Leto XX., št. 72
IJpramiSt vo cjubiiona tUiafijeva 5
—	relefoD «t S122 3123. 3124, 8125 S126.
lbseratni jddelek: Ljubljana, Selen-burgovs oi - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor GralskJ trg 7.
relefon §t 2456 Podružnica Celle Kocenova ulica 2.
—	Telefon St
Računi on pošt ček zavodih: Ljubljana St. 11842. Praga Mslo 7S1R0 OVipti St 105 241
Cena 1 Din
Zaradi dvojnega praznika »Jutro« t nedeljo ne bo izšlo. Današnja številka ima 22 strani.
K debati v senatu
Letošnja proračunska razprava v senatu je bila izredno kratka. Trajala je prav za prav samo en dan. Klub senatorjev JRZ, ki tvori v senatu vladno večino, se je besedi spfloh odrekel in cd njegovih članov v razprava ni noten govoril. Iz že objavljene klubove izjave je znano, kakšne razloge navaja za svoj sklep. Enako je postopal tako zvani Neodvisni klub. Senatorji JNS pa so bili mnenja, da je ravno v teh resnih časih, ko se okrog nas odvijajo težki evropski problemi, in je pri nas samih postavljeno na dnevni red osnovno vprašanje ureditve notra-rdh odnošajev, senat poklican, da reče svojo besedo.
Politika snatorjev JNS je vsa ta leta odgovarjala temu resnemu razumevanju vloge senata. Ponovno je pod njihovim vodstvom senat spregovoril že tehtno besedo. Tudi tokrat se klub senatorjev JNS ni mogel odločiti, da tii molčal. Tega niti ni bilo treba, saj so v klubu izkušeni možje, ki vedo, kaj in kako je treba govoriti v resnih časih, ki pa tudi vedo, da je treba spregovoriti, kadar gre za velike narodne in državne stvari. In tako so senatorji iz kluba JNS v sredo s svojimi govori, Id jih je pozorno čitala vsa javnost, ne le podčrtali ugled in pomen zbornice. katere člani so, temveč so s tehtnostjo svojih izvajani dal tudi dragocen prispevek k razčiščevanju našega notranjega problema.
V zaupni konferenci, ki je bfta pred stejo senata, je klub JNS od predsednika vlade, zunanjega ministra ter ministra vojske in mornarice dobil podrobne informacije o zunanjepolitičnih dogodkih in o razvoju naše narodne vojske ter je mogel zato izraziti •rvoje stališče v proračunski razpravi le s splošnimi ugotovitvami, ki dokazujejo, da dobljene informacije niso bile nezadovoljive. Tem bolj obširno pa so mogli klubovi govorniki razpravljati o naših notranjih zadevah. Slovenci, Hrvati in Srbi so se oglasili k besedi; poleg dr. Kramerja in Ivana Puclja dr. Andjelinovič in dr. Nemec ter Jeremija Živanovič in Radomir Dunjič.
Dr. Kramer je ta del svojih izvajanj jsaključil z besedami, da ne govori, da bi obtoževal, temveč da je pokazal na storjene pogreške zato. da bi se iz njih vsi učili za bodočnost. Škoda, da se v •teh časih ni mogla čuti odlična beseda Jove Banjanina, ki na žalost ne pripada več senatu. Glavna naloga je letos pripadla dr. Kramerju, čigar skoraj dveurni govor je senat poslušal z največjo pazljivostjo. Govornik je na interesanten način zajel celotni naš notranji problem ter je z jasno objektivnostjo in preciznostjo obeležil ne isamo njegovo jedro, temveč nakazal tu di pot k njegovi rešitvi. Iskrenost in pogum njegovih besed sta napravila globok vtis. Somišljeniki in nasprotniki so priznavali da je bil govor dostojen visokega nivoja senata, a tudi izra2 državniške uvidevnosti in realnega gledanja na stvarnost
S posebno pozornostjo so bila sprejeta dr. Kramer jeva izvajanja o vlogi in stališču Slovencev napram problemu naše notranje preureditve. Kar je bilo tu rešeno, je želo nedeljeno odobravanje tudi na drugi strani. Poleg tega se je govornik odkrito dotaknil tudi medsebojnih političnih odnošajev v sami Sloveniji. Močna in nacionalno zavedna Jugoslavija je silna trdnjava, ki tudi nas Slovence čuva. Toda cela vrsta je nalog, ki jih moramo opraviti sami.
Kramer je opozoril med zadovoljstvom celega senata, kako je instinkt sebe-obrambe narekoval ljubljanski akadem ski mladini, med katero so načelna nasprotstva gotovo globoko in ostro izražena, da ustavi medsebojne borbe, ki slabijo skupno obrambno moč. Upravičeno je smatral, da resolucija te omladine zasluži, da se ovekoveči v zapisnikih senata, ter jo je v celoti v originalu prečitaL
V političnem življenju naroda tak razvoj ne gre tako lahko in politična borba se popolnoma tudi ne da ustaviti. Vsi ljudje ne morejo misliti po istem kopitu in nasprotstva bodo obstojala vedno. Toda cela vrsta je nalog in dolžnosti, ki so nam vsem skupne in ki jim bomo komaj, komaj kos, četudi združimo vse svoje moči. Ni morda povsod mogoče da bi skupno zgrabili za delo, toda potrebno je povsod, da vzporedno zastavimo svoje sile. Uspeh bo odvisen od tega, ali bomo znali ustvariti ozračje medsebojnega spoštovanja in ali se bomo znali dvig-niit tako visoko, da bomo ceniil tudi delo nasprotnika ter verovali, da vsak izmed nas po svoji najboljši, pošteni ■volji želi služiti narodu in domovini. Dokler se bo seveda postavljala teori-
Konec vojne v Španiji
Brezpogojna kapitulacija republikanske vojske — Danes bodo čete generala Franca vkorakale v Madrid, ostalo republikansko ozemlje
pa bodo zasedle postopno
London, 24. marca. AA. Reuter poroča iz Madrida: člani madridskega sveta narodne obrambe, ki so se včeraj z letali pripeljali v Burgos, so se takoj začeli pogajati z zastopniki španske nacionalistične vlade o brezpogojni kapitulaciji republikanskih oboroženih sil. Kakor se je zvedelo, so zastopniki sveta narodne obrambe obljubili burgoški vladi, da bo republikanska vojska takoj odložila orožje in priznala generala Franca kot predstavnika države in poveljnika vse španske vojske.
Milan, 24. marca. AA. »Corriere della Sera« poroča iz Burgosa, da so pogajanja med zastopniki republikancev in burgoško vlado končana. Republikanci so pristali na kapitulacijo. Na republikanskih bojiščih bodo danes razobesene bele zastave v znak kapitulacije. Vkorakanje nacionalističnih čet v Madrid je določeno za jutri, v soboto. Republikanski parlamentarci so se obvezali, da bodo za iutri podvzeti vsi potrebni koraki in da bodo odstranjene vse naprave, ki so imele namen, pognati v zrak gotove zgradbe. Za republikance sta se udeležila noe^ianj komisar za notranje zadeve Guaril in bivši guverner Cartagene, polkovnik Ortega.
Prihod in pogajanja s parlamentarci
Pariz, 24. marca. AA. Havas: Iz Burgosa poročajo: O prihodu članov madridskega sveta narodne obrambe v
Burgos so se zvedele naslednje podrobnosti:	_____
Letalo s člani madridske narodne obrambe je pristalo na burgoškem letališču ob 10.55. Krajevna oblastva so takoj odredila, da ne sme nihče na letališče, tudi časnikarji ne. Poročevalci so tako mogli opazovati prizor le iz daljave Ko so člani obrambnega sveta stopili iz letala, so jih sprejeli zastopniki krajevnih oblasti in jih spremili v eno izmed letaliških poslopij, kjer so se takoj začeli razgovori z zastopniki generala Franca. Vse kaže, da se je že danes načelo vprašanje razorožitve vseh odsekov madridske obrambe. Mislijo, da so se sporazumeli, da bodo čete generala Franca vkorakale v Madrid že jutri. Očitno je bilo republikansko letalo najavljeno v Burgosu po radiu, drugače ne bi bilo razumljivo, da je bilo na burgoškem letališču vse pripravljeno za njegov sprejem Letališče je bilo zastraženo s policijo, v okolici pristajališča pa so bili zbrani upravnik mesta Burgosa in dva zastopnika Fran-covega generalnega štaba.
Po naknadnih informacijah so se pogajanja med nacionalistično vlado in madridskim obrambnim svetom že začela, ko so se na obeh straneh sporazumeli glede zamenjave republikanskega ujetnika Miguela Prima de Rivera in nacionalističnega ujetnika, sina gene-
rala Miaje. Ker se položaj v Madridu od dne do cine slabša, so republikanci sklenili brezpogojno vdajo. Po drugih informacijah so člani sveta narodne obrambe izjavili, da morejo jamčiti samo za kapitulacijo Madrida, češ da obrambni svet še ni zadosti utrdil svoje oblasti v drugih pokrajinah republikanske Španije. Dalje govore, da je republikanska vlada odklonila vsako odgovornost za izročitev Valencije in Cartagene in da je sporočila generalu Francu, da bo najbrže potrebna oborožena sila za zavzetje tega mesta. Iz tehničnih razlogov je bilo sklenjeno, da bo nacionalistična vojska zavzela republikansko Španijo postopno. Republikanske dežele bodo v ta namen razdeljene v več področij. Prvi pas bo obsegal Madrid in okolico. Ostala področja bodo zasedena v etapah, do okupacije vsakega posameznega pa bodo skrbele za red sedanje republikanske čete.
Kapitulacijski pogoji
Pariz, 24. marca. AA. (Havas) Iz Burgosa poročajo: Kapitulacijski pogoji se glase:
1. Republikanska vlada se obveže, da prizna generala Franca in njegovo vlado kot edino zakonito vlado na španskem in generala Franca kot edinega poglavarja države.
Izbaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25*—w Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon
3122, 3123. 3124 3125 3128 Maribor, Grajski trg št 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. X, telefon št 65
Rokopisi se ne vračajo
3.	Republikanska vlada »e obveže, da da bo takoj demobilizirala vso svojo armado in zasegla vse njeno orožje.
S. Republikanska vlada se obveež, da bo pred vkorakanjem nacionalistov v Madrid odstranila vsa razstreliva, ki bi mogla pognati prestolnico v zrak.
4.	Zastopniki republikanske vlade zahtevajo, da nacionalistična vlada ne bo delala zaprek, da nekatere osebnosti bivše španske vlade zapuste Španijo.
Prve tri pogoje so v načelu sprejeli, glede četrtega se pa še ni mogel doseči sporazum.
Maršal Petain izročil svoje poverilnice
Burgos, 24. marca. AA. Danes Je francoski veleposlanik maršal Petain izrodil svoje poverilnice.
V nagovoru, ki ga je tenefl pri iraročHvl svojih poveriilnic je marfel Petain izrazil dovoljstvo. da »stopa ▼ tako zelo pomembnih okoliščinah v stik x bivšim vojaškim tovariSem, ki je zdaj stopil v zgodovino«. Španija in Francija, sosedi v Evropi, a pra^ taiko tudi sosed* v Afriki, kjer so ju zbližali solidarnostni interesi, obe enako ponosni na svojo veliko preteklost ki so jo ustvarjaH možje z najvišjo 9tc»pnjo čaščenja svoje domovine, imata to veliko ugodnost dia ni ničesar, kar bi med njima ustvarjalo nevoščljivost in da ju na-vdaja ista želja: živeti druga poleg druge v neodvisnosti itn mi.ru. O tradicionalnem prijateljstvu med obema narodoma ne b' smel nihče dvomiti. To prijateljstvo ne izključuje nikogar in v njem ni zavisti. Njegov cilj je sploina blaginja človeškega rodu, S temi čustvi in prepričan, da bom našel v vaši ekscelenci potrebno prijateljsko sodelovat nje za uresničenje na'oge. katere mnogo-str&nskih oblik ne izgubi iam izpred oči izrekam v imenu svoje domovine in v svojem imenu najtoplejše želje vam in španskemu narodu.
ajifm^
Mm
se zopet m Slovaške
Po bratislavskih vesteh so se jim slovaški oddelki uspešno postavili v hran — Opravičila Budimpešte
Bratislava, 24. marca. AA. Havas: V krogih, ki so blizu slovaški vladi izjavljajo, da se je po objavi nemško-slovaškega sporazuma, po katerem Nemčija jamči za slovaške meje, madžarska vlada po budim-peštanskean radiu opravičila slovaški vladi, Po radiu je bila tudi dana obljuba, da se bodo madžarske čete v 24 urah umaknile lz zasedenih pokrajin Slovaške. Madžarske čete so se res začele umikati dar nos zjutraj. To umikanje je mirno. Pričakujejo. da bo vsa zavzeta pokrajina osvobojena do večera.
Berlin, 24. marca. AA. V zvezi s poročili, ki prihajajo iz Bratislave, češ da so madžarske čete zasedle gotove kraje na Slovaškem, poročajo z dobro obveščenih madžarskih krogov, da Madžarska nima nikakih teritorialnih zahtev do Slovaške ter da ne namerava kršiti nedotakljivosti Slovaške.
Bratislava, 24. marca. AA. (Havas). Slovaške čete so po uradnem poročilu dale močan odpor madžarskim četam. Madžarska letala so letela zelo nizko ter streljala na sjovaške čete s strojnimi puškami. Slovaška letala so se Istotako dvignila ter napadla dva madžarska bataljona. Slovaški letalci so izjavili, da so videli mrtve in ranjene madžarske vojake.
Bratislava, 24. marca. o. Kljub protestov slovaške vlade v Budimpešti in po-pustljivoti grofa Czakya, ki se kaže iz nje. gova izjave, so se snoči razvile nove borbe v vzhodni Slovaški med slovaškimi oddelki in madžarsko vojsko, ki je vdrla na slovaško ozemlje. Borbe so trajale vso noč.
Na nekaterih krajih so na slovaški strani tudi letala s strojnicami napadla Madžare. V okolici vasi Ulice so slovažki letalci pognali dva madžarska bataljona v beg. Madžari so se davi pod pritiskom slo-
Borba za obvezno vezalko službo na Angleškem
Seja odbora za obrambo angleškega imperija — Stiki vlade z opozicijo glede vojaške službe
ja totalitarnega strankarskega režima, in dokler bo kdo mnenja, da je njegovo življenje samo v smrti nasprotnika, ne bomo prisili do notranjega miru in ne bo zavladal oni duh narodne življenjske volje, ki je neobhodni pogoj za uspešno obrambo naših nacionalnih interesov. Nacionalno napredni element v Sloveniji je v vsem razvoju našega naroda vršil veliko pozitivno misijo. Noben vihar ga ni mogel porušiti. Tega se morajo zavedati vsi Če je predsednik vlade kot pogoj za ustvaritev pomirljive atmosfere, ki edina dovoljuje, da se vse pozitivne sile posvetijo deiu za rešitev splošnih državnih in narodnih nalog, označil politiko praktičneg popravljanja preteklih ukre pov in izvajanja politične enakopravnosti brez ozira na stranke, potem velja to njegovo spoznanje še posebej za našo ožjo domovino. Dr. Kramer je pravilno dejal, da slovenski napredni ljudje tu niso v položaju reči prvo besedo. To je stvar onih, ki so danes na oblasti in od katerih pravilnega spoznanja je mnogo odvisno.
Mi iskreno želimo, da bi ta apeli dr. Kramerja ne ostal brez odmeva. Gre za prevelike stvari, da bi se smel prezreti.
vaškega letalstva počeli um?kat| na prvotno mejo Slovaške ln Podkarpatske Ukrajine.
Bratislava, 26. marca A A. Slovaški zunanji minister je sprejel danes odgovor na noto, ki jo je včeraj poslal madžarskemu zunanjemu ministru. V svojem odgovoru grof Csdky izjavlja, da se bo začela energična preiskava radi incidentov, ki so se odigrali včeraj na slovaški meji. Ti incidenti so se mogli pripetiti samo radi tega, ker slovaško-karpatsko-ukrajinska meja nikdar ni bila točno začrtana. V Bratislavi mislijo, da bodo nocoj potegnjene prvotne meje.
Slovaki odklanjajo
mejna pogajanja
Bratislava, 24 marca. AA. (Havas): Ma- j džarska vlada Je predlagala slovaški vla- • di, da se ustanovi mešana komisija, ki bi imela nalogo, da začrta slovaško-karpat-sko-ukrajinsko mejo. Ministrski svet je danea na svoji seji ta madžarski predlog soglasno zavrnil. Slovaška vlada želi, da se ohrani slovaško-karpatska meja tam, kjer je potekala za časa češkoslovaške republike.
Tiso o slovaški zunanji politiki
London, 24. marca. br. Slovaški predsednik dr. Tiso je danes dal nekaj izjav o slovaški zunanji politiki. Zunanja politika Slovaške ne zanima, je dejal. Slovaška se ne bo priključila ne Društvu narodov niti paktu proti kominterni, vendar pa bo slednjega podpirala. Nadalje je izjavil: Krona bo še nadalje plačilno sredstvo na Slovaškem.
Slovaška bo od Nemčije dobila sorazmerni del dosedanjih češkoslovaških zlatih rezerv.
Slovaška vlada bo Imela svoje diplomatske zastopnike v Berlinu, pri Vatikanu, v Rimu, v Washingtonu in morda tudi v Parizu, naloge teh poslaništev pa bodo v prvi vrsti kulturnega in gospodarskega značaja
Vpoklici rezervistov na Poljskem
London, 24. marca. AA. Reuter poroča iz Varšave: Poljsko vojno ministrstvo Je poklicalo pod zastavo dva letnika rezervistov, rojenih leta 1914 ln 1915, ter gotovo število vojašKih specialistov.
Sklad narodne obrambe na Poljskem
Varšava, 24. marca. AA. (Pat) V vsej državi zbirajo prispevke za sklad narodne obrambe. Darujejo ljudje iz vseh slojev prebivalstva. Prispevke pošiljajo maršalu Rydz-Smyglemu. Samo danes je maršal dobil 160.000 zlotov za ta sklad
Aretacije Ukrajincev v Lvovu
Berlin, 24. marca. AA. DNB poroča Iz
Varšave: časopisje objavlja poročilo, da je bila po hišah Ukrajincev v Lvovu izvedena preiskava. Oblasti so Izvršile hišno preiskavo tudi v dijaškem domu. Aretiranih je bilo mnogo študentov in delavcev, članov organizacije ukrajinske mladine.
London, 24. marca. AA. (Havas) Odbor za obrambo angleškega imperija se je sestal danes na Dovra ngstreetu (predsedstvo vlade) na sejo. ki ji je predsedoval Chamberlain in na kateri so bili vsi ministri resorov narodne obrambe, kakor tudi minister za domnione, minister za kolonije ter zunanji in finančni minister.
Čeprav o današnji seji ničesar ne poročajo vendar dobro obveščeni krogi trdijo, da so ministri na njej predvsem govorili o ukrepih, ki jih namerava angleška vlada podvzeti za izpopolnitev načrta narodne obrambe. V zvezi z zadnjimi dogodki trdijo v skupščinskih kuloarjih, da se postavlja vprašanje, ali mora Anglija sprejeti obvezno vojaško službo in ali naj se ta obvezna vojaška služba opravlja prav tako kot v drugih državah ali pa naj se najde neka oblika, ki bi odgovarjala angleški tradiciji. Gre za to, da tri bila tudi v tem drugem primeru obvfezna vojaška služba prav tako učinkovita, kakor v prvem primeru. V skupščinskih kuloarjih pripominjajo, da tako važen sklep ne more biti sprejet brez podpore večine opozicije. V zvezi s tem smatrajo včerajšnji sestanek predsednika vlade Chamberlaina s šefi opozicije za zelo pomemben in značilen.
Za zdaj nI določena nobena Izredna seja vlade pred prihodnjo redno sejo. Pravijo pa, da so člani angleške vlade naprošeni, naj bodo pripravljeni za primer, da bi bilo potrebno sklicati izredno seja
Medsebojne obveznosti Anglije in Francije
London, 24. marca. o. Listi poročajo, da so Imeli Chamberlain, Halifax in Bonnet snoči zaključni razgovor. Ob tej priliki so se podrobno domenili o skupni francoski in angleški akciji. Točno so tudi določili medsebojne obveznosti, ki naj bi se v primeru potrebe začele na obeh straneh avtomatsko izvajati.
Sydney, 24. marca. AA. (DNB): Ministrski predsednik Lyons je poslal snoči preko vseh radiopostaj v Avstraliji apel na prebivalstvo. v katerem ga poziva, naj opusti vse svoje dosedanje spore ter s« oprime dela za narodno obrambo. Proračun za oboroževanje Avstralije znaša zdaj pol milijona funtov steringov za vsak teden. Avstralska vojna mornarica je zdaj že druga v imperiju po svoji moči. Avstralija ima 132 letal za prvo linijo ter proizvaja municije tudi za ostale dele imperija. Zvezna vlada je sprejela včeraj sklep, da zgradi nove utrdbe okoli Port Darvvin* ter nove rezervoarje za petrolej, ki bo služil potrebam mornarice in letalstva.
Pred preosnovo
angleške vlade
London, 24 marca. AA. (Štefani): »Dai1y Mai'1« objavlja senzacionalno vest, da je Chaamberlain ponudili labunstom vstop ▼ vlado. Razgovori, ka so potekali med Cham-berlainom, Halifaxom, Attleejem in Green-woodom še niso dovodi i do nobenega uspeha. Več članov vlade je prepričanih, da je treba doseči edinost med vsemi nacionalnimi silaimd. Nekateri člani kabineta so žo ponudili svojo ostavko, da bi se omogočila rekonstrukcija vlade na nacionalni podlagi.	|
^ *
V začetku tedna bo
govoril Daladier
Pariz, 24. marca- AA. (Havas). Poročajo, da bo govor, ki ga bo imel prve dni prihodnjega tedna predsednik francoske vlade Daladier, predvsem posvečen proučevanju mednarodnega položaja in opredelitvi francoskega stališča.
zunanji minister o resnosti mednarodnega
London, 24. marca. AA. Reuter poroča iz Washingtona: Po vrnitvi s Floride, kjer se je mudil zadnje dni na dopustu je imel državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull govor, v katerem se je dotaknil nedavnih mednarodnih dogodkov in dejal v zvezi z nj:nJ*
Po Izkustvih utemeljeno
je javno mnenje, da so »Jutrovi« mali oglasi najnspešnejSa posredovalnica za vse !
DANES
432
ponudb in povpraševanj!
»^se to. kar se zadnje čase" dogaja ▼ Evropi, je takšnega značaja, da resno ogra-ža svetovni mir. Z največjim vznenuije-njem ugotavljam, da imamo nove i^kaz« za nove mednarodne zapletljaje. To naj bo novo opozorilo, da je danes potrebnej-še kakor kdajkoli, da se vsi narodi združijo in zavzamejo za spoštovanje zakonov, reda in miru ter zdravih gospodarskih odnosov. To sodelovanje je neobhodno potrebno in sicer čimprej. USA bo s svoje strani vse storila, kar je v njeni moči, da se z vsemi možnimi sredstvi reši svetovni mir in da se med narodi obnov' zdravo in koristno gospodarsko razmerje.«
Novi orjaški krediti za oboroževanje
London, 24. marca. AA Reuter poroča iz Washingtona: Na današnji seji je ameriški senat sprejel vladni načrt, da se ima nameniti oboroževanju severnoameriške kopne vojske 513 milijonov dolarjev (25 milijard dinarjev).
>JUTKO< &L 7X
Sobota, 25. IIL 1SM.
Dve leti miru na Jadranu
Ob drugi obletnici prijateljske pogodbe z Italijo
Danes potečeta dve leti. odkar je bii v Beogradu podpisan jugoslovenskoitalijan-ski prijateljski pakt. Zaupanje, ki ga je že takoj ob podpisu ustvari, med nami in našo jadransko s*joedo, se je že v prvem letu njegovega obstoja vsestransko poglobilo, v drug em lotu pa z novimi medsebojnimi stiki naših mi italijanskih državnikov še utrdilo, tako da je zunanji minister dr. Ckicar-Mar-kovič v svojem ekspozeju pred narodno skupščino 9. t m. upravičeno lahko označil prijateljsko razmerje med Jugoslavijo in Italijo za stalno in solid.no osnovo naše zunanje politike. Enake Lzjave »o ponovno podali tudi odgovorni italijanski državniki Tudi r četrtkovem prestol nem govoru italijanskega kra ja ob otvoritvi zasedanja novega italijanskega parlamenta je znova poudarjena vrednost rtaiijansko-jugosloven-ifcega prijateljstva. V naglem razvoju dveh preteklih let je prijateljski pakt med Jugoslavijo in Italijo prestal vse preizkušnje, ker je nastal iz žive potrebe na obeh straneh in iz razumevajnja za interese obeh držav, ki sc v marsičem dopolnjujejo.
Ker se je dan podpisa beograjskega sporazuma že precej odmaknil od nas, ne bo odveč, ako na kratko ponovimo glavne določbe beograjskih dokumentov, da tako še enkrat prikažemo osnove novo raasta ega razmerja t našo jadransko sosedo. Beograjski dogovor, ki sta ga podpisala italijanski zunanji minister grof Cismo ob svojem tedanjem prvem obisku r naši državi ter bivši ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadmovič. obsega dva Sporazuma, političnega in gospodarskega.
Politična poijodfoa obsega osem členov. V prvem si pogodbeni stranki jamčita spoštovan je »skupne meje na kopnem, kakor tudi pomorske meje obeh dTŽav na Jadranu« tor medsebojno nevtralnost v primeru napada na eno izmed njih. Drugi 61 an predvideva možnost medsebojnega posvetovanja m primer mednarodnih zapletijajev, t katerih bi po sporazumnem tolmačenju bili ogroženi ali bi mogli biti ogroženi njuni interesi. V tretjem členu se ob« pogodbeni stranki odrekata vojni kot sredstvu svoje nacionalne politike. V četrtem se obvezujeta, da ne bosta na svojih ozemljih dopuščali kakršnekoli aktivnosti, ki bi bila naperjena proti »teritorialni integralnosti ali obstoječemu redu druge pogodbene stranke aH ki bi bila takega značaja, da bi škodila prijateljskim odmošajem med obema državama c.
V petem členu »i pogodbeni stranki obljub ljata ojačenje im razširjenje medsebojne trgovine ter proučitev pogojev za obilnejše gospodarsko sodelovanje. Da se ne bi ta dvostranski dogovor med Jugoslavijo iin Italijo. katerih vsaka ima svoje posebne mednarodne obveznosti, napačno tolmačil, dolo-
ča šesti člen, »da se v tem sporazumu oič ne bo smatralo za nasprotno obstoječim medna,rod n um obveznostim, ki so ▼ ostalem javne«. Sporazum je bil sklenjen za dobo petih let in se po določbi sedmega člena avtomatično jx>dailjšruje od leta do leta. ako ni šest mesecev pred potekom odpovedan.
Podpis političnega in gospodarskega spo razuma sta dopolnili še izjavi italijanskega zunanjega ministra in predsednika naše vlade. Grof Ciano je v svojem govoru še posebej opozoril na ugodne posledice političnega sporazuma »za obmejno prebrvalstvo obeh diržav, ki bo v najkrajšem dami občutilo povoljni učinek sporazuma. sklenjenega med Italijo m Jugoslavijo«. Tako »e je torej novo prijateljstvo med obema državama že na siam dan podpisa novega dogovora začelo v zn-amenju novega zaupanja, ki je bilo poudarjeno kot osnova.
Prijateljska pooodba Je torej zgrajena, kakor kaze besedilo, na Številnih potrebah m medsebojno se tzptjporf n jujoč iti interesih obeh diržav, ki so našli svoj izraz t važnih konkretnih obvezah, kakor na primer v obvezi spoštovanja statusa quo na suhem in na morju, spoštovanja teritorialne nedotakljivosti obeh držav in v načehi nevmeša-vanja v notranje zadeve ene m druge po godbenice. Beograjski pakt je tako dal konkretno obliko onim »rnoralniin. političnim in gospodarskim pogojem nove ureditve odnošajev med obema državama na zares prijateljski osnovi«, o katerih >e govoril nekaj mesecev pred njegovo sklenitvijo Mussolirri v Milanu. Njegov učinek pa je obeležil naš zunanji minister, ko je t svojem že omenjenem ekspozeju 9. L m. dejal da ga »čutimo tako rekoč vsaik dan v srečnem rn prijateljskem ozračju, ki vlada zadrnji dve leti na tem prej tako občutljivem področju« in da postajajo »velike koristi novih razmer za obe državi rn za splošni mir v tem prede !u Evrope od dne do dne jasnejše«.
Izjava našega novega zunanjega ministra je bila sprejeta v Italiji v vseh krogih z največjim zadovoljstvom, kar dokazuje, da je pomen prijateljstva tudi onkraj Jadrana enako globoko občuten kakor pri nas Tudi v Italiji poudarjajo, da J« stvarna potreba obeh držav po zagotovitvi miru'v tem predelu Evrope našla v beograjskem sporazumu svoj najprimernejši izraz. V teh skupnih interesih, katerih realistično upoštevanje je pred dvema letoma jadranski sosedi napotilo k sporazumu, je najboljše jamstvo za bodočnost vzpostavljenega prijateljstva. Tako se v skupno korist obeh držav tudi ob drugi obletnici beograjskega pakta kaže na tej in oni strani Jadrana volja po njegovi ohranitvi kot trajne osnove medsebojnih odnošajev. Ze samo & tem je pakt dokazal svojo praktično vrednost.
Italijanski listi ob dvoletnici pakta
Rim, 24. marca. AA. 2e današnji listi
prinašajo članke o jutrišnji drugi obletnici itaiijansko-juguslovenskega pakta. Virginio Gayda pravi v »Giornalu d' Italia« med drugim: Obe državi sta si zajamčili gospodarsko in politično sodelovanje. Najnovejše spremembe so dokazale koristnost pakta med obema državama, ker ta pakt onemogoča, da bi prišlo do kakšnih sumničenj med njima, zlasti pa jamči obrambo vzajemnih velikih interesov. Pomen pakta čutita danes ne samo italijanska in jugoslo-venska vlada, temveč tudi njuna naroda. Edina želja, ki jo moremo izreči pri tej dveletnici je ta, naj bi se ta preizkušeni pakt še bolj poglobil s političnim in gospodarskim sodelovanjem. Jugoslovenski narod dobiva čedalje večji ugled med narodi in prepričan sme biti, da bo vsaka njegova gesta za sodelovanje z Italijo našla v Rimu in v italijanskem narodu kar najbolj prisrčen in navdušen sprejem. Mednarodne preizkušnje bedo zahtevale od Italije in Jugoslavije, da dokažeta svojo solidarnost in zato je koristno, da se ta solidarnost vsak dan bolj razširi z novimi načrti o sodelovanju.
Tudi »Lavoro Fascista« v svojem komentarju prav toplo pozdravlja sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo na političnem in gospodarskem polju in pravi, da niso kriza
pri priključitvi Avstrije, lanska septembrska kriza in nedavni dogodki prav nič zrahljali zveze med Rimom in Beogradom. Prijateljstvo med obema državama, se Je zaradi dogodkov le še okrepilo ln to prijateljstvo je tem večje, čim dramatičnejši so dogodki. Sprememba jugoslovenske vlade ni prav nič spremenila bistva pakta, ne v Beogradu ne v Rimu
V enakem smislu pišejo tudi vsi ostali listi.
Proslava v italijanskem radiu
Beograd, 24. marca, AA. Za drugo obletnico podpisa pakta prijateljstva med Jugo slavijo in Itailijo bo radijska postaja v Ba-riu dne 25. marca začela ob 19.37 svojo oddajo s sviranjom jugoslovenske in italijanske himne, nato bo pa orisala pomen italijansko jugus ovenskega prijateljstva. Potlej bo postaja oddajala več znamenitih italijanskih skladb. Giovanni Maver, profesor za slavi-stiko na rimskem vseučiilišču bo predaval o Jugoslavija, nato pridejo novice, program bosta pa spet zaključili jugoslovenska in ita-lijamska himna. Program bo prenašala tudi rimska kratkovalovna postaja na valovni dolžini 31.02 m.
Prvi odmevi pogodbe med Nemčijo ln Humunljo
Rumunska vlada je pogodbo Sormalno odobrila — Komentarji nemškega tiska — Rumunija si je ohranila
proste roke
Bukarešta 24. marca. A A. (Rador). Ministrski svet, Id se je sestal »noči je vzel na znanje poročilo rninistrov za zunanje
zadeve in narodno gospodarstvo o pogajanjih z Nemčijo Ministrski svet je odobril zaključeni sporazum.
Uradni krogi zagotavljajo, da nemško-rumunski trgovinski sporazum ne prinaša ničesar senzacionalnega. Časopisi pišejo: To je samo potrebno razdobje za konsolidacijo ter instrument, ki bo pripomogel k popuščanju napetosti In ki je postal neobhodno potreben v tem delu Evrope. V zasebnih razgovorih poudarjajo, da se mora tehnični načrt samo še bolj precizirati. Nemčija po njem m dobila nobenega monopola ter bodo tudi druge države mogle sodelovati z rumunskim gospodarstvom.
Berlin, 24. marca. AA. (DNB). Nemški tisk komentira novo rumunsko-nemško trgovinsko pogodbo ter pravi, da ta sporazum dokazuje, da sta razum in zavest o realnosti močnejša kakor ideje onih politikov, ki vodijo male narode v prepad, pri čemer zavzemajo pozo »šampionov« pravice. Nemško-rumunski sporazum pomeni resnično sodelovanje pri umiritvi Evrope ln obnovi mednarodne trgovine. Metode onih zlonamernih ljudi iz Londona, ki ne želijo, da se v Evropi onovi mir, so zdaj pred celim svetom razkrite.
Berlin, 24. marca. AA. (DNB): »Berilner Borsen-Zeitung pravi glede nemško-ro-munskega trgovinskega sporazuma med drugim: Kdor pozna vsebino sporazuma, bo razumel, zakaj so nemško-rumunska pogajanja dala povod za razne glasove, ki so ne razširili v Veliki Britaniji, ter raznim
sumnlčenjem, ki so se tam pojavila. Sporazum z Romunijo vsebuje nekaj, kar se ne more primerjati s ponudbami kredita, ki ga je Velika Britanija nudila Rumunlji Ln ostal.m državam. Trgovinski sporazum vsebuje ne le možnost, da se poveča obseg trgovinske zamenjave, temveč omogoča tudi obnovitev rumunskega gospodarstva. Rumunski gospodarstveniki bodo plačali po tem sporazumu zelo malo z ozi-rom na to, da veliko nemško tržišče popolnoma jamči za potrošnjo sedanje in tudi bodoče povečane proizvodnje.
Amerika priznava aneksijo Klajpede
Washlngton, 24. marca. AA. Ameriški pomočnik zunanjega ministra Wells je izjavil novinarjem, da Je litovska vlada predala Ameriki noto, v kateri jo obvešča o odstopu mtr.elskega ozemlja Nemčiji. Ameriška vlada, je dodal Wells, je prisiljena, da vzame ta čin z obžalovanjem na znanje. Carinske tarife, ki veljajo za nemško h.&go, se bodo 'ačele upo. abljiti tudi za bi«^o iz mernelskeg? ozemlja.
Dr. Schacht pozvan
iz Švice v Berlin
London, 24. marca. br. Bivši guverner nemške narodne banke dr. Schacht, ld se mudi v Švici, je bil danes nenadoma brzojavno osvan v Berlin,
Beležke I ZAKAJ NEPRESTANO
NATIKATE USTNA?
6 min kanje z zastarelimi rdečih Je združeno z neprestanim natiranjem ustnic; smešno Je rabiti taka rdečlla, ko si zamorete nabaviti novo rdečilo »G UIT ARE«, ki drži ves dan. Rdečilo »GUITARE« — neizbrisno ln brez sledov — je zelo ekonomično v uporabi, se lahko namaže ln nima nedostatkov običajnih rdečil. Zahvaljujoč KISSEFIKSU, ki se nahaja v njegovem sestavu, polepšava ustnice na diskreten in naraven način, jih flčitl pred slabim vremenom ln ostane na njih ves dan. Rdečilo »GUITARE« se dobiva v vseh strokovnih trgovinah v 16 bliščečih ln moderuih nijansah po sledečih cenah: din 48.—, 24.—, 16.—, poskusni komad, zadosten za enomesečno uporabo, stane din 9.—.
^Slovenec44 id za koncentracijo
Že pn proručuiMSki razpravi v narodni skupščini, de bolj pa pri oni v senatu, so številni govorniki Izražali mnenje, da bi bila v današnjih težkih razmerah potrebna tako zvana koncentracijska vlada, to Je vlada, v kateri bi bile zastopane ln bi Jo podpirale vse politične skupine, ld ree kaj pomenijo. Od nikoder se ni oglasil resen ugovor proti temu naziranju, tudi v nobenem listu nismo zasledili nasprotnega mnenja, z edino izjemo ljubljanskega »Slovenca«, ki se še otepa na vse kriplje. »Slovenec« Je tudi v teh dneh, ko so misli vseh ree dobrih Slovencev osredotočene na velike Interese naše skupnosti, nadaljeval svojo malenkostno strankarsko polemiko. Prepričani smo da so nas naši či ta tel ji razumeli in da so se strinjali z nami, če na njegove trditve ln napade nismo odgovarjali. Tako tudi danes ne nameravamo polemizirati z njegovimi Izvajanji s katerimi srdito odklanja misel narodne koncentracije. On slej ko prej vztraja pri svojem nevzdržnem stališču, da Je slovensko samo to. kar spada v njegov tabor, ln da sme samo ta tabor govoriti za Slovence. Zato me. ni, da Je nepotrebno in nemogoče vsako razširjenje sedanje vlade, razen seveda na dr. Mačka O dr Mačku oelo na vsem lepem trdi, da tudi on odklanja koncentracijsko vlado, čeprav Je res ravno nasprotno. Dr. Maček in njegovi lteti so že ponovno poudarjali, da bi mogli poslati svoje zastopnike samo v koncentracijsko vlado a Se v to samo s pogojem, da U se takoj lotila izvedbe sporazuma s Hrvati. V vlado, ki bi samo podaljšala sedanje stanje, pa ne gredo, tudi če hi bila koncentracijska.
Ako navedemo ie svojevrstno »Sloven-čevo« trditev, da se zavzemajo za koncentracijsko vlado samo — karupcionisti, mislimo, da smo dovolj pokazali, kako resni ln zaslepljeni so gospodje pri »Slovencu« ln kako malo se zavedajo zgodovinske odgovornosti današnjih dni.
Govor dr. AndjeHnoviča
Na enak način kakor Je dr. Kramer orisal stališče jugoslovensko usmerjenih Slovencev do hrvatskega vprašanja, je senator dr. Andjellnovič v proračunski debati pred senatom jasno in pogumno spregovoril v Imenu hrvatskih pristašev JNS. Pokazal Je, kako se Je Jugoslovenska ideja čestokrat zlorabljala ln še češče nepravilno razumevala, da so JI zato po krivici naprtili odgovornost za neštete stvari, ki so same po sebi v najostrejšem nasprotstvu s pravilno pojmovanlm Jugoslovenstvom. V enakem smislu kakor ^dr. Kramer Je tudi on poudaril nujnost takojšnje rešitve hrvatskega vprašanja s temeljito preobrazbo našega notranjega življenja Govoril Je tako. kakor mora govoriti zrel politik, ki realno gleda na položaj ln se zaveda svoje odgovornosti. Njegov govor Je zaradi tega naletel v senatu na veliko odobravanje ln vzbudil pozornost tudi v Širši javnosti, kar Je razvidno že iz tega, da so ga vsi listi prinesli v obširnih izvlečkih.
Italija, Nemčija in Jadran
Italijanski listi objavljajo na vidnem mestu in z zadovoljstvom komentar nemške uradne »Diplomatsko politične korespondence« o sklepih Velikega fašističnega sveta V komentarju Je tudi naslednji odstavek, ki se še posebej nanaša na Jadran:
»V skladu z naravnimi zakoni pripada Nemčiji odgovornost samo za pravo srednjo Evropo, Italiji pa ona v sredozemskem bazena To predstavlja povsem Jasno razdelitev nalog, ki se mora zdeti problematična samo onemu, ki ni nikdar razmišljal o neredu, ki je vladal doslej, odnosno onemu, ki smatra ta nered po svojih političnih zamislih celo za sredstvo razdvajanja narodov. Spričo tega sp«dajo sumničenja, da hlepi Nemčija do Jadranu, v vrsto onih namernih laži, ki jih Je bilo prav v zadnjem času vse polno.«
„0 šepajočih katoličanih"
Včerajšnji »Slovenec« prinaša pod tem naslovom mastno tiskan članek, v katerem med drugim čitamo:
»Sepajoči katoličani izpovedujejo boga z ustmi, pa z obiskovanjem svete daritve ter morda tudi z izpolnjevanjem drugih cerkvenih zapovedi, ga pa s svojimi deli tajijo. Zgledov za to je na pretek.
Sepajoči katoličani so tudi tisti, ki imajo doma v svoji spalnici vedno pred očmi razpelo, na katerem Je umrl božji sin, pa ne pozabijo nobene krivice, ampak Jih še sami drugim prizadevajo, ne da bi jim vest kaj očitala ter niti ne mislijo, da bi se za druge žrtvovali z dobrimi deli in pravičnim ravnanjem. Potem pa skušajo potolažiti boga ln svojo vest s pobožnimi
vzdihi in molitvami ali s čim drugim____
Za te šepajoče katoličane veljajo besede skrivnega razodetja: .Poznam tvoja dela. da nisi ne mrzel ne gorak. Mlačen si, zato te hočem izpljuniti iz svojih ust'.«
Šefa glavnega odbora JNS
Beograd, 24. marca. p. Danes Je prispelo v Beograd v»čje število članov glavnega odbora JNS. Glavni odbor bo imel jutri svojo plenarno sejo. Sestal se bo v dvorani Kola srbskih sester v Frankopanovi ulici. Dopoldne je imel daljšo sejo Izvršni odbor stranke, ki je dovršil zadnje priprave za jutrišnje zasedanje glavnega odbora.
Druga palestinska konferenca bo v Kairu
Rim, 24. mairoa. AA. (Štefani): Iz Kaira poročajo: Tu potrjujejo vest, da sc bo ▼ Kairu sestala nova konserenc« n ureditev palestinskega vprašanja kakor hitro se razčisti sedanji mednarodni položaj. Egiptovska delegati skušajo že zdaj prepričati Ve-liko Britanijo, da bi bilo dobro, če spremeni svoje stališče glede priseljevanja Zidov v Palestino,
Francosko-nizozemska trgovinska pogajanja
Pariz, 24. marca AA Danes so se začela francosko-holandska trgovinska pogajanja radi obnovitve trgovinskega sporazuma o kontingentiranju, ki poteče konec tekočega meseca.
Lebrun se je vrnil v Pariz
Kakor sprejem je bilo tudi slovo prezidenta francoske republike v Londonu izredno prisrčno
London, 24. marca AA. Lord in lady Halifax sta priredila snoči v zunanjim ministrstvu slavnostno večerjo na čast francoskemu predsedniku vlade Lebrunu in soprogi. Večerje so se udelež il tudi angleški kralj ln kraljica, kraljica mati Mary ter okoli 700 drugih gostov. Lebrun in njegova soproga sta včeraj poset.la tudi Chamberlaina v Dovvning streetu.
Ob 9.45 dopoldne sta se predsednik francoske republ ke Lebrun in njegova soproga odpeljala lz Buckinghamskega grada z avtomobilom na postajo Victoria. Spremili so Ju kralj Jurij, kraljica Elizabeta ter princesi Elizabeta ln Margareta, k: sta bili sedaj prvič v spremjtvu visokih gostov. V prvem Izmed treh zaprtih avtomobilov so bili kralj Jurij, Lebrun ln princesa Elizabeta. v drugem kraljica Elizabeta, ga. Lebrunova ln princesa Margareta, v tretjem pa ostalo spremstvo. Množica ljudstva je med potjo prirejala navdušene manifestacije.
Vlak, s katerim sta se odpeljala Lebrun ter soproga Je zapustil postajo V črto rta ob 9.57. Obisk predsednika francoske republike v Veliki Britaniji je bil končan a preprosto toda ganljivo ceremonijo. Uradniki francoskega veleposlan štva so se zbrali na peronu, ki je bil ves v rdečih preprogah. Angleški zunanji minister Ha-lifax ln njegov francoski tovariš Bonnet sta se na kolodvoru nekaj minut razgovar-jala. Nekoliko pozneje so prispeli na peron kralj Jurij, kraljica Elizabeta, princesi Elizabeta ln Margareta ter ga. Lebrunova. Ljudstvo, ld ae je zbralo ▼ velikem
številu, jih Je navdušeno pozdravljalo. Visoki gostje so se prisrčno poslovili ter vstopili v vagone. Posebno prisrčno je bilo slovo Lebruna od Chamberlaina Ko se Je vlak odpeljal s postaje, so bili člani francoskega veleposlan štva predstavljeni kralju, kraljici in princesama, ki so takoj zatem zapustili kolodvor.
Predsednik francoske republike Je poklonil pred svojim odhodom angleškemu kralju Juriju VI. kipec ki predstavlja pokojnega kralja Jurija V. na konju, kraljici Elizabeti pa kristalno vazo.
Ob 11.30 je bil vlak s prezidentom Le-brunom že v Doveru. Lebruna ln njegovo soprogo je spremil do ladje »Cote d' Azur« vojvoda Gloucestrskl s svojim spremstvom. I>adja je odplula ob 11.44 med grmenjem topov v spremstvu angleških kontratorpe-dovk in letal kakor o priliki prihoda predsednika francoske republike. Ob 12.53 Je parnik pristal v Calaisu, kjer Je že čakal posebni vlak, s katerim se je prezident Lebrun ob 13.15 odpeljal proti Parizu.
Predsedniški vlak je pnvozil v Pariz ob 16.25 Lebrun in njegova soproga sta izstopila v spremstvu ministra Bonneta. Na železniškem peronu so predsednika republike jx>zdiravilii predsedniki senata, poslanske zbornice in vlade vsi ministri, britanski pariški poslanik in mnogo drugih uglednih Angležev in Francozov. Prezident in njegova soproga sta pozdravila nav/očne, nato pa sta se med vzklikanjem ljudstva »Živel Lebrun! Živela Francijal Živela Anglija!« odpeljala v Elizej.
Na Kitajskem divjajo
zopet srditi boji
Japonska ofenziva in delni uspehi na centralni fronti
Cungklng, 24. marca. AA. (DNB). Kitajska poročila poudarjajo pomen bojev, ki z vso silovitostjo divjajo ob železniški progi Kjungsjiang — Nančang. Japoncem se je na zahodni obali otoka Fojang posrečilo potisniti Kitajce nazaj in se izkrcati. Mesto Vučang je pod neprestanim ognjem japonskih topov.
ganghaj, 24. marca. AA. (DNB). Japonske čete so po petdnevnem težkem boju zavzele Vusheng, ki leži 50 km severno od Nančanga. Cilj japonskih operacij v bližini Nančanga ln Hangsua Je prekinitev vseh prometnih zvez med posameznimi deli kitajske vojske, ki operirajo južno od Jaagceja.
Protest v Moskvi
Tokio, 24. marca AA. (DNB). Zastopnik zunanjega ministra Savada je izročil
odpravniku poslov sovjetskega veleposlaništva odiočen protest svoje vlade zaradi žaljivih izrazov na nedavnem kongresu komunistične stranke v Moskvi proti Japoncem.
Dogodki v Evropi
in Japonska
Tokio, 24 marca. AA. Listi pišejo, da Je
Japonska neposredno zainteresirana pri spremembah, ki so se odigrale v Evropi. če se bosta Francija in Velika Britanija postavili proti osi Rim-Berlin, ln če se v danem trenutku Zedinjene države ln Rusija pridružijo tej akciji, štiri velesile ne bodo mogle izvrševati pritiska na skrajnem vzhodu. Za Japonsko obstoji edino možna politika, ki jo vsebuje pakt proti kominterni.
Dr. Hacha demantira inozemske vesti
Praga, 24. marca. AA. CTK je izdala danes sledeče sporočilo: Predsednik Hacha je izjavil danes novinarjem, da ni točna vest, da bi bil njemu predložen, ko je prispel v Berlin popolnoma gotov dokument, da ga podpiše. Naglasil je, da je praška vlada vprašala nemško vlado ali lahko on in Chvalkovski prideta v Berlin, da se pogajata o odnošajih med Nemčijo ter Češko in Moravsko. Hacha Je dodal, da je predno je podpisal dokument, zahteval soglasnost praške vlade, ker ni hotel prevzeti odgovornosti za podpis brez odobritve praške vlade Na koncu je Hacha izjavil, da je bil zaradi dolgega potovanja ln napornih pogajanj potreben zdravniške pomoči, toda jo je zahteval šele, ko je podpisal znani dokument.
Zapora čeških terjatev v Švici
Bern, 24. marca br. švicarska vlada Je danes sklenila prepovedati Izročitev plačil švicarskih uvoznikov za češko blago češkim, odnosno nemškim bančnim agentom. Vsa plačila se bodo morala za sedaj deponirati pri švicarski Narodni banki.
Inozemski listi na češkem prepovedani
Praga, 24. marca. AA (Havas) Na Ce-šKem in Moravskem so prepi vedani vsi tuji časopisi razen nemških in italijanskih.
Smrt zaslužnega
našega generala
Beograd. 24. marca. p. Danes je umrl upokojeni divizijski general Mihajlo Jova-novič. Dosegel je starost 63 let. Pokojni general se je odlikoval z veliko hrabrostjo v vseh vojnah, v katere je bila zapletena Srbija v tem stoletju. Za svetovne vojne je bil načelnik štaba dunavske divizije. Nato je bil imenovan za načelnika občega vojnega oddelka vojnega ministrstva. Nekaj časa je bil vojaški ataše v Italiji Pozneje je poveljeval savski divizijski oblasti. V vojnem ministrstvu je bil načelnik general-štabnega oddelka in pomočnik vojnega ministra, pozneje pomočnik načelnika generalnega štaba ter vojni ataše v Parizu in Londonu. Pokojnik je bil odlikovan r vsemi našimi odlikovanji in tudi z redom Ka-radjordjeve zvezde z mečL
Smrt japonskega poslanika v Parizu
Tokio, 24. marca AA Nocoj Je tu umri
Jotago Sigumura, japonski veleposlanik v Parizu, ki se je pred nedavnim zaradi rahlega zdravja vrnil na Japonsko.
Vremenska napoved
Zemunska: Večja oblačnost v vsej državi, posebno v Južni polovici, kjer bo deževalo, po hribih pa snežilo. Temperatura se ne bo dosti spremenila.
Dunajska: V splošnem oblačno tempe-ratura podnevi nad 10 stopenj, nekoliko vetrovno.
Na svojem potovanju po Italiji obiščite
milanski vzorčni sejem
12. — 2 7. APRILA 1989.
ZNIŽANE VOŽNJE;
25% V JUGOSLAVIJI — 50% V ITALIJI
POJASNILA DAJEJO: DRUŽABNA POTOVANJA
leralno zastopstvo za Jugoslavijo milanskega velesejma dipl. Ing. UROS MIKIC, Uzun Mirkova 4, Beograd;
Ufficio Propaganda della Flera di Miiano — Via Domodossola, Miiano (Italia) • Eente Provinclale per U turismo — Miiano (Italia).	'
Milan — Hotel Ambasc^atori 1082.
"riklnden za trgovce Najbolj mirna hiša v centru. Hotelske nakaznice »B«.
i L
MIL ANO —BIFFI
Restavrant—kavarna—pivnica—bar. V CENTRU MILANSKE GALERIJE »V vsem najboljše«.
SJfuAONI NA PREŠERNA V KRANJU

Ni bilo ponižanja, razočaranja in trpljenja, ki ga ne bi bilo občutilo Prešernovo srce. Prav zadnjo dobo, ki jo je pesnik preživel v Kranju, pa bi lahko imenoval dobo največjega razočaranja in trpljenja To so bili najbolj kritični meseci, ko se je v pesniku pojavila silna notranja razdvojenost in je končno obupal nad ž.vlje-njem. Izgubil je že najboljše prijatelje: Čopa, Smoleta in dr. Chrobatha in nič več n; naSel sorodne duše, ki bi bila vsaj senca Matije Copa. Ker v Kranju pod vtisom svojih bednih ž vlienjskih razmer ni več našel pobud za nadaljnje literarno ustvarjanje, 3e je udajal še bolj pijači, kar je Imelo za njegovo zdravje in gmotne razmere seveda usodne posledice. Kako je preživel zadnja leta v Kranju ;n kako ga je tedanje meščanstvo sprejelo medse, o tem je zbral zgodovinske podatke kranjski zgodovinar prof. dr. iur. et ph 1. Josip žentar in jih priobčil v Zgodovini mesta Kranja ki je izšla pred kratkim in jo je Izdalo Muzejsko društvo v Ljubljani.
Pesnikov prihod v Kranj
Januarja 1846 je ustanov.la vlada podeželsko advokaturo v Kranju, ki jo je sprejel 22 julija 1846 dr. France Prešeren.
V drugi polovici septembra istega leta Je prišel pesnik v Kranj »s trebuhom za kruhom«. S seboj je privedel sestro Katro ln pisarja Andreja Rudolfa, nezakonskega sina Andreja Smoleta. Stanovanje J« najel na tedanjem zgornjem trgu v hiši ki Je bila tedaj last Franca Mayerja
Hiša, kjer je Prešeren umri
(danes Je lastnik trgovec Matija Kokl). Stanovanje dveh sob jo imel ▼ današnji Prešernovi ulici, odvetniško pisarno pa v tati hiši, toda v današnji Bleiweisovi ulici V kratkem času si je pridobil obsežno kli-entelo, zlasti med odličnimi zastopniki poslovnega sveta Potreboval je še enega pisarja in je sprejel Primoža Sokliča iz Kranja Med svoje stranke je mogel šteti naj-odličnejše trgovce ln industrijce r Kranju, Tržiču, na Savi pri Jesenicah, dalje zemljiška gospodarstva (pL Pagliaruzzija, Antona Zoi3a, blejsko graščino), pa tudi duhovščino in kmetsko prebivalstvo.
Družabno življenje se je sicer ravno ob Prešernovem prihodu v Kranj razgibalo in Istega leta v jeseni se je ustanovilo bralno društvo in zabavno društvo Kazina. ki je imelo svoje prostore na Mestnem trgu. Tu se Je sestajal tudi Prešeren z ožjimi znancL Tedanja kranjska malomeščanska družba Je Prešerna čislala samo kot spretnega jurista, duhovitega Sa-ljivca in prigodnega satirika, toda razumel ga ni nihče. Svobodoumnih nazorov tudi v Kranju ni več izpremenil. Kranjski meščani so ga smatrali za brezverca, čeprav danes vemo, da je bil globoko veren tn ga pojmujemo kot panteLsta, ki je vsrkal vase velika človeška verska Iskanja. Brez-verstvo so mu Kranjčani očitali predvsem zaradi tega, ker ni nikdar hodil k maši.
Medtem ko se je kranjska noblesa udeleževala ob nedeljah enajste maše, Je Sel Prešeren samo do cerkvenih vrat, nato pa je zavil v krčmo nasproti. Ko je prišel cerkovnik zapirat glavna cerkvena vrata, ga je Prešeren poklical v krčmo in mu plačal kozarček vina, češ naj gre zanj mašo poslušat.
Prešeren se je v Kranju živo zavzemal za splošne mestne koristi. Ob sporu zaradi premestitve prostorov okrajnega urada v kokrško predmestje je Prešeren naslovil 14. maja na deželni prezidij krepak protest, ki ga je podpisalo 90 meščanov. Ker pa jc bil protest zavrnjen, je Pies> ren sestavil v juniju spomenico na notranjega min.sira na Dunaju, ki Jo je podpisalo Sf. meščanov. V njej je razkril zahrbtno delovanje političnih oblaste v, njihovo zanemarjanje občih interesov. Na to vlogo je finančno ministrstvo odložilo premestitev okrajnega urada. Ta spomenica s pesnikovim podpisom in podpisi kranjskih meščanov je v gubernijalnem arhivu Narodnega muzeja v Ljubljani.
Pi.vi znaki hiranja
V tem letu so se že pokazali prvi znaki hiranja. Ob padcu starega režima na Dunaju je pritekel k Prešernu, ki je tedaj moral že po malem poležavati, njegov najboljši kranjski prijatelj Karel Florian in mu sporočil novico. Prešeren se je padca xelo razveselil, dejal pa je, da je prišlo vse to za 50 let prezgodaj, ker je bil mnenja, da ljudje še niso zreli za politično svobodo in ne bodo znali v svoji neizkušenosti izkoristiti pravic. Po vzoru v drugih krajih so tedaj tudi v Kranju ustanovili narodno stiažo in dr. 2ontar sodi. da je bil Ptešeren ki ga ni bilo med častniki, naj^i? vojaški sodnik.
Februarja 1848 so imeli v Kranju prvo večjo poskušnjo konjskega mesa in so skoraj gotovo povabili tudi Prešerna, ki je ob tej priliki nap sal šalj vo prigodnico v odgovor na staro zabavljico: »V Kranju smo konja pobili, v Naklo koline vrnili.«
O tem, kako je Prešeren ljubil otroke, kje se je po največ zadrževal, kakšen je bil po zunanjosti in kako je obupal nad

