem se vračal iz Guatemale. V glavnem da bi še enkrat poskusil srečo in vsaj nekajkrat ustrelil. Žal tokrat ni bilo nobenih godcev in vas še bolj izumrla kot prej. Edino obrtnice so bile na svojih mestih in eno sem preprosil, da mi je dovolila sliko. S teleobjektivom sem kanil posneti tudi drugo, vendar mi je zalučan kamen povedal, da je bolje ne vztrajati. Peš sem se napotil proti San Cristobalu, ker v vasi ni bilo nobenega colectiva. Malo kasneje me je eden le dohitel in me pobral. Vredna obiska je v San Cristobalu tudi ustanova »Na Bolom«, v kateri je zbranega veliko etnografskega materiala v zvezi z Lacandoni. Dragocena je tudi knjižnica, ki vsebuje več tisoč knjig z arheološko, etnografsko in jezikovno tematiko tistih krajev. Ustanovo upravlja zelo stara Švicarka, ki v tistih krajih živi že kakih 50 let. Še pri preko 80 letih na konju potuje v najbolj zakotne kraje bližnje selve in obiskuje primitivna naselja. Gvatemala naj bi bila po Ekvadorju najbolj pristna dežela latinske Amerike z ozirom na slikovitost domačinov. Jedro tega življa je sever dežele. Južni del je pod prevelikim vplivom divje urbanizacije okoli glavnega mesta in v znatni meri zaseden od velikih plantaž. Za ljubitelje arheologije je v petenski džungli na ogled Tikal, pravi biser. Sever obsega planoto pokrajine Quin-che in obširno jezero Atitlan z zelo sliko- * vito okolico. Pot, ki iz San Cristobala vodi proti Guatemali se vzpne preko planote gotovih 2500 metrov in se nato spusti v dokaj prostrano in tudi pusto kotlino obdano z ostrimi in razgibanimi vrhovi. Avtobus, ki potuje proti skrajnemu jugu Mehike, odloži potnike za Guatemalo nekaj kilo- metrov od meje. Tu že čakajo »camione- tas« in v par minutah se je pred tablo »Bienvenidos a Guatemala«. Prva formalnost po žigosanju Mehikancev je menjava denarja. Brez vesti o tečaju sem zamenjal le toliko, da sem lahko plačal storitve pri »migracion« in »aduana«. Guatemalski denar »guetzal«. dobiva ime po čudiviti ptici, ki je morala biti v starih časih izredno čislana, ker je na vseh okraskih. Danes je teh ptic zelo malo. Da je guetzal kot denar nekaj vreden sem se kmalu prepričal. Veljal je sicer le nekoliko nad 300 naših lir, ker pa je v tistih krajih plačanega dela malo, je denar precejšnja redkost. Redno se dogaja, da cestni prodajalec ne more oddati skromne hrane ali pijače, ker nima za guetzal ali celo 50 centavos ostanka. Pričakoval sem veliko militarizacijo, ker je v Guatemali dokaj vroče z gverilskimi skupinami stalno na delu, »guardia rural« pa je nudila edine uniformirane ljudi. V pričakovanju kupčije na sejmu v vasici Soiold. Ob veliki skromnosti dežele, ki je jasno izhajala iz videza objektov, je bila učinkovitost prevozov pozitivno presenečenje. Imel sem le čas, da spijem sadni sok in nekaj pojem ko je fant že metal moj nahrbtnik na avtobus. Za obisk tistih krajev je ključen kraj Panajachel na obali jezera Atitlan. Do prestopanja avtobusov traja vožnja kake tri ure. Prvi vtis Guatemale je bil dober. Pot se je vila na vrhu neskončnih grebenov iz katerih so se zlivale doline. Strnjenih vasi ni bilo, pač pa posamezne domačije. Hišice, sicer skromne, so bile na višjem nivoju kot v bližnji Mehiki. Vse je kazalo, da v deželi vlada določen red. Okoli hišic so se pasle kokoši