162. številka. Lj obijana, v torek 18. julija 1899._XXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak dan zvečer, laimti nedelje in praznike, ter velja po polti prejemaš aa avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje delele toliko več, kolikor poStnina znafia. — Na naročbe, brez istodobne vpoBiljatve naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po d kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon Ml. 3-4. je hotel s pomočjo nekaterih eksaltiranih župnikov čez noč polastiti, ter sebe, ki o kmetijstvu toliko ve, kot novorojeno dete o Kantovi filozofiji, postaviti na čelo ti družbi. Od tod vsa jeza, ves strupeni žolč, ki se izliva nad poštenim možem, kakor je cesarski svetnik Murnik, ki je že tedaj blagoslovljeno deloval za naš narod, ko je dr. Susteršič srebal še samostansko juho ter pebaril minorite s svojim novicijatom. No pa pustimo, kar je bilo, ostrost naše pisave pa je opravičena, če se ozremo na pisavo sobotnega „Slovenca". Proti zasebniku drju. Šusteršiču nimamo ničesar, mu tudi ničesar očitati nočemo in ne moremo. Kot politik pa je pravi kondotijer, ki hoče v našem javnem življenju nekako tako razsajati, kakor razsaja don Ranudo de Calibrados v znani Holbergovi veseloigri. Naravno, da jih bode v Slovencih vsikdar obilo, ki ne bodo hoteli z mirno krvjo prenašati kozolcev tacega političnega klati -viteštva! Sedaj pa k stvari sami! Tu ni treba, da bi bili preobsežni. Dr. Susteršič poživlja svoje somišljenike, naj zapuste" kmetijsko družbo, ter si zasnujejo svojo lastno družbo, kojo bode vodil on — dr. Susteršič, se ve, s strokovno pripomočjo veleučenega profesorja Westerja, ali pa Še celo s pripomočjo profesorja Jenkota, o kojem se ve, da je s svojo roko že posegel v kmetsko življenje! Da bi bil tak korak upravičen, moralo bi se s posameznimi slučaji dokazati, da se je v sedanji kmetijski družbi delo v alo na kvar našemu kmetu. Tu je treba, kakor rečeno, navesti posameznih slučajev; iz tega pa, da je kmetijska družba proti drju. Šusteršiču, še nikakor ne izhaja, da je tudi proti kmetu. Resnica, neskaljena resnica je, da je kmetijska družba trudila se zgolj za kmeta, da je samo kmet užival vse njene koristi, in da do sedaj še nikomur ni prišlo na um, politiko zanašati v njeno sredo, ter urejevati njeno delovanje po političnem mišljenju te ali one osebe. In sedaj hujska dr. Susteršič mirnega slovenskega kmeta proti taki družbi! Nova družba, če pritisnejo župniki in prismojeni kaplani, se pri kle- rikalcih prav lahko ustanovi, vsaj za jedno leto! Potem pa bo radi poraankanja sredstev, — naš duhovnik od kmeta navadno le jemlje ; da bi mu kaj dal, to niti oljnato-srčnerau župniku Sch\veigerju na ura ne pride! — vse zaspalo, in kmet bo obtičal v ledu! Dr. Susteršič pa stopi tedaj z znanim svojim krohotom previdno v stran. Ce hočete, kmetje, sami sebi škodovati, bodite hlapci d rja. Šuster-šiča in zapustite kmetijsko družbo. S tem te družbe ne ugo n o b i te, sebi pa provzročite naj obču tnejšo škodo! To je resnica in druzega nič. Torej dosti o tem! Kadar dr. Susteršič pri ti ali oni priliki prav pošteno pogori, kadar ga Štefe in Breskvar ne moreta rešiti, tedaj se vselej z veliko teatralično p'lzo obrne do vlade, da naj poseže za njega v sršenovo gnezdo, ali pa naj mu izbrska pečeni krompir iz žrjavice. Tako zgodilo se je tudi zdaj. Baron Hein naj pomore Šusteršiču z vladno pestjo do lovorik, kojih si ta državnik pri občnem zboru kmetijske družbe steči ni mogel! Družba — prav kot bi vlada ne bila vezana na nikake zakone I — naj se razpodi; njeno premoženje naj se prej kot ne prepusti drju. Šusteršiču v oskrbo, cesarski svetnik Murnik in župan ljubljanski, — leta radi ironičnega smehljaja! — naj se pa deneta nekaj tednov v zapor! Isti Susteršič, ki se je nekdaj nad Bulatom in Barwinskim zadri: „Ihr seid Knechte der Regierung!*, berači sedaj okrog vlade, da naj na Kranjskem s silo odpravi jedino družbo,, v kateri živimo Še tako rekoč v jedinosti, in v kateri še ne razsajajo narodnostni prepiri! Jedino zavetišče ljubega miru naj se razdere na ljubo stranki, ki nima nikjer večine v javnih zastopih naše dežele, v kolikor imajo kaj pomena! Pri teh razmerah naj postane baron Hein lakaj drja Šusteršiča! Res, kaj tako smešnega, kakor je ta apel do vlade, Še nismo čitali; s tem apelom izkazal se je dr. Susteršič v politiki pristnim don Ra-nudom, ter nam je pretresal prečne naše mrenice prav tako, kakor jih pretresa poslušalcem v gledališču gospod de Calibrados, kadar s špansko svojo napibnjenostjo w t orklja po deskah! Don Ranudo de Calibrados. n. Odgovor, ki ga dajemo tem tiradam, je lahko kratek. . Slo vence vemu" člankarju se je posrečilo, nekaj dokazati. Proti vsaki dvojbi je namreč dokazal silno jezo, ki pretresa sedaj vse klerikalne kranjske kroge, da se jim ni posrečil potepuški ponočni napad na izborno našo kmetijsko družbo. Srd „Slovenčev* in cele politične fakinaže, ki se skriva za tem listom, mora vseskozi prepričati, da je stališče, koje zavzemlje naša stranka glede kmetijske družbe, povsem pravilno. Če naj se omogoči vspešno delovanje te družbe, ne sme postati politično orodje v rokah te ali onepolitične stranke. Kmetijska družba ne sme pripadati niti kmetom, niti katoliško-narodni, niti n ar odno-na pr ed ni stranki. Dobro soji došli vsi sodelavci, ki imajo v resnici srce za njene smotre. Tako je bilo do sedaj, in tako, če Bog da, ostane tudi v bodoče! In čemu naj bi postalo drugače? Komu na ljubo? Tu bi prav lahko postali osebni ! Ali na ljubo drja. Šusteršiča? Prav upravičeno bi se lahko vprašali: Kdo pa je ta dr. Susteršič? Kaj pa je do sedaj že storil ta politični don Ranudo de Calibrados, ta politični razsajač, kojega napihuje taka ošabnost, da mora že vsakemu presedati? Ali na to polje drju. Šusteršiču, ki je brez dvojbeno oče „ Slovence vemu" članku, ne bodemo sledili, radi priznamo, da je v osebnih surovostih mojster, kojega ne bodemo nikdar dosegli. Gotovo pa je, da častihlepna oseba drja. Šusteršiča, in naj bi jo pozlatili od nog do glave, ni vredna, da bi se radi nje predrugačilo delovanje naše kmetijske družbe, ki je bilo do sedaj tako plodonosno. Pečati pa se nam je na tem mestu najprej z napisom „Slovenče-vega" članka: Kmetijska družba proti — kmetu. Ta napis je izraz največjega hinavstva. Kmet nima v ti „krizi" ničesar opraviti; tu se ne gre za kmeta, pač pa jedino za neznatno osebo drja. Šusteršiča, ki potrebuje za svojo reklamo kmetijske družbe. In zategadelj se je LISTEK. Inemann v Pragi. (O njegovem gostovanju v Nar. divadlu.) Nikake reklame. Na gledaliških plakatih je stalo samo Jako gost v i -s t o u p i pan R. Inemann, člen slovinskeho divadla v Lub-lani". V časopisih isto. Le knjigarna Topičeva je razobesila par fotografij Ine-mannovih, mej njimi dve sliki iz Ganglje-vega „Sina" .. . Nekaka nezaupnost je vladala napram našemu Inemannu, nekdanjemu členu kluba t zv. .nepreskrbljenih". Spominjali so se sicer na prelepe nekdanje čase, ko so krožile pripovedke o bohemskem življenja kljabovcev „ nepreskrbljenih znano je, da so ti klubovci dali Čehom znamenitih mož, na pr. slikarja Ludeka Marolda, Olivo, pisatelja