življenjem ter se obesil, o tem vedo danes v Kranju povedati predvsem tri osebe. To so vnukinje Ane Jalnove, ln sicer ga. Cu-zakova in njena sestra gdč. Amalija Prev-čeva, ki sta hčeri Albine, ki je bila tedaj ko .ie Prešeren umiral, z mamo Ano pri smrtni postelji, ter gdč. Marija Roossova, ki je hči Albinine sestre Kristine,
' Ana Jalnova
Ana Jalen, rojena Prohinar, je bila soproga Jakoba Jalena mlajšega, gostilničarja pri Jelenu. Rodbini Jalen in Prohinar sta bili tedaj med najuglednejšimi v Kranju. Ana Jalen je bila zelo bistra žena, o kateri je Prešeren rekel, da je edina žena v Kranju, s katero se lahko duhovno pogovarja. Zato ni čudno, da se je največ zadrževal v Jalenovi gostilni, kjer je našel osebo ki je razumela vso Prešernovo bol in trpljenje ter tudi Prešerna kot pesnika. Njej je Prešeren vedno nosil pesmi katere je večkrat tudi sam recitiral. Po Kranju je vedno hodil v zelenem fraku, v tako imenovanem kvekerju. V žepih tega kvekerja je bilo vedno polno sladkorčkov in fig, ki jih je pridno delil med kranjsko otročad. Ko so ga otroci ugledali na ulici, so Jo takoj ucvrli za njim, on pa je metal med nje fige in sladkorje, tako da Je vedno nastala okrog njega gneča in prerivanje za sladkarije. Otroci so ga vselej klicali: »Dohtar, fig!«
S seboj pa je imel Prešeren običajno tudi polno pisalnih listov in na te je vedno napisal kak verz ali opombo in je potem te liste z verzi delil med otroke. Kranjčani so pravili, da bi bil Prešeren največji bogataš v Kranju, ako bi imel toliko denarja kolikor teh listkov je razdajal med otroke. Bil je jako darežljiv ln zato, dasi-ravno je imel dobro vpeljano advokaturo, nI ničesar prihranil. Kar ni zapil. Je razdal med reveže ln otroke.
V	PreSernu, kakor rečeno Kranjčani niso videli pesnika in so se celo norčevali lz nekaterih pesmi, pač pa so v njem videli odličnega advokata in poštenjaka, ki ni nikdar nobene pravde izgubil in Je vsako krivično tožbo zavrnil. Komur je Prešeren pravdo odrekel, o tem so ljudje takoj vedeli, da Je na tožnikov! strani nepoštenje ln krivica.
Obup
V	predzadnjem letu življenja se Je t Prešernu pojavilo silno notranje razdvo-JenJe, ki ga je gnalo r obup. Prekomerno ss Je vdajal pijači ln Je tako pričel hitro telesno hirati Nekega večera v poletju 1848 je pride! kakor po navadi v Jalnovo gostilno. Bil je izredno potrt in na vprašanja domačih sploh ni odgovarjal, temveč je samo zamišljeno gledal predse in neprestano praznil kanončke (takratna mera 2 do 3 decl). Nenadno Je vstal izza mize in odšel iz gostilniške sobe. Domači ln ostali so mislili, da Je odšel domov, in ni nihče polagal važnosti na ta nenadni odhod. Toda, ko Je malo pozneje domača gospodinja Ana Jalnova odSla v jedilno shrambo. Je zagledala Prešerna, Id si Je ravno zadrgnil zanko okrog vratu. Z be-
sedami: »Gospod doktor, kaj pa vendar delate!« je planila k nJemu in preprečila tragično namero. Ko se je Prešeren po tem dogodku spet pojavil v Jalnovi gostilni, se je šalil, kakor po navadi. Da bi muč ni dogodek nekoliko ublažil, je takoj pri prvem obisku z nasmehom odgovoril na neprijetna vprašanja z besedami: »Prešeren nemiren. Prešeren neveren se je obesil na c vir en.«
Do tedaj je Imel navado vselej reči le »Prešeren nemiren, toda doktor veren«. Odslej pa ni bil več »doktor veren«, temveč »neveren«.
Od tega časa Je bilo Prešernu usojeno živeti samo še šest mesecev. Pričel je po malo poležavati ln 8. februarja 1849 Je v njegovem Izmučenem telesu ugasnila poslednja Iskra življenja. V bolezni sta ga gmotno podpirala brat župn k Jurij ln Ana Jalnova ki mu je nudila tudi osebno pomoč in tolažbo. Pri njem so se docela uresničili njegovi lastni verzi, da »poet živi, vmerje brez d"narja . .. « Ko Je ležal na smrtni postelji ln mu Je mrtvaški moJ oblival čelo. tedaj Je uprl pogled v Ano Jalnovo, ki mu Je brisala pot s čela, in je s tihim glasom spregovoril: »Saj Je Kristus tudi trpel, ko je umrl.«
Ob Številni udeležbi občinstva iz vseh krajev so ga pokopali na kranjskem pokopališču Prijatelji bo mu že čez tri leta postavili dostojen spomenik.
Pesnikova zapuščina
Prešernova osebna zapuščina Je bila borna Da bi ohranil življenjske Prešernove spomine, je zbral leta 1880 tedanji katehet na kranjski gimnaziji Tomo Zupan Prešernovo zapuščino in opremil z njo na svojem gradiču na Okroglem pri Kranju sobo, katero Je imenoval »Prešernovo sobo«. Ta soba je bila vsakomur na ogled in nešteti posetniki so imeli priliko videti posteljo, na kateri Je smrtni sen zajel našega pesniškega prvaka. To je čisto preprosta temnorjava postelja, kakršne še danes nahajamo na kmetih. Sicer pa Je vsakomur, ki si Je ogledal posteljo, nehote prišlo na misel, kako se je Prešeren, ki Je bil vendar precej velik, sploh mogel pre-tegnitl v tako kratki postelji. Na postelji Je napis: »Do pesnikove smrti dr. Fran PreSernova, do 1. 1880 sestre mu Alenke, od L 1880 prof. Tomo Zupanova lastnina«. Nadalje Je Imel msgr. Tomo Zupan v tej •obi Se ostak) Prešernovo lastnino, in sicer Se mizo, omaro, dva stola ln kavin mlinček. Največja zanimivost te sobe pa Je bila brez dvoma krasno Izrezljana Skrinjica iz trdega lesa, v kateri so shranjena PreSernova pisma in spričevala. Ta skrinjica Je umetniško delo rezbarja ki Je svojo umetnost ponesel v grob. Zrezlja-na Je v narodnih ornamentih, sredi katerih so v krogu vrezani stihi: »Sem dolgo upal tn se bal, slovo sem upu, strahu dal. Srečen je le ta, kdor z Bogomilo up sreče onstran groba v prsih hrani.«
PreSernova zapuščina bo prešla zdaj v Prešernov rodni dom v Vrhi.	T. V.
upliva na ^es organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeien okus, je

ric8twov> postelja n* Okroglem
Za napredek našega radia
Poleg novih modernih radijskih postaj potrebujemo v prvi vrsti cenen ljudski sprejemnik — Naročnina se
mora znižati 2
Ko je lani jeseni ljubljanska radijska postaja praznovala s»vojo 10-lefcnko, srno v našem listu izrazili nekaj želja in smernic, po katerih naj bi se ravnaJo njeno delo ▼ bodočnosti Mimo potrebe, da se razširi njen program tudi na dnevni čas, smo zlasti poudarili nujnost ojačen ja oddajne energij« in pa postavitev zvezne postaj« t Mariboa-u, ki naj bi podprla nacionalno najbolj eksponimni del naše dežele.
V finančnem zakonu za bodoče proračunsko leto je dobil minister za pošto, telegraf in telefon pooblastilo, da lahko s sedanjo izkorišoevateljioo ljubljanske radijske postaj« sklene dogovor za podaljšanje eiksploatacijske dobe, za ojačen je oddajne energije in postavitev zvezne postaj« v Mariboru. S tem bi bilo našim željam sicer do neke mere ugodeno, n« bi pa bila to neka splošna rešitev našega radijskega vprašanja.
Položaj radiofonije je danes v vseh kulturnih državah precej enoten in urejen v gavnem po naslednjih vidikih: Glede n« čim bolj ekonomično obratovanj« oddajnih postaj, še bolj pa zaradi velike propagandne važnosti, ki jo »ma danes radio za vsako državo, se prenašajo oddaj«, ki so ravno v navzkrižju z lokanumi prilikami en« ali druge pokrajine, preko vseh postaj hkrati. Glasba, propagandna predavanja m poročila prvenstveno spadajo v to vrsto. S tako koncentracijo programa se ne samo zmanjšajo stroški, ampak se izboljšajo tudi same ocldaje. Ta koncentracija j« v nekaterih državah rzvedena bolj. v drugih manj, skoraj povsod pa bolj dosledno kakor v naši državi kjer smo imeli doslej skupno sauno tako zvano »nacionalno uro« to je 20 minut dnevne oddaje, pa še od časa kako opero ali koncert.
In če bi vprašal radijske poslušalce, aH so jim te skupne oddaje všeč ali ne, bi gotovo od večin« prejel negativen odgovor.
Krhna pa ni temu neka pretiran« lokalna usmerjenost našega poslušalstva, kolikor tehnična nedovršenost prenosov. Poslušalcu pač ne moremo zameriti, če rajši posluša neki koncert aH opero neposredno od katerekoli tuje postaje, kakon pa v telefonskem prenosu iz Ljubljane, Zagreba ali Beograda. Prenosne linij« med našimi radijskimi postajami peč niso urejene za brezhibno prenašanj« govora in glasbe, dokler pa tega ne bo tudi n« bo mogoča kaka programska koncentracija našega radia po zgledu tujih držar. Navzlic temu pa bi se dalo doseči racionalnejše obratovanj« naših radijskih postaj in izboljšanje programa še na neki drug način, s koncentracijo n« drugem mestu.
S tem, da mora vsaka naših postaj skrbeti n lasten program, jc njih obratovanje dražje m od tod krnrajo neprestane tožbe, da se morajo programska vodstva neprestano boriti s finančnimi težkočami. Te tožbe v celoti gotovo niso povsem upravičene. Drže morda za ljubljansko postajo, nikar kor pa ne za Beograd in Zagreb. V Jugoslaviji j« danes približno 130.000 radijskih naročnikov, ki vplačajo letno bruto ca 35 milijonov din naročnine. Grobo vzeto, se ti dohodki porazdele med ljubljansko, zagrebško in beograjsko postajo ▼ razmerju 1:2:4. Od celotnih izdatkov se potroši za sam program 10 do 12 milijonov letno ali ca 32.000 na dan.
Ta vsota je torej poleg vse režije, odpisov in ne majhnega dobička postaj dnevno na razpolago za program našega radi«, in če bi se smotrno porazdelila in porabila. bi naše postaj« pač lahko oddajal« boljši program, kakor zdaj. V ta namen pa bi bila potrebna finančna koncentracija. Razmerje dohodkov naših sedanjih treh radijskih postaj gotovo nd ▼ razmerju s tem, koliko časa posamezni naročnik enega ali drugega radijskega okrožja svojo postajo de-janski »eksploatira«. Radijski naročniki pač |
SARGOV
nma)i/iMt!
Kdor še vedno nič ne sfori prof! nevarnemu zobnemu kamnu, katerega se danes lahko na tako preprost način odstrani, se ne sme čuditi, če se mu zobje s časom razmajejo in prezgodaj izpadejo.
Uporabljajte zato vedno Sargov Kalodonf! Ta izvrstna zobna pasta razkraja s pomočjo učinkovitega sulforicin oleata polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. Samo tedaj, če varujete Vaše zobe od zobnega kamna, bodo ostali trdni in zdravi!
niso po telefonu vezani s »svojimi« postajami, ampak si spored izbirajo po svoji prosti volji Zaradi tega najbrže noben radijski naročnik ne bil protestiral, ako bi se denar, ki ga mora plačevati kot naročnik radia, enakomerno porazdelil med postaje, ki jih posluša In tudi ne bi protestiral, ako bi se skupni dohodki našega radia tako porazdelili, da bi poleg Beograda tudi Zagreb in Ljubljana oddajala obsežnejši in boljši program kakor zdaj. ako s tem nc bi bil nič prikrajšan. V mislih imamo tako uredi-ditev, da bi se vsi dohodki od radijske naročnine stekali t neko skupno blagajno, ki bi jo upravljal poseben odbor, izbran iz vodstva vseh treh oddajnih postaj.
Taka finančna koncentracija bi nedvomno dosti pripomogla da bi se dvignil programski nivo naših radijskih postaj, mogoča pa bi bila šele po tem, ako bi se iz-premeniila baza, na kateri je naša radiofoni-ja danes zgrajena. Zagrebška in beograjska postaj« (za ljubljansko velja to v nekoliko omenjenem obsegu sta danes trgovinski podjetji, ki delat« z dobičkom Z nemajhnim dobičkom, 6e vzamemo za primer beograjsko postajo, ki izkazuje v bilanci iz lan-
skega leta poleg velikih investicij, ki jih je imela, nad 2 milijona čistega dobička. Pri glavnici 5 milijonov din je to zelo mnogo, če upoštevamo, da znaša na drugi strani radijska naročnina pri nas letno 300 din, kar je g ede na povprečni dohodek našega človeka relativno mnogo več. kakor se plačuje v katerikoli drugi kulturni državi
Gotovo si ne moremo želeti da bi postal radio v naši državi nekakšen državni monopol, iz katerega bi se izključila vsak« privatna iniciativa, vendar pa bi država v statutih privatnih oddajnih družb le-tem lahko naložila neke obveznosti: V prvi vrsti bi se moral dobiček limitirati recimo n« maksimalno 5% celokupnih dohodkov. Ostali prebitek bi se moral uporabiti za nove investicije, v prvi vrsti za modernizacijo starih in gradnjo novih oddajnih postaj. Prav tako bo treba začeti misliti na osnovanje tovarne za izdelovanje oenenega ljudskega sprejemnika, brez katerega se radio v naši državi nikoli ne bo mogel močno razviti Čim pa bi dohodki naših postaj presegli za navedene investicije potrebna sredstva, pa bi se takoj morala znižati naročnina.
Počaščenje dr. Ivana Prijatelja
Priprave za veliko svečanost na Vinicah
Ljubljana. 24. mat ca
Letos dne 23. maja bosta minili ie dve leti, odkar je odšel iz naše srede univ, profesor dr. Ivan Prijatelj. Ta mol je ta tvojega prekratkega življenja Izklesat nešteto granitnih kvadrov ta stavbo slovenske narodne bodočnosti, tat o je umljtvo, da so bili pretekle dni v Sodražici tn Ribnici prvi posveti, kako naj bi se složno in dostojno proslavil njegov spomin.
V tem stremljenlju pa v Ljubljani živeči Ribničani tudi nočejo zaostatt Ustanovili so svoj odbor, ki naj bi stal rojakom doma ob strani t besedo tn dejanji. V četrtek se je sestalo nekaj njih. Za predsednika so ti izvolili Prijateljevega sošolca, odvetnika g. drja Ivana Lovrenčiča, ta podpredsednika mestnega žup. g. Alojza Košmrja, ta tajnika bibliotekarja g. drja Jožeta Rusa, a ta blagajnika okrajnega načelnika g. Franceta Maršiča.
Ta odbor je sklenil svetovati, naj bi se letos neke nedelje, ki jo bo treba tele določiti, zbralo čim največ našega naroda na Vinicah pri Sodražici, kjer bi se na viden način označila ta ribniška vas kot rojstni kraj velikega sina. Možnosti, ki jih je odbor spotnal, bi bili dve, namreč da se vzida na dokaj skrito rojstno hišo spominska plošča, ati pa da se postavi na poleg hiše stoječi domači sadni vrt arhitektonsko znamenje, ki bi bilo vidno kar It vse Ribniške doline. Vendar preden bo domači odbor v Sodražici in Ribnici o tem odločat bi odločil, naj bo izrečena tale pripomba.
Nam se zdijo zasluge pokojnega profesor-Ja tako velike, da bi se spodobilo dati njegovemu spominu oboje. S ploščo naj ss odlikuje zopet ena naša skromna kmečka hiša. Omenjeno znamenje vrh vinaških Sel pa naj bo spomenik Uroki razgledanosti v evropski literaturi In kulturi, ki Ju Je po-Kojnik t visokega stališča ln tako umetniško odkrival svojemu ljubljenemu narodu daleč vidni izraz ponosa vsega slovenskega naroda, da je prejel it preproste vasi takšnega duševnega velikana. Važno pa Je tudi
to, da bi znamenje Izredno srečno izpolnilo prav občutno praznoto, ki Jo kaže golost vinaških Sel v sredi prijazno okrašenih sosedov, Nove Štifte, Sv. Križa in Sv. Marka.
O načrtih Prijateljevih rojakov so zvedeli tudi bivši številni njegovi učenci, zbrani v Slavističnem društvu v Ljubljani, ln sklenili so, da odkrijejo dan prej v avli naše univerze kip svojega nepozabnega profesor'
M	_________
Kakor vidimo, bo posvečena spomina velikega našega učenjaka ln prosvetitelja v LJubljani ena letošnja sobota, v njegovi rojstni dolini sodraški tn ribniški pa sledeča nedelja ter bo dana marsikomu lepa prilika, da si ogleda ob strokovnem vodstva nad vse zanimivo deželico Ribniško,
Slike iz češko-Moravske
Položaj protektoratnega ozemlja v Nemčiji — češki in nemški uradni jezik — Odnošaji med vojaštvom — Nadomestilo za parlament — Nemški pozivi Čehom
Praga, 22. marca
—	Javnost na protektoratnem ozemlju še vedno živo zanima vprašanje državno pravnega položaja Češko-Moravske List »Deutsche Post« je objavil te dni zanimiva razglabljanja, ki so jih ponatisnili tudi češki listi. Pisec si razlaga protektoratni odnos tako, da vodilna država (Oberstaat) zagotovi podrejeni državi (Unterstaat) na zunaj ohranitev, na znotraj pa mir in red. List meni, da se velikonemški državi ni treba bati tujih narodnih skupin in da lahko dopušča, da se v njenem okviru razvijajo po svoje. Okvir protektorata je tako širok, da nobenemu narodnemu pravu ni treba v njem zakrneti. Protektorat ustvarja iz Nemcev državljane rajha, medtem ko pripadnikom češke narodne skupine prepušča lastno narodno in kulturno življenje. Cehi se bodo avtonomno upravljali preko svojih lastnih organov in uradov in njih poglavar ima značaj državnega poglavarja. Državni protektor spaja Nemčijo s protektoratom. Samo ob sebi se razume, da prevzema vojaške in zunanjepolitične zadeve Nemčija in da je protektorat z njo v carinski uniji.
—	Vrhovni armadni poveljnik general ▼on Brauchitsch je izdal ukaz, po katerem ae proglašata za uradna jezika v rajhov-skem protektoratu Češke in Moravske nemščina in češčina Vloge se morajo re-ievati v jeziku, v katerem so bile vložene, torej nemške v nemščini, češke v češčini Ti predpisi veljajo za vse javne urade, ne samo za državne.
—	Vse češke strokovne organizacije delavcev ln nameščencev so se združile v Narodno delojemalsko centralo, ki šteje sedaj en milijon 300 000 organiziranih nameščencev vseh vrst. Za predsednika je bil izvoljen A. Chloupek.
—	Praški dnevnik »A — Zeit«, ki Je bil pred tednom ustavljen, je pričel zopet iz-hajatL List pripada velikemu novinarskemu in založniškemu koncernu Melantrich
—	Praški listi dementirajo vest, da bi okupacijske oblasti prepeljale zlato Češke narodne banke s protektoratnega ozemlja in poudarjajo, da je manjši del zlata ostal v Pragi, največji del pa je bil že dolgo naložen v Londonu.
—	Listi priobčujejo nove odredbe o potovanju s protektoratnega ozemlja v inozemstvo. Nove Dotne liste izdaja in stare podaljšuje rajhovska državna policija. Leta izstavlja tudi inozemcem z veljavnimi potnimi listi posebna dovoljenja za prestop meje Tudi za potovanje na Slovaško ie sedaj potreben redni potni list, opremljen s posebnim dovoljenjem rajhovske policije. To velja tudi za one, ki hočejo potovati s protektoratnega ozemlja na sudetsko ozemlje in v ostalo Nemčijo.
—	Izdana je bila odredba, da morajo biti vsi napisi v moravskih kinematografih dvojezični.
—	Prezident dr Hšcha je že sestavil odbor narodnega poroštva (narodniho souru-čenstvi), ki bo nadomestil pravkar razpu-ščeni parlament. V tem odboru so po večini docela novi možje, odnosno taki, ki so bili doslej samo na robu političnega življenja. Prezident je posvetil posebno pozornost temu, da so v novem odboru zasto-
! pani vsi sloji češkega ljudstva. Odbor bo i združeval vsa gibanja v češkem prebival-' stvu v enotno usmerjen tok in tako ustvar-! jal podlago za »nova pota političnega življenja«, kakor se glasi v uradnem sporo-! čilu.
—	»Lidovč Noviny« poročajo, kako žive vojaki bivše češke vojske. Obe armadi bivata vsaka zase, vendar se posamezniki prijateljsko slikajo, pri čemer pomagajo na češki strani vojaki, ki znajo kaj nemški, in na nemški vojaki, ki znajo kaj češki. Vojaki medsebojno pozdravljajo višje čine in si izkazujejo razne usluge. Stražno službo opravljajo češki in nemški vojaki, češki brez orožja. Sicer imajo ti kakor oni dopoldne in popoldne vaje, zvečer pa gredo tisti, ki dobe dovoljenje, v mesto, ostali pa se ob predpisanem času vležejo. Medsebojni odnosi pripadnikov obeh armad slone na vojaškem tovarištvu.
—	Praški primator dr. Klapka Je izdal jezikovne odredbe, veljavne za glavno mesto Prago. Po teh odredbah bodo poslej vloge Nemcev reševali v nemščini, nemške trgovine in druga podjetja pa bodo lahko izobesila nemške napise.
—	Libereška »Zeit«, glasilo bivše sudet-sko-nemške stranke, piše: »Bilo bi netaktno in nemodro ter bi predvsem ne bilo v soglasju z nemškim značajem, ako bi sedaj od Cehov pričakovali ljubezni in toplih čustev. Pošteno in lojalno vedenje pa je v vsakem primeru prepričljivejše nego pri-huljeno sklanjanje hrbtenice Na vsak način pa moramo od Cehov pričakovati, da so se česa naučili iz svoje usode in da bodo iz tega spoznanja izvajali posledice, ki so danes vsemu svetu na dlani.«
—	Olomuški Nemci so te dni Izdali proglas na svoje češke someščane Proglas pravi med drugim: »Olomučani, poglejte, s kako srečo in radostjo napolnjuje nas. olo-muške Nemce, osvobodilni čin našega vodje. S tem pa nikakor nočemo prizadevati ran vašemu narodnemu čutu, marveč želimo z vami živeti v lepši in boljši bodočnosti, zato pozabite na vse dosedanje sovraštvo in živite z nami v miru pod okriljem velikega in mogočnega rajha.«
Gospodarstvo
Povečanje našega izvoza lesa v februarju
Memel — Klajpeda
Klajpeda se je umaknila Memelu.
Pred dobrimi dvajsetimi leti starega litovskega imena za Memel ni nihče poznal, kdor ni imel opravka prav s krajevnimi zadevami. Prav tako je malokdo vedel, da bivajo v tej majhni deželici tudi Litovci. Saj memelsko ali kiajpedsko ozemlje tudi samosvoja politična enota nikdar ni bila in svet je poznal samo mesto Memel, kl je bik) nastalo nedaleč od ustja velike plovne reke Njenem in ki se je zato razvilo v važno luko na skrajnem vzhodu Nemčije. Ko so na mirovni konferenci v Parizu po svetovni vojni vzeli v pretres litovsko željo po dostopu do morja, so ločili Memel od Nemčije. Z mestom vred so ločili vse ozemlje na desni strani Njemena, tako da je reka postala meja.
Toda trajalo je dokaj dolgo, preden se je bila usoda Memela odločila. Od leta 1920 do 1923. je ostalo vse ozemlje pod upravo predstavnikov zmagovite antante. Sele leta 1923. ko so Poljaki po znanem podjetju generala žegligovskega zasedli Vilno ter jo priključili Poljski, je stopilo tudi vprašanje Memela v odločilni stadij. Antanta ga je dodelila Litvi, ki je mogla v letu 1924. v njenem urediti novo upravo. Šele tedaj je Memel postal Klapeda. Toda antanta je podelila ozemlju obsežno avtonomijo, tako da je dejansko Litvi pripadla samo nadoblast nad ozemljem, predvsem seveda gospodarska in politična nadoblast, ki Je omogočala mladi republiki, da si uredi v mestu Klajpedi svojo luko, toliko zaželeno okno v svet.
Poleg gospodarskih nagibov so imeli vlogo pri dodelitvi Klajpede Litvi tudi etnografski momenti. Znaten del prebivalstva v tem teritoriju, posebno po kmetih. Je namreč litovskega rodu in govori litovski jezik. Kako je dandanes razmerje med obema narodnima skupinama, Nemci in Litovci je težko reči. Po nemškem ljudskem štetju lz 1. 1910. je bilo v vsem me-melskem ozemlju z mestom vred 141.238 prebivalcev, od tega 71 781 Nemcev (50.6%) ter 67.124 Litovcev (47.8%). V času diplomatske borbe za Klajpedo so trdili Litovci, da Je dejansko število Litovcev znatno večje, nego jih je izkazovala uradna statistika, češ da se je jako mnogo ljudi litovskega rodu priglašalo v ljudskem štetju med prebivalstvo z nemškim materinskim jezikom. Ko se je leta 1925. vršilo litovsko ljudsko štetie. so na istem ozemlju našteli 43.5% Nemcev. 27.6% Litovcev. poleg tega pa še 25.2% ljudi, ki so se označevali kot »Klajpedci«; ni bilo težko v njih spoznati one Lltovce, ki so se sku-Sali opredeliti nekako nevtralno med nem-gkfm In litovskim nacionalnim gibanjem.
Razvoj pa je kmalu krenil v smer, neugodno za Litvo. Nacionaliziranje litovski materinski govorici pripadaiočega klaj-pedskega prebivalstva ie zadevalo na velike težave. Predvsem je bila duhovna germanizacija tamkajšnjega prebivalstva že jako napredovala. Močno oporo je imela v dejstvu, da so med klajpedskimi Litovci in njihovimi rojaki v ostali republiki velike razlike po verski pripadnosti. Vse kiajpedsko ozemlje pripada protestantskemu verškemu področju; domala vsi prebivalci so tu protestanti, Nemci in Litavci, Litva sama pa je pretežno katoliška Tudi civilizacijski in kulturni ambient sta različna, kakor sta bila različna že stoletja, saj je Litva do vojne spadala pod Rusijo. Na vse te razlike se je naslonila nemška propaganda ki ji ni bilo težko dosegati uspehe, tem bolj, ko se je mogla postaviti na trdne temelje obsežne samouprave, določene za ves klajped&ki teritorij. Tako se
je zgodilo, da je nastopala pri političnih volitvah v Klajpedi nemška stranka čim dalje bolj uspešno ter v zadnjih letih zbrala v svojih vrstah res veliko večino prebivalstva Končni rezultat so bili dogodki zadnjih dni, ki so iz Klajpede naredili zopet MemeL
Memelsko ozemlje ni veliko. Meri samo 2420 kv. km Ln šteje 152.000 prebivalcev. Toda njegova lega je važna. Brez Klajpede ostane Litvi samo še povsem neznaten kosec morske obale, ki je vrh tega še plitek in odljuden, po soglasni sodbi strokovnjakov povsem neprikladen za moderno luko. Edini omembe vreden kraj je tamkaj Polanga, toda bilo bi treba orjaških finančnih naporov, da bi bilo mogoče na tej plitvi in povsem nezavarovani obali urediti moderno pristanišče. Litva je majhna in ubožna, še misliti ni mogoče, da bi mogla osnovati kaj primernega za modemi promet Vrh tega stoji Polanga vstran od Njemena. ki je osrednja prometna žila litovske republike. Povsem umlji-vo je tedaj, da ne bo kazalo Litvi drugega kakor naslanjati se tudi nadalje na Memel in občevati po njegovem posredovanju s prekomorskim svetom Zato je za njo velikega pomena svobodna luka. ki ji jo je priznala Nemčija v tem mestu.
Smrt najstarejšega . Kamiiičana
Kamnik, 24. mairca.
Danes je v Kamniku umr' najstarejši meščan, Andrej Slejko. Dočakal je visoko starost 93 let. Doma je bil z Vrhpolja pn Vipavi. odkoder je v mladosti večkrat prihajaj v Kamnik prodajat južno sadje, potem pa je par l&t delal na Tirolskem in Nižje Avstrijskem v rudnikih. Pred 57 leti se je stalno naselil v Kamniku, kjer si je z veliko pridnostjo ustanovili dom in odprl trgovino z južnim sadiem »Pri Vipavcu« Zvečer je obiskova' trgovine s pleteno košaro, bo-g:ito obloženo z raznimi dobrotami in s svo jim originalnim humorjem tn duhovitostjo razveselil marsikatero družbo, zraven pa napravil dobro kupčijo. Skoro pol stoletja je Andrej Slejko kot vzor pridnega in delavnega moža vztrajal pri svojem poslu. Poleg drugih dobrih lastnosti je bil pokojnik izredno plemenitega s^ca ui darežljivih rok. Marsikdo se ga s hvaležnostjo spominja, zlasti pa vsri nekdanji kamniški študenti.
Pokojni najstarejši kamniški občan je bil vse do zadnjega leta še čil in krepak, zdaj pa je v borbi z leti omagal. Za njim žalujeta hčerki Terezija, poročena z Avgustom Mejačem. in Tončka poročena s trgovcem Ivanom Petkom. Pogreb bo v nedeljo, ob 16.30 na pokopališče na Ž ilah Naj pojiva v miru, žalujočim naše sožaljel
Nov pomočnik prosvetnega ministra
Beograd, 24 marca p Nadzornik občega oddelka prosvetnega min;sirstva Dušan Jakšič je imenovan za pomočnika prosvetnega ministra. Dosedanji pomočnik Djoka Kovačevič je imenovan za rektorja višje pedagoške šole v Beogradu, dosedanji rektor Jelenko Mihajlovič pa je bil upokojen.
Upokojitev
Beograd. 24. marca. p. Upokojen Je Djor-dje Račič, bivši direktor državne mono-poLske uprave in član državnega sveta.
Čeprav Se niso znani globalni podatki o gibanju vsega našega izvoza v mesecu februarju, vendar so nam na razpolago že nekatere zanimive številke o našem lesnem izvozu v preteklem mesecu. Te številke kažejo po količini povečanje tako nasproti prejšnjemu mesecu kakor tudi nasproti istemu mesecu lanskega leta. V letošnjem februarju smo izvozili 9105 vagonov lesa in gozdnih proizvodov v vrednosti 73.7 milijona din. Primerjava s številkami za isti mesec zadnjih dveh let nam nudi naslednjo sliko:
vagonov mili j. din febr. 1937	8088	80.4
febr. 1938	7393	67.0
febr. 1939	9105	73.7
Po količini je bil v februarju naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov v primeri z lanskim februarjem večji za 1713 vagonov ali 23%, v primeri s februarjem 1937 pa za 1017 vagonov ali za 12.6% Po vrednosti znaša povečanje nasproti lanskemu letu 6.8 milijona din ali 10.2%; v primeri s predlanskim letom pa je navzlic večji količini zabeležen primanjkljaj za 6.7 milijona din ali za 8.3%, kar je v zvezi z okolnostjo. da so bile cene pred dvema letoma ugodnejše
V primeri s lanskim februarjem kaže povečanje predvsem izvoz v Italijo in Ma-
džarsko. V Italijo smo v februarju izvozili 30a8 vagonov (lani 2083) v vrednosti 20.3 milijona din (14.9) Po količini se je izvoz v Italijo povečal za eno tretjino. Se v večji meri pa se je dvignil izvoz v Madžarsko, ki je dosegel 2181 vagonov (lani 875» v vrednosti 10.3 milijona din (4.7) To izredno povečanje izvoza v Madžarsko*pa bo menda le prehodnega značaja, kajti M Jižarska je z okupacijo Karpatske Ukrajine dobila pokrajino z obsežnimi gozdovi, ki je naravnost navezana na izvoz lesa. V nasprotju z izvozom v Italijo pa je v februarju pokazal izvoz v Nemčijo nazadovanje. Dosegel je le 620 vagonov (lani 1169) v vrednosti 9.4 milijona din (13 6).
Znatno povečanje izkazuje tudi naš izvoz v Švico, ki se je dvignil na 224 vaeo-nov (28) v vrednosti 1.3 milijona din (0 6), nadalje izvoz v Maroko, ki se je dvignil na 209 vagonov (95) v vrednosti 1.7 milijona din (0.2), izvoz v Argentino, ki se je povzpel na 406 vagonov (94) v vrednosti 4.1 milijona din (1.0). izvoz v Grčijo, ki je znašal 433 vagonov (293) v vrednosti 3.3 milij. din (1.9) in izvoz v Tunis, ki se je dvignil na 124 vagonov (41) v vrednosti 1.0 milij. din (0.4). Slab je bil Izvoz v Anglijo, ki je dosegel le 423 vagonov (996) v vrednosti 6.1 milijona din (12 8) in izvoz v Egipt, ki je popustil na 237 vagonov (448) v vrednosti 2.0 milijona din (3.7).
Tako dober tek vzbn ja
naravna RogaSka slatina. da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 30-letni vojni izogibali piti to vodo. ker jim je povzročala prevelik tek.
Težave ptujskih trgovcev
V	soboto dne 18 marca je imelo Združenje trgovcev za mesto Ptuj svojo redno letno skupščino v dvorani Narodnega doma. Skupščino Je otvoril poslevodeči podpredsednik g. Ivan Snoj, ki je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI zbor. svetnika g. Milka Senčarja, zveznega tajnika g. dr. Pustiška, predsednika okoliškega združenja g. Ivana Rašla in odposlance pomočniškega zbora z g. I^evičnikom na čela
V	svojem poročilu je podpredsednik navedel, da se na zborih združenj že skozi več let ugotavlja, da naša trgovina peša. Vzrok temu je, da se ji postavljajo zapreke od privilegirane konkurence v obliki zadružnih trgovin. Trgovino duši tudi preobremenitev z davki, taksami, trošarinami in samoupravnimi dokladumi Posledice preobremenitve se kažejo v selitvi industrije iz Slovenije na jug, kjer so manjše dajatve. V zvezi s tem nastajajo potem še drugi problemi ,to je brezposelnost, ki jo občuti tudi trgovec. Zato je potrebna nujna pomoč. V Ptuju se čujejo tudi stalne tožbe zaradi pomanjkanja industrije. Ptujsko trgovstvo je po večini navezano na kmetovalca kot konzumenta. Ce nam ta zaradi vremenskih nezgod ali slabih cen njegovih pridelkov odreče, nimamo nika-kega nadomestila. Za dvig gospodarstva in trgovine je treba pritegniti industrijo. Te pa ne bomo mogli privabiti, ako ne bomo zgradili vodovoda in kanalizacije Razširjenje banovinske bolnišnice v Ptuju je nujna naloga. Potrebna je regulacija Drave, zgraditev novega mosta in zboljšanje cest. Ptuj je eden najvažnejših centrov za izvoz sadja v Sloveniji. Njegova okolica pridela do 1.000 vagonov žlahtnega sadja, nima pa za uspešen razvoj sadne trgovine prepotiebnega javnega skladišča za konzerviranje sadja. Posvetovanje, kako uresničiti zahtevo po javnem skladišču, se je lansko leto vršilo v prostorih združenja Izvedba tega načrta je odvisna v znatni meri od Prizada. S podporo banovine, države, Prizada in mesta Ptuja, pa bi se zadeva dala realizirati.
Poštne razmere bi se zboljšale, ako bi bilo zadostno število osebja na razpolago Enake zahteve po izpolnitvi poštnega osebja se slišijo iz vse Slovenije. Podpredsednik je še v svojem imenu m imenu združenja izrekel najtoplejšo zahvalo zastopnikom davčnega odbora gg. Lenartu, Brenčiču Antonu in Milkotu Senčarju Nadalje je izrekel zahvalo Zbornici za TOI, zlasti pa zbor. svetniku g. Senčarju. generalnemu tajniku g. Ivanu Mohoriču, tajniku g dr Plessu in zbor. konzuletu g. Žagarju, ki so šli združenju vedno na roko.
Tajniško poročilo navaja, da je združenje ob koncu leta štelo 155 članov, 85 pomočnikov, 80 pomočnic, 28 vajencev in 15 vajenk. V trg. nadaljevalno šolo je bilo lansko leto vpisanih v II. razred 19 vajencev ln vajenk. v III. razred pa 24 vajencev in vajenk. Tajniško poročilo omenja tudi veliko škodo, ki jo povzročajo zlasti manu-fakturistom krošnjarji Proti temu nesolidnemu trgovanju se bori trgovstvo že leta in leta, odpraviti ga pa ne more. V mestu Ptuju je vsako krošnjarjenje razen Dalma-tincev in Kočevarjev strogo prepovec!%no ter imajo varnostni organi nalog, da na to tudi pazijo. B.vši minister za trgovino in industrijo je na vsedržavnem koneresu trgovcev v Ljubljani oblji bil, da bo kroš-njarstvo z manufakturo v par tednih odpravljeno. Pretekli pa so že meseci, in krošnjarstvo se ni omejilo.
Zvezni tajnik dr Pustišek je podal poročilo o poslovanju Zveze tr20vsk'h združenj. zbornični svetnik Milko Senčar pa je razpravljal o našem gospodarskem stanju, o izvozu sadja ter o potrebi po javnem skladišču za konzerviranje sadja. Omenil je, da privilegirana družba »Prizad« zanemarja Slovenijo in se briga samo za izvoz pšenice, ne pa za izvoz našega vina Predsednik se je poročevalcem zahvalil za zanimiva izvajanja, na kar je zaključil dobro uspeli občni zbor.-
Plačevanje kmečkih dolgov
Od konca leta 1936 pa do 1. marca t. 1. so kmečki dolžniki plačali Pr vilegiranl agrarni banki na račun anuitet 289 milijonov din; od tega odpade na plačila do konca lanskega leta 274 milijonov 15 milijonov pa je bilo plačanih v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Od teh letos vplača-n h 15 milijonov, odpade na centralo v Beogradu 7 7 milijona din. na podružnico v Ljubljani 3.8 milijona din, na podružnico v Zagrebu 2.3 milijona din in na podružnico v Sarajevu 1.3 milijona din.
S 1. januarjem t. 1. Je zapadla v plačilo druga anuiteta, ki jo ima plačati Privilegirana agrarna banka denarnim zavodom za odstopljene terjatve proti kmečkim dolžnikom. Ker se ta druga anu'teta izplačuje samo na končno prevzeti portfelj, se bo izplačilo te an-''tete vršilo postopno ka-ker bo napredoval končni prevzem dolžniških listin. Do 1. marca je Privilegirana
agrarna banka Izplačala na račun prve anuitete denarnim zavodom na področju beograjske centrale 59.0 milijona din, denarnim zavodom na področju zagrebške podružnice 26.8 mil jona din. na j>odročju ljubljanske podružnice 24.5 milijona din in na področju sarajevske podružnice 14.2 milijona din. skupaj 124.5 milijona din.
Na račun druge anuitete je Privilegirana agrarna banka Izplačala doslej le 16.8 milijona din, in sicer na področju centrale 5.8, na področju Ijubljanslte podružnice 5.9, na področju zagrebške podružnice 3.7 in na področju sarajevske podružn.ce 1.4 milijona din.
Gospodarske vesti
= Pooblastila za poslovanje z devizami in vaJutamL Kakor je znano, prenehajo ob koncu tega meseca veljati pooblastila denarnih zavodov za poslovanje z devizami in valutami. Po vesteh iz Beograda bo Narodna banka o prošnjah denarnih zavodov za nova pooblastila sklepala prihodnji teden. Računati je, da bo v bodoče število Izdanih dovoljenj manjše. Sedaj ima dovoljenje za poslovanje z devizami in valutami 200 denarnih zavodov in podružnic denarnih zavodov.
= Ukinjenje avstrijskih uvoznih carin.
Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je bilo določeno, da se do nadaljnjega pobirajo pri uvozu preko avstrijskih obmejnih postaj stare avstrijske carine, dokler se carinska zakonodaja ne unificira. Pri tej ureditvi je ostalo tudi po zasedbi sudetskega ozemlja, pri čemer je bil ono ozemlje Češke in Moravske, ki je pripadlo lani k Nemčiji severno od avstrijske meje začasno priključeno avstrijskemu carinskemu območju Te dni pa je izšel v nemškem uradnem listu nov zakon, ki določa, da se s 1. aprilom t. L ustanovi veliko nemško carinsko območje, ki obsega Nemčijo, Avstrijo in sudetsko ozemlje. Z istim dnem se ukine na avstrijskih mejah nasproti inozemstvu pobiranje carin po stari avstrijski carinski tarifi Razširjenje nemškega carinskega območja na Češko in Moravsko v smislu določb o protektoratu je zaenkrat odloženo. Kakor poročajo iz Berlina, bo ustvarjen nekak prehodni režim na podoben način, kakor je to Nemčija napravila v Avstriji
= Dobave. Uprava zavoda »Sarajevo« v Sarajevu sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo vlečene medenme do 30. t. m. pa za dobavo usnjen h jermen. Dravska delavnica v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo platna, usnja, voska, sukanca in platnenih krp. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubliani sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo bakrenih cevi, medeninaste pločevine in vrhovih šib.
= Licitacije. Dne 25. t. m. bo pri dravskem pešadijskem polku v Celju licitacija za dobavo mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra. Dne 27. t. m. bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo objekta vojne bolnišnice v Mariboru 30. t. m. pa za popravilo vrat in oken Inten-dantskega skladišča v Mariboru. Dne 27. t. m. bo v intendanturi štaba dravske di-v:zijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo raznih živil (riž zdrob, makaroni, cikorija suhe slive, suho grozdje, marmelada, iečmenček) Dne 28. t. m. bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo 5 krojaških šivalnih strojev in 5 čevljarskih strojev, za dobavo bencinske mešinioe motornega olja ln konzistentne masti. 29. t. m. za dobavo 5 000 kg mila za pranje, benema in nafte. 30. t. m. za dobavo krampov, lopat z držaji in rezervnih držajev ter bencina, olja in konzistentne masti 3. aprila za dobavo 10.000 m« iute 5. aprila za dobavo krovne lepenke, lepila za leplrnte ter lepenke ln 6. aprila za dobavo 28.500 kg bitumena. Dne 2!. t. m. bo v psarni poveljstva drž. polici.-.ke straže v Ljubliani 1'citaclja za dobavo 29 zelenih zimskih bluz 29 zelenih dolgih hlač. 280 zelenih zimskih kap in 244 malih s'užben:h pletenlc. Dne 29. t m. bo pri Zavodu »ObUčevo«, Obiličevo—Kruševac. licitacija za dobavo pisalnih ln računskih strojev 6. aprila pa se bo sklenila direktna poeodba za prodajo 100 000 kg natr um-bl-sulfata. Dne 4. aprila bo pri upravi smod-n:šnice v Kamniku licitacija za dobavo 200.000 kg kalijevega solitra.
Borze
24 marca
Na jugoslovenskih borzah notfrajo nem-šk! klirinški čeki nespremenjeno (13.80) prav tako angleški funti (specialni tečaj 238. svobodni tečaj 258). Grški boni so se trgovali r Beogradu po 31, v Zagrebu p« j« bilo povpraševanje po istem tečaju
Na ljubljanski borzi je rnatel pretekH leden devizni promet 9.28 milijona din nasproti 8.87. 10.30. 6.22 in 14-28 milijona dte v prejšnjih i turih tednfe.
Na zagrobskein elektnem tržišču je b»M danes tendonca nadalje slaba m »e je Vo> na škoda pri popušča looem reč a ju trgovala po 459. pozneje pa se je nudil denar pO 460 (v Be<*gradu je bil p-omet po 405 — 466) Nadalje so bili zaključki v 4% agrarnih obve/nicaih no 58 — 60. v 6% begluških obveznic h po 90 v 7*1% investicijskem posojilu po 99 (v Beogradu po 100 50) v 7•/« Blairovem posojilu po 91 (v Beogradu po 92
—	92.25).
Glede na zunanjepolitične dogodke so v zadnjem tednu 'eeaji naših državnih papirjev pričeli popuščati Vojna škoda ie od 15. marca, ko je prišlo do vkm nk.rn /a nemških čet v Češko in Aloravsko. popustila od 480 na 460 do 465, 6°/« bc«iušk«. obve/nicc so nazadovale od 93 na 90. 7% Blamrvo posojilo je popustilo od 9(>.50 na 91 - 92 m 7% investicijsko posojio od 102 na 99 do 100. i»K\ l/P
Ljub'lana. Amsterdam 2139 — 2377 Berlin 1769.87 — 1787.63. Bruselj 741 «>0 — 753.50 Curih 995 — 1005 London 206 >0 — 209 70. Nevv York 4 *90 50 - 4450 s<). Pariz 116.52 - 118.82. Trst 23215 - 235.25.
Curih Beograd 10. Pariz 117550. London 20.79. Nevv York 444.125 Bruselj 74.6750, Milan 23.35, Amsterdam 235.70. Berlin 177.85, Stockholm 107 25. Oslo 104.55 Ko-benhavn 92 90. Sofi ja 5 40 Varšnva 83 50, Budimpešta 83.25, Aten.: 3.90. Bukarešta 3.37
FFFKT1
Zagreb. Državne vrednote- Vojna Škoda 460 — 463. 4% agrarne 58 — 60. 6•/. begluške 89 — 89.50. 6% dalm agnanrne 89.25 bl„ 7«/0 statbiliz. 98 50 bi.. 7% mvest 99 - 99.50, 7% Blair91—91.50. 8°/o Blati 99den.; delnice PAB 225 den.. Trboveljska 200 bi.. Gurman« 35 den.. Narodna šumv»k* 20 bi., Sečerana Osrek 85. Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 465 — 465.50 (465
—	466), 4% aera-ne 61.50 den. 6% beffiuA« 89.75 — 90.25. 6•/. dalm. agrarne 89.50 — 89 75 (89 75). 7% invest. 100 dem (100 SO), 7°/« Blair 92 — 92.75 (92 — 92 25) 8% Biair 100 den- Narodna banka 7550 den., PAB 230 den. (231).
Blagovna tržišča
fcITO
Chicago, 24. mnrca Začetni tečaji: pšenica. za maj 67.25. za julij 67.375. za sept. 68; koruza: za maj 47 25 za juiij 48.875.
\Vinnipeg. 24 marca Začetni tečaji: pšenica: za maj 60.375. za julij 60.875.
-}- Novosadska blagovna borza (24. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica: baška slavonska in banatska 153 — 155 srem-ska 152 — 154 Rž: baSka 142.50 — 145 Ječmen: baSki m sremski 64 65 kg 160 — 162 50 jari 68 kg 180 — 185 Oves: ba&kl sremski lu slavonski 15' 50 - 160. Koruza: ba£ka pariteta Indjija in Vrftac 96 — 97 baška pariteta Indjija sušena 106 - 10H baška pariteta Vršac suSena 104 — 105. Moka: baška Ln banatska »Og« m »Ogg« ^40 25U, »2« 220 230 >5« 200 - 210 »6« 180 - 190; »7« 150 — 160; »8« 110 - 112 50 Fižol; baSkl dl sremski belj brc? vreč 282 50 - 285 Otrobi: baSkl «remf»k< In banatskl 99 — 107
+ Budimpeštanska terminska borza (24. t. m). Tendenca mirna. Koruza ta maj 16.62 — 16.64, za julij 16.82 — 16.84.
»Sleherni hišni prag
bo za nas trdnjava"
V ponedeljek Je govoril v Poznanju v imenu maršala Rydz-Smiglyja general Berbecki, ki je izjavil med drugim:
»Naročeno mi je, naj vam tu izjavim, da zahtevajo sedanji resni časi strnitev vsega naroda v obrambo domovine. Ml Poljaki ne smemo nikdar pozabiti znamenite besede Konopnicke: »Sleherni hiSni prag bo za nas trdnjava!« Sleherna h:Sa, sleherno ognjišče, sleherno prebivališč« mora postati v primeru napada poljski Alcazar. Mednarodni položaj zahteva vojaško pripravljenost, ki je ne smejo organizirati samo moški temveč tudi žene in otroci. Vsa narodna skupnost mora biti pripravljena pomagati ter se s srcem in duhom posvetiti domovini, kajti močni so samo oni narodi, katerih člani so pripravljeni na žrtve. Vrhovni poveljnik vojske računa s pripravljenostjo ljudstva v teh zapadnih pokrajinah države na vse žrtve.«
Pomen ameriške
vojne industrije
List »New York Times« p;še v zvezi 8 Pittmanovim predlogom o spremembi ameriškega nevtralnostnega zakona med drug5 m:
»V morebitnem evropskem konfliktu, v katerem bi si stala nasproti močna dva tabora bi ml Američani b li pač na strani držav ki bi se odločile za obrambo našega načina življenja. Ameriškim interesom bi najboljše služili, ako dovolimo tem državam, da kupujejo na naših trgih obrambno orožje, ki bi jim bilo potrebno v primeru napada. Ogromna sposobnost ameriške vojne Industrije Je činitelj Izredne važnosti v sedanjem svetu. Lahko celo rečemo, da Je tako velik činitelj da more odobritev predloga senatorja Pittmana Igrati pomembno vlogo pri rešitvi sedanje evropske krize in pri ohranitvi miruc.
Prilepljena levinja
lz JohannesJvurga poročajo o nenavadni zgodbi, o kateri pravijo, da je v&« re&iučna.
Neki farmar v bližini tega mesta si je urecM kuhinjo za klej in neke nočn je dai več »odov s klejem na prosto, da se tv»rV na ubriše. Duh po kleju pa je privabil neko levinjo. ki je skočila v enega izmed sodov in se ▼ Se toplem kleju prilepila taiko, da se je sicer po obupnih poskusih ie rešila iz soda. toda po nekoliko korakih ae je prilepila na zemljo Hotel1! so io spraviti r kletki ▼ Joharmesibuirg. toda žnvaJ je
bita pojedla toliko Ideja, da je te med po*-*>
Mi smo pa od tam doma...
Na obisku pri kočevskih rudarjih
Pjenušavl PDAŠAK ZAZUBb

—	ovuv/ct.
Prezidenfl Lebrun u Londonu
Negovana in lepa kljub napornega dela!
Prezident Lebrun In
kralj Juri] VL se zadovoljno smehljata • •«
~po4af:
Na poti s postaje Vlctoria v Buckingham-Sko palačo
zarodi dodatka hamametlsa polepla polt
Kočevje, 23. marca
V	poslednjem času ee Kočevski s raznih strani posveča malo več pozornosti kakor prejšnja leta. Skoraj vsi slovenski Usti so te objavili članke o razmerah na Kočevskem ln o težkem socialnem položaju tukajšnjih Slovencev. Ce pomislimo, da Je bilo ▼ prvih povojnih letih, ko je kočevski premogokop zaposloval okoli 1500 rudarjev, Hvljenje kočevskih Slovencev drugačno, potlej ni težko uganiti, da je spremenjenih prilik krivo v prvi vrsti nazadovanje obratovanja kočevskega rudnika, saj daje rudnik danes zaslužek le Se 113 ljudem.
Iz zgodovine rudnika
V	letih 1854—1886 je na mestu, kjer Je danes votlina rudniškega dnevnega kopa, obratovala steklarna. Pri kopanju temeljem za tovarno so delavci naleteli na premog in steklarna Je bila tako preskrbljena na lahek način s kurivom. Lastniki steklarne so bili trije bratje Ranzingerji. Ker so sami kopali le toliko premoga, da bo krili potrebe svoje steklarne, so se ustanovila razna manjša premogovna podjetja, ki so na obronkih kadunje dnevnega kopa pridobivala premog; med njimi je bdi tudi samostan usmiljenk. V soseščini steklarne so se kmalu naselile prve rudarske rodbine in L 1872 je rudarska naselbina dobila že lastno ljudsko šolo.
Leta 1887 je kočevski premogokop kupila dunajska L&nderbank za 425.000 goldinarjev, že leto kasneje pa je prešel v last sedanje lastnice Trboveljske premogo-kopne družbe. Ko Je bila 1894 zgrajena železnica Grosuplje—Kočevje, se je zdel obstoj rudnika zagotovljen, saj Je bila že takrat — ln Je še danes — železnica glavni odjemalec kočevskega premoga. V letu, ko Je postala lastnica rudnika TPD, so si kočevski rudarji že tudi ustanovili lastno Bratovsko skladnico.
Nekaj strokovnih podatkov
Premogovna kotlina ima obliko elipse 8 premeroma 1.3 km in 0.8 km. Mladoter-darno ležišče ima šest slojev rjavega premoga, ki merijo v globino nekako 30 m. Gornji trije sloji se odkopavajo z dnevnim kopom, spodnji sloji pa na jamski način. Do leta 1936 je bilo v jami pridobljenih 881.305 ton, na dnevnem kopu pa 1,349.589 ton premoga. Preračunana premogovna zaloga znaša še okoli 5 milijonov ton. Letna produkcija se giblje med 24.000 in 100.000 tonami, pač po zaposlitvi.
Rudnik ima lastno električno centralo na dva parna stroja po 150 KS in 1300 KS. Za črpanje jamske vode so v jami Štiri električne in ena parna sesalka. Na separacijl, ki je postavljena v bližini šah-ta, se premog pere in sortira, potem pa odvaža na nakladališče, kjer se naklada v vagone. V povojnih letih, ko Je bila kapaciteta rudnika na višku, je odvažala s se-paracije na nakladališče premog v vagonč-kih mala lokomotiva, danes, ko Je obratovanje v zastoju, opravljajo to delo konji.
Rudnik ima za svoje potrebe lastno mizarsko, tesarsko, ključavničarsko ln kovaško delavnioo. Njegova rešilna postaja Je opremljena s najmodernejšimi pripomočki za reševanje t Jami ponesrečenih rudarjev. Spretnemu vodstvu sedanje rudniške uprave, kateri stoji na čelu ing. Matija Lipužič. pa Je pripisati v dobro, da rešilni postaji že več let sploh ni bilo potrebno ■topiti v akcijo. Do nedavnega Je bilo skoraj vse delo t jami ročno, pod sedanjo
upravo pa se je pričela jama postopno mehanizirati, t J. ročne vrtalne naprave so bile izmenjane s električnimi pripomočki
Kronika kočevskega rudnika omenja sledeče upravnike, ki so v času, odkar je premogokop v lasti TPD, skrbeli za obratovanja: Kompoš, Terpotitz, Stekelj, inž. Biskupski, inž. Persoglio ln sedanji splošno priljubljeni upravnik Inž. Matija Lipužič, ki je kot pisatelj znan tudi našim literarnim krogom.
Kako Je danes na rudniku T
Prva leta po vojni tja do leta 1925 je zaznamoval kočevski rudnik največji pro-cvit. Poslej je produkcija padala iz leta v leto, dokler ni padla od 100.000 letnih ton na 24.000 ton. Upadek gre predvsem na račun železnice, ki je od leta do leta zniževala naročila. Majhna naročila industrije in drugih odjemalcev tega stanja ne morejo zboljšatL
Kader kočevskih rudarjev se Je rekru-tiral iz vrst slovenskega delavstva, ki po redukciji ni imelo nobene možnosti postranskega zaslužka; mnogo se jih je izselilo, kar pa jih je ostalo, le životarijo. Po večini nimajo lastne zemlje, pa so mnogi padli poslednja leta v obupno revščino. TPD je zgradila za rudarje delavsko kolonijo, v kateri Je bilo 158 družinskih in 465 samskih stanovanj. Večina teh hišic je danes prazna in opuščena.
Vse to daje žalostno sliko kočevskemu rudniku tudi na zunaj. Le redki so danes v okolici rudnika rudarji, ki bi mimoidočega potnika pozdravili a tradicionalnim rudarskim pozdravom: »Srečno!« Enostavno zaradi tega, ker so ti uslužbenci danes tako maloštevilni, da Jih težko srečaš ... In še ti, ki so ostali pri rudniku, često »praznujejo« ... Velikanski bager, ki je nekoč delal na dnevnem kopu. je morala uprava rudnika prodati za — staro železo ... Tudi Jamski les, ki ga Je uprava rudnika kupovala po 130 do 140 din za kub. meter, ne gre več tako izdatno v prodajo kakor včasih. Ker so se radi tega zmanjšala tudi dela v gozdovih, je razumljivo, da je tudi tu izgubilo mnogo pridnih slovenskih rok delo in zaslužek.
Toda navzlic temu ne moremo trditi, da bi bil obstoj rudnika v Kočevju že izgubljen. Ako bi naši gospodarski in politični krogi posvetili večjo pažnjo zgraditvi železniške proge Kočevje—Suša k, ki je bila že pred leti trasi rana in uzakonjena, a do realizacije še danes ni prišlo, bi se sama po sebi povečala tudi produkcija kočevskega premogokopa. Za podvig narodne zavednosti kočevskih Slovencev nI dovolj samo kulturno posredovanje, ampak je potrebno tudi izboljšanje socialnega položaja tem ljudem, ki nimajo svoje zemlje, pa so zato tem bolj odvisni od zaslužka ki jim ga Je včasih nudil kočevski rudnik. Adamičeva rudarska himna:
»Ml smo pa od tam doma,
kjer se sonce ne smehlja ... <
je obupna pesem ne samo tistih rudarjev, ki si v potu svojega obraza služijo svoj črni kruh globoko v jaških, ampak Se bolj vseh tistih brezposelnih kočevskih Slovencev, ki Jih Je z zastojem obratovanja t kočevskem rudniku obiskal v njihovih mrzlih domovih glad. Zato je nujna potreba, da se dobave za kočevski premogokop zvišajo, obenem s tem pa nudi zaslužek dela voljnim kočevskim Slovencem.
Lojze Zupane
Spodaj: Od postaje do dvora ste se državna poglavarja Francije 1» Anglije voafla skozi gost špaflr občinstva
Na balkonn Bucldnghamske palače. Na lev! kraljica Elizabeta s princesama, v »redi ga. in g. Lebrun, na desni kralj Jurij VL
USPESNA MODERNA NEGA ZOB
Zobe rt negujete moderno ln r&clonelno. 6e si jih očistite zjutraj ln zvečer e novim, penečim ae sredstvom. ki m Imenuje PE-BECO. Brez dodatkov kake ga mila te P ■ B B C O lepo peni in vsebuje PBBBCIN, v čemer Je njegov neprenosljiv uspeh.
	| i
	