in na pašnikih je bilo zadovoljivo število krav in konj. Med ljudmi sem zaman iskal mestica. Vsi so bili čistokrvni Indijanci, zelo temne polti. Moški so vsi brez izjeme nosili machete. Klobuki so bili največ črni ali pa vsaj temne barve, z zavitimi krajniki in z visokim vrhom. Pri ženskah so se pojavile odeje živih zelenih, modrih, rdečih, rumenih in rožnatih barv. Te oddeje so od tu do Čila glavna značilnost ženskega spola. Včasih služijo tudi kot ogrinjalo, največkrat pa so pripomoček za prenašanje tovora. Skoraj ni ženske med domačinkami, ki bi ne vedno nekaj nosila. Od poljskih pridelkov do otroka. ODHAIANIA DUŠAN JELINČIČ živ^ da je Eugenia pretrpela hudo, morda odločuj o-be jJerrisko preizkušnjo. In nemo sem se zagledal v te • rkoli n° ^ razbrazdale obraz, ne da bi mogel naredit: bij _ Poraženo sem gledal njen poraz. In njen poraz c®liCi Poraz, bil je poraz treh nemih žensk v njen ^6belVlk°raz Latina in Maurizia, poraz našega zariplege a’ Poraz mladega paznika, poraz te celice, poraz VeŠkecjla zapora v Avenidi Figeroa, poraz celotnega člo-vlakj1Qjiirodu. In ta kozmični poraz sem občutil z vsakin 110 drugo Sein se- Ne vem, koliko časa sem buljil v brez-ab tretje ženske celice. Morda je minila dese- tinka sekunde, morda minuta, morda cela večnost, kdo bi vedel. Vem le, da se je naenkrat, nepričakovano in nenapovedano, Eugenia odtrgala od tal ter v histeričnih krčih neustavljivega joka planila Latinu v objem. Med hlipanjem dolgo ni mogla govoriti. Z Mauriziom sva jo zaprepadeno gledala. Debeluh in čuvaj ček sta se odsotno zazrla nekam v prazno, ne da bi se jima kam mudilo, niti s pogledom. Eugenia pa je v objemu plavolasega Latina poskušala začeti svojo pripoved in je jecljala le nekaj nerazumljivega. Zavladala je tišina, ki so jo občasno prekinjali osamljeni dekletovi visoki in nerazumljivi zlogi. In v tej tišini se je čas ustavil. Ustavil se je najprej za zaripleža in mladega paznika, nato zame in Maurizia, nazadnje pa še za Latina in Eugenio. Ne vem, zakaj sem se takrat domislil, da tukaj ljudje na ulici mirno kupujejo včerajšnji časopis, če ne dobijo današnjega. Da se jim nikdar in nikamor ne mudi, kot da je že vse zapisano v zvezdah ali v krivi usodi, kot da ni vredno kamorkoli iti, se za kaj boriti, saj je navsezadnje vse zaman. Morda zato, ker je Eugenia počasi in negotovo začela svojo zgodbo, jaz pa sem dobro vedel, da je ne bosta ne Francisco ne paznik prekinjala ali. kakorkoli motila. Kar izginila bosta, spremenila se bosta v prah ali zrak. Odsotno bosta prisotna, kot so tu prisotni ti večni zidovi, ta tlak, ta celica, in težki zadah. »Ko so me ločili od Latina in Maurizia«, je pričelo dekle svojo pripoved, »sem si mislila, da je vsega konec. Svet se je sesul name, tako da sem kot v transu štela korake po teh hodnikih. Ne spominjam se, kdaj in kako sem se znašla v tej celici,« je pokazala proti vratom, ki jih je morda pred minuto paznik spet zaprl. »Vem le, da sem naposled hropla in hlipala, nekdo pa me je nežno, čisto žensko božal po laseh. Dvignila sem glavo in zagledala postaran obraz, morda še mlade domačinke, očitno indijanskega porekla. Bil je čisto razbrazdan in razrit od gub, vendar tako poln dobrote, materinstva in notranje lepote, ki je odsevala od nje ter razširjala njen izraz v sončno polnost, da sem se kar zdrznila. Ponavljala je le: »Ne jokaj, mala, ti boš kmalu zunaj, me pa bomo tukaj ostale še dolgo.