Kron-bauerja, pesnika Kaminskega in dr. — a vendar—! Prvi nastop. Neka hladna napetost mej kritiki in mej občinstvom. Shylok» Tip Uda, tip ls one skrfvnbetne kategorije nepreštetih ljudskih mas, katero občudujemo, včasih nehote celo sovražimo. Pri vsem tem pa se divimo njeni spretnosti, duhovitosti, lokavosti in vzorni marljivosti. In te značajne lastnosti neusmiljenega Shyloka je izrazil g. Inemann tako izborno, da so mu priznali brez izjeme vsi praški — nemški in češki — listi, da je resničen umetnik ter veleinteligenten igralec velikega talenta, ki bi mogel častno nadomeščati Kolara ali Slukovega. Kdor pozna iraenitnost in umetniško veličino teh dveh prvakov čeških igralcev, ve, kakšno spričevalo je ta primera za g. Inemanna . . . Naravnost ženialno je igral g. Inemann prizor pred sodniki. Ej, da ste vi videli tu Shvloka-Inemanna, njegovo zversko veselje ter njegovo grozo .. . ter čuli občinstva, nenadajočega se tolike virtuoznosti, tolikega življenja, bučno in dolgotranje ploskanje, gotovo bi se tudi Vi, skeptični Ljubljančanje, bolj ogreli za Inemanna in svoje slovensko gledališče. Popisal bi Vam, 1 rad ta prizor natančno, ali čemu, saj imate Inemanna tam doli... Čehi so poklonili Inemannu Že prvi večer ved vencev, čestitk pa Je prejel nebroj .. Ta moram pa pripomniti, da se tukaj govori in piše, da je gospod Rudolf Inemann naj resnejši kandidat za „Narodni divadlo". Mogoče ga pa še res kaj kmalu pozovejo domov, kjer najde v krogu umetnikov šele pravo torišče . . . Drugi nastop! Od žida, od lokavega zvitega, nepoštenega Shvloka do pravičnega, domoljubnega Jana Vvrave ni mal skok. Gospod Inemann pa ga je preskočil, preskočil imenitno ter se pokazal v četrtek, 6. t. m. Še v lepši luči nego v soboto, 1. t. m. „111 a s Naroda" pravi ob ti priliki, da je bil drugi večer za milega gosta še prijetnejši, vsaj v kolikor se tiče sprejema od strani kompetentnoga občinstva. G. Inemann je igral vstaša Vvravo dvakrat in žel najviharnejše ovacije. Vsekakor treba priznati, da je bila Inemannova zunanjost za žilavega kmeta Vvravo mnogo primernejša kakor kratka in debela oseba g. Šmahe, ki je sicer v tej vlogi specialist. Največji vspeh pa je dosegel g. Inemann vsekakor tretji večer v vlogi Rochefer- rierJ*- ., Po žaloigri Shvloka in drami Jana Vy-, ta predetavioa zelo kritična, Rooheferrier je Vzlic grožnjam dr. Šuster.šičevirn ostajamo pri mnenju, da se naša kmetijska družba ne sme zanesti mej strankarske boje, in da mora ostati zavetišče miru in sprave, kakor je bila do sedaj. To mnenje zastopati hočemo v dejanji in pisavi, dobro vedoč, da s tem slovenskega kmeta bolje varujemo in ščitimo, nego dr. Susteršič. V IJiihljHiil. 18 julija. Ministri na počitnicah. Tudi ministri hočejo imeti svoje počitnice. Baron Dipauli in vitez Je irzejowicz sta že odpotovala z Dunaja, prvi v morsko kopelj. drugi v Galicijo na svoje posestvo. Iz tega sklepajo listi, da pred drugo polovico meseca avgusta ni pričakovati nobene politične akcije vlade. V nagodbenem vprašanju so sklepi ministrskega sveta že vsi gotovi ter potrebujejo le še potrdila krone in izvršitve Grof Thun je v iSlu pri cesarju, da mu predloži osebno načrte nagodbenih cesarskih naredb v podpis. Potem pojde pa tudi Thun na počitnice in tedaj se začne sezOna politične suše. Atentat v Belemgradu. „N. Fr. Presse" je prinesla iz peresa „nad vsemi strankami stoječega bivšega ministra" članek v katerem pravi pisatelj, da radikalne stranke obsoditve in juatifi-kacije ne zaduše, nego se mora lotiti vlada potrebnih reform ter delovati na regeneracijo dežele s pomočjo vseh strank. Radikalna stranka se moti, ako misli, da doseže z zarotami in revolucijo kak večji vspeh. Dela naj sicer še nadalje opozicijo, ki pa naj nič več ne prestopi dovoljenih mej. Srbska armada je dinastično misleča ter vdana kralju in Milanu. — Zadnje dni do so zaprli zopet celo vrsto radikalcev. Zaprli so bivšega davkarja Mihajla Jakov-ljevića, odvetnika Dragutina Vasica, profesorja Petroviča, zdravnika dr. Nikolića in dr- Gjorgjevića in dr. Iz Mitrovice se poroča „Hrv. Braniku"' da je ondi premnogo srbskih beguncev, ki so se umaknili Milanovi pesti. Nemški cesar in Francozi. Obisk nemškega cesarja na francoski šolski ladiji je povzročil nebroj člankov ter vzbudil tudi mnogo puhlih nad. Med dru- star bankrotiran plemič, strasten igralec .. Krasna je scena, ko se starec vzbudi, pa vidi pred seboj stolec s kartami ... On se ni prepiral pri piketu, on je spal! To prikazati, treba celega umetnika, kateri ne zanemari niti najmanjšega kretanja, ni naj-neznatnejše spremembe glasu. Inemann je ustregel ti zahtevi vsestransko. Tudi najstrožji kritiki so morali po tem triumfu priznati g. Inemannu, da je izboren salonski igralec ter da zna ženialno, a diskretno karakterizirati. Ta vloga je zares kabineten košek igralske umetnosti g. Inemanna, ki je igral prav v duhu velikega Haaseja ter živo spominjal na nena-do mest nega Fr. Kolara. S svojim gostovanjem je g. Inemann dosegel mnogo. Prišel je v domovino prvikrat kot režiser in kot prvi igralec bratskega, slovenskega gledališča v Ljubljani; prišel je z namenom, da pokaže rojakom svojo ljubezen do domovine ter jim pove, da ni bil mej slovanskimi brati v nečast svojemu narodu in slavi avoje domovine. Pokazal se je kot umetnik, da ni zakopal svojega talenta,, nego je tekom let ,vsestransko napredoval. Prišedil v čelko domovino, Inemann nI hodil okrog gim se je pisarilo, da pride Viljem II. drugo leto na pariško svetovno razstavo. Sedaj se poroča, da to Se nikakor ni sklenjena stvar, kajti razmere se tekom leta Se lahko jako izpremen«.', in je sploh možno, da bi tak obisk sedanji nemški politiki Škodil. Bržčas torej Viljem torej ne pojde v Pariz, kjer bi itak ne bil preveč varen pred Šovinisti in anarhisti. Resnica pa je, da se je dosedanja napetost med nasprotnima državama znatno zmanjšala, ker je z ozirom na varnost evropskega miru samo odobravati. Disciplina v francoski armadi. Kako nujno potreben je postal general Gallifet francoski armadi, so dokazali dogodki v Cherbourgu. Na dan narodnega praznika so hodile zvečer tolpe mornarič-nih pešakov po ulicah ter demonstrativno podirale mlaje, na katerih so visele repub ličanske zastave in drugi republičanski znaki. 14. juli je praznik republičanske ustave, nekateri francoski vojaki pa so gazili v prah republičanske znake! Očitno je, da so hoteli vojaki demonstrirati za roya-liste in proti republiki. Izgredi so trajali skoro vso noč in po nekaterih krajih so se pripetili veliki pretepi. Mnogo vojakov je bilo aretiranih. Galliffet bo mogel pokazati sedaj svojo energijo in ljubezen do discipline. Dopisi. Iz Novega mesta, 14 julija. (Naša godba) Novomeščani imamo že dolgo svojo gardo. Ta garda je menda še preostanek nekdanjih rokodelskih zadrug, in s to našo gardo je združena godba. Ta godba je bila v časih, v katerih so prišli naši ljudje od vojaških godb domov, precej dobra. Živela je iz podpor vsega meščan stva in uradništva. Novih moči ta godba zdaj ne dobiva lahko. Vsi poskusi z učenci so se izjalovili, ker ti fantje niso stalni. Kot rokodelci morajo po svetu, kmetski sinovi iz okolice pa se ne brigajo za godbo, in če bi se brigali, tudi niso stalni. Tako sloni ta godba le še na starejših godcih, ki so deloma stalni rokodelci in kmetje iz okolice. Ko ti umrO, je godba pri kraju. Stalne godce angažirati, stane na mesec najmanj 500 gld. Teh ne bi dalo naše občinstvo, ker to bi bilo potratno gospodarstvo in o muziki se ne živi. Večkrat se je že poskušalo, osnovati godbeno društvo. Pred kakimi 8 leti je obstajalo par mesecev tako društvo. Odbor tega društva je sprevidel, da je jako težavno godbo vzdrževati, če gardisti svojih prijateljev mej godci ne vnemajo za godbo. Ti možje so dolga leta vkup Živeli, se vkup radovali, in godec stori prijatelju na ljubav svoje delo, četudi ni plačila. Gardisti se pa ne vnemajo za godbo, če nimajo zavesti, da je gardna godba. Naši godci kakemu društvu, pri katerem garda ni merodajna, ne delajo tako, kakor drugače. Kaj dobijo, če svoje delo opravijo? 