	L
)omačc vesti
Ta ponedeljek
bomo razposlali ponedeljsko »Jutro« tudi vsem onim naročnikom »Jutra«, ki na ponedeljsko izdajo doslej be niso naročeni. Po novem letu smo ponedeljke »Jutro««, ki je zdaj edini tednik te vrste pri nas, povečali, da je postalo že skoraj nepogrešljiva dopolnitev dnevne izdaje Zlasti v dobi, ki vsak trenutek prinaša nove nepričakovane, daljnosežne dogodke, človek noben dan v tednu ne more ostati brez informacij, ki jih
I posreduje dnevni tisk. Zato vse prijatelje in čitatelje. ki še niso naročniki naše pone-Jeljske izdaje vnovič vljudno vabimo, da vstopijo v njihov krog. Ponedeljsko »Jutro« velja po raznašalki na dom dostavljeno 5.—, po pošti pa samo 4.— din na mesec.
G r o n i to in poni ?n k9
kamnoseška stavbna dela Izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
Frauiu Kunovar
pokopališče Sv. Kril — Ljubljana — Tel. 49-09.
•	Profesorski izpit Je napravil iz klasične skupine g. Marijan Tavčar. Iskreno čestitamo!
•	Diplomirani so bih na pravni fakultet: ljubljanske univerze gg. Evgen Ravnik, Boris Prezelj Jože Dobovšek, vsi iz Ljubljane in Karol Herzog iz Celja. Čestitamo I
•	Nov član centralnc uprave Zanatske banke. V nedeljo 19. t m. je bil v Beogradu občni zbor Zanatske banke kraljevine Jugoslavije, na katerem je bil izvoljen v centralno upravo dosedanji član poslovnega odbora podružnice Zanatske banke v Ljubljani g. Miroslav Ur bas. S tem je postal g. Urbas tudi predsednik poslovnega odbora podružnice ZB v Ljubljani namesto dosedanjega predsednika Lovra Pičmana.
•	Sodelovanje Matice Srbske pri kultur, ni prireditvi v Sofiji. Odbor Matice Srbske v Novem Sadu je na svoji zadnji seji sklenil, da bo poslal svoje publikacije na razstavo knjig v Sofiji, za kar je bil naprošen od odbora Jugoslovenako-bodgarske lige.
9araf! „ y „sle/ieftusi
te prm t sJapuvfCfrirmi jenu Hi ikozj iM/en/8.
* Umrla je mati vidovdanskega junaka.
Po dolgem hiranju je umrla v Sarajevu mati vidovdanskega junaka Danila Iliča. 78iet_na vdova Stoja Hičeva. Stojo Hičevo bo zaprli takoj po atentatu na nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu. V zaporih so jo strašno mučili, da bi izsilili priznanje o soudeležbi pri atentatu ali pa kakšne podrobnosti o njegovih pripravah. Ko )e bila še v zaporih, so njenega sina Danila JustificiralL Do osvobojenja je bila internirana v Vakufu, po osvobojenju pa je zelo skromno živela v Sarajevu, vsa poglobljena v tužne svoje spomine.
UUBUAN* Komrnskeg* al Telefon 18-23
r DrTram- oersaac Sef prtmarlj Hruig oAA. v P-Ordinlis U.—4.
•	Ogroinna zadružna palača v prestolnici.
Beograd dobi monumentalno palačo na stavbišču hotela »Makedonija« na oglu Kraljevega trga in Ulice Vase Carapiča. Stavna zadruga »Makedonija« je po principu etažne lastnine m na temelju zadružništva začela zbirati zadružnike, ki bodo lastniki stanovanj in drugih prostorov v njeni ogromni palači. Zadružnih lastnikov te palače bo nad sto. Stroški graditve so preračunani na 18 milijonov. Veliko poslopje bo imelo 10, v enem delu pa celo 14 nadstropij.
•	Za Veliko noč kupujte Ciril Metodove razglednice! Podpirajte narodno obrambno družbo! (—)
V vsaki slovenski niši najdemo red in snago. Cisto perilo dobite pri pranju z terpentlnovim milom »OVEN«, domačim izdelkom, ki je med gospodinjami tako priljubljeno radi izborne penjivosti ln prijetnega vonja, ki ga da perilu.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčlce.
Ogromno škodo povzročajo vsako leto molji, ker so dosedanja sredstva proti njim piemalo učinkovita. Moderna kemija pa Je iznašla novo zanesljivo sredstvo MOLTIN Za domačo uporabo se prodaja to sredstvo v ličnih vrečicah. Vrečico z MOLTIN-om se obesi ali vtakne med volnena oblačila, krzno, preproge, naslanjače itd. Izhlapevanje MOLTIN-a zanesljivo pomori vse molje z zalego vred, še preden morejo povzročiti kako škodo.
• V Ameriki nagrajena literarna dela o naših izseljencih. Slovenski rojak, pisatelj Louis Adamič, ki živi že nad 20 let v Ameriki, je dobil za svojo zadnjo knjigo »Moja Amerika«, v kateri opisuje življenje izseljencev — svojih rojakov, dve literarni nagradi: od Roekefellerjeve ustanove 6000 dolarjev, od Carneggievega instituta pa 10.000 dolarjev. — Stojan Pri biče-vič, sin pokojnega Svetozarja Pribičeviča, ki živi v Ameriki in je dolgo delal kot delavec v raznih tovarnah, je v ameriških revijah objavil celo vrsto člankov o življenju delavcev. Nekatere njegove članke je objavila tudi »Nova rlječ« v Zagrebu. Za svojo študijo o južnih Slovanih v Ameriki je dobil zdaj Stojan Prlbičevič literarno nagrado v znesku 1000 dolarjev.
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« gTenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 časa »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
Ogl. reg. S. br. i0474/ii._
*	Darovi za bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov (IIL izkaz) Od
20. februarja od 21. marca je prejelo Društvo slovenskih likovnih umetnikov za svoj bolniški sklad sledeče darove: Darovali so: din 3.000.— Neimenovani dobrotnik, Ljubljana; din 200.—. Zbornica za TOI, Ljubljana. Po din 100.— Bata, jugosl. tvorni ca gume in obutve, Borovo; Bregar & Krek, veletrgovca, Ljubljana; Ceč Karel, ravnatelj Jugosl. tiskarne, Ljub ljana; Eger Gustav, trgovec, Ljubljana; Jugoslovanska banka, podružnica Ljubljana; Kolinska tovarna hranil d d., Ljubljana. Po din 50.—: Bukovic Ljudmila, Ljubljana VII; Hotel Metropol, Ljubljana; Kleinmayr & Bamberg, družba z o. z., Ljubljana, Sterk Pero, hotelir, restavra-ter in posestnik, Ljubljana, dr. Verčon Ivan zobozdravnik, Ljubljana. Po din 30.— Battelino Danijel, stavbno podjetje, Ljubljana VII; Kambič Miha, profesor, Ljubljana; din 25 — Brezovnik Viktor, Ljubljana — Vič. Po din 20.—: Fajdiga Marija, učiteljica v pok., Ljubljana in Vašte lika, pisateljica, Ljubljana; din 10.—: dr. Pivec — Štele, knjižničarka, Ljubljana, din 6.—: Spindler Fran, Sv. Lovrenc. Vsem dobrotnikom izreka svojo najtoplejšo zahvalo Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
*	Novi predpisi za prestop v reformator.
sko cerkev. V Novem Vrbasu je imel glavni odbor reformatorske cerkve v Jugoslaviji svojo sejo, kateri je predsedoval škof reformatorske cerkve Aleksander Aguston na čelu seniorjev iz Bačke in Banata. Med drugim so na seji razpravljali tudi o pogojih za prestop v reformatorsko cerkev ter določili enoletno karenčno dobo za vse, ki bodo odslej priglasili svoj pristop v reformatorsko cerkveno zvezo.
*	Snežni zameti in napadi volčjih tolp so velika nadloga za ves valjevski okoliš. V ravninah je sneg visok pol metra, v Pod. gorini ga je preko 1 meter, v hribih okrog Medvednika pa so snežni zameti kakor v najhujši zimi. Na cestah Valjevo—Kosje-rič, Valjevo — Krupanj — Loznica ter Valjevo— Pričevič je že več dni ves promet v zastoju. Naselbine po hribih napadajo tolpe sestradanih volkov ln so volkovi samo okrog Grabovice v nekaj dneh p<.klali nad 300 ovac. Tako hude zime v pomladanskih dneh že dolga leta ni bilo.
*	Občni zb;ir »UNION«, ho'el*ke in stav-binske d. d. v Ljubljani, bo v torek 4. aprila ob 17. Delnice je položiti do 29. t. m. (—)
Film za mladino in odrasle
Nemški dulcg
SHIRLEY TEMPLE
po istoimenskem romanu JOHANE SPVRI.
v filmu „Heidi"
i
Najlepši in najrazkošnejši film sezone! Krona francoske filmske umetnosti!
P^SfSS«?Katje Dolgorukove NEKKONANA CAIliCA
KINO UNION, teL 22-21
Predstave danes m jutri ob 10.30 dopoldne (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19. ln 21.
Tragična usoda ln konec velike ljubezni carja Aleksandra LL
*	Hude prometne ovire zaradi zime v Črni gori. še bolj kakor v nekaterih drugih pokrajinah trpi zaradi novega snega promet v Črni gori. V Podgorico že 4 dni ni prispela pošta, na progi Podgorica — Kolašin—Andrijevica—Peč pa počiva promet že 6 dni Hude prometne ovire so tudi na cestah v Nikšič in na Cetinje. Iz Pod-gorice proti Cetinju sicer vozijo avtomobili, a se ustavljajo dobra dva kilometra pred Cetinjem, od koder potem pešci in jezdeci prenašajo pošto. Avtomobili in avtobusi, namenjeni v Nikšič, pa pridejo samo do Koketiča, od koder je do Nikšiča še blizu 12 km. Na Trešnjeviku in na Ca-koru je sneg visok 2 metra. Celo v Pod-gorici je tako mrzlo, da so bile osnovne šole več dni zaprte.
_ Vsakdo
se lahko udeleži
»Hramove« nagradne akcije
za pridobivanje novih naročnikov. — Za vsakega novega naročnika dobite po eno krasno vezano knjigo.
Več v prospekta, katerega Vam na
zahtevo brezplačno dopošl jemo.
Uprava založbe HRAM
LJUBLJANA
*	Čudna poštna ekspedicija. Tudi v pošt. nem prometu se večkrat pripeti kaj nenavadnega, med svojevrstne rekorde pa spada gotovo naslednje potovanje trgovskega pisma iz Montevideja v Urugvaju do Križevcev. Pišimo je bilo v Montevideju izročeno zračni pošti 4. L m., kar je razvidno iz žiga, 1L t, m. pa je prispelo že v Zemun, oziroma v Beograd. Do sem je šlo vse v redu, potem pa je nastopilo pismo čudno potovanje. Iz Beograda je bilo poslano v Zagreb, kjer je bilo žigosano 13. t-m., naslednji dan je dobilo žig v Ljubljani, iz Ljubljane je bilo poslano v Bjelovar, kamor je prispelo 16. t. m., ln po šestih dneh je bilo v Križevcih izročeno naslovniku, nekemu trgovcu. Iz enega dela sveta v drugega je potovalo pismo torej ravno tako dolgo, kakor iz Beograda ali Zemuna v Križevce na razdaljo kakih 480 km.
*	Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Beogradu bo imela svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 27. t m. ob pol 2L v sejni dvorani Saveza nabavljačkih zadruga državnih uslužbenika v Beogradu, Poen. kareova ulica 21/L
*	»Požar zaradi razsušene lesene strehe«. Pod tem naslovom smo poročali preteklo nedeljo, da so pri Sv. Ani nad Tržičem pri Dovžanovih imeli veliko peko in da so iskre iz dimnika povzročile požar ter je pogorela hiša. Posestnik Franc Zupan od Sv. Ane nam sporoča naslednje pojasnilo: Kot najbližji sosed pogorelca Dolžana sem prvi opazil požar in s krikom obvestil domače, ki za požar nad seboj niti vedeli niso. Vem, da pri Duvžanu niso imeli ta dan nobene peke, ker so imeli kruha dovolj. Požar sem opazil po ogorku pred mojo hišo, kakih 50 m od ognja. Vsa prednja lesena stena je bila takoj nato v ognju. Bržčas ostane nepojasnjeno, kako je požar nastal. Dovžan trpi občutno škodo, ker je bil le nizko zavarovan Precej pa sem oškodovan tudi jaz, ker mi je pogorelo gospodarsko poslopje z vsem orodjem, hišo pa so mi pravočasno obvarovali naši easilci.
*	Namesto venca na grob drage tovari-
šice, učiteljice gdč Anke Celnarjeve je poklonila ga. Marica Vutkovičeva iz Krškega
100 din podpornemu skladu za slepe otroke. Iskrena hvala!
*	Nemščine, italijanščine ln esperanta se naučite lahko doma pismenim potom. Učnina zelo nizka Zahtevajte prospekt in priložite znamko za odgovor! — Jezikovna dopisna šola, Ljubljana. Knafljeva ul. 9/II. (Prei na Jesenicah) (—)
*	Vaši zobje 8o lahko vedno dlvnl ln be. li, če to hočete. Uporabljajte zjutraj tn zvečer Chlorodontovo pasto za zobe. Uspeh se večkrat pokaže že po enkratni uporabi. (—)
Za Veliko noč bo „Jutro" tudi letos razpisalo
veliko nagradno tekmovanje
s 100 nagradami v vrednosti loo.ooo din. Prva nagrada bo NOV AVTOMOBIL. Podrobnosti bodo objavljene v prihodnji nedeljski številki in v velikonočni Številki
„JUTRA",
Grandiozna epopeja krščanstva o življenju, trpljenju ln smrti ZVEL1CARJA
KINO SLOGA, l^iinla	Največje delo
režiserja CecUa B. de MILLE-a. Nad 40.000 sodelujočih:
teL 27-30 Danes ln jutri ob 10.30, 15., 17., 19. ln 21. url.
Kralj kraljev
•	Napadalec na lovskega čuvaja Odlazka bo sojen v LJubljani. Kako globoko se je tragična smrt lovskega čuvaja Odlazka dojmila prebivalstva in še zlasti lovcev, je pokazal pogreb, h kateremu se je zbralo mnogo ljudi. Lovci so smrtni žrtvi težavnega poklica izkazali poslednjo čast po svojem lepem običaju, s salvami. Preiskava o zločinu se nadaljuje. Orožniški komandir Slak od Sv. Križa je zbral vse podatke o napadu. Litijski okrajni sodnik Pavlovič Je zaslišal vse štiri aretirane mladeniče, in sicer Toneta Lavriča, Toneta Okrajška, Rudolfa Škodo in Avgusta An-žiča. Okrajšek je priznal, da je organiziral nočni napad, Lavrič pa, da je oddal smrtonosni strel. Po odredbi ljubljanskega okrožnega sodišča je bil Tone Lavrič v sredo prepeljan iz Litije v Ljubljano, ostali trije pa so bili izpuščeni. Razprava bo v Ljubljani.
•	Popularne Slagerje v slovenskem prevodu z notami, poleg 16 strani filmskih zanimivosti ln slik filmskih ljubljencev dobite za 2 din v Kino reviji. Prodaja se v vseh trafikah. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Sv. Petra nasip 15. (—)
•	Prijavite »e pravočasno za Putnikove Izlete o velikonočnih praznikih. Sporedi na razpolago v vseh biletarnah »Putnika«. V Trst, Gorico, Idrijo in Benetke priredi izlete »Putnik« za velikonočne praznike. (—)
•	Vsak človek bi moral vedeti, da je nega kože ravno tako važen faktor kakor prehrana. Opozarjamo na današnji ogias za Babjrmiro kremo, ki je po vsej Evropi znana ne samo kot odlično sredstvo za nego kože pri dojenčkih in deci, temveč tudi kot izredno ugodno učinkujoča mast za odrasle pri opeklinah, odrgnenju in pokanju kože, izpuščajih ln ranah. (—)
•	Avto izleti v aprilu: od 8 do 10. v Gorico. Trst, Idrijo in Benetke, od 15 do 18 na milanski velesejem Izletna pisarna M Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica 3, telefon 22-50. (—)
Zvočni kino Sokolski dom v Šiški telefon 41-79
Češki film nepozabne vsebine
HORDUBALOVI
V glavni vlogi Jaroslav Vojta Predstave v soboto le ob 7. ln 9. uri
(Predstavi ob 3. in 5. url odpadeta radi gostovanja šentjakobskega odra s »Pepelko«), v nedeljo ob 3., 5-, 7 in 9. uri, v ponedeljek ob	uri:
Rezervirajte si vstopnice telefonlčno!
Prihodnji spored:
V I V E R E
I
Iz Lltibljane
u— Verdijev »Requiem«, ki se bo izvajal
na javnem koncertu v četrtek 30. t. m. ob 20. v veliki unionski dvorani, ima naslednje dele: Requiem in Kirie za zbor in 4 soliste. Dies irae ima prav za prav 10 odstavkov, izmed katerih sta pisana prva dva samo za zbor, nato sledi bas-solo, dalje alt-solo in zbor, trospev soprana, alta in tenorja, zatem zbor z vsemi 4 solisti, nakar imata duet sopran in alt, katerima sledi tenorjev samospev ln nato bas-solo a celotnim zborom. Zadnji del Dies irae, to je Lacrimosa je napisan za soli in zbor. III. del je ofertorij Domine Jesu-kvartet solistov, ki je eden najlepših solokvarteto v, kar si jih sploh moremo le misliti. Sanctus je dvoteinska fuga za dva mešana zbora. Agnus Dei je napisan za sopran in alt-solo s spremijevanjem zbora in je velik kontrast napram Sanctusu. Predzadnji del se imenuje Lux aeterna ter je napisan za trospev solistov: alt, tenor in bas. Sklepni zbor je Liberame Domine za sopran solo
Velikonočno šunko kupite
najbolje pri SLAM1ČU!
w
* Tovarna čokolade »Mirim« znatno poveča svoj obrat Vesti, da tovarna preneha z obratovanjem, so neresnične. Izdelki tovarne »Mirim« slovijo kot prvi v državi in že sedaj izdela tovarna cca 2000 kg čokolade dnevno, kar je najboljša dokaz njenih dobrih izdelkov. V zadnjem času je nabavila najmodernejše nove stroje, da svojo produkcijo znatno dvigne. Vodstvo je v rokah dosedanjih lastnikov g Antona in Eme Desnica (—)

Javni sovražnik st. 1
Mestni zrak.
Dim, bencin, katran, asfaltne pare in mikrobi, ki polnijo skoraj vsak mestni zrak, vplivajo — kot priznano — zelo kvarno na človeško kozo. Kdor se hoče proti tem nevarnostnim oborožiti, bo skrbel, da bo vsak večer odstranil s kože vse škodljive delčke z umivanjem z Milkudermom in z lahko masažo z M i 1-kuderm smetano, če ima mastno kožo, ozir. z Milkuderm mlečno kremo, če je njegova koža suha. Zjutraj se zopet vtare nekoliko Milkuderm kožne smetane, ki varuje obraz pred uničevalnimi vplivi. Ti trije preparati slone na temeljnem spoznanju, kako življenjske važnosti za kožo so mlečne
substance.	................
.»»♦••»•••••••♦•••♦♦•♦♦o***'*****"'"*"
•	MaPerskl tečaj. Obča državna bolnica v Ljubljani sporoča, da bo letos na ortopedskem odseku 6 tedenski maserski tečaj, ki se prične 1. aprila. Prijave je poslati neposredno ekonomatu bolnice, kjer se dobe tudi ustna navodila in potrebni podatki
•	Zdrave noge veselo življenje. Ako se vam noge deformirajo, napravi trda koža zarastejo nohti ali pojavijo druge neprijet. nosti, tedaj se obrnite na naše pedikerje, ki so se izučili pod zdravniškim nadzorstvom. Odstranijo vam neprijetne bolečine, osvežijo z masažo noge ter priporočijo ortopedska sredstva ki varujejo in negujejo noge. Pridite k nam, da vam osvežimo noge. Pedikura im masaža nog din 10. Ako imate ravna stopala, vam priporočamo najdovršenejše artopedične vložke, ki so izdelani z največjo pažnjo in po točnih zdravniških predpisih. Baria. (—)
•	20 let češkoslovaških vrtnic. Letopis obsegajoč 208 strani 8 barvotiskov pošilja zastonj J. Bčhm, Blatna, Češkoslovaška republika. (—)
tn zbor. Ogromno vlogo pri celem delu ima
veliki simfonični orkester. Izvedba bo prvovrstna, ker ga izvaja ansambl, ki je odlično vpet in ubran, saj Je stalna umetni-ška skupina Turinskega radia iz Italije. Vsek sodelujočih je 160. vodi jih dirigent Ahile Consoli. Ker bo to edina izvedba Verdijevega Requiema od tega ansambla v Ljubljani, vabimo vse, da si pravočasno preskrbe vstopnice, da prisostvujejo izved-bi enega najveličastnejših del vse svetov, ne literature. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu
OGLEJTE SI ZALOGO
X
o
H
<
SJ X d
<
H
(S
i
o
o <
0
o
z
J
M
a o
s
o
H >
<
AY
c; o u
IE
C
o
e
•Z8.L f &
POLEG NEBOTIČNIKA
i < T n u T
<
V)
u
O
*
<
Z H U H
M <
> *
Popis mater. Mestno poglavarstvo ljubljansko je začelo marca zbirati statistične podatke onih mater, ki so imele trinajst otrok, ne glede na to, ali so bili otroci rojeni živi ali mrtvi in ali še žive ali ne. Ker se niso oglasile še vse take matere, vabi mestno poglavarstvo one, ki se Se niso javile in stanujejo na območju mestne občine ljubljanske ter so imele trinajst rojstev, da se zglasijo v mestnem socialnem uradu v Mestnem domu, Streliška uli. ca, II. nadstropje, soba 2., dopoldne. S seboj naj imajo svoje in svojih otrok rojstne, domovinske in družinske podatke.
u— Sokolstvu naklonjeno občinstvo opozarjamo na današnjo mladinsko telovadno akademijo Sokola III v telovadnici bežigrajske osnovne šole. Na sporedu so pestri telovadni nastopi moške in ženske dece ter moškega in ženskega naraščaja. Priče-tek akademije ob 20. zvečer.
m
MOSlCE STRAPAC OBLEKE od Din 240- do 29<T^ MOŠKE ŠPORTNE OBLEKE od Din 290 - do 390 -KAMGARN OBLEKE, volno od Din 390 - do 590"-FINE. MODNE 08LEKE od Din 590-- do 890-Prl no« •• •blatil« ofogontno. dobre I« ceneno' Not« lin« modno obleke. cono od Dtn 590 - do 890 — •• >> blag« kl n« «oo«te|o to dmglm tno*om«hin« »logom.
tivad obleke* anton brumec, uubuana
NASPROTI GLAVNE POSTB
O— h*o»>>.u»i j*uta4>'jtvttrv iux utaUi Jladr;uir>k«5ga morju- iTirodoslovno društvo Javlja. Ja se tHj poitg reunega predavanja g. prof Maksa \Vrabra »Zelena rastlina-čudodelna tvormca« vršilo v ustem tednu tudi Se izredno preua vanje, ki ga Priro-dosJovno društvo p r redi ob sodelovanju Jadranske straže v četrtek 30. marca v dvorani kina Sloge točno od 18. do 19. ure. Preaavai bo g MarKu Zalokar o poskusih potapljanja in rezultatih teh poskusov, ki so vzbudili precej pozornosti Ln o čemer ikj svojčas časniki žt obširno p sa!.. Za uvoo v predavanje bo stekel barvni film »V morskih globinah«, ki kaže življenje rib rakov, škoijk in drug h morskih ž vali Predavatelj pa bo demonstriral aparature, ki -te jih je posluževal in s pomočjo lastnih črnobelih posnetkov m posnetkov v naravnih barvah prikazal čudovito ž vljenje števila h prebivalcev morja Prireditev je tako edinstvena in zanimiva, da zasluži čim štev lnejšj jbisk
izplača st Vam naročiti filme iz Ljubljane, ker so najcenejši, m poslati iste v razvijanje ker Vam izgotovljene slike še isti dan ko prejmemo odpošljemo Poizkusita -nkrat tn postanete prav gotovo naš
stalni odjemalec Cene filmov so Isopan "/„ Din 15.— I.sorhrom «/« I>ln 13.— Iaorapid H/B Din 11.—
Imamo na zilogi samo a veže
"FILME
najnovejše emulzije do leta 1941. Razvijamo In kopiramo priznano prvovrstno' Naš ček račun je št 13-285. Naša telef štev. je 25-66 in 25-67. Se priporoča:
IFoto Touristu Lojze Smuč
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8 in podr. PREŠERNOVA UL. 9.
ZA VELIKO NOČ
nudi po zelo ugodni ceni prvovrstno šunko, fine narezke ter izborna domača in inozemska vina — DELIKATESNA TRGOVINA
V. A. JANES,
ALEKSANDROVA 12 — teL štev. 3455.
Ko ogledujete izložbe, bi bilo koristno za vas, da stopite tudi v Lingarjevo ulico in si ogledate zalogo inanufakturne trgovine Janko Češnik. Ta tvrdka vas bo gotovo dobro postregla.
}
OTVORITEV RAZSTAVE
P. FRANCALIJSKEGA
V JAKOPIČEVEM PAVILJONU BO DANES V SOBOTO 25. OB 1L IN NE, KAKOR JE BILO POMOTOMA TISKANO NA VABILIH —
28. t. m.
Vsi iskreno vabljeni!
KUPUJTE SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
v glavni kolekturi
»VRELEC SREČE«
Pismeno naročene srečke se takoj odpošljejo. plačajo se po prejemu po položnici.
Priporoča se GLAVNA KOLEKTURA
»VRELEC SREČE«
ALOJZ PLANINŠEK
LJUBLJANA — BEETHOVNOVA 14.
Telefon 35-10.
Kanadske srebrne, plave in kamčatka lisice
v veliki izbirL
DOLENC JOSIP
SV. PETRA CESTA 19 — TEL. 22-62
SNAGA K ZDRAVJU POMAGA! — Cokert, klepar, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5, telefon 24-70, nudi trpežne in cenene kopalne kadi že od 130 din dalje.
l/4 litra vroče vode in 1 Maggi-jeva kocka za govejo juho da takoj 1 krožnik čiste. red.lne, zelo okusne goveje juhe. Prihranek časa in truda v pripravljanju je Vaš dobiček, spoštovana gospodinja! Zato ne sme biti Vaša kuhinja nikdar brez Maggi-jevih kock za govejo juho. Cena Maggi-jevih kock za govejo juho je znižana: 1 kocka velja odslej 1 dinar. ČIK-BONBON je najbolj zdrava, najprijetnejša zabava: dinar daš — in slad izbran žvečiš mirno noč in dan.
POZOR! CENJ. DAME IZ TRNOVEGA!
Moderne trajne ondulacije in barvanje las po solidni ceni — Vam napravi č e s a 1 n i salon za dame in gospode »FRANK« — Trnovo — Kolezija.
Medicinae universae
dr. KUŠAR FRANC
otvarja si. aprilom redno zdravniško prakso. Ordinira na Ježici od 1. do pol 4.
u— Baletnik Maks Kurbos se vrača iz Amerike. Po daljši ameriški turneji se vrne v domovino znani ljubljanski baletnik Maks Kurbos Posetil je skoraj vsa največja ameriška mesta in je trikrat prešel kanadsko mejo Potoval ie kot solist znane velike baletne skupine »Balet de Monte Carlo« in se je v Ameriki uveljavil s častnimi uspehi kot izvrsten umetnik v klasičnem baletu Želimo mu srečen povratek v domovino!
u— Sestanek slovenskih ženskih drn-6tev, napovedan za ponedeljek. 27. t. m Je preložen Akcijski odbor slovenskih žen
u— V okviru
štituta je predaval v četrtek zvečer univ. docent dr. ini. Matija žumer o produktivnih silah našega gospodarstva. Predavatelj je podal najprej bežen zgodovinski pregled industriai zacije in obrtne produkcije v Sloveniji, potem pa je nakazal njen sedanji razvoj njeno mesto v Jugoslaviji. Obenem pa pokazal nekaj najbolj perečih problemov, ki zadevajo naše današnje gospodarstvo. zlasti selitev slovenske industrije na jug, ki zavzema vedno večje razmerje in bodo mnogi naši ljudje moral spet na tuje, iskat dela in kruha. — Dvigati kvaliteto in produktiviteto našega delavstva v obrti, ne zanemarjati naš strokovni naraščaj, čim bolj izkoristiti naše vodne energije — to bi bili prvi koraki k izboljšanju našega gospodarstva.
Moderni žalni venci,
tudi cenejši so lep j izdelani edinole v
»R 0 Ž A« cvstrčarni
LJUBLJANA — FRANČIŠKANSKA ul. S. Telefon 31-74.
u— Preskromno je odšla preko nas 90 letnica smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Zato se je odločil dramatični krožek »Jelka« v Ljubljani, da dostojno proslavi njegov spomin s Prešernovo proslavo, ki se bo vršila v soboto 1 aprila ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani. O Prešernu bo govoril g. prof. dr Slodnjak, dober poznavalec Prešernovih deL
illM	IHTI	m	it-JEV
PECILNI IMtAŠEK IN VANILINOV SIAIMCOII			
u— Spored javne produkcije ljubljanskega drž. konservatorija. živič Ivo bo zaigral na klavirju Schumanov »Božiček« in Bortkievičevo skladbo »Na kokošjem dvorišču«. Cvetko Ciril bo igral na klavirju Mozartovo fantazijo v d-molu. Sopra-nistka Frlan Pavla bo zapela arijo grofice iz Mozartove opere »Figarova svatba« pri klavirju Seifert Herta. Gojenka klavirskega oddelka Grobming Mirjana bo zaigra la 5 skladb avtorja Moya. Mezzosopranist-ka Jančar Angela bo zapela Handlovo arijo Rinaldo in arijo iz Gluckovega »Orfeja«, pri klavirju Ogrin Ksenija. Beethovnove varijacije v a-duru bo zaigral na klavirju Sagadin Erik. Na čelu bo igral Poljanšek Ivan n. stavek Klenglovega Concertina v c-duru, pri klavirju Adamič Bojan. Tenorist Gostiša Alojzij zapoje s spremljeva-njem Bojana Adamiča Massenetove sanje iz »Manon« in Nowowiejskega »Kujavijak«. Beethovnov Andante favori bo zaigral Eiletz Rudolf. Sopranistka Tiran Marija bo zapela Mozartovo arijo Suzane in Verdijevo arijo Gilde, pri klavirju Strasser Irmgard. Končno zaigra na klavirju Zapletal Anton Chopinovo Fantazijo in Im-promptu. Produkcija bo v ponedeljek 27. L m. ob 19.15 v veliki dvorani Filharmo-nične družbe. Spored se dobi v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
n— Pedagoški tečaj za starše v Spodnji Šiški bo priredilo Pedagoško društvo v dnevih od 27. L m. do 1. aprila. Vsak večer bodo Pedagoška predavanja o najvažnejših in najaktualnejših pedagoških vprašanjih. Vse starše ljudskošolske in meščan-skošolske mladine vljudno vabimo, da se predavanj udeležijo. — V ponedeljek 27. t. m. bo predaval mestni šolski zdravnik g. dr. Logar o temi »Zdravje naše šolske mladine«. Začetek ob 20. v ljudski šoli v Spodnji šiški. Vstopnine ni.
n— Mrakova gledališka skupina bo gostovala drevi ob 20. v Sokolskem domu na Viču s tragedijo »Grohar«. Delo je zrežiral pisatelj Ivan Mrak sam, ki igra tudi dvoje glavnih vlog. Poleg njega nastopijo še Kosova, Deželan, Dolinar, Dežman in Zalo-gar. Mrakova skupina je to delo vprizorila že na številnih odrih po Sloveniji in je žela povsod lep uspeh. Nabavite se vstopnice danes dopoldne od 10. do 12. pri blagajni v Sokolskem domu. Cene so od 10 din navzdoL
u— »Zelena rastlina — čudodelna tvornica«. Pod tem naslovom bo obravnaval profesor g. dr. W r a b e r M ks v okviru Prirodoslovnega društva edinstveno sposobnost zelene rastline, da iz vode in zraka na čudovit način gradi naš vsakdanji kruh in da kopiči sončno svetlobo v neizčrpno zakladnico, ki daje ljudem in živalim življenjsko energijo. Predavanje bo v predavalnici mineraloškega instituta v torek 23. t m. ob 18.15.
u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Šiški. V torek 28. t. m ob l/*20. bo strokovno predavanje v ljudski šoli v- Sp Šiški. O ureditvi domačega vrta bo govoril nadzornik g. Kafol Franc.
u— Združenje bivših mornarjev centralna uprava v Ljubljani obvešča svoje članstvo in odseke, da bo letni zbor dne 29. aprila t. 1. ob 20. uri v prostorih restavracije pri »Šestici«.
u— šentjakobsko gledališče uprizori drevi in jutri ob 15.15 ljudsko veseloigro z godbo in petjem »Slaba vest«. Režiser g. Eypper je poskrbel za živahen tempo in pokazal nekaj prav originalnih režijskih zamislekov. G. K. Boštjančič je u glasbil tri pesmice, ki izzovejo že same po sebd efekt. Vesel in poskočen samospev Lizike »Davi sem zgodaj šla«, melodično učinkovit in privlačen dvospev Lizike in Štefana »Fantiček mo.1«, sentimentalni in notranjo bol Izražajoči kuplet godca žabe se sami od sebe poganjajo v posluh ln nemogoče je odtegniti se vplivu njihovih zvokov. Dejanje poživljajo številni -Jx*t
o— Marta* tenka Ur« M<*odo*» podružnica v LJubljani bo Imela svoj občni zbor v ponedeljek 27. L m. ob 17 v družbeni pisarni, Beethovnova ulica št. 2. Vabljeni odborniki, člani ln prijatelji družbe.
u— »Pepelka« v Sokolskem domu v Šiški.
Danes ob 15. uri bo gostoval šentjakobski gledališki oder v Sokolskem domu s pravljično igro »Pepelko«. Vabljena je šišenska mladina in cenjeni starši, da si ogledajo to zabavno igro, ki jo režira ga. Polonca Juvanova. Dejanje spremljajo glasbene in plesne točke, n jih je naštudirala gdč Maša Slavčeva. Vstopnice se dobe na dnevni blagajni uro pred pričetkom predstave.
u— Sokol I Tabor naznanja, da je umrl njegov zvesti član Martin Sušnik, krovee Njegov pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti Svabičeva ulica 1 Člani naj se udeleže oogreba v civilni obleki z znakom Uprava u— Me-^no zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. zvečer do po nedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin. Korytkova 18. telefon št 36-24.
n— Slušatelji abiturientskega tečaja prirede pod pokroviteljstvom g. Ivana Je-lačina, predsednika zbornice za TOI, 'n častnega damskega komiteja 1. aprila ob 20. v trgovskem domu akademijo s plesom. Ker je dobiček namenjen za podporo revnim slušateljem za daljšo ekskurzijo, vabimo cenjeno občinstvo da se akademije udeleži v čim večjem številu. Spored, pri katerem sodelujejo iz prijaznosti gdč. Ljudmila Polajnarjeva in Tosca Rineževa ter gg. Miloš Ziherl. Dušan Prevorršek in lastni trio, vas bo gotovo prijetno presenetil. Prav tako tudi priznani Adamičev jazz tn botra to založen buffet. (—)
n— Lutkovno gledališče Sokola L na Taboru ponovi v nedeljo 26. t. m. izjemno ob pol 17. url (ob 4.80) fantastično izvirno lutkovno igro »Jurček na Marsu«, kj Jo je spisal br. Jože šorn. Vsemirska raketa. Marsovci in živali bodo zadivile vsakogar. Krasne dekoracije! Med odmori igra »Jurč-kov jazz«. (—)
n— Izredno zanimanje vzbuja koncert Akademskega pevskega zbora, ki bo v ponedeljek 3. aprila ob 20. v »Unionu«. Obširen koncertni spored, ki ga je sestavil dirigent g. Marolt bo prikazal naše najlepše pesmi iz dobe sloven. preporoda. Vstopnice so v prodaji dnevno od 8. do 18. v vratarjevi loži na univerzi. Cene sedežem: 40, 30, 25, 20. 15, 10; stojišča: dijaška 5, navadna 7 din. (—)
u— »Mela«, Tyrševa 50, poroča da so dospeli najnovejši vzorci. (—)
POVEČAJTE ZA 100% BLESK SVOJEGA SMEHLJAJA!
kakor umetnik s svojim čopičem povečava za 100% dražest svojega modela. Ostvarite ta čudež zahvaljujoč se KOLYNOSU. Zadostuje, da čistite svoje zobe dvakrat na dan z enim centimetrom KOLYNOSA na suhi ščetki: opažih boste, kak poseben blesk zadobe Vaši zobje. Osvežite svoj smehljaj s KOLYNOSOM!
Novo vodstvo restavracije in kleti hotela »Uniona«. S 1. aprilom prevzame v najem restavracijo in klet hotela »Uniona« g. Matija Karba, znan strokovnjak gostinske stroke, ki se je udejstvoval v prvovrstnih obratih v državi in v inozemstvu ter je znan domačim in tujim letoviščarjem tudi iz časa, ko je bil vodja restavracije hotela »Toplice« na Bledu. Strokovna kvalifikacija in bogate praktične izkušnje so porok, da bodo gostje v restavraciji ln kleti »Uniona« izborno postrežem. (—)
u— Nezgoda rudarja. Včeraj nopoldne so na kirurški oddelek pripeljali 481etnega rudarja Ivana Robavsa iz Kotredeža pri Zagorju Pri delu si je zlomil nogo. 2rtev dela je postal tudi 471etni France Lah, za-posljen kot delovodja pri banovinski regulaciji hudournikov v Zelimljah 2e pred dnevi si je poškodoval nogo, včeraj pa je moral zaradi nastalih komplikacij v bolnišnico.
Iz Celja
e— Pomembna proslava Dijaške Kuhinje v Celju. V ponedeljek 20. t. m. je po-teklo dvajset let, odkar se je preselila Dijaška kuhinja v Celju v sedanje prostore na realni gimnaziji in začela kuhati v lastni režiji. Prve težkoče je pomagala prebresti ga. Marija Klešnikova, vdova po priljubljenem profesorju Hinku Klešniku. Ga. Kležnikova je dve leti in pol z veliko požrtvovalnostjo vodila kuhinjo. Ves čas pa marljivo in vzorno gospodari v kuhinji profesor g. Josip Kožuh, ki že 33. leto načeluje Dijaški kuhinji in jo je iz majhnih početkov v teku svojega vzornega vodstva privedel do lepega razvoja ter jo postavil na trajno podlago. K temu sta v obilni meri pripomogla dva velika do. brodnika Dijaške kuhinje, in sicer pokojni župnik Matija Frece v Petrovčah ln cinkarniški poduradnik Franc Korošec v Celju. Na dan obletnice je predsednik profesor g. Kožuh zbral svojo dijaško družino okrog sebe in jo z lepim nagovorom opozoril na ta pomembni dan. Naj bi se ob tej priliki spomnili te važne dijaške ustanove vsi prijatelji mladine, zlasti pa oni, ki so svojčas sami uživali podporo celjske Dijaške kuhinje .
e— Ples s čajanko jadralne skupin aerokluba vsako nedeljo popoldne od 5. do 10. ure v mali dvorani Celjskega doma.
e— Zanimivo predavanje. Jadranska straža priredi skupno z ljudskim vseučiliščem v ponedeljek 27. t. m. ob 20. v risal-nici meščanske šole zanimivo predavanje o naši vojni mornarici (skioptične slike). Predaval bo referent podmladka Jadranske straže pri banski upravi g Viktor Pirnat. Vstopnina prosta. Vabimo narodno javnost, da se udeeleži pi edavanja v ve likem številu, da tako spezna našo pomorsko silo, ki je pripravljena vsekdar braniti naše morje. V ponedeljek 3. aprila ob 20. pa bo predaval istotam g. Kar-lo Sancin, ravnatelj Glasbene Matice v Celju, o glasbi nekdaj in zdaj (skioptične slike).
e— Razdelitev dijaških ustanov pokojnega veletrgovca Antona Kolenca v Celju. Kuratorij ustanov pokojnega celjskega ve. letrgovca Antona Kolenca je na zadnji seji razdelil ustanove, in sicer 45 visoko-šolcem v skupnem znesku 28.500 din in 22 srednješolcem v skupnem znesku 5.700 din, skupaj torej 34.200 din. Naša učeča se mladina uživa že dolgo vrsto let sadove življenjskega dela plemenitega pokojnika, ki počiva že 17 let na okoliškem pokopališču v Celju.
e— »Soča« v Celju priredi ob desetletnici na praznik 25. t. m. ob 20. slavnostno akademijo v veliki dvorani Narodnega doma. Sodelovali bodo koncertna pevka ga. Helena Lapajnetova, koncertna pianistka ga. Mirca Sancinova. violinski virtuoz ravnatelj g. Karlo Sancin, gg. Izidor Cergol in Janko Cigoj z odlokom lz Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, moški zbor pevskega društva »Nanosa« iz Maribora in govorni zbor. Pridite!
e— Mladinska telovadna akademija Sokola Celja L se začne v soboto 1. aprila ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Spored bo zelo pester. Cisti dobiček je 'določen za nabavo krojev za naraščaj in de-co. Nabavite si vstopnice v knjigarni Go-ričarjeve vdove!
e— Vinski sejem in razstava v Dramljah. Podružnica Kmetijske družbe v Dramljah priredi v soboto 25. in nedeljo 26. t. m. v Dramljah v Mlakarjevih gostilniških prostorih vinski sejem in razstavo vin iz drameljsko-savinjskega vinarskega okrožja. Otvoritev bo na praznik 25. t. m. ob 8. zjutraj. Vršila se bodo tudi predavanja iz vinogradništva in kletarstva. Obenem se priredi tudi razstava starih pivskih posod, kar je posebnost doslej prirejenih vinskih razstav. Kaže, da se bo Drameljčanom posrečilo doseči takšen uspeh njihovih vin, kakršnega vina po svoji kakovosti res zaslužijo. Celjanom priporočamo, da se zberejo v družbe in javijo vodstvu mestnega avtobusnega podjetja, da jih popelje ob poljubnem času v lepe Dramlje. Na oba razstavna dneva bo pri vlakih, ki vozijo v smeri Celje—št. Jurij, čakal na postaji okrašen kmečki voz, da popelje posetnike razstave v Dramlje. Tudi avto taksi bo tam na razpolago; prav tako za povratek iz Dramelj. Izkoristite te dneve tudi za izlet na prijazni naš vinski Uršulski hrib! Prireditveni odbor je storil vse. kar je v njegovi moči, da bodo poset-niki razstave dobro postreženL
e— IL celjski kulturni teden bo od 29. aprila do 7. maja. Priprave so v teku.
e— Pomladanska smuka na KorošicL Kocbekov dom na Korošici je že oskrbovan. Korošica slovi po svojih smuških terenih, ki spadajo k najlepšim v Sloveniji. Notranjost Kocbekovega doma je bila lani lepo urejena. V jedilnici je nameščena nova kmečka peč, ki jedilnico prijetno ogreva, zato je bivanje v domu prav prijetno. Na Korošico drže zimske markacije iz Luč ob Savinji (5 do 6 ur) in s Pre-sedljaja nad Kamnikom. Letos bo Korošico obiskalo mnogo smučarjev, ki se že javljajo tudi iz tujine.
e— uprava prostovoljne gasilsKe čete j« na seji v četrtek namesto g. Korena, ki se je izselil iz Celja, izvolila za četnega tajnika g. AdoLfa Bervarja, višjega oficiala državnega tožilstva v Celju in tajnika celjske gasilske župe.
e— Smrtna nesreča otroka. V četrtek je padel triletni trgovčev sinček Leopold Stropnik iz Trnove 1 j pn Celju doma po cementnih stopnicah. Dečku je pri padcu počila lobanja. Prepeljali so ga v oeljsko bolnišnico, kjer je včeraj umri.
Iz Maribora
a— Otvoritev razstave oernlgoja in Caraja. Včeraj dopoldne je bila v grajskih prostorih slovesna otvoritev razstave znanih tržaških umetnikov slikarja Avgusta Cemigeja in kiparja Uga Caraja. V navzočnosti odličnih predstavnikov mariborskega kulturnega življenja je predsednik Umetniškega kluba dr. Makso šnuderl otvoril razstavo s prisrčnim nagovorom .Razstava bo odprta do 1. aprila vsak dan od 9. do 18. ure.
Kompletne stanovanjske opreme, železno
pohištvo in otroške vozičke dobavlja najceneje »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6.
a— Gostovanje MitrOvičCve in Majdiče-ve. V torek bosta gostovala v »Aidi« Mi-trovičeva in Majdičeva. Danes popoldne bo »Matura«, drevi »Prodana nevesta«, ki se ponovi tudi jutri popoldne. Jutri v j deljo zvečer »Na ledeni plošči«.
A6
Kocke za govejo juho stanejo sedaj samo
Din.1-
^ po Komadu.
a_ žalno ®eJo Je krnela Ljudska univerza v Mariboru za pokojnim prelatom dr. Kovačičem. V spomin mu je spregovoril predsednik inž. Kukovec in proslavljal zasluge, ki si jih je pridobil pokojnik zal mariborsko ljudsko univerzo, saj je bal med njenimi ustanovitelji in dolga leta njen zaslužni podpredsednik.
a— žensko društvo v Mariboru priredi v torek 28 .t. m. ob 20. svojo običajno čajanko v Vesni .Poročala bo Jela Lev. stikova o kongresu Jugoslovenske ženske zveze v Beogradu .
a— S Pobrežja. Drevi ob 20. bodo gostovali v Sokolskem domu mariborski igralci s »Pesmijo s cestec.
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes tn jutri v nedeljo ob 3. pop. in 8. zvečer vele-film »Zrcalo življenja«. Med dodatki tudi risana šala in Paramountov zvočni tednik. — Sledi »Revolucijska svatba«. (—)
s— Slovenska sv. maša. To nedeljo bo ob 10. slovenska sv. maša v dvorani Delavskega doma na Savi. Vstop je vsakomur prost
Iz Ljutomera
lj— Zvočni kino Sokolski dom predvaja jutri v nedeljo ob 4. popoldne in ob 8. zvečer velefilm »Dolomiti v plamenu«. Kot dodatek: Naši kraljeviči na Jadranu in Foksov zvočni tednik. (—)
MOŠKI!
za zdravljenje spolnih slabosti
seksualne im potence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcije spolnih žlez
poskusite originalne hormonske neškodljive
„H O R M O • S E K S" pilule
Dobivajo se v vseh lekarnah.
30 pllu) Din 84.—. 100 pliui Din 217.—, 300 pl-lul Din 560— Zahtevajte le originalne »Hor* mo Seks« pilule. ki so na škatlici zunaj opremljene z zaščitno znamkico Po pošti razpošilja: LEKARNA BAHOVEC. LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langof trg ti. J. Ogl. reg. 8. br 1090-41
- «a registriran pod S 61. 441 od 24. iil. i 9 3 a.
Iz Šoštanja
I— Učiteljsko društvo je imelo zadnjo soboto v Velenju zborovanje. Učitelj g. Lovše iz Maribora je referiral o Učitelj, skem domu v Mariboru, njegovi zadrugi ln internatu, predsednik g. Mencej pa je Izčrpno obravnaval resolucijo Kmetijske Bbornice o Zboljšanju ljudskega šolstva. Zborovalci so po debati zavzeli načelno stališče do resolucije, zlasti do onih točk, ki so v navskrižju s pravnim ln materialnim položajem učiteljstva in normalnega razvoja šolstva. Zborovanje je bilo lepo obiskano.
š— Prešernova akademija. Minili petek zvečer je priredil Sokol akademijo v spomin 901etnice smrti Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Ob lepi udeležbi občinstva je otvoril akademijo društveni prosvetar dr. Goričar in v Tvoji uvodni besedi osvetlil čas, v katerem je Prešeren živel in sejal narodno kulturo. Govornik Je ob koncu naglasil potrebo, da kljub hudim časom nenehoma gradimo našo narodno kulturo z vero velikega Prešerna v srcu, da bo prišel čas, ko bo postal narod narodu brat in ko bo najvišji ukaz vsega dogajanja — človečan-ertvo. Vrsto deklamacij je začela gdč. Langusova, ki je občuteno podala svojo pesem o Prešernu. Sledile so deklamacije Prešernovih pesmi: Pevcu (Vedngerl), So. neti nesreče (Dobravčeva), Izgubljena vera (Medvedova), Ribič (Kurnikorva), Slo. to od mladosti (Platzar), Sonetni venec (Destovnik in Novakova). Daljši govor o Prešernu je imel Destovnik, pevske točke pa sta izpolnila moški zbor pod vodstvom Vrežeja s pesmijo »Pod oknom« in ga. Lapajnetova iz Celja, ki je ob spremljavi klavirja zapela Ukaze, Kam in Nezakonsko mater. Celotna izvedba je bila zelo dobra in na dos"ojnl višini. Na koncu programa je stopil na oder akademik Ročk in se zahvalil občinstvu za udeležbo. Ko je povedal, da je ljubljanska akademska mladina glede na resne dni stvorila enote® akademski blok. je dvorana navdušeno aplavdirala in stoje zapela »Hej Slo-vam«.
Iz Kamnika
k— Povišanje proračuna. Občinski proračun za leto 1939/40 je povišan od lanskih 860.000 na 978.000 din, torej za 142.000 din. Zvišale so se predvsem postavke za šolstvo (50.000 din), javno razsvetljavo (15.000), mostove (20.000), ceste (10.000 din) in nabavo škropilnega avtomobila (30.000 din). Občinska uprava zatrjuje, da povišanje ne bo pomenilo novih obremenitev za manjše davkoplačevalce in da bodo doklade ostale na dosedanji višini. Povišanje bo krito s trošarino na uvoz sirovin.
k— šolstvo v naši občini. Deška šola v Kamniku ima 6 razredov z 270 učenci, dekliška šola pa 5 razredov s 199 učenkami. Na šoli v Mekinjah je v 4 oddelkih 99 učencev in 88 učenk, v Nevljah je v 2 oddelkih 80 učencev in 75 učenk, v Tunjicah v 3 oddelkih 67 učencev in 65 učenk, v Vranji peči pa v enem oddelku 49 učencev in 54 učenk. Skupno Je torej v kamniški občini 765 ljudsko šolskih učencev in 481 učenk, na vseh šolah pa poučuje 21 učnih moči. Obrtna nadaljevalna šola v Kamniku ima v treh razredih 99 učencev.
Iz Murske Sobote
ms— šahov®ka "Imultanka. šahovski prvak Murske Sobote odvetniški pripravnik g. Janez Nemec je igral simultanko proti 16 šahistom Rezultat je za soboške šahiste prav časten. G. Nemec je dobil 11 partij, 3 je remiziral, 2 pa izgubil (proti notarju g. Jezovšku in sreskemu tajniku g. Puncerju). V soboto bo pri Vučaku šahovski brzi turnir, ki bo prvi v Murski Soboti.

Abbazia
PENSION SCHLOSSER Vsak komfort. Park Garaža. 1 min k obrežnemu kopališču. Dunajska kuhinja. Zmerne cene. Zahtevajte prospekte.
Abbazia
HOTEL EDEN
Najlepša centralna lega na morju. Vsak moderen komfort Znamenita kuhinja
•	Zahtevajte prospekte'
Cel pension Lir 40.—
Iz Zagorja
z— Z občlnsKe desKe. Razglasitev vojaškega ra*zporeda bo v nedeljo ob 7. zjutraj na sejmišču Običajno cepljenje proti prašičji rdečici bo v prihodnjih mesecih. Prijaviti je treba do 28. aprila število prašičev, ki Jih nameravata dati cepiti Občinska uprava bo tudi letos oddala občinske njive v najem.
z—Nova Igralska družina NSZ je imela v nedeljo zvečer v Sokolskem domu svoj prvi nastop z veseloigro »Svojeglav-ček«, ki je rad pričakovanje uspela. To je bila seveda predvsem zasluga režiserja Goloba, ki je tudi zapel več lepih pesmi. Hvalevredno je za kraj, da je pridobil nove igralske moči, ki bodo dobro vporabne tudi za Sokolski oder. Vsi igralci so častno rešili svoje vloge in so bili nagrajeni s topim odobravanjem Zaradi privlačnega filma v kinu »Triglavu« je bila udehržba srednja, kar pa ne sme motiti igralcev pri nadaljnjem delu. Naj se kmalu spet pokažejo!
Iz Ptuja
J— Vsi vojni obvezniki ta lastniki živine ln motornih vozil, ki se v nedeljo 19. t. m iz kakršnegakoli vzroka niso udeležili vojaškega razporeda, se morajo nemudno zglasiti na mag stratu v sobi tajnika, ker bodo v nasprotnem občutili zakonske posledice.
j— Občni zbor krajevne organizacije Jadranske Straže bo v ponedeljek 27. t m. ob 20. v Narodnem domu. Za člane Je udeležba obvezna, prijatelji društva pa »o vabljeni.
j— Požar na Dravskem polju. V Pre-
poljah na Dravskem polju je ogenj uničil hišo in gospodarska poslopja posestnika Jakoba Rojiča. Ogenj je prešel tudi na sosedno Kirbiševo poslopje. Zgorelo Je vse do tal. škoda znaša nad 50.000 din. Razveljavljena sodba novomeškega otero-
FOSOJILNICA V PTUJU bo imela svoj redni občni zbor v četrtek 30. marca ob 16.
uri v svojih uradnih zadružnih prostorih na Slovenskem trgu št. 5.
j— Drava je naplavila truplo. Te dni je
šel neki posestnik po bližnici ob Dravi proti Hajdošam. V bližini vasi je opazil da je Drava naplavila na obrežje moško truplo. O najdbi je obvestil oblastva, ki so s pomočjo v žepu najdenih dokumentov ugotovila, da je utopljenec Knap Avgust, 21-letni krojaški pomočnik iz Slovenjega Gradca Sodna obdukcija je ugotovila, da je imelo truplo rano na čelu in podplutbe na vratu, ki pa so nastale najbrž zavoljo tega. ker je voda udarjala s truplom ob kamenje.
j— Padec s kolesa. Posestnikova žena Ogrizkova Marija iz Zg. Hajdine je padla s kolesa, tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Zdravi se boinišn.ci.
j— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob pol 19. in pol 21 film »Zlati kodrčki«. Kot dodatek se predvaja Foxov žurnal. (—)
Iz življenja na deželi
BUKOVICA PRI GORICI. Zadet od kapi je 4. febr. umrl Makuc Ivan, posestnik, star 73 let. Kot zaveden naroden mož se je v mlajš h letih tudi javno udejstvoval. Bil je predsednik zidarske zadruge in pred vojno tudi dolgoletni svetovalec takratne občine Vrtojba. Ob veliki udeležbi domačinov in sosednih vaščanov. je bil pokopan 5. febr. na domačem pokopališču v Buko-vici. Žalostno je odjeknila vest, da je pokojnemu komaj po dobrem mesecu sledil v večnost njegov sin Angel, star komaj 37 let, tudi zadet od kapi, ki je umrl 18. marca. Kakor očeta, tako je tudi sina spremila na njegovi zadnji poti velika množica pogrebcev, kar je dokaz, da sta bila med domačini in okoličani zelo priljubljena. Pokojni Angel je zapustil mlado vdovo in dva otročiča. Za očetom in bratom žaluje poleg drugih domačih tudi hčerka in sestra gospa Ema Tanko, znana ljubljanska trgovka z južnim sadjem. Pokojnikoma naj bo domača zemlja lahka, preostalim pa naše sožalje.
BLED. Zvočni kino predvaja danes m jutri popoldne in zvečer velefilm »Dama s kameli jami«. Igrata Greta Garbo in Robert Taylor. Popoldne ob pol 3. prinaša domač film »V kraljestvu Zlatoroga« ob znižani enotni ceni. (—)
DOLENJI LOGATEC. Zvočni fctno Sokol predvaja danes ob 4. in 8. zvečer film »Transallantik«, jutri v nedeljo, ob 4. in 8. pa velefilm »Skozi pustinjo«, po istoimenskem Kari Mayevem romanu Dodatek najnovejši Fox-tednik. Posečajte sokolski kino! (—)
JEZICA. V nedeljo 26. t. m. ob 20. bodo gotovali na odru Ježenskega Sokola marljivi igralci Sokolskega društva lz StraZ.šča s tridejansko dramo iz ruskega življenja, »Nasmeh smrti«. S tem bodo Stražiščani vrnili gostovanje Sokolu Ježica, ki je vprl-zorll v Stražišču dramo »Konjeniška pa-trola«. Drama »Nasmeh smrti« Ima lepo vsebino, zato vabimo občinstvo, da se udeleži v obilnem številu te predstave, da s tem vrnemo lep obisk, ki so ga imeli naši igTalci v StražiAču.
LAŠKO. Dramski odsek ljubljanske podružnice Narodno strokovne zveze, ki Je gostoval z velikim uspehom preteklo nedeljo na sokolskem odru v Radovljici z dobro izvedeno veselolgTo »Pesem a ceste«, ponovi igro danes ob 20. na sokolskem odru v Laškem, na kar opozarjamo vse, Id žele preživeti večer, poln smeha in zdravega humorja.
MEDVODE. V nedeljo ob 16. uri bodo gostovali v Sokolskem domu igralci šentjakobskega gledališča z zabavno tn duhovito Vachekovo komedijo »Zvita Marfa« (Peč) Ker je to eno najboljših del češke povojne literature, naj nihče ne zamudi prilike, da si to komedijo ogleda. So-lelu jejo najboljše moči šentjakobskega gledališča.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. 100»'« češki film po slovitem romanu češke pisateljice Ka noline Svetle »Križ ob potoku«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. ( —)
SEVNICA. Zvočni kino predvaja de danes ob 13. In ob pol 17 film »Oj leti, sivi Sokol«, drevi ob 20. In jutri pa film »Herojska dolžnost poročnika Perija«. ( —)
SKOFJA LOKA. Drevi bodo v Sokolskem domu, po daljšem premoru spet enkrat gostovali Sentjakobčani lz Ljubljane! Zaigrali bodo eno najboljših del češke povojne literature. E. Vacheka zabavno Ln duhovito komedijo: »Zvita Marfa« (Peč). Sodelujejo prve moči šentjakobskega gledališča. Napolnite dvorano!
VURBERK. Krajevna protituberkulozna liga bo imela redni letni občni zbor v ne-dello 26 t m ob 'Ml. v župnijskem domu.
Prepustite odslej mirne dnSe meni skrb za nego nuje ko/el Edino kai morate storiti. Je to. da redno maZetr koio z N I V t O /.akaj samo Nivea vsebuje t u r e r i t, najboljše okreprevalno sredstvo u kožo. L njim vpliva Nivea blagodejno na ku'nu slanirje N I-v e a Vam ohranja kožo m I a-d o s l n o in krepko celo ostro vreme JI ne more škoditi Zato si kupite ie dane«, Ntveo bolje Je namref bolezen preprečiti, kakor se zdravitil
RADOMLJE. Ze dolgo časa nismo ničesar poročali o našem društvenem ž: vi jen j a, zdaj, ko se je spet nekaj nabralo, se oglašamo Naš Sokol lepo napreduje in se vneto pripravlja na velik praznik, ki bo ietos v Radomlju: 20L'tnica Sokola in razvitje prapora Glasbeno društvo »Edinost« je tudi za korak naprej Od svojega rojstva je tavalo brez strehe, lani mu je dalo zavetje gasilsko društvo v svojem domu, letos pa je dobilo edino primerno zavetje v Sokolskem domu Prva prireditev ki jo bo društvo priredilo v Sokolskem domu bo danes v nedeljo ob '/»16 To bo m ndinski koncert Mladinskih zborov v kamniškem srezu še nimamo in pričakujemo kar največ zanimanja za ta koncert, ki bo lepa manifestacija za m'adinsko petje. Oglasili se bodo seveda tudi starejši pevci ln pevke v zborih in solo-oetju.
Postani in ostani član
• - '' - j v « « o a r n i h e !
Ilrnček:
Križanka »Deteljica«
DOM VISOKOŠOLK PRIREDI POD POKROVITELJSTVOM
gg. DEKANOV UNIVERZE KRALJA ALEKSANDRA L
VSTOPNICE PROTI VABILU po DIN 20.— in 10.—
V. AKADEMIJO S PLESOM
DANES OB 20. V KAZINI
Praznilz kmečkega fanta
Delovni Sokol v Smortnem ob Poki je 18. in 19. t. m. uprizoril na novo opremljenem odru svoje telovadnice Kreftovo dramo *>Celjski grofje«. Marsikdo je pred uprizoritvijo zmajal z glavo, češ da je tako težko odrsko delo na podeželskem odru nemogoče. Uprizoritev pa je dokazala, da je bila ta črnoglednost odveč. Pri obeh predstavah je bila sokolska telcn-adnica nabito polna, tudi na nedeljo, ko Je neka druga telovadna organizacija imela posvetitev temeljnega kontna svojega doma in telovadno akademijo. Kak riziko pomenita dve prireditvi na en dan v majhnem kraju, ve samo tisti, ki je to ie praktično doživel. Toda uprizoritelji »Celjskih grofov* so se zavedali, da jim je uspeh zagotovljen. V nedeljo je bila telovadnica ie bolj zasedena
Vodoravno: 1) začetna črka krstnega imena in rodbinsko im«. 3) rodilnik. kar da usoda. 6) mesto v Evropi.
Navpično: 1) začetna črka krstnega Imena m rodbinsko Ime 2) drug izraz za vir, 4) košček papirja, 5) kar oba vi hrt-bolazec.
Pravilne rešitve je treba poslati do 3L marca na Upravo »Jutra« Razpisana je 1 nagrada v vrednosti 250 din, 1 v vrednosti 100 din ln ena v vrednosti 50 din.
Zlata poroka vzornega para
kakor prejšnji večer. Med potekom dejanja je v telovadnici vladala popolna tišina, kar je dokaz, da so se ljudje z vso dušo poglobili v vsebino drame Smarski So kol, ki je z velikimi denarnimi žrtvami omogočil lo predstavo, je z njo dokazal, da je naše preprosto ljudstvo dovzetno tudi za težja dela slovenske dramske umetnosti in ne samo za plehke igre.
Poleg društva imajo za ta uspeh še po sebne zasluge igralci, ki so pod spretnim vodstvom režiserke gdč. Mileve Zokrajško-ve pokazali mnogo močnejšo igro kakor navadno povprečni diletanti Ob tej priliki moramo omeniti zlasti vlogo pravdača. ki jo■> je kreiral g. Franc Pirtošek. kmečki sin iz Rečice ob Paki. Že poklicnemu igralcu je ta vloga trd oreh, kaj šele diletantu. Toda Pirtošek je dokazal, da zmore tudi take težave. S svojim prepričevalnim nastopom je potegnil za seboj vse hvaležno občinstvo. Že ko mu je bilo 12 let, je prvič nastopil kot Jurček v »Divjem lovcu«. V vlogi pravdača je v 31. letu svojega življenja stopil sedemdesetič na odrske deske Pirtošek nikjer ne sili v ospredje, zato je njegovo tiho in vztrajno delo toliko več vredno. Hvaležni mu moramo biti vsi, ki nam je pri srcu domača prosveta. Jubilantu želimo, da bi s svojim odrskim udejstvovanjem še mnogo let pomagal graditi stavbo naše pros\-ete in da bi bil 26. t. m., ko se bodo »Celjski grofi« ponovili, deležen pri občinstvu prav toliko hvaležnosti kakor pri dozdajšnjih nastopih.
Mala Nedelja, 24. marca
Pretekli mesec sta slavila pri Moli Nedelji v ljutomerskem srezu petdesetletnico poroke Anton Belšak in njegova žena Marija. V pol stoletja trajajočem srečnem zakonskem življenju sta se utrdila pn tei kem gospodarskem delu. pri prelivanju pot nih srag in skelečih žuljih, da sta ie vedno oba prav krepka in zdrava. Slavijenec je prevzel pred dobrimi petdesetimi leti precej zanemarjen dom in posestvo. S svežimi sil umi, z vnemo in stremljenjem po izboljšanju gospodarstva je posvetil vse svoje moči obnovi tn preureditvi domače grude. Rod je čital strokovne gospodarske razprave, iz katerih je črpal pobudo in nasvete pri svojem delu. Njegova zakonska druiica mu je stala zvesto ob strani ter sta tako dosegla z neumornim delom častne uspehe.
Vrhu prijaznega bodlstavskega griča, od koder sega pogled čez valovito hribovje in rodovitne ravnine do meje sosednih dveh driav, se svetlika slavijenčevo domačija, obdana z rozsežnim sadovnjakom, ki ga je sam zasadil in oskrboval. Skrbno obdelana polja in negovani gozdovi po obronkih griča pričajo o smotrnem delu ter o stremljenju po izboljšanju in povzdigi gospodarstva. Dreneiiruni travniki v dolini dajejo obilo dobre piče za govedo ln konje.
V srečnem složnem zakonskem življenju sta zlatoporočenca vselej delila radost in veselje, pa tudi tuge in žalosti. Okusiti sta morala tudi grenko kupo trpljenja. Marsikatera solza je zdrknila po velem licu. marsikateri bolesten vzdih in prošnjo je splavala v višave, ko so bili leta in leto trije sinovi na bojiščih ter so izostajale vesti zdaj od tega, zdaj od drugega. Najstarejši
sin je bil kot častnik ujet ob Soči in je vstopit potem v dobrovoljsko legijo, slednjič to se vendar vsi vrnili pod domači krov. — Najhujši udarec pa ju Je zadel, ko te Je sin, ki Je numera\'al prevzeti domačijo, smrtno ponesrečil v 33. letu starostu Danes ie ti v« trije sinovi in trt hčere.
Najmlajšemu sinu. ki Je potem prevzet domočijo, sta oba slavijenca ie vedno krepka opora pri gospodarstvu z nasveti In g delom. — Jubilant, ki je pravkar dopolnil 80. leto starosti, rti nikdar kadil in je vedno prav zmerno pil. Od mlodeniške dobe, ko Je prebolel legar, ni bil nikdar resno bolan, istotako tudi ne njegova itvljenjska družico. Slavi jenec Je danes najstarejši član sokolske čete pri Mah Nedelji, ki mu Jt k redkemu slavju Iskreno čestitala. Tem čestitkam se pridružujemo tudi rm z tel Jo, noj ohrani usoda obe krepki prleški korenini do skrajno mogočih mej čioveikegm iivijenja.
Preskrbite si čimprej e
SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
ZADRUŽNI "HRANILNICI
v Ljubljani, Dalmatinova ulica St 6.
Za nagrobnik
dr. Ivanu Lahu
Odbor za postavitev nagrobnega sipomneni-ka dr. Ivanu Lahu v Ljubljani je preje! od U. do vključeno 24. t. m. sledeče prispevke: din 1.500- mestno poglavarstvo, Ljubljana, din 300: odbor za postavitev Cankarjevega spomenika na Vrhniki, (po g. Fnan Jurci). din 200 P.E.N. klub. čemer Ljubljana.
din 100: Kavčič Jakob. dr. Murko Ivo, Puh J.R.. Savez retnih dob ovo-ljaca, Splo&no žensko društvo. Športni klub »Ilirija«. Vzajemna
S l. aprilom
prevzamem v najem restavracijo in klet hotela „UNIONAu v Ljubljani.
Priporočam se cenjenim gostom z zagotovilom, da bom dosledno upošteval vsa načela modernega gostinskega obrata ter nudil v vsakem pogledu tzborno postrežbo.
Matija Karba
zavarovalnica, Žerjav Nada, Ljubljana; Srebotnjak Ivani. Sv. Peter v Sav. do.ini; Šink Stcvo, Skofja Loka.
din 50: Lazar Mate, M. 1-, Mihe lak Jožo.
E. Rosa, dr. Rutar Ignacij, Urbas MLruslav, Ljub!jana, Ogrin Ivan, Laverca, A.rko Ivam. Ribnica. dim 30: inž. Dok leva Maks. Lovše Anton, Ludvika V las ta, Slamovec Vinko, Ljubljana.
din 25: inž. Ladislav Bevc, dT. Pirkmsjer O t mar, Ljubljana; Wudler Rudolf, Petrovče. din 20: Jederlmič Tomo. Smnkolj Albin, Ljubljana; Hasenohrl Anica Maribor; Kavčič Jože. Škofja Loka; Krašovec F.. St. Vid pri Stični.
Vsem prisrčna hvala!
Odbor.
Sokol
Ljubljanska sokolska društva opozarjamo na današnjo mladinsko telovadno akademijo Sokola III, Bež'grad, ki se vrši na bežigrajski ogledni (osnovni) šolL Začetek ob 20.
Slovaška na novi poti
Še nekaj vtisov iz Bratislave — Novi možje na krmilu nove države Gospodarski pomen Slovaške — Srečanja in razgovori
Strbske Plešo, biser slovaških Tater
V	četrtkovem »Jutru« sem op;sal svojo pot iz Prage v slovaško prestolnico Bratislavo dan po nemški zasedbi češke in Moravske in par dni po odcepitvi Slovaške od dotakratne češkoslovaške republike. Naj sledi danes še par slik iz Brat slave same, V kateri sem se mudil dva dneva.
Proslava samostojnosti
Osemnajstega marca zvečer je priredila Hlinkova garda v Bratislavi prvo slavnostno manifestacijo ob pril.ki proglasitve državne samostojnosti. Fasada Narodnega gledališča (v njem so tiste dni igrali Nu-šičevega »Pokojnika«) je bila okrašena s številnimi zastavami. Z baikona so se spuščale posebno dolge zastave; ena izmed njih je bila rdeča s kljukastim križem. Znak, da je nemška nacionaino-socialistič-na ideja zastopana tudi v izrazu totalitarnega slovaškega nacionalizma.
Na obsežnem trgu so se zbrali gardisti v svojih uniformah, čete Hlinkovt mladine v krojih ali s trakovi na roki, zastopniki raznih katoliških in slovaških nacionalnih organizacij ter mnogo ljudstva. Med r.jo so bili tudi Nemci in Madžari Ves trg je nudil slikovito podobo. Na njem so se vršile v teku zadnjih dvajsetih let neštete slavnosti in manifestacije; govorniki so poveličevali razne ideje in razne ljudi in premnogi, ki so zdaj stali na trgu, so tak.sto vzklikali in ploskali.
Z balkona gledališča so tokrat govorili vodilni akterji najnovejše slovaške politike: Tiso, Tuka. Šano Mach. Tisova duhovniška fiziognomija se je odražala ob profesorskem obl čju dr. Tuke, in oba obraza sta kontrastirala z mladostnim, energičnim, brezobzirno voljo izražajočim obličjem šafie Macha. Govorniki so navduševali množico s plamenečimi besedami, ki so ustrezala razpoloženosti prevratnega časa. Na znotraj in proti nedavni preteklosti zaostreni slovaški nacionalizem, kakor se je iskril v besedah govornikov, je bil močno obziren nasproti sosednim narodom. Totalitarizem malega naroda nima nazven večjih možnosti; njegova ekspanzija sila se mora izživljati v lastnem krogu in tu skuša uveljaviti svojo potrebo vladanja in vodstva. Po manifestaciji je bil pohod skozi mesto. Godbe so igrale pohodne komade, množ ce so vzklikale. Zdelo pa se je da v vsem navdušenju vendar le ni bilo toliko srca, kakor bi ga zahtevali vel ki dogodki. Toda za srce in za široko sproščenost sploh ni šlo; novi nazor se naslanja na d sciplino, udarnost in vodstvo. Med starimi Slovaki jih je kajpak mnogo, ki ne razumejo teh razlik.
— Razvoj pojde preko on;h, ki modrujejo ob spominih na preteklost, — mi je dejal eden izmed mladih mož v novi uniformi.
Naslednjega dne, na Jožefovo, je bila lepa, sončna nedelja. Po vseh slovaških cerkvah so peli Te Deum za zmago HUnkove
Slovaške.
Iz listov sem si izpisal poglavitne vesti: Protcktorat Tretjega rajha nad Slovaško, ponočno posvetovanje slovaških m nistrov na Dunaju, priznanje trajajočih nejasnosti državnopravnega položaja. Te vesti so tvorile značilno ozadje bratislavski proslavi samostojnosti.
V	Propagandnem uradu
Na Trgu 1. maja. nasproti hotela »Ta-tra«. se je nastanil propagandni urad. nekak Presbiro nove slovaške vlade. Njegov
šef je minister šafto Mach, eden najradi-kalnejših slovaških avtonomistov, ki je bil pred zgodovinsko odločitvijo 14. marca tri dni zaprt v Brnu in č gar konflikt s Karlom Sidorjem je tega nedavnega podpredsednika osrednje praške vlade in kratkotrajnega predsednika slovaške vlade spravil v nemilost sedanjega direktorija Hlin-kove stranke in garde.
Pred poslopjem se sprehaja le napol un formirani gardist s puško. Ko hočem vstopiti, mi veli, naj se legitimiram. Ju-
Dr. JOSEF TISO, predsednik sedanje slovaške vlade
goslovenska žurnalistična izkaznica je dosegla popoln učinek. Povzpnem se v prvo nadstropje, grem skozi sobo, v kateri je sedelo več gardistov, in pridem do tajnika propagandnega urada, ki je v družbi nekega tovariša in tovarišice pregledaval tuje liste, zasledujoč menda odmeve slovaških zadev v zapadnem svetu. Po vsem je bilo videti, da je tudi to urad, ki šele nastaja — kakor vse v državi, ki sama stoprav nastaja. Zdi se, da korektnemu gospodu, ki sem mu bil razložil namen svoje reporterske poti, ni bilo neznano »Jutro«:. Obrnil se je telefon'čno na vladnega komisarja v redakciji »Narodnih novin«
g. Valacha in ga naprosil, da naj me spremlja v vladno palačo in preskrbi z zaželenimi informacijami.
Tako sem krenil v spremstvu uniformiranega gardista v redakcijo »Narodnih novin«, najstarejšega slovaškega lista, ki je pred nekaj dnevi izdal slavnostno številko ob svoji sedemdesetletnici. Ta žurna-listični vrstnik »Slovenskega Naroda« ima velike zasluge za slovaško narodno zavest. V dolgih letih narodnega zatiranja je v tej žurnalistični svetilki nenehoma gorel plamen narodne ideje. Dvanajstega marca letos je izšla slavnostna številka »Narodnih novin« z uvodno besedo prezidenta dr. Emila Hache. »Moja najbolj goreča želja je ta, da bi kmalu izginilo vse. kar še na obeh straneh moti jasni pogled ...« je pisal prezident češko-Slovaške. Dva dni po izidu te številke je češkoslovaška zato-nila v zgodovino: tako melje jo današnji mlini usode ... Redakcija »Narodnih novin« je v Sladkevičevi ulici. Glavni urednik je simpatični publicist in pisatelj Andrej Vrbacky. ki poteka iz vrst jugoslo-venskih Slovakov in govori srbohrvaščino kakor svoj materinski jezik. List je vse-kdar zastopal avtonomistični program, vendar na osnovi češko-slovaškega državnega ednstva.
Vistosmeritev, ki je postala ne le program, marveč tudi praktčna potreba novega slovaškega režima, je postavila v redakcijo hlinkovskega novinarja g. Valacha kot vladnega komisarja. Skozi njegove roke gredo vsi rokopisi načeln°ga značaja. Taka kontrola je posledica vrhovnega načela novega režima: vodstva.
Razgovor o nov! Slovaški
Vladni komisar najstarejšega slovaškega lista pripada mlajši žurnalistični ge-nerae ji, ki je zrasla v Hlinkovi stranki, zlasti okoli njenega osrednjega glasila »Slovžk«. V redakcijski sobi, kjer g. Vr-backy nemoteno opravlja vsakdanje delo, se s komisarjem koleg'alno pogovarjava o poglavitnih problemih in skrbeh nove, pred nekaj dnevi proglašene slovaške države.
Moj slovaški informator omenja predvsem vprašanje meja nove države. Poljaki so vzeli enega najlepših kosov slovaške zemlje, Javorino. in vrh tega še sedemnajst dolin in štirideset tatranskih vrhov. Ti kraji n'so nikdar spadali pod Poljsko in njih prebivalstvo je jokaje sprejelo svojo usodo, ne da bi se moglo z njo sprijazniti. Odprto ostaja vprašanje morav-skih Slovakov, ki bi se baje hoteli priključiti Slovaški. Sin znanega slikarja Jože Uprke je nedavno privedel v Bratislavo posebno deputacijo. Slovaški narod se tudi ne more odreči svojim rojakom na Madžarskem. Madžari so sicer dovolili, da se sme v zasedenem ozemlju ustanoviti Hlinkova stranka in da smejo peti »Hej Slovaci«, toda žuranski primer je najjasneje pokazal, kakšnih metod se poslužujejo madžarski podrejeni organi. Nova Slovaška pa kljub temu želi in išče prijateljskih stikov z Madžari, prav kakor s Poljaki. Posebno tesne vezi spajajo sedaj Slovake in Nemce. Nemška vojska, ki je zasedla nekatere slovaške kraje, je prijateljsko naklonjena Slovakom in prepušča Hlinkovim gardistom stražo mostov itd.
Gospodarski pogoji
slovaškega napredka
Slovaški tovariš se razvname in opisuje prirodne zaklade slovaških ta!. Ne le goz-
Slovaški vaški motiv: na Telovo
T^ ^ i - 1 ! i
Sodobnost hoče luči!
Električne žarnice nam ne zadoščajo več — Tehnika hoče najti nove, izdatnejše in cenejše svetlobne vire
Velika okna so najočitnejša poteza vseh stanovanjskih zgradb našega časa. Zmerom več svetlobe si želimo krog sebe in če je okna ne bodo mogla več dovolj dajati, b-:d:> g-adili arhitekti steklene hiš?, da bodo lahko svetlobni žarki skozi stene lili v p-ostore. Morda se bo zgodilo tudi narobe in se bodo graditelji bodočnosti pri delavnih poslopj;h s~nčni svetlobi vob-če odrekli in se zatekli k zgolj umetni luči. Tudi taki načrti so se že pretresali: Pod zemljo grajeni nebotičniki z velikanskimi prezračevalnimi napravami in električnimi centralnimi za razsvetljavo! No, pa do tega imamo še daleč.
Velemesta se kopljejo zvečer v morju luči. Trgovske ulice so v teh urah veleto-ki živega ognja vseh barv in bleščave. Amerika prednjači. Newyork porabi v enem mesecu več električnega toka^ za reklamno razsvetljavo kakor naša država za vse svoje potrebe celo leto. Evropska mesta so manj potratna a si marno prizadevajo, dohiteti svoje ameriške vzornice.
Med milijoni in milijoni ba,rmih luči. nnrvsov in "lik je pa kra^ji^a umetne lvči: električna žarnica čedalje bolj zapostavljena. V stanovanjskih prostorih in delavnicah še kraljuje nad drugimi viri svetlo-
be, na ulici pa so jo že zelo izpodrinile druga svetila. V reklamni svetlobi domi-nirajo danes neonske cevi, če smemo tako malce površno imenovati žarnice, v katerih svetijo tako imenovani žlahtni plini. Rdeča svetloba neonskega plina je najbolj efektna med njimi, najdelj se vidi in najtoplejši je njen soj. Modri in zeleni reklamni napisi v vseh odtenkih se nam vidijo premrzli; prijetni postanejo šele v zvezi z navadno lučjo ali pa tudi z neonsko svetlobo.
Ulične svetilke z navadnim žarnicami zdaj marsikje nadomeščajo z žarnicami na živosrebrno paro. Tudi nekatera mesta v n?ši državi so že poskusila z njimi. V Ljubljani so jih lani obesili na nekaterih trgih, a so nam samo nekai dni svetile, potlej so jih spet odstranili. Njih svetloba je izrazito sin^e barve in sama zase očesu nič kai prijetna. V zvezi z navadnimi žarnicami pa je mogoče z njo doseči prav efektno ulično razsvetljavo.
2e pred leti so nam obetali, da dob'mo žarnice na živosrebrno paro v navadni ja-kosti in velikosti za dom. Doslej je ostalo samo pri ob^ubi. ker se tovarnam svetlobah teles še ni posreč^o ustvariti pravih barvnih kombinacij in izdelki so po
svojih svojstvih tudi še premalo enotni. Verjetno je, da dobimo v doglednem času žarnice na žareče pline, slične neonskim cevem, toda nekaj stokrat ali celo tisočkrat večje svetilnosti. V njih bo žarela mešanica raznih plinov pod velikanskim pritiskom. Glavna prednost teh žarnic bo njih ekonomičnost. Pri enaki potrošnji električnega toka bodo dajale dvakrat, trikrat ali še več svetlobe kakor sedanje žarnice.
Naša žarnica je — čeprav se nam vidi zelo dovršena — velika zapravljivka. V najugodnejšem primeru nam izpremeni samo 10 odstotkov električnega toka v svetlobo, ostalih 90 odstotkov nam pa izžareva v obliki toplote, ki je pri žarnici prav nič ne potrebujemo. Narava pozna svet1 ob" e v're, ki ravnjo z energijo mnogo bolj gospodarno. Pomislimo samo na kresnico, ali pa na trh'i štor v gozdu, ki nas ponoči trapi s svoio svetlobo. Tu je samo še svetloba brez toplrtnega izžarevanja: tako imenovana mrzla svetloba. Danes poznamo že celo vrsto svetilnih snovi — luminoforov — katerih molekuli oddajajo svetlobo, ako so jih poprej obsevali kaki drugi žarki, bodici svetlobni žarki, alfa žarki radioaktivnih snovi ali pa katodni žarki, kakršne poznamo iz radijskih in rontgenskih cevi.
Za sveti^mi snovmi Re nedvomno ckri-va še velika bodo*nort Danes r>°rn razen nri r "r>+woniziraniu ter v fotografiji in televiziji še ne pomenijo posebno mno"o. mogoče na bo^o n^k^č v Ho^nt h-H^nn-,«' glavni vir umetne svetlobe. Zdaj se pona-
dovi, tudi mineralno bogastvo, nafta, sol in razne druge surovine nudijo jamstvo gospodarskega napredka. Velika v'>Jočnost čaka Slovaško kot turistično deželo.
Omenil sem potrebo kapitala. — iJenar bodo dali Nemci, Slovaki pa delo. ki je tudi kapital. Slovaki so na moč žilavi in podjetni delavci, o čemer pričajo njihove naselbine v Zed njenih državah, v Jugoslaviji in drugod. Največji gospodarski problem Slovaške je nacionalizacija gospodarskih podjetij, ki so bila doslej v veliki meri židovska, židje so po žilinskem prevratu spravili iz Slovaške premoženje, ki se ceni na dve milijardi kron (?). Slovaki so se od Čehov naučili organizacije in drobnega dela. Ko dosežejo s svojo državo pravno sigurnost in dobe trdne meje, tedaj bodo z novimi metodami, sloneč mi na energiji, direktni iniciativi in vodstvu, re-organiz'rali vse svoje javno življenje.
Beležil sem si te izjave, prežete s tistim optimizmom, ki označuje vse mlade ljudi okrog sedanjega režima. Kdor je vzel nase tako vel ko odgovornost, kakor so jo vzeli sedanji vladajoči krogi 14. marca t. 1.. ima pravico do vere vase. Ni pa dvoma, da se bodo pod navidezno preprostimi problemi pojavili tudi tu še razni zapletljaji. Treba bo izredno mnogo skrbnega in smotrnega dela, da se bo na tako eksponiranem mestu vzdržala vsaj v relativni samostojnosti država, ki šteje okrog 2 milijona in pol prebivalcev, bivajočih na približno 38.000 kv. km z gostoto 63.6 prebivalca na km.
Obisk v vladni palači
Z g. Valachom sva obiskala vladno palačo; ki leži blizu velikega dunavskega mostu tik ob Dunavu. V teh prostorih je sedaj koncentriranih največ ministrstev, tu so tudi dvorane in lokali slovaškega parlamenta. Na dolgih hodnikih in v čakalnicah je bilo ves čas prav živahno: prihajali so možje v uniformah in v meščanski obleki z znaki, sami prijatelji in sodelavci re-ž'ma, ki znova zbira in čisti svoje vrste. V Hlinkovi gardi izvršujejo pravkar obsežno in temeljito »čiščenje«, da odstranijo ljudi, ki so bili kakorkoli v dobrh stikih s prejšnjim režimom. Vse nove pozicije in kariere se grade — kakor kaže — na zvestobi sedanjemu režimu in na brezpogojnem priznanju njegove ideologije.
Povsod vidiš Hlinkovo sliko. V sobi, kjer je prej uradoval Karel Sidor, ki je sedaj na Poljskem, je poleg HUnkove slike razpelo. Skozi okna se odpira pogled na Du-nav in preko njegove široke, niti malo »plave« vode, na sosedno nemško ozemlje. V znaku razpela, Hl;nkove slike in pogleda na veliko reko, ki združuje srednjo Evropo s črnim morjem, so utegnile nastajati zanimive meditacije. V nadaljnji veliki sobi je pravkar zasedal ministrski svet in gospodje ministri so kdaj pa kdaj stopili v prvo sobo in sprejeli tega ali onega v kakšni nujni zadevi.
čakal sem na sprejem pri murstru Ma-chu. Medtem se je seja zavlekla, dnevni program je zahteval njegovo prisotnost na drugem mestu in tako sva se videla samo za nekaj trenutkov, šafto Mach takisto poteka iz žurnalističnih vrst. O njem pravijo, da je eden najresnejših kandidatov za mesto ž.vega vodje, ki je Slovakom po-trebnejši od mrtvega vodje Hlinke. Kajti mrtvi lahko dajejo avtoriteto, vzore in ideje, toda njihova prisotnost v narodu je izven časa. čas pa zahteva dela, odločitve, udarne poti naprej. Borba za oblast v novi Slovaški se razvija baje predvsem med dvema tekmecema: Machom in Tu ko.
šano Mach napravi na prvi pogled vtis resolutnega človeka: človeka dejanja, akcije in brezobzirne ambicioznosti. Je majhne rasti, s širokim, malce na Mussolini-ja spominjajočim, a mladim obrazom. Oblečen je v uniformo poveljnika Hlinkove garde, ki je posneta po fašističnih krojih. Pozdravlja po faš'st:čno. Zdi se, da sodi po vsej svoji naravi med »ljudi novega časa«. če pojde Slovaška po sedanji poti, je šano Mach mož bodočnosti. Tiso se bo po vsej verjetnosti počasi in z vso glorijo umaknil z vodilnega mesta.
Največji dar Previdnosti ?
Tiste dni je objavil »Slovšk« članek, ki v njem pravi: »Samostojna država je največji dar, ki ga more Previdnost položiti v naročje kakšnemu narodu.« Slovaki — prav za prav tista plast, ki si je po sporazumu v 2;lini pridobila oblast in jo utrdila na podlagi zmesi fašističnega totalitarizma in katoliške religioznosti — uživajo sedaj ta dar Previdnosti. Z zgodovinskim sklepom 14. marca so razvezali Sva-toplukove palice in obnovili pojave, ki so vsaj do neke mere spremljali tudi usodo davne velikomoravske države.
Bilo bi prezgodaj, če bi hoteli že danes sklepati o vseh posledicah njihove ločitve od Čehov. Kamorkoli pa pogledamo, povsod vidimo, da bo morala nova- država trdo zgrabiti celo vrsto »problemov z rogovi«, kakor je dejal Nietzsche. Previdnost morda res polaga narodom v naročje svoje darove, toda zgodovina nas uči, da jih Previdnost ne varuje, marveč jih prepušča samim narodom. Slovaki bodo morda
n
Mil
um
L'u