« »Pogledala sem naokoli in zagledala drugi dve ženski neopredeljive starosti, ki sta vdano in nepremično zrli vame. In glej... čudno, naenkrat je strah popustil, hlipanje je ponehalo, vame pa se je naselil čuden mir, ki je izžareval iz sotrpink v celici in me vso prežel. In z njihovim mirom so se vame naselile one same, njihov duh, njihovo trpljenje, njihovo ponižanje, njihova beda, njihova samota. In skoraj neopazno, naravno, brez začudenja sem prisluhnila zgodbi nežne sotrpinke, tako se mi je zdelo, da se njeno božanje spreminja v zgodbo samo, ta pa se skoraj nevidno in spontanospet spremni v božanje. In njene besede so božale prav kot njene hrapave roke. Glas trpeče domačinke je prihajal kot z oddaljenih čudežnih livad ter me povedel v vrtinec silnega čustvovanja, kateremu se nisem mogla odtegniti. Kar začaral me je, v trenutku ko mi je pripovedovala svojo zgodbo, se mi je zdelo, da jo sama doživljam. In bila je mora, ki je ne bi rada doživela nikoli več.« Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar sobota, 11. avgusta 1990 M alij»n»k« ,»opi»n'h kov FlEG Zaradi nenehnih neredov med policijo in mestici Položaj v Poit Elizabeth še zmeraj zelo kritičen PRETORIA — Število smrtnih žrtev zaradi spopadov med policijo in razjarjenimi mestici v industrijskem mestu Port Elizabeth v Južni Afriki je naraslo že na 42. Ranjencev je ničmanj kot 300, medtem ko je aretiranih oseb 220. Zdajšnji spopadi deloma spominjajo na nerede med južnoafriškimi mestici in policijo iz leta 1986, glede števila mrtvih in ranjenih pa so veliko bolj siloviti; veliko število žrtev je treba pripisati zlasti ostrim posegom policije m ostalih sil javnega reda. Po mnenju glasnika policije je položaj vse bolj pod nadzorstvom policije, kljub temu pa obstaja nevarnost, da bi vsak trenutek ponovno eksplodirala. Vzrok spopadov so nerazčiščeni odnosi med samimi mestici; v središču kritik se je znašel zlasti eden njihovih voditeljev, ki so ga bolj radikalni aktivisti obtožili, da je »lutka Pretorie«. Na sliki (telefoto AP); oklepni tovornjak južnoafriških sil javnega reda. Med streljanjem v banki v Potenzi 1 mrtev, POTENZA — V podružnici zavoda Banca Nazionale del Lavoro v Potenzi je včeraj prišlo do nepričakovanega streljanja, v katerem so bile tri osebe ranjene. Od teh je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl 53-letni podjetnik Rocco Mai-orella iz Venose (Potenza), medtem ko sta druga dva ranjenca 35-letni direktor podružnice BNL Pierluigi Blasi in blagajnik banke 42-letni Antonio Sangregorio. Blagajnik je bil v streljanju le lažje ranjen v roko, Blasija pa so s pridržano prognozo sprejeli na urgentnem kirurškem oddelku zaradi strelnih ran v prsnem košu in na roki. Kot je povedal Sangregorio, je streljati začel Maiorella, vpletla pa sta se še dva policista. Po dosedna-jih izsledkih ni šlo za poskus ropa. Blagajnik banke je namestniku državnega pravdnika iz Potenze Boc- 2 ranjena hicchiu še povedal, da je podjetnik prišel v banko, da bi pregledal stanje na svojem tekočem računu. Zato ga je tudi sprejel direktor banke, ki je poklical tudi Sangre-goria. Toda nenadoma je Maiorella iz