15 kr. do 50 kr. za večjo reč. Društvo mora tedaj precej denarnih moči imeti, če hoče kaj opraviti. Kdo pa hoče več, ko 20 do 50 kr. — goldinarji na me redakcij, ni si i3kal plačanih kritikov — ne, prepustil se je svoji umetnosti in okusu občinstva, katero je iznenadil vrlo prijetno. In zato ga je občinstvo zahvalilo z mnogobrojnim posetom in opetovanim ploskanjem. In ,kritiki, hudi možje, ki imajo nazore" ? No, ti so storili svoje. Zvesto so ga spremljali ter obširno pisali o njegovih vrlinah. Imeli so res svoje nazore, ki pa so prav lepo harmonirali z onimi gosp. Ineraanna. Ako bi se zdel tale spisek komu pre subjektiven, prosim, naj pregleda kritike čeških listov, kakor: „Narodni Listy", „Hlas Nar.", „Politik", „Prag. Abendblatt", „Radikalni Listy", „Katoličke Listy" itd. Uverjen sem, da mi potem prav gotovo oprosti moj „ subjekti vizem", kajti ondi najde samo to, kar sem pisal sam. „Zlata Praha" pa je prinesla v 30. Štev. na str. 431. v oddelku „Kronika" izborno sliko g. Inemanna, obširno oceno njegove umetnosti ter njegov životopis. Na koncu pa se Inemannu prav lepo zahvaljujem za imenitno reprezentacijo dramskega osobja slovenskega gledališča na proslavljeni češki pozornici praSkega „Narodnega divadla". V Pragi, 14. julija 1899. A. K. sec so redki — za godbo dati? Ta neprilika je bila vzrok, da je načelnik onega društva gardo prosil, naj le ona zopet vse v roke vzame. In šlo je naprej. Imeli smo včasih dobro godbo, včasih pa slabo, ka-koršen je bil kapelnik. Za 45 gl. mesečne plače se ne more dobiti zmiraj dobrega Po 60 gld. pride na mesec skupaj. Godci dobijo malo. Uniforme je tudi treba godcem. S to vodo 60 gl. kuha garda najboljše. Ona je godbo doslej ohranila pri življenju; ▼ rokah kakega muzikalnega društva bi je že zdavno ne bilo več. Komur to razmerje ni všeč, ta ne podpira godbe. Malo je takih. Ali včasih pride zopet kakemu idealistu na misel, da mora biti druStvo, da morajo biti statuti in šola, in Bog si ga vedi kaj Se. Gardisti so ponosni na svojo godbo in bodi kakoršna Že. Smejo tudi biti, ker njihova organizacija je tudi godbo ohranila dozdaj. čez nekaj let, ko stari godci ne bodo več pri močeh, legla bo godba itak k večne mu spanju. Ravno zdaj imamo zopet tako navskrižje zaradi godbe Vsem NovomeSčanom je godba ljuba, ali starejši, ki poznajo raz mere, se ne kapricirajo na kako godbeno društvo, če je godba slaba, se reče gardistom, da se ne bode plačevala, pa je. Gardisti sicer sami želijo, da je godba kaj prida. Sicer vemo vsi starejši, da so naši možje pri godbi že stari, in ne zahtevamo od njih vojaške akuratese. Pa so Se precej natančni. Sicer pa, da je le našim otročičem prav, pa smo tudi stari zadovoljni. Da so pa naši otroci zadovoljni, veliki in mali, to je pa gotovo. Torej pustite to godbo v miru; ta godba obstoji; godba na papirju pa ni nič vredna. Nobeden se ne sili plačevati doneskov. Vsi reformacijski poskusi so zastonj. Kuhamo z vodo. In v našem mestu imamo že toliko društev, da bo pobegniti iz mesta. Komur je dolg čas, pa kako društvo osnuje. Seve, da potrebna in res koristna društva pri tem trpijo. 1800 duš — pa ima več zabavnih društev, kakor Ljubljana! In le umetnike hočejo iz naših otrok napraviti. Kdo bo pa dober rokodelec, kdo dobra kuharica? Le ne previsoko! Kranj, Kamnik in druga slovenska mesta so brez godbe, pa se tem meščanom ne godi slabo. Prej kruh, potem šele muzika. Če pa je kak star institut tu, ki se je tekom več desetletij obnesel, čemu ga razdirati, ali le tudi slabiti ! To posebno ne, če ob darovih Živi in ne stane dosti. To Vam nezadovoljnežera prav odkritosrčno pove človek, ki se je že tudi zaganjal v to gardno godbo, ki pa je po tej šoli zadobil najtrdnejše prepričanje, da, Če bo v našem mestu godba, bo le v zvezi z gardo. To Vam pa tudi lahko kot star agitator povem, da noben gardist ne škili ven čez meje slovenske narodnosti. Nemcev imamo pri nas le kakih pet, in pametnejši mej temi so mirni, ker u vide vajo, da živijo mej slovenskim narodom; nemirnežev pa nobeden ne Šteje, če še toliko v kakem nemškem časopisu svoje tri glave kažejo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. julija. — Občinski svet ima dar.es, jutri in pojutrišnjem, vselej ob 6. uri popoludne v mestni dvorani izredne seje. Na dnevnem redu jutrišnje seje so poročila: o nagradi mestnim stražnikom za zasledovanje psov brez mark v letu 1898.; o nakupu neke parcele za napravo steze z Ilovice do Barjanske Šole ; o županovem dopisu, da bi se uvrstil Vodmat v notranji stavbni okraj; o spremembi stavbnih črt pri dež. dvorcu; o napravi javnega trga pred justičnim poslopjem ; o spremembi stavbne črte ob Vi-rantovem vrtu v Trubarjevih ulicah; o zadevi Iv. Godčeve stavbe in pekovske obrti; o načrtih in proračunih za poslopje grofovske Stubenbergičine ustanove v Gradišči; o napeljavi kabljazGrada do „Mest nega doma" ; o dovolitvi dodatnega kredita za neka'ere poprave v mestnih šolah; o potrebi, da se v drugem nastropji „ Mestnega doma" odstopi dvoje stanovanj vodovodu in elektrarni. — Na dnevnem redu pojutrišnje seje je samo jedna točka, namreč elektrarniškega direktorija poročilo o pogodbi, ki se ima skleniti v zadevi gradnje električne cestne železnice in pa o pogodbi za oddajo toka za to železnioo. — Promocija. Gospod Karol Hin-terlechner, asistent na o. kr. tehn. visoki Soli v Brnu, je bil danes na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem modro-slovja. Čestitamo! — Okrajno glavarstvo ljubljansko In lovski zakon I Se ni dolgo, kar se je spremenil dotični zakon, ter se postavno za-ukazalo, da se mlade race ne smejo streljati pred 1. avgustom vsacega leta. Prej so pečenke lačni lovci mlade te živalice, ko Se frčati niso mogle, preganjali po ločku, ter so takoj prve dni v mesecu juliju pobili, kar se je zleglo v ljubi naši kronovini. Z novim zakonom hotelo se je preprečiti morilno to klanje, ali račun se je koval brez lovcev, ki bi mlade race najraje še v jajcih pobivali. In čudno, c. kr. okr. glavarstvo gre tem gladnim lovcem na roko, ter daje, prav, kakor da je raca naj škodljivejša roparska žival, dovoljenja, da se divje race smejo streljati že pred 1. avgustom. Vsled tega tiči v zadnjih dneh za vsakim ločkom lovec, ter preži, Če bi se morda ne pokazala kje mlada račića, da bi zginila potem v malho in pisker. Opuščamo vsako daljšo opazko. Vprašamo samo, čemu so zakoni, morda za to, da se potem v življenju po oblastnijah prezirajo ? Za odgovor se prosi! — Češki visokoiolci na Slovenskem. Kakor Ze omenjeno v štev. 154. „Slovenskoga Naroda", pridejo češki visokoSolci v mesecu avgustu na slovensko ozemlje. 