S !'''•''
h\ "'"//////i
r"Ht:ij
. ff'
■>. .•.-. V ; - £ v
V . •	<.'>.. i'
že kmalu občutili duha časa, ki zopet ne-ugnano teži k ustvarjanju večjih, močnih držav. Naj bi ne spoznali, da je lahko dar državne samostojnosti tudi varljivi danaj-ki dar. Istovetenje naroda z državo je največkrat privilegij močnih narodov. Ni mogoče. da bi imel slehern narod samostojno državo — to se pravi, ni mogoče, da bi jo mogel trajno ohraniti v svetu, kjer odločata predvsem gospodarski in vojaški potencial. Na zgornje besede »Slovaka«, napisane v medenih tednih nove slovaške države, bi bilo mogoče spisati razne variacije, za sedaj pa je najbolje, če prosimo Previdnost. da prihrani narodom nepopravljive preizkušnje.
Naročajte, čitajte in širite
»J U T R 0«!
šajo te snovi kot nekakšni shranjevalci svetlobe, kot svetlobni akumulatorji, ki vračajo svetlebo, ako smo jih poprej oblivali z njo. Toda čim se posreči fiziki iz-pregledati mehanizem tega shranjevanja in naknadnega izžarevanja svetlobe, bo morda mogoče te snovi z elektriko ali s čim drugim tako vzbujati, da bodo trajno svetile.
Kot svetilne snovi se danes uporabljajo v glavnem spojine žvepla, klora in broma s kovinami. Ce se na le-tem primeša še malce kake radioaktivne snovi — v praksi se danes uporablja mezotorij — potlej dobimo radioaktivne svetilne snovi, s kakršnimi so prevlečeni n. pr. urni kazalci, ki se v temi svetijo ali pa napisi, ki naj bodo ponoči vidni brez raz^vptljave. Tu smo že malce bliže naši luči bodočnosti.
Poprej omenjene svetlobne cevi za reklamne svrhe se lahko s pomočjo svetilnih snovi pri rede za vsakovrstne barvne odtenke. Navadno se spravijo v cevi kot para, ali pa se z njimi prevleče stena cevi na notranji strani. Cinkove spoime n. pr. dajejo izrazito zeleno, volframati pa jar-ko modro ali vijoličasto svetlobo. Variant ie cela vrsta. Z doditk~m svet:lnih snovi pa se ne ustvari samo zaželena barva, ampak se tudi iako«t svetlobe znatno poveča. Tudi pri teh ceveh so svetlobni tehniki na pragu neke nove, še povsem neznane de-v.-»rrr ki nam nekoč utegnejo r>o~tnti vaV^anie.
Na re'0	*T+n*n«h reetoti vele-
^e^t «e 7»dnii ča« prav uspešno v^Hav-ljajo tako zvane natrijeve svetilke V bi-
stvu so to cevi, v katerih žari natrijeva para. Kovina natrij daje v žarečem stanju silno jarko, popolnoma enobarvno rumeno luč. Izkušnje so pokazale, da oko v tej svetlobi nenavadno ostro razlikuje kontraste in za ulični promet je to kot nalašč. V prometu ne gre za to, da vidi vozač reči okrog sebe take kakor so, v svojih naravnih barvah, ampak da lahko čim bolje pregleda in preceni njih medsebojni položaj. Dalje ima natrijeva luč dobro lastnost, da izvrstno prodira meglo, kar ji v ulični razsvetljavi daje veliko prednost pred navadni mi plinskimi ali električnimi svetilkami.
Natrijeve svetilke imajo zdaj še nekatere nedostatke. Tako se n. pr. ne morejo neposredno priključiti na električno omrežje, ampak potrebujejo predupore ali transformatorje, kar njih instalacijo nekoliko podraži. Po drugi strani je pa spet natrijeva svetloba, med najcenejšimi glede na por?bo e'ektričnega toka. Praksa je pokazala, da se da pri pravilni porazmestitvi natrijevih svetilk doseči pri isti potrošnji električnega toka dvakrat boljša razsvetljava kakor doslej.
Prav verjetno je, da tudi današnja natrijeva žarnica predstavlja primitiven zametek žarnice bodočnosti. Kakor pri prej omenjenih novih umetnih svetilih, je tudi tu problem barva sveti'be Tehnika si prizadeva ustvariti umetno luč, ki naj bi bi-po EAJd nsoujiuiouojfa gajod ijiq bjoui e*
la pač čim bolj ^'čna dnevni svetlobi. La-lika umetne luči.
-JU
12.
1.0
»
JUTROVA"POSVETOVALNICA
Davčna
I- s. — Lj. O tvoriti nameravate trgovino % galanter jo. Kaj morate s temi v zvezi v prvi vrsti ukreniti? Kako bo z davkom?
— Pred vsem se javite pri Združenju trgovcev v Ljubljani, kjer boste plačali naj-preje predpisano Lnkorporac.jsko pristojbino in nato prejeli vsa potrebna nadaljnja navodila. Opozarjamo pa Vas, da bo podelitev koncesije odvisna v prvi vrsti od šolske kvalifikacije Vašega poslovodje ako ga mislite nastaviti v svojem obratu, in od šolske izobrazbe Vas samih. Poslovodja se bo moral v tem slučaju v trgovini tudi dejanski in osebno udejstvovati. Davčna uprava bo svoječasno od mestnega poglavarstva obveščena o izdaji koncesije ter Vas na to pozvala, da ji radi prov.zorične pridobninsKe odmere predložite predpisano prijavo. V smislu določbe čl. 48. zak. o neposr davkih se bo davčna obveznost začela s prvim dnem prihodnjega meseca, ko boste otvorili obrat. Kot trgovec boste uvrščeni v I. skup.no ter boste plačevali 10% osnovnega davka od 100 din čistega dohodka. Poleg tega Vas zadenejo še običajne samoupravne doklade na osnovno pri-dobnino in dopolnilni davek od skupnega č stega dohodka (čl. 59. zak.). Za prvo potrebo smo Vam v okviru Vašega skromnega vprašanja povedali vse najpotrebnejše če pa Vam to ne zadošča, se s primerno zgovornostjo ponovno oglasite!
P. G. — P. »Davčna knjiž ca«. Dvoje obrti imate. Doslej ste plačevali od obeh obrti pridobnino na eno davčno knjižico. Radi ločnejšega pregleda pa ste prosili davčno upravo, naj Vam napravi davčno knjžico za vsako obrt posebej. Davčna uprava je Vašo zahtevo odklonila, češ da je to nemogoče. Ali je njeno stilšče pravilno? — Poseben razpis fin. ministrstva z dne 20. VI. 1935., št. 44.881/IH veli. da morajo davčne uprave, kadarkoli se davčni zavezanci obračajo na nje. vljudno in točno dajati pojasnila o stanju njihovega davčnega dolga. Tudi tedaj, ko glavee davčne knjige še niso spravljene v red, morajo davčni organi vsakemu zavezancu, ki prosi za to, z individualno likvidacijo davčnega računa ugotviti točno stanje dolga. Vsak davčni zavezanec ima za predpisane neposredne davke, ki jih plačuje v področju ene in iste upravne občine samo eno davčno knjižico ali z drugo besedo samo en davčni račun, čeprav morda izvršuje v do-tieni občini več obrti, čeprav ima v dotični občini več hiš itd. Zato davčna uprava ni dolžna in tudi ne sme razkrojiti tega računa na vsako davčno postavko posamič. Vsak količkaj uslužen in uvideven davčni uradnik pa bo če mu dopušča čas, takšni prošnji, kot je b'la Vaša. ugodil na ta način, da bo iz glavne davčne knjige posnel za vsako davčno postavko predpis posebej in k temu predp:su posamič izračunal tudi avtonomne doklade. To se sicer ne bo zgodilo v davčni knj žici, ki za takšne obračune ni primerna, pač pa na posebnem listu papirja. Stopite k šefu davčne uprave in mu obrazložite svojo željo! če bi Vašo prošnjo tudi šef odklonil, zahtevajte, naj Vas vzame na zapisnik, v katerem prošnjo pismeno ponovite, na kar Vam davčna uprava brezpogojno mora izdati zahtevano rešen je. Za zapisnik in re-šeiije pa boste morali seveda doprinesti kolek za 10 din in 20 din.
B. L. — R. Za I. četrtletje 1.1. ste prejeli od davčne uprave opomin jevalno poštno položnico za plačilo zemljarme v znesku 80 din. Vaša dva soseda, ki imata v primer' z Vami 10 do 15-krat več zemljišča, pa sta prejela položnico in sicer vsak samo za 50 din. Odkod ta razlika in kaj Vam je ukreniti? — Predvsem pripominjamo, i da dospeva zemljarina po čl. 148. zak. o j neposr. davk:h v plačilo v dveh enikih letnih a b rokih in sicer dne 15. avgusta in dne 1. novembra. Za račun tekočega leta torej davčna uprava ni bila upravičena zahtevati plačilo zemljarine. Zato z gotovostjo sklepamo, da se nanaša zahtevani znesek 80 din na zaostankek iz lanskega leta. Isco bo veljalo tudi za Vaša dva soseda, ki imata v primeri z Vami sicer 10—15 krat več zemljišča, toda za 30 din manjši zaostanek iz lanskega leta. Popolnoma za-neslrvo pojasnilso pa boste prejeli samo pri davčni upravi.
Fra
I. P. S. O. »Odpravnina«, že 12 let ste usiužbeni kot ravnatelj in poslovodja pri večji industriji. Radi bi vedeli, če vam pri-tiče odpravnina. — Ker je Vaše službeno razmerje trajalo nepretrgoma 12 let in Vam je bilo poverjeno opravljanje višjih trgovskih opravil, Vam po zakonu pritiče odpravnina. Odpravnina znaša štirikratno mesečno plačo v višini, ki ste jo prejeli v zadnjem mesecu. Ako ste smeli kot ravnatelj vršiti posle kot pooblaščenec podjetja, Vam pritiče odpravnina v dvakratni višini. Odpravnine pa ne boste mogli zahtevati ako bi sami odpovedali službo, ako bi jo bre? važnega razloga zapustili predčasno ali bili po svoji krivdi predčasno odpuščeni. Dolžnost plačevanja odpravnine čeloma ali deloma prestane le v primeru likvidacije podjetja, ako se je gospodarsko stanje službodajalca tako poslabšalo, da mu je nemogoče izpo'n'ti svojo obveznost čeloma ali deloma. Znižanje odpravnine je dopustno le v primeru gospodarske krize, depresije v državi, ki ima za posledico redukcijo pomožnega osobja v podjetju in ako je ogrožen nadaljni obstoj podjetja. V primeru sporazumne razveze službenega razmerja Vam odpravnina vsekakor pritiče. kot tudi ako Vam službodajalec odpove slvžbo na odpovedni rok.
I. P. S. O. Pokojninsko zavarovanje. — Ako v Vašem okolišu pokoinnsko zavarovanje ni bilo do sedaj še obvezno, ne boste mogli prisiliti službodajalca, da bi Vam na kakršenkoli nač n moral plačati odškodnino za leta, ki ste jih prebili v njegovi službi. Iz prispevkov, ki Vam jih je daial mesečno namesto zavarovanja, ki ni bilo še obvezno, je službodajalec zadostil svojim dolžnostim.
P. J. L. Pravice občana Davkoplačevalca. — Kot tak morete prisostvovati sejam na občini dokler so javne, ne pa tudi pri tajnih sejah. Biti pa smete na sejah le kot poslušalec in nimate pravice ugovarjati ali se ustno pritoževati. Proti nevšečnemu sklepu občinskega odbora imate pravico pritožbe na sresko načelstvo.
P. J. č. Obveznost plačevanja prevžitnine za nezakonskega sina. — Taka obveznost traja vse dotlej dokler se otrok ne more sam preživljati. Cim je otrok zmožen lastnega zaslužka, prestane obveznost nezakonskega očeta. Ker trdite, da ste brez
i imetja in da bi sin že mogel sam zaslužiti, ker je že 19 let star in izučen rokodelec, se obrnite na varstveno sodišče, ki bo po izvršenih poizvedbah ukrenilo, da prestane Vaša obveznost, ako bodo podani za to zadostni razlogi. Da boste oproščeni za te vloge plačila taks. si oskrbite ubožno spr.čevalo pri pristojni občini, potrebne podatke v spričevalu pa morate potrditi tudi pristojno sresko načelstvo in davčna uprava.
I. C. P. Pomota pri vknjiževanju terjatve v trgovini. — Pri sodišču boste morali dokazati, da ste pred potekom triletne zastaralne dobe dolžnika opominjali na plačilo in da Vam je priznal obe terjatvi, ker ugovarja zastaranje. Pomoto ki je nastala pri vknjiževanju boste morali pojasniti in dokazati s knjigami ali pričami in v primeru, da bi drugih dokazov ne bilo, bo moralo sod šče zaslišati v dokaz obe stranki. Katerim dokazilom bo sodišče verjelo ne moremo povedati, ker ocenjujejo sodišča dokazila po svobodni presoji v zvezi z zakonom in vestjo.
M. A. č. Od nezakonskega očeta nameravate izterjati vzdrževalnno za sina za njegovo otroško dobo. — Ker je Vaš sin že izpolnil 36 let in do sedaj niste uveljavili svojih in sinovih pravic do nezakonskega očeta, bi mogli doseči plačilo preživnine nazaj, le, ako bo v tako plačilo privolil nezakonski oče. V primeru tožbe bi nezakonski oče s pridom mogel ugovarjati zastaranje, ker prestanejo take terjatve v treh letih. Tudi glede hranilnih knjižic bo najbolje, da se dogovorita z očetom v prid vajinega sina.
M. B. D.: Imela ste že večkrat vnetje reberne mrene z eksudatom Sedaj čutite še vedno zbadanje v prsih. Zelo hitro se zasopete in srce vam hitro bije. — Zbadanje v prsih je posledica vnetja reberne mrene, odnosno zarastlin, ki so s>e napravile. Vse ostalo spada v okvir bolezni, ki ste jo imeli. Svetujem, da greste v gotovih presledkih še vedno na kontrolni pregled k vašemu zdravniku, da vam pregleda pljuča. Sončenje vam odsvetujem in se morate glede istega preje posvetovati z vašim zdravnikom.
lsta: Kaj bi bilo vzrok, da ne zanosite, je težko reči: Potreben bi bil zdravniški pregled obeh partnerjev.
Ista: Leto dni nosi vaš mož vložke proti ploskim nogam, pa se mu stanje ni še nič izboljšalo. — Dokler se mu stanje ne popravi, je potrebno, da nosi vložke.
A. P. R. Š.: Iz znakov, ki jih navajate in pa z ozirom na druge okolnosti sumim, da bi mogli biti okuženi s kapavico. Vendar dopuščam možnost, da gre za posebno vnetje nožnice Dosedanjemu zdravljenju sicer ni oporekati. Ker pa ni dognano, kaj je vzrok belemu toku je potreben naj-preje zdravniški pregled, ki bo šele odločil o nadalnjem načinu zdravljenja.
A. F. Ljubljana — okolica: Do 20 let ste precej grešili, sedaj pa čutite, da pešate. — Vzrok vašemu sedanjemu stanju je po mojem mnenju preje nekak duševni občutek manjvrednosti, kot pa telesna izčrpanost. Vseeno bi pa bilo potrebno, da živite nekaj časa popolnoma solidno. Hrana naj bo zadostna in obilna. A^ohola in nikotina se ogibajte, kar največ morete. Priporočam tudi, da gojite razne vrste športa in turistiko, s čemer se bo okrepila tudi vaša samozavest
P. S. L.: Stalno imate bolečine v križu in v stegnu, cca 10 cm nad kolenom. — Z ozirom na dejstvo, da imate s+alne bolečine na enem in istem mestu, bi mislil, da imate kronično vnetje kosti (stegnice). Bolečine v križu so lahko posledica vnetja hrbteničnih vretenc, lahko pa so tudi samo odraz obolenja drobovja n. pr. maternice. Brez detajlne zdravniške preiskave se ne da nič točnega reči.
V. L. Novo mesto.: Imate več mesecev se ponavljajoče napade krčev po trebuhu. Po teh napadih opažate, da je urin gost in kalen. V blatu pa opažate svežo kri. — V pismu ne navajate, da li ste imeli zlatenico, niti ne navajate, da li imate o priliki napadov vročino. Zato ne morem na daljavo izreči točne domneve. Mislim pa, da gre v vašem primeru za vnetje ledvičnih čaš. Svetujem, da o priliki napada Izmerite temperaturo in shranite vodo, katero nesite zdravniku v svrho preiskave. Na podlagi vsega tega bo mogoče ugotoviti pravo diagnozo in obenem odrediti odgovarjajoče zdravljenje. Sveža kri v blatu opravičuje domnevo, da imate hemoroide. Skrbite za mehko stoli co. Ako bi se krvavenje v večji meri ponavljalo, bi prišla v poštev operacija.
Č. A. Hrastnik.: Tri mesece vas boli grlo. Sedaj se počutite malo bolje, toda pričeli ste pljuvati kri. — Najbolj verjetno se mi zdi, da izvira krvavitev iz grla. dasi obstoje tudi druge možnosti. Vsekakor je krvavitev toliko alarmanten znak, da je potreben zdravniški pregled grla.
N. K.: Priporočam zdravljenje z radijem. Obrnite se tozadevno na inštitut za zdravljenje novotvorb v Ljubljani, v prostorih bivše ešntpetrske vojašnice.
Vida K: 20 let ste stari, sicer velike postave ,toda bolj slabo razviti. — Razvoj prs spada k tkzv. sekundarnim spolnim makom. Razvoj teh pa zavisi med drugim zopet od pravilnega delovanja jajčnikov. Ako telesu manjka teh snovi, jih je treba pač umetno dovajati v obliki raznih preparatov slede katerih se obrnite na vašega zdravnika.
Kmetijska
Semenski krompir
M. F. M. Semenski Krompir bi radi zmenjali, pa ne veste, od kje bi ga dobili in katera vrsta bi bolje uspevala.
Izmenjava krompirja je zeio na mestu. Gledati morate le nato, da dobite zdravo seme. Za vaš kraj je priporočljiv oneido-vec, ki pa je bolje, če ga nabavite iz viš. jih leg in ne iz tamošnje okolice. Končno vam priporočamo, da prečitate poučni članek inž. Sadarja o semenskem krompirju, ki je priobčen v februarski številki letošnjega »Kmetovalca«.
Zatiranje vran
A. č. H. V vašem kraju zastrupljajo vrane, češ da so škodljive. Vi ste nasprotnega mnenja, želite, da Se mi povemo, kako mislimo.
Vrane sovražijo predvsem 'ovci ker jim ogražajo manjšo divjačino. Tudi mladim piščancem ne prizanašajo vrane, če jim
primanjkuje hrane. Največjo škodo pa napravijo v jeseni na koruzi. Ce pa gledamo vrane, kako pridno pobirajo ogrce za plugom pri oranju m kako uničujejo pol-ske miši, jim nazadnje precej greho lahko črtamo. Smo mnenja, da je preveliko množenje vran prej škodljivo ko koristno, zato je na mestu, če se jih nekoliko pokonča.
Konj nima apetita
S. K. St. J.: že nekaj časa opažate, da konj ne mara žreti. Kako bi mu povečali apetit ?
Za povečan-e apetita pri konju vam priporočamo pasto, ki si jo lahko sami pripravite na ta način: Vzamete 10 delov rž ene moke. 10 delov kuhinjske soli, 5 delov zmlete korenine kolmeža, 5 delov zmlete korenine encijana, 3 dele popra in 5 delov vermuta. Temu dodavajte vode in mešajte tako dolgo, da boste dob'ii pasto, ki jo namaži'e konju na jezik trikrat dnevno po 1 žlico.
Dober travnik
V. C. Ž. Tratnik, na katerem ne zraste kaj prida krma, ba radi zasejali z dobrimi travami. Ali sp trave lahko podse je. ali moralo vso površino preorati in nanovo posejati ?
Vaš travnik ie gotovo na splošno zelo izčrpan in zapleveijen zato ne more biti grvora o podsejartju Takoj po preora-nju posejati trave tudi ne kaže Priporočamo, da spremenite travnik vsaj za dve leti v njivo, na kaieri pride'ujte okopi vi-ne, kakor na pr. koruzo krompir, zelje, peso. Na ta način se očistf zemljišče plevela ki bi se s;cer na novem travniku takoj razbohotilo na škoJo plemenitih trav šeie plevela pros'o njivo spremenite zopet v travnik.
Kokoši imajo grinte nanogah.
P. M. SK. Pravite, da imajo vaše kokoši na nogah neke kraste, ki bi j'h radi odpravili.
Na nogah perutnine se pojavljajo zajedali v obliki krast ki so ž:valim vse prej kot prije'ne. Radi tega moramo ta mirSes odstraniti. Kuram namočite noge v mlačni vodi, nakar namažite grinte z "azstop-ljerim lojem ali navadnim kolomazom Po nekaj dneh še enkrat nam"ž'' e ln kraste br-do srme odstopfe. Nadaljnje poja-ija-nje tega mrčesa preprečite s čistim drža-njem terutnine.
Cepilna SmOJa
I. S. t. Ker mislite precepiti precej sadnega drevja in boste rabili večje ko^čine smole, bi radi vedeli, kako bi jo pripravili sami doma.
Prav dobro cepilno smolo boste napravili na ta način: V lorccu kuhajte 1 kg amerikanske kolofmije, da se razstopl ln ji dodajte 80 g čistega čebeln?ga voska RaZs'op'no nato vzamete z ognja in ji do. daste 1 žlico lanenega olja. Ko se raztopina ohladi do mlačnega, ji prilijte še 190 gramov špirita. Raztopino, ki jo morate seveda ves čas mešati, prelijete na'o v primerne škatlje.
N A
Do trenutka, ko to pišem, še niso ureje na vsa vprašanja v zvezi z zagrebškim nacionalnim mojstrskim turnirjem, ki se bo začel v petek. Tako še vedno ni znana točna lista udeležencev. Med mojstri, ki so dali svoj pristanek, je še Lešnik, čigar ime je v zadnji rubriki pomotoma izostalo.
Zadnja tekma v ljubljanskem medklub-skem tekmovanju, med Amaterskim š k.-om I. in Zelezničarskim š. k.-om je končala 4 : 4. Amaterski š. k. I. je torej z 29 in pol točkami zasedel četrto mesto. Zelezničarski š. k. s 23 in pol šesto. Vrstni red ostalih je neizpremenjen.
Mednarodni mojstrski turnir v Kemeri in Rigi (kjer je bilo igranih zadnjih 9 kol) ie imel šp zelo zanimiv finish. Flohr je v zadnjih 5 kolih do zadnjega oddal samo 2 remija, Szabo pa ie po porazu proti Dreibergu vse partije dobil in držal s Flohrom korak. Stahlberg je med tem re-miziral tri partije in zaostal za pol točke V zadnjem kolu sta imela S^abo in Stahl-berg razmeroma lažje stališče, ker sta imela za nasprotnika Fligina oziroma Sol-manisa, med tem ko se je Flohr moral boriti z Mikenasom. Toda edino Flohr je svojo partijo dobil, Stahlberg je samo re-mlziral, Szabo pa celo izgubil. Tako je bilo končno stanje: I. Flohr 12 (iz 15), brez poraza, II—III Stahlberg in Szabo 11, IV Mikenas 10 in pol, V Bflock 10. VI Fligin9. VII. Bogoljubov 8 in pol, VIII. Petrov 8 Slede Dreiberg 6 in pol, Hasenfuss 6, Ap-šeniek, Melngailis 5 in pol, Koblenez, Sol-manis 5, Bezručko 4, Ozols 2 in pol. — Turnir je torej končal brez večjih presenečenj. Flohr je bil v turnirju edini izmed priznanih osmih najboljših šahistov sveta. Čeprav je v AVRO turnirju padel med temi osmimi na zadnje mesto, kaže rezultat turnirja v Kemeri in Rigi, slično kakor že nedavno ruski turnir, da Flohr proti ostalim ni prav nič izgubil niti na moči. niti na sigurnosti. Tudi Stahlberga je bilo nekako mogoče pričakovati na drugem mestu. Nekaj časa je kazalo celo na več. toda proti koncu je, kakor običajno popustil. Za Szabo je delitev mesta s Stahlber-gom uspeh. Videti je. da si utrjuje pozicijo med velemojstri, čeprav ne med vodilnimi. Kar pa ie na njegovem rezultatu v času številnih remijev posebno simpatično in izredno, pa je dejstvo, da kljub svojim 11 točkam ni napravil niti enega remija! 11 partij ie dobil. 4 izeubil. — Tudi sledeči trije, M5kenas, Book in Fligin. so lehko zadovoljni s svojimi rezultati. Njihovi dosedanii uspehi nikakor niso bili tolikšni, da bi jih bilo pričakovati pred velemoistroma R"Sr>ij.ib"vim in Petrovim Seveda ni popolnoma jasno, če ni tega bolj pripisovati stalnemu padaniu v formi, ki ffa opažamo tako pri Boeoljubovu kakor tudi pri Petrovu. Zlasti za slednieea je značilna razlika med prvim mestom v mnogo močnejšem prvem turnirju v Kemeri 1 1937, ter sedanjim skromnim osmim Letoncl so se v spioSnem. rečen zadri Mh dveh, dobro borili in dosegli precejšnje število točk.
S?c!ljanska obrsr-ba Beli: Szabo	Prr': Mikenas
(Kemeri. Riga — S. kolo).
1.	e2 — e4	c7 — c5
2.	S?1 — f3	e7 — e« S. d2 — d4 c5 •
4. Sf3 : d4	S«?R — fS
5 Sbl — c3	Lf8 — b4
V partiji, objavljeni prejšnjo nedeljo, je
igral Mikenas proti isti varianti kot beli. j Pozneje je najbrž analiza našla kakšno ' ojačanje za črnega, ki se ga je Mikenas hotel poslužiti.
6.	e4 — e5?!
To je novost. V partiji se vsekakor sijajno obnese. Če pa je res tako brezhibna, ni sigurno...
	6............Sf6 — e4?
Seda je črni res izgubljen. Zelo nejasna
za belega pa bi bila stvar po Dc7!, 7. ef6:, Lc2: +, 8. bc3:, Dc3: + . saj mora beli z 9. Ke2 ali Dd2 že žrtvovati kvaliteto, ne da bi mogel dovršiti svoj razvoj.
7.	Ddl — g4H
Izvrstna, oči vidno skrbno pripravljena poteza.
	7..........Se4 : c3
8.	Dg4 : g7M
Beli se je moral zelo točno prepričati, da je njegov napad na črno kraljevo krilo sedaj tako močan, da lahko prepusti nasprotniku vso akcijo na drugem krilu
8.	. . .	Th8 — f8 Na poteze s Sc3 sledi seveda 9. c3, pa je
trdni a va tudi še vedno napadena.
9.	a2 — a3!	Sc3 — b5 + Po Le7, 10. bc3 : nima črni obrambe
proti Lh6 11. Dh7 : ter Lf8 :. Na La5 gre 10 Lh6. De7. 11. Df8 : + , Df8 :, 12. Lf8 :, KfR :. 13. Sb3! itd.
10	a3 : b4	Sb5 : d4
11	Lcl — g5!
Zopet zelo fino. Po takojšnjem Lh6 bi se črni 7. De7 še ubranil S^daj mora damo ■ najp^ei deklasirat' Beli ima trenutno fi- j srnro manj ter mora igrati velikopotezno.
1	1............Dd8 — b6
12	L?5 — h6 Db6 • b4 + c2 _ (,3	Sd4 _ f5
A1 i De7. 14 cd4 :. Db4 + 1 Fi KH1 Dd4: + , 16 Kel. DcR-K 17 KM in dobi kvaliteto.
Sf5 : g7 Tf8 — g8
14 e3 : b4
15.	Lf6 : g7
16.	Lg7 — f6
Beli ima dva lovca. boliP' razvoi, pozicija Lffi ie i7vr*fna K hitri zma?i pa pripomore še drug. kombinato*-ni moment.
16.	...	Sb8 — c6 Potrebno, sicer 17. b5 in skakač ne pride
do razvoja.
17.	Lfl — d3!	h7 — h6 (?) AH T?2 :, 18 h3! z neubranljivo grož-
nio Kfl ter Lh7 r, slično kakor v partiji. Ro^e pa ie SM :, 19. Lh7 :, Tg4.
18	h? — h3»	Sc6 : b4
19	Ld3 — h7	Tg8 : g2 ?0 Kel — fl
Kakor se le lahko p»-ppričati. se črni ni moffel več izogniti tej svojevrstni izeubi kvalitete, čeprav ie imela trdnjava na vi-d^z mnogo polj na razpolago.
2	0..........Tg2 — g6
21.	Lh7 t g6	f7 : g6 Tudi 25. h4 bi najbrž zadostovala, pote-
22.	Thl — gl	Kg8 — f7
23.	Tal — a4	Sb4 — d5 Bolje a5
24.	Ta4 — g4	g6 — g5
25.	Lf6 : g5!
za v partiji pa je ne samo elegantnejša temveč tudi boljša. Beli pride zopet do odločilnega napada. 25............h6 : g5
26.	Tg4 : g5	Sd5 — e7 Na drug način grožnje mata z obema
trdnjavama ni bilo mogoči kriti.
27.	Tg5 — g7+	Kf7 — f8
28.	Tg7 — h7	b7 — b6 Prepozno prihaja črni do razvoja svojih
figur.
29.	Kfl
virske skladbe. — 20.45: Pester spored. — 21.30: Zvočna igra, — 23.45: Plošče in plesi.
Ponedeljek 27. marca
Ljubljana 12: Pevski zbori in solisti (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Paberki iz vsakdanjega zdravstva: Dihanje ( dr. Anton Brecelj). — 18.20: Plošče. — 18.40: Umetnost v Ptuju ( dr. Fr. Štele). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Zlatiborski zlati vir. — 19.50: Zanimivosti.
—	20: Klavirske sonate (plošče). — 20.30: Koncert opernih dvospevov. Sodelujejo: gdč. Vera Majdičeva. g. Sv. Banovec in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Lahka glasba iz restavracije »Emona«.
Beograd 16.45: Narodna glasba. — 18.20: Petje in godalni trio. — 20: Prenos opere iz Nar. gedališča. — Zagreb 17.15: Flavta in dueti. — 20: čelokoncert. — 20.30: Iz Verdijevih oper. — 21.15: Lahka glasba. — 22.15: Ples. — Pragu 20: Program po napovedi. — Varšava 21: Prenos iz Vatikana.
—	21.15: Komorne skladbe. — 22.10: Klavirski koncert. — Sofija 17.30: Iz zvočnih filmov. — 18: Lahka glasba. 18.45: Petje.
—	19: S;mf. koncert. — 20.55: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plesna muzika. — Dunaj 12: Orkestralni koncert. — 16: Vesela muzika. — 19: Baročna komorna glasba. 20.10: štajerski večer. — 21: Ura Bittner-jeve glasbe. — 22.30: Nočni koncert in ples. — 24- Lahka glasba. — Berlin 20.10: »Mačkasti ponedeljek«. — 22.30: Lahka godba in ples. — Miinchen 19.15: Stari in novi plesi. — 21: Zvočne slike iz najmanjšega sveta. — 21.30: Pfitznerjeve pesmi.
—	22.20: Nočni koncert. -pela.
ovi orehi
el
a7 — a5
Na La6 bi šlo 30. Kd2, na Lb7 pa f3, pa bi lovec nikdar ne mogel v igro. Sedaj poskusi črni še zadnjo šanso: prodiranje s kmeti na damskem krilu. Toda beli pride preje s svojim h-kmetom.
30. h3 — h4	a5 — a4
31	h4 — h5	a4 — a3
32.	hS — h6!!
Zopet zelo lepo! Če namreč sedaj ab2:, pntem 33. Th8+, Kf7, 34. Tg7 mat.
3	2..........Se7 — f5
33.	Th7 — h8+	Kf8 — f7
34.	h6 — h7!	a3 : b2
35.	Th8 — f8+	Kf7 — e7
36.	Kel — d2	Ta8 — a2
37.	Kd2 — c2	črni se vda
Vasja Pire.
M!!sa?;evo plačilo
Preprost račun, ki pa na prvi pogled človeka preseneti. Mlinar dobi plačilo desetino moke, ki jo zmelje za svojega odjemalca. Koliko je zmlel za moža, ki je dobil po odbitju desetine ravno 100 kilogramov?
Deset številk —
štiri števila
Številke od 0 do 9 moramo tako razvrstiti namestu desetih p;k, da dobimo pri seštevanju prvič največjo, drugič pa najmanjšo vsoto.
Kako bomo postavili svetilke?