aktovke potegnil pištolo in začel streljati. Sangregoriu je uspelo odpreti vrata urada, kamor sta takoj pritekla dva policista, ki sta tudi začela streljati. Rocco Maiorella je bil lastnik gradbenega podjetja Edilromaiio Srl, ki je gradilo približno trideset stanovanj v nekem stanovanjskem naselju v predmestju Venose. V šestdesetih letih se je preselil v Lombardijo, od koder se je kasneje vrnil in v Venosi začel svojo gradbeno dejavnost. Ljudje v Venosi so podjetnikov finančni položaj imeli za »mirnega«. Liberijski predsednik Samuel Doe tarča zahrbtnega atentata ZDA*! Vietnamski tatovi pokradli vse telefonske žice v dveh pokrajinah MONROVIA — Liberijski predsednik Samuel Doe je iz rezidence, v katero se je že pred mesecem dni zatekel s približno 500 pristaši svojega plemena, obtožil ZDA, da so mu stregle po življenju. Doe je dejal, da so nanj streljali iz ameriškega helikopterja in da so pri tem ranili pravosodnega ministra. Helikopter naj bi pripadal enotam, ki so se 5. avgusta izkrcale v Liberiji. Obtožbe prihajajo v času, ko ZDA (s svojimi 225 marinci) zaključujejo evakuacijo ameriških in tujih državljanov iz Liberije. Med tistimi, ki so jih srečno odpeljali iz nemirne Liberije je tudi osebje italijanskega veleposlaništva. ZDA še vedno vztrajajo, da nočejo poseči v 5 mesecev trajajočo državljansko vojno: ta je povzročila najmanj 5 tisoč žrtev, zaradi pat pozicije med vojskujočimi stranmi pa ji za zdaj še ni videti konca. Na izkrcanje pa je pripravljen kontingent afriških »modrih čelad«, ki ga sestavljajo vojaške enote iz Nigerije, Gane, Gambije, Gvineje in Siere Leone. Kontingentu poveljuje gambijski general Ouainoo, vojaške ladje pa pripadajo nigerijski mornarici. Mirovne sile so že več dni pripravljene na izkrcanje, vendar njihovo posredovanje odločno zavrača Charles Taylor, poveljnik ene od uporniških enot v Liberiji. Povsem drugačnega mnenja pa sta Samuel Doe in Prince Johnson, poveljnik neke druge uporniške skupine. Na sliki (telefoto AP); civilist s 3-letno hčerko med begom iz Monrovie. HANOJ — V preteklih dveh letih so tatovi pokradli več sto kilometrov telefonskih žic in tako dve vietnamski pokrajini, Cao bang in Lang Son ha meji s Kitajsko, spravili ob celotno telefonsko napeljavo. Baker iz žic pa so nato prodali na Kitajskem. Prve kraje so se pojavile v letu 1988, tatovom Pa po vietnamskih zakonih grozi tudi smrtna kazen, ker se taka kraja ocenjuje kot ogrožanje državne varnosti-Vest o tem je prinesel neki hanojski dnevnik, ki tudi poroča, da hude kazni doslej niso imele nobenega učinka. Sodne oblasti so doslej za te kraje izrekle že -dve smrtni kazni, med PrI' jetimi tatovi pa je tudi precej državnih uslužbencev, ki so zadolženi za nadzor nad telefonsko napeljavo. Marsikdo bi si rad pilatovsko umil roke pred odgovornostjo Žeje Italijanov RIM — Medtem ko je v teku prava »vojna za vodo« med Genovo in Piacenzo, v katero je posegel na strani Piacenze celo minister za javna dela Prandini, se s podobnim položajem ubadajo tudi drugje po Italiji. Podobno kot Piacenza, ki bi rada sebi v korist in v škodo Genove preusmerila tok Cassinghena, bi tudi drugje radi zasegli »tujo« vodo. Občinske uprave pa ne pristajajo na tako pomoč, tako da se vedno bolj utrjuje prepričanje, da bo morala prej ali slej