6. in 7. dan avgusta ostanejo v stolici Slovenije v beli Ljubljani. Izleta se bode udeležilo poleg lepega Števila dijakov tudi več gg. profesorjev obeh visokih Sol v Pragi, ter dičnih čeških rodovin. Odbor akad. fe-rialnega društva „Sava" so obrača do slo-vdnskega ljubljanskega občinstva, ki je že opetovano pokazalo pravo slovansko gosto ljubnost, s prošnjo, naj blagovoli odstopiti društvu kako sobo na razpolago, da mu bode mogoče odrediti prosta stanovanja češkim gostom. Odbor je uverjen, da se bode slovensko občinstvo tudi pri tej priliki polnoStevilno odzvalo pozivu, in prosi naj pošlje natančni naslov na odbor akad. društva „Save" in število sob, koje lahko odstopi za dva dneva draštvu. (Naslov Janko Krsnik predsednik „Save" Kolizej vr. 24 Ljubljana.) Za odbor: stud. ing. Janko Krsnik, t. č. predsednik, st. iur. Hinko Logar, t. č. tajnik. — Umrla je v starosti 26 let gospa Marijanica Zebre rojena Ledenik, soproga sodnega pristava g. Alojzija Žebreta v Radovljici Lahka ji zemljica' — Izlet v Tržič. „Slovensko bralno društvo" v Tržiču je povabilo »Narodno čitalnico" v Ljubljani, da se vdeleži korporativno slavnosti njegove, katera se vrši dne 23. julija t. I. Ker pa „Narodna čitalnica' že več let — odkar se je izločil iz nje pevski zbor — sploh ne nastopa več javno z zastavo, na drugi strani pa želi, da bi bila veselica bralnega društva prav mnogobrojno obiskana, in da bi dobro v spela, poživljajo in prosijo se tem potom vsi njeni členi (zlasti tudi rodbine), da se podajo dne 23. julija po privatnem dogovoru v Tržič in prisostvujejo v kolikor mogoče velikem Številu tej asa narodno zavest velepomembeni slavnosti. — Vrtna veselice pevskega društva „Ljubljane". Na okusno z zastavami in in zelenjem okrašenem Koslerjevem restavracijskem vrtu vrSila se je v nedeljo popoldne velika narodna veselica pevskega društva „Ljubljane". Udeležba je bila vkljub neugodnemu vremenu nepričakovano obila. Kmalu po četrti uri razvila se je na vrtu prav živahna zabava. Vspored petju se je iz vel prav pohvalno. Posamezne pevske točke izvajali so pevci „Ljubljane" pod spretnim vodstvom pevovodje g učitelja A. Sachs a eksaktno ter želi za to burno pohvalo in morali veČino pesmi na zahte-vanje ponavljati. Pri A.Sachsa dokaj težki „Domovini" odlikovala sta se osobito gg. Fr. Grobelnik (tenor) in A. Polašek (bariton), ter pri „Ciganih" g. F. Kranj c (tenor-8olo). Pri zboru „Hrvatska davorija" (s 8premljevanjem orkestra) je g. pevovodja pokazal se spretnega in sigurnega voditelja pevcev in godbe. Ni čuda, da je žel toliko pohvale. Tudi godba je svirala prav vrlo in v občo pohvalo in zadovoljnost in morala tudi več točk ponavljati oziroma dodati. Neumorno delavne prodajalke so kaj pridno razpečavale razglednice, srečke, šopke in — ljubavne zalepke, in povsod so napravile prav dobro kupčijo in celo* zmanjkalo je žrebov! Obilo posla je imela poŠta. Z do* bitki je bilo občinstvo prav zadovoljno. In zatem — ta cirkus? Bal ko se je .baletka" jela pomikati na tisti čudni rsmeljnasti čveteronogi „mašini", pričel se je — vkljub detju — neskončen smeh tam mej publikom, in celo .Kari" se je na smeh držal, ko se je pomikal .ven". Cirkus se je dobro obnesel ? Istotako ples. Pri kegljanju (število serij nad 1000) so dobili na največ kegljev: I. dobitek g. Lavoelav Pevalek (18 keglj.), II. g. Anton Znpan (17 keglj.), III. g. Josip Ogrin (17 keglj), IV. g. Ivan Fine (16 kegljev) in V. g L. Pevalek. Vspeh veselice je bil v gmotnem kakor moralnem ozira prav povoljan, in odbor ai je lahko v svesti, da v živa društvo .Ljubljana" pri občinstvu prav mnogo simpatij! — Šolska izvestja. O izvestji drž. nižje gimnazije v Ljubljani smo govorili že v soboto. .Jahreabericht der k. k. Staats-Oberrealsohule in Laibach" prinaša dve znanstveni razpravi .Ein Beitrag zur Krai nisehen Landesgeschichte", spisal H. Svoboda in .Laibacher Erdbebenstudien", spisal A. Bel ar. Dočim obsega izvestje nižje gimnazije dva nemSka poglavja, se v re-alčnem izvestju niti vzprejemni pogoji ne naznanjajo v slovenskem jeziku. To se je že obilokrat in ostro grajalo, kajti to je izraz animoznosti proti slovenskemu prebivalstvu v tej deželi, toda vsa graja ni nič pomagala. Poleg ravnatelja je na zavodu poučevalo 23 učiteljskih moči. Učencev je bilo koncem Šolskega leta 375, mej njimi 170 Nemcev in 181 Slovencev. — Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole v Ljubljnni izkazuje, da je na šoli poleg začasnega voditelja poučevalo 11 učnih moči. Učencev je bilo 593. — Na obrtni pripravljalni Soli je poučevalo šest učiteljev, učencev je bilo 151. — Letno poročilo II. mestne petrazredne deške ljudske Sole izkazuje, da je na šoli poleg voditelja poučevalo 10 učiteljev. Učencev je bilo 552. Na obrtni pripravljalni Soli so poučevali 4 učitelji, učencev je bilo 153. — Letno poročilo mestne osemrazredne dekliške ljudske Šole v Ljubljani izkazuje, da je na zavodu poučevalo vsega skupaj 18 učiteljskih moči, mej temi štiri pomožne učiteljice in pet ra-dovoljk. Učenk je bilo koncem leta 457. — Letno poročilo štirirazredno deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole v Kranju kaže, da je na tej Soli poučevalo 7 učnih moči. Učencev je bilo koncem leta 155. — Letno izvestje štirirazr. ljudske in obrtne nadaljevalne šole v Metliki izkazuje, da je na zavodu poučevalo 7 učiteljskih moči. Šolo je obiskovalo 322 otrok. — Letno poročilo čveterorazredne deške ljudske šole v Novem mestu kaža, da je na Soli poučevalo Sest učiteljev. Učencev je bilo 195. — Godišnji izvještaj pučkih škola spadajućih pod okružje mjestnog školskog vijeća u Kastvu kaže, da je na deški Štirirazr. v Kastvu bilo 7 učiteljskih moči, obiskovalo pa jo je 481 učencev ; na trirazredni dekliški Soli v Kastvu da so poučevale 4 učiteljice, šolo pa je obiskovale 364 deklic; na trirazredni ljudski šoli v Sv. Mateju so poučevale 4 učiteljske moči, šolo pa je obiskovalo 509 otrok; na trirazrednici v Rukavcu so poučevale Stiri učiteljske moči, šolo je obiskovalo 355 otrok; na dvorazrednici v Klani so poučevale tri učiteljske moči, Solo pa je obiskovalo 223 otrok; na jednorazrednici v Đrgudu sta poučevali dve učiteljski sili, otrok pa je bilo 134; na jednorazrednici v Zametu sta poučevali dve učiteljski sili. otrok pa je bilo 151; na jednorazrednici v Brežcih sta poučevali dve učiteljski sili, otrok pa je bilo 145; na jednorazrednici v Zvonećoj sta poučevali dve učiteljski sili, otrok pa je bilo 97; na delavski šoli v Kastvu so poučevale tri učiteljske moči, učencev je pa bilo 65; na c. kr. pripravnici za učiteljišče v Kopru so poučevale tri učiteljske moči, učencev pa je bilo 8. Izvestju je do dana razprava „Crtice iz Kastavske poviesti, po izvorih napisao Vinko Rubeša". — Orglarsks šols je končala 13. t. m. šolsko leto z javnim izpitom, pri katerem