R
1 G
Ljubljana 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Cerkvena glasba iz franč. cerkve. — 10.30: Verski govor (dr. Ciril Potočnik). — 10.45: Plošče. — U: Koncerl godbe 40. pp. Triglavskega. — 12.30. Operne speve poje tenorist g. Ivan Ruch, igra Radijski orkester. — 13: Napovedi, poj-očila. — 13.20: Nadaljevanje koncerta opernih spevov. — 14: Otroška ura (gdč. Slavica Vencajzo-va). — 17: Kmet. u^-a: Kmetijstvo in produktivne zadruge (dr. Jože Basaj). — 17.30: Domač koncert Radijskega orkestra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Nove smernice v slovenski glasbeni umetnosti (dr. Dragotin Cvetko). — 19.50: Plošče. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Vesel večer — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Duet citer.
Nedelja 26. marca
Ljubljana 8: Nedeljski šramel. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Cerkvena glasba iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. R. Tominec). — 10: Koračnice (plošče). — 10.30: Koncert Radijskega orkestra. — 12: Nastop pevskega zbora Delavskega glasbenega društva, vmes plošče. — 13: Napovedi. — 13.20: Citraški dueti (I. Kmet. ura: Spomladno zatirnnje škodijiv-Kosi in V. Skok, vmes plošče). — 17: cev in bolezni ne sadnem drevju g. dr. Ka-fol). — 17.30: Delavska godba »Zarja«, vmes plošče. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Prostovoljne bolničarke in njihova vloga v vojni in miru. — 19.50: Violinski koncert prof. I. šlaisa, pri klavirju ga. Ruža šlais). — 20.30: Veseli zvoki Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi gdč. Marije Tiranove, pri klavirju prof. M. Lipovšek.
Beograd 17: Narodna glasba. — 20: Narodne pesmi in orkester. — 22.15: Ples. — Zagreb 16.45: Ples. — 20: Operni prenos.
—	Praga 19.20: Program po napovedi. — Varšava 21.20: Arije in pesmi. — 21.50: Zabaven spored. — 22.30: Iz Leharjevih operet. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 19: Vesela muzika. — 19.30: Komorna glasba in petje. — 20.55: Iz operet.
—	21.30: Lahka godba in ples. — Dunaj 11: Simf. orkester. — 15: Komorna glasba.
—	18: Zvočna igra. — 19.15: Pomladne pesmi — 20.10: Pester spored. — 2235: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.15: Vesel« melodije. — 20.10: Lahka glasba. — 22.35: Ples. — Miinchen 20.10: Operna glasba. — 22.30: Lahka godba in ples. — Pariz 20.30: Kla-
V zaključeni naselbini kvadratne oblike
je treba razumno napeljati cestno razsvetljavo. Predvidenih je pet močnih svetilk. Kako jih bo treba razdeliti, da bo vsa cesta razsvetljena?
Enake številke
Če vzamemo števili 2 in 47, pa ju seštejemo, dobimo vsoto 4S. Če ju med seboj pomnožimo, dobimo isti številki kakor pri seštevanju, le v drugem reda Isto opazimo pri številih 3 in 24. kjer dobimo vsoto 27 oziroma zmnožek 72.
Zdaj pa je treba poiskati dve številki, ki dasta sešteti ali pomnoženi troštevilčno število, sestoječe iz istih številk. Možni sta dve rešitvi.
Tfije računi
DE x LE — ILE = ILE
GER,
ILE + RGE = A AR AAR : UN = U ALE	GE
Namesto črk je treba vstaviti prave številke, da dobite račun. Možna je samo ena pravilna rešitev.
Med reševalce, ki pošljejo pravilno rešitev vsaj dveh orehov, bo stric Matic razdelil po žrebu nekaj knjižnih nagrad. Rešitve morajo priti v uredništvo do četrtka in v kotu naj bo pripis »Oddelek za uganke«.
Strti Grehi
Računov napravimo lahko več vrst. Na primer:
1+ (2x3x4x5:6) +7 + 8x9 = 1000
1x2x3x4 + 5 + 6 + 7x8 + 9 = 100
9x8) —7 + (6x5) + 4x3 .2) — 1 =100.
Mrhar je ključavničar, Muhič je zidar, Štrukelj je kolar, Repič je čevljar, Likar je krojač, Koren pa mizar.
Opoldne se oba kazalca krijeta na številki 12. Potem se spet krijeta, ko napravi veliki kazalec en obrat in 1/11, mali pa 1/11 obrata. Drugič se torej krijeta kazala po 65 in 5/11 minute. Ker se pri nepravilno idoči uri krijeta kazalca že po 64 minutah, priča to, da ura prehiteva. Iz sorazmerja x : 60 = 5/11 : 64 dobimo rezultat = 61 4/11.
Ura prehiteva torej 1 4/11 minute na uro, na dan po 24 krat toliko.
Ker ima zamsšek prostornino 6250 kub. dm, bi tehtal okoli 1500 kilogramov in človek niti enega ne bi mogel nesti.
Med reševalce je razdelil stric Matic osem knjižnih nagrad. Dobe jih po žrebu naslednji:
Milan Suhanek, Kokrica 56 pri Kranju, P UdJr, Koroška Bela pri Slov. Javor-niku, Marija Durja, Marghera, via Pao-lucci 62. Venezia in Lucija Kovič, Celje, Ulica dr. Gregorja Žerjava dobe po eno knjigo iz »Jutrove knjižnice«.
Lado Brus, Rakek 10. Ivo Gograla, Vodnikova 5, Ljubljana VII. Georgij Asejev, Liubl jana. Pred Škofijo 19-11 in Franc Novak. Pr sprotno pri Škofji Loki pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in' svet«
aTVastt zenstca stran
Žene policistke drugod in pri nas
Po vojni BO pričele razne države vse bolj
zaposlovati ženo tudi v policijski službL Toda delokrog žen policistk ni v vseh državah enak. Po večini so zaposlene le v interni službi kot referentke na socialnem oddelku, ki ima nalogo skrbeti za ogrožene žene in otroke in za berače.
Najdaljšo zgodovino imajo za seboj žene kot policistke v Angliji, že pred dve sto leti je angleški sodni tribunal predlagal, naj bi žene sprejeli v policijsko službo. Toda sprejete so bile šele 1. 1883. Takrat še niso bile uniformirane in so skoro izključno vršile posle socialnega značaja pri otrocih in ženah, ki so iz tega ali onega vzroka prišli navzkriž z zakonom.
V 1. 1905. se je razširil delokrog policistk v Londonu, še širši obseg pa je dobil za časa svetovne vojne, ko je število policistk naraslo na 5.000 in so v glavnem morale skrbeti za vojne begunke ter njih otroke iz Belgije m severne Francije.
L. 1916. je bila za žene policistke ustanovljena posebna šola v Bristolu. Njihova predstojnica je bila miss Peto. ki je od 1. 1930. vodja londonske ženske policije. Predlanskim so dobile londonske policistke svoj dom. Leta 1918. je bila ustanovljena šola za policistke tudi v Liverpoolu in Glas-go\vu.
Od 1. 1923. vrše v Angliji žene polic'jsko službo prav tako, kakor moški, izvajajo aretacije imajo iste naslove, prav tako napredujejo, kakor njihovi moški tovariši ter nosijo svojo posebno umformo.
V Angliji sprejemajo v policijsko službo dekleta in vdove brez otrok v starosti 25—35 let. Prednost dajejo ženam, ki so bile preje v kaki socialni službi. Pravico do pokojnine imajo že s 55. letam. Prosilke morajo biti visoke postave, zdrave in telesno krepke. Po policijski šoli, ki traja enajst tednov, so sprejete v dveletno poskusno služoo. V tej dobi morajo napraviti še nekaj izpitov. Med predmeti, ki se jih morajo učiti, je tudi športni trening in džiu džitsu. V glavnem pa je njihov delokrog še vedno skrb ra. žene in otroke, ki so jih našli na cesti ali pa so prišli navzkriž z zakonom.
NewyorMce policistk^, ki jih je okoli 150, imajo svoj pc ebni rielokrog. Niso uniformirane, marveč ho cm o v civilu in imajo največ c~ravka z otroki in dekleti, ki so iz kakršnega koli vzroka utekli od doma. Pri vsem tem morajo paziti tudi na moralo. V temnil ulicah, v raznih lokalih in v kimh pazijo na tc, da možje ne nadlegujejo žensk, preiskujejo inserate, ki išče-
Praktična gospodinja
Kaj ženi koristi in kaj škoduje
Za ženo sta šport in telovadba zelo važna Dajeta ji ne le prožno hojo in ubrane kretnje, »marveč tudi zdravo telo. Žena, ki je že od mladosti gojila ritmiko ali kak drug njej primeren šport, ima povsem drugačno hojo in se prožneje kreta, kakor žena, ki se nikoli ni ukvarjala s telovadbo.
Ženi najprimernejši šport je oni, ki ga lahko goji v prosti naravi in v čistem zraku, kot tenis, plavanje, veslanje, drsanje, smučanje. V teh panogah športa se giblje enakomerno vse njeno telo in prsa se nav-žijejo v polni meri čistega zraka, obenem pa dajejo ženi mnogo radosti in veselih misli. Daljši sprehcdi in turistika so prav tako priporočljivi, posebno ženam, ki hočejo shujšati. Pri hoji navzgor delujejo zlasti trebušne mišice, obtok krvi se poveča. maščoba izginja. Žene s srčno napako naj bodo pri turistiki zelo previdne, še bolj še je, če jo sploh opuste.
Po daljši turi ali utrujajočem športu je zelo priporočljiva mlačna kopel, ki človeka okrepča, telo in kožo pa napravi svežo in prožno.
Zelo je priporočljivo spanje v mirnem kraju in svežem zraku. Prekomerno son-čanje škoduje, vpliva kvarno na živčevje in človek, k* trpi na zvišanem krvnem pritisku, se mora izogibati sončenju.
Telesu in polti škoduje pogosto in dolgo sedenje v zakajenih prostorih, prav tako pa tudi nezadostno spanje.
Žena. ki si hoče dolgo ohraniti mladost ln zdravje, naj poleg vsega, zgoraj naštetega. pazi predvsem tudi na prebavo.
Najpriporočljivejša masaža za ženo pa je poleg telovadbe, športa in čistoče telesa — redno, njenemu telesnemu ustroju in duševnim zmožnostim primerno delo, vesela misel in plemenito srce. Ta masaža bo napravila sleherno ženo v sleherni starosti prikupno in mladostno.
jo žensko delovno moč in za katerimi se pogosto skriva vse drugo, kakor pa poštena zaposlitev.
Žene so kot policistke stalno nastavljene tudi v Švici, Franciji in Nemčiji. Pred nedavnim so tudi v Poljski pričeli sprejemati žene v policijsko službo.
Pri nas še nimamo ženske policijske službe. V Jugoslaviji je ena sama žena dodeljena policijskemu uradu kot pripravnica. in sicer na socialnem oddelku za mladoletnike, ki so prekršili paragrafe. Morda tu lahko omenimo tudi privatno akcijo »Kolodvorski misijon«, v katerem vršijo žene neke vrste policijsko službo. Pazijo namreč na kolodvorih na dekleta, ki prihajajo z dežele v mesto, iskat službe. Neredko ta dekleta ne dobe takoj zaposlitve in ko jim zmanjka denarja, so prepuščene ne le gladu, marveč kot neizkušena dekleta tudi vsem nevarnostim mesta. Nujno bi bilo, da se tudi pri nas po vzgledu drugih držav uvede ženska policija, oziroma, da se že obstoječe izpopolni. Predvsem naj bi primere, kjer gre za otroke in žene, obravnavale ženske policistke. Gotovo bi žena žensko in otroka bolje razumela in ti bi se ji gotovo tudi bolj zaupali kakor pa moškemu. Slučaji prostitucije, zvodništva ter nadzorstvo nad inserati, ki vabijo naša dekleta v službe, bi nujno morali priti v roke ženam. V tej smeri bi z žensko sodelavko naša policija gotovo le pridobila, naši . ženi pa bi se tako odprla pot v novin | važen poklic.
Doma in po svetu
Kako opremim stanovanje
Tako je naslov knjigi, ki jo je sestavila našim gospodinjam ing. arch. Dušana šan-tel-Kanoni. Izdala založba »žena in dom«, cena 30 din. Knjiga naj bi bila praktičen priročnik in vodnik vsem, ki si žele smotrno urejenega in prikupnega doma.
V	knjigi primerja avtorica stanovanja preteklih dob s sodobnimi stanovanji, ter daje navodila, kako bomo najbolj praktično, a obenem poceni opremili najrazličnejše sobe. Seznani pa nas tudi z izdelavo pohištva, kakovostjo lesa, kovinastim pohištvom, okraski v stanovanjih itd. Posebno pažnjo posveča otroškemu kotičku.
V	knjigi bomo lahko našli marsikak dober nasvet, ko si sami ne bomo vedeli pomagati pri opremi stanovanj.
P a b e r k i
Preko enajst in pol milijona žen je zaposlenih v Nemčiji. Časopis Fronte dela »Socijalna odgovornost«, piše med drugim, da predstavljajo žene v Nemčiji znatno delovno rezervo. Od 19,2 milijona ljudi, ki so zaposleni, odpade na žene 6,5 milijonov. Nemška Fronta dela smatra, da je razen teh 6,5 milijonov in razen žen, zaposlenih v gospodinjstvu, zaposlenih v Nemčiji vsega skupaj 11,6 milijonov žen. Že dolgo tam ne poznajo več pojma »tipično žensko delo« V mnogih obratih, kjer ravno ni neobhodno potrebna moška delovna moč, delajo izključno le ženske.
^Sedenstiel tedilni Ust
Mesna ali brezmesna hrana?
Težko je trditi, da je brezmesna hrana cenejša kot mesna. Najenostavnejši v pripravi in skorajda najcenejši je meščanski obed, sestavljen iz goveje juhe, z doma pripravljeno zakuho, ki jo pripravimo iz enega jajca in malo moke (to je: rezanci, krpice, močnik, ribana kaša, zdrobovi žlič-niki ali vlivanci) in govedine z eno ili dvema prikuhsma. Pravim meščanski, ker mora mestna gospodinja vse do zadnje potr-šiljeve koreninice kupavati. če vzame (računajoč na osebo po 10 dkg mesa) za 4—5 oseb 40—50 dkg govedine, stane to 5—6 din. Če vzame poleg tega še za 1 din ali 50 par kosti, ima dobre goveje juhe za dva dni. Zakuha z jijcem z moko vred stane približno din 1.50. Prikuhe: 1 kg krompirja din 1, druga prikuha. bodisi zelje ali repa, ohrovt, kolerabe, špinača ali kaka omaka, in slično stane najmanj 2—3 din, zabela za oboje najmanj 3 din, je skupaj din 14—15.
Brezmesni obed (če vzamemo najcenejši jedilnik, recimo krompirjevo juho in sirov zavitek) stane približno prav toliko. 1 kg ! krompirja za juho dinl, moka za prežganje j in za testo za zavitek najmanj din 2, dve I jajci, eno za testo in eno za nadev, sedaj din i.50 do 2 din. Sir in smetana 3—1 din, sladkor in rozine najmanj 3 din, potrebna
maščoba za oboje 3-4 din, je skupaj din 15. Toda vsak drugi brezmesni obed stane več. Suh fižol, grah, leča. to je dražje kakor krompir, da ne govorim o zelenjavah ohrovt, cvetača, špinača, brstno zelje itd., kar je zdaj pač dobiti na trgu in je vse dražje kakor krompir. Okusno pripravljena in zadostna brezmesna jed je tedaj dražja, kakor mesna. Maščoba je draga. Dobro zabeljena pa mora biti jed, ako hočemo, da bo tečna, izdatna in okusna. Gre le za izpremembo; radi te moramo menjavati mesno in brezmesno hrano ali postno hrano. Ena in druga bi se nam kmalu upria, če bi jo imeli dan za dnem na mizi, mesr? še prej nego brezmesna. Goveja juha nam 3—4krat na teden zadostuje. Raje bomo pripravili zelenjavno ali sočivno juho in namesto kuhane govedine bomo pripravili pečeno ali dušene meso s primernimi prilogami ali pa krepko in izdatno domačo močnato jed. Umna gospodinja bo uredila tako svoje gospodinjstvo, da pri hrani ne bo skoparila, a tudi ne razsipala, pač pa bo skrbela, da bo družina dobila, po danih gmotnih razmerah, zdravo, tečno in okusno ter raznolično hrano, v pravi meri, vendar raje tako, da jo prav malce primanjkuje, kakor pa, da bi se ljudje z njo silili in bi še ostajala in morala pregrevati.
Kako bi kuhala, Se .. •
Ponedeljek. Obed: Ohrovtova juha z
rižem in pečenicami. Faširana pečenka v mrežici. Krompirjeva solata. Biškotni zavitek. — Večerja: Svinjska kračica v zelenjavah.
Torek. Obed: Na juhi ribana kaša. Govedina s špinačo in ocvrtim krompirjem. Sirov praženec. — Večerja: Telečje srce v kratki omaki. Testeni polžki.
Sreda. Obed: Na juhi drobtinični cmo-čki. Roastbeef z maslenim krompirjem in jajčno omako. Grmada. — Večerja: Ocvrto jagnje. Solata.
četrtek. Obed: Cvetačna juha s parmezanom. Svinjske kotletice z dušenim kislim zeljem. Mandljev narastek. — Večerja: Gratinirana cvetača v špinačnem vencu s safaladami.
Petek. Obed: Ribja iuha. Brstno zelje z maslom. Buhtički iz maslenega kvasnega testa. (Vinski šodo). — Večerja: Fa-širani in panirani zrezki od polenovke. Solata.
Sobota. Obed: Na juhi jetrni riž. Govedina z mešano prikuho: ohrovt, špinača, pražen krompir, drobnjakova omaka. Dvobarvni narastek. — Večerja: Nasoljen jezik. Grahov pire.
Nedelja. Obed: Na juhi fritatni rezanci. Pljučna pečenka kot divjačina, gar-nirana s ponarejenimi korenčki. Brusnice.
Orehova rulada s smetano. — Večerja: Dunajski zrezki. Solata.
Kako moram kuhati, ker •. •
Ponedeljek. Obed: Ohrovtova juha z rižem. Zeljnati cmoki z gr.jatjo. — Večerja: Faširani zrezki. Solata s krompirjem.
Torek. O b <? d: Na juhi ribana kaša. Z govedino pražen krompir, limonova omaka. — Večerja: Fižolica v omaki. Krom pirjev pire.
Sreda. Obed: Na juhi (od prejšnjega dne) rezanci. Zeljna te klobasice v omaki. Dušen riž. — Večerja: Pražena jetra. Polenta.
četrtek. Obed: špinačna juha. Mesni zavitek. Solata. — Večerja: Rižoto s cvetačo.
Petek. Obed: Paradižnikova juha s te-stenimi poižki. (Višnjevo zelje z ocvrtim krompirjem). Sirov zavitek. — Večerja: Polenta s sardelno omako ali mlekom.
Sobota. Obed: Na juhi špageti. (3 dkg na osebo). Govedina s kislo repo in zmeč-kanim krompirjem. — Večerja: Golaž iz svinjine. Ajdova polenta.
Nedelja. Obed: Na juhi fritatni rezanci. Sočna pečenka s krompirjevimi svaljki. ci. Sočna pečenka s krompirjevimi svaljki Miške. Večerja: Sekanica a špageti. (Se pripravi že opoldne).
VERA BOJA2DIEVA-FOL:
Moje iskrene prijateljice
Največje bogastvo, ki nam ga nudi narava, so naši prijatelji. V tem pogledu se res ne morem pritožiti. Mnogo prijateljic imam. Vse so iskrene in odkritosrčne V zadnjem letu pa sem se zamerila mnogim svojim prijateljicam. Zaradi plašča iz kožuhovine! Res, kakšen brezpomemben razlog! Kdo bi verjel?
Že pred leti me je hotel mož razveseliti s kožuhovinastim plaščem. Ugovarjala sem, kajti tak plašč je drag, pa tudi prijateljice. ki sem jim to omenila, so mi svetovale. naj ne dajem toliko denarja v tem težkem času. Spomladi pa me je mož povabil h krznarju in kupila sva plašč.
Maja sem že imela ta čudovit plašč iz astrahana Moram priznati, da me poletne obleke prav nič več niso mikale; ne-strnno sem pričakovala zime.
Pohvalila sem se tej ali oni priiateljici in kmalu so me nekatere obiskale. O. kajpada. ne samo radi plašča, temveč, da bi malo poklenetale. da bi izvedele, kam nameravam čez poletje in kakšne obleke sem si omislila. Nato so seveda hotele videti plašč. Ponosna in srečna sem jim ga pokazala. Molče so ffa oeledovale. ga obračale sem in tja. ga tinale. mečkale, duha-le ootlej so na vsak način hotele vedeti, koliko je stal. ali sem ga izplačala takoj ln kie sem ga vzela.
Oglasila se je ena:
»Tudi men' je moj znanec, krznar, ponudil kožuhovinast plašč, za precej zmernejšo ceno. pa ga nisem marala, čeprav mi je tudi mož prigovarjal, na^ ga vzamem. Greh je, hoditi okrog v takem pla-
šču, ko toliko ljudi nima kaj jesti!«
Zasramovala se sem in se začela opravičevati:
»Kaj pa naj počno krznarji in njihovi delavci, če nihče ne bo kupoval pri njih? Morali bodo propasti.«
»Ta je pa lepa!« so zagnale vik moje prijateljice. »Prav ti naj podpiraš krznar-je! Naj delajo to milijonarke, ne pa mi, ki jedva vežemo kraj s krajem!«
Druga je komaj dočakala, da pride do besede:
»Astrahan si kupila, dragica! Ce si že na vsak način hotela kupiti kožuhovinast plašč, bi vsaj vzela nekaj modernega.«
»Možev prijatelj mi je vendar zatrjeval, da se bodo te zime najbolj nosili astrahan-ski plašči.«
Ena se je ironično nasmehnila:
Kajpa, astrahan je najslabše krzno, ki ga je treba vsako leto popravljati in njemu gre to pač v račun.«
Druga je dodala:
»Ta koža je tenka, draga moja, slabo te bo grela.«
Tretja je komaj dočakala, da pride na
vrsto:
»In čemu si vzela baš črno barvo? Ta ni več moderna. Napravila te bo še starejšo, ker si tudi sama črna.«
Ta in ona ie vzdihnila:
»Oh, z nami ženskami ie že tako! Tolikokrat nosimo modi na Hubo barve, ki nam sploh ne pristoiaio Tebi b' pristojal siv plašč, ki bi bil tudi moderen.«
Nisem vedela, kaj naj odeovorim na vse te opazke. Odnesla sem plašč in jih pusti-
la same. Kmalu pa so prišle še druge moje prijateljice. Tudi njim sem morala pokazati svoj novi plašč. Obračale so ga, raztezale so kožo, jo duhale, da bi se prepričali, ali je pristna, in da bi pogledale še notranjo stran, so odparale podlago.
Zvečer sem vznejevoljena povedala moža da moj plašč ni ne moderen ne lep. Začudeno me je vprašal:
»Kdo ti je to povedal?«
Pripovedovala sem mu o pogovoru s svojimi prijateljicami. On pa se je zasmejal:
»Potrpi, dragica. Naj le pride zima, bomo videli, kakšne plašče si bodo kupile tvoje prijateljice.«
Poleti seveda nihče ni omenjal kožuho-vinastih plaščev. Zgodaj jeseni pa sem oblekla svoj plašč iz astrahana. Še istega dne me je srečala ena mojih iskrenih prijateljic.
»O, dragica, astrahanski plašč imaš! Mar ne veš, da letos niso več moderni!«
Kakšni pa so moderni?«
»Modni plašči so zdaj iz lepega črnega sukna, spredaj ln po rokavih pa so obšiti z dragoceno kožuhovino...«
»Prav, naj si le druge napravijo plašče iz sukna, in jih obšijejo s kožuhovino, jaz pa bom nosila cel plašč iz koruhovine.«
Nič več se nisem družila s svojimi prijateljicami. Tudi one so se me izogibale. In vse to zaradi plašča! Se preden pa so se začeli mrzli zimski dnevi, so mnoge izmed mojih prijateljic preprosiie svoje može, da so jim kupili kožuhovinaste plašče, vse iz astrahana.
In prijateljice so spet hodile z mano na sprehode in v kina. Nič več jim ni bilo nerodno, kajti zdaj so imele tudi one dragocene kožuhovinaste plašče
(Iz bolgarščine.)
BABYMIRA krema
SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
Moderni kostumi
V Parizu, ki je še vedno najbolj verno zrcalo svetovne mode, priznavajo vsi me-rodajni stvaritelji, da še nikdar ni bila zmaga kostuma tako popolna, kakor letošnjo pomlad. Vse elegantne Parižanke nosijo kostume, vse elegantne tujke, ki pridejo v Pariz izpopolnit svojo pomladno garderobo, kupujejo kostume. Ta izredna priljubljenost izvira vsekako tudi iz soo-Tnanja, da se je modi redkokje posrečilo tolikanj brezhibno združiti eleganco s praktično vrednostjo, kakor ravno v modernih kostumih. Lepega kostuma se tudi najbolj razvajena ženska zlepa ne naveliča, saj se mu vselej izpremeni videz, kadar ga združi z drugačno bluzo. In še nekaj! V dobro krojenem kostumu učinkujemo ob vsaki priliki elegantno, pa najsi ga oblečemo dopoldne, popoldne ali zvečer.
barvno bV.go in pa blago iste kakovosti in iste barve, pretkano s kontrastnim karirastim ali progastim vzorcem. Iz takšnega vzorčastega blaga i '.rojimo jopico, krilo pa iz enobarvnega.
Skrbite za redno stolico.
Poskusite Leo-pilu-le, ki že po petih, šestih urah dovede-jo do lahkega inpri-jotnega odvajanja.
Ogla« ng. pod Sp. br. «69 od 28. X. 1938
Kalror vsa pomladna moda, so tudi novi kostumi narisani v znamenju mladostnosti. Jako kratka in široka krila poudarjajo tudi pri kostumih novo, široko zvončasto linijo. ki se je sedaj že brezpogojno uveljavila. Izredna kratkost kril, ki komaj pokrivajo kolena, poudarja mladostno noto in je obenem tudi tragična za vse dame, ki nimajo dovolj vitkih in ravnih nog... Jopice se ne razlikujejo dosti od lanskih, le krajše so in zato ne presegajo zaokroženega dela bokov. Izredno mali. kratki rever-ji, trije gumbi in stisnjen kroj ob pasu označujejo večino teh v bistvu jako preprostih jopic. Mnoge jopice je moda skrajšala v obliki malega bolera ali pa jim je dala podobo etonskega jopiča, ki seza komaj do pasu.
Letos zabava modo sestava jopice in krila iz dveh različnih tvoriv in v različnih barvah. Zato bodo mnoge elegantne dame nosile k enobarvnemu krilu progasto jopico, enobarvno jopico pa bomo videle v zvezi s karirastim krilom ali tudi obratno. Za kombinacijo jako prikladno je eno-
Beli ovratniki
Mnogim temnim, zimskim oblekam damo prenovljen in pomladanski videz, če jih osvežimo s preprostim belim ovratnikom iz pikčja, iz svile ali iz čipk. Starejšim go-spem se posebno lepo poda eleganten, ne preveč velik »fichu« iz belega, čipkastega tvoriva, ki ga s koničastim vložkom vred pritrdijo na temno, svileno obleko. Bolj mladostna pa je mala, nazobčana garnitura iz bele svile.
Tako je sestavljen kostum, ki ga pred-očuje naša prva skica. Krilo je iz svetlo-sivega, gladkega blaga, dočim je elegantna jopica iz enakega sivega blaga z drobnim, rdeče karirastim vzorcem. Jopica ima okrogle žepe, okroglo zarezano sedlo in zaokrožene, male reverje (1. skica).
Izrazito športno učinkuje kostum s širokim, karirastim krilom, ki je sestavljeno iz šesterih, spodaj razširjenih pol. Kratka jopica, ki seza komaj do pasu, je iz temnega, enobarvnega tvoriva in ima dvojno prešite dele (2. skica).
Kostum s krog in krog nagubanim krilom spada med najbolj mladostne in gra_-eiozne modne pojave letošnje pomladi. Temromodro, nagubano krilo smo vam narisali v zvezi s klasično krojeno, progasto jopico, ki si jo zamišljamo iz svetlo-modrega, temnomodro progastega tvoriva (3. skica).
Sicer pa ni potreba, da bi bilo krilo naokrog nagubano, tudi gladko krilo z nagubanimi stranskimi deli učinkuje okusno in elegantno. Sem spada še originalna jopica, ki jo v širokih presledkih delijo počez prešiti robovi. Žepke prekrivajo zaokrožene zaklopke, tudi mali reverji so zaokroženi (4. skica).
V zvezi z belerom nosimo tako zvano podaljšano krilo, ki se z visokim zgornjim delom približuje robu bolera. Z všitimi šivi dosežemo, da se ta del gladko oprime života in tako posnema obliko tesnega steznika. Bolero ima male reverje in okrogle žepke (5. skica).
Zanimiva in elegantna novost so kostumi z obšitimi robovi. Takšni kostumi imajo preprosto, klasično obliko, obšijemo pa jih s svileno treso v isti ali znatno temnejši barvi. Kostum na naši skici ima široko, s svilenim našivom obrobljeno krilo in malo, zaokroženo ter enako obšito jopico, (zadnja skica).
Doktor za rastline
Študent botanike Charles Faubert v Parizu se je proslavil s tem, da se v časnikih priporoča kot cvetlični doktor. Faubert ima vsak dan sprejemno uro, med katero ga obiskujejo ljudje z bolnimi rastlinami, ki bi radi nasvetov.
Njegovi * pacienti« so običajno lončnice, ki iz kateregakoli razloga nočejo rasti ali pa kaže, da bodo poginile. Faubert rastline preiskuje in daje njihovim lastnikom nasvete, kako naj ravnajo z njimi, da bodo spet ozdravile. Tudi nekatere velike trgovine s cvetlicami so si zagotovile njegovo pomoč, posebno če gre za ohranitev: dragocenih cvetlic.
Pariz bo gradil piramide
Gradbena komisija pariškega mestnega sveta je izdelala fantastičen načrt, ki ga ta čas natančno proučujejo. Po tem nan črtu bi bodoče nove zgradbe francoske prestolnice dcsegaie v navpični črti le višino kakšnih 35 m, nadstropja nad to višino pa bodo gradili v stopničasti obliki, tako da bodo poslopja imela obliko piran mid. Dve hiši, druga poleg druge se bo-sita smeli dotikati le do višine 25 m, više gcnr se bodo stene nadaljevale v stopnir cah ali pa enostavno poševno. Seveda jo ta načrt trenutno samo načrt, ima pa mnogo upanja, da se bo uresničil. Iz ptičje perspektive bo pogled na piramddjne stavbe metropole vsekako fantastičen.
Vohunka Daljnega vzhoda
Ženska, ki je hodila po svetu kot moški - Mongolski vojak in japonska Mata Hari — Burno življenje, dramatična smrt
V neki veliki bolnišnici v Tiencinu je umra te dni gospodična Kavašima. po rodu princesa Hsijao iz rodbine nekdaj vladajoče madžujske dinastije, ločena mongolska princesa, pobegla Jamagova. ločena Ka-n ju jeva. sestrična sedanjega mandžurskega cesarja. las>tnica velikega kitajskega resto-rana,
tajna agentka po poklicu in nagnjenju.
stalna obiskovalka velikih nočnih lokalov Daljnega vzhoda. Umrla je zavoljo strelov. ki so jih nanjo pred časom sprožili kitajski nacionalistični študenti.
S tem se je končao življenje prelepe žen ske. ki so jo imenovali »Lawrence Daljnega vzhoda«, življenje polno dogodkov, kakršnih bi si ne izmislil kakšen filmski avtor.
Rodila se je 1. 1906. v cesarski palači v Pekingu kot
tretja hči princa Hsijaja.
Ob izbruhu kitajske revolucije 1912. je zbežala s svojim očetom v japonski Port Ar-tur. Princ je umrl, deklico je pohčeril dotedanji japonski svetovalec madžujske vlade Kavašima in jo posla! na Japonsko v višjo dekliško šolo. Učila se je tudi jahati, ljubila je športe in kult golote, škandali-z.irala je ljudi s svojim ekscentrionim vedenjem. V 18. letu se je seznanila
z mladim japonskim poročnikom
Jamago in se z njim poročila potem ko je sklenVa. da bo slekla žensko obleko, sn odrezala lase in hodia po svetu kot moški. Tedaj jo jc krušni oče razdedinil.
Nekega dne je pobegnila Jamagi v Dai-ren, kjer je postala spet Kitajka in se seznanila s mongolskim princem Kanjujem. Poročila se je z njim in odš'a v divjo Mongolsko. Tu se je spet prelevila. Postala je
mongolski vojak,
prisilila svojega moža. da ji je dal vojaškega učitelja in majhno mongolsko četo 9 katero je vsak dan ekserciraa. Obenem se je natančno seznanjala z mongolskimi zadevami. To je bilo 1. 1931.
Takrat je živel v francoski koncesiji v Tiencimi kot preprost zasebnik gospod Henry Puji. zadnji zakoniti dedič kitajskega prestola, bratranec princese Kanju. V istem letu sc je v Mandžuriji zgodilo, da so neznanci pognali pri starem cesarskem mestu Mukdenu
v zrak železniški vlak.
Da bi »napravili red«, so Japonci vkorakali v Mandžurijo, pregnali dotedanjega mogočnika Čangsolina, osvojili v nekoliko mesecih vso deželo. In v tem trenutku se je princesa Kanju loči'a od svojega moža ter pohitela k svojemu bratrancu v Tien-cin. V noči m megli je ta pod japonskim spremstvom zapustil Tiencm ter se pojavil nenadno v Hsimkmgu, kjer je kot raadiur-ski cesar
zasedel prestol svojih očetov.
Ob krmilu avtomobila, s katerim je zapustil Ticncm, je sedela njegova njegova sestrična.
Leto dni pozneje je izbruhnila prva šan-ghajska vojna. V kitajski etapi je zableste-la tedai »zvezda prvega reda«, elegantna, lepa Kitajka, ki se je podnevi gibala večinoma v belem jahalnem dresu in jo je stalno spremljal trop uniformiranih častilcev Bila je nekdanja gospodična Kavašima. ki jc med tem stopila
v japonsko tajno službo
in ji je skrbela za dragocene informacije Prav tako hitro je po sklenitvi miru spet izginila. Pojavih pa sc je v Dairenu, kjer ie imela v vseh nočnih lokalih veliko vlogo. Denar je razmetavala s polnimi rokami. Ko je spet izgini a. je me>tna uprava baš te nočne lokale silovito obdavčil. To se je zgodilo po zaslugi gdč Kavašime. ki je tokrat za spremembo uganjala malo
gospodarske namesto vojaške š p i j o n a ž e.
Vidimo jo potem spet v Džeholu, stari poletni rez'dcnci kitajskih cesarjev, kjer je poveljevala konjeniškemu polku, vodila na svojo roko vojno proti vsem. a Japonce podpirala s svojimi info- macijami in dejanji. Nekega dne se je baje v padalu spustila v glavni stan kitajskega generala Supin-gvena in ga pregovori'a. da je izpustil 300 japonskih ujetnikov. O njej pravijo tudi to, da je pravočasno odkrila in izdala neki
je
»Mojster, stopajte oprezno, parket pravkar namazan ... «
»Nič se ne bojte gospa, moji čevlji so »«melj:to podkovani...
(»Tidens Tegn«) (sambucus nigra), le da so po skrbnem
nam eravan i
napad v o m
z razstreli-
na japonsko zapovedniško bojno ladjo »Id-zumo«, ki je bila stacionirana pred Šangha-jem. Nešteta so bri druga njena dejanja, ki bi bila snov za najzanimivejši roman, kakršne more pisati le življenje. Ni čudno, da je končala prav tako, kakor je živela.
V jeseni lanskega leta °o člani neke kitajske tajne nacionalistične organizacije ustrelili Japoncem naklonjenega predstojnika ki-
tajske trgovske zbornice v Tiencinu, milijonarja Vangčulina, Gdč. Kavašima je tedaj obiskala vdovo,
da ji izreče svoje sožalje.
V isti uri so vdrli v hišo ponovno kitajski nacionalisti, vdovo ustrelili m Kavašimo-vo tako težko raniili, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Dolge tedne je potem visela med življenjem in smrtjo, dokler ni zmagala ta.
,Abitur!enti A"
Vzorni učenci v soli In v življenju
Na Švedskem ocenjujejo šo'arje s črka-	no upoštevala njihove posebne nadarjeno-
mi. Veliki A je najboljša ocena, ki jo mo-	j 9tj iin nagnjenosti. Izbira za dodelitev reda
re nekdo dobiti. Na Švedskem je zato že	i a se naslanja bolj na znanstveno-duševne
star običaj, da tiste abituriente, ki so ime-	j sposobnosti, d~ugačnih nadarjenosti ne upo-
- vseh predmetih črko A, imenujejo	i števajo. Toda med najboljšimi častniki
Ruski protektorat
nad Finsko
Ruski car ni v ničemer oviral razvoja finskega ljudstva, pomagal ga Je dvigati gospodarsko in kulturno
»abituriente A« Njihovo skupino imajo v evidenci do neke mere tudi na vseučiliščih. To so torej vzorni učenci, najboljši v svojih razredih. Na njih se lahko najbolje izkaže, kakšno vrednost ima šolsko spričevalo za vsakdanje življenje.
Prof. dr. Leers in lektor Harald Sjovall sita objavila sedaj posledke svojega raziskovanja o vzornih učencih. Nad 75 odstotkov vseh abiturientov A z gimnazije v Gote-borgu je doseglo v življenju več nego povprečne uspehe. Iz te gimnazije je izšlo n. pr. že šest ministrov, a pet jih je spadalo v skupino A.
Švedsko državno sodišče ima v posameznih komorah nad dve tretjini takšnih abiturientov. Samo pn častnikih je stvar nekoliko drugačna. Med 49 častniki, ki so študirali na tej šoli. sta bila samo dva afoi-tunenta A. Tu je jasno, da šola ni primer-
Vsaka ženska ima najbolj zvestega moža, najrazboritejše otroke, največjo jezo s služkinjami, najboljše kuharske recepte, najcenejše vire za nakupe — toda ničesar, kar bi mogla obleči.
Možje vedo koliko litrov vode je v oceanu, koliko let bo še traja'0, da zemlja zaleden: da-li se bodo državni papirji dvignili, koliko žita bodo pcželi na svetu, kako je treba rešiti socialno vprašanje — ne vedo pa, kaj naj svojim ženam podarijo za rojstni dan.
Vsak mož hoče, da bi bila njegova Žena lepo oblečena, da bi ugajala njegovim prijateljem, da bi jo smatrali vsj za mlado, da bi dobila še plesalcev da bi jo smatrali za duhovito in da bi v družbi blestela — noče pa, da bi jo smatrali za spogledljivo.
Vsaka ženska hoče. da' bi nje mož občudoval samo njo in nobene druge ženske, da bi smatral njeno kuhinjo za najboljšo na svetu, da bi večere prebijal le z njo ali pa. da bi se vsaj ne vračal pozno domov, da ne bi kadil preveč, da bi ji dajal dovolj denarja za gospodinjstvo in da-bi jo smatral za najštedljivejšo med gospodinjami. da bi stepal rahlo, kadar jo boli g'ava. da bi si dobro likal čevlje, da bi pazil na njene preproge, da bi z zanimanjem poslušal njene pritožbe čez služkinje, da bi nikoli ne ugovarjal — noče pa, da bx ga smatrali za copatarja.
Dojenček zadel dobitek
Neobičajna sreča se je nasmehnila delavcu Marcelu Vaugardu iz MarssiUea. Nekol:ko ur potem, ko mu je žena rodla zdravega dečka, je dobila srečka, ki jo je bil s'ric podaril za ma'ega nečaka, 75 tisoč frankov Stric je potem sicer poskušal ta dar razveljaviti, pa se mu ni obneslo.
švedske armade ki so se posebno odliko vali na vojni šoli. so bili v večini spet abi-turienti A S tem seveda ni rečeno, da morajo biti tudi najboljši vodje stotnij ali bataljonov.
V Napoleonov.h vojnah se je Rusija hotela za vselej rešiti nekdanjega hudega sovražnika z one strani Botniškega zaliva in car Aleksander I. je sklenil zavzeti Finsko ter pognati švedske iz dežele, kjer so gospodarili poln h 200 let. Oslabljena švedska se ni mogla upirati ruskemu pritisku in carske čete so brez težav prodirale na Finsko. Zdaj so se Finci ne glede na Švede
obrnili naravnost na carja
in ga zaprosili, naj jih vzame pod svojo mogočno zaščito.
Car je usl šal njih prošnjo in prevzel protektorat nad Finsko, ki zaradi te spretne taktike finskih narodnih voditeljev ni bila zasedena z bojem maveč je dobrovolj-no pr šla pod okrilje ruskega carja. S tem si je ohranila
razmeroma lepo samostojnost,
saj ni bila priključena Rusiji, maryeč je bila le pod osebno zaščito ruskih carjev. Ohranila je svoj denar, svoje poštne znamke. smela je ustanoviti svojo mil co, dočim so ruske posadke v večjih mestih prevzele obrambo finskih meja. Car je sprejel naslov finskega vel kega kneza in poslal na Finsko kot svojega zastopnika
generalnega gubernatorja, ki je upravljal finski protektorat.
Ustanovljena je bila posebna finska zakonodajna skupščina, koje člane je imenoval car, kasneje pa so bili voljeni. Zakoni, ki jih je izglasovala skupščina so imeli veljavo le, ako jih je podpisal car, ki je tudi lahko odrekel svoj podpis, ako je smatral, da kak sklep ni v skladu s koristjo države. Pod tem protektoratom. osobito za časa prosvitljenega carja Aleksandra II. so Finci
vživali vse blagodati mogočne ruske zaščite
saj so pod Švedi bili državljani druge vrste in šele ruski protektorat je izvedel popolno enakopravnost Fincev s Švedi. Pot finskega naroda je bila tedaj iz popolnega suženjstva preko ruskega protektorata do popolne državne samostojnosti.
Pod ruskm okriljem se je razvilo finsko šolstvo. Narod je
gospodarsko napredoval.
se dvignil v vsakem pogledu, ker ruski protektorat ni v ničemer oviral marljivega in modrega finskega ljudstva. Finski narod je imel srečo, da se je na svojo samostojnost lepo pripravil in vzgoj 1 zanjo, kar se je pokazalo takoj, ko se je 1.1917. odcep'] od Rusije. To pa je tudi eden izmed redkih primerov v zgodovini da je narod iz suženjstva preko protektorata prišel do svobode.
Mož, ki ni doživel nobene vesele tire
Samomor iz strahu pred smrtjo
Zedinjene države so pravkar izgubile »strahopetneža št. 1.« Bil je to Charles Frothingham Leland, ki se je pet desetletij ponašal s tem nenavadnim naslovom.
Mož, eden izmed ameriških milijonarjev, je bil pol stoletja strah in groza živčnih zdravnikov Amerike. Imeti njega za pacienta, je veljalo za najhujše, kar se more primeriti kakšnemu zdravniku.
Kot sin kralja bombaža je bil Leland v mladih letih prijatelj sedanjeea državnega predsednika Roosevelta Oba sta tudi skupaj nastopila na političnem terišču. Na zadnje je mož zapadel nenavadnemu strahu, ki mu je po vrsti žrtvoval svojo karie-
ro posle svojega očeta in na zadnje svojo življenjsko srečo. Postal je popolnoma zdrav bolnik. Bal se je bolezni in smrti.
Prva je bila pljučnica, ki ga je tako prestrašila. Vsak teden je obiskal kakšnega zdravnika, ki mu je za to. da ga je proglasil za zdraveea. plačal honorar kakor drugi ljudje za zdravljenje. Na ta način je hotel zvedeti od zdravnikov pravi odgovor. Če so ga pa ti proglasili za zdravega, kakor je bil v resnici, tedaj ie trdil, da ne razumejo svoiesa posla in je odšel pač k drugemu zd-nvmku. Obiskoval je zdravilišča in bolnišnice, kier se je dal po cele tedne, mesece in tudi leta opazovati. Pred-
Lfubez^n ob hišnem vhodu
Posebne pravice za zaljubljence v Pragi
Dolgo časa so im«!i zaljubljenci v Pragi posebno pravico, ki so jo sedaj, ko podirajo staro baročno hišo ob Karlovem trgu, izgubili.
Ta hiša. ki je bila nekoč last čiškeh kraljev, je imela vhod s posebnimi pravicmii za zaljubljene dvojice. Kdor je hotel svoji izvoljenki nekaj sporočiti, pa ji ni mogel pisati domov, je svoje sporočilo načečkal enostavno na steno pn vhodu Stena je bi-
la razdeljena v enaka polja in vsaka dvojica je spoštovala polje, ki si ga je že druga dvojica izbrala.
Tako so se praški fantje in dekleta dogovarjali za sestanke, zavolio katerih se osebno niso mogli domeniti Sedaj pada stara hiša pod krampom in z njo izginja ena izmed najzanimivejših starih praških tradicij.
Plavajoči krožniki
Pc jedina za 33 tisoč gostov
Kralj Avgust Poljski, ki je bil istočasno saški zborni knez, je imel vzdevek »sijajni«, ker je nad vse ljubil bučne slavnosti in druge prireditve. Med njegovimi velikimi prired'tvami je bila tudi gostija, ki jo je priredil v junliu 1730. v taborišču pri Zeitheimu za 30.000 gostov.
Z A P I S K
Življenje je sladko, toda plemenita čast je še slajša od plemenitega življenja.
Shakespeare
Človek postane pameten šele po največjih naporih.	Platon
Obed so pripravili za vso armado, pred vsakim polkom so visele kože in lobanje zaklanih volov Poslastica za to gostijo je bila 14 komolcev dolga pogača, ki jo je moral rezati neki tesar s tri komolce dolgim no*em. Vsak vojak je dobil nov lesen knrnik z vžganimi okrasi in napisi. Teh 30 000 krožnikov so morali vojaki in častniki po končani goctiji na povelje zaenati v Labo Veletok je bil s plava^o^mi krožniki kar pomt in v<=a mesta, ki leži;o ob njem do morja, so na ta na fin zvedela 7a gosti'o, ki jo je ek^centrični kralj priredil svojim vojakom pri Zeitheimu.
rlnov bezeg - trta severa
Ruski čudodelni vrtnar in sadja Miču-rin, ki je vse svoje življenje posvetil težnji, da pod strog ni ruskim podnebjem vzgoji sadne vrste, ki bi bile v vsakem ozi-ru kos doslej znanim vrstam je v polni meri dosegel svoj namen ter postal
najznamenitejši pionir modernega sadjarstva in vrtnarstva.
Ogromni predeli Rusije — evropske in azijske — kjer doslej n. bilo znano sadno drevje, kjer ni uspevala nikakršna koristna zelenjava in kjer tudi žito ni dozorevalo, se danes v izdatni meri poslužujejo genialnih M.čurinov h odkritij. Meja uspevanja in dozorevanja se je pomaknila daleč na sever;
pod polarnim krogom
zori sadje najžlahtnejše vrste, valove žitna polja, njegovi križanci raznih zelenjav pa so prodrli najvišje na sever.
Ker pa nima samo Rusija mrzlih krajev, marveč vladajo v velikem delu Amerike enake podnebne prilike, prodirajo Mi-čurinovi gojenci tudi tam na vsej črti. Blagoslov odkritij slovanskega sadjarja pa prihaja v dobro tudi krajem, ki sicer ne leže visoko na severu, ki pa imajo zaradi svoje nadmorske višine
s 1 i č n e
pogoje za rastlin.
uspevanje
V nekaterih krajih srednje Evrope, kjer ne uspeva vinska trta, so začeli z velik m uspehom saditi Mičurinov bezeg ki ga je njegov oče imenoval »vinograd severa« — trto severa. Kakor pri celi vrsti drugih sad-n'h dreves, je dosegel Mičurin z dolgoletnim križanjem raznih sorodnih vrst črnega bezga one lastnosti, ki jih je hotel imeti, da bi bile bezgove jagode už tne, okusne in lepo dišeče. Njegov bezeg je tedaj
pravi naS črni bezeg
izboru pri križanju njegove jagode večje, da nimajo značilnega neprijetnega duha in okusa ter da vsebujejo več sladkorja, obdržale pa so vsa svoja zdravilna svojstva. To je nedvomno ogromen uspeh, kajti jagode požlahtnjenega bezga so okusne in užitne že v svežem stanju Mičurin je krstii svojega gcjenca za »trto severa«, ker njegove jagode
popolnoma nadomeščajo grozdje
pri tako zvanem lečenja z grozdjem.
Splošno znana je zdravilnost bezgovega cvetja, ki vsebuje na 100 kg cvetja 200 g eteričnega olja, ki mu pripisujejo učinek, da sili k potenju češki zdravniki — na Češkem je Mičurinov bezeg razširil znani sadjar Jan Bokm iz Blatne — so dognali, da jagode Mičurinovega bezga vsebujejo neki
močan p r o t i n e v r a 1 g i č n i prin-* cip.
Poskusi s sokom teh jagod so dali izredne uspehe. 2e po 5 dneh uživanja po 20—30 g soka dnevno so bili bolniki ozdravljeni. Pri nadaljnjem opazovanju so ugotovili, da vsebujejo jagode učinkov to zdravilo za primere genualne nevralgije nervi trigemini. Pomagajo pa tudi pri protinu in skrn ni (revmi). Ugoden je njih uč"nek pri črevesnih boleznih in zlati ž li; uživanje jagod pa nenavadno okrepi in pomladi telesni ustroj. Razen cvetja in plodov je zdrav.lno tudi listje, lubje in koren ne.
Za čiščenje krvi
so dobri vsi bezgovi deli. Cvetje, ki ima prijeten vonj in okus, je zelo dobro tudi ocvrto, kar je znano že o našem domačem bezgu.
Prednost M čurinove »trte severa« je tudi v tem, da ni odvisna od posebnih tal in jjosebnega podnebja. Vznikla je na severu Rusije in prenaša z lahkoto tudi največji mraz; uspeva tudi v višini 1000 metrov. RotLti začne
že po štirih letih in daje vsako leto več p'odu. Posebne ne- 1
pisovali so mu najrazličnejše diete, požiral je ves mogoče leke — a celo od tega ni postal bolan ...
Le malo je ljudi na svetu, ki bi bili tako zdravi kakor Leland Poročil se je in žena mu ie rodila dva otroka, toda zakonca sta se le redkokdaj videla. Leland se je rajši sprehajal od bolnišnice do bolnišnice Ko so svoječasno odkrili epohalne načine za zdravljenje pljučne jetike. bi se bil moral svojega strahu '"znebiti. Zgodilo se je pa drugače. Mož si je izbral rajši druge bolezni.
Dal si je zgraditi avto. ki je bil znotraj in zunaj oblazinjen z gumo. da bi se mu ne mogel skriviti noben las. če bi se zgodila kakšna prometna nesreča. Da bi ne pozabil na nobenega i/med stoterih pred-r ">v, ki si jih je bil nabral v življenju, je izročil vsem. ki nai bi čuvali njegovo telesno zdravje, natiskan zvezek, v katerem je bilo zapisano vse, na kar bi morali pa 7i ti.
Do svojega 71. leta ni bil Leland nikoli zares bolan. nikoM se mu ni primerila niti najlažja poškodba Po imetju, ki ea ie podedoval od svoiefa očeta, bi bil z;vel lahko brez vseh skrbi V resnici pa ni menda doživel niti ene vedele ure Od petdesetih let, v kato-Hh se ie vda;pl <=voi°mu sp^nu, je prebil 35 let na klinikah, v bolnišnicah in 7draviliš^ih Ko se ie v Bostonu vodia nekeea prenppoinienega zdravilišča branil sprejeti 71 iptneea namišljenega boTnika. je odšel Leland v svo^o hotelsko prho ^e is iz pt^ahu p^d smrtjo — uc-t-ojii Mesto »strahopetneža št. L« je znova prosto...
— rova obleka!
Elegantne, moderne vzorce kvalitetnega blaga za obleke in površnike dobavlja po nizki ceni tvrdka
n n a G O S C H W A B
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7.
Moška in deška konfekcija vedno v zalogi. Na željo prvovrstna izdelava po meri v lastnem modnem salonu.
A N E K
T E
Na dunajskem kongresu je skušal von Stein ruskega carja Alek-andra prepričati, ca se je oblika nemških malh držsvic prežive'a. Ves njeg:v trud pa je bil z?r man. Ruski vladar je sproti izpodbil vs^k argument, ki ga je von Stein navedel. Na Korcu je celo dejal:
vJaz potrebujem male nemške dinast;je kot mat:ce za ruske vei;ke kneze in xne-gc ne potrebuje, razen da se mu spor.iVdi i g.irje Kam pa naj hodijo naši velikaši po
nekoliko zrahlja zemlja in jeseni malo po-gr.oji. V tem primeru da še obilnejši sad.
Kolikor je nam znano, se goji ta dragoceni bezeg v veliki množini v razsadniku Jana Bohma v Blatni na češkem. Zasadili so ga že 1. 1928. in je odlično prestal vse hude zir.-.e rezkega južnočeškega podnebja. Izkustvo z ruskim bezgom je tako zadovolj vo, da pravijo na češkem: če velja pregovor: Bezgu se odkrij. se mora dodati še:
Mičurinovemu pa dvakrat!
Za naše vrtove bi poleg ruskega bezga prišli v poštev še naslednji Mičurinovi gojrnci :'n križanci, ki so se na češkem že obnesli: črešnjev dren, »novaja višnja« ga je imenoval Mičurin. ima podolgast plod sladko-kislast. zelo aromatičen. Zori koncem septembra in začetkom oktobra, ko slične-ga sadja ni več. Rdeči bezeg ki daje rdeče jagode, v ostalem pa je podoben trti severa. Jereb ka, križanec gloga in ierebi-ke. daje debele, sladke jagode. Malina, je-ževikaja«, rodi letno dvakrat
debele vkusne jagode.
Malina št. 2., križanec z ostružnico, daje sladke in sočne jagode. Malina št. 3., rodi krvavordeče. trpko sladke jagode. Leska Mičurinova cvete pezno in ne pozebe sad ima prijeten mandljev okus, tanke lupine. Višnja, »krasota severa«, sadje debelo do 8 g tehta posamezna višnja. čajomaMna. ananasov! agras, ananasova roža, ki rodi vse leto. Sp's~k teh je preobš ren, da bi ga mogli izčrpno podati in opisati prednosti .vsake posamezne novosti.
Neki naši sadjarji so mnenja da sta naš sadni in zelenjadni vrt že saturirana.
Zmota in nazadnjaštvo
Jim vzdržujeta to mnenie. dočim se os+ali svet TH>s'užuje Mičurinovih odkritij kolikor se le da.
žene in mož«*?«
Von Stein je na*o odgovoril:
*Opr:st:te — n;sem vedel da namerava VaJe vel'čanstvo napraviti iz Nemčije rusko kobilarno.«
it
Angleški ministrski predsednik Glad-stone je obiskal 1. 1874. Rim in je bil pri tedanjem papežu Piju IX. dvakrat v av-tiijenci. Po odhodu angleškega državnika iz Rima si je papež us varil o Gladstuneu in njegovih treh ministrskih sledečo sodbo:
»Gladstone mi je simpatičen, ampak njega ne razumem. Cardwella razum m, tt>cia ga ne morem trpeti. Lorda Claren-dona razumem in mi je tudi všeč — vojvode Argyllškega pa niti ne razumem, niti ga morem trpeti... «
VSAK DAN ENA
Kadar psiček prodaja trmo.
(»PoUtikea«)
XVII. kolo v ligi
Ljubljana gostuje v Sarajevu — Najvažnejši tekmi bosta jutri Gradjanski-Hajduk v Zagrebu in Jedinstvo-Hašk
v Beogradu
To bo že tretja zaporedna ligaška nedelja letošnje spomiaui, ali XVII. v celotnem tekmovanju. Tudi v nedeljo bo nastopilo vseh 12 moštev pri čemer pa veija v naprej, da bo tudi to pot veljalo glavno zanimanje klubom v spodnjem delu tabele, ne pa on.m ki se potegujejo za najvišji naslov v našem nogometu, ker je ta več ali manj že nekaj časa oddan.
Nedeljski spored bo obsegal naslednja srečanja:
Dvojni spored v Beogradu. V prvi tekmi bo Jedinstvo igralo a tiaškora. To je re-vanžno srečanje za ono zgodovinsko tekmo v Zagrebu, v kateri so Beograjčani ■ 5:1 pregazili lanskega državnega prvaka. kl oe mu zdaj nudi priložnost za re-vanžo. Haškovci so trenutno v dobri formi, beograjske »zelene« pa smo preteklo nedeljo gledali v Ljubljani in Jim skoraj ne moremo prisoditi nobenih Izgledov. Hašk bo torej, prav.mo, dobil svoji dve točki. . .
Druga tekma v Beogradu bo med Jugoslavijo ln varaždin>ko Slavijo. Varaždin-ci so med onimi v tabeli, ki jim grozi nevarnost Izpada in verjetno je, da si tudi to pot ne bodo mogli pomagati iz nevarnega pasu. V ostalem so »Jugoslovani« v zadnjem času izgubili precej tc tk in bodo seveda napeli vse sile da spravijo vsaj nedeljski dve. Prvo srečanje med obema se Je končalo s tesno zmago 4:2 za rdeče. Najbrže bo tudi v nedeljo tako nekako...
Zemun-BSK. Zamunci bodo v nedeljo sprejeli na svojem igrišču odličnega gosta, tako rekoč bodočega državnega prvaka. Res Je. da je BSK preteklo nedeljo obe točki pustil Zagrebu toda zato še niti najmanj ni rečeno, da se bo enako godilo tudi Zemunu, čeprav bi mu bile te točke več kot dobrodošle. V prvem srečanju je BSK zabeležil 4 : 0 v svojo kor st in skoraj gotovo tudi to pot ne bo mnogo manj . . .
Gradjanski - Hajduk. To bo druga najvažnejša tekma za ono prvo beograjsko v tem kolu, ki bo najbrže odločila vprašanje, kdo bo v letošnji sezoni zasedel drugo mesto v tabeli. Gradjanski ima za seboj lepo zmago iz Beograda in bo razen tega igral na svojem terenu, toda Hajduk se tudi ne bo dal z lahkoto. V prvi tekmi so Zagrebčani — in še v Splitu povrhu — zmagali z 1 : 0 in nič ne bo čudno, če bodo tudi to pot spravili vse. To tekmo bo sodil ljubljanski sodnik Macoratti.
Gradjanski - Bask. Beograjski črno-beli pojdejo v nedeljo na ono dolgo pot v Skop-lje. Skopljanci so doma vsakomur nevarni, toda Bask Je v letošnji spomladi pokazal odlično formo ln ni izključeno, da jo bo lahko uveljavil tudi na vročih tleh Južne Srbije. V prvi tekmi so Baskovci, seveda v Beogradu, dobili »6:2.
Nrši proti Slavij! (S)
Belo-zeleni morajo v nedeljo v Sarajevo. Ta tekma spada že dolga leta med eno najtežjih vsake sezone in tudi letos ne čakamo rezultata iz Sarajeva brez skrbi Ljubljana ima sicer letos za seboj tri tež-žke tekma, toda kčmaj verjetno je, da bi mogla v Sarajevu priti do izkupička. Recimo kar odkrito, da bomo prav veseli, če se ta izid le ne bo preveč poznal v razliki golov, kajti pri točkah se najbrže sploh ne bo. Prva tekma na ljubljanskih tleh je ostala brez gola. To tekmo bo sodil Nen-kovič iz Kragujevca.
Prognoz ne bomo delali, ker se nikoli ne obnesejo. Ljubljana pa ima za zdaj tako ugodno pozicijo v tabeli, da bo v vsakem primeru ostala na svojem devetem mestu. In to je za prvo silo dovolj, tem bolj. ker oni trije, ki so za njo. tudi ne bodo vsi šteli po dve točki v dobro. . ,
Zadnje izločilne tekme LNP
Kakor smo že včeraj opozorili prijatelje nogometa, bo jutrišnja nedelja v odsotnosti ligašev. ki so šli na junaški mejdan v Sarajevo, kljub temu prav zanimiva in napeta. Na sporedu so namreč zaključne tekme v izločilnem kolu za prvenstvo LNP, med katerimi so nekatere odločilnega pomena za dokončni vrstni red v tabelah. To velja predvsem za klube ljubljanske in celjske skupine, v katerih prav do zadnjega termina ni bilo odločeno, kdo bo lahko tekmoval dalje v ožjem tekmovanju za naslov prvaka LNP.
Jutrišnji spored je razdeljen na pet krajev. in sicer bosta v Ljubljani in Crlju po dve, v Kranju, na Jesenicah in v Mariboru pa po ena tekma.
Ljubljanski spored
Ljubljanski tekmi bosta obe v popoldanskih urah ln sicer tako, da se bo moralo občinstvo pač odločiti za obisk ene Izmed obeh.
Po važnosti bo vsekakor privlačnejša tekma med Reko in Marsom, ki bo ob 15.30 na Igrišču Reke. V tej igri si mora Reka osvojiti obe točki, da bo v zvezi z ostalimi izidi jutrišnjega dneva lahko računala na vstop v ožje tekme. Po formi na papirju in zaradi domačega igrišča so Rečani gotovo tudi favoriti v tem srečanju. V predtekmi bo igrala Grafika z Reko n
Druga tekma med Jadranom in Svobodo bo ob 15.15 na igrišču Jadrana, Jadran bo gotovo zastavil vse sile za zmago, Svoboda pa bo tudi hotela dokazati da njen zadnji uspeh proti Bratstvu ni bil slučajen. V predtekmi bosta igrali obe rezervi, z začetkom ob 13 30.
Vroča bitka v Kranju
Najbolj ogorčena tekma izmed nedeljskih bo prav gotovo srečanje med Kra- i njem in Hermesom v Kranju, kajti mo- !
štvo, kl bo v tej tekmi zmagalo, bo gotovo prišlo v ožje tekmovanje, poraženo pa Izpadlo v primeru, če bo Reka zmagala v Ljubljani. Ce bo Izgubil Kranj in zmagala Reka, bo slednja tretji finalist, v primeru Hermesovega poraza pa ga bo Reka z boljšo razliko golov ujela v točkah in zasedla tretje mesto. Le z neodločeno igro v Kranju bi si lahko oba nedeljska partnerja zasigurala drugo in tretje mesto, nakar bi morala lzpasti Reka.
V	zvezi s temi računi bosta jutri moštvi Kranja in Hermesa šli na igrišče z zavestjo, da je treba za vsako ceno zmagati ali obdržati vsaj remis. Zaradi teh različnih kombinacij in možnosti vlada seveda za to tekmo v Kranju med športnim občinstvom veliko zanimanje ln vsi z največjo napetostjo pričakujejo nedeljske odločitve.
Celjski dve tekmi
V	nedeljo popoldne se bosta srečala Olimp in SK Celje na celjski Glaziji v od-loč lni tekmi za prvenstvo celjske skupine. Tekma bo odločilna za prvo in za zadnje mesto, ki preti Olimpu. Celje pa ima možnost da se z zmago povzpne na prvo mesto. Gotovo bosta obe moštvi zastavili vse sile za uspeh. Predtekmo bo igrala mladina Celja proti SK štoram s pričetkom ob 15. Na igrišču pri »Skalni kleti« pa se bosta srečala prav tako v odločilni tekmi SK Atletik in trboveljski Amater.
Razen tega bogo igrali še na Jesenicah, in 95cer Kovinar in Bratstvo in pa v Mariboru kjer se bosta v zadnji tekmi, ki pa ni več odločlna za vrstni red v tabeli, srečali enajstorici železničarja in CSK.
Za nogometne gledalce bo torej v nedeljo, kljub temu, da belo-zeienih ni doma in bodo l?gaške tekme gledali ljudje drugod, še zmerom dovolj nogometnega užitka!
Pred drž. prvenstvom v cr0ss-c3untryju
Ali ima Ilirija možnost, da si letos osvoji naslov državnega prvaka?
V nedeljo, dne 2. aprila, bo v Zagrebu državno prvenstvo v cross-court"««#yju, ali teku čez drn in strn. Tekmovali bodo naši najboljši dolgoprogaši, ki se bodo borili za prvenstvo posamezn.kov in moštev. Proga, ki meri letos 10 km, bo speljana v obliki osmice in jo bodo morali tekmovalci preteči dvakrat, tako da bodo lahko tudi gledalci prišli na račun, kajti imeli bodo priliko videti skoraj vso progo (tako vsaj trdijo prireditelji tekmovanja). Prireditelj tekmovanja je HSK Concordia. ki velja za favorita, tako v tekmovanju moštev in posameznikov.
Letošnje tekmovanje bo. kakor vse kaže. kot vsa prejšnja leta zelo napeto in se ne more s sigurnostjo v naprej določiti zmagovalec. 2e dolgo vrsto let zmagujeta na teh tekmovanjih slovenska kluba Ilirija in Primorje. Zadnji dve leti pa se trudi zagrebška Concordia, da bi nam odnesla to prvenstvo v Zagreb. To se ji sicer še ni posrečilo, pač pa ima letos zelo veliko izgledov, ker razpolaga trenotno z dobrimi poedinci kakor tudi z silno dobrim ter izenačenim moštvom. Zelo ostra borba se bo razvila posebno za zmago med poedinci. Za prvo mesto se bo borilo kakih 5 do 6, skoro izenačenih tekmovalcev. Med te moramo prištevati zlasti Kotnika (Concordia), Bručana ln Kvasa (oba Ilirija), Flassa (Hašk) ter Krajcarja Franca (Concordia). Preteklo nedeljo je na cross-country prvenstvu zagrebškega podsaveza zmagal Kotnik pred Flasom in F Krajcarjem, kar dokazuje da njegova bolezen ni bila tako huda in da je eden prvih kandidatov za osvojitev državnega prvenstva. Veliko izgledov ima tudi Bručan, naš državni prvak na 10 km, ki bi prav lahko presenetil, in postal zmagovalec. Morda ste presenečeni, da sem postavil med favorite tudi mladega Krasa, ki je sicer tekač maratona. No, kdor ga je videl pred 14 dnevi, ko je pod Ce. k^ novem gradom premagal celo Bru-
čana, bo morda pritrdil mojemu računu. Kvas ni samo mnogo napredoval v brzini. ki je bila zlasti njemu zelo potrebna, temveč je tudi ogromno popravil svoj stil Dočim je še pred dvemi leti tekel zelo trdo in neokretno ter pri vsem tem držal še eno ramo mnogo nižje od druge, teče sedaj že zelo mehko in tudi držo telesa, ki je pri teku zelo važen pogoj za dosego dobrega rezultata, je skoraj docela popravil. Ko sem ga vprašal po vzroku njegove dobre forme in predvsem boljše drže telesa, mi je odgovoril, da se mora za to zahvaliti 18 mesečnemu vojaškemu roku. Tako smo dobili zopet dobrega dolgoprogaša, ki ga posebno potrebuje Ilirija, kajti Bručan bo najbrže v doglednem času odšel v zasluženi pokoj, čeprav ga moramo še vedno prištevati med najboljše jugoslovenske dolgopro-gaše. Tudi Flassa ne smemo podcenjevati, čeprav ga je v Zagrebu premagal Kotnik. Spomnimo se samo, kakšno presenečenje nam je pripravil Flass na lanskem prvenstvu, ko je »sredi Ljubljane« premagal oba velika favorita Krevsa in Bručana. Od Zagrebčanov je nevaren še F. Krajcar, ki se je tudi zelo dobro držal na prvenstvu zagrebškega podsaveza ln ni zaostal mnogo za zmagovalcem. Gotovo ste presenečeni, ker ne najdete med favoriti večkratnega državnega prvaka v tej disciplini Krevsa Iveta. Krevs na tem prvenstvu ne bo star-tal. ker baje ni imel prilike za trening. M slim, da se bodo v Zagrebu precej oddahnili, oziroma so se že, če vedo da ne bo nastopil, ker so se s tem njihovi izgledi, posebno za zmago poedincev, zelo povečali.
Prav tako kakor za poedince, je tudi Se vprašanje, kateri klub bo zmagal s svojim moštvom Vsako moštvo je sestavljeno iz 6 tekačev, ki morajo biti precej izenačeni. če hočejo zasesti prvo mesto. Dobiti šest Izenačenih, dobrih tekačev v en sam klub, pa je precej težavna stvar, kajti v Jugoslaviji razpolagamo povprečno z zelo
majhnim Številom dobrih tekater aa 6olgs
proge. Vendar se je to v veliki meri posrečilo dvema kluboma, in sicer Concordiji in pa ljubljanski Biriji, kl sta edina pre-tendenta za osvojitev državnega prvenstva Vprašanje Je sedaj, kateri klub Ima več izgledov? V prvem trenotku bi človek sodil, da Concordia, kl si Je posebno opomogla z bivšim članom Ilirije Kotnikom ln Starmanom, kakor tudi s Srakarjem (prej Primorje), tako da njeni tekači predstavljajo konpaktno celoto kar se lahko dobro razvidi lz rezultatov prvenstva zagrebškega podsaveza. »Concordia« bo nastopila v [HJMUivi: Kotnik, Krajcar F., Krajcar L, Srakar Franc, Slndelar, Surbek, Galea ln Starman, ki Je najmočnejša postava, kar jih Je kdaj premogel zagrebški klub. Temu moštvu nasproti, bo Ilirija postavila moštvo: Bručan, Kvas, Glouar, Petrič, Starman L., Ucuedičič, KerStajn tn Osternian. Nekaj med njimi Je sicer še več ali manj nepoznanih, toda to Se ne pomeni, da so slabi tekači. Vsekakor pa jih lahko razdelimo na dva razreda. Prvi razred bi tvorili Bručan, Kvas in Glonar, ki bodo gotovo med prvimi na cilju in tudi predstavljajo glavno moč ilirijinega moštva. Težko je sicer kaj točnejšega reči o Glonarju, ker letos še ni nastopil. Toda že njegova lanska forma da slutiti dober plasman, posebno če gledamo z vidika njegovega uspeha na »Teku Zedinjenja«. kjer se Je plasiral med najboljšimL Po pripovedovanju tehničnega referenta Ilirije pa Je Glonar preko zime z marljivim treningom toliko napredoval, da smemo pričakovati, da ne bo mnogo zaostal za Kvasom ali celo Bručanom. V drugi razred bi lahko prištevali Petriča, Starmana L. ln Benedičiča. Kdo od teh treh Je najboljši, se tudi ne da določiti, kajti Starman L. in Benedičič nista Se letos nastopila, pač pa sta se pokazala na treningih v dobri formi, tako da za Petričem najbrže ne zaostajata, če ga celo ne prekašata. To vprašanje bo rešeno Sele v Zagrebu. Kerštajn ln Osterman bosta tekla kot rezervi. Še posebno sem radoveden, kako se bo držal smučar Kerštajn. s katerim je Ilirija ojačila svoje vrste dolgopro-gašev.
Primorje letos ne bo poslalo na državno
cross-country prvenstvo svojega moštva, temveč samo nekaj poedincev. ki pa zgoraj omenjenim favoritom ne bodo ogražali prvega mesta. Iz tega sledi, da ima letos Ilirija nalogo obdržati dolgoletni primat Slovencev na dolgih progah. Zaključujem z željo ln upanjem, da se ji bo to posrečilo in se bo res tudi vrnila v Ljubljano z naslovom državnega prvaka.
Vr.—Zo.
Medmestna biljardna tekma
V Ljubljani bomo imeli v nedeljo prvo biljardno tekmo. Nedavno ustanovljeni Ljubljanski biljardski klub je združil v svojih vrstah najboljše ljubljanske biljar-diste in uvedel sistematično športno igro. kakor je običajna povsod po svetu N.jpr»-dek se že kaže in brez pretiravanja lahko trdimo, da je Ljubljana nedvomno med najmočnejšimi biljardnimi središči v Jugoslaviji. Preizkušenima amaterskima mojstroma mg. ph. Eisenbartu in inž. Briclju se je pridružila vrsta nadarjenih Igralcev ki jim manjka le nekol ko sistematične šole in tekmovalne rutine da se bodo dvignili nad povprečje. Prvi dve srečanji Ljubljane ln Maribora sta pokazali delno premoč Ljubljane vendar sta hila izida le tesna in bi bilo zaradi tega odveč, če bi že danes hoteli prorokovati zmago domačih zastopnikov. Najboljša med Mariborčani sta nedvomno Hobacher in Bender, za katerim pa le malo zaostaja Lepej. Vsi imenovani imajo približno enak povpreček med 15 in 20, kar je za amaterje, ki se ba-vijo z biljardom le o prostem času, prav lep uspeh.
Včeraj smo objavili postavo ljubljanskega moštva, ki pa se bo bržkone nekoliko izpremenila. Igral bo namreč tudi Jože Bertoncelj, ki ga prijatelji nogometa prav dobro poznajo pod imenom »Pepčekc. Bertoncelj ni samo dober nogometaš, temveč tudi prav odličen b ljardist. Tudi tekmovalni čas bo bržkone nekoliko predruga-čen. Sobotni večer bo v prvi vrsti namenjen treningu Mariborčanov in bosta morda na sporedu le igri največ dveh parov, če bodo to gostje izrecno želeli. Glavni tur-nirski dan bo jutri dopoldne in popoldne. Tekmovanje se bo začelo ob 10. in se bo po opoldanskem odmoru nadaljevalo ob 15. ali 15.30. Računati je — partije se igraio do 500 — da bo tekma končana okoli 18.30.
Glas o Planici
V vel'kem nemškem dnevniku »Leipzi-ger Neueste Nachrichten« čitamo v članku z naslovom »Prepad v Planici« naslednjega zanimiva izvajanja A. E. v. Barya o naši veliki skakalnici in smuških poletih:
»Te dni slišimo — zaradi udeležbe nemških skakačev — mnogo o mamutski skakalnici v jugoslovenski Planici in poskusih smuškega letenja, ki j Ji izvajajo, tamkaj. (!)
Označba »smuško letenje« je vsekako deloma zmotna ali vsaj zelo poljubna, kajti v bistvu gre le za daljše skoke kakor smo jih vajeni, ne pa za bistveno drugačno obliko smučarskega športa. Leteti na smučeh je pred leti poskušal dunajski inženjer Josip Krupka v skupin' Grossvenedi-gerja. Z dvema velik-ma krilima, med katerima je visel kakor obešen, je jadral tamkaj do 600 m daleč. Na veliki strmini si je vzel zalet, nato pa so ga nosila kr la. Noge so bile vsakako prešibka naprava za pristanek.
Skoke na ogromni skakaln'ci v Planici imenujejo Jugosloveni smuške polete, ker je Fis. mednarodna smučarska zveza, prepovedala skakanje na tako velikih strminah. Dvomljivo je seveda, ali bo ta prepoved mogla zavreti neugnano silo mladine, da b: se zavihtela še dalj, in ali je to postopanje sploh pametno.
Saj je znana stvar, da vse, kar se zdi dandanes še pretirano, sprejme naslednja generacija že kakor samo po sebi umevno. Tako je bilo naš m pradedom, ki so gledali skoke do 8 m in bi se jim bilo gotovo zavrtelo v glavi, če bi jim bil kdo dejal, da nekoč niti desetkratna daljava v skoku ne bo več senzacija.
Na planiški skakalnici Je bila dosežena največja daljava, ki so Jo kdaj dosegli v smuških skokih. Natančno pred letom dni je današnji svetovni prvak Josip Bradi dosegel s popolnoma obvladanim skokom na 107 m »svetovni rekord«. To seveda Se ni največja dosegljiva daljava, kajti, kritična točka je pri 120 m in največji nagib skakalnice se ne začne pred 100 su
To drskahrtoo v Planici js ffigmtmd Ruud, slavni starejši brat neprimerljivega Birgerja Ruuda označil humonatično m posrečilo kot »največji prepad«, v katciega se je kdaj namenoma vrgel človek, iz katerega pa se je po dclgi zračni vožnji spet reš.l z zdravimi kostmi«.
Čeprav ti skakači poznajo skakanje na velikih skakalnicah, jim je vendar nekaj novega in neznanega, ko se s tega ogromnega griča spustijo v globino. Tu se lahko tvorijo nepreračunljivi zračm tokovi in absolutni pogoj je vreme brez vetra. Za gledalca neopazni lahen vetrič na konice smučk lahko povzroči katastrofalen padec. Dalje skoraj ni mogoče takoj po odskoku dvignjene smuči pritisniti nižje ker je zračni odpor premočan. Riziko, ne nazadnje zaradi blazne brzine, je torej za ska-kača zelo velik. Morda se bodo skakači polagoma priučili teh fantastičnih hitrosti, toda za popolnoma siguren od.*koK z mosta ne bodo mogli dati nobene garancije.
Svetovni prvak Josip Bradi je izjavil pred kratkim, da ne vidi nobene razi ke med smuškim skokom in smuškim poletom. kajti vsak skok Je le krajši ali daljši polet...«
Tako so zdaj prav od daleč nekod začeli spet na novo pretresati vprašanje smuških poletov, očividno ne z namenom, da bi stvari koristili. Čudno je pa le, da ne mirujejo ti prijatelji Planice niti letos, ko snega sploh ni bilo in je od snega Bradlo-vega skoka na 107 m ostalo prav za prav Se vse pri starem.
Občni zbor GZSP
Gorenjska zimsko športna podzveza na Jesenicah sklicuje za nedeljo 2. aprila ob 14.30 uri v hotelu »Triglav« na Jesenicah redno glavno skupščino s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev skupščine in poročilo predsednika 2. Citanje zapisnika zadnje glavne skupščine. 3. Poročilo tajnika, blagajnika in teh. referenta. 4. Poročilo nadzornega odbora ln razrešnica upravi 5. Določitev sedeža podzveze. 6. Volitev upravnega ln nadzornega odbora ter razsodišča. 7. Določitev podzvezinih prireditev v prihodnji sezoni ln določitev krajev za te prireditve. 8. Samostojni predlogi klubov in društev GZSP. 9. Slučajnosti.
Skupščina se prične točno ob napovedani uri. V slučaju, da ne bo navzočih vsaj polovico članov GZSP. se vrši skupščina po 9 12 saveznih pravil pol ure pozneje brez ozira na števllc navzočih zastopnikov. Vsi zastopniki morajo ob pričetku skupščine predložiti potrjene poveril niče. Glasovalno pravico imajo samo oni klubi in društva, ki so poravnali vse denarne obveznosti do podsaveza.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 25.: Kaj Je resnica? Izven. Znižane cene.
Nedelja. 26. ob 15.: Pikica, in Tonček. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Ob 20.: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene
Drev| bodo ponovili Pirandellovo Igro »Kaj Je resnica« v kateri je označil pisatelj na miselno globok in zanimiv ter odrsko učinkovit način relativnost resnice in tragedijo treh ljudi. Igrajo. Marija Vera, Le-var, Skrbinšek. V. Juvanova, Lipah Gre-gorin, Danilova. Levarjeva, Gabrijelčičeva, Kralj', Drenovec, Rakarjeva, P. Juvanova Potokar. Režija Je Debevčeva. Cene znižane.
»Pikica ln Tonček« ter priljubljeni go-•4pod Kazalec bodo nastopili jutri, v nedeljo popoldne ob 15. uri zadnjič v letošnji sezoni Opozarjamo vse, ki še niso videli te izredno ljubke zabavne in poučne mladinske igre, naj ne zamude obiskati te predstave. V glavnih vlogah: V. Juvanova Starič, Gregorin Nablocka, Plut Režija je prof. Sestova. Cene globoko znižane od 14 din navzdol.
Za vse, ki ljubijo kratkočasne zabavne in hkratu aktualne igre, je predstava Pi-skorove veseloigre »Upniki, na plan!« Izredno prijeten dogodek Delo nudi zvrhano mero smeha, ki ga povzročajo udarne res. niče iz sodobnega poslovnega življenja, živahni dialogi in posrečene situacije. Veseloigro bodo ponovili jutri v nedeljo zvečer. Znižane cene.
OPERA
Sobota. 25. ob poi 17.: Materinska proslava Krščanskega ženskega društva Ob 20.: VVerther Gostovanje Josipa Gostita.
Nedelja, 26 ob 15.: Pod to goro zeleno. Izven. Cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Madame Butterfly. Gostovanje Roset-te Pampaninl Izven. Zvižane cene. Ponedeljek, 27. Zaprto.
Josip Gostič nastopi drevi ponovno v vlogi Wertherja v istoimenski Masseneto-vi operi. Charlota bo Pavlovčičeva, ostala zasedba kakor običajno. Delo je polno lepih melodij, globoko občuteno in je imelo pri dosedanjih vprizoritvah jako lep uspeh. Nocojšnja predstava bo za red B.
»Pod to goro zeleno«, najbolj vesela ln privlačna opereta zadnjih sezon, se bo ponovila v nedeljo popoldne ob 15. uri po cenah od 24 din navzdol. Zasedba glavnih vlog: Poličeva, Ribičeva, škeletova, Sancin, Peček. Zupan in drugi.
Slavna italijanska pevka Ro"etta Pam. panini bo nastopila jutri v nedeljo zvečer ob 20. v naslovni vlogi Puccinijeve opere »Madame Butterfly«. Ponavljamo, da je gospa Rose t ta Pam panini ena največjih, najbolj čislanih liričnih pevk v Italiji, znana tudi po vsem svetu. Vloga Madame Butterfly je njena najboljša vloga ter jo je ponovno pela pod vodstvom slavnega dirigenta Toscaninija v milanski Scali. Tako bo nudilo njeno gostovanje našemu gledališkemu občinstvu priliko slišati pevko svetovnega formata in slovesa. Poleg odličnega gosta bodo nastopili v glavnih vlogah: Franci, Kogejeva in Janko. Dirigent in režiser: štritof.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 25. ob 15.: Pepelka. (Gostovanje v Sokolskem domu v šiški). Ob 20.: Zvita Marfa. »Gostovanje v Sokolskem domu v škof ji Loki). Ob 20.15.: Slaba vest.
Nedelja, 26. ob 15.15.: Slaba vest. Ob 16.: Zvita Marfa. (Gostovanje v Sokolskem domu v Medvodah). MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 25. marca, ob 15. uri: »Matura«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Znižane cene. Nedelja, 26. marca, ob 15. url: »Prodana nevesta«. Znižane oene. Ob 20. url: »Na ledeni plošči«. Znižane oene. Ponedeljek, 27.: Zaprto. Torek, 28.: Aida. Gostovanje g«. Mttrovl-čeve in gdč. Majdičeve. Red A,
Is SK LJaUjuH. Danes, aa
igrajo Juniorji tekmo na našem Igrišču s
Svobodo. Ob 14.30 naj bodo juniorji na
igrišču.
SK Roka. Jutri v nedeljo ob pol 14. naj bodo juniorji v naši garderobi za predtekmo z Grafiko. Ob 15. naj bo tamkaj L moštvo. Postava na običajnem mestu.
SK Grafika. Popoldne ob pol 15. trening vseh aktivnih igralcev na igrišču Ilirije za Kol-nsko tovarno.
— Občni zbor SK Bratstva. V nedeljo, dne 26. ob 9. dopoldne »e bo vršil oOčrd zbor SK Bratstva v prostorih Kazine na Jesenicah. Udeležba je za vse člane strogo obvezna.
Občni zbor drsalnega saveza. Jugoslovenski drt^alni savez bo imel občni zbor dne 30. aprila ti. ob 9. dopoldne v prostorih Jugoslovenskega olimpijskega odbora v Zagrebu, Gunduličeva ulica 22 a, pritličje desno z običajnim dnevnim redom. Pravico glasovanja imajo vsi redni člani ki so zadostili obveznostim po saveznih pravilih. Predloge članstva je treba predložiti upravnemu odboru najkasneje 14 dni pred občnim zborom. Ce bi ob določeni uri ne bilo zbran h dovolj članov, bo pol ure kasneje nov občni zbor ne glede na število prisotnih.
Snežne razmere
t dne 24. HL 19«
Rateče-Planlca 870 m: —2, sne«, 20 cm
pršiča 15 cm podlage, Planica Slatna 950 in: —2, sneži 20 cm
pršiča, 25 cm podlage, Pokljuka 1300 m: —2, oblačno, 30 cm pršiča, 50 cm podlage, Dom na Komni 1520 m: —5, sneži, 40 cm
pršiča, 145 cm podlage. Triglavska jezera 1683 m: —6. sneži, 35
cm pršiča. 200 cm podlage, Dom na Krvavcu 1700 m: —6, aomča^
20 cm pršiča, 50 cm podlage. Velika planina 1558 m: —3, solnčno, 45 cm
snega, prisojno sren. osojno pršič, Dom na Korošici 1808 m: —12, aonlčna,
200 cm snega, pršič, Kocbekova koča 1744 m: —12, delno oblačno, 200 cm snega, pršič, Modrska planina 1344 m: —8, delno oblačno. 65 cm snega, pršič. Peca 1654 m: 0, sneži 100 cm snega.
23. ni. 1939 Mozarska planina 1333 m: —8, solnčno 65 cm snega, prisojno sren. osojno pršič.
Dom na Kofcah 1400 m: —8, solnčno, 60 cm snega, sren.
Iz Kranja
r— Koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske v Kranju. Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice bo koncerti-rai v soboto 1. aprila ob pol 9 zvečer v veliki dvorani kranjskega Narodnega doma. Na koncertu bo sodeloval pianist Marijan Lipovšek, ki bo zaigral Chopinovo polonezo v cis-molu in Foersterjevo »Koncertno parafrazo« na Vilharjevo pesem »Po jezeru bliz' Triglava«. Prof Lipovšek spremlja tudi koncertno pevko Ljudmilo Polajnarjevo, ki bc zapela tn Lajovčev« samospeve. Matični pevski zbor bo izvajal pod vodstvom ravnatelja Poliča vrsto najlepših naših mešanih zborov. Na koncert opozarjamo Kranjčane ter vso bližnjo oko. lico.
r— Kino Narodni dom prikazuje danes in Jutri ob 4, pol 7. in pol 9 uri razkošni operetni velefilm »Rosalie« Najiepša filmska opereta sedanjosti! (—)
Križanka št. 67
Besede ponujiijo:
1	jH	2	P	4	5		K	6
7	8	n	9			iS	10	
11		12		f!	Ti"*	14		
			13	lb		17		
18		•i'-.'	19		20	M	21	
	v	22	i			23		
M	24							SSsZt- n ser ■
25	'.Jj-'*.' jgr-'-/	26					' -Sil"—J'	27
28	29		30			'Vir*,	31	
32		33	m:			34		
35			36		37			
38		: -A ""-!	39~	40			41	
		l!				J	; N>-s£>	
Vodoravno: 2) Mesto v Južni Srbiji, 7) glasbena nota 9) vodna žival, 10) kazalnl zaimek, 11) sorodnik, 13) mesto v donavski banovini, 15) osebni zaimek, 17) štev-nik, 18) osebni zaimek, 19) ptica pevka, 21) pogojni veznik (okrajšan), 22) pripadnik potepuškega naroda, 24) slovenski tenorist, 26) število, 28) osebni zaimek, 30) domača žival, 31) nikalnica, 32) nesvo-boden človek, 34) hrvatski basist, 35) azijska država, 37) italijansko mesto, 38) predlog, 39) vrsta pesnitve, 41) električna enota, 42) vrsta pesnitve.
Navpično: 1) Mesto v Južni Srbiji, 3) pasja pasma, 4) egipčansko božanstvo, 5) japonski otok, 6) slog, 8) vozilo, 10) težin-ska enota, 12) povratni zaimek, 14) veznik, 16) mesto v Maroku, 19) mesto v Ukrajini, 20) svetopisemsko ime. 22) glasbena nota, 23) mu tast, 25) hrvatska reka, 27) interval, 29) interval, 31) rimski cesar, 33) kem. znak za prvino, 34) predlog, 36) mesto v dunavski banovini, 37) moški glas, 40) predlog.
Iif'iwv	št. 66
Vodoravno. 1. Klistenes, 7. ki, 8. DN, 9. Ma. 10. ia, 12. ano, 13. Ivo, 15. kor. 17. por, 19. smo, 21. Anam, 23. Maon, 24. ep, 25. Ra, 26. Ovid, 30. jata. 33. vid, 34. mrk, 36. Bog, 37. ata. 39. one, 41. CH, 43. in, 44. so, 45. ia, 46. Okia ijan.
Navpično. 1. Id, 2. Idn, S. snop, 4. emir, 5. nav, 6. si, 7 kakavovec, 11. Akonkagua, 12. ara, 14. osa, 16. on, 18. os, 20. MO; 22. med, 23. maj, 27. vi. 28. Idi 29. ar, 3L abe, 32. to, 34. mana, 35. kosi, 38. Tit, 40), noj, 42, medmet^ 45. veznik,
14uHiirni pregled
Študija o slovenski fonetiki
F r. Bezlaj, Oris slovenskega knjižnega izgovora
Znanstveno društvo v Ljubljani je pravkar izdalo kot peto knjigo Razpav svojega filološko-lingViStičnega odseka študijo Fr. Bezlaja »Oris slovenskega knjižnega izgovora« (128 str., s številnimi risba mi v tekstu in reprodukcijami rentgenskih poenetkov ter z diagrami na posebnih prilogah). Pisec se je v p.aškem laboratoriju za eksperimentalno fonetiko pri prof. dr. J. Chlumskem seznan.1 z načeli in metodami fonetičnega raziskavanja in je podvrgel s'o venski knjižni izgovor eksperimentalnemu raziskavanju glede njegovih fonetičnih kvalitet m kvantitet. Flod tega smotrnega in pri nas novega znanstvenega dela je navedena študija, ki se je dostojno uvrstila med lingvistične publikacije Znanstvenega društva.
Za svoje eksperimente je pisec izbral nekatere mlade izobražence, ki potekajo iz območja centralnih slovenskih narečij in so študirali v Ljubljani Ker Slovenci še nimamo ustaljenega književnega izgovora. je proučevalec vzel za pod'.ago izgo vor v Ljubljani zraslih inteligentov, ki kaže enake smernice jezikovnega razvoja, saj se ljudje iz perifernih pokrajin (šta-jer"i ln Primorci) nikdar ne nauče melodičnega akcenta ki je kasten centralnemu j govoru, čeprav se sicer še toliko prilagode
njegovim drugim značilnostim, zlasti še v konzonantizmu.
Pisec obravnava najprej konzonante in kaže na dolgi vrsti skic, kakor tudi na rentgenskih skiagramih njihove fonetične lastnosti, pri tem pa jih tudi lingvistično karakterizii a in vrednoti. Drugi del Bez-lajeve študije obravnava z enako natanč-noitjo izsledke fonetičnih eksperimentov s s.ovensivimi vokali. Poleg skic so tu re-producirane fotografije ustnic pri izgovoru posameznih vokalov, na posebnih prilo. gah pa so rentgenski skiagrarru Nadaljnje poglavje je posvečeno kvantiteti t trajanju) posameznih vokalov, akcent in melodija pa zaključujeta to, za lingviste močno zanimivo študijo. Melodija slovenskega književnega izgovora je prikazana na vrst; kirnografskih zapiskov m eksperimentalno pridobljenih diagramov, čijih krivulje kažejo vzpon in padanje posameznih glasov. Francoski resorne ob koncu knjige omogoča tudi tujcem znanstveno upo abo pridobljenih Izsledkov.
Po Isačenkovi knjigi »Narečje vasi Se le na Rožu« je Bezlajev «Oris slovenskega knjižnega izgovora« v kratkem času že druga tehtna filološko-lingvistična publikacija, ki je v čast slovenistiki in ki oo nedvomno vzbudila tudi pozornost tujih slavistov.
Dva nemška slavistična casspisa
S pravkai izišlim 5—6. zvezkom je zaključila osmi letnik revija »P r a g e r Rundschau«. Ob koncu zvezka čitamo drobno opazko, da »Piager Rundschau« preneha izhajati. Tako pišemo obenem s poročilom o njenem osmem letniku nekro-log reviji, ki je v nemškem jeziku častno, objektivno in pravično predstavljala nemškemu in tujemu svetu nek ianjo Češkoslovaško in njene težnje. » Prage r Rundschau« je ugasnila, kakor toliko časopisov in ilustracij, ki so bili tesno zvezani z obstojem CSR. Revijo je ustanovil znani zgodovinar in bivši zunanji minister dr. Ka-mil Krof ta. Njen dejanski urednik pa je bil kulturni referent bivše »Prager Presse« A. St. Magr, znan po svojem razgledanem in objektivnem poročanju o kulturnih zadevali slovanskih narodov.
Zadnji zvezek te revije so dogodki močno prehiteli, saj so celo tedniki zaostali za njihovim tempom. Tako prinaša ta dvojni zvezek danes že neaktualno razpravo »Die neue Tschecho-Slowakei« in J. Kolafika »Das Wirtschaftsleben in der neuen Tschecho-Slowakei«. Zato je trajnejšega pomena zgodovinska razprava J. Kveta »Der Liber viaticus des Johaain von Neumarkt« ali pa J. Neustupnega pregled dvajsetletnega prehistoričnega raziskovanja v ČSR. Izmed ostale vsebine naj posebej opozorimo na M. Rutteja nekrolog Karlu Capku. Izmed razprav v ostalih zvezkih poslednjega letnika te revije naj bodo zabeležene študije: O problemih in literarnih stvaritvah baroka (J. B. Čapek), O češkoslovaškem ljudskem rezbarstvu (Ferdiš Duša), T. G. Masaryk in ruska miselnost (Jifi Horak), Slovaška proza v povojnem času (Andrej Mraz), Filozofska stremljenja in stvaritve v Masarykovi de-
želi (L. Silberstein), Češko baročno pesništvo (J Vasica). Temeljito in stvarno £© bili v tej revij; politični, gospodarski, znanstveni in kultura, pregledi.
Zdelo se je, da bo »S 1 a v i s c h e Rundschau« ki sta jo izdajala Franc j Spina in Eugen Rippl, po obsežnem, svojemu pokojnemu uredniku prof. Spini posve čenem zvesku prenehala izhajati: sedaj se je izdajanje te revije, ki je pravkar nastopila enajsti letnik, oprijel Slovanski institut v Pragi in ji dal značaj »informativnega in kritičnega časopisa za sedanje življenje slovanskih narodov«. Pravkar izišli 1—2 zvezek prinaša uvodno besedo predsednika »Slov. instituta«, univ. prof. dr. M. Murka. Starosta naših slavistov poudarja namen in pomen revije s takim programom in omenjajoč, da je bilo nadaljnje izdajanje »Slavische Rundschau« ogroženo, pravi: »Slovanski institut v Pragi, ki skrbi za kulturne in gospodarske odnošaje s slovanskimi in sosednimi deželami, je smatral za dolžnost, da sprejme pod svoje okrilje tako dobro uvedeno in zaželjeno revijo. Odločilno je bilo tudi to, da je bil četrtletnik za raz-iskavanje germansko-slovanskih kulturnih stikov »Germanoslavica« ustavljen, a ne po krivdi instituta, ki je ta izrazito znanstveni organ podpiral moralno in gmotno. V takih okoliščinah je bilo zaželjeno in potrebno, da bi bil svet smotrno, nepristransko in naglo informiran o stalno rastočem pomenu kultur vseh slovanskih narodov in sdoer v jeziku njihovega največjega soseda, v katerem so nekoč Herder in Goethe, Jakob Grimm, L. v. Ranke in drugi nemški romantiki predstavljali Slovane Nemcem in drugim kulturnim narodom.«
»SiavtsctM Rundschau« je obenem s novim Izdajateljem dobila tudi novo uredništvo, ki je dalo reviji več živahnosti in zato nekoliko popravilo njeno, za informativno-kritični organ morda preveč akademsko obličje. V obsežnem dvojnem zvezku, ki leži pred nami, je izšel kratek, toda vsebinsko iz globokega zajet članek Jana Mukarovskega o Karlu Capku, Jer-zy Stempovvski piše o včerajšnji in današnji poijski inteligenci, Rudo Brtau prikazuje sodobno slovaško liriko, profesor ljubljanske univerze dr. K. Ozvald pa podaja pregled dvajsetletnega razvoja slovenske pedagogike v Jugoslaviji Iz spisov nedavno umi lega genialnega ruskega režiserja K. S. Stanislavskega je objavljena razprava »O igralčevem rokodelstvu«. Konstantin N. Bobčev pa prikazuje državo in gospodarstvo v Bolgariji. Ves ostali, torej pretežni dei zvezka je odmeijen kroniki in informaciji, in prav to je dalo reviji posebno živahnost in mikavnost. Iz dolge vrste člankov omenjamo samo tiste, ki imajo splošnejši značaj ali se tičejo jugoslov. kulture. Tu ie predvsem članek o pripravah za tre'j: mednarodni slavistični kongres ki naj bi bil septembra
v Beogradu, dalje SmUje MlSičev« članek
i o največjih javnih knjižnicah v Beogradu, A. Bema prispevek »Rusija in zapazi«. A. Briicknerja referat o študiji Kurta LUcka »Der Mythos vom Deutschen in der polni-schen Volksiiberlieferung und Literatur«, Jaroslava Malija pregled »Češko-slovaška literatura v srbohrvaščini v letih 1918— 1938«. Krešimira Georgijeviča prispevek »S: bskohrvatsko narodno pesništvo v polj. skem prevodu«, Dušana Stojanoviča referat o knjigi »Jugoslovenska misao« i. t. d. Za slavistični svet je posebno važno nadaljevanje bibliografije, ki ji bo novo uredništvo posvetilo posebno pozornost, v tem zvezku zavzema str. 85-121. Zastopana so tudi slovenska periodica.
»Slavische Rundschau« je zlasti v sedanji, »aktualizirani« ob iki važnega pomena ne le za medsebojne stike slovanskih narodov. marveč tudi za njihove vezi z velikim nemškim so-e^om Najnovejši dogodki so na to revijo postavili vprašaj in bo treba počakati kakšna bo nadaljnja n ena usoda, kakor tudi usoda praškega »Slovanskega !nst:tuta« tn ostalih ncpo-vih publikacij.
radijske postaje, pevski zfcur lz Puzauaja
L L d. Podrobne podatke daje Secrčutnat du Festival de ia S. I. M. C., Warszawa, Sdenkievvicza 8, Fiiharmonia do L aprila t. L
Rcsetta Pampanlni v Lfubljani
Italijanski narod, ki je znan po ,-voji izredni ljubezni do umetnosti, posebne še
I glasbene, imenuje Pampaninijevo *naša ! Rosetta«. Ta vzdevek dokazu ie dovolj veliko hvaležnost najslavnejši pevki, ki je j kdaj uveljavila v Evropi in na vsem svetu sloves italijanskega liričnega petja.
Svetovna kritika v Mi v Pampaninijevi enega najlepših in najdragocenejših sopra. nov, kar jih poznamo. Dirigent milanske Scale Toscanini jo je odkril na majhnem provincaalnem odru, spoznal redke odlike njenega glasu te jo pridobil za mi:. uisko Scalo.
Pampanin jeva je hitro p->vrp 'a na svoji umetniški poti. ki jo je vo i la na odre svetovnih gledališč Njen sloves ni plod srečnega naključ a temveč v pravem smislu besede: umetni'kega zano?a, inteligence z'atega grla, dolgega študija velike pevske ku ture in ljubezni do umetnosti.
Med njene najboljše ustvaritve spadata Puccinijeva lika; Butterfly in M:mi. Poleg teh pa je nepozabna v partijah heroin:
Predore. Adrienne Lecouvreur, V al; v To-sce in drugih. V operi Anoree Chenier je pela skupno z Gigliem in zablestela p^leg tega. slovitega pevca z umetnostjo svojega petja in pretresljive igre. Njeni operni nastopi sc> vselej zmaga resnične umetnosti.
V Evropi je dosegla v zadnjem času izredne uspehe na švedskem, kjer kritika ni mogla prehvaliti sugestivn« sile njenega petja in č« ra njene igre. Vladarji in predsedniki v Evropi ir Ameriki, ti poklanjajo v znak svojega priznanja dragocene darove in odlikovanja švedski kralj jo je nagradil za koncerte, ki jih je pela z zlatim oblikovanjem »Litteris et Arti-hus« najvišjim priznanem: ra?en nje ga ima izmed ženskih umetnic -imo še Greta Garbo Tudi norveški kralj .ia je poklonil zlato oblikovanje. Po njenem nasto. nu v beograjski operi jo je odlikovala naša vlada z redom sv. Save.
Rosetta Pampanini je zadnja dedinja velike in strastne lirike, vzrasle na ita-janskih tleh, kateri so znala dati izraza največji pevski umetniki preteklosti.
Zapiski
Repriza »Wertherja« z go. Gjungjenac.
Repriza Massenetovega »VVertherja« z go. Gjungjenac v vlogi šarlote je bila ena najlepših in najbolj ubranih predstav v letošnji sezoni. K temu so pripomogli poleg gostje vsi sodelujoči ob zvočnem sviranju in diskretnem spremljanju orkestra. Dirigent g. Neffat je izpilil netočnosti posebno v poslednji sliki ki je na premieri zaostajala po učinku, režiser g. Zupan pa 1e posegel v božično sliko in VVertherjevo umiranje z utemeljenimi spremembami v igri in dejanju. Z gostjo je lik šarlote v mnogem pridobil ne da bi ga bila gospa Gjungjenac postavila na drugačno osnovo, kakor smo jo videli pri ge. PavlovčičevL Ta vloga ni niti briljantna ali razgibana po igri, niti posebno učinkovita po pevskih zahtevah. Motiv pisemske scene za poslušalca ni več nov, saj ga pozna iz »Manon« in »Onjegina«, združitev obeh koprnečih, od usode preganjanih bitij v poljubu pa tudi po sili izraza ne dosega (in po s. islu dejanja tudi ne more doseči) vzhičenosti v »Manon«. Kljub temu je ga. Gjungjenac instinktivno spravila v svojo vlogo toliko
smiselno utemeljenih podrobnosti, da je šarlota pred našimi očmi resnično zaživela. Gostja je pela vlogo brezhibno ( v hrvaščini) in umela s tenkočutnim podrejanjem pripomoči k rasti tiste vloge, ki ji gre v obravnavani operi prvenstvo: VVer-therju! G. Gostič je bil v reprizi še boljši kot pri premieri, če je to sploh še mogoče trditi Kajti v tej vlogi je dosegel tako nadpovprečnost. da bi ga imeli v spominu kot velikega odrskega pevca tudi, če nam ne bi bil doslej nič drugega dal G. Dol-ničar se je ponovno uveljavil v vlogi Alberta.	P. S.
17. festival Mednarodne družbe za sodobno glasbo bo v dneh 14.—21. aprila v Varšavi in v Krakovu. Program obsega med drugim vrsto simfoničnih in komornih koncertov v Varšavi in v Krakovu, koncert stare poljske glasbe v Marijini i cerkvi v Krakovu koncert poljske zborovske. solistične, orkestralne in orgelske glasbe, baletno gala predstavo v varšav-| ski operi, festival poljskih narodnih pe-l smi in plesov v krakovskem starem gradu. Koncerte bodo izvajali med drugim orkester varšavske filharmonije, poljske
C. B. VVind:
čedna tlpkarica
Moj prijatelj Aitreo, romanopisec, je bil zelo marljiv človek. Po cele ure je sedel za pisalno m.zo; če je bilo potrebno je delal tud. vso noč. V3ako jutro je deset minut telovadil, zbiral je vsakovrstne znamke ter je strastno rad igral šah Samo enega ni maral delati sam: pisati na pisalni stroj. Tipkanje mu je bilo muka. Rajš bi stradal nego da b. dal skaKuti svojim nežnim, živčnim prstom pc stroju. Pri tem je Alfred prav često svirr na klavir. Tudi za ping-pong se je zanimal. Znal je izborno ravnati z žogam. Toc* pisat s pisalnim strojem — to mu ni šlo nikakor Imel je sicer doma prav lobroga celo najbolji sistem, toda s tem je pisal ; nek drug: mlad mož ki jc prihajal dnevno k njernu, da razmnoži Alfredove roko-p se.
Nekoč mi je pripovedoval Alfred da ni zadovoljen z mladim možem Prvi<* dela počasi, drugič y>a ne prhaja točno Vzet« si hoče zato mlado .stenotipistko ki txj tem no : trotovo storila ve-* Alfred je odpustil mladega moža. ter je iskal po časopisu. mlado spretno stenotipistko Izmed ; osen in devetdesetih ie izbral plavokodro, : praciozno <Jamn k ni znala le s svojimi deset mi prsti blazno na?lo pisati, neg« tudi slepo tipkat s strojem.
Alfred je bil z novo nameščen ko prav za>iovolien in srečen. Zadovoljen ker je znala opraviti dvojno tega. kar je opravljal nj n prednik Tn srečen ie bil da je imel v svoji bMžini tako ljubko dekle dražeč no lepot >cr< k ga ie vzpodbujala k ne-j preftnn^mu delu.
j Neko1: ko časa nisem več videval svojega j pri iatelja. Prihajal ni k našemu stalnemu j omizju in tudi drugje ga ni bilo videti. Nekega dne sem potreboval neko knjgo, ki si je nisem mogel tako hitro priskrbeti. Nenadoma sem si domislil, da sem videl podobno delo nekoč pri Alfredu. In ker sem se nahaial baš v bližini njegovega stanovanja, poskočil sem gori k njemu. Stara dama, mati mojega prijatelja, mi je odprla ter me odvedla k Alfredu. Verovati nisem hotel svojim očem: videl sem svojega prijatelja sedeta pri pisalnem stroju ln tipkati.
»Ah, ti!« me je pozdravil, ozrši »e name, in mi velel, naj sedem. »Ne bodi hud spisati hočem samo stran do konca, potem sem ti na razpolago.«
Nisem se mogel otresti osuplosti. In ko je dovrš:l, sem začel: »Kaj pa je prav za prav s teboj? Saj te sploh nI več videti!«
»Čudiš se pač. je odvrnil prijatelj nekoliko raztreseno, »toda sedaj imam mnogo opravka; ne pridem skoro od doma.«
»Kar me preseneča pa še bol],« sem dejal z začudeniem, »je delstvo, da pišeš sam s pisalnim strojem Delaš to češče — ali je to danes le slučajno?«
»Ne, ni kaka izjesma.« je dejal mirno. »Tipkam sedaj celo prav mnogo, skoraj vse svoje rokopise si pišem sedaj s strojem.«
»Si svoio stenotinistko odpustil? AH je ona tebe zapustila?«
»Ničesar izmed tega. Oženil sem se Z njo.«
»Tako! Čestitam! In kje je tvoja soproga?«
»Trenutno je pri šivilji in si poskuša novo obleko ... <
čile beograjski sejem
1. — 8. aprila 1939» veliki mednarodni salon av-
...... 111......................... tomebilov in motornih koles
z razstavo potov in turizma
15.-24* aprila I939« veliki mednarodni splošni
spomladanski vzorčni sejem
Cca 1*000 razstavljalcev iz države in inozemstva.
NajhitrejSa orientacija v izbiri blaga. Razširjenje
poslovnih zvez.
50% popusta na železnicah in ladjah. Pojasnila daje:
BEOGRAJSKI SEJEM
poštni predal 538, Beograd — Telefon št. 28-526 in 28-802.
L. WLNDER:	30
Roman o Francu Ferdinandu
(Avtortziran prevod)
in spoštovanju molčali, zadaj pa, v globoki dolini, je klical grmeč zbor: »Cesar! Cesar!« Franc Ferdinand si je mislil: »Ljudstvo je veselo, dolgo časa je hrepenelo po močnem cesarju. Izpregovoriti moram nekaj zahvalnih besed.« Tedaj je zagledal na preprogi, ki je segala od daljnih gora čez vso dolino prav na postajni pločnik, dva častnika, ki sta z opotekajočimi se koraki zelo nespoštljivo prihajala bliže in bliže. Postajala sta čedalje večja, in zdajci ju je spoznal: bila sta cesarjevič in Oton, pod pazduho se držeč sta kolovratila proti njemu, cesarjevič je prešerno vzel šopek, ki je ležal na mizici zraven Franca Ferdinanda, in dejal: »Ser-vus, Franci, spet sem živ, ni se ti treba več truditi zaradi mene, kar v Prago se vrni, Oton se pelje z menoj na Dunaj.« Ves v potu se je Franc Ferdinand zbudil, takoj spet zadremal in spal nekaj ur globoko in brez sanj.
Na Dunaju ga je čakala dvorna kočija, očeta in matere pa ni bilo. Omamljen od spanja se je odpeljal na Favoritsko cesto. Žalne zastave so visele tu mnogo bolj gosto kakor v Pragi, palača roditeljev na Favoritski cesti je bila razobesila dve žalni zastavi in razen tega še črnorumeno na pol droga. Franca Ferdinanda so odvedli v spalnico, kjer je prenočeval, kadar je bil na Dunaju, oče in mati sta že spala, brata in sestre so spali, samo osebje je bilo še pokonci. Franc Ferdinand je odslovil grofa Wurmbranda in legel spat. Te noči ni hotelo biti konca. Težka črna zastava je časih udarila po oknu. Franc Ferdinand je bil strahovito truden in zaspan. Zaspati pa vendar ni mogel. Mučno počasi
so minevale ure. Pozabil je, da ne sedi več v brzem vlaku, manjkal mu je ritem drevečega vlaka, rožljanje železja in žvenket šip. Z zaprtimi očmi je gledal, kako je postajal zrak mlečno svetal, neskončno visoko in širno, mlečno svetlo nebo se je bočilo nad njim. Pomislil je: »To je velika noč. To je nebo, kakršnega nisem še nikoli videl. Papa spi. Ne smem ga zbuditi, mirno moram ležati, dokler ne pride jutro. Mirno ležati, z zaprtimi očmi, mirno čakati.« Toda nestrpnost ga je davila, ga metaal sem ter tja, cepetal je in brcal.
Čez mnogo ur, pri zajtrku, je nazadnje videl očeta. Nadvojvoda Karel Ludvik je bil v cvetli-časti domači halji. Mati je bila že oblečena, nared. da se odpelje z doma. Spoštljivo se je sklonil Franc Ferdinand nad njeno roko in jo poljubil. »Ob desetih si poklican k cesarju«, mu je šepnila. — »Na-jej se, kakor je treba«, je rekel oče, »hudo zbit si videti po nočni vožnji. Ves sirast si. Kaj je novega v Pragi?« Franc Ferdinand je čakal. Oče je govoril o nevažnih rečeh, ali mar ni vedel, da sin komaj diha od vročičnega pričakovanja, ali je bilo to namen ali neskrbnost, ki ni ničesar slutila? Oče je govoril o cesarjevičevih zadnjih lovih. Dne 9. januarja se je bil peljal cesarjevič s cesarjem v Neu-berg na lov. Da. Torej davi so dovolili časnikom, da smejo poročati, da cesarjevič ni umrl za kapjo, ampak da je izvrši! samomor. »Samomor?« je za-vpil Franc Ferdinand. — »Da, na žalost, samomor«, je potrdil oče. A tega. da so našli v cesarjevičevi spalnici tudi truplo mlade baronice Vetsere, tega ljudstvu ne bodo povedali. Čemu tudi? Pohujšanje je že tako dovolj veliko. Krasno, krasno se je držala cesarica. Nad vse imenitno. Naj govore ljudje kar hočejo, a včeraj se je imenitno držala.
Po zajtrku je oče rekel: »Torej napravi se. Franci. Ob desetih si naročen v avdienco. Ne bodi razburjen, cesar te ne bo snedel. Čez nekaj minut te odslovi.«
»Zdaj mi pove«, je mislil Franc Ferdinand. »To je trenutek « Z bleščečimi očmi je pričakujoče gledal očeta. Toda oče je vstal in si prižgal smotko,
rekoč: »Zdaj se moram obleči. Torej Bog s teboj, Franci. Vzemi Wurmbranda s seboj ,da te spremi v avdienco. Bog s teboj.«
Odšel je. Mati je ostala. »Mama!« je hotel Franc Ferdinand zavpiti, zarjoveti — »Mama! Zakaj nič ne reče? In zakaj ti nič ne rečeš? Ali se odpove ali se ne odpove? Znorel bi človek!« Srce mu je razbijalo kakor železno kladivo. Ustrašil se je materinega molka, še bolj pa svojega lastnega. Vprašati ni mogel. Ni mogel, ne in ne... Jeza in sram sta mu zapirala usta. Mati ga je dobrohotno gledala. »Pripravi se, Franci«, je dejala, »k cesarju ne smeš priti prepozno, zelo mučno bi bilo. In nikar se ne boj, nič se ti ne bo zgodilo.« Govorila je kakor oče, ni mu pomagala, očividno ni vedela, da je vse v njem kričalo na pomoč. Poljubil ji je roko, vstal in se napravil.
Hrabril se je. »Saj je vse dobro«, si je prigovarjal. »Oče in mati nič ne rečeta, ker sama še nič ne vesta. Najbrž mora cesar odločiti. Cesar sklene, kdo bodi prestolonaslednik. In jaz sem poklican v avdienco. Sam, brez papana. To je dobro znamenje. Zelo dobro znamenje. Čez eno uro bo vse odločeno.«
Deset minut pred desetimi se je pripeljal na dvor. Straža je pozdravila z orožjem. Boben je za-brčal. V dvorani, kamor so ga peljali, je imel nadvojvoda deset minut časa, da se zbere. Zraven, v svoji delovni sobi, je sedel cesar. Pribočniki, uradniki najvišjega dvornega urada so tiho, po prstih hodili skozi sobano. Franc Ferdinand je komaj vedel. kdo je govoril z njim. kdo mu je hotel drugo-vati. komaj se je zavedal, da so se vse oči napeto, radovedno dobrikavo in plašno upirale v njegovo visoko, šibko postavo, vročično je čakal odločitve — in hkratu je bil v njem strah, kakršnega še ni pomnil, strah pred strogo, težko, odločilno preizkušnjo »Ničesar ne morem«, je s tesnobo mislil sam pri sebi, »ničesar ne vem, strašno sem neveden. Če me kaj vpraša ... niti sanja se mi ne, o j ničemer se mi ne sanja. Kako je ime avstrijskemu I ministrskemu predsedniku?« S silnim naporom je I
| iskal po svojem spominu. Avstrijskemu ... aha! Taafe! Grof Taafe, spominjal se je, saj ga je bil videl pri raznih slavnostih, nekajkrat je bil celo govoril z njim, takšen je bil kakor rjava opica, grof Taafe. In kdo — stoj! — kdo je ogrski ministrski predsednik? Ogrski ... ogrski ... grof Tisza! Hvala Bogu. Obe imeni si je bilo lahko zapomniti, začenjali sta se s T. In kdo je minister vnanjih zadev? Minister vnanjih--
Ura se je oglasila, vrata so se odprla. Točno ob desetih so odvedli Franca Ferdinanda v cesarjevo delovno sobo.
Cesar, ki je dotlej sedel za mizo, Je vstal in šel Fnancu Ferdinandu' naproti. Nadvojvoda je bil šele malokrat videl cesarja in tudi tedaj le v veliki družbi, kadar sta bila oče in mati z njim in bratje in sestre okrog njega. Samega ga ni bil cesar še nikoli sprejel. Cesar je bil od daleč podoben očetu; vendar Franc Ferdinand ni imel pomirljivega občutka, da stoji pred sorodnikom, očetovim bratom. Strah in spoštovanje, ki ga je čutil pred cesarskim veličanstvom kakor vsak avstrijski častnik, sta stiskala mlademu nadvojvodi srce in ga spravljala v zadrego. Težko je bilo prenašati strogi pogled cesarjevih sinjih oči, Franc Ferdinand je maloduš-no čakal prve besede. Cesar mu je podal roko. Franc Ferdinand se je sklonil nad malo, nežno roko in jo poljubil. Nato se je drznil pogledati cesarja. Gosti, košati beli brki, bela »cesarska brada«, široki, vsakdanji nos, nagubančeno čelo, preširoki, veliki obradek, ves obraz se je zdel nadvojvodi nelep; vendar se je zavzel nad dostojan-stvenostjo, ki je ozarjala cesarja. Kakor navadna je bila očetova vnanjost v primeri s cesarjevo! Cesar je stal v neposnemljivo svobodi drži, ki ni bila ne strumna ne malomarna, pred bledim nečakom. To ni bil oče .potrt od nesreče in upognjen od gorja; bil je obrzdan mož, ki je skrbno skrival breme žalosti in trepet rok, ki so bile snoči pre-stregle bolest čela in jo podpirale do belega dne. »2e toliko gub!« je pomislil Franc Ferdinand »Toliko gub in gubic, ko mu še ni šestdeset leti«
Delavna Zveza gospodinj je zborovala
Vztrajno delo za povzdigo naše družine
niull
Ljubljana, 24. marca.
V svojih društvenih prostorih v Gradišču so včeraj zborovale članice Zveze gospodinj. Lepo obiskanega zborovanja, ki ga J« vodila ga. Vika Kraigherjeva, so se udeležile poleg lepega števila članic tudi mnoge zastopnice drugih naših ženskih organizacij, med drugimi predsednica drav ske sekcije J2Z ga. Mira Engelmanova, predsednica S2D ga. M Inka Govekarjeva in predsednica »ženskega Pokreta« ga. Cirila štebi _ Pleškova.
Predsednica ga. Vika Kraigherjeva Je po oddoižitvi spominu nekaterim v preteklem letu preminil im članicam v glavnih obrisih zajela društveno delovanje, ki je potekalo v smeri vseskozi praktičnih priza devanj. Dosiedna svojemu namenu se Je zveza posvečala tudi v preteklem letu pO-vzdigi gospodinjstva tn gospodarskemu, socialnemu ter kulturnemu napredku gospodinj. V cilju koristnega izobraževalnega dela je prirejala pod vodstvom strokovnjakinj dobro obiskane tečaje posebno za zdravo in smotrno prehrano, na katero sedanji čaf polaga toliko važnost. Take tečaje je zveza prenesla tudi na zapuščene podeželske kraje, ki so tega še posebno potrebni
Kako na biroko Je zveza razpredla svoje d«io, ae je zrcalilo iz Izčrpnega poročila tajnice gdč. Cilke Vovkove. Naj iz obširnega poročila povzamemo le najvažnejše.
Zrcalo dela in napredka naših gospodinj )e bdi pod spretno roko ga Anice Kroplvnikove urejevan list »Gospodinja«, ki ae zvesto drži svoje strogo strokovne smeri Pod Idejno voditeljico društva, predsednico go. Viko Kraigherjevo, pridobivajo društvene ideje na svoji moči. Pred dvema letoma na svetovnem ženskem kongresu v Dubrovniku predlagano gospo-dinjsko-gospodarska komisija je bila na lanskem kongresu v Edinburghu iz pro-vizorne prevedena v stalno komisijo in za njeno podpredsednico poleg predsednice Poljakinje Huberove imenovana predsednica Zveze gospodinj ga. Kraigherjeva. To delo ki ta uspeli sta obenem viden znak zvezdnega sodelovanja v JŽZ, ki je priključena k internacionali ln v kateri utrip-lje preko Jug>cslovenske gospodinjsko-go. spodarske komisije odločilna iniciativa najbolj delavne dravske sekcije. Tu se sprožajo pereča vprašanja zaščite naših deklet, poselskih šol, starostne preskrbe gospodinj ln druga.
Mimo tega je zveza kakor rečeno posvečala vso pozornost nadaljnl Izobrazbi gospodinj z rednimi sestanki, predavanji, tečaji, ekskurzijami. Na ljubljanskih ve-lesejmlh je prirejala že tradicionalne razstave. Kakor se je delo zveze razčlenjalo in osredotočalo okrog posameznih odsekov ,je tudi gospodarski odsek pod načel.
stvom ge. Vide Lapajnetove izvedel velikopotezno delo z znano grozdno akcijo, ki so jo brez pridržka odobravala o<bla-stva, prodajalci ln kupci, saj je bila lep primer gospodarske pomoči pridelovalcu ln oskrbe cenenega sadja potrebnemu kupcu. Sporazumno z dobavitelji Je bil uveljavljen dogovor z gospodinjami glede cene, dolge pravde pa so obrodile zamisel bližne razstave pod geslom »Mleko v gospodinjstvu tn gospodarstvu«. To zamisel bo Zveza realizirala V tesni zvezi z delom gospodarskega odseka je bilo delo tržnega odseka pod vodstvom ge. Marice Kobetove. Ta odsek Je vestno nadzoroval red na trgu ln bil v stalni zvezi z mestnim tržnim nadzorstvom, pa mu je tako uspevalo odpravljati marsikatere nevšečnosti, obenem pa tudi vzpostaviti potrebne stike s kmečkimi prodajalkami, kj so ime le marsikatere pritožbe na račun prekupčevalcev.
Pri vsem tem koristnem delu pa odbor-nice aveze ne pozabljajo pomnoževati vrst svojega članstva v zavesti, da bo borba za pravice gospodinj lažja z združenimi močmi ln da se bo le na tak način mogla dvigniti naša družina ln s tem ves narod. V bodoče bodo po Iniciativi predsednice poeti ve le akcijo za lasten dom gospodinj, ki Je bila ob drugih skrbeh ln potrebah v zadnjem času potisnjena nekoliko ob stran. 2e od ustanovitve zveze dalje obstoja poseben sklad za dom Članice nameravajo ustanoviti poseben odbor, katerega vodstvo misli na prošnjo odbora prevzeti ustanoviteljica mlada in Izkušena gocspodarstvenica ga. Josipi na Oudnova Poleg društvenim potrebam naj b* dam služil tudi osamelim ln onemoglim gospodinjam kot prijetno domovanje r zapu-Sčenostl starih let
Poročilu blagajničarke ge. MTle Vldmar-Jeve, tz katerega Je bilo razvidno zadovoljivo stanje blagajne. Je sledil pozdrav ge Mire Eogelmanove, ki Je pozdravila zvezo y Imenu J2Z nato pa so bdle volitve, v katerih so bf!e ponovno pod vodstvom predsednice Vike Kraigherjeve Izvoljene vse druge zaslužne članice starega odbora, na novo pa še ge. Hvatalova ln Koc-jančičeva.
Med slučajnostmi Je bil novi odbor naposled poverje- z nalogo priprave vsega potrebnega za dom gospodinj. Usvojen je bil predlog ge. Cirile Stebd-Pleškove glede vzpoetavitv stikov zveze s članico Kmetijske Zbornice. Ponovno je padel predlog poživitve akcije za znižanje mestne trošarine na sadje, ki Je baje 5 krat višja kakor v Zagrebu. Obnovljena pe Je bila tudi zahteva, naj mestna občina vendarle pri Inšpekciji nastavi žensko strokovno moč, od katere si gospodinje obetajo več pozornosti in upoštevanja do zahtev gospodinj.	—nkn—
Prijave za Oplenac se zaključujejo
Kdor se še nI odločil, naj stori to do S* aprila
Ljubljana. 24. marca.
Eno najlepših letoSnjžh potovanj bo goto-»O romanje Ciril-Metodarjev na Oplenac. Kavno za bmkotštne praznike v maju bodo lahko spoznali pok naj iino od Ljubljane do MUKienovca, še zlasti pa bodo uživali ob piekrasnuh razgledih z Oplenca. Doba je p* tudi taka, da je mnogo umestne je, če usmerimo frvojet potovanja v večji meri v «*rčje
držav« kakor v inozemstvo. Prijave bodo kmalu dosegle žel jemo število in ker po zaključku ne bo mogoče nikogar več sprejeti. naj se blagovoli vsakdo čimprej odločiti. Bržčas bodo prijave zaključene 5. aprila. Prijave sprejemajo v Ljubljani: ge. Po-
točnikova ki Tomšetova v Slomškovi ulici 17. in 21 ter gdčna Hrovatmova pn bW gaijni Bonačeve trgovine v Selenburgovi ufa-Ci, v Mariboru ga. Lipoddova, v Celju go spa Prekorškova, v Novem mestu gosp« Vasščeva, v Kranju gdčn« Saša Lesarjeva, za Kropo ki K.aanno gorico g Vinko Pire, za Podnart in okolico Tone Fister, u rzbo dni ded Ljubljane in za Koluisko tovarno je prevzel poverjen i&tvo g. Lojze Trainpui. Poverjeniki in društva ki zbirajo pnjevc in denar, naj blagovolijo do 5. aprila apo točiti odboru, da uvrsti prijavljene« v rosni seznam Ponavljamo, da stane roznma » posebnim brzovlakom ter z avtobusom na Oplenac in nazaj v II. razredu samo 280. v III razredu pa 200 din. Prehrana: dve večerji, eno ko&ilo ki zajtrk v Beogradu stane 35 din, prenočil ina je od 15 do 50 din. Naj se tudi vsi prijavijo za prehrano in prenočišče, da bo lahko izletni odbor vse v redu poskrbel. Oni, ki v obrokih pošiljajo prispevke, naj navedejo n« položnici, za katen razred pošiljajo ki če plačajo tudi prehrano in prenočišče. Mnogoteri so namreč že poslali denair, • mso označili, za kaj. Zato naj pri prihodnjem nakazilu to navedejo.
D« bo izlet dobro pripravljen ki da bo ▼ redu potekel, prosi izletni odbor vse, naj sleherni strogo vpoštev« odborova navodila. Na vprašanja bomo odgovarjali v nedeljskih številkah »Jutra« m ob sredah v »Slovenskem Narodu« Vse želje pa Lahko sporočite poverjeniku, pri katerem ste se javili Slednjič ste vsi naprošeni. da čim prej vplačate določene zneske, ker a tem zelo olajšate delo zl ornemu odboru Vsi po magajmo, da bo letošnji izlet na Oplenac zares dostojen ki vreden svojega namena! Več prihodnjo nedeljo v »Jutru«.
. „1t*^	Odbor
Naklepi in vlomi širokopoteznih vlomilcev
Svoljšaka in Ziherla
Ziherlov svak je pojasnil njune pohode
škofje Loka, 24. marca.
Trgovski potnik Lojze Svoljšak in njegov vlomilski pojdaš Anton Ziherl sedita za zapahi, medtem pa sc preiskava o njunih grehih nadaljuje Oba ne priznata ničesar razen tistega, kar 9e jima neizpodbitno dokaže. Trajalo bo zato še dolgo časa, preden bodo odkriti vsi njuni pohodi. Medtem je orožništvo s Pn makovega privedlo v Loko tudi Svoljšakovo ženo. Lepo je oblečena in noče ničesar vedeti o rečeh, ki se čedalje bolj zgoscujejo okrog Svojšakovega doma V koliko so njene izjave točne, bo pokazala bodočnost. Trdo so prijeli tudi Ziherlovo ženo Ano. Uspelo je. da so zbraJi še nekaj novih ukradenih odej in pa zbirko pletov in rut, blago, ki je bilo nezacarinjeno. Čeprav pa Svolišak in Ziherl nerada kaj priznata, jima bržčas to ne bo mnogo pomagalo. kajti Ziherl ima srvaka Petra, lei razkriva z veliko vnemo vse, kar je ▼ »vera z ▼lomu
Peter pravi, da se je Ziherl ▼ začetku januarja zglasi! pri njem na domu ▼ večernih urah. Pod pazduho je nosil večji omot. Ne kaj dni prej sta se namreč bil« Peter ki Ziherl domenila, da bo Peter kupil od njega odeje in rjuh«, čo bi bale res poceni, Kat
je Ziherl zatrdil, da bo blago res ceneno, mu je naročil, naj le kaj prinese, vprašal ga pa ni kje bo to blago dobil. Ko je ta večer Ziherl omot razgrnil, je kupil Peter štiri velike dobre rjuhe, eno veliko lažjo rjuho ki posteljno pregrinjalo. Ziherl je že ta večer Petru po veda L, da je bilo blago ukradeno pri Thalerju in da deluje skupno z ne kim Lojzetom Svoljšakom iz Primsikovega pri Kranju. Rekel je. da imata take ključe, da lahko odpirata ki zapirata vrata, ne da bi ju kdo opazil. Vlamljata, je pravil Ziherl, kakor nanese, a vedno v trdi noči med 23. ki 2. uro zjutraj, ker je tedaj najmanjša nevarnost zaradi psov. Thaler je vih psov sta se bala. posebno doge. Vsa k ikra t če je lajal pes, sta « ali potuhnila ali psa nagnala ali pa preložila »ekskurzijo« do naslednje noči
Tisti večer je Ziherl ie omenfl, da ne krade samo pri Thalerju, temveč tudi drugod, in sicer perutnino, žito, oves in pa, kar je glavno, tudi denar. Pred kratkim naj bi bila vlomila v hišo škofjeloškega konjača Hafnerja. Domači so bili sicer od doma, a imela sta smolo in nista ničesar našla.
Čudno avanturo je doživel Svoljšak ▼ Italiji, k+m Jji ukradel denair. Svoljšakova tat-
predla Menda so ga zasledovali kar z motornimi kolesu uo pa se je tačas potuhnil v mrtvašnici, kjer j« prebil cele tri dm. Zavedaj se Je, da bi ga, kakor je po pripovedovanju Petra pravil Ziherl. takoj ustrelili, če bi ga prijeli. Uspelo pa mu je prestopiti mejo ki zbežan k nam nazaj. Začelo se je potem veselo življenje. Vsota svojih 50.000 ali morda celo 100.000 hr ni nikaka malenkost Denarja m manjkalo, življenje je bilo lepo n zabavno Svoljšak je imel tudi v načrtu pohod v Nemčijo.
Ko je Zihertl usodnega večera zapustil Petrov dom. se je Peter posvetoval z ženo, ali naj prijavita Zuherla orožnikom. Sporazumno sta sc potem odločila, da prijave Se ne bosta naredila ki to a razloga da morda doženeta ie kaj več o Qeprwhprav2i. Pe ter je vedel nadalje povedati, da mu je Ziherl pravil kako morata z Lojzetom na Silvestra nekje vlomiti ali odnesti železno bla-gajoo.
Kakor Je Peter trjarfl. je imel resen namen, zadevo prijaviti oblastvom, a »med je pomislek« zamudi tega. ker se ga jc bal Baje naj bi bri zagrozil Ziherl svojemu svaku z osveto. Ko je Peter, ki je bil do todaj še v službi v Kranju, dobil službo v Skofji Loki, ga je Ziherl putetil ki ga terjal naj mu plača blago. »Uk-adcnega blaga ne bom plačeval«, je dejad Peter Svak Ziherl se Je zaradi tega razhudiL de posebno pa se je
k )a Pater fcrtv, <k «a * be, kakor je zaprosil tudi v Skofji Loki Ker Je zagrozil Ziherl svojemu svaku, da bo dejansko obračunal z njim, je to Petra toliko razburilo, da je zgrabil za no* m za sekiro. Ziherl je bil namreč segel v žep ki Peter je mislil, da ga bo ustrefcl Peter )e tudi hotel navaliti na Ziherla. toda su mu to preprečili žena m mati. Da ne bi prišlo do »popada, sta ga zaprli vrhu tega v hiša
Vse od prvih dni v marcu Peter ni imel več miru. Pošteno se je bal Ziherla. Vedel je. da bodo vlomi ki tatvin« prej ali slej prišle na dam ki Ziherl bo najprej osumil njega, sorodnika, da ga je izdaL Peter je živel r domnevi, da ga bo Ziherl pobil pa si zato ni upal skozi gozdnate Gorajte Baje naj bi bila tudi Zihtidova žena govorila, da bo njen mod Tone že z vsakim obračunal. kdor bi ga naznanil Ako njemu samemu ne bi bila mogoča osveta. pa da ga bodo ubili njegovi tovariši Naposled * j« Peter odločil, in še to le po nagovoru enega izmed njegovih tovarišev.
Oblastvom zdaj pripada naloga, da do konca razčistijo vso zadevo. Zelo je verjetna da se bo vrsta prizadetih še razširila Preiskovalni organi delajo s polno paro. Zlasti je pohvakio omeniti škofjeloške orožnike, ki so pod vodstvom g Maksa Osovni-karja napeli vse sile, da bi bi razčistili veliko alesra.
Tridesetletnica blejskega Sokola
Bled, 24. marca
V torek 28. t m poteče 30 let, odkar je
bil ustanovni občni zbor Sokola na Bledu Društvo je štelo takrat 90 članov Prvi starešina Je bil umrli Jakob Peternel in načeimk njegov sin Franc Peternel Predvojne narodnostne razmere na Bledu so silile naše zavedne može k ustanovitvi nacionalne organizacija Obstajala je sicer slovenska čitalnica ki Je prirejala igre, vzdrževala pevski zbor in knjižnico, toda manjkalo ji Je borbenega duha Takrat Je bil Bled močno ponemčen. Vsi večji hoteli so bili v nemških rokah ln vile v posesti nemških aristokratov. Ko se Je zgradila železnica proti Trstu, Je bila tudi postaja nov nemški steber. Sokolski javni nastopi, zlasti pa prvi župni zlet leta 1912., so razgibali naš narod k samozavesti. Svetovna vojna ln razpust Sokola sta sicer prekinila sokolsko delo, toda takoj po prevratu se Je spet zbrala četa Sokolov in začela znova delovati Zbirala so se sredstva za sokolski dom Najprej Je društvo kupilo hišo v 2elečah, ld pa se je izkazala za neprimerno, zato }o je spet prodalo in začelo graditi dom, ld ga gradi v etapah Leta 1932. Je bila otvoritev doma. Cez pet let dograjen oder. Tehnični ln prosvetni odbor Imata zdaj vse prostore, ki Jih potrebujeta za nemoteni razvoj. Ko bo dograjeno še nekaj prostorov, predvsem kopalnica, in bo urejena tudi zunanja okolica, bo konec skrbi in društvo bo lahko vso
svojo energijo posvetilo le delu na telesno-
vzgojnem ln prosvetnem področju
Ogromno podrobnega dela je bilo izvršeno v teh 30 letih Samostojnih telovadnih nastopov je bilo 25. akademij ln koncertov 39. dramskih predstav 81, predavanj 58, zabavnih večerov 111 Izven Bleda je društvo nastopilo 78krat Denarnega prometa je bilo 180 667 kron in 4,949 000 din V zemljišče in dom Je društvo Investiralo 544 000 dinarjev iz lastnih sredstev Predlansko leto Je društvo otvorilo tudi Lastni zvočni luno, v katerem vidimo v bodočnosti vir dohodkov za socialne in zdravstvene potrebe članstva
V novo desetletje stopamo kljub vsem zaprekam s pomnoženimi močmi! Društvo je doseglo letos številčno najvišjo točko 211 članov, 40 naraščaja ln 136 dece Kot uvod v jubilejno leto je tehnični odbor izvedel 10 dnevni društveni predn jaški tečaj katerega se Je udeleževalo 20 članov in članic Tečaj Je bil izveden le z lastnimi močmi Dramski odsek nam Je dvakrat izvrstno zaigral uspelo Igro »Maturo« obakrat pred polno dvorano Za prihodnlo nedeljo pa pripravlja domačo Igro »Na nlanlnl«. Pri vseh prosvetnih prireditvah "sodeluje domači salonski orkester
Svečana proslava 301etnice. ki bo 18 Junija, bo združena z župnim zletom Društvo si Je za ta nastop že zagotovilo zemljišče v Zagoricah ln organizira zdaj obsežne priprave za čim lepši uspeh sokolskega praznika.
Nevaren požar sredi Slovenjega Gradca
Civilisti so preprečili katastrofo, preden so prišli
gasilci
Slovenj Gradec, 24. marca
Nedavno zvečer Je nastal nevaren požar v avtomobilski garaži tn skladišču tukajšnjega avtomobilskega prevoznika g. Jožeta Rojca, ki Je last posestnika g. Franca Kuharja Is sosedne kavarne so takoj pritekli na pomoč ljudje, ki se jim pa ni posrečilo vdreti v garažo. Prispel Je tudi šofer tovornega avtomobila, se kljub veliki nevarnosti vsedel v goreči tovorni avto ln ga odpeljal tz garaže. Hkratu so pasantje odstranili Iz garaže sode nafte in olja ter pogasili v skladišču že goreče vreče moke. Skupnemu naporu prebivalstva se Je naposled posrečilo s peskom, ki Je bil naložen na tovornem avtu pogasiti goreči avto.
Požar Je nastal pri pnevmatikah tovornega avtomobila. G. Roje je bil vozil pesek
tn se je vnel gumi. česar pa pri zapuščanju garaže g Roje ni videl Skoda Je ogromna Avto tn skladišče nista bila zavarovana
Kljub dejstvu, da Je garaža v središču mesta, so prišli gasilci k požaru a svojim avtomobilom šele 35 minut po alarmu, ko jim že m bilo treba več stopiti v akcijo Prebivalstvo, ki se Je te vračalo od pogorišča, Je vso pot pozdravljalo gasilce z vzkliki s čimer Je dajalo duška nezadovoljnosti zavoljo tako slabo organizirane gasilske službe. To Je v letošnjem letu te četrti primer, da naši gasilci zaradi počasnosti ln nepripravljenosti niso pomagali pri požarih. Skrajni čas Je, da se odločilni činitelji malo pozanimajo za našo četo.
Občinsko gospodarstvo v Trbovljah
Trošarina na električni tok bo ukinjena
Trbovlje, 24. marca.
Občinski odbor Je ▼ petek razpravljal med drugim o osnutku proračuna izdatkov in dohodkov občine Trbovlje, o ubožnem m ▼eterMuarskem skladu tn odkupnini osebne ga dela za leto 1939/40. Proti osnutku pro računa niso bile vložene nikake pritožbe. Predsednik je poudaril da zadovoljivo go spudarhiko in ftnančno stanje občine mirno lahko dopušča ukuntev trošarin« na elek tnini tok v prihodnjem proračunskem letu. V primeru, dav prihodnjih letih davščine za uravnovešen je proračuna ae bodo zastova-le, bo itak treba ponovno uvesti trušarme da bi občinsko gospodarstvo spričo vse večjih upravnih, socialnih, zdravstvenih in kul turno-prosvetnih nalog bilo pravilno ura v novešeno V predloženem osnutku se je trošarina od uvoženega mesa. mesnih izdelkov, masti, slanine m uvožene zaklane živine zni žala od 80 na 60 par za I kg. Občinska do klada na vse državne neposredne davke iznaša sicer tudi letos še 110%, vendar obstoji namera, da se v bodočem proračunskem letu primerno znižajo občinske doklade, v kolikor ne bi nastopile izredne razmere.
Po poročrlu člana uprave Filipa Murna m po proračunski debati je občinski odbor
sklenil spreleti skupne izdatke v znesku
3,983.834 dm, vštevši primanjkljaj ubažuega io veterinarskega sklada m sicer proti dve ma glasovoma Najjačjo postavko zavzema ♦ocialno skrbstvo, za katero le v novem proračunu odrejeno 732 000 din, gradbena stroka 697.000 dm, ljudska prosveta J60.004. finančna stroka 336.807, občmsko gospodarstvo 313.980 n ljudsko zdravje 188.500 din Proračun ubožnega sklada odreja 522.500 din za občinske reveže, veterinarskega sklada 26.000 dm. odkupnine osebnega dela pa 6.800 din Proračunski izdatki se bodo krili z občinsko doklado na vae državne nepo sredne davke v iznosu 2,184.737 din. občinskimi trošarinami v znesku 716.127 din, občinskimi taksami 17.100 dm in dohodki od posestev in občinskih podjetij 639.995 din K temu pridejo še razna dohodki v skup nem znesku 425.875 din. Za izvrševanje ob činskega proračuna je b<l sprejet poseben pravilnikjci odreja višino dohodkov pri po sameznih postavkah, zlasti glede občinskih trošarin in občinskih taksah, urejuje način pobiranja trošarin po občinskih trošarm-skih organih m finančnem oddelku, ki ima vršiti kontrolo nad alkoholnimi pijačami
zgradbe žrtve požara
Vsa vas Fobrežje je bila v nevarnosti
Ptuj, 24. marca.
Posestnik Rogina Jakob a Pobrežja je bil v sredo ves dan zaposljen v nekem vinogradu pri Sv. Vidu. Domov se Je vrnil okrog pol 19. Komaj pet minut po njegovem povratku Je prihitela k njemu vsa preplašena hči. češ da se vali iz gospodarskega poslopja gost dim. Takoj je bila o nesreči alarmirana vsa vaa, vendar pa so bili vaščanl proti uničujočemu elementu brez moči. Ogenj se Je neovirano razširil na hišo posestnika Rogine ln na gospodarsko poslopje soseda Martina Goričana ter zavrel tak obseg, d« je bila v resni nevarnosti vsa vas. Požar ae Je videl po vsam Dravskem polju,
Na pomoč so prihitele gasilske čete od
Sv. Vida, Iz Jurovcev ln Ptuja, ki so z združenimi močmi ukrotile požar ln rešile vas še večje nesreče. Posestniku Roglni sta zgoreli do tal stanovanjsko ln gospodarsko poslopje in z njima vse poljsko orodje. stroji in pridelki. Od živali pa so mu zgoreli dve plemenski svinji, pet prascev ln pes vai-uh. ki Je bilo prikljenjen na dvorišču. Goričanu Je zgorelo do tal gospodarsko poslopje, med tem ko so mu hišo rešili. Skupna škoda gre v precejšnjo vsoto in bo le delno poravnana s zavarovalnino. Domnevajo. da Je ogenj nastal zaradi neprevidnega ravnanja a petrolejko.
INSJUUAAJTE V »JUTBU**
I Martin sušnfk f {
iA marca
V SvauiCevi uiia v Lj ubijam j« v četrtek zjutraj umri krovski mojster g. Martin au&rnk. Vsi starejši Ljubljančani so po/nall Uffe* prikupnega moža, ki a je pridobil za-tiiuzeno popularnost ne samo kot skrben ubrimk, marveč še prav po&ebno s tem, da je ob vsen naš'h velikih narodnih praznikih mamlesurai svojo iskreno narodno zavednost, ko ae jc povzpel na vrb šentjakobskega stolpa in ob križu pričvrstil po-uosuo jugoslovansko trobojko.
Tinček Sušmk se je rodil na god svojega patroiia leta 1863. Pogumen, kakor Je bil, se je zgodaj vnel za krovsko obrt in je bil 35 let samostojen mojster O njem se lahko trdi, da je zviška najnatančnejše pregledal vso Ljubljano. Polnih 19 let je stanoval ▼ šentjakobskem župnišču, kjer ima zdaj Prosvetna zveza svoje prostore Vneto je pomagal pn cerkvenih opravilih. Na šentjakobski stolp se je povzpel večkrat, naj-ponosnejši pa je bil ko je lahko za kraljevo poroko napeljal na vrh šentjakobskega zvonika elektriko ln pripel zastavo. Takisto je oskrbel razsvetljavo m zastavo za gasilski kongres. Najbolj žalosten pa Je bil ko je moral ob smrti Viteškega kralja ponesti na vrh zvonika črno zastavo Za vse dobro in plemenito vneti mož Je bil silno prizadet, ko se je moral lani izseliti lz dolgoletnega stanovanja Mož je bil vedno zaveden naprednjak in to se mu Je žal maščevalo .. Od lam je bolehal, zdaj pa J« pljučnica dopolnila svoje Ob krsti blagega očeta Joče vdova a tremi otroci. Martin Sušnik bo v soboto, na praznik ob 14. uri nastopil zadnjo pot iz Svabičeve ulice 1. Vsi, ki smo ga poznali mu bomo ohranili trajno lep spomin!
Izlet v Milan
Ljubljana, 24. marca Zveza obrtnih društev za dravsko banovino priiedl od 22 do 25. aprila poučen izlet na milanski ve lese je m Podrobni program smo objavili že 18 tm Izleti Zveae so znani ln priznani po svoji odlični orga. nizacijl Vodstvo Izleta se Je tudi to pot kar najbolj potrudilo da napravi potovanje čim udobneje. Izletnikom bo dana prilika, da si poleg milanskega velesejma ln znamenitosti milijonskega mesta samega ogledajo tudi bajne Benetke, Padcm^ Verono, Trst itd. Stroški za to potovanja so malenkostni
Vožnia s najmoderneje urejenim avto. trusom tja ln nazaj vključno s kolektivnim potnim listom tn vstopninami na veless-jem, r doževo palačo v Benetkah, t akva. rij v Trstu ln vožnja na 100 m vlsold ras. glednj stolp z električnim dvigalom v Benetkah znaša 347 din. V ta znesek Je vštet tudi honorar za posebnega vodnika po MIlanu. Prenočišče ln prehrana staneta 233 dinarjev kar pa m obvezno.
Vsi prijavljene! ki ne spadajo pod ob. močje ljubljanske policije, morajo kmeti od pristojnega s reškega načelstva dovoljenje, da lahko potujejo s kolektivnim potnim listom v Italijo. Vsak prijavljeneo naj pošlje dve sliki ln naslednje podatke: Ime ln priimek, poklic trne očeta, dekli, ško Ime matere, kraj ln datum rojstva tes stalno bivališče.
Prijave se sprejemajo do 10. aprila, ven« dar vodstvo prosi da se p n. interesenti prijavijo čim preje, ker si bodo a tem zagotovili lepše tn udobnejSe sedeže, vod« stvu samem« pa olajšali delo v pripravah. Istočasno s prijavo nam sporočite, ali želite, da vaa preskrbi tudi prenočišče ta hrana
Vse podrobne informacije tn potovalna prospekte daje tn prijave sprejema Zveza obrtnih društev za dravsko banovino ▼ Ljubljani, Sv. Petra cesta 4. Telefon 35JS Vabljeni obrtniki, kakor tudi prijatelji obrtništva .	\
Babice na deželi i
Babice na deželi so nam poslale nasJed• nje pismo: Nedavno )e bilo v »Jutru* om#> njeno, da primanjkuje v Jugoslaviji kakih 2000 babic. Morda je pomanjkanje drugod, toda v dravski banovini nas je toliko, da druga drugo Izpodrivamo. V vsaki občini je babica, čeprav sta po dve občini pra* blizu skupaj. Življenjski pogoji naših babic pa so zelo slabi. Babiški poklic je v Jugoslaviji vobče preveč zapostavljen. Vsak cestar ali gozdni čuvaj je plačan od drŽava ali banovine, le uboga podeželska babica a* nima kam zateči in je odvisna od občine, H ji dš, kolikor more, če sploh kaj ima. Da je pa babica vsaki občini najbolj potrebna, posebno če rti zdravnika v bliltni, Ja odveQ izgubljati besede.
Svojčas so bile babice državne tn jo do-bile že tam nekaj plače. Bilo pa fe tudi vad porodov zlasti med onimi sloji, ki babica lažje plačajo. Danes se morajo pa podržei-ske babice zvečine preživljati t po/jedel* stvom, saj Ima malokatera s samim poklicem zadosten obstanek. Podeželske babica so prav tako izučene kakor mestne. V Ljubljani se pod vodstvom prof. Zal ok ar j a vaa enako usposobijo, da se jim lahko zaupa življenje porodnic, toda v prevelikih stiskah se babiški stan ne more dvigniti. Zrn-to je pač zadnji čas. da se država in banovina zanje pobrigata Ko smo le imel oblastni odbor, so prejemale babice po 300 din mesečno, naposled pa jim je ostal samo Se dekret, a plače ni od nikoder, če bi pri nas bile razpisane službe s plačo, bi se brž pokazalo, koliko babic je v dravski banovini. V ostalem pa lahko vsakdo o tem dobi podatke pri Društvu diplomiranih b+ bic v Ljubljani. Bolnišnice so prenapolnjene, a babice na deželi nismo dovolj zaposlene. O tem fe treba razmišljati, pa se naj ukrene tako. da bo v korist zdravstvenemu stanju prebivalstva, kakor tudi v korist naj-vestnejšim skrbnicam za zdravje naraščaja, podeželskim babicam.
Družina c 60 otroki
Henry Harris iz angleškega mesta Blackwooda, vdovec ln oče 30 otrok, seja poročil te dni v Newportu z go. ChariottO VVilliamsovo ki je Isto tako mati 30 otrok, gl-letni mož ln njegova 66-letna žena Ima ta torej skupaj 60 otrok. Števila vnukov in pravnukov doslej še niso	da.
gnali.
. l. --<
.O
.-.v/' .v .»-'-v- Vi ...»V/
* k