vlada urediti celotno zadevo. Kako, pa še ni jasno. Redke občinske uprave, ki v teh dneh pasje vročine ne trpijo žeje, so to dosegle predvsem z dragimi naložbami, s posodobitvijo svojih vodovodov, tako da niso sedaj pripravljene odstopiti predragocene vode manj skrbnim občinskim upravam. Vsaj pet let poslušamo vsako poletje isti refren, in sicer, da bo treba ukrepati. Zadnje dve leti pa nas pitajo celo z izjavami o klimatskih spremembah, o toplotni gredi, ki bo Italijo spremenila v pusto stepo, kot da bi si politiki hoteli Pilatovsko umiti roke, češ mi nismo krivi, vsega so krive izredne podnebne razmere. Resnici na ljubo je za žejo Italijanov le delno kriva narava, glavni krivci so krajevne uprave in država, ki so v glavnem le z besedami posodabljali dotrajane vodovode, konkretno pa niso nič storili. Šesta industrijsko najbolj razvita država zahodnega sveta bi lahko končno namenila nekaj sredstev za premostitev te že endemične težave. Denar, ki ga vsako poletje civilna zaščita porabi za izredno dovažanje vode s cisternami žejnemu prebivalstvu, ni od muh, a zapleta ne rešuje. ni kriva narava Pivo in pica: 600 tisoč lir RIM — Da so nekateri gostinci prave lisice sta že odkrila turista, ki sta rarog plačali, kot bi bil iz zlata in draguljev. Sedaj pa je neki kanadski turist odkril še večjo gostinsko barabo v nekem rimskem nočnem lokalu v Ulici degli Avignonesi. Turistu, 62-let-nemu Gedronu Beretrandeu iz Ottawe, je lastnik lokala zaračunal reci in piši 600.000 lir za pico in pivo. Kanadčan je bil sicer prileten, a zelo luciden in je gostinca prijavil policiji, ki je že ukrepala in je »prebrisancu« zagotovila obisk v sodno palačo, kjer se bo moral braniti obtožbe goljufije. Objem na letališču Uslužbenec Rdečega križa Emanuel Chrlstan je včeraj priletel v Zttrich, kjer je lahko po desetih mesecih objel očeta (Telefoto AP) Mati je zapustila otročiča Nona ga je »našla« v kleti RIM — Včeraj zjutraj je v Rimu pri-vekal na svet otrok, ki ni bil mami v posebno veselje in ga je zato pustila v neki kleti. Kaže, da se je po Italiji avgusta razpasla ta povsem nečloveška navada, saj je to že četrti dojenček, ki je ostal dobesedno na cesti takoj po porodu. Še dobro, da so vsi dojenčki preživeli neprijetno doživetje in lahko sedaj upajo, da bodo deležni potrebne topline in ljubezni v kaki krušni družini. Skupinica nesrečnih dojenčkov je včeraj pridobila še enega člana, ki so ga pustili v bombažni majici v kleti apartmajev Sporting kluba v rimski četrti Aurelio. Otroka naj bi našla neka priletna gospa, ki je slišala veka-nje, odkrila otroka in obvestila polici- jo. Šele kasneje se je izkazalo, da 1 »obveščevalka«, 62-letna Ida ®ej?a. mati nesrečnice, ki je rodila otr0pa-Policijski agenti in zdravniki s0 1 jg mreč ugotovili, da je bilo dete uro ali dve, zato so odprli l0^ v K« mamo, ki je morala biti očitno še bližini. Tako so odkrili, da je °frpo-povila 38-letna Anna Maria SerP1^- Serpi'P, ročena ženska, ki je že imela dva ka. _ ‘pOi Žensko so pospremili v bolm5 jj-kjer so ji nudili prvo pomoč, .P/vjel8 skim agentom pa ni znala ali ni n povedati, kaj jo je spravilo do tefj ' jj) je svojega otroka zavila v inajic je ruto ter ga pustila v kleti. P0^lC’a že zaslišala Bertijevo, o primeru P odločal sodnik za mladoletne.