se je zopet pokazalo vspe&no delovanje tega zavoda. Gospod prof. I. Gnjezda, predsednik Cecilijinega društva, je izpra Seval iz liturgike, g. P. Angelik je pokazal nekaj točk iz koralnega in figuralnega petja z vsemi učenci, gosp. vodja šole A. Foerster je podal kratek pregled učne teoretične tvarine, ki obstoji iz harmonije, kontrapunkta, modulacije, kanoničnih oblik itd. Na sadnje je vsak izmej 21 učencev igral po en komad na glasovirju, istotako na orglah. Pet učencev je dobilo letos spri- čevslo sposobnosti. Novi šolski letnik se prične 18. septembra, t. 1. — Stavbene kroniks. V teku zadnjih treh tednov so zidarska dela pri novih stavbah močno napredovala, in valed ugodnega vremena — izvsemii par deZevnih dni — se je tudi več druzih del izvršilo. V Vod mata je gradnja glnhonemice v tiru. Na Rimski cesti dograjena je dr. Mundova hiša do tretjega nadstropja, na Sv. Petra cesti ona Karoline Treo, ki ima Ze tudi strešni stol, Thomanova na Realjevi cesti je dovršena popolnoma; Komova v Slomškovih ulicah dograjena in pokrita. Graj-Zarjevo hotel no poslopje na Dunajski cesti se anaži. Na Sv. Petra cesti bo Potočnikova v kratkem dovršena. Zgradba Štruk-Ijeve hiše v Dolgih ulicah naglo napreduje. Na Francovem nabreZju je hiša Jakoba Kobilce prenovljena in facadirana Na glavnem trgu sta dve hiši prebarvani in olepšani in jedna na Francovem nabreZji. Na več krajih se polaga novi kameniti tlak. Na Rimski cesti se nadaljuje gradnja glavnega kanala, na Starem trgu pa rekonstrukcij ska dela v Zatiškem dvorci. — Glas is občinstva. Če pride tujec v naše mesto in si ogleduje krasne nove stavbe v okolici frančiškanske cerkve, se kar prestraši, kadar pade njegov pogled na Lassnikovo hišo. Zunanjost tega poslopja je tako zanemarjena, omet je tako zamazan in ves razpočen, da bi se g. Lassnik pač Ze moral odločiti za to, da hišo spravi v drugo stanje, saj kazi sedaj vso okolico. — Malo več pazljivosti bi si dovolili priporočati nekaterim pogrebnim podjetništvom Čuli smo že opetovano različne pritožbe o njih, izvzemši seveda podjetje g. Doberleta; sedaj pa nam javlja prijatelj našega lista, da se je v nedeljo udeležil pogreba necega Ant. Tavželja. Mej pogrebom so on in drugi pogrebci zapazili, da curlja iz krste kti. V cerkvi je tam, koder so postavili krsto, nastala kar cela mlaka. Občinstvo je bilo radi tega jako nejevoljno. Govorilo se je, da je bilo v Tavžljevo krsto položeno secirano truplo necega otroka. Bržčas se je dotičnikom, ki so oskrbeli pogreb, zdelo škoda — žaganja, da ga niso niti toliko deli v krsto, da bi bilo zadrževalo krvavo tekočino, ki se je cedila iz krste. — VVdrlshofen v Tivoliju. Nekateri prijatelji Kneippovega načina zdravljenja so se združili v klub ter so v Tivoliju, v jako prijetni dolinici, napravili nekako malo Kneippovo zdravilišče, katero se otvori jutri popoludne ob 3. uri. Kdor želi klubu pristopiti, naj se oglasi pri načelniku gosp. J. Beliču. — Iz Višnje gore se nam piše: Med Leskovcem in Trebeljevim sta pasla v nedeljo 16. t. m. dva pastirja živino. Nenadoma so se pripodilfokrog 4. ure popoludne težki sivi oblaki. Pastirja, vsled groznega bliskanja in grmenja vsa prestrašena, popustila sta Živino na paši in sta začela teči proti domu, boječa se hude ure. Ko sta bila v najhujšem teku, zasveti se razburjeno nebo in strela je vdarila v 161et-nega Lahov ega pastirja, obžgala mu lase in obraz tako, da je obležal na mestu mrtev. Njegovemu tovarišu se ni pripetilo drugega, kakor da ga je silni puh omamil in vrgel kakih pet korakov v stran, od koder je ves preplašen pritekel v vas in povedal grozno nesrečo. Tudi toča je padala po hribih, zlasti je bilo videti hudo proti Primskovem in naprej. Pač žalostna jesen se prorokuje vbogemu kmetu. Kar mu ni ugonobilo ledeno zrnje o Binkoštih, ugonablja mu sedaj in mu preti skoro vsak dan z ledenim bičem pokončati Še zadnje upe — poljske pridelke, kajti žetev in sadje je bilo večii a že vse uničeno o Binkoštih. — Ubil se je v Idriji 21 letni rudar Jernej Troha. — Rektorat,o. kr. iivinozdravniške akademije v Lvovu razglaša pogoje za vsprejem na to slovansko akademijo. Pogoji so naslednji: 1. Kod redni slušatelj akademije sprejet more biti oni kandidat, kateri se izkaže s svedočbo zrelostnega izpita (mature) gimnazije ali realke. 2. Ako e kandidat v preteklem letu svoje študije, na kaki drugi visoki šoli nadaljeval, mora se izkazati z dotični mi dokumenti. 3. Doba študij traja osem semestrov ali štiri leta. 4. Vpisovanje traja do 8. oktobra, počenSi ■ 1. oktobrom. 5. Učni jezik je poljski. Na dotični akademiji, katera je v Avstriji edina slovanska, vpisani so doslej rasni Slovani, to so Poljaki, Rusini, Slovenci, Hrvati, Čehi in Bolgari, katerim se študije na podlagi alov enakega jezika izdatno slajša vajo, oso bito ker zamore vsak dijak izpite v materinem jeziku polagati, kajtiIvovaki profesorji razumejo slovanske jezike. Dalje je Življenje v vsakem oziru v Lvovu ugodneje nego na Dunaju. Klinika vrejena je po švicarskim sistemu, ter ima vsak slušatelj izvanredno priložnost, prisvojiti si popolno praktično izveZbanje. — Corrigendum. V včerajšnji notici osebne vesti, naj se pravilno čita, da je vpokojeni finančni svetnik g. Anton Samu da dobil naslov in značaj finančnega nad svetnika. * Smrt ruskegs prestolonsslednika. Veliki knez Jurij je bil sam kriv, da je t ako nenadoma umrl. Živel bi bil lahko še več let, ako bi ne bil vzlic svoji tuberkulozi strasten — kolesar. Vozil se je sicer z motorskim bicikljem, a vsled prenagle vožnje je razdražil svoja pljuča. Dne 28. junija ob 0. uri dopoludne se je peljal zopet na izprehod. Vozil je naglo dve vrsti ter se obrnil. Neka kmetica je videla, da bljuje kolesar kri. Potem je stopil prestolonaslednik s kolesa ter začel omahovati. K metica ga je podpirala ter vprašala: „Kaj vam je?* — „Nič", je dejal Jurij, legel na tla in umrl. * Poroka na Cetinju. Poroka princa Danila s princesinjo Juto iz Meklenburga in Strelica se bo praznovala na Cetinju s celo vrsto svečanostij. Dne 23. julija se pripelje nevesta v luko Bar, kjer jo sprejmo princ Mirko in deputacija črnogorskega plemištva. V Baru bode prestopila Juta v pravoslavje. Obred bode opravil metropolit cetinjski ter ji dal ime Milica. Dne 26. zvečer dospe nevesta na Cetinju. Dne 27. dopoldne ob 11. bo poroka. Priči bodeta princ neapeljski in veliki knez Konstantin Konstatinovie. Kralj Umbert je poslal dva krasna konja za mladi par. * Muke Drevfus*. V listu „Aurore" je prijavil Clemenceau popis muk, katere je pretrpel Drevfus na Vražjem otoku in kakor jih je opisal Drevfus sam. Clemenceau piše med drugim: Že življenje pod tem podnebjem je peklo. Tej solnčni vročini, strupenim izparivanjem tropičnih tal postane žrtva najmočnejše zdravje. Ako je postal jetniku zrak v koči neznosen, je šel na ozki ograjeni prostor ter dihal dušeče vročo atmosfero. Omedlel je včasih tako nenadoma kakor bi bil zadet s pestjo. Potem so prileteli stražniki v nadi, da ga je vendar že konec. Toda Drevfus ni hotel umreti. Trmoglavo se je držalo življenje njegovega trpinčenega telesa, ter je ostal živ, dočim so umirali okoli njega stražniki. K temu se je pridružila