Sobota, 25. m. 1939. =___=_„_ 18 --==========-- >JUTKO* 72*
VELIKA PRODAJA vsega blaga od 15« marca dalje v povečani trgovini po engro cenah, pri katerih boste opazili ogromno razliko
ENGRO CENE
dobite samo ▼ modni in manuf akturni trgovini
PRI NAKUPU DO DIN 1000.—, RAZLIKA PRI CENAH DO cca DIN 300.—. NA ZALOGI VEC TISOČ DRUGIH PREDMETOV.
PETEK - CELJE
Prešernova ulica 21
NAJNOVEJŠE DOMAČE, CESKO IN ANGLEŠKO SUKNO ZA MOŠKE OBLEKE, DAMSKE PLASCE IN KOSTUME V BOGATI IZBIRL
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, kd iSčejo služb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi ta ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 1— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro sil dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa, Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— n besedo, Din S.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din sa 8ttro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek aa enkratno objav« oglasa Dta
Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« 1*5«. * _ _ _ «
odgovor, priložita UM	▼ TU am K a H
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, Ljubljana«
Beseda 1 din, davek o
din za šifro ali dajanje jiaelova 5 din, najmanj 41 znesek 17 din
Halo	Halo
V soboto ln nedeljo vsi gostilno Zarotnik na Kaloški cesti 143 na do inače krvavice. Se priporoča gostilničarja.
6031-18
Nedeljo vsi
v restavracijo Rahne — Moste Ljubljana nar veliko domačo koncertno zabavo. Točimo pristna vina, dobra Jedila. Vlju lino vabi Bari ne.
6052-18
Danes in jutri
vsi t gostilno k Panju v Vegovo 10, kjer se boste najbolje m najceneje zabavali, točijo se ža-es izborna dolenjska ln štajerska vina. Ved no ln ob vsakem času na razpolago topla ln mrzla jedila, danes jutri ln vsak večer Igranje na klavir, petje Itd. Zato vsi ln vse Se danes v Vegovo ul. k Panju.
Vas vabi in se vljudno priporoča
TONE HUČ 6152-18
Kdor godbe, zabave
reselja želel bo, ti k POLJŠAKU redno, 2 veseljem prišel bo! Vsak prazmk in nedeljo.
6081-18
Sinoči je pela
kot slavček ljubo,zakaj pa je danes rosno nje oko. Dekllček ne jokaj ne stokaj zato, saj jutri Jn danes se piesalo bo. Gostilna Kramar.
6047-18
Gostilna Putrich
priredi danes ln jutri domačo zabavo s plesom Izborna vina, gorka ln mrzla Jedila. Vljudno vabljeni.	6143-18
Gostilna Martine
Zg. Šiška
Danes vas bo zabaval naš stari Jazz, izpopolnjen z novimi močmi.
6228-18
Službo dobi
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Poslovodjo
z izpitom zidarskega mojstra Iščem. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Takoj«.
63491
Mlado prodajalko
dobro Izvežbano, pošteno, galanterijske ali podobne stroke, slmpatlč. ne zunanjosti, prikupno ln uslužno s strankami, z znanjem sibo-hrvaščlne ln neaaščlne, sprejmem z 15. majem za sezijsko trgovino v večjem zdravilišču. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval na ogl. cddei. Jutra v Mariboru pod »Dobra moč«.
6252-1
Vodovodni monter
popolnoma samostojen, sposoben tudi avtogen-skega varen j a iščemo za stalno mesto. Naslov v vseli posloval. Jutra.
FK-1
Pomočnika
brivsko-frizerskega, mlajšega veščega svoje stroke, sprejmem. Nastop po dogovoru. Vekoslav Regovič, Ormož.
6130-1
ti. Ih. Botmanj
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
119
Ta čas, ko so v živalskem vrtu spravljali prve ujetnike pod ključ, se je ena izmed žiraf lotila zelenjavarjevega voza. »Čakaj, zdaj te imam!« je pomislil zelenjavar. Skočil je na kozla, ošinil kljuse s bičem in se odpeljal naravnost v živalski vrt, neumna žiraf a, ki se ni in ni mogla nažreti, pa za njim, dokler ni bilo prepozno.
120
Med tem so bili uslužbenci živalskega vrta rešili nosoroga in ga spravili na varno, kapitan Kozlostrelec je pa
na novi vožnji z avtomobilom ujel tudi
drugo žirafo. Ravnatelj zoološkega vrta, ki so mu bili na prenagljenem bego stlačili cilinder kakor harmoniko, seje kapitanu iskreno zahvalil za dragocene pridobitve, s katerimi je bil obogatil živalski vrt.
Dva krojaška
pomočnika
sprejme ta fin* dela S. Bede ne, krojač, Kranj, Kopališka 2.	6134-1
Gospodično
veščo gospodinjstva, sprejmem takoj za mlekarno. Kavcija 2000 potrebna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6136-1
Trgovski sotrudnik
grosist detailist, vojaščine prost, vešč modne in volnene stroke, ki ima veselje za potovanje, zmožen slovenščine, hrvaščine in nemščine, dobi nameščenje. — Pismene ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soliden«.
«187-1
Izurjena šivilja
mlajša moč mesto. Salon ADAMIČ, Erjavčeva cesto 4a.
6212-1
Trisobno stanovanje
trezen tn samostojen delavec, vešč stavbnih in konstrukcijskih del ter eiektro-varenja, dobi takoj trajno nameščenje x dobro plačo pri tvrdki Josip Rebek, ključavničarstvo, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.
6203-1
Sobarico
iščemo k mali obitelji, nastopi lahko 1. aprila. Na* slov v vseh poslovalnicah Jutra.	6209-1
Akviziterje
z dobrimi referencami, išče zavarovalnica »Sava«. Sv. Petra cesta 2.
3111-1
Siromašno dekle
iščem t pomoč gospodinji in k otroku. Poaudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena in skrbna«.
6198-1
Šiviljo za pletenine
izvežbano ln spretno takoj sprejmem Dreniko-va 22.	6275-1
Dobrega emajlerja
sprejme »Tribuna. Kar. iovška cesta 4, LJubljana.	6260-1
Postrežnico
iščem za dopoldanske u-re. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Zaupna«
6263-1
Foto pomočnika(co)
zmožnega, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto«.
6273-1
Krojilca lesa
ln strojne mizarje le dobro Izurjene moči za stavbena dela sprejme takoj Pran Vehovar, — stavbeno ln umetno mizarstvo, Celje,
6239 1
Frizersko
pomočnico
mlajšo, dobro delavko, — sprejme takoj Dorčec Ivan, Ljubljana, Fugnerjeva ul. 6.
5906-1
Sprejmem šafarja
na veleposestvo blizu Ce Ua, kateri se razume pri hmelju ln ki Ima že prakso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo plače pri vsej oskrbi ln stanovanju v hiši pod »Nastop takoj 555«.
6240-1
Hotelsko sobarico
prvo moč, 2 dobrimi Izpričevali ln z znanjem nemščine, ter zmožno kavcije sprejme hotel v Ljubljani. Ponudbe pod »Prva moč« na ogl. od. Jutra.	6213-1
Polirja za
galvanizacijo
spretnega, sprejme Unl-tas, Šiška.	6221-1
Trg. pomočnika
mladega in agilnega, ki je univerzalno vešč prodaje, osobito v želez, stroki, išče večja podeželska trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten — vojaščine p. ast«.	.	5858-1
Natakarico
ki obvlada nemščino, iščem za hotel Novak. Nastop 1. aprila. Ponudbe na Krašo-vec, Jesenice, Prešernova 6.
5903-1
Strojnega tehnika
sprejmemo z odsluženim vo jaškim rokom in zrelostnim izpitom. Person, Ljubljana, poštni predal 307.
»20-1
Menza ▼ Ljubljani
sprejme samostojno kuharico in natakarja takoj. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.	5830-1
Večje premogo-
kopno društvo
v Sloveniji išče strokovnega mojstra za globoko vrtanje s Krelius vrtalnim »trojem (Bohrmeister). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Slovenija«.
5945-1
Damsko frizerko
samostojno, z znanjem vodne ondulacije, sprejme salon Gjud Aleksander, Kongresni trg 6. Ljubljana.
5940-1
Avtomehanik
dobra moč, samostojen delavec se Išče za večjo avtodelavnloo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Samostojen.«
6242-1
Trgovskega
sotrudnika mešane stroke, sposobnega, dobrega prodajal ca ln poznavalca blaga sprejmem k manufak-turl ln galanteriji. Vešči urejevanja izložb imajo prednost. Ponudbe pod »Večja trgovina v mestu na deželi« na ogL odd. Jutra.
5995-1
Uradnika
za slovensko in nemško korespondenco, išče industrijsko podjetje v bližini Ljubljane. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo referenc na ogl. odd. Jutra pod »Nemški korespondent«.
3856-1
Desetčlanska
trgovska družina
na deželi sprejme samostojno dobro, snažno ln zdravo kuharico. Pomoč v kuhinji. Sprejme tudi samostojno sobarico za boljše sobe, pranje likanje ln krpanje perila ter serviranje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vestna kuharica.«
6996-1
šiviljsko
pomočnico
ln učenko sprejme takoj Korenjak Z. šivilja Domžale, Ljubljanska cesta 55.	6028-1
Dobro frizerko
sprejmem po dogovoru. Naslov T vseh posl. Ju tra.	6033-1
Krojaškega
pomočnika za veliko delo za stalno sprejme Podgoršek Anton, Gamelje p. St. Vid nad Ljub. 6011-1
Iščem postrežnico
pri Krl&tatu. Naslov t vseh poeL Jutra.
0883-1
Ključavničarja
dobro moč sprejmemo t stalno službo. Ivan Bernik tovarna rolet, Linhartova 8. Ljubljana.	5931-1
Gospodično
ali gospo inteligentno pošteno ln marljivo do 30 let staro Išče vdovec s 15 letnim sinom kot gospodinjo za 15. april ali 1. maj za Beo grad. Ponudbe s sliko katero vrnem, na ogl. odd. Jutra pod »333< 5946-1
Krojaškega
pomočnika za velike koee moške tn damske ln dobro lz ur J eno šiviljo, ki samo stoj no kroji ln dela — spie'me Ivan Gostenč-nik krejač Valjevo, drln ska banovina. 5829-1
Gosp. pomočnico
zdravo, pošteno, snažno delavno, ki razume nekaj kuhe, sprejme majhna družina za vsa gosp. dela na Jesenicah. Pred nost z gosp. šolo. Po, nudbe pod »Zanesljiva« na podr. »Jutra« na Je-senipah,	5897-1
Dekle ki samostojno opravlja vsa hišna dela ln dobro kuha sprejmem v stalno službo. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Dobra hiša« 00691
Dve modistki
dobri, samosvoj nI sprejme takoj Salon Mira, Mesariča, Ljubljana — Mestni trg 7. 6061-1
Ščetarskega
strokovnjaka
usposobljenega, praktičnega iščemo. Ponudbe aa ogl odd. Jutra pod »Prevzamem akordno delo«.	6077-1
Šofer
lzu&en avtomehanik z nekoliko prakse išče službo pri tovornem ali osebnem avtomobilu, vojaščine prost, priden ln pošten, nastopi lahko takoj. Naslov v vseh posL Jutra.	6062-1
Raznašalec kruha
dobrega prodajalca po štenega sprejmem v stalno službo z 12. apri lom. Naslov v vseh po slov. Jutra.	6004 1
Postrežnico
iščem od 8. do 11. prid no in čisto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna«	5998-1
Upokojenka
ki bi po potrebi nekoliko pomagala v gospo dlnjstvu dvema starej šlma zakoncema brez otrok, dobi brezplačno enosobno stanovanje. Ponudbe na podr. Jutra Ptuj pod »Lep mi ren kraj«	5992-1
Pridno služkinjo
pošteno, veščo kuhe — sprejmem 1. aprila. Naslov v vseh posl. Jutra.
5997-1
Natakarico
s kavcijo, po možnosti tudi nemško govorečo ter služkinjo za vsa hiš na de'a iščem. Ponudbe na podr. Jutra Trbovlje pod »Takoj c
5988-1
Prodajalko
za trgovino podružnico na deželi sprejmem. Po nudbe z zahtevki podr. Jutra v Ptuju pod »April«	5990-1
Trgovsko pomočnico
in učenko na deželo v trgovino z mešanim bla gom sprejmem. Pred nost onim, ki so zmožne nekoliko v šivanju perila ter neko'iko znanja aranžiranja izložb Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra moč 2652«	5994-1
Hlapca
za kmečka dela. poštenega, krepkega, sprejmem takoj. Ignac Dovč Mala vas 2, Ježica.
6093-1
Šofer
pripravljen opravljati vrtna ln hišna dela se sprejme. Ponudba z navedbo pogojev na upra vo »Jutra« pod »G<v renjsko 1938«. 5924£
Gospodinjo
sprejme dobro slturan gospod. V poštev pridejo priproste izvežbane osebe, ne izpod 35 let stare. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Spret na gospodinja«. 5857-1
Gospodično
zanesljivo Iščem za ta, koj za poldinevno zaposlitev k dvema otrokoma v starosti 3 ln IV« leta. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	5861-1
Služkinjo
poSteno, zanesljivo, t®-ščo kuhe, šivanja ln vseh hišnih del Iščemo k 3 osebam v LJubljani Ponudbe pod »Varčna«, na ogl. od. Jutra
6058-1
Hišnika
sprejmem s 1. aprilom ali majem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5877-1
Brivskega
pomočnika
dobrega, pridnega ln poštenega delavca sprej me takoj Teran Mihael, brivec, Duplje. Gor.
5914-1
Natakarico
sprejmem
pošteno simpatično ln čedno, tudi sposobno začetnico s kavcijo ta koj sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.
6061-1
Boljšo služkinjo
zanesljivo in zdravo, va jeno samostojnega ku banja meščanske hrane in ostalih opravil y go spodlnjstvu iščem. Ime la bo svojo sobico. Plačam dobro. Predstaviti ss po možnosti dopoldne med 9. ln 10. uro. Lepi pot 6, Mir Je.
6045-1
Plačilna natakarica
prvovrstna se sprejme takoj v provincialno mesto. Obširne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Starejša stalna moč«	6001-1
Pekovskega
pomočnika
mladega, vsestransko sposobnega ln ki bi raz našal tudi kruh sprejmem. Ponudbe na ogl. odd Jutra - Slovenj Gradcu pod »Trezen«
600(2-1
Plačilno natakarico
mlado. Inteligentno pri kupne zunanjosti, sprej me takoj kavarna ln re stavraclja v letoviškem mestu, ponud. na ogl. odd. Jutra ▼ Slovenj Gradcu pod »Kavarna« 6003-1
Postrežnico
za dopoldan iščem 2nl-darčič, Apihova, 25.
96S4
Postrežnico
za dve osebi za kuho, krpanje, pospravljanje od 7. zjutraj do 7. zve čer sprejmem. Naslov v vseh poeL Jutra.
5967-1
Postavlja?
kateri je že postavlja na kegljišču ln zna vsa S06tllnlška dela, voja ščlne prost, abstinent, dobi službo. Predstavite se Krekov trg 11, od 9. do 10. ura. __ 61211
Kuharica in
služkinja dobita stalno službo v boljši gostilni Naslov v vseh posloval. Jutra.
6160-1
Točaja
ln spretno ali spretne ga za kuhanje kave takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »April 1939«. _ 6162-1
Restavracijsko
kuharico
za Ljubljano lččem za takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ljub ljana«.	6161-1
Pisarniško moč
Iščem. Strojepisje, stenografija, prednost je zlkl. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Tudi začetnica«.	6159-1
Krojaška
pomočnika za f!no veliko moško in damsko delo sprejme Je lovšek, Gledališka 14.
6151-1
Raznašalec kruha
dober prodajalec, pošten dobi stalno službo z 12. aprilom Naslov v vseh posloval. Jutra.
6004-1
Brivski pomočnik
vojaščine prost res Izvrsten delavec po mo-nostl z znanjem nemščine dobi mesto takoj ali po dogovoru. Salon Pajdasch, Brežice.
6006-1
KUPUJTE SREČKE DR2AVNE RAZREDNE LOTERIJE
▼ glavni kolekturi
»VRELEC SREČE«
Pismeno naročene srečke se takoj odpošljejo« plačajo se po prejemu po položnici.
Priporoča se GLAVNA KOLEKTURA
»Vrelec sreče"
ALOJZ PLANINŠEK
LJUBLJANA — BEETHOVNOVA 14.
Telefon 35-10.
Dekle
zmožna voditi mlekar-
no, zmožna kavcije dobi mesto. Seničar, Ljub ijanska ul. 63.
6106-1
Natakarico
z nekaj kavcije sprejmem s 1. aprilom. Izve se v vseh posloval. Jutra.	6145-1
Dve modistki
debri, samostojni, sprejme takoj salon Mira Mesariča Ljubljana, Mestni trg 7.
6061-1
Pošteno dekle
boljše, z znanjem kuhanja in vseh drugih hišnih del dobi službo pri boljši 4 člansl-: družini v Ljub Ijani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6118-1
Tesarskega
preddelavca
samostojnega, pridnega — iščem za takoj. Pismene ponudbe pod šifro »Zmožen preddelavec«.
6131-1
Služkinjo
za kuho ln vsa hišna de la, čedno, potšeno ln vestno, z letnimi spričevali lz dobrih hiš, ne čez 30, Iščem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
6235-1
Službe išče
tfsaka beseda 50 par da vek 8 din. za šifro ali lajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
Kot praktikant
želi mesta mladenič 18 let s trg šolo in nekai prakse v trgovini. Gre tudi v to varno, pisarno ali slično, po možnosti s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe pod »Uporaben« na ogl odd. Jutra.
5838-2
Sin trgovca
z 2 razr. drž. trg. šole, želi nameščenja v pisarn1, tovarni ali boljši trgovini kot začetnik. Gr- 6 mesecev samo za hrano in stanovanje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in uporaben«.
5837-2
Mlajšo kuharico
za vsa dela, snažno, — Išče boljša družina za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	6071-1
Mlad kovaški
pomočnik
kolarskl, sedlarski, z dežele dobi delo. J. Zupančič, Ribnica na Dolenjskem.
6100-1 Plačilni natakar
dobra moč, dobi mesto za sezono proti fiksni p ači ln odst. za spodnje prostore hotela Be-Uevue, Ljubljana. Nastop I* maja.
6068 1
Tekača
poštenega ln urnega ta koj sprejmemo. Nasov v vseh posloval. Jutra.
6098-1
Šivilj, pomočnico
in praktikantko
sprejme atelje Hlty na Kongresnem trgu 13.
»ua-i
Plačilna
zmožna kavcije, z znanjem nemščine, z dobrimi spričevali, išče stalno mesto v Ljubljani ali za sezooo v letovišču.. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Verz trma«.
5791-2
Pekovski vajenec
z že dveletno učno dobo žeU nadaljne zapo-Utve k dobremu moj stru. Župevec Alojzij, Ulica na Grad 8, LJubljana.	5776-2
Zanesljiva oseba
išče zaposlen Je za čez dan pri otrokih. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Nemščina«
6025-2
Inteligentna
gospodična
stara 23 let z 2 mešč. Izučena šivilja z znanjem nemščine nujno prosi zaposlitve. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna 22«
6019-2
Šofer
Strojni ključavničar, ne mehanik želi premenlti mesto. Ima mnogoletno prakso, gre tudi kot skladiščnik, lnkasant ali kaj primernega. V vsakem oziru zanesljiv ln spodoben. OenJ. po a ud be pod »Strokovno 1r-obiažen« na ogl. odlel. Jura,	8157-2
Trgovski pomočnik
— šofer — potnik
z večletno prakso v bolj šlh trgovinah, popolnoma samostojen želi pre menjati službo Vešč Je mešane stroke, posebno manufakture. Star 26 let vojaščine prost, neka-dl.ee, trezen, ln obvlada slovenščino, srbohrvaščino in deloma nemščino. Vajen samostoj nega vodstva trgovine in pisarniških poslov. Tudi kot trgovski potnik upeljan v dravski banovini. Poklicni šoferski lz pit Ima 6 let. Razpola ga z naj boljšimi referen caml. Reflektlra samo na res dobra, eksistenčna mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiv ln trezen« 6024-2
Tapetniški
pomočnik
želi mesta pri dobrem tapetnlku v Mariboru ali LJubljani, v svrho izpopolnitve. Ponudbe oa podr. Jutra Trbovlje pod »Agllen« 5989-2
Zandarmerijska
kuharica
srednjih let poštena ln dobra gospodinja išče službo na 2and. posta ji takoj ali za 1. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva Ui dobra«	6009-2
Trgovski pomočnik
mlad, špecerijske stroke, zmožen tudi nem ščlne, išče službe za takoj ali tudi pozneje. Naslov v vsen poslovalnicah »Jutra«. 5886-2
Manufakturist
pošten, agllen, z večletno prakso, vešč nemšči ne, zmožen samostojne stl, z dobrimi referencami želi premestitve. Ponudbe na ogli. odd. Jutra pod »Manufakturist«	5932-2
Knjigovodja -
bilancist
Išče stalno namestitev Ima dolgoletno prakso v kreditni ln nabavljal-nl zadrugi, vešč vseh pisarniških poslov. Obvlada slov, srbohrv Ita lljanskl ln nemški jezik. Sedaj v službi z ne odpovedanim rokom. Ce njene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trajno«	5937-2
Trg. pomočnik
- šofer
manufakturist s deset letno prakso vojaščine prost s šoferskim lzpl tom žeU premenlti mesto aU gre za šoferja. Naslov v vseh posl Ju tra.	5827-.
Natakarica
pridna ln poštena, z dobrimi spričevali ln z večletno prakso, vešča nemščine, Išče službo za sezono. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 5902-2
Mlad kuhar
vojaščine prost, želi namestitve v dobro Ido, čem podjetju« zmožen vodstva kuhinje sezonska služba nI Izključena. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vešč kuhar«.	5899-2
Gospodična
želi mesta krojaške pomočnice Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Začetnica«
60762
Pekovski pomočnik mlad. tiče službo. Nastop s 1. aprilom. Janko Bezjak. pekarna Stukiek Zreče pri Konjicah.
0822-2
Dečja sestra
s prakso želi službo k dojenčku ali malo večje mu otroku. Nastop takoj ali pozneje. Pon. na podr. Jutra v Mariboru pod »Ljubiteljica otrok 5962-2
Boljša kuharica
dobra gospodinja, išče zaposlitve za čez dan Govorim nemško, ltali jansko. Grem tudi za bolničarko k mali obitelji ev. za vse. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Poštena gospodinja«	6064-2
Knjigovodkinja
zmožna samotlo-jno voditi amerik. ln kartotečno knjigovodstvo, sestavljanja bilanc z večletno prakso, 6edaj na vodilnem mestu, žeU premenlti službo. Prvovrstna moč, z najlepšimi izpričevali, marljiva, vestna in poštena prosi ponudbe pod: »Cez vse vestna« na ogl. odd. »Ju tra«.	5307-2
Slašč. in medičar.
pomočnik vojaščine prost išče službo s 1. aprilom. Na siov v vseh j>oslovalnl-cah »Jutra«. 5853-2
Za potnika
ali v drugo službo bi šel vlsokošolec, tehnik z 10 letno vozniško izkaznico. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Rus«.	5865-2
Hišnik
neoženjen, 40 let, za vsa domača dela, išče nameščenje po možnosti v gostilniškem obratu. Spričevala odlična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv in skrben hišnik«.
6132-2 Pisarniška moč
s trgovskim tečajem, z znanjem perrektne nem ščlne, slov. ln nemške stenografije. Išče službe Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica 676«.	6090-2
Gospodična
želi mesto k otrokom z znanjem nemščine. Ponudbe na ogr. odd. Jutra pod »Vzgojiteljica.«
6091-2
Za gospodinjo
bi šla k boljši osebi mlada. Inteligentna gospa. Ponudbe na ogl. od Ju trt pod »Ljubezniva in pridna.«
«109-2
Gospodična
želi mesto krojaške pomočnice. Ponudbe pod: »Začetnica«.
6076-3
Urna strojepiska
stenografinja, vešča vseh pisarniških del, karteč-nega knjigovodstva išče primerne zaposlitve. Na stop takoj!! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kjerkoli«
6167-2
Mesarski pomočnik
išče stalne zaposlitve, vo-laščine prost ter vajen vseh del v tej stroki. Nastop 1. aprila. Erjavec Pavel, Pre-valje.	6133-2
Kot blagajničarka
ali za pouk nemščine ali za družabnico, išče službo go-<pa. — Govori slovensko, nemško, hrvatsko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6128-2
Mesto poslovodje
- oskrbnika
v gostilniškem, restavracijskem, hotelskem ali kavarniškem obratu, r dolgoletno preizkušeno prakso, želi samec, posedujoč lastno obrtno pravico. Poleg še za trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strokovnjak XII«.
6174-2
Damski frizer
star 25 let, verziran samo za ženski posel, išče namestitve v boljšem salonu, za takojšen nastop. Ponudbe poslati na: jerofinovič Zivojin, savez brijača, Zagreb.	6179-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, vešč špecerijske in manufakturne stroke, želi namestitve. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiv, agiien pomočnik«.
5916-2
Šlihtar
z večletno prakso išče službo, ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Perfek ten«	5944-3
Mesto natakarice
iščem ali vzamem gostilno na račun, najraje na Gorenjskem. Cenjene ponude na podr. Jutra v Celju pod šifro »Mlada ln slmpatlč na«	5956-2
Dekle
vajeno samostojnega go spodlnjstva Išče namestitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »April 686«.
6356-2
Za
Pomladansko Zdravljenje
za čiščenje in proti slabi prebavi pijte
zdravilni
„ PLANINKA " ČAJ
Reg. br. 2007-32.