mrzlica in slabosti, katere je povzročal kinin, s katerim je preganjal mrzlico. Drevfus je trpel tudi lakoto. Konserve so mu pobrali in mleka mu niso dajali, pač pa jedi, katerim se je ustavljal želodec. Tako so ga h oteli ugonobiti. Ko so začeli v Parizu govoriti o reviziji, so stražniki trpinčenje pohujšali. Tega si Drevfus ni mogel razlagati, zato je pisal generalu Boisdeffreju in F elixu Faureju. Revež, prav ta dva sta ga hotela uničiti! Ko je došla ladija ,Sfax", je Drtvfus mislil, da so povzročila revizijo lastna pisma, kajti o vsej aferi, katero so izzvali Scheurer. Kestner, Zola in Picquart, ni vedel ničesar. Pisati ni smel ničesar svojega, niti za zabavo. Da bi duševno povsem ne otopel, je začel knjige prepisovati. Končno so vkovali jetnika v železje, da je imel vse krvave in otekle gležnje. Rane so ga strašno pekle, ker so se mu pri sadile in začele gniti. Ko jo Drevfus vpraševal, zakaj ga toli mučijo, mu niso ničesar odgovorili. Tako so mu devali dva meseca vsak večer verigi na noge, zjutraj pa so jih snemali s krvavečih nog. Drevfus je zategadelj duševno obnemogel, ker ni nikdar govoril, je pozabil gladko govoriti, njegovo telo pa je suho in bolehno. In vendar je trpel vse nedolžen. Tako piše Clemenceau. * Oče in otroke utonila. Iz ogrske Belecerkve poročajo, da sta nedavno pri vasi Jansenova utonila dva otroka in njiju oče. 14Ietna Marta in 81etni Jurij gostilničarja Jovanovida sta namreč blizu potoka Karaš pasla gosi. Ker je jedna gos plavala n a drugo stran potoka, je šel deček za njo. Toda zalel je v vrtinec; ko je njegova sestra to videla, je skočila v vodo, da bi brata rešila, a utonila sta oba. V istem tre notku je prišel oče iz svoje bližnje gostilne ter urno skočil za otrokoma; toda tudi on se je v vrtincu ponesrečil. Vdova Jovanovida je akoro blazna valed strašne nesreče, tako da je niso mogli pustiti, da bi šla za pogrebom svojih dragih. * Automobilni topovi. Francoska armada že rabi bicikelj, automobil in moto-cikelj. Sedaj pa je upeljan še automobil za topove. Automobil ima štiri kolesa in vodnik sedi zadaj. Spodaj je motor, katerega ravna vodnik z nogami. Spredaj sta dva zaboja z 8—10.000 patroni. Možno je streljati in napo Initi top iznova med vožnjo. * Tatovi v fraku. V Halenseeu pri Berolinu sta šla dva mlada zakonca k znancem na obisk, črez nekaj časa je došel tja neki gost, ki je vprašal zakonca, zakaj imata svoje stanovanje razsvetljeno, ako ju ni doma. Zakonca sta se prestrašila in v zlih slutnjah sta hitela domov. Našla sta vse omare in kovčge izpraznjene. Hišnik jima je povedal, da je prišlo zaporedoma šestero gospodov v fraku in z belo kravato, češ, da so povabljeni. Hišnik pa ni vedel, da zakoncev sploh ni več doma. Vsak gost je bil zgoraj veselo sprejet in nekaj časa se je glasil še klavir. Tatovi so torej kradli v frakih ob spremljevanju klavirja! * Iz kupeja vrgla otroka. Iz Hamburga javljajo : Mej postajama Konigfcberg in Gutefeld je vrgla neka žena z Ruskega, katera je prišla iz Amerike svoje štiri mesece staro dete skozi okno železniškega voza. Ženo so takoj zaprli; bila pa je bržčas blazna. * Radi podgane umrla. V Temešvaru je nedavno umrla soproga brzojavnega nad-zorovatelja, 681etna J. Kovacs na grozen in nenavaden način. Nekatere ženske so na dvorišču pobijale podgane. Tem Ženskam se je pridružila tudi Kovacs. Čakala je pred neko luknjo na podgane In res je kmalu prišla iz luknje podgana, katero je gospa Kovacs z m etlo udarila. Žival je pa skočila na roko svoje sovražnice in od tod v obraz. Vsled tega se je Kovacs tako prestrašila, da jo je zadela kap in je takoj umrla. Telefonična in brzojavna poročila. Gorica 18. julija. Shod vipavskih županstev do poslal je zaupnico poslancu Gregorčiču. Kobarid 18. julija. Kobaridski tržani izrekajo dr. Turni popolno zaupanje, obsojajo napade na njegovo osebo ter ga prosijo še nadalje vstra-jati na svojem mestu in delovanji. Gradec 18. julija. Posl. G irsfc-mayr je sklical shod svojih volilcev v Arnfels. Okrajni komisar Lazzarini je shod prepovedal. Dunaj 18. julija. Ministrski predsednik grof Thun je došel danes v Ischl, kjer predloži cesarju nagod-bene predloge v sankcijo. Pričakuje se, da se povrne že jutri na Dunaj. Dunaj 18. julija. „\Viener Tag-blatt" javlja na svojo lastno odgovornost, da se snideta začetkom avgusta nemški kancelar knez Hohenlohe in avstrijski minister zunanjih del grof Goluchowski in to v Ausseeju. Hohenlohe pride 2. avgusta v Aussee, Goluchovvski pride 9. avgusta v Ischl. Sestanek med njima bo baje nekaj dni pozneje. Petrograd 18. julija. Veliki knez Konstantin Konstantinović je odpotoval na Cetinje, da prisostvuje kot carjev namestnik poroki prestolonaslednika Danila. Petrograd 18.julija. Bivši srbski poslanik Gruić* je odpotoval v inozemstvo. Car mu je podelil red sv. Ane. Zemun 18. julija. Aretovanja Milanu neljubih oseb se nadaljujejo. Zatrjuje se, da začne nagla sodba funkcionirati v nekaj dneh. Listi „Revue d' Orient et de Hongrie" je vlada prepovedala. Rim 18. julija. Oficiozna „Agen-zia italiana" prijavlja noto,v kateri zavrača iz Belega grada, z Dunaja in iz Pešte razširjano vest, kakor da je črnogorski knez v kaki zvezi z „atentatom" na Milana ter konstatujo, da v Belemgradu aretovani knez Blaž Petrovič, ki je oseben nasprotnik kneza Nikole, in se je radi tega izselil s Čme gore, je bil takoj zopet izpuščen, in se je srbska vlada oprostila pri njern radi odrejenega aretovanja. Rim 18. julija. „Italie" trdi, da odstopi papežev nuncij na Dunaju monsgr. Taliani in da pride na njegovo mesto monsgr. Ferdinand Croy. Rim 18. julija. „Italie" poroča, da hoče vlada postaviti dva poslanca Pram-polinija in Defeliceja pred sodišče, in to radi obstrukcijskih izgredov, katere sta uprizorila v parlamentu. Obravnava se bo vršila koncem meseca avgusta. Pariz 18. julija. „Matinu prijavlja nekaj zanimivih odlomkov iz knjige o Drevfussovi aferi, katero knjigo izda v kratkem Esterhazv. V njej ponavlja pisatelj, da je bordereau spisal po naročilu polkovnika Sandhera, da ga nemški ataše Schvvarzkoppen nikdar ni imel v rokah, a da je bil napravljen ta falsifikat, ker ni bilo materialnih, pač pa moralnih dokazov za Drevfus-sovo izdajstvo. Drevfussova obsodba je po trditvi te knjige sicer nezakonita, toda nepravična da ni. Narodno gospodarstvo. Svetovne železnice. (Dalje.) Cela površina zemlje (suha brez morja| znaša 135,500.000 fon'>. Te površine spada Britancem 28,000.000 km* (20°.,), Rusom 22,000.000 km* (16%), in Zjedinjenim državam 10,000.000 km* (7.4 Rusov svetovno velemoč. Nemčija v Evropi meri sicer samo 540.000 km", ali njeni „Schutzgebiete" v Afriki, na Kitajskem in v Južnem morju znaša:o kot odjemališča nemških proizvodov, katera dodavajo Nemcem mnogo ce-nega kolonialnega blaga, 2,000.000 km\ Skupaj spada k Nemčiji 8,140.600 km3 (2 3°/0 cele površine). Prebivalcev ima cela zemlja 1 biljon 550,000.000. Britanija ima 888.000.000 (26%), Rusija 131,000.000 (8%), in Zjed. države 82,000.000 (5-3°/0 vseh zemeljskih prebivalcev). Ako še Kitajsko, kot neod visno državo prištejemo, ki ima 357 milijonov (23°,0 vseh prebivalcev). Nemčija s kolonijami šteje G2.O0O.0OO (4»/i vseh prebivalcev). Že iz tega je razvidno/da zavzemata, ako zjedinjene države prezremo, ki se vendar nas neposredno ne tikajo, Anglija in Rusija daleč pred drugimi velevlastmi prvi mesti. Vsakojako se pa kaže, da je za bodočnost Rusija večje ekspanzivnosti od Anglije; Rusija ima neko podobno moč, kakor so jo imeli stari Rimljani, narode brez posebne težkoče, brez posebnih agi-tacijskih sredstev čisto mirnim potom si asimilovati in priličevati, dočim so Angleži brezobzirni, da ne rečem brutalni; narodi se Angležem odtujujejo in deloma „belerau caru" v naročje hitijo. Menda gotovo je, da pride do odločilnega boja za svetovno vlado mej Anglijo in Rusijo; Nemci že pridno to eventuvaliteto pretresajo in se povprašujejo, na katero stran bi oni pristopili. Neki Robrbacher v izvrstnem velikonemškem. Delbiiickovem listu „Preusische Jahrbiicher" junij t. 1. je mnenja, da bi bilo v interesu Nemcev, priskočiti Rusom na pomoč; kajti zmagovita Rusija ne bo nikoli Nemcem tako v šk odo kakor zmagovita Anglija, ker je Rusija še oddaljena od te kulturne rafinerije in nasilnosti, katera je vdomačena v Angležih. Opozarjam posebej na take članke; podobnih mislij je najbrž Bismarck bil, ki se je v vseh svojih početjih naslanjal na Rusijo. Pa tudi na umetnosti (?) naših avs trijskih diplomatov metale bi ta-košne velenemške (!) refleksije zanimivo svetlobo. S podobnimi mislimi o svetovni konstelaciji morali bi se zlasti pri nas mnogo baviti, ko je notorično, da v Avstriji skoro nobenih velikih vodilnih idej več ni (Daljo prih- Slovenoi in Slovenke 1 Nt libite družb« sv. Cirili in Metoda 1 Fatalist (Ruski spisal Ivan Tur gen je v.) XVL (Dali«.) Drugo pismo smo seveda čitali vai, nekateri so si je celo prepisali. Gotovo se je Teglev pri njega sestavi posebno trudil. .Vidite Visokost tako je pričel, kakor se 5e zdaj spominjam), vidite Visokost, Vi ste tako strogi v službi, kaznujete najmanjšo nepravilnost na uniformi, najneznat-oejši pregrešek proti vežbeniku, ako pride pred Vas bled in tresoč se častnik; jaz stojim zdaj pred nepodkupljivim sodnikom nas vseh, pred najvišjim bitjem, pred bitjem, ki stoji celo višje, nego Vaša Visokost, in jaz stojim pred njim čisto navadno, da, celo brez zavratnika.14 O, kako mučen, neprijeten utis je naredilo na-me to pismo, v kojem je vsaka beseda, da, vsaka črka umerjena po otročji pisavi umrlega! „Je li mogoče,* sem se vprašal. „le li mogoče v takem trenotku misliti na jednake budalosti ?" Za tem je govoril o osodi, o preganjanji, o svojem poklicu, kojega ne more več izvršiti, o neki tajnosti, katero vzame s seboj v grob, o ljudeh, kateri ga niso hoteli umeti; navel je celo nekaj verzov iz nekega pesnika, ki pravi, da večina Ijudij nosi življenje ,kakor ovratnik" in se oklepa greha „kakor veriga" — in vse to ne brez pravopisnih napak. Odkrito rečeno, to pismo, koje je Teglev neposredno pred svojo smrtjo pisal, je bilo prav navadno — in jaz si še lahko predstavljam zaničljivi obraz visoke osebe, na katero je bil list naslovljen; mislim si še lahko, s kakšnim glasom bi „Njegova Visokost" izjavila: „Jeden slab častnik manj I* Koncem pisma pa je Teglev vendar še zadel prav arčno struno: „Ah, Vaša Visokost," tako je zaključil svoje poglavje, „jaz sem sirota, nihče me ni ljubil v mojih otročjih letih, vse se me je gibalo ... in jedino srce, ki mi je bilo naklonjeno, sem umoril sam'* — V žepu Teglevovega plašča je našel Semon beležnico, od katere se njegov gospod ni mogel nikdar ločiti, ali skoraj vsi listi so bili iztrgani; samo jeden se je še našel, na njem je bil sledeči račun: Napoleon rojen 15. avgusta 1779. 1769 15 8 (avgust 8. mesec t Skupaj 1792 1 7 9 2 1.) Skupaj 19 Napoleon umrl 5. maja 1895. 1825 5 5 (maj 5. mesec t. I.) Skupaj 1835 1 8 3 __5 Skupaj 17 Ilja Teglev rojen 7. januvarja 1811. 1811 7 _1 (januvar 1. mesec t. 1. •Skupaj 1819 1 8 1 _9 Skupaj 19 Ilja Teglev umrl 21. julija 1834. 1834 21 _7 (julij 7. mesec t. 1.) Skupaj 1862 1 8 6 2 Skupaj 17 Ubožec! Toraj zato je postal topni-čarski častnik! ... Da se ni zmotil v letnici Napoleonove smrti? • . . Zagrebli so ga kakor samomorilca, in kmalu so ga pozabili vsi. (Dalje prih.) Zahvala. Podpisani odbor Čuti se dolžnega, izrekati najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so s Caetilnim obiskom pripomogli do izredno lepega vspeha predvčerajšnje društvene veselice, osobito: častiti m darovateljem dobitkov, gospoda Petra Ko s le rj u za drage volje prepuščeni prostor za cirkus, izposojene platnene zagrinjače ter stekle-nik, velecenjenim goapodičinam prodajalkam razglednic, žrebov, šopkov in zalepk, gospodu V asu Pet riči c u za razstavljanje dobitkov, gospodu cesarskemu svetniku Ivanu Mu miku in gospo j Supančičevi na čaatilnem obisku, oziroma izdatni podpori, slovenskim časnikom za objavljenje notic, ter vsem drugim, ki so kakorkoli izkazali naklonjenost svojo do društva. Živeli! V Ljubljani, dne* 17. julija 1899. Zs odbor pevskega društva „Ljubljane": Ant. Gutnik R. Korene t. č. predsednik. t č. tajnik. Iz uradnega lista: Izvršilne sli ekiekutlvne dražba: Posestvo (hisa štev. 38 v Vodmatu} vlož. Stev. 31 kat. ob& Št. Petersko predmestje, cenjeno 1576 gld. 87 kr., dne 2t. julija v Ljubljani. Posestvo vlož. Stev. 42U kat. obC. Cerknica, cenjeno 900 gld., dne 27. julija v Cerknici. Posestvo vlož. Stev. 163 kat. obč. Račna, cenjeno 857 gld., dne 27. julija v Ljubljani. Zemljišča vlož. Stev. 86, 285, 488 in 523 kat. obč. Ajdovica, cenjena 1133 gld., dne 27. julija v Trebnjem. Posestvo vlož. Stev. 271 kat. obč. Sv. Gregor, cenjeno 1663 gld., dne 27. julija v Velikih Laščah. Posestvo vlož. Stev. 22, 23 in 83 kat. obč. Silce, cenjeno 2225 gld, dne 28. julija v Cerknici. Posestvo (hiša, Stev. 6 na Sv. Jakoba trgu) vlož. Stev. 186 kat. obč. Ljubljana, cenjeno 8642 gld. 50 kr., dne 31. julija v Ljubljani. Meteorologično poročilo. Vtiln. n».i morjem 306*1 D. dreiajt »rmeni UaM 736-0 mm. Stanje * 'J 1"? ćaa opa- baro* : ^ > i" zovanja metraj g g |v mm. j £ ~ Vetrovi Nebo |1 17. 9. zvečer 7346 176 sL jug oblačno S I J S 14 4 si. szahod, megla 0 24"5 8r. svzhod skoro obi. o 18. 7. -jutraj 7342 , ! 2. popol. 733-4 Srednja včerajšnja temperatura 193", nor" male: 19" 8°. Dii-nsLjslca. borza dne" 18. julija 1899. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld 60 kr. Skupni državni dolg v srebru 100 * 30 IV Avstrijska zlata renta .... 119 20 ft Avstrijska kronska renta 41 . . . 100 45 rt Ogerska zlata renta 4*',. . . . 119 n 20 rv Ogerska kronska renta 41 , . . 96 t 50 • Avstro-ogerske bančne delnice . 