Služkinja
»»Jena vsakega ueia, ku t>« ln vrta lšce stalnega mesta. Cenjene ponudbe na jH/cli. Jutra v Celju pod »Cim prej« 6243 2
Brivski pomočnik
duoei u, n.tei, netuiui lec išče službo za takoj Pik. Ernest, LJubljana VTI.	6227 -i.
Čevljarski
pomočnik samski z moj-usitim iz pltom sposoben za vst ko šivano ln zblto de lo, išče zaposlitve. Pc tudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Vesten «
6233-2
■miiiiuiiiiiiHii»!iiii!iMiiiniii«iwiniiiiiiiiniin><i:""
Vajenci (ke)
P'	...tllMtll-Ki.. i Mit,*
Beseda 1 din davek j ttln za Sllro au Jajaujt-fcasiova 5 din Najmanj 31 tnesek 17 din
Pekovski vajenec
UUJj	BplL^iUC LLM
IhJICu^uu ruUuUu« iAA.
»KnietsJU lanu ua ©cul. »Jutia.. ottuo-n
Trgov, vajenca
II U^u^iCC ViMi »piejllii
boijsa trgovina ua Vi <iu Ponudbe na ogi <xu. Juua pod »Fu-llteu 5».	5a;S4i
Močno zdravo dekle im m riuiu u&oclio v u jjovllu i me6. blagom IPonudbe uu ogl odu Jutra pod »Z dežeie.
5834-44
Vajenko
ii nekaj uliic aobe sprej mem v trgovino mesa aegu olaga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši ro »Ubogljiva« 5833-44
Vajenka
■prejmem v modno trgo Vino Naslov v vseh po Hov. Jutra. 5999-44
Krojaško vajenko
ln pomoCnlco sprejme ■alon Avguštin, Oajeva Ulica 8.	6163-44
Učenko
tn pomočnika sprejme frizerski «alon »Frank« Trnovo, Kolezlja.
«114-44
r-
Učenko
»prejmem ? špecerijsko trgovino v Liubliam brez hrane in stanovanja. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Poštena učenka«.
6138-44
>Pouk
.seseda . din davek lin za 511 ro an dajanj, .asiova 3 din najman 3i znesek 17 din
Nemško
konvercacijo
gospoda ic.an v zameno za slovensko aii nr-. au>Ko odnosno proti a Liki ceni Naslov v po siov. Jutra.	603o->
Nemščino,
angleščino
irancoščmo, .uiujaii^i .io in klavu poučuje diplom učiteljica. Kolodvorska ulica 11, pri. D.iCJe Informacije do-joldne.
5859 4
Inštruktor ja(-ico)
za italijanščino Iščem Ponudbe na ogl oau Jutra pod »Perfektnc italijansko«	5976 4
ULfl
Beseda 1 din, davek .lin. za šliro aii dajanj., aaelova 5 din Najmanj ol iueacs 17 din
Zastopnik
il potuje i laaiuim av-'x,m ln obiskuje večje Kraje v državi sprejme ,opotnika z. manjšo ko ekcljo Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sopot nik-.
ei03-t
Zastopstvo in
komisijsko zalogo
^dilcne tvoruice kakaou in čokolade oddam z;. Jelje ln Maribor. Ponu dbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija 30«
6262-
Podzastopnika
železar>ke stroke Iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Asrl!en< 6264-f
Potnike špecerije
sprejmemo po rajonih za prodajo nemških konkurenčnih električnih mlinčkov za kav< in dr Informacije pr' rudviku Ilerštfu, LJubljana Rimska 13.
618?
iTTTTrni
Vajenko
ta strojno pleienie in navi-talko, spreime »Mila«, — Mestni trg 17.
6177-44
Vajenca
ki je dovršil M let in ima veselie do urarske obrti. — ipreimem takoi Imeti mora 2 razreda srednic ali me-ičanske šole. Rudolf Rus, aru v Kramo.
6173-44
r----
Vajenko
damsko krojačico. ki se je ie učila. iščem. Perenič. Tyrieva 29-U.
6207-44
Vajenca
m trgovino s kolesi »prejme »Ab-Ko« Tyrše-va 34.
«348-44
Kmetski fant
1« leten se želi izučiti za mehanlkarja z oskrbo v hiši Pomidbe na Anton Skof, Drenovec 16, Bizeljsko.
6266-44
lespda 1 din davek
11r> 7» 31 trn ll' ialnrr naslova 5 din nalman 31 znesek 17 din
Vsakovrstno zlate tupuie oo naivišjil cenab
CKRNE - jnvelir .jubljana, Wolfova ui
seseda 1 din. davek iin sa 31lrc> ali dajanj« naslova 5 din. najman' /.nesek 11 din
Starejše
slovenske knjige
oz. kompletno knjižno zbirko, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »LibeUlc.
6092-8
Beseda 1 din davek s din za šifro an laianjf naslova 5 din Naj mani 41 znesek 17 din
Vsaki osebi, družini
nudi stalni zaslužek doma »Mara«, Izdeloval nI ca nogavic ln ple tenln. Maribor. 123-3
Solidno in
poceni zida aparalov aoDIle pn Ba
rtavtuno podjetje Leban nJal »Tehnik-, LJubija Viktor, LJubljana VXL, ^ Miklošičeva 20. Jebenkova ul. 2.
Beseda 1 din. davek i din za Mtrc ali dajanje naslova 5 din Najmanj 31 znesek 17 din
Znamke Slovenija
Jugoslavije, razne žige. prodam začetnikom. — Prilika. Istotam pro dam krasnega svilenega pinča. Kos, Tavčarjeva 3-m.	60i9 39
Filatelisti!
Avijonske znamke Evrope, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6172-34
Radio
Beseda 1 din davek din za Sltro an dajanje uasiova 5 din najman' 31 znesek 17 dlD
Od 750.- din
pa do najboljših radio aparatov dobite pri Ba
6056-3
Lahko službo
dobijo osebe za nabiranje naročnikov ea za nimlv predmet,1 kateri je velike važnosti za vsako osebo Začetna plača 10C din mesečno Ponudbe z snamko za odgovor na ogl odd Jutra v Marl b"ni pod »Lepa nost.<	6248-3
V „JUTRU"!
6115 9
Radio
tip«, kupim. PoPPTVVV malo rabljen, novejšt tipe, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio«.	6086-1
0Z35E3Z5
Beseda i din davek
din za šifro ali daian; naslova 5 din oajman 31 znesek 17 din
Pianino
dobro ohranjen ponud te ln navedite ceno Ani Stariha, Kočevje
6026-26
Tvrdka Ivan Kacin,
Domžale
dobavlja prvovio^uc pia aine od 9000. narmonijt -ooo din. Sprejemaj c še naročila Ljubljana riomenskega ulica 26-11 Popravila tn uglaševa-aje najceneje.
«072-2..
Klavir harmoniko
za šolo, rabljeno ln do oro ohranjeno kupi Pe-sovec Ivan, St. Fužina 41 .poita Sv Janez, Bo tilnjsko Jezero. 5836 2t
seseda 1 din davek ln za 3lIro an dajani asiova 5 din najman 31 mesek 17 din
Več moških
nošenih oblek
prodam. Gajeva 9, vru
ta 5.
2127-U
Temnomodro obleko
ln trenčkot za 10 dO 12 ietnega fanta ugodno prodam. Naslov v vseh >osloval. Jutra.
6117-1:
OSEBJI
seseda 1 din davek n n za 31tro ali dajanj->asiova 5 din najman 31 znesek 17 dlD
Prvovrstnega vina
trgatve 1938 prodamo cca -'00 hI. Vlastelmstvo Pon ijratz. Maruševcc pri Varai-Jiou.	«i2-33
Prodam 15.000 kg
prvovrstnega sladkega si la F Pirnat, Krtina 26 pošta Dob pri Domzalal. Zadevna pojasnila dajt tudi J. Pirnat, Vrstov kova 9, Ljubljana.
5606 31
Govejega sena
prvovrstnega ln suhega dva vagona prodam Ce na ugodna Vprašajte v :ostilni Tolaži, Logatec.
6359 32
r/7'
LL
beseda 1 din davek i din. za Slfro ali dajanje naslova 5 din Najmanj 3) znesek 17 din
Rudeče pomaranče
res sladke od 5 kg naprej po angro ceni do bite pri Jugosad. Res ljeva 4.	6274-6
Pult
z izložbenim nastavkom poceni naprodaj. Šuštar, mizarstvo, Linhartova 3 6238-f
MODROCE OTOMANE COUCHE ROLETE
Kupite najceneje pri
E. Zakrajšek
LJUBLJANA
Miklošičeva 34 Prepričajte se!
Prodam
puAko Hamul« ln__
lo opremo toi dobrega se terja. Ponudbe na ogl
Jutra pod stltev lova«
»Opu 6016-6
5 kom. oken
dobro ohranjenih iz. mecesnovega tesa pv nizki ceni prodam Ker šlč Jožef, Stepanja vas 40.	5926-6
Vinske sode
od 100 do 350 i v naj ooljsem stanju zaradi opustitve restavracije Jnlon, ugodno prodam Dalje na Believ-ue. S« aekoliko vrtnih žel. sto lov ln miz. umivalnike z ogledalom ta marmor nato plofičo, umlvalne :amlture Itd. P SV-rk hotelir.	6087-6
2 otroška vozička
globok ln športni dobro »hranjen poceni proda Golob Smartinska 21
6097-6
Izložba
mecesnov les, 2x170x55 s steklom ln rolojem, orodam. Tyrseva 181
6094-t
Din 100
1 prm žaganih, bukovih ln suhih drv v prvovrst ril kakovosti dobite pri KT**.tu, Gubčeva 23 tel 45-57.	6147-6
Register blagajna
natnovejia. električna na 3 Števce in A. B. C, E. te» » tovarniiko garancijo ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6079-6
Orehova jedrca
Tn OREHE nudi Serer Se <om p., Ljubljana.
6129-6
motocikli 1939
Model 350 ccm OHV, 18 KS. 4 taktni, 4
brzine, nožno menjanje brzin; nadalje 20C. 250 500 (25 KS), 600 ccm (28 KS) Supersport, stalno na zalogi, isto-
tako vsi rezervni delL Vsak strokovnjak in vsak Ziindapp vozač hvali Ziindapp motocikle. Vsed tega in z ozirom na znatno znižano ceno Vam bo
odločitev lahka. Glavno zastopstvo:
O. ŽUŽEK — Ljubljana
TAVČARJEVA 11. TeL Int 24-61.
Filmski aparati
snemalni, kopirni in pred vaialni naprodaj. Ogled od 13. do 18. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5527-6
Travno seme Banaško luterno
Grahorico Oves Zlati dež Jari ječmen Koruzo za zelen« krmo in ensilažo Sladke lupine Polsladkorno peso in Čebulček nudi Sevei & Komp., Ljubljana.
5334 t
Stara okna
in vrata, tovorni vozu vi ln železna pult na jlagajna naprodaj. Po izvedoe: graubena pisai ua Rimska cesta 2-1 6053-1
Bel pesek
za posipanje vrUjv pro-aaja in dostavlja na iom Tone Huc, Vegoi. oi 10.	6153-f
Naročajte
iz Kupciceve drevesnice tn wsnice na Ptuj skl gori. Seznam tn enik na razpolago.
63 t
Naprodaj
_,ancova loKomoolla 3^ do 45 ks, polnojarme-nlk ln tovorni ayto p^ ^elo ugodni ceni. Na alov v vseh posl. Jutra 5959-6
Mahonija
Floks ln Fuspain prodam. Vi6, grad Bokal-ce.	5874-6
25 nizkih vrtnic
I. kakovosti ali 50 ma lo šibkejših sadik II kakovoeSi v najrazličnejših prekrasnih barvah sortirano din 100. (12 vrtnic la aH 25 vrtnic na le din 60) vse s poštnino tn zavojnlno ter navodilom vred. 12 vrtnic plezalk v novih nrekrasnlh barvah din 60 Lastne, na prostem polju brez unietnfh ortpomočkov vzgojen' sadike. Sadjarstvo Do 'in-Trk, Kamnita, p Maribor.	5890-6
Otroški voziček
odlično ohranjen, prodam Naslov v vseh poslovalni cah Jutra.
6176-6
Palent ovratniki
z elastiko pri Lampret, Flo-rijanska 30.
6175 6
Pisalna miza
1 pisalni stroj ter 1 amarlkanska kartoteka jako ugodno naprodaj Zillč & Komp., LJubljana.	5825-6
Ključavničarsko
orodje
razno prodam. — Ročni vrtalni stroj. varEnl aparat, škarje ln dru go Nasl. t vseh posl Jutra.	5950 6
Cevlj
ev
delavskih močnih po 85 din odprodaja Trlumpf Kolodvorska 11.
6357 e
Gostilniški štedilnik
dobro ohranjen ln dva
manjša, eno amerlkan-sko pisalno mizo, klavir (stutzflllge) — mesarske sroje ln električni mo tor proda Marlnšek — Prečna 6.	6254-6
Trikolico
rabljeno v dobrem 8ta nju poceni prodam. K^ drlč, Celovška 41.
6075C
OtroSki voziček
globok, moderen, prodam. Opekarska 49.
9085-6
Modroce
dlvanl, mreže ln os ta le tapetniške izdelke do bite najceneje za predelavo. Grem tudi na dom T. Iskra, tapetni V Vič 16.	6219-6
Kupim
Beseda I dtn davek *
1in za šifro ali dajanj« naslova 5 din najman' 81 znesek 17 dtn
Pult, telefonski
aparat
rabljeno ln večje palme kupimo. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Ohranjeno« 5963-'<
Vinogradniškega
koljt
do tri vagone rezanega in cepanega kupim. Ponudbe z navedbo cent (ranko postaja pod »Nova lesna trgovina« \gentura Pichier Ptuj 5854 7
Puško trocevko
jrezhibno po možnost z daljnogledom, brez petelin ko kupim. Ponudbe na naslov: Adoli =<.ač. Start trg pri Ra Heku.	5875 7
Kodak
ali Lelco kupim. Fran. BertoncelJ, Domžale.
5983 7
Kupim kopalnico
emajllrano kad in pe za kurivo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra. pod •> Dobro ohranj ena«
5832-7
Popolnoma
čist briljant
pol karatni kupim. Na slov v vseh posl. Jutra 5939 7
Otroški voziček
za dvojčke nizek dobro ohranjen kupim Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen voziček.	5938-7
Rabljeno pohištvo
in molke obleke kupuiemo proti gotovini. Pilite na naslov: »Ugodnost«. Krani 6195-7
Kočije
ln koleeelne v vsakem stanju kupim. Ponudb«-i navedbo stanja tn cene na ogl. odd. Jutra pod »Kočija.«
6218-
1 IHfflffHg
>«3seaa . din. d*vet iin za iUiv aii aajanjt asiova i din najman 31 znenek >7 din
Avto BMV
mali p rudnin ug.ed > garaži Kcnua Kci^uikc •a ullrat. LJubljana.
6038 1o
Motor s prikolico
jiirtvujen itupmi taxuj Ponudbe na ogi. odd tutra pod »Motor«
5986-10
Športni avto
jabrluiet znam k e avto-Union. kl Je prev peli 301)00 km in je telo d<_ oca ohranjen prodam Oo primernem J«un»tvu e/. na obroke. Naslov v vs--ti poesl. Jutra 5't'cll-10
Motorno kolo
znamke Rute, motor Uc t odličnem stanju pro. dam radi bolezni Po izve oe v delavnici Kru c poleg Cešnovarja, Ljub ijana.	5873-10
Motor DKW
ali slčuega kupim. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Takojšnje plu čUo«	5682-10
Motor 500 ccm
izborno ohranjen prodam. Jugolndus St. Vid.
5977 1(J
Puch 250 ccm
v dobrem stanju ugodno proda Petrlč, Karlcn 3ka 10. ^	5975 10
Motor 500 šport
kompleten, skorai nov vožen 5000 km prodam Garaža Lojze, Miklošičeva c.	5979-10
Kupim motor
NSU 250 ccm novejšega tipa. Ponudbe: KlemeD Prane, fotograf, Domžale.	6082 10
Dva tovorna
avtomobila
Diesel MAN Z 1 tn Diesel Vomug Klpper generalno popravljen kakor nova ugodno naprodaj Jože Kovač. Tržič.
6110-10
Fiat 514
4 sedežen v voznem sta nju. s plačano takso za 1939 prodamo za 7 500 din Burgar — Kožar. Ribnica na Dolenjskem 6102-10
Motor 350 ccm
brezhiben proda Vladimir Pečnlk, Dalmattno va 10.	6083-10
Avto
4-sedeien, malo vožen, kupim takoj. Točne podatke. Simuoac Zlatko, Kranj.
6202-10
Sachs 100 ccm
motorno kolo novejše ti pe. zelo poceni na prodaj. Na ogled tudi danes tn v nedeljo. Llkal-nlca Vegova 12
6186 10
Mizarski
univerzalni stroj
(Frln, Km». Bohr) uda Ije poravnalni »trot 450 ii rine, i vdelanim motorjem takoj prodam Naslov v vseh poslovalnicah Juta.
6122-29
Motor Sachs Miele
.00 ccm, skorai nov, sirena Števec, socius, ugodno prodam. Voiniakora 10. III 6178-29
Krojaški
šivalni stro i
rabljen v dobrem stanju kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.
5052-2&
Elektromotor
i K\V dober, kupim tako). Tomlič. Kongresni trg 3. 111. nadstr.
6211-29
Lokomobilo
30 KS. v dobrem stanju takoi prodam Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Takoj šnja gotovina«.
6194-29
Naprodaj
1 sesa ka za »uonjak Plunscher Pumpe; a ka pačite to 6 do 7000 It na uro. 1 dvobatna sesal ka.
Doppelpiunsclier Pumpe) uporabna kot napa jalna sesal ka z kapaci teto 2000 It na uro tn 12 atm pritiska ter k sesal kam zraven spadajoče transinlslje z le žajl ln Jermenicaml Po Izve se v hotelu Slonu 6271-29
Pisalni stroj
znamke Onderwood. V dobrem stanju prodam Naslov r vseh posloval Jutra.	6216-2?
Seseda 1 dtn. davek *
din za 31fro ali dajanje naslova 5 din. najman' 31 znesek 17 din
Kolesa
iajboij^a in velika izbi a nizke cene. na u ;odna odplavila Oska Remec, LJubljana Do e>njska 5.	113-11
Kdor
si namerava kupiti no vo kolo, naj si ogleda ceno ln kvaliteto Rabljena kolesa vzamem v račun. Zatler, Ježi ca.
6099-11
Kolesa
-irvovrstnlh znamk, velika zaloga na izbiro t garancijo prodaja naj -ppe'3e Triglav, Resije va 16.	6095-11
Poceni naprodaj
več koles popoiuuma no vlh ln malo rabljenih partija prvovrstnih šivalnih strojev ln večje število otrooklh vozle kov pri Promet naspro U križevniške oerkve.
5949-11
Dve kolesi
novo Puch ln Triumph kolo Luxus type zelo pu peni na prodaj. Na ogled tudi danes ln v nedelje Likalnica, Vegova 12.
6185-11
'VMWSt
beseda 1 din davek •
lin za 3irro »n laianj« ■asiova S dtn Najmam 31 znesek 17 din
Pohištvo
novo in že rah' --no. Iti ga želite ptudat' ali samo dati « shrambo, spieimcmv v pusebm oddelek komisii ko prodalo Do zelo ugod nh poge>|ih Kupce* je t cm oddelku vedno dovoli t* dobro ohranieno pohi -rvo. Vso reklam, preskrbi no »ami. Sporočite nam na luptsnici at> ustno PrevuZ pohištva prrskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubliana. — I vrževa 12.
70-12
Spalnico
prodam t* iouu din. — Pesi, Tržaoka 13 6036-12
POHIŠTVO
za stanovanja, hotele, trgovske opreme ln penziune, dobite naj nitreje v največji zaio-{l pohištva
Spalnice Že od 1.600.— Omare	400 —
Postelje	160.—
Kuhinjske oprave 750.— Kuh. kredence 450.— O to mane	900.—
Madrad	190 —
Mreže	85 —
Sprejemamo naročila po predloženih načrtih
»SAVA«
Rožna dolina. PredJ&m -.ka 32 tn 35. Trgovina: Gajeva. Nebotičnik.	5752-12
Crešnjevo spalnico
temno ln tridelno omaro — 10 komadov naprodaj za 2.800 din Cvetko Kadnlk. mizar Mokronog.	5915-12
Jedilnico
dobro ohranieno, poceni prodam. Naslov v vseh po slovainicah Jutra.
6184-12
Jedilnico
orehovo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6200-12
Salon Louis XVI.
KZlaPen, foten z goble nt na prodaj. Naslov v • seh posl. Jutra.
6215-1:
beseda I din davek nn za šifro ali dajanj-•asiova 5 din najman 3) znesek >7 din
Centrifugo
staro, rabljeno, dobro ohranjeno, premer Li/ in več cm, kupim. Ponudbe na ogl odd. »Ju tra« pod »Centrifuea« 5905-29
Olivetti in
Remington
pisalni stroji ua prodaj pri »Tehniku« Banjalu Ljubljana. Miklošičeva cesta 20.	6116-29
Šivalne stroje
nove ln dva ma.o rab ijena pogrezljiva, šivajo naprej ln nazaj prodaja Triglav, Resljeva c. 16.
6066-29
Šivalni stroji
par komadov novih oziroma delno odplačanih, se proda po zelo ugodnih cenah Dobrim p.ač nikom tudi na odplačilo. Vprašajte »Vesta, v Kolodvorski ulici 3S.
6142 2?
Pletilni stroji
It 8-45, 8-70 do 100 cm. 8 sehloss 10-80 drugi naprodaj. Haulild, Tovarni-<ka 27.	6UJ-29
ieppde 1 din davek 3 lin za 31tro ali dajanj« insiova 5 dtn Najmam 31 znesek 17 din
Stoječ les
* produkcijo traoi' -talni, kupujem Ponuo pe na ogl. odd Jutri, ■oo »b sečnim dovoije ■jem«	»7-1.
Javorjeve hlode
M 35 cm naprej, glad ke, čiste, cca 50 m3 kupimo. Ponudbe na ogl _>dd. Jutra pod »Javor« 6041 li
Prodaja lesa
70 plm trdega ln 540 plm mehkega tehniške ga lesa na panju lz gozdov revirja Krvava peč pri Velikih Laščah, se vrši na dražbi 1. aprila 1939 prt Začasni državni upravi razlaščenih gozdov v Ljubljani. Cesta 29 oktobra št 24-1.. ob 11. url Pojasnila, razglas ln pogoji so na razpolago.	5457-15
Borove hlode
8 cm debele ln eolerce s he cca 50 kub. m pro da Pollak, Celovška c 28a.	6201-15
mI;
Jeseda 1 din, davek p jln. aa šifro au dajanj« mova i din Najmanj 31 znesek 17 din
Kot družabnik
i tihi ali javtuj piisiopim K tekstilnemu ali ar ug emu entabilnemu podjetiu z din 100.000 gotov.ne — proti . knj ižbi na prvo mesto Ponudbe na ogl. oda. Juua pod iifro »Sioodstotaa si g urnost«. Diskretnost za lamčena.
S896- lo Hranilne knjižice
Praitcdionc, Jadransko po dunavske, Kmetikc pusoiil mce, l|ubl|„ kupimo za u koilmr gotovino
Rudolf Zore
Ljubljana. Gledališka 12.
6139-16
Vložno knjigo
iJln JO LMJ	wiJ:6ci
.ipd^luiiega pubujuliega duiiia v LJubljani pio-oam. Ponudbe ua ogi ^dd. Jutra pod »Kmet ska	6030-16
Ureditev dolga
puvuui ooun.ii ai izveusoonih poravnav. Nasveti v koimur/.nin ^adevah ln vseu drugih trgovsko obrtmi, poslih. Strokovne knjigovodske revizije. Sestava ln aprobaclja bilanc
Pre6kxbe kreditov Nasveu glede hranilnih vlog ln plasiranje Istih Val posli kmečke zaščite Sdlna koncesio nirana komercialna pisarna
LOJZE ZAJC
LjubJana. Gledališka 1 TELEFON 58-18
230-lt
Hranilne knjižice
oaAciVeiilh zavodov, vnovčujem stalno po najvišji cent ln proti takojšnjemu plačilu v gotovini.
Alojzij Planinšek
Ljubljana., Beethovnova 14. telefon 35-10
510-16
vrednostne papirje 3'/» obveznice
Banč. kom. zavod
UA1ULLIK
Aleksandrova oeeta <40 kupi takoj ln plača najbolje:
hranilne knjtface bank ln hranilnic vrednostne papirje: 3 odet. obveznice, bo. ne, srečke, delnice Itd valute vseh držav. Prodaja srečk držav oe razredne loterije.
2183. U
Družabnika
za trgovsko podjetje ? 100.000 din Iščem Dopise na ogl. odd. »Ju tra. pod 31fro: »Doblč-kanoeno 100.000«
5907-16
Družabnika
za rentabilno perutnl narsko podjetje sprejmem. Potrebno 30 do 40 tisoč. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Perut nlna.	6074 16
Dolgoročna
posojilr drž. In ostalim usluž oencem s pravico do po kojnine, upokojencem zasebnikom Informacije F Klemen, Ljubljana iosposvet&ka 10.
6063-16
INSERIRAJ V f,JUTRU"!
Knjižico
Kmetske posojilnice — ljubljanske okolice, ku-oim. Ponudbe na ogl xld. Jutra pod »Gotovina«	5643-16
Za tehniško
podjetje
prejmem posojilo odn iružabnika Ponudbe navedbo kapitala na op dd Jutra pod »Renta bllno«	6166-16
Družabnico
za trgovino čevljev takoj sprejmem. Ponudb« na ogl odd. Jutra pod -10.000«.
6005-If"
Din 120.000
kratkoročno, na gradbene parcele tn donos no posestvo iščem Ponudbe tvkj »Pol leta« nr oe!. odd. Jutra v LJu-MJanl ali t Celju.
5871-lf
Posoiila
ntrlifna,, preskrbim hitro hre» kakega predplačila
Hranilne knjižice
novčuiem proti takoilnii gotovini. Oblastveno doroliena pisarna
Rudolf Zor«
Ljubliana. Gled?l:*ka 12. Znamka za 3 din.
6140-16
H
<r>*f>da 1 din davek -
1tn ta 31fro ali 1«'ani. >nslova S din Najmam 31 Jmesek 17 dtn
Dobro vpeljano
podjetjr
prodam radi odpotovania. Primerno samo za dame. Čisti dohodek mesečno od 5000 do 5000 din Potreben kapital 30 000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6181-30
V »JUTRU44! ^UMIKAJ
Hranilno knjižico
Kmetske posojilnice ljubljanske do din 10.000 kupim. Plačam takoj v gotovini. Naslov v vseh poslovalnicah jutra.
6182-16 Hranilno knjižico
Mestne hranilnice v Skofji Loki v znesku din 10.000 proda Trgovska a gen tura za bančne posle, Aloizij Pla-ninlek, Ljubljana, Beethov nova ul. 14.
6190 16
Posojilo
200 000 dinariev, ilčem na hiio. Vkmižba na prvo me sto. Ponudbe na ogl. odd latta pod »Dobre obresti«.
6192-16
Kupim knjižico
Kmetske posojilnice ljub lianske okolice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino«.
H4S-16
.eseua i din. davek ; nn za Jliro aii uajaujt lasiova 6 din. najmanj U zn«wek 17 din
Gospa
srednjih u,. ^ več.etno au»tunisk.u prakso i&Oe doaro iuočo gostilno aii .csLaviaoiJo v najem s i. majem najraje v industrijskem kraju po audbe pod »1. maj« na jgi. odd. Jutra 5815-17
Kavarno in
gostilno
v Slov. Konjioan ou-Jam boljšim osebam orez otrok v naj eni Kavcija 5 000 dinarjev. Dopisi na Druskovlo Slov. Konjice 5885 17
Kovaško delavnico
prodam ali dam v najem s popolnim inventarjem na zelo promet nem kraju v središču Dol. Logatca V pootev pridejo le resni ln sa mostojnt kovaški obrtniki. Ponudbe na Anton Petkovšek. les. trg Logatec.	6078-17
Pekarno
v prometnem kraju vza mem v najem. Grem tu dl kot poslovodja. Na slov T vseh posl Jutra.	5984 17
Bocakova dclavnica
» Tržiču kleparsko-vod o^ vodna, s stroji, se odda v najem. Vprašati direktno!
6183-17
Gostilno
oddam v naiem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod iifro »V Ljubljani«.
6272-17
beseda 1 din. davek 4 din za šifro ali dajanje tasiova 5 din najman!
31 znesek 17 din
Trgovino
dobičkanosno, s stanova njem oddam v najem ali pa sprejmem družabnika. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet 60.000«
5784-19
Trgovino
z mešan un oiagom, kl ma mesečni promet 2o do 30.000 din vzamem v uajem Ponudbe na ogi. .dd Jutra pod »Mlad .rgovec«.	5420-19
Zagrebško obrtno
velepodjetje
tconceslonirauo, zares uo uro idooo, edinstveno v avoji stroki v Zagrebu in v Jugoslaviji domi u anten ln vodeč polc-zaj. Obstoji 20 let v istem lastništvu, je na prodaj zaradi teške ooo-eiostl .astnika z raz strjenim poslovanjem v živilski stroki, kompletno opremo, najpolnej-slm elektromotorsklm pogonom z dokazano ln garantirano prvovrstno rentabilnostjo za 675 000 dtn. Poslovalnica Pavle-kovlč, Zagreb, niča 144.
6020 ii
Trgovino
prevzamem
ali stopim kot družab nik z din 40 tl«oC oziroma vzamem lo&al na prometni točki za vodstvo moškega perila. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra .pod »Sigurna eksistenca«.	6018-19
Dobroidočo
gostilno
v največjem industrijskem kraju Slovenije, v vrednosti 160.000 din prodam alt zamenjam za stanovanjsko hišo ali posestvo radi preobremenjenosti. Nasiov v jgl. odd. »Jutra«.
5821-19
TABLETE - MAST
rti revmatizmu, gthtu tn iStjasu masirajte boleče dele z »N I b o 1« mastjo m vzemite »N I b o l< tablete rudi pri prrhlidu. gripi m glavo
bolu pomagajo »Nibol« tablete »N t b o 1« v lekarnah Dtn 20. —
Proizvaja Apoteka Mr. Bahovec — Ljubljana
fleg oi 17 816/V
Delavnico
svetlo ln suho za čisto obrt v hiši industrijski tok ln teefon oddam Na-slov v vseh posl J v. tra.	5810 19
Krasni trgovski
lokali
te oddajo v najem 1. maia
na najprometneili glavni cest- — Informacije daie: Krabica, Tyrlera 9.
6125-19
Mlekarno
oddam na prometnem kra-lu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6267-19
Delavnico
pripravno za vsako obrt, dam v Selenburgovi ul. na dvorilču Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
6214-19
Pekarno
na prometnem kraju, na|-raje v Mariboru ali v Celju, vzamem v na|em takoj ali pozneje. Našlo* v vseh poslovalnicah Jutra.
6225-19
Veliko delavnico
cca 40 lev. m veliko delavnico na dvoriiču na dvori iču, lepo, svetlo, odd^m i* mirno obrt ali podobno Kačič Frania, Celovška 67, telefon 40-76.
6229-19
Brivsko-frizerski
salon
moderno opremljen obstoječ 10 let zelo dobro vpeljan v najlepšem kra ju ljublj. okolice pro dam aH vzamem dru žabnlka(oo) z nekaj go tovlne Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sig-ur-na eksistenca« 5943-19
Lep lokal
popolnoma renoviran, na metni točki, naiprimerneili r.a delikateso (buffet - vino-toč), oddam takoj zanes liivi osebi Grčar, Sp. Si-?ka. Gasilska 15-L
6204-19
Trgovina s sadjem
okal. primeren tudi za delikateso, specerljo ali kaj sličnega V bližini u' nobene konkurence, v centru mesta, se ugod no proda radi od potovanja Naslov v vseh po-slc val. Jutra.
8154-19
Ključavničarska
delavnica
v Cml pri Prevaljah — brez konkurence. Orodje (tudi varilni aparat; prodam, delavnico ln stanovanje dam v najem. Ponudbe Voukanu Antonu, Orna. 6007-19
V Ribnici
na Dolenjskem oddam v najem trgovski lokal, upo rabljiv tudi za večje pisarne ali slično. Ponudbe na ogl odd Tutra pod iifro »Lokal v Ribnici«.
6206-19
Gostilno
z inrentariem ter lokal, pri meren za drogerijo, trgovino aii kako drugo obrt s stanovaniem ali brez od dam Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Takoj ali pozneje«.	6197-19
Mlekarna
radi od potovanja ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.
6039-IS
Beseda 1 dtn. davek 3 dtn za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanl 81 znesek 17 din
Hiše - vile
.arceie in posestva že oo s 000 din dalje proda U pod ugodnimi Dogoj--Tanjo Prtstavec. reai t.sarua Ljubljana Er nvčeva 4a Tel 23-81 96-2t
Dvodružinsko hišo
v Ljubliani ali bližnii okolici Ljubljane, no»o ali dobro hranjeno, kupim če mogoče z dvoriščem in vrtom Pismene ponudbe s navedbo cene in naslov,, n« ogl. odd. Jutra pod lifr* »Zmerna cena«.
62)7-26
V Celju
naprodaj nova vila za dm
150.000 in stavbena parcela. Karel Breznik. Celje, Dečkova cesta.
5839-26
Kupim hišo
večstanovacisKO, cionosn« do 1.000 000 din. Ponudb« n« ogl. odd Jutra pod »Novejia in v dobren. stanju«.	5792-20
Siguraa bodoči.ost
.-Toaam trgovske nišo, . kateri je posta t po-esivoin za nizko jeno. -vinudbt- pod »Blizu Cela. na ogl. odd Jutra.
4791-20
Večje število parcel
Nwinpieksov, parcei. gozdov, ugovskih in stanovanjih mi in vil ima naprodaj gradbeno strokovni izobra. 'en posredovalec:
Kunavei Ludvik
> esta 29 oktobra b I cie-• oo 37-33 Pooblaščen grm-diteii m >odni ceniteli t* .iasvete brezplačno na razpolago.	's
Enodružinsko hišico
icscoo, za ietov .sCarje na gorenjski strani ljubljanske okolice z večjim sadom »itom prodam. Ponudb« na ogi. odd Juua pod Šifro »Vvcckcna«.
147-26
Avtomobile
tovorne, osebne m avta Liuse. dobro ohranjen«, vseh jakostl, kupite naj aeneje pri O. ZlUEK.
zastopstvo Krupp Ljubljana, Tavčarjeva U 5909-20
Parcela
solnčna, tuba. pnsoina tega, proti prevzemu hipoteke naprodai. Naslov v vseii p^ slovainicah Juua.
>860-20
Dvodružinsko hišo
ali vilo novo v smeri proti Kamnicl kupim proti takojšnjemu piačl lu Ponudbe na ogl od de ek Jutra Maribor pod »Takojšnje plačilo.
5900-20
nišo
ali donosno posestvo, k»-pim do 100.000 din. Ponudbe na ogl odd Jutn pod »Gotovina do 100.000« 6210-20
Večja vila
6 stanovanjski, z vsem koča-fortom v idealni leg: takoj naprodaj. Obrestuje se 7%. Potreben kapital din 400.-, ostalo hipoteka Resni kupa naj poiljeio rvoje ponudb« na ogl odd. Jutra pod »Najboljia naložba kapitala« 6191-20
Vila — dvojček
ob Tivoliju Išče se re-f ekt&nt za zidanje po lovice. Površina 600 ml Prijave ob nav««ibl poklica na ogi odd Jutra pod »Res Idealna lega«	6000-20
ZDRAVJE
• pomočjo zdravilnih svojstev zelišč s uporabo »HEHSAN CA J A«, mešanice posebnih pravilnih zell&č i H) predpisu R. W. Pearsona, šefa zdravnika v Bengaiijl (Angleška Indija). Po dolgoletnih Izkušnjah je bila ugotovljena vrednost »HEKSAN CAJA« in to z nedvomnim aspe-hom pri obolenjih: pri poapnenju Zli, boleznih obtoka krvi, ženskih boleznih, boleznih pri menstruaciji (mesečni meni), migreni, revmatizmu, bolezni ledvic, bolezni jeter, želodčnih motnjah, zastrupljen ju, zapeki, gihtu, črevesnih obolenjih, hemoroidih, splošnem ln prenaglem debeljenju ter proti zgagi. — »HEKSAN CAJ« dobite v vseh lekarnah.	Zahtevajte brezplačni vzorec.
»RADlOSANc, ZAOKEB, Dukljaninova L
jš&m
■Sf^,-:-
gnk
.-;••• v
J ^^
:
'.Kri
j' — V ic
: - ■ - 1, šf
mm.
•v