910 — * 377 *» 75 120 n 62V ■ a Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 ■ 90 n 11 77 9 66 44 55 n 6 67 n SJT Vie vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubi jene, Selenburgovo ulice 3. Srećke na mesečne obroke po 2, 3, 5—tO gld. Žensko kolo se dobro ohranjeno, se dobi po niski ceni. Kje? pove upravnižtvo „Sloven3kega Naroda". (1309—1) Gospodična slovenskega in nemškega jezika zmožna, uči šolske predmete, glasovir in Ženska ročna dela, iell k otrokom mesta. Ponudbe se prosijo pod Ch W. 100 upravništvu „Slov. Nar.u. (1292—2) Dr. Friderika Iiengiel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz brezo, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in koza/ve pike ter mu daje mladostno Barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. I 50. (10—14) Dr. Friderik« Iiengiel-a NajmilejSe in najdobrodejnejfie milo, za koio nalašč pripravljeno, 1 komad 00 kr. Dobiva ee v LJubljani v Ub. pl. Trnk6oay-]a lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X. (ai-ies) pssterizovsno v steklenloah znano po svojih izvrstnih učinkih. v LlrtllMt, v Prttanoits Mllstt. Cts. kr. ivstnjtkt ^ toUm Hmlct. Izvod iz voznega reda veljaven ed dne 1. Jnalja 1SS«. lete. Odkod Is I*jablj*a.e Jai. kol. Preg* eea Trbls. Ob 12. tiri 5 m. po noči osobni vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Fransenafeate, Ljubno ; flez Selstba) v Ansee, lil, Solnograd; čel Klein-RJailmir v Steyr, v Lino, na Dunaj via Atnstettea. - Ob 7. ari 5 m. zjutraj oiobni vlak v Trbil, Pontahel, Beljak, Celovec, Prau-zensfefite. Ljubno, Dnnsj; Sel SeUrhnl v Solnograd, ce* Klein-Reifling v Line, Budejevu j Pisen, Manjine vare, Beb, Francove vare, Karlove v»re, Prago, Lipsko; ces Amatetten na Dunaj. — Oh 11. on 50 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, L;ubno, Selstbal, Danai. — Ob 4. uri 2 m. popoladne osobni vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Ljubno; tet Selathal v Solnograd, Lend-Oasteiu, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Carib, Oenevo, Pariz, ces Klein-Reifling v 8teyr, Line, Bndejevice, Plaenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amateten. Ob 7. ari 15 min. »večer oaubni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 nri 41 d inat popoladne v Podnart - Kropo — Proga w Wovo mesto la v/ KoAevje. Osobm vlaki: Ob ti. nri 54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 a. popoludne, ob ti. ari 55 m. zvečer. — Prihod v Ljubljano j. k. Proga ls Trblta. Ob 5. ari 4ti m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Am-atetten, Solnograda, Linca, Stejra, Isla, Aaaaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzenafeste. Ob L ari 55 min. zjutraj osobni vlak is Leaec-Bleda. — Ob 11. ari 17 min. dopoladne osobni vlak s Dunaja via Amateten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jesera, Lend-Oasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. nri 57 in. popoladne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Francenafeata, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer oaobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, PUnja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob S. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga la Hovega mesta ls Ko« devja. Osobni vlaki: Ob m. uri ii m. ajutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob S. ari 4S. m zvečer. — Odhod ls Ljubljeno d. k. ▼ Kamnik. Ob 7. ari 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. ari 50 m. in ob 10 uri 25 m. avećer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod V/ LJubljano d. k. ls Kamnika. Ob ti. uri 06 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoladne. ob ti. ah 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ub nedeljah in praznikih. (1206) Ustanovljen 1856. ^av^^ Etablissement za klavirje in harmonije Bernhard Kohn Dunaj, I, Himmafpfortgasse it 20 (v svoji hiši) nudi izbdr instrumentov prve vrste kakor ae je sicer nikjer ne najde v Avatro-Ogrski. Zfa.l<>tsTxnutop obeh glasovirskih prvih tovarn na svetu: o. In kr. avstrijskih dvornih dobaviteljev Steinway & Sons, New-York, in Julij Bltithner. Harmoniji Mason At Ksmlln Itd. Največja zaloga novih klavirjev iz najbolj renomiranih dunajskih tovarn. Novi kratki klavirji od gld. 320 do gld. 2000. Novi planino od gld. 280 do gld. 1400. — 200 komadov na izbor. Velik poseben oddelek za proigrane instrumente brez hibe. (1144—0) Odda as €5 tefelgof lepa mebtefana soba s posebnim vhodom za 4 gld. na mesao na Martinovi oesti stev. 52 pri Mariji MavCC. (1287-2) SprtjM* takt) tli 11. aitntsi in sicer le začasno do oktobra ali novembra t 1, s plačo 40 do 50 gld. (naj raj Se pravnika ali abiturijenta), ter stalnega spretnega pisarja a plačo po zmožnosti in dogovoru. Dr. Dragotin Treo (1311—D odvatnik v Postojini. Nakup knjig. Povodom svojega bivanja V laj Ubijani kupujem knjigo in knjižnice vsake vrste literature po najugodnejših cenah. (1304-2) Pismene ponudbe naj so pošiljajo pod naslovom: Ig. Schab, hotel „pri Maličuw v laj ubijani. Novozidana hiša i lepim Trtom in MeTom v prijaznem kraju na Štajerskem, kateri kraj ima 15.000 prebivalcev, 4000 delavcev, se dš s pekarijo vred v najem. Pekarija je vrejena za 2 pomagača in 2 učenca. Hiia se tudi proda. Cena je 24000 gld., 17 000 gld. se zahteva takoj, 7000 gld lahko ostane na hiši. Naslov pove upravnižtvo Slovenskega Naroda". (1310-1) Graščina 3 srednjeveška, z dotikajočimi se gospodarskimi poslopji, kompleks okolu 120 oralov vinogradov, travnikov, njiv in gosdov, z mlinom ob reki Vissaco, se takoj proda. Graščina je v Stanj eln na Krasu mej Gorico in Trstom, v slikoviti legi 480 m nad morsko gladino. — Proda se po jako zmerni ceni in pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod „Conte* na adreso: K. Sohalek, Wlen, I., Wollseile 11. Naznaniam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spiae, prtem letnika ln posamezne številka „ljubljanskoga Zvona" in vse ona knjiga, kstara so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Jealpa Jar6IAa shrani aplal, svezak 1. do XI, hrn&iran ii dO kr., elegantno vezan k 1 gld. .LJubljanaki Zvon", letniki II., III., V., VI., broftiran a 3 gld., vezan v Bonnceve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan h 4 gld., vezan v BonaAeve platnice k 5 g I «i. 'iO kr ; — letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonafieve platnice k b gld. 20 kr. Posamezne Številke „X.JabUanskega Zvona" po 4o kr. Zbirka aakonov. I. Kazenski zakonik, vezan k 3 gld. Zbirke zakonov II. Kaz. pravdni red, vezan k 2 gld. 80 kr. Zamikov/i zbrani aplal. I. zvezek, broširan a f»o kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broi. it fiO kr. A. Alkerc: Izlet v Carigrad, bros. k 20 kr. Tnrganfev: Otol la alnovl. Roman, broširan a 50 kr. — itlri novele, brofi. k 20 kr. Benet-TfebizBkv: Blodne dttie. Roman, broliran ;i 70 kr. 1. i f r b vre : Par Iz ▼ Ameriki, broftiran :'i 50 kr. Stat nominis umbra: Oaanlkaratvo ln aail oaanlkl, broširano k 40 kr Tolstoj: Dva romane, broširana it 70 kr. Jelinek : Ukrajinskednzee,Povest, broširana a 15 kr. Halevjr: Dnevnik, broširani 15 kr. — Kasne pripovedke, broflirane k 40 kr. — Dve poveatl, broS. k 25 kr. Thenriet: TJndlna. Povest, broS. a 20 kr. Sonvestre: Vllenekl brodnik Povest, broS. h 15 kr. Jnrftic: Listki, broi. a 15 kr. — Oregordleevim ktitlkost, broi. a 30 kr. Avatnjaki patrijot: lrPartelweaen dar Slaven", broširano k 5-1 kr. 37 Po znlianl ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj m t luk« CIO kr. taJSr Sprejemam tudi naročila na vae modna tarnale, na vsa domaća ln tuje časnika ter knjiga. - Sch.'vTentner knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. uuavisaia IadajatelJ is odgovorni prednik: Josip NollL Lastsitta m tisk .Narodna Tiskam«. 80611^