Reg. S. br. 19834-35
Ms AH
O D N I K KAlTfARNOV in SURNA
tu nove pomla lanske obleke in površnike za rospode
Izbira
Posestvo
' pro&i uiea Zadanim
! .nostom in Brežicam^ -upan. Punudoe na ;gi oda. Jutra poti 3i ro »BjiZu postaje«
o937-2o
Stavbne parcele
, uji^u. eic^LiifUt, po ..ona iz..iCia od 9 aiii .aprej tudi za iiruni.n Ujižicc olizu koloj\o-a Vižmarje na obroke a proda j Poizve se Viž :narje 31.	6073-20
. po solnčno
parček:
a Kodeljevem napro aaj Ana špunt, Be^i ad- Ljubjana.
6070-21
#jiijEM mi
Pred Škofijo 3
70 letnica obstoja zato posebne ugodnosti!
Hišo
tfro-all triibiuvnovejijsko t LJubljani Kupim. Po. nudbe na ogl. odd. »Ju tra« pod »Cena z opl-lom«.	5923-2C
Majhna stavbna
parcela
Mlzu trnovske cerkve na prodaj. Poizve se Kole-Bijska 14.	6146-20
Dvodružinska vila
is vsemi pritiklinami ln iiadovnjakom ob Savinji v Celju pod skrajno Ugodnim pogoj em naprodaj. Resne ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Sončna lega«
5958-20
Varno naložen
denar
Trije travniki v nepo-irednl bližini Rakovni — Posestvo arondi-rano Srednje Gameljne 60.000 kv. m. pripravno Ob. počitniške kolonije; Kompleks 8 parcel za Igriščem Primorja poleg Tyrševe ceste naprodaj po primerni ceni in po ugodnih plačilnih pogojih. Naslov v vseh posloval. Jutra.
6042-20
Prodamo po naj-solidnejših cenah
Tovarno tcotemn, tovarno ki^a. Kuiivesiouirano clrogerijo in pari umerijo. Specija.no bonbon-njero. — iinjigo tisitai-ituo — ku^arno in knjigoveznico. Opekarno Itovarno opeke i loncev. Tovarniško tekstilno u ted&o. Velike zagrebške gctetiine, buiete in restavracije Izvrstno ido-čo traiiko ln papirnico. JLndustrijoko restavraci Jo Ui kantino. Specerlj tke, manufakturne ln fcolonijaine trgovine. — Informacije daje Poslo-va.nica Pavlekovlč, Zagreb, Ilica 144.
6021 20 Vogalna vila
isnonadstropna, podkle-tena s 7 sobami ter vsem komlortom ln s krasnim kultlviranlm vrtom, v brezhibnem stanju, davka prosta v Ljubljani proti gotovini ugodno naprodaj. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »6045« 6027-20
Vila z 7 sobami
na Bledu v Zakl naprodaj z vsemi pritikiina-ml zaradi od potovanj a. Ponudbe z naslovom na ogl odd. Jutra pod šifro »Zaka«	6037 20
Lepo posestvo
SI oralov zemlje in z vsem kmečkim orodjem prodam za 42.000 din Lovrenc Jeretina, Lukavc p. Rimske toplice.
5985-20
Hiša
is velikim vrtom prodam za 25 tisoč. Po trebno 16.000. Poizve sf Vidmar trgovec. Vrhov cl pri Ljubljani
6015-20
Posestva — hiše Gostilne — mline
-d 25.000 naprej prodaja Posredovalnica ■laribor. Aleksandrova oesta 33.	6029-20
Velika dvonadstropna hiša
■»redim mesta Celja, — 2 ■iiema trgovskima lokaloma in velikimi skladišči, ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico jutra Celje pod vKapital«.
6241-20
Hiša
z lepim saunim vrtom poleg tekoča voda ta-koJ naprodaj. Zelo pripravno za perice. Zgor nja iirušlca 28 pri Ljub ijanl	5968-2€
Dvodružinsko hišo
v Ljubljani kupim in prodam hišo pri rerniza Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »150 do 115«.
6111-20
Zamenjam
enonadstropno hišo sredi Ljubljane z vpeljano trgovino za stanovanjsko. Kupim kos sveta, na katerem se ne sme zidati. Ponudbe pod »Do plačam« na ogl. oddel. Jutra.	6165 20
Posestva, hiše
od 25.000 din naprej gostilne, mline
prodaja Posredovalnica Maribor, Aleksandrova cesta 33.	6029-20
Pot do blagostanja
srede ln neodvisnosti vam pokaže Hranilna poso jllnica »Moj Dom s Ljubljana, Dvorakova 8, — Prospekti brezplačno.
150-20
6 stavbnih parcel
r Izmeri 800 do 1000 kv m ob Celovški cesti v bližini gostilne Kavčič prodam. Poizve se Drav Ue. Vodnikova 218.
6057-20
Mlin
na stalni »uuni pogon, na zeio pr • aies.i.-m pro štoru ugodni p;ica i>. Naslov v vsen po6l. Ju tra.	5730-20
Hišo
z 2500 kvad. metrov zem jišča prodam takoj tudi na obroke Kar; VVels, Zg Radvanje. Hostejeva 73 . 5889-2C
Hišo z vrtom
v Ljubljani. Funtkova ulica 27. Stožice. ugodno prodam ali zamenjam 5922-2!
Hišo ali vilo
donosno ev tudi parcelo v Ljubljani kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Gotovinar-biša«	6050-20
Parcele
pri bežigrajsKi šoli na prodaj. Poizve se pri: čuvaju Stadiona
6043-20
Naprodaj
TOVARNIŠKO poslopje v LJubljani, poleg stanovanjska hiša, garaža. Cena 560.000 din. Hipoteka pri Kmečki. HIŠA tristanovanjska, novo zidana, cena 195 tisoč din, Hipoteka. Sp. šiška.
HISA dvostanovanjska, novozidana, vrt. Cena 135 000 din. Podrožnlk H3ŽA dvostanovanjska novozidana, vrt. Cena 170.000 din. Spodnja šiška.
Brezplačne Informacije daje reaitetna pisarna ADAMIČ Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 7.
814920
Enostanovanjsko
hišo
z vrtom r Ljubljani ali okolici, kupim za gotovino. Prednost inštalirana elektrika, vodovod ter t bližini električna železnica ali kolodvor. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6137-20
Stavbne parcele
blizu Novega mesta, pesek in gramoz na mestu, ugodno prodam. Franjo Gro-bovšek, Novo mesto.
6171-20
Hišo
z iepim vrtom skoraj novo prodam ali dam v najem Keršman, Domžale.	5796 21/
Parcelo
a weekc-nd hišo na Go-ren;skem. prodam. Kova-čič Sokolska Prule.
6220-20
V Sv. Vidu
pri Ptuju
naprodaj enonadstrop-na hiša pripravna za ti go vino, obrt ali gostil no, z velikimi gosoodar skimi poslopji 2 ln po, _>rala zemljišča. Cena nizka. Vprašati Moho-rič, gostilna Ptuj
5951-20
Industrijsko
podjetje
živilske stroke, s stanovanjsko hišo. dober donos, prodam radi starosti za ugod no ceno. Skupno z obratnim kapitalom potrebno din 1^0.000. Ena tretjina lahko ostane. Dopise na podruž nico Jutra Maribor pod »Jako ugodno«.
5750-2G
\SER!RAJTE
V »JUTRU« !
seseda 1 din davek din za »liro an dajanj, naslova 5 din Naj man' SI znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
v vili na Vrt&či odaani i. maja. Tobačna ul. 14 6067-21
Trisob. stanovanje
s pritikllnami oddam a 1. majem. Podrožmk, Večna pot 27, vprašati na št. 26.	6013-21
Lepo stanovanje
»oba kuhinja vrt, mesečno 300 din, oddam za 1. maj. Bezenškova ulica 14, Zelena Jama.
6060-2.
Tri aii štirisobno
,uoj.ovanje £ vsem kum-ur tom in priliki mami Lšče mlad zakcmak. ptu
ia mesec maj ali junij Pjača za celo leto v naprej. Ponudbe na ogl. odd »Jutra, pod Solnčno m lepo«.
5855-21a
Dvosob. stanovanje
komiortno išče družina brez otrok za maj ali unij Ponudbe na ogl :dd Jutra pod šifro Plačnik«	6046-218
sobno stanovanj«
pntiH.nan, ščt riružini. ie? majhmt otrok a 1 •nai Ponudbe .!	vid
iifra piv? »M^' »9«
«55-2»
Krasno »o bo
c. .aatnu kopalnico, prazno, blizu šentjakobske ..erkve ud tU s 1. aprilom boljši o»ebl. Ogled od 3. dalje. Naslov v vseh posioval Jutra.
6010-23
Čedno sobo
parketirano uddam. Dvo rakova 3-1. levo.
6158 23
Pisarniško sobo
v palači ljubljanske kreditne banke v II. nad stropju, ki je centralno kurjena, oddam
6089-23
Stanovanje
eno ali dvosobno s kopalnico za 1. maj išče mlad par. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šl fro »Brez otrok«
5941-21a
Stanovanje
za dve osebi 2 sobi ku hinja za 300 din. Kar lovska 28 takoj oddam 6055-21
Stanovanje
soba, kabinet prltikll-ne radi selitve ugodno takoj oddam. Naslov v vseh posl Jutra.
6054-21
Dvosob. stanovanje
solnčno, komfortno oddam s 1. majem. Vodovodna cesta 40, pritličje.	5883 21
Trisob. stanovanje
z vsem komfortom za Bežigradom v bližini po šte odidam za maj. Cena 800 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila 800«	6044-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico ln veliko te raso oddam stranki brez otrok za 1. maj. Ogled od 11. do 12 ure Jelov škova 24, Trnovo.
5980-21
Vila v Dobrni
z naravnim parkom cca <?000 kv. m naprodaj. Informacije: dr. Mikuletič, odvetnik, Celje.
6244-20
V Celju
ugodno prodam enodružinsko hišo (vilo), oddaljeno 5 minut od kolodvora, — krasna lega, urejen sadni vrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6245-20
Vilo v Mariboru
mirna lega, solidna zgradba ugodno prodam. Ing. H. ■\nkerst, Maribor, Popovi-ceva 5.	6246-20
Lepa vila
1 sobe, kuhinja, kopalnica ■ eranda, terasa, kleti, lep sadni vrt itd. v Mariboru, magdalensko predmestje, — naprodaj. Vpraša se pri F Khnišek. trgovec. Maribor. Glavni trg 21.
6247-20
Hišo
-nonadstropno, 21 X 13 n veliko, z enonadstropnim dvoriščnim poslopiem 21 X S m, pripravno tudi za obrt ati malo industriio, prodam Maribor, Taborska 7.
6250-20
Lepa hiša
petstanovanjska, z 9 sobami. 5 kuhinj, shrambe, kleti, velik vrt pri avtobusni postaji naprodai v Studencih pri Mariboru Mesečni dohodek din 1600. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6251-20
Po ugodni ceni
naprodaj
mogradnlško posestvo obstoječe iz 107.97 mi
inograda, 28.81 m2 gozda. 51.29 m2 travnika in njiv z večjo množino sadnega drevja ter 2 poslopji (gospodarsko in viniiar ko) v prav dobrem stanju. Posest vo je arondirano, ima krasno južno lego z raz gledom na Savinjsko do lino ln je oddaljeno le pičlo uro od železniške postaje. Ponudle na podr Jutra v Celiu pod »Besni kupec 5957 20
Dvosob. stanovanje
s predsobo oddam takoj ali pozneje. Mestni trg 13-1. Vprašajte v n nadstropju.	6155-21
Dvosob. stanovanje
pritlično, s pritiklinami, oddam 1. m*j». Cena din 4*0. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
«169-21
Stanovanje 2 sob
prltlklln oddam s 1. Ju nljem. Informacije da ]e Kajfež Stari trg 28-1 5948-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico, visoko pritličje z vrtom oddam s 1. aprilom ali majem. Hotimlrova ul. 14, blizu kina šiške.	5831-21
Trisobno stanovanje
čisto, solnčno. in zračno v I. nadstropju, oddam takoj mirni, boljši, — zanesljivi stranki. Ogled od 1. aprila naprej. Grčar, Sp. Šiška. Gasilska 15-1.
6205-21
2-sobno stanovanje
s kopalnico v centru ali bližini tramvaja za april ali maj Iščem Po nudbe na ogl odd Ju tra pod »čisto ln sončno«.	5942 21a
Tščem stanovanje
dvosobno »li enosobno i kabinetom, po možnosti kopalnico. »» 1. maj Po nudbe na ogl. odd. Jutrj pod šifro »1. maj«.
6196-21«
Sobo s kuhinjo
ali rsaj lobo % Štedilnikom čisto suho. solnčno. iščem za mirno stranko ene ose be. Ponudb« na ogl odd lutra pod »Bi	PO™»
?ala pri hiinem delu«.
6217-21a
Stanovanje
dvo- ali trisobno, iiče mir na družina brez majhnih otrok za ma|. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirno 39«.
5921-21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom, iščem za 1. maj ali junij. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Solnčno 17«.
5869-21«
Enosob. stanovanje
s kabinetom, ev. kopal nlco ali dvosobno išče zelo solidna stranka dveh oseb za maj Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dve osebi«
5965-218
Sobo odda
Lepo solnčno sobo
v centru, oddam eni ali dvema bolišima osebama, s kopalnico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5928-23
Veliko sobo
opremljeno, lepo, s poseb □im vhodom, blizu Tivolija oddam stalni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3729-23
Opremljeno sobo
oddam. Večna 3., Trno vo.	6023-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom od dam najraje gospodični Aljaževa c. 15. 6034-23
Ključavničarski
pomočnik
m separatno sobo, sredina mesta oddam takoj strogo solidni stranki. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra »Takoj oddam«.
6208 21
Stanovanje 2 sob
uho ln sončno, z vr tom v hiši tik mestne meje ljubljanske, 10 minut od tramvaja oddam po nizki ceni. Pismene ponudbe pod »Lepo stanovanje« na ogl. odd Jutra.	6189-21
Enosob. stanovanja
prostorno oddam takoj. — Podutik 19.
6224-21
Enosob. stanovanie
oddam odrasli družini. Peter Starin, Kavškova 5, I. U vrata, levo.
6226-21
Stanovanje
dvosobno s kabinetom in pritiklinami, — svetlo in solnčno oddam. Vselitev 1. lunija ali 1. maja. Poizve se v Murnikovi 20.
6236-21
Stanovanje
. losobno, kletno suhf oddam za 150 din — Predjamska 42. informa cije od pol 1 do 2.
Hfseda 1 din. davek 'lin za šllro au dajan -naslova 5 din najmanj ši znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
v centru išče inženir za 1. april. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Komfortno«	5972-21&
Opremljeno sobo
oddam takoj gospodu. GradlSče 3b, priti., levo.
6032-23
Opremljeno sobo
ra 2 sil 1 osebo, lepo sončno a teraso nad vr tom s souporabo kopal nlce ln telefona, poseben vhod takoj ugodno oddam. Kocenova 6 za tobačno tovarno.
5870-23
Lepo prazno sobo
tudi opremljeno s upo rabo kopalnice oddam. Vprašati v ponedeljek dopoldne, Detelova 3.
5930-2^
Sobo
oddam gospodu sostanovalcu z vso oskrbo za april. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5935-23
Prazno sobo
manjšo s posebnim vhc dom Iščem za Bežigradom v Slškl ali blizu Smartlnske ceste. Po nudbe na ogl. od. Jutra pod »Točen plačnik«	6048-23
Oddam sobo
lepo sončno poleg teh nike Naslov v vseh po slov. Jutra.	6040 23
Kompanjonko
za trgovino čevljev ta koj sprejmem Ponudb prazno z lastno kopal nico blizu šentjakobski cerkve oddam s 1. apr lom boljši osebi Ogec* od 15. dalje Naslov v vseh posl. Jutra
6010-23
Opremljeno sobo
takoj oddam 1 aii 2 go spodoma. Krakor?ka 11 v	5973 22
Opremljeno sobo
■epo s posebnim vhodom oddam solidni ose bi za 1. april al kasneje Ogled 25 ln 26. t m Jelovškova 24 Trno v0	5981-2?
Mansardno sobo
s kabinetom, možno u oorabltl kot kuhinjo, ta ko j oddam Ce ovška 5č 6113-23
Prazno sobo
s posebnim vHodom. su ho ln zračno, oddam 1 aprilom. Sokolska 14 Prule.	6106-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, eno ali dvema postelja ■na oddam. Gosposvet ska 12-n.	6107-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ■souporabo kopalnice od dam v centrumu. bolj 'emu gospodu Naslov v vseh posloval Jutra.
6148-23
Mansardno sobo
na Mirju, oddam uradnici 1. aprila Naslov v vseh po tlovalnicah Jutra.
6120-23
Dve komfortni
garsonieri
oddam v najem v neposred bližini centra 1. maja. In formacije daje: Krabica Trrfeva 9.
6124-23
Lepo sobo
s separiranim vhodom, od dam 1—2 gospodoma bli/u Tabora. Fugnerjeva 13, II vrata 16.
6170-23
Sobo
solnfno, prostorno, Zaseben vhod, moderno opremljeno oddam za 200 din. Poizved be od 1.—3. ure dnevno, Kolezija, Mencingerjeva 41 parter.	6193-23
Soba
opremljena, s souporabo kopalnice, se odda v na jem v centru za takoj. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	6199-23
Prazno sobo
ev. t souporabo kopalnice, iščem za april. Cenj. ponudbe pod »Center« na ogl. odd. Jutra.
6355-23
Sostanovalca
iščem za 1. april event. s hrano. Gregorčičeva ulica 7, II. nadstr., vrata 13
6265-23
Opremljeno sobo
lepo, oddam aprila. Lepa, solnčna, poseben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6222-23
Opremljeno sobo
oddam s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6234-23
Opremljeno sobo
oddam v Gajevi ul. 9. III. vrata 16.
6223-23
r lil
Sobico
poceni Iščem za shram bo nekaj pohištva. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Sobica«
6014-23a
Uradnica
Išče garsoniero ali praz no sobo s kopalnico ln posebnim vhodom v cen tru za 1. maj pri mirni stranki. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šl ro »Točna plačnica«
6049-23a
Eno ali dve
veliki sobi
brez opreme s souporabo kopalnice ali garsonjero potrebujem nujno za 1. april v centru mesta Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Inženir«.
5840-23*
Skromno sobico
šče gospodična v cen tru. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Mirna in čista soba«.
6156-23&
Za stalno
sčem vso oskrbo pri amostojnl gospe. Ponudbe na ogl. odd. Ju ;ra pod »Upokojenec« 6068-23?
Opremljeno sobo
solnčno. išče starejša mir na gospodična za 1. april v centru ali v bližini mesta za stalno. Vestna v plačilu. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solidna oseba«.
6270-23a
Veliko sobo
prazno ali oprem'jeno. ; posebnim vnodom " -trogem centru, oddar rakoj aH s 1 aprilom apelov v vseh poslov?! Jutra.	6104-23
Sobo
s posebnim vhodom, v entru mesta oddam 1 a'l dvema osebama Na slov v vseh posflovnlnl iati Jutra.	6150 23
V Dukičevem bloku
oddamo sobo nalraje so Mdnl dami. Naslov v vseh posloval. Jutra.
8X94-23
Miren gospod
išče svetlo sobo s 1. aprilom Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »67-12« 5978-23a
Soliden gospod
išče lepo sončno sobo s souporabo kopalnice Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Sončna soba.
6144-23a
Za pisarno
ščem prazno sobo ali lo kal. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Reden plačnik« 6080 23a
Dve sobi
orazno ln opremljen« s hrano Išče stranka dveh vdraščenth oeb pri dobrosrčni gospodinj! Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobrosrčnost«	0066-3*
Dve sobi
eno prazno ln eno opre mi J eno a hrano Išče strun ka dveh odraAtenlh ,«eb, pri dobrosrčni go. spodinji. Ponudbe na >>gl. odd. Jutra pod šifro »Dobro6rcno6t..
60C6-23a
Za maj
iščem sobo s štedilnikom ali enosobno stinovanie za ovc osebi Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točna plačnica 9787«.
6180-23a
Opremljeno sobo
6 posebnim vhodom poleg gl kolodvora Lšoo boljši gospod s 1. aprilom Ponudbe pod tPot ntk« na ogl odd »Jutra«.	5900-23a

Severni medved
redke velikosti se poceni proda »norotheum-Mikloši.eva 12
6123-27
Ilirski ovčar
čistokrven, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6141-27
Harcer kanarčke
žlahtni vrvivci. odlikovani z zlatimi in srebrnimi kolai-nami, plemenske samice, kakor tudi kletke, parilmce in preletalmce po ugodni ceni naprodaj Razpošiljam tudi po pošti. — Alojzij Francki, Ljubl|ana, Križev-mška ul. 9-L
6168-27
MVrfliTfa
Bukovo oglje
Za^aoiia arz. up.o>a rtu .učenih gozdov v Ljub ijani proaa na javm usl meni dražbi 13. uprna pri Sumskl upra. ■ razlaščenih gozdov Kočevje cca 400.000 kg v lastni režiji izdelanega oukovega oglja, locc<~ gozd. Pogoji in pojasnila so na razpolage, pri gornji upravi v Ljub ijani, Cesta 29. oktobra St. 24-1 ln pri Sumski upravi Kočevje. 5913 32
Dražba
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani proda na Javni ustmenl dražbi 20 aprila t. 1. pri Sumski upravi raz aščenlh goz dov v Straži cca 590.000 kg v lastni režiji Izdelanega bukovega oglja loco gozd. Pogoji ln pojasnila so na raz polago pri gornji upra. vi v LJubljani, Cesta 29 oktobra 24-1 ln prt Sum skl upravi Straža pri Novem mestu. Kredit za >glas Je na razpolago.
5782-32
' Velikonočne zbirke knjig Vodnikove iraile
Ljubljana, 24 marca
V trinajstih letih je razposlala Vodnikova družba svojim članom nad 250.000 knjig novejših slovenskih pisateljev in s tem opravila važno in potrebno prosvetno delo. Je pa pri nas še mnogo knjigoljub-cev, ki nimajo vseh Vodnikovih knjig, pa bi jih radi po piimerni ceni imeli v svoji knjižnici.
Zato se je odbor Vodnikove družbe tudi letos odločil, da za pirhe izbere iz svojih j zbirk knjige ki bodo zelo dobrodošle marsikateremu prijatelju dobrega čtiva saj si jih bo lahko nabavil za zelo nizko, p. avo ijudsko ceno.
Knjige, ki jih Se imamo v zalogi, smo razdelili v osem skupin, vsaka Šteje po pel knjig. Razvrščene so po "oiocmi snjvi :n drugih značilnih vidikih. NaroCn k lahko poljubno izbira ne samo med skupinami, temveč tud med posameznimi knjigami in si tako sestavi svojo skupino po pet ali deset knjig
Skupino po pet knjig oddajamo dokler bo trajala zaloga, za 20.— din brez poštnine. s poštnino za 25.- din. Deset knjig pa stane 40.— din, s poštnino 50.— din. Kdor želi imeti vezane knjige, doplača za vezavo vsake knjige po 8.— din.
Naše knjige so torej Izredno poceni, zato segajte pridno po zbirkah Vodnikove družbe!
Naročajo ae na naslov: »Vodikova družba, Ljubljana. Knafljeva 5.« Denar nakažite po poštni položnici, ki jo ;upite za 25 par pri vsakem poštnem ura u. Položnico izpolnite s točnim naslovom: »Vodnikova družba v Ljubljani«. Tam kjer je to na položnici označeno, napišite štev. ček. rač. Vodnikove družbe, to je ! i.520.
Na razpolago so naslednje knjige: L
Dr. I. Lah: Sigmovo maščevanje Dr. I. Lah: Vodniki in preroki Dr. I. Lah: V borbi za Jugoslavijo II

!J i
vsaka beseda 2 din, da vek 5 din, za dajanj naslova 5 din. najman šl znesek 20 din
Atelje
Ako danes goduješ vse najboljše, sicer pa Iskre ne pozdrave. Pisma sem vesel.	6012-24
Vdova
želi spoznati inteligen ta. Ponudbe pod »Pet deset« na ogl. odd. Ju tra.	6017-24
Boljša gospa
zrelih let nesrečna v za konu že l poznanstva s sorodno dušo radi duševnega razvedrila ln Izletov Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 42«	5993 24
Gospodično
ali vdovo, značajno in ne odvisno, z lastnim stanovanjem v Ljubljani ali bližnji okolici želi spoznati samski siirpatičen gospod. V poštev pridejo samo dopisi s točnim naslovom. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Za tajnost mož beseda«.
6126-24
mnm
Vsaka beseda 2 din, da vek 5 din, za dajanj, naslova 5 din. najmanj 61 znesek 20 din
Ženitve in možitve
boljših krogov posredujemo najvestnejše. Ve-.ika Izbira odličnih par ti J obojega spola. Prvovrstne rodbinske zveze Informativne prospekte pošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah, diskretno »REZOR, Zagreb pošta 3.
6022 25
Simpatičen fant
sok črn z dobro pozi cljo, s premoženjem preko 200.000 din želi poročiti primerno gospo dično ali vdovo. Resne ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Odoben dom.«	5910-25
Vllad državni
nameščenec
mesečno plačo 1500,— me.>ečno na deželi se želi spoznati z odgovarjajočo damo zaradi u-stvaritve novega življenja. prednost imajo čedna ln bogata kmečka dekleta, učiteljice, po-itarlce ln sllčno Ponu-de na ogl odd Jutra pod »Moj Ideal D. V « 6105-25
52 letni vdovec
v boljši drž službi želi znanja z damo. ki Ima nekaj premoženla Ponudbe nao»l. odd »Jutra« pod »Dobra skrbna gospodinja«.
5927-25
Gospodična
'fsreiša. « premožmiem din so 000 se želi poročiti bolišim dobrosrčnim gospodom v stalni drž službi ali upokojencem od 56 do 65 'et. Ponudb? n-> -ksriziturr lutra I-iuhljana VII pod Pomlad 7«.
62)275
K lavirii pianini
Blago
DAMSKE PLASCK, KOSTUME in OBLEKE ter vse vrste
SVILE
v najnovejših modnih vzorcih
ft .jofir
LJiiLJim
iliMJEKAUL03
Pred Škofijo S
70 letnica obstoja zato posebne ugodnosti!
IVarbinek
so prvovrstne cvaiitei* vredne cen* krasnih is strum-ntov Kon kurir* Jo reem en»nlxD tO"2eir •kun tvrdkam tzredn ton*k. i*«tna«ti m tra. noeti ki «o pio«) do: goerne tzkuAnit « izd-Uvt klavirjev preseneča Czpoeojev»njr po aaj ug"dneišlb pogojih
Warbinek
tovarn« uavirjev LJUBLJANA
MlkMtteva cest« It. 4 prt Frančiškanski cerkvi
Železničar
hišni posestnik v Ljubljani, srednjih let, želi v svrho ženitve znanja t simpatično in značajno gospodično ter s primerno gotovino. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomlad 1939«.
6261-25
Vdova
z lastnim stanovanjem in stalnimi mesečnimi dohodki, se želi poročiti z gospodom v višji dri. službi od 42— 50 let. Ločenci izkliučeni Cenj. ponudbe na ekspozituro Jutra Ljubljana VII pod »Lepa prihod n
6231-25
Dr. L Lah: Iz tajnosti prirode II
Vlad. Levstik: Pravica kladiva
Vlad. Levstik. Dejanje
I Matičič: Na mrtvi straži
I. Matičič: Moč zemlje
Dav. Ravljen: Pot k mrtvim bataljonom
m.
Fr. Bevk Hiša v strugi Fr. Bevk: Žerjavi Fr. Bevk: Srebrniki I. Potrč: Sin V. Biienc: Sončne pege IV
Juš Kozak: Bel! mecesen I. Podržaj: Strte peruti Fr. Roš: Zvesta četa I Sorli: 50 odstotkov L Važtetova: Vražje dekle V
M Pupin Od pastirja do izumitelja 1 M. Pup;n Oc pastirja do izumitelja II P Brežnik: Temna zvezda J. Daneš: Za vozom boginje Tali je
V.	Bitenc. Zlati čevelički
VI.
Dav. Ravljen: Tulipan 1. Matičič: Moč zemlje Juš Kozak: Beii mecesen Fr. Govekar: Olga I. Albreht: Zarečani
VEL.
M Muc: Skozi Sibirijo L M Muc: Skozi Sibirijo O.
VI.	Levstik: Pravica kladiva Osip Sest: Enaintrideset in eder Fr. Bevk: žerjavi
VITL
I. Albreht: Zarečani P. Brežnik: Temna zvezda Dr. I. Lah: Vodniki m preroki VI. Levstik: Dejanje
Dav Ravljen: Pot k mrtvim bataljonom Katerokoli knjige iz zgornjih osmih skupin pa kupci lahko zamenjajo z naslednjimi povestmi, ki pa so na razpolago samo vezane: Z. Kvedrova, Vladka in Mitka; Juš Kozak, Lee tov grad; SL Savinšek, Zerrešeul cilji; P. Brežnik, V senc' nebotičnikov; ing. Lupša, V džunglah belega slona.	_ _
Razveljavljena sodba novomeškega okrožnega sodišča
Novo mesto, 24 marca. Zaradi uboja posestnika Antona Hribarja, ki je bil lani 9. decembra ubit v vasi šutni pri Sv. Križu, je obtožilo državno tožilstvo v Novem mestu Janeza Jarkoviča, Franceta Bamča. Karla Jalovca Alojzija Bučiča in brata J ;na ter Andreja Nova-koviča, ki so vsi doma iz šutne pri Sv. Križu. Državno tož Istvo jih je obtožilo kot sokrivce zločina zoper življenje ln telo po § 178 odst. 2. k. z. in nato vse še petkratnega prestopka zoper življenje in telo po § 181 odst. 2 k. z.. Janeza Jarkoviča pa še posebej zločina zoper življenje in telo po § 167 odst. 2 k. z. v zvezi s § 31 k z.
Po razpravi, ki je bila pretekli mesec pred novomeškim okrožnim sodiščem, je senat treh ohsodil vse obtožence in sicer Janeza Jarkoviča na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora, Frana Baniča na 6 let ln 5 mesecev strogega zapora. Karla Jalovca na 8 mesecev strogega zapora, ostale pa na 2 leti in 4 mesece zapora.
Branilec dr. Drnovšek iz Brežic je prijavil proti tej obsodbi revizijo in priziv. Stol sedmorice v Zagrebu je kot kasacijsko sodišče sedaj to obsodbo v celoti razveljavilo. Zato bo v torek 28. t. m. pred senatom treh novomeškega okrožnega sodišča nova sodna razprava, v kateri bo zaslišanih več novih prič.
Nadaljevanje SOBNE DRAŽBE v ponedeljek ob 14«
Škarje, britve, zdravniški instrumenti, trg. oprema, orodje za obrtnike, kilni pasovi, stroj za poliranje, različen inventar it<L
Prešernova ulica S.
V SPLITU

na najprometnejši točki mesta
se odda hotelska restavracija
2 lokala in vsi ostali potrebni prostori. — Pojasnila: Hotel »Jadran«, Split.
TRAJNO KODRANJE
z najnovejšim aparatom, ter vso v našo stroko spa-dajočo postrežbo nudi cenjenim damam in gospodom solidno ln po najnižji ceni
BRIVSKI IN FRIZERSKI SALON
MATIJA IVANUŠA
LJUBLJANA — Aleksandrova c. 4 (pasaža)
Novi Hanomag je fu! To je voz za Vas.
Eleganten, trpežen, prostoren, hiter In ekonomičen Vse tehnične pridobitv zadnje dobe že v najmanjših modelih. — Premaga z lahkoto vsaii vspon.
ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO:
EMIL RUMPEL, Ljubljana - Langusova 7
ZAGREB: Alhion k. d. — Starčevičev trg 3; SPLIT: Mine OII — Georg Steiner — Zagrebačka 9; SUSAK: Ivo F. Petrič;
MARIBOR: Brama — Adamovich — Aleksandrova 57.
TISOSF Z4FVAL PREJEMA
Turuj usUtvi izpauanjt Laa iMlpriivi priUjuj lil »wr kuZw ucjinji-i nosti lači tn krepi koren, a lasje, po rastejo tnd) na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo p<> povn-tjn wn» veliki steklenici z omotom In poštnino vre«! din 50.— S. br. 17274 god. 1937	MORANA — SPLIT.
raznih vrst ln velikosti v zelo veliki izbiri po konkureučnlfi cenah ln solidni postrežbi pri
GUMBI
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
NA DROBNO!
Pred škofijo 15.
Ogled brezobvezeni
NA DEBELO!
——■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■»■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■a
KOLESA
najboljših znamk — novi modeli prispeli
»Tehnik4* J. BANJAI,
LJUBLJANA, Miklošičeva e. 20.
VELIKA IZBIRA NOGOMETNIH tOG IN DRUGIH ŠPORTNIH POTREBŠČIN !
La guduričanska hrdska vina
bleščeče filtrirane, kakor tudi
tropinjevec in vinski destilat
po najnižjih cenah pri
STRdBL ROBERT
POSESTNIK VINOGRAJDOV — GUD URICA — BANA T
ZAKTtttjTE BRESPltfNI CENIK
ER
^□POLNEJŠE j GENERALNO ZA5TDP5TVD
ssr r CruMcmcD
t m%S
; -O:-'; 7*ri
fSchneider
ZAGREB nikdliCeva id a
Znak nevarnosti«.
»Znak zanesljivosti«.
digljenska guma	Domač proizvod
V vseh strokovnih trgovinah, gospod ...
KRAJCEV ICE V A (Dr. SPITZEKJA)
Novo-Vukovarska pomada
1864 1939 Nenadkrlljlva sa polepšan}« zoper sončne Id jetrne pege, toper so i jedce ln prlšč S stalno uporabo ohranijo tudi starejše dame mladosten izgled tn gladko polt - Edino pri« t na s sliko IzdelovaU-lja.
LEKARN A RKAJCEV1C, VL KOVAK.
^KMAMUUCl -«IXm5WMADf
Q
Za nadaljnje vodstvo
dobro vpeljane
stavbne tvrdke W. Dengg,
PTUJ,
ZA TAKOJ IŠČEMO KUPCA
Ponudbe na W. Dengg, Ptuj — Dravska banovina.


PRODAJALNA ČEVLJEV
TRIUMF«
KOLODVORSKA UL. 11
se je preselila na Miklošičevo cesto 12
Mfffltnilg« liriifi li i liiaiMrMMlilMlIBriTIMMaB^^
(nasproti Uniona)
in založila s krasnimi modeli ženske, moške ln otroSke čevlje, po zelo ugodnih cenah. — Cenj. občinstvu se priporočamo 1
Zgubljen! dokumenti
Na železniški postaji Zidani most se je zgubila
19. marca usnjena torba z dokumenti, glasečimi se na ime ing. Oskar Taussiga.
Najditelj teh dokumentov se naproša, da obvesti ing. Oskarja Taussiga, pošta Loka pri Zid. mostu, ki ga bo za to izdatno
nagradil.
Veliko Izbiro
sa damske plašče, kostume in obleke ter vse vrste svile v najnovejših vzorcih in po zelo nizki ceni nudi trgovina
STARIN & KESSLER lastnik STARIN FRANC — „PRI JANEZU"
POGACARJEV TRG — RRESIJA
n.................................................
NOGAVICE IN ROKAVICE
ca dame, gospode ln deco v lepi Izbiri po najnižjih cenah n a d 1
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
Pred škofijo 15«
PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO!
Dobro obrit-dobno volje!
tAtC. ZNAMKA
ROTBART
Predno se odločiš m nakup motornega kolesa ali dvokolesa, ne zamudi prilike tn al oglej zalogo motornih koles znamke
»Ardie« in »Horex«
najnovejših tip od 100 do 350 ccm pri tvrdki
J. PRAPROTNIK
Domžale,
Ljubljanska oeeta fit, 108
Istotam Imaš veliko izbiro najrazličnejših
damsklh ln moških dvokoles, šivalnih strojev in dobro ohranjenih rabljenih motorjev.
Najnižje cene! Prodaja se tudi na obročna odplačila!
TAMBURICE
vseh vrst najmoder- ( uejše Izdeluje roko-tvornica tamburlc
M. Dobranič,
Topolovae — Sisak. Pišite takoj po brezplačni cenik št. 51.
Cenjene dame — oglejte si
našo veliko
zalogo modnih pletenin,
perila ln svilenih nogavic za pomlad.
A. Potrato, preje Jos. Kune
MIKLOŠIČEVA CESTA 32 (vogal).
Priznano prvovrstna francoska kolesa
AIGLON
Najlažji tek. VIKTOR BOH1NEC, LJUBLJANA Tyrševa c. 12 — dvorišče
ZAHVALA
Izpolnjujem prijetno dolžnost, da Izrazim gospodu dr. Stanetu Skulju, banov, zdravniku v Mokronogu, tem potom svojo iskreno zahvalo za zdravniško pomoč, katero mi je nudil v težki bolezni, ko je bilo moje življenje na kocki.
Njegovo vešče zdravljenje in nenehana, neumorna skrb mi je rešila življenje ln me vrnila obupajoči družini.
VIKT3H LEGAN, Mokronog
I
KOLESA
KUPITE DOBKO IN POCENI TUDI NA OBROKE prt
H. SUTTNER
LJUBLJANA. ALEKSANDROVA &
Brezobvezen ogled'
i
t
• ..dokler je ni primerjala z Berlino Radion belo obleko!
Da li tudi drugi ljudje vidijo ta razloček? To bi bilo zelo neprijetno I Saj se vendar tudi ona ni bala truda pri pranju. Ne, uspeh pranja je odvisen od pralnega sredstva. Če perete z Radionom bo Vale perilo brezhibno in bleičeče čisto, ker Radion odstrani vso nesnago. Pri kuhanju v učinkoviti pa vendar blagi raztopini Rad iona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino in odpravi temeljito tudi zadnjo sled nesnage. Perilo bo popolnoma in brez primere belo — Radion belo.

Schicht°v
Ni čistejše beline od Radion beline
pere sam
Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeh!
PRODAJTE svojf F0T0-P0SNETKE'
Iščemo za priključene nam časopise ln novine stalno zanimive foto-posnetke lz vseh panog Postanite časnikarski fotograf v svojem stranskem poklicu! Zaslužite denar a svojim foto-aparatom! Vse pobližje proti poštnini za odgovor pod šifro 717 na Vgeiue (le la Presse 10, rue Pauquet, lrls (16).
Gospodinje In neveste
Ali ram je te znano, da je edina trgovina v Ljubljani, Id Ima specialno zalogo platna, belega ln barvastega blaga za perilo ln posteljnine, zastore, pregrinjala, te« kače (teplhe), pregrinjala, veliko Izbiro namiznih garnitur, platnenih ln frotlrbrlsač, servetov, lzgotovljeno posteljno perilo, najlep&o izbiro svilenih ln klotastfk prešitih odej, volnenih ln flanel odej, perje, puh. Urno, morsko travo Itd.
Podružnica tvrdke F. I. Goričar Sv. Petra cesta jo
Oglejte si blago ln nizke cene v naših izlofbah, kako* tudi brezob vezno naravnost v trgovini!
		
LU	OS 1	m
Ki trpite na seksualn) ne-yrasteniji,oiir. impotfnci.nez.9 dostni "Punkciji spolnih žlez. dnevni depr* siji poskusite:
OkoSacu
&etc
Prospekt na zahteve.
jamo
Sena din.11Q. aspošiljc diskretno.
~G>kaHncL _	- *
DELI NI
BEOGRAD - KNEZ MIHAJLOVA-1- :
OCl.Bts. J.ftr %U/19*4
;itaitc in »JUT
siri« R 0«
Depresiia (potrtost)
Znanstveni le dotrnano da regulira »RA LE *'LUIU« 3Pkr*-taru<- del^vatije »seb žlez Krepi organizem in uravn vf-ša žlvfn »istem tako da postaj *lovek s>pot Kr«*pal> id sposobei* aa dale ln oorbr -h »vo) »netanek 8re*plai»nr detajlna literatura aaht)«vsjte Beograd Maaarykova a Miloš Mdikovlt.
•KA-tit-tUJiD« se prodaja v lekarnah.
B. S. br. 10537/33
Sončno kopanje,
ki traja samo 3 minute?
Ni U to Vaša želja, da imate vsaJt dnevni ln letni £aa zdravilne sončne žarke na razpolago? Sonce po želji, to Ja »VUlnsko sonca« — original Hanau. — Ono. kar Vam nudi sonc« na morju sil na visoki planini v času 3 ur. Isto Vam nudi tudi obsevanje s »Vliln-skim soncem. — original Hanau — v 3 minutah, — to Je okrepitev, odmor ln zdravo potemnelo barvo kože. Zahtevajte ie dane* brezplačno Uustrovano brošuro it- 843-J ln neobvezno predvajanje pil eni niže navedenih tvrdk:
Jugoslovensko Siemens a. d. Beograd, Kralja Aleksandra 8, ZagMh. Bogovlčeva ulica 1. LJubljana. TyrSera cesta la. Jngoslorensko AEO Beograd. Brankova 30. AEG UNION JUGOSLAVENSKO D. D. Zagreb, Karadilčeva 1, Ljubljana. Livarska ulica 6.
„Višinsko solnce" - Original Hanau -
SoCdnetjetH
go*titnicm&M ^ apatati
zahtevajte prospekte
BRATJE GOLDNER
S « B O T I e A Osnovano 1906
Vse velikost!
od 100 — 500 con Vsi REZERVNI DELI
na zalogi! Zastopstvo:
J. HOJNIK
MARIBOR Frančiškanska ulica IS
lanchi - (Diciorta
»VE KAPLJICE
bo že 150 let preskušene in kot najboljše zdravilo priznane kapljice za želodec, zoper bolečine, napetost, pomanjkanje teka itd. 1 steklenica din 22.—. Ako ste bolni na želodcu, pišite takoj na:
Ogl. JUg. 8. bt. 1990-19*> GRADSKA LJEKARNA, ZAGREB 5, GORNJIGRAD.

Prvovrstni t r b o v e Ij s b i
PREMOČ
brez prahu, koks, snha drva
nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59.
ZHHTEVRjTE
8R£-5PLAtNi P0t>U?Wl
CENIK
INAJPOPOt NE32ia
GLASBILA
Glavno zastopstvo
Ing. G. TdNNIES Ljubljana, Tyrševa 33 TeL 27-62
ZNATNO ZNIŽANE CENE! ODLOČITE SE ČIMPREJE!
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Vsa društva, združenja, družbe in izletne pisarne, ki nameravajo prirediti poučna potovanja, izlete in ekskurzije v tu- ali inozemstvo, dobe najugodnejše, najboljše odprte izletne avtobuse za vsako poljubno število potnikov direktno pri avtopodjetju
Peregrin
d. S O. K.
(bratje Rode)
Kamnik
Telefon 24
LJUBLJANA Telefon 35-11

[ff*	ILff £! prejico, kvačkanec, krpanec,
ISa	•<?• umetno in šivalno svilo, razne
vrste sukanec, čipke, trakove, naramnice, kravate, žepne robce ln drugo galanterijo ter kratko blago vedno po najnižjih dnevnih ^cenah pri tvrdki
0SVALD DOBEIC - LJUBLJANA
NA DEBELO!
Pred škofijo is*
SOLIDNA POSTREŽBA! Velika izbira elastike!
NA DROBNO!
Orossi vozičM	OvoKoiesa	Ovalni (troji
■ainovejšlfe modelov	motor]! triclfcijl	pogreelJM
Po zelo nizki ceni! Cenili franko!
(►TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta 4.
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
»JUTRO« ZAVARUJE!
Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrha tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika
MARIBOR,
VETRINJSKA 30.
Me BERDAJS
specialna trgovina s semeni
LJUBLJANA,
MIKLOŠIČEVA 8 (prej J. Urbanič)
Priporoča: NAJBOLJŠA POLJSKA, ZELEN JADNA IN CVETLIČNA SEMENA. Gomolje: GLADIOL, DALI J,
POTONK, TUBEROS itd.
VSA
spomladanska oblačila
prodajamo po izredno nizkih cenah!
OBLEKE
LJUBLJANA
Sv. Petra c. 23 in Tyrševa c. 18
(nasproti gostilne »Figovec)
Celje: Glavni trg 10 Kranj: Prešernova 11
Obširni tovarniški objekti
v LJubljani, primerni za vsako industrijo
SE ODDAJO
z julijem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
CELULOIDNE ŠČITE ZA VRATA
CELULOID
V PLOŠČAH naročajte pri
F. Zrnec
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1
BttnnAčF* potnr * /6*anjo
Moški,
ki trpite na *eKsuair> nevrastenljl odnosno
im potenci,
nezadostni tuii&cij] »polnih žlez, duževn* depresiji poskusite
0KASA
100 tablet 220 din. u so Jih mnogi zdrav nlkl preskusili ln so km hormonski preparat odobreni. Pofrlljamo direktno ln
poštnine prosto Lekarna Mr Rozman. Beograd Terazije br 5 Izvozna banka. Reg a br 5732-1934
Zahtevajte mezplačmi kaulog>
MEINEU-HEROLD
hommf/otbU. MARIBOR* 101 Od Vas
je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 PnUa — SverioKkaloio
DOBRO VPELJANA
velika detajlna modna trgovina
za dame in gospode
v Mariboru,
NA NAJBOLJŠI TOČKI — JE TAKOJ
NAPRODAJ.
Dopise pod »Redita prilika« na podružnico »Jutra« — Maribor.

Za premogovnik v Sloveniji
iščemo strojnika
Reflektant naj bo izučen ključavničar ali kovač ter vešč rokovanja z Diesel motorji. Prošnje s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanji službi in z navedbo zahtevane plače je poslati na oglasni oddelek »JUTRA« pod šifro »Strojnik«.
BLAGO ZA POHIŠTVO sever,
vedno najnovejši vzorci v veliki izberi kupite pri Ljubljana

MAMICE! Za Vase malčke
nudi tvrdka
IGN. ŽARGI
LJUBLJANA	SV. PETRA C. 11
lepo spomladansko izbiro plaščkov in oblek v lepih modnih barvah po najnižjih cenah!
j Za vsako družino (najlepša oblačila. jPosebno moške lobleke, trenškoti, (krasno perilo Itd. [si nabavite naj-j boljše ln najceneje pri
Presker,
i Sv. PETRA C. 14.
INSERIRAJ V ,,JUTRU" i
ura
f N O iN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
Jb Oht^a. ncuifi 23
Novi naslon ........................1 frančiškanska oL S.
»JUTRO« ZAVARUJE!

ZAHVALA
Ob priliki izgube našega soproga, očeta, gSBppda
SENICE JOŽEFA
upokojenega občinskega uslužbenca ;
izrekamo srčno zahvalo g. dr. Mušiču za njegov nesebični trud. čč. duhovščini, vsem, ki so rajnkega spremljali na njegovi poslednji poti. Iskrena hvala njegovim tovarišem gasilcem, zlasti predsedniku gasilske čete g. Kladniku za ganljivi govor ob odprtem grobu.
V SEVNICI, dne 22. marca 1939.
ŽALUJOČA SOPROGA IN SIN.

ZAHVALA
Ob smrti našega sina, brata, strica In svaka, gospoda
Ljudevita Puclja
dimnikarskega mojstra
se zahvaljujemo vsem onim, ki so se ob tej priliki spomnili njega in nas. Posebej se zahvaljujemo g. Gr-čarju za njegove iskrene besede, ki so nam v veliko uteho. Gg. dobrovoljcem in Cetnlkom, njegovim stanovskim tovarišem, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti: Bog plačaj!
MARIBOR, ZAGREB, BEOGRAD, 14. UL 1939.
Žalujoča mati, brata, sestre in ostali sorodniki
CONTINENTAL
nesečne pc Din 200; za državne uslužbence po Din 100.—
Ivan Legat,
LJUBLJANA, Prešernova 44.
M A Ki BOR, Vetrtnjska 30.
I.
Umrla mi je danes 24. marca ob 5. uri zjutraj v 92. letu starosti moja dobra mati, gospa
ANA JUG
roj. MOZETIČ
Pogreb nepozabne bo v nedeljo 26. marca ob 15. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Maša zadušnica se bo brala v magdalenski cerkvi v ponedeljek ob pol 7. uri zjutraj.
MARIBOR—SOLKAN, 24. marca 1939.
Ing. JUG